Letno sporočilo
perve mestne čveterorazredne ljudske šole
pri
sv. Jakobu v Ljubljani
1871.
JahresLerieLE
der
ersten städtischen vierklassigen Volksschule
zu
St. Jakob in Laibach
1871.
V Ljubljani.
Natisnil K. Milic. — Založila pcrva mestna čveterorazredna ljudska šola.
1871.
Sedanja ljudska šola.
Kdor le količkaj premišljuje pretečene in sedanje čase, nekdanje in dandanašnje ljudske razmere in sploh duh časa, vidi, da z ljudskimi tir-javami naraščajo tudi tirjäve ljudske šole, iz ktere prihaja ljudstvo in vživa nje nasledke.
Sedanji čas tirja namesto suhega šolskega poduka in mertvega spominskega blaga čverstega umskega razvijanja, namesto prazne vnajnosti, pravo jedro	rečnega nauka,	namesto slepih	pokoril
prave zavednosti in čutil do svojih dolžnosti in sploh ljubezni do nravnosti. Nova šolska postava od 14. maja 1869. 1., s ktero se vstanovljajo načela za podučevanje o ljudskih šolah, o namenu in vredbi ljudskih šol, tako-le	določuje: »Ljudski	šoli je	naloga,	odrejati
otroke, da bodo nravni in pobožni, razvijati jim duševne moči, oskerbo-vati jih s potrebnimi, znanostmi in vednostmi, da se lahko dalje omikajo za življenje, in postavljati jim pravo podlago, da bodo enkrat prida ljudje in deržavljani«. »V vsaki ljudski šoli naj se uče saj ti-le nauki: Kerščanski nauk, jezik, številjenje, naj imenitnejše, kar je vredno vedeti iz prirodo-znanstva, zemljepisja in zgodovine, pisanje, geometrično oblikoslovje, petje in telesne vadbe«. —	Vsi ti nauki pa naj	se uče	tako, da	se bodo
otroci res kaj naučili,	da bodo šolo zapustivši se	lahko sami dalje
izobraževali, in da bodo sploh pripravljeni za vse okoliščine v življenji. Za tega voljo ministerski ukaz od 20. avg. 1870. ]., s kterim se ljudskim šolam razpisuje šolski in učni red, o šolskilf ukih tako-le dalje določuje:	»Vstanovilo o kerščanskem nauku se prepušča cerkveni oblasti,
in šoli je dolžnost skerbeti, da se na učence ustrahovalno pazi pri bogo-služnostih«. »Smoter ali verhunec jezikovega uka je: Prav razumevati, kar se od drugih sliši v maternem jeziku, potem tudi zmožnost, ustno po govoru in berilu in pismeno svoje misli dobro in gladko pripovedovati. Prizadevati si je, da se opazovalni dar ostri, misli bistrijo in spomin krepča.
1 *
Jezikov uk je strinjati s kazalnim ukom. Kar je otrokom blizo v naravi in življenji in kar se mu približa z berilom, vse naj se mu razbistri s kazalnim ukom. Smoter številjskega uka je: na samogled opert razum, kaj in v kakem razmerji med seboj so števila, kolikor jili rabi v navadnemu življenju; hitro iz glave in pismeno znati številiti, česar je treba v navadnem življenji. Kakoršni so kraji in kar bi nekdaj vtegnili biti učenci, tako naj se posebno uči ali gospodarskih ali obertnih ali navadnih ter-govskih računov. Uk v prirodoznanstvu ima namen, učencem buditi veselje in ljubezen k naravi, in jih seznanjati z naj bolj razširjenimi prirodninami, ter jih voditi k bistremu tankemu pazilu in popisovanju stvari, ki jih vidijo. Zlasti se je pečati z domačimi in s tistimi stvarmi, ki se tičejo gospodarstva. Zraven naj se pot nakopava vednosti in razumu naj važniših naravnih prikazov. Zemljepisje ima namen, da se učenci z ene strani uče poznavati domačo zemljo ter naj važniših osod avstrijske deržave, in da se jim s tem budi ljubezen k domovju in k očevini ter vdanost k cesarski hiši, — z druge strani pa, da se učencem širi duševno obzorje, in da se jim serce blaži. Iz zgodovinskega uka se učenci uče toliko, da vedö kaj zgodovine o domačem kraji, o domovini in da se jim iz občne povestnice kažejo naj poglavitnejši dogodki, kteri se v per vi versti dotikajo očevinske zgodovine, ali kteri so naj imenitnejši človeškemu napredku. Pisati se morajo učenci toliko navaditi, da pišejo razločno, hitro, in, kar se naj več more, prijetno čerke učnega (ali tudi druzega deželnega) jezika in sicer tako, da vse, kar pišejo, ne zapišejo samo lepo, temuč tudi pravopisno dobro in na tanko. Nauk v geometričnem oblikoslovju in v risanju ima namen, da si učenci vadijo oko in roko, da razločujejo oblike in mere, da se vadijo risati prostore in razne stvari, ki se potrebujejo v vsakdanjem življenji. Nauk v petji ima nalogo, da se učencem budi glasovni čut, oživlja estetična omika in domorodne misli,' ter pospešuje oblaževanje serca. Učenci naj se nauče nekoliko dobrih narodnih pesmi, ktere po besedah in melodiji tudi še požneje ohranijo v spominu. S telesnimi vajami naj se v mladini razvija moč, ugibčnost in terdnodušje, ljubezen k redu, pogum in up v samega sebe, in naj se čversti duli in telo^. — Tako se tedaj učenci uče v sedanji šoli, da se jim daje podlaga k pravemu mišljenju o vseh rečeh, ki obdajajo človeka in posebno pa še o tistih, ki zadevajo pozamesne stanove in krajne okoliščine.
