It 72. V Gorici, v soboto dne 9. septembra 1905. Tečaj XXkV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto 11. tiri predpoldno tor stane z izrednimi prilogami s »Kažipotom« oh novem lota vred po p o iS t i pre- -.mana ali v Gorici na dom pošiljanar o loto . . . . . . . 13 K «0 h, ali gld. 6*60 ,1 lota........fi » ISO » » » 3-30 čftrt. leta ....... 3 » 41) » » » 1-70 Posamično številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici t\\ 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni«: A. Oabrščpfc s;ik dan od 8. ure zjutraj do 8. zvečer; ob nedeljah |a o.l 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na odrine se ne oziramo. Oglasi in poslanice, se računijo po petit-vrstah če .kp.no l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaki-' ;ista. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostor& Iieklamo in spisi v uredniškem delu 1» kr. vrsta. L Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-¦nost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v L nadatr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poSiljajo le uredništvi Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvu. ^____! »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« -vsak petek in stano vse leto 3 K 20 h ah' gld. 1«60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni S oh w ar z. v Šolski ulici, .Tel le rs i t z v Nunski ulici in v Korenski ¦ ulici št. 22;' — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della. Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Slaoa Prešernu! Ponosnega čela so smemo postaviti na stran drugih narodov, kadar gre za to, da se merijo glede svojih duševnih velikanov, učenjakov, pesnikov, globokih mislecev. Kajti tudi mi Slovenci imamo take može. Obilo učenjakov smo že dali svetu, obilo veljavnih mož seje že porodilo med našim narodom. Kakor na drugih poljih, tako imamo tudi na polju poezije sloveče pesnike. Med njimi pa zavzema prvo mesto France Prešeren. Kdo je Prešeren, ni treba podrob-nejo razlagati, saj ga pozna vsak izmed nas; vsak tudi le količkaj izobražen Slovenec pozna njegovo ime. Prešernu, pesniku-velikanu, je postavljen v Ljubljani lep spomenik, in jutri ga odkrijejo. Izpolnjena je vroča želja slovenskega naroda, storjena je naša velika narodna dolžnost. Gorje narodu, ki ne ve ceniti svojih duševnih velikanov, gorje mu, ker kaže, da nima več življenske sile v sebi, da propada, umira, da se ob prvi priliki potopi v drugem narodu. Naš slovenski narod pa živi, in dasi ima dosti notranjih in zunanjih sovražnikov, jih premaguje, ter kaže svojo življensko silo vedno očitneje, in kav se tiče upoštevanja naših veljavnih mož, se trudimo, da ne zaostajamo za drugimi rodovi. Seveda se pri nas ne more prirejati velikanskih šumečih slav-nostij, ki bi bile približne slavnostim večjih narodov, držimo se pač naših razmer, naših okoliščin, in v teh slavimo onega, kdor je slave vreden! In največje slave je vrcien naš pesnik-velikan France Prešeren! V tistih časih, ko se je začelo zopet daniti na polju slovenske prosvete, je vstal pesnik ter pel v našem jeziku tako dovršeno, tako lepo, tako milo, v tako gladki slovenščini, da se je mar-sikedo zal'Men vpraševal: Odkod pa ti glasovi ? Odkod ta jezik ? In odkod ta genij, ta pesnik po božji milosti? Dasi so prihajali in še prihajajo nad naš narod temni oblaki, dasi se pritiska nanj ter se ga hoče spraviti na kriva pota, vendar stojimo še trdni pod zastavo narodne zavednosti in napredka, in ^pbd to zastavo gledamo tudi na Prešerna, pod to zastavo mu postavljamo spomenik ter ga častimo« Ta spomenik naj bo tudi vodnik Slovencev! Kaže naj na tista rodoljubna pota, katera vidimo v večnih poezijah Prešerna, in kaže naj tujcu, da tudi mi imamo kralja v kraljestvu poezije, da se tudi med nami porajajo veliki duhovi. Spomenik naj budi v vsakem Slovencu narodno zavest in ponos naj ga navdaja pri spominu na slavnega moža. Spomenik se dviga, in prodrta je tema, ki je hotela zakriti Prešerna živega, prodrta je tema, ki ga je pehala kasneje v pozabljivost. Zategadel ima spomenik Prešernov še toliko večjo vrednost. Le v naprednem življu mod Slovenci tiči pravi boj za naš obstanek, le tu klije pravo stremljenje do boljši prihodnjosti, le tu se deluje za splošno izobrazbo ljudstva. Tu sem spada tudi čislanje nagih velmož. in iz tega je postal Prešernov spomenik. Slovesen, velik dan bo jutrišnji dan, za celo Slovenijo pomenljiv izreden praznik. Praznujmo ga torej lepo, dostojno, kakor se spodobi nasproti takemu duševnemu velikanu! Vse oči se obračajo proti Ljubljani, in v slovesnem trenutku, ko pade zastor ter se odkrije spomenik, zakličirao tudi iz naše dežele, mi obmejni Slovenci, v zbor glasov iz cele Slovenije: Slava Pre&ernu! DOPISI. Z Vipavskega. — .ledna najsimpatičnejših vasij na Vipavskem je vas Dobravlje. V Do-bravljah prebiva žilavi vipavski Slovenec, v Dobravljah pa tudi živi naša slovenska stvar. Tamošnji gospod učitelj pa se res trudi, vzbujati med vaščani zanimanje za naš splošni napredek. Bralno in pevsko društvo ima dober pevski zbor, sedaj so ustanovili tamburaški zbor, o katerem je tudi upati, da se obnese. Vesel sem zapuščal na svojem izletu Dobravlje, ne tako vesel pa sem odšel iz liibemberga. V Rihembergu živi sedaj dosti Lahov iz kraljestva. Ti ljudje so jako predrzni — nekatera domača dekleta pa neumna, da kaj verjamejo tem zvitim tičem. Posebno dve se družita z babi ob vsaki priliki, skoro sta postali že polentarici. Z Lahi prepevata laške pesmi ter tako pomagata žaliti Slovence. To ni lopo. Slovensko dekle naj se drži slovenskega fanta! Iz Slovenske Benečije. - Dne no. avg. smo doživeli obletnico, ko se je ponesrečil nepo-znbljeni kurat v Dreki č. g. Jožef Oožnjak v gori Kolovrat. Od tistega časa so bili v Dreki brez kurata. Kakor je bilo že naznanjeno, se jo usiljoval za kurata kaplan Truš-nik od Kodcrmacev v občini Prepotno. Višje duhovne oblasti so videle; da Drečaui ga ne marajo, ker je bil telesno nesposoben in je grbav, ali hotele so ga vsejedno inštalirati in usilitipo riemanjsko. AH ni jim šlo. V soboto na 10. junija so si izbrali dan za inštaliranje, ne da bi kaj vedeli občani o tem. Najeli so delegata iz Čedada in tri ka-rabinjere od Sv. Petra. Kaplan Tonček je ukupil smodnika, izposodil si je topiče, najel nekaj ljudij, da so streljali za dobro plačilo, ali na zemlji, ki ne spada pod občino dreško, čez mejo občine si niso upali s topiči. Ko slišijo v blžnjih vaseh prve strele, barajo, kaj to pomeni. Došel je glas, da vodijo orožniki, delegat in kanonik iz Čedada usiljenca Ton-četa. Kaj storiti? Hitro se zbere mladina in nabere vsakovrstne raztrgane stare cape, cule, strgane klobuke itd. in to nabijejo na drogove mesto zastav. Naredili so v naglici iz slame in raztrgane šare kurata, podobnega kaplanu Tončetu, in vse to so posadili pred uhod fa- rovža. Med tem časom ko je dospela elavna armada,' se je slišalo iz vasi na Krasu otročjo bando. Tulili so na rogove, tolkli na pokrove in vsakovrstno orodje, da jo odmevalo čez hribe in doline. Ko je prišla '^avna armada na lice mesta pred farovž, je p", nekdo zažgal slamnega kurata. Pripetilo so je, da prav v tem času ni bilo cerkovnika doma, in nobeden ni vedel za ključe od cerkve ne od farovža.,.. Ordinarijat in kapitelj so mislili, da inštalirajo Tončeta, kakor bodo hoteli, ali naše gorsko ljudstvo se ni udalo, ker je vedelo, da on ni za tako službo, ki je t-ežka v tej fari. Občinarji so stali mirno in čakali, nič niso barali, če jim dajo kurata aH ne. Višjo duhovne oblasti so čakale, da skesano prosijo, ali čakali so zaman, ker ljudstvo je ostalo trdno kakor skala. Minoli teden pa je prišla novica, da , pride v Dreko za kurata č. g. Ivan Sinik, ki je bil za kurata na Starigori. Tega pa so sprejeli z živiokliei, s slavoloki in streljanjem. Tako smo premagali ordinarijat in kapitelj. Domače in razne novice. Na slovenskem oddelku deželne kmetijske Soli v Gorici se začne s početkom novembra meseca t. 1. nov dvoletni tečaj. Deželni odbor je dovolil za dvoletni tečaj J 905.—1007. 35 prostih mest za mladeniče, ki so doma iz Goriško-Gradiške. Prošnje za sprejem je doposlati vodstvu slov. odd. deželne kmetijske šole v Gorici do 20. oktobra t. 1. Da se mladenič sprejme v šolo, je treba dokazati: a) da so stariši ali varuh zadovoljni, da vstopi v šolo. Zato ima podpisati prosilčevo prošnjo oče ali pa varuh; b) da je prosilec dovršil .16. leto, kar ima dokazati s krstnim ustom. Le če je kedo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15. letu, če ga vodja, kateremu se ima osebno predstaviti, prej nego prošnjo vloži, za sprejem sposobnega spozna; c) da je lepega nravnega vedenja, kar ima dokazati s pričevalom ondotnega županstva; Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) ..Moj ljubi Franc," odvrne Albert, „ko si prijel moje pismo in se ti je zdelo, da nama grofov vpliv lahko koristi, si spl k lijemu ter mu rekel: ,Moj prijatelj Albert Morcerf je v '"¦varnosti t pomagajte mi ga rešiti iz nje!' — kaj ne V ,I)a." -Ali te je vprašal: ,Kdo je ta. gospod Albert Morcerf V ' 'd kod ima svoje ime, svoje premoženje V Od česa živi ? Od kod prihaja ? Kje je rojen ?