MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUGOoLA71 J fj, 291 Poštnin* IMt fzhajm maki dan 3 L 22.—, pol L 6-50 rot — Posam v «roko#ti 1 kolon« aafa»aie, poslan« (C. C. v Trata* v sredo, 7, bra 1927. - Leto ¥1, Pestmi i številka 30 eMi Letnik Lil . Naročnina: sa 1 mcsec L 8—, L 75.—, v icoa»snstvo mesečno Oglasnina za 1 mm prostora obrtne ovjiase L L—, za o»mrt-lase denarnih zavodov L 2.— r," » jtrni L 2.— Uradnittro m uprerotUrot Trmt (3), ulica S. Fmncesco d'Aa«i»i 20, To-lefoa 1 k-99. Dopisi «f$ sc pofftitjo txLijo^-nu uredništvu, oglasi, reklamacij* in denar pa t^MTaiCtvu. Rokopisi se ne vračajo. Neirankiraaa piaina se nc ipnfrnjn — Last, aaloiba in tisk Tiskarn« »Edinost*. Poduredmstvo v Carici« attca Gionrt Carducci H. 7, L n. — Telet. št. 327, Gfevm ta odgovorni srednik< prof. FlHp Peric. . Sestanek i Itvinav - CliambsrJaiii Dne 25. novembra t. 1. sroo zaključali uvodni članek pod na-slovom «Pred važnim sestankom v Ženevi* s sledečimi be-gf.iami: v z raznimi evropskimi zunanjimi ministri, ki pridejo v prvi polovici decembra v Ženevo povodom sestanka sveta Družbe narodov, ki se bo tudi vršil. G. Lit vinov u na ta način ne bo težko srečati 4udi samega Chamberlaina. Tudi Angležem se zopetna vzpostavitev diplomatskih odnosa je v z Rusijo ne zdi več tako nemož-iia in tudi ne več tako neprijetna stvar kot še pred nedolgim časom in zato ni izključen letos v Ženevi nekak sestanek Li-tvinov-Chamberlain.» Eno in drugo predvidevanje, ki sta bili izraženi v tem odstavku, sta danes že zgodovinski dejstvi. Rusi so sicer sodelovali v pripravljalni konferenci za razorožitev do konca, toda toliko s svojimi predlogi kolikor tudi s svojimi izjavami so lati jasno razumeti, da jim razorožitev ni glavna stvar in da so drugi računi in cilji, radi katerih so prišli v Ženevo, in sicer predvsem goriomenjena prilika srečanja z zunanjimi ministri zapadrto-evropskih držav. Chamberlain in Lit vinov sta .se torej videla pretekli ponede-Ijek in ta dogodek je dal prvemu dnevu zasedanja sveta Driiž-be narodov naravnost senzacionalno in tudi nekoliko tajin-stveno vsebino. Tajinstveno tem - bolj tudi radi vtisa, ki ga je napravilo s svojo zamolči j ivo krat-kostjo uradno poročilo, katero je bilo izdano po sestanku. Po želji Litvinova — je rečeno tam — se je vršil danes v hotelu Beaurivage pogovor med Lit v i novim in Austenom Chamberlainom. Sestanek je dal priliko za odkrito izmenjavo vidikov glede odnošajev med Zvezo sovjetskih republik in britansko vlado. Vendar ni bilo mogoče določiti na tem sestanku podlage za sporazum. Lit vinov je odložil svoj odhod. Vendar se ne smatra za verjetno, da bi prišel za sedaj še v druge stike z angleškimi krogi.« Kot kaže ta objava, je bil tor rej sestanek brezuspešen. Toda temu se ni nikakor čuditi, kajti naravno je, da se o morebitni vzpostavitvi diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rusijo ne more odločiti na enem sestanku, naj je bil še tako odkrit in izčrpen. Odločitev je marveč v roke h moskovske in londonske vlade. Uspešnost ali brezuspešnost omenjenega sestanka je torej odvisna le od tega, ali pomeni pogovor med Li-tvinovim in Chamberlainom, da je led prebit ali ne. V tem pogledu pa je ženevski pogovor med obema državnikoma brez dvoma velike važnosti, kajti toliko na ruski kot na angleški strani so znaki, ki kažejo, da smatrata obe vladi sedanjo diplomatsko vojno med njima za nevarno rano, katere začelitev bi bila v največjem interesu obeh držav. Radi tega je gotovo, da je bila letošnja ženevska priložnost enako dobrodošla Litvinovu in f/.liamber-lainu in da pomeni njun sestanek korak, ki ne ostane brez posledic za nadaljnji razvoj vprašanja obnovitve rednih odnošajev med obema državama. Brez dvoma so ženevski pogo-voii Litvinova v tesni zvezi tudi s poijsko-litovskim sporom, za katerega kaže Rusija najobčutljivejše zanimanje. Francoski ministrski predsednik Bri-and, ki je baje zastavil svoj vpliv in svoje usluge za omogo-čitev tega sestanka, ni storil tega, ne da bi si zagotovil s strani Litvinova nekaterih zagotovil glede nadaljnjega zadržanja Rusije z ozirom na omenjeni spor. Vendar pa dozoreva vprašanje obnovitve odnošajev med Rusijo in Anglijo tudi neodvisno od teh vprašanj. Anglija, ki ima doma kronično socialno bolezen v obliki tisočev ui tisočev brezposelnih, ne more ravnoduSnio gledati, kalfo je začela širiti svoj vpliv na ruskem tržišču Amerika. Skoda, ki bi nastala- z«, angleško industrijo, če bi se za vedno izpodrinila z nepreglednega in skoro nenasitnega ruskega tržišča, bi bila nenadomestljiva. Na drugi strani sta Ru»i}i praktično nemogoči vsaka trdna in uspešna obnovitev zunanje trgov, in notranja gospodarska reorganizacija v hitrejšem tempu in večjem obsegu, dokler je na poti bojkot s strani .Angleških kreditnih organizacij. ki onemogoča večje mednarodne trgovske operacije na račun