GLEJ5M3Ša amoŽSJfSH iec^BJe). / \ JtsESSJfZ / L>30^U3Jt)J^š). 1 \ 2>EZ' *r n> 7ZT C < n> Pd CD D< cz ZJ (D Ln 7^* O < 1J n> MO ^llllllllllllllllllllllll „ JUGOERSIM“ TRGOVSKA DRUŽBA VEKOSLAV PELC & DRUGOVI v LJUBLJANI Vegova ul. štev. 8. Brzojavke: Jugoeksim. Čekov. ur. štev.: 13.160. EKSPORT in IMPORT. Trgovina s špecerijskim, kolonijalnini, tnaterijalniin blagom, deželnimi in poljskimi pridelki in izdelki, mlcvskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo in drobno. Spored Drama: Januar 9. torek — Zaprto. n 10. sreda — Čudež sv. Antona in Črna dama iz sonetov. Izven „ 11. četrtek — Idiot. (Začetek ob pol 8. uri.) Red A M 12. petek — Liliom. Red E »> 13. sobota — Svatba Krečinskega. Delavska predstava po znižanih cenah. Izven n 14. nedelja — Peterčkove poslednje sanje. (Ob treh popoldne.) Izven » 14. nedelja — Čudež sv. Antona in Črna dama iz sonetov. (Ob 8. zvečer.) Izven 15. poned. — Liliom. Opera: Red C Januar 9. torek — Sevilski brivec. Red A n 10. sreda — Mefistofeles. Red D - 11. četrtek — Prodana nevesta. (Vojaška predstava). Izven »» 12. petek — Triptychon. Red C n 13. sobota — Jenufa. RedB n 14. nedelja — Sevilski brivec. Izven " 15. poned. — Zaprto. Najfinejša svetlobna telesa za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d. v vsakem poljubnem slog-u, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, Steklu I. t. d. edina j ugoslo venska »Svetlobna industrija VESTA". Naročila samo na atelje „VESTE“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 81 Začetek ob 8. Konec okrog 10. ČUDEŽ SV. ANTONA. Satirična legenda v dveh dejanjih. Spisal M. Maeterlinck. Poslovenil F. L. Režiser: FR. LIPAH. Sveti Anton Gustav . . Ahil . . . Doktor . . Župnik . . Policijski poročnik Policijski seržant . Jože . Virgina . . Gospodična Hortenza Leontina . . Valentina Prvi stražnik Drugi stražnik Prvi gost Drugi gost . Sorodniki in gostje g. Kralj, g. Peček, g. Markič, g. Terčič. g. Ločnik. g. Medven. g. Plut. g. Cesar, gna Rakarjeva. gna Gabrijelčičeva. gna Zborilova. gna Gbrjupova. g. Smerkolj, g. Sancin, g. Kumar, g. Bertok. Sedanjost. Malo mesto v provinci. CRNA DAMA IZ SONETOV. Medigra. Spisal B. Shaw. Poslovenil F. L. Režiser: FR. LIPAH. Črna dama.................................gna Gabrijelčičeva. Zagrnjena dama............................ga Šaričeva. Dvorni gardist............................g. Cesar. Mož v plašču..............................g. Lipah. Fiu de siecle 15/1600. Poletna noč na terasi whitehallske palače v Londonu. Začetek ob pol 8. Konec okrog 11. IDIOT. Roman. Spisal Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Za oder priredil Boris Putjata. Prevel Vladimir Levstik. Režiser: BORIS PUTJflTfl. Čitalec.................................................g. Lipah. I. slika. V kupeju III. razreda. Parfen Rogozi n.........................................g. Putjata. Knez Miškin.............................................g. Rogoz. Lebede v . . . . ............................g. Ločnik. II. in III. slika. Knez Miškin se seznani z Jepančinovimi. Ivan Fjodorovič, general Jepančin.......................g. Terčič. Jelizaveta Prokofjevna, njegova žena....................ga Rogozova. Aleksandra 'j < gna Mira Danilova. fldelaida hčerke Jepančinove....................■! gna Zborilova. flglaja > v ga Šaričeva. Knez Miškin.............................................g. Rogoz. Gavrilo flrdaljonovič, imenovan „Ganja“.................g. Gregorin. IV. slika. Družina lvolginova. flrdaljon flleksandrovič Ivolgin . ....................g.- Peček. Nina Aleksandrovna, njegova žena ....... gna Rakarjeva. Ganja'v < g. Gregorin. Varja / Ivolginovi otroci ... ...........< gna Gabrijelčičeva. Kolja ) '-gna Gorjupova. Ferdiščenko, njih stanovalec............................g. Cesar. Nastasja Filipovna......................................ga Nablockaja k. g. Rogožin........................................... g. Putjata. Knez Miškin.............................................g. Rogoz. Lebedev ...............................................g. Ločnik. Pticin..................................................g. Smerkolj. — 3 — V. slika. Nenavaden dogodek pri Nastasji Filipovni. Nastasja Filipovna..........................................ga Nablockaja k. g. Darja flleksejevna......................................y . ga Juvanova. fltanazij Ivanovič Tockij...................................g. Kumar. General Jepančin............................................g. Terčič. Ganja ......................................................g. Gregorin. Pticin......................................................g. Smerkolj. Mladi človek ... ................................g. Sancin. Stari človek................................................g. Medven. Katja, služkinja............................................gna Polajeva. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Rogožin...........................'.........................g. Putjata Lebedev.....................................................g. Ločnik. . Ferdiščenko.................................................g. Cesar. Poročnik Keller............................................. . g. Markič. VI. slika. Pobratimstvo. Rogožin.......................................•.............g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Vil slika. „Vitez klaverne postave". Jelizaveta Prokofjevna......................................ga Rogozova. Aleksandra \ ( gna Mira Danilova fldelaida ] hčerke Jepančinove .... . .{gna Zbofilova flglaja ' 'ga Šaričeva. Kolja Ivolgin...............................................gna Gorjupova. General Ivolgin.............................................g- Peček. Knez Miškin ...............................................g. Rogoz. Lebedev ................................................ g. Ločnik. VIII. slika. Na zeleni klopi. Jelizaveta Prokofjevna......................................ga Rogozova. flglaja Ivanovna . . . .............................ga Šaričeva. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. IX. slika. Sestanek. Nastasja Filipovna . ................................ga Nablockaja k. g. flglaja Ivanovna............................................ga Šaričeva. Rogožin.....................................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. X. slika. Brezumca. Rogožin.....................................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. - 4 — I Začetek ob 8. Konec po 11. LILIOM. Predmestna legenda v sedmih slikah. Spisal Franc Molnar. Prevel iz nemščine Osip Šest. Liliom . . Julka .... Marička . . . Gospa Muškat Liza .... Gospa Bezeg . Fičur .... Mladi Bezeg Wolf Breitfeld . Strugar . . . Lincmann . . Policijski komisar Berkovič Policijski koncipist Stari stražnik . Prvi policaj . . Drugi policaj . Prvi detektiv . Drugi detektiv Zdravnik Doktor Reich . Stefan Kadar . Režiser: OSIP ŠEST. g. Peček, ga Wintrova. ga Rogozova. ga Juvanova, gna Gorjupova. gna Rakarjeva. g. Rogoz, g. Lipah, g. Plut. g. Sancin, g. Gregorin, g. Kumar, g. Smerkolj, g. Danilo, g. Kumar, g. Medven. g. Cesar, g. Kralj, g. Drenovec, g. Šest. g. Terčič. g Markič. Štiri hišne,7 dva detektiva, dva delavca, lajnar. Dejanje se vrši v budimpeštanskem „pratru“. Po prvi, tretji in peti sliki daljša pavza. TRGOVSKA BAKRA d. d, - LJUBLJANA selehiubbbob ut. i preje SLOUENSKA ESHOMPTHfl BiMHfl :::: izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. :::: - 5 - Začetek ob 8. Konec ob 10. Svatba Krečinskega. Komedija v treh dejanjih. — Spisal A. Suhovo-Kubilin. Prevel R. Peterlin-Petruška. Režiser: B. PUTJATA. Peter Konstantinovič Muromskij, bogat jaroslavski posestnik......................g. Sest. Lidica, njegova hči ... .'.................gna Gorjupova. Ana Antonovna Atujeva, nje teta.....................gna Rakarjeva. Vladimir Dmitrič Nelkin, posestnik . . . w g. Cesar. Mihael Vasiljič Krečinskij..........................g. Kralj. Ivan Antonjič Raspljujev............................g. Putjata. Nikanor Savič Bek, oderuh...........................g. Kumar. Fjodor, strežaj Krečinskega.........................g. Medven. Tiska, vratar pri Muromskih.........................g. Markič. Policijski uradnik..................................g. Sancin. Sluge. Dejanje se vrši v Moskvi v dobi osvobojenja ruskih kmetov. Priporočamo . Kolinsko „ .. cikorijo. Začetek ob 3. Konec ob 6. Peterčkove poslednje sanje. Božična povest v štinh slikah. Spisal Pavel Golia. Godbo zložil g. Balatka. Režiser: O. ŠEST. Božični možiček ....................................g. piut. I. Jezu'ček obdaruje bolnega Peterčka. Peterček.............................................gna Vera Danilova. Babica...............................................ga Juvanova. Berač ^ Čarodej Grča /......................................‘ Peček. Mamica ..............................................ga Šaričeva. Mesec, princ lazurnih dalj...........................g. Lipah. Jezušček, Marija, Sv. Jožef. II. Pri kralju Matjažu. Peterček.............................................gna Vera Danilova. Čarodej Grča.........................................g. Peček. Mesec, princ lazurnih dalj...........................g. Lipah. Mamica ..............................................ga Šaričeva. Kralj Matjaž.........................................g. Danilo. Kraljica Alenka .... ....................ga Wintrova. Kraljična Alenčica................................... gna Mira Danilova. Poveljnik telesne straže.............................g. Drenovec. Prvi vojščak.........................................g. Kralj. Drugi vojščak.................................. g' Medven. Tretji vojščak.......................................g. Markič. Vratar ..............................................g. Kumar. Glasnik..............................................g. Sancin. Matjaževi vojščaki in vitezi, paži. III. Sveta noč v gozdu. Peterček.............................................gna Vera Danilova. čarodej Grča.........................................g. Peček. Mesec................................................g. Lipah. Mamica...............................................ga Šaričeva. Oče Hrast, župan gozdov gorjanskih...................g. Gregorin. Carodejka Bukva......................................gna Rakarjeva. Meglica-Krasotica....................................gna Gabrijelčičeva. Palček-Strahopetček..................................gna Gorupova. Jezušček ...,................................................. o.**. Marija............................................... * * * Sv. Jožef.......................................................... *** Gašper, | ^...................g. Ločnik. g g- Angeli, Palčki, Palčice, gozdno prebivalstvo: drevesa, živali itd. Miha. \ Sveti trije kralji ■!.........................g. Terčič. Boltazar, ) l ...... g. Sancin. IV. Jezušček odpelje Peterčka k mamici. Peterček . Mamica . . Berač . . Babica . . Bog Oče . Peterčkov oče............................................g. Kumar. Jezušček, Marija, Sv. Jožef, sv. Trije kralji, sv. Miklavž, svetniki, angeli. Plese naštudiral g. Pogiolesi, dekoracije naslikal deloma po načrtih akad. slik. I. Vavpotiča g. Skružny. PRISPEVAJTE ZA BORŠTNIK-VEROVŠKOV NAGROBNI SPOMENIK. Darila so najlepše -„slihe“. Oglejte si jih Aleksandrova c. S. V.BEŠTER^HEliOS* Začetek ob pol 8 Konec po 10 SEVILSKI BRIVEC Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevel A. Funtek. Dirigent: NEFFflT. Grof Almaviva........................ Bartolo, zdravnik.................... Rozina, varovanka v hiši Bartola Figaro, brivec.................... Basilio, učitelj glasbe . . . Fiorello, sluga Almavive . . I. sluga (tenor) .... II. sluga (bas)................... Berta, hišna pri dr. Bartolu . Častnik...................... Notar............................. Režiser: SEWASTIANOW. g. Kovač, g. Zupan. ga Lovšetova k. g. g. Levar, g. Betetto, g. Zorman, g. Banovec, g. Pugelj, ga Smolenskaja. g. Zorman. q. Perko. Vojaki, godci. Dejanje se vrši v Sevili. Prva vprizoritev 5. februarja 1816 v Rimu. Dr. Bartolo, postani, ohol, uezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V peiju jo poučuje Basilio, intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof Almaviva, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a , spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva Pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt. V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danos Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda Postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi, da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani bili za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom. HOTEL ..SOČA", LJUBLJANA LASTNIK H. POTOČNIK. D SV. PETRA CESTA 5. — 10 Začetek ob pol 8. Konec po 11. MEFISTOFELES. Opera v štirih dejanjih s prolggom in epilogom. Besedilo po I. in II. delu Goethejevega „Fausta“ priredil in vglasbil ftrrigo Boito. Dirigent in režiser: Friderik Rukavina. Prvi del. Prolog' v nebesih. Mefistofeles ...................................................g. Zathey. Glasovi nebeščanov, angelov, spokorjenk, zveličanih otrok. I. dejanje. Na veliko noč. Faust...........................................................g. Šimenc Wagner..........................................................g. Bratuž. Mefistofeles....................................................g. Zathey. Meščanje, meščanke, lovci, študentje, obrtniki, gostilničar, Hanswurst. Godi se pred mestnimi vrati. Sprememba Faustova soba. Faust . . ...............................................g-. Šimenc. Mefistofeles....................................................g. Zathey. II dejanje Na vrtu. Faust (pod imenom Henrik).......................................g-. Šimenc. Margareta...................... ................................gna Zikova. Mefistofeles.....................................................-g- Zathey. Marta................................ ..........................gna Sfiligojeva. Sprememba. Valpurgina noč. Mefistofeles.....................................................g-. Zathey. Faust............................................................g-. Šimenc. Vešče, zli duhovi, čarovnice Pozorišče: pogorje Herz. III. dejanje. Smrt Margarete. Margareta...............................................”... gna Zikova Faust g Šimenc. Mefistofeles......................................................g. Zathey. Krvnik. Glasovi neba. Godi se v ječi Drugi del. IV. dejanje. Klasična sabatna noč. Helena.................................................... gna Thalerjeva Pantalis........................................................gna Sfiligojeva. Faust............................................................-g- Šimenc. Nereus.................................-........................g. Bratuž Koretide, sirene, paži. Godi se ob Egejskem morju v mesečini. Epilog. Faust . g. Šimenc. Mefistofeles . . g. Zathey Sirene, prikazen zveličanca, zbor nebeščanov. - 11 Prolog v nebesih: V višavah nad mračno pokrajino prepevajo nebeški zbori. Naenkrat se prikaže na visoki skali Mefisto ter se roga Bogu, kakšnega poglavarja je v človeku ustvaril svoji zemlji. Ko ga vpraša glas iz oblakov, ali pozna Fausta, zasmehuje i tega in se ponudi, da zapelje tudi to »izjemo med ljudmi«. Bog sprejme stavo. Z zbori angelov, popolnega očiščenja še čakajočih krilatih duhov, spokornikov in pravičnikov konča prolog. I. dejanje: I. del: Velika noč. Faust je prišel danes s svojim fa-mulom Wagnerjem v prosto naravo, ki je že polna meščanov, kmetov in drugih šetalcev. Naenkrat opazi Faust »sivega meniha«, ki se jima v čudnih kolobarjih vedno bolj približuje. Wagnerju je prikazen sicer samo navaden menih, Faust pa se z neprijetnim občutkom vrne v svojo delavnico. In res se je uprav hotel poglobiti v premišljevanje svetega pisma, ko ga prekine v tem — sivi menih, ki pa se takoj prelevi v elegantnega kavalirja — Mefista. Le malo časa se Faust ustavlja njegovim izkuš-njavam: zapiše mu dušo, Mefisto pa razprostre svoj plašč in oba se dvigneta po zraku od tod. II. dejanje: Vrt. Faust se izprchaja po njem z Margareto, Mefisto kot nekak njegov služabnik z njeno prijateljico Marto. Margareto moti samo še to, ker se ji zdi, da se njen ljubimec Faust, ki se skriva zdaj za imenom Henrik, ni veren. No, z raznimi sofističnimi odgovori jo pomiri, in naposled deklica sprejme od njega celo stekleničico omamne pijače, ki naj ž njo vspi svojo mater, da bo mogel on po noči k njej. II. del: Sabatna noč na Brocknu, zbirališču čarovnic in vešč. Mefisto preganja Fausta na strmi poti navzgor. Kmalu potem, ko sta dospela na vrh, so prišle tudi čarovnice in prične se bakanal. Mefisto nastopa tu gori kot kralj vseh pogubljencev. Držeč v roki stekleno kroglo, zasmehuje svet in jo potem med infernalnim smehom svojih podložnikov razbije ob tla. III. dejanje: Margaretina smrt. Nesrečno dekle so obsodili, da je zavdala svoji materi in vtopila svoje dete ter zdaj v ječi pričakuje jutra, ko ima priti rabelj po njo. Faust je preprosil Mefista, da jo reši. Prideta v ječo in .Faust roti ljubico, naj bi šla ž njim; toda vse zaman; njen radi tolikih grozot zmedeni duh le čuti, »da stoji pri vratih satan« in noče sprejeti take pomoči. Sicer pa kaj ji bo po vsem tem še svet? Nestrpno priganja Mefisto Fausta, naj se odloči tako ali tako ter ga naposled odvede. V tem hipu vstopi krvnik s svojimi hlapci. »Izgubljena!