Na pervi pogled v sedanjo šolo se marsikomu res čudno zdi, ko vidi, da se že mali učenci zraven prejšnjega katekizma, branja, pisanja in številjenja uče tudi prirodoznanstva, zemljepisja in zgodovine, risanja
in oblikoslovja in telesnih vadeb, in marsikdo se temu posmehuje in pravi, da toliko učiti se malim učencem ni mogoče; pa taki si misli te nauke le samo v- knjigah, ki leže na kupu, in se vpraša, kako bi bilo mogoče, toliko tiskanega papirja spraviti v otroško glavo, v ktero se je leto in dan komaj kaj vbilo naj potrebnejših molitvic. To pa je vendar vse drugače. Otrok se mora naj pred navaditi, da z duhom dela. Učenec bolj in bolj prav in na vse strani ogleduje vse rečf, ki so okoli njega. S tem si pridobiva pravih zaumenov, in po teh pravih razsodkov, in zbuja se mu speča duša. Zanimiva ga vse, kar vidi, vse opazuje in
o	vsaki reči hoče pravo vediti. Vadi se prav misliti in s tem tudi prav čutiti. Ako otrok dobiva prave zaumene o razmeri do svojih staršev in učiteljev, do svojih prednikov, do svojega bližnjega, do narave in do stvarnika, vrašča so mu pervi čut do poštenja, nravnosti in pobožnosti, in če mladina tak dobiček prinese iz šole v življenje, pričakuje se od nje gotovo več, kakor bi znala le mehanično brati, nekoliko pisati in kaj iz glave blebetati. Za to, da se mali učenec uči prav misliti, pa mu pri začetku ni treba knjig. Učitelj in reči, ki ga obdajajo, so mu živa knjiga, iz ktere si nevedoč nabira mnogo mnogo koristnih znanosti in drugih lepih dušnih lastnosti za življenje. Sedanja šola tedaj le pospešuje naravna pot pri otrokovem dušnem razvijanju, in v otroku vstvarja nagon in željo po daljnem izobra-ž e vanj u.
Pa tudi ni res, da bi bilo sedanje učilo novo. Zgodovina starih časov nam kaže, kako so bistri učitelji z vsake male stvarice brali naj lepšega sadu za svoje učence. Koliko krasnih misel je Sokrat zbujal pri svojih učencih v prosti čcvljarnici ali v šumeči orožnici!—in sam nebeški Učitelj, ki je božjo previdnost kazal pri »lilijah na polji«, posluževal se je tega učila. Menimo, da se z učenjem v sedanji šoli skladajo vsi prav misleči starši, in da zavoljo tega svoje male zaupljivi izročajo sedanji šoli.
Ravnatelj.
Šolska naznanila.
I. Učitelji.
Andrej Praprotnik, ravnatelj, je učil vse nauke v IV. razredu vsakdanje in v III. oddelku nedeljske šole za rokodelske učence, 21 ur na teden.
France Boštjančič, katehet, je učil kerščanski nauk v vseh štirih razredih in zgodbe sv. pisma v III. in IV., in evangeli v IV. razredu, 9 ur na teden.
Jakob Schott, je učil vse nauke v III. razredu vsakdanje in v II. oddelku nedeljske šole za rokodelske učence, 22 ur na teden.
France Raktelj, je učil vse nauke v II. razredu in petje v vseh razredih vsakdanje, in v I. oddelku nedeljske šole za rokodelske učence, 26 ur na teden.