Rusije. Naj so bile formalnosti, katere so bile potrebne za osebno 1 »ribi i žanje med Chamberlainom in Lit vinovim Briandovo ali Stresemannovo delo, njun sestanek je vendar bil le logična posledica pravkar opisanega interesnega položaja obeh dežel. ftm zasule smuti se je otvcrilo včeraj RIM, 6. Za poslansko zbornico se je pričelo danes zasectanje visoke zbornice. Predsectarik on. Ti t toni je otvoril prvo sejo ob 16. uri. Takoj po otvoritvi j« prišel v zbornično dvorano v spremstvu sen. BoseUija in admirala Thaona di Revel votjvo-da Anconski, ki je položil v roke predsednika senatorsko prisego. Ceremoniji so prisosfcvo-vaii vsi navzoči senatorji in ministri stoje. Po prisegi je predsednik s kratkim nagovorom pozdravil mladega savojskega vojvodo, ki je postal z današnjim dnem član senata. Vojvoda se je predsedniku zahvalil za njegove besede, rekoč, da si šteje v veliko čast biti član visoke zbornice. Po končanih pozdravili je sedel vojvoda na e-nega izmed sedežev, ki so odka-zani kraljevski obitelji. Predsednik on. Tittoni je za tem prečital zaihvalo vojvode del le Puglie za brzojavne ča-stitke senata povodom njegove poroke, ter se v kratkem govori anomnil onih net senatorjev, ki so umrli tekom počitnic V imenu vlade se mu je pri tem pridružil minister on. Fede-le. Načelnik vlade je poročal o spremembah, ki so bile izvedene v nekaterih državnih podtaj-ništvih, ter je izročil predsedni-št v u zakonska načrta o obeh tiranskih pogodbah, ki ju je v soboto odobrila poslanska zbornica. Senat je nato sprejel brez sleherne razprave mnogo osnutkov, po katerih so bili razni u-kazi spremenjeni v zakone. E-dino pri zakonskem osnutku o ustanovitvi mednarodnega zavoda za unifikacijo zasebnega prava se je razvila debata, v katero je posegel predvsem predsednik kasacijskega sodišča senator Amelio, ki je v daljšem govoru pojasnil pomen zakonskega osnutka. Pravosodni minister on. Rocco je med drugim dejal, da lw>do prostori zavoda otvor jeni bržkone 21. aprila 1928. Po glasovanju o teh zakonskih načrtih je on. Tittoni ob 18. uri zaključil sejo. Oh. Botlai pri natetoita tfafc Poročilo o potovanja na Špansko RIM, 6. V soboto se je povrnil državni podtajnik on. Bottai iz Španije, kjer se je mudil okrog 20 dni. Davi ga je sprejel načelnik vlade in mu je on. Bottai poročal o uspehih svojega potovanja. On. Mussolini je pokazal za poročilo državnega podtajnika veliko zanimanje. Po ročilo se je nanašalo na razvoj in napredek Španije na političnem, državno-upravnem, gospodar-sko-finančnem in posebno na sindikalno-korporativnem polj u. Državni podtajnik pri ministrstvu za korporacije je poročal načelniku vlade tudi o prisrčnih sprejemih, ki so se mu kot zastopniku Italije i n predstavniku fašizma povsod prirejali. Naposled je izročil ministrskemu predsedniku poslanico Plima De Rivera, v kateri mu pošilja ta poslednji prisrčne pozdrave ter mu tolmači svoje navdušenje za občudovanja vredno delo fašizma m končno j povdarja globoka prijateljska I čuvstva, ki jih goji Španija do ; Italije. Pred tzpremtmM ▼ nzsdnJ&tvn milanskega «Cor- riere drila Sara* RIM, 6. Agencija «Receniissi-ma» doenava, kakor pravi, iz zanesljivega vira, da se bodo izvršile v uredništvu milanskega lista «Corriere della Sera* važne spremembe v čisto fantovskem pravcu. Vsi poročevalci v Parizu, Berlinu in Londonu, in mnogo urednikov bo zamasnja-nih z novimi močmi. Predstojeće spremembe so v zvezi z ne-davimi izjavami načelnika vlade o tisku. Vsa odgovorna mesta pri velikih listih bodo poverjena zanesljivim in zvestim fašistom. Kakor se zatrjuje, bo prevzel mesto sedanjega ravnatelja Uga Ojettija sedanji ravnatelj t urinskega lista «Gs*zet-ta del Popolo» Maffio Maffi, katerega bo zamenjal v |inu ravnatelja omenjenega turin-skega lista sen. Bevione. Delavnost ladjedelnic > Julijski Krajini RIM, 6. Agencija «Roma» je izdala poročilo o nekoliko zanimivih in preglednih podatkih o delavnosti ladjedelnic v Julijski Krajini, ki zavzema poio-vioo tozadevne produkcije v državi. V tržaški ladjedelnici sta se nahajala v tretjem četrtletju t. 1. v gradnji dva parnika z obsegom 8.104 oz. 9.800 ton. Pričela se je gradnja enega pomika z obsegom 2.604 ton i» treh motornih ladij z obsegom po 4.800 ton. V ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka je bilo v isti dobi v gradnji: 1 prekooceanski paril ik z obsegom. 