rwn ">bot,nedH 1 prtfnikov. ! . dal* c««pt Saturday t^J^ud HolWi PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški ln upravnlškl prostori: >057 South Lawndale Ave. Office of PubMoetlon: 2(157 South Lawndale A v«. Telephone, Rockwall 4904 .TEAB XXXVIII Ona liala J« SS.00 ."^•ZJKirS iSTSFolJS S SLS'in?5 CHICA00 23'ILL" PONDELJEK. IS. AVGUSTA (AUGUST 19). 1946 Subacriplion SS.00 Yearly ŠTEV.-—NUMBER 160 Acceptance for mailing «t special rata of postage provided for ln taction 1103, Act. of Oct. S. 1017, authorised on Juna 4. 1018 inajsta redna konvencija IPJ zaključena v soboto flani izvršnega odseka ponovno izvoljeni. Konvencija »prejela program glede mladinci kulturnih aktivnosti in razvoj krožkov. Unižitev z Lilijo odobrena. Resolucija, da * glavni stan jednote premesti v Cleveland, ^tiena. Okrog 750 ljudi se udeležilo ban-i, programa v Hippodromu pa okrog 1500 ljudi' H, MINN.. 18. avg— tno poročilo) -Trlnajaia konvencija Slovanska na-podporne jednota j« bila ob 5:30 v soboto po-i pesmijo "Hej Slovan-Skoro vii delegati so se od-ili i posebnim vlakom ls latha t nedeljo popoldne. ifc je bil ponovno Izvo-m načelnika gospodarskega h Zaili sa pradsadnUca tega odseka. Shular p« ndasdnika porotnega odse-Vsi so bili Izvoljeni bras Imena članov odse-kdo objavljena v sredo. :lja je odobrila akcijo fL odbora v Molkovi sa Domače vesti Nora grobova Imperial, Pa.—Dne 7. avg. je pri delu električni tok ubil Franka Orla, ki je bil star 22 let in rojen tukaj. Bil je član društva 106 SNPJ in društva 29 ABZ. Zapušča mater, enega brata in tri sestre. Društvo 106 SNPJ izreka prizadeti družini globoko sožalje. Windber, Pa.—Dne 11. avg. je šel prostovoljno v smrt Anton Batista, star 57 let in doma iz Velike Bukovice pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Tukaj zapušča sorodnika Johna Ba-tisto. Proti akciji je bil oddan iglas. it je bil program glada kulturnih aktivnosti »viive ter rasvoja novih V to svrho ja bila do-potrošnja $5,000 letno, nsdja u kritje konvenčnlh stro- |»vor glede združitve v U-druiivom v Milwaukeeju. odobren. Članom Izvršne-kb je bilo poverjeno zbl materiala sa slovenski aba-& u otroke. Kupljena so katere je razstavil sil-I«. Bogdanich. Popolno po-o konvenciji bo objavlja-»•do. pTH. MINN.. 16. avg.-no poročilo)—Konvanci-pomo v četrtek sprejela re-"io glede ustanovitve delav-V petek so bila vo-Pri katerih so bili vsi čltee 1» odseka ponovno lzvo- Išče brata ' Steuben, O.—Uršula Strajnar je prejela pismo iz stare domovine za Jakoba Koširja, ki živi v Clevelandu. Pisala ga je njegova sestra Špela Osredkar iz Sv. Katarine, pošta Medvode, Gorenjsko, Jugoslavijo. Piše naj ija je poklonila tlaoi M na8i0v Mrs.'Ursula Strajnar, društvom SNPJ v Eva- 2, Steuben. O. Krvavi izgredi v indijskem mestu Naval na urad kongresne stranke Kalkuia. Indija. 17. avg. — V izgredih med muslimani in Hin-duti v tem mestu je bilo najmanj tisoč ljudi ubitih in čez 2,000 ranjenih. Izvršeni so bili navali na trgovine in hiše. Nekatere trgovine so izgredniki zažgali. Britske čete in policijske enote so bile pozvane v akijo. Vojaki so streljali na izgrednike, ko so ignorirali ukaz, naj se razprše. Povod izgredom je dal oklic Muslimanske lige s pozivom na direktno akijo. Liga je prej organizirala demonstraije v znak protesta proti britskemu načrtu, da indijska kongresna stranka igra glavno vlogo pri vladanju "ndije. Muslimanska liga je sklicala shod, katerega se je udeležilo čez 100,000 ljudi. Oklicala je tudi praznik v Kalkuti, Lahori in. ucknowu in pozvala delavce, naj odlože orodje. Muslimani so navalili na u-rad kongresne stranke v Kalkuti in razbili pohištvo. Hinduti so odgovorili z navalom na muslimansko moŠejo. Izgredi so bili tudi v Bombažu, Patni in drugih indijskih mestih. Britske vojaške avtoritete to oklicale izjemno stanje v Kalkuti. 'dala za predsednika sta Wnkar In Kuhel. Prvi Ja 1,7 drugi pa 128 * Zi prvega podpredsad- * bil Izvoljen Travnik Iz >• ki Je dobil 190 glaaov, Protikandidat Zarnlk ls Pa 100 gltf«*. Za * ^Predsednika ja bil * Culk*r iz Johnstowna. » 1*3 glasov. Zarnlk pa j* Kuhel. Gradlšek. Vr-"J® Garden to bili isvo-°P°tlclje. Trojar Ja T*? 'ty°llen pomoš-J***. Dobil j. 166 gla-Protikandidat MU.-GodinaJahll '*voljen. Proti JT 142 Godlna pa Konvencija KSKJ Danes se je odprla 21. redna konvencija Kranjsko slovenske katoliške jednote, ki se vrši v Pueblu, Colo., v dvorani sv. Jožefa. Konvencija šteje 252 delegatov in 30 gl. odbornikov, skupaj 282 zborovalcev, poleg teh pa 27 častnih gostov. Dne 1. jan. 1946 je KSKJ imela 28,896 članov v oddelku odraslih in 11,332 v mladinskem, skupaj 40,228, njeno premoženje pa je znašalo $6,306,490.59. Pričakuje se, da bo konvencija zborovala teden dni. Poltvedba Washoe, Mont.—Tukajšnji poštar je prejel pismo od zaklad niškega departmenta iz Wash ingtona, D. C., ki želi izvedeti za naslov Franka Peterlina v zade vi čekov za dividende, ki jih ima on prejeti. Frank Peterlin je odšel od tukaj pred okrog 23 leti. Piše naj na naslov Mary Gassar, Washoe, Mont., na na slov American Nat'l Bank, Billings, Mont., ali pt direktno na naslov U. S. Treasury Department, Washington, D. C. K 1)1 »• bilo predlošano Priporočilom, da ta "j*»»0*0 le.no,a .,1. g^Msjracli J# bUt lt. .Predla tl uriUni9 iivrho p^. ^»»razen. UboljUn Ja podpo- m r,;^**** glada ^r.d„lkom J#dBO!# ^nieao. PU6- bu- konvencija ■^'•nčnlh odeekov. V, tPf#i#U Pi»t.bur- '•dftote podari $250 Drhal linčala zamorca v Louisiani Minden, La., 17. avg. — Zamorec John C. Jones je postal žr tev drhalskega nasilja. Prišel je v roke belopoltcev, ko je bil izpuščen iz ječe, ki so ga pretepli do smrti. Dr. Thomas Richardson, mrliški oglednik, je dejal, da je bilo truplo žrtve najdeno pred enim tednom, toda vest o linčanju je bila šele zdaj objav Ijcna. Governer James H. Davis ni hotel komentirati zločina. slovenskemu muzeju v C leve landu. Ja bil sprojat. ReaolucUt. da te glavni atan jednote preme tli v Cleveland. J« bila portšana. 6« e* bodo člani gl. odbora odlo-ttli te sgrtdnjo novega peolopJt. bo to vprašanje dano članstvu na glatovanfe. Banket Ja bil tijtJon. Udeleži lo ee ga Ja okrog 750 oeab. pro grama ivačer v Hippodromu pa okrog 1500 ljudi. Japonske priprave za napad na Rusi jo Izjava bivšega vladarja Mandžurije Tokio. 17. avg. — Japonska se je pripravljala za napad na Rusijo skozi Mandžurijo 1. 1942, ko so Hitlerjeve tile nttkakovtle Stalingrad. Takrat to Japonci prevzeli vse administfacijtke ustroje v Mandžuriji. Načrt za napad na Rusijo je bil zavržen po strahovitem porazu nacijskc armade v bitki za posest Stalln-grada. - Trditve, da se je Japonska pripravljala za napad na Rusijo, vsebuje izjava, katero je podal Henry Pu-Yi, bivši cesar Mandžurije in japonska lutka, ko je nastopil pred mednarodnim vojaškim tribunalom, pred katerim se vrši obravnava proti 27 japonskim vojnim lordom. Ti so obtoženi vojnih zločinov. Pu-Yi, nekdanji kitajski cesar iz dinastije Manču, je izjavil pred tribunalom, da je Seiširo Itagaki, eden limed obtožencev, prevzel popolho kontrolo npd Mandžurijo v zvezi s pripravami za invazijo In napad na Rusijo. Pu-Yi je bil ujet, ko so ruske Čete udrle v Mandžurijo lansko leto. , voditelji cio zahtevajo akcijo ob vlade Obsodba programa eko-notfxtke »tabilizacije VZPOSTAVITEV KONTROLE CEN Waahlngion. IX C« 17. avg. — Voditelji Kongresa industrijskih organizacij, ki so te sestali na konferenci v tem mestu, so pozvali federalno vlado, naj takoj stori korake za preprečenje inflacije, zaeno pa so obsodili vladni program ekonomske stabilizacije. Izjavili to, da je sleparija, ker je potianil delavce v precep znižanja zatlužka in naraščajočih cen. C« ne bo Tru-manova administracija ustavila navijanja cen, se bo stabilizacijski program zrušil in sledil bo industrijski kaos. Voditelji CIO to izjavili, da se strinjajo z deklaracijo dveh članov odbora za stabilizacijo mezd, da kontrola mezd' ni mogoča brez učinkovite kontrole cen. Unije CIO niso zadovoljne s situacijo, v kateri so mezde ustaljene, dočim življenski stroški stalno naraščajo. Sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo znižanje cen in vzpostavitev učinkovite kontrole cen Predsednik Truman je bil pozvan, naj takoj tkllfce konferenco zaprezentantov deltvcev in delodajalcev, na kateri naj bi razpravljali o problemu mezd in cen. Walter P. Reuther, predted-nik avtne unije, je dejal, "da bo unija odprla mezdne pogodbe po obvestilih in zahtevala revizije. Vlada nam ne daje zaščite na fronti cen, zato moramo storiti potrebne korake v našem lastnem interesu. Povedati moramo Trumanu, da tmo se naveličali dvoobraznosti in dvojnega tttn-darda — enega za industrije, drugega pa za delavce." Reuther je namignil, da bo šla unija v boj za zvišanje plač če ne bo restavrirana učinkovita kontrola cen. Turčija bo branila status Dardanel Ankara, Turčija, 17. avg.