ju m i. vmvmrn* A « Edini slovenski dnevnik © ^ :: v Zedinjenih državah :: © O Velja za vse leto ... $3.GO ^ c^ ® @ Ima nad 8000 naročnikov. & 4Š> ^ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily ® :: in the United States :: S § Issued every day except @ : Sundays and Holidays : & @ ___*t* TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post OfBce at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 200. — STEV. 200. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 24, 1912. — SOBOTA, 24. VEL. SRPANA, 1912. VO LUME XX. — LETNIK XX. ■S f f Dolarji in politika. S sdnjeamerikanske K velikemu policijskemu Značilno priznanje ! železnice spojene | škandalu v New Yorku K VELIKEMU POLICIJSKEMU ŠKANDALU. Archbold, vodilni duh Standard Tako poroča predsednik Interna-Oil družbe, je podal svojo ver-1 tional Railroad Co. of Central njo o prispevkih fea volitve. Amerika. — Velikanski kapital —o— —o— j POTRJENE OBTOŽBE. ZA POVZDIGO TRGOVINE. Od petrolejske družbe je dobil V enem letu bo po načrtih ravna- Bliss $100,000, Penrose $25,000 za volilno kampanjo telja Keitha izvršena zveza železnic Mehike in Zdr. držav. T«* dni s pariiikom ' Alinirante" došli predsednik International Railroad < o. of Central America in podpredsednik L niated Fruit < o.. Minor ati poštni voz in potnike. S smrtonosno rano v srcu so ga prepeljali v tukajšnjo bolnico. Posrečilo se mu je /.vezati tri poštne uradnike ter oropati pošto. Nato je šel v Pull-man-voz ter oropal potnike. Ko je dospel vlak na tukajšnjo postajo. je drznega roparja naskočil sprevodnik Smith. Nastala je ra-huka. tekom koje je dobil ropar smrtonosno rano. N aro pane stvari so našli v njegovem ročnem Lr i-i"ii Lr ■ a Še več policijskih inšpektorjev v mreži okrožnega pravdnika. Trije možje delili 'graft'. GROŽNJE BANKIRJEM. Whitman grozi bankirjem z veliko poroto, ako ne naznanijo v-logr visokih polic, uradnikov. Washington. I>. *'.. 23. avg. — John Archbold ki je znan javno sti kot politični manager in vodil ni duh Standard Oil Co. je bil včeraj zaslišan pred senatnim komitejem. ki vodi preiskavo glede fondov v volilni kampanji leta r.»<>4. Predmet tvori, kot že znano, prepir med senatorjem Penrose in Kooseveltom. Komite je Areh-balda zaprisegel in senator <'lapp j**, vprašal, koliko je prispevala Standard Oil Co. k volilni kampanji letu r>»4. Arehbald je odgovo-i d: Dali smo republikanski stranki dve svoti na razpolago. Prvo jMOO.IMH'. katero smo izročili Cornelius N Blis.su. Druga svota. .t-2f>,la<-Hiia Arehbald jc odgovoril, da v gotovini. Ne morem pa najti nobenega pismenega potrdila. - Roosevelta seveda strašno je zijo ta razkritja, ki kažejo v kaj čudni luči njegovo vpitje proti "bossom". Včeraj je i/ja-vil v uredništvu "Outlooka", d-i je \ se zlagano, senatorja Penrose je imenoval "sleparja". Ce bo ta zagovor obveljal, je veliko vprašanje. Vstaši v Mehiki razkropljeni. Washington, D. «'., 23. a\g. — Poročilo iz Mehike pravi. da so se vstaši po zadnjih porazih razkropili na vse strani ter da plenijo in požigajo v manjših krajin. Konzul Združenih držav v Hor-mosilla poroča, da je taka vsta-ska tolpa napadla sel išče Pesgni-ra tet \ okrožju razdejala pet mostov in vse telegratične naprave. Zrakoplovec ponesrečil. Dayton, <).. 23. avg. Pri nekem poizkusneiu pfdetu s svojim hidro-planom je padel včeraj Orvilie Wright s svojim strojem v Miami River. Na srečo pa je bila reka ua tem uiesMi zelo plitva in je radi teK;i ostal gornji del »troja nad vodo. <*rvdle Wright se je le malo opraskat na čelu m so njega in stroj kmalu privlekli na suho. Senzacioneien samomor v Nemčiji. Podpolkovnik baron Rlieinhaben «ritašgvbanea aedj strni n-b mi brat bivšega ministra in sedanjega predsednika Renske province, je izvršil v Koblcneu na Nemškem samomor. /esti iz inozemstva. Crnagora moblizuje. v eni in isti sobi. Skrajna drznost vstašev. laškn-turška Vojna še ne bo kmalu končana Di -žavni pravdnik je obvestil včeraj štiri bankirje, da bodo povabljeni pred veliko poroto, ako prostovoljno ne dajo podatkov o hranilnih vlogah dveh inšpektorjev in dveh najvišjih civilnih uradnikov v policijski službi. To je bil prvi oficijelnf korak za znajdbo skrivališča tajnih zakladov visokih uradnikov in njihovih zaveznikov. Preiskava je dognala nadalje, da so si trije možje delili 'graft' v dolenjem mestu. 'Craftarji* so nek inšpektor, nek politik in nek civilni uradnik, i Vse moštvo drž. pravdnika zbi-! ra dokaze proti ' grafterjem Državni pravdnik je dobil vče-1 raj vse listine, nanašajoče se ua i razupite hiše in igralske beznice., Detektiva Steinert in White sta ; bila postavljena pod jamčevino • $10,000. * Včeraj so se jele širiti vesti,, da je bil prijet 4Lefty Louie'.; Kasneje se je izkazalo, da so te; vesti neosuovane. - Bojevite ženske. Macalester, Okla.. 23. ivg. —j Tukaj so priprli dve ženski, ki sta ! se poslužili revolverjev, da poravnate zakonske prepire. Prva je neka A. L. Turiev, ki je streljala na. Leno Shoemaker, ker je bil njen mož malo preveč prijazen z njo. Neka Samuel Beck pa sedi' radi tega. ker jo dolže, da je urno-, rila svojega ločenega soproga. I*-! strelila ga je. ko je bil prišel na obisk, baje radi tega. ker se jo bala. da bode napadel njene otro ke. — - Za sedaj še ne bode ustreljen, j Reno, Nevada. 23. avg. — An-i drew Mirkovič, < 'rnogorec, ki je' bil radi umora nekega trgovca! obsojen ua smrt. za sedaj še ne boi ustreljen. Po novi postavi si v tej j državi vsak. ki je obsojen na smrt j lahko sam voli način smrti. Mir-i kovič se je bil odloeil za smrt s. kroglo. Njegov zastopnik je vložil apelacijo in izvršitev obsodbe j ki bi se imela vršiti danes, so odložili. Sodišču je došlo veliko prošenj. : v katerih prosijo ljudje, naj se i prepusti njim izvršitev. __ ; i Dela pri panamskem prekopu. Washington, D. C., 23. avg. — I)ne 5. avg. je bila končana pe-j ta šestina dela pri panamskem prekopu. Odpraviti pa je treba za 6,903.000 kubičnih yardov več zemlje, kakor so izračunili pred j enim letom. , Domnevan umor. V hotelu Boulevard na Broad-! way v New Yorku so našli v po-j stelji popolnoma razgaljeno trup- , io ženske. Ambulančni zdravnik ! je izjavil, da je žensko, 301etno j | Julijo M. Curran, zadela srčna j i kap. Coronerjev zdravnik pa pra-| vi. da je bila ženska umorjena, ker je natančno opaziti znake j davljenja na vratu. Curran je bi-[ la prišla prejšnji večer v hotel v .spremstvu nekega možkega. ki se je vpisal v knjigo kot "Reilly s soprogo." Zakon glede ponarejanja živil. Predsednik Taft je podpisal včeraj zakon, oziroma razširjenje določb zakona glede ponarejanja živil na nepravo etikiranje paten-tiranil zdravil. j20 umorov izvršenih ! v eni in isti sobi. —o- i i V West Hammond, Ind. so iznaj-dli "smrtno sobo", v kateri je bilo umorjenih 20 ljudi. STRAŠNA NAJDBA. Revolucija v Nicarapi, Skrajna drznost vstašev. Zagrozili po, da zazgejo in izple-nijo pristaniško mesto v pričo amerikanske topničarke. INTERVENCIJA. Predsednik Taft posije nekaj polkov zvezne armade v Nica-raguo, če ne bo kmalu miru. —o— Washington, D. C.. 23. avg. — K rv.»željna vstaška družba v Nicaragui je zagrozila, zažgati in izpleniti pristaniško mesto Co-rinto pod topovi tam se nahajajoče amerikanske topničarke j "Annapolis". Ako bi se posre-1 i 1 o vstašem uresničenje te pre-; drzne grožnje, bi bilo glavno me- i sto Managua odrezano od obali. [ Kapitan Terhune, ki se je podal v Managiio, je dobil takoj ukaz, da se takoj vrne na svojo ladjo j in bombardira vstaše, če napade-; jo Corinto. Oklopna križarka 'California .j ki se nahaja na poti iz San Dj-| ego. Cal., v Panamo, je dobila j povelje, naj se vstavi v ('or i rito j in i/krea tam 340 pomorskih vo-! jakov in mornarjev. Jutri oiidei transpol-tni parnik 'Prairie' s j 7r>0 možmi iz Philadelphije, in do j prihodnjega četrtka ho na niča-J raguajskih tleh 2500 amerikan-l skih pomorskih vojakov in mor*! narjev. Ako ta vojna sila ne bi j zadostovala za strahovanje vsta- ( nekaj polkov zvezne armade v nemirno republiko. Zakonodajna pred'oga dovoljena Predlogo za zvezno zakonodajo. eksekutivo in justični department, kojo je že dvakrat veti-ral, je včeraj podpisal predsed-j nik Taft. ko so črtali nekatere določbe, katere mu niso ugajale. Cena vožnja. Paraik od Austro-Americas* j pro*« ARGENTINA odpluje dne 31. avgusta 1312. Vožnja srtaas iz New Yorka do Tr*ta in Rek« #35 00 fijnbljan« 35 60 Zagreba 36.20 Vožnje listke je dobiti pri Fi Sakaer, 82 Cortland Street, N«* Tor*. -o----| Umori so se zgodilr v teku desetih let. — Zločinom so prišli šele sedaj na sled. ■ i Chicago, 111., 23. avg. — "Smr-; j t no sobo"', v kateri je bilo umor-: ! jenih dvajset oseb, so odkrili v . West Hammond. Ind. Soba se na-! haja na zadnjem koncu nekega i zabavišča, last. Henry Fossa, in v t je umrlo v zadnjih deset-. letih dvajset oseb na dosedaj ne- j ; pojasnjen način. Nikdo ni sumil,: 'da I »i umrli ti ljudje nasilne smr-' ti. dokler ni 1. avgusta kontj-ak-'; tor John Mcssiuak^r iz \V. Ham-1 moiid v usodni sobi nenadoma ! j obolel in potem umrl v bolnici. Včeraj so odkrili v nekem on-, daljenem kotičku W. Hommond | pokopališča zadnjo žrtev te sobe ; Miss Esther Harrison iz Indiana ; flarbor, ki je pred nekaj tedni I izginila ua skrivnosten način. : Na njeni, kakor tudi Messmaker-jevi roki. so našli fine' ubodljaje -, z igb>. ki je morala biti vseka---! kor otrovana. Žrtve so najprej »J omamili s pijačo, in potem na 1 ta način spravili iz tega sveta. J O dekličini smrti policija ni bila 1 i obveščena. Preiskava je dognala, i da je postalo osemnajst drugih oseb žrtev istega st.rupa in na i-steui kraju. Preiskava je prestrašila neko deklico, ki je bila ve-. j dno v Fossovem zabavišču, in po-. | vedrtla je. kaj se je zgodilo z - , Miss Harrison. Messmakerja je ^ ■ neko dekle zvabilo v smrtno } i sobo. i i " — Zloraba Pošte. Poštni nadzorniki so včeraj are-r tirali predsednika in tajnika v e konkurzu se nahajajoče New s York Central Realty Co.. ki je imelji svoj sedež v New Yorku. I Imenovana družba je baje pro-4 dala bonde za $500,000, ne da bi mogla pokriti to svoto z vrednoti strni v zemljiščih. Da prjvabi ob-e einstvo, je izdajala napačna po-a jasnila o družbenem premoženju, i- Postavili so ju pod varščino $5000. Jraogcrski kralj Nikolaj je za-povedal mobilizacijo armade. Veliko razburjenje na meji. —o— VOHUNI V AVSTRIJI. Ova laška advokata prijeta na Tirolskem. — Angleslu pomorski častniki za štrajk. -o- London, Anglija. '24 a ver — ' 'rnogorski kralj Nikolaj je zau-kazal mobilizacijo armade. Na meji vlada velikansko razburjenje. kjer se že vojskujejo, kakor l>i bila napovedana vojna. Tako brzojavlja carinski poročevlec lista *'Daily Chronicle". Nadalje naznanja poročevalec, da imata obe strani že občutne izgube. Ta-nošnji ruski poslanik zahteva od Visoke porte. da poravna spor. Pariški poročevalec istega lista naznanja: "Kralj Nikolaj je podpisal proglas o mobilizaciji črnogorske armade: hati se je. da l>o v kratkem napovedana vojna. Naznanja se, da j«' zasedi Avstrija Novi Pa/ar.' Dunaj, Avstrija. 23 avg. Dva ' iška advokata sta bila prijeta v Pejo na Južnem Tirolskem Zagovarjati sc bodeta morala pred vojnim sodiščem radi vohunjenja. London, Anglija. ;ivtx. Iver so pomorski častniki zagrozili s štrajkom. naznanjajo sedaj la.^t-liki ladij, da ne pripoznajo certifikatov onih, ki se pridružijo u-•»ornemu gibanju. Certifikate častnikov more preklicati 1«» trgovska zbornica, a kako zagot »vlj;ijo, je podvržena zbornica vplivu lastnikov ladij. Člani unij pa »zavijajo. tla splošen prekli eertiflka-tov ne bi mogel streti štrajka. in da morejo promet z ladjami t i ko ustaviti, da nastane n-1 Angleškem lakota, ako se lastniki ne podajo Graft" pri časopisnih stojnicah. V preiskavi, ko jo je m* * i in u-: prava uvedla proti različnim r" gi'afterjem " v N» w Yorku. je izpovedala včeraj Mts iVrtha ^eidman kot pri' a. da .i0 morala prejšnemu mestnemu sveto alcu Jožefu Sell loss plakati samo za podpis prošnje -f-iO oziroma ©250, i da je dobila licenco za stojnico na cesti in Columbus Av. Pred 1:{ leti je dobila licenco znstonj; ko pjj je prišel svetovalce Schloss v urad. .je morala pl.jcati prvo leto $50. drugo pa Schloss je tudi rekel ženski, d;» bode morala I prihodu je Jeto jdacati .Ko.">0. Osebna vest. Predsednik Taft odpotuje takoj po odgodenju korgn sa iz Washingtona v Beverly, kjer o-stane do pričetka volilne kampanje. Oenarje v staro domovino počiljftaao: ; 50 kron.......... za $ 10.35 100 kron..........za 20.50 ! 200 kron..........za 41.00 50C kron..........za 102.50 1000 kron..........za 204.00 5000 kron.......... za 1018.00 Požtarintf je vštet* pri teh rto-: tah. Doma se aek>_zan* «voU popolnoma iiplačajo bru vinarja I odbitka. Hai« denarne poiiljatv« Ixpla-j 6uje c. kr. postni hranilni ora4 ▼ U do 12 dneh. Denarje nam poslati j« aajprl* tidneje do $50.00 v gotovini r pri. poročenem ali registriranem pitonu, večje snesk« po Domaitit Postal Monty Order ali pa Tork Sank Draft. F1ANI BAKMMM M Oortlandt Btn New Tork; H. T, •$1$4 8t Olair Av^, *. M, Krasni novi |n torzzl pnrnjk Kaiser Franz Josef I. (Avstro-America a proge) odplfje ▼ sredo dne 4. septembra vo2o|a do Trsta samo 13 dol. do Trat* ali Rek« - - $38.00 Ona ▼ozpih listkov: do Ljubljane ... $38.60 do Zagreba - - - - $39.20 7± pna^biM* k tbine (odH«l«k m©H II. is III. rurodotn) stane voinj* «n o S4.00 \ti 11 cdroai«, t« otroke polovic*. Ta oddelek pooejoo draiinam priporočamo. Vožaj« listke j« dobiti pri FR. BAKSER, 83 Cortlaodt St., New York. V carigrajskih političnih krogih ne verujejo v vspeh polnrad nih mirovnih pogajanj. PREDLOGI POSLANCEV. * —o-— Kako naročilo so dobili turški poslanci, ni mogoče izvedeti. -Delitev Tripolisa. — o— Carigrad, Turčija. 23 avg. — Glede inštrukcij, kafpre je ni!. Vlada |>a mnenje. d,i bodo turški odpo.slanei predlagali, da naj i st.iuie ozadje Tripolitanije z 1o-hodom k Srednjemu morju Tur-''iji. medtem, ko in dobila Italija ostalo ozemlje. V tukajšnjih diplomatieaih krogih p;i ni"'* kaj ne verjamejo, da bi imel ta naert kak vspeh. Osebe, ki so dobro poučene o po-ložajn, pravijo da miru še ni pričakovati. Na vsak način j" pričakovati, da Visoka porta ne stori nič. dokler se ntj končajo predstoječe parlamentarne volitve. Solun, 23. avg. — Turške čete so se odpravile proti Verani. albanskem okraju ob črnogorski meji, kjer se vrši že več dni klanje kristjanov po moha me.lanskih Arnavtih. Črnogorci, ki sn vdrli v okraj, da vstavijo krvo-prelit-je, a so bili zapodeni na-/.ij. sf> zfj »-t zasedli okraj in ob legajo sedaj tur>ko srarnizijo in ta mošnji fort. Carigrad, 23. avg — Pri ne kein napadu na turško pristanišče Durazzo na jadranski obali je bilo ubitih trideset albanskih vsta še v, dvajset jih je bilo ra njenih. Pred zaključkom zasedanja kongresa. Danes je za sigurno pričako vati zaključka izrednega zaseda nja 62. kongresa. Rešiti je same še eno konferenčno poročilo. Sprejem olimpijskih zmagovalcev. Danes se vrši slavnostni sprejem amerikanskih atletov, ki so se udeležili olimpijskih iger v , Stockholmu. _ _ f _ - - ■ - : . I'r.oto I'v \ ufricnn Press Asso'-iation. Jak Sullivan. William Schapiro, Whitcy Lewis in "Da^o Frank", ki so obtoženi umora igralca Rosenthala in kcji so razkrili zvclo med policijo in igralci, so pred sodiščem izjavili, da se ne čutiio ;krive. Policijski poročnik Becker, ki je bil zosnoval umor, se pa sploh ni izjavil. Vsi se nahajajo v ; Tombs-zaporih. Na sliki je št. 1. Suiivan, 2. Becker, 3. Schapiro, 4 Lewis. 