narodskih v r reci Odgovorni vrednik IPr. J«wIšieitreis. * i Tečaj sredo novembra (poznojesna) 1852 9 List 99. Hebrejske ntelođt/e* Po angleškem L. Byron-a, pošlovenil Jensa XVII. danja, cas zidanj mimo tega še na druge okolj šine in razmere. Temu popisu naj prevdark stroškov in pogoji izpeljitve sledij pravi Luni. O solnce brezsnih ti! ti zvezda tužnosjajna y j i Katere solzni žar derliteč iz dalje zre Ti kažeš tmino scer, prognať ne možeš je Kak ti podobna je spomina radost tajna! Tak sije davnost, dnov minulih zarja bleda Ki sveti, al ne greje z žarki brez moci Cuječa tuga zre, kak noćni žar blisči bah melj in se U prevdarku je potrebno, zlasti pri vecjih stav posamne delà stavitve, kakoršne so: tavit d 9 , cezzemeljska stavitev in zopet posamne delà vsakiga taistih po razlicnili opravilih eniga od druziga raz 1 1 a < • • > V « , . m • deliti in lociii Torej y Temeljna stavitev (Grundbau) meljsk del Svetio al daljno, jasno al kak merzlo gleda! emlj (Erdarbeiten) : Izkopanje za XVIII. ravnanje kraj dovje in klete, převoz prôda itd 5 po d arsk del > Oćitovavcu. Bi tak lažno , kot menis, mi bilo serce *z Galileje ne bili bi spodili me; Od vere odpadši le izbrisal bim bil Proklenstvo, ki. praviš, moj rod ga je kriv tesařsko d Temeljno zidovje Naprava kolja itd itd a) Stavitev na debelo (Rohbau) darsko delo: zidovje, oboki, pokrivanje itd b) kamenarsk del okrajniki, verije 5 kame nice v Ce nikdar zli ne vzmaga Bog so tebój ! Ce le suženj greší, si ti prost i brez blój! Ce prognanstvo na zamlji i pahne iz nebes V svoji veri le živi, v sji umreti čem jez. Vec sim zgubil za vero, premožeš ko ti, Kar le Bog većni ve, ki te cvêsti pusti; V njega roko svoj up i serce položim Tja dežela je i žit, ki ji zanj zapustim. tesařsko delo: lesene stene, polozitev tra mov in stropnic. Sozidba doveršivna (Ausbau). Zidarsk njiš itd del Naprava sten , stropja, og b) Tesařsko delo: Tla ali podi, stopnjice 5 mo stovži itd. In tako se napravijo prevdarki za mizarske, ključarske, steklarske, loncarske in druge delà. Na dalje je treba povsod gradivo in dní no , kakoršna je lesovina, ka JPrerdark stroškov za stariternore , v.,. „ . , . .. . - . r lo ci ti. Pri teški gradivi ili se* menje , železje, se morajo tudi stroški za prevoz Ko je gospodar, ki si novo hišo postaviti hoće, (Transportkosten) ločiti. Pri kamenarskim delu se kraj za-njo si bil odloćil, ter poglaviten obris velikrat delo od gradiva ločiti ne dá. y * Mk; -mm r // • i t-s. • __ v ( o kterim smo v 87. listu „Novic" govorili) si na je treba, da seše podrobni obrisi ( De- darske il • 1 * I 1 • * • I - pravil 5 tailplâne), na priliko, za vsako nadhišje, za pod Poslednjić se morajo še pridjati stroski zazi odre dile ali pristoje za orodje vervi, zapenje 5 ,, «I* UUU.UMJ^ , UUC, V CI V 1 , -A stopnice, dimnike itd., kakor poslopje ce in dvokolnice kozace 5 derveníno 9 vitla , priprave za apno in 1 • V v m i • , valje kreč 5 ? samo motike (Konec sledí.) strehje majhinoali veliko biti, nadalje, prevdark stroš- lopate; dalje hraníšča za pripravljeno stavivo itd. kov, ki se