— Premier Recep Peker je dejal, da ne bo prittal na zahtevo sovjetske vltde glede revizije statusa Dardtneltke ožine. Rutijt je informirtlt turško vlado, da bo prititktla za revizijo pogodbe, ki je bila sklenjena v Mont-reauxu in se nanaša na plovbo v ožini. Paker Je dejal, da je Turčije za prijateljstvo z Rusijo, toda odločno bo baenilt svojo neodvisnost in integrtlnost Bitke med grikimi četami in teroristi Atene. Grčija, 17. tvg.-Bitke' med grškimi četami in terorist! divjajo K* Urhi *n v dru*,h krajih Dva vojtkt tU bila u bita in pH ranjenih Bitke eo v teku tudi v za ped ni Tract J i. Ameriike in britske čete podpirajo faiitte Belgrad, 17. avg. — Jugotio-vanska vlada je obdolžila ameriške in britske čete, da podpirajo fašistične drhali v coni "A' v zapadni Julijski Krajini, katero kontrolirajo. Obdolžltev vso-bujc ostra, protestna nota, kate ro ie jugoslovanski zunanji minister poslal ameriškemu in britskemu poslaništvu v Bel-gradu. V tej je rečeno med drugim. da italijanski fašisti pod zaščito ameriških in britskih čet napadajo Slovence In Hrvate trgajo slike maršala Tita in jugoslovanske zastave ter napiae. Čete tudi podpirajo fašista v na padih na jugoslovanske vojake Nehru in Jinnah ee sestala v Bomba ju BombaJ, Indija, 17. avg. — Je-waharlal Nehru, predsednik indijske kongresne stranke, In Ali Jinnah, vodja Muslimanske lige, sta se sestala v tem mestu in konferirala o rešitvi zastoje v indijski politiki. Razgovor Je trajtl 80 minut, toda prinesel ni nobenegt rezultata Amerika bo morda sprejela begunce Kriza v Palestini sprožila gibanje Waahlngton. D. Cm 17. avg. — Predsednik Truman je naznanil, da bo pozval kongres, naj sprejme zakonodajo, ki naj bi omogočila židovskim in drugim beguncem, ki so v Evropi, prihod v Ameriko. On ni omenil priporočila skupne britsko-ameri-ške komisija, naj dobi 100,000 židovskih beguncev zavetje v Palestini, in ne britskega načrta glede razkosanja Palestine na štiri province. Bela hiša je objavila izjavo, v kateri je rčeeno, ,4da je Truman izmenjal mnenja o problemu ii-dovsklh beguncev z britskim premierjem. Kriza v Palestini je sprožila gibanje, dasi Amerika še nima konkrektnega načrta glede rešitve problerna. Predsednik je uverjen, da je rešitev mogoča. Rešitev problema je nujna in potrebna za dosego miru v Palestini. Truman se bo obrnil na kongres in ga pozval, naj sprejme zakonodajo, da bodo židovski in drugi begunci lahko prišli v Ameriko." Iinformiranl krogi ne verjt-mejo, da bo Truman pozval kongres, naj se sestane v izrednem zasedanju. To pomeni, da bo akcija odložena do zasedanja novega kongresa po novem letu. Kongretnik Letinski, demokrat iz Mlchlgana ln načelnik odteka za imlgracijo, je dejal, da bo vodil opozicijo proti reviziji imi-gracijskih zakonov. Novo zvišanje cen naznanjeno Dodatno breme naloženo ljudstvu Waahlngton, D. C.. 17. avg, — Urad administracije cen (OPA) e naznanil zvišanjo cen za tri do 12 odstotkov na potrebščine kot vo kuhinjske peči, pralni stroji, radioaparati, pohištvo vteh vrst, čistilci preprog, kuhinjske posode, postelje in drugi predmeti ter pritikline. Načelnik urtda adminittracije cen je Paul Porter. On je dejal, da je zvišanje cen potrebno in v soglasju z zakonom, ki je bi sprejet v kongresu 25. julija. Ta določt med drugim, dt mora biti akcija odrejena v dobi 30 dni. Zvišanje cen je novo brerm /.a ameriško ljudstvo. Sodi sila bo ljudstvo plačalo $150,000. W)0 več letno zt predmete, ka lerih cent je bilt zvišana. Porter je dejal, da hoče pred vsem poudariti, dt njegov urad cepi a v je sankcioniral zvišanj" cen, ni bistveno zavrgel politike stropnih cen, ki mora v smislu aprejetegt zakont sloneti nt podlagi povpraševtnji in zalou Ruske čete se ne zbirajo ob perzijski meji London. 17. avg. — Uradna »o v jet ska časnlškt agentu r a Tun* e ztniktlt poročila, da te rut k« čete zbirajo ob severni meji Perzije. Izjtvila Je, da to poro čilt fahrikacija. Poročila o zbiranju čet je objavil Hussein Ala perzijski poslanik v Washing tonu.- Znamenja razkola na mirovni konferenci Byrnes in Alexander zavrnila ruske obdoliitve BIDAULT APELIRAL ZA SPRAVO Ameriike bojne ladje v Lizboni Lizbona. Portugalska, 17. avg — (Mem ameriških bojnih ladij je dospelo v tukajšnjo luko Poveljnik brodovja je admiral H K Hewitt. Naznanilo pravi, da bq, admiral obiskal portugalske ga diktatorja fra^asa Carmon.i in amerišto poslaništvo v I.iz boni. Uspeh kampanje ADF na jugu Strah pred komunistič-no revolto v Sanghaju Nanking, 17. avg. — Kittjske centralna vlada generalitime Kaišeka je izrazila boja/en pred izbruhom komunistične revolte v ftanghaju, Cangčunu In drugih mestih. Komunistične sila to izvojevtle nove /mage v operacijah v severnih kitajskih pokrajinah. Parit. 17. avg. — Na mirovni konferenci so se pokazala znamenja razkola, ko so vodilni de-egati Amerike, Rusije in Velike Britanije v svojih govorih zabi-ali zagozdo med države v blo-tu zapadnih držav in sovjetskem bloku. Amerika in Velika Britanija sta odločno pobijali ruske obdoUltve, da izvajutu pritisk na bivše sovražne države v svojem interesu. V imenu Amerike je pobijal obdolžitve državni tajnik Byrnes, v imenu Velike Britanijo >a A. V. Alexander. Byrnes je dejal, da ruska kritika ameriške politike napram bivšim satelitom osiŠča ni upravičena. Cilj to politike ni izkoriščanje bivših sovražnih držav. Ameriku je proti temu, da bi te države postale sateliti velesil, Ona ne zahtevu ozemlja in ne reparacij, Byrnes je citiral potsdamski dogovor v obrambi načela ekonomske enakosti zaptdnih velesil v poraženih državah, zaeno pa je namignil, da hoče Rutijt nadomestiti Namčijo v ekonomski in trgovinski aranžml v centralni Kvropl, ki bi vodila v izkoriščanje in zatužn#nju ljudi. Alexander kot vodja britske delegacije Je bil bolj odprt v kritiki Rusije kot Byrnes. Od ločno je zavrnil sovjetsko obdol žitev, da hočejo zapadne sile do biti monopole v Sredozemlju Zahtevo, du mora Bolgarija do biti zapadno Tracijo od Grčije je označil zt neuprtvičeno. Ale xander Je obtodll dogovore med Rusijo in balkanskimi državami in nuglaxil, du se popolnoma stri nju z Byrnesovo zahtevo glede ekonomske enakosti. Byrnes Je ztvrnil rusko ob dolžltev, du so se zapadne vele-tile okoristile na račun vojne Dejal je, da govori samo v Ime-nu Amerike. Omenil je pomoč, kutero so zavezniške držtve dobile od Amerike nt podlagi po sojilno • najemnintkega zakona. Byrnes Je potem naznanil, da je pozvol senatorja ConnallyJa, de mokrata iz-Texasa ln načelnika odseka za zunanje zadeve, ln se nutorju Vandenbarga, rcpubll kanca Iz Michigana, nuj prideta v Pariz, da mu bosta pomagulu. Molotov Je bil zadnji govor nik v teku debate o enakih trgovinskih priložnostih, "Očitno je, du so za načelo enakosti sa mo one velesile, ki to dovol, močne /u dominacijo šibkih dr žav," Je dejal. "Ne verjamem, du bi Velika Britanija uplicirelu to načelo v deželah tvojega im peri ju, zlustl pu ne v Indiji, Ve liku BrituniJt in Ameriku sta za ekonomsko zusužnenje Italije, dočim )e Rusija za ekonomsk osvoboditev ljudstev v državah, ki spadujo v njeno sfero vpliva." Andrej Višinski, ruski zuira nji podmlnlster, je vprašal, kaj se je zgodilo z dvema tretjinje-mu železniških vlakov in opre me, ki tm spadali Ogrski, zaeno p.i Je namignil, du je bilu opre mu od|»ljanu v utnerlško oku pacijtko cono v Nemčiji, Milo ščina, katero Ogrska prejema od bogutlh držav, ne bo postavila deželo na trdno ekonomsko pod lugo. Ogrska potrebuje vlake in opremo. Georges Biduult, predsednik fiuncoske vlada in zunanji mi nlster, je upeliral na zaveznike /a spiavo. Dejal je. da se Francija /enima edino za stabilizira nje miru. Kalimo tolmačenje vollln* procedure Ja poVSTOČliO novo Unije dobile čez sto tisoč novih članov Chicago. 