Matej Močnik, je učil vse nauke v I. razredu vsakdanje in v začetnici nedeljske šole za rokodelske učence, 22 ur na teden.
Valentin Schäfer, je učil telesne vadbe v II., III. in IV. razredu, 5 ur na teden.
II.	Nauki in razdelitev učnih ur.
V	I. razr., v II. razr., v III. razr., v IV. razr.
Kerščanski nauk z zgodb. sv.
pisma in evangeli . . jezik (slovenščina in nem-	. 2	uri,	. 2	uri,	. 2 uri,	. 3	ure
ščina) 		13	»	12	»	. 12 »	12	»
številjenje		4	»	4	»	4 »	4	»
oblikoslovje in risanje . . zemljepisje in ) z berilnimi			»			»	— *	1	»
zgodovina j vajami	—	»	1	»	1 »	1	»
prirodoznanstvo 1	—	»	1	»	. 1 »	1	»
pisanje		3	»	2	»	. 2 »	—	>
petje 		1	»	1	»	. 1 »	1	
telesne vadbe		—	»	1	»	. 2 »	2	>
Vkup na teden .	23	ur,	24	ur,	. 25 ur,	25	ur,
Schul Nachrichten.
I.	Der Lehrkörper.
Andreas Praprotnik, Schulleiter, lehrte alle Gegenstände in der IV. Klasse der Werktagsschule und in der II. Abtheilung der Sonntagsschule für Lehrlinge, wöchentlich 21 Stunden.
Franz Boštjančič, Katehet, lehrte die Religionslehre in allen vier Klassen, die bibl. Geschichte in der III. und IV. und das Evangelium in der IV.. Klasse, wöchentlich 9 Stunden.
Jakob Schott, lehrte alle Gegenstände in der III. Klasse der Werktagsschule und in der II. Abtheilung der Sonntagsschule für Lehrlinge, wöchentlich 22 Stunden.
Franz Raktelj, lehrte alle Gegenstände in der II. Klasse und den Gesang in allen vier Klassen der Werktagsschule und in der
I.	Abtheilung der Sonntagsschule für Lehrlinge, wöchentlich 26 Stunden.
Matthäus Močnik, lehrte alle Gegenstände in der I. Klasse der Werktagsschule und in der sonntäglichen Vorbereitungsschule für Lehrlinge, wöchentlich 22 Stunden.
Valentin Schäfer, lehrte das Turnen in der II., III. unu in der IV.
Klasse, wöchentlich 5 Stunden.
II.	Lehrgegenstände und Stundenausmass.
	I. Kl., II. Kl.,				III.	Kl.,	IV.	Kl.
Religion sammt bibl. Geschichte und Evangelium		2 St.,		2	St.,	2	St.,	3	St.
Sprachunterricht (slov. u. deutsch)	13		12	»	12	7>	12	»
Rechnen			4	»	4		4	T>	4	*
Formlehre und Zeichnen ....	—	»	—		—	»	1	
Erdkunde und Geschichte ( Nach dem	—		1		1		1	»
Naturkunde i Lesestoffe	—		1	»	1	»	1	
Schreiben 		3		2		2	y>	—	»
Gesang	•	1		1	J>	1	»	1	
Turnen		—		1	»	2	»	2	
Zusammen wöchentl.	23 St., 24 St.,				25	St.,	25	St.
III.	Število učencev.
V	I. razredu vsakdanje šole 99, v I. oddelku nedeljske šole 12, »	II.	>	»	»	94,	»	II.	*	»	» 38,
»	III.	»	»	»	93,	»	III.	»	»	» 31,
»	IV.	»	»	»	78,	»	začetnici	»	»	»12,
Vkup vsakdanjih učencev 364,	nedeljskih	učencev	93.
IV.	Pobožne vaje.
Šolsko leto se je začelo in končalo s slovesno sv. mašo, in 4. oktobra, na cesarjevega godu dan, so bili učenci in učitelji pri slovesni sv. maši v Šentjakobski mestni farni cerkvi. Od 17. aprila je bila mladina vsaki šolski dan ob V2 8 uri zjutraj pri sv. maši, je 21. junija praznovala god sv. Alojzija, in je imela ta dan pervo sv. obhajilo, in štirikrat na leto je prejela zakramente sv. pokore in sv. rešnjega Telesa. Učenci in učitelji so bili pri procesijah križev teden, na sv. Marka in na sv. Telesa dan.