na podrobne obrisevpira, naredijo. Ob napravi taciga preračuna se mora pa na sledeče gledati: i. Ako se stara hiša podrè, da bi na njeno da M&metijska skusnja. (Murvino drevje je tudi %a papir dobrog. Dr. staro gradivo ne cenimo previsoko. Staro kamenje Haydek pravi v Vircburškim časniku takole : Po in stara lesovina navadno ništa veliko vredna. « * • XJLIl V UV U V W 1 I* 11IUU J f U U JL V ^ UM. M * A mesto novo poslopje postavili, se je varovati to zimi se murvi odrežejo véje, po več čevljev dolge ; rej tudi za porabo pri zidanju nove hiše ni ravno vsaka véja se razreze potem v vec kosov po čev prikladna. Ker tedaj stariga gradiva vrednost ni Iju dolzih, ki se v butarce skup zvežejo in za pol vejika, in ker poderanje in odvozitev neporabljivih ure v krop polože; potem se ličje od lesa omaje in posusi, les pa za kurjavo porabi. Funt posuse hisnih ostanjkov mnogo stroškov prizaďevata lahko razumeti, da vrednost stariga poslopja dosti- niga ličja bi se znal po je krat pod nic pade. do krajc. prodati 5 m od eniga orala, z murvami zasajeniga, bi se znalo Prevdark stroškov mora pa obsecina- nar manj 40 do 60 fl. pridobiti, brez škode za tanjčni popis stavitve z oziram na staviše, način svilorejo. _ 366 JV ehaj našim moj sir am in đelaveam. Gospod Kl ark, slavni angleški stavitelj, ki je bil tudi železni most cez Donavo med Budi mam in Peštam postavil, je bil jako previđen mož in Za poglavitno kazen se zamore tep en j samo namesti kazni zapora Ie pri nekterih pregreških in pre stopkih in edino pri po sli h h bertnijskih rokodelskih pomaga h in tacih ljudéh rabiti je kaj dobro racuniti znal. Tega spričuje med dru gimi tudi siedeče : Ko so železni most dělali, je bilo po vsih sta Eniga dné prasa ki se z nadnico ali pa tednino preživljujejo, kterim bi njih torej zapor, ce bi tudi le nekaj malo dni terpel, za zasluzek, ali za prevzitek njih svojcov v škodo bil viših prepovedano, tabak p i t i. t in ke se tepó s šibam neki znanec gospod Klark-a: zakaj da prepove to da k večjemu 30 vdar * duje ljudém tabak piti? Na to je odgovoril: „Delavec, ki kadi, če se tudi ne porajta, da za mu je pipa pri delu na poti in ga zaderžuje, pravi vsak dan eno uro z basanjem in kresanjem. Jez imam pri stavitvi mosta slehe^n dan blizo 1000 delavcov, torej bi slo vsaki dan 1000 ur na zgubo Mladenci iz pod 18 odrašeni možki pa s p cov se zamore dajati. dokler ni zdravnik izrekel ne bode škodovalo, ne več kakor enkrat, dokler kazen terpi Kaznj ne smé ne popred j da to njegovemu zdravju in nikoli ne očitno tepen biti iz kak to kraja ali iz kake k se odpravljajo krivci na odločen čas ? ali pa po kakovosti , «/^»v/J »«««m. v*«»* «i «.«» ali če se delavnik po 10 ur rajta, bi se vsaki dan cas od 100 delavcov nečimerno zapravil. Ako se dnína le po 20 krajcarjev računi, je vsakdanjago tova zguba 33 gold. 20 kr., kar na leto 12,166 gold. 20 kr. znese". Več ko deset let so most delali ; naj si to kaznjivega djanja in okolšin tudi na neodločen čas. Iz vsih kronovin austrianskega cesarstva se za morejo samo jniki odpravljati t Tu nastete verste kazni se zamorejo tudi p o oštro- Kazen se ploh zostři ce se vec posamnih kazin zedini. Pooštrenje je pa samo v tistih primerle rej vsakteri sam prerajta, kakšin kapital se je jih dop po tem, da delavci ob delu niso tobaka pili desetih letih prihranil. 