** — Povej, če te je vprašal po vs*m tem V« «^?e, to ti moram priznati." prišel je, rešil me iz Vampovih rok, kjer mi je bilo, kar moram pač priznati, kljub vsemu hliujenemu pogumu in ravnodušaosti pošteno tesno pri srcu. Torej, moj ljubi, če ne zahteva za povračilo nič drugega kot to, kar bi storil vsak dan za vsakega poljubnega ruskega ali italijanskega princa, ki po-tlU> skozi Pariš, to je, da bi ga vpeljal v salone, — kako mo-T('S pač resno hoteti, naj bi mu to odklonil ? Pojdi, pojdi, Franc, tj si bedast." Priznati je treba, da so bili to pot razlogi, ki jih more, narekovati razum, na Albertovi strani. ..Stori, kakor hočeš," pravi končno Frane z vzdihom, "^ajti vse, kar praviš, je Čisto resnično, to priznavam. A vendar Zflto ni nič manj resnično, da jo grof Monte-Crlsto zagoneten možj katerega se jaz bojim." »Grof Monte-Cristo je filantrop. Povedal ti ni, s kakšnim namenom pride v Pariš. Torej pride, da bo tekmoval z Mont-yonom $ če bi mu bilo v to, da zmaga, treba le mojega glasu, bi mu ga dal prav gotovo. Sicer pa ne govoriva več o tem, ljubi Franc, sediva k mizi in obiščiva potem še poslednjič Petrovo cerkev" Zgodi se po Albertovi želji, in drugi dan popoludne ob petih se prijatelja poslovita: Albert Morcerf, da se vrne v Pariš, Franc Epinav, da prebije štirinajst dni v Benetkah. Toda predno vstopi v voz, odda Albert natakarju — kajti tako zelo se je bal, da bi njegov novi znanec zgrešil dogovorjeno svidenje — za grofa Monte-Cristo karto, na kateri je bilo pod besedami: ,Grof Albert Morcerf napisano s svinčnikom: ,,21. maja, ob pol jednastih dopoludne, ulica Helder Štev. 27." Konec drugega dela. TRETJI DEL. I. Gostje. V hiši ulice Helder, katero je določil Albert Morcerf v Rimu za sestanek z grofom Monte-Cristom, so ukrenili 21. maja zjutraj vse potrebno, da zadostijo obljubi mladega moža. Albert Morcerf je stanoval v paviljonu, ki je stal v kotu velikega dvorišča in nasproti poslopju, ki je bilo določeno za družino. Samo dve okni tega paviljona sta se odpirali na cesto, tri na dvorišče in dve na vrt. Med tem dvoriščem in vrtom so je dvigalo po slabem oknu arhitekture izza dobe cesarja veliko In krasno stanovanje grofa in grofice Morcerf. Celo pročelje hiše je ločil od ceste zid, na katerem so stale v presledkih cvetlične vaze. V sredi je imel ta zid mrežasta železna vrata, na vrhu s pozlačenimi ostmi, za prihajajoče in odhajajoče kočije. Majhna vrata tesno poleg vratarjeve lože so bila določena za prihajanje in odhajanje služabništva in pa gospode, kadar je šla peš. Paviljonu, ki je bil določen za Albertovo stanovanje, se je poznalo, da ga je izbrala v to nežna previdnost materina, ki se je nerada ločila od svojega sina, a je razumela, da mora imeti mladenič v Albertovih letih svojo popolno prostost. Na drugi strani moramo pa tudi priznati, da je bilo na tem paviljonu opaziti prebrisano samoljubje mlademčevo, ki je ljubil ono prosto, brezplačno življenje ljudij iz visokih krogov, katero so mu pozlatili kakor pozlatijo ptiču njegovo kletko. Skozi okni, odpirajoči se na cesto, je Albert lahko videl, kaj se godi zunaj. Zunanje življenje si žeUjo mladi ljudje tako zelo, da bi radi videli iti mimo svojega obzorja ves svet, in če je to obzorje tudi samo obzorje ceste. Albert Morcerf, ki so ga različna opazovanja privedla do večje zvedavosti, je odšel vselej, kadar je hotel opazovati svet natančneje, lahko skozi majhna vrata, ki so bila podobna vratom poleg vratarjeve lože in o katerih imamo še nekaj povedati. Človek bi bil mislil, da so ta mala vrata pozabljena od vsega sveta izza onega dneva, ko so dozidali hišo, in da so obsojena k večnemu pozabljenju; tako so bila siaprašena in videti zapuščena. Toda njihova ključavnica je bila skrbno namazana z oljem ter je kazala, da se na skrivnem rabijo pogostokrat. Ta mala, navidezno zapuščena vrata so se rogala viatarju, ki Vv svoji pazljivosti ni opazil, kdaj so se odprla po tihem nalik začaranim vratom AliBabe v „Tisoft in jedni noči« pred nekaj kabalističnimi besedami, pred sladkim glasom ali pred praskanjem najnežnejših, najljubeznivejših prstov na svetu. 3 4) fla'!? tetosno sposoben izvrSevati navadna kmettfskfc* dela, kar ima dokazati z zdravniškim spričevalom; e) da je dovršil ljudsko šolo z dobrim uspehom, kar ima dokazati z zadnjim šolskim spričevalom; f) da je dovolj izobražen, kar ima dokazati s sprejemnim izpitom; g) prosilci za prosto mesto morajo dokazati z ubožnim. listom, da so sinovi ubogih starišev' Prošnje morajo biti kolekovane s kolekom ene krone. Dijaki s prostim mestom dobivajo hrano in stanovanje brezplačno.. Sprejmejo se tudi plačujoči učenci, ti pa morajo priložiti prošnji poleg od a do g navedenih dokazov tudi izjavo starišev ali varuha, da se obvežejo plačevati za učenca 20 kron za hrano v predplačilnih mesečnih obrokih. Tudi plačujoči dobivajo stanovanje brezplačno. Vsi sprejeti učenci morajo bivati v zavodu, zato imajo prinesti s seboj: vsaj 2 para rjuh, 1 par prevlek za zglavje, dva para spodnjih hlač, 2 navadni in 2 boljši srajci, 6 parov nogavic, 6 žepnih rut, 2 obrisalki, par boljših in par močnejih čevljev, jedno vsakda-iyo in jedno praznično oblake. Za snaženje perila mora vsaki sam skrbeti. Učenci (štipendijsti) s prostim mestom, kateri bi hoteli izstopiti iz šole brez tehtnega uzroka (t. j. ne radi bolezni, vojaščine ali družinskih razmer) pred končanim tečajem, morajo povrniti vse dotlej nastale stroške za hrano. Teoretičen pouk obsega naslednje: Prvo leto: spisje, računsl »o geometrija in risanje, zemljepisje, fizika, kemija, živalstvo, radninstvo, rastlinstvo, splošno kmetijstvo, čebeloreja in sviloreja. Drugo leto: spisje,računstvo, zemljemer-stvo in risanje, posebna rastlinogoja, Živinoreja, živinozdravstvo, kletarstvo, trtoreja, sad-jereja, gozdarstvo in vrtnarstvo. Praktične vežbe so vsak dan in v to svrho ima šola svojo kmetijo na Tržaški ulici veliko 5 hektarov. Na kmetiji se pridelujejo razne poljedelske rastline in tam se nahaja tudi šolsko poslopje, prirejeno kot konvikt in gospodarsko poslopje. Poleg tega zemljišča ima šola travnika 6 hektarov in gozda nekaj nad 1 hektar. — Deželni odbor. M SUplNtJe M fjMUZijH. — Za nastopno šolsko leto so nastavljeni na novo na tukajšnjem gimnaziju gg. suplentje: Andrej I pave c za jezikoslovje, Rud. Lavrenčič za naravoslovje in Julij N ar d i n za matematiko in fiziko. ( Tržaški tlak k Prešernovi slanosti odide iz Trsta v nedeljo ob 4*45 v jutro. V Ljubljano pridejo Tržačani ob 8-56 dop. Vlak se ustavi na postajah: Miramar, Sv. Križ, Nabrežina, Prosek, Opčine in Sežana. Širit po Tiiogradih t Mik, to je sredi Brd, je napravilo vojaštvo prav veliko. Tako je drlo 2. t. m. po vinogradih okoli 2000 vojakov. Škodo si je lahko misliti. Ali se jo p* tudi povrne?! Poškodovani naj nikar ne mudijo ter naj se hitro oglasijo za odškodnino! Družili sv. Cirila in Metoda v tjiblinl opozarja, da se vrši njena XX. redna velika skupščina v četrtek dne 14. septembra 1905. v Št. Jurtfu ob juž. žel. po sledečem vsporedu: Odhod iz Ljubljane ob š>. uri 15 minut zjutraj. Po prihodu v Št. Jurij ob juž. žel. ob 8. uri zajutrek. Ob 10. uri dop. sv. maša. Obli. uri zborovanje na prostem ali pa ob neugodnem vremenu V deški šoli. Po zborovanju skupen obed v prostorih g. Al. Neudla ob 1. uri. Po obedu razhod po Št. Juriju in okolici, izlet na BotriČnico ali sv. Rozalijo. Ob 5. uri pop. koncert na vrtu g. Neudla. Odhod iz Št. Jurija ob 9. uri 15 minut. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 10, septembra pri podružničnem načelniku g. Franu Praunseis v Št. Juriju ob juž. žel. Kuvert brez pijače stane 3 krone. Vinarsko in sadjarsko društva za Brda sklicuje izreden občni zbor na dan 17. t. m. Dnevni red : Društveno stanje in predlogi ravnateljstva. Občni zbor se bo vršil v Dobrovem. NadlJČitSljem t Tolminu je imenovan g. Fr. Kaše a, doslej učitelj na Grahovem. V Idriji 00 BačE so ubili nekega delavca Hrvata. Zaprli so 4, ki so sumljivi glede* uboja. Učiteljica brez stanovanja. — v starancanu v Furlaniji ne more dobiti novo imenovana učiteljica stanovanja. Cela vas nima ene sobe, ki bi se odstopila učiteljici za stanovanje! V Starancanu pa je le prostor, kjer bi jo lahko nastanili, ali o tem prostoru odločuje duhovščina, in duhovnik ga ni hotel dati. Tako ostane šola zaprta! BiOikOlj je nekdo ukradel krčmarju Jos. Beltramu v Mirnu. Sumijo nekega vojaka. Tatvina je bila prijavljena oblasti takoj. Ponesrečil je 18 letni Črnogorec Petko Kasina na delu pri železnici blizu Dolgenjive. Padel je po skali ter si zlomil desno roko. Prišel se je zdravit v Gorico k usmiljenim bratom. »Bralno in pevsko društvo v Št. Andražu" priredi, kakor že naznanjeno, prihodnjo nedeljo t. j. 17. t. m. veselico. Še pred nedavnim časom je nameravalo to društvo razviti svojo društveno zastavo tekom tekočega septembra, toda moralo je opustiti in odložiti to namero vsled nepričakovanih ovir na prihodnjo spomlad. Kakor se čnje, raste število društvenikov od dne do dne, pevski zbor . se izpopolmije z novimi močmi, društveniki segajo pridno po knjigah lastne knjižnice, tako da so lahko trdi, da imenitno izvršuje omenjeno društvo stavljeno si nalogo, da napreduje v vsakem oziru vkljub raznim spletkarijam od zunaj. Pri veselici se bodo pele narodne pesni, sodelovalo bode tamburaško društvo „Pod-gora'' z dvema točkama, igrala se bode igra „Putifarka", kakor tudi komični prizor „Pot okoli s vela". •To je pač vspored, ki mora vsakogar vzpodbosti, da žrtvuje svoj nedeljski počitek lepemu izprehodu v bližnji prijazni Št. An-drež. Društvo samo se je tolikokrat udeleževalo veselic v Gorici in okolici, da bi kazali le nehvaležnost, ako bi izostali od njegove veselice, posebno ko ima tako blag uainan, da se porabi ves čisti dobitek v prid društveni knjižnici. Podpirajmo vrle Št. Andrežce ! Natančni vspored objavimo v prihodnji številki. Veteransko in pevsko društvo v Biijaii priredi veliko veselico v nedeljo dne 10. septembra 1905. na vrtu gosp. Josipa Nemic. Vspored: 1 V. Parma: „Mladi vojaki", godba. 