Katolški cerkveni list.
V (Vtertik <£5. malica Serpana.	#*.»0.
M
Izlagtuijc Linrctaii^liili lifituij.
(Ilalje. •
P r i I) c ž a I i š e grešnikov, za nas Hoga prosi!
Kako je. de Marija presveta devica grešnikov ne sovraži, sc jim nc odteguje, marveč jih sprejme, hrani iu varuje? Zato, ker clo Kristus, čistost sama, je grešnike ne le sprejemal, temuč tudi z njimi jedel. Hil je namreč (iospod vir usmiljenja. Torej kakor k viru ali studencu vsi brez razločka hodijo vode zajemat: tako so tudi h Kristusu vsi tekali, zlasti pa grešniki, zavoljo kterili je 7, nebes na zemljo prišel. .Marija jc pa mati Kristusa, vira usmiljenja: iz nje jc Hog >iu človeško natoro nase vzel. Kakor je tedej Itescda meso iz njeniga mesa postala, in sr njeniga bitja vdeležila. tako je .Marija njeniga ( Hcsede ) usmiljenja obilno deležna postala, de kakor se Hog occ usmiljenja, tako presveta lleviea mati usmiljenja imenuje.
Pa tudi s. I In Ii. ktcrimii se spreobernjenje grešnikov perlastuje, je presveto llevieo ohscnčil. in je v njeno serce vlil, dc z grešniki usmiljen jc ima. jim pergovarja. jih k pokori klice: de je vcrli tega hladilo iu tolažilo spokoruikov.
S. Peter llamian pripoveduje, de je hil spo-korni razbojnik na križi s pomočjo presvete llcvice spreohernjen. Pravi: ..Razbojnik jc na križi spre-..obernjen hil: zakaj pa ne popred? Zakaj ui sam ..v se sel. ko je Jezusa ua polu spremljal? Ko ga ..je vidil svoj kriz nesti in je za njim sel? Takrat „se je sprcolieriiil. ko je Marija poleg kriza stala: ..takrat je iz razbojnika marternik postal, ko je Ma--rija Sina zanj prosila-.
Ce je tedej presveta lleviea. dokler je se na svetil živela, grešnikam pcrhežalisc bila. in je semena nedolžnosti, svetosti, mnogih čednost iu dobrih del skozi oči v njih serca vsejala: koliko vce ho zdaj, ko v nebeški časti kraljuje, grešnikam milostiva. iu jim semena nedolžnosti iu čednosti \ serca \ložila? Zakaj čeravno sc zdaj v v eci vred-
nosti od kraljeve sveti, iu na visokim mestu, od množic angelov obdana, sedi: vender ne zaničuje nas pogledati, v naše prosujc dovoliti, naših opravil. tudi nar manjših, per svojim Siuu oskcrheti. Ponižnost namreč, ktero je v tim življenji tolikanj čislala, je človeškiga rodu pozabiti nc pusti. In kakor svoje dni ne ona. ne njen Sin v ziheli. ko sta hila obdana od angelov, in je vse nebo prepevalo tisto veselo pesem: -last llogu na visokosti itd. nista petja kmečkih pastirjev zaničevala, tudi nizke postrežbe volica in osliča nista zavergla : tako ona tudi zdaj. koje v tisto kraljevo vclicastvo povik-šana. ne zaničuje naših prosinj. temue nas z ma-terno ljubeznijo objame, in nam v vsih naših potrebah dohrotljivo na pomoč pride.