5 V zoči postavi odločeno za ktere, in v tej meri, kakor je v na k Kadar se je kak pregrešek storil po kakim ča za ktere » je y » ^otovšina odrajtan 5 je treb / gle il nove hazenshe postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke zraven postavne kazni tudi sodbo izreci, da od 100 do 500 ë • V (Dalje.) Kazen v d nar jih, na blagu, prodajni robi manjso tovšine nikoli oldinarjev zagotovsine zapade. — Pod to o postavno izmero ne smé sodnija zapadle J zati ali opravi, ki se komu prisodi zavoljo pregreškov ali prestopkov, pripade vselej z a log i z a uboge ti stega kraja, kjer je bilo kažnjivo djanje storjeno. Zguba pravic se prisojuje dohtarjem ali drugim osebam, ktere kak ured ali kakošno opravilo pod javnim povernjenjem oskerbujejo, in takim , ki rokodelstvo > da časnik do na 3 mesce izha ali obertnijo kot mesčani ali po zadobljenem gosposkinem dovoljenju opravljajo. Ta kazen se nalaga na odločen čas ali za vselej. Ako je zavoljo pregreška ali prestopka zgubo kake obertnije prisoditi, naj se nikakor preiskovancu ne dopusti, da bi med preiskavo ali pred storjeno sodbo od obertnije odstopil. Ce je v tem primeru obertnija os e b n a . Verh tega se zamore tikrat, kadar je bil pregrešek storjen po časniku, ki je že enkrat podal priliko k obsodbi zavoljo pregreškov, pri ponovljeni obsodbi zavoljo pregreška izreci jati neha. Poslednjič se zamore vselej kadar je bil pregrešek storjen po kakem časniku, razsoditi, da naj se v §. 39* omenjene reci pokončajo. (Dalje sledi.) Slovanshi popotnih Spisuje Fr. Ceguar. i'j. »i* Spevoigra ruskeg generala Lwowa pod našlo ugasne za obsojenega popolnama pravica, vom „Undine", ki je bila v nekem Dunajském gled obertnijo samostalno oskerbovati; če je pa bila obertnija vso mogočo krasoto igr vkoreninjena ali prodajljiva, zgubi obsojenec pac pravico, V ze počiva na unem svetu jo sam opravljati, toda kup šine, ki se o pri- krasne darove vsim imenitnišim pevcem in pevkam i z da zložitelj je podari! ki je tako malo dopadla Gosp. 5 meru prodaje za-njo skupi, ne gré za zapadeno izreci, so se s to igro trudili Kazen zapora ima dvé stopnji: perva se za ■i««, v Gosp. I Filip je sostavil knjigo v hor znamva z besedo „zapor", brez přístavka, in obstojí vaškem jeziku za ljudske sole pod naslovom: „Počet * ___ ■ . i * i •v • • L V1 • M • v tem, da je obsojenec v jetnišnici brez železja za- ni ca pert; pri čemur si on smé, če se zamore iz lastnega premoženja ali po podpori svojih preživiti, sam izbrati je že přišel spod tiska * Pervi zvezek „Nara vosi o vj a" od Part delo, s komur se bode pečal. Zapor druge stop i'4. nje se zaznamva s pristavkom „hud zapor a Tudi v "jw uv «—»•—» ' « « „..»v, ~ - r " » • * * - — * tem se obsojeni v železje ne deva, zastran preživlje- Kunst V Bud J a h r b u ch fu je přišel na svitlo pervi zvezek d 1 a