17. avg, — Unije A-meriške delavske federacije so dobile v južnih drtuvah čez 100,-000 novih članov v teku organi-zatorične kampanje, ki se je pričela pred nekaj, meseci. Uspeh kampanje je razviden poročila Williama Greena, predsednika ADF, ki je bilo predloženo članom ektekutivne-ga svetu federucije, ki zborujejo v hotelu Druke. Poročilo je sestavil George L. Googe, direktor otganizatorične kampanje v južnih državah. Časnikarji so pozvali Greena, nnj komentira predlog Philipa^ Murrayju, predsednika Kongresu industrijskih organizacij, glede sklicanja konferenco repre-zentuntov delavcev in deloda-tlcev v Washlngtonu. Green e dejal, da takt konferenca ni iriporočljlva v tem času. Ameriška delavska federacija ni pripravljena in ae valed tega ne bo udeležile konference, če bo tkli-cana. Green je dalj« rekel, da je ADF za svobodna ln neovirana kolektivna pogajanja in proti vladnemu vmešavanju in kontroli. Člani ektfkutivnega sveta to pozvtli državni department, nuj odredi preitkavo obdolžltev voditeljev kitajskih strokovnih unij, da policijski oddelki in vojaške čete uprizar-, ajo navale na urade unij v lianghaju, Čungkingu in drugih mestih in da Je bilo več uradnikov aretiranih In vrženih v Ječo, Pisarniški delavci odloiili stavko Chicago, 17. uvg, — Piaurniški delavci, upoideni pri International Harvester Co., no odložili oklic stuvke do 20. avgusta. De-auci zuhtevujo zvišanje plače. Pogujunju med njimi In kompa-tiljo se bodo obnovila prihodnji teden. Delavski direktor posegel v konflikt Springfield, 111,, 17. avg. — Robert L. Gordon, državni de. luvski direktor, Je posegel v konflikt med Allls-Cbaimers Co. v Springfieldu ln unijo United Farm Equipment Workers CIO, ki je oklicula stavko. V tej je zuvojevanlh 1,200 delavcev. benedno bitko* med ameriško In rusko dalegucijo. Rusk u delegacija je /uvzela stališče, da Franciju ne more glasovati o pogodbi /u Finsko, Rumunijo, Ogrsko in Bolgarijo, ker ni na> povedulu vojne tem državam. Andrej Višinski je potisnil to vprašunje nu dnevni red in na> znunil, da bo vodil opozicijo proti ameriškemu predlogu, da te Franci j t udeiežt glasovanja. Nu strun Francije »e Je poata-vil W. J. Jordan, član novo-/alandske delegacije. On Je ob-mnIII rusko opozicijo in naglatil, da ae je naveličal kavsanja na konferenci, V Pariz je prišel, da pospeši delo konference. Višinski mu je odgovoril, da bo ruska delegatijt hranila tvoja pravice In du gu v jezi izrečene beaedr ne v*n««nirjajo. Po oetri debati ja bil sprejet zaključek, da »e da prilika rep-rezantantom Albanije, Mehike, Kube in Kgipta. da i/razi jo svoja mnenja o mirovnih po^rtdbth na tovružne države. ) PROSVETA THE ENLIGHTENMEN T OLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and pub M > had by Uotmm National Naročala« sa Zdrufono drtavo (isven Chiefs) la m loto, 13.00 aa pol lota, 11.50 aa četrt lota; sa Chicago ta okolico Cook Co. $7-50 aa oolo loto, SJ.7I aa pol latai aa inosemstv« stoti for tbo Uattod Stoto« (oxoopt Cbtoa*«) por yoar, Chicago aad Cook County 17JS por couatftos St.OS por roar. Cono rrjltttrr po Jopo resii. Rokafilil dopisov Is člankov ao ne esečajo. Rokopisi litotarao vsebino (črtloo, dramo, potmi itd.) so vrnejo pošiljatelja le v slučaju, če Jo prUoill Advortialng ratos oa agrsomaat, Maanscrlp** of and untoliciud artlclos will not bo returnod. Other such as stories, plays, pootns, oto, will be returned to accompanied by soil-addressed and stsmpod Naslov na vse, kat Ima stik s listami PROSVETA 2657-59 8a LawndsW Ave« Chicago 23, Illinois plotovi Q nctddh. načsdbui Nemčija in svetovni mir—IV Na zadnji pariški konferenci zunanjih ministrov Amerike, Anglije, Francije in Rusije Jfe VjaČeslav M. Molotov podal sledeči govor, v katerem je orisana nova ruska politika napram Nemčiji in s tem v zvezi tudi napram vsej Evropi in Ameriki. "Prišel je čas,*'je pričel Molotov, "ko moramo diskutirati usodo Nemčije in sklenitev miru s to državo. Sovjetska vlada je vedno stala na stališču, da je duh maščevalnosti slab svetovalec v takih zadevah. Prav tako je napačno istovetiti Hitlerjevo Nemčijo z nemškim ljudstvom, dasi je resnica, da se nemško ljudstvo ne more iznebiti odgovornosti glede nemške agresivnosti in njenih najresnejših posledic. Svjetsko ljudstvo je šlo pod okupacijo skozi neprimerno trpljenje kot p^sj^if-a invazije Sovjetske unije po nemških armadah. Naše izgube so velike in sploh neprecenljive. Tudi druga ljudstva Evrope, sploh ne samo Evrope, bodo še dolgo občutila velike izgube in trpljenje vsled vojne, katero je zakrivila Nemčija. Torej je povpem naravno, da problem nemške usode ne razjeda možganov samo, nemškega ljudstva, marveč tudi druge narode, ki se akušajo zavarovati za bodočnost, da preprečijo novo nemško agresijo. • To so torej premise, na katerih je treba delati zaključke. Nhj pričnem na podlagi dejstva, da bi bilo z vidika interesov svetovne ekonomije in mirnega sožitja Evrpe povsem napačno, ako bi ai osv^ili smer popolnegs uničenje Nemčije kot države, ali pa jo skušaj spremeniti v agrarno deželo z uničenjem njenim glavnih industrijskih središč. Teka smer bi f/ezultirala v izpodkopanju evropskega gospodarstva in rszruvajjju svetovne ekonomije, v Nemčiji pa ustvarila kronično politično krizo, katera bi ogražala mir in sožitje. Moje mišljenje je, ako bi se oprijeli take smeri, bi zgodovinski razvoj naa pozneje prisilil, da bi jih opustili, ker bt se izjalovile vsled tega, ker bi ^ilo^ez podlage. Mnenja aem torej, da naš namen ni destrukcija Nemčije, marveč njeno tranaformiranje v demokratično in miroljubno državo, ki bo imela polog poljedelstva tudi svojo industrijo in zunanjo trgovino, toda ji bodo odvzete ekonomske in vojaške možnosti, da bi še kdaj vstala kot agresivna sila. Zavezniki so že med vojno izjavili, da nimajo nobenega namena, uničiti nemški narod. Bilo je v času, ko je Hitler odprto, toda prenaglo obljubljal, da bo uničil Rusijo, ko je V. J. Stalin, načelnik sovjetske vlade, smešil te bahave stupidnosti in izjavil: "Uničenje Nemčije Je prav tako nemogoče kot je uničenje Rusije, toda Hitlerjeva država, pa je lahko in tudi mora biti uničena." Nemčija že dolgo drži važno pozicijo v svetovni ekonomiji. Dokler bo Nemčija ostala kot samostojna država, bo tudi v svetovni trgovini ostala važen faktor, ker je v soglasju z interesi drugih nsrodov. Na drugi strani bi uničenje Nemčije kot države, ali pa agrariziranje in uničenje njenih glavnih industrijskih središč, re-zultlralo v tem, da bi Nemčija postala središče, v katerem bi se kuhali nevarni aentlmentl maščevalnosti, kar bi Igralo v roke nemškim reakcionarjem ln oropalo Evropo mirnega sožitja in stabilnega miru. t Človek mora gledati naprej, ne nazaj ln poakrbeti, kaj je treba storiti, da bo Nemčija postala demokratična ln miroljubna dežela, katera bo imela razvito poljedelstvo, Industrijo ln zunanjo trgovino, tda da Ji bodo obenem odvzete vse možnosti, da