Tako velika jc pa ljubezin te bo/.je Matere nc le do pravičnih, ampak tudi do grešnikov, de je ni najti ljubezni na svetil, ktera bi uji podobna bila. Ce vkupej povzamemo nar prisereniši ljubezin vsjh mater, kar jih jc bilo. do svojih otrok, serca vsili očetov do sinov, pregoreče nagnjenje živ al do svojih mladih, ni vse to nič proti .Martini ljubezni do n jenih varjeneov. ktera neskončno v se preseže. Naj tedej noben grešnik ne obupa . zaka j ne naša ne-v rednost, nc visokost llcvice ne brani, varno k nji prihežati. Tudi naši grehi naj nas od njene dobrote nc ostrašijo. -Ona je naša Hesedniea pri Sinu, ..kakor Sin per Očetu: clo per Occtu in Sinu oskerb--Ijujc nase zveličanje iu nase prošnje". Idiota.
Se ve, de le tistim grešnikam je Marija pribežališč, varstvo, hladilo in tolažba, kteri sc po pokori k Hogu sprcobcriiili želijo, ali sc res spreobernejo, z žalovanjem in z dobro spovedjo svoje grehe zbrišejo. Tudi tistim, kteri na pokoro še clo mislili niso, so vsi v greli zakopani, »na svete želje, pokoro storiti, sprosi iu jih zbudi, de sc ti božji milosti ne ustavljajo, marveč z njo delajo. Marijo pobožno ča>tc. na pomor klirejo. iu si jo zvesto posnemati prizadevajo.
Tistim pa. kteri božje «1 • • 1zanašanje napak obračajo, njegovo usmiljenje zaničujejo, njegovo pravico dražijo, iu si vkup nabirajo jezo na dan
jeze, ni ona pribežališč, ne varstvo, dokler v budim terdovratni ostanejo.
O dobrotljiva Devica Marija, pribežališč grešnikov , za nas Boga prosi!
(Dalje sledi )
Scdajni ob*ir katolške eerkve.
$pi»al Valentin Šežun.
MU. Avstriansko cesarstvo.
14. Ogersko.
( Dalje, i
Pri godbe kersanske rere na Ogerskim.
Ogcr.ska dežela, nekdaj Panonia in Dacia imenovana, je ze v 4. stoletji svoje škofije imela. Per-gromeli so pa zdaj sirovi Kvadi, lluni. (»epidi iu .sosebno A\ari v tu deželo, vse keršanstvo je bilo viiireno, dokler de je bil cesar Kari Veliki Avare I. 791 premagal in jih keršanski veri perdohil. H koncu 9. >toletja (ss9j so peršli iz llusovskiga in Poljskiga Madžari, bilo jih je blizo miliona, čez Talraiiskc gore in so se med Donavo iu Tiso vsedli. Vojvod Almus jih jc bil perpeljal, njegov sin Ar-pad je do I. 900 ze vso deželo v lasti imel. Odslej so bili ajdovski .Madžari skozi 50 let strah in šiba za vse zahodne dežele. Kakor piš so planili na svojih konjih na Nemčijo. Laško in Krancijo, morili, po/.igali iu ropali, kamor so peršli. in ravno tako hitro z ropam domu nazaj hiteli. Jedli so sirovo m,-so. pili kri, razrezali na kosec serca ubo-zili vjetib in jih kakor zdravilo vžili. Bili so brez iisniiljeiija . molčeči, pcrpravl jeni bolj za djanje kakor za govorjenje. V I.	so per llreuti blizo Padove več tavžent kristjanov pobili in potopili. I.uilard, Vercelski škof jim je bil v roke padel, ubili so ga bili. ravno lako tudi minihe v samostanu v Noiiantuli na Modeneškim. Arpadov sin /ioltan je peljal I. 910 .Madžare proti Nenicam, iu jih per Prešborku hudo udaril, I. 91 <£—914 so oni razsajali po Frankouii, Turingii in Bavarskim: I. 91 .> .so pokoiičevali vse po Nemškim z ognjem iu meceni. V Itremnii so požigali cerkve in klali duhovne per njih allarjih. Tesar Henrik, pti-čar. jih je bil I. 9110 per Mersehurgu tako na-tolkel, de jih je do .IO.OOO mertvih na boriši obležalo. Zollanov naslednik je bil njegov sin Ta-kson\ : vojskovodja Lclicl in Vcrbulč sla na njegovo povelje z (JO.OOO .Madžari proti Aiigsburgu udarila (l.9.>.»), ali cesar Oton I. jih je bil popolnama premagal. Bali so se zdaj Madžari Ncmcov. in so slovanski rod Biscnov na Ogersko poklicali, dc bi jim zauaprej pomagali.