V.	Dobrotniki te šole.
Kakor druga leta je tudi letos častito katoliško društvo po nabiri pripomoglo, da se je o hudi zimi božični čas 20 učencev iz te šole popolnoma obleklo z zimsko obleko.	Slavno	hranilnično	društvo v Ljubljani
je za učne potrebo vsakdanjih	učencev	tudi	letos	blagodušno podarilo
150, za nedeljske rokodelsko učence pa	100	gold.	Nekteri šolski prijatelji so darovali v denarji in	v blagu	za	šolski	praznik. Vsi darovi
so se obračali v blage te namene. Vsem tem milim dobrotnikom bodi v imenu uboge mladine priserčna slava in zahvala in: Bog poverni!
VI. Dnevne čertice.
Šolsko leto se je slovesno začelo t. oktobra 1870, in 3. t. m. se je redno začela šola.
Med letom so pri šolskem nauku v pnsamnih razredih poslušali p. n. g. g.: Karl Dežman, župan, — častni korar in ud c. k. okrajnega šolskega sveta dr. Leonard Klofut ar, — okrajni šolski nadzornik in gimn. vodja J. Smolej in krajni šolski nadzornik prof. K. Pirker.
Učitelji so se vsaki mesec shajali in posvetovali o šolskih rečeh.
III.	Schiilerzahl.
In der I. KL der Werktagssch. 99, in der I. Abtli. der Sonntagssch. 12, »	»	II. »	»	»	94,	»	»	II.	»	»	»	38,
»	»	III. »	»	»	93,	»	»	III.	»	»	»	31,
»	» IV. »	»	»	78,	»	»	sonntägl. Vorbereitungssch. 12,
Zusammen . Werktagsschüler 364,	Sonntagsschüler	93.
IV.	Andachtsübungen.
Das Schuljahr wurde mit einem feierlichen Amte in der St. Jakobs-Stadtpfarrkirche eröffnet und geschlossen. Am 4. Oktober, als dem Namenstage Sr. Majestät, wohnten die Schüler und der Lehrkörper dem feierlichen Gottesdienste in der Stadtpfarrkirche bei. Vom 17. April an wohnten die Schüler an Schultagen der heil. Messe um V2 8 Uhr bei, am 21. Juni feierten sie das Fest des heil. Aloisius und die erste heil. Kommunion, und wurden zum viermaligen Empfange der heil. Sakramente der Busse und des Altars angeleitet. An den Bitt-Tagen , dem Markus - Tage und dem heil. Frohnleichnamsfeste wohnten sämmtliche Schüler und Lehrer den Umgängen bei.
V. Wohlthäter dieser Schule.
Wie andere Jahre so wirkte auch heuer der löbl. katholische Verein mit Sammlungen dahin, dass im strengen Winter in den Weihnachtstagen 20 arme Schüler dieser Anstalt mit Winterkleidern beschenkt werden konnten. Der löbliche krainisclie Sparkasse-Verein in Laibach spendete in bekannter Grossmiithigkeit der Anstalt behufs Anschaffung von Schul-requisiten für dürftige Schüler der Werktagsschule 150, und für die der Sonntagsschule einen Betrag von 100 fl. Einige Schulfreunde spendeten im Gelde und in Waren für das Schulfest. Sämmtliche Gaben wurden dem edlen Zwecke gemäss verwendet. Diesen allen Wohlthätern sei hiermit im Namen der armen Schüler der wärmste Dank ausgesprochen und: Vergelt’ es Gott 1
VI.	Chronik.
Das Schuljahr wurde am 1. Oktober 1870 feierlich eröffnet, und der geregelte Unterricht begann am 3. d. M.
Im Laufe des Schuljahres wohnten der Hqrr Bürgermeister Karl Deschmann, der hochw. Ehrendomherr und Mitglied des k. k. Bezirksschulrates Dr. Leonhard Klofutar, der Herr k. k. Bezirks-schulinspektor und Gymnasialdirektor J. Smolej, und der Herr Orts-schulinspektor Prof. R. Pirk er dem Unterrichte in den Klassen bei.
Der Lehrkörper pflegte allmonatlich zu Berathungen in Schulsachen sich zu versammeln.
Štirikrat na leto	so	se	učencem	razdelila šolska naznanila.
24.	junija 1871.	1.	so	učenci imeli primerni šolski praznik.
Šolsko leto se je sklenilo 29. julija. Ob 8. uri	je bila v mestni
farni	cerkvi	pri sv.	Jakobu slovesna sv. maša z zahvalna pesmijo, in	potem je bil v šoli slovesen	sklep, kjer	se je po petji in govorih	učencem
naznanila razverstitev,	in	so	se jim	razdelila šolska naznanila	in	letna
sporočila.