5. Cirofici. Zakladnica mrliča. Pod Čikovo hruško. Humoreska. Milan je bil pomožni uradnik pri gospodu notarju. Narava ga ni obdarila s posebnimi darovi, tudi ne s posebno telesno lepoto. Bil je majhen, čokat, okorne hoje. Dasi je že davno minula doba, odkar je šel zadnjikrat na nabor, vendar ni bilo pod noson njegovega širokega obraza ničesar tistega, kar imenujemo brke. Obraz njegov je bil, kakor so rekli ljudje grd. njegov pogled zopern. Ra-zuntega je imel še to naravno slabost, oziroma bolezen, da mu je rado teklo iz oeij. Vendar pa je bil Milan dobrega, poštenega srca. in to ga je ravno bolelo, da ga svet ni razumel, še vee ni razumeti hotel. Edini, ki ga je poznal in cenil njegovo delo, je bil njegov predstojnik. Dasiravno je bil že več let v njegovem uradu, si nista prišla nikdar navzkriž. Bi! je vesten, natančen kakor ura. Pa tudi izhajal je lahko s svojo plačo. Četudi so vsi drugi uradniki tožili o slabih časih, je bil Milan vedno zadovoljen s svojo usodo Še več, ne samo, da ni težko izhajal s svojimi mesečnimi 80 kronami, celo na strani je imel za silo skoro dva stotaka. Ni čuda, ni kadil, ni pil, stanoval je zunaj trga. kjer je za stanovanje in postrežbo plačeval mesečno le par kron, zjutraj in zvečer si kuhal sam, opoldne pa obedoval v gostilni. Tako je teklo Milanu živ 1 j en je mirno mesece in leta. Toda Milan je občutil v svojem srcu nekaj. kar mu je bilo doslej neznano =— sam je bil. Občeval že itak ni z ljudmi, razun kar je bilo nujno potrebno; on je bil: ali v pi: sarni. ali doma v svoji izbi pri knjigah in časopisih, ali pa sam na izprehodu v senci košatih hrastov. In to samoto je čutil Milan vedno bolj in bolj. Ko bi preisali vse skrite kote Milanovega srca. tudi o davno minolili dijaških letih. tedaj lie bi mogli najti liiče-|sar. kar se imeuje — ljubezen. Se-f daj pa, ko je že davno minula pomlad. njegovega življenja, se je rodilo, kar mu je bilo doslej neznano. Izpočetka se je branil, se hotel namenoma raz t rest i s kako knjigo, pa vedno mu je bila pred očmi podoba sosedove — Malke. Milka je bila šivilja. Le par sto korakov od Milanove hišice je stanovala ona — noč in dan pri svo-| jem šivalnem stroju, ona, ona ki j«4 bila kriva nemirnih ur in noči Milanovih. Mislil je, da bo ta njegova bolezen prešla sama ob sebi. toda čimbolj se je branil, tem huje mu je bilo pri srcu. Milka je imela krasen glas. Kadar je Milan pri službi božji slišal njen inilodo neči organ, tedaj ga je pretresle do dna duše, in kadar je o večernem mraku slišal iz njenih ust milo pesem, tedaj ni zaspal, dokler se niso zaprl i njegove trudne oči. Spoznal, je, da tako ne more iti dalje. Tudi ga je opomnil njegov predstojnik, da je pri na rekovanju manj pazljiv, vedno-bolj raztresen. Zato je sklenil stvar resno vzeti v roke in popra -šati pri Milki, ali bi šlo ali ne. Še vesel je bil te misli. Zdelo se mu je že kar naravno, da prideta Milan in Milka skupaj. On bo v pisarni. ona delala doma, oba pridna. poštena in varčna. — Kdo bi si mogel želeti lepšega življenja? Toda Milan je naletel na ovire, katerih ni pričakoval. Tisti, ki je bil vzi :>k njegove nesreče, je. bil sosedov Tine. Tine je prišel iz A-merike. prinesel seboj par tisočakov. bil po svojem stanu zidar. In slučaj je hotel, da je tudi Tine rad postal pod Milkinim oknom, da je tudi njemu Milka delala nemirne oči. Zato seve ni vedel Milan. Sploh se mu je zdelo nemogoče. da bi Milka^ned njim in Tine-tom, če bi prišla do resnega vprašanja. si izvolila poslednjega. Saj bi bila pri njem gospa, pri Tinetu pa je kmetica. Kadarkoli je šel v pisarno, je šel mimo Milkinega okna, izpregovoril prijazno besedo. podaril dišečo cvetko, in bil je vesel, da je dobil prijazen odgovor. Bolelo ga je pa. da je na ko-ru skupaj pel Tine z Milko, on pa ne, ker ni imel tudi tega naravnega daru. Ker je pa videl in slišal od ljudi, da tudi Tine misli na Milko, tedaj se je v njegovem srcu vzbudilo še hujše čustvo, kakor ljubezen, namreč — ljubosumnost. In temu je sklenil Milan narediti konec. Razun par razglednic še nikoli ni pisal Milki. Zdaj pa se je odločil, da jo resno vpraša, da ali ne. Enkrat itak mora priti, čim preje, tem bolje. Vsedel se resen pogovor pod Cikovo hruško. Ko je je ter s tresočo roko na- rec spal. Saj vendar spravljajo ljudje denar v svojih spalnicah. Spoznala sta to tudi iz tega, ker je bila soba boljše negovana kot druge. Predno sta pa prišla do nje, je trdovratni Baptiste vedno ponavljal: "Pravzaprav bi ne bil smel starca umoriti. Sam bi bil naju peljal na pravo mesto!" Lapina je to razjarilo ter je zakričal : "Mislim, da mi ne boš delal tukaj pridig, ker sem spravil starca iz sveta." Takoj sta se lotila omare. Lta-pin je z lahkoto odprl z dletom zapah. V omari je bilo polno perila ter je imela predvsem dva predala. En predal ni bil zaprt. Odprla sta ga.Vseboval je le par foto grafi j in par pobotnic, katere sta hitro pogledala. Zaprti predal se | je pa protivil Lapinovemu dletu. Lapin je rekel: '*Si bom pač moral omisliti ono novo vrsto žag, s katero se izreze les krog ključavnice. To ni tako naporno." Konečno je vendar odprl predal. Baptiste je posvetil vanj. Vseboval je le notarijelne zadolžnice. i Celo četrtinko ure sta potrebovala, da sta jih pregledala. Za nju so bile brez vrednosti. Prav kot je Baptiste z bojaznijo pričakoval, sta morala povsod brskati. Perilo sta morala zmeta-j ti na sredo sobe, da sta lahko po-[ gledala, a ko je med srajcami, ser-vijetami in drugo ropotijo morda j skrit kak bankovec. To pa ni bilo še vse. Ko sta natančno preiskala . celo sobo, sta morala še v druge. Vse ključavnice sta potrla, vse o-mare prebrskala. Našla sta sadje, posodo, zamaške, knjige, obleko, a niti enega vrednostnega predmeta. niti enega centa. Z dovtipi sta nista mogla tolažiti. Konečno je jel Baptiste z nogama obdelovati pohištvo, da se maščuje nad njim. Lapin ga je moral opomniti: "Ne bodi vendar tako otročji." Baptiste je bil jezen. "Hitiva! Dosti časa bi moral imeti človek, da bi prebrskal vso to šaro. Jaz ne morem: resnici na ljubo, tudi malo bojim se." Ko sta konečno zopet prišla v sobo. kjer je ležal starec, sta postavila svetilko na mizo, sedfa na stol ter skupno vzkliknila : "Lepo sva se urezala!" Ostala sta še nekaj časa, ker sta bila ž.-tukaj ter sta vse ogledala, pod mizo in drugim pohištvom. Ko sta zapazila neko ploščo v tleh, ki je malo molela ven, sta jo privzdignila ter natančno preiskala tla pod njo. llotela sta celo zlesti na streho in prebrskati klet. Vendar sta pa to manero opustila. "Za kaj takega bi bilo treba celi dan." je rekel Lapin. Kmalu nato je pa Baptiste zmagovalno vzkliknil: "Kaka osla sva! Saj vendar še nisva preiskala starca!*' To je bilo res. A obračati takole j mrtveca semintja je nekoliko neprijetna stvar. Vendar pa je bilo treba tudi to delo izvršiti. Vrat starca je bil še mehak, ter je glava vedno opletala sem ter tja. To ni bi bil ravno prijeten pogled. V hlačnem žepu sta našla denarnico, v ko j i je bilo 28 frankov. Tudi nož sta našla. Lapin ga je odprl ter poskusil na nohtu ostrino. "Klina je dobra," je rekel. Nato je spravil nož v svoj žep. V žepu površnika sta konečno našla listnico, v kateri je bil cel kup bankovcev. St rastno sta pričela šteti denar. Bilo je tri tisoč in sto frankov. Lapin je zmagovalno vzkliknil: "Saj sem ti pravil, kakšen norec je starec! Ves svoj denar je nosil v žepu! Pravo srečo je imel. da ga niso okradli." Predno sta se odpravila iz hiše, sta stopila še v klet. Vsak je vzel šest steklenic dobrega vina kot spomin na dobro vspeli izlet. Stoletnica ruske zmage nad Napoleonom I. Dne 25. avgusta se bo slovesno : praznovala stoletnica ruske zmage nad Napoleonom I. Slavn- sti stoletnice vojne iz leta 1812 se u-deleži tudi 25 oseb, ki so se aktivno udeležile tedanje rusko-fran-icoske vojne. Najstarejši veteran je star 126, najmlajši 117 let. Steklina med mačkami. V Roversford. Pa. bodo pomorili vse mačke, ker je izbruhnila med njimi steklina ter prebivalci niso varni pred napadi steklih mačk. Srbska požrtvovalnost. Na Vidov dan so se v Belgradu pobirali prispevki za narodno o-brambno društvo "Narodna odbrana". Nabrali so v enem dopoldnevu 13,000 dinarjev. Iz življenja pariških apačev. Za *'Glas Naroda" priredil G. F. Že ob devetih sta se bila skrila. Sedaj sta pa postajala že nestrpna. Koliko je bila pač ura? Baptiste je vzel iz žepa uro, a bilo je pretemno. da bi mogel videti kazalce. žveplenke pa si ni upal prižgati. Razventega sta pa bila v dokaj neprijetnem položaju. Radi varnosti sta se skrivala v grmovju, kojega veje so ju popolnoma skrivale. Da sta se pa tudi glavi skrili, sta morala šepeti. Lapin j e rekel : "Cisto trde noge imam že. Ako bo trajalo to še dolgo, bom popolnoma neporaben." Skozi odprto okno jedilnice sta videla, dasiravno sta bila precej tla leč od hiše. luč in plešasto glavo starca, ki je bil nagnjen črez mizo t«*r brezdvomno čital časopis. Lapin se je razjaril. "Petinšestdeset let je star in prašam te, ali ne spada tak človek v posteljo? Najmanj deset je že ura." Baptiste je odgovoril: "Seveda. posebno udobno nimava tukaj. Poglej no! Nasproti okna je vendar klop. Tja bova sedla. Ako naju bo zapazil, bova že videla." Ker sta nosila čevlje iz platna, jima ni bilo treba posebno previdnim pri korakanju. Prišla sta do klopi, ki je bila za nje zelo nepri-pravna. ker jo je naravnost osvetljevala luč iz okna. Starcu je bilo le treba pomoliti nos skozi okno in zapazil bi ju bil. Sedla sta torej prav na konec klopi, kamor je padalo najmanj luči. Lapin je r<*kel: "To je hudičev starec! Z nobeno služkinjo se ne more razumeti. Zato mu oskrbuje soseda čez dan gospodinjstvo. Po noči je pa čisto sam." Počasi je tekel čas. In še vedno ni šel starec k počitku. Baptist je rekel: "Tebi se vedno mudi. Na vsak način si hotel takoj zgodaj oditi. Kako lahko bi nama tvoja žena šf skuhala kavo!' Medtem, ko sta čakala na prvi trenutek, sta konečno pričela zvijat cigarete. Oprezno sta jih prižgala ter držala žveplenko v votlini roke, da ni bilo opaziti ognja Tudi gorečo cigareto sta na ta na čin skrivala ker bi ju tleči konec tudi lahko izdal. Vreme je bilo krasno. Nebo je bilo posejano ? zvezdami, res krasna poletna no*! "Prav lahko bi prenočila na tej klopi," sta mislila. Vendar sta pa morala misliti na resnejše stvari. "Ako se ne zgubi v petih minutah v posteljo," je rekel Lapin "mu pokažem. Ne maram več ča kati." Vendar ni imel niti toliko potrpljenja več, da bi čakal pet minut. Tudi cigareta je bila do kon ca dogorela. Vstal je. ".laz zlezem skozi okno. Zakaj pa nišel spat! Pojdi za menoj!" Okno j bilo dokaj nizko. La pin j«» vprl koleni na zid, prijel z rokama rob okna ter je bil naenkrat v sobi. Stare«; je res bral časopis. Kateri članek je ravno bral, je bilo težko reči; ko pa je dviguil po gled ter v prvem trenotku mislil, da je prišla kaka mačka v sobo ga gotovo nič več zanimalo nadaljevanje članka. S koleni je odri nil stol, da bi mogel hitreje vstati. Hiti- o je stopil nazaj. Ko pa je prišel do stene je moral obstati. Lapin je čisto pozabil, da mu je šlo le za denar. Skočil je k starcu prav kot da je prišel sem z namenom. da umori starca. Starec je bil sicer znan kot močan človek, kojega premagati ni igrača; a proti tem pestem je bil čisto brez moči. Kolena so se mu pošibila. Lapin se je moral za trenutek sključiti, da sra je obdržal po konci. Prav kmalu pa je opustil ta posel. Starec je omahnil na stran, čisto počasi, brez ropota. "Saj si ga vendar umoril!" je vzkliknil Baptiste, ki je ravnokar priletel skozi okiiQ. "Med rokami me je umrl," je odvrnil Lapin. Nekaj časa je molčal, potem pa dostavil: "Vedno ista stvar! Od samega strahu umirajo!" • Baptiste pa je rekel: "Neumna stvar! Kako bova pa sedaj našla denar v tej veliki hi-u 1 Hiša je bila v resnici zelo velika. To sta takoj izprevidela. Vzela sta svetilko ter šla po stopnji-cah navzgor. Najmanj tri vrata ■t& odprla in v najmanj tri sobe sta pogledala, predno sta našla pravo, namreč ono, v kateri je sta- pisal Milki pismo, naj pride zvečer v mraku na kratek, a šel zjutraj zgodaj kot navadno v pisarno ,je položil pismo na Milkino okno in vesel odšel. Kar odleglo mu je pri srcu, ke r ni dvomil, da se vsa stvar srečno izide. Tisto jutro je pa šel Tine z vozom v gozd po les. Bril je močan veter in slučaj je hotel, da je odnesel pismo z okna par korakov na tla. Vesel je zažvižgal Tine svojo znano pesem, in ko zagleda pismo na tleh, ga pobere in odpre. Najprej ga je streslo po celem telesu. spustil je par kletvic in lepih imen čez tega škrica, potem se globoko zamislil, se okrenil in od-žvižgal naprej. Njegov načrt je bil gotov. — In ta je bil za Milana usoden. Tisti dan sta bila oba zadovoljna. Milan v svoji pisarni, Tine pa v gozdu; oba sta komaj čakala večera. Čim bližje je prihajal mrak, tem počasneje so tekle ure obema. Danes ali nikoli ne, je dejal Milan pri svojem peresu; danes ali nikoli ne — Tine pri svoji sekiri. Večer je nastal. Kot ponavadi je prišel Milan domov, skuhal si svoj čaj in mirno čakal osme ure. Tedaj je pa tudi Tine že privozil domov in imel za svoj načrt vse pripravljeno. Nenavadno vesel je bil Tine tisti večer. Domači so ga vprašali, ka j vedno leta nocoj v podstrešje, Tine pa ni nič odgovarjal. ampak mirno žvižgal naprej. Izgovoril se je doma, da ne bo večerjal — in je odšel. — Mrak je legel na zemljo. Manjkalo je le še nekaj minut do osme ure in Milan pogleda skozi okno. Pa kako se začudi, ko vidi, da Milka že pod hruško stoji. Zaskrbelo ga je, ko je videl, da ima Milka bel predpasnik. Neprevidna je. je vzkliknil Milan, preveč se vidi, bi kmalu zapazili ljudje. Tedaj hitro vzame klobuk in pal-čieo ter gre iz sobe deloma vesel, deloma razburjen. Pa kako Se za-"udi. ko vidi, da so vrata zaklenjena. Odpira in odpira s svojim ključem, pa vse zastonj, duri se niso dale odpreti. Tedaj je mislil, da je gotovo njegova postrežnica pustila ključ v ključavnici, da ne nore v<*n, ali pa je tako usojeno. Kaj sedaj ? Milan gre nazaj v sobo. k oknu in zakliče polglasno: Milka! Milka! Zdelo se mu je še bolj pesniško, če bo ona prišla pod njegovo okno. Toda lepa Milka ni hotela ničesar slišati. Pilial je sicer veter in ona bi morala slišati. saj je imela izvrsten posluh. Toda vse zastonj ! Milan je klical in klical, Milka pa se ni premaknila s svojega mesta. Kaj storiti? Milanova soba je bila majhna in ozka, ravno taka so bila okna. 'Milanu je že večkrat prišla poprej misel, kako bi se rešil v slučaju ognja iz svoje sobe. In tedaj je vedel, da bi težko šlo! Sedaj je bila pa ta pot edina rešitev, če hoče priti do Milke. Tedaj je poizkusil Milan najprej z glavo, in ker tako ni šlo, potem pa z nogama skozi okno. Obleko si je raztrgal, obraz razpraskal, roke odrgnil. Toda. da je le šlo! — Tedaj pa je blizu čikove hruške v starem čebelnem panju sedel skrit — Tine in se na ves glas kroliotal, ko je videl, kako se Mi, lan rešuje iz svoje neprostovoljne ječe. "Oh , ta smola," vzklikne Milan, ko skoči srečno skozi okno na tla. Po si obleko poravna, še enkrat zakliče: Milka! Pa Milka je ostala neizprosna, kakor popreje. Tedaj se Milan urnih korakov napoti naprej. Tine se skrije še bolj v čebeljnak in pričakuje trenotka. Nastal je tajinstven mrak. Milan pride do Milke, jo potrka na rame, pa kako se začudi, ko vidi. da je privezana za hruško, Milka sama pa iz slame--- "Ha. ha, ha!" se začuje kakor grom iz čebeljnaka. Milana je pretreslo, kakor bi ga strela zadela V tistem hipu pa je že priletelo trikrat po njegovih licih, da je daleč odmevalo: čof-čof-čof! Milan ej takoj spoznal vso resnost položaja in iz njegovih ust so prišle samo te besede: "Oh. ta Tine!" Okrenil se je, in šel domov. Tedaj vidi, da je kljuka pri ključavnici zvezana z vrvjo, da je bilo torej nemogoče priti ven. In zopet je vzkliknil Milan: 'Oh, ta Tine!' Tisto noč ni zatisnil Milan očesa. Doli po klancu pa je vriskal Tine tako naglas, kot še nikoli. Vsak juhuhu Tinetov je rezal kakor nož Milanovo srce. "Oh ta Tine, ta Tine," tako je vzkliknil Milan še sto in stokrat, zagrenelo se mu je življenje, ampak ženil se ni nikoli več. aaaaaa ZA SAMO 1 DOLAR DOBI VATE "GLAS NARODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN. /fonesC- LONG CUT- TOBACCO Najboljši dolgo [rezani ^ tobak v*25. letih M ZA KAJENJE IN ŽVEČENJE Bogat, popoln, čist okus od pričetka do konca H NAREJEN V NEW YORK NI NAJVEČJI ZAVITEK — TODA JE NAJBOLJŠA VRSTA Jamicno. da je popolnoma nvcž.