St. 16. V Gorici, 15. aprila 1887. Tedaj XVII, „So8a" Izhaja vsak petek In ?elja po poMi prejemana ali v Gorki na flow po§Hiana: Vse lt*to.....»'. 4.41* Hoi leta.......2.20 Cetvrt ieta I.lit Fri oznauilik»u tako tudi i»r: „jpo-s'anicah" se placuje za caradno tristop* no vrsto: 8 kr. it se titka 1 krai. Za f#4a crk« po proslore. SOČA Posnmezne stevilke se doblvajo po 8 kr. v tobakarnicah v goaposki ullci h\hn ,,treh kron", na starom to-gu in v nunski uliei. ler t Ttatu, yi» Oa-serma, 3. Dopisi «aj s(> liTagovoIjno poSiljajp uroilnifitvn jjSo&j" v Gorki Via Mercato 12,1., naroonina pa opravniStru „So5o" Via della Croce St. 4. H. Roknpisi so ne vradajo; dopisi naj an lilagovoljuo frankujejo. — Delalcero in drugini nepremoimm se caroftnina aniza, ako 99 oglaie pri opravnifctvu. Ittterpelacija I deielnega poilanca dr. Ai. R;/jea do visoke c. k. j vladt o javni bohiisaici in blizniei wsmiljenih bratov, j v 0oriei. V zadoji lievilki omenili smo, da dezolni po-slanoc dr. Al. Rojtc je ltdal kojilico % naslovom: tS?ojiw v o HI e t m!B, v kateri je ponatiinil in-terpclucijo e bolnisnici in blazniei uiriiiljenih bratov v Uotici. Ker obravnuje dolga interpelaeija pralanje, ki jo za gorliko delelci v muogih ozirih velike vainest!, mi b 11 mo podatt nek at ore odlorake iz nje v o-bliki, ki m nam bo zdela mtjprimernejia. Za danes podajamo gg. 6itateljem okfajiant nvod k omenjeni wterpekeiji, ki sfi nahaja na ttraneh I. -IV. refieno knjizice. Fealanee pravi: Ker je inula interpelaeija, katoro mm namera-val Btaviti do visoke vladti v seji devfcelnega /.bora od 10.; oziroraa 11. januarja 1887, mpri&tkovan kid, in kor je dala povod razn»tf>riia napadom na iuojo n-aebo, fttejem »i v dGlfooat, da jo aporovint v polnem obsegu Hvojim castitim volikfiii * ntiuonom, da bi ont lodtlt o mojen ptwtouanji, Znauo je, da »edanja domuvin»ka ponttava na-klmla teika bremeim imkm <>bLimmi; (a brciii''!) i psi i/virujo najbolj it bo\rim\\kwh. atrogkov. /a tokocc kto je prelimioiranib v ta nameu celih 0^.000 ghlM roci: oaera in kstdenet imb goldiuarjev. — Ker Hem videl in t>\>otnn\, da bi »& cialt tt ntrof-ki jako zmaiij-aatt na§t uUogt de/>?H, a ko bi bolaisrika in uomiA-nica usmiljenili bratov t (jforici delovala kot javen aavod, atuvil »em I. 1893 v \'g. de^ Inem zboru prcd-log, da bi se ataoje tiaiih boiniSnic ^retre-ovalo po Bfrokovujaaki poti. Zlaati mi je bito do tega, da bi dobiia ta bel-ntSnica in norniisnua ol nje nezavisne zdravnike, ki bi kot deze!i odgovorui organi ekrbeli za do-iolni iatcres in pa za ctorecnostno ravnar.je z bolniki brez Skodo za podjetnika. Na moj predlog je da! dezelni zbor df.^elnerau odboru nalogo sklicati posebno zdravniako enkuto (kominjo). V tej e»keti so v>\ vabljeni veicaki pre-aojeTali najbolj zavod u^miljenih bratov, in dezelni odbor, ki je bil pn T*eh eukrtnth stjah navzoo, je imel dovolj prilikt' preps icati se o atanji te^a zavoda in o predlogth enketnah ve?Cakov. De^uini odbor jo tudi videl, da enketoi wacaki preaojujejo zavod u-»mvljenih brator kot javen zavod. Kljubu tema je dezebi odbor oanoTal 10. julija USTEK 1Z BBDt 15. marca. Nai© irte m sadno drevje zadela je hada p flak « § n j a; ne ogajena, ampak 1 e d e n a. Vae se &di tej tremenski Sibi, t?j nen.»Tadni polediei, ki usta?lfa sole Mfljeoja in nni&je naSe upe. Ze je bilo za6elo dre^je ratkatovatt aroje ctetje, azdaj seje usu-lo nanj toliko mnlega snega, da je cretje ustavljeno. Zdi se, da hole priroda poanemati uaSe kri-tikale, ki iz tnrzte nevoidljiirosti usipajo led na sosedovo ctetje. Ne bom spominjal. kako ae je go-dilo nalemtt peiniku g. S. &.; a spomiBJati ho5em, da niso Se eehali napadi na 9Cvetjea naiih 66. oo. franciSkanor, ktero je priporo6a!o pro§ojo za do-Toljenje slovenskega petja pri petih malah. V 2. It. letoSujepa ^Cerkveaega Olaabenika- str. 13. naveden je Brantmk dokaz"(?), ki pojasnuje nepotrebno polemiko s ^Cvetfem*, V tern dokazu so imenotani neznatai ktajinski zbori, ki ne teiejo vsoh skofij, tec cavaja m izrefc: BBog »e usliii gtasu (latinskega), ampak scce* (ki ob6uti, kar jezik poje). Ali ni ta izrek bolj za ttCTetje% nego proti njemu? Ali ne apommja ta izrek na grajo bozjo: ,To ljudstvo jne 6asti z jezikom, anjegovo sree je 1884 za dezelni /-bot- poro6ilo, v katerem se zanika ja?noit navedenega zavoda, V »eji deielnega zbora 15. julija 1884 nom to poro6ilo kritikoval in zavradal tudi ustuo izreeeno zanikanje, kakor da bi zavod u-aroiljenilt brato? no bil jaren. Tsled takoga «igurnoga zanikanja jo detolui mot glasoval v zmislu porofie-valca dololnega odbora. Zaradi toga lem utmil v leji defclnega zbora 10, julija 1884 interpolaeijo do defelnoga odbora, ? kateri sem ran dokazal, da zavod uirailjenib bratov je v r e a n i o i javen v»led poiebnega rainiitenkega razglasa od leta 1870, V tej seji je do&elni odbor kone6no pri^nat po delelnora glavarji ivojo pomoto, in me je iiti delelni glavar opozoril, da so jo v tern ozim obrniti do vi-«oko 0. k, vlado, kot zato priitojno oblaiti, To pa Btoiiti jo bila po mojom mnonji dollnoit delelntga odbora; on bi bil moral skrbeti, da bi visokn vlada priiilila bolnifinioo u«miljenih bratov, veflti bo kofc ja» ven zavod. — Ali kakor ni delolni odbor porabil pri-liko, ko nut jo inrn zavod usmiljenih