se zopet raz vije v agresivno silo. Zmaga nad Nemčijo nam daje v roke močna sredstvs, da to lahko dosežemo. Naša dolžnost je, da izrabimo ta aredstvs do popolnosti. Zadnje čase so prišle v navado govorice, da je treba Nemčijo raztelesiti v število "avtonomnih" držav (tukaj ima Molotov v mislih angleški uačrt), da jo jo treba federallzlratl in ji odvzeti PorurJe. VsTtakl načrti izvirajo iz politike, katere namen Je destrukcija in agrariziranje Nemčije. Kaj lahko je rasumetl, da brez Porurja NMjčlja ne more obstajati kot neodvisna in življ nja sposobna drzftta. Tenia rekel sem že, ako so nam pri srcu Interesi miru in sožitja, tedaj destrukcija Nemčijo ne sme biti naš cilj. Naravno, Kk8 nemško ljudstvo s plebiscitom šlrom vse dežele izrazi željo ft' ftansformiranje Nemčije v federativno državo, ali ako se kot rezultat plebiscita v bivših nemških državah pokaže želja po odklopUvj od Nemčije, tedaj se rszume, da od naše strani ne more bili nooenega ugovora. Zgodilo se je že marsikje v zapadnih okupacijskih conah, da so zavezniške oblasti dajale pobudo ideji za federativno strukturo Nemčije Toda mišljenje zavezniških oblasti Je ens atvsr, resnična želja nemškega ljudstva, vaekakor pa ljudaka želja v nekaterih nemških krajih, to je pa popolnoma nekaj drugega. Ml. sovjetsko ljudstvo, smo mnenja, da bi ne bilo pravilno, vsiliti nemškemu ljudstvu neko solodjo glede tega vprašanja. Tako vailjenje bi ne moglo roditi nlČ dobrega is enostavnega razloga, ker bi bilo prenevarno Toda ako na eni strani nečeroo biti zapreka pravičnim **Pi™®| jam nemškega ljudstva po obnovi Nemčije na demokratični pod lagi. tedaj je tutdvugl strani naša dolžnost, da preprečimo podvig Nemčije kot agresivne sile Bil bi zločin, ako bi pozabili to našo t. vet o dolžnost fkf^o Imamo napram ljudstvom šlrom sveta. Ak naj bo svet zavarovan pred ponovno nemško agresijo, toda, mora biti Nemčija popolnoma razorožana vojaško ln go«|x>darako, Porurje pa postavljen pod kntrolo itirih sil v namenu, da ae pro-preči ponoven razvoj nemške vojne industrije. Program za popolno vojaško in gospodarsko rerorožl te v Nemčija ni nič novega O tem se bavljo v podrobnosti zaključki tterlinaka (potadamske) konference Povsem naravno je da Miri glavne zavezniške sile izvajajo živo kontrolo nad Porurjem kjer Je glavna J PISMO IZ STARODA PRI PODGRAOU, NOTRANJSKO Milwaukee. WUl — Naslednje pismo je prejela družina Česnlk od svojega 14-letnega sorodnika oz. bratranca Borisa Ujčiča iz vasi Starod, okraj Trnovo-Bis-trics, Notranjsko. Pismo se v odlomkih glasi: Dragi sorodniki!—Sicer se ne poznamo, vendar pa smo ožji sorodniki, zato Vam pošiljam moje najlepše pozdrave vsem skupaj. Tu bom na kratko opisal bitko, ki se je vršila v Starodu med partizani in nacisti in pa strašne grozote, ki jih je naše ljudstvo prestalo v tej dolgi vojni. Dne 29. marca 1944 zgodaj zjutraj so zapele strojnice ob cesti pod vasjo. Naši hrabri partizani so napadli naciste. Glas strojnic je prešinjal ozračje bolj in bolj. Vnela se je huda bitka in končno so se morali nacisti u-makniti v Podgrad, ki leži v smeri direktno zapadno od postaje Trnovo-Il irska Bistrica. Nacisti so za seboj pustili nekaj mrtvih in ranjenih. Se isti dan popoldne pa so se vrnili močno oboroženi in oja-čanl. Bilo jih je mnogo, mnogo, na čelu pa so jim bili—izdajalski domobranci! Nastala je grozna zmešnjava in vnel se je hud boj. Domobranci in nacisti so divjali kakor nori. Vse civilno prebivalstvo so takoj odgnali kraj vasi, kjer so več mož obesili na orehovo drevo zato, ker niso hoteli povedati, kje so partizanske čete. Nato so ti domači in tuji divjaki zažgali vas, tako da je zgorelo pet hiš. Kljub vsemu temu trpljenju, preganjanju, ropanju in požiganju ter mučenju ln obešanju— ni bilo med nami nobenega izdajalca ali ovaduha. Ravno tisti dan so domobranci v sosednji vasi Poreče obesili štiri mlade partizanske pionirje. Vsi štirje so bili moji tovariši, namreč Bernetlč; Ujčič, Dodič in Mihelič. V naših srcih bo ostal trajen ln blag spomin na te mlade žrtve nacistične in domobranske brutalnosti. Ti zločini so se že maščevali, kajti naša domovina je sedaj svobodna in oni so dali svoja mlada življenja za svobodo našega naroda! Lahko si predstayljate, kakšna žalost je zadela roditelje teh mladih pionirjev, ki so se borili v partizanskih vrstah. Slava našim padlim žrtvam, ki so umrli mučeniške smrti! Sprejmite mnogo toplih po-zdrsvov od mene in naše družine!—Boris Ujčič. Frank Ermenc. NEKOLIKO ODGOVORA SO-VRAŽNIKOM JUGOSLAVIJE Chlaholm. Pa.—Želim odgovo-voritl katoliškemu Časopisu Register, ki izhaja v Duluthu. Ta časopis je 4. avgusta imel uvod nI članek s sledečim naalovom: The whole truth about Slovenes". Ne vem, kje je ta list dobil tako lažniva poročila Sloveniji. Ta Časopis trdi uvodniku, da listi is Jugoslavije os. Slvenije poročajo samo tisto, kar Tito in Stalin želita. Jaz do danes nisem čitala še nobenega lista lz Slovenije, ampak pisma od sorodnikom, tem pa verjamem, ker poročajo resnico. V dotičnem Člsnku je tudi za pisano, da je dal Tito zapreti mnogo cerkva, veliko duhovnikov pa usmrtiti. Seveda so dobili zasluženo kasen tisti, ki so bili izdajalci slovenskegs naroda. Duhovnikov, ki ao bili s na rodom, pa nihče ne preganja. MoJa nečakinja mi Je pisals. da •o prejeli od vlade 50 tisoč di narjev/ da bodo popravili cerkev in šolo v Ajdovcu fcri 2u ftemberku Torej to nI tako sla ba komunistična vlada, ki grad cerkve Pravilno pa Je. da so ločili cerkev od države, ssj je tudi v Ameriki ločene, pa se nihče ne pritožuje radi tegs Vers ns bo ooobns zadeva vsakega posa mernika pa bo vse v redu, du- hovniki se naj bi pa tistega držali, za kar so se učili, politiko pa naj pust« civilistom in bodo izhajali z narodom. Sedaj pa le nekaj besed o Katoliški ligi. Njen blagajnik porabi ved prostora v Glasihi KSKJ kot pa za jednotine stvari, nisem pa videla še nobene beoede od blagajnika Katoliške lig«, da bi kaj zapisal ali daroval za otroško bolnišnico v Sloveniji, katera se bo zidala z denarjem, ki so ga darovali napredni agieri-ški Slovenci. Mislim, da je namen velikodušen, namreč zgraditev bolnišnice za otroke v Sloveniji, ki so izgubili vse v tej strašni vojni, veliko bolj velikodušen kot pa podpirati tiste, ki so pobegnili v tujino zato, ker so imeli slabo vest radi sodelovanja s sovražnikom. Največ jih je bilo zapeljanih od višjih voditeljev, ki so jih učili, da se boju jejo za vero in Boga. Sedaj pa so razočarani, ker vidijo, da so bili zapeljani. Pred kratkim sem bila tudi jaz napadena tukaj od neke višje osebe zato, ker sem nekdaj zapisala nekaj besed v korist Jugoslavije in Titove vlade. Imenoval me je "debela mamica" in da bi bilo dobro, da bi me poslali v Jugoslsvijo. Na tem mestu mu odgovarjam, da bom šla z mojim možem tja, in sicer kakor hitro bo odprta pot. Jaz se namreč ne bojim tako Titove vlade kot se je boji dotični gospod. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete! France« Luk«nteh~ kjer smo bili zaprti do kapitulacije. V Italiji bi prav gotovo poginili od gladu, da ni kapitulirala še o pravem času. Takrat nas je nekaj prišlo zopet domov. Po italijanski kapitulaciji je pršila k nam pa še večja zver— Nemci. Jaz sem šel zopet k partizanom. V bitki z Nemci smo porušili most na Brodu. Jakoba Skendra so partizani ubili, ker je bil na strani Italije. On je zalagal Italijane z mesom.— Matt Papež. Karollna Papesh. V Iranskem Azerbejdžai rana. BRATOVO PISMO 12 POLJAN OB KOLPI Milwaukee, WUr-Prejel sem pismo od mojega brata Petra Fritza iz Poljan ob Kolpi. Pi smo se v izČrpkih glasi: Dragi brat!