2. Pozdrav. 3. Dr. B. Ipavec: »Domovini", poje domači pevski zbor. 4. H. Volarič: „Dekliška tožba", godba. 5. „Hajdi'kova oporoka", de-klamacija. 15. E. Komel: „Pobratimijaa, poje mešan zbor slovenske ^Čitalnice" iz Vrtojbe. 7. R. Orel: „ Venec slovanskih pesmi}", godba. 8. „I)omorodkinji", deklamacija. 9. A. Haj-drih: „Morje Adrijansko", poje pevski zbor društva „ Lijak* z Vogerskega. 10. V. Parma: Presledek iz opere BKsemjatt, godba. 11. Fr. L. Vilhar: „Slovenac i Hrvat", poje domači pevski zbor. 12. Ant. Foester: „Rudeči Sarafan", šaljiv prizor s petjem in spremlje-vanjem harmonija. 13. A. HSnig: »Narodni potpouri", godba. 13. Štolba: »Bratranec", šaloigra v enem dejanju. Po veselici ples v venčkih. 6 komadov 1 krono. Pri veselici in plesu svira Sokolska godba iz Prvačine. Začetek točno ob 4. uri pop. Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 v. Zvečer čarobna razsvetljava in umetni ognji. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V proslavo odkritja Prešernovega spomenika napravijo v Mirnu drevi bakljado, v Št. Andrežu pa prižgejo kresove. Bakljado napravi društvo „Ipava". Naj se zgodi tako tudi drugodi! Goriško Okrajno Učit. društvo naznanja, da se udeleži po deputaciji odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani ter priobčuje tovarišem in tovarišicam v znanje sledeči odlok c. kr. okraj. Šol. sveta v Gorici z dne 1. septembra t. 1. št. 1724.: Čislanemu predsedništvu okrajnega učiteljskega društva v Solkanu. Na on-dotno prošnjo z dne 30. avgusta t. 1. se dovoljuje vsem onim tuokrajnira učiteljskim oso-bam, ki se udeleže slavnosii odkritja spomenika pesnika Fr. Prešerna v Ljubljani, prosto dne 11. t. m. s pogojem, da nadomeste zamujeni učni dan prvi prosti četrtek po gori omenjenem dnevu ter javijo svojo odsotnost poprej šol. vodstvu, oziroma krajnemu šol. svetu. O tem se šol. vodstva uradno ne obveščajo. Predsednik Atteras L r. Učiteljske vesti Iz sežanskega okraja. - Bekar Alojzij iz Kazclj in Macarol Alojzij iz Šempo-laja postaneta definitivna na svojih mestih. — Premeščeni so : Arko Leopold iz Kobiljeglave kot voditelj dvorazrednice v Kostanjevico; Pe-ček Avgust iz Temnice v Koprivo; Škof Viktor iz Mavhinj v Kobiljeglavo; Šuc Avgust iz Barke v Branico; Sila Luka iz Štorij v Voj-ščico; Kenda Ferdo iz Avbera v Štorje; Josip Šinigoj iz Braniee v Mavhinje. — Nanovo so nameščeni: Fakin Anton v Temnici, Hreščak Alojzij v Lokvi; Poljšak Albert v Avberu; Kavčič Marija v Barki; Terpin Antonija v Gorjanskem; P]ppick Balbina v Lokvi in Kenda Marija iz Doline v Kostanjevici. Iz Postojne. — Jako marljivim preiskovalcem podzemskih jam, r in kr. poročnikoma 97. pešpolka gospodoma Franu Miihlhofer-ju in Alfonzu Martinu-u ter gosp. Edigiju Čeh-u, učitelju v Slivjah in rez. kadetu v tem polku, se je dne 24. avgusta t. 1. posrečilo v podzemskih prostorih postojnske jame prodreti naprej po sedaj še ne preiskovanem podzemskem toku Pivke. Ukljub velikim zaprekam so prodrli približno G00 m daljo kakor leta 1893. znani preiskovalec jam g. Martel. Utrujenost in nastalo deževje je onemogočilo daljno prodiranje. Na povratku se je poškodoval čoln v zadnjem podzemskem jezeru ob skalah in se potopil. Hrabri preiskovalci so se rešili s tem, da so prostrano jezero preplavali. Zabelježili so si mnogo jako zanimivih podatkov in našli tudi veliko zalego človeških ribic (Protheu.s). Sedaj odkriti podzemski tok Pivke se vije v smeri med iztokom Unšice in med Pivko jamo. Iz Št. Andrfiža. — Včeraj so pokopali gospoKatarino Nanut, trgovko. Pevsko in bralno društvo se je udeležilo korporativno pogreba ter zapelo pred hišo in na pokopališču dve lepi žalostinki. OiOrla je nenadoma v Trstu gospa Lucija Knštrin, soproga trgovca in posestnika g. A. Kuštrina v Gorici, Gospa je bolehala za srčno hibo. Šla je v Trst v svrho razvedrilo ali tam jo je nagloma pobrala smrt. Truplo so prepeljali včeraj v Gorico. Pogreba se je udeležilo jako obilo občinstva obojega spola. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! Slepar. — Neki dosedaj še neznani slepar si je znal izposlovati pri Joni v Gorici svoto 500 K. Pri notarju Ballabehu v Gorici se jo podpisal Anton Ivančič iz Deskel. Notar je pisal te dni g. Ivančiču v Desklah pismo, s katerim ga vabi v tej stvari v svojo pisarno. G. Ivančič se je nemalo začudil temu pismu, Ko je prišel k notarju, se je razkrila Vsa reč, da se je neki slepar izdal za Ivančiča iz Deskel, se trdi popisal Ivančič, ter tako prisleparil svoto r>00 K. Romarji in romarice pojo. — Sedaj je čas romanja na Sveto goro. Cele trume romarjev in romarir se vali proti Sveti gori. Frančiškani delajo sijajne ng8eftea. Po stari navadi ti romarji in romarice pojo, ko gredo ali se peljejo skozi mesto. Poprej iu pozneje molčijo s pobožnimi pesnimi ter so rajše drugače zabavajo med seboj. Romarji in romarice so v različni starosti, prav dosti je mladine. Tako je bilo videti v četrtek družbo mladih čvrstih punc, polnili življenja, v družbi par fantov, tudi krepke postave. Ko ko zagledali v mestu par duhovnikov na ulici, so peli posebno navdušeno - le ena punica se je vedno nnsini- (Da!je u prilogi.) Koncem majhnega koridora, do katerega so vodila opisana vrata in ki je zajedno tvoril predsobo, je bila na desni Albertova obednica, katere okna so se odpirala na dvorišče, in na ievi njegov majhni saion z okni na vrt. Goste skupine dreves in trte, ovijajoče se okoli oken, so zakrivale dvorišču in vrtu notranjščino teh dveh sob, jedinih v pritličju, ki sta ležali tako da bi radovedni pogledi lahko prodrli v nje. V prvem nadstropju je bila poleg istih prostorov še s>oba, ležeča nad prednjo bobo. Jn tako je imel Albert v prvem nadstropju salon, spalnico in budoar. Spodnji salon je bil samo neke vrste algirski divan, določen za kadilce. Budoar v prvem nadstropju je bil zvezan s spalnico in po skrivnih vratih s stopnicami. Čitatelj torej vidi, da je bilo poskrbljeno za vse možne slučaje. Ves prostor nad prvim nadstropjem je tvoril velik atelier, ki so ga napravili s tem, da so odstranili vse stene. Bil je to neke vrste pandemoninm, v katerem je tekmoval umetnik z dandvjem. Semkaj so se zatekale in tu so se kopičile vse Albertove kaprice, sledeče druga drugi: lovski rogovi, basi, flavte, kratko rečeno cel orkester, kajti Albert je čutil enkrat, ne zanimanja in daru za glasbo, ampak željo, pečati se ž njo; tu so bila stojala, palete in barve, kajti ko se je naveličal glasbe, se mu je zljubilo, pečati se s slikarstvom; nadalje so se nahajali tukaj rapirji, rokavice, meči in palice, kajti Albert je prifiel končno do tega, da se je kakor vsi modni gospodje z neizmerno mnogo večjo vstrajnostjo kakor godbi in slikarstvu posvetil trem glavnim umetnostim, brez katerih ne sme biti lev sedanjosti, ter se boril, boksal in bil, in ta prostor, posvečen vsem telesnim vajam, so obiskovali drag za drugim Grisier, Cooks in Charle3 Leboucher. Poleg tega so bile v tej odlikovani sobi še stare skrinje iz časa Franca L, omare, polne kitajskega porcelana, japonskih vaz, fajens Lucce de la Robbia in skled Bernarda de Palitisv, stari fotelji, na katerih so sedeli morda Henrik IV. ali SuJJy, Ludovik XIII. ali Eichelieu, kajti dva izmed teh foteljev sta! bila okrašena z grbi, na katerih so se bleščale na ažurnem polju francoske tri lilije in nad njimi kraljevska krona; iz tega je bilo sklepati, da sta del louvreskega pohištva ali vsaj del pohištva kakega kraljevega gradu. Na teh foteljih, ki so bili pre-preženi s temnim blagom in so razlivali okoli sebe duh resnosti, so bile nametane pisano vse križem najdražje tkanine naj-pestrejših barv, ki so bile barvane pod perzijskim nebom ter so izšle izpod prstov Calcuttskih in Chandernagorskih žena. i Kaj imajo pomeniti te tkanine na tem mestu, je bilo težko do-! ločiti. Razveseljuje oči, so pričakovale, da izvršijo nalogo, neznano zdaj še celo' njihovemu lastniku, ter krasile za zdaj sobo z odsevom svojega svilenega in zlatega