v i s ch Literat d Wissenschaft. Vreduj ga S Šm y nja in delà pa se tako derží, kakor to nanese na 1 Vsaciga pol leta bo přišlo 5 do 8 zvezkov tiska prava za takošne kaznjence odločenih kaznovavnic po nih pól na svitlo. Narocnina za pol leta posebnih predpisih, ki so zastran tega v ze dani ali se * Znani francoski popotnik M 3 tolarja bo v Cer- bodo se izdali. Ni mu dopušeno se z nikomur sha- no goro podal, kjer bo skoz celo zimo ostal in življe jati, če ječarja ni vpričo, tudi nepogovarjati se nje Cernogorcev in njih navade popisal v jeziku, kterega le-ti ne razume. ~ Kazan teh dveh * Vsih ucilnic v tri an skem cesarstvu je stopinj zapora se zamore tudi hišni zapor prisojevati, 33.313, in sicer 9 vseucilišč, 49 akademij, 33 licejev bodi si na samo obljubo, ne iz hiše oditi, ali pa s 89 viših bogoslovskih, 73 filozofiških šol in 313 postavljeno stražo. Hišni zapor naloží obsojencu nažij. Ostanek spade na reaine in triviálně šole. 9 gim > z nikakoršnim izgovorom ne iz hiše oditi, pod Časopis Lu mir prinasa veči dolznost kaznijo, da bi mu bilo čas zapretja, ki se ostane, v Kaubeka pod naslovom: Hroby basnik pesniško delo od fgrobi javnim zapirališu dostati. Praviloma je najkrajši terpež zapora 34 ur pesnikov) ? Ja Milenk je dobil v dar za s voj zem najdaljsi 6 mescov. ljovod knezovine serbske od tamošnje vlade 100 cekinov 367 * Vedoo bolj se poterduje novíca, da se ima zares napraviti zeleznica od Beligrada doCarigrad Turski sultan hoče, da bi bila Ob devetih prideva k Lamprehtu pod Krajnsko goro; kjer ravno v veži velika družina vesela koruzolusi, v ze v letu 1854 dogo- ktere so letos sila veliko přidělali« tovljena. Po tem takem bi se zamoglo iz Dunaja v Ca rigrad v stirih dnéh priti, V Pragi priđete v krátkém dvé imenitni knjig ky slovnik ka Kmalo dobim kmeta, ki mi napreže, ker sim želei se to noc v Podkoren priti. Luna nama je prijazno si- i«'. jala in prav veselo jo derđrava po samotni cesti. Moj na dan namrec r> mećk p e si Selj « Ci y Š uma vskeg ki ga Hanka y 111 n Ost e van v Gosp Kl izdaje zdaj a k P c e k ke, bo jih skupej kakih 100 dobrovoljni voznik, veri Korosec, mi vé marsikaj pri-povedovati, ker vidi, da ga verno poslušam. Med drugim mi pové tudi tole : 21 julia, ravno tisti dan, ko je strasna nevihta razsajala , smo sli za procesijo k novi kapeli sv. Petra na K rajnski gori. Dvé ženski, mati in V obertniški razstavi v Moskvi so take ure hci, ostanete doma za žetev. Ko se na večer privle- na ogled postavljene, ki kažejo na stirih stranéh, koliko čejo hudi oblaki, tečete mati in hči iz polja pod bližnji , v Kamčatki stog (kozolc), dežju uit. Pridruži se k njima se ena je ura v Moskvi, v Petrogradu in v Tiflisu. _ žena s kravo, ki jo je pasla. Mahoma postane krava Noriéar iz s lor ans ki h kra jer. Iz Gradca. 