—Sprejmi moje iskrene pozdrave, ki veijajo tudi vsem Tvojim domačim. Drago snfo plačali, kar smo pridobili v Jugoslaviji, toda ni mi žal trpljenja, ki sem ga prestal pri partizanih, kajti zmaga e na naši strani in vse bo poplačano. Grozne stvari so uganjali črni laški fašisti po Sloveniji začasa okupacije; morili so in požigali ter ropali. Sedaj jim je odzvo-nilo za vse večne čase! Njihov zločinski namen, da zasužnijo Slovence, jim ni uspel. Tudi naši Kočevarji so se borili proti osvobodilni fronti. To so bili fašisti nemške vrste. Sedaj jih ni več—šli so rakom žvižgat. Kočevje z okolico je po večini požgano in razbito, kajti tam so se vršili hudi boji. Tja sedaj naseljujejo Slovenci. Mnogo pozdravov vsem skupaj!—-Tvoj brat Peter Fritz. J. Frits. PISMO IZ TARE VASI PRI KOČEVJU Slovan, Pa.—Prejela sem pismo od svojega brata Martina Papeža iz Tara vaai pri Kočevju. Pismo je datirano 20. maja 1946 in se glasi: Prejel sem Tvoje pismo po dolgih letih. Tuksj pri nss je skrsjno slabo, ker so Nemci in Italijani vse unityli. Bil sem ranjen v nogo začasa vojn« v bitki s fašisti. Taka smešnjava j« bila tukaj včasih, ker so fašisti "hecali" domače ljudi, da je bilo težko vedeti, katera je prava stran. Jaz sem bil na pravi strani, boreč se proti okupatorju; mnogo domačinov se je borilo proti nam. Iz naše vasi smo bili po večini pri par tizanlh. . Leta 1942 smo ImJli boj z Italijani pri Struftnici. Takrat smo Jih precej nabriaali. Potem so se Italijani umakNNi z velikimi zgubamiv Kočevje. Na Produ smo se enkrst poprijel! z ustaši. Matija Letig ln jaz s skupino partizanov smo jih razorožili. Prosili ao naa, da bi jih ne pobili. Par tednov potem so se Italijani vrnili iz Ko čevja. Takrat sn ujeli skupino partizanov In odgnali v Italijo. ODLOMKI PISMA IZ VRHNIKE, NOTRANJSKO Do Pue, I1L—Naslednje pismo je pisala Lojzka Brnež iz Vrhnike na Notranjskem svoji sestri Julki Kukman v Fontano, Calif., ta pa ga je poslala meni, naj ga v izčrpkih objavim v Prosveti. Naše dekliško ime je bilo Štu-kelj. Pismo, ki je zelo obširno in se večinoma tiče osebnih stvari, se v par izčrpkih glasi: Draga sestra!—Sprejmi Ti in ostali sorodniki najlepše pozdrave od nas vseh. Tukaj smo prestali mnogo gorja, ampak sedaj je vse minilo in naša domovina se hitro obnavlja. Razume se, da bo vzelo še precej časa, pred-no se bo vse obnovijo in spravilo v tir. Minula vojna je bila nekaj strašnega. Čudim se, kako smo jo preživeli. Mene in mojega moža so ^alijani zaprli v Ljubljani, kjer so nas nečloveško mučili in pretepali. Medtem pa so fašisti na našem domu vse izro-pali, tako da so ostale same gole stene. Da so naju zaprli, je bil vzrok ta, ker je šel moj sin k partizanom. To je najin starejši sin Marjan. Ko sva bila midva v zaporu, so fašisti Marjana ujeli in ustrelili. Naj povem tudi to, da so našega sina izdali domači izdajalci, ki so povedali fašistom, kje ga lahko ujamejo. Naš Marjan je bil star komaj 18 let, pa je moral dati svoje mlado življenje na oltar svobode. On je znal pet jezikov in je pohajal višjo šolo. Lahko gi misliš, kako nam je hudo vsled tako težke izgube, i-mamo pa zavest, da je padel kot junak za svobodo našega in vse jugoslovgnakih narodov. Čast in slava našim junaškim borcem, ki so dali svoja življenja za zmago na krutim sovražnikom! Sprejmite vsi skupaj mnogo iskrenih pozdravov od nas vseh! —Lojzka Brnež. P«pca Perhn«. POPRAVEK McKinley, Minn. — V mojem dopisu in pozivu profesorja Šterbenka v Prosveti z dne 12. avg. se je vrinila neljuba pomota v zadnji vrstici dopisa. Glasiti se bi moralo John Gersetich, P. O. Box 15, McKinley, Minn., ne Gilbert, Minn. John Gersetich. fesa nemške vojne industrij«. Namen popoln« vojaške in gospodarske razorožitve Nemčije mora biti pospešen tudi po fiačrtu za reparacije (Konec prihodnjič.) Af. Sergejev Iranski Azerbejdžan smo obiskali ob koncu oktobra in v začetku novembra 1945. Iz Teherana drži državna cesta čez Kaz-vin—Zendžan—Miane, vzporedno od Teherana do Mianeja pa drži tudi železnica. Začetnih 50 do 60 km drži cesta po dolini, ki jo dobro namaka reka Kereš s svojimi pritoki. Tam je mnogo obdelanih polj in sadovnjakov. Najprej proti Kazvinu se že začenja pokrajinska slika, ki je značilna za osrednji del iranske visoke planote—enolična, gola stepa, skoraj brez rastlinstva, v okviru planin, ki se zdaj približujejo, pa spet oddaljujejo od ceste. Tu od časa do časa naletiš na obdelano zemljišče. V vaseh s hišami, ki so zidane iz surove opeke, ni skoraj prav nič zelenja, zato pa je zelo mnogo razvalin. Kazvinska oaza s sadovnjaki okrog mesta je v močnem kontrastu s pokrajinsko sliko te puščave. Šele v oddaljenosti 70 do 80 km od Kazvina se pokrajinska slika spremeni, gorovje se približa do ceste in med njim se vleče dolina Horem Dare, kar pomeni "Zelena dolina". Vzdolž doline se razprostirajo nekaj časa sadovnjaki, pa spet gozdički -z močnimi cipresami. Dalje proti severu je znaten del zemljišča že obdelan. - Na vsakem koraku naletiš na njive, kjer so poželi ječmen in pšenico. Na gorskih pobočjih in v dolinah se razprostirajo sočni pašniki. Rodovitna zemlja, številne gorske reke, obilnejše vodne naplavine kakor v drugih predelih Irana (izvzemši samo rajone pri Kaspiškem morju), vse to nudi najugodnejše pogoje, da se Iranski Azerbeidžan spremeni v cvetočo kmetijsko pokrajino. Toda srednjeveški socialni odnosi med kmeti in graščaki (v rokah gra-ščakov je nad 80% vse obdelane zemlje), predpotopna tehnična stopnja kmečkega prebivalstva in njegova zaostalost ovirajo razvoj blaginje Iranskega Azerbej-džane. Ko smo zapustili Takestan (mestece približno 40 km dalje od Kazvina), smo se morali v razgovoru s tukajšnjimi prebivalci začeti posluževati azerbej-džanskega jezika, medtem ko sega do tja področje perzijskega jezika. Ni se nam posrečilo, da bi našli tu vsaj enega prebivalca, ki bi govoril perzijsko, kar kaže, da so med kmečkim prebivalstvom ljudje, ki znajo perzijski jezik, redka izjemo. Celo v Zendžanu in drugih mestih ob cesti proti T a b r i z u govori ogromna večina prebivalstva azerbejdžanski jezik. Perzijski jezik zna samo omejeno število uradnikov, in sicer v tisti, ki so bili poslani fz Posledica tega je, da ]e pl amputee learns roller skating ~ valstvu Iranskega Azerbejdj odvzeta najosnovnejša prai pravica, da uporablja mat« šcino. Vladajoči krogi Irar zavzemajo šovinističnega šča samo v vprašanju jezika.3 daljujoč tradicije režima R šaha trdijo, da v Iranu splolj obstajajo drugi narodi rj Irancev, da so Azerbejdžj Turkmeni in drugi narodi de sko Iranci in nimajo nobene vice načenjati vprašanja o jem jeziku, kulturi itd. Ob meru Azerbejdžana smo se gli prepričati, do kakšnih na nih pojavov vodi ta šovinist politika. Neki azerbejdžansk telektualec nam je pripoved< da na sodiščih, kjer je perz jezik obvezen, vodijo preis in obravnave v azerbejd skeem jeziku, ker prebival drugega jezika ne zna, zapisi pa sestavljajo v perzijskem ziku. V šolah učijo učitel azerbejdžanskem jeziku, otroci ne znajo perzijskega ka, toda učbenike in knjigi skajo v perzijskem jeziku. Dolina Horem Dare, po ka drži cesta, sega do samega džana. Malo vstran od cest dvigajo kocke velikega posla okrašenega z rezbarijami. starinska džamija iz 14. stol« edini ostanek mesta Sultaniji je bilo ustanovljeno v 13. ste ju. Sultanijo je v 19. stoli porušil potres. Mesto Zendžan leži na gr med dvema gorskima veriga ki se spuščata druga proti dr To je mnogo zelenja in sa< njakov. Od severozapada p jugovzhodu seka mesto ve ulica. Umazana je in netil vana. Opaziš številne, napol drte, zapuščene hiše. V d iranskih mestih je mnogo : valin, toda v Zendžanu jih je sebno mnogo. Pojasnili so n da so porušena poslopja ni taknjena v takšni obliki že bližno 100 let. Leta 1850 je izbruhnila narodna vstaja na lu z muslimansko sekto babi« ki je klicala na boj za osvc ditev izpod jarma in za ustv tev "svetega večnega carsti kjer bodo vsi ljudje enaki srečni. Vstaja je trajala l pol leta. V nekaj mesecih je hova vojska obstreljevala vz* ni del mesta, ki so ga zavzeli bidi. Hiše, ki so bile porui zaradi