« pravi še Mefisto. »Rešena!« odgovarjajo nebeški duhovi iz višav. IV. dejanje: Klasična sabatna noč na helenskih tleh. Mefisto je privedel Fausta sem, da mu da namesto Margarete zdaj Heleno, ki se pravkar grenko spominja svoje krivde, da je radi nje propadla Troja. Prikazen Fausta v sijajni opremi kavalirja iz XV. stoletja jo takoj omami in med prepevanjem siren, nimf itd. sprejme njegovo ljubezen. Epilog: Faustova smrt. Faust je spet v svoji delavnici, spet je pred njim odprto sveto pismo. Okusil je vse slasti tega sveta, »vžil ljubezen device in ljubezen boginje«, pa prav zato spoznal, da je resnica in sreča le pri Bogu. Zaman so zdaj vsi Mefistovi zadnji obupni poskusi, da bi Fausta še enkrat zvabil na prejšnje pustolovščine; Faust se oklene evangelija in umre. Nebeški duhovi trosijo cvetice na mrliča- Srdito se jih otepa Mefisto, a zaman: žgo ga kakor oglje in pod njih težo se pogreza v zemljo. Iz višave slave božjo zmago nebeški zbori. — 12 Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. PRODANA NEVESTA. Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel F\. Funtek. Vglasbil B. Smetana. Dirigent: fl. BflLflTKfl. Režiser: F. BUČAR. Krušina, kmet..............................g. Debevc. Katinka, njegova žena......................ga Smolenskaja. Marinka, njiju hči.........................ga Lewandowska. Miha.......................................g. Cvejič. Neža, njegova žena.........................gna Sfiligojeva. Vašek, njiju sin...........................g. Mohorič. Janko, Mihov sin iz prvega zakona ... g. Šimenc. Kecal, mešetar.............................g Betetto. Vodja glumačev.............................g. Bratuž Esmeralda, plesalka........................ga Matačičeva. Indijanec..................................g. Zorman. Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredila gna Svobodova, plešejo gna Svobodova, Chladkova in Vavpotičeva. Dekoracije naslikal g.Skružny. — Prva vprizoritev I. 1866. v Pragi. I. Zegnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da obljubijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku. II. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna in ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega. Janko proda Kecalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da postane žena Mihovega sina. III. Vašek se zagleda v plesalko Esmeraldo,, ki ga pregovori, da nastopi zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoblečenega ga vidijo starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek pa jim uide, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je Janko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo pokaže Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Naposled se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je po pogodbi Marinka njegova. Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina in rad privoli v ženitev. — I3 — Začetek ob pol 8. Konec okoli 11. TRIPTYCHON. Uglasbil G. Puccini. PLAŠČ. Besedilo zložil po Didiera Golda „La Houppelande" G. fldami Poslovenil M. P. Michele, gospodar čolna Luigi, težak .... Tinea, „ .... Talpa, „ .... Giorgetta, žena Michela Frugola, žena Talpe Prodajalec pesmi . . Ljubimec .................. Ljubimka . . . . . Težaki, lajnar, dekleta Dirigent in režiser: F. RUKRVINfl. g. Levar. g- Sowilski. Mohorič g. Zorman, gna Thalerjeva, gna Rewiczewa. g. Banovec, g. Bratuž, ga Ribičeva. Dejanje se vrši na čolnu. SESTRA ANGELIKA. Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I. Šorli. Sestra Angelika................................ . . gna Zikova. Teta kneginja..........................................ga Thierry-Kavčnikova Prednica..............................................gna Smolenskaja. Penitencijarka........................................gna Sfiligojeva. Predstojnica novic............................. .... gna Erklavčeva. Sestra Genovefa gna Lewandowska. Sestra Ozmina.........................................gna Kovačičeva. Sestra Dolcina ......................................gna Ponikvarjeva Sestri nabiralki...................................( 9na Ribičeva- 1 gna Jeromova. Novici.............................................f 9na ^°re"jak°Va- ^ gna Mišičeva. Sestra ključarica......................................ga Lumbarjeva. Dejanje se godi h koncu 17. stoletja v samostanu. GIANNI SCHICCHI. Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I Šorli. Gianni Schicchi...........................................g. Levar. Lauretta, njegova hči ..................................ga Matačičeva Žita, nazvana „Stara‘‘, sorodnica Buosa...................gna Rewiczeva. Rinuccio, nečak Zite.............................. g. Kovač. Gherardo, nečak Buosa.....................................g Bratuž Nella, njegova soproga................................. . . gna Koreninova Gherardino, njen sin......................................g. Habič. Betto iz Signe, svak Buosa........................ . . g. Zorman. Simon, sorodnik Buosa.................................. . .g. Zupan. Marco, njegov sin.........................................g. Pugelj. Ciesca, njegova soproga...................................ga Smolenskaja. Maestro Spinelloccio, zdravnik . . ...............g. Perko. flmantio plemeniti Nicolao, notar.........................g. Debevc Pinellino,'čevljar . . . ..............................g. Erklavec Guccio barvar.............................................g Ribič. Dejanje se vrši v Firenci leta 1299. — Dekoracije naslikal g Skružny. 