bleska. Na mestu, katero je zapazilo oko najprej, je stalo piano, katero sta napravila Roller in Blanchet, piano iz rožnatega lesa, vrezano po obliki naših liiipu3tkih salonov, ki pa je hranilo v svoji sicer majhni notranjosti vendar cel orkester ter je stokalo pod težo mojsterskih del Beethovenih, Webrovih, Mozartovih, Havdnovih, Gretrvjevih, Porporinih. Povsodi, na stenah, nad vrati in Se celo na stropu so viseli meči, bodala, eriki,*) kopja, sekire in cele oprave, pozlačene, damascirane. Po mizah so ležali herbarji in mineralije in stali nabasani ptiči, razprostiraje svoja krila v nepremičnem poletu in odpirajo kljune, da jih ne zapro nikdar več. Ne da bi bilo treba še povdarjuti, je čitatelju pač umljivo, da je bila to najljubša Albertova soba. Vendar se je mladi mož ; om dan, ki y- MI določen za svidenje, aaselil v malem salonu v pritličju. Tukaj so bili na mizi, obdani od mehkega, širokega divana, vsi znani tabaki, od rumenega petrogradskega do črnega sinajskega, in v pisanih lončkih iz fajenčine, ki jih častijo pred vsem Holandci, so se lesketali >uaryland, porto-rieco in latakie", Zraven tega so bile nastavljene v skrinjicah iz dišečega lesa, uvrščene po velikosti in kakovosti, smodke puros, regallje, havane in mnnile. Končno *) mainjaka bodala. je bila v odprti omari zbirka nemških pip, v katere je bilo vdelano zlato in so iraele dolge cevi iz maroquina, vijoče se kakor kače in pričakujoče poželjenja kadilčevega. Albert sam jih je dal nastaviti v simetričnem neredu, katerega radi gledajo gosije modernega zajutreka skozi dim, ki ga pihajo od sebe in se vije v dolgih valovitih črtah proti stropu. Tri četrt na deset vstopi komornik. Itazun majhnega petnajstletnega grooma, ki je govori! samo angleško in ubogal na ime John, jedini Albertov sluga. Seveda se razume, da je služil ob navadnih dneh tudi njemu domači kult r in.da mu je bil ob posebnih priložnostih na razpolago lovec njegovega oče'.». Komornik, ki seje imenovalGermain in jevžival popolno zaupanje svojega mladega gospodarja, mu prinese zavoj časnikov, katere položi na mizo, in zavoj pisem, katera izroči Albertu. Albert jih opazuje raztreseno in izbere dve izmed njih s lino pisavo in duhtečim zavitkom, jih razpečati ter prečita i neko pozornostjo. „h »ko sta prišli ti dve pismi?" vpraša. „Jc^. t. m. so je pripeljalo v Trst poldrugi sto visokošokev in ž njimi Čehi. Na Proseku jih je pozdravilo društvo „Hajdrihu, na tržaškem kolodvoru jih je pozdravil dr. Itvbaf, odgovoril P. Grošelj. V ..Nar. domu" zvečer predavanje o Prešernu navdušeno sprejeto, Gv dop. je bil otvorjen shod. Dr. Itvbar govoril o tržaških razmerah. O *lov. vseučilišču poročal C. Premrl. Obširno se je uapravijalo o srednjih šolah in drugo. Sprejelo se je mnogo važnih resolucij. Včeraj je bil shod. Utis shoda velik. Navdušenje splošno. Obširneje izvirno poročilo prihodnjič. Dopolnilna volitev v deželni zbor. - Dne <;. t. m. se je vršila dopolnilna volitev v deželni, zbor za mesto Gorica. I/vol jen je. bil trgovec Jurij liombig. POVOZlI jO Jfl. — Sinoči opolnoči je prišla Ana Sel j a k, 24-letna služkinja v Gorici, doma z Bukovega pri Cerknem, pod voz Ivana Kofol h VolC. V težak voz sta bila vpre-žena dva konja; vozil je baje naglo brez luči. Deklo je hudo poškodovano, posebno na glavi, obraz jo bil ves zakrvavljen. Odvedli so jo v bolnišnico. — Redarji so takoj zasliši H priče tega dogodka. Vofr.)wajtalJ.j!L^!!!!3nS^ v Sovodnjan. — Reklo se je, da gre polovica" dobicTcsf^nane veselice ..Šol. domu", polovica za visokošolce na Dunaju. Sedaj pa čujemo, da se je porabil denar v druge svrhe! Ali res ?! ? Ponesrečil je delavec Črnogorec Z. Radonja. Peljal je po tiru blizu Grahovega voziček z materi jaloin. Ker je šlo navzdol, ni bilo treba pehati vozička; stopil je zadej, misleč, da se bo tako lepo peljal po klanci. Ali voziček se je preobrnil in potegnil s seboj Črnogorca, ki se je močno poškodoval, zlasti po nogah. izpred SOdfllje. — Neki G. Martinuzzi je bil šel počivat zjutraj, ko je celo noč prekrokal, v gozdiček pod mestnim vrtom. Da bi lažje spal v prijetnem jutru toplega dne, je sezul čevlje ter suknjo odiožil. Ko se je zbudil, ni bilo ne čevljev no suknje. Obdolžili ao tatvine 2S letnega Iv. Kocjančiča iz Gorice ter ga obsodili, ker je tat iz navade, ua 7 mesecev ječe. Pritrkavali so v Kostanjevici. -~ P. n. uredništvu „Soče" v Gorici. Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov, zakona zahtevam z ozirom na dnevno vest, objavljeno pod zaglavjem „Pritr-kavali so v Kostanjevici'' v štev. 69. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni po pravek : 1. Ni res, da pritrkavali so onim 4 napadalcem ob »katoliški" veselici, ker so bili izpuščeni iz zapora v Komnu ter so se vračali domov, res je pa, da so pritrkavali v proslavo cesarjevega rojstnega dne. 2. Ni res, da tudi cerkveni zvonovi so bili v službi tolovaj-sfcva, res je pa, da cerkveni zvonovi niso bili v službi tolovajstva. Vikarijski urad v Kostanj evici, dne 4. septembra 1905. P. Zakrajšek, vikar. I) o s t a v e k ur e d n. - Ne verjamemo nič. In v to .smo popolnoma- opravičeni, kajti po dopisih vikarjevih v »1'rismojencu" je vse polno neresnice. Tam, tam naj popravlja, ko napada nedolžne ljudi ter jim podtika reči, katerih niso zakrivili. - Kaj pa pozdravi z robci, s katerimi so mahali. Kaj so tudi ti veljali cesarju V Vikar je naredil veliko nerodnost, sedaj pa se pere, ali zaman. Hudobija, naperjena proti g. podžupanu, pada nanj nazaj! Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Poutoni. Ponočna služba v lekarnah, r- v času od 10. do 17. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Girohcoli-Pontoiii. Razobesite zastaue na čast Prešernu! Ponovno apdujemo na naše rojake u deželi, naj razobesijo jutri povodom uelikega narodnega praznika u hjub-Ijani, odkritja Prešernovega spomenika, zastaue, in sicer ie slouenske, zlasti županstva in društva naj Upoštevajo' to našo narodno dolžnost! Pred zajotrkom S^.^ pesi tek ter sili na stran. „Stirija:'-vrelec učinkuje jednako toda' močneje. Stampilje iz kavčuka vseh veiikostij in oblik kakor tudi v obliki žepne ure, medaljona, svinčnika, z datumom itd. za zasebnike, društva, urade, banke, samostojne tiskarne iz kavčuka z odnosnimi stroji itd. Naročila sprejema ..Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici, Gosposka ulica št. 7. Uzorci štainpilj so na razpolago. Kdor ljubi svoj želodec -&J&S „Iiogaške" vode (Štirija). Uporaba rogaške vode pospešuje tek ter redno stolico. Zahvala carjeva, Zahvalno pismo ruskega carja, ki jo je odposlal ruskim pooblaščencem, je dne 1. t. m. dospelo v Pctsmouth. Car je v pismu potrdil storjene sklepe, odobril vedenje razprav ter je zastopnikom Rusije izrazil svojo zahvalo. Rusko-laponska zveza?? „Wiener AUg. Zeitung" pravi, da je izvedela iz dobro obveščenih krogov, da pride v kratkem do senzacijoneinih iznenadenj v mednarodni politiki. Govori se, da dela \Vitte za rusko japonsko sporazumljenje, ki naj bi služilo za podlago rusko-augležko-francozko-japonskemu sporazumljenju glede Azije. Mirovna pogodba Je podpisana. Iz Portsmontha javljajo od dne o. t. m.: Mirovna pogodba je bila danes popoludne podpisana. -•- Streli iz topov v arzenalu so naznanili, da je bila mirovna pogodba med Rusijo in Japonsko podpisana, kar "e je zgodilo, glasom uradnih poročil, ob 3. uri 47. m. Pogodbo je najprej podpisal Witte, potem pa Komura. Za sklep miru se je vršila slovesna zahvalna služba božja. Iz Ne\v-Yorka je prišlo nekoliko ruskih svečenikov s pevci, da odpevajo „Tebe Boga hvalimo!" Glasovi o revoluciji na Japonskem. Parižki „Matin" poroča iz New Yorka od 5. t. m.: Vesti, dospele semkaj iz Tient-sina potom Londona, naznanjajoče, da je na Japonskem izbruhnilo revolucionarna gibanje in da so vsi podmorski brzojavi, izvzevši onih na otoku Formosa, bili prerezani, so provzro- čile največi utis. Zdi se, da so te vesti potr- , jene po „Coinmercial Cable Companv", ki javlja, da ni drugače možno občiti z Japonsko, kakor po črti otoka Itarmoze in da je japonska vlada prepovedala odpošiljati vsako vest, izvzemši uradnike. Družba brzojavov naznanja tudi, da se to prekinjenje komunikacije ne sme. prištevati, tajfunu, kije minolo soboto razsajal .v Tihem Oceanu, ker bi-vse tozadevne poškodbe bile že popravljene. Vse to' je \.zvezi z dejstvom,, da niso tudi dnevniki prejeli »Japonske brzojavk že od petka zvečer. V zahvali mikada: na predsednika nepravi prvi, kako da je njegov narod vs,prejcl vest o miru 5n ako je vest njega zadovoljila, vse to se tukaj smatra kakor dovoljno potrdilo o vznemirjajočih vesteh, došlih iz Tient-. sina. —........ .....' '¦'¦'¦-'¦¦¦...... Rerolinski „Lokal-Anzeiger" je prejel Iz Petrograda nastopno poročilo: Vesti, dospele semkaj, poročajo, da je v Toldju po sklepu miru izbruhnil punt. Palačo Mikala so zasedle čete. Nemiri v Toklju. V Tokiju je prišlo radi sklepa mira do velikih izgredov. Izgredi <3. t. m. so nehali o polunoči. Sodi se, da sta bili ubiti dve osebi, kakih 500 pa ranjenih. Mnogo policijskih uradov je bilo tekom večera razdajenih. Nemiri trajajo dalje. V Tokiju je proglašeno obsedno stanje! Puntarska druhal je (5. t. m., potem bo je navalila na poslopje časnika „Kokumina", zažgala uradno poslopje ministra za notranje stvari. Ves večer so bile v bližini uradnega stanovanja ministerskega predsednika Katsure demonstracije. Položaj je bil ves večer resen. Razsajajoča množica je polnila ulice in bati se je bilo, da ista v temi provzroči mnogo škode. Vse reserve policijskega možtva so bile pozvane v službo. Nevarne točke so bile močno zastražene. Ulice v okolici „Kokuminaa so zaprte. 200 pomorščakov tvori kordon okolo uredništva. Ves narod je silno razkačen radi izida mirovno konference. Po državi se nikakor noče na slovesen način praznovati sklep miru. Radikalci so pričeli boj proti vladi in zahtevajo, naj se kaznujejo one osebe, ki so odgovorne za sklep miru v Portsmouthu. Prihodnji državni zbor bo najbrž zelo viharen. Prorokujo se padec kabineta Katsura. Kurzi na borzi padajo. ___ Razgled po suetu. Zadnje vesti. — V Kalabriji je nastal ponoči na 8. t. - velik potres. Več krajev uničenih, 400 Ij. aj mrtvih. — Na Japonskem se razvija živa agitacija proti miru. Sili se Ojamo, naj nadaljuje vojno. — Poročajo o velikih nemirih na Kavkazu. Državni Zbor bo sklican na dan 2G. t. m. Ako se dotle razmere na Ogrskem ne zbolj-šajo, izjavi ministerski predsednik stališče avstrijske vlade nasproti dogodkom na Ogrskem. P: odlogi o laški pravni fakulteti sledi takoj prvo čitanje državnega proračuna. ne pripisujem posebue resnosti, hočem biti vendar točen. Ca- j kajte, ali ne veste, če je že vstala gospa grofica V" „Če želite, gospod grof, vprašam." | „Da... prosite gospo grofico, naj mi posodi jedno svojih j likerskih menaž, kajti moja je nepopolna, in povejte ji, da mi bode popoludne proti tretji uri čast pokloniti se ji in jo prosim dovoljenja, da ji nekoga predstavim." Komornik odide, Albert se vrže na divan, raztrga ovoj dveh ali treh časnikov, si pogleda gledališka naznanila, skremži obraz, čitaje, da "se ima predstavljati danes samo opera brez baleta, išče med anonsami parfimerij zastonj opijat za zobe, katerega so mu priporočili, in vrže od sebe drugega za drugim tri najpriljubljenejše pariške časnike. Pri tem zazdeha in zamrmra: „ Resnično, ti časniki postajajo vsak dan dolgočasnejši." Ta hip obstane pred vrati lahek voz, in takoj nato javi komornik gospoda Luciena Debrava. Velik, plavolas, bled mladenič s sivimi očmi, trdnim pogledom, drobnimi, hladnimi ustnicami, v modrem fraku s cizeliranimi zlatimi gumbi, z belo ovratnico, noseč na svileni vrvici lornjeto iz bisernice, vstopi, ne da bi se nasmehnil, ne da bi izpregovoril besedo in s pol oucijelnim obrazom. BDobro jutro, Lucien... Dobro jutro!" pravi Albert. „0, vi me strašite s svojo točnostjo! A kaj pravim V Točnostjo! VJ, katerega sem pričakoval kot zadnjega, vi prihajate pet minut pred deseto uro, dasi je bil se~f.anek določen šele ob pol jednajstih. To je čudno! Ali j< ahiisterstvo slučajno raz- »Ne, moj dragi," odvrne mladi mož ter se zlekne na divan, »pomirite se ! Mi vedno omahujemo, a nikdar ne pademo; in že pričenjam misliti, da nas s časom sploh ne bode več mogoče odstaviti, brez ozira na to, da nas zadeve polotoka utrdijo popolnoma." „0, da, to je res, dona Carlosa preženete iz Španije." „Ne, moj dragi, ne govoriva nejasno. Od druge strani ga pripeljemo zopet čez francosko mejo v IJourges in mu izkažemo tam kraljevsko gostoljubnost." • „V Bourges?" „ Da, nima se pritoževati, vraga! Rourges je glavno mesto kralja Karola VII. Kako? Vi tega ne veste? Od včeraj je znano to po celem Parisu, in že predvčeranjem se je izvedela stvar na* borci, kajti gospod Danglars (ne vem, iz katerega vira izve ta mož vse vesti tako hitro), gospod Danglars torej je dobil na podlagi tega s svojimi špekulacijami cel milijon." „In vi, kakor je videti, nov trak, kajti na vaših prsih vidim nov, moder trak?" „Hui, poslali so mi red Karola III.," odvrne Debray malomarno. „Ej, ne delajte se malomarnega in priznajte, da vam je bilo to v veselje." „ pj-i moji duši, kot spopolnilo toalete pristoja red na fini črni sukiyi jako lepo; eleganten je." „In,tt pristavi Morcerf smehljaje, „človek je videti kot princ Waleški ali vojvoda Reichstadski." »Zato me torej vidite tako zgodaj." „Ker ste dobili red Karola III. in ste mi hoteli povedati to prijetno novico?" „Ne; ker sem prebil celo noč z razpošiljanjem pisem: petindvajset diplomatičnih depeš. Ko se je zdanilo, sem prišel domov in hotel iti spat; toda pričela me je boleti glava, lil zopet sem vstal ter jedno uro jezdil. V Boulogneu sta se me polastila glad in dolgčas, dva sovražnika, ki prideta malokdaj združena, a sta se zvezala to pot proti meni nalik neki Trsti karolo-republikanske zveze. Tedaj sem se spomnil, da imamo danes pri vas pojedino, in tukaj sem: lačen sem, nasitite me, dolgočasim se, zabavajte me !" „To je moja dolžnost, ko sem vas povabil, ljubi prijatelj," odvrne Albert in pozvoni komorniku, dočim razbrska Lucien z zladm gumbom svoje palice časopise, ležeče na mizi „Germain, kozarec xeresa in biskvita. Za zdaj, moj ljubi Lucien, so tukaj smodke, a pomnite, da vtihotapljene. Poživljam vas, da jih pokusite in predlagate svojemu ministru, naj naai prodaja ravno take mesto orehovega listja, o katerem hoče, naj ga pušijo dobri meščani." „ Vraga, tega se bom čuval, kajti izza trenotka, ko jih dobite od vlade po postavnem potu, vam ne bodo več dišale, ampak se vam bodo zdele prav tako malovredne. Sicer se pa to ne tiče notranjih zadev, ampak financ. Obrnite se na gospoda Humanna, sekcija indirektnih davkov, koridor A, številka 26." „Resnično," pravi Albert, „vašemu mnogostranskemu znanju se moram čuditi. Toda vzemite si vendar sraodko!" „0, ljubi grof," pravi Lucien, prižgavši si manilo in zlek-nivši se zopet na divan, „o, ljubi grof, kako ste srečni, da nimate ničesar opraviti. Resnično, vi sami ne poznate svoje sreče." " „In kaj bi delali vi, moj ljubi miritelj kraljestev," odvrne Morcerf z lahko ironijo, „5e bi ne imeli ničesar opraviti? Kako! Tajnik jednega izmed ministrov, zapleten v velike evropske spletke in male pariške intrige. Pokrovitelj kraljev, in kar je še več, kraljic, mož, ki ima združevati stranke in, voditi volitve: kot tak opravite vi v svojem kabinetu s svojim ¦ peresom več kakdrje opravil Napoleon na svojih bojnih poljih s svojim mečem in svojimi zmagami. Razun tega, kar vam do-naSa vaše mesto, imato med dohodki še rento petindvajset tisoč liber, konja, za katerega vam je ponujal Chatean-Renand štiristo louisdorov, za kar ga niste hoteli prodati, imate krojača, ki vam nikdar ne skazi hlač, prostor v Operi, v Jockev-klubu, v gledališču Varietds, in vse to vam ni dovolj, da se rastresete? Torej naj bode, jaz vas hočem raztresti.1' „In kako?" „S tem, da vas seznanim z novo osebo." „Z gospodom ali z damo?" „Z gospodom." Srečna fosttfo! — Dnevniki pišejo, da Sta-dirat* najstarejša sitiiova nadvojvod© Franca S a 1 v a to r j a in nadvojvodinje Marije V a-. le rije in sicer 13-letni nadvojvoda Franc KaTol Salvator in 12-Ietni Hubert Salvator v samostanu jezuitov v Feldkirchnu. — Soproga prestolonaslednika, grofinja Chotek, je ¦nedavno prinesla iz Lourda znano lurSko vodo in je steklenico te vode blagovolila pokloniti kot zdravilo — zdravnikom beneške bolnišnice. — Te dni pa je dala zopet neka nad-vojvodinja, ko je srečno porodila, 1000 kron v svrho ustanovitve katoliške univerze v Sol-nogradu. Tekmovanje plaiačev»Opatiji.. — Včeraj ob 4. pop. se je vršilo v Opatiji pod pokroviteljstvom nadvojvode Ludovika Viktorja tekmovanje plavačev. Nastopili so plavači iz Nemčije in Avstrc-Ogrske. Najboljši so dobili bogata darila. Papef In bogate kongragaclja Fz Francoske. - Iz Rima poročajc, da misli papež poklicati nekaj najbolj premožnih kongregacij v Rim, kjer se jim izroči nekaj katoliških ljudskih šol, da jih bodo vodili. Baje je rekel papež, da je toliko bogatih kongregacij, ki se ne pečajo z nobeno rečjo. Naj se jim torej odpre pot delavnosti z ljudsko šolo. Rim si brni cele knatskilt svetnikov! — rod tem naslovom piše puljski „Omnibus" nastopno : V „Obzoru" je neki svečenik obelodanil odkritje, ki je zelo presenetilo. Znano je, da se je nedavno (meseca januvarija t. 1.) vršila v Rimu beatifikacija Hrvata, Marka Kri-ževčanina. Marko Križevčanin je v resnici Hrvat, ali kakor je videti iz članka svečenika v „Obzoru", Rim ni hotel priznati tega, da ustreže — Madjarom! Ko so namreč v cerkvi sv, Petra prečitali dekret povodom beatifikache, so na veselje navzočih madjarskih velikašev, a na veliko uevoljo in sramoto navzočih Hrvatov čitali nastopno: Beatus (blaženi) Marcus Drisiuius ex (iz) Liburnia mesto iz „Croatia". Vsa hrvatska deputacya je bila silno razkačena radi tega. — Dokazano je, da je ta dekret sestavil jezuit Bec-cm.r Kakor se vidi, je Rim postal že tako slaboten, da je prava igrača politike, in da se dani mu migljaj, ne boji žaliti najsvetejih spominov malih in tlačenih narodov. ;Na migljaj iz Peste in z Dnnajauvaža