bratov potiujal /.o leta 1874, da bi dobil zavod od doSolo RaviRiioga, toraj de^oli odgovoruoga zdrAvnika, ravno take ni podpiml zdrtj mojih namor, Tako jo osialo do jeioni 1880, Ta 10 je kar nagfoma izoimila hutla bolezon v bolnifiiiici in noroiS* niei usimljonih bratov tor jo vzela dobro ime dokli in ie posebno pa ikodovala tudi dotiikomu meitu, Ta bolezen jo bil §o pogebou povod, da hoiu namoraval gop«fc Btaviti interpelacijo, ali ta pot po-polnoma v Rinialu odgovora, ki mi ga je dal dezelni gl.»vor na mojo interpolaeijo leta 1884, torej do vi-s *ke o. k. vlado same, tfamo po sebi ho pa razume, da mi je bil o interpolaeijo utemeljiti toliko bolj, kor ni dezelni odbor ni6e« sar(?) ukrenil, kljubu od njega priznani javnosti toga zavod a. Moja iaterpelacija je razjasnila brez ovinkov stvar, kaker§na je, ne da bi hotela zaliti koga. Ako eo pa dejanja taka, da ne u-gajajo korau, jaz pad nisera kriv. Saj tudi dezeli, kojo rai jo 6ist sozastopati, ne ugaja, da se je vgnezdila huda bolezen v bolniSnici in norniSnici uamiljenih bratov. Ue se je torej pomotil 1. 1884 deielni odbor, je tega «am kriv; in kljubu terau, da mu je donela ne-prijetoo motivacija tk »poro6ene interpelacije od 10. januvarja 1887, bi bil deielni glavar boljle storil meni puatiti beaedo in ne zabraniti interpelacije, ki meri ko-ristiti teptani 61ove6nosti in de&elnemu interesu. Par-lamentarni ve!6aki zatrjujejo, da interpelacije ustav- dalee od mene"? — Iz tega sledi, da je pri-merno dovoliti slovenskemu narodu slovensko petje (de bi ne bilo ze dovoljeno) tudi pri petih m a I a b, da je proSnja v ta oamen dopustljiva, in da je bila polemlka proti „Cvetjutt neopravicena. Ako go nekdaj po nekaterih eerkvah peli, po Uisah molili, po pisarnah nradovali v latinskem jeziku, ni da bi mora'i tudi zdaj in povsod tako latinaciuo rabiti za petje, za molitev in za uradovanje. Bolji so zuani, narodni jeziki, ki v sreu izbujajo pobo2ae obdute, nego tuji (mttvi) jeziki brez ognja Jjubezui. Ob6ai cerkveoi zbor trident inski je zelo spoStoval narodne jezike ter pri^olil, da se povsod obdr84 po-trjeni obredi (Seas. XX11. cap. VIII.) torej tudi tiatvuu slovenskemu dovoljeni; a vrhu tega je skle-ail, da se sme po 1 o g u aroduih (dovoljenih) tudi latinski jezik za sv. maso rabiti (cap. IX.). Torej ni bilo vredno napadati nCvetjeB s tako polemiko.l) Veseli me, da se je potrudil odbornik Cecil. drustva goriskega objaviti v 3. §t. wO. Gl»a obrambo proti ostri oconi II. -zvezka sCerk. pesmi", izdanih po goriskem drustvu, ter da jo je tako do-stojno izrazil. Naj le napredujo nas siavni odbor z izdajo naroduili cerkvenih pesmi 1 Za latinske 2e drugi skrbe, da ne zmanjkajo, skibe Italijani in Nemoi z mnogimi ceoilijuiiskimi Casniki, tudi edini slovenski eecilijauski 6a9nik ftC. Glasbenik8 tekmaje $ njimi, kakor da bi mu bila glavna naloga polatiuiti cerkve-co petje na Slovenskeaj. Jjati, jo nenavadno, in doMni glavar, ko »am po o-praydnem redu prepovodujo kritikovati intflrpefaoSja ho jo ptegreiil sopor iiti opravilni rod, ko je kilti koyal motivaeijo mojo intorpolaclje od 10, januvarja *• Li m predno som jo probral do konoa, Umevno, pa vender «udno js, da jo ? o i dololni zbor mo!8al naiproti takemu poBtopanju dozolnega glavar)a, Ie [OgA jo razvidno, da ni bilo nijednega poslnnoa, ki bi so bil potegnil za prostoat beiedo, in kar jo lo naJHlabie, da bi so bil potegnil. ko jo ilo sa intoru* dezole in Clovofinoiti, Meni po torn takom ni oitalo ni^eiar drurega, kakor obrniti ao, ali nar«vnoit do vliokoga c, k, mi-n Htoritva notranjih zadov, kot najviftjo lanltaroe o-blaiti, uli pa brez branja motivaoija itavlti tamo iubo obliko intorpelaeljo do viioko o, k. vlado, Da bi ie ¦tvar, kor jo nujna, no zavkkla, in pa kor mi jt bilo jodino lo do htvari, kronil notn poilodojo pot in «tft-vil 13, januarja t, I. interpolaeijo, kakor jo jo brail na konou motivaeijo, Motivacya in fntorpolaoij* it« prlobfiwl iti ? onl oldiki, v kilted mm itavil intorptlaoijo 10, jauuvarja t, 1, V Ruhi intorpolaciji od 18, januvarja t, 1, pa lorn viioki vladi mogcl nmo namanitj, da ia opfra ta Mulia oblika na motivaeijo, ki obiega 49 plianib atmui, in pa na 25 raznib ipri6oval la dokumontov. Hiluo obialujom, da no morom tukaj prijaviti onio-njonih Hj)ii(y:ovul in dokumontov, katera «om priprav-ljen pokazati tiikemo, in katera ka*ejo na 6udno, procudne razmoro zavodn. Nadcjiiti ie je, da bo viioka vlada |edaj itvp.r ; preiakovala in reiila na blagor delete, ki placuje, iu ; na blagor olovecoosti, kar je bil od zadotka moj ua-i nem in namon zdravnilke, od deielnega odbora pre-j ztte oiikotc. V pladilo za to namero je siavni dezelni ! odbor v svojem poroSilu od 10, julija 1884 razzaljivo govoril o pojedinih 61 enih te onketo, in je oskrbniStvo zavoda usmiljenib bratov celd v svoji slavnostni kojigi I pridelo enketnemu 61enu dr. Perco-tu in meni pride-i vek „obrekljiY08ti* I ' Iz tega popre6nega pojasnila bo^ kakor se na* , dejam, 6astitim inojim volilcem vsebina priloiene in-: terpelacije, kolikor je to mogo6e brez najvainej lib dokumontov, umljiva, in na tej, 6eravno pomanjkljivi ; podlagi, tudi sodba o mojein vedenji mogooa, V Goriei, 27. januvarja 1887. Dr. Alekaij Rojic, deielni poslanec. Nujna potreba je, da naie