obstreljevanja, so os do zdaj neobnovljene. \ ^ džanu je še zdaj mnogo babic Eden izmed njih nam je poki razvaline hiše voditelja bal ske vstaje hodže Mohameda < ja Zendžanskega; prebivali gleda na te razvaline še v« kot na svetinjo. Tukajšnji prebivalci so n povedali, da večji del zet! okrog mesta pripada velepo« niku graščaku fevdalcu reaki narju Zulzfagariju, k'«3'"1® jejo "gospodarja Zendzal Ima več sto oboroženih konji kov in tukajšnje oblasti po no izpolnjujejo njegovo v Pripovedovali so nam, da fsgari s pomočjo iranske m ve policije in žandarmerije., kor tudi svojih oboro«n,H | delkov surovo obračunava stimi. ki se drznejo na»t< Mrtttj-Sl in drugih demokrati«mn nizscij. v Ti Takoj po nasi vrnit* i »ndtimkeg. .top«Uk. O*** 1 Ivo. ki K f^TLr^ volu i'vl,«n^h P« ; V Mianc smo v iz nove, prerojene ije in ffa obdelovalna zadruga Lacko ppi __ v mnogih kra-interesenti, ki so Reformi dobili zemljo, d* bodo zemljo mnogo ielovali in da bodo ime-Z mnogo več koristi, ce obdelovali ne vsak zase, ^uženi v obdelovalnih frj, Se prav posebno je ^JJ^no v primerih, kjer so ^deljena večja posestva, T razdelitve sestavljala j^ne gospodarske enote in razkosanje bi pomenilo ^me interesente večjo likor pa korist. Dvoje ta-ev je tudi v Rad van ju inboru, in sicer Betnava rje Rotovo posestvo. 36 a-interesentov, katerim posestvi razdeljeni, je ostati skupaj in so se j v zadrugo. Ime so ji na-znanem štajerskem par-in enem prvih buditeljev (dilne borbe na Štajer-bnetu Jožetu Lacku. Zaje po svoji notranji organi, pa tudi zaradi razmero-Klnih objektivnih pogojev, h je bila osnovana, ne-po med prvimi te vrste pri Iniga ima 160 ha obdelo-zemlje in 2 ha vinograda ij redi 60 glav goveje ži-«d tega 27 krav in 52 svinj, ijo, da bo da se mu ^trgi 50% zaslužka, če to potrdi polovica njegovih sodelavcev. Dta bo čas v vseh letnih dobah racionalno iz rabljen, se namerava zadruga v zimskih mesecih, pa tudi v ostalem letu ob slabem vremenu baviti z domačo obrtjo. Pletli bodo košare, izdelovali kmetij sko orodje itd. V zadrugi bo treba seveda še marsikaj urediti. Trenutno po pravljajo poslopja, stanovanjska in gospodarska, ki so jih pustili bivši gospodarji v precej zanemarjenem stanju. Zadruga skrbi, da bodo imeli vsi njeni Člani čim udobnejše in človeka vredno življenje. Zlasti skrbi za nekatere bivše uslužbence na posestvu, današnje člane zadruge, ki so pod bivšimi gospodarji Živeli precej pasje življenje in si danes skoraj ne morejo predstavljati, da so čez noč iz hlap cev postali gospodarji. Vse de lo in življenje v zadrugi je nov dokaz, da v naših obdelovalnih zadrugah raste nov tip kmeta zadružnika, ki je odločno pretrial z vsem starim in nazadnjaš kim in si z novim načinom dela »n življenja ustvarja boljšo bodočnost. delo v zadrugi je organi-po načelu specializacije, lio posamezno gospodar-mogo odgovarja in jo vo-referent, tako za po-vrtnarstvo, živinorejo, kokošjerejo in ko-o. v vsaki panogi pa dela ■*> število zadružnikov, tega ima zadruga tudi po-obrtniški referat, kamor 0 zadružni čevljar, kolar, w šivilja. — Ti opravljajo m zadružnike vsa to obrtniika dela. Pose-»Sjmziran še gospodinj-P*. Okoli 50 zadružni-j v skupni kuhinji, zadružniki, od katerih BBtoleri tudi nekaj depu-(vrt, prašiča itd), v lastnih gospodinj-jaebej je organiziran zbira pridelke po-- Kolikor niso JI Prehrano ^družni- ■«M«ja na trg. Kkonomat "^'»^zadružnikov, t*JJo m ostale potreb-tudi finančne po-so zlasti zadi obrtnimi delav- L ' J'* kakor zu-7niki Tako dela čev- 1 ' Marna pa te,a pa ** dohodek poteka na Tekmujejo 'hračun Ntie letno-produktivne zadruge Ljubljana.—V Sloveniji poslu je 38 lesno produktivnih zadrug v katerih je včlanjeno okrog 5500 gozdnih posestnikov, ki 1 majo okrog 85,000 ha gozdne površine. Lesne zadruge so pri-prsvile v drugem polletju 1945 okrog 45,000 kub. metrov lesa vseh vrst, letos pa so vključene v naše načrtno gospodarstvo in bodo pridobile okrog 140.000 kub. metrov hlodovine In pri orsvile okrog 20000 kub metrov tesaneaa lesa. 20.000 kub. mej t rov drv. 20 vsgonov skorje in oglia. poleg tega pa stalno.,do-bevhaio jamski les. Niihov obratni kapital nr za dostuje za tekoče potrebe. De ežna glavnica vseh zadrug skupaj znaša okrog. 3 milijone 500,-IXK) din, jamstvo pa okrog 19,-500,000 din. Preurediti bo treba žage, urediti mizarske delavnice, sušilnice in parilnice. V zadrugah delujejo gozdarski odseki za pogozdovanje, urejanje gozdnih potov itd. Naše lesne zadruge čakajo nove naloge kakor je izdelovanje tipiziranega stavbnega mizarstva (okna, vra ta, stopnice, ostrešja itd.) in ti-tpiziranega pohištva. Letos so te zadruge v prvih štirih mesecih izvozile v druge republike okrog 5000 kub. metrov rezane-ag lesa ter prevzele dobavo nove količine 7000 kub. metrov rezanega in tesanega lesa. Poleg tega pa živo sodelujejo pri lo-calni obnovi. RaavoJ Lesne sadruge sa Selško dolino Ob koncu preteklega meseca ;ie imela Lesna zadruga za Selško dolino na Češnjici pri Železnikih letno skupščino, ki je pokazala obilno udeležbo. Iz poročila načelnika je razvidno, da je imela zadruga samo v drugem polletju lanskega leta 22 milijonov din prometa. Ta zadruga je postala najvažnejši gospodarski činitelj Selške doline. Zavzela je važno vlogo zlasti pri obnovi porušene domovine, saj je pripravila 12,000 kub. metrov mehke hlodovine in preko 4000 prostornih metrov drv. V lanskem letu je članstvo naraslo od 25 na 238, danes pa ima zadruga že 347 članov. V zadrugi so povezani mali gozdni posestni-ci, ki se udeležujejo tudi z de-om in vožnjami v lesnem gospodarstvu Selške doline. Na skupščini so odobrili tudi pred-,og za združitev z gospodarskimi zadrugami v Železnikih in na Češnjici. Zadruga je v članstvo povabila vse lesne delavce i In obrtnike. S sklepi skupščine so bili ustvarjeni pogoji za nov napredek in razvoj zadruge. Uredba odreditvi prejemkov vinu* ar j ev Ljubljana. — Uredba o začasni ureditvi prejemkov viničarjev dne 3. novembra 1945. določa v 2. členu, točki g), da mora vi-ničar dobiti najmanj 25 litrov vina iz žlahtnega grozdja za vsak hektar vinograda in za vsako de lovno moč kot nagrado poleg dogovorjene plače. Po obveznem tolmačenju, ki ga je izdala vlada judske republike Slovenije (U-radni list z dne 11. t. m.), je to uredbeno določilo tolmačiti tako, da mora viničar poleg dogovorjene plače kot nagrado dobiti vsaj 25 litrov vina iz žlahtnega grozdja za vsak hektar vinograda in za vsako tako delovno moč, ki je v enem pridelovalnem letu opravila 200 delovnih dni. Ce pa je ta delovna moč opravila v letu manj delovnih dni, se ta nagrada sorazmerno zniža, tako da odpade na vsak od dotične delovne moči opravljeni delovni dan ena osminka litra vina. inm/iffi*** ............. Listnica uredništva Ker poštni sakon prepoveduje vsako t>glašanje kakršnega koli srečkanja v listih, prosimo vse dopisnike, ki oglašajo priredbe svojih društev sli drugih orgs-nisscij. ali pa kako drugo akcijo as sbirsnjs dsnsrjs. nsj v svojih poročilih ne omenjsjo srečk sil arečksnja. kakor tudi ne kartnlh aH tombulskih ssbav. ako Je sanje določena vstopnina. Poštna uprava sshters od nas. da mora vse tako oglašanje Is lisia. Pro-slmo. drills se tega« PROBTJtt A V Iranskem Azerbejdžanu (Nadaljevanja s S. strani) samovolji in divjaškem obračunavanju žandarjev in reakcionarnih kanov nad kmeti v okraju Mianeja. S svojo krutostjo se zlasti odlikuje Salar kan Ha-lalski. V naselju Tark, severno od Miana, oborožene tolpe tega kana pretepajo kmete s koroba-či, jim vžigajo žige z razbeljenim železom, posiljujejo ženske. Zgodilo se je že, da so kmetom odrli kožo. Žandarji. namesto da bi ščitili prebivalstvo pred nasiljem, sami sodelujejo pri teh obračunavanjih. Proti kmetom, ki se drznejo pritoževati se nad samovoljo kanov in žandarmeri-je, vlagajo oblasti ponarejene obtožbe, jih dolžijo kršenja reda, tolovajstva itd.