se politika celo povodom proglašenja svetnika! Laški vohuni v Dalmaciji. — v KotorsM boki so vjeli dva Laha in pri njih našli raznih načrtov trdnjav in pozicij; v kratkem času se je v Dalmaciji pripetilo več sličnih slučajev. Kolera na Pruskem, — „Neue Westpreus. Mittheil." poročajo, da je v Schilenu obolel za kolero neki veslar in kmalu na to umrl, neki drugi veslar je obolel ob sumljivih znakih. — Na delavki iz Werniheima, ki je mi-nolo soboto prišla v bolnišnico v Rešteburgu, so konstatovali kolero. V Galiciji ni novih slučajev kolere. Pred porotno sodnfjo » Ljubici se je vršila v torek kazenska razprava proti 19-letnemu čevljarskemu ppmečniku Ivanu Kelo»»n^ doma iz Budimpešte. Dogodek, ki je privedel Kolomar.fc na zatožno klop, je znan. Lesnemu trgovcu Antonu Žnidaršiču iz Krušč pri Begunjah, sodni okraj Cerknica, je bila v noči na 8. avg. t. 1. med vožnjo iz Trsta v Ljubljano, ko je v kupeju zaspal, iz notranjega žepa telovnika izmaknjena velika denarna listnica z vsebino 2290 K. Tatvino je storilec na ta način izvršil, da mu je z malimi škarjicami prestrigel žep. Še tisto noč je bil krivic Ivan Koloman zasačen in aretovan. Koloman je< sprva tatvino trdovratno tajil, in tudi žepna preiskava ni imela povoljnega uspeha. Še le ko so ga nataučnejše preiskali, so našli pri njem 020 K in pozneje v hlačni in suknjični podlagi še 1400 K. Zdaj seje Koloman udal, da je res Žnidaršiča okradeh V preiskavi je pa zopet začel tajiti ter rekel, da je listnica na tleh ležala, katero je le zato pobral, da bi prejel najdnino. Koloman je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Po prestaui kazni bo izgnan iz Avstrije. Mednarodni shod siotataiUcai so otvoriii dn<5 4. t. m. v Parizu. Pri otvoritvi je bilo navzočih 3000 oseb. Pod tilk. — V soboto zvečer se je zgodila na mariborskem koroškem kolodvoru velika nesreča. Leta 1879. v Borovljah rojeni Ivan Just, zavirač južne železnice, je skočil na že pomikajoči se osebni vlak, ki vozi na Koroško ob pol 9. uri zvečer. Pri skoku pa ni priletel na stopnjico, ampak je prišel pod vlak, ki ga je takoj usmrtil. Kovt ŠOla V Opatijf. — lf>. septembra otvo- rijo v Opatiji šolo, katero bodo pohajali dečki in deklice, ki so izvršili ljudsko šolo. Šola bo koristna zlasti za tiste, ki Be hočejo posvetiti ! trgovski stroki. Učni jezik je hrvatski, razun j tega se poučuje laščina in nemščina. i Kaj le vse mogoč« v »ogrski d.1ail"! — Za- ! grebško državno pravdništvo je prepovedalo i nObzoru" izhajati zjutraj ob (5. uri, ker so i uradne ure državnega pravdništva le od 8. do | 12. ure dopoldae in od 1. do 3. ure po- ' poldne! j Brez komentara! j Nečloveška mačehi. — v iiadjovu na Mo- ravskem je polila mačeha Marija Nascck svoji ¦ pastorski lase, ko jih je gladila, s petrolejem, j ter zažgala. K sreči je prišel ,oče, ki je zadušil ogenj in reši devetletno hčerko, ki je 1 težko ranjena. Nato je pa tako pretepel črno ¦ mačeho, da jo je napol ubil. i Sestro jfi za&Otfei v Vefcerniku pri Kozjem j na Štajerskem 16 letni A. Moškon, Nastal je ! med njima prepir. Moškon je potegnil nož ter zabodel sestro, ki je takoj umrla. Javil se je na to sam orožnikom. • Deputadja mesta Prage v Ljubljani. — K slavnosti odkritja Prešernovega spomenika pride v soboto popoludne ob o. in tri četrt , deputacija mesta Prage in sicer gg. župan Vladimir Srb, podžupan dr. Karol Gross, mestni svetovalec Vaclav Kasalickv, stavbeni svetovalec Vratislav Pasovskv, cesarski sveto- valec Ferd: Vojtl in obč. svetovalce Antonin Svet. Z njimi dospe tudi posebni tajnik. Češko vseučilišče v Pragi bo na Prešernovi slavnosti tudi zastopano po vseučiliškem profesorju dr. Hlavi. Žrteu jezuitoi). (Dalje.) Glavna razprava se je vršila dne 21. fabr. 1901. v Ogulinu. Po prečitani obtožnici vpraša predsednik Ante Starčcvič obtoženca, če se priznava krivim. Obtoženec: Jaz nisem kriv. Moja vest je čista. Jaz sem celi oni večer delal doma. Predsedn. Vi ste že bili nekoč osum-ničeni tatvine. Ob t. Nekoč je prišel s kočijo po mene neki tajni redar z Reke ter me odvedel na reško policijo. Neki ženi je bilo ukradeno nekaj zlatnine, tat pa je pustil pri njej kovčeg z napisom nmalini8t Koller". Ker sem jaz roa-Šinisfc ter se imenujem Keler, je letel sum na me. AH hitro se je pokazalo, da jaz nisem v nifeaki zvezi s to stvarjo. P r e d s. Vi ste se pripravljali na pot v Ameriko, pa niste imeli donarja? Obtož. Agent Kružie na Sušaku mi je obečal, da mi preskrbi brezplačno vožnjo iz Genove, ako bom delal na parobrodu kot ma« šinist. Naredil sem mu 12 platinotipijev. Preds. Ali je Kružič za te fotografije kaj plačal. Ob t. Da, 12Vgld., obljubil mi je dati še 2 ght, ko skončam. Preds. Ali s čim bi bili potovali do Genove? O b t. Marija Uroda mi je obljubila posojila na moje poštenje 50 gld.; to sem hotel pustiti materi. Preds. Ali s čim ste torej hotel plačati pot. Ob t. Imam zlato verižico in prstan, pa sem ju hotel zastaviti. Razven tega mm se nadnl dobiti še kaj na posodo. Preds. Vi ste prosili patra Gattina, ali ne bi vam jezuitje posodili za potne tro-Ške v Ameriko V Ob t. Jaz tega nisem nikdar ne prosil ne prašal. Preds. Ali poznate samostan jezuitov V Kraljeviči? O b t. Poznam samo kabinet in delavnico patra Bettineschija, v katerega sobi sem bil trikrat. Poznam tudi cerkev. Drugače ne vem nič. — Pred s.-Vi ste delali tudi v samostanski kovačnici? O b t. Sem, in takrat sem bil tudi na vrtu. P r e d s. Ali ste: bili kedaj v rektorjevi ~sobi ? Ob t. Nikdar. Preds, Kedaj ste bili.zadnjič v samostanu ? Ob t. V sredo, 9. jan. Bil sem pri patru Bettineschiju, da mu pokažem, neko plati-notipijo ter da mi prevede nekaj nemškega. Ker ni umel jedne besede, je šel v svojo sobo pogledat v slovar. Preds. Pater Bettineschi pravi, da ste se, ko je došel do svoje sobe, zadržali nekje dve do 3 minute. O b t. To ni res. Jaz sera mu sledil za petami ter takoj za njim prišel v sobo. Preds. Ta vaš izostanek 2 ali 3 minut vzbuja sum, da ste v tem času povzeli z voskom odtis ključavnice rektorjeve sobe. Ob t. Nisem. Jaz sem takoj za Bettine-sehiem prišel v njegovo sobo. Pred s. Povejte nam na kratko, kaj ste delali in kje sto bili 12. jan. od- jutra do mraka? Obtoženec izpove obširno, kakor nam je že znano. Po še nekaterih vprašanjih in odgovorih pridejo na vrsto priče jezuitje. (Pride Š©>) 6prav. štev, E 384/5 1 Dražbeni oklic. VbIocI sklepa % dne 5. sept. 1905 opravilna številka E 384/5/1 se prodajo dne 14. septembra 1905 predpoldne ob 9. uri v Gorici, Corso Giuseppe Verdi na javni dražbi premičnine in modno blago od konkurzne mase Zanolli - Mulig, 6. kr. oh*, sodnija v Gorici, sM. VIN. dne 6. septembra 1905. Razglas, Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Sežani se bode vršilo vpisovanje učoneev dne 16. septembra t. L Vspre« jema se učence, kateri so izpolnili 14. leto ali ga vsaj v kratkem izpolnijo, in tudi starejše mladeniče. Vsak zglašenec naj pride k očetom ali istega zakonitim namestnikom in naj donese sledeče listine: 1. krstni list, 2. spričevalo o cepljenu kožic, 3. zdravniško spričevalo o popolnem zdravju, o zdravih očeh in normalno razvitem telesu; 4. zadnje spričevalo o dovršitvt kake večrazredne ljudske šole, aH o nekaterih nižjih razredih kake srednje šole. Starejši mladeniči, kateri že več Časa niso hodili v kako javno šolo, naj prinesejo 5. tudi spričevalo o dostojnem nravstvenem življenju od časa, kar so zapusiUi šolo. To spričevalo naj izč& županstvo in naj ga podpiše tudi duhovniški urad. Sežana, dne 6. septembra, 1905. Voditelj. „0, tek poznam že mnogo." „Toda nobenega še ne poznate, ki bi bil tak, kakor je ta, o katerem govorim." „Od kod prihaja? S konca sveta V" flMorda še od bolj daleč/' ,0 vraga! Ne želel bi si, da prinese s seboj naš zajutrek." „Ne, bodite brez skrbi, naš zajutrek pride iz materine kuhinje. Toda vi ste lačni." „Da, priznam vam, dasi je to povedati zelo poniževalno. Toda včeraj sem obedoval pri gospodu Villefortu, in ne vem, če ste opazili, ljubi prijatelj, da se obeduje pri vseh teh ljudeh s sodnfte zelo slabo. Človek bi pri njih rekel, da jih peče vest." „0 za Boga, ne zabavljajte nad tujimi obedi, in pomislite, kako se obeduje pri vaših ministrih." „Da, toda mi vsaj ne vabimo boljših Ijudij; in prosim vas, verjemite mi, če bi ne bili prisiljeni, dvoriti pri naši mizi ljudem, ki dobro mislijo in zlasti dobro glasujejo, da bi se pač čuvali, vabiti jih na obede." „Torej, moj ljubi, vzemite Še kozarec eresa in kosec biskvita." „Zelo rad, vaše špansko vino je izvrstno; tu vidite, kako prav imamo, da hočemo v tej deželi ohraniti mir." „Da, toda don Carlos?" „Torej, don Carlos bode pil bordeauxško vino, in v desetih letih poročimo njegovega sina z malo kraljico." „Kar vam donese red zlatega runa, če bodete še v mi-nisterstvu." „Zdi se mi, Albert, da me hočete danes gostiti z bleščečimi nadami." v „Ei, priznati mi morate, da je to za želodec največja zabava; toda čujte, v prednji sobi slišim Beauchampov glas; z njim bodete razpravljali, in tako vam mine čas/ „ln o čem naj razpravljava?" „0 Časnikih." „0, ljubi prijatelj," pravi