gorilko ceoilijansko drustvo ^krbi «a slovensko oerkveno petje, kr.tero se gotovo vedkrat rabi kot latinsko, vsaj na dezeli. Prav je torej storil siavni odbor, da je zadel izdajati stare med nalim ljudstvom nabrana cerkvene pesmi. Ali to ne zadostuje. Treba nam je Se mnogih napevov, zlaati za popoldansko bozjo sluibo, katera ima vedno slovensko petje. Ne smejo se peti vsak praznik iste litanije, isti „Castimo*; naS narod rad peva, toda ljubi ronogovratno spremembo. To isto zahteva tudi zna6aj raznih nedelj iu praznikov. Vsled tega izraiam pro§t»jo do slavnega odbora, naj bi, ako mogo6e, sku§al tudi tem potrebam zadostiti! V pravilih splo^nega oecilijanskega druStva, katera je sv. 06e Pij IX. s pisanjem (breve) od dne 16. decembra 1870 potrdil, bere se: BPrizadovalo si bode drustvo, 1. da se gregorijansko aii ko-ralno (sploSno ljudsko) petje povsod vpeije; 2. s». pesmi, katere ljudatv o pvi nekaterih opravllih poje, naj ae ohranijo, ako oerkveno-pravnim posfca-vam ne nasprotujejo.* Vrli cecilijanec g. P. H. Sattner pise v avoji »Cerkveui glasbi" str. 20.: sClovek je v»et iu prev-zet, ko sli§i s p 1 o 5 n o 1 j ud ak o p o t j e ali veli-6astni koral,K — in na str. 8.: „Gregorijanski ali rimski koral je enoglasna (unisono) melodi6na zveza glasov, |brez doloSnega takta, brez barmonije, degar Bopisi. Senpat, 14. aprila. — Dae 13. I m. *«.-5!i *•> •e fcfcajsaji — nie aTgosta iztoijeni — ttaxeiuie, da ni volffi iupana. Oodilo te jim je, kakor ar*tdporami deielnega ibora. Pri oat p* je z«raE]i>u mot; tama zauifja; kaninja n.& Vx bi se pa tiat^ eetta utrdilat nanosiio te je kantnje na hebtih od dalce. debeb in tudi zl-dar»ko kametje, da se je van eesta ..polaatnita*. In kako tkrbi goap. lupto za obraojenje ob&. eett po §. 61. ob& reda? Gfejte, iupan je hotel zidati ttalo; kantenje jo pa cela aalec. Kaj ttori f gre, poruje iz cesto kaminje, o.ktc.ai varstvene kamne ob *umi, avoai jih domov in aezida Stale! ljubi bralei, aii ate fliiaii ie kaj takegi I d. In tako bi nastevafrt lahko So dragih de> janj, aki ne priattijejo postenenm moid I te manj p& iupann! Pa naj bo dovolj; taj te i«t iz zgornjega prejaano vidi\ kako ocetovako nat vodi naa iupan. Simon llraat. — Anton liratt IzpOd €aVlia, dne 12. aprila. — (Posnemanja vreduo), Priliko sem imet zvedeti, da po natvetu odli-kovanega g. iupana GojaSkega Silveatra Cigojat je tamoinje stareainatvo ttklonilo v cvojej javnej aejt, da od Goja3kega krcm»rja so bo tirjato samo mulen-kottnib 10,| forintov na leto kot viaska vittmna, io ne bo podpiral v avojej krimi igratcev (kvarta^ov)j drugace bi moral plaiSatt 50 forinto?, Tako postopa-nje potrjuje g. iupana odlikovanje, ter daje Saat tcareainstvu, ozitroma ob^iui. Saj pravirn, da tl. zu-panttva imajo loke za take in razne drugo koine bo-lezoi, ki to ie tpravili in Se tpravijo martikoga na boben ia v grob. Pa kaj se hoce? edea ima dosti posla z navadnimi oM. opravkt, drngi s trgovino, tre* tji te boji zamiriti se prestnpnikom, ltd. Pri ?aem tem pa je ieleti, da bi gg. iupani in stareaine ali tploh dei. zaatopniki irtovali ae svojemu triletoerau pokficu zvao mocjo, da bt te zatrla eokrat razne napake, kt sramotijonovejaocaae, v katerih iraamo priliko vprav mi Slovenci, da se porzdignemo nad avoje naaprotnike* Iz Cerkljanskifi hribov, r>. apriia. — Leto- Snja zima je res tako hudo vila z repom, da je raar-stkaj izvila ia pokoncala. Zfasti po nasih hribib je, kakor vsako leto, tudi Eeto9 veliko aadnega 'drevja polomila in pokoncala. Da bi paS ne zamadtli nasi poaeatniki o zlatem pomiadanskem Sam skrbett za sadno drevfe. Naj bi vsak poaeatnik le eden tedeo irtoval aadjereji, da bi nekotiko mladih le^nik zaxadil in nekoliko poilabtail, da bi so atarega drevja staro Ijubje in man osnazil. Ako bi Bog temu se svojo boijo na sebi in na njen namen zdi najprimeraejae. ter med tem, kar corker v tem oziru a k a z a j e ali svetuje. Narobe dela. kdor za vsako svojo miael, pametno ali neapametno, 'Mo cerkvenib doloLebT ka-tere po svoje zavija, da dob! 7 njibT kar ze*i, in vee nego obsegajo. AH narobe dela tudi oqi, ki hoSe vsa le po svoji glavi prestrojiti ne gledec na to, kaj cer-kev v tem oziru zabteva in zakaj. Glede tibth ma§, popoldanske sluzbe boije in nekaterih poboinostij se ne nahajajo cerkvene uaredbe, ki bi komu tezave delate. Glede slovesnih mas zapovedano je iatinsko petje, ako dnhovnik poje latinako miao, in steer zato. ker obrednik (dnboven) in pevci pojejo in molijo itte besede(Introitus, Kyrie, Gloria, Graduate,Trae-tns, Credo itd.) Razen latinake maae dovoljena je Slovanom tudi ataroslovenska maaa, pri kateri se na-ravno poje staroalovensko. Kje in v kaki men se ame zdaj rabiti Btaroslovenscma pri cerkvenib obredtb, dolofiuje cerkev. )NovosIovenskz jezik pa m bil nikoli devoljen kot obredni jezik pri masi; zato ne morejo mase (iz cerkvenih masnih bukev) ni dnhovnik ni pevci peti v novoslovenskem jezikn, ako cerkev tega posebe ne dovoli. Proinje v tem oziru mso prepove-dane; ali nekateri p':sate)ji smatrajo kot svojo nalogo pobijati taka prizadevanjn, khkor tudi prizadevanje, da bi dobil vecjo veljavo ataroslovenski jezik, ki po moeoji nekaterih moi bi bit vez, ki bi bliiala sTovan* ake razkeloike katoliaki cerkvi. Pred vaem pobijajo j pa taka prisadevanja oni poliuki, ki vidijo v verekem. 