-Pnii na datum[na pefati. NAPRODAJ POVSOD. THE AMERICAN TOBACCO COMPANT \ HROSC REŠIL ŽIVLJENJE. L. 1793. je neki mlad mož ušel grozovitostim revolucije in se potikal okoli po Francoskem ter «e skrival pred preganjalci. Bavil se je z nabiranjem in študiran jem in-sektov. To edino ga je še zabavalo. Povsod je opazoval in nabiral insekte. Nedaleč od mesta Bordeaux ga je dohitela usoda. Divje, fanatične ženske so ga napadle ter ga vlekle v ječo. Že čez šest ur je bil obsojen na smrt. Drugega dne bi moral biti usmreen. Ko je zaužil poslednji obed, mu je je-ear pripovedoval, kako jih vsak dan usmrte. Pri tem je omenil tudi sodnega predsednika, ki se je razen s svojimi krvavimi posli bavil tudi z nabiranjem hroščev in metuljev. Mladi obsojenec se je hitro odločil ter vzel iz svoje zbirke nekega jako redkega hrošča ter ga z iglico pripel na zamašek neke steklenice. Ječar je zagledal hrošča, vendar ga pa v prvem hipu ni dobro videl in je smatral vso stvar za nekaj jako nevarnega. Vzel je steklenico ter hitel ž njo k predsedniku sodišča. Ta je hitro pustil vse svoje posle ter hitel k jetniku. Kmalu sta postala prijatelja. Hrošč je rešil mlademu možu življenje. Ta mladi mož je poznejši slavni naravoznavec Latreille, ki je 6. februarja 18:J3. umrl kot profesor entomologije v Parizu. KARTEL AVIATIKOV. To je pač najvejši karte). ki sploh eksistira, ki ga je sklenilo | v Budimpešti več ogrskih avijati-1 kov. Sklenilo se je, da se po deže- f li prirejajo izleti samo proti honorarju. in sicer je najmanjša taksa 2000 K. Toda tudi ta kartel ne drži. Aviatik Kvar (?) je prirejal po deželi vzlete pod minimalno ceno, kar so mu je seveda stanovski tovariši šteli v zlo. Protestirali so proti takemu ravnanju stanovskega tovariša, a pomaga jim to očividno ni. Kvas in sedaj še Tot h prirejata po deželi vzlete in si služita denar, medtem ko drugi aviatiki v Budimpešti le protestirajo — brez denarju. THE LACKAWANNA. Najpri pravne j5a železnica xa potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo p« ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton Med New £>rJtom°in Budilo vozi VSJ£ei»»«ri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom iJ raoadom TSaki dan Štirje vlaki; . Med New Yorkom, St. Louisonv .u jugozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pnpraven promet. Nadaljne informacije glede vot-nnh cen, odhoda in prihoda vlakov itd., ae dobe p»l Vokalnih agentih ali pa pri * fieergi A. Cuifen, prometa! nadzornik pol. aikov 90 West Street, Now York. Phone 2 46. FRANK PETKOVSEK, javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje žganje te izvrstne smotke — patentov ana &dra vila. PRODAJA vožne lističe vseb prekomor skih črt. POŠILJA denar v star kraj zanesljive in pošteno UPRAVLJA vae v notarski posel spada* iof a flela. Zastopnik "GLAS NARODA", 81 Cortlandt St..NewYork. HP* Velika zaloga vina In žganja. ^Sl Marija Grill Prodaja beio tj*« po..............70c. gallon črno vino po.............50c. " Drolnlk 4 galone *a,...................$11.C0 Brinjevec 12 steklenic za...............$12.Ob 4 gal. (sodček) sa..................$16.0« Za obilno naročbo se priporoča MARIJA ORILL, «308 St. Clair Ave., IV. E., Cleveland, O NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene cd časa do časa v časopisu "Glas Naroda". Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinjevec .... 44 44 44 12.00 Slivovka............44 44 12.00 Cognac....... 44 44 44 12.00 Kneipovo grenko vino 44 44 44 6.00 Cena na galone. Slivovka galoni $2.75 Tropinjevec 44 2.75 m Cognac 44 2 . 75 i Whiskey 44 2.00 p Vino domače rdeče " * .40c. f Ako bi kdo izmed rojakov rad zvedel cene drugih pijač, ktere § niso tukaj priobčene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas | obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA TOČNA. fe Za obi la. naročila se priporoča, ^ The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, O. Ustnica uredaištva. Spi^l Mark Twain. j —o— ' Moralni statistik." — Za vso Vaio *tati*iiko n»* dam poeenefra so!^si)tni razvadi ka-: v«- in «"•«• za izpremembo kdaj ijrift i Inlj»r ali pa si pri kosilu privošči} kozaree vina itd. it«i. itd. In ne-, pr«-stano raeunite. koliko ženskih i j«- že zgorelo zaradi nevarne mo- f de Širokih kril itd. itd. itd. Vsako stvar gledat« zmerom le od ! - siiiini. Si« j»i >t<* za dejstvo.j da veeina starih ljudi v Ameriki j ka»li in pije kavo. dasi bi po Vasi >enriji morali mladi umreti; da' v« >. li »mri Anffb-ži vino pijo in \/lii* temu /ive. in da krepki stari; Nizozemri brez škode pijo in ka-| de in pri tem starajo in rede. In nikoli še niste poskusili dopna-1 ti. koliko zadovoljstva, zabave in1 n/itka nudi eloveku kajenje v j življenju v*e to desetkrat odtehta d« nar. ki bi <;a prihranil, če bi »> odvadil kaj«*nja >. ali pa ne-j zmerno v>oio sreče, ki jo izgube Ijudj«-. Vaše vrste v svojem življenju. ker ne kade. Seveda si leh-J prihranite denar, ee se pet »lese! let odrekate vs»-m iem drobnim. pregrešnim v/ilkom; ;j, ne daste, kakor je splošno znano, niti eenta od sebe. in pri i hrani tu
  • spustil pretekli teden name dolgo pridigo o poniževalni razvadi! kajenja in s<- potem, ko sem bil, zd«»nia. zopet vrnil in mi s svoji-; mi kaznjivimi. uezgorljivimi ro-j kavieami odnesel malo lepo peč. "Mlad pisatelj". - Imate prav. Aggassiz priporoča pisateljem, da ; jedo ribe. ker je fosfor dober za možgane. To je res. Ampak sveto-j vati V a ui ne morem, koliko jih j pojejte — vsaj zanesljivo ne. t e i je s«>stavek. ki st«- ga za poskuš-njo poslali. Vaše navadno, pov-i prečno «b'lo. bi menil, da bi nekaj i kitov Vaši potrebi za prvi hip popolnoma zadošealo; Ne največje sorte, nekaj navadnih, srednje j velikih kitov. "Berač po poklicu". — Ne, j bankoveev Vam ni treba sprejemat i po nominalni eeni. "St. Clair Higius". Los Ange-j les. — "Moje življenje je uničeno ; ljubil sem, navdušeno, blazno I sem ljubil, ampak ona, ki sem jo ! ljubil seje hladno obrnila od me-! ne in osrečila drugega s svojo 1 ji j besnijo. Kaj mi svetujete?" Tudi Vi osrečit o s svojo ljubeznijo »Irugo — ali pa več. če imate dovolj izbere. Storite vse, kar morete, »la o nesreči te svojo prejšnjo ljnbieo. V romanih se razširja bedasta misel: čim srečnejše je dekle z drugim možem, tem sreč-1 nejšj je stari ljubimee. ki ga je uničila. Ne spuščajte se v to in ne j verjemite take bedarije, f'im bolj dekle lahko obžaluje, da Vas ni: poročila, tem večje bo Vaše zadovoljstvo. Ni poetična, ampak prav zdrava ta teorija. "Aritmeticus". Virginia, Nevada. —. "Če granata v 31.8 sekundah preleti štiri milje in v 33.8 sekundah nadaljne štiri, v] 35,8 naslednje štiri milje in ee nje hitrost v enakem razmerju J pojema, v kakšnem času preleti tisoč in pet si o miljonov milj?" Ne vem. "Vnet učenec", Oakland. — Imate prav — Amerike ni odkril Aleksander Selkirk*). "Odstavljeni ljubimec". Ljubil seni in še vedno ljubim lepo Edvi-to Howard in sem jo nameraval | poročit i. Ampak o joj! Ko sem bil pretekli teden v Benituji — je po-j ro»'*ila -Tonesa. Ali naj bo mojega j življenja sre»"a pokon»"-ana za zmerom! Ali ni nobeni« pomoči?" O, seveda je pomoč. Vsa pravi-! »•a pisana in nepisana, je na vaši j strani. Namen in ne dejanje usttl-novlja zločin — z drugimi bese-j dami. ustanavlja čin. Ce rečete J -vojemu prijatelju, da je prismojen in ira nameravate s tem raz-žaliti. je to žalitev; »"e pa rečete le za šalo in nimate žaljivega na-i mena. ni žalitev. O se vam pišto-j la slučajno sproži in ubije človeka. uidele zaporu, ker se niste pregrešili umora; če pa z očitnim namenom poskusite umor. in se Vam poskus popolnoma izjalovi, vsi raja zakon na tem, da namera ustanavlja zločin, in ste krivi u-mora. Ergo, če bi bili Kdvito slučajno poročili, brez namena, bi v resniei n»- bili z njo poročeni, ker bi poroka brez namena ne biia u-stanovlj. ua. 1'rav lako sledi, na-j tanko \ »luiiit zakona, da ste z Ed- i vito |ion.....ni. ker ste jo nameravali poroeiti, čeprav tega niste storili zakaj, kakor sem dejal, namen ustanavlja zločin, Kakor solnčni dan je jasno, da je'Ed vit a Vaša /< na. in pomagate si lahko na ta način, »la vzamete eepee in premi al i te donosa, kolikor Vam dado moči. Vsak ima pravieo, da! varuje svojo /eno pred predlogi j drugih moških. Imate pa še drugo; po i Vi ste bili prvi poročeni z! Kdvito — na podlagi svojega namena — in sedaj jo lahko obložite zaradi bigamije, ker se je nato poročila še z Jonesom. Ampak zamotana ta za»leva ima še dmjro stran: Nameravali sle poročiti Edvito. in torej je pn zakonu Vaša žena — zoper i o se ne da nič iiki-. niti; arnpak Edvita Vas ni poro»'ila. in »'•«■ ni imela nikoli tega namena, seveda niste njen mož. S j tem. da je poročila »Jonesa, je za-j gr»*šila bigamijo. ker je bila žena t drugega — v toliko je vsa rež v redu — ampak, glejte, ona ni | imela drugega moža, ko je vzela j Jonesa. in vsled tega ni zagrešila! bigamije. Ce premotrimo zadevo! o»l t»* strani, je Jones vzoi neporočeno deklieo, ki je hkrati vdova in žena drugega, ki pa ni imela j drugega moža in ga ni nikoli ne I inn-la in ki ni nikoli imela name-j na dobiti moža in vsled lega tudi ni bila nikoli poročena; po teh iz-j vajanjih ste samec, ker sploh ni-ste bili zakonski mož; in oženjen mož. ker imate živo ženo: in predvsem velik tepee, ker ste šli v Be-! nieijo, ko je bila Vaša stvar tako! zamotana. In sedaj sem se sam j tako zapletel v zmedi tega nena-j vadnega slučaja, da moram opu-j stiit vsak nadaljni nasvet — leh-i ko bi se navsezadnje zmedel in postal nejasen. Mislim, da bi leh-ko povzel dokazovanje tam, kjer sem obstal, in ee bi ga nekaj časa nadaljeval, bi namera na Vaše zadovoljstvo lehko dokazal, da sploh niste nikoli živeli, ali pa da st»- sedaj mrtvi in »la zategadelj nezveste Edvite ne potrebujete — mislim, »la bi se.mi to posrečilo, če bi umirilo Vaše sree. "Mlada mati". — Menile torej, da je otročiček "» vet lepote in večno veselje ? Misel je ee'dna, ampak ni nova; vsaka krava sodi enako o svojem teličku. Mogoče »la misli krava manj elegantno, misli si pa vseeno. Zato spoštujem kravo. Vsi spoštujemo genljivi dre m kar dve tretjini Vaše lepe čaino, bodisi v palači izobilja ali pa v skromni koči krave. Ampak, railostljiva gospa. Če preiskujem zadevo na vse strani, vidim, da Vaša trditev ne velja za vse slučaje. Umazanega pamža. z zanemarjenim noskom ne morem z bro vestjo imenovati cvet lepote; in ker traja detinstvo le kratka tri leta, ne velja za nobenega pamža. da je "večno" veselje. Boli me, da z enim stavkom raz-drem kar dve tretjindi Vaše lepe predstave; ampak na tem mestu, •) Aleksander Selkirk je bil škotski mornar, ki so ga viharji j leta 1705 zanesli na otok Juan Fernandez, kjer je preživel v po-' polni samoti štiri leta. dokler ga ni rešila neka angleška ladja. Njegove dogodivščine so zgodovinsko jedro pravljice o Robinzonu. — Op. prev. kjer sedim, ne smem gledati, da slepite in zapeljujete občinstvo s cvetočimi besedami. Poznam v tem kraju pamža osemnajstih mesecev, ki ni veselje niti štiriindvajset ur zapored, nikar vso večnost. In odlikuje se po najčudovitejših nepravilnostih glede na značaj in apetit, kar sera jih kdaj slišal. Navedem naj pregled vseh operacij tega otročaja, kakor si jih je en sam dan domislil, zasnoval in izvršil, brez materinega navodila ali pomoči: in kar povem, lehko potrdijo zaprisežene priče. Naj prvo je povžil tueat velikih pilul kinina s škatljo vred; potem je padel po stopnjah in vstal z modro in rdečo marogo na čelu. na kar se je ozrl po drugem opravilu in po novem razvedrilu. Odkril je steklenino s kovinskimi o-kraski in jo razbil; steklo je povžil in nato pogoltnil še okraske iz kovine. Potem je izpil do dvajset kapljic opija in več kot tucat žlic kafrinega špirita. Več opija ni popil, ker ga ni bilo. Potem se je vi e gel na hrbet in si potisnil s j srebrom okovano ribjo kost pet do šest palcev globoko v grlo in I jo zatlačil, da je mati Je z veliko j težavo izdrla ribjo kost, ne da bi j otroka ranila. Nato se oa je lotil zopet apetit na steklenico, razbil je več kozarcev in se spravil nad čepinje, ne da bi ga rane motile. Nato je snedel porcijo sirovega j masla, popra, soli in kalifornij- j skiii užigalie in povžil z vsakim ! grižljajem žlico sirovega masla.] žlico popra, žlico soii in tri do štiri vžigalice. (Pripominjam, da ta cvet lepote jako rad je pisane švedske vžigalice in vse poje, kar jih dobi* v roke. ampak rajši ima kalifornijske vžigalice; to smatram za lep poklon domačemu jz- j delku, ki je tem več vr«-den, ker ! izvira od osebe, ki je premlada, da bi se laskala.) Nato si je glavo u-mil 7. vodo in milom in povžil preostalo milo in popil milnico, kolikor jo je mogel spraviti vase. Nato je vstal, prijel kravo prijazno j za rep. da ga je brcnila v glavo.! 0 prostem času, kedar to "večno veselje" ni imelo druoega opravila, je splezalo kamorkoli in padlo j na tla in se vselej poškodovalo.' Ker ne poznam otroških navad, je i prav lehko, da sem opisal kot pre-' sonet I ji ve stvari, ki nikomur, j kdor pozna otroke, ne zde prese-j neti ji ve. Sicer pa ne verjamem! tega in ponavljam še enkrat, da je moje poročilo o dejanjih tega o-: t roka strogo resnično: če kdo dvo-' mi, mu lahko pokažem otroka. Zavoženi se dalje, da požre vse, kar dobi v roke (izključujem le nakovala ). in da skoči z vsake višine, kamor ga postaviš (izgovorim si le, da se uvažuje njegovo nagnje-' nje do padcev na glavo in da se za ; torej izbere dovolj visoka točka, | da svojo željo lahko uresniči LI Vidim da sem se od svojega predmeta nekoliko oddaljil, zato po- j navijam brez nadaljnih dokazov! svoje prepričanje, da ni vsak pamž "cvet lepote in večno veselje". . "Arithmetics". Virginia, Nev. — Sem navdušen študent matematike, pa mi je silno zoprno, da me v mojem napredovanju zadržujejo tritmetično-tehniene podrobnosti. Razložite mi, prosim, razloček geometrijo in konhiolo- 01 jo !'' Ze zopet prihajate s svojimi a-ritmetičnimi burkami, ravno se-j daj. ko me muči nes.ramen nahod. Ce bi bili videli izraz zaničevanja, ki je pravkar zatemnil moje obličje, bi mi ne bili zastavjli tega vprašanja. Konhiologija je znanost. ki nima z matematiko nič opraviti; peča se le s šalami (če-pinjami). Ampak strogo vzeto, ni j vsak, kdor odpriga ostrige, lupi! krompir ali izsrkava jajčne lrpi-ne, konhiolog — kakšen biser sarkazma, ki pa se ne prime take ne-! h uho vi te školjke, kakor ste Vi. i Primerjajte sedaj konhiologio z i geometrijo, pa opazite razloček in' dobite odgovor na svoje vprašanje. Ampak ne trpinčite me več z aritmetičnimi ostudami, • dokler j ne pre ženem nahoda. Zdajle občutim naj grenkejše sovraštvo do' Vas — mučite me na tak način. | ko nisem za drugo, kot da kiham in razpihujem robce na drobne kosce. Ce bi Vas imel v strelni raz-dalji od svojega nosu, prav ooto-vo Vam upihnem luč življenja. Poštni tatovi. V Cataniji na Laškem so zasledili velike tatvine na tamošnji pošti. Bilo je aretiranih več poštnih uslužbencev. V njihovih stanovanjih so našli 60 poštnih vreč z vrednostnimi pošiljatva-mi, ki so bile večinoma namenjene ubogim italijanskim vojakom v Tripolitaniji. Tihe vode v Avstriji. Katastrofalno leto za Avstrijo je bilo leto 1866. Tedaj je Avstrija doživela poraze, da ji skoro ne bilo mogoče več se ojačiti. Krivda, tem porazom pa ni bilo avstrijsko ljudstvo, temveč avstrijska višja aristokracija in diplomacija. Ta diplomacija je bila namreč tedaj klerikalna. In ne pruska armada na severu in ne Italijani na jugu so bili oni, ki so Avstriji pripomogli k sramotnemu porazu leta 1866, bil je to klerikalcem, bila je to naša »Io kosti zgnita klerikalna diplomacija, ki je ovirala s pomočjo klerikalizma prosveto ljudstva in pomagala širiti protidržavno-rim-sko. namesto državne ideje v Avstriji. Leta 1866 so se pa avstrijskemu ljudstvu odprle oči, sramotni poraz 1866 je dal misliti in ljudstvo jo obračunalo s klerikalnimi državniki tedanje Avstrije in odločno kričalo: Doli s klerikaliz-mom v Avstriji! Padla jo konkordatska pogodba. ki je bila uradno razglašena dne 5. novembra 1855 med državo in papežem. Padla je zato. ker je bila ona kriva, da je bila Avstrija sramotno poražena 1. 