lici z a, novi vojvod .Madžarov, vidi, dc mora ta narod zdaj poginiti, ako se h keršanski veri ne spreoberne. Na besede njegove keršanske žene, scdinograške priiiccznje. Sarolta ji je bilo ime. sc je hil dal sam kerstiti v I. 9SS, in sklenil je zdaj keršansko vero v svojo deželo vpeljati, še je hil on zlo sirov in ajdovskim vražam vdan: ali keršanstvu jc on dajal vso le mogočo pomoč. Toliko tavžent vjetib. ki so bili s silo poprej na Ogersko pergnani. je sim lo /daj prosto po svoji keršanski veri živeti; latinski miMonarji so našli za keršanstvo serca že zlo perpra\Ijene. ker je bila gerška cerkev seme ker>ai.ske vere ze m in lam v^cjala. Sandlo. liei-zovo /eno. jc ^crski duho\cn kerstil. Mi pra\i ogerski aposi. |j jc >v. A d a 1 b c r t, nadškof \ Pragi.
Ko je Geiza v skerbi premišljeval, kako bi paganstvo (malikvanje) odpravil, in pravo vero z novimi škofijami uterdil, je vidil po noči v sanjah mladenča prečudne lepote, ki mu jc rekel: „Kar misliš, ne boš ti izpeljal; tvoje roke so umazane od človeške kervi, ali sina boš imel, ki bo to delo dokončal, on bo iz števila izvoljenih božjih, po dokončanim kraljevanji na zemlji bo kraljeval vekomaj. Sprejmi dalje s častjo človeka, ki bo peršel k tebi zavoljo duhovniga opravila, in oberni si v prid njegove nauke". Ta nebeški poslanec je bil sv. Adalbert iz Prage, ki je bil kmalo potlej na svojim popotvanji iz Kima na Ogersko peršel. Na njegovo svetovanje je (>ciza povsod svoje podložne vkup klical; sv. škof jim je pridigval, veliko jih je bilo keršenih in cerkve so zidali v množili krajih.
Tudi Sarolta je imela perkazen. Vidila je sv. Štefana, perviga marternika, ki ji je rekel, de bo kmalo sina imela, ki bo pervi kralj svojiga ljudstva, in naročil ji je dalje, de naj mu da njegove ime. Dete je bilo rojeno v Ostrigonu, Madžari so iiiii rekli Vaik, ali sv. Adalbert gaje kerstil, in odslej mu je bilo ime Štefan. Stari vojvod lieizaje umeri v I.'997. (Kleti n toni. Nil.)
Sr. Štefan. pervi ogerski kralj.
Štefan, oženjen z (>iselo, pobožno sestro sv. cesarja Henrika II., se jc mogel berž v začetku svojiga gospodarstva vojskovati. Kupa, sorodnik (ieizove hiše, je ostal terdovraten malikovavec in ni mogel gledati pospeha keršanske vere per .Madžari h. Torej se je čez vojvoda Štefana vzdvignil, in imel vse na svoji strani, ki niso liotli kristjani biti. Požiganje mest, razdjanje dežele iu morjenje kristijanov je bilo viditi, kamor so ti piintarji peršli. Štefan zbere okoli sebe svoje zveste, med ktcrimi je bilo veliko ptujcov, ki jih je bil njegov oče v deželo poklical, da vikši poveljstvo \Vencelnu NVasserburškimu, in premaga blizo Vesprima pun-tarje popolnama. Kupa je hil ubit, Štefan je dal zemljiša zmaganib lievernikov cerkvi in postavil n;i sveti liori sloveči samostan sv. .Martina, ki jc bil v tih krajih — v Sabarii rojen.