14 Plašč. Michele, lastnik čolna, ležečega zdaj v kanalu Sene pred Parizom, ima lepo mlado ženo. Med težaki, ki nalagajo in razkladajo blago njegovega čolna, služi tudi Luigi, mladostni prijatelj njegove žene. Med njim in njegovo ženo vzplamti ob spominih na otroška in svobodna leta ljubezen, ki konča s tem, da zadavi Michele svojega tekmeca ter skrije truplo pod svoj plašč. Sestra Angelika. V tihem samostanu živi sestra Angelika in se pokori za svoj greh iz mladosti. V obupu si hoče končati življenje: nabere si strupenih rož in se zastrupi. V smrtnem boju si izprosi od svojega umrlega sinčka, naj ji da znamenje, če sme k njemu. In res je »Marija ta čudež storila«! Ko zapoje zvon, odide s- Angelika kakor zamaknjena v svojo celico. Čim pa je v samostanu vse tiho, se njena vrata spet odpro, in ona pride na vrt, kjer si zapali ogenj, pristavi prsten lonček in si nabere vanj strupenih rastlin. Ves čas v misli, da jo je z Marijinim privoljenjem poklical sinček, izpije potem strup. Sedaj naenkrat spozna svojo grozno zmoto in svoj strašn greh. Obupno kliče Marijo, naj jo reši: naj je ne pusti umreti v smrtnem grehu in ji da znamenje, da ji je odpustila. In glej: nenadoma se razsvetli vsa cerkvica, in čudež se prične: Vrata cerkvice se počasi odpro in v tajinstvenem svitu se vidi vsa polna angelov. Na pragu se prikaže Marija Tolažnica, slovesna in mila, pred njo plavolas deček v beli obleki. Marija napoti dete, ne da se ga dotakne, proti umirajoči, ki izteguje roke proti njemu. Dete počasi napravi prvi, drugi in tretji korak. Ko je dete že čisto blizu, se s. Angelika počasi zgrudi in umre. Čudež ugasne. G i a n n i S c h i c c h i. Florentinski bogataš Buoso Donati je umrl in za njegovo veliko premoženje, ki ga je pokojnik volil fratrom, se vname velik prepir. Gianni Schicchi, z vsemi žavbami namazani premetenec, vso zapuščino prav po salamonsko razdeli: mrtveca da na skrivaj pokopati, sam pa leže v pokojnikovo posteljo in kot falso Donati narekuje testament notarju znova. Vsakemu kaj zapusti, sebi pa seveda največ. Prevara mu izvrstno uspe, dejanje je polno tragikomičnosti in vse skupaj se konča tako, da ima vsak, česar si želi: s svatbo dveh mladih zaljubljencev. piiflDI C C DDIIMf'"* manufakturno LflnKLCo i ivII 1 V_< blago na debelo LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 36. Poštni predal 124. Poštni predal 124. — 15 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11 PASTORKA JENUFA. Opera v treh dejanjih. Besedilo spisala po drami iz življenja moravskega naroda Gabrijela Preissova. Poslovenil Fran Govekar. Uglasbil Leo Janaček. Dirigent: L. MATAČIČ Režiser: VASILIJ SEWASTIMNOW. Stara Burjevka, užitkarica in gospodinja v mlinu................gna Sfiligojeva. Laca Klemen 1 ., . , _> . . (g. Sovilski. f polbrata, vnuka Burjevke< *. St.evo Burja J Ig. Šimenc. Cerkovnica Burjevka, vdova in snaha stare Burjevke..............ga Thierry-Kavčnikova. Jenufa, njena pastorka.................ga Lewandowska. Prvi mlinski hlapec....................g. Cvejic. Rihtar.................................g. Zupan. Rihtariča.................... ga Erklavčeva. Karolka, njiju hči.....................ga Matačičeva. Pastirica..............................ga Smolenskaja. Barena, prva dekla v mlinu .... gna Korenjakova. Jano, pastirček........................ga Ribičeva. Muzikanti, vaščanje. I. dejanje v mlinu pri Burjevih. II. in III. v sobi cerkovnice. Med I. in II. dej. poteče pol leta. Med II. in III. dva meseca. I. premijera Jenufe v Brnu 1904. Premiera v Narodnem gledališču v Pragi 26. maja 1916. 1. dejanje. Cerkovnica, stroga in odločna žena ima nelastno hčerko, pastorko Jenufko, katera se je zaljubila v lahkomiselnega, razburljivega bratranca Števo — in se mu vdala. Toda, ko se vrne nekega dne Števo pijan od nabora, je njegova ljubezen hladnejša. Odločna in razumna cerkovnica spregovori s Števom resno besedo ter dovoli ženitev samo pod pogojem, da se nikdar več ne opije. Da mu rok na poskušnjo enega leta. Jenufko pa ljubi tudi resnejši, moški Laca. Boli in grize ga zavest in prepričanje, da se je lahkomiselni in vrtoglavi Števo zaljubil samo v lepo Jenufkino lice in nekega dne ji v razburjenju prereže lice, v misli, da ji pokvari s tem obraz in jo naredi grdo. — 16 — II. dejanje. Jenufka se je hotela zastrupiti. In zopet se posreči cerkovnici, da prepreči nesrečo. Pod pretvezo, da pošlje Jenufko na Dunaj v službo, skriva Jenufko pazljivo doma, kjer se ji rodi Števov deček. Cer-kovnica pokliče Števa in ga prosi, naj si vendar vzame nesrečno Jenufko. Vrtoglavi lahkomiselne? pa sc skesa in uteče. Obupana cerkovnica se odloči povedati vse Laci. In pošteno in odkrito mu opiše nesrečen položaj. Laca seveda premišlja. Moral bi si vzeti tudi Števovega dečka. V svojem strahu za Jenufko in njeno dobro ime, pravi cerkovnica Laci, da je dete umrlo. In po odhodu Lace, vzame dete in ga vrže pod led. Jenufko pa prepriča, da je dete na vročici umrlo. III. dejanje. Cerkovnica pripravlja svatbo Jenufke z Laco. In ko se hočejo napotiti v cerkev, krikne po vasi: Našli so pod ledom mrtvo dete. Nesrečna cerkovnica prizna sedaj svojo krivdo in se da odvesti na sodišče. Laca se zavzame za nesrečno Jenufko in ta spozna njegovo verno ljubezen mu pade v naročje. Namenita se skupno v svet, kjer hočeta začeti novo življenje. ZDENKA RODIČ damski modni salon Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 - - (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - - — 17 - t PEPIK DRVOTfl j ■ 1 Pisati ham je posmrtnico možu, ki smo ga vsi poznali in ljubili, pevcu, ki je tri leta med nami žvrgolel kot slavec in nas razveseljeval s s\ojim gtasom, z glasom, v katerem je bilo toliko duše, da je segal vsem, ki so ga poslušali, prav do srca. Njega poslušati — to je bil razgovor duš... Kaj bi se moglo napisati o\ našem mrtvem Pepiku Drvoti, ne da bi se nam krčilo srce ob misli: še včeraj med nami, na odru, nad orkestrom, predmet občudovanja in veselja vseli poslušalcev — danes pa že pod črno zemljo. Izpel je zadnjo svojo noto iz arije življenja... Pisati nam je posmrtnico zdaj, ko je tako polna življenja naša opera, ki jo je pokojnik tako ljubil, ko se svet razveseljuje in pričenja s predpustnim življenjem, ki ga je Drvota tako ljubil, ko živi v burnem tempu svoje veselo življenje Ljubljana, katero je naš Pepik nad vse ljubil... Ne da se nam pisati posmrtnice pevcu Drvoti. Generacija, ki ga je poznala, ga ne pozabi. 