1866. Avstrijsko ljudstvo je tako zahtevalo ! Konkordat je namreč državna pogodba, da je imela cerkev prvo besedo v najvažnejših državnih vprašanjih. Avstrija- jo pa v dobi konkordat a vedno boljinbolj nazadovala. jo propadala. kajti škofje so gospodovali v njej izključno le vedno v svojo korist in spoznavalo se je vedno boljinbolj. da je tak položaj nevzdrž-ljiv. Avstrijska duhovščina je bila podložna edinole papežu, država pa duhovščini. Škofje so določevali celo, kaj smejo in česa ne smejo citati v privatnem življenju državljani: država je pa morala skrbeti za to. da so so ukazi škofov izpolnjevali. In danes vsakdo že prizna, da je bila doba konkordata v Avstriji doba sramotnega ponižanja avstrijske vlade in države pred Rimom! In zgodovina se je izkazala kot pravična sodnica nad konkorda-tom: Na bojnem polju pri Kraljevem Gradcu leta 1866 se je sal-diral račun vlade s konkordatom in stari režim, ki je pripravil državo v hlapčevanjo Rima. je padel ! Prva. beseda, ki so#jo čula polom v pomladi leta 1876 v državni zbornici po prečitanem prestol-iiom govoru, je bila od strani državnih poslancev: Da so mora Avstrija konkordata in klerikalizma oprostiti! Državni poslanci, ki so prišli po polomu klerikalnega sistema v parlament, so takoj spoznali, da jo klerikalizetn poguba in zlo državo in so se odločno uprli kaki sooblasti Rima pri zakonodaji. Zahtevali so: država naj si sama urejuje zakone, naj se sama vlada in zakoni naj le nji služijo! V tem smislu so sli na delo. da so slrli tedanjo vsegamogočnost in oblast škofov ter so postavili mesto konkordata nove zakone, ki so imeli služiti v blagor države in državljanov. Sedanjo avstrijsko diplomacijo seveda ne izuči leto 1866. Ali se d;i diplomacija sploh poučiti- Zato skuša odpreti zopet pot kleri-kalizmu v Avstrijo. S pomočjo ministerijalnih odredb in samovoljnih sprememb zakonov je avstrijska vlada skušala krepiti klerikalizem v ljudstvu: s pomočjo evharistiškega kongresa pa skuša pridobiti Rim zase diplomacijo in hoče na umeten način kazati v višje kroge, da je Avstrija klerikalna. Zato je evharistični kongres prireditev onih klerikalnih krogov, ki se hočejo pokazati kot zvesto in ponižno deklo internacionalnega klerikalizma, da bi potem tudi popolnoma v klerikalnem duhu zopet zavladali v Avstriji. Avstrijska diplomacija pa žene Avstrijo zopet v propast, ko z zaprtimi očmi podpira širjenje državi kvarne klerikalne ideje med ljudstvom in dela zanj reklamo pod pretvezo verskega evhari-stičnega kongresa. "Slovenec" je šel seveda na delo in je svojim eitateljem previdno povedal, za kaj se gre. Piše: Avstrijski katoličani so dobre volje, a manjka jim dostikrat o-nega poguma, ki se :prišteva med darove Svetega Duha in je za ve- like stvari nujno- potreben. Kaj radi se dajo katoličani v Avstriji^ j zbegati od vpitja internacionalno organiziranega svobodomiselstva, niso na njegove napade pripravljeni, manjka jim poleg odločno-' sti večkrat tudi medsebojne edinosti. Ustavna in narodna vprašanja ločijo avstrijske katolike, da dostikrat ne pride do skupnega nastopa tudLtakrat, ko bi bilo v obrambo katoliških idealov in svobode cerkve nujno potrebno. Politični boji pa tudi nemalokrat j katolike v Avstriji tako absorbi-1 j rajo, da se praktično versko živ-, 11 jen je poplitvi in pojema ona sila, i ki katoliško ljudstvo stori nepre-, ! magljivo. Evharistični kongres bode brez dvoma versko zavest poglobil, av-strijsko katoličane opogumil, o-J krepil v njih zavest, da so vsi ena j družina Hn pokazal, kolika je moč j krščanstva, ako se vse katoliško i ljudstvo združi okoli sredis*a I svoje vere. Papežev legat, kardinal van Rossum, so pripelje na Dunaj po; Donavi. Sprejem bo veličasten.' ' Legat bo gost našega cesarja in ;to je eno najpomembnejših dej-| stev evharističnega kongresa. Ves j svet bo zopet izvedel, da je habsburška vladarska rodovina katoliška, da iz te vere črpa svojo moč in da je slejkoprej njena! zgodovinska naloga, braniti ide- i alo katoličanstva v Evropi. Fra-f mazonska Franeija se, kakor kažejo vsa znamenja, zopet vrača k j j svojemu Bogu, ljudstva so se naveličala puhlih fraz liberalizma in spoznavajo, da je moč in sreča držav le v krščanstvu. Tako "Slovence". Povedali j smo zgoraj, da zgodovina Avstri-i je dovolj poučno govori o tem. i Kaj je treba še prič. Evharistični kongresi so pojati zadnjih dob. Spominjajo na srednjeveške procesije. Kristus je rekel: '"Zapri se v svojo celico in moli..." Toda klerikalizem potrebuje reklame. Da bi dobil več pompa na zunaj, potrebuje zašel višjih vladarskih oseb. Zato do-1 kazuje, da je potreben za države, j Uveljaviti hočejo s takimi ceremonijami zopet nadvlado cerkve nad državo; evharistični kongres | se vrši v znamenju proti kulturi i in napredku. proti osvobojenju narodov. Taki kongresi imajo svoj rimski politični namen. Ali ga bodo dosegli? Človeku; ki zasleduje pri nas politične dogodke, ne ostane skrito, da gresta dandanes klerikalizem in vlada z roko v roki proti modernim socialnim in narodnim j smerem. Na tihem tečejo globoke ! vode — božji mlini meljejo po-i časi in iščejo se pota, kako bi bilo mogoče zavesti zopet absolutizem in klerikalizem, kakor je bilo A. D. 1855. — Sedlu it zki, Bach in Be ust — to »so še vedno avstrijski ideali. Čuvaj, Tisza so po njih vzoru. Taki ljudje pa so rno-i goči le v dobi klerikalizma. ker jih podpira nevednost ljudstva. Zunanji pomp pa je'potreben, da so omami ljudi. Ob takih časih lahko odplavljajo tihe vode one stebre svobode, ki so jih narodi gradili pol stoletja. _"Dan". ! | Kdor Slovan, bodi Sokol! o Pod toni zaglavjem je tržaška "Edinost" priobčila sledeči čla-! nek: Sokolska župa "Vitezič" Vo-losko-Opatija je izdala doli slede-I či proglas, ki je povsem prikro-jjen tudi za naše slovenske raz-; mere in hibe in ga zato tudi pri-; občujemo, mutatis mutandis, z ži-vo željo, da bi jo naši rojaki či-I tali s srcem in razumom in jo — ! uvaževali. ' Bratje! Kdor se je udeležil nedavno minulih veličastvenih so-kolskih slavnosti v Pragi, imel je priliko uveriti se, kako važno u-i logo igra /Sokolstvo v narodu če-: škem. S ponosom in zaupanjem gleda vsak Čeh na svoje Sokolstvo, ker vidi v njem organizirano narodno vojsko, ki z neumornim, žilavim, nesebičnim delom hoče u-stvarjati iz svojih članov telesno , dovršene in močne, duševno spo-• sobne in kremenite zna čajne na- j i rodne boritelje. V Sokolstvu vidi vsak Čeh jamstvo bolje bodočnosti svojega i naroda-. Od kod to zaupanje, za- j kaj ta ponos? Za petdesetletnega obstanka svojega je češko Sokolstvo nepretržno delalo za napredek in slavo svoje domovine ter je mnogo doprineslo k temu, da je češki narod uvaževan in omiljen pri vseh pravičnih kulturnih narodih sveta.' Mi bi se morali vzgledovati na* češkem Sokolstvu, pak napeti vse ' 'sile, da bomo narodu svojemu in svoji domovini bolj koristni, nego smo bili doslej. Moramo resneje umevati' in vztrajneje izvajati namene So-kolstva. Moramo ojačiti Sokolstvo! Zato naj se vsak pravi Slovenec vpiše v Sokola in naj v njem dela ne samo kakor plačtt-joči, ampak tudi kakor izvršujoči član. V Pragi smo mogli videti v sprevodn na stotine in stotine So- [ kolov — starcev, ki so že nad 50 j let izvršujoči člani Sokola. Bilo je tu v jedni četi ljudi raznih sta-i nov, od vseučiliščnega profesor-ja pa do najsiromašnejega obrt-, nika. I Pri nas Slovencih pn smatrajo često za neumestno, da bi "vele- - učeni" oblekel sokolski kroj in ; da bi stopal ob bratu delavcu. In II vendar se pri nas neprestano na-I glaša, da je slovenski narod sko-jzi in skozi demokratičnih nazorov! 1 j Ljudje v najlepši možki dobi se izgovarjajo, da ne morejo sodelovati v Sokolstvu, ker da so "stari". Ali ni to sramota? Slovenci imajo pač največ razloga, da bi zbirali, organizirali. ■ vežbali in jeklenili sokolske čete. 1 Namen temu proglasu je. da bi se vsi Slovenci zbrali okoli sokol-I skega prapora, da bi za Sokol-| stvo in narod delali po načelih neumrlih Tvrša in Fiignerja: No i za osebno korist, ne za slavo, marveč za dobrobit, svobodo in slavo ljubljenega naroda! Kdor je torej Slovan, ta bodi tudi Sokol! Na zdar! Vse slovanski čebelarski kongres. V Moskvi na Ruskem je bil 6. avgusta otvorjen vseslovanski če- ■ belarski kongres. Iz Bolgarske se Lie priglasilo 25o udeležnikov, iz Srbije 78, iz Črne Goro 17. iz Hrvatske 13, Čehov 4« in 2 Malo-rusa. Kakor je videti, ni se priglasil 'za ta kongres niti eden Slovenec, j dasiravno je prav pri nas Slovencih čebelarstvo prav lepo razvito in so bili Slovenci učitelji čebelarstva pri drugih narodih že v časih cesarice Marije Terezije. . Uršulinka postala doktor. V Lvovu v Galiciji je bila po sijajno prestanih rigorozih yro-movirana za doktorja filozofije uršulinka Cecilija Labinska, li-cejska učiteljica. To je prvi slip čaj, da je redovnica dosegla doktorsko čast. | Severova Zdravila so tn, da $ S vam pomagajo v boju proti ^ | bo'eziim. jj S pout mu. V> Uspesno zdravilo zoper ^ It krče, grižo, drisko, kolero K morbus in kolero infan- « tum bi se moralo imeti ^ •t vedno pri roki, zalo ka- dar se rabi tako zdravilo, jtj Je se mora rabiti nemudoma, .f! « i? | Severovo Zdravilo. | I zoper drisko | | l A" izhaja vsak Jan iz-; vzeui-i n«*ieli in praznikov. «UUAS NAROOA" ("Voice of the People") eraed every dav, ex. ept Scuidave aud llolidayt-. Sulocriptiuu yearly $3.00. 4«]v*rtlN*iit*ntH on HKro*m»iit. Dopi-i hrez poJpisa iti ucsobnoeti ee ne MtL-otja l>euar naj Fe blagovoa pošiljati po — Money Order. fri spremembi kfuja naročnikov * Lii' i, d.» nam todi prejAnjo }l vulloCe oazuau!, df. Lilieje l^ajiie-mo ua-iovuifca. Do|i>»jm -u {to' ujaUam naredite ta na «lov : •HJLAS NARODA" 99 Cortland t St., New York City. Teleii ii 4»:-7 t V».tiandt. Koncem tedna. —o— Vi sel pojav v slovenskih krogih: i/ \ eč krajev naznanjajo o \stanovitvi političnih klubov in žr .iljtit |,ein političnem gibanju. rr : ■ . t * # ; * . Ho. .tki. o meri kančki državljani. sieer izvršijo svojo dolžnost kot taki, ako oddajo na volišču tvoj Ai tef/a :i|j onega kan- didala. tif pa dolžnosti, ki jo imajo do svoji-tra naroda. * . Malo na* poznajo, o/i roma kot narod smo Slovenci tukaj skoraj čisto n* /.uani. Spoznali nas bodo ;>;t kaj kmalu, ako smo politično ot L'ani/..wihi. Kjer obstoji SLOVENSKI politični klub, vedo \ lnerikanei in druge narodnosti, »ta i lani kluba himij.''AusUrians' Poljaki ali Slovake.ampak SLOVENCI. * * V krajih, kjer je 200 do 1000 ali več slovenskih volilcev, zale-žejo slovenski glasovi že veliko. V nekem volilnem okraju v < levelandu in tudi drugod Slo-\enei odločujejo pri volitvah. Kakih kompenzacij \ njihovo ko-j ivt je pa .težko dobiti, ako niso pol itieiio up-gani/.ovtiiii. * * 5. noveifbra se vrš« predsedni-f k« ,o|it\e. Slovenci, državljani, oigani/ujtr se |tOlr?ično, vstanov-I j;»j t • • klube, kar ne bo samo v korist vas. samih. ampak vsega tdo\»nskegh življa v Ameriki, na-1'od satu t)a povzdignete do večjega ugletla in spoštovanja pri Aiuerikauaih iu članih drugih narodnost i. # ♦ * Ve samo v AVashingtonu. tudi v ('hieagu imajo sedaj pralnico 2a bankovce. Pri nas v New Yorku pa še ni videti vozov laundry za denar. Kako lepo bi bilo, če bi se mogli izgovarjati, da je denar v pralnici. i-1 * a * Toliko je dokazano, da v Ame-1 riki nima zlatih tal samo roko-j dejstvo, ampak tudi ponižen po-j klic policijskega poročnika. * * # AViKon kaže veliko premetenost. Y Asburv Parku, pri paradi otrok, jih je nekaj vzel v naročje iu poljubil. Wilson ve, tla vodi pot moža do balota č est o k rat skozi materino ljubezen. * a * Kar je povedal Penrose, poboč-nik predsednika in kandidata T a ft a v kongresu o kampanji col. Roosevelta iu denarnih podporah, katere je dal zanjo petrolejski trust, bi vsakogar kompromitiralo. Samo Roosevelta ne. Kriči kakor navadno, da ljudje lažejo, in si domišlja, da mu svet res verjame. * • * Umevno dnevno svetlobo so baje iznajdli istočasno na Nem-1 skem in Angleškem. Potrebno je I že bilo. Mogoče posveti, dnevna svetloba tudi v one glave na' Nemškem in Angleškem, ki ne mislijo na drugega kakor na vojno. * • * Na Angleškem ni nič manj ka- j kor četrtina milijona ladiesv sta-' irosti. ko dobi beseda "devica"] I posmehljiv pomen. — Iz tega si je lahko tomačiti gibanje sufra-getk. ♦ * t ♦ 1 Stroj in trije Pullnpanovi vozo- | vi chieaškega brzovlaka so sko-1 čili iz tira na poti iz Ohio v Perin-1 sylvanijo. — Kaj je rešilo* potni-j ke t Da so bili vozovi jekleni. To • dokazuje, da bi bilo .mogoče pre--'prečiti marsikatero* železniško katastrofo, če ne bi hranili na ne-i pravem mestu. * * # "i < e je le malo resnice o delav-1 i skih razmerah v tvornieah Har-1 i vester trusta. je to dokaz, da je usoda delavcev v njih le malo ali nič boljša, kakor v okrožju tako4 i sorodnega mu jeklarskega trusta. In pri obeh trustib ima veliko besedo Kooseveltov prijatelj Perkins. Nova. tretja, delavstvu prijazna stranka: vidi Perkinsa iir I njegove t rust e. Politično organiziranje slovenskega naroda v Ameriki. [Poročilo finančnega tajnika ''Slovenskega političnega kluba ' v C hi ca gi, III. — o— "Slovenski politični klub" v <'hieagi je pokazal na svoji iz-I vanredni seji 18. 1. in. v prostorih i gostilničarja g. Josipa Stastny-a, 2005 Blue Island Ave., da hoče še živeti in prodreti s svojimi j idejami med širšo maso slovensko. In ne brez upanja! Zbrali so (Se ustanovitelji klubu in resni de-1 lavci in enegičui možje. Vsak narod ima svojo politiko, tudi v Ameriki, v drugem slučaju | je pa samo ena velika skupna po-jlitika, ki ima dve veji: republi-I kanska in demokratična, in v zad-i njem desetletju še socialno-demo-ikratična. ki si pridobiva /. vsakim dnem več in več vpliva. Na-Irod. ki je politično mrtev —1 ne šteje v Ameriki nič. S tem nisem Ifiovedal nič novega. Ima pa po-: men, via narod opominja na staro j resnico. Od prvih naših naseljencev vemo jako malo. Se je mno-i giin v neizbrisnem spominu potovanje v "Rožno dolino" v Cali-i f orni j i, kojega žrtve večina žive, i razstresene po vseh državah Severne Amerike. Bila je "politika" enega naših tistih dušnih pa-istirjev, ki so si vzeli za cilj: obo-jgateti s tujimi žulji, z žrtvami I svoje zapeljivosti. Ljudje so hoteli iuieti vodnika, so ga dobili in i vodil jih je po krvavi poti, in ko , bi imeli priti do californiškega j obljubljenega solnca, se jim je (pokazalo pekel. Žalost in obnp se je oprijel vseh". Ce bi pa kljub i goljufiji tškratni zapeljani Slo-j venci vztrajali, bi imeli danes go-; tovo par milijonarjev na daljnem j zapadli. Pač usoda ! Pričelo s«- je skupno naseljevanje Slovencev. Enake duše so iskale enakih po krvi, rodu in je-jziku. Prišli smo v velika ameri-kanska mesta in se pričeli prodajati v temne tovarne, eni po 10, drugi 12 ur iu še več na dan za $1.75. Novi časi so nas obiskali. Delavska prekucija se je pričela na severu in jugu, vzhodu in za-padu. V l et i je pričelo na vseh delih sveta. Delavska zavest je dobila prosto pot, skozi časopisje, knjige in predavanja in v političnih organizacijah, ki so bile j največji trn skoro vsem državam i sveta. Na Ruskem se še danes j pošilja na Sahaliu in Kamčatko j in Novo zemljo ljudi, ki so pripadali ali ki pripadajo političnim organizacijam. Zakaj, je jasno. V Avstriji se je moralo ljudstvo vražje boriti za dovoljenje ustanavljanja političnih klubov. Se Sokolstvo so dunajski birokrati pri cesarju počrnjli kot politično! organizacijo Slovanov, ki na tihem dela za proglašen je (na jugu) jugoslovanske republike, (na severu) ločitev Češke, Poljske in Slovaškega od Avstrije. Te nemške konfuzije so se seveda kmalu pokazale kot podlo denuncijant-stvo in tako imamo Sokole še da- n«s- : latrfifflilflHn V Ameriki n. pr. gre politika drugo smer. Ker nam je po ustavi zagotovljena svoboda govora, organiziranja in pisanja, so narodi to premalo anali ceniti in -v svoji kratkovidnosti, pustiji '.'vi*, dati" dobrim njožem a la. l,ori-mer, Crompers i. dr. Ravno zato ni danes več tiste, svobode, kot je bila v čaša CfaUrji. Narodi so pustili vse v nemar, posebno no-vonaseljenci se niso dosti brigali za svoje državljanske pravice in dolžnosti. Irci in Nemci so bili prvi, ki so se pričeli politično organizirati. Čehi tudi niso preveč dolgo časa čakali. Po tolikem zvonenju smo se i mi. Slovenci, zbudili. Imamo slovanske naselbine. kjer so Slovenci v najvišjih mestnih uradih in državnih službah. Zakaj se ne bi to imelo po vseh naselbinah .' Pa ne samo to, da pride nekaj naših ljudi k dobremu kruhu. ne. to ni ideja. Naš cilj je, da se potom političnega organiziranja^ pomaga še nedržav-ljanom v vseh ozirih. To pa ni mala stvar. Obilo dela. hvaležnega dela je potreba. Kaj vse se vendar našim ljudem ne pripeti! Bilo bi preveč, če bi hotel naštevati vse malenkostne dogodbice; pomisliti je treba, da išče vsako p)eto obilo naših rojakov državljansko pravico, stvar, ki je združena. kar so novi zakoni v veljavi. obilo truda, sitnosti in denarja. Zavetišče bo vsak našel (v j('hieagi) pri Slovenskem političnem klubu, kateri se hoče in se iiiora na novo reorganizirati in tudi svoja pravila zboljšati ter svoj delokreg povečati. Kot vsaka nova reč, tako ni šlo tudi v tej organizaciji vse po pravilnosti. Katerega krivda je bila, ne bomo danes tu prerešetavali, naj bode pozabljeno. Klub je štel že svojih 100 članov, ki so redno prispevali \/ mesečnino (10c>. Sedaj potrebuje klub novih moči. Kar je naj-: več mogoče naroda dobiti, to je parola voditeljev. Iu ne sliiba. j Na političnem polju se mora biti močan; seje tu morajo biti dobro obiskane; pred volitvami mora biti v mesecu več kot ena seja. Ljudstvo pa mora t meti tudi nekaj od vsega. Kaj na primer? Slov. pol. klub v Chieagi je na svoji zadnji izvanuedni seji sklenil. da zraven velikih debat, ki imajo priti na dnevni red. ko bo klub na novo na nogah, tudi poskuša s poučnimi predavanji in splošno naobrazbo in amerikan-i ske zgodovine in narodne ekonomije in če mogoče tudi pouk v j angleškem jeziku, kar je sila pogrebno. Da se mora to uresničiti, je klub liajel lepo in nad vse snažno in zračno dvorano, ki služi tudi češkim telovadcem in ro-i koborcem in stoji pod nadzorstvom znanega Slovana, salooher-.ja g. štastny-a, kateri uživa pri vseh naobraženih chicaških Slovencih veliko zaupanja. Na stotine naših rojakov hodi po Chicagi, ne da bi pripadali tja Jili sem. Narod je ves preplašen, in kako tudi ne, saj so za njim sami kolektorji vseh kategorij! j To pa narod upeha... Na drugi strani je pa njih po-litično • nazirattje kaj čudno. Eni I so za to, drugi ravno za nasprot-j no. Slov. pol. klub v Chicagi se i je svečanostim izrekel, da se ne vtika v mišljenje svojih članov. jAsak naj pove, kar mu je na srcu. ill če bo klub uvidel, da je imel prsio. bo gledal, da se krivi-co pobije ill se mu pribori pravica. Le 1 o pot bo mogoče vsem u- I streči, ali saj večini. Dne 1. septembra t. 1., v nede- II jo popoludne ob 2. uri na 2005 Blue Island Ave. bo prva redna seja to sezono za člane in nečlane ter je prost pristop vsakomur. Či-kaški Slovenci, ki so dosedaj pu- I šeali v nemar vso politiko, vsa društva in vse javne stvari v miru in pokoju, se poživljajo, da v i svojem interesu počastijo v nedeljo 1. sept. redno sejo Slov. pol. kluba, ki obeta biti nekaj, kar se še ni videlo in ne slišalo. Kakor hitro Slov. pol. klub uvidi, da je zadostno število članov, se skliče javen ljudski shod, kjer se naj odloči politična stran kluba. Vem. da bo veliko razočaranje, pa kaj zato? Kdo nam more in sme prepovedati živeti? Nobeden, in zato ne izostani iti od te važne organizacije naprednih Slovencev ! - ..._________ ZELO ZANIMIVA KNJIŽICA! 