2b, oktobra je bila očitna preskusnja 10 učencov iz murvo- iu sviloreje. Spraševal je gosp. prof. dr. Hlubek. Učenci so prav dobro odgo-varjali in tudi v djanskim razdelku pokazali, da so v svilarstvu dobro izučeni in v stanu tudi drage o tem nepokojná, in vsa zbegana tako dolgo prec sili, da se pastarici odterga; ta pa za njo leti; — kar tresi v stog in ga na drobno raznese — mati in hči padete mertvi na tla! Ali se ni tù spet očitno pokazalo, da čuti hudo uro in plaha naznanuje blisk in tresk? živina učiti. Ker se vsako leto nekoliko učencov izuči, inker se tudi šolski pripravniki morajo reje murv in svile učiti, ee smé pričakovati, da bo po koristnim prizadevanju svilarske družbe se v malo letih lepo razširila reja murvi-nega drevja in svilodov. nobena živa duša polnoči doseževa Podkoren ; ali tù ne najdem no- benega , ki bi me bil naprej potegnil. Ker pa tudi ostati nisim hotel, jo vdarim pes naprej me nesreća — ob petih zjutraj sim bil na Jesenicah. Tù se vsedem v kočijo , ki se mi je kakor nalaš naraj- cerkve" se peljem ž njo; tam pajo za- mala > do „nove pustim in nastopim pervikrat v svojim življenju V lz slovenskiga Stajarja naznani „čas. Staj. km. dr.": da se je letos na enim oralu v primeri přidělalo po 16 veder vina; v slovenskih Goricah in nekterih druzih vinogradih scer čez 20 veder, v druzih pa Ie po IO8/; 10 J tako da sme gori imenovani pridelk od 16 veder pot na Blejsko jezero. (Konec sledí.) lz okolice Cernomaljske na Dolenskem. Ljube Novice! lani ste si ljudomilo prizadevale celiti rane, ki so jih nemili udarci zlonosne uime Belim Krajncem zadali. Mislim, da Vam bo po volji zvediti tudi letas- na 1 oral za srednjo mero veljati. er. V Celovca piše „Solsk. prij.", da je nek vis. Kerško skofijstvo ministerstvo uka prosilo, da naj bi slo-vensko-nemški katekizem z bohoričico in v koro-skej slovenščini tiskan, napraviti blagovolilo. Te dni je přišel odgovor iz Dunaja, pa tak, da tištim gospodom gotovo ni po goda. Visoko ministerstvo je zaukazalo, da naj se napravi slovensko-nemški katekizem pa z n o-vimi pismenkami in s slovniškimi oblikami deržav-nega zakonika. (Mi se le prečuditi ne moremo, da gospodje, ki vendar ne pišejo nemškega z go tiš kim i pismenkami, še tišijo bohoričico v šole!!) St. Mahora na zgornem Koroškem. „Novice" so nas razveselile že z marsikterim znamenitim potopisom; naj prijazno tudi mojega sprejmejo iz Št. Mahora v Ljubljano, ki ima gotovo eno posebnost, namreč to, da skoraj celo potovanje nji pridél. Okolici Cernomaljski je, kakor se kaže, osoda le tugo namenila. Preteklo leto bi bilo mnogega, ki še zdej kašlje, sililo iti počivat v kertovo dežel, ko bi blagi glas ljudomilih gg. deželnega poglavara grofa Korin-skega in okrajnega poglavara Jožefa Derbiča, kterima okolica ta nikoli zadosti hvaležna ne bo, s tolikim spe-hom segel ne bil v serce človekoljubnega devetnajstega veka. Letos se nič bolj ne bo godilo. Ozimina je od moče i snega veliko terpela, torej malo naženja dala, kar so izstradani hitro povžili, terta je pozebla in ostanjke neu godno vreme tako uničilo j da » kdor je druga leta po sto veder vina přidělal bil, ga je letas okoli 6 dobil. Velika suša je sočivje do kraja vzela ; jesensko deževje je proso, ki prav ni dozoriti moglo, tako oteplo, da je je bil viusSmoj zvesti pajdaž. Y) sama pléva ostala; povodinj , ki je po nizinah vse