Novo	šolsko	leto bode se začelo 2. oktobra t.	1. s slovesno	sv.
mašo	k sv.	Duhu.	Začetni učenci naj se oglašajo dva	dni pred pri	šol-
skrnu ravnateljstvu!
Während des Schuljahres wurden viermal an die Schüler die Schul-nachrichten vertheilt.
Am 24. Juni 1871 wurde ein angemessenes Schulfest der Schüler abgehalten.
Das Schuljahr wurde am 29. Juli geschlossen. Um 8 Uhr wurde in der Stadtfparrkirche zu St. Jakob eine feierliche Dankmesse mit »To Deum« abgehalten, und hierauf fand in den Schullokalitäten der feierliche Jahresschluss mit der Klassenverlesung und Schulnachrichten- und Pro-grammvertheilung mit vorangegangenen Gesängen und Keden statt.
Das neue Schuljahr 1871/2 beginnt mit dem heil. Geistamte am
2.	Oktober d. J. Die Anmeldungen der neu eintretenden Schüler wolle an den zwei vorangehenden Tagen bei der Schulleitung geschehen!
Učenci po zasluženji vversteni. Itniigorrinuiig der Schüler.
TW o sm&srsdL
1. Kermavnar Avguštin iz Ljubljane, [
2. Piriavic Maks iz Tersta,
3. Dremelj Janez iz Brezovega pri
Višnji gori,
4. Knuth Friderik iz Šmartna pri
Litiji,
5. Sežun Albert z Vač,
6. Klein Janez iz Ljubljane,
7. Brežina France s Pole v Istri,
8. Anžlovar Friderik iz Šent-Vida
pri Zatičini,
9. Kump Albin iz Ljubljane,
10. Podlogar Janez iz Ljubljane,
11. Praprotnik Lovro iz Ljubljane,
12. Raktelj Rudolf iz Dobrove,
13. Lauter Janez iz Ljubljane,
14. Lunaček Bernard iz Prezida na
Hervaškem,
15. Amon Herman iz Ljubljane,
16. Gomišek France s Planine,
17. Winterhalter Janez z Nabrežine,
18. Cerar Jožef z Berda pri Pod-
peči,
19. Likar Henrik iz Postojne,
20. Kleinmayr Ferdinand iz Ljub-
ljane,
21. Drašler France iz Ljubljane,
22. Globočnik Janez iz Ljubljane,
23. Podkrajšek Janez iz Ljubljane,
24. Kladnik Anton iz Ljubljane,
25. Bregar Mihael iz Ljubljane,
26. Bilina Gustav iz Ljubljane,
27. Mihalič Viljelm iz Tersta,
28. Šterk Martin iz Ljubljane,
29. Petrič Anton iz Ljubljane,
30. Janežič Janez z Verlinike,
31. Pufič Janez iz Tersta,
32. Schiffrer Gustav iz Ljubljane,
33. Eišnar Alojzi iz Ljubljane,
34. Kovač Janez iz Ljubljane,
T7a HSlsissi@o
35. Justin Janez iz Ljubljane,
36. Cigoj Jožef iz Ljubljane,
37. Pance Jožef iz Ljubljane,
j 38. Čeligoj Teodor iz Ljubljane,
! 39. Jeraj Edvard iz Ljubljane,
| 40. Bizovičar Janez iz Ljubljane,
41. Katerzabek Henrik iz Ljubljano,
42. Kakovec France iz Ljubljane,
43. Šubic Jožef iz Ljubljane,
44. Jerina Janez-iz Ljubljane,
j 45. Herrisch Jožef iz Ljubljane,
: 46. Novak Janez iz Ljubljane,
47. Baloh Mihael iz Ljubljane, j 48. Schott Edmund iz Ljubljane,
| 49. Švigelj Jožef iz Senožeč,
| 50. Banovec Alojzi iz Ljubljane,
51. Komar Janez iz Ljubljane,
52. Ramovš France iz Ljubljane,
53. Bučar France iz Postojne,
54. Moro Angelo iz Udine,
55. Šešek Anton iz Ljubljane,
56. Libenski Rudolf iz Ljubljane,
57. Tekavec Karl iz Ljubljane,
58. Mantuani Jožef iz Ljubljane,
59. Legat Janez iz Ljubljane,
60. Traun Jakob iz Gline pri Ljub-
ljani,
61. A brano vic Ludvik iz Ljubljane,
62. Robida Albert iz Ljubljane,
63. Rupnik Henrik iz Ljubljane,
64. Vidmar Anton iz Ljubljane,
65. Poljanšek France iz Ljubljane,
66. Tonih Anton iz Ljubljane,
67. Vizjak Janez iz Ljubljane,
68. Toplihar Janez iz Ljubljane,
69. Hartman Karl iz Ljubljane.
Izostalo jih je )	^
ausgeblieben sind j
skupaj l 7g zusammen i
- HL Tm3ir©(£lo
1. Petelin Martin iz Tomišlja,
2. Suyer Albin iz Ljubljane,
3. Sternad Janez iz Dobrepolja,
4. Avanco Edvard z Iga,
5. Tomec Anton iz Dobrove,
G. Ničman Karl iz Ljubljane,
7. Šebre Jernej iz Ljubljane,
8. Lenče Alojzi iz Lavrice pri
Ljubljani,
9. Hudnik Matija iz Hrušovega,
10. Dobnikar Janez od sv. Katarine,
11. Minati Alojzi z Iga,
12. Šventner Janez iz Ljubljane,
13. Hubmajer Jožef iz Ljubljane,