14 slik. - Cena 40 ct. - 3 za $ 1.00. tj^ jBWftfWBr, jigili , ITrrr' H f> i '"M/Jf jf^'r Jpvl -.. .-'.-■ i—--r-: ' ' -m- Dobi te. pri ^ BEST P. LAjfcNE*, 82 Oorttamtt 8t., New York, M. T. - - Dtp is i. Pittsburgh, Pa. — Med tukajšnjimi rojaki je opažati živahno i zanimanje za vstanovitev politič-! nega kluba, katerega neobhodno potrebujemo. V pittsburški našel-1 jbini najdemo sicer vsakovrstnih, društev, toda kar je glavnega, ni-; mamo, in to je politične organi-j zacije. Ako si hočemo pridobiti i malo več priznanja in pa politič-^ nega vpliva (kar smo čestokrut.. j že )»ogrešali, je potreba, da sino J ; politično organizirani in s pomočjo političnega kluba dalo bi se marsikaj doseči, kar je bilo do danes še nemogoče. V Allegheny eountvu najdemo danes skoraj j nad 500 slovenskih volilcev, ka-I terih glasovi so pripomogli že; marsikateremu kandidatu do zmage. In kaj smo prejeli mi Slo-j venci za to? Nič! Še danes nas! i politična uprava ne zna razloče- i vati od drugih narodov, še manj j se nas pa vpošteva med odločilnimi političnimi krogi, kar je pač pomilovanja vredno. In kdo je temu kriv? Mi sami, ker nismo politično organizirani! Marsikak vspeh bi se dal doseči potom politične organizacije in vse to bi naše slovenske državljane ne stalo nikakih stroškov. Vse, kar bi bilo potreba, je, žrtvovati malo prostega časa. ob nedeljah in pokazati malo več zanimanja za politične razmere, kar je pravzaprav dolžnost vsakega* državljana. Kakor se čuje, bode v kratkem sklican tozadevni shod in upam, da se ga bodo naši državljani iz mesta Pittsburgha in okolice polno-števiLno udeležili, — Politikar. Proces proti Jukiču in tovarišem. —o— Zagreb, 8. avgusta. Državni pravdnik ima besedo! Fizično se je ar. Markovič danes močno potrudil: Govoril je štiii ure. O intelektualnem trudu si upamo nekoliko dvomiti, zakaj v vseh dolgih* štirih urah lii povedal pravzaprav nič drugega kakor to, kar obsega obtožnica. On je prepričan o vsem, kar stoji v tistem spisu, kateremu ni treba ničesar dodajati in od katerega se ne sme nič odvzeti. Zato sa mu tudi v svojem obtožilnem govoru ne zdi potrebno, da bi povedal še kaj drugega, obtožnica sama pa se mu zdi tako imenitna, da jo ponavlja vso. Začetkom svojega govora je izkušal patetično de-klamirati; reči se moril, da se mu to ni prav nič podalo... Ko je predsednik bt volil razpravo, prosi dr. Prebeg za besedo, ker ima naznanki nekaj važnega, kar je za Jukiča in ostale obtožence največjega pomena. Predsednik, odklanja zagovor-nikovo željo. češ. da se je že včeraj zaključilo dokazilno postopanje. Nato podeli besedo državnemu pravilniku. lir. .Markovič začenja s po-vzdignjenim glasom, teatralno: Zgodilo se je strašno dejanje, grozen zločin se je izvršil. Zgodovinark poznih stoletij bodo pretakali solze, ko bodo pripovedovali, Vako je skupina mladih ljudi skovala zaroto zoper deželnega poglavarja, zoper nosilca najvišjega dostojanstva, zoper hrvaškega bana ! Klici med zagovorniki: Bana? Kakšnega bana? Kje je ban, ko imamo komisarijat ? Državni pravdnik nadaljuje, ter opisuje atentat, na Čuvaja. Ta dejstva so že povsem znana. Državni pravdnik pripoveduje, da je bil pri atentatu zadet banski svetnik Hervoič. Potem je dukič zopet streljal in povzročil smrt 1 redarja Borščaka. Da bi razložil atentat, govori drž. pravdnik o dijaškem štrajku, češ, da se je takrat porodila misel atentata, dukič je igral pri štrajku glavno u-logo. Atentat na Čuvaja je imel biti začetek, potem so imeli priti napadi na druge osebnosti. Načrt atentata je dozorel v Jukičevi glavi, zato je šel v Srbijo, da bi tam dobil bombo in razna raz-streljiva. Nato pripoveduje povest o bombi, ki se je našla v votli vrbi. Ostala razstreljiva u-ničil Badalič. Jukič je potem hotel sestaviti novo bombo; ko se mu to ni posrečilo, je prijel za revolver. Za procesijo Rešnjega telesa je bil namenjen, da izvrši atentat, ali opustil je takrat svoj namen, ker ga ni mogel tako izvršiti, kakor je upal, in ker je j slutil, da ga opazujejo. Tedaj so ,rau drugi obtoženci očitali stra-j j hopetnost; očitanje ppij&teljev ^e | | nanj tako močno vplivalo, da se| je potem vendar odločil in hotel izvršiti atentat. To se mu je posrečilo. Drž. pravdnik govori o podrob-nostih in pravi, da pripoveduje i i vse po priznanju obtožencev. j Dr. Budisavljevič: Oho! Pro-! jsim! Med obtoženci nastane nemir, j (Vsi vstajajo in strastno protesti-1 i rajo. j Drž. pravdnik govori nadalje o j j atentatu in navaja posamezne j zločine, zaradi katerih* je Jukič : obtožen. Zavratni umor, prosti u-j mor, težka telesna poškodba in i zločin proti varnosti življenja. To je vse enostavno ponavljanje obtožnice. Potem prestopi državni pravdnik k ostalim obtožencem. Vsi so poznali Jukičev načrt*' in vedeli za vse posameznosti, ker jim je Jukič sam vse povedal, j Tudi v tem delu govora se drži j popolnoma obtožnice in govori o: > j vsakem obtožencu v tem smislu. Ko govori o Bubliču, skoči ta ! i na noge in zakliče: Nikar ne go-j vorite tako! Gospod predsednik, j ' jaz sem bolan na srcu in ne mo- j * rem poslušati tega. Dovolite mi, > da zapustim dvorano. : Predsednik dovoli in Bublič - odide. i Državni pravdnik utemeljuje - obtožbo proti šestim obtožencem, i katerim očita sokrivdo umora, j ■> težke telesne poškodbe in javne- i - kra nasilstva. Potem razpravlja o ! - protislovjih med zapisniki in iz- ; 1 povedbami obtožencev na razpra-. - vi, ter izreka, da so policijski za-j - pisni k i čisto pravilni, češ, odkod J bi pa prišle vse tiste izjave v pro -' tokole, ko ni policija ničesar ve- - dela? Tudi zapisniki preiskovalnega sodnika so pravilni. Sokriv-.da soobtoženeev je tem večja, ker ne bi* bil Jukič izvršil atentata, če ga ne bi bili vedno kontrolirali in um očitali strahopetnosti. Izgovarjajo se, da so se bali Jukiča, ali to ne velja, zakaj sami so ga silili na atentat. , Potem se bavi z zadnjimi štirimi obtoženci, katerim očita, da so omogočili atentat, ker ga s hn-^ dobnim namenom niso preprečili. Naposled predlaga, da se vsi obtoženci spoznajo za krive v smislu obtožbe in da se obsodi 1 Jukič na smrt na vešalih. vsi dru-'. gi obtoženci pa v smislu dotičuih 1 paragrafov kazenskega zakona na težko ječo od 5 do 20 let. 1 Zagovorniki žele, da se odgodi razprava do jutri, ker ne morejo I danes opraviti svojih zagovorov. Predsednik zaključuje današ- II njo razpravo. Jutri govori prvi " dr. Prebeg. l1 _ i REGULARNA REPUBLIKANSKA STRANKA JE POSTAV I-_ LA SLEDEČA KANDIDATA: . ZA PREDSEDNIKA ZDRUŽE-XIH DRŽAV WILLIAM HO-e WARD TAPTA, ZA PODPREDSEDNIKA JAMES SCHOOL-CRAFT SHERMANA. STRAN . K A ZAGOTAVLJA NADALJNO . PROSPERITETO IN VAROVA-. NJE USTAVE ZDRUŽENIH DRŽAV. VOLITVE SE VRŠE DNE . r>. NOVEMBRA. : Kje sta ta dva tička ANTON BARAGA in JANEZ LEVSTIK ? Prvi je doma nekje od Loškega potoka ua Dolenjskem. Star je okrog 40 let in pozna se ga lahko po eni nogi, ker šepa radi ponesrečbe v rudniku na Eveleth, Minn. Pred 3 in pol leti je bil pri meni na stanu in 9 hrani v Butte, Mont., na št. 37 Plum St., ter se zadolžil za precejšno svoto denarja. Cul sem, da se nahaja v Keewatin, Min. Janez Levstik je pa doma iz 1 Prigorice pri Ribnici. On je bil pri meni na hrani in stanu in 8. februarja lanskega leta je odpotoval v Garfield, Utah. Po ^ poklicu je kovač in dober mu- Izikant na harmonike. Star ie okrog 25 let. Lansko leto si je ' zlomil nogo in je dobil precejšnjo svoto od družbe. Slišal sem. da je vse potrošil, ue da | bi -se zmenil za stari dolg. Jaz vaju ne bom več opominjal in 1 zato rečem, če se ini takoj ue javita, primoran sem postopati ! sodnijskim potom. — Frank 1 Peterliu, 19 Plum St., E. Butte, Mont. (24-28—8) - Kje se nahaja moj brat FRAN PETROVČ1Č, po domače Poh-kov iz Borovnice št. 44 na Notranjskem ? Za njegov naslov t bi rada zvedela njegova sestra i Frančiška Suhadolnik, ker mu i imam nekaj važnega sporočiti, j Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov sedanji naslov, da mi ga naznani, za kar mu bo- > dem iz srca hvaležna, ali pa •j naj se mi sam javi. — Fraces i J Suhadolnik, 1362 Sheridan R'd, i j 9th St., Waukegan, 111. I (13-8 6x 3x ▼ t) Slovensko katoliško 63 podp. društvo svete Barbare a -a za Ziedlnjene države Severne Amerik«. Sedez: FOREST CITY, Pa. Inkorporira.no dne 31. januarja 1902 v državi Penn»yIvani* ODBORNIKU Predsednik: MARTIN OERČUAN, Box 8S8, Forest City, PC Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box 96 Wlllock. P». L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Fereat City, Pi. - n. tajnik:: ŠTEFAN ZABRiC, Box 608. Conemaugb. P*. ; " Bla.gu.Juik: MARTIN MtJBIČ. Box 6M, Forest City, P». NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZAL AR, Box 547, Forest City, P*. I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburg P* D. nadzornik: FRANK SUNK. 60 Mill St., Luzerne, Pa. in. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 29* Cor. N. — «rd St., Rock Spring«, i POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Box 262, Coll ins vili« 111. 1. pcrotnlk: MARTIN OBERŽAN, Box 61, Mineral, Kani • II. porotnik: ANDREJ SLAK, 771* Utiler St , Cleveland. O*««. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. BELISKAR, 1127 Si. Clair Ave., Cleveland. Okie Dopisi naj se poilljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. «oa Ttt y. ro-«al City, Pfc. DruAtveno glasilo: "QLA8 NARODA". ZAHVALA. ,! Tem potom se toplo zahvalju--; jem vsem, ki so darovali za farno ^ [ cerkev sv. Miklavža v Adlešiei na -i Belokranjskem. Darovali- so: Ja-nez Kralj $10, Magdalena Požek - $5, Ivan Miketič $3, Rudolf Po- I žek $2, Gregor Grabrian $2, Pe-i- ter Bahorič Matija in Bara Vrauetiič $2, Ivan in Uršula Gra- - brian $2, Ana Tomecalj $2. Niko- - laj Grabrian $1, Matija Kralj r -ti.25, >,'iko Novak $1, Ivan Vese-i, lic -ti. Ivan Šegina -ti, Josip Pe-i- tek $1. Josip Vlašič $2. Jakob i. Kapele 50o, Katarina Cvetkovič i- Marija Tkalčič 50e, Ivana ii Cvitkovič 50e. Ana Vranešič oUe, Gregor Miketič $1. Vsi iz adleši-i- eke fare. — Jurij Siinee $1. Ja-a nez Starešinič 50o. Josip Romšak i- $1, Ludovik Stern $1. Ana Ivlo-i. bučar $2. Fran Bambič $1. Fran ;i Žagar 50c, Matija Hotuječ 25c, v Josip Marentič 25e, Ana Maren-li tič "»Or. Magda Batošič 2.")C, Fran i- Sakner 25č, Fran Krepenee 25e, h JVIatija Penko 25c. .Matija Svetli-a čie 25i\ Matija Golobrč 50č, Ivan Pazdere 25e, Ivan Grahek 50c, li Peter Klobučar 25e, Mihael Klo- 0 bučar 25c. Ana Rogina 50č, Ivan Rus 50č, Jakob Skala 50c, Martin iJJakše 25e, Anton Pluiuaga 25<-, 1 Ivan Babič 25c. Peter Miklavšič 25č, Marko Papič $1, Fran Paz-(ierc 25e. Josip Kraker 25e, Jurij r Filak 25č, Fran Miklič 25c, Sto-jjan Ljubojevič 5(Jč. Kata Ratuja |50c, Petar Trupkovie 25o, (Jrgu S tarče vie 50c. Paval Starčevič | $1, Josip Rado.še vie 50č, Bara ( Krama rič oOo. Se enkrat najsrčnejša zahvala. - j Rudolf Požek in Gi eg. Grabrian, nabiralca. . j Svoto $65.25 smo prejeli t^r od-j poslali na označeno mesto, j Frank Sakser. ANGLEŠČINA. Mi poučujemo že peto leto au-: gleščino potom dopisovanja. Do- II bri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk lahko traja šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka. I Slovenska Korespondenčna Šola, ,, 1380 E. 40th St., Cleveland, O. 7 Prejšnji naslov: - 6119 St. Clair Ave., S. B. 10. RAZGLAS GOZDARJEM. 1 Stalno delo dobi za dalj časa 1 lbOO mož. Delati drva po $1.10 1 od Corda. Gozd je lep in v rav-3 nini. To velja samo gozdarjem. } Delo je od Cleveland Cliffs Iron - Co, Lumber Department,. Mar- - Neprijatelji Avstrije! "Naša Sloga" piše: Ne samo v Avstriji, ampak tu-j di v drugih državah je postalo j proverbijalno dejstvo, da se v j Avstriji vlada netaktieno s Hrva-' ti in Slovani sploh. tako. da narodi tujih držav apostrofirajo via ! danjt- v Avstriji z besedami: Av-j stri ju plačuje zvestobo in uda-; nost z ntfhavležnostjo in kaznijo, j Ta sistem izvajajo neizprosno; Nemci, katerim pomagajo tudi Italijani, ker jim je to v prilog. Nemci in Italijani «*dini uživajo privilegije, ki jih sistem uporno krati Slovanom. V podkrepljanje tega omenjamo le jezikovno vprašanje, ki je v prilog tema dvema narodnostima: in vzlic dejstvu, da avstrijski sistem raz- ; glasa. da v Avstriji ni državnega j jezika, sistem taktično v tej polovici monarhije vzdržuje in vsiljuje nemški jezik, a pri nas na! jugu tudi italijanskega. Vladajoči sistem zna sicer včasih kaznovati tudi izbruhe Nem-J cev in Italijanov, ali vse to je le { pesek v oči nam Slovanom, ker j nas smatrajo za taku naivne, da' ne izprevidjamo njihove končne t fivrhe. Naglasivši vse to. izjavljamo! odkrito, da smo in bomo odločni j protivniki take Avstrije! Kdor ni slep pri -zdravih očeh, j ve. da brez Slovanov ne bi naša j monarhija obstajala niti en dan. j t'im bi se Slovani postavili naj stališče Nemcev vseh dlak in pa j Italijanov, isti hip habsburške monarhije ne bi bilo več! Mari | pretiravamo? Spominjajmo se ' zgodovine od najstareje do naj- ! noveje; prelistajmo bodi tudi šolske atlase t>0 let nazaj (ako j nočemo starejihj in najdemo v njih dokaze za svoje trditve. Že ' ti dokumenti nas odvezujejo od 1 truda, da bi navajali dejstva, ki : so bila usodna za Avstrijo ravno vsled slepot e sistema, dasi smo u-verjcni, da taka država ni mogla obstajati, kakor ne bo mogla taka. kakoršna je sedaj. Slovani Avstrije, in specijelno I Hrvatje, so bili v najnovejem j razvoju države, in ravno za dol-j goletne vladavine našega sivola-J sega vladarja glavna opora monarhiji. kar dokazuje najnoveje ' zgodovinsko dejstvo ukrotenja ■ Madjarov in objestnih Nemcev s pomočjo Slovanov. Rešitev dinastije po Slovanih nam plačuje danes vladajoči si- j Meni z grenkim razočaranjem, s j postavljanjem vešal v Hrvatski. I In ravno zato, ker mi Slovani ne | vračamo nehvaležnosti za nehva-ležnoRt. nas Nemci in Italijani imenujejo sužnje vsake vlasti. Ali varajo se tudi v svoji učenosti. Mi Slovani nočemo, da Av-| strija propade, temu njihovemu j stremljenju ne gremo na limani-l co.. Slovani, četudi ovirani skozi, stoletja s puško ob rami. da sej niso mogli baviti z učeno knjigo, so vendar ravno pod puško ižpre-| gledali in uvideli, zakaj ti učeni ' Nemci in Italijani vzdržavajo in J podpirajo ta žalostni sistem, kij gre za uničenjem Avstrije. (O Madjarih ne govorimo, ker ti po-1 stanejo takoj neznaten faktor, j čim preneha sedanji sistem.) Zato bijemo mi Slovani žilavo J borbo proti tem sovražnikom na-j šim in — monarhije. In tu je z monarhijo vezana naša vladajoča j dinastija, s katero so Slovani in t posebno Hrvati, ki so posebno na i cetinskem zboru leta 1527 izbrali t habsburško hišo za svoje vladar-1 je ter jim prisegli tako zvestobo,! da je ni niti krivičnost vladajo-j čega sistetua vse do danes mogla omajati. Borili se bomo in po potrebi j tudi upirali, pa če bi nas stalo to tudi krvi, ali vsikdar za zakonite, hrvatske kralje in avstrijske ce-j Karje, ker nočemo služiti sistemu j vlad — ne Nemcem, ne Italija-! noro, ne Madjaroin! Naš cilj. na-i ša borba je osredotočena za moč-j no in vsem narodom pravično A v-1 strijo. To je naša iskrena odkrita 1 beseda, ki jo nosijo v srcu vsi' Slovani Avstrije. Ako bi pa naj-j poklicaneji faktorji hoteli Avstrijo po vzoru Nemcev in Itali-' i janov, pa naj se spominjajo one: I perditio tua ex te... ker rodbine j morejo izum ret i ali drugače izginiti, narodi pa nikdar, pa če bi j se tudi postavilo na stotine vešal za hrvatski narod! Velikanska pogača. *isto funtov težko in šest eev-visoko pogačo kot ženitova-o darilo je dobila Manie, ka Benneta Morgensteina iz bdelphije. Izdelovanje tega urna je trajalo dva tedna. Šestmesečni račun slovenskega katoliškega podpornega društva svete Barbare v Forest City Pa. od 1. januarja 1912. do 30. junija 1912. Dohodlci St r o ^kfl 9 Zeatki Otročji « S > ^ c= * ! k 13 a J9 1 •r-» X ee * d J3C >X > i > v oddelek oddelek © ~ rs a M Ci v D 'E I" si K § t- X s» © >x IME IN KRAJ POSTAJE G § g "x »C 0D X «> S a 5, * r- i i i St C N s C t£ a k o > .a E >• •X h •c N C N St f- A v Jati «3 S to C. či C 'O i 5 ij S ie (O to «0 NJ > S _ X K — S 0 — X 33 > V © X X s ^ » » X es -š t S 2 >—■ TS 0 C 23 A dS a "a i— S CD s u X « 08 ♦J >32 O £ * * > — © © Lm S) W S = >5 - . "© Ni -5J eS -c 25 c >N C a © si tr X 2Š C —J _ tO a © >M . © s: -a X "T- X 0 >—-r^j ■ — P C * N N 1 0. tO * 1 S | c S c l> c * C i c $ ; C i • c 1 • c 1 * c $ ! ® ! f ic $ C s !c $ !C 1 Forest City, Pa. l 2r>: 745 |TO 1 25 2 75 27 50 802 25 102 50 139 30 1044 05 456 456 117 57 228 402 2 Jenny Lind, Ark. 21 i. 37 3 75 50 1 |50 16 50 2 415 25 415 25 218 8 12 226 12 59 59 3 Moon Run, Pa. «87 1 75 •> 75 38 50 50 956 50 27 60 37 i0 1021 30 524 3 85 527 85 145 14 60 219 4 Luzerne, Pa. 3 210 Or. r° 25 i 21> 6 50 50 220 75 8 40 •j 232 15 170 250 1 95 491 95 34 6 5 45 5 Altu«, Ark. 138 j 50 5 i 25 143 rr — iO 10 153 75 79 250 75 75 21 t 27 6 {Cleveland, O. 20 lti8;90 1 6 15 1 C 25 1 40 204 70 7 <> 30 214 75 • 6 87 "81 87 31 4 4 39 7 La Salle, 111. 