—metoda, ki je zelo razširjena po vsem Iranu. Nesrečne, nedolžne ljudi mečejo v zapore in jih držijo v ječah mesece, včasih tudi leta. Nasilje reakcionarnih kanov in žandarmerije vlada po vsem Iranskem Azerbejdžanu, kakor smo zvedeli pozneje na potovanju v Tabris in iz Tabrisa v Ardebin. Pripovedovali so nam, da so samo oktobra žandarme-rija, policija in reakcionarni kani v besnem obračunavanju ubili okrog 100 ljudi. Nad 1000 ljudi je bilo zaprto na podlagi ponarejenih obtožb. Posebno mnogo nasilja tfo pretrpeli kmetje v okrajih Tabrisa. Marage-ja, Mianeja, Hašteruda in Ara-ha. Navajam samo nekatere Številnih dejstev, o katerih sme slišali na potovanju po Iranskem Azerbejdžanu. Graščak v vasi Kušabolagi med Tabrisom in Malgejem je 23. septembra zahteval, naj bi mu kmetle na račun odplačila dolga prejšnjih let prepustilo vso letion. Ko so kmetje zahtevo odklonili, je gralč^k ukazal žandarjem, naj odženo vso kmečko živino. Dva kmeta, Maha. ram in Mambar, sta protestirala in žandarji so ju ubili. V vasi Adžem v hašterudskem okraju je graščak Moždtehedi 1. oktobra poklical k sebi na dvorišče kmete in velel skupin žandarjev azerbejdžansko demo kratično stranko. Štirje kmetje so bili ubiti, pet pa jih je bilo hudo ranjenih. Ti tolovajski zločini graščak^ so ostali nekaznovani. V okraju Ahara (Karadag) i-mata nastlinka Abdulaha in Sa-mad-kan svoje lastne oborožene oddelke konjenikov. V več vaseh so nam pripovedovali, da so ti banditi nedavno doseksli ustnice nekemu kmetu aktivistu demokartične stranke. Ko pa smo bili v Tabrisu, je prispela iz Ahara novica, da so na ukaz Abdule-kana dvema kmetoma o-drli z obraza kožo in jima prebili jezik z razbeljenim železom. Med mučenjem kmetov so se JI ma posmehovali: "Tu imata od govor za-vaše živela svoboda! in živela demokratična stranka!" V vasi Sultan Kendi je gre ščak Medžedi 28. oktobra v spremstvu treh oboroženih lju* di in dveh žandarjev vdrl v hifc* Salchijai Gožalija, ki je organiziral v vasi celico demokratične stranke. Selehijevo ženo so pretepli s puškinimi kopiti, njenega dveletnega sina ko pa ubili z udarcem puškinega kopit« po glavi. Salehija so na ukaz Me džedlja pretepli ob navzočnosti kmetov, ki so Jih nalašč za ta namen zgnall skupaj. Pripove- BLIND PATIENTS "SEE" BALL CAME dovoli so nam, da so s« dogodili strahoviti zločini, pretepanje s korobači, žigoaanje z razbeljenim železom in po kol j i v Sarbi -nu, Sufianu, AzerŠahru, Ahanu, Takmedašu, Goltepu, Sultanaba-du, Mardanhejmu in v mnogih drugih vaseh Iranskega Azer-bejdžana. Jeseni so zločini in nasiljs žandarjev in oboroženih kanskih tolp dosegli vrhunec. Na ta način so skušale reakcionarne oblasti in kani zadušiti demokratično gibanje, ki se zdaj Širi v Iranskem Azerbejdžanu. Centralne iranske oblasti ne le, da nič ne ukrenejo, da bi preprečile banditske zločine nad prebivalstvom, temveč še same ščuvajo k tem zločinom. Teheranski list "Iranema" je objavil 27. novembra 1940 fotografsko kopijo pisma načelnika iranskega generalnega štaba, generala Arfa, enega aaerbejdžanskih kanov, ki je pisal Babr Asian ka* nu Halalskemu 2. avgustu 1946. To pismo je jasen primer hujskaške delavnosti teheranskih oblasti in zlasti generalnega štaba. General Arfa je poročal* kanu in drugim poglavarjem šahesvenskih plemen, popokala, pa bo dobro vse!" "Lepa smrt bi bila!" dihne Filip aam v sebi, "in lepše bi praznega svojega življenja končati ne mogel. Sicer pa pravijo, da je Bog pravičen. Dati bi moral svinčenki moji pot, ki vodi v njegovo tree!?.. GosU megla je pokrivala krajino, ko so stopali od Niža ve po poti v gozd. Skoraj se ni videlo korak pred se! Sneg je ležal po vejevju 'in tuintam se je uslpaval na tla, da se je čulo, kakor bi kdo hodil po šumi. Nekje je lajal pes in na vasi se je razlegalo petje, kar je zamolklo in melanholično zvenelo semkaj v samotni log. Pred tolmunom se je usUvila ponočna družba. Sekundanta sU določila, da osUne Filip na mestu in da ima Malec odriniti na gorenji konec tolmunov. Da se je obliki ustreglo, so poizkušali oba sprijszniti. Niti Malec, niti Filip ni bil voljan odjenjati. Krušič Je odšel nato s prvim po ledu Ur kmalu izginil v gosti megli. Tu pa si ja Filip pripel železje na nogo in, ko je lahak žvižg z drugega kones oznanjal, da je tudi ondi vse pripravljeno, je vzel samokres Wclserju iz rok in se lahno spustil na led. "Gospod Tekstor!" izpregovori Weiser, "od-pustite nam, če imo Vaa žalili danes. Bila je šala in pijani smo bili. Sicer pa merite pod noge, če hočete kaj zadeti" Podala sU si roke. Ko je Filip odplul v nočno meglo, je sedel grof Weiser k zdravniku na posekano deblo in dejal rahločutno: "Dober človek je videti! In niti trenutek ga ni preobdal strah! Škoda, da ni vojak. Zdi se mi, da se nismo prav noaili danes! Moj Bog, kaj hočemo! Življenje žene svoje valove in nas meče tjainsemkaj!" Zapalil si je cigaro. "Sedaj pa čakajmo, da prične pokati. Tri sto vragov, takega dvoboja še nI bilo! To pa vem, da U tepec, U gorjanski vol, U Malec ničesar zadel ne bo! Moj Bog, kakšni ljudje so danea častniki!" Ko mu zdravnik, ki ae je nerad vtaknil v to stvar, ni odgovoril, je umolknil še grof Welaer. Tudi ga je pričelo zebsti in ko je pli zazibal veje, se mu je usul sneg za vrat, da je moral glasno zakleti. Filipu se je pomirilo vaiovje razburjene duše, ko se je spustil po ledu v gosto meglo. Nočna tišina je vplivala na strasti v njem, da so se vsaj na videz pomirile in polegle. Ko se je lahno zibal po ledu in ao mrzle sape hladile vroče mu čelo, so ga obšli Ukoj rahlejši spomini. Kratko življenje se mu je dozdevalo, vendar Uko dolgo, In zavest, da ja dospel sedaj morda h koncu trnjeve poti, mu je napolnjevala hladilno vroče srce. Stopila mu je pVed dušo podoba nje, ki ga Je nekdaj v bridkostih porodila. Nikdar do sedaj se je ni Uko živo spominjal, kakor ravno danes, ko Je morda sUl pred groba vrati. \ Gledal je v duhu milobni njen obraz in zdelo se mu je, da mu niti najskritejša ČrU nI neznana na tem obrazu! Obšla ga je hipno sUdka zavest, kakor da se Je ravno ločil od nje; kakor da je še nedavno slonel ji na ljubečih prsih; kakor bi še občutil vrofe poljtibe, ki mu jih je —•gotovo v solzah—pritiskala na otročja usta; kakor bi bil še ravno koprnel pod pogledi, ki so mu časih nasproti žareli iz njenih oči! V vzorni kraaotl Je gledal Filip Tekator v duhu svojo porodnico tisto npč in kamorkoli Je obračal oko, ae je razpršila siva megla In mu razkrila milobno njeno lice. Preobdalo ga je kesanje in sam sebi je očiUl, kako 11 je mogel za en hip dvomiti o njej, ki je tako rekoč brez madeža umrla! Takoj se ga je polastila slepa straat in vse, kar mu je dihalo in živelo mu Je ^sovraštvu proti človeku, ki je z zlobno roko oskruniti poizkušal gomilo najčistejše ženske; ki je kdaj hodila pod božjim solncem. "Lopov!" je siknil, "ti moraš umreti!" Trše je oklenil samokres z roko in napenjal je moči očeane, da bi prodrl megle zagrinjalo, ki mu je prikrivalo zločinca, smrti posvečenega. Naposled a« mu je prikazala črna proga sredi megle. To mora biti! "Naj umre, prokli-cano to bitja!" Strastno dvigne orožje, pomeri in sproži. Mogočno je odmeval strel v daljno noč. Pri žaru smodnikovem je opazil, da je streljal v temno deblo, v drevo stoječe kraj tolmuna! Moral j« zadeti v vrh, kajti zašume-lo je v vejevju, in sneg je padal k tlom, da se je nesrečnemu strelcu pobelila obleka. Tolpa vran, ki je počivala nekje v lesu, se je dvignila In zamolklo kričeč zapustila kraj ponočnega boja. (Dalja prihodnjič.) Obnovo kmetijstva na Krškem polju omogočili traktorji LJUBLJANA. — Možnost obdelave zemlje je bila prvi pogoj obnove kmetijske proizvodnje na Krškem polju in po izseljenem Posavju. V rednih, predvojnih razmerah je obdelala zemljo skoraj stoddstotno vprež-na živina. Po osvoboditvi ps Krško polje nI imelo živine niti toliko, kolikor se je zbere na srednje obiskanem, večjem sejmu. Prazni in porušeni niso bili samo domovi, temveč tudi hlevi. Obnovitelji kmetijstva po izseljenem Posavju ao bili zato v veliki stiski. Morali so zemljo obdelati čim prej in čim bo lje brez vprežne živine, ki jo je primanjkovalo tudi drugod po Sloveniji in Jugoalaviji. Ustanovitev In lansko delo UsUnovitev kmet. strojne po atsje v Brežicah Jih je rešila v polnem obsegu. Pobudo zanjo je dalo kmetijsko ministrstvo. Uprava kmetijsko strojne postaje Ja imela V začetku 1« nekaj aUrih, že močnO istrošenih traktorjev. Kssneie, ko nsm Je UNRRA dobavila večje pošiljke novih trsktorjev, Je dobila ne kaj dobrih in najmodernejših. Z izjemo razmsfotna kratkega zimskega od mar* or Je večje He vilo trsktorjev le od oktobra na vsem obširnem področju, ki le- gs na severu do Polja ob SotU, na vzhodu do Sotle, na jugu do št. Jerneja in na zapadu do Radeč. 