Odslej je Štefan nar bolj skerbel keršansko vero v svoji deželi razširiti in jo uterditi. De bi mu Bog pomagal to sv. delo doveršiti. je dajal veliko uhogajinc in je molil prav pogostama v solzah kleče na tleli cerkve. Pošil jal je na vse kraje cvan-gclskih dclavcov iskat in jih je tudi dobil: goreči duhoMii in minilii so poptišali svoje domačije in hiteli na Ogersko božje kraljestvo uterdovat. Nar bolj sloveč med tirni je bil Aslrik. tudi Anastazi imenovan. Tega jc bil poprej sv. Adalbert. škof v Pragi, iz samostana sv. Bonifacja v Itimu na Cesko perpeljal in ga opata Bravnovskiga samostana, ki ga je hil pobožni vojvod Boleslav sozidal. storil. Ali zavoljo punta, kije hil na Ceskim vstal, je sv. Adalbert iz dežele šel, Astrik se je podal s svojimi m i n i Ii i na Ogersko, kjer jih jc vojvod Štefan z veseljem sprejel, jim samostan sv. Benedikta sozidal iu se prav rad ž njimi pogovarjal. Tudi iz Poljskiga sla hila peršla dva sv. moža: Andrej Svi-rard iu Benedikt. Tega so bili roparji ubili, Andrej je storil veliko čudežev.
De bi se keršanstvo na Ogerskim dobro uter-dilo. je vojvod štefau vso deželo razdelil v deset skoiij. in sinril o>trigonskiga nadškofa Sebasljana za nar vikšiga ogerskih pastirjev, štiri leta po očetovi smerti. lo je v 1. 1000 je Štefan po ko-loskim skufu Aiia*tazji poslal papežu Silvestru
II. povedat, kar je v svoji deželi za Jezusovo vero storil, in ga je prosil, de naj vse to poterdi. Da-lej je vojvod Štefan, nasvetvan od svojiga svaka, cesarja Henrika, papeža prosil imena kralja in kraljeve krone, de bi ta čast mu veči veljavo dajala per dodeli njegovih svetili namenov.
Skof Anastazi Astrik je pernesel iz Rim«\ od papeža pisma, v kterih so bile Štefanove prošnje uslišane, krono in apostolski križ; duhovšina, ljudstvo in njegovi pervaki (magnati) so se zbrali v Ostrigonu, so spoznali Štefana za svojiga kralja, kteri je bil zdaj s svojo pobožno ženo Ciiselo praznično kronan (15. velk. serp. 1000). Skozi 38 let je zdaj sv. Štefan neutrudljivo skerbel za dušni in telesni prid svojih podložnih. Kako modre in duhu ogerskiga naroda permerjene so bile naprave kralja Štefana, se vidi iz tega, de so one še čez 800 let potlej stava f grunt) madžarske vstave bile. Škofijam, opatijam in sploh cerkvam je on odločil obilne dohodke, in iskal je skerbno zvediti, kako duhovšina živi in se zaderži. zanikerne je svaril, gorečim posebne znamnja svoje prijaznosti skazo-val. Po posebni prikazni je sv. Štefan sebe in svoje kraljestvo pomoči prečiste Divice .Marije izročil, in nji v čast v Stolno-Heligradu veličastno cerkev sozidal. Zidovje kora je bilo tu olepšano z vrezanimi podobami, tla so bile iz marmorja; mize za altar iz čistiga zlata z nataknjenimi dragimi kamni in biseri, in na altarji tahcrnakcl prečudno umetnosti. Cerkveni zaklad je bil poln posod iz zlata, srebra, kristala in or.iksa, in dražili oblačil. Njegova vnema ni obsegla samo ogerske dežele. A' Jeruzalemu je sv. kralj Štefan napravil samostan s potrebnimi dohodki, de hi popotniki, ki gredo t je na božjo pot, bili preskcrbljeni, v Itimu kapitel i'-£ korarjev in hiše za popotnike iz Ogerskiga, v Carigradu prav lepo cerkev.
