List 32
Politiški oddelek.
Slovenske paralelke v Celji.
Od kar je minister Madejski na pol obljubil, da se osnujejo slovenske paralelke na gimnaziji v Celji, se po nasprotnih listih kriči o nevarnosti za južnoštajarsko nem-štvo, ako se te paralelke osnujejo. Sedanje razmere na celjski, gimnaziji zmatrajo za nemško posest, na kateri se ne sme ničesa premeniti. Podvojil se je pa ta krik še zadnje dni, ko je slovenski posl. Šuklje se na volilnem shodu v Metliki dotaknil tega vprašanja.
Kdor ne pozna razmer v Celji, se mu mora ta krik naravnost smešen zdeti. Nemcem se pač ne zgodi nobena krivica, ako se osnujejo slovenske paralelke, ko vendar obdrže zase svoje razrede. Lahko bodo tudi v bodoče dajali svoje sinove vzgajati v pristno nemškem duhu. Toda tukaj ne gre za to, temveč v prvi vrsti se naglasa nemški značaj celjskega mesta.
Po poslednjem ljudskem popisovaniu je v Celji kake tri četrtine Nemcev in zatorej bi si kdo mislil, da par slovenskih profesorjev, ki jih pride v Celje, pač ne more posloveniti mesta, ali vendar se Nemci res boje. Celjsko nemštvo ni naravno, podobno je tistemu nemštvu, ki se je pred kakimi dvajsetimi leti košatilo po mestih na Kranjskem, ki pa je zginilo, kakor kafra, ko so se razmere premenile. V Celji tudi mnogim Nemcem gladkeje teče slovenščina nego nemščina. Nemci so le zaradi tega, ker je to veljavneje. Ko bi se pa število slovenskega razumništva še nekoliko pomnožilo, bi slovenščina v Celji dobila tudi večjo veljavo in marsikak sedanji celjski Nemec bi našel svoje slovensko srce. Omajati bi se utegnili nemštva stebri.
Razmere na gimnaziji bi se utegnile precej premeniti. Sedaj na celjski gimnaziji vlada ultranemški duh. Ta duh bi se pa precej moral nekoliko umakniti, ako pride več slovenskih profesorjev. Nemške paralelke bi pa prišle v nevarnost, ker bi vanje pošiljali le celjski Nemci
svoje otroke, pa še ti ne vsi. Nemški listi pravijo, da bi se s celjsko gimnazijo ravno to zgodilo, kakor se je z mnogimi nemškimi šolami na Češkem. Sprva so se vpeljale češke paralelke, ali pozneje so se popolnoma poslo-vanile. Seveda nemški listi tega ne povedo, da se je to le zaradi tega zgodilo, ker ni bilo nemških otrok.
Nekoliko manj nevarnosti za nemško gimnazijo bi po mnenji nekaterih Nemcev bilo, ako se za Slovence osnuje posebna slovenska spodnja gimnazija. Potem ostanejo na sedanjem zavodu samo nemški profesorji. Nemci se pa morda tudi na to zanašajo, da po skušnjah srednje šole, ki niso popolne, slabo vspevajo. Stariši bi morda nekoliko rajši otroke pošiljali na višjo gimnazijo, ker bi vedeli, da bi jih nemški profesorji nič posebno prijazno ne sprejeli, ako bi študirali na slovenski spodnji gimnaziji. Celjski Nemci sami pa vendar s tem niso zadovoljni, ker dobro vedo, da bi to ne odgnalo otrok od slovenskega zavoda. Samo to bi se doseglo, da bi se še očitneje videlo, kako nemštvo nazaduje. Vsako leto bi se slišalo, kako veliko je število učencev na slovenski gimnaziji nasproti onemu na nemški. Nehote bi se učna uprava morala pečati z vprašanjem, bi li ne kazalo dobro obiskovane slovenske nižje gimnazije popolniti v višjo. Na to bi Slovenci tembolj silili, čim večjo odurnost bi kazali nemški profesorji proti slovenskim dijakom na slovenski gimnaziji,
Vse to je pa pripeljalo Nemce na misel, da naj se slovenska gimnazija osnuje v kakem drugem južnošta-jarskem mestu, ako se že osnovati mora. Poslednji čas se govori o Ljutomeru. Da Ljutomer ob ogerski meji za to ni pripraven, nam še pač praviti ni treba. Slovenci ne moremo odstopiti od svoje zahteve, da se gimnazija slovenska osnuje v Celji. Celje je vzlic svojemu nemškemu značaju nekako središče slovenskemu narodnemu življenju na Dolenjem Štajarskem. V Celji je okrožno sodišče in tako ljudje imajo večkrat opraviti v tem mestu, kakor kje drugje. Celjski političen okraj je tudi skoro izključno le slovenska in ta pride pri tem v poštev, ne pa celjsko mesto s svojimi  6000 prebivalci.    Gimnazije  niso  samo
310
zaradi mest. Če pa je celjsko nemštvo na tako slabih nogah, da se boji, da ga že slovenska gimnazija uniči, potem pač tudi več faktor ni, na katerega bi bilo vredno se ozirati, potem se to umetno nemštvo tudi ne bode dalo ohraniti. Gimnazijo v Ljutomeru bi le zaradi tega privoščili Slovencem, ker mislijo, da ne bi vspevala, kakor so se o svojem času iz jednakega namena bile poprej osnovale slovenske paralelke v Mariboru nego v Celji, ki so se pa naposled le nepričakovano dobro obnesle. Štajarski Nemci že prete, da izstopijo iz koalicije, ako se osnuje slovenska gimnazija oziroma paralelke v Celji. To strašenje je pa precej smešno. Razen veleposestnikov že tako sedaj ni noben štajarski Nemec, izimši konservativcev, v koaliciji. Nemški nacijonalci pa vlade ne bodo podpirali, naj se že gimnazija osnuje v Celji, ali pa ne. Nemški nacijonalci tudi niso sploh za to, da bi se Slovencem kaj dovolilo. Njih glasilo „Deutsche Zei-tung" pravi, da se južnoštajarskim Slovencem sploh ne sme ničesa dovoliti in kar zapoveduje levici in pa levičarskima ministroma, da se morajo po tem ravnati. Na nemške nacijonalce se vlada sploh ne bode mogla ozirati, ako hoče sploh koalicijo ohraniti, štajarski veleposestniki pa zaradi celjske gimnazije še ne pojdejo v opozicijo. Za veleposestnike ni merodajno jedino narodno vprašanje, temveč imajo še drugih tehtnejših pomislikov, da ne pojdejo v opozicijo. Za to pa naši slovenski poslanci ne smejo odjenjati od zahteve, da se slovenska gimnazija osnuje v Celji. To bode za nas silno važen korak, ker bode nekoliko pripomogel, da si tudi pridobimo poprej celjsko mesto samo v svoje roke. Ko se to zgodi, potem je odstranjena nemška nevarnost za Spodnji Štajer.