24.000 ton in 11 motornih laidij s skupnim obse-gom 30.790 ton. Splovljeni sta bili dve motorni ladji z obsegom 6.420 ton, pričele pa so se graditi tri motorne ladj« z obsegom 6.300 ton. Ladjedelnice v Julijski Krajini so zavzemale napram ostalim ladjedelnicam sledečo razmerje: V ostailih ladjedelnicah so bile ladje v gradnji z obsegom 208.420 ton, ob pričetku gHftd-aje 24.100 ton, spiovljene 13.370 ton. V Julijski Krajini so bile ladje v gradnji z obsegom 110.900 ton, ob pričetku gradnje 14.704 tone, splovljene 16.220 ton. Osen nHtanškilT komoiilsto« pred pos /etmurii pred posebnim tiibnnalom RIM, 6. Davi se je pričela pred posebnim tribunadom kazenska razprava proti osmim komunistom iz Milana, ki so obtoženi, da so pripadali komunistični stranki tudi po njenem razpustu in da so potom razširjeva-nja tajnega lista «Unita» propagirali za komunistične ideje ter končno, da so se shajali na tajnih sestankih v bližani Milana. Po pre čitanju obtožnice, po zaslišanj u ^obtožencev in nekaterih prič je bilo nadaljevanje obravnave preloženo na jutrišnji dan. Proces proti kap. GinlMttfv V procesu Giulietti in tovariši so zavzeli vso današnjo obravnavo govoffc zagovornikov, ki še niso zaključeni, marveč se bodo nadaljevali morda še nekoliko dni. Obsodba .BOLCAN, 6. Pred tukajflfrjim sodiščem je bil včeraj obsojen na dva meseca zapora zdravnik dr. Horrer £z Lase, obdolžen, da je v svojem ambulatoriju žalil prefekturnega komisarja Asco-lesea. V Jugoslaviji ss bodo vršile drugo Isto manrš občinske volitve? BEOGRAD, 6. Ministrski odbor je danes izdelal zakonski načrt o občinah. Osvojen je bil sistem volitve župana izmed izvoljenih občinskih odbornikov. Kakor se doznava, namerava vlada zahtevati za ta zakon nujnost predloga, opirajoč se pri tem na to, da bi se morale prihodnje pomladi na podlagi novega občinskega zakona po vsej državi vršiti nove občinske volitve. J uti i bo ministrski odbor dokončal načrt zakona o centralni upravi, ki ga bo ministrski svet že na svoji jutrišnji seji definitivno sprejel, tako dm bo lah.t o v kratkem predložen narodni skupsčini. Jugoslovanski tknp&inski fi-mijni odbor in račmsskl zaključak za leto 1924-25 BEOGRAD, 6. Nocoj se je vršila plenarna seia skupščinskega finančnega odbora Na dnevnem redu je bHa razprava o računskem zaključku za proračunsko leto 1924.-25. Demokratski poslanec Sečerov je zahteval, nao se ta razprava odgo^ii in naj finančni odhor takoj prične z razpravo o državnem proračunu za leto 1928.-29. V imenu Kmetsko-demokratske koali-cije je poslanec dr. Krajač predlagal, naj se računski zaključek v svrho izpopolnitve vrne finančnemu ministru. Obenem je zahteval pojasnila, zakaj še niso bili predloženi računski zaključki za vsa ostala leta. Namestnik finančnega ministra trgovinski minister dr. Spaho je izjavil, da so ti računski zaključki že v delu in da bodo predloženi finančnemu odboru v najkrajšem času. ipS v mm Kil pvotf Židom in Madžarom BUKAREŠT, 6. V Velikem Varadinu so se zbrali iz raznih delvo Sedmograške in ostale romunske kraljevine, zlasti' iz Jasija in Bukarešta dijaki k kongresu. Bilo jih je več tisoč. V nedeljo je kongres potekel še precej mirno, a že zvečer so se pričele prirejati demonstracije, ki so se v pondelj^k zjutraj spremenile v izgrede. Spočetka so bile te demonstracije naperjene proti Židom, kasneje pa so zavzele proti-madžarski značaj. Demonstrantje so uničili uredniške, u pravniške in tiskarnii-ške prostore madžarskih listov «Nsgy Vai*ad» in «Esti Hirlap» ter pohištvo v prostorih katoliških društev. Vdrli so celo v zasebna stanovanja^ med temi tudi v stanovanje nadrabina, ki ga pa ni bilo doma ter je na tak način izbegnil napadom. Tudi licej je bil napaden. Policija je bila proti dijakom brez moči. Kmalu pa je nastopilo vojaštvo in orožništvo ter z energičnimi ukrepi vzpostavilo mir in red. Ko je general Mosciu doznal za nemire je takoj odpotoval v Veliki Varadin ter osebno dajal odredbe za vzpostavitev reda. O priliki teh nemirov je bilo mnogo oseb težko ranjenih. Neki madžarski gledališki igralec je bff na ulici zaboden ter je ostal na licu mesta mrtev. Lastnik «Park-hotela» je zadobil več smrtnonevarnih ran. Od včeraj dalje je mesto kot izumrlo. Cestna železnica ne vozi, vse trgovine so zaprte. Močni orožniški in vojaški oddelki korakajo po mestu. Nad 50 oseb je bilo aretiranih. Tudi iz Arada poročajo o demonstracijah, pri katerih je bilo več oseb napadenih. Tam pa je policija kmalu napravila red, dijaki so odšli v Veliki Varadin ter se priključili tamošnjim demonstrantom. Dogodki v Ženevi med Chamberlainom in Lit vinovim ŽENEVA, 6. Včeraj dopoldne je načelnik ruske delegacije za raaroroži t ven o konferenco Litvi-nar prosil Charaberlaina, naj ga tekom popoldneva sprejme. Ostali ruski delegati so med tem že zapustili Ženevo. O sestanku med" Chamberlainom in Litvi-novom je bil izdan naslednji u-radni komunike: Povodom prošnje g. Litvinova za sprejem s strani sira Austi-na Chamberlaina, se je danes popoldne v hotelu «Beau Riva-ge» vršil napovedani' sestanek. Ob tej priliki sta si brez ovinkov izmenjala svoji stališči glede odnošajev med sovjetsko in angleško vlado. Izkazalo se je, da se na tem sestanku nista mogla v ničemer sporazumeti. Litvinov, ki je točno ob 15.30 zapustil hotel «Beau Rivage», je na vprašanje novinarjev kratko odgovoril, da jim ne more povedati ničesar