Obiskal je bil tudi sv. Štefana llog z mnogimi nadlogami. Pomerli so mu bili namreč vsi otroci že v mladosti, sam sin K meri k je še živel. — V tega je stavil pobožni kralj vse svoje zaupanje in ga iskal prav vredniga in pobožniga kralja Ogrov zrediti. Zložil je bil k t i mu namenu zanj bukve, kterih pervi del je obscgel postave vere in zaderžanja, drugi del pa postave za vladanje ljudstva. lv neznanimi! veselju dobriga očeta je mladi Kmerik rastel v pravi keršanski modrosti in pobožnosti. prečili v molitvi cele noči in obljubil Hogu na skrivnim vedno devištvo. Kralj Štefan sklene svojiga sina oženiti in mu izvoli zalo nevesto viso-ciga rodu. Kmerik se nekaj časa brani, pa iz pokor-sinc do očeta vender dovoli in se oženi; tode živel je s svojo ženo le kakor brat in devištvo ohranil do svoje smerli v I. 1031, kar je njegova za-pušena vdova pričevala. Zavoljo čudežev, ki so se per njegovim grobu v Stolno-Heligradu godili, je Kmerik med svetnike perštet, 4. lislopada obhaja kal. cerkev njegov spomin.
Po smerti ljubiga sina Kmerika je pobit oče Štefan samo v llogu še tolažbe iskal. Njegovi darovi do uhozih, do kloštrov in cerkva so bili zdaj še ohilniši. Sv. pušav niku (lonterju, ki ga je bil peršel iz Ccškiga obiskat, je dal ves svoj zaklad. Zbolel je sv. Štefan in viditi.de sc mu konec življenja bliža, pokliče k sebi škofe in keršanske dvor-nike in jim kakor svojo zadnjo voljo naroči varovat1 in razširati sv. keršansko vero. On je umeri 15. velk. serp. l(K|s t. j. na veliki šmarni dan in bil pokopan v krasni cerkvi D. >1. v Stolno-Heligradu. llil je 41 JetOgram dober in srečen kralj:
katolška cerkev ga časti svetnika na Ogerskim 20 velk. Serpana, drugod pa S£. Kimovca.
(Dalje sledi, i
Iskre za šolo.
Bitg hoče mlade leta o d tebe imeti.
Kaj zasluži tisti nehvaležni sin. ki otrobe očetu ponuja, belo moko pašam povžije? Kaj zaslužiš ti, ako belo moko tvojih mladih let povžiješ v grehu; še le plesni ve otrobi svoje starosti pa nebeškimu Očetu ponujati misliš? Pomisli ....
Dve reči ste otroku pred vsem potrebne: De jc pokorili llogii. pa staršem.
Otroci, ki od staršev strahu nimajo, bodo hitro staršem kervav a šiba: gorje potlej staršem in otrokam!
llog si je bil Izraelec za svoje otroke izvolil, in jih je z d o brata in i osrečeval, pa tudi s šibami obiskoval, kakor so bili potrebni.
Iludobniga sina. in malovredno hčer časna iu večna nesreča za pete derži.
Preklet bodi. kdor kolne svojiga očeta . in svoje matere ne spoštuje; -- in vse ljudstvo naj reče: Amen: tako bodi;- pravi sv. Duh. (V. Moz. t£7.)
A. II.
Oznanilo.
r II o g o č a h t j e sv. katolške c e r k v e~ . ki ci o si in o veliki noči kratko omenil, je zdaj gotov o. V uvodu razlaga občne načela, ki so naravna podloga iukluc vsega bogoeaslja ali vse zvuuajiie službe božje; v oralih delih pak uči cerkvene čase, kraje, sprave, opravila ino o«obe.