po-plovila, je zelje tako skazila, da so ga na več krajih Jupiter plu- iz kad pometali. Ubožtvo se je med ljud tako zatro- palilo imele, kar se silo da so zdaj redke hiše ? ki V nedeljo 3. oktobra popoldne sim se namreč na- je popred lih temu nasproti godilo. Dinár je zmed ljudi měnil z St. Mahorško ^ošto v Podklošter (Amoldstein) tako zginul, da se tudi pošten za-nj zarabiti ne more. odriniti, vidit o tréh letih spet drago domovino svojo. Al ti nadlogi se je pridružilo večletno plačevanje zemelj » - m * m * mm m m v t • ob enajstih pride poštarski hlapec iz Podkloštra v Št. skega oprostila; zato bivajo povsod neodelivi rubezi in Mahor z naznanilom, da zavolj hude nevihte noc in dan sekucioni. Vsakdo tiši s tem, kar ima, da prodá, znebiti skozi dva dní voda po cestah tako silno dêre, da bi se nazočnega križa, in tako se za hišo kervavo potrebne Živina nema nobene cene. Mislite boso ne bilo varno, se danes na pot podati. Pervikrat tedaj od lanskega novembra je bila ta dan pošta primorana zaostati. » » reci si morajo odati, gospodara, ki odjeda brez soli in začini in raztergano družino brez parklja živine pri hiši ? driti Drugi dan, ko se kaže, da se hoče stanovitno i m u 'it v c— jo je lani dati moral za uncu, «^uu^. «v«*» al pridši cioni, nič pa za prodat. Človekoljubej si zakrije oči se pod z nekim inženirjem na pot živež v več tednov stari seku ? Zilsko dolino vidiva > bilo tù potovati > da bi bilo vceraj zares prederzno pa joka. Zli nasledki popisane nevolje so V ze pred vrati: Zvečer ob osmih sim bil na pošti Podkloštram; přetekli teden je dvanajst lupežev napadlo nekega kmeta so ravno popotovali vojaki na Laško. na Maverlinu. Gospodinja že vsa zaspana je šla odpirat vse je zivo bilo ker Ceravno se je že mračilo, jo vendar po krat nevedši komu ? pa Bog je hotel, da je j namesto od kem premisliku sklenem peš dalje vdariti proti Rečarji preti, le zapirala in nesterpnost hajdukov se izdala. Sin vesi (Rigersdorf), kar se primeri, da na pošti spet na je na to vstřelil skozi okno in kmali so puške po vasi ----V^ O • ^/v« Vf I A j J am Ml a uv IlilVI I « V«»« llMi y UUVI tovarsa zadenem, ki je bil z menoj edinih misel zagermele in postavaje edpodile. 368 Iz Tersta. Gosp. dr. Cizman je za pravena oce nika Teržaškega gimnazija izvoljen. Iz Horjula. Otroci in oginj ništa nikolj dost za najdli novo m v • varovana, nar hujši pa če se otrokam oginj v roke podá. Koliko nesreč je bilo ze zavoljo zanikernosti staršev no, po kteri bojo na vislice obešeni veliko hitreji življenje končali, kot po stari sêgi. — Ter-žaški časnik „Diavoletto" vabi k pristopu v Dunajsko družbo zoper terpinčenje žival. — Zemunčanje se nadjajo, da bo cesar njih mestu podělil pravice svo- 9 kteri v svoji persmojeni ljubezni svojim otrokam y posebno bod k Slavjanske katoliške društva na M zdaj v jeseni, na pašo oginj nositi pusté! Pred sv. Martinam dan je per nas poltretje leto star otrok se popolnama opekel ; le nožice so neopečene ostale, ker je vender čevljice imel, in leva roka, na ktero je v robido cez melino padel. Pustili so namreč, da je