zanimivega. Sestanek ScftalojarBriand ŽENEVA, 6. Komaj sta prispela Briand in Scialoja v Ženevo, že so se razširila med političnimi krogi ugibanja in namigovanja glede vprašanja od- noSajev med Italijo in Framcijo. Res sta se včeraj Scialoja in Briand sestala. Iz francoskih političnih krogov se glede tega sestanka doznava, da je bil njun razgovor zelo prisrčen in da je francoski zunanji minister vzr-trajal pri stališču, ki ga je bil zavzel v svojem poslednjem go-voi-u v francoski poslanski zbornici. Dozdeva pa se, da se je njun razgovor nanašal le na splošna razglabljanja o položaju in dia preko teh nista prišla. Peljsko-litc-vsko vprašanje ŽENEVA, 6. Po* predvčerajšnjih uvodnih razgovorih glede rešitve poljsko-litovskega spora je nastalo splošno mnenje, da je vprašanje v resnici že rešeno in da ne preostaja ničesar drugega več, nego le še formalen dogovor o vpostavitvi' diploma-tičnih odnošajev med Poljsko in Litvo. Tukajšnji politični krogi so, dasi morajo računati s tem, da se bo Litva le pod gotovimi pogoji odrekla Vilni, mnenja, da se bo ta spor že v Ženevi u-godno rešil. Vsekakor pa pripisujejo temu vprašanju velike važivost, ker predstavlja za sedaj resmo nevarnost za mir v vzhodno-severni Evropi. Juri-dično formulo, po kateri bi se imelo rešiti to dokaj zaono vio j in pereče vprašanje, bo sestavila poseb komis., v kateri bodo zastopane Anglija, Francija, Italija in Japonska. Tudi delegati Nemčije, o kateri je znano, da ji je mnogo na tem. da se ohrani popolna suverenost Litve, so se izrazili pripravljene sodelovati v tej komisiji. HasreJa na merlu Več parnikev v nevarnosti radi hudih viharjev LONDON, 5. Na oceanu divjajo strašni viharji. Trije pami-ki, ki se nahajajo na; oceanu v nevarnosti so oddali že več ra-dioebrzojavnih klicov na pomoč. Petrolejska tovorna ladja «Pa-raguay» je brzojavila, da se nahaja v širini otoka Hat teras in da ji grozi velika nevarnost. Parnik «Baron Herries» ji je odplul takoj na pomoč. Parnik «Montgomery» je oddal tekom jutra več klicev na jK>moč; nahajal se je takrat v ožini med Florido in med otokom Baha-mo. Tudi njemu nasproti je od-plulo več pamikov Rachcbrzo-javka danskega pamika «Atlan-tic», ki jo je prejela neka angleška radiobrzojavna postaja, pravi, da se nahaja parnik v oblasti valov sredi oceana in da je že izgubil vse rešilne čolne. NORFOLK, 5. Kljub temu, da viharji na oceanu še niso prenehali in niti ne popustili, se je posrečilo nekaterim na pomoč prihitelim patnikom rešiti posadko norveškega parnika «Ci-bao». Ladjo so valovi zagnali med skale, kjer je obtičala. Rešenih je bilo 36 oseb. Tovorna ladja «Paraguay» se je potopila v bližini otoka Ilat-teras. Rešiti se je moglo samo 22 oseb. železniška nesreča 26 potnikov ranjenih, vlakovo-dja mrtev - Komponist Rihard Str<»ns£ v vlaku DUNAJ, 6. BiTovlak Dunaj-Berlin se je v pretekli noči v bližini postaje Sigmund Erberg trčil s tovornim vlakom, ki je k sreči vozil precej počasi. V br-ziovlaku se je med potniki nahajal tudi komponist Rihard Strauss s svojo soprogo. Na čudežen način sta ostala nepoškodovana. Njun šofer in njuna sobarica pa sta bila lahko ranjena. Strauss in njegova soproga sta zadobila le močan sunek, ki ju je vrgel ob steno oddelka. Povodom te nesreče je izgubil življenje vlakovodja br-zovlaka, 26 potnikov je bilo več ali manj ranjenih. Zasedanje ameriškega kongresa W AS HlNGTON, 5. Danes je bilo otvorjeno zasedanje ameriškega kongresa. Na otvoritveni seji je bila prečitanu poslanica predsednica Coolidgea o nalogah, ki jih morajo rešiti Združene države. IMiJte in Sirite „EDisosr Politične beležke Važan moment v zunanji politiki Poljsko Poljska javnost je začela v zadnjih dneh slediti z izrednim zanimanjem razvoju zunanjepolitičnih dogodkov. Veliko senzacijo je izzvala te dni izjava ministrskega predsednika maršala Pilsudskega o poljsko-li-tovskih odnošajih in njegova o-..stra kritika litovskega ministrskega predsednika. V zadnjih dneh je ministrski svet imel mnogo sej, da bi se do dneva odpotovanja maršala Pilsudskega v Ženevo uredili vsi važnejši državni posli. Drugo važno vprašanje, za katero se poljska javnost živahno zanima, tvorijo poljsko-nemška pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Tik pred odhodom v Ženevo je poljski zunanji minister Zaleski podpisal z nemškim poslanikom Rau-sclierom dogovor o poljskem izvozu iesa v Nemčijo, ki velja za leto dni. Medtem so dospeli v Varšavo člani nemške delegacije, da pričnejo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Radi izredne važnosti zunanjepolitičnih dogodkov so seveda vsa notra.nje-politična vprašanja stopila v ozadje. Kljub temu pa'je vzbudila precej pozornosti avdijenca, ki jo je dovolil poljski ministrski predsednik Bartl zastopniku poljskih narodnih manjšin, ki je ob tej priliki izrazil simpatije celokupnega manjšinskega bloka napram sedanjemu režimu. Težkoče