Visokovr. Sckovsko knezov ladiško ravnateljstvo ga je poterdilo in odobrilo, rekoč: da jc /a mladino iu ljudstvo prikladin in obudili poduk.
\ekaj pak smem tudi zaupati, da ga razun občno koristnega zapopada bode tudi lepa ličnoM in nizka ceua vsem priporočila. — Pol 13 pol obseze, sicer silno pak vendar ugodno natisnjenih na prav prav Miaznem pa-piru iu velja lepo I i eno zvezano a) v Usnjenem robu. s srebernim napisom in stisiijeiiem papirom kr. sr.: b) v platnenem robu in marmornem papiru :iO kr. V oboji obliki bode za veče učence iu učenke prav primemo darilo in v tem obziru ga p. n. g. duhovnikom in domorodcem po celi Slovenii posebno priporočim.
Skerbno sim si prizadeval ga ko naj bolje dognati, ker pak ni nič čisto dognanega pod soneom. prosim. volite nedoveršenosti Ijubeziijivo prizanesli, tia podam , kakor /.nam. Ve ali zve kdo bo/ji sem ter ija za eno ali drugo reč bolj navadno ali primerno ime. lep« prosim, naj nam jo pismeno ali po kterih na>ih novinah o/.nani. /na biti , da bode skoro neobhodno treba, ako se rllogocastjeu. ki se ima prihodnjič po sklepu »ko-fovskega zbora, v II. latinski šoli učiti, tudi v nase vpelja. l)a pak vender utegne. ker je v našem jeziku pervo te verste. veliki potreboči v okom priti, poprosim vse prav lepo. ga po mogočnosti raz-irjuti. da drobno zerno berž sad rodi in spisatelj vesel, ker svoje delo hitro spoti rok in setlajne velike stroške srečno na/aj spravi, se spet lahko in sercno novega dela podstopi. kteremu zamore v občno korist spel malo ceno postaviti. Tudi v tem obziru je nam vsem na na>e mlado slovstvo naj sirje in milše vzajemnosti kervavo ireba, ker še nimamo drurili Mecenov. Daj jo sam večni llog!
liogočasije bodo še preti koncem tera mcM-a pro-davali: v l.jubljani knigovczec l.avo«lav Krcmžer. v IVIiu .1. Jeretin, v Mariboru A. Ferliuc. v Ptuju J Spricai,
v Radgoni A. AVajcinger , v Celovcu J. Leon,v Gradcu .1 Ma;er.
V Gradcu 20. julija 1850.
Dr. .1 o z. M u r š e c. učitelj verozakona v st. mcstj. učilnici.
IC»x$lcil |»o kcrsni^kim %xviu,
......... da jc nedavno bogn-dovec Graskega se-
in:ni-'a M. K <: ilirsko-ru-ko slovnico spisal in jo Za-gi- l.urki malici v pretres poslal Pri tej priliki povemo, da ioia mu'i >lava \ i.-tein -emini.-H: mnogo /a Hoga in njo /ivo vnetih sinov in med njimi vet prav histrih glavi«-. ktere hrepene po \-e-'ranili znanostih iievtrudoma. Voeli -»e smemo nadati. da IomIo doma« emu slovstvu ver.-tva piolpora s pi-ck-oo in živoj be.-ciloj. J. M.
lOber. V .Mirni 13. julija. Včeraj smo vidili lepo rado -.tat« r.-kili romarjev, ki so i/. Zap!a/a moliv>i in pc-mi pevši na Mirno priromali. Mladeiiec je nesel naprej velik križ. in t«»varši iu tovaršicc so se za njim ver-iili. Ker je njih namen bil. božjo pot na Žalostni gori ohi-kati. so hm ino grede tudi v našo cerkev prisl:. notri mi zopet molili in peli : in potem jo proti Mokronogu odrinili. Naj reee kdo kar hoče . mi moramo resnično «>l»-tati . ile nas je ta prigodek — posebno ker so romarji kriz nesli iu z glasno molitvijo očitno Hoga častili . v serca ganil. Zagnali so v cerkvi prav vbrano gla-" ..ti. bodi cešcno sveto rešnje Telo", in pa rSveto. f>veto!" l'otcm so zopet molivši dalje šli."