1 tjedinjenji Slovano? valiko neyaruoe;.» Lvro^«u pomoc dal, bi se to delo Btotero'poplacalo. Koliko ee za sadje potegneT sprieaje lan^ka jeaea, ko so po-aettniki potegnili po 100 do 300 gl. za sadjc!>; in Se za dom so ga imeii zadoati. Da bi Bog dal zopet kmaln tako rodovitno in bogato jeaen, da zopet pri-dobimo kaj novcev, ki se dandanes ie tudi po naSih ¦amotnih hribib, tako lahko i brezmiselno zapravljajo. Vsak atan in vaaka staro»t ima tudi se svoj po-stranaki davek* zlasti pa mladina. Mlaltna se je po* prijela gnepsarije, tcbakarije in potem pa §e igre. To je tisti davek, ki za skoro pti nobenem mladencu ne da iepa miru. Mladenicl ne pomtslijo, da pridejo sivi lasje; toda go»je ma, keor nic n© prihvani za vsak-danji kruh. ltadi ali neradi se bodo morali taki lab-komialjenei opirati na radodarne ljudi. In malo boljsi ao dragi ttanovi. Vsak gleda, da bi ao lepo obiaeli, dobro iivel in pa da bi malo ali m& ne delal; in tako bi kraalu ne bilo re zlocka med gospodora in kraetom. Ako Se dolgo tako pcjde, pridejo poprej ali pc*znej tudi nasi hribi na okroglo kolo terse bodo takali v prepad._____________ J. P. S TrnOVCga, 12. aprila. — Draga HSocaK,ker si toliko nsdh'govana zastran naa, ne zaraeri, Ze pro- I aim, da bi aprejela blagovoljno v svoje predale Se par vrttic. Kar je g. dopisoik s Trnovega dne 25. ; m»rca in 1. aprila v „Sociv piaal, je le laL; veael j jpt fa iupana in tajntka crni, kakor tudi staraiine. I Proaim ga, alt mu niao znani raiuni iupanovi? Me-nim, da. 0 radunu nekega drugega uskrbniitva na Trnr.vem ne vejo pa Trnovci aid: ali tiati raiun o-pominjati, zabi vsetej v „8oti". Trnovaki dopituik nic drugeg.i ne dela na Trnovem ko to, da mir kali. Za zdaj n'tnam caaa refii nadalje razkladati, ker imam drnge po^'o. Oni dopisnik morda ima ve5 Lasa in tudi vefi plaLe nego iupan mt Trnovem, zato lahko klepeta; I vendor ae ae ni podpiaal. Jaz pa se podpiSom z ime- I new in prtimkom. I JoLef Rijavic, iupan. IzpOd ^trajSke gore blizu Miklavca pisal je nekdo v 7. Steviiki cclovSkega „Mirau o ttvojem po* tovanji po Gorbkcm, posebo po BoSkt dolini, nawle* dnje za im gori$k» Slovene^ zaniunve bosede: n0d* tod tem se poual na sv. Ooro D. Marijo pri Gorici. Tudi tuksj je vae tako lepo in slovesno, da bi se ftavek le zjokal od same radosti in poboinosti. — Na dim sem m vrnil skoz So§ko dolino, skoz Kauai, Toisnin to Bo7ec. Na celem svojeni potovanji sem sli§al satno slovensko besedo, kar mi je jako dobro dj*lo. Bodi si kr&n*, gostilna, Stacuna ali kavarna — povsod vse lepo po uomaCe, slovenskn. Pri nas \\% vsi le nemSfiino Stulijo. akoravno jo lomijo, da je joj ia groza. V Bofcu sem prenoceval v gosttlni gosp. Jooka. To irae me je spominjalo nekt! pravde, ki je laosko leto tekla med „Slov. Narodom" in g. Jonkom, Gosp, Jonko. pri ktereni sem prenofieval, je govori! vedno Ie slovenski, in se obnasal tako prijazno, da sera si mislil, ta gospod ne more biti tisti razupiti Jooko. K temu gospodu tudi ljudje iz bliiujc okoli-ce dokaj radi in obilno dohajajo, desar sem se pre* pncal sum. To so ti pravi, Cvrsti slovenski koreojaki* Vse, povsvd in vsel"j vse Ie po sdovensko. Sli&al sem tndi pravifi, da tarn v B6rezsoei" nimajo uditelja, da tam gosp. da$»i pastir podufiaje otroke. seveda v-ie po sfovf»!*k'>, ortoci snajo sloveusko brali, pisati itt nijtati,vZiiib(uI tftsn: 0, da bi le tndi pri nas bila takaf Zulov.tU »i t*>2*>li pa so vsi, da se kuga nesre-ittega iganjepifja e»»dalje bolj siri tudi po GoriskeMf Na potu erez Predel sem videl endne reci; Trdnjave tako moLne, da jih sovraZnik ne more zmagati in razdretii globo«':tne in prepare pa tako strasne, da se cloveku v glavi vrti, ako v nje pogleda. Videl sera tudi spomenik, ki popotnika oznaouje, da je na tetn mestu 1. 1809 hrabri jnnak stotnik H'-rraan s svojim krdelom dal ^ivljenje za domovino. Slavat Poiebr.d sem tu nekaj oiSetiasev za te slavne junakel Na Tr-biiu sem se vaedel v vagon in srecno dospel na svoj dom." | iZ Sela, 13. aprila. — V prospoh zadrugs* ki j je namenjena poseatnikom goveje xivine, o kateri je I bila lani sproieoa miael v Selu pri Cernicab, a tori I j se je iansko leto prvi korak s tem, da so se napra* j vila pravila, katera je razg'aail „Gospodaraki List". [ Namonilo se je bilo nararec kacih 20 tukajlajih po-j testnikor, da ustanovtjo med seboj zadrugo, ki bi po* | vracala skodo, katero bi posestnik imel na iivini. Ker I pa so zvedeli, da za tako malo Stevi-o udov ne bi I dobiii vlsjega dovoljenja, odlozili so stvar na ugod-I nejui cas. Zii ae, da za to agodni cas ni ve6 dalec; f kajti »Ii»i se, da sempaski rodoljubi aklicejo v kakem I primeruetn sredisci velik shod v namen, da ae U9ta» j novi omenjena z^dLUga. Menda, da so «ie pripravili I obsirna i>ravila » ta za naa velevaiui namen. Taka j znamenja kaiejo, da narodoi aiovenaki poganki bodo | o svojem casu U*po cveteli in, kakor upamo, tudi do-I ber tad prinasali. j Ni dvomiti, da pride ca3, ko bode na§ narod j presktbijen z vsemi potrebnimi drustvt. V slogi je i moi; zato nstanaTljajmo si potrebaa drnitva, 1 VipavSkega, 14. aprila. (Kaj je ljudska po-eojiloica!) Potem ko mi je nesreena bolezen pred 6 letii prekri&ala nwje dbvtnijske radune, prisel sem