5 571 25 50 3 19 50 599 2r, 30 70 48 35 673 30 471 250 2 54 723 1175 54 93 17 67 177 8 Johnstown, Pa. 31 482 50 2 1 80 2 50 18 25 538 05 19 59 30 616 35 669 500 6 20 20 80 10 91 181 9 j Weir City, Kaus. 7 | 69355 50 50 701 55 13 40 30 90 743 85 708 5 10 713 10 88 '1 39 134 10 Th oni »p, W. Vu. 16 i:36 •75 1 1 5 50 160 25 6 lil' 166 8» 31 1 27 3227 24 11 35 il Duryea, Pa. i 3«4 5O 11 50 316 40 60 13 309 60 108 2 25 170 25 48 12 32 92 13 E. Mineral, Kans. 6 84325 /5 75 33 883 76 18 36 50 938 25 459 250 2 75 711 75 134 12 56 '>02 14 Piper, Ala. 33 185 50 25 2 7 227 75 7 60 4 20 239 55 229i 1 75 230 75 33 4 6 43 iS Huntington, Ark. 277 25 25 50 278 • t 40 285 40 1661 1 34 167;H4 42 4 46 16 Willock, Pa. 15 652 10 1 25 2 25 695 35 16 60 21 70 733 65 522j 50 250 5 777 50 lil 12 42 165 17 Broughton, Pa. 66 97« 75 2 25 5 75 17 ]069 75 43 90 88 10 1201 75 412! 250 7 05 769 05 J 63 35 141 340 18 Pittsburg, Kali*. 8 1 367 55 5() 1 15 25 392 30 30 10 40 40 462 80 97j 97 63 18 (14 145 19 Bridgeport, O. 7 339 25 25 5o 13 75 25 361 17 70 31 409 70 90j 1 55 91 55 55 9 49 113 20 Claridge, Pa. 21 29<: 35 1 25 2 1 321 60 17 80 16 60 356 15o| 2 27 152 27 48 9 25 82 21 Little Falls, N. Y. 5» i 494 o0 3 50 I 25 1 25 19 25 577 75 9 60 26 30 613 65 5861 98 586 98 87 7 38 132 22 Imperial, Pa. 7 1 330 25 25 11 50 349 7 8 50 364 50 160|00 1 50 162' 55 5 11 71 -3 Springfield, III, 313 30 13 50 329 80 7 70 8 3o 342 80 297! 1 55 29* 55 53 5 14 72 24 Primero, Colo., lil 1< >5 1 25 4 50 1 25 133 133 42; 95 49 95 17 17 25 Forth Stnith, Ark. 16 254 50 1 05 10 25 80 10 20 292 109 109 44 16 60 26 Collinwood, O. 89 530 5 50 2 50 16 • 642 22 40 21 50 685 90i 3981 104 70 502 70 9l 12 27 ]30 27 Yale, Kans. 8 fc<>7 <;o 1 25 25 20 75 597 85 43 5 18:S0 660 15 65250 3 t0 655 7(j 97 23 28 148 28 South Lorain, O. Kock Springs, Wyo. 15 335 25 75 1 13150 365 50 13 80 14loO 393 90 377 250 49 627 49 58 7 23 88 29 28 <145 65 1 50 1 75 24 25 701 15 15 90 51 90 768 95 392 i 25o 1 55 648 55 103 7 79 .189 30 Eveleth, Minn. 55 348 75 3 25 o 25 1 25 410 50 4 10]50; 213! 1 60 2'24 60 66 66 31 Caluuitt, Mich. 34 676 10 i 90 3 2 H 25 7 645 25 6 80 052 051 932 50 250 1;83 1184 33 93 4 97 32 Braddock, Pa. 8 313 40 50 1 25 9 25 232 40 26 75 22150 381 65 200 275 202 7 h 52 14 35 101 33. Cleveland, O. 24 506 45 1 50 5 40 1 50 2o 558 85 6 70 10 90 576 45; 269; 2.50 2 50 521 50 «7 40 16 143 34 handling, Pa. Ralphton, Pa. 15 1:^6 50 75 2 95 75 5 .5 161 *0 20 95 19-,0 201 35 134 !20 134120 22 11 31 64 35 30 379 5(J 1 75 1 75 15 25 428 25 428 2-r> 383 1 25 884 25 69 69 36 Dietz, Wyo. I 48 2 50 50 ■ 60 60 8 8 37 Pittsburg, Kans, 20 286 75 1 50 1 25 25 309 75 12 70 6:30 328 75 124! 1 40 12540 44 5 10 59 38 Charleston, W. Va. 18 104 35 1 1 60 1 4 30 50 J 30 75 2 0 5 540 138|S0 409! 50 100 509 L0 20 3 8 31 39 1 uiversa1 Pa. 206 75 25 8 -5 215 25 10 30 29; 70 255125 70 1 50 71 50 33 6 44 83 40 Cumberland, Wyo. 5 14»; <15 25 6 25 52 158 40 2: 20 160 60 318 3l8 23 2 25 11 Mulberry, Kans. 24 727 10 1 50 2 75 28 783 35 15; 10 13 «11 45| 757; 170 758, 70 115 4 18 140 42 Winterqu&rters, Utah 96 520 25 5 6 25 19 75 1 50 648 7a 42: 80 14 70 706 25 368j 250 1 50 614 hO 92 24 24 140 43 Dod&on, Md. 10 153 25 50 50 6 25 170 50 170 50! 150 1 35 151 35 25 25 44 Franklin, Kans. 23 659 1 50 2 50 26 25 75 713 28 40 31 40 712 80 5551 750 1 41 1306 41 103 14 38 155 45 Delagua, Colo. o<-— i 178 75 1 2o 2 90 75 i 25 1 210 85 1 21085 22 250 85 272 85 29 29 46 Jeanette, Pa. ■ 132 25 75 5 50 l 138 50 19 50 13,20 171 20 72 1 72 21 10 17 48 47 Frontenac, Kans. 17 30695 75 75 13 75 389 20 24 95 10 »0 424(35 102 25{j 2 19 354 19 56 14 14 84 48 Cuddy, Pa. 15 75 1 75 j 126 50 4 5 60 136110 135 135 17 3 10 30 49 East Palestine, O. 111 I8(;j5u 75 o 6| 75 50 207 50 21 20 11 20 23990 102 1 22 103 22 28 8 13 50 50 Burdine, Pa. 8! 201,7.-) 50 1 8| 219 25 22 30 13 50 255105 75 82 75! 82 34 10 21 51 Skidmore, Kans. I 236 25 25 25 9 50 246 25 17 60 4 2o7'85 82 3:04 831 04 35 8 6 49 52 Aldridgr, Mont. t 18(i|50 i 25 7: 25 18© 188! 112 50 112; 50 29 29 53 Pittsburg, Pa. 7 200 75 50 i 75 209! 2 40 330 2.4| 701 91 500 1 591 32 1 3 36 54 Greensburg, Pa. 8 75 50 50 3 25 i i jOl 60 10160 56 30 57l 21 10 1 17 55 Conemaugh, Pa- 8 3u6 25 25 314 50 ry i 50 1520 337 >0! 237 631 243: 31 49 3 25 77 56 Irvm, Pa. 2° 136 75 50 10 25 169 50 10. 70 180i20; ; 163 247! 63 27 15 42 57 Homer City, Pa. 33 104 HO 1 50 75 3 i 14305 1 45 144:50 221! 1140 222' 40 17 1 18 58 Chisholm, Minn. 45 416 2 10 70 3 25 I6i 485 05 12 »0 7 20 505105 529 250 386 782' 86 64 6 12 82 59 Pittsburg, Kans. 14 29665 1 4 05 4 50 25 320 45 17 4o 420 34->;05 277; 1' 1 55 278155 48 9 5 62 60 Red Lodge, Mont. 14 J 82 75 50 75 l9c 198 30 t 0 30;60 29 29 61 Ramey, Pa. 5 74 25 50 | 25 o 25 82 25 82125 25 80 25 10 10 62 McKinley, Minn. l4l 179 1 1 50 50 190 8 85 2 200,85 109! l|2& HOI25 24 4 3 31 «:; Superior, Wyo. ]3l 75 25 135 1120 136120 ; 214 15 214! 10 20 1: 21 64 Mosantown, Pa. Juliet, III. 15 129 30 75 25 25 145 55 3 30 5170 154155 77 r- — i t 21 2 8 3l 65 112 329 75 7 3 60 « 11 50 25 482 10 9'50 27 50 &19|l0 100 6 15 106! 15 69 5 45 119 24 31 172 50 29 66 Pineville, Minn. 3 127 <;5 90 4 50 136 05 10'50 146 55 222 06 222 56 19 5 67 Sublet, Wyo. 3l 40 186 50 1 25 1 25 i 227 l'20 1 229 20 121 95 121 95 28 1 2 6s Indianapolis lnd. 47 455 76 3 75 5 25 17 529:15 44 95 42 80 61 b 90, 1151 2 25 U7'25 77 26 69 «9 Woodvard lova. 48 268 o 50 •> 9 75 25 330 SO * 230 332 80, b 53 353! 47 3 70 Gilbert Minn. 31 142 70 1,50 2 50 H 25 181 96 9 05 191 i 8 1 70 9 70 25 4 71 johnstown Penna 33 275 25 1 25 15 7 5 2 25 9 50 337 23 «0 17 20 377 80 278 2 45 2»0 45 44 10 23 72 Hostetter, Pa. 46 147 75 1 25 2 65 197 t}5 20 20 4 hO 222 65 57 30 57 30 24 8 7 39 29 24 22 20 10 73 East Helena, Mont. 68 45 68 45 29 i 74 Midland, Ark. 10 127 75 50 50 138 75 4 70 142 45 82 1 05 83 t05 21 3 75 Oakwiew, Colo.' 6 117 40 10 25 5 75 129 »5 0 40 131 65 55 1 25 56 !»5 18 ! 4 76 Detroit, Mich. 44 50 2 50 3 100 25 6 60 60 199 45 1 14 3 3 77 New Alexandria, Pa. 62 36 25 3 3 104 25 104 25 19 19 10 1 78 Somerset, Colo. 79 4 25 83 25 83 25 18 18 79 I eadville, Colo. »6 io 96 40 11 107 40 19 10; 29 14 80 Tercio, Colo. 74 74 1 75 17876 35 235 :76 --—» — 13 1 1 --— — — -- 50 — — — - — — 5350 23462 11 __ Skupaj 1912 8o 93 S5 _ 109 1085 75 1093 85 28531 40 3898 |l690 6206 _ 1 1- i 23455 25 58 20 726 30 26351 80 J 1 ! 6l8i 1 ! Naslovi postajnih tajnikov John Osolin Box 492 Forest City, Pa. Lukas Podbregar, Box Jenny Lind, Ark. Frank Močnik, Box 133 Moom Iv»-; kot puščava predno je /.poznal iinn«-. ...za;«* pa tudi pleše kot kaka kamela!" Rojeni kandidat. •"Z;, k:: j Ste pa t:; ko trdo prv-pri-i, da poštam vaš baby še nekdaj predse« i tli i. Združ nih držav.'* . "Pn d^.-dnik morda ravno ne bo. a pi i uouniii).*ij;dr bod«> vsekakor mo/ ii.-i svojem nu-stu. Ze se-daj k i m i i:. dzornik«uu. Med p0g0v«»-rom je tudi vprašala: "Kak gn«'j i i - '<• ::n-i. gospod nadzornik. I iti.- ni ali na ra vni . " "To ••• >tvat okusa." ji je o«l- Z namen je. .M at i l:č. i i. ko >»«* bliža vlak p: .1«.' "Zdaj na h- bližje k i : i! < >ni gosj»od. ki i tebi na- Kupljcna prostost. a — *■ »"'"a 1 li* 11 mri *if1- Mo/ k«»j«iga ž'-na j«- na po«"- i t u i -rah iti ki plača na pošti "za ženo nauie-ijt-iii denar : "Ta-le denar j izda «■ I o vek vsaj z veselim srcem!" Ka j je^ to soizin? To je najboljše zdravilo za mlade vdove, ki bi se rad.- možile. in za moderne soproge, ki pogrešajo novega klobuka. t NI PRIPRAVEN. • i j VTH H.C-vj'Man'K. Stari oče: "Ali naj se igram z vami Indijance?" Vnuk: "Ne. dedek, tebe ne moremo porabiti. Ti si že škalpi-ran !*' • " i™«*« lOWEgUUB "Danes bom pa jedel I«* mehko I kuhana jajen : preveč sem len. da! bi grizel." Kudomušnež. X.; poti k vislicam gre krvniki poleg zločinca. Kar mu reče zlo-: i ir.ee: "Ne hodi poleg mene. os«'l i neumni, če ne ti prislonim eno za l voja dolga nš«-sa." Krvnik: "Kaj si pa vendar drz-i tlet«" '" Zločinec: "Kaj mi pa morete.! k Ye«"-j«-ni me tie obesite." Na letovišču . Letovičar gleda, kako ponosno uka/uje kmet delo svojim ljudem' ikl «lvor:š«"-u. Lctovičar reče kmc-! tu: "Tukaj ste vi kakor kralj." ! Kmet: "Da. da: glejte oni tam-' le. ki kida gnoj. je pa prestol ona-I s led ni k."' Prošnja za službo. V nekj župniji umrje organist.} Z;i izpraznjeno mes.o se gbisi ve«"! p t ilee v in m«-d drugimi , iše or-1 ganist .Me: "Slišal win. da je pri 1 Vas umrl organist; ker sem jaz j istega tudi zmožt-n. prosim za t«»j mesto. Vsaka ga dobi. . . Kalin s«* sprehaja s soprogo, ki ni posebno lepa: na desno oko je slepa, precej grbasta in z«-io kruljava. — Na izprehodu sreča prijatelja iu ga predstavi soprogi, j Ta mu šepetaje reče na uho: "Ka-| lin. kako si vendar mogel poročiti I tako grdo žensko!" — "Le kar na glas govori, saj je gluha tudi/ pomaga si Kalin iz zadreg«'. 1 — - ______ Iz parlamentarnih govorov. j Gospoda moja! Pregovor "Er-j rare humanum est" je laž. Erar ni nikdar human. * * Tudi jaz sem bil nekdaj vajeni nec. katerega so mojster in po-^j močniki pretepali, dokler nisem! postal popolnoma neumen. * ■* * Mrtvaški sprevod ima navadno j nekaj žalostnega na sebi. zlasti če <' je bil mrlič človek. * * * Zakon tukaj zopet ugodno u-, pošteva veleposestnike, kajti ti, največ trpe"na gobcih in parkljih.i * * * Na davkoplačevalcu teži drža- S va. na državi birokratizem. na bi-! rokratizmu liskus in na tis k usti I jaha hudič. * ... * V enomer se hahamo z našo visoko kulturo in civilizacijo, kljub j temu pa hočemo zopet podražiti-žganje. ( emu potrebujemo sploh ta j škodljivi alkohol, ko imamo vendar tako dobro pivo.' * * Preostane mi torej omeniti le i še to. da nitnam-ničesar več po-; vedalj. tako da se v uadaljnih iz-i vajanjih lahko precej kratko iz-i razi m. ' i Upravičeno vprašanje. "Vi hočete poročiti mojo hčer:j ali imate kaj denarja?" "Denarja? Ali hočete morda! svojo hčer prodati?" Preveč utrujen. > Iz gledališča. Igralka se pritoži pri režiserja, da je na odru stala cele pol ure. ne da bi spregovorila besede. Režiser: "Oprostite gospiea. to je za vas najvišje odlikovanje." ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Znamenja časa. IVtletna deklica obišče s sta riši zor«logični vit. V oddelku za papige vi«li veliko teh krasnih ptic. Obrne se k materi ier vpraša: "Mama. ali so lo-le klobuki?" V kmečki gostilni. Po uradnih opravkih pride na obed v kmečko gostilno deželni geometer ter se kot iak predstavi krčmariei. Po njegovem odhodu jo vpraša gost : "Kdo so pa ta gospo«!.'" -— Krčmari<*a: "To so pa naš gospod — Kilometer!" Neprijetne sanje. i. Kruleč leži vedno tudi ponoči v i | copatah in še priveze ji hna noge. i . Ko ga nekdo vpraša, kaj je temu i vzrok, pravi Kruleč: "Vsako noč - sanjam, da hodim po razbitem i" steklu; t<> pa grozno boli. če sem bos" V ZRCALU ŽIVALSKEGA ŽIVLJENJA. Glediška igralka in njeni občudovalci. ^ Cc je človek tujec.. . ; ' Pred 1'nijonom vpraša pijani Dragotin Nadelan neznanca : Prosim vas, kaj je to solnce ali luna? — Neznanec: Ne vem; sem sani i tujec v Ljubljani. Prekosil ga je. "Le poglejte moj panamski |slamnik! Tako ga lahko zvijem. tla ga komodno stlačim v žep." "To#ni š«> prav nič! Moja žena i j : ima tak klobuk, da lahko skrije j mene vanj!" I Razlika. i * — A. slišiš prijatelj — saj si 1 vendar oženjen. pa imaš na suk- j nji le š«- «'ii sam gumb. — Ah. in še ta je prišit še iz/ ; časov, ko sem bil samec. Ponižen človek. Gospod s.vetnik je prišel po j opravku v registraturo in se tako j zaklepetal, da so ga začele noge i | boh'ti. Ker pa š«' ni bil pri kraju | s svojim pripovedovanjem o sa- | njah, ki jih je imela njegova sta-j . ra mati 1. 1857., ko je zadela am- i bo, se je vsedel na prvi stol. ki je ! ! bil pri rokah. Komaj sc je vsedel- j je že skočil po konci. Svetnik: O, pardon — zdaj sem j j | si pa vsedel na vaš klobuk. Kancelist: Oh, prosim, gospod ' svetnik, kar vsedejo naj se. zame ; i je to le čast. ! t mjrm -■ '\\ Tiskovna pomota. Na zadnjem sestanku učiteljic se je sklenila soglasno resolucija za zvišanje učiteljskih hlač." Priprostež. Gospod baron je najel novega kočijaža. P«3poldne je Šel gledat v hlev. da vidi. če je kočijaž vse prav naredil. Baton: No. kako se pa kaj konjem godi ? Kočijaž: Hvala — prav dobro. Kako pa kaj njim. gospod baron ? i • Moža se boji. Sodnik: Ali je res. da vas vaš-' mož vsak dan pretepava? Žena (zagleda krvave poglede i svojega moža) : Ne. ne. nikoli! Sodnik: Kdo vam je pa zadnjič ! 1 uho na pol odtrgal, tla ste morali-'v bolnišnico? 1 Zejia : Oh —jaz sama. i I VELIKOMESSTN 0 ŽIVLJENJE. Mož (kojega žena je na počit nicah) : "Kako itiia moja žena dobro!. . . Vsak dan gre lahko ob H esetih spat. Jaz pa moram tu eele noči presedeti iu se zabavati." Moderna služkinja. Gospa -. "Predno vas sprejmem, vas moram vprašati še «-n«> stvar: Ali citate romane?" Kuharica: "Ne. pač pa jih pišem !'' Pri snubitvi. Rodbinski oče: Kaj — vi snubile mojo hčerko? Anko snubite?' da, slišite gospod, ali imate sploh toliko dohodkov, da ste v stanu cel familijo vzdržati ? Snubec: Kaj ima vaša gospodična hčerka že familijo? Oba enaka. Matevž: Kako čudovito je vendar svet st varjen! Tu berem, da kamela lahko 14 dni dela. ne*da bi kaj pila.. . . Jaka: Viš. pri meni je pa ravno narobe: jaz lahko 14 dni pijem.; ne da bi kaj delal. Zavit pogovor. | Star obiskovalec gledališča je' ; srečal mladega igralca, ki je dan; [poprej prvi«- nastopil in je bil iz- ž v i /ga n. "Mladi umetnik", ie rekel stari obiskovalec gledalašča. "verje-1 mite. da _]e xa vas prava sreča, da so vas pri prvem nastopu izžviž/ ga!i. To vam ulrdi živce in značaj.' Ko v«■ i.-> bodo drugič izžvižgali, vas ze iu- bo ve,- tako bolelo: ko vas b.:iio t r«-tji<" izžvižgali, V)Ost«k že, komaj čutili, da vas to boli, ko vas bodo četrtič, petič in šestič izžvižgali. . . "Ali oprostite, je rekel mladi igralec, "jaz v«-.»idar upam, da mi ne bodo vedno žvižgali!" j "A tako." je vzkliknil stari go spo«l "pardon, a jaz nisem vedel, da boe.