14. Debevec Anton iz Ljubljane,
15. Kordiš Jožef iz Metlike,
16. Osel Gabrijel iz Krope,
17. Tormin Kudolf iz Tersta,
18. Baloh France iz Terziča,
19. Kadunec Jožef iz Ljubljane,
20. Itegnard Edvard iz Ljubljane,
21. Dolenec France iz Ljubljane,
22. Magolič Feliks iz Ljubljane,
23. Mohar France iz Ljubljane,
24. Čelešnik France iz Ljubljane,
25. Berger France iz Zagreba
(Agram),
26. Semen France iz Ljubljane,
27. Omahen Anton iz Pristave pri
Višnji gori,
28. Ciber Jožef iz Ljubljane,
29. Oven France iz Ljubljane,
30. Zor Zvonomir iz Zagreba
(Agram),
31. Kogelj France iz Preserja,
32. Baison Avgust iz Dunaja,
33. Jeraj Vincenc iz Ljubljane,
34. Indof Janez iz Ljubljane,
35. Gros Jožef iz Kamberda pri
Višnji gori,
36. Herbih Friderik iz Ljubljane,
37. Vranič Jožef iz Preserja,
38. Pardubski Alojzi iz Ljubljane,
39. Zadnik Oton iz Ljubljane,
40. Grahek Leopold iz Ljubljane,
H3L HOsissso
i 41. Zalaznik Janez iz Ljubljane,
42. Kos Alojzi iz Ljubljane,
43. Jarala France iz Ljubljane,
44. Breskvar Janez iz Ljubljane,
45. Merkelj Jakob iz Ljubljane,
46. liudolf France iz Ljubljane,
47. Kunert Janez iz Ljubljane,
48.	Sedmak	France	iz	Senožeč,
49.	Ahačič	Viljelm	iz	Ljubljane,
50. Majer Feliks iz Ljubljane,
51.	Bednarik Jožef	iz	Ljubljane,
52.	Pavšek	France	iz	Ljubljane,
53. Valovič Ludvik iz Jesenja pri
Krapini na Hervaškem (Kroatien) ,
54. Dolenec Henrik iz Dobrepolja,
55. Budnar Jožef iz Ljubljane,
56. Bugani Maks iz Ljubljane,
57. Černe France iz Ljubljane,
58. Kovač Alojzi iz Preserja,
59. Glinšek Jožef iz Ljubljane,
60. Mervar Jožef iz Ljubljane,
61. Johann France iz Ljubljane,
62. Šerik Janez iz Ljubljane,
63. Seliškar France iz'Ljubljane,
64. Kihtar Valentin iz Ljubljane,
65. Hribar Simon iz Ljubljane,
66. Vizjak France iz Ljubljane,
67. Merčon Kudolf iz Ljubljane,
68. Malnar Janez iz Višnje gore,
69. Milek Peter iz Ljubljane,
70. Fettich-Frankheim Oton iz Ljub-
ljane,
71. Možina Avgust iz Ljubljane,
72.	Strupi	Janez	iz	Ljubljane,
73.	Verdir	Jožef	iz	Ljubljane,
74. Verdir Mihael iz Ljubljane,
75.	Uranič	Albin	iz	Ljubljane,
76.	Uranič	Peter	iz	Ljubljane,
77. Češnovar Janez iz Ljubljane,
78. Kordeš Edvard iz Ljubljane,
79. Krušič France iz Ljubljane,
80. Oherthaler'France iz Ljubljane,
81. Pulc Alojzi iz Ljubljane ,
82. Mihlar Janez iz Ljubljane,
83. Peham Feliks iz Ljubljane,
84. Priplata Rudolf iz Ljubljane,
85. Toplihar France iz Ljubljane,
86. Breskvar Valentin iz Ljubljane.
Izostalo jih je j	^
ausgeblieben sind \	1
skupaj j 93 zusammen j
UL marši»
1. Vabovšar France iz Šmartna pri I
Litiji,
2. Nebenführer Emil iz Ljubljane, J
3. Ostermanu Viktor iz Škofjeloke,
4. Praznik Jožef iz Ljubljane,
5. Dolničar Jožef iz Ljubljane,
6. Kafov Janez iz Ljubljane,
7. Marn Anton iz Ljubljane,
8. Čuden Janez iz Dragomera pri
Brezovici,
9. Schiffrer Ferdinand iz Ljubljane,
10. Schiffrer Alojzi iz Ljubljane,
11. Tavčar Janez iz Ljubljane,
12. Ferlan France iz Ljubljane,
13. Jeršek Alojzi iz Ljubljane,
14. Strel Ferdinand iz Kamnika,
15. Čada Ljudovik iz Pešta,
16. Krivanek Jožef iz Benedek,
17. Oblak France iz Gradca,
18. Žužek Karol iz Ljubljane,
19. Lenasi Janez iz Verhnike,
20. Robida Vilko z Viča,
21. Grahek France iz Ljubljane,
22. Pirnat Emil iz Ljubljane,
23. Smrekar Jožef iz Ljubljane,
24. Anžic France iz Ljubljane,
25. Armič Jožef iz Ljubljane,
26. Kocijan Ignaci iz Rudnika,
27. Prepeluh Jožef iz Ljubljane,
28. Leben France iz Ljubljane,
29. Oblak Anton z Viča,
30. Cerar Karol iz Ljubljane,
31. Debevec France iz Ljubljane,
32. Kotnik Friderik iz Gorice,
33. Škerl Nikolavž iz Ljubljane,
34. Jager Karol iz Ljubljane,
35. Zima Franoe iz Ljubljane,
36. Pajsar Avgust iz Ljubljane,
37. Mance Jakob iz Ljubljane,
38. Lumbar Anton iz Tersta,
IH.