do skrajoe denarae stiske, htko da posamezoi soaedje (vaScanje) so me obaodili na boben, ter mojim gg. uputkom ©znanovali zgubo, ker navada pri nas je ta, da fa malenkosti zeaste veliko in da to se naposled masSoje. Haravno pa je, da moji gg. upniki oziroma dobrotniki so si zaeeii sepetati na uho, bojeci se zgti-fce. In kaj mi je bilo tedaj storiti ? Gbrnol sera se s prosajo do slavne komaj osaovane Gort§ke ljudske posojllflice, ki mi je takoj posodila 609 to tin to v, da seal Odpravil strah recenim gg, upnikom; moji sod-niki pa se dandanea mislijo, da me si. posojilnic.i fa-boboa. Reel se mora, da 600 forintov ni malenkost za malega obrtoika, pa vender opomogel sem si tako, da imam le Se po imenu nekaj malo dolg.i pri po-sojiluict; vse drugo sem le iz&stil. Zato priporueam vaakemu kntetu alt obrtniku, naj so okleuo jpreko-ristnega zavoda ter naj bode druitvenik, co do z ve6\ t»»j z enini delete m aii akcijo v tmesku 10 forintov, da bo t obrocu previdnosti v veeji ali mali stiski. Out pa, ki so srecni, da ne potrebujejo posojila; naj bodo drustveniki k prave rodoljubno»ti. Sicer pa je le malokdc tako trdo podkovan, da bi gotovo no po-treboval kedaj posojila za daljSi ali krajSi cas. Ktejem si v aveto doIzQost si, obcinstvu prijaviti, da co no bi bila oinovana si posojiiuica ze ob casu raojega poioma, bi se bila gotovo glede mono uresuiLila gore reform obsodba prej aii pozuej, kajtt primoraa bi bil gg. upnike vknjiziti na svoje premoienje; po tern se labko nodi, kak izid bi bil vsled razoih stroikov, ki bi se nakopi6ili pri doticnem vkojizenji. Politieni razgled, Tudi v teh zadnjih osmih dneli pripetilo se je malo vaznega na politicnem polji toliko glede" notraoje kakor zunanje polttike. 0 velikih praz-nikilt poclva tndi nawdno politika, Na znotraj M bilo opomniti, da je doloi-en dan, ko le zopet snide drtaviit atbor na Dunajt, in sicer se bode ltt zgodilo dne 28. t. in, Ma dnevnem redu prve aeje ni posebno ?alnih toSek. Med tern priprav-lja se pa Dnnaj in I njim vsa Avstrija, da bi slovesno pragiWTala 00 letnlco, od kar je nad-tojvoda Albrecbt vstopil v vojsko. Ako pomi-slimo, koliko iasiyg Ima imere?ani visoki go-spod za dom in cesarja in kako priijubljcn je v vsth kr^ib in pri web narodih, lehko trdimo, da bode svetfanost velikanska. J^aradi pomanjkanja zanimivcga gradiva pi-iejo listi le vedoo o italijanskem rainisterstvu, posebno radi se pa pecajo z ministrom notranjih zadeT Crispi-jem. 2idovski listi v Avstriji in zunaj se na vso mot trudijo. da bi zamorca u-miii. Oni trdijo, da je g. minister zelo udan kralja ia ne bode nikako podiral zveze nemsko-italijanske, do6im so drugi avstrijski listi v tern oziru nekako neverni Tomaii. Zdi se, kakor bi pisali prvi na miglj^j iz Berolina, naj bi tolufcili zaveznika, kateremu ni ta novotarija po godu. Inace se pedajo listi mnogo tudi z razmerami v Kusiji, ne da bi vedcli kaj posebno vaznega in zanimivega od tam poro6ati. Vest, da se je zo-pefe nameravai atentat na iarja, se je preklicala. Trocarska zveza je nebala in He ni se ponovila, ako je Lasnikarstvo dobro ponCeno. Vznemirjajodi glasovi prihajajo iz Bolgarije, kjer se neki resno na to dela, da bi bil zopet Yoljen Aleksander Battenberg bolgarskim' knezom. Cle se to obistint, potem bi bila Rusija pad si-Ijena vojsko zaeeti, ako node zgubiti vse veljave v Ivropi. Sieer pa bi bil res ze eas, da bi se tako alt tako tent horaatijam konec naredil. Domafie in razne vesti Za Erjavdev spomenik in ustanovo raz-kaianih je bilo v 15. St. ,So«e« 2.208 gl. U% kr. Dalje so darovali: Ikvcar Franc, mizar v Selu, 50 kr. *, nekdo po posti iz St. Petra na Kranjskem 1 gl. 60 kr.; dv& LjubljaaCaoa \z Spodojili Poljan svojemn prijateljn izza mladib let 10 gl.; Josip Tom§ic, vlkar v Levpi, 3 gl.; Jolef KerSid, 2upnik na Jeseaicab ca Goreotskem, (objavljen v zadajem razkain v gSlotenett8) 5 gl ; rodoljub pri Sv. Tomali v Vipavski dolini 2 gl; notib darov 22 gl. 10 kr,; vseb darov 2230 gl. 24*4 kr. Od teb naloSenih je v Goriiki ljudski poaojilnici na knjilico St. 34. 2200 gl, Kidajjol darori m i# Yeino bvalelso sprejemsjo. Badodarni doneski doSli so nam ta tedea m sioer so dali: za otroSki v r t in dekli§ko solo: St. Kafol, stolni korar v Gorici, 10 gl. *, Josip Kra-gelj, dekan v Tolminu, 2 gl.; Josip Toatiig, vikar v Levpi, 2 gl..; — za Studentovsko kuliinjo: Josip Kragelj, dekim, 2 gl. Presreaa hvala blagim dobrot-nikom. ?reme§5enje ia imenovanja. Dozelnega so-dii&i 8vetu»valee Cocttc je bil ptemes'c'en h Rovinja v Trst; okrajna sodnika dr. A. Tuiar v Kauala in J. Plegar v Vodnjanu sta bila imejiovana za de^elnega sodiS3a svetovalca pri okroznem sodiSfii v Rovinji; okrajna sodnika g. Lo-jpt in Matej Trnovee v Se2ani pa za dezelnega sodisca svetovalca v Trstu. II. Primorsko vojagko veteransko drugtvo za Gorico in Gradifi^o pod NajviSjim pokroviloljstvom Njegovoga c, It. uDostolskega Volifianstva iiosurja Franca Jo&efa 1. vabi vse svojo udo k roduemu ob. 6nemu zboru v nedoljo dno 17. aprilft 1887 ob 10, uri predpoldne v prostorih restavracijo wPri Ev-r o p i" na Travniku fit, 16. Dnevai red. 1, Odpre so zborovatije. 2. Prebere in potrtli so zapisnik zadnjega obcnega zbora due 17, jaimarja 1880. 