Ali kakor so taki prigodki veseli, moramo runder od »Irugc strani žalostne novice oznanili. ki vsaciga kristjana globoko v serce ranijo, in zadostno pokažejo, ile -o jde nar grozovitniši hudodelstva svoje smert««-iiosnc perutnice i u «1 i čez naše sicer tako pobožne kraje razprostirati, komaj je mesec pretekel, »nikar je bil v Seiitrupcrski fari človek od dveh sovražnikov ubit. je že spet en «lrugi uboj ravno tam storjen. Iu nekimu ml iiariu pride vojaško obieecn (boje. de jc bil uliajavc) potepuh, in tiija od mlinarja cesarsko dacijo. Mlinar in zena se nad leni t i rja njem zavzameta, ker je dacija že odrajlana bila. in potepuhu nič ne da»ta. Ali on seže po puški in reče: Ce/. en čas me bosta že spet vidila. ter gre. Tisii dan jc zena nekam odšla, de jc ni bilo zvečer domu. Po noci pridejo roparju, mlinarju v ženo« kar je io:el. pa. ker je eniga poznati hotel, so ga pobili. Včeraj jc tudi nekimu zidarju ravno v tistim kraju vse pokradeno: tudi jc vzete tam nekaj več ilrobniee . hrami so bili odperti. in vino pokradeno. —• Tudi se je neki en tak potepuh v belo oblačilo zager-nil in je šel strašit k neki majarii vaiha. de bi ložej živino odpelial. pa ker so hotli vid.ti. kaj bi to bilo. jc strah hitro zginil.
Treba je tedej. »Ic se takim hudodelstvam naglo in resno na pete stopi, čc ne. se bo v kratkim nc mara od kakiga umora spet slišalo.
j. a »ko ker driizbiiiim občenuham dozdanja pra-tika ni po godu . si botlo novo po svojim kopitu skovali in |o z nov iga vretena /.motali. I.eto se razdeli v nji poleg Milanskih novic v tri dele v spomin stariga. sre«l-nji::;* iu nov iga ali zdanjiga veka. Poiideljik je posvečen zakonu, vtorek bratin-tvu . sreda otrocjoMi. četer-tek sp»r bratin-tv u . petek domov it ost i. sabota ljubezni in nedelja človečnosti! Ravno tako so mesci posvečeni in v-ak ima svojiga svetnika. Prosenec spomni perviga vntNlva božjiga. in je posvečen Mojzesu: svečan je posveten stari poe/.ii in njegov svetnik je llomer: sušcc stari nekdaii|i modrii in ima svetnika Aristotela: mali traven stari vednosti, in ča-ti Arhimcda: veliki traven je -vri voini-ivu. in nicgov p:«tr«ui jc Cezar, rožnik
spomni katoličanstva, in časti Pavla; maliga serpana sc obhaja spomin feudalizma in njegoviga stvarnika ka-rola Velk.. veliki serpan slavi feudalne opopejo in Dante pesnik se časti ; kimovic sedanjo obertnijo in Guttenberga; kozopersk velja sedanji drami (tugokazju ) in ima v časti posebno Sheakcspeare-ja; listopad , svet novi modrii. časti posebno Dcskartes-a. iu gruden ima biti posvečen novimu vladoslovju in časti pred vsimi Friderika. - - ker ima vsak mesec le šiiri tedne, so še trinajsti mesec naredili iu ga sveti vednosti ali znanosti sedanje dobe posvetili, in mu svetnika dali Hi-chal-a ! Vsaka nedelja opomni moža slovečiga imena ; prosinca sc obhaja spomin Muma. Huddha. konfucja iu Mahomeda ! Zdi se nam . ko bi jim neka svcla bojecost ne bila perpustila spomina posvetiti imenu, v kterim se perpogujejo vse kolena v nebesih, na zemlji in pod zemljo.