revse samo do ognja lezlo — suknjica se vname, in strasno smert je moglo storiti. Starši! ne pusajt^otrok brez varba, se manj pa jim ognja na samotni páši ne perpustite. Naj nesreća druge zmodri! Zastonj je zdaj jok in zdiho- kim so imele v Starim Bernu 19. oktobra véliki zbor. Usmiljenja vredni kristjani v Bosni so prišli iz dežja pod kap, — pred so jih stiskali Turki, sedaj jih stiskuje njih lastni gerski škof (vladika Prokopje); tudi od duhovnov terja take odrajtvila, da jih nikakor ne zmorejo ; ko so nedavnej nekteri k njemu šli s pravično pritožbo , jih je ukazal kot puntarje in razbojnike v Sa -rajevim v ječo vreči. — Harlemsko morje je že na suho djano; sedaj pa je pravda. cigavo je to zemljiše y va nje J. V. za ktero neka angleška družba 9 milionov holandških g u leov ponuja. — Abdel-Kader je zapustil Pariz, ko Iz Ljubljane. Častiti g. izdatelj „zemljovida se je nektere stokrát přidusil, da se nikdar več ne bo slovenske dežele" nam ravno naznani, da je bakro- zoper Francoze vzdignil. — Papež se nek brani Na-rez po dolgem dolgem delu dogotovljen, in ker sedaj leona za cesarja blagosloviti, ker pravi, da tega druzega nič ne manjka in kolorira, in natis „doklade" k zemljovidu dokonča, bo vse mesca januara gotovo. Delo je bilo težavno, ker si je gosp. izdatelj prizadeval slovensko deželo natanjko izobraziti in blizo 4000 krajnih imén zvediti, po kterih slovenski narod v razlićnih deželah mesta, terge in y kakor da se zemljovid natisne ni treba, ker Napoleon ni začetnik nove cesarske y vasi imenuje čakovali y ker Tacega imenika smo že dolgo željno pri- omenjeni ga zivo potrebujemo. In tako bo hise, ampak je naslednik rodovine rajniga Napoleona kteriga je papež Piji VII. za cesarja blagoslovit. V govoru, s kterim je kraljica Angleška deržavni zbor na sv. Martina dan začela, ni nič spomnila o zadevah v prihodnjiga Francoskiga carstva. — Casniki hočejo , da nar starji hči angleške kraljice je kraljeviću Pruskimu za ženo obljubljena. — V P e tr o g r a d u in na ve diti zemljovid in zemljopis slavno pomnožil slovensko Rusovskim sploh se je 30. oktobra že ojstra zima začela slovstvo ter se prikupil vsacemu , kteremu je za narodno slovstvo mar. čijstva poslalo v Ljubljano gospoda (Kupčijski novićar iz mnozih krajev). Ni davnej, kar je nek ministerstvo kup- vičar" je perve dní tega mesca yy No y ki naj bi zvedil: pogledal po svetu, kako kaj cena mnogoverstnih pridelkov stojí in je zve ali bi bila tukajšna šota (Torf) za kurjavo hlaponov dil tole : Na Dunaji velja funt mesa od 11 do 14 krajc., prihodnje zeleznice iz Ljubljane v Terst pripravna y in sa koliko let bi je bilo zadosti na Ljublj. močirju Spo znano je nek bilo , ce bi se sota z dodano ilovco pre- i fl. S2 1 vagán krompirja 1 fl. 27 kr., cení turških češpelj je po . 