3. PoroSilo o drultvenem delovanji in razvoji, 4. Lotni rac'un s pojasnilom in z nanvotom, da bi so odobiil preseiok v stroSkih. 5. Predlog, da bi se prank alia §§ 15. in 18. dmStvenih pravJl, zadevajoaa Pmwvnl zalog, o, Poroeito a podpornem drultva za udo h politidnoga okraja Gradiikega, kakor tudi o onero za ude iz Gorice, Enbij, Mima, Straeic in Podgore. 7. Predlog o godbenem zalogu, 8. Predlog, da bi se | Bcstavil prostovoljen oddelek 6rno vojsko, in spod* buda /a prostovoljoo sluibo v bolni&nicah. 0, Bazni nasvtti in predlogi. 10. Dopolnilno volitvo ?eS od* bornikov ia enega uda pregledovainega odseka. Ako W ne priSIo k gboru vsaj 100 druitvtnikov glaso-valc.ov, skliee se zbor le onkrat ob iuti uri ? isttm prostora ia / istim dnovnim redom dno 8. maja t, 1,; a takrat bi se sklepalo ne glede na Iteviio nav/ouih udov. (Prvi del pravil IH in § 8). Morebltni predlogi in nuHvoti Imajo se nnzmuiiti vsaj osem dni prid oMnim zborom predsedniltvu po § 40, I. dtl III, dfUHtTouili pravil. Dotoalauo vubilo aluii tudi kot VHtOplliCrt, 0. k. krnotijako dvuStvo v Goriei vabi ivoje udo k rednemu zbora, ktcri bo v druitveni dvoraai v dotrtek 21. t. in. ob. 11. uri predpoldne so slede-dim diiovnim redom: 1. Poro6ilo centralnoga odbora o druitvenem delovanji v letu 1886. 2. Oitanju in pDtiditc'v: a, drultveoega raSuna za leto 1886, b. diultvenega proracnna za Icto 1887, c. etanja druit* vettega pretnoienja konee Iota 1886. 3. PoroSilo o purabi drlavnih podpor leta 1886. 4. Dolo6i se, kdaj in kje naj bo prihodnji obdai zbor po oamenu |. 83 druitvenih pravil. 5 Morebitni predlogi. Pocitnice na srednjih §olah dolocujejo se od nekdaj tako, da ugajajo, kolikor mogoLe, ucite. Ijera. Ko so biii ucitelji Se krepki in so bodili radi na loV) bile so po&tnice meseca oktobra in novembra, ker je takrat najvec" divja6ine. Pozneje zarari je Nim-rodov (prvega lovca) rod in u5iteljt so visj« cenili mirno poljsko Jivljenje po izgledu nekaterih Itimcev in ocaka Noeta, ki je prvi sadil ilahtno viusko trto. Zato so bile po&tuice moscca septembra in oktobra, ko se vrsi trgatev v vecjili krajib. Dandanes bo zgra-jcne ieleznice in pla5e u^iteljem so se poviSale; zato nahajajo maogi svojo veselje v raziiih kopclih in v plezaoji po strmih hribih. za kar jo najbolj pripraven poletni can. Ysled tega bo dandanes po5itnioe od 16. julija do 15. septembra, ia ta red cbvelja z lelofcnjira letom tudi za goriske Brednje sole. Nam se zdijo take po6itnice najpiiaierncjse, ki ugajajo ucitelj^m i u u-Concern Take so v ua^ih krajih one, ki trpe od 15 avgusta do 15. ktobra. Poletne pooitnioe ugajajo samo bog&titn uccneem, ki gredo z roditelji v kopeli ali .na hlad"; vsem drugini ne ustrezajo, ker mora biti dijak radi veiike vrofiine ves dan brez pravega dela doma in se ne more na prostem razvedriti. Zato se nadejamo, da visja sulska obiast a casom premeni sedanjo doiofibo, posebno ker rabimo krepkih voja-kov, ki morajo v lnladosti privaditi se raznim teiavam in utrditi svoje telo. Oznanilo. Naznanja se s torn, da se bodo dne 30. aprila 18o7 ob 10. uri zjutrnj v piaarnici tukajS-njega deieinega odbora, javno sreckale obligacije zemlji§Cno odveznega zaloga v zneaku odmerjenem v razdolzitvcnem nacrtu z due 3. ntarcija 1856. (Drl zak. II., st. 4). Dezolni odbor v Gorici, dne 13. a-prila 1887. Drobne novice. Odbor za Dolinarjev spomenik v Trstu postavil je v nedeljo 3. t. m. lep krii z marmorja na gomilo pravaao umrlega roiolju-Da. — Kuratorij goriske zastavljavnice (Monte di piefa) in 2 njo zdruzene hranilnice imenoval }e po srarti ranj-kega Dom. Lovisonija kot ravnateij* re^ouemu za-vodu Konrada pi. F a b r i a a, ^upaua in posestaika v ^t. Ferjanu ter tnes&wa god^ko^a. — „Matioa Slovenska" v Ljubljani imeia je 13. t. m. obini zbor, pri katerem so ae rivolili v dopolnitev odbora naslednji gg.; Fr. Hubad, Fr. Levee, L. Robie, J. J mfy 3, EIfy dr, A- Qffgwtify dr. U JEV&r, A. $9- nekoviS, Fr. "Wieatbaler in A. MS. — V Trstu ni postavila patrijotiSna stranka kandidatov za mestuo stare§instvo in bo imela laSka nGinnastica* labko zraa«o. Pomonljivi 6asi, ko Bdr^avnatt strankja vr2o pusko od sebe! — VelikonoSne slavnosti v Govici bile so sijajne, v vsaki cerkvi odlikovalo se je vstaj'nje po kafci hvalevredni posebnosti. — 0 taj priliki ptineslo je glasilo sedanjo politike na Priraor-skem,^ zidovfiki wGorriere", stmpeno vest o streljanji z mo&iaiji, ker se je nekdo v hribih po noprevid-nosti pri streijanji poSkodoval, ter imenuje to, kar mi spoStujemo in castimo, vra^o (superstizione). In ta liHt zad ostuje nekim krogora! — 0 volitv ah v mestno staraSinstvo je do zdaj vse tiho; dogovor mod ^vladno" Btranko, meatnim tajnikom (kateremu se je morala wUnionett umakniti) in wkatoliki* je baje uze dovriion, tako da se bo volilo letos prav gladko. — Vitalijan vitez Furaigalli podaril jo gor. meitu 20.000, da se ustanovi Sthiazredna sola v okoliii Bv. Antona. — Rudolf grof Ooronini, sin do«. glavar-ja, imenovan je attachu (a»a!6, pristav) pri avstr. dragomanatu (tolmaskem uradu) v Carigradu. — Konj-ske dirke jprivabile so| 11. ia 12. t. m. ranogo obLinstva na Kojice; oddala io ia v&a darila. — Pri* bmhijo nedoljo ob 4 pop. dirjalo bo pa kakih 100 v-'.ocipo^htGv na istem proitoru, :>suM m Oirlla in Metoda podaril Je aa-aetnik ta druibe Ivan Vrhovtiik