39. Müller Ferdinand iz Ljubljane,
40. Jerina Janez iz Ljubljane,
41. Kikel Janez iz Ljubljane,
42. Koman France iz Ljubljane,
43. Mednic Janez iz Ljubljane,
44. Kirn Janez iz Ljubljane,
45. Pok France iz Ljubljane,
46. Milčinsky Jožef iz Loža,
47. Mesesnov Anton iz Ljubljane,
| 48. Dražil Rudolf iz Ljubljane,
49.	Černe France iz Ljubljane,
I 50. Bajda Janez iz Ljubljane,
51. Drašler Robert iz Ljubljane,
52. Schweizer France iz Udmata,
53. Kame Karl iz Ljubljane,
54. Rugelj Peter iz Ljubljane,
55. Urbajs Janez iz Ljubljane,
56. Možina Alojzi iz Ljubljane,
i	57. Pufič Jožef iz Ljubljane,
58. Plevnik Kajetan iz Ljubljane,
59. Sartori Rudolf iz Ljubljane,
60. Anžic Jožef iz Ljubljane,
61. Merzlikar Damijan iz Ljubljane,
62. Justin Leo iz Ljubljane,
63. Kušar Janez iz Mavčič,
64. Richter Jožef iz Ljubljane,
65.	Škerl	Anton	z	Viča,
66.	Zupan Jožef	iz	Ljubljane,
67. Petrovčič Karol iz Postojne,
68. Turk Ferdinand iz Ljubljane,
69. Ivan Janez iz Ljubljane,
70.	Jenič	Matija	iz	Ljubljane,
71.	Goste	Janez	iz	Ljubljane,
72. Habicht Ignaci iz Gline,
73. Žargi Ignaci iz Ježice,
74. Gostič Ferdinand iz Ljubljane,
75. Porenta Peter iz Ljubljane,
; 76. Tertnik Janez iz Ljubljane,
77.	Knüpfle Friderik iz Como v Lombardiji,
78. France Jožef iz Ljubljane,
79. Geier Matija iz Ljubljane,
80. Kosec Avgust iz Ljubljane,
81. Jerina Anton iz Ljubljane,
82. Lapajne Julijus iz Ljubljane,
83. Orenik Jožef iz Ljubljane,
84. Jereb Jožef iz Ljubljane,
85. Kalčič France iz Ljubljane.
Izostalo jih je ausgeblieben sind
skupaj , 94 zusammen
9
1. Rismaul Janez iz Ljubljane,
2. Scherz Ferdinand iz Ljubljane,
3. Steska Edvard iz Ljubljane,
4. Fortuna Janez iz Kočevja,
5. Klein France iz Ljubljane,
6. Bulič France iz Ljubljane,
7. Polak Edvard iz Ljubljane,
8. Ručar Alojzi iz Postojne,
9. Bešik Bihard iz Eadoljce,
10. Kuclar France iz Ljubljane,
11. Kramar Henrik iz Ljubljane,
12. Lindtner Eobert iz Ljubljane,
13. Okorn Janez iz Ljubljane,
14. Jakopič Jože iz Ljubljane,
15. Šušteršič Aleksander iz Ljub-
ljane,
16. Comelli Karl iz Ljubljane,
17. Mihevec Anton iz Ljubljane,
18. Zdešar Janez iz Ljubljane,
19. Hribar Karl iz Ljubljane,
20. Hudnik Jože iz Ljubljane,
21. Gregorec Boštjan iz Ljubljane,
22. Kutiaro Janez iz Ljubljane,
23. Slabina Anton iz Ljubljane,