Seir^eve vlade Kot izgleda, bo v sporu, ki je že delj časa odprt med vlado in državnimi nameščenci v Avstriji, vendarle prišlo do kompromisa, po katerem bi vlada pristala na neznatno povišanje plač, ki bo nakazano nameščencem v obliki božične nagrade. Toda težkoče, s katerimi se mora boriti Seiplova vlada, s tem ne bodo še odpravljene. Vlada je sicer pripravljena dovoliti v vprašanju elektrifikacije zveznih železnic gotove koncesije, a obstoja še vprašanje povišanja vozniu in vprašanje revizije trgovinskih pogodb z raznimi poljedelskimi državami, za kar se zeh) poteguje seljaška zveza (Landbund). V resnici je vlada pripravljena ugoditi želji Lancl-bunda in bo tudi predložila parlamentu zakonski načrt za postopno ukinjenje zaščitnih najemnin, toda z druge strani se zaveda, da mora obenem s tem vprašanjem rešiti vprašanje valorizacije hipotek, kar bi pa spet ne bilo po volji poljedelcem. Razen tega mora vlada računati na to, da bo ukinitev zaščitnih najemnin izzvala hudo gospodarsko krizo, kajti ravno radi majhnih najemnin, ki znašajo sedaj komaj i odstotke celotne plače delavcev, so delavske dnine razmeroma pičle in omogočajo avstrijski izvozni industriji konkurenco na inozemskih tržiščih. Zato je povsem umljivo, da dela vprašanje u-kinitve zaščitnih najemnin velike preglavice Seiplovi vladi, zlasti ker je povodom volitev obljubila, da bo to vprašanje v dogledne m času rešila. Tudi glede revizije trgovinskih pogodb z Madžarsko in Jugoslavijo se nahaja vlada v zelo sitnem položaju, ker bi v slučaju, da reši to vprašanje po željah poljedelcev, brez dvoma zaigrala simpatije onih industrijskih in trgovskih krogov, ki so jo do sedaj vedno podpirali. Še usodnejše posledice pa l>o utegnila i-meti 7.a Seiplovo vlado izpre-memba političnega razpoloženja avstrijske javnosti, ki se čim dalje bolj nagiblje k Ren-nerjevi politiki nekakega notranjega Locarna. Seiplov kabinet je doživel velik neuspeli v tem, da so se socialni demokrat je, katerih ugled je po julijskih krvavih dogodkih na Dunaju zelo padel, spet opomogli in stalno pridobivajo tla tudi v nesocia-lističnih krogih, tako da se danes že nahajajo spet lam, kjer so se nahajali na predvečer o-menjenih dogodkov. Avstrijski nacir.nrJizem Avstrijski nacionalisti so se začeli v zadnjem času živahno gibati. Na kongresu gornješta-jerskega «Heimwehra», ki so jo vršil te dni v Brucku ob Muri^ so prvi krat javno manifestirali IL «EĐIlVOST> V Trstu, dne 7. decembra 1927, tinfi Sanj udruženja bfvšfh bojevnikov, ki tvorijo bajno org^-■pjflzacijo , avstrijskih monarta-fttov in iz katerih vrst so se regrutirali vsi avstrijski atentatorji v povojni dobi. Kakor se doznava, bo udruženje bivših bojevnikov ostalo tudi odsibdob samostojna organizacija, ki bo pa podrejena bojnemu poveljni-štvu «Heimwehra». Ta pojav je tem značilnejši, ker dokazuje, kako pridohivajo avstrijski monarhisti čim dalje večji vpliv pri «Heimwehrcrvcili», katerim zapovedujejo — kakor znano — bivši aktivni generali in drugd častniki. Gibanje v velenaciona-I is Ličnem taboru povzroča republikansko mislečim krščan-ekim socialcem velike skrbi, za- to se ni čuditi, da je zahteva pot v iskanju privatnega psihija- " trm, kakor ga predpisuje zakon. Brili ni knez, ki bi si mogel privoščiti posebnega psihijatra. Drfcavni pravdnik nato naznani desetminutni odgovor branitelju, kar se zgodi po 5-minutnem odmoru. «leoderja» socialnih demokratov Bennarja, naj se vse tajne bojne organizacije razpuste, našla med njimi hvaležen odmev. Kako napreduje «maoedonizaei-ja» Avstrije, to jasno dokazuje med drugim tudi predlog, ki so ga predložili velikonemSki poslanci v spodnje-avatrijskem deželnem zboru, da " ustanovi ner. t obrambna straža, h kateri naj bi pristopili vsi vojaško sposobni moški od 18. do 50. leta, ki so za sedanji državni u-s tro j, a ne odobravajo marksizma. Zanimivo bo, kakšno stalile bo zavzel napram temu predlogu meščanski blok, ki i-ma v spodnje-arvstrijsfcem deželnem zboru večino. Vesti z Goriškega DNEVNE VESTI Discipllnacija cen Minister za nacionalno gospodarstvo je razposlal prefektom, pokrajinskim fašistovskim tajnikom okrožnico, v kateri so vsebovana dopoinilna navodila o nalogah medsindikalnih odborov glede disciplinacije cen. Okrožnica naglasa, da se mora to poslovanje vršiti v najtesnejši zvezi z občinskimi živilskimi uradi in da naj sejam medsindikalnih odborov prisostvujejo tudi osebe, ki vodijo omenjene urade. Minister poudarja posebno, da bo tako sodelovanje neobhodno potrebno predvsem v občinah, katerih prebivalstvo presega 100.000 duš. Glede moke in kruha določa o-krožnica, da bodo medsindikalni odbori ceno moke le ugotavljali in ne tudi predpisovale s^ strani občinskih živilskih komisij. Glede določevanja cene moki, je torej izključeno vsako vmešavanje teh komisij kakor tudi pokrajinskih medsindikalnih komisij. Glede kruha