za ˇ•llkonocne piruhe 100 gl. Poliljatvl jo pripisal, da jo podilil tft diir narodu stoveuikemu aamasto poljubn, ki jo veil-konoeno nedeljo navaden pri mnoglb Slovaaih, OH tej priliki pozdravljajo ho prijatolii % beiedami: .Ilriitoi voikres" (Kristui jo vskl), Naj bi naiol valikodalal daritolj mnogo posnomaloe? v proipah imrodnoga *ol-itva mad Sloveaei, Delalsko podpomo druitvo pod poVrovl-teljstvom Nj, viiokoitt oetarjavioa Eudolfa ? Tnta, za sloveniki iivolj v Trsta jafco v«Ino druitvo, ludalo Je ludi k>toh, kakor viako loto, svoje lotuo pomelo, v kftterem (itamo manikaj ganimlvoga in poduo.jlvi ¦ ga. Vidi •« Mioor in tega poroSlla, da m Ima tudi voi.Htvo tega drultva boriti % vollklmi tolifami; pi vHoj tofovfpa vendor druitvo n«preduje in je ia itaco italijansko ^Oporaio" sajmoSnijio in najTaiaejIo Ijud-sko druitvo v Tntu. Loto 1880. no more so prlitevatl sre6nejiim dobum v ^ivonju toga druHtva, katero ob-Htoji edaj uie 9. leto; itraina morilka kolora. ki Je Ian-•ko poletje v Trstu tako moftno ranajala, jo tudi od droitva tlrjala mnogo izvanrednih irtev; kajtl podpo-re bolnikom Je izdalo v letu 1886. nad 2500 gld. vo6. nego v letu 1885,, akoprem so bill druitveni dohodki le malo viiji od leta 1885, Pri tiem tern pa ia Je drultveno premolenje lansko leto pomnolilo ia f. 1300 in ima druitvo denes premolenja okolo 17.400 gld., ? gotovini nad 12.300 gld,, kateri so oa racne naeiue varno naloznni. Udje so pla6ati pristopniue in teduine 13.511 gl. 81 kr.; potroailo pa je druitvo za podporo bolnikom, za zdravila in zdravoika 12.578 gl. 15 kr. Rodbinam umrlih izpladalo so je podpore za pogrebicino f. 560. Kou"Mn lanskega leta imelo je druitvo; lastnih udov: 1; ustanovnikov: 8; pod* pornih udov: 38; rednih udov: 1112, in rednih iru-Sabnie: 318. Odbor je koncem leta zbrisal vie one, ki so s plaeilom zaostali nad 13 tednov; od zbrisanih pa se jib gotovo mnogo povrne. Pribodnjo nedeljo 27 t. m. bo imelo druitvo svoj obeni zbor v dvorani nSlovanske Sitalnicc* o5. uri zvefter. Druitvo napre-duje prav dobro in napravi, kakor se pripovednje, r nedeljo 8. maja izlet na Sv. Goro pri Gorioi in v Solkan. Razpis dastne nagrade za povest, namenjeao slovenski mladini. Razumniki vseh omikanih narodov paznira oiesom motrijo razvoj tiatega dela knjiiev nosti avoje, kateri je v prvi vrsti oamenjen mlademu narastaju, ter vestno 6krbe za to, da se mladini po-dajajo v roke po obliki in vsebini dovrieno, 6istim neresom in piemen:tim sreem pisane zabavne in poucne knjige. Tudi v Slovencih se je 4e ve5krat poudarjalo, kako potrebujemo mladini svoji primernega borila in razna uiiteljska in pedagogijska diuitva naia so veS-krat ukrepala o tern in obravnavala vpraianje, kako bi se zadelala ta praznina v knjizevnosti slovenski. To uvidevfii je znant rodoljub fiefeki in piijatelj tnladino slovenske, blagorodni gospod Jan Logo v Pragi, po Supanu ljubljanskem podpisanemu odboru izrodil sedem eesarskih eekinov v plemeniti na-nem, da & njimi nagradi najboljio povest, na-menjeno slovenski mladini od dvanajstih let d a 1 j e. Navedeni zneaek sedmih eesarskih Ce-kinov paje sam6 gastna nagrada, katera se »z-pla, «Ia kakor je ta je-zik pred 1000 leti veliko pripamogel, da se je v slovenskeiu oaroda sirila katolttka vera, bi tuJi m.\] izvrstno slniSil, da bi at pribliiali in zdruiili nasi razkolnt bratje z rinwko cerkvijo. Naravno Je, da po-vrat h katoliski cerkvi, prvotni aknpni roateri vseh Silovanov, bi bil v veliko korist ue samo cerkvi, tern* vt»e tudi raxkolnim, pravoslavnim Slovannm samim. Tern pa mora §e po ninety i mkih politikov zapirati pot do omike, du moLi in svob 'Jo. dosleduo do ka-NiSku v»»re; aato so nap*»li vae mart, da bi zapireci-li ono gibanje, U ae je bilo i\lAo pre! leti po ini-cijativi iz Rim a v hvalo slnveoakega obrcdnega je-xika. Ker oiso sprejeli daru, ki ae je iz Riraa ponu-j.d, oni, katerim bi bil v slave in v veliko svetao raoc ji% da v Crnogori ae snu*jo opravtyiti vsa eerknna o-pravila v gtaroslovenskem jrziko \>o riniskom obredu ter da $a ame rabiti v cerkvrnih bukvah cirilira, ka-teia hlu^i uw zdaj vscm pravoslsvnim kot vsakdanja piaava. V ta namen tiakajo ae ˇ Rimn v ti^karni ,Dc propaganda fide' ataroaloTcnske obredne knjige a ciri-lico, Jezik in azbak* aU pi^ava bila sta visok /.id, ki sta ule veliko Htolotij loci la pravoslavne in katol-§ke Slovane. Z imenovano dolocbo rimskega pape2a Leona XIII padel je oni zid za Crnogoro in opati sinemo, da to bo prvi zaCetck k medsebojnema spo-znanjti in k zdrozcnju vzbode cerkve z rimsko sto-lico. V tpm pogledu je nova riolocba veiikfga, evrop-skega pomeca. Slovenci smo pa labko pouosui, da na§ nokdanji jczik se rabi v katoliski cerkvi pn naj-svetejsih opravilih in da bo on se s-vojo azbuko (a!