7a one, ki ga niso poznali, pa ne najdemo besed, ki bi označile zadostno, kaj smo izgubili, ko nam ga je izvabila smrt v veliki zbor večnonemih, molčečih, umolklih... a za nas, ki smo ga poznali, ne pozabljenih gledaliških umetnikov. Pepik Drvota je bil rojen v Stanem pri Pragi l. 1874. Ljudsko šolo in višjo obrtno šolo je dovršil v Pragi. Izučil se je soboslikarstva. Toda njegov lepi tenor ga je pripeljal od šole operetnega zbora v Nar. dixadlu v Pragi, operetnega gledališča v Smihovu na opero novega gledališča v Plzenj in končno do prvega tenorja na gledališču v Kralj. Vinohradih, kjer je ostal do vojne. Med vojno je služil kot desetnik v povozili skupini v Ljubljani, kjer so ga že takrat vsi poznali. Saj se še spominjate navdušenja, ki je vladalo na koncertu, ki ga je med vojno priredil v Unionu. Bit je med drugim tudi me-nažni oskrbnik vojaške kuhinje v Šmarju, kjer se ga še danes vse prav dobro spominja. Življenje v Sloveniji, bodisi na soški fronti, bodisi v etapi, se mu je med vojno tako prVjubilo, da je z veseljem sprejel Govekarjev engagement v zopet otvorjenem gledališču v Ljubljani l. 1918., kjer je prvič nastopil kot Janko v »Prod. nevesti« pri otvoritveni pred- * stavi 3. dec. 1()18. To vlogo je pel tri sezone. Koncem prošle sezone je obolel na ledvicah in jetrih, iskal si leka v Splitu, pa se vrnil težko bolan v Ljubljano. Avgusta je odšel v praško' bolnico, katero je zapustil šele 4. jan. t. 1. Ostavlja dva sinova, od katerih je eden češki nadporočnik, drugi pa zobni tehnik. — 18 — f PEPIK DRVOTA tenorist kr. Narodnega gledališča v Ljubljani. * 1674 v Slanem pri Pragi, + 1923 v Pragi. - 19 — Bil je velik prijatelj narave; vesel in vriskajoč je prehodil skoro vse naše planine in marsikatera pota bolje poznal kot kak domačin. Vsako leto je pohitel po končani sezoni s svojimi kolesi in prijatelji pod Krim, kjer so si postavili šotor in preživeli vesele počitnice kot skauti. Bil je poglavar družine, tako so ga imenovali vsi. Vsako jutra je vstajal prvi in ko se je divil prvim žarkom vzhajajočega sonca, je zadonel njegov visoki c in budil zaspance. Nato pa na vsakdanje delo. — »Pc'pik, k štedilniku pripravljat kosilo>/« In že je komandiral: »Ti po drva, drugi — po vodo, tretji — pomesti krog šotorov, ženske — pomivati in čistiti.« Tako so minevali dnevi naših igralskih skautov pod Krimom prav hitro, saj je bil Pepik vedno dobre volje, čeprav je imel skrbeti za 15 člansko družino, med katero je bilo tudi nekaj naraščaja. Zadnje leto sta napravila Pepik in Lojze Dolinar ličen kip sv. Janeza in sicer pri studenčku, pri katerem je napravil Pepik rezervar, iz katerega je zajemala vsa družina. Nameraval je s pomočjo prijateljev in dobrotnikov postaviti počitniški dom za igralce, mnogo je sanjal in se navduševal za to misel... In sedaj si v počitniškem domu, dragi Pepik, v domu, v katerem si odpočijejo vsi igralci, kadar doigrajo svojo vlogo na velikem odru življenja. Spavaj sladko v domači češki zemlji! Mi te ne pozabimo! Govor Br. Nušiča o priliki 40 letn. članov gg. Gavriloviča, Todoroviča in Stanojeviča. Štirideset let dela, truda, napora; na enem mestu, na enem poslu! ... Dandanes doživeti štiridesetletnico dela, to je pojava, ki zasluži že sama na sebi vse spoštovanje. Štirideset let tu, na teh deskah, izza te zavese, pred temi svetilkami! Štirideset let oblačenja, slačenja, šminkanja, mazanja; štirideset let razburjenosti, strasti, smeha in solz; štirideset let prebolevati tuje boli, živeti tuje življenje in umirati tujo smrt — glejte to je vsebina štiridesetletnega delovanja na teh deskah, izza te zavese in pred temi svetilkami. Vsak od teh treh proslavlja nocoj štiridesetletnico svojega dela, kajti mi se ne moremo držati računanja »Čiče Tlije«, češ da slavimo nocoj stodvajsetletnico umetniškega dela. Za današnje pokolenje gledaliških posetnikov predstavlja naša trojica tri velika imena z naših gledaliških lepakov, tri velike umetnike, katere hoče nocoj javnost proslaviti. Za nas, ki sodelujemo, najsibo že po dolžnosti ali iz ljubezni v tej hiši — predstavlja ta trojica lepo, bogato in svetlo prošlost; del življenja našega gledališča in morda najznačilnejši del v zgodovini naše gledališke umet-osti. ; - 20 — Za to zgodovino jc posebnega pomena doba, v kateri se javlja naša trojica in značaj njihovega pojava. Bila je to povojna doba, kakor jo imamo danes. Koncem 1878. se je sklenil mir po vojni, ki je držala celi dve leti po:d orožjem takrat še malo. Srbijo. Tudi takratne povojne razmere so imele iste dobre strani ko današnje. Duševna moč narodova, toliko časa uklenjena, a energija namenjena sama za tendence vojne — ko je naenkrat nastopil mir, se je razlila ta moč in energija kakor vino iz pravkar odprte šampanjke. Do tedaj nesvobodni duh je iskal oddiha v vseli pravcili in med omla-dino so se jeli porajati nervozni pokreti. Emotivne