pravi okrožnica, da mu mora določevati ceno občina v razmerju s ceno moke. Delavska ptaie v Italiji V statistiki, ki je bila objavljena te dni v iondonskem listu »Financial Tinies», se primerjajo proizvodni stroški v angleški električni industriji in po drugih državah. €e postavi, da predstavljajo ti stroški v Angliji 100 — pravi član-kar —. je razvidno, da se števila £a druge države nižajo po sledečem redu: švedska, Italija, Švica, Nemčija, Francija in Belgija. Število za Italijo znaŠ^ v primeri z 'Anglijo 88.8. To pomeni, da odpade v Italiji tudi na plače delavcev e-lektrične industrije večji odstotek nego v Švici, Nemčiji in Franciji i: da so delavci te stroke boljše plačani vah. neeo v omenjenih drža- ZA ZAŠČITO DOMAČEGA TOBAKA. Kot poroča «Tribuna>\ se je u-stanovil pri nacionalni federaciji raznih obrti nacionalni urad za zaščito italijanskega tobaka s ciljem, da pospešuje sajenje tobaka in varuje interese sadilcev. Za upokojence izpod bivše vladavine z več ko 1® in manj ko 20 leti službe. Fa&istovsko udruženje državnih upokojencev iz tržaške pokrajine opozarja, da morajo vsi prizadeti najkasneje do 15. febr 1928 predložiti oblastvom, od katerih so bili odvisni, prošnje za aplikacijo kr. ukaza-zakona z dne 23. okt. 1927, štev. 2091. Kr. ukaz se ne nanaša na one, ki že prejemajo pokojnino. !z tržaškega življenja r ——■ Razne nezgode. Ko je 32-letna Karolina Singer, stanujoča v ulici Valdirivo št. 21, včeraj popoldne šla po trgu Gol doni, jo je 3>red kioskom Delavskih zadrug podrl dvovprežen tovorni voz. kateremu se ni utegnila u-makniti. Pri padcu se je Singerje-va pobila po obrazu ter se opraskala po raznih delih telesa. Nav5-zočni so ji pomagali v neki avto, s katerim je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je dobila •potrebno pomoč. Nato je bila na lastno željo prepuščena domači negi. — Vodnik je bil aretiran in od-veden na orožniško postajo v ulici F. Crispi, po zaslišanju pa so ga izpustili na svobodo, ker se je izka-ealo, da nima mož pri nesreči ni-kake krivde. — 2tf-letni železničar Marijan Stolfa stanujoč v Rojanu-Molini fct. 718, je včeraj zjutraj razmika-val železniške vozove pred hangarjem št. 15 v prosti luki V. E. III. Med delom je hotel ustaviti enega i Kmecl vozov in s tem namenom je potisnil pod kolo močan drog, kakršne rabijo delavci pri takšnem poslu. Radi pritiska kolesa pa se^ je drog nenadoma dvignil na drugem koncu kakor vzvod tehtnice in lopnil Štolfo po obrazu. Revež je zadobil na čelu in nosu hude poškodbe, ozdravljive v kakih 15 dneh. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. — — bli^na n<£'.sod3 je doletela včeraj popoldne 30-lemega železničarja Emanuela Chiumeo, s;a-UNiiočega y ulici Aleardi Št. 3. Ko je v pr<»ti luki V. E. III. manevriral kretnice pri tiru, po katerem so razmikali vosove, ga je vrv od kretnice lopnil po desni i*ogi in ga ranil pod kolenom. Poškodbo so mu izlečili in obv&zali mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. Krvav pretep na pleča. V selu Laura pri Marezigah se je v nedeljo dogodil krvav dogodek, ki je imel včeraj zjutraj svoj žalosten epilog v tukajšnji bolnišnici. V nedeljo zvečer »o tamošnji fantje priredili v hiši nekega Ivana Bobiča zabavo s plesom, da na ta način proslavijo odhod nekaterih tovarišev, ki so bili pri zadnjih naborih potrjeni v vojake. zvečer, ko je bila zabava na v^ćuncu in so bili fantje že več ali manj vinjeni, je prišel k njim v sobo 43-letni kmet Josip Jerman, katerega sta spremljala njegova bratranca Ivan Jerman in Anton Kleva, vsi trije iz Lavre. Josip Jerman, ki je Ml motno vinjen, je pričel iz neznanih vzrokov zabavljati proti fantom in je s tem dal povod prepiru, ki se je knjaiu razvil v splošen pretep. V divjem ravsu in kavsu je eden izmed fantov potegnil nož in zabodel Jermana v trebuh in levo stegno. Nesrečnik se je zgrudil nevarno ranjen. Tedaj so pretepači zbežali, dočim so drugi ljudje, ki so medtem prihiteli, podali ranjencu kako pomoč. Ko so ga za silo obvezali, so ga položili na neki avtomobil, s katerim je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga zdravniki takoj operirali. Toda prizadevanje zdravnikov je bilo zaman; včeraj v prvih jutranjih urah je nesrečni Jerman podlegel zadovoljenim ranam. Orožniki so takoj uvedli strogo preiskavo in so aretirali štiri osebe, in sicer 24-letnega Josipa Maranzino, 39-letnega Andreja Stepančič^, 39-letnega Antona Lov-rečiča in 15-letnega Marijana Fle-go. Med njimi je najbolj osumljen Maranzina, vendar pa se sedaj še ne more" reči, ali je on zabodel Jermana. Porota Brili obsojen na G let In pet mesecev leče Zadnje ure obravnava. — Branite-Ijev govor. Dolgotrajni govor branitelja, prekinjen opoldne za sami dve uri, je končal šele okrog sedme ure zvečer. Branitelj priznava uvodoma da je njegova naloga zek> težka in izraža svoje veselje, da je tudi na podlagi