Per tej perložnosti opomnimo tudi pratikc, ki jo jc znani prckucuh Struve za pervo republikansko leto, ki ga začne z marcam leta 1850. za ljudstvo nasvitlo dal. keršanski prazniki so v nji se v e zbrisani iu na njih mestu se spomni imenitnih mož i/, zgodovine. V tej versti so Mozes, Solon. Sokrat. Leonida . Brut. Gracha, Jezus Kristus, llermaiiu. Keruski, Tel, llus, Luter in AVashingion. Svetniki v tej pratiki so Marat. Ilobes-pierre. Dortu. Trutschler, Hlum, Struvc in drugi. Samo petek ima svoje ime, druge dneve tedna pa je preker-stil v: delavnik, dan smerti. edinosti, braterinstva. plačila itd. Iz tega že se svitlo kaže , kam dc človeška pamet pride, ako jo pravi keršanski duh nc vodi, iu ako jo besnost prckucije mami.
Milan. Po sklepu svitliga cesarja 2. majnika 1.1. se jc patrain kapucinarjem samostan v Milanu nazaj «lal z opombo, dc naj deržavne blagajnice nikakor nc nad-legvajo.
H i in i n i. Truma pobožnih, ki dohajajo v Rimini. se zmirej šc naraša in kakor ..Cnivers" sporoči, se dosti nevernih in radovednihspreoberne.
Francosko. Francoska duhovšina jc podpisovanje perčela, persni križ ranjciga višiga škofa Pariškiga, Dioni/.ja Aflrc . kupiti in ga Turinskimu v znamnje vi-sokiga spoštovanja poslati. Po y)l"iiiversu 5. jumja jc že 5535 frankov skupej
Thurgau. r\Vahrheitsfreund" piše: V sredo 2<». p. m. je bila v Fraucnfeldu dražba, per kteri se je okoli 150 judov iz Frankobroda, Clrna. Strasburga. Hazclna, Curiha itd. zbralo. V veliki svetovavšnici so sc sošli, kjer je bilo poprej vzdignjenje samostanov sklenjeno. Temu judovskimu zboru sc je predložilo v eliko drazih cerkvenih priprav iu posod i z oropanih samostanov, kakor: src-berni križi, svečniki. svetilniee. monštrancc. kellii ( čase"), persni križi iu S opaških palic itd. Zdej se je dražilo iu barantalo. kakor na sejmu v Lipicali ali pa v judovskih ulicah Amsterdama na tergu . na kterim sc starina prodaja. Judje so se v tri stranke zedinili, de bi drugi druzimu cene nc zvikšali. Vender niso svojiga namena popolnama doseči mogli, ker so se zmirej še nekteri pričujočih malopridnim judovskim barantačem ustavljali. Nar več cerkvenih vrednost jc bil pograbil nek franko-hrodški jud I.ovvciistein. Dobilo se jc za te samostanske ostanke v vsim skupej blizo 13.000 goldinarjev. Drugi dan so judači kockali za storjeni plen in so ga popro-dali drugič po dražbi, ki so jo bili sami med seboj naredili iu so boje veliko več uteržili.
Mladi duhoven g. Stibil iz Gorice gre za misijonarja v Ameriko.	( Nov.)
V Ljubljanski škofii so umcrli: Gosp. Janez Petrov cič. duhoven v Tomišclnu fi. vel. serpana. in gosp. Luka Jerman, duhoven na Križni gori per Loži.
— Natiskar: Jože/ lilaznik v Ljubljani.
Odgovorni viedmk iii /.alo/.mk: Janez Kr. Pogača r.