manifestacije in težnje, polne temperamenta. Samo takrat — pred štiridesetimi leti — ni bilo pred nami tako širokih polj in tako različnih problemov kakor so v današnji povojni družbi in povojnih razmerah. Vso svojo energijo smo posvetili ali notranji politiki ali kulturnemu delu, kajti v teh dveh pojavah se je javljalo naše duševno življenje... Naša originalna drama je bila takrat takorekoč monopol Matije Bana. Laza Kostič in Gj. .1 akšič, ki so hoiteli takrat izpregovoriti, so utihnili in molčali celili 20 let. Kmalu pa se pojavijo Manojlo Djor-djevič-Prizrenac, takoj za njim Nikola Djorič in Dragutin Ilič, a potem Glišič, Brzak, Milan Maksimovič, Stevan Jeftič, Kosta Kostič, Nušič in drugi. Takrat so napisali drame Andra Gavrilovič, Petar Petrovič, takrat je spisal tudi Vojislav svojega sežganega »Radoslava«. V dobi, ko obsipava en del omladine z rokopisi gledališko upravo, drugi del pušča šole in poklice in se posveča gledališkemu življenju. Milorad Gavrilovič, Sava Todorovič, Velja Miljkovič, Ljuba Stanojevič, Raja Pavlovič, Miloš Hadži-Dinič, Milivoj Barbarič, Bora Raškovič, Milorad Petrovič, Svetislav Djordjevič, Andra Milosavljevič, Relja Popovič, Andra Desiniirovič, Djura Boš-kovič in še mnogi drugi mlajši — ti vsi gredo h gledališču. To ni eden, nista dva — to ni slučaj, da so šli h gledališču; to je cel pokret, ki je vzrastel iz one ljubezni, katere smo bili prešinjeni do gledališke umetnosti. (Dalje prih.) Opombe k »Čudežu sv. Antona" in »Črni dami iz sonetov". O Maeterlinckovi satirični legendi »Čudež sv. Antona« se ne da nič drugega reči kot da nam slika in biča sedanjo družbo', predvsem razpoloženje glavnih dedičev, ki si obetajo težke dediščine. Pa tudi gospod doktor in njihovo strokovnjaško mnenje, pa tudi naivni gospod župnik pridejo na svoj račun, najbolj pa seveda gospodje od Policije in nič manj glavni dedič, ko slika vso dogodivščino pred policisti. Uboga dekla Virgina je sicer deležna svetnikovega blagoslova, toda hudomušni pesnik ji ni povsem odpustil njenih malih grehov. Naglavnih pa itak menda nima. Kako bi sprejela današnja družba svetnika, ki bi se pojavil lepega dne med nami tak kot je bil: preprost v svojem svetniškem sijaju, dober po Kristovem nauku in dosleden v svojem hotenju? Kaj bi storila današnja družba s takim svetnikom? — Po policijo bi poslala! No in prav ta neprijetnost se zgodi tudi našemu sv. Antonu. — 21 — Sluuvova medigra je pa že nekoliko bolj zapletena stvar. Toda Shaw vse natančno pojasni. Samo za one, ki se morda ne spominjajo več, bodi omenjeno, da je živel za časa hčere Henrika Tudorja VIII., angleške kraljice Elizabete, ki smo jo’ zadnjič videli v »Mariji Stuart«, v Londonu igralec Shakespeare, doma iz Straat-forda. Elizabeta mu je bila zelo naklonjena in je zelo ljubila nekatere njegove tipe n. pr. Falstaffa. — Toda dandanes ne vemo zagotovo o tem igralcu skoro ničesar. Njega dni so vse vedeli, sliko so nam kazali, podpis, fascimile, vse date njegovega življenja in pisateljevanja — danes pa raziskujejo in pravijo, da sploh živel ni. Shaw, ki nima rešpekta ne pred kraljico ne pred pesnikom, ni mogel napisati niti enega stavka, v katerem ne bi potipal s svojo pikrostjo zdaj tega zdaj onega. Posebno velike zgodovinske osebnosti niso nikdar varne pred; njegovo satiro. V drugih svojih delih je ošvrknil po Cezarju in Kleopatri, Katarini Veliki in Napoleonu. On si vse te zgodovinske veličine po svoje predstavlja in dasiravno nam slika popolnoma verjetne slučaje, nas vendar jezi, da jim polaga v usta stavke, ki te silijo« k smehu in jemljejo ves rešpekt do teh zgodovinskih oseb, ves ugled, kolikor ga narn je še ostalo iz šole. Samo za one, ki se ne spominjajo več, omenjamo citate, da bodo delo nemoteno uživali. Medigra se začne z besedami 1. prizora iz Hamleta: »Stoj! Kdo je?« in »Geslo«. »Vsi angeli in sveti posli božji!« vzklikne Hamlet v I. 4., ko ugleda duha svojega očeta. »Slabost, ime ti je ženska,« Hamlet, monolog I. 2. »Besede, besede, besede,« Hamlet, II. 2. »Kapunov ne morete krmiti bolje,« Hamlet, III. 2. »... smrt, birič brezčutni ne odlaša,« Hamlet, V. 2. »Stran, prokleta lisa! Vse dišave arabske ne bi dale tej drobni roki prijetnega vonja... Še enkrat ti pravim: Banquo je pokopan In ne more iz groba... Kar je, sc ne da izpremeniti...« govori lady Macbethova v Macbeth V. 2, v blaznosti, ker jo peče vest, da je nagovarjala moža k umoru. »Bog vam je dal en obraz in ve si delate drugega,« očita Hamlet Ofeliji v Hamletu, III. 1. »Pomirite osuplost Za trenotek,« pomirja Horacij Hamleta v Hamletu I. 2. »Zapisati je treba,« kliče Hamlet v I. 4. »O jaz, nesrečnih žensk najbednejša,« plaka Ofelija po razgovoru s Hamletom v III. I. »Gospod, jaz pogrešam povišanja v službi,« odgovarja Hamlet ironično Rozenkrancu v III. 2. po igralskem prizoru. In končno: »Vse drugo zamolčimo« so zadnje besede umirajočega Hamleta. Razgovor med kraljico, dvorno damo Mary in Shakespearjem nam omenja igri »Kakor vam ugaja« in »Mnogo krika za prazen nič«. — 22 — /' " p /S/'V Razno. Rekord gledališke igre. V Chicagu je umrl pred kratkim Frank Bacon, star 58 let. Kdo je ta Frank Bacon, se boste začudeni vprašali. Igralec in avtor gledališke igre, ki je imela rekordni uspeli, torej mož največjega svetovnega uspeha, kar jih v gledališki zgodovini pravzaprav imamo, l ak kolosalni uspeh je imela njegova veseloigra »Lightnin«, katero so prvič igrali poleti 1918 v New Yorku in katero še danes neprenehoma igrajo »pri razprodani hiši«, torej kar štiri leta vsak dan, dvakrat in tudi po trikrat na teden celo dvakrat dnevno. Pri vsaki predstavi je igral avtor sam naslovno vlogo, vsega skupaj je nastopil nad dvatisočkrat, dokler ga ni poklicala z odra