obravnave . Ines Bonivento ostala to, kar je bila — žrtev nesrečne strasti, toda nedolžna in čista. Ako bi imeli podariti lavorjev venec najboljšemu govorniku v tej dvorani — pravi branitelj med drugim — teda; bi moral odstopiti, toda mi ne vrnemo dati absolutno vrednost lepim besedam, ne smemo po njih ravnati svojega prepričanja. Moramo pozabiti vsako antipatijo do Brilla. Od svoje mladosti je bil. BriJJ, skrajno občutljiv. Star 16 let je Šel na Reko med D'Annunzijeve četnike. Ko se vi nt iz tega mesta, sreča mladenko, ki jo vzljubi, mladenko, ki ga vzljubi. Koj v začetku začenja delovali demon, njegov strašni značaj, ki ga je naposled moral privesti do tega dejanja. Fantastična ljubosumnost ga že v začetku prisili do nasilnega dajanja — u-dari jo s pesjo v obraz in ji izbiie sob. Motivacija zločina? Tega iSCciBo v celi obravnavi in ^ra ne moremo najti. Pravite, da je Brili rabil ženo le v zadoščenje podlih instinktov in mi vemo. da on še danes hrani pri sebi par kodrov olazno ljubljene ženske. In na dan zločina. Ines je bila, Četudi s starši, v loži z več mladeniči. Konec predstave. Ljudje se drenjajo k izhodu. Brili stopi pred Ženo. Ona se nasmehne — ironično, pravi Brili. Morda se ni smejala njemu, morda komu drugemu. Ta nasmeh ubije v Brillu vsako luč razuma. Konec. Na komisarijatu so celo prešteli koliko cigaret je pokadil Brili po zločinu! Tu se govornik spusti v razjaš-njevanje načina sestave spričevala psihijatrov. Pove, da je to spričevalo zahteval proti volji Brilla, proti volji njegove družine. Popoldne je govornik nadaljeval v tem i vavcu in poiasnil kri že v Žal mi je, je dejal državni pravd-nik, da moram še za nekaj časa nadlegovati gospode porotnike, pa ne bom dolgočasil. Spomniti se hočem le babice pok. Ines, o kateri je odvetnik Ma-toseJ dejal, da laže. Sploh pravi branitelj, da vidi v pričah dve barvi, belo in črno, jaz pa pravim, da je tu samo ena barva, ali bela ali črna. Ta ženska ni lagala, ko vam je dejala, da se je JJriil n .jtep£a šcfci-ja Franc Makuc. >tar 38 Jet. stanujoč na trgu Transalpini, ter Alfred Sim&i*. Pri tem pa je imel Makuc v toliko nesrečen dan, v kolikor jih je pošteno dofril od Simčiča na levo oko. Moral se je zateči po prvo pomoč na zeleni križ, nato pa še k zdravniku. Izpred sodišča Ker se je zopet vrnil Neki Martin Fogorelec, star 22 let, jugo slovenski državljaji, je bil od goriškega sodišča obsojen na 2 meseca zapora, ker se je, izgnan iz Italije, zopet povrnil semkaj. Nosil je fovč prepovedane velikosti Sodnik na goriški preturi je obsodil nekeg-a Franca Briska, starega 26 let, na 100 lrr globe, ker je nosil fovč prepovedane velikosti in oblike. TOLJMIN Resnično sem se začudil, ko ni i je na moj splošni dopis o ženski noši odgovoril — moški. Dopis jc dobro namerjen, a ne napravi onega vtisa, kot je dopisnik želel. — Pri nekaterih morda že doseže svoj namen, a pri drugih ga ne, ker objektiven kritik mora udariti naravnost, čeprav s pestjo v obraz. Ne sme pa, v hipnem raz-draženju, udariti samo mimo u-šes, ali Še bolje, kot Višnjegorci, po — oslovi senci. V7 mojem dopisu je jasno rečeno, «da ne velja samo nekaterim tolminskim dekletom, ampak na splošno vsem onim, ki so tem nekaterim podobne po noši in zadržanju.« J z tega se vidi tudi brez povečasnega stekla, da moj dopis je splošen. Torej bi me morale lopniti po grhi vsa poštena dekleta, in ne samo tolminska, ki bi se čutila pri tem prizadeta. Dobro govori zame, da »e ni zneslo nad mano nobeno pošteno dekle. Ir. tega tudi sklepam, da poštena dekleta »o vzela moj dopis za spio-5bn in niso mislila niti od daleč, da sem hotel blatiti njihovo čast, čast poštenih 'tolminskih deklet, katero odkritosrčno cenkn. O «blatenju» in «mazanju» tu sploh ni govora in istotako seveda tudi ne o tem, da hočem pos-faviti Tolmin v napačno luč. Gospodu dopisniku priporočam, da ponovno prečita moj dopis, seveda s hladno krvjo, in videl bo, da v njem ni niti govora o onem blatenju, ki mi ga pripisuje. — Stvar imam za končano m že te vrstice sem napisal le v odgovor na vprašanje. Na morebitne odgovore ne bom odgovarjal, ker se ne izplača. Ako pa se kakšnemu zljubi napraviti iz bolhe slona, svobodno mu. Nikar naj se ne boji, da bi mu ga podiral. — Odkritosrčno me veseli, da se mladina uri v dopisovat nju, a zato naj bo bolj objektivna^ Sedaj pa na veke v»kov — amen l Tobrrrtnr KRAVICA Požac. V noči med nedeljo in pondelj« kom je v naSi vaei nenadoma pričelo goreti v hifii poeeetnika Ter-čelja. Ogenj so je razširil takoj is hifie na hlev, ki je bil v kratkem čmu ves v ognju. tako. da so domači komaj, komaj rešili živino. Ker deli hišo poeestnika Terčelja in hi£o njegovega soseda, po domače imenovanega Sorta, le rrzka ulica, se jr takoj nato vnela *e zadnja hiša. Tako da je zave! «-genj res precejšen obseg in d« I veliko dela vipavskim gasilcem, ki »o bili v porini noči klirani na p -moč. Hiši sta pogoreli s hlevom vred do tal. Ogenj je izbruhnil tako nenadoma, da so si domači komaj redili golo življenje. Ogenj ia nastal po polnoči, ker je domači fant prišel spat o polnoči, ko pa Ae ni bik> ognja. Skoda, ki jo trpita oba poseetnika. je zelo velika in je le deloma krita z zavarovalnino. Ljudje »o ste radi tegu požara zolo vznemirili, ker mislijo, da se !