Celjski tednik Celje, 16. marca 1962 Leto XII. štev. 11 CEKA IZVODU M DIN GlAXBüO SOCIAUSnCNE ZYIZB DGjOYNEGA LJUD6TT1 OKEAJA OELJE UST Ш>АЈА Ш TISKA CAiSOPISNO PODJETJI >C£LJSU TlSKf ooooyoRSi иишка; TXXNE ÍÍÁSLO Boleča PETA OBLETNICA Pred petimi leti se je pretrgala nit življenja enemu naših največjih revolucionarjev, voditeljev delavskega raz- reda in ideologov Zveze komnnistov. MOSI PIJADE. Zgodovina jugoslovanske Partije je vseskozi povezana z delom irv- življenjem Mose Pijade. enim njenih najpo- membnejših sinov, saj je bil njen član od njene ustano- vitve, od leta 1921 v njenem vodstvu, v njej pa živi še danes v svojih velikih delih, v njeni moči, ki jt) je z levjim de- ležem pomagal graditi. Pogosto preganjan, toda vedno znova v najostrejših spopadih delavskega razreda, je bil vedno vedrega duha, obdan z neizmerno ljubeznijo, tovarištvom in spoštovanjem. Ko ga je okupacija zateikla v Črni Gori. je le-iam organi- ziral ljudsko vstajo. Po naporih v NOB se je z mladeniško silo posvetil izgradnji nove socialistične družbe. Človek, ki je Jugoslovanom posredoval klasike marksizma, je nizal tudi nešteto lastnih tekstov, govorov in razprav. Smrt nam ga je iztrgala v vzponu, kruto, boleče in ne- nadomestljivo. Ostal je med nami v svojih delih, v naši livaležnosti in spominu. RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS ŽALEC Vzpodbudni rezultat LETNIH KONFERENC JE KRITIČNA ANALIZA DELA KOMUNISTOV Ob kratkem obisku pri sekre- tarju Občinskega komiteja za žalsko občino tov. Rajhu se je razvil naslednji pomenek, ki se nanaša predvsem na oceno le- tošnjih letnih konferenc osnov- nih organizacij ZKS in na nalo- ge, ki jih je sprejel Okrajni ko- mite ZKS na zadnjem plenumu. Tovariš Rajh je ugodno ocenil potek in sklepe letnih konferenc v občini, kjer trenutno deluje 67 osnovnih organizacij s skupaj 1026 člani Zveze komunistov. Ve- lik napredek so organizacije do- segle že s tem, da tokrat niso ocenjevale splošne politične in družbeno-gospodarske prilike v svojem okolišu, da se niso lote- vale ocenjevanja dela drugih političnih organizacij, temveč da so komunisti obravnavali na os- novi smernic III. plenuma CK ZK] predvsem to. kakšno je bilo njihovo delo. kakšne so bile me- tode in oblike njihovega dela pri razvejanem družbenopolitičnem ter gospodarskem življenju v ob- čini, v kolektivu, na vasi in na terenu, kjer živijo ter delajo. Ce se ponekod vendarle še pojavlja mišljenje, da bi Zveza komuni- stov le morala tudi »operativno posegati« v dogajanja, potem je to znak, da bo treba še veliko de- la in truda, da bodo člani ZK sposobni in kos nalogam v teh ' novih posrojih dela. Ko je beseda nanesla na vpra- šanje obremenjenosti članstva s funkcijami, je tovariš Rajh po- vedal: Da je veliko tovarišev, ki so zaradi oportunizma vodstev orga- nizacij, pa tudi komiteja samega, res preveč obremenjeni. So pa tudi taki. ki zaradi občutka ne- pogrešljivosti vztrajajo pri veli- kem številu funkcij, ki pa jih ne morejo v redu ter uspešno iz- vrševati. S to prakso bo treba odločno prelomiti. Komunist bo v bodoče sam odgovoren, če bo imel preveč zadolžitev, ki jih pa kot član ZK mora v redn izvrše- vati. To seveda ne bo lahko. Tre- ba bo več sodelovanja med or- gani in organizacijami, da bi od- govornost razširili. V občini je po grobi ocenitvi okoli 6.000 druž- beno političnih funkcij. Ce bodo hoteli v žalski občini preobreme- njene tovariše rešiti prevelike teže. potem bo moralo vsaj 1000 funkcij preiti na druge ljudi. Za- nimiva je vsekakor ugotovitev tovariša Rajha. da je v žalski občini dovolj dobrih kadrov za politično delo. za samoupravne in upravne organe, za kmetijstvo. To je, po mnenju tovariša Rajha, dokaz da revolucionaren tok za- jema predvsem podeželje v ob- čini in da zato na tem področju rastejo boljši in številnejši kadri. Veliko si komite obeta tudi od letošnjih absolventov občinske politične šole, ki končuje z de- lom. V Žalcu, Šempetru in na Vranskem so oddelki, v katerih je iskupaj okoli 60 članov ZK. Zlasti je razveseljiv uspeh v Šem- petru, kjer je pred leti bila še po uspehih dokaj skromna vaška organizacija, danes pa je tam uspešno končalo politično šolo 14 članov ZK. V zvezi s priporočili in smer- nicami, ki jih je dal plenum OK ZKS na zadnji seji, je tovariš Rajh dejal, da je že dosedanji proces podružabljenja kmetijske proizvodnje osposobil komuniste za nadaljnje naloge. V občini de- luje 140 komunistov na področ- ju kmetijske dejavnosti po pro- izvodnih okoliših kmetijske za- druge, 128 komunistov pa dela v »Agrokombinatu«. Na koncu je tovariš Rajh po- vedal, da so v nekaterih organi- zacijah ob študiju mateirala III. plenuma CK ZK] morali spregovoriti ostrejšo besedo z ne- katerimi člani, ki niso izipolnje- vali pogojev, da ostanejo v vrstah ZK. Po sedanji cenitvi je na osnovi takega pretresa član- stva iz Zveze komunistov v ob- čini izpadlo okoli 140 nekdanjih članov. Nekateri med njimi so celo škodovali ugledu Zveze ko- munistov, drugi pa kot rečeno, niso s svojim delom, zadržanjem in prizadevnostjo izpolnjevali pogojev. V istem času pa so or- ganizacije sprejele skoraj enako število novih članov v svoje vrste. J. Kr. s-o-s SISTEM Pred kratkim je bilo v Celju posvetovanje predstavnikov vseh večjih industrijskih podjetij in drugih gospodarskih organizacij iz celjskega okraja. Posvetova- nje sta vodila predsednik Okraj- nega ljudskega odbora MIRAN CVENK in načelnik Oddelka za notraje zadeve JOŽE ANCIK. Na posvetovanju so podrobno govorili o predlogu za izdelavo učinkovitejšega alarmnega siste- ma ob požarih. S tem sistemom bi bila večja podjetja direktno telefonsko povezana z Zavodom za požarno varnost, in sicer tako, da se alarmne naprave, potrebne za intervenoo poklicne gasilske enote, sprožijo že z dvigom slu- šalke v podjetju. S tem se bo vsekakor čas od izbruha požara v gospodarski organizaciji do starta gasilskih avtomobilov skrajšal na minimum. Sodijo, da bodo operativne enote lahko za- pustile gasilski dom že po eni minuti od alarmnega klica. Predstavniki podjetij so ]>obu- do za ureditev telefonske zveze sistema CB pozdravili, saj pred- stavljajo požari veliko nevar- nost za kolektive. Istočasno so poudarili, da potrebna sredstva za izgradnjo posebnega telefon- skega sistema ne bodo smela biti ovira, in so istočasno ponudili vso podporo. Sodijo, da bo grad- nja CB alarmnega sistema velja- la okoli 21 milijonov dinarjev. POSLOVALNICA IZLETNIK V VELENJU Pred časom je turistična agen- cija IZLETNIK odprla svojo po- slovalnico v Velenju, kar bo zelo ugodno vplivalo na razvoj turizma. SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ŠOŠTANJ POVEČANJE PROIZVODNJE IN STORILNOSTI Letošnji program gospodarske- ga razvoja občine Šoštanj izhaja iz dinamike, dosežene v gospo- darstvu zadnjih 6 let, ko je rasla stopnja družbenega bruto proiz- voda povprečno za 25 odstotkov letno in je narasel v letu 1961 na 17.5 milijard. Čeprav lani niso bile dosežene planirane števi'fee, je dinamika gospodarstva bila vendar'e pozitivna z ozirom na objektivne težave kreditiranja in subjektivne raz'oge prilagaja- nja delovnih kolektivov novim gospo'^arskim ukrepom (delitvi dohodka in uvajanju ekonom- skih enot). Letonšii program predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za okrog 11 odstotkov. Temno razvoîa bo bistveno mf'njši, tda k'jub tenu bo po- treba za dosego postavljenih na- log pritegniti vse gospodarske in družbene činitelje. Upravičeno pa je pričakovati, da bodo pred- videne naloge dosežene, ker so Ро^гоЧ gospodarjenja delovnim kolektivom že poznani. V težav- nejšem po'ožaju glede pogojev gospodarjenja pa je Rudnik lig- nita Velenje, ki se upravičeno pote^'uîe ja spremembo stopnje rudniškega prispevka oziroma za odnravo le-teiîa. Glavna naloga gospodarskega rozvoja je boj za višjo proizvod- nio in storilnost de^a. kar pome- ni istočasno višii dohodek. Skrbne ekonomske analize go- spodarskega razvoia v občini Šoštnnj kpžeio. da še zda'eka ni- so izkoriščeni vsi obstoječi pogo- ji in tisti, katere ustvarja vsako- dnevno dedovanje novega gospo- darskega sistema, zato bo treba nenehno izpopolnjevati najob- čutljivejši instrument v proiz- vodnji in proizvodnosti dela — t. j. sistem delitve osebnih do- hodkov. Posebna skrb bo posve- čena proizvodnji blaga za izvoz; Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje«, Tovarna usnja Šo- štanj in Lesno industrijski kom- binat v Šoštanju se bodo morali truditi še za nadaljnje izboljša- nje kvalitete svojih izdelkov in za povečanje proizvodnje za iz- voz. V večji meri pa je treba izkoriščati naravno bogastvo, kot so: zeleni okrasni kamen v Go- renju in kremenčeve zaloge. (Nadaljevanje na 5. strani) OKRAJNI POLITIČNI SEMINAR Poglabljanje Idejnega dela Zaradi naglih družbenopolitič- nih in ekonomskih sprememb ter razvoja terjajo prizadevanja za uspešnejšo ideološko rast vodil- nih ljudi pestrejšo in tičinkorvi- tejše oblike idejnega dela. Zato se je ideološka komisija pri OK ZKS odločila tudi za nadaljeval- ni študij tistih komunistov, ki so bodisi že v večernih