251
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Med delegacijo dunajsko in ogersko je razporgotov; ta zadeva dohodnino(Einkotnensteuer), ki jo družba Llovdova odrajtuje vladi; ogerska delegacija tirja (in ne bo odjenjala) 30 odstotkov v ogerski žep, — novi sad izveličavnega dvalizma! — Drug razpor pa bo med delegacijo in vojnimministrom Kuhnom, kteri zahteva, da se tudi visim oficirjem povikša plača, delegacijo pa je volja jo povikšati le do majorja in ne više; minister hoče službo pustiti, ako se mu ne dovoli, česar želi. — Ce sama vladna „stara Presse" vse to pripoveduje, mora stvar gotova biti.
—  Deželni zbori se imajo začeti prihodnji mesec med 9. in 20. dnevom in končati 15. oktobra. 25. oktobra se začne spet državni zbor. Čudno to, da se deželnim zborom kar naprej daje ukaz, kdaj da jih mora konec biti! Je li to ,,razširjena" avtonomija?
—   Državni kancelar grof Beust tudi pri nemški h vladah nima sreče s svojo „rdečo knjigo". Saksonska vlada ga je po prstih krenila in „Augsb. Abendzeitg." piše, kakor se trdi, v imenu bavarske med drugim to, da se je čuditi, da se grof Beust vtikuje v vsako stvar, ktera se celo nič ne tiče avstrijskih zadev, in da
252
je on tako rad „peteršilj na vsaki juhi". Take „rdeče knjige" delajo razpore, in razpori, ki so že potihnili, vnamejo se iznova."
Štajarsko. — Predsednik c. kr. vise sodnije v Gradcu, ktera obsega Štajarsko, Koroško in Kranjsko, po skrivnem ukazu prepoveduje uradnikom sodniškim obiskovanje taborov. — Svetinje takorske prepovedane, — učiteljem narodno čutje pod kazen djano, — duhovni vneti za narod svoj preganjani, — študentje, ki so na taboru bili, pri maturah vrženi itd. itd. — je li  to v,,Freiheit wie in Oesterreich"?
Cesko. Iz Prage. (Purkvne umrl.) 28. julija je potrla žalostna novica naše mesto, da je prof. dr. Jan. Purkvne umrl. Ž njim zgubi svet ^visokocenjenega učenjaka, slovanstvo iskrenega sina. Čeravno je dosegel visoko starost — bil je 82 let star — vendar je na obojno stran velika zguba, kajti tudi v visoki starosti bil je mož bistrega uma kakor v mladosti, s kterim je skor do zadnje ure opravljal profesuro fizijologije. Na tem polji je svetu odkril marsikaj, kar bode njegovo ime neumrljivo ohranilo na veke po vsem svetu. Mi Slovani pa se moramo ponašati, da ta mož tolike slave je bil naš! Natoroznanstvo je bilo polje, na kterem je neutrudljivo delal z umom in peresom svojim. Bil je do 1864. leta vrednik „Zivi" in mnogo je pisal v „Casopis českeho musea". Avstrijska, ruska in pruska vlada so počastile učenega moža z slavnimi redi.    Večen mu spomin!
—i Vse  hudobne  govorice,   da   tudi   v   Pragi   so nunske homatije, so prazne čenčarije.
Krakovo. — Velik hrup dela po časnikih in vzlasti po dunajskih „liberalnih" to,   kar je tukaj (v Krakovu na Poljskem) prišlo na dan.   Noben Človek ne more izgovarjati ali zagovarjati grozno dogodbo,  to je gotovo; al vsak, kdor ni enostranec, naj čaka s svojo razsodbo tako dolgo, da sodnija pov6, kaj in kako je bilo. Naj zdaj po ,,Domov." posnamemo to dogodbo.   V Krakovu je 24 možkih in ženskih samostanov (kloštrov). V enem teh samostanov v predmestji Wesola bivajo bose kar-melitanke.    Deželni sodniji ondašnji je doslo nepodpisano naznanilo, da je tam ena nuna že 21 let v smrdljivi, zdravju škodljivi celici, ki še oken nima, zaprta. Državni pravdnik gre k škofu, in pjosi, naj bi dovolil, da se  ta  stvar  sodnijsko preišče.    Škof Galecki dovoli to in pošlje kot svojega pooblaščenca za vodjo komisije enega kanonika.    Komisija  najde  — tako   pravijo  časniki — res temno,   nezdravo celico in v kotu na slami žensko brez obleke, vso umazano in hirajočo; na tleh ostanke neke jedi. Videti neznane ljudi, se ženska prestraši, začne upiti in zdajci, že iz prvih besedi, je bilo spoznati, da je blazna (nora) — pozneje se je izvedelo in pokazalo, da je prav besna (razsajavka). Ta stan reči se je naznanil škofu,   ki je šel  brž sam v samostan in očital nunam,  da so   z nesrečno Barbaro   Ubrikovo — tako jej je  ime  —   tako  neusmiljeno  ravnale.    