Lucien z vzvišeno prezirljivostjo, „ali mislite, da jaz časnike čitam ?" „Vzrok več, da razpravljata o njih." „Gospod Beauchamp!" naznani komornik. „Vstopite, vstopite, strašni skribent," pravi Albert, vstane in gre mlademu možu naproti. „Glejte, tukaj je Debra?, ki se s studom obrača od vas, ne da bi vas čital; vsaj pravi takoi" „Zelo prav ima," odvrne Beauchamp, „dela kakor jaz, ki ga kritiziram, ne da bi vedel, kaj počne. Bobre jutro, ko-mander!" „0, vi Že veste!" odvrne tajnik, stisnivši Žurnalistu roko in nasmehnivši se mu." „Kakor je Bog v nebesih," odvrne Beauchamp. „lu kaj pravi k temu svet?" JCateri svet? V letu milosti 1838. imamo mnogo svetov." „Ej; kritiko-politični svet, katerega lev ste vi." „ Pravi, da je stvar pravična in da vi sejete prerudeče, da bi ne zrastlo modro." „Gejte, glejte, to ni 3labo," pravi Lucien. „Zakaj niste našinec, moj ljubi Beauchamp, s svojim duhom bi napravili v treh ali štirih letih svojo, arečo." „Tudi pričakujem samo nečesa, da ubogam vaš nasvet. To je ministerstvo, ki je zagotovljeno! samo na Šest mesecev. Zdaj kratko besedo, moj ljubi Albert. Ubogemu Lucieau mon;m itak dati časa, da se oddahne. Ali bodemo zajutrekovali ali obedovali? Jaz moram v zbornico. Vidite, da tudi nam ni postlano t rožami." „Zajutrekovali bodemo; le dveh oseb še počakamo, inka-korhitro prideta, sedemo k mizi." „In kakšne vrste ljudi še pričakujete k zajutreku?" vpraša Beauchamp. „Jeden je pl-mič in drugi diplomat?," odvrne Albert. „Torej bode rabil plemič dve kratki in diplomati dve dolgi uri. Vrnem se k desertu. Prihranite mi jagode, kavo in smodke. V zbornici bom obedoval izrezek." „N'e storite tako, Beauchamp, kajti če bi bil plemič tudi kak Montmorencv in diplomat kak Metternieh, hočemo vendar zajutrekovati točno ob poljednajstih. Za zdaj storite kakor I)e-brav, poslužite se mojega xeresa in biskvita." „Torej naj bode ; ostauein! To jutro se moram vsekakor raztresti." J „Bobro, prav kakor Debrav. Vendar bi mislil, če je ministerstvo potrto, da bi morala biti opozicija vesela.8 „0, vidite, moj ljubi, to je, ker ne veste, kaj mi preti. To jutro moram poslušati v zbornici govor gospoda Danglarsa in zvečer v salonu njegove žene tragedijo francoskega paira. Vrag vzemi konstitucijonelno vlado. In ker nam je bilo, kakor pravijo, dano na prosto voljo, kako smo vendar mogli' \h\h\to!" „Zdaj razumem, da vam je treba, da si naberete vese-losti." „Ne grajate vendar govora gospoda Danglarsa,'1 pravi Debrav; „saj glasuje za vas, saj je opozicijonalee.* ,,Da, za Boga, in to je nesreča! Tudi pričakujem, da ga odpošljete v Luxembourg, kjer mu bode možno smejati se popolnoma po poljubnosti.'' „Moj ljubi," pravi Albert Beauchampu, „pozna se, da so španske zadeve urejene, kajti danes ste zelo ostri. Spomnite se, da govori pariška kronika o poroki, ki ima zvezati mene in gospico Evgenijo Dnnglars. Torej ne morem pripustita z lahko vestjo, da grajate zgovornost moža, ki mi nekega dne poreče: ,Gospod grof, znano vam je, da dam svoji hčerki dva milijona.'" (Dalje prideO NAZNANILO. Čast mi je najuljudnoje naznaniti slavnemu občinstvu, da sem si osvojil dobro znani iti obnovljen hotel „pri zlatem jelenu" (JU Cervo d'oro") ¦. . .. .'" ~ Gorica, Ozka ulica Št 7, 9, II. ¦........i, ,¦ Ker je to podjetje že od nekdaj na«najbojšem glasu, trudil se bodem tudi jaz vsem željam eastitih obiskovalcev mojega hotela in restavracije kar najbolje postreči. Hotel stoji sredi mosta in je za cenjene gg. potnike najbolje pripraven. Vse sobe so z novim '.pohištvom okusno opremljene. Cene«zmerne. Omnibus.k"vtsakauui/vlaku. Kuhinja je v najboljš!hvrokab. Na blagohoten obisk vabi najuljudneje ALOJZIJ RASBERGBR, hotelicr in restavrater. Lekarnarja A. TBIERMJe? RAI 7AU pristen le z DHkCNHl varstveno znamko zelena nuna. NiuStatvje IjmMi« -!«i>tvi; ijmli l>iMtim in pljufiiiiii Možnim, knMju. ri»nnju. žt>ti ničnemu krču. slalomu teku, kisclu-i. zffici, zapitju. napihovanju, Infloenci, ranam, xtfo-b>Au itd. Franko na vsako pošto z zal-opm vred: 12 malih ali 6 dvcj-natth steklenic S K, 60 malih ali 30 dvijnatih steklenic 15 K. PS Centifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavientroi.) NajmoCnejSe Čistilno mazilo sedanjosti. UClnkuJe go tovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stan.« h sj.ivm-I.:, . in poštnino vr.-i: 2 lonfika K 360. Pri t no je lino i/ lekarne pri angelju varuha A. THIERnT.Ja v Pregradi pa RofjatCU-Slatinl kam.ir naj v; naslavljajo naročila. i>,> f.i'.'inivila gotovo nCuikujijo ter .so iiL'ii:i isto dopušljc jnjselrnj na zahtevo. I vil u Kravos Hotel Sildbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V botolti in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. '—- Električni avtomobil omnibus k vsem brzo vlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj Časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici trg Koren) it. 11. «<»<» K'L.r ty\ i:a l.t2y.*xu trt:'* in ,lrui,'ih :>r» ;«:riif. }i<'!i'.:r';1.;. n.ij nišitoVA iiP;utt'.i. <• ».'h t.!.vn'-h. TM.jva s- ,Ms?4j i« frauV.! v prtv. Schw»ttBcu ¦ Apoteke, Frukfert a. H. Ceniki zahtevano brezplačno. Išče se učenca za fotografsko stroko. Na lov povt'1 upnivnistvo. Meblovana soba s prostim vhodom v I. nadslr. U: jedno tfHP- stanovanje ^*8i z dvemi sobami, predsobo in kuhinjo v IV. nacisti*. = se odda. = Vrč se i/.vo v Someniški ulici št. IG. I. nadstr. dopoludne. O g r s k a [cvetlična paprika iz Seg-edlm I. viste, sladka, Lar.\r.tir. })r'-stna, |vri.'.t.a!io izvrstm- ¦ -vtnj |«iiiii>!ek kit za K .*». iia.-.i».'>:};a («> pov- f . , ! lir -!a!j> franka. Nadalje pr*.>tnw>ii: tla- [ nma, o rt raki Balami iMse ani-m^o n»y-«i.v»- ta#R|itafei nafcOTrstiiSi ie?elBik priielk« Haupt A. Rudolf 1 Budimpešta (Ogrsko) vir. Ovodagasse 22 Rajceneja popiava dvakoles ppi BATJELU ! t Gorici, Via Dnomo št. 3. i Zastopstvo dveh to varen. * ™ in še več zaslužka na dan ^a&a z? Umii dete m strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem L stroju. Lahko iti hitro delo skozi celo leto. Ni treba Inobenih znanosti]. Se ne ogleda na oddaljenost in deio prodajamo mi. BroZta.u domača dela in slrojco za , *kTomaž E WMttic* * C o Pragi -sv. Petra 7 , 434 _ Jmi } Cm 484. Razglas. \ Da s« napravi potrebni red na tu- '. kajšnjom pokopališču, je sklenilo pod-1 pisano občinsko starešinstvo v seji dne '[ 0. decembra lUOi. da se morajo odpraviti do konca toga lota vsi nagrobni spomeniki in v«e ograjo iz grobišč, katera so nad 10 let stara in za katera ni i bil odkupljen prostor. ¦ To v znanj« in ravnanje vsem pri- zadetim domačinom in ptnjoem. Po pretoku določenega časa *JM. dec. 1005.* ] izvrši to občina Solkan, dotiSnl pa te-i gube pravico do spomenikov in ograj. I hpaistvo v Mm I dne 28. avgusta 1905. Župan: Mih. »1 BnHitic. Zahvala. Globoko ganjeni vsied obilih dokazov sočutja izrekamo tim potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem onim, kateri so spremili našo nepozabno soprogo oz.romo mater Lucijo Kuštrin roj. Ternovic k večnemu počitku. ' -v • Konečno zahvaljujemo se nadalje vsem onim, kateri so nam v teh dneh žalosti na katerikoli -način lajšali neizmerno bol. Bog vsem povrni! V Gorici, dne i), septembra 1905. Žalujoča rodbina Kuštrin. Za gg. učitelje! Izšel je lično vezan, jako praktičen E učiteljski koledar 3 z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobjana Kranjskem, južnem Štajerskem in Primorskem, zosebnim s t a 1 e ž e m kranjskega ljudsko-Šolskega učiteljstva in % ročnim zapisnikom za šolsko leto 1905/06. Sestavil učitelj v Ljubljani. n 1 Za 75 ufiencev 70 v., za 100 učencev 80 v. Cena: ----------------------------------------- u 125 učencev 90% la 150 učencev I K. NaroSa se pri založniku In tiskarju iv. Pr, Lampretu v Kranju. Lepa mesečna soba = se odda, = » sredini mesta pri boljši družini. Kje\ pove" upravništvo »Soše«. „flarodni kolek" koleke, poštne znamke in vse poštne vrednostnice prodaja knjigarna fl. erlBRŠCeK. Slovanska knjigarna 88 fl. GflBRStCK d Gorici m priporoča naslednje knjige in muzikalije: Album »Kranjsko v slikah in opisih", eleg. vezan I ZooIegiJsU atlant Sestavil H. Loutemarin. Slo* .. j K, venski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s Aleksandrov: Pesmi in romance, broš. 'i K 50 h, 255 koloriranfmi slikami in 57 Strani besedila. eleg. vez. ft K. Trdo vez. (i K. ASkerc A. t Ziatorog, planinska pravljica iz Trente, Dobri otroci. Kolorirane slike s pesmicami. Za broš. i K 60 h, eleg. vez. a. K. najnežnejšo mladino. Cena 24 h. Cankar Ivan: Vinjete, broš. a K 60 h, eleg. v Kaie domete Hvali. Kolorirane slike iz domačega , platno vez. t K «0 h. živalstva brez besedila. Broš. 40 h. Jakob Ruda, drama, broš. i K *i h. Drobit v podobah. Cona navadni izdaji 40 h. Za narodov blagor, komedija; broš. 2 K. eleg. | Drobit v podobah. Leporello-izdaja (slike so napete v platno vez. 3 K. na močni lepenki e platnenimi hrbti, in sicer Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš 2 K r>0 h, na eni strani .Drobiž«, na drugi pa .Naše eleg. v platno vez. 3 K •><) h. | domače živali"). Cena l K 50 h. •- Kralj na Betajnovi, drama; 2 K. Hoetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. — Erotika, II. izdaja; broš. 2 K,eleg. vez.3K 20h. Koiorirana izdaja. Cena 1 K ..