>odo začeli znova številni požigi kot -o se vrnili lansko leto, radi česar so skozi več Časa postavljali stražo. Posebno jih vznemirja še dejstvo, da so vzroki fK>žara popolnoma i nepojasnjeni. SVINO PRI KOBARIDU Zima se liani bliža z na^riimi-koraki. Mi va&T-ani se je ijojima ne sicer zaradi mraza, pa^ pai zaradi pomanjkanja vode, ker bomo morali prebijati led }>o bližnjih potokih, če bomo hoteli Živino pojiti. NaS vodovod nam' samo ob slučaju velikega deževja daje dovolj vode. Imamo sicer vojno odškodnino, ali kako urekiiti to zadevo? Prejšnji g. poteptat je nekaj brskal, poten* je pa vse zaspaJo. Upamo, daj nam bo sedanji g. komisar šel nn roko, da pridemo do toliko zaželjenega vodovoda. — Yu>ČH' n,i. BORZNO POROČILO Trst, t;, decembra 1927. Amsterdam 741.50-747.50, Belgija 256-2tK), Francija 72.40-72.70 l.uii-don 89.87^-90.07^, New-York 18.38 18.44, Španija 300.25-30f>.7.f; vojnoorJskodninskc obveznice 09.50. ali oam; BERLITI-SCHOOL Vi' F'bi° nw vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre- lo42 ZA SV. MIKLAVŽ likvidiramo vse igraiSj in šolske potrebščine po konkurentnih cenah. Sprejema se delo a-jour in an-gh §ki vbod. Via Foscolo 15, vogal via Manzoni. 15^6 V GORICI «OREFICERIA MODERNA , Corso Verdi 13, ure,' srebrnina, *laU-nina po zmernih cenah. Poprave ur se izvšujejo točno in hitro. Kupuje srebrn in zlat denar. Najboljše cent. 1597 Okrajna posojilnica u Komnu reg. zadr. v neom. zavezo vabi na občni zbor ki se bo vršil v četrtek dne 15. decembra 19?7 ob 7. url zvečer. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev računov za leto 192t>. 4. Volitev načelništva in nad/ornr-štva. 5. Slučajnosti. Salon Elenn - I.rMtnfk L. Givant Lasuljar scu gospe Trst — Corso Garlbaldi 25 — Trst ZLATARNA Albert Pevh Tmt, vin Mazzltii 4« Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatemno. — Cene zmerne. PODLISTEK trni lovec Zgodovinski roman Is k prošlosti (65) Spisal James 01 iver Curwood Prevei France Magajna. «Ni5 — vsaj nič takega, kar bi ti mogel že zdaj pojasniti. A tedaj, ko je Bigot zapiral vrata za sabo, sem slišal dvojo čudnih glasov. Eden je bil glas starega mlinarja Fontbleua, drugi pa glas stare ve-ternice na mlinu.» •David, ali si zblaznel ?» «Ne. Bližje blaznosti sem bil sinoči, ko sem videl, da si zapuščala samostan sama z njln v temi in nevihti in z veselej£im smehom na ustnicah kot sem ga slišal od tebe, edkar sem prišel.» «Sveta nebesa, na uro ali nevihto se nisem niti spomnila, David, ker sem nate mislila tedaj. K škofu sva se peljala, od monsieura Bi ta sem Rrejeila tvoje imemovanje isti dan in bila sem srečna — tako sre£na...» *Pripoznavam to dejstvo, Anica, in mislil sem, da sem srečen tudi sam, dokler nisem spoznal, da je rokavica, s katero se je Bigot sinoči igral v tej sobi, tvoja.» »Pozabila sem jo v kočiji in on jo je prinesel 0?i so se ji nenadoma zasvetil v naglem og1-nju. «Ne zaupaš mi David? Je li to? Verujefi torej, da sem...« «0 tebi ne verujem ničesar slabega, Anica. Prej bi izgbil vero v angela.« «Potemtakem je.„» «Glas, dva glasa — dvoje čudnih glasov.« «Monsieur Bigot torej!« je vzkliknila pridušeno. Njen vzklik ni bil večji od brezsapnega, jeznega Šepeta. «Njegova dobrohotna pozornost, ki mi jo posveča, njegova dobrota in prijateljstvo napram tebi, njegova — njegova —» Svoji mali ročici si je krčevito pritisnila na prsi. «David, David ali je mogoča v tebi taka usmiljenja vredna stvar?? Si li posluSal zlobno in ljubosumno obrekovanje ' njegovih sovražnikov? Veruješ tigtim. ki sovražijo tega moča. ki se tako visoko dviga nad v»e druge in ki je pripravljen umreti za Francijo, tega moža, ki mu je vsak srčni utrip za dobro, toga. mota, ki se je tako resno zavzel sa mojo in tvojo srečo? Ali si — ali si — podlegel strupenemu jeziku Nancike Lot-bini&re?» David ft&m se je Čudil nad mir- nostjo, s katero je zrl Anici v očL «Ne! Zato mu ne zaupam, kur »e v meni oglaša nek čuden in nepojasnjen glas, nekaka slutnja, ki mi pravi, da je Bigot lažnjivec, da je hinavec in pretkan lopov; da je vse eno, za kar ga njegovi sovražniki smatrajo.« Deklica se je zgrozila in stopita korak od njega. «Ta glas v meni, ta slutnja je čisto lahko la£,;> je dodal. «Ako je to res, Anica, in to bom kmalu spoznal, te bom na kolenih prosil odpuščanja. Do tedaj pa...» Gledala ga je s tako čud n ki J, SArokoodpriimi očmi, da je obmolknil in čakal. Z njene blede ustni^ ce so prl&le šepetajoče besede: »Davki, ravno tak si videti k t/ Orni lovec!« <