Drugi dan so odpeljali blazno nuno v nornišnico, kjer ji strežejo milosrčne sestre.    Sodnija to zadevo na dalje preiskuje in so že 3 nune v preiskovalnem zaporu (iz česar pa Še ne sledi, da so one česa krive).   Kako in kaj je prav za prav bilo; ali je res celica bila tako smrdljiva, vlažna in temna,   ne more nikdo vedeti, nego komisija sama;   ta pa ni še priobčila svojih preiskovalnih zapisnikov,  in   vendar hočejo  časniki že vse vedeti!    Take natančnosti pripovedujejo,   da  se jim   brž  vidi,   daje veliko izmišljenega.    Gotovo je, kolikor se d& do sedaj soditi, to, da je bila besna nuna zarad varnosti zaprta, da je  vso  obleko   s sebe  strgala,   kakor navadno taki besni ljudje delajo;   tudi da je  bila umazana in   da je
ni bilo ko kost in koža, je verjetno; a da bi bila eno in dvajset let v tako smrdljivi sobici brez zraka in svitlobe — kakor jo nekteri časniki popisujejo — živeti mogla, to naj verjame, kdor hoče. Preiskava bo raz-odela, kako prav za prav je bilo. Napak je na vsak način to bilo od prednic samostanovih, da niso naznanile, da imajo tako besno sestro v samostanu; sicer pa se d& posneti iz novejih poročil, da je zdravnik samostanski za vse to vedel, a zdaj je on v toplicah in ni še zaslišan. *) — Prednico tega samostana baronovko Marijo Wenzykovo in njeno namestnico pl. Terezijo Kosierkievičko so v preiskavo zaprli; preiskovalni sod* nik jih je izpraševal od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer, tedaj celih 14 ur. v Tudi prednika možkega samostana Karmelitarjev v Črni patra Julijana Kozubskega,, ki je imel nadzorstvo nad ženskim samostanom Karme-litaric in je pred 3 dnevi bil v tem samostanu, je sodnija v preiskavo poklicala in po končani preiskavi ga zaprla. — Poslednje novice pravijo, da Barbara Ubry-kova se še zmiraj noro kaže; za kratek čas pametno govori, kmalu pa je spet vsa zmešana. Vsled tega dogodka je ljudstvo, zlasti, ker podšuntano, v mestu razkačeno, in ker je že ljudska modrost taka, da sodi po enem vse, začela je drhal napadati samostane, popred karmelitanke, potlej tudi druge in sosebno jezuite; vojaki so mogli priti branit samostane, in drhal razganjat. — Katoličanstvu in katoliškim napravam sovražni časniki in ljudje imajo zdaj kaj zabavljati in nekteri ne zahtevajo ne več ne manj, ko da naj bi se kar odpravili vsi samostani! — Na Dunaji, v Trstu itd. so sprožila celo mestna starešinstva nasvet, da bi se vsi samostani odpravili. Ta gonjba bo zdaj taka, kakor predlanskim in lani proti konkordatu. Prav voda na njih mlin je ta dogodba vsem, kterim so samostani trn v peti.
Ogersko, Dopis finančnega ministera Lonyay-a očituje županijam, da so tako nemarne s pobiranjem davkov ter pravi, da tega ne bode dalje trpel. ,,Ne, ne pomanjkanje denarjev je tega krivo, da se davki tako nečimerno plačujejo — pravi minister — le volje manjka odrajtati davek.
Srbija. Iz Beli grad a. „Corresd. Slave" donaša važno novico, da je vlada zasledila zakletev, ki je nameravala umoriti sedanje namestne vladarje. Spet se omladina zapleta v to početje, od druge strani pa se sumiči upljiv od zvunaj. Za zdaj se še skriva ta stvar, da se policiji, ki ima neki že precej sledu v rokah, zlajša celi sled. Tako se „Corr. Slave" piše iz Beli-grada; vendar je mogoče, da vsa ta grozovita novica ni resnica, zato je treba čakati, kaj se izve v prihodnje.
*) Bil je pozneje zaslišan, pa je rekel, da poslednja leta ni bil več zdravnik samostanski; ko pa je pred nekimi leti videl Barbaro Ubrikovo, bila je res nora; svetoval je prednici, naj jo da v norišnico , a ta mu je odgovorila, da po samostanskih postavah to ne sme biti.