-te gle«lališee pustili." i. Natančnež. Vidiš ta lepi hotel — ta jej deloma tudi za moj denar sezidan. Kaj si lastniku kaj denarja posodil '. — Tist one. ampak ta hotelir je bil prej plačilni natakar in je i marsikdaj dobil od meno po dva kra jearja napil nine. —-—■■ -t , ■"■ 1 " ■ ■ t Na Kranjskem. Na vasi je velik in buren shod. I Vsa zbegana pribiti kmečka žena ! pred zborovalni lokal in se obrne do tam stoječega klerikalnega re-; ditelja. j Žena: Prosim vas, ali je moj •mož na shodu? Pokličite ga no ven. Reditelj: Zdaj ga ne morem po-i klicati, ker govore gospod fa jmo-šier. Kaj pa bi radi od moža? Žena: Domov naj gre... I Reditelj : Oh. saj vaš mož je liberalce. Kar malo potrpite — saj ga bodo itak koj ven vrgli. Pa kaj vode pripravite in obvezo.... Izdal gxi je. V uradu so dobili novega slugo. Ko je šel gospod predstojnik poldne k obedu, je novega sluge vprašal: — Ali so vam gospod nadofici-jal že povedali, kaj imate popol I dne delati ? =Dn. gospod predstojnik. — Kaj pa so vam naročili? J — Gospod nadofieija! so mi naročili. da jih moram zbudil i. kadar pridejo gospod predstojnik popoldne v urad. Dobre znamenje. Fajmošter: No, soseda, kako« je j pa z v.Tšitn možem. Ali je že ■ zdrav : Kmetica: Zahvalim za vprašanje — čisto zdrav še ni. pa toliko si je že opomogel, da se jo včeraj i snel napil. Slikar: "Pravi škandal je, da ne tiioi--m od vseh teh >lik s tako • dragoeonimi okviri nil i ene pro-dati." Prijatelj: "Poskusi enkral prodal i samo okvirje. * V zadregi. Ilišina: Kaj naj storim, kaj naj storim ?.. . j Kuharica: Kaj ti pa je? ' Ilišina: Mladi gospod mi je snoči naročil, naj ga danes ob š«--! stih zbudim, pa j«- šele ob sedmih domov prišel. Kaj praviš, kaj naj ' storim ? Ni treba več maš. Nekje na Štajerskem je mala tara. kateri je vojvoda patron. \'a.s ima samo SO duš in zgodi se. da župnik marsikako h-to nima ne krsta, ne poroke, ne pogreba. Stari vojvoda je umrl in patron je postal njegov sin. Župnik je porabil ta slučaj in je za umrlega vojvodo marljivo bral maše — ; za«lušniee. Po tri goldinarje je računal za mašo in poslal račun i vsak mex«-c novemu patronu. Ne-j kaj mesecev je župnik redno «io-|bival inaše-zadušnieo plačane, ko !.je pa zopet poslal račun, je dobil namesto denarja od mladega pa-trona brzojavko: f " M m še ustaviti. Papa jo ž«: v i nebesih." t Moderni čas. : Izletnik: Povejte no, mož. kaj pa delate poleti ob nedeljah po-j poldne ? Km«'t : Jaj privezom živino, po-žein-iii kurotniuo v hlev in ga dobro zaprem, zaklenem otroke v sobo. denem psa na verigo in se vsedem v krčmo — tak«) smo zavarovani vsi. da nas kak avtomobil ne povozi. Lovska laž. Lovec Nimrod pripoveduje strahovito lovsko dogodbo, da so se vsem navzočim lasje jezili. Lovec Tilu zakliče: "Kako se more tako strašno lagati?!" Lovec Nimrod: "Kaj. gospod,1 kako se predrznete mene..." Lovec Tiln: "Ojirostite gospod, nisem vas mislil, ampak nekega svojega prijatelja; ta je sinoči; ravno to zgodbo pripovedoval, češ. d:> se ie njemu pripetila." j Ni ošaben. Stotnik o k roga vojaka, katere-' ga je pogosto videl jako zanemarjenega in zamazanega, ter mu reče: "Ali te ni sram, da si tako u-mazan in zanemarjen, tvoji tovariši pa so tako čedni !" Vojak: "Častivredni gospod, stotnik! Jaz hvala Bogu nisem ta- j ko ošaben, kakor so drugi." Zvedenec. Star potepuh stoji novic pred kazenskim sodnikom. Ko je zaslišanje prič končano, vzame sodnik kazenski zakon' in išče po njem paragraf, po katerem je izreči sodbo. Potepuh gleda nekaj časa j to listanje po'kazenskem zakonu ; in se potem oglasi: j Ali vam smem malo pomagati, gospo«! sodnik: tisto, kar iščejo, je na strani tretji odstavek od zdolaj. ^ V Šoli. ^ Učitelj: "Otroci, kaj je pri človeku glavna stvar?" France: "l'š!" b V restavraciji. .■ .i■ , ... .i ... .. . ,—..ra— Natakar: "Bodite previdni, mi-lostiva! Juha je zelo vroča! Ravnokar sem si opekel dva prsta/* : : I Vse zna, same eno ne. V gostilni se j.- Italia I dijak, da ;Xl:a VSe ill Mino Veliko gOVOril. j To je presedalo nekemu gostu, ki [zakliče dijaku: "Sedaj imamo j dovolj o tem. kaj vse znate. Po-. v.-jt«- mi. česa pa nezjiate in jaz vam vam zag«»tovim. «bi to znam ; jaz. " "Prav dobro." pravi revni šiu-; dent. ".laz n.- /nam in ne morem 'računa poravnati /a več.-rjo in veseli me. da s!« to \i i-iipravljeni storit'' i Dobrosrčna. 1' "So-, da. saj dovolite, da danes } j cvrem krofe v vaši masti, prihod-njie bom pa jaz vam dovolila, da i bodete sm«-li vi kuhati vašo svi-" i njino \ moj. ia zelju/' Lepo razmerje. Nadporočuik svojemu novem * 'slugi: "In to vam i udi povem, da 'znam biti včasih precej surov!" | IVoMnk P.-pe: "Kaj šele jaz, ■ gospo«! nadporočuik ! II Pismo ženi, ki je na počitnicah. m uTiMiwrMinmrr- iiimi iii i m -lav.mr*- rr—ti r "Draga! Ne mo;. š si misliti, . kako mi je hudo. da te nimam pri ,s«bi... Popolnoma s«-m zapuščen, i in ne vem. kaj bi počel!"... Misel na bodočnost. Mihova žena leži bolna. Pri pogovoru bodočnosti pravi Miha: "V«'š Marjana, če e«i n izmed naju umrje, se preselim jaz v Ljub-, Ijan." O^abnež. s \ "Oprostile. — ali ni tukaj hotel "Pri ruskem carju"?*" Piccolo: "'Da!... Ruski car smo mi!" V šoli. Učitelj: "Zlalko, kaj je nasprotno od prost, prosta, prosto?' Zlat ko: "Zasedeno." » - ■■ ■ ■■ ...........n ■ 11 . Jogislovanski ^^^ Katof. Jednota X<~'rwpoorana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, URADNIKU rrMMInik: IVAN GERM. IV Cherry W ar or Fox 57 Braddock. Pa. Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ. Eveleth. Minn. Box «41- Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII. Ely. Minn., Box 424. PotaoAnl tajnik: MIHA EL. MRAVIXEC. Omaha, Neb. 1M4 M % It Blagajnik: IVAN GOUZE, Ely, Minn., Box 'U. ■utpolk: FRANK MEDOHH. So, Chicago, 111. S423 K win* At*. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MARTIN J. IVXC, Joilet .111, MO No .Cblcaco NADZORNIKI: ALOIS K08TEL1C, Baltda. COIO., Box HI MIHAEL KLOPI CHAR. Camulet, Mich., 116 - 7th Bt. FWKK ftPBHAR. Kamu City. Kau . 423 No 4th St. POROTNIKU IVAN KERZIPN'IK. Burdine, Pm, Box ltt. FRANK GOLZK. Chliholm, Mlrn., Box Til. MARTIN KOCHEVAR Pueblo, Colo.. 121» EU«r At«. Val doptal naj m poMijajo na (UTnoft tajnika, v a« denarne »oi.ljatr« p» a* (lavneca blagajnika Jednote. Jednotlno flaallo: "OLAfl NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRAMJ8K0. "Gorki vrelec" na lilejski Do-i bravi. o katerem neje le «1 a i i poro- j «"alo. m* je izka/.al kot veliko bolj prozaična prikazen. Povila je na-j m reč- vodovodna cev. iz katerih je j brizgala voda — brez žveplenega smradu. Dobrodelna loterija za slovenske umetnike. Splošno slovensko j žensko društvo priredi s privoljenjem c. kr. finančnega ministrst va I efektno loterijo na korist slove«- j ski upodabljajo«*-! umetnosti. Zdravstveno stanje mestne ob- j čine ljubljanske. Od 2:1. julija do •1. avgusta je bilo novorojenih 14. dva mrtvorojena, umrlo pa jih je 28. in sieer 1!' domačinov iu 9 tujcev. I "mrli so za ošpicami 1. za jetiko 3, (uied temi 1 tujee). vsled mrtvouda 2 in za različnimi boleznimi je obolelo H oseb in sieer 4 za škrlutieo. 1 za grižo in 1 za egiptovsko oe«*suo boleznijo. Namesto k jaški prisegi v deželno bolnico. Ignacij Sad, 22-letui mizarski pomočnik, stanujoč j v Kolegijskih ulicah št". 0 v Ljub-ljanije šel na vojaški nabor. Ker j mu nt bilo več v prostoru. kjer; čakajo k vojakom potrjeni fantje ii;i običajno prisego, je skočil skozi okno. Obležal jc na tleh z zlomljeno nogo in si obenem pretresel možgane. Dočiiu so njegovi tovariši prisegli, leži sani težko poškodovan v deželni bolnišnici. Žalosten sad izseljevanja v A-meriko. Menda ga ni kraja v celi Evropi, kjer bi izseljevanje v A-liieriko glede morale in razrušenega rodbinskega življenja rodjlo I take žalostne sadove, kot se to' godi z Dolenjsko. Izmed nešte. j tih slučajev bodi tu naveden le eden. ki je te dni v Novem mestu ! vzbudil razburjenje, Corn i k iz Rateža je odšel pred leti v Ameriko. Pustil je doma ženo z otroci. V moževi odsotnosti se je žena seznanila z bogatim posestnikom po domače Stefanecin, ki je ločen od žene in ima več otrok z drugimi, i Tudi z (iornikovo je imel otroka. Mož je za to zvedel, je prišel domov in od tedaj je bila večna vojska v hiši. Največ pri tem je trpel ubogi otrok sam. Deček je čisto! zanemarjen. Preklinja ga oče. i preklinja ga mati in zraven še j njega, ki jo je do tega pripravil. I Ker se oče nezakonskega otroka ni brigal zanj. je to ženo še bolj bolelo. Kjer je videla Štefane«, tam ga je zmerjala z prešičem itd. Ker se je to očitno godilo, se je Stefaneu nazadnje le preveč zdelo. šel je Gornikovo fožit. K razpravi sta prišla mož in žena in pri-, peljala tudi otroka s seboj. Pred sodiščem so se dogajale burne scene. Privlekla sta s seboj čez 2 metra dolge vile, ali podajač, kakor se ga rabi pri zdevanju žita v kozolec ali pri senu. To naj bi bil •'eorpus delicti", s katerim je Štefane grozil Gorniku; tako ta namreč zatrjuje. Pehala sta venomer tudi ubogega otroka pred Stefatiea, češ. na. tu ga imaš. na-i pravi s njiru kar hočeš. Bila bi padla po Stefaneu. da ni sodnijski1 sluga Gorniku zagrozil, da ga f vtakne v zapor, če se ne bo vedel; spodobneje. Potem je po dolgem čakanju prišlo do razprave še le| popoldne. Gornikova sta privlekla omenjene dolge vile seboj v j razpravno sobo. Ker se je bilo ba-' ti. da se spozabita, so se morale te! vile odstraniti. Scene, ki so se od J zjutraj do popoldne vršile pred sodiščem, so se tudi pri rrzj- ~avi ponovile. Iz njih je odseoala vsa p mizerija posledic izseljevanja. Žena je priznala, da ga je res ozmerjala z nenioraliiežem. za to pa da , ima tudi živ dokaz. . . porinila je j otroka pred sodnika.Nasproti pri-i čakovanju jo je sodnik obsodil na | dni za|H»ra. To pa je moža tako razburilo da je ves iz sebe zakričal: Z nama je zdaj vuil. napravi i kar hočeš, jaz greni. Ona pa je zavpila: .laz pa skočim v Krko, drugega mi zdaj ne preostane. In mož plane ves divji vim, žena pa za njim. Ko pa tudi otrok za njima prijoka. ga mati prime in ga potisne nazaj v sobo, iz katere je odhajal Štefane. Zavpila je: Na. tu ga imaš. naredi z njim, kar hočeš. Nato sta oba zbežala proti glavnemu trgu. otrok pa jokaj* za njima. Onadva sta skušala po stranskih poti ubežati. Nabralo j se je polno ljudi, ki niso vedeli, | kaj naj to pomeni. Otrok je jo-I kal od za dej in klical stariše. a onadva sta bežal uprej ii> se skri-vla za hišami. Med tem je otrok zbežal naprej proti drevoredu, , misleč, »la je mati tja zbežala. Moral se je poklicati stražnik. I kateremu se je otrok izročil Pre-: skrbel je. da se je za stvar začelo zanimati mladinsko sodišče. l)o-čiin je bila mati pri sodniku, je! mož vpil zunaj, da še danes mora eden smrt storiti, a on pa da gre v Ameriko. Kolikor se je dalo po-iz vedet i. se je gospodom pri mla- j dinskem sodišču posrečilo vsaj za prvo silo napravit mir. PRIMORSKO. Ponarejalec denarja. V Trstu so aretirali nekega Italijana Santa 4 i era vina iz Ravene. ker jc ponarejal pet kronske tolarje. V njegovem stanovanju so našli popolnoma opremljeno delavnico, celo zalogo materijala in več ponarejenih tolarjev. Velika cerkvena tatvina. V Tr- 1 stu so vlomili neznani tatovi v ; cerkev sv. -Jakoba. Odnesli so na-, biralnike. iz neke steklene omare I pa so ukradli za o.">00 kron zlatni- j lie in srebrniiie. Policija nima o tatovih še nobene sleOi. Smrt v pisarni. V pisarni mestne plinarne v Trstu je postalo 40letneinu uradniku Giintherju i nenadoma slabo. Omahnil je s stola in obležal nezavesten na tleli. Tovariši so poklicali takoj zdravnika, toda ko je ta prišel, je i bil Giinther že mrtev. Zadela ga \ je bržkotne srčna kap. Smrtni padec voznika. V Trstu je padel raz tovorni voz voznik, ~»7Mni Anton Cotič iz Kontov«• Ija. Cotič je preveč pil in je zaspal na vozu. Priletel je z glavo ob cestni tlak in si prebil lobanjo. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl. Sleparski izseljevalni agent italijanski inženir Meraldi, katerega so v Trstu aretirali, ima tudi več sokrivcev, katere so že izsledili. Posebno pozornost je vzbudila v mestu aretacija ravnatelja tržaške taksmeterske družbe inženirja Margouija. Margoniju so dokazali, da je skupno z Merahli-ieiii vabil in pregovarjal delavce, da bi se izselili v Brazilijo, kjer potrebujejo veliko delavcev za zgradbo novih železnic. Tudi on jim jc obetal izvrstne zaslužke. V resnici pa sta delala oba le zato, da bi spravila delavce ua pot in dobila zato provizijo od paro-brodnih družb. V afero je zapletenih še. več znanih oseb. Na poti v domovino umrla. 29. julija t. f. so pripeljali v Trst ua _GLAJ3NAR0DA, Ž4._VEL SRPANA, 1912. .kolodvor v vozičku za hrome neko okoli 12 let staro deklico iz dunajske rodbine. Morala je biti že zelo bolua. ker ji je glava kar klonila h prsoni. D\a možka sta jo vzdignila v voz brzovlaka. ki odhaja iz Trsta ob 8. zjutraj. Videti je bila že nezavestna. V Št. Petru so pa prenesli mrtvo z vlaka in jo djali v mrtvašnico. Na-! vzoii zdravnik je odredil, da sej dotični železniški voz zaklene in i i da se ne pusti v njega nobenega J j potnika več. Pokojnica je imela I | baje jetiko in so jo imeli na .Malem Lušinju. potem pa so starši na fiasvet zdravnika odšli z njo da bi jo še živo spravili na Dunaj, j pa jim je deklica med potjo u-mrla. Nesreča na avstrijs em vojnem parniku. Na avstrijskem vojnem parniku "(ilia" je počila jeklena I cev za paro. Vroča para je napolnila nenadoma celo strojnico. Tri-i je strojniški podčastniki, ki so bili najbližji raz počene cevi. so obležali, drugi navzoči so se rešili. Dva od podčastnikov sta bila takoj mrtva, tretji pa je umri v j bolnišnici. i ŠTAJERSKO. Halcze zopet pebila toča. Iz Ptuja poro«" a jo. < l:i je ob priliki zadnje nevihte toča zopet haloške vinograde upostošila. Vinogradi iso t;iko poškodovani, da več let j j ni b«lo rodili. Tudi vinograde v|| Za vrču toča popolnoma uničila. Autcmcbilna nezgoda. Kakor' znano vozi med Celjem in Dobrno vsak dan avtomobilni omnibus. Že zadnjič enkrat se je blizu Voj- 1 nika ta omnibus tako pokvaril, j da ni mogel naprej. Potniki, ki so j se z avtomobilom peljali na Dohr-j( no. so si morali najeti vozove in t ' se ž njimi peljati dalje. Te dni pa ! I je šofer blizu kraja Lemberg pri'. | Dobrni zavozil na nekem cestnem | ovinku za kraj ceste. Omnibus sej ie z ljudmi vred ter z prtljago.; katere jc bilo precej na njem. zvrnil v cestni jarek. Pobile so se na j omnibusu vse šipe. Tudi jih je več j ki so se peljali z avtomobilom, rjo-j bil.o lahke poškodbe. ' Vlom. Nek zlikovcc je v eni i 'adnjili noči vlomil v vinsko klel posestnika Guncerja v- Šmarju i pri Jelšah. Odnesel je 80 litrov vina. Za zlikovcem ni sledu. Nesreča pri stavbi mlaja. \?i ' lH rankolovem pri Celju so ob pri-' ^ liki primiee fantje stavili mlaj. Pri tem je pomagal tudi kmečki sin Alojz Brišer. Mlaj pa se je nenadoma podrl in zadel BiSerja po 1 glavi. Z težko rano na glavi in s ] krvjo oblit se je ta nezavesten zgrudil na tla. - < Prostovoljna smrt prekajevalca !' mesa Ludvika Farendla v Gradcu. 11 V Gradcu so aretovali prekajeval- j ca in izdelovatelja klobas, Ludvi-j ka Farendla. Farendlu so prišli I na sled iu mu dokazali, da je dol-' i . I . -vi* I -. ri" -. ^^ ; Rojaki! Slovenci! Vrhničani! Y Največja in najbolj varna hranilnica v staii domovini vrhni- i škega okraja je j Občinska hranilnica na Vrhniki. t .. po5iuJe še Je tretje leto in se ji je zaupalo že nad en mi- \ ^i0*? sedemsto tisoč kron hranilnih vlog. r . V to hranilnico nalagajo tudi sodnije denar mladoletnih otrok t in varovancev ter župnišča cerkveni denar. | Vložon denar obrestuje fo 4|°j0 brez vsakega odbitka, \ Za varnost stnik vi- ^ j ^ nojp-ada ^ j ^ FR.A.NK STEFANICH i ■ ► T? P, 7 bor. 121. Fresno, Cal. i j } w ^ -v v v v ^ ^ v IŠČEMO 100 premogarjev za stalno delo. Dobra plača. Bear Run Coal & Coke Co., (10-23—8) Sidney, Pa. Za vsebino tujih oglasov ni odgo vorno n« TiDravništvi, no nre^nistvo. IŠČE SE može za delo v tovarnah jn pri nakladanju ter skladanju lesa. Stalno delo skozi celo leto Na-J slov: o I. Stephenson Co. Trustee«, (16—f> -r Wp11«. Mipt.. Pametno dela oni, ki vzame za vsotovaJca MATIJA SKENDER, slovenski rtotnr- in prnvdnik za Ameriko m stari kraj 5227 Butler St.. Pitttltirch. Pa. Prejema in izdeluje: tof.be. poln omoči, vojaške p-oSnjc. kupne in prodajne, uitovoro in vse drutre nctarst:c in pravil niške posle. Za pri delu oškodovane iztirja dobro odškodnino, če »e pravočasno nanj obrnelr. Na sodniji v PiltsburKhu ima 5000 jamčevine za frotovost in natančno delovanie vseh svo- ih notarskih poslov. • C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska ptirobrodna druiba. Direktna črta do Havre, Pariza, ovice, Inomosta in Ljubljane Podtnl ^k.apre«i parnlkl »o«' A PROVENCE" SAVOIE" "LA LOd^AlNfi." "FR\NCF." tr« dva vijaka wdnriju. na dv» vliakr na Satiri viialr* Po6t nl "parn!kl «o * "CHICAGO" "LA T0URANE" "R0CHAMBEAU" "NIAGARA" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chetebrogfh Boildia; Pamiki odplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča £t«v. 57 rNartK River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River. N. T. *LA PROVENCE 29. avg. 1912 -LA PROVENCE VX sept. 1912 *LA LORRAINE 5. sept. 1912*1.A SAV01B 2«. sept. 1912 t FRAN C E 12.sept. 1912-LA LORAIN K okt. 1912 FOSAKNA PLOVITJBA V 1AVSX: Parnik *LA TOl'KALNE odpl. s pom. št. ;"»T pop. P;iriiik FLORIDE odpl. s pomola št. 84 dne -il. nv^. ol> :{. popol. Parnik 'NIACARA odpl. s pom. št. f>7 dne 7. sopt. ol» popol. I'arnik tKOCUAMBEAl" odpl. v. pom šl. .",7 dne 11. srpi. ob p. t zral-l t xvrzdo za" rnnvf «| rmi 1» m tlv« vl|«ki Parniki z ki iiem imnjo po štiri viiaka Mnogo ljudi je__podvrženili napadanju nenavadnih bolezni, vzroka teh se nc mori' tolmačili. Pride uenadoina brez vsili znakov in naredi dotičnika ncsposobiifga /.a delo, utrujenega in slabega. Paka bolezen prihaja navadno vslt-d kakega nereda prebave. Za-niore nastati