smrt. Amerikanec prebroji uspeh takoj v dolarje in zanimivo je, koliko je zaslužil Bacon s to igro: pravijo, da nič manj kot 3 milijone 260 tisoč dolarjev. Kakšna je ta igra, ki polni vsak večer hišo »Gaiety Theatre«? Nič posebnega za nas Evropejce. Preprosta štorija o nekem starem vagabundu, ki živi pod tiranstvom svoje žene. Imata hotel, ki slovi radi tega, ker stoji na meji dveh amerikanskih držav, polovico hotela je v eni, druga polovica pa v drugi državi. V Ameriki ima vsaka država svoj posebni ločitveni proces in zato je ta imenitni hotel najidealnejši rendezvous za parčke, ki se jim je zahotelo po ločitvi, kakor tudi za one, ki jim diši zakon. Iz te posebnosti nastanejo vse mogoče komične situacije in igra »gre«. — Najbolj priljubljen je bil avtor sam v naslovni ulogi, katero je igral z veliko ljubeznivostjo in ko je moral po tretjem dejanju radi navdušenja med občinstvom vselej pred zastor, je po amerikanski navadi vselej na kratko nagovoril občinstvo in naznanil, koliko dolarjev je igra z današnjo predstavo zaslužila in je nato'pristavil še kako ljubko kratkočasnost. — Frank Bacon je bil eden onih gledaliških ljudi, ki so napeli in žrtvovali vse svoje sile — nikdar sitemu požeruhu — maliku uspehu. In kako težko mu je bilo najti pot do njega! Šele na starost, v 54 letih je igralca srečal uspeh, se mu prijazno smehljal in — ga nikdar več izpustil iz svojih vampirskili krempljev. Ni se ga mogel več rešiti, dokler ni izmučenemu glumcu otrla pot s čela — smrt... Amerika! Rekord uspeha! Igralec in — dolarski milijonar! Ubogi Frank Bacon! — »Cyrano de Bergerac.« Decembra je minulo 25 let (1897), odkar se je prvič igral E. Rostandov »Cyrano« v Parizu v Theatre de la Porte-Saint-Martin. Najbolj znani interpreti naslovne uloge so: Francoz Co-quelin, Italijan Novelli, Celi E. Vojan in Nemec J- Kainz. Letos se uprizori »Cyrano« tudi na našem odru. Gledališki muzej. Dunajsko časopisje je izprožilo misel, naj se ustanovi igralski muzej, nekak pantheon, v katerem naj bi se hranili filmski posnetki iz najbolj značilnih mest velikih ulog slavnih igralcev. Na ta način bi bil postavljen temelj za »Zgodovino človeškega izražanja sploh«. — Ce pomislimo, kako tragično je pravzaprav, da potomci niti pojma nimajo o velikih igralcih, ki so živeli generacije pred njimi, in da pri vsakem drugem umetniku živi njegova umetnina tudi po njegovi smrti — bi bilo pač velikega pomena obvarovati pozabljenja vsaj res velike gledališke umetnike vseh narodov. Tu bo seveda veliko vlogo igral govoreči film, o katerem smo že pisali. Vojaško gledališče v Češkoslovaški. Po statistiki kulturne sekcije češkoslovaške armade je češkoslovaško vojaštvo uprizorilo od februarja — 23 — do decembra 1922 skupno 324 gledaliških predstav, medtem 59 marijo-netnih iger. Tudi v naši armadi se goje gledališke predstave. Ni še dolgo tega, kar je bilo čitati, da so slovenski vojaki v neki južnosrbski garniziji z velikim uspehom igrali burko: »Kakršen gospod, tak sluga«. Igralčev sin- Nek tukajšnji igralec, družinski oče, je o božičnih praznikih vodil sinčka po ljubljanskih cerkvah in mu razkazoval jaslice. Otrok mu je nagajal in ko sta prišla domov, mu je oče zagrozil, da bi ga ostrašil: »Če ne boš priden, te dam v Šenklavž, da boš stal pri jaslicah mesto oslička.« »Papa, ti pojdeš pa v Trnovo za oslička stat.« »Zakaj pa jaz v Trnovo?« »Tani so večji,« je odgovorilo nedolžno dete. Nove knjige. V kr. založbi šol- knjig in učil je izšla Schillerjeva žalo-igra »Marija Stuart«, po Cegnarju predelal dramaturg O. Župančič, literarni uvod napisal prof. Lokar, s slikami Schillerja, Marije Stuart in kraljice Elizabete. — Učiteljska tiskarna pa je izdala Sem Benellijevo »Okrutno šalo« (Cena della beffe) v prevodu pesnika Al. Gradnika. Za Borštnik-Verovškov nagrobni spomenik so darovali: 10(1(1 Din neimenovani, 212 Din 50 p dram. odsek »Sokol« Vič, 125 Din Šentjakobski gled. oder, 100 Din g. ravn. Pečanka, 50 Din gdč. R- Thaler, gg. Navinšek, Levar, dram. odsek »Sokol Trbovlje«, 30 Din gg. Sadikov, I. Čebin, I. Deržič in A. Brandtner, 25 Din ge. Šestova, M. Šarič-Vardjan, gdč. V. Danilo, gg. A. Danilo, A. Drenovec, F. Lipah, B. Putjata, O. Šest, 1. Benčina, M. Širca in Rozman, 20 Din ga. P. Juvan, gdč. Z. Zika, Birkova, gg. Z. Kunc, K. Terčič, I- Medven, F. Tomažič, 15 Din gg. 1. Cvejčič, neimenovani, 12 Din 50 p ga. L. Rogoz, gg. Z. Rogoz, F. Gregorin, 10 Din ge. Lovšetova, Levandovska, W. de Thiery, gdčne. M. Danilo, N. Gorjup, A. Rakar, I. Zboril, V. Polaj, N. Gabrijelčič, Sfiligoj; neimenovana, gg. Mohorič, R. Železnik, Arko, L. Florenini, B. Peček, R. Kregar, P. Ločnik, V. Markič, M. Sancin, 1. Cesar, E. Kralj, I. Plut, M. Skrbinšek, F. Kumar, neimenovani, I. Štrukelj, I. Zalokar, neimenovani, I. Tokati, I. Tavčar, R. Juvan, M. Šimenc, P. Debevc, neimenovani, C. Bratuž, I. Zorman, L. Kovač, H. Zathey, D. Zupan, A. Balatka, A. Neffat Pleterski, A. Pugelj, M. Sovilski, neimenovani, I. Betetto, 5 Din I. Smerkolj, B. Sturm, neimenovani, prodane razglednice 87 Din. Skupaj 2822 Din. Vsem' darovalcem iskrena hvala! — »Udr. gled. igralcev.« — Prvi izkaz. Moderni kozmetični preparati za negovanje kože in las Juvenol-krema za lice in roke (mastna in suha). Juvenol-poudre za dame. Juvenol-shampoon. — Juvenol-voda za lase. Juvenol-olje za lase. Vsi Juvenol preparati so izdelani (prirejeni) po strogo znanstveno kozmetičnih principih. Lekarna Bakarčič, Lekarna Ramor, Lekarna Sušnik, Karlovška cesta. Miklošičeva cesta. Marijin trg. Drogerija fldrija, Šelenburgova ulica. — 24 — Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10. r Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3’50. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.