III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije je bil manifestacija doseženih povojnih uspehov frontnih or- ganizacij Kot so že poročali naši centralni dnev-niki, se je 9. aprila začelo in 11. aprila končalo zasedanje III. kongresa Ljudsfce fronte Jugoslavije, najtrdnejše in naj-močnejše množične organizacije delov-nega ljudstva Jugoslavije. Kcmgiesu s>o prisostvovali delegati iz vseh okrajev in mest naše domovine, ki so predstavljaH sedeminpolmilijonsko članstvo Ljudske fronte. Tovariš Tito je z daljšim govorom po-zdravil pričetek dela kongnesa, v kate-rem je uvodoma pcradaril velik pomen m. kongresa LFJ, ki se je vršil v času širokega in revolucionarnega poleta de-lovnih Ijudi pri graditvi socialistične Ju-goslavije, v času naših velikih zmag na vseh delovnih toriščih socialistične gra-ditve, v času abrekovanj in napadov na naše državno vodstvo, naše narode, ekratka, na vse, kar se pri nas gradi, ustvarja in socialistično dviga. LJUDSKA FRONTA JUGOSLAVIJE PREDSTAVLJA MTLIJONSKI DELOVNl KOUEKTIV V zadnjfh dveh letfh, je dejal tov. Tito, so se vrste Ljudske fronte močno okrepile in razširile, ker so se s se večjo enotnostjo in revolucionarao6tjo vklju-čile v ves razvojni proces naše politične, gospodarske in kulturne dejavnosti. Do-segale so velikanske delovne uspehe. Samo v letu 1948 je dala Fronta nad 329 milijonov prostovoljnih delovnih ur v 6kupni vrednosti 9 milijard dinarjev. V zvezi s tem je tov. Tito dejal: »To po-meni, da ]e Ljudska fronta Jugoslavije disciplinirana organizacija, ki predstavlja Hamilijonski delovni kolektiv delovnih lju-^Fdl sodalistične Jugoslavije.« Ob množič-•nem ustanavljanju obdelovalnih zadrug pa je dejal sledečer »Od II. plentuna CK KPJ fe bilo ustanovljenih okoll 2000 no-vfh delovcih zadrug. Tako imamo danes nad 3300 kmetijskih obdelovalnih zadrug z okrog 200.000 kmečkimi gospo simpatija do naše kulturne dejavnosti, ki ima tako močne korenine med našimi narodi in ki prikazuje delo naših pridnih rok, napore našega ljudstva pri izvrše-vanju našega petletnega plana in lpibe-zen naših narodov do držav ljudske de-mokracije in SZ? Če je tako, potem pa zaman govorijo m se bahajo z neko »globoko simpatijo« do našega delovne-ga človeka, do naših narodov. Isto tako je z zadevo kinematografije. V zadnjih dveh letih smo poslali v Sovjetsko zvezo večje število doma izdelanih kratkome-tražnih in dolgometražnih dokumentarnih filmov ili tednikov z željo, da spozna 6ovjetsko ljudstvo našo borbo in napoie pri socialistični graditvi nase države. Toda predvajanje teh filmov so zavrnili s čudnimi obrazložitvami, kot so n. pr. »Predvajanje teh filmov v SZ sedaj ni možno« in podobno. Naše ljudstvo dobro ve, kakšne in koliko sovjetskih filmov smo predvajali pri nae, pa ne saino so-vjetske, katerih število je bilo največje, temveč tudi filme iz držav ljudske de-mokracije. Naše Jjudstvo dobro ve, s kakšnim navdušenjem smo sprejeli in gledali njihove filme, dobro ve, kafco snio govorili in pisali o SZ in prikazo-vali njene uspehe, njeno delo in vlogo v mednarodnem demokratičnem gibanju. Pisali in govorili smo tako, kot lahko in stori neka socialistična država iz lju-bezni do druge socialistične driave. O vsem tem lahko povedo naši bralci, ki prebirajo naše centralne dnevnike fn tednike, politične in kulturne revije ter vsa ostala literarna dela, ki 6o v zvezi z našo skupno borbo proti fašizmu. REAKCIJA JE PREPRICANA, DA Z NAMI NE MORE SKLEPATI SPORAZUMOV Vsega tega ne slorijo države ljudske demokracije. Nasprotno, da bi čim bolj klfevetali naše narode in naše državno vodetvo, se poslvžujejo direktivnega gradiva najreakcionarnejših listov, jih posnemajo in včasih celo do podrobnosci kopirajo napačne infonnacije o naši dr-žavi, ki jih producirajo zapadne časopis-ne agencije. Ali so to marksistično-leninistična gledanja na odnose med so-cialističnimi državami, med državami, ki imaj pred seboj skupnega sovražnika — imperializem? Na to vprašanje so že odgovorili naši narodi. Odgovoriti ne morejo le tisti, katerim je to vpraianje papolnoma tuje oz. tisti, ki bi se sami razkrinkali s pravilnim odgovorom na to vprašanje. Naš. takozvani »kritiki« so se v zad-njem času oprijeli izmišljotine, češ da se v Jugoslavijo vračajo vojni zločinci iz ustaških in četni&kih vrst, da se pri nas jača in dviga kulaški element aa vasi, da naše vodstvo zaeleduje politiko mirnega vraščanja kapitalizma v socia-Hzem, da 6e po okrajih in vaseh organi-zira vojna proti Titu, da 6e je na Brionih sestal Tito s predstavniki zapadnega blo-ka in da je prav to potrditev »dejstva«, da se Jugoslavija