-O h. — Hiša Marije Pomočnice, broš. 2 K, eleg. vez. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmici K r> J 1». cah. Cena koloriram in kartrn. izdaji 1 K fiOh. ~ Gospa Judit, broS. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. I Cehov Antor : Momenti, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K. Muzikalije: JclovSek Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. JelovSck Ernestina: Spomini na PreSerna, broš. Podoknica it Teharskih plemlčev za klavir. Hoff- 2 K, eleg. v platno vez. 3 K 10 h. meister K., 1 K. Dr. Ilešio Pr.: Prešeren in Slovanstvo, 70 h. Pesni » *i»ki glas s sprcmljevanjcm klavirja. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini, broš. SO h. Hoffmeister K.,.I K 50 h. Kersnik Janko: Zbrani spisi. Tr(Je jahači, melodram za klavir. Hoffmeister K., I. sešitek. Cvklamen, broš. 2 K r>u h. I . ' K- II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 h. Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H., III. sešitek. Na Žerinjah, broš. 2 K 50 h. „ »P- »¦ 9° »»¦ _ „ , IV. sešitek. Lutrski ljudje, Testament, broš. Slovenske narodne pesmi. Pirnat Stanko, partitura > K 50 h 3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 40 h. V. sešitek. Rošlin in Vrjanko, 2 K so h. Ll *?*•"*•« J"W. z,0ŽiI ?'sj° .šav"?: 2 K 40 h. VI. sešitek. Jara gospoda, Očetov greh, broš. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savin. 3 K BO h. | l K. VII. i!! VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike, I p»* ok«">m- Samospev za bariton, dr. Gojmir Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. 5 K. I Krek. 1 K 60 h. Kersnik Janko : Zbrani spisi. Vezana izdaja. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt. V platno vez. po G K, v fini pel franc. vezbi „ ,2 K- ,)() 7 K. Bela Ljubljana, vaičak za klavir. Parma Viktor. I. zvezek: Cvklamen in Agitator. * K 40 h. II. zvezek. Na Žerinjah, lutrski ljudje in Te- Albwa slovenskih narodnih napevov za klavir. I. stament zvezek, Gerbic Pran, 3 K. III. zvezek: Rollin in Vrjanko, jara gospoda in AU>m> slovenskih narodnih napevov za klavir. II. Očetov greh zvezek, Gerbic Fran, 3 K. IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Umno Možiček. Enodejanska pantomima za klavir, reške, Povesti za Jjndstvo- ^ *P*vec »K. . . ¦ Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h. Tri pesmi .za *n glas s sprcmljevanjem klavirja. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) , kajovic &n,to% w o Kocbek Fran: Pregovori, prilike to reki, 60 h. ^VKft. Sf^^-K?8^«™ - .,™»„ o Dr. Krek Gojmir: Anton Aškerc, Studie, broš. I. Zapoj al, ptičica, glasno. Pesem sa sopran s l K «0 h • klavirjem, l K 20 h. Kvedcr Zofka: It nailh krajev, broš. 2 K 50 h, "• V petju oglasimo. HofbJ zbor s klavirjem elec vez 4 K i K 80 h. Mnrnifc Rado: Navibanei, broš. 2 K 50 h, eleg. "I- Kuplet za moški glas s klavirjem l K. % vez 3 K .*>0 h IV> Romanca- Za tenor z vioSkna zborom m MurniVRado: Bneek v strahn, broš. 70 h. __ "SS?®"?" >K ^oh;. . . m .. v ^ . Preiernove poezije. Uredi! A. Aškerc, broš. 1 K 40 h. ˇ• J^.?~"LELJ S?vI®m J 5„!mL Elzevir izdala 3 K VI- sk0* vas- Koračnica. Za petje s klavirjem Dr. Šorli Ivo: Človek in pol, broš. 2 K 50 h, eleg. .. ... „„loaK„ VKiLi; vez fK^h Rokovnlacl. Uglasbil V. Farma. i; k a K m nn&ii i> ic rF, h zborom in klavirjem a K. VseičUiiki fboffik broS: fi "¦gjSft L%*** " UaVir- UglaSWl V ZupanLiL Oton: Cala opojnosti, broš. 2 K, eleg. _. P»rmz i K 20 h. vo7 3 K I "** M citre l K. Zupančič Oton: Cez plan, broš 2 K, eleg. v »"^JS,^s"Lwpeve s Morjem. Uglasbi! usnje vez. 3 K. Triglavske role. Valček po slovanskih napevih za Tclavir. Uglaabil V. Parma 2 K BO h. . , I Slovanske cvetke. Potponrri po slovanskih napevih Za mladino: zn klavir. Zložil "V. Parma B K, y. : Pisanice. Pearai za mladino. Zložil Oton Zupančič j Za citre : Kartoniranc S(> h. . ^„ ., .* »» «.« ; T Tr Medvedji lov. Ct&ora gostija. Povesti. Spiscl Josip Venec slovenskih pesni] za citre. Mešiček. Jos. II. Brinar. Ifurtonirano 80 h. natis, i K 40 h. . Na Mkivo noj«. Povest. Spisal Ivo Trošt. Karto- Slovenski citrar it I Mešiček Jos. Narodna ko- nirano 80 h. raSnica, 80 h. R«u Jelodvonk«. Povest. Spisal Krištof, Schmidt, Slovenski citrar Jt 2. Koželjski Fr. S., Na vasi S « koloriranimf podobami, eleg. vez. 2 K. fantaz., 90 h. " „.'.,'„ - ' Rm vravlji«« It Uaeiin ena noč. S I-oforiranimI Pouk v,1^0 M citrah. Koželj ski Pr. S. I. z vezek slikami Eleg. vez. 9 K. ^^^jsvezek »...K, m.*ve.^k,2 K 60 X POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo j|| ¦'¦'..'¦¦'¦" najstarejšo firmo -r~~ :;, , , — Zwilehenbart, Basel (Švica) Centralbalinplatz 9, Za dobro :f'n hitro ekspedlcljo se garantira. Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne Kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Christofle & C.ie - Dunaj I. Opernring 5 (Hciuriclisliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jam sivo svoje izvirnosti imajo m* si izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. RAZGLAS. -Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči A A A 4» 4) in gonilnih naprao, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. VBBrici,zawjai«<:8štBV. 13, ANTON ITMOT PfflIO fP^Žsr Gorica *sL^^g priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva „prazdroj" iz sloveče češke „Mežčanske pivovarne" in, domačega žganja L vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu,, kateri se oddaja le na debelo od 50 kg naprej. Vino. dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poltena in tedna. <*. kr. krojaški kroji, vsaktorenm razumljivi, raznih velikosti. Tona za celo obleko 18 K, samo telovnik in jopa 10 K. M. POVERAJ v Gorici, na Travniku. Vojaški in uradniška krojačniea. Trgovina ?. itiaruifaktiiriiiin hladom i" K<>t»vih oblek. Nizk« ivm brez, konkurenci«. Vse pripravi« /a vojaštvo. Častniške in uradniške uniforme z orožjem. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raštelju 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Najceneje kupovalšče nlrnherifcega In drobnega i j I blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivankč< za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in ieo/jarfe. Sretinjlce. — Božnt venci. — Mnšne knjižice. lišna obuvala za ysb letne čase. Pose bnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kro&njarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 Odlikouana pekarija in sladčičarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu-občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Eksporl Mizarska zadruga Eksport v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva oseh slogou - -j=rr. ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ri"~:„—:__n Podružnica v Trstu Via dl Piaaza vocriila f. Podruž-iilca v Spljotu. Zastopstvo v OrlJentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Kersevani i tik : v Gorici Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo j priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako V popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. \ Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let. »Goriška ljudska posojilnica'1 vpisana zadruga z omejenim Jamstvom* Nneolstvo in nadzorstvo je sklenila v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4'/,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilni na vknjižbe po 51/,%, na var&eino aH zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5V, %. Stanj« 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K» 113.882. — Hranilne vloge 1,554.989 13. —Posojila 1,570.810 3» — Vrednost hi S 110.675-— (v resnici so vredne veS). — Reservni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon žt. 79. ^mmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmšiM it F« Podberšic, avtoriz. kamnoseški mojster. Gorica, Tržaška ulica št. 17. -------- Priporoča -------- se slavnemu občinstvu za bližajoči so vseh vernift duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi preprostih ali finih iz kraškega kamna nijbolje vrste za 15 K in više, tsf "H ar? p! Prva konsumita zaloga olja Henrik Curiel Tekališče Jos. Verdi 42. GORICA Tekslišee Jos. Verdi 42. Specialitefa ojjkinega olja v bližini bodoče postaje Sv. Lucija-Tolmifl (Bohinjska železnica) se proda po nizki ceni hiša — sezidana pred 2 leti — z dvemi stanovanji i" pripadajočimi prostori in vrtom. Resm ponudniki si lahko ogledajo hišo W opozorijo prej gradbeno podjetje brato* Bedlich in Berger v Tolminu. Na želi0 se pošlje tudi obris in točen oplb poslopja. Pozor! Srednje vrste a 32 kr. liter fine „ „ 36 „ „ iz Istre ,, 40 „ n „ Corfu ,, 48 „ „ „ Bari „ 56 „ n „ Molfette „ G4 „ „ „ Provenee „ 72 „ „ „ Monte S. Angelo „ 80 „ „ „ Luke „96 „ „ iio se naročila v nosoduh od 5. 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezplačno pofttljanjo na dom. ! Jedilno olje >. po 28 Rr.