2e jeseni smo poročali o velikem obsegu njivskih površin, ki so Jih zorali traktorji kmetij-ako strojne uprave v Brežicah. Z njihovim sodelovanjem Je bil jesenski del setvenega načrU popolnoma izpolnjen, razen tega pa so traktorji preorali tudi okoli 2700 ha za a pomladansko setev. Pozimi so jih v največji možni meri zapoallli a prevozi gradiča. Tudi a tem delom ho zelo koristili Krškemu polju, kar Je vprašanje prevoza eno najtežjih vprašanj. Strojna poetaja je prevažala in še prevala laa iz gozdov, gradbeni material za obnovo hiš in druge tovore bla ga, ki Jtf potrebno kmetom. Za letošnjo pomlad si je u prava zaaUvlla nalogo zorati vse, kar mora biti le zorano, da bo setveni načrt najmanj v celoti izpolnjen. Ker Je aadaj v glavnem to delo končano, naa ja zanimalo, kakšne uapehe so dosegli pri pomladanskem oranju, kako ao ae Ukazali traktoristi, kakšne ao bile delovne težava tn kako ao a oranjem zadovoljni kmetje. Obiakall smr. v Brati-cah upravnika tov. inž. Trenca, sa pogov« toristi in govorili z nekaterimi trak-kmeti. Organised J a dela Da lahko izpolnjuje učinkovito avojo nalogo, ja uprava kme tijsko strojne posUje v Brežicah organizirana drugače, kakor so organizirane druge naše uprave, ki ao razčlenjene na aUlne, nižja krajevne enote — kmetijsko strojne posUje. Na Krškem polju ao vsi traktorji ln traktoristi razdeljeni v brigade, ki gredo na delo iz Brežic, kamor je potreba. Ta način organizacije ja to področje najprimernejši, kar je mogoče zmogljivoet posameznih trsktorskih skupin veliko bolje in načrtno izkoristiti, zlasti v primeru nenadnih večjih nalog v enem okolišu.—Vsako brigado vodi brigadir, ki tudi nadzoruje njeno delo. Trak-torist sam mora svoje delo Izka sati s natančnimi zapiski oprav Ijenega dela In potrošenega goriva. / Za popravilo traktorjev ima uprava v Brežicah veliko meha nično delavnico. Delavnica Je danea le zelo dobro urejena, kar ao poskrbeli tovariši, ki v njej neumorno delajo. Preskrbeli ao si najnujnejše onxljr drugo pa ao si sami izdelali Načrti za bodočnost predvideva Jo, da se bo proator. kjer Je danea delavnica, še bolj izgradil in da bo a svojimi stavbami zadoščal sa vaa potrebe uprave. Vpliv auae na letošnje oranje Uspehi pomladanskega oranja so močno pod vplivom letošnje ga nenavadnega vremena. Od 1. januarja do konca aprila je po meritvah uprave v Brežicah padlo na Krškem polju le okoli 37% normalnega povprečka padavin. Pozimi je padlo zelo malo snega. Tako je nastopilo občutno pomanjkanje zemeljske vlage, ki je pomladi doseglo že kritično točko. Ker je bila zemlja zelo trda, so morali traktor ji večinoma delati s prvo namesto z drugo brzino. Posledica je bila, da se je delovni čas podaljšal za 51.5%. Uprava je iz-računaU, da je zaradi suše izgu-biU letošnjo pomlad 38.6% delovnega časa. Za isti odstotek se je povišala tudi poraba goriva. Zaradi trdote zemlje pa je tudi težje doaeči dobro kakovost deU.—Plugi se pogosto sploh ne zarežejo v zemljo. Oranje v globino preko 18 cm je zelo težko. Suša je končno vplivala na razvoj oranja tudi drugače. Ko je uprava marca meseca poslala brigade v posamezne okoliše, so se ponekod kmetje branili pomoči traktorjev, češ da je še prezgodaj za oranje ali pa da bodo sami orali s svopo vprežno živino. Zaradi suše in trde zemlje je kasneje oranje posUlo praktično zelo težko ali celo nemogoče. Mnogi izmed tistih, ki v začetku niso računali na traktorsko oranje, so klicali traktorje na pomoč. Njim so se pridružili celo kmetje, ki Imajo konje, ker tudi z njimi niso mogli trdo zemljo dobro zorati. • Pritožba ln ovire jjuprava sama je skrbno nadzorovala delo svojih traktoristov in je vsak primer pritožbe zaradi slabe obdelave zemlje preiskala. Pri • tem se je vedno Izkazalo, da je blU slaba obdelava zemlje, Contact Mr. Bird. Calumet SSS0. NEW YORK BLOWER CO. 31SS Shields Ave. JANITRESSES Top scale wages MADISON TERMINAL BUILDING See Mr. Jensen 9 South Clinton Street GIRLS - woi 18-35 LIGHT FACTORY WOI $33.80 to $36.40 Starting Automatic incrtaM 2nd a 4t Earn up to $65 00 per on Piece Work Permanent job, free life and insurance. Sick benefits. Ca in plant. Vacation with and evening work. Bonus la ning work. NACHMAN COI 4560 W. ARMITAGE girls - womi Bindery Work Experienced or Inexperienced Light, Clean Facta Work Pleasant Working Conditio 310 W. POLK 12th FLOOR BENCH WORKERS & STUFFERS s Experienced - Good Pay Time and Vi over 40 hours CRAWFORD SAUSAGE CO. 2310 S. Pulaski Rd. OPERATE SMALL DRILL PRESS AND MILLING MACHINES No experience necessary * $0 hours weak • SS hours pay - Production bonus - Paid insurance and vacation. MILLED SCREW PRODUCTS ; 2010 W. Lake St. FIVE WOMEN OR GIRLS Light assembly and soldering Experience not necessary. Small clean factory. 71c pair hour to start. WILLIAMS MFG. CO, 101 W. Huron St. BLACKSMITHS — (KOVAR JE) na "Bradley Hammer" in "Grind-era," ki imajo nekaj izkušenj na strojnih noieh. Stalno delo skozi celo leto z dobro plačo. AMERICAN SAW * TOOL WORKS 241$ W. 14tk Street ALI GLEDATE ZA D O Bi PLAČO IN STABILNOSTI Telefon kompanija lota a| takih prilik hišnice (JANITRESSES) Takoj od sačetka plač s 71 uro, po treh mesecih TfVic na I ln po šestih mesecih po uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V Vj DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. d^ ure ponoči. Oglasite se pri illinois beli telephone company v uposlovalnem uradu sa H v pritličju 309 W. WASHINGTON NAROČITE Si DNEVNIK PR0SVEH Po sklepu 12. redna konvencije sa lahko naroči na lUt Prodata prišteje eden. dva. tri. štiri ali pat članov is ene druline k sajI aais nlnL Ust Praavsta stana sa vaa enako, aa člane ali nečlana $•••» i ena letna naročnine. Kar pa člani še plačajo pri aaesmsatu Sl-20i tednik, ae Jim ta prišteje k naročnini. Torej seda) nI vsroks. r* da Ja list predrag sa ilane SNPJ. Ust Prosveta Je vaša lsstatas i gotovo )e v vsaki drušini nekdo, ki bi rad čital Ust vsak daa. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti tu SNPJ. sli če se preseli proč od družine in bo zahteval »m »vojiw tednik, bode moral tiati član iz dotične druline, ki je uko »*upn naročena na dnevnik Proaveto, to Ukoj naznaniti upravntftvv in obenem doplsčsti dotično vaoto listu Prosveta. Ako trg« « stori, tedaj mors uprsvnlštvo znižati datum za to vsoto nar<*n»« Cena ltatu Prosveta Jet Za Zdruš. dišave In Kanado 00.00 Za Chicago In okolico Ja | t*dnik In —-------- 2 tednika ln------ 3 tednika ta----- 4 tednika ta --— $ tednikov ta -------- JM0 $7J „ U , S I U 1.1 - L Za Evropo Je........... Iapolnite spodnji kupon, priložite peirelje J^jj^jSJj Money Order v pismu in al naročite Preaveto. list, ki Ja PROSVETA. SNPJ. 20$7 Se. Lawndale Ave. Chicago 23. I1L Priložene pošiljam naročnina aa Ust Preseste 1 L law...................................................ČL dn»U»« *»• Naslov - - - - ------------------------------—— ^ Ustavite tednik ln ga pripišite k me|i «n'°