poskuša vključiti v imperialistični tabor. Dalje si izmišljajo, češ da je v coni »B« izbruhnila revolu-cija, kjer da že streljajo topovi itd. Ne-katera od teh »dejstev« so pobrali 'z stolpcev zapadnih profašističnih listov, ki z največjo vnemo producirajo podob-ne 6enzacionalne izmišljotine. Tovariš Tito je na vse to odgovoril s sledečimi besedami: »Ta klevetniška kampanja v zapadnem reakcionarnem tisku postaja v toliko močnejša in nervoznejša, kolikor bolj po-staja reakcija prepričana, da z nami ne more sklepati sporazumov, da ce bomo nikdar krenili s poti socializma, da bomo ostali dosledni v borbi za mlr, ki jo vo-dijo napredne sile po sveta. Histerične ugotovltve lista »Monde« in drugih, da ne moremo riseti v zraku, temveč da morarno čimpre] pristoiplti k zaipadnemn kapitalističnemn bloku, bodo ostale samo glas vpijočega v paščavt Nobena ustra-hovanja ne z zapada in ne z vzhoda nas ne bodo omajala v našem principielnem stališču doslednih pristašev marksizma-leninizma, ne bodo nas vrgla s poti so-cializma.« O propagandi in napadih na našo dr-žavo je tov. Tito k6nčal s temi-le bese-dami: »Kolikor kmtejša je ta gonja tn kolikor nesramnejše so te klevete, toliko bolf raste v nas revolucionarno prepri-čanje, da moramo vzdržati in bitl ne-nklonlfivi prav zato, ker je ta propaqan-da takšna, nemarksistična, ker zmanjšuje ne samo ugled socialističnih metod v od-nosih med socialističnimi državami, tem-več mora povzTOčiti celo katastrofalne posledice za nadal]n]i revoluclonarnl razvo) v svetu, ker se za vsemi temi klevetami in izmišljotinami proti naSi drŽavi in našfm voditeljem skriva /revi-zionizem, se skriva odstop od marksiz-ma-lenlnlzma.« ENA IZ\fED NASIH VELIKIH NALOG JE GRADITEV SOCIALIZMA Ena izmed velfkih nalog, ki smo jo dolžni izvršiti, in ki jo nam narekuje naša revolucionarna in zgodovinska pot, je — zgraditev socializma. To veliko naiogo, ki jo že izvTšujemo, kljtib raznim napadom z zapada in vzhoda, bodo izvršili naši narodi, »ker poznajo svoje sile, ker so enotni in se zavedajo te enotnosti ln ker jlh vodi tako prelz-kušena (in monolitna Komunistična paj-tija kot )e naša.« TOV. TITO JE OSTRO KRITIZIRAL NEKATERE POMANJKLJIVOSTI V RAZDELJEVANJU IN PORABLJANJU 2IVIL Ko je tovariš Tito govoril o uspehih naše industrije v prvem četrtletju letoš-njega leta in ko je govoril o izdelovaniu novih strojev v nasi državi, ki jih v predaprilski Jugoslaviji sploh nismo ?z-delovali, in ki se pri nas že izdelujejo, zahvaljujoč naporom naših delavcev, no-vatorjev, racionalizatorjev in iziiiniteljev, 6e je nekoliko pomudil pri pravilni pre-skrbi nasega prebivalstva in ostio kri-tiziral nekatere pomanjkljivosti v raz-deljevanju in porabljanju živil, posebno pri izvajanju zadnje revizije živilsk^h nakaznic. Poudaril je našo pravilno pre-hrambeno politiko, posebno v pasivnih krajih kot so Lika, Hercegovina, Bosna, Zagorje in Dalmacija, ki so bili v stari Jugoslaviji vsled protiljudske politlke vladajoče buržoazije iako zapostavljeni in ki so celo stradali. Spričo tega in spričo naraščanja števila industrijskega delavstva v naši državi narasčajo tudi potrebe našega prebivatetva. Naloga or-ganizacij Ljudske fronte pa je, ppmagati izvrševati vse naloge, ki so v zvezi z doslednim izkoriščanjem vseh setvenih površin, dviganjem hektarskega donosa m pridobivanjem novih setvenih povr-šin s pomočjo melioracijskih del, ki so določena v petletnem planu. Poleg tega je važno, da v te naloge vključimo tudi vso skrb dviganju naše živinoreje, po-sebno na naših državnih posestvih. Vse te naloge bomo oživotvorili, če bomo 59 nadalje ohranili politično rn moralno enotnost Ljudske fionte, če bomo ohra-nili z velikimi žrtvami priborjeno brat-stvo in enotnost naših. narodov, če bo Ljudska fronta nudila ljudski oblasti vso pomoč in izločila iz naših. ljudskih od-borov vse sovražnike naše socialistične graditve, če se bodo vrete Ljudske fron-te še bolj aktivno borile za mir v svetu in proti vojnim hujskačem, če bomo po-večali budnost proti vsem elementom, ki hočejo namerno motiti, ovirati, škoditl rn sabotirati delo naših delovnrh Ijudi in koncno če bomo »posvetili najvecjo skrb obrambi naše socialistifne domovl-ne, budno spremljali in onemoqočili vsafc poskus razbijaškega dela proti naši dr-žavni skupnosti znatraj, prav tako pa tndi podobne poskuse od zrmaj.« To so najvažnejše naloge Ljudske fronte, ki zbira v svojih vrstah vse po-štene patriote, vse graditelje socializma in vse tiste, ki se Vključujejo v borbo za napredek države in srečnejše življe-nje delovnega Ijudstva pod vodstvom čvrste in močne Partije. RF