-fabetoin) posrcdoval versko porazumljenje in zdrn2e« nje raogoLne slovanske druzine. V nekih krajih pa bodn razglaSali in toiili hvalivce najnovejde naredbe, katero je izdai glavar katoliSke cerkvp, kot paosla viste in rosofile. kakor se je od uckdaj godilo. Ali ie je ta rec od Boga, napredovala bo kljnbn politit-nim niodrijaoom naSega veka. P. ,Jjubljanski Zvon." Stoji si pal UU gld. 2.30; u ceirt leU gld-1.15. BS Zelodcne bolczni S5 bitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo Selodpno zdravilo. Izbrati t ruznih ielodt'nih boleznih zdrnrilo, katero bi t resnici odgovarjalo namenn, ni Iahka fltrar dandane?, ko se prodajajo TsafcoTrstna taka zdraTila. Vcfiji del onih kapljic, izl>ckoT itd itd., ki ae oznanjajo in priporo2ajo obdiostru z visoko leteiimi be8edami, ni druzega ko prevaro, pogoato 30 akodljira. Samo jeruzalemski balzam, nie darao znan po sroji priprosti aestaTi in po ozMjajofii btoji mo2ina ielodcne iiTce, ai je pridobil prednoat pred vsenri dru-gimi do zdaj zaaniai pomoiki, kar potrjnje njegoT* razprodaja. ki redno raste. Ta balzam, bogat krepcajoce mofi kineikega ra-barbara, koreirike, ki je sploh znana po sToj«m pre-baTnem uapehu, daje gototo sredstvo prod *elod«nim Blabostim, izvirajofiim ix nerednega prebavljanja. Zato se priporoSa, ko jesti ne di§i, proti neprijetni aapi, gnjusu, riganjn, zabasanjn, hemorojdalnim tezaTam; pomaga tudi proti zlatenici, glisiam in boleznim t drobn. Steklenica s podukon; 30 kr. Glavna zaloga v lekarni Q B. Pontoni v Gorici. V ?R8H pri 6"B-Rlliris* T KOKHIHU pri A. Franzoni, ˇ TOLMEitI pri C. Palisca. | Ka artdaj L"j je v Oseljanu Sesnpa&e zapanije [gPOSESTVO, obaegajoce Iepo zemljiiee, ki men enajst j njir, gozda in oraae zemlje. zssajeae s tita- | mi, ob rolitji eeati, ki rede od Lijatka t Kar-nj^ — ter pr*-:orao in Iepo bino ta ko-Lna (kmeti). &z poaaaUo tece vode aa eno mlinako k'->'<>, ki nikoli no usahnev Kdor ieli kaptti, naj s© ogtaai p»i upravui-5tvn lista, ki po^u ta6taik»TO ime. St. 152 /o.§ s, Stavbena drazba ! bode in* 28. aprila 1887 od 11.-12* ure opol- ; doe pri c. kr. okrajnera glavarstvu Se^anskem : za oddajo prizidanja k solskemu poslopju v St Polajn. I Klicna cena je 505 gold. 62 kr.; dra2beni vadium in stavbena varsfiina 50 gold. Pisraene ponndbe se oe sprejemajo. Naris, proracun stroskov in stavbeni pogoji so pri c. kr. okrajnem glavarstvo, pa pri in-panstm v St. Polaju t spregled razpololeni. €. kr. ok raj n i iolski svt't, ? Sezani 4, aprila 183?. V Vipolzah odda se 28. aprila t L roed 9. m 10. uro ' predpoludno r vikarij»kt hiai po javni dra^bi : popravljanje te hilt*. Delft je cenjeno po do-aedanjcm naerta s 1303 gh Ako bi bilo treba , popravtti Se kaj, kar ni sprt*Jeto v nacrt, pl«- > cafo bi se to poacbe po do^avoru inml pod- i jetnikom in obttno. Nacrt in pogoji dela | pregledajo se labko pri podzupami t Tipol- | lab, kakor tudi dan drazbe r vikarij»ki hi.ii. ul er%,_____J _ % I I CI ,wi hi&i St 52 z (loticninu posfopji v vmi Ce«ta fm pod Sv, Kri^om Vipa/skiro z vifcora in z brttjdo tik eeBiWiko costs poleg hi«e ter zra-ven 8e % borntom. Cena 9.300 gl.; placuje »e tudi v o-brokib. Natanfineji pogoji izvedo se po piamit z nasiyvom nTajniatvo v Sf. Krizi pri Aj- |S doTscini". IJlj msmmsM V © Mnogo prihrani, kdor kupi obleko t in\um\ ipacija Mum, ki je najveCja v Gorici v kateri se dobt vaak 6as na veliko izbiro narejena obleka po naslednjih cenah: Fopoloa piffllidawki obleki u m:h od 3 da 20 gl n n » n Ml n 5 » IS n n n n n Ctf3l6 n i n W » Porshsi pooladuuh sutaji » guapode » 5 , 30 „ PcaladaniM Uri » n »!>S» Trhu tega bogata zaloga vsakovrstne robe iz ll raznib tovaren po narocilu vsled mere, ki se iz-I' vrai tofino in hitro. Uzocci na zabtsvo brez- placno ia proati poitnine. Novo dosli dolmani Kn|novej§ega kroja od 8 do 50 gl. za gospe. Saki za gospe od 4 do 15 gld. Itfr.Giiiitapiel I v Ptnji I ¦ prodajam 200 strtinjakov dobrega stir- H ¦ skega vina po ugodni ceni. I I Letine od 1869 nan 1 B Naro&la pri H I Antonu Gregoricu I ¦ v Ptnji. ¦ liaznwrstna ^otovfi obleka za mole in za otroko iz nekc slavne dunajake tovarne. KrojaSnica z zalogo robe najnovejle ˇrato. Dela ae bitro in prav licno po cenab, ki so ne bojijo tekmovanja. A. FELBERBAUM. Goriea, Via Teatro, it, 8. vz Jojtef Ctilot, vttaStc'lji 2-^25. NaznaDj'am poltenim kmetovalcom, da aem dobil te dni vsakovratnih vrtnih «emenf IVintiih in zagotovljenih. Daljo naznanjam, da moja fitacuna jo vedno dobro preskrbljena z drobnino in igre^ami ?iake vrate po tako nizkih cenab, da ae jej ni bati tokmecev. Jcxfeef Culot Jolef JLulot, v liaStelji 2—25. m L XcJIXCtt.rfa Kar| p], Braun tt jmjit JO Z 6 f 9i ne 1BBr0^e nikakiJl tefav jrofaaar pi, Bamberger » hmji, VjrT6IliLl »dela bolj uspe§no nego _T _ druge grenke vode," V re 1 e C p^ leidesdorf u Imjl Zaliteva naj se vedno in razlovno; FRANCA J02EFA GRENKI VRELEC. Zaloge povsod. V Gorici: lekar gosp. Cristofoletti, Gironeoli, Pontoni in A. Seppenhofer. Raz-po^ilja se iz RudapeSte. Samo sredi Rastelja at. 7. V GORICI. Bogata zaloga: norimberskega in galanta-rijskega blagaf Iepoticja, di»av, igra5t nogovic, srrnih pripntv, sukanca ?n piejet krojaskih in cevjjarskih patrebscin, priprav za potnike in ka-dilcej cigaretnega papirja, celuloidnih zavratni-ko\ in zapestoikov za duhovnike, mesdane in vo-jake; po^ebnost: najfineje igle za stvalne etroje. Srrutte za rana godala, in sicer za: gosli, citare, kitaro, bas, glasovir 'tol. Za pomladno setev se uajtopleje priporoSajo SEMENA pr^vc ftancoske lucernske in Stajerske rudece |j detelje zagotovljene, brez prestike, potent italijan* ake Itay — (izmed najboljsih krmil) in angleske R.\y — travc, kakor tudi rassnib vrst zelenjav najboljio dobrote, ki hitro kali. INa, d'obno *x* na elo. Irtmvaj iii ^