radi bolezni v želod m, jetrali ali erevesib. slabi krvi ali slabili živerv. Take osrbe večkrat poskušajo razue zdravila, kakor na primer pilule, deeoli ali močne žganja, toda brez vsakega vspelia. To kar one potrebujejo je lo znano zdravilo, ktero vpliva na vse prebavne organe, IZČISTI CELO TELO IN KREPI CELO TELO, NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO. ^ . To zdravilo, ktero morejo rabiti vsi člani družine in ktero vi morete rabiti v vsa h slučajih, ee s slabo počutite, je dobro poznano "jI TRINERJEVO TjAMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO. ^ 6 To naravno /.fit;tvi!n. kte-o je narejeno i/, grenkih zelišč ir 8 rudečega vina, inio široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč |v nerednostih prebavnih organo\, kteri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabit pri BOLEZNIH ŽELODCA IN ČKEVES, £ ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, \ REUMATIČNIH NAPADIH, \ NEURALGIJI IN NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, ) KOLIKIH IN KRČIH, VZDIGAVANJU IN KOVCANJU R in pii vseh takih boleznih, pri klierih je znak bobzni, izguba leka in slabost. ^ ^ ^B V LEKARNAH. i JOSEPH TRINER, • 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. t Sedaj je čas da kupite farmo. Želimo da kupite farmo v onem letnem času ko se morete najboljše prepričati, kaj tu kako more na dotični zemlji rasti. Meseca avgusta Je za. to najboljši čas, ker v tem mesecu dozore razlifne vrste žita. ket pšenica, rž, ječmen. In koruza, dočim se proso in ajda najlepše razvijata. V avgustu dostorl tudi Badje: maline, zgodnje vrste jabolk in slive. Avgusta so v najboljši rasti krompir Jn druge rastline z gomolji in vse vrste socivja. Prepozno je že da bi videli, kako raste trava in detelja na naših bujnih senožetih, ker je r»r\a košnja že pri kraju Videli pa bodete polne svisli in kupe aena, kate-rrga niso ni ogli spraviti v ej*napoInjene svisli. — Povedli vas bomo v okolico Ashianda. pokazali vam boino farme, seznanili vas borno z vafcimi rojaki, ki so že tam naseljeni in z amerikanskimi farmerji, ki žive v teli krajih že deset, 15 ali 30 let. Vprašajte jih. kar želite, da spoznate gospodarske razmere v teh krajih in ako vam bo se vse po volji, kar boste videli in čuli, potem kupite farmo. Sigurni pa smo. da boste tam kupili^zemljo, ko boste zvedeli.vse. kar vas je zanimalo. Mnogi odidejo pogledat farme v druge kraje preje predno pridejo sem. kupijo pa tu in ne drugje, kar je najboljši dokaz, da so zemlja in gospodarske razmere krog Ashianda veliko boljše kot drugod ker . bi sicer ljudje ne kupovali tukaj zemlje. Ako torej nameravate ku piti farmo, ali sedaj ali pozneje. pISite nam po vzorce našega glasila "Goods Colonist". Pošljemo vam Jih brezplačuo ter vam Jih bomo pošiljali vedno, kakor hitro izide nova številka. Ta list vas seznani z gospodarskimi razmerami v teh krajih, kar bo velike koristi za vas. kadar ee enkrat naselite v teh krajih. The James W. Good Company, Ashland, Wis. - ■--— Slov. Delavska Podporna Zveza . Vstasorijena tfoe 16. avgusta 1908. Inkorporiimiu 22. aprila 1909 v državi Pennsylvania, s sedežem v CONEMAUGH, Pa. GLAVNI URADNIKI: Pr«4a«dnlk: MIHAEL ROVaNSEK, R. F D No. 1. Conenuafk. Podpredsednik: JAKOB KOCJAN. Box SOS. Concmauih. Pa Olavnl tajnik: VIIJEM SITTER. I^ock Box 67. Conemauch, Pa. PomoCoi tajnik: ALOJZIJ BAVDEK. Box 1. Dunlo Pa. Otaiml tln»ajnik IVAN PAJK. L.. Box 328. Con«mauch. Pa. Panoftiii blagajnik: IV A>* BREZO VEC, Box C. Cooemaufh, Pa. NAOZORNIKI: * L nadsornlk: FRANK BARTOL. Box 274. Thomaa. W Va II nadzornik: ANDREJ VIDRIH. T. O Bo* 523. Con»maufh, Pa. Ill- oadcnk: ANDREJ BOMBA.CH. lCSl E. 3Hr 8t. Lorain, Ohio. POROTNIKI: I porotnik: J08IP 8VOBOPA, 638 Maple Are, Jobnjtown, Pa. n porotnik: ANTON PINT AR. Box 224. Primero. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A M BRALLIER, Grove St Conemau|h, Pa. C«nJ*na drultva. odroma njih uradniki, so uMudnn proftenl, po-Hljatl donar naravnoat na blagajnika In nlkofr&r drug"»a, va« dopis« pa aa glavr»ca tajnika V •lučaja, da opaaluo druMvenl tajniki pri mesenih porofillh. ali ■ploh kjrrsttMrtlt v porodil h rlaTtK-ga tajnika kake pomanjkljivosti, naj to n«madeno oasnatiijo na urad (lavnega tajnika, da se v prihodnja po-prarL Drufttveno (tasilo: "GLAS NARODA". Prijatelj Lovro. --o- ^ Hrvatski spisal Avgust Šenoa. (Da. Mladi bivši duhovnik preseli i/ mest n v predsednikovo bišo. Tu h*» mu je odprl pred «R'iiu nov h\ ga imeli kakor /a svojega; udobnosti m \eseljit se tiui je ponujalo na VH strani, o skrbi niti sledu. 1 eeiiee ttiu ni bil razvajen gospodi«'. uiarvee zdrav. umen. vodljiv deček, ki s«- je ponašal z znanjem bvojegtt mentorja. 1'eiteljevanje torej ii i stalo I .o v ra mnogih muk ter je mogel pri najrednejšem pouku porabiti dosti i'-hsh za svoje lastile študije. 1'eil se j«' mnogo, vital je obilo iu marsikaj. Duh, hiter, gibljiv, ognjevit ne gre le za jed n i ui jediniia odmerjenim smotrom. ne pW*a s*' siste-matieno le z jfdno znanostjo; ker Indiaja zve/.o med raznimi panogami vede ter stremi njeu napeli spojiti z živim, praktičnim življenjem, seffa tak dull v vse ljudsko znanje t»-i ga ^ku-ša prilastiti si ga. kolikor mu dopuščajo sile. Tak duh ne pozna niedtnej To je pe«"at /eiiijalin»sti. Tak je bil Lovro. -fako rad s»< je učil matimatike. prirodne /nanosi i in fi ložo ti je; dobro j»' poznal zgodovino, posebno mu je bilo milo jezikoslovje in Ue< nje stare in nove književnosti. Znanje jezikov — in on je poznal temelji- i to vse glavne evropejske jeziki -— je smatral Lovro mimo sredstvom. kakor tudi velja, in ko jih je ueil. si ni razbijal glave s preiuodrinii podrobnostmi brez: svrhe. marvee se je ueil postanka, filozofije, na i a ve jezika. Za-veroval se je kolikor toliko tudi i v politi»''iie znanosti. Skoda, da se i ni globoko peeal z njimi: ostri i njegov uin bi bil našel mnogo'; hrane v tej stroki, l.ovrovo tiče- s nje ni bilo le pusto ueenje na pamet. vsako stvar je premo t ril kri-.i tično; sodil je ostro, izvirno, razlagal jasno, kratko. Tako je po i hajki eas Lovrn lahko, udobno. j prosto uenaruvskih stranij in * dolžnosti j. protivnih njegovi vo-,1 Iji in ž»-lji. Mlademu grofu se je • priljubil, kakor da bi bil njegov i starejši brat. se rad ueil ter lepo uspeval. Ali tudi Lovro ni sina-, trni ueenea drugače, nego za bra- | ta. Z njim je bil po zimi v mestu.;« skupaj !»ta potovala, po leti pa j bivala v selškem dvorcu. Lovro je dihal svobodno, sree . no. Pa vee. Lovro se je popol-!1 noma spremenil. Pa tudi ni čuda j Kako je gledal ta svet ubogi zvO-j I na rs k i deček. kr«»t»*k dijaeek.^ /a^tnni t = 320 akrov remije. = 7ocfAtii| LiiiO ll/llj # Izberite vladno zemljo, 'Homesteads' v drž. Montana. Lktlo tUlIJ « Oddaljena 3 do 15 milj od mesta in železnice Chicago, Milwaukee & Puget Sound Ry. Je se miljon akrov na izbiranje. Lastninske pravice (Deed)Jdobite, ko ste 3 leti bivali na svojem homesteadu. V raka oseba, oženjena ali samska 21 let stara lahko izbere od 160 do 320 akrov na prvi državljanjski papir. Stroški za merjenje, rekordovanje, dovedenje na mesto in za razkazanje zemljišča so zelo majhni. TV/Trktrl-orm Prckosli v ugodnosti vse druge države v Ameriki. Slovenske kolonije v okolici. Zemlja je s travo poraščena i a urzava lY10IlLe«ro vas pozdravim v svoji hi-i* ii." ' s "V svoji hiši."'* "Ah. i:e veste t Tem bolje. Su-[»erbe. Njegova prevzvišenost go- I -pod vladni predstojnik je izvolili' sprejeti moj poziv, da pride mla j ii grof nastopne praznike na mo-^ je posestvo v L. Divua pokra ji- ■ tia!" "Poznam jo. krasna je", reče Lovro iu senca spreleti njegovo ' •elo. {] j "Jeli-te? Krasna. Veseli me, i da mi to potrjujete tudi vi, vele-spostovani gospod, kot dober poznavalec krasote. I "pa m za gotovo. da p reži vi m o tam vesele dne-;ve." i "Lepa vam hvala že naprej!" "Ali ker se je najino spoznanje tako srečno izvršiio, dovoli- j te. da isto dopolnim, da vas pred- j stavim svoji gospej. Tudi ona | ljubi posebno umetnost." I "V veliko čast mi bo. Prosim j vas za to. gospod glavar." Uradnik prime Lovra za roko,; ter ga vodi v drugi salon. Toda ; na pragi: se Lovro ustavi. Glavar J je čutil, da mladi učenjak drgeta.; "Kaj' vam je?" vpraša glavar. "Nič", odvrne Lovro, "izvoli-.te me predstaviti." ; V kotu salona na mehkem naslonjaču. odeta z višnjevkastim i svilenim plaščem, je sedela buj- j na plavolasa črnooka gospa. Ko- i ketno je spustila svojo lepo gla-; ,vo na naslonek stolice ter hladila i bele prsi s pahljačo. Okoli nje se je gibalo nekoliko mladih urad-,nikov v črnem fraku in mladih častnikov v beli uniformi. "(iospod Lovro N.. učenjak in gouverneur mladega gospoda grofa. — Moja gospa Malvina. rojena plemenita L.", predstavi glavar Lovra svoji gospej. "No. i gospod filozof", nadaljuje skozi :nos, "prepuščam gospo vaši za-1 bavi. Zabavajte jo živo. delajte ji "cour" po volji. To naj jej bode kazen za nesrečno migreno. Mo- j ram iti plesat četvorko s svetnico! M., in eto. godba je že začela. : Adieu, mi atnie! Adieu, monsieur j .le gouverneur!" In mladi glavar je odšel po i gladkem podu. r ; Ko se je Lovro prikazal, se jej jstresla Malvina kakor list v ve-Ičernem vetru. Nato se pokloni i dostojanstveno. Lovro je preble-j idel smrtno ter stal trenutek; j molče. "Milostljiva gospa", se vplete i mlad poročnik v pogovor, "reši-' te nesrečnika, storite me najsreč- \ nejšega človeka, plešite z menoj! četvorko!" 1 "Hvala! fJlava me boli!" od-' govori na kratko glavarica. "Torej sans pardon?" prisko-} ei golobrad vežbenik okrajne: sodnije. "Sans pardon!" skonea Mal-| \ ina. Lahko krilo uradnišlvo in čast-uistvo se razprši hitro izpred očij epe okrutniee ter si gre iskat drugam plesalk. "Oprostite. milostljiva go- \ :spa ! *' reče Lovro. ko se zave ter se pokloni nekam nespretno. "Hudobna sreča me je vrgla pred vas ter mesto zanimivega kroga i mladih gospodov evo mene tu! I No, jaz nisem temu kriv. Jaz sem samo nesrečen quid pro quo.;] katerega je vaš gospod izvolil po- j staviti sem. da straži vašo migre-j no. Oprostite mojo neuglajenost, ni še dolgo tega. ko sem šel iz se-j menišča. tak pa ne pozna gosposkih običajev." "Prisedite. gospod Lovro!" reče Malvina. "Sedite k meni! Ne pomaga uikak izgovor, gospod stražnik moje migrene. Moj mož in e je zaupal vam. Vršite svojo dolžnost. Kakor vidim, vas ples malo zanima. A propos! Rekli ste mi. da ste zapustili du- I bovški stan. ali vi ste, verujte mi. velik jezuit!" "Jaz."' "Da. vi gospod! Svojega ognjenega duha, svojo živo domišljijo skrivate za neuglajenost, samo da se me rešite." _i "Varate se. milostljiva gospa!' Vi me smatrate za slabega clove-! ka. Tak sem. Evo. sedel sem k vam. Zapovedujte!" "Prav. Povejte mi, kaj delate sedaj?" * (Dalje prihodnjič.) 1 --- ROJAKI NAROČ AJTE SE NA lf "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. ' OLAB NARODA. 24. VEL. SRPANA, 1918. ~ VABILO na SLAVNOSTNO OTVORITEV SLOVENSKEGA DOMA V DUNLO, PA., v ponedeljek 2. septembra 1012. Vspored: 1. Vsi člani se zberemo skupaj točno ob 9.30 dopoldan na že določenem prostoru ter korakamo po določilu na kolodvor ali naravnost v "Dom". 2. Govor in pozdrav predsednika "Doma". .'i. Sprejem društev in deputa-eij, katera bodo naznanila svoj orihod f» dni pred otvoritvijo "Doma". 4. Godba zaigra slov. himno. 5. Predstava pariške komune, če bodemo dobili za to potrebne stvari. 6. Šaljiv, v prvič prirejen lov ua sladkorno potico. 7. Zahvalni govor predsednika 'Doma" napram posetnikom veselice. 8. Razna zabava in ples. Vstopnina za možke $1. ženske ;iroste vstopnine. Za dobro postrežbo skrbel bode v to izvoljeni odbor. K mnogobrojni udeležbi vabi ODBOR "Slovenskega Doma" (22-24—8) KDOR VIDI, KUPI. V jednem samem tednu, zad-ujem v juliju, so kupili sledeči ; rojaki zemljišča: Joe Taucher. Rock Springs, Wyo., Louis Li-, par. Rock Springs, Wvo., George Rnppe, Ironwood, Mich., Anton Sterk, Ironwood, Mich., Mike Krulej, Castle Gate. Utah, Frank in John Kik. Rock Springs, Wyo. Ali ni to zadosten dokaz za dobroto zemlje, kraja in podnebja? ('e želiš živeti med svojimi rojaki iu biti kdaj v resnici samostojen, piši ali pa naravnost pridi v Chicago, 111., tam pokliči številko telefonu Law ud a le 744!). pa pride kdo po-te. Plačamo vožnjo na 40 kupljenih akrov. Pridi sam in poglej in se ne daj vabiti v kraje, kateri niso za-te, ali pa med ljudi, kateri so tujci. Iščemo samo pridnih rok. Sto dolarjev ta-kaj na vsakih 40 akrov, ostalo mesečno po 10 dolarjev. Ne boš se kesal. kakor se ne kesajo tisti, ki so že letos naseljeni, ker bodo imeli že s prvim pridelkom zemljo plačano. Ne zdihuj nad draginjo in odiranjem, če si lahko pomagaš. Torej pridi, ali pa piši prej na lastnike: Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Avenue. Chicago, HI. ! -—-----—--- NAZNANILO Rojakom v državah Ohio in Pennsylvania naznanjamo, da jih >0 obiskal naš zastonnik. crosnod ANDREJ BOMBACH. kateri je od nas poonla&čea po | birati naročnino za Glas Narods j in izdavati pravoveljavn* potr- ! ala. ter ga rojakom toplo pripo- i ročamo S spoštovanjem DpravniStvo Glas Naroda. j POZOR ROJAKI! — ^d^SjflBk Dobil »cm Iz V l/fltfl sL ra^Tmmči.1 cf» t -lili "MB ISS^B so zdravita U j P * JH^V Dr«v a in ko- Po dotarem čmsu se - posrečilo z - ^ najti pravo J^B^H^^HpLs^ Alpentinkta-^gHBS^n'' . ro in Pomido proti i z pad a- . , - . - niuinzaraM I«9. kakorbne te do sedaj na »vetu ni bito, od katere moikim in ianakim sroati in dolsi laije reanle-no popolnoma :zrastejo fn n« bodo i«{ izpadali, cer na osiveli. Ravno tako moikim v 6. tednih traanl brki pocralpoma znuvtojo. Reamatlzc m ▼ rokah no^ab Id kriilčah r 8 dneh popolnoma o«, dravim. kurja očeaa bradavice, potne nofre in ozebline se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim ■ $B0X Ptflta po cenik katarasa poUJfia Kai to in JAKOB VAHClC. P. O. Bo* 69 Clevaland. O. ^ ^ tf^o Za 1 dolar dobivate sleherni dan "GLAS NARODA" skozi štiri mesece. Po dnevniku "Glas Naroda" izveste najprej vse dnevne novosti in vesti iz stare domovine. Kdor še ni naročen, naj to takoj stori! "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Potrebuje se 1 STROJARJE "mM . ; za delati v dvorišču in v strojar- ; ni pri čiščenju in strojenju kož. ' Dobra plača in stalno 'delo skozi , celo leto. Nizka najemnina za o i _ . zenjene. Pridite takoj! ; Proetor, Ellison & Co., ; (5-8—9-9) KI k land, Pa. Samo $ 1.00 velja 6 zvezkov (1776 stran) V Padišahovej senci s poštnino vred. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St, New York Za vsebino tujih oglas«*- 4Š odgovorno n« opravniitro- n. vrMtsiit*. I RED STAR LINE. Plovltba mod Nww Yorkom In Antwsrpom Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka, l!8 694V^P JL I INLAND VAbfcKlJUHb 12.185 ton —17.018 ton ZEELAND 12185 ton. Kratka In n.tobna pot aa potnik« ,v Avntr»]o, na Oicrako, rtlovftnnbo, Hrvati«« in Oalici)o, kajti med Antwerpom in imenovanimi dnielarni je dvojna diraktna i« , lesniika itbm'! Po sobno »p fla narbl za udobnc.fi pomicuv >nc«lkrovia. Trejtl ractad oottojl ~ malih kabin za 2. 4, 0 «n H potnikov' Za nadaJlne infor^acif«, cona m voine ltntk« obrniti n« |«'na| KKtJ STAR LI IN 15. h J-"™;"^'' ""'Assassrs« 709 2ndAv»..l N W. ror. VVtabiagtno A L»S» li->i«_ o. . 6EATT1 S. WASh. CH^^uo.lLJ. Vi INN EATOLJS *MI N .1?19 W.lnut Str«*!.'? »OO Locul S»r — ». ,, -T To" I HILAOFXPHIA PA.. ST. LOUL«, MO. " ^ONtKfaLO^F 1 A. J. KRASHOWITZ j Oakford Ave., Richwood, W. Va. trgovina z mešanim blagom Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfineje j sveže in suho meso, vse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo finih j svežih in suhih klobas, gnjati in plečet. VSE JE PRIPRAVLJENO IN PREKAJENO PO DOMAČI ŠEGI. ROJAKI! Ne hodite k tujcem, ! ki vas že toliko časa do kosti j glodajo, temveč podpirajte domačo obrt to je svojega rojaka« 5VOJI K SVOJIM! I A v s t.s- o <- A m i" r i k a u § k a crtu (prej© bratje Cosulich; ftaipripravnejša in najcenejša parebrodna Črta i a Slovence m Hrvati Novi parnik na dva vijaka 'M*«tha Washington*- Kegularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Cene voznih listor iz Hew Yorka trn 0L mnj m V« »podaj navedeni novi paro- TRSTA brodi na dva vijaka imajo , T1—r>x Ja^t? " ..........§35.00 fcrezžični brzojav: LJUBLJAgE...................................... 35^ ALICE, LAURA, REKE...........—......................... 35 (X- MARTHA WASHINGTON, ZAGREBA................................... __ gf, ^^SS^S3?^ KARLOVO A.................................... Rg'J t - —.rtatr « =~ TRSTA ali REKE: Martha Washington 165.00. drum »60 do $65. Phelps Bros. & Co., Gen.Agent«, 2 Washington Street, NEW YORK.