24 kr., sená po 9 30 kr., siroviga loja po 22 sala y bi utegnila kr. , vagán pšenice po 4 8 kr., rčži po 3 fl za ta namen dobra biti; sote je pa 48 kr., ječmena po 3 fl. 7 kr., ovsa po 2 fl. 8 kr. nek se na pustinah toliko, da bi se zamoglo 100 let z y Peštu so ježíce od 1848. leta po 11 fl., letošnje po • 1 • i • • • 1 • V « • « V 1 « X. « _ _ _ * .. _ njo kuriti. Pri pervi sodniski dražbi Sneperske 9 20 kr. ; méd po 24 fl., turske češplje po 7 fl., grajšine, ki je bila v pondeljk v Ljubljani, se ni nek ogeršično olje po 20 fl. 15 kr., cakelnova volna od 6a nihče s kako ponudbo oglasil; druga dražba bo mesca do 74 fl. — V Tar no vi na Poljskim detelja po 12 fl., majnika. Se vé , da mora 9 V mož tako veliko posestvo kupiti hoče ; kdor pa jo bo kupil, cent, bo kupil tudi sila sila bogato zalogo lesá, ki zlo přemožen biti, ki goveje kože po 3 fl., nar lepši potašelj po 11 fl. 30 kr V Pragi krompir po 1 fl. vagán, sirovo maslo se bo po tem fant po 24 kr., meso po 12 kr., cent sena po 1 V Terstu turska Včeraj je bila v Ljubljani sred mesta ena hiša za pšenica po 3 fl. 20 kr., Ibrailska koruza po 2 fl. 58 kr., se loze prodajal, ko bo zeleznica blizo memo v Terst sla. 38 kr. , slame po 1 fl. 20 kr. 15 većim en teden hišnega gospodarja imenoval, ker o 6 ^ovejih kož 50 fl., telečjih 68 fl., kostrunovih kož funt prodana, tode tišti, ki jo je kupil, se bo le k sirova svila iz Kandie po 8 fl. 30 kr. fant; cent suhih i i i • V i • • i« /i M ^ _ v tednih ne sme vec sledu biti, da je na tem mestu hisa do 20 kr., kozjih do 30 kr. stala, ki ima prihodnjič ostaja za ćolne biti; ta hiša zraven Ljubljanice za zidom. je pa / i cit na prošnja Noriéar iz mnogih hrajer• Ker živinozdravniška učilnica v Ljubljani nabira za podúk učencov vsake sorte bolestne, napcno vstvar- Ker se je po kmetih v nekterih krajih přiměřilo, da jene ali scer posebne reci kakoršniga koli zi so službo telj ločili od opravil kovnika vinskiga trupla (na priliko: spacene kopita ali par (mežnarja) in orgl y je ministerstvo bogočastja klje, napcno zrašene kostí, červe unanjih in notranjih in nauka naukazalo, da naj se cerkovne in šolske opra- delov y gliste y spačeno drobje, kam nj a v drobu, spacene ^ i • i « V • • t • j 1 _ vila tako vredijo, da zamore en člověk oboje opravljati, glave ali kar koli se posebniga na ali v zivinskim truplu ker veči del sosesk ni v stanu, učitelja, cerkovnika in vsaciga plemena najde), prosimo vse tište po dezeli,kte-orglarja posebej plačevati. — Fabrika Wertheim-ova rim kaj taciga na znanje ali v roke pride, kar se scer na Dunaji (alte Wieden, Hauptstrasse Nr. 348) izde- zametuje, naj nam pošljejo v živinozdravniško loj po novi znajdbi l krinje za spra vijanje šolo. Radi bomo tudi povernili stroške poslanja y in ce denarja in važnih pišem, kterih ne more ne tat oropati kdo še povčrh tega kaj plačila terja, bomo vse radi •i . - ^ _ . V . m « V • • i • A V ? ne inj poškodovati ; priporoča jih posebno tergovcam plaćali y ako je le za naš namen znaminito. Přejete reci 9 in kancelijam, ki hočejo denar ali druge reci varno spra- s kterimi se bo ta poduku naših ucencov namenjena na- cena bira množila, bomo hvaležno vsakikrat v „Novicah" na viti po velikosti in teži od 5 do 24 centov je njih od 185 do 900 Bere se y da so na Dunaji znanje dajali. Dr. Bleiweis. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.