24. Trost France iz Ljubljane,
25. Breskvar France iz Ljubljane,
26. Fettich - Frankheim Ludvik iz
Ljubljane,
27. Bupnik Vaclav iz Ljubljane,
28. Albrecht France iz Ljubljane,
29. Blaž Jakob iz Ljubljane,
30. Pregelj Jože iz Ljubljane,
31. Hut Ignaci iz Ljubljane,
32. Comelli Adolf iz Ljubljane,
33. Polak Friderik iz Ljubljane,
34. Gregorin Alojzi iz Ljubljane,
35. Kovačič Jože iz Ljubljane,
36. Schaffer Anton iz Ljubljane,
37. Grablovec Anton iz Ljubljane ,
38. Jakše Jože iz Ljubljane,
39. Zalaznik Viktor iz Ljubljane,
40. Nebenführer Gustav iz Ljubljane,
41. Černe Alojzi iz Ljubljane,
42. Černič Anton iz Ljubljane,
43. Mihlar France iz Ljubljane,
44. Fink Avgust iz Ljubljane,
45. Keich Anton iz Ljubljane,
46. Basperger Jože iz Ljubljane,
47. Bednarik Jože iz Ljubljane,
48. Vizjak Feliks iz Ljubljane,
49. Verhovec France iz Ljubljane,
50. Marn Jože iz Ljubljane,
51. Ciber Janez iz Ljubljane,
52. Krušic France iz Ljubljane,
53. Srakar France iz Ljubljane,
54. Dreo Viktor iz Ljubljane,
55. Smerdel Edvard iz Ljubljane,
56. Brajar Janez iz Ljubljane,
57. Kunert Karl iz Ljubljane,
58. Magister Mihael iz Ljubljane,
59. Ničman Avgust iz Ljubljane,
60. Peterlin Štefan iz Ljubljane,
61. Strel Valentin iz Ljubljane,
62. Zdešar Janez iz Ljubljane,
63. Vizjak Alojzi iz Ljubljane,
64. Bobek Janez iz Ljubljane,
65. Schuster Adolf iz Ljubljane,
66. Belič Janez iz Ljubljane,
67. Cvetrečnik Leopold iz Ljubljane,
68. Koleša France iz Ljubljane,
69. Kosec Peter iz Ljubljane,
70. Možina France iz Ljubljane,
71. Peterca Janez iz Ljubljane,
72. Gajeta Anton iz Ljubljane,
73. Kikel Alojzi iz Ljubljane,
74. Hribar Valentin iz Ljubljane,
75. Porenta Jakob iz Ljubljane,
76. Potisek Janez iz Ljubljane,
77. Toplihar Karl iz Ljubljane,
78. Marn France iz Ljubljane,
79. Lozar Janez iz Ljubljane,
80. Zierenstein Juri iz Ljubljane,
81. Kacin Štefan z Iga,
82. Pipan Jože iz Ljubljane,
83. Peham Alojzi iz Ljubljane,
84. Pengav Leopold iz Ljubljane,
85. Budkovski Janez iz Ljubljane,
86. Prijatel Leopold iz Ljubljane,
87. Polak France iz Ljubljane,
88. Stular France iz Ljubljane,
89. Richter Edvard iz Ljubljane,
90. Korenčič Karl iz Ljubljane.
Izostalo jih je j g ausgeblieben sind j
umeri (	^
gestorben j skupaj | 99 zusammen j