političnih šolah osvojili določeno znanje ali pa so si ga drugače v praksi pri- dobili. Po temeljitih razpravah se je komisija odrekla prvotne- mu načrtu o strnjenem študiju v šoli internatskega tipa ter se od- ločila za seminarski tip. povezan s poglobljenejšim individualnim študijem kanddiatov. Občinski komiteji so kadrova- li 43 tovarišic in tovarišev, ki so se udeležili v ponedeljek in to- rek prvih predavanj iz program- skega ciklusa za sedanjo študij- sko obdobje. V teh dveh dneh so poslušali predavanja profesorja Visoke šole za družbene in poli- tične vede tov. Trčka o sociali- zmu kot svetovnem procesu, na- dalje organizacijskega sekretar- ja OK ZKS tov. Marolta o vlogi in metodah dela ZK ter predsed- nika ideološke komisije OO SZDL tov. Pratnemerja o pome- nu idejnega dela in družbenega obveščanja. V skupinah so udeleženci po vsakem predavanju v živi raz- pravi poglabljali snov in jo po- vezovali z izkušnjami neposre- dne prakse. Udeleženci, ki imajo na osnovi dosedanje politične iz- obrazbe in prakse zelo dober ni- vo, bodo o vseh teh vprašanjih v naslednjih štirinajstih dneh po- glabljali in utrjevali svoje zna- nje še s tem. da bodo predelova- li obvezno literaturo in samostoj- no napisali kraiše seminarske naloge po tematiki enega izmed prvih dveh področij. Ciklus nadalje predvideva predavanja in razprave s področ- ja gospodarstva pri nas in v sve- tu, s področja družbene ureditve, ustavne reforme, novih pojavov v nacionalnem vprašanju ter s področja andragogike. OBČINSKI KOMITE ZKS CELJE O KADROVSKIH VPRAŠANJIH Za množičnost v množicali Zadnja seja občinskega komi- teja ZKS v Celju je bila posve- čena ra/.prav i o vprašanjih ka- drnvske politike v vrstah Zveze koimmistov. hkrati pa tudi o ka- drovskih vprašanjih, ki naj bi jih komunisti tolmačili in razvi- jali v ostalih po'itičnih in druž- benih organizacijah. V prvi vrsti je bilo govora o kndrili v organizaciji sami. V bo- diiče bodo morale osnovne oria- ni/aciio. posobei oa še komite, voljko bo'i skrbeti 7a razvoj knfjrov v lastni oi'fra^i^aci ii. Predvsem bo t roba v bodoče mi- i^liti IIÎ1 postonno in učinkovito proli viiti je kadrov v vodstvi'' Zve- komunistov, za nadaljnjo po- liiičiio rast članov kar bo brez dvntDH v vrstah Zveze komuni- stov prinašalo osvežitev dejav- nosti. Zelo živo so na seji razprav- ljali o razbremenitvi članov Zve- ze komunistov, ki so si bodisi ho- te ali pa tudi nehote nagrmadili nadse preveč dni/benih futikcij, da jih ne morejo učinkovito opravljati. To je pa le eden od vzrokov, ki narekujejo tako po- stopno akcijo, so pa še drugi. Med temi je brez dvotna najbolj potneinben ta. da v sedanjem ob- dobju in na sedanji stopnji druž- benega razvoja ni več normalno, še manj pa koristno, če se preveč odgovornosti koncíMitrira v oni oselii. To je v luisprotju z našimi težnjami, da bi na vseh področ- jih družbeno-politič-ncga in eko- nomskofra /ivljcnia dc'ovalo čim več naših de'ovnih ljudi Cre to- rej za resnično tnnožičnost v upravljanju, za množičnost delo- vanja v množicali. Na seii so sk'cni'i. da bodf) ta vprašanja v naslednjem obdobju predmet prven^^'\ (4ie:ra dela ■ lotüCíra komiteia 7ato nomno- /ili š'pvi'o c'aiKìv v k;nlri»A'ski komisiii k' d' nf- lio srirTia ín ločeno delala |)o teh vprašanjih, temveč bo združevala prizadeva- nja vseh članov komiteja, da bi bil sklep čim prej realiziran. Takšna akcija v Zvezi komuni- stov je sicer odločilnejši korak v prizadevanjih, ki'segajo že le- to dni in dlje nazaj. Hkrati pa .fe tudi odraz nrinrav za bodoče na- loge, za nadaljnjo demokratiza- cijo našega sistema, ki je predvi- dena v ostii^kii nove ustave tudi dena v ostnutkn nove ustave tudi kar je nadaljnji korak v tež- njah, da v našem sistemu uprav Ijanja in političnega življenia sodeluje čim več delovnih ljudi. Proslavili so Dan žena so v šoštanjski ob- čini proslavili izredno slovesno in ni bilo ustanove, podjetja, ki ne bi počastile svojih ženskih članov. Tudi šole so z bogatimi programi počasti'e matere. Po- sebej pa se je odlikovala 1. os- novna šo'a v Ve'en'ni ki je s svoüm nro'""i,mom obiskala de- 'ovn! ko'ek*iv Tornrnr» gos^xi- d'nîske opreme »Gorenje« v Ve- lenju. 7.\ CAS DO 25. MARCA Prevlndovn'o bo neu^^odno vre- np' s po.o-osiimi padavinami. Le 'dki posnmezni dnevi bodo lepi. - mrzlega zraka s srcgom do , че pričakuje okoli 15. in 20. marca. Dr. V. M. Mi nismo oškodovani, ampak Pri nas so še vedno liiidje, na žalost tudi na odgovornih mestih, ki de'ajo razliko med druž- benimi in med ozkimi lokalističnimi in seveda tudi osebnimi koristmi. Vzemimo primer trcrovskega podjetja, kjer so si prilaščali. Stvar ie prišla pred sodišče in >nepošteniakoviči« bodo kaznovani. Družbi je s te strani zadoščeno vsaj moralno. Kaj pa materialno? Zelo čudna je izjava vodilnega človeka v podjetju, ki se trudi vrniti gospodarski organi- zaciji ugled, da od krivcev ne bodo zahtevali povračila, ker pač podjetje ni bilo oškodovano, pač pa potrošniki... Potrošniki so torej nokaj, kar kolektiva naj ne bi več zanimalo? Lepa reč. Potrošnik naj bo kar zadovoljen, da je dobil moralno zapjno, če ne bo prišlo do gospo- darskih in socialnih reform. Seme nacionalne in socialne osvobo-' ditve človeštva je zasejano in ni je vihre, ni je sile, ki bi mu mog- la ubraniti, da kali in da žene svoje kali, tudi če jih obdajajo utrjene skale, da govorimo z be- sedo našega pesnika. T. O. PRVE PRIPRAVE na štafeto mladosti Vsako leto praznujemo petin- dvajseti maj kot dan mladosti. To je hkrati rojstni dan maršala Tita, največji praznik jugoslo- vanske mladine. Praznovanje dneva mladosti je postala tradi- cionalna revija dejavnosti mla- dine, hkra+i pa tudi izraz ljubez- ni in vročih želja za nadaljnje uspešno de'o in najboljše zdrav- je ♦ov^riša Tita. Praznovanje dneva mladosti ima skorai vsako leto drujro obe- ležje. Medtem ko je bila lanska proslava 25. maja pripravljena in izvedena v duhu dvajsetletnice oborožene vstaje jugoslovanskih narodov, nosi letošnja obeležje 70. obletnice rojstva predsednika Tita, nadalje dvajsetletnice mla- dinskih delovnih brigad in konč- no obeležje Jugoslovanskih pio- nirskih iger, ki so, kot je znano, posvečene telesni vzgoii mladih. V okvir praznovanja dneva mladosti sodi tudi vsakoletna šta- feta mladosti. Letos bo začetek glavne štafete v naši republiki în sicer na Jesenicah. Na svojo dol- go pot bo krenila že sedmega aprila. Tekla bo skozi več kot 350 večjih mest v vsej državi; za- ključila pa se bo 25. maja na sta- dionu JLA v Beogradu. Pot šta- fete bo dolga okoli sedem tisoč kilometrov. Že datum začetka letošnje šta- fete mladosti pove, da nas loči do te mladinske in vseljudske manifestacije razmeroma kratek čas. Zato ni naključje, da so v polnem teku že priprave na or- ganizacijo, potek in sprejeme no- silcev štafetne palice. V okraj- nem merilu je že bil imenovan poseben odbor, ki bo skrbel ne samo za najboljšo izvedbo štafe- te mladosti, temveč tudi za vse priprave in prireditve okoli dne- va, ali bolje rečeno tedna mla- dosti. Ta okrajni odbor vodi predsednik mladinskega komite- ja tov. Zvone Dragan, v njem pa so še zastopniki najrazličnejših družbenih in političnih organiza- cij. V celjskem okraju bomo udele- žence štafete mladosti sprejemali in pozdravljali tri dni. Prvič že sedmega aprila, ko bo štafeta pri- tekla iz Kamnika čez Črnivec v Gornji grad. Tu jo bodo pozdra- vili kmalu po četrti uri popoldne. Isti dan bo štafeta nadaljevala >ot do Mozirja, kjer bo prenoči- a. Drugo jutro, osmega aprila, pa bo nadaljevala svojo pot pre- ko Šoštanja (Г.40 uri) in Velenja (9.15 uri) do Zgornjega Doliča, kjer bodo štafetno palico sprejeli mladinci iz slovenjegraškega ob- močja- In končno bo tekla glavna šta- feta skozi nekatere kraje celj- skega okraja še devetega aprila. Tako jo bodo nekaj pred deveto uro sprejeli Konjičani; pot pa se bo nato vila skozi Vojnik (10.15 uri), Celje (11.00), Žalec (12.00), Latkovo vas in Prebold, kjer bo- do tekače zamenjali vozniki mo- tornih vozil in krenili v Trbov- lje, Hrastnik, Zidani most in da- lje proti Novemu mestu. To je pot glavne štafete skozi celjski okraj. Njej pa se bo pri- družilo več desetin stranskih prog, ki se bodo stikale v večjih industrijskih krajih, v Celju, pa tudi na pomembnejših križiščih. Tudi ta načrt tako imenovanih lokalnih štafet je že izdelan ter ga bodo mladinske in telesno- vzgojne ter vse družbene in poli- tične organizacije sprejele v ne- kaj dneh. O njem bomo nekaj več napisali tudi v naši prihod- nji številki. Ne glede na to bi bilo prav, če bi takoj začeli usta- navljati občinske odbore za iz- vedbo štefete mladosti, hkrati pa tudi ustrezne odbore v vseh več- jih krajih, saj naj tudi letos, kot vsa prejšnja leta, v tej štafeti ne sodeluje samo mladina, temveč tudi pripadniki telesnovzgojnih organizacij, taborniki, obvezniki predvojaške vzgoje, pripadniki JLA, Ljudske tehnike, gasilci in drugi. —mb Obisk iz Maribora Pretekli teden sta se v Celju sestala mariborski in celjski se- kretariat okrajnih komitejev Ljudske mladine Slovenije. Ma- riborčani so dopoldne obiskali plenum celjskega okrajnega ko- miteja, ki je razpravljal o kul- turnih vprašanjih, potpoldne pa sta se oba sekretariata zbrala k skupnim razgovorom. Mariborski gostje so se zanimali predvsem za sistem dela celjskega okraj- nega komiteja mladine, pa tudi za probleme mladih proizvajal- cev, mladine na vasi in dijakov srednjih in strokovnih šol. Ce- ljani pa so povpraševali po tem, kako so v Mariboru razvili sa- moupravo v dijaških domovih, sodelovanje s študentsko mla- dino, klube mladih proizvajalcev itd. — Prve dni aprila bo celjski sekretariat okrajnega komiteja mladine Mariborčanom vrnil obisk ob priliki njihovega plenu- ma, ko bodo razpravljali o pro- blemih mladih ljudi v proizvod- ..J. tudi to se zgodl.. Na nekem zboru volivcev v konjiški občini se je zgodilo, da je poleg volivcev, ki so bili trez- ni, prišla tudi ženska, ki si je pred tem privoščila nekoliko preveč alkohola. To se je videlo iz njene zgovornosti in še drugih znakov, ki so to dokeizovali. Svoje besede je še podkrepila z udar- cem pesti po mizi, pa čeprav to ne bi bilo potrebno. Ob takem ali podobnem primeru se človeku nujno poraja vprašanje, kaj takšni ljudje nameravajo doseči na zboru volivcev ,ki je sklican za pameten razgovor treznih ljudi, ne pa za poslušanje enega ali pa morda tudi dveh takih, ki se >x>odložijo« z alkoholom. S tem pač ne pokažejo nobene spo- sobnosti, niti junaštva, temveč lahko le ovirajo namen, zaradi katerega so se ljudje zbrali. Ce pa taki posamezniki menijo, da iDodo s tem komu koristili in da se jih bo >tisti«. ki pride na zbor volivcev recimo iz občinskega središča, ustrašil, se pač motijo, kot se je zmotila tudi ženska, v zgoraj navedenem primeru. 1 v L. V. Zvesti $0 ostali Dokler niso v republiškem in zveznem merilu ničesar pomenili, so jih pustili pri miru. Zdaj pa, ko so se tudi nekateri plavalci celjskega Neptuna uvrstili v sam vrh jugoslovanskega plavalnega športa — eden med njimi je celo kandidat za evropsko prvenstvo — so jih začeli obletavati in ... vabiti v svo- je klube. Pa nikar ne mislite, da bi bil tak prestop vezan na idealizem. Ne, še zdaleč ne. Dišalo je po denarju in drugih materialnih dobro- tah. Navzlic vsem vabam, so vsi celjski plavalci, ki so jih obiskali najrazličnejši po- sredniki in prekupčevalci, odbili njihov >napad« in rekli — ne! Ostali so zvesti svojemu matičnemu klubu! Menda ni bilo kraja, industrij- skega središča in mesta, pa tudi ne delovnega kolektiva in usta- nove, da ne govorimo o šolah, kjer ne bi na en ali drug način počastili osmi marec, mednarod- ni praznik žena. Proslave so v glavnem pripravljale organizaci- je Socialistične zveze; na njih pa so sodelovali tudi člani družbe- nih organizad in zlasti šol. V počastitev osmega marca je bilo v Celju tudi nekaj spreje- mov. Medtem ko so enega pri- pravili pionirji in nanj povaibili zlasti partizanske matere ter vdove padlih borcev, je drugega organiziral Okrajni odbor Socia- listične zveze za predstavnice strelskih organizacij iz vseh ob- čin. Razen najvidnejših predstav- nikov gostitelja sta se sprejema udeležila tudi predsednik in se- kretar Okrajnega strelskega od- bora, polkovnik in narodni heroj Franc Rojšek ter Ivan Putnik. Povabljene predstavnice strel'- skih organizacij je na začetku slovesnosti pozdravil predsednik Okrajnega odbora SZDL Franc Lubej, ki jim je čestital k praz- niku ter jih hkrati pozval, naj še naprej sodelujejo pri razvijanju in krepitvi strelsikega športa, zla- sti še letos, ko so v teku Jugoslo- vanske pionirske igre. Ko jim je izročil sJcromna priznanja, so se tudi članice strelskih organizacij zahvalile za sprejem in pozor- nost, ki jo nudi Socialistična zve- za strelskim družinam in odbo- rom. — S tega sprejema, ki se je končal po nekajurnem prisrčnem pomenku, sta tudi pričujoči slikL PO 8. MARCU Oživljena dejavnost V Šoštanju je že nekaj let ob- stajalo Olepševalno in turistično društvo, ki pa je bilo zaradi ne- prestanih kadrovskih sprememb zelo nedelavno. Pred kratkim pa je to društvo ponovno oživelo, saj so se njegovi člani zbrali na rednem občnem zboru. Možnosti za obstoj takšnega društva so v Šoštanju precejšnje. Spomnimo se le na obnovljeni »Kajuhov hotel«, na kulturno zgodovinske spomenike, na oko- lico, izletišča in planinske po- stojanke. Novi upravni odbor, ki ga bo vodil direktor šoštanjskega ho- tela tov. Stane Dolar si ni zadal preobsežnih nalog. Skrbel pa bo za olepšavo mesta, nadalje za gradnjo kopalnega bazena, za po- večanje števila članov, za izved- bo turističnega tedna pa tudi za obnovo grajskih razvalin. Šaleška dolina je turistično ze- lo zanimiva; zato upajmo, da bo aktivno delo tamošnjih turistič- nih društev rodilo lepe uspehe. -jž NOVE POBUDE Na nedavnem posvetu s pred- sedniki krajevnih organizacij SZDL na območju celjske občine BO veliko govorili o tem, kako bi poživili delo osnovnih organiza- cij Socialistične zveze. Za zgled so vzeli krajevno organizacijo SZDL Center v Celju, ki je lani z velikim uspehom razpisala in zaključila tekmovanje med svo- jimi podružnicami. Zato so tudi predstavniki krajevnih organiza- cij SZDL sprejeli pobudo Občin- skega odbora SZDL o razpisu tekmovanja med krajevnimi or- ganizacijami SZDL v celjski ob- čini. Po tej odločitvi se bo tekmova- nje med krajevnimi organizaci- jami razvijalo v glavnem po os- mih točkah. Ce sodimo po tem, da so na prvo mesto postavili pridobivanje novih članov, po- tem lahko razumemo, da krajev- ne organizacije še doslej niso za- jele vseh volivcev, ki želijo so- delovati in delati v najbolj mno- žični politični organizaciji. V ob- činskem povprečju združuje So- cialistična zveza 68,7 odstotkov volivcev. Torej so možnosti za povečanje tega odstotka zelo ve- like. Na drugem mestu tekmo- valnega razpisa je odvajanje čla- narine, na tretjem pa evidenca članov. K bolj organizacijskim problemom lahko prištevamo še osmo točko tekmovalnega razpi- sa, ki govori o prostorih in klu- bih Socialistične zveze. Gre nam- reč za. to, da večina krajevnih organizacij SZDT> v celjski obči- ni nima niti pisarniških prosto- rov, kaj šele tistih, v katerih bi se lahko zbirali člani ter obrav- navali in reševali vprašanja, ki jih zanimajo. Tekmovanje naj da pobudo, da bi urediti tudi to. Ostale štiri točke zadevajo v samo vsebino dela osnovnih or- ganizacij Socialistične zveze. Prav je, da imajo poseben po- udarek v tem tekmovanju sekcije. Nekateri primeri so pokazali, da so za delo sekcij prav lepi pogo- ji, samo treba je prisluhniti že- ljam in potrebam ter interesom državljanov. Naslednje tekmo- valno področje Socialistične zve- ze se odpira z zbori članov. Ti zbori bodo dobili posebno vlogo in odgovornost z novo ustavo; spričo tega so umestna prizade- vanja, da naj bi zbori občanov postali že zdaj bolj aktivni, bolj življenjski in v resnici osnovna oblika sodelovanja državljanov pri upravljanju, torej tudi pri odločanju o vseh problemih do- ločenega območja. Občinski od- bor Socialistične zveze je že do- slej skliceval posvete in na njih skupaj s predstavniki najrazlič- nejših organizacij oibravnaval do- ločene probleme. Zdaj pa tekmo- vanje nalaga tudi krajevnim or- ganizacijam SZDL, da sklicujejo podobua posvetovanja in na njih razčlenjujejo in rešujejo najvaž- nejše probleme svojega območja. Dejstva govorijo, da je mladi- na precej aktivna v svoji organi- zaciji, da pa se premalo udejst- vuje v Socialistični zvezi ter na zborih občanov. Nekaj podobne- ga bi lahko govorili za ženske. Da bi izboljšali to stanje in do- segli večjo družbeno politično aktivnost mladih ljudi in žensk, je tekmovanje med krajevnimi organizacijami SZDL zajelo tudi to področje. Toliko o tekmovanju med kra- jevnimi organizacijami SZDL na območju celjske občine. Po pri- poročilu Občinskega odbora So- cialistične zveze delovnega ljud- stva pa naj bi se podobno tek- movanje razvijalo tudi med po- družnicami, oziroma med zaselki in vasmi v okviru krajevne orga- nizacije. Celotno tekmovanje bo pri Ob- činskem odboru SZDL v Celju spremljala in ocenjevala posebna komisija. Tekmovanje teče že od prvega januarja; zaključeno pa bo 15. novembra letos. ŽIČNICA NA OKREŠELJ ? ! že dlje časa se vodi polemika o zgraditvi žič- nice na Okrešelj. O tem je pisal celo »Celjski zbornik*. S tem pa postaja zadeva resna in da ne bomo zopet postavljeni pred izvršeno dejstvo, kakor se to o zadnjih letih v Celju večkrat do- gaja, bi bilo vendarle prav, da o tej akciji oziro- ma zadevi spregovori tudi javnost. Okrešelj je morda najlepši gorski predel ne le v Alpah, temveč sploh v Evropi. O njem so iz- rekli svoje mnenje številni alpinisti in potopisci raznih narodov, ki so ga obiskali. Pri presoji, ali naj se žičnica na Okrešelj zgra- di, bi ne smeli biti merodajni komercialni turi- stični razlogi. Važnejši od njih bi morali biti predvsem kulturno etični vidiki. Zato se zdi, da ne bo težko dokazati, da žičnica na Okrešelj ne pride v poštev. Okrešelj je priznan kot narodni park in bi moral kot tak tudi ostati. Zato bodo bržkone o nameravani gradnji žičnice na Okrešelj razprav- ljali in odločali tudi višji oblastni forumi. Gotovo je, da bodo vsi ti činitelji zavzeli pravilno stališče do tega vprašanja. V Sloveniji imamo že nekaj podobnih naprav, tako na Krvavcu, Vitraneu, Pohorju ... v_ krat- kem pa bomo dobili še žičnico na Veliko planino. Okrešelj pa je vse kaj drugega! Ce bi zgradili žičnico na Okrešelj, bi postala ta postojanka navadna krčma, saj jo bodo poslej obiskovali samo tisti izletniki, ki se bodo do Rin- ke pripeljali 7 avtomobili in se nato po žičnici povzpeli še na Okrešelj. Obiskovalci krčem pa se ne brigajo za zaščito prirode; narodni park jim je deveta briga. Mir, ki vlada na Okrešlju, bo prenehal za vedno in s tem mirom tudi vsa lepota tega našega prelepega kraja. Okrešelj je izhodišče planincev za vse ture preko Savinjskih planin in naprej na Karavanke, oziroma je zatočišče planincev, ki prihajajo sem г nasprotne strani, da tu prenočijo. Od zgraditvi žičnice ne bo mogel planinec ni- koli več računati, da bo lahko prenočil v tej po- stojanki. Tudi zaradi tega se nekateri planinci protivijo nameravani gradnji žičnice. Današnji tempo življenja terja, da se mu pri- lagodimo in da omogočimo kar največjemu šte- vilu ljudi tudi dostop v naše gore. Toda, od naše kulturne in etične zrelosti je odvisno, kako in kje bomo to storili. Na Okrešlju gotovo ne! Ohranitev prvobitno- sti naših gora ni le stvar naše generacije; zanjo smo odgovorni tudi pred bodočimi pokolenji. dr. M. CELJSKI TEDNIK STE V. ll - ^ marca I9b2^ Semena, gnoi in pogodbeno sodelovanje ZAKAJ UPADA PORABA UMETNIH GNOJIL V CELJ- SKEM OKRAJU - NEPRIZADETOST KMETIJSKIH ZADRUG - ISTOČASNO UPADANJE PORABE KVALITETNIH SE- MEN - NEZANIMANJE ZA POGODBENO SODELOVANJE JE ŠKODLJIVO... Na zadnjem zasedanju uprav- nega odbora Kmetijsiko gozdar- ske zbornice za celjski okraj so udeleženci razpravljali o spomla- danski setvi, nekaterih slabostih oa področju porabe umetnih gno- iil in nazadovanju prizadevanja ;metiJ6kih zadrug za utrjevanja pogodbenega sodelovanja med kmetovalci in zadrugami. Zlasti podrobno so obravnavali probleme upadanja porabe umet- ttih gnojil, kar velja za vsa ob- močja razen za hmeljarsko. Tako ttgotovimo, da je v povprečju v celjskem okraju bila največja poraJba umetnih gnojil v letu Í958/59, od tedaj naprej pa ne- aehno upada. Značilno je tudi, da so najslabše razmere v neraz- vitejših krajih — šentjurska, la- ška in šmarska občina. To nam tudi potrjuje, da je z opustitvijo prizadevanj za krepitev koope- rativnih odnosov ibila bistveno prizadeta tudi proizvodnja na zasebnem sektorju. Ce pa pri tem upoštevamo, da je glede trž- nih viškov zasebni sektor dopol- nilo družbenemu, je tudi razum- lijvo, da je ta pojav škodljiv tu- di za vso družbo. Zaradi tega je apraivni odbor Kmetijsko gozdar- ske zbornice še posebno skrbno (uravnaval nekatere slabosti na tem področju. Značilno je tudi, da so nekate- re kmetijske zadruge dejansko izgnbile pregled nad zalogami ■metnih gnojil; zgodilo pa se je celo, da so v Mestinju bile vskla- diščene in neuporabljene večje količine umetnega gnojila, ki bi ga v Savinjski dolini nujno po- trebovali. Na posvetovanju je predstav- nik trgovskega podjetja z repro- dukcijskim materialom tudi po- drobno obrazolžil trenutno sta- nje Ш možnosti nabav umetnih gnojil. Nekaterih umetnih gnojil sicer primanjkuje, vendar je moč dobiti ustrezna druga gnojila, ki zamenjujejo gnojila, ki so ve- zana na uvoz. Razen tega je opo- zoril, da je pravočasna dobava umetnih gnojil predvsem odvisna od pravočasnih naročil. Na zasedanju so podrobno ob- ravnavali tudi probleme semen- ske službe in poraibe ustreznih kvalitetnih semen. Ugotovili so, da se enako kot upadanje po- rabe umetnih gnojil zmanjšuje tudi poraba kvalitetnih semen. Obe slabosti pa lahko bistveno vplivata na kmetijsko proizvod- njo in jo namesto naprej poti- skajo nazaj. Zaradi tega so pri- poročali kmetijskim zadrugam, da v naslednje mobdobju tem problemom posvetijo precej več pozornosti. -mi SKUPNA ŽELJA: Pravilen odnos do delavca PO ZDRUŽITVI STA NEKDANJI GRADBENI PODJETJI REMONT GORNJI GRAD IN LJUBNO POSTALI MOČNA GO- SPODARSKA ORGANIZACIJA, KI SE BISTVENO RAZLIKUJE OD NEKDANJIH MALIH IN EKONOMSKO ŠIBKIH PODJETIJ. PO USTANOVITVI EKONOMSKIH ENOT DOBIVA TUDI DE- LITEV DOHODKA V DANAŠNJEM PODJETJU SAVINJGRAD SVOJO PRAVO VELJAVO. Med smehom in šalo je stekel pogovor spročeno in iskreno. Pod njihovimi rokami nasitaja nova stavba občine v Mozirju. Stane Irnar, Avgust Selčan, Maks Slemenšek, Franc Jerina, Djuro Taradič. Jože Lihteneger, Franc Rožič, Jože Petek so ime- na, ki na prvi pogled ne povedo mnogo, pa vendar... to so te- sarji, zidarji in delavci, to so očetie in možje, to so Savinjčani iz Ljubnega, šmartnega, Rad- mirja in Mozirja. Med njimi je tudi Hrvat in enega je dalo ju- naško Frankolovo. Četudi iz raz- ličnih krajev, so dobri tovariši, saj jih druži isto: delo je skup- no in skupna je bolečina. — Centralietična pojmovanja v vodstvu podjetja so še vedno živa, tako so potožili; zlasti nas boli odnos tehničnega vodje do nas. Vzvišeno in samovoljno si lasti absolutno oblast in beseda delavskega sveta nima prave ve- ljave. — Dovolj zgovoren dokaz za take neznosne razmere so tudi odpovedi, ki si kar sledijo druga za drugo. Letos je odpovedalo kar osem delavcev in mojstrov; menim, da tu ni treba kaj več pripomniti, je utemeljil prejšnjo misel predsednik obratnega de- lavskega sveta Franc Poličnik. Tudi tisti štirje na strehi so pritrjevali od daleč, saj smo go- vorili glasno in brez zadržka. Beseda je resnično segla do srca. — Dobro vemo. da je boljša stimulacija vsakega posamezne- ga delavca povezana s s.T)lošnim usnehom podjetja. Osebni do- hodek vsakega posameznika bi moral biti vezan na poslovni uspeh ekonomske enote, v kateri dela. in ce^otnesa podietja. tako je pojasnil predsednik delav- skega sveta Zdravko Brunet. Pridružujem pa se splošnemu mnenju, da pri nas v podjetju nekaj ni v redu. Tega so krivi posamezniki. Ni spodbudne be- sede od nikoder, in pogosto se pri nas marsikaj sklepa v upravi podjetja. Tak postopek prav go- tovo ne pospešuje procesa de- centralizacije upravljanja in so- odločanja vseh proizvajalcev v podjetju, nasprotno ga celo za- vira. — V čem vidite izboljšanje se- danjega stanja? — Dobra organizacija, visoka storilnost, izredno varčevanje z materialom in kar je najvaž- nejše — pravilen odnos do delav- ca, kar pa bo vsekakor spodbud- no vplivalo na delovni učinek in s tem. kajpak, tudi na zvi- šanje osebnih dohodkov. — Pa še nekaj bi rad poudaril: naše delo zavirajo nepopolni na- črti. Za sodiščno stavbo še do sedaj nimamo detajlov za okna; zato delo pogostoma čaka na mi- lost projektantov. Žalostno je, da so potrebne vedno nove in nove urgence, a dostikrat jih kličemo zaman. Tako je potožil. Vendarle pa trenutne težave ne smejo zameg- liti perspektive. Zlasti ne, ko so dobre možnosti, da s skupnimi napori in sredstvi lahko dose- žemo naivečji učinek, je izzve- nela zaključna misel, ko smo se poslovili. Ivan Kunst sam in s svojim sFergusom« pred garažami POD OBOKI GARAŽ Traktorista Ivana Kunsta smo srečali pred garažami traktorske — strojne postaje pri Žalcu pozno, ko se je nad dolino že spuščal mrak. Pri- peljal se je z dela in sprav- ljal svojega že'eznega tova- riša v garažo. Tudi očistil ga je prej, kajti vožnje po ko- lovozih so opácale priljub- ljenega »Fergusona«. Ko je spravil avto v notranjost, je odgovoril tudi na nekaj vprašanj, ki smo mu jih za- stavili. Povedal je, da je delo na traktorski postaji v zadnjem času zelo dobro organizira- no. Saj bi drugače tudi ne šlo, kajti osebne dohodke si delijo po učinku in bi vsak zastoj ali neizkorišče- nost vplivala na zmanjševa- nje gospodarskega uspeha enote — strojna postaja. Ra- zumljivo, je dejal, da bi s tem padel tudi osebni doho- dek vsakega posameznika. Povedal je tudi, da strojno )ostajo uspešno vodi tov. Al- bin Lihtineger, ki predvsem skrbi, da so stroji izkorišče- ni. Tovariš Kunst nam je tudi povedal, da je njihova glav- na dejavnost delo v hmelji- ščih, da pa izven sezone za- sedejo vozila s prevozi. Tako dosežejo, da so vozila izko- riščena skoraj vse leto, le kadar so ceste močno zasne- žene, ostanejo traktorji v lo- pah. Ta čas pa traktoristi porabijo za ureditev strojev in popravila posameznih pri- ključkov. Traktorji »Ferguson« ima- jo namreč preko 45 priključ- kov, s katerimi lahko izva- jajo vsa kmetijska dela. Njegov »Ferguson« pa ima sedem priključkov, ki so pri- merni za obdelovanje hme- ljišč. Priključki pa morajo biti do začetka hmeljske se- zone popolnoma nared, kaiti sicer bi delo v hmeljiščih zastalo. Povedal je tudi, da imajo težave, ker prikolice niso primerno opremljene za vožnjo po glavni cesti. Ker pa je na tej prepovedano vo- ziti nezadostno prometno opremljene vozove, morajo včasih daleč na okoli, da pri- dejo do zaželenega mesta. Računajo pa, da bodo tudi to pomanjkljivost odpravili, čeravno bo zlasti glede zavor na prikolicah težavno. Pred koncem našega krat- kega razgovora, nam je za- upal, da bo kmalu na okoli- čenih hmeljiščih in v žični- cah pravi živžav. »Veste, uči- nek je močna gonilna sila«, je dejal in nas opozoril, da jih tedaj obiščemo še en- krat. ŽEPI IN ROKE Navada je čudna reč. Ne- kateri ji pravijo — železna srajca. In zato nikakor ne smemo šteti v zlo tovarišu UPRAVNIKU, če si je v se- zoni preobilice dela ustalil navado vtakniti roke v žep in se poglobiti o premišlje- vanje. Delo seveda ni bilo ranjeno, hkrati pa so se žepi tako navadili rok tovariša UPRAVNIKA, da jih za no- beno ceno ne bi izpustili. Tako, nesrečni UPRAVNIK, že mesece potika roke v že- pu, medtem ko se proizvod- nja dviga s pospešenim tem- pom. Tovariš UPRAVNIK si šte- je v veliko dolžnost (za pet- deset metuljčkov je to tudi delo), da je vsako jutro nav- zoč pri razporejanju dela. Govori sicer ne. pač pa tišči roke v žepe in tiho modruje. Pa se je zgodilo onega dne, datum ni znan, da je fant nataknil novo obleko. Ker je bilo to že četrt ure po začetem delovnem času, je dal pete v roke in z opra- vičljivo zamudo stal pred podrejenimi. Obratovodja je mirno razporejal delovno silo, tovariš UPRAVNIK pa se je poglobil v premišljanje in pri tem hotel roke vtakniti v žep. Ali bolj ko je vtikal, manj je udel. Vražji krojač! Se isti trenutek je zapustil mesto upravnika in stekel h kroja- ču. Razumljivo, da jih je ubogi krojaček moral pre- slišati. ker je pozabil odšiti žepe. Zakaj, tovariš upravnik je bil ves ogorčen. Kam naj vtakne žepni robec!? Pri tem je pribil, da že leta boluje na kroničnem nrh^rfn: n navadi rok pa je molčal. Ni maral, da bi mu kdaj kaj očitali; saj so roke na kmetijskem področju eden izmed najvaž- nejših T>pripomočkov<. Tik pred sezono v zadjnih dneh so v Savinjski dolini sklenjene že skoraj vse pogodbe s hmeljarji za proizvod- no sodelovanje med zasebnimi hmeljarji in zadrugo. Doslej je sklenilo ndamreč že preko 95 od- stotkov hmeljarjev kooperativ- ne pogodbe, izven pogodbenega sodelovanja pa so doslej ostali leoni kmetovalci, ki so tudi prejš- na leta skušali s prodajanjem hmelja mimo Hmezada in brez sodelovanja z zadrugo doseči viš- je cene. Vendar imajo sedaj ti kmetovalci precej skrbi zaradi posebnega prometnega davka, ki ga bodo morali poravnati za lan- skoletni hmelj. Kooperanti, ki so pravilno razumeli pozitivne stra- ni sodelovanja, pa sedaj nimajo skrbi z lanskim hnleljem, tem- več se pripravljajo na novo se- zono. Potrebno bo pripraviti hmeljevke, pregledati in urediti žičnice in podobno. Na kmetij- skem kombinatu pa je hmeljska mrzlica že pričela. Tako gradijo nekaj novih žičnic (na sliki gradnja nove žičnice pri Žalcu), obstajajo problemi prevozov, umetnih gnojil in podobno. Pre- pričani pa so, da bodo težave do začetka sezone odpravili. Crna kava za loo odstotkov dražja Naslov o črni kavi ni povsem točen, a tudi iz trte ni zvit. Naš sestavek pa tudi nima namena obravnavati črno kavo, temveč je nar»'c?»4 le kot prispevek k od- lok" Občinskeffa lindskesa odbo- ra Cetîe o obveznem ntači^vanju prispevka za rarkiranie na osrp'^nîem parkirnem prostoru na Ti+'^vem triîu. Uvedba tega prispevka ima svoi ír'nMii рптпеп in obîektivno utemeljitev. Zdi pa se, da prebi- valci s tem problemom niso do- volj seznanjeni in da je prvi te- den prinesel mnogo godovanja. Godovali so prebivalci Razlago- ve plice in Titovega trga. Kajti znašli so se pred nenavadno si- tuacijo. Vsako parkiranje avto- mobila jih stane 100 dinarjev, za odprta motorna vozila pa 50 di- narjev. Tako je do neke meje tu- di res, da se več ne izplača po- sedeti v kavarni ali v Mignonu, če si lastnik motornega vozila in če se nisi odločil za pešačenje ali če voza nisi pustil v kaki stranski ulici. Kajti črna kava te ne stane več samo 5ü din, temveč kar 150 dinarjev. No, pustimo to ob strani, ker tudi ni tako bistveno. Bolj bistve- no je, da podjetje Javne naprave hkrati ni uredilo načina plače- vanja pristojbine za vozove usta- nov ali podjetij, ki imajo v tem delu mesta svoj sedež. In vendar bi to bilo logično. Saj končno ne gre, da bi podjetje dalo vsake- mu šoferju in uporabniku služ- benega voza »bakšiš«, s katerim bi plačeval to dajatev. Nazadnje pa bi bilo tako poslovanje tudi dokaj čudno, kot bi tudi bilo ne- smiselno zahtevati od uporabni- ka službenega voza in od šofer- jev, da iz svojega žepa poravna- jo »parkirnino«. Ko smo povpra- šali pri Javnih napravah o tem, so mam mirno odgovorili, »da je pač tako«. Vendar lahko kljub njenemu mnenju povemo, da bi lahko bilo tudi drugače in bolje. Zakaj na primer za podobne primere ne bi uvedli mesečne pavšalne »par- kirnice«. zakaj ne bi podobno uveljavili tudi pri zasebnikih, ki imajo vozove, a stanujejo v tem delu mesta? In na koncu ali ne gre tu za dokaj površen odnos in ali ni bila dolžnost podjetja, da v primerni obliki obvesti jav- nost o novem odloku in pred- vsem o načinu kako ga bodo iz- vajali. M. Na dnu »formalizma« v LJUDSKEM MAGAZINU v zadnji številki smo opisali kakšna materialna škoda je na- stala zaradi formalizma v Ljud- skem magazinu v Celju. Kraje, goljufanje potrošnikov in pone- verbe, so materialne posledice tega formalizma. Toda so še dru- ge posledice, ki pa so družbeno ie mnogo škodljivejše od prilašče- nih vsot. Vse gospodarske organizacije imajo razen strokovnega izobra- ževanja tudi posebno nalogo, da zlasti mlade ljudi vzgajajo v po- štene in vestne proizvajalce. Saj le taki lahko postanejo dobri go- spodarji in soupravljalci v pod- jetju. V Ljudskem magazinu je bilo ^«lo veliko vajencev, a tudi med pomočniki je bilo veliko mladih ljudi. Dokaj razumljivo, da bi jih florali vzgajati tudi d Lhidskem Magazinu. In vendar niso, celo obratno — Ljudski magazin je za časa yvladavine< Senca. Megleto- Kolenca in Kebliča, postal prava šola za >vzgajanjet mladih 4udi d slabe proizvajalce in tr- gODcp s starimi kapitalističnimi '\S7ori o moralnih dolžnostih pro- •a/afca do potrošnikov. To pa tia dve značilnosti, ki jih je razkrinkala obravnava zoper skupino šestih obtožencev — ve- činoma vodilnih ljudi — iz Ljud- skega magazina. Značilno in kot svarilo mrtvega človeka je po- slovilno pismo bivše blagajničarke v tem podjetju, ki si je sama vzela življenje: >Mama. sestrico nikar ne pusti v Ljudskem ma- gazinu, ker jo boš zgubila kot mene!< Če so goljufije, poneverbe in druga kazniva dejanja izzvala upravičeno ogorčenje potrošnikov, je zavajanje mladine na pota gospodarskega kriminala vsaj s človeškega stališča zločin. To je res le laična in čisto poljudna formulacija, vendar je tudi res, da je Sepecev sistem vodenja Ljudskega magazina in nesramno nagovarjanje mladih ljudi na ka- zniva dejanja (Megla), uničilo mnogo mladih življenj in razbilo prao toliko družin. Ali to res ni zločin? Ali tudi ni zločin do star- šev, ki so vzgajali otroke v pošte- ne državljane in jih zaupali v uk podjetju, za katerega so mislili, da bo njihova prizadevanja na- daljevalo? Pa so ugotovili, da so jih sistem v tem podjetju in ob- toženci porinili v gospodarski kri- minal v blato, ki ga bodo pred ogoHufpnimi potrošniki le težko aprali. In ne nazadnje ali ni zlo- čin uničiti upe tolikih mater in očetov. O drugem namreč ne mo- remo govoriti, kajti vse življenje matere je prežeto z veliko željo, da njen sin ali hčerka postane pošten in spoštovan državljan. In kaj so naredili T>elegantni inicia- torjic te škandalozne afere? Druga logična posledica >Šepe- cevega sisteman, ki naj bi oško- doval družbo in potrošnike, je bila dozdevna brezobzirnost do ljudi, ki so kakorkoli stali na trdnih nogah poštenosti. Ti bi bili namreč res tudi preveč nevarni. Toda ne za družbo, ne za mladino in ne za potrošnike, temveč za obtožene in predvsem za Šepca, ki bi kaj hitro izgubil ugled idobre- ga voditelja podjetja*, ki ga je ustvaril s preračunano hinavšči- no; nevarnost tudi za Megletovo in njeno avtoriteto, ki je nastala prav enako ter nazadnje za koristi drugih obtožencev. To trditev lepo pojasnjuje pri- mer oddelkovodje, ki je moral za- pustiti službo, češ da je pijanec — torej moralno nedorasel delovnim nalogam in nedostojen, da bi imel vpliv na mladino. In sicer kljub temu, da je obtožena Vebrova na razpravi povedala, da je bil po- štenjak in da med njigovim vo- denjem oddelka nihče od mlajših niti pomislil ni na prilaščanje. Le Megleiova se ni zmenila za nje- gove grožnje, da jo bo prijavil, če bo še zviševala cene na račun po- trošnikov. No in ker jo je prijavil, je moral zapustiti Ljudski maga- zin. Spri se je z Megletovo. Olikani zapeljivec in упеоро- rečni direktor^ v vsej velikosti in širini pa si je drznil, da ga je za- radi navideznega vzroka, češ da gre za človeka, ki pije, bivšega oddelkovodjo pognal na cesto. Zraven pa se je na zunaj in na- vzgor pokazal kot dober in skrben gospodar. »Pri nas čuvamo mo- ralo!, pri nas čuvamo potrošniko- ve koristi!* in podobno. Koliko hinavščine je v tem. Najprej prav Sepec in Megletova nista imela moralne pravice, da bi obsojala bivšega oddelkovodjo, kajti nujno početje je bilo daleč nemoralnejše in v bistvu zločinsko. Razen tega pa ie i>moralni direktor* mimo- grede pozabil, da je goljufanje družbe in potrošnikov neprimerno škodljivejše in obsojan ia vredno, tako se je tudi zgodilo, saj do- slej razen afere T>2olger* še nobe- na ni izzvala tako spontanega ogorčenja prebivalcev; kot če ne- kdo od časa do časa spije nekoli- ko preveč. Da pa je to pozabil, je dokaj razumljivo. Občasna vi- njenst mu je služila kot povod, vzrok pa je bila bolj poštenost odpuščenega oddelkovodje. No in tu se najdemo na zad- njem in za vso družbo opozoril- nem dejstvu. Ta primer in vsi ostali nam prav lepo pokažejo, kolika dinarska in predvsem ma- terialna pa tudi družbena škoda nastane, če se s prilizovanjem, zavajanjem in lažmi prikopljejodo odločujočih položajev v podjetju nemoralne osebe in tatovi. Vsaka umazanija jim pride prav, vsega so zmožni, da bi zavarovali sebe in pred njimi delavec ni več va- ren. Izpostavljen je njihovim ka- pricam, njihovim koristim in po- dobno. Tedaj postanejo ti ljudje naj- hujši škodljivci, kajti pod pla- ščem napredka začno z vso silo delovati proti njemu, pod plaščem morale zganjajo najhujše nemo- ralnosti in na koncu se ne usta- vijo niti pred ^zločinom*. MOp. Iriič CELJSKI TEDlMK áTEV. 11 — lb. marca 1%2| Na rob polzeiski zadevi Ni še tako dolgo tega, kar smo pisali o visokih dohodkih v lal- skem Savinjaprojektu, že se je po žalski občini (in seveda tudi izven nje) raznesla vest o podob- nem, čeprav vsaj za spoznanje hujšem primeru na Polzeli. Neki zdravstveni delavec je namreč po komisijsko ugotovi ienih po- datkih zaslužil v lanskem letu 2 milijona 335 tisoč dinarjev, kar znese točno 196 tisoč 250 dinar- jev na mesec. Medtem ko do- hodkom samim pač ni kaj očita- ti, ker so v dnnašniih skomercia- liziranih življeniskih razmerah za marsikoga vsaj sanjski privid, če že ne fatamorgana, in za mar- sikoga še to ne. ker si recimo pri petnajstih tisočakih ne more privoščiti sanj za dvesto juriev, pa bi lahko nemara kaj očitali »instrumentom«, ki omogočajo in dopuščajo takšno denarno »eks- panzijo«. Predvsem se namreč vsiliu'e vnr^šanje. kp*eri so tisti kriteri- ji Ti-' r>i>.»»4?Tl îoTf> V Tlissi 7d'*''V- stveni službi tako očiten drvž^e- ni eksces?' če ur»ošteva»"o izja- vo, dn bi bilo treba debati za te dohodke 18. 20 in celo 26 ur dnevno, in če i^+o^nsno upoš+e- vnrno š** to, da bi člov»»k s tako močno delovno vre^'> že po me- seí'u dni po VSOT priliki ^odleg^l ali dn v K^farne"^ pr'm'^'*u že po tpdnn dr«! rr, Jjì TTif^irpI T^or- malno opraviT-^ti ev^î^^n pokl'''»», je v te^ Ziro'T Pñvíde7"n moti- vaci т.*» ali z dru "o besedo рге*'- ravaTiT,». Ici toroT sV^-ša ustv^^iti prispodobo o onravlîen^m d^lu. Da pa opravi îene^a »lola nika- kor ne gre rAdfoiTPvati. »e Î7ven dvoma. vprnSanîe те le, če si re- cimo Vnk drug zdr-'vstveni ''e'a- \er pi T"'^rda enako prizadeval in ie dobil za to morda samo to') tisoč dinarjev ali ce'o manj! To pa ie tisti grm, za katerim tiči zajec. Kpr ta primer dovo4 jasno osvetljuje, ie potlei dvoje u^'oto- vitev: prvič, v po'zel«keni z'^rav- stvenem floTnu so 'ani kar 1^ krat razpravljali o delitvi dobodka in dru?»ië. razmerie med skladi in osebnimi dohodki je bilo najniž- je v celotnem kraju, sai ie zna- šalo 3 5 proti 96 5 odstotkov! Po nadaljnjih podatkih nosi tedaj del krivde za to občinski svet za zdravstvo, v enaki meri pa tudi upravni organi, katerih dolžnost bi bila, da bi s pravočasnimi po- budami (pa celo z družbeno po- litično intervencijo) onemogočili oziroma preprečili to, kar je tre- nutno upravičeno predmet naj- različnejših debat! Iz tega logič- no sledi, da navsezadnje niti ni mogoče obsojati zgolj prizadete- ga zdravstvenega delavca, pač pa so še bolj graje vredni tisti čini- telji, ki so potemtakem brez vsa- kršnih razlogov dopustili, da se je v sistemu družbenega uprav- ljanja v zdravstvu uveljavila vo- lja enega samega človeka. V zvezi s tem pa po drugi stra- ni ni mogoče prezreti »agilnosti«, ki jo je pri »razščiščevanju« te zadeve pokazal zbor volivcev na Polzeli, s čimer je namreč ta za- deva dobila kaj čuden prizvok. Medtem ko so nekateri navzoči najprej baje primer ostro obso- dili, so ga nekateri drugi podprli, nakar so vsi skupaj naperili svo- jo diskusijo docela drugam, tako da se je na koncu zbor volivcev spremenil malone v burko, ker se je pokazalo, da udeleženci de- jansko nimajo dovolj trdnih sta- lišč in da ne vedo prav, kaj bi zastopali. Zboru volivcev seveda nejas- nosti ne gre šteti v zlo, ker se zdi nekako samo po sebi razum- ljivo, da verjetno ni bil sezna- njen z motivi, ki so privedli do zadeve, ki bi jo naj »razčistil« in ker se poleg tega poraja tudi dvom, da bi bil zbor volivcev ti- sti forum, od katerega bi bil lah- ko odvisen večji ali manjši do- hodek nekega občana; ne da bi seveda s tem podcenjevali nje- govo vlogo. Razpravljati v takem krogu tudi o takšnih stvareh go- tovo ni neumestno, gre samo za to, da je razprava, če že raz- pravljamo, logična in da doseže to, kar je hotela doseči, zakaj v nasprotnem primeru je brez po- mena! drh Tudi letos - prostovoljno dela Na občnem zboru sidikalne po- družnice >Ključavničarstvo< v Slov. Konjicah so med drugim razpravljali tudi o nadaljnjem razvoju in razširitvi podjetja. V ta namen so člani tega kolek- tiva že v lanskem letu opravili blizu 300 prostovoljnih ur, s ka- terimi so nekdanje neuporabne prostore spremenili v delavnice. Tak načrt imajo tudi letos, po- sebno še, če bodo dobili v upo- rabo celotno stavbo, v kateri so lani že uredili nekatere delovne in druge prostore. Ob grobu revolucionarke Ivanke Lipovšek v času, ko so vse žene sveta slavile svoj borbeni praznik, ko so žene naše domovine slavile svojo popolno družbeno zmago, je smrt pokosila eno izmed revo- lucionark in aktivistk Ivanko Li- ipK>všek. Njeno življenje je od rojstva naprej veren posnetek življenj- skih poti vseh revolucionarjev. Iz bajte siromašnega rudarja je šla po poti siromašnih deklet — streči bogatim. Potem se je raje odločila in postala delavka v to- varni. Ko je bila v Cinkarni zna- menita stavka, je bila Ivanka med organizatorji, pozneje tudi v Westnovi tovarni. Med okupacijo je povsem ra- zumljivo bila vseskozi zavedna sodelavka Osvobodilne fronte. Izdaja jo je spravila v zapor, v mučenja in naposled v Rowens- briick — zloglasno taborišče. Kot požrtvovalno aktivistko, kot upoštevano javno delavko jo ie PO osvoboditvi spoznalo celo Celie, zlasti pa nien najljubši mestni predel — Gaberje. Ves čas je bila zelo občutljiva za vsa- ko napako, ki se je zgodila nad prenrostim delovnim človekom. Vsakemu je priskočila na pomoč. Toda njeno življenje je bilo ta- ko, da jo je poleg revolucionar- nosti vedno boli prevzemala po- sledica pomanjkanja, trpljenja in mučenja. Bolezen jo je ne- usmiljeno položila na bolniško posteljo iz katere ni več vstala. S svojim delom si je zagotovila trajen spomin. Dr. Viktor Loroer častni član zdravniškega društva Na zadnjem rednem let- nem občnem zboru celjske podružnice Slovenskega zdravniškega društva, so dr. Viktorju Lorgerju podelili naziv častnega člana. S tem v zvezi je o njegovem živ- ljenju in delu govoril dr. Jan- ko Lesničar. ki je med dru- gim poudaril, da >je dr. Lor- ger izvršil in še izvršuje svo- jo naloflo častno in v splošno zadovoljstvo prebivalstva, ki mu služi že polnih 40 let.* Svoio zdravniško prakso je dr. Lorger začel v Šmarju pri Jelšah in njegova zasluga je, da je ta razmeroma zaostali zdravstveni predel kai kmalu dobil povsem drugačno po- dobo. Predvsem je neprecen- ljivo njeiovo delo na pod- ročju zdravstvene prosvete, kjer je mnogo pomenila or- ganizacija potniočih higien- skih razstav, tečaji za higi- eno in prvo pomoč, nadalje pobuda, da !'п Í931. leta v Šmarju zgradili kopališče in 1937. leta napeljali vodovod, kakor tudi ustanovitev posve- tovalnic 7a mMere in otroke v po^oinih letih v Šmarju, na Pnnil-ni. v Tomber sv. na Slpdki go^i. Kristavvrhu. v Pristavi. Zibiki in Šentvidu, kier je dr. Lorđer tudi sam delal. Tako se je zdravstveno stanje otrok s preventivnimi ukrepi ohnitvn izboljšalo, nairnzvpseljiriejša pa je bila vf.otovitev. da ie padla umr- Гитупч* doienčknn pod re- publiško povnrpčie. K pomembnosti or>ravlie- pf'fa dela prizarlpvr^pfa zdravnika velia vf^po^hd šteti celo nn izvršil prr-n frarsfv^iin vn Perenni, medtem ko j> šest Ipf vonrpì po 40 kilomptrnrt dolgi pn^i oprpriiJ na bolnikoni postelii resekcijo reber, pri čemer ie takrpt ovprirpvi vpcieni do- polnil lei na 90 let pt proni i. Nič maniši pa ni tvdi delež dr. Jjorgerjp pri delu v po- litičnih in družbenih organi- zacijah, kier se kljub svo- jim 70 letom še vedno ak- tirino udejstmije. Po osvobo- ditvi je pol p g svoje ä a stro- kovnega dela opravljal še vrsto pompmb^'h funkcij, za kpr je bil odlikovan z me- daljo dela in z redom zasluge za narod. Šola nad cesto To je samo епц izmed tistih šol, ki stojijo še zavoljo trdnosti gradbenega materiala; ki je z njih mogoče brati starost; ki vzbujajo nekakšno častitljivo radovednost in tako dalje. Šola stoji namreč tik nad cesto proti Logarski dolini v Letušu, od ko- der ^pozdravlja« mimoidoče tu- riste domačih in drugih narod- nosti s svojo lisasto fasado. Ce bi bila nekoliko bolj odmaknje- na, bi človek lahko morda po- mislil, da gleda primerek kakšne posebne pleskarske spretnosti ali celo mozaik, toda je za utvare nekoliko preblizu in zato tudi ne more nihče podvomiti, da tu ni na delu tako imenovani zob časa, to je zob, ki sipada med zobove glodalcev. Neki domačin iz bliž- nie okolice je za to šolo našel duhovito primerjavo, ko ie re- kel: >Je šekasta kaJcor prekmur- ska krava.« Toda šalo ob stran. Za vide- zom, ki s svojimi pegami poveču- je prosvetno pego v Savinjski dolini, se skriva stvarnost, ki je očitno preresna za smeh in do- bro voljo. Tu, v vegasti notra- njosti, namreč ni dosti bolje, ker se pač pri šolah običajno zuna- njost ujema z notranjostjo. Sicer pa nam je o razmerah, zapopa- denih v izrazu problematika, po- vedal upravitelj Milan Pešec tole: — Predvsem, je rekel, — ni sredstev. Treba bi bilo popraviti okna in streho, treba bi bilo ure- diti učiteljsko stanovanje. Šolo so že pregledali in naredili tudi predračun, ki znese pet in pol milijonov dinarjev. Seveda jih ni kje vzeti. Tako smo že pred šti- rimi leti nabavili angleška stra- nišča — s prihranki od vodovoda — vendar jih ne moremo name- stiti, zaradi česar še naprej upo- rabljamo suha stranišča. Isto je s stanovanjem. Tu se je udoma- čila goba, menda ker je dovolj mrčesa in miši, kratkomalo vse- ga tistega, kar navsezadnje ne spada v stanovanje. — In učilnice? — Te sta sicer samo dve, in zasluga žalske občine je, da smo ju pred leti opremili, vendar pa, kakor je videti že na pogled, šo- la od postavitve (1901. leta) dalje ni bila deležna nobeneça popra- vila oziroma adaptacije. Gre т prvi vrsti za že omenjena popra- vila, ki bi naredila kulturnejši videz in ki bi hkrati stavbo za- varovala pred nadaljnjim propa- danjem. V pogledu pouka ni kakšnib težav, saj imamo samo štiri razrede in 40 učencev, pri čemer moram reči, da si prizade- vamo urediti vso okolico in da bo naša šolska zadruga s pomoč- io KZ Žalec uredila tudi vzoren šolski vrt. Toda s tem se seveda na stavbi sami ne bo nič spreme- nilo. Videz je nemogoč in sploš- no mnenje ljudi je, da nam ne dela časti. — Ne bi mogli morda del sred- stev zagotoviti s krajevnim, sa- moprispevkom? — Na zboru volivcev smo sicer govorili o krajevnem samopri- spevku, vendar ni bilo kakšne večje pobude v tej smeri, kar je deloma razumljivo, ker je pač Letuš gospodarsko pasiven kraj, saj je obrat za bentonite, ki za- posluje 15 ljudi, vsa njegova in- dustrija. Tako smo odvisni iz- ključno od sredstev, ki jih dobi- mo od občine. Od tod smo potlej zašli v kul- turnoprosvetno dejavnost, ker je pač ta dejavnost na podeželju najtesneje povezana s šolami. In ugotovili smo, da je Milan Pešec tajnik prosvetnega društva in re- žiser ter da se na tem področju udejstvujejo tudi učenci. — Kulturnoprosvetno življe- nje, je rekel, — je zelo razgiba- no in tudi prebivalci se zanima- jo zanj. Tako smo z uspehom izvedli vrsto prireditev, med nji- mi pravkar tudi osrednjo prosla- vo dneva žena. To pa je le nekaj, sem pomislil potlej, ko so za menoj ostajale tiste sivorjave lise na fasadi. Ce bi bila šola bolj odmaknjena, ali če bi bila vsaj jesen ... Kdaj jih bomo vendarle od- stranili?! dhr SREČNO »Srečno!« in že me je obdala •skupina močnih fantov in prijet- nih deklet. Skupaj smo obšli mo- deren internat za gojence Indu- strijsko rudarske šole v Velenju ter krenili v lično poslopje same šole. Dijaki so me radovedno ogledovali (mnoge sem že pred nedavnim učil), kmalu pa so se razgubili na širokem, svetlem hodniku in se ločili po razredih. Srečal sem predavatelje in že je predirljivi zvonec utišal prijetno bučenje mladih, razigranih gla- sov. Pred leti so ti fantje še bili učenci raznih osemletk, danes pa so to mladi rudarji, kovinarji in električari i, ki prežive po tri dni v šoli, tri dni pa se urijo v prak- tičnem delu v samem rudniku. Sola ima tri letnike in 17 razre- dov. Med 349 učenci obiskuje po- uk tudi 16 deklet, ki so se odlo- čile za kovinarski poklic. 210 di- jakov stanuje v najsodobneje ure- jenem internatu, ki jim poleg udobnega počutja tudi nudi ne- šteta razvedrila. Skozi stekleno steno internata sem opazil skupino razgibanih igralcev namiznega tenisa, v kotu pa so se mršili šahisti in previdno postavljali figure. Toda čas je tudi meni odmer- jen in v II. letniku so dijaki — rudarji mirno nadaljevali z de- lom, ko sem jih presenetil s »fle- šem«. Z resno zavzetostjo so sle- dili razlagi in preizkušali v zvez- l^ih reševati naloge s pomočjo tri- gonometričnih funkcij in obšlo me je spoštovanje do teh mladih ljudi, ki so se odločili za tako te- žak poklic. V hipu sem se domi- slil svojih trikratnih obiskov rud- niškega podzemlja in prvič sem občutil, da so tudi ti mladi, ki danes na svojih šolskih čelih sko- rajda že dosegajo učinek ostalih rudarjev (do 10 ton na moža dnevno), morali doživeti tesnobo, ko so prvikrat odšli v notranjost zemlje. V odmoru sem se pogovarjal s fanti. Povedali so mi, da je bilo res zelo neprijetno, ko so sto- pili v »šalo« in jim je ob sunku dvignilo želodec. Sevšek Jože pa je dopolnil: »Najbolj me je bilo strah, da bi se utrgala vrv. Ta občutek se mi je razblinil šele po treh mesecih. Prvi dan me je vsak šum, lom in trušč vsega pre- tresel in napol živ sem dočakal odhod iz jame. Danes pa raje de- lam v jami kot zunaj. Simonišek Mirko mu ie pritrdil in dejal: »V jami se počutim varneje kot za- nai. To napravi čas in temeljito pridobljeno praktično znanje, ki nam ga nudiio mojstri.« »Da,« je skočil Jože, »najbrž ne veste, da pride na vsake tri dijake-rudarje po en mojster in še to, da je naše čelo vzorno in da upamo, da bomo v jeseni že dobri tovariši in delavci na dru- gih čelih.« Povprašal sem po uspehih in priljubljenosti predavateljev in dijaki so kar tekmovali, kdo bo hitreje povedal. Iz zaupnega živ- žavža sem razbral, da je vsem najpriljubljenejši ing. Mali, ki je ravnatelj te šole. V eni sapi so govorili, da je pravičen, da je do- ber predavatelj in sijoči obrazi so govorili o tem, da ga imajo ra- di. Pohvale pa so veljale tudi ostalim predavateljem ter dežur- ni medicinski sestri tov. Mavčevi, ki jim v mnogočem nadomešča s svoio skrbnostjo mater. Zvonec nas je prehitro preki- nil, še bi tekel pogovor in mla- dim rudarjem sem bral v očeh rahlo senco nejevolje, kajti po- nosni so na svoje delo in radi prinovedujejo o njem. še nonos- neiši pa na samo mesto Velenie, kateremu so s svoiim pro«îtovolj- nim delom pomagali krojiti novo lice. • *! Dijaki III. letnika 1RS - Velenj e CELJSKI TEDNIK STEV. II. - 16. marca 1962, Plenum OK LM8 Celje - O mladini in kulturi Kar je slabo za mlade. tudi za starejše ni dobro Pred dnevi je bil v Narod nem domu plenum okrajnega ko- miteja Ljudske mladine Celje. Tokrat so se plenuma, ki je razpravljal o problemih, ki n astajajo ob kulturnem oblikova- nju mlađega človeka, udeležili tudi predstavniki političnih organizacij celjske občine, predstavniki okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, zavoda za prosvetno pedago- ško službo in drugi. »Prese neča me visok nivo vaše raz- prave,« je dejal na plenumu predsednik okrajnega sveta Svo- bod tovariš Andrej Svetek. In res je bilo tako! Razprava na plenumu je bila izredno živahna, pestra ter tehtna. Izpusti- mo torej referat, ki bi izgubil na pomenu, če bi ga želeli objaviti v skrajšani obliki in poglejmo, kaj so mladi ljudje povedali v razpravi. Jože Volfand: NE POZABIMO NA ŠOLO >Cas, ko mlad človek hodi v Solo, je najprimernejši in tudi eajpomembnejši čas njegovega Tsestranskega oblikovanja. Sola pa, ki naj bi dijaka estetsko, mo- ralno, umsko in telesno razvija- la, vsega tega marsikdaj še ne daje. Svobodne akHvnosti v šoli — ■številni krožki in različne in- teresne skupine — so še vedno ponekod le same sebi namen in r mladem človeku ne znajo vzbu- diti interesa. In vedno, kadar to agotavljamo, kritiziramo učite- lje. Pravimo celo, da so mlajši za to plat vzgoje svojih učencev še bolj nezainteresirani, togi in oesodobni kot njihovi starejši tovariši. Toda — kdor hoče vzga- jati, mora biti sam vzgojen — pravi pregovor.« je dejal mladi dijak učiteljišča. >Poglejmo, pa, kakšne роготе za učenje imajo uaši uciteljiščniki. Stiskajo se v tesnih prostorih, učni program jim skoraj ne dovoljuje proste- ga časa, razredi so prepolni itd. Učitelji, ki bodo zrasli iz teh raz- mer, prav gotovo ne bodo izpol- nili naših pričakovanj.« Janez Terček: FTMSKA VZGOJO MLADINE >Sestdeset do petinšestdeset odstotkov vseh filmskih obisko- valcev je mladih ljudi. Dan za dnem se zbirajo v celjskih ki- oematografih, si sami ustvarjajo svojo sodbo o filmih, ki jih gle- dajo in včasih občudujejo tisto, kar tega ni vredno in grajajo to, kar bi morali hvaliti. Na reper- toar celjskih kinematografov ne moremo vplivati, lahko pa bi vplJTali na njihove ahi^ovalce,. — Ljudska mladina bi se morala bolj zanimati tudi za filmsko vzgojo. V Celju — pa tudi v oko- lici bi lahko imeli mnogo film- skih klubov, aktivi v podjetjih pa bi mlade ljudi lahko opozar- jali na kvalitetne filmske pred- stave in podobno. Predvsem pa si veliko obetamo od filmskega gle- dališča. Ker pa je to prvo film- sko gledališče v celjskem okraju, menim, da bi bilo prav, če bi v filmskem gledališču pripravili kdaj pa kdaj razgovore posebej za tisti del mladine, ki ne živi v celjski občini.« Darko Bizjak: TUDI V VASI VEC KULTURE >Ce govorimo o vplivu kulture na mladega človeka, ne bi smeli pozabiti na mlade kmetijske pro- izvajalce,« je dejal predsednik občinskega komiteja Ljudske mladine Šmarje pri Jelšah. >Pra- vimo, da je kmetijstvo še vedno najbolj zaostala panoga našega gospodarstva. Zaostalo pa je za- to, ker ga vodijo marsikje še vedno stari, nerazgledani gospo- darji. Toda kmetijstvo potrebuje prav tako kot industrija dobre strokovnjake, izobražene proiz- vajalce — kultura pa je sestavni del človekove razgledanosti. Ce bi rekli, da se mladi ljudje na vasi ne zanimajo za kulturna vprašanja, bi jim storili krivico. Mladina se zavzema za amateri- zem in se na vaseh včasih že kar preveč bavi z dramsko dejavno- stjo. V naši občini imamo veliko takih dramskih skupin. 2al, pa se le-te zelo slabo povezujejo s Svobodami in ostalimi društvi na vaseh, ki marsikdaj celo odkla- njajo sodelovanje z mladino. Me- nim, da je to napak. Društva bi morala vključevati kar največ mladih ljudi, Ljudska mladina pa bi morala z njimi tesno sode- lovati. Zakaj bi imeli na vasi na primer dve dramski skupini, če pa je v društvu dovolj pro- stora za vse?!« Rado Jonak: NARODNI OBIČAJI IZUMIRAJO »Običaji, ki so dolga stoletja spremljali slovensko ljudstvo vse bolj tonejo v pozabo. Jurje- vanje. folklorne skupine, pevce narodnih pesmi in podobno sre- čamo le še redkokje. Pa vendar je vse to nekoč vzpodbujalo in plemenitilo našo nacionalnost. Zato naj bi mladi ljudje ob vseh novih oblikah kulturnega udej- stvovanja, ne pozabili tudi na tradicionalne običaje, ki dajo slo- venskemu ljudstvu svojstven pe- čat.« Nuša Fležar: LJUDSKO GLEDALIŠČE NAJ BO LJUDSKO »Prav je, da danes povemo ne- kaj besed tudi o celjskem gleda- lišču in njegovem repertoarju. Mnogokrat smo že ugotavljali, da je med obiskovalci gledališča po navadi vedno le šolska mladina, mladina iz proizvodnje pa vanj ne zahaja. Toda, če to stanje primerjamo s celjskim gledali- škim sporedom, vidimo, da ne more biti drugače. Včasih se mi zdi, kot da je repertoar sestav- ljen za ozek krog »sladokuscev«, za ljudi, ki o gledališču in nje- govi umetnosti že veliko, veliko vedo, na tiste pa, ki jim je prav- zaprav namenjeno — na delovne ljudi — pa le preradi pozablja- jo. Zakaj ne bi bila tudi mla- dina v gledališkem svetu? In za- kaj so v Celju opustili razgovo- re z občinstvom? Ce ni bilo obi- skovalcev, bi se bili lahko po- vezali z mladino. Zanje pa so razgovori v gledališču — če že ne pred vsako predstavo, pa vsaj pred premierami — potrebni.« Zvone Dragan: POTREBUJEMO RAZGLEDANE LJUDI >Za samoupravo, ki prav zad- nje čase v resnici utrjuje svoje temelje, potrebujemo široko raz- gledane ljudi. Kultura pa je se- stavni del človekove izobrazbe. Prodre naj zatorej do slehernega posameznika in naj ne bo privi- legij le ozkih krogov ljudi. Za- vedati bi se morali tega, da se hkrati s tem, ko se borimo za čim višji kulturni nivo naših ob- čanov, borimo tudi proti najraz- ličnejšim deformacijam, ki mar- sikdaj nastajajo prav zaradi po- manjkanja kulture v ljudeh. So- cialistična kultura mora biti ple- menitejša, polnejša kot je kultu- ra v državah z drugačno druž- beno ureditvijo. Imeti mora moč- no idejno vsebino. Kulturna pri- zadevanja so pač sestavni del naše politike in življenja na sploh. Mladi ljudje pa bi se mo- rali prizadevati, da bi bil ta del čim večji. Razbremenijo naj se neznanja, zakaj to je edino, kar jih obremenjuje. Ljudska mla- dina naj razvija torej niz notra- njih delovnih oblik, ki bodo po- skušale zadovoljevati interese njenega članstva. To pa naj ne bo edina oblika izgrajevanja mladega človeka — njihovo me- sto je tudi v društvih, v klubih in drugod.« Teh šest razprav smo torej iz- brali, jih skrajšali in objavili. Pa ne bi mogli reči, da so bile samo te najboljše. Tehtne pri- spevke so prispevali tudi gostje, iz njihovih besed pa je izzvenel zaključek, da bo pri obravnava- nju kulturnih vprašanj treba več sodelovati z mladimi ljudmi. Se- znaniti bi jih morali z vsem, kar je dobro in jim povedati tudi to, kar je slabo. Kar lahko vedo sta- rejši, naj tudi za mlade ne bo skrivnost! -i j Pomlad v Narodnem domu v sredo pred osmim marcem je velika dvorana Narodnega do- ma doživela pravo, pravcato po- mlad. Napolnili so jo namreč ci- cibani celjskih varstveno vzgoj- nih ustanov, ki so pripravili pro- slavo ob osmem marcu. Prika- zali pa so le del tistega, kar zna- jo. Peli so, plesali in telovadili. Poslušalce je najbolj navdušil ta-le orkester, ki je pod vod- stvom mladega dirigenta korajž- no zaigral nekaj poskočnih skladbic. Štiri odprta vprašania Občinski dodhor Socialistične zveze v Šmarju pri Jelšah dnevno rešuje celo vrsto vprašanj. Zad- nje čase so največ razpravljali o trgovini, družbeni prehrani, var- stvu otrok in o prosvetnih delav- cih. Smarsko območje je dokaj široko in ni vseeno, kako se raz- vija trgovina. Doslej so prodajali ponekod v zelo klavrnih lokalih, izbira blaga je bila sorazmerno ozka in kakšen vrednejši artikel je bilo težko najti. V trgovino na Smarskem je potrebno vložiti precej investi- cij, posebej pa še okrepiti obrat- na sredstva. Pravkar modernizi- rajo trgovine v Rogaški Slatini, Rogatcu iin Šmarju pri Jelšah. Povečali so tudi izbiro in potroš- nik lahko kupi celo televizijske sprejemnike. Trgovsko podjetje »■Izbira-" v Rogaški Slatini posku- ša posredovati blago preko nepo- srednih potrošniških kreditov. S tem bodo občanom omogočili, da bodo na območju občine lahko na- kupovali tudi dražje predmete. Nikakor pa ne smejo pozabiti na odnose do potrošnikov: trgovina naj bo založena, kot to terjajo po- trebe in želje občanoo! Potrošniki sami bi morali bolj živo sodelo- vati s trgovino, oživeti potroš- niške svete in tako vplivati na njen razvoj. Precej negodovanja je povzro- čilo v Rogaški Slatini to, da so se abonentske cene za prehrano ob- čutno dvignile. Edino gostinsko podjetje, ki nudi prehrano v Ro- gaški Slatini, je »Bohor«. Povišali so cene glede na lastno ekonom- sko računico skoraj na 200 din, kar je pri njih popolnoma upra- vičeno. Ce bi hoteli nuditi cenej- šo prehrano, bi morali poseči v lastne sklade, tega pa nedvomno ne bodo storili. Razumljivo pa јг, da so v največji zadregi delovni ljudje. Socialistična zveza je o tem veliko razpravljala, toda za- enkrat rešitve še ni. Pravijo, da bi se gospodarska podjetja v Ro- graški Slatini morala bol} '/.umisli- ti, kako se preživljajo njihovi de- lovni ljudje in prispevati določe- na sredstva za osnovanje novega obrata za družbeno prehrano ali pa se odločiti za nekakšno obliko posebne dotacije >^Bohorju*< in »Pošti*<, kjer bi potem lahko abo- nentom ugodneje nudili prehrano. To je eno najbolj bolečih vpra- šanj v Rogaški Slatini, ki ga bodo morali čimprej rešiti. V Šmarju pri Jelšah že nekaj let razmišljajo, kako bi osnovali vzgojno-varstveno ustanovo, kjer bi otroci lahko na varnem preži- veli čas, ko so starši v službi. Tre- nutno je v kraju že 35 otrok, ki bi nujno potrebovali otroški vr- tec. Letos so si zamislili, da bi osnovali vrtec, toda prispevki za otroke so predvidoma zelo visoki in se je zanje odločilo samo 15 staršev. Ostali menijo, da bi bilo primernejše, če bi ustanovili var- stveno ustanovo, kjer otrokom ne bi nudili popolne prehrane, tem* več samo nekajurno vzgojno nad- zorstvo. Prav zamotane pa so bile raz- prave o nagrajevanju prosvet- nih delavcev. O tem zadnje čase govorijo povsod. Na Smarskem pripravljajo pravilnike in bodo predvidoma dvignili osebne do- hodke prosvetnim delovcem pov- prečno za 15 odstotkov. Ob tem pa bodo skušali zožiti razpon med prejemki mlajših in starejših uči- teljev. Mlajšim bodo verjetno porasli osebni dohodki kar za 40 odstotkov. Sredstva za materialne izdatke na šolah povečujejo pri- bližno za 30 % , kar pa nikakor ne obeta bistvenih sprememb, ker so materialne potrebe velike in so stroški materialu prav tako dvig- nili. Občini primanjkuje sredstev za investicije v šolstvu. Samo za tržiško osnovno šolo bi potrebo- vali kakih 200 milijonov, ki pa jih ne morejo zbrati, četudi bi upoštevali vse pogoje in krajevne možnosti. To so štiri odprta vprašanja na Smarskem, ki bi jih radi čim- prej rešili. Nekaj bodo vsekakor napravili in prav je, da o tem temeljito razpravljajo organizaci- je SZDL. Nedeljska sličica če ob nedeljskem popol- dnevu zaidemo pred kino Me- tropol ali Union, nas naj ni- kar ne presenetijo prizori, ki po svoji nekulturni plati pre- kašajo prizore iz najbolj bru- talnih rvesternnv. Živa mno- žica se pred drugo uro dre- nja pred vrati in trdovratno vztraja na svoiih >pnložajih<. Tam nekje iz sredine lahko zaslišimo stok otrok, ki love sapo med nogami >velikihi. Človek bi skorajda pomislil, da delijo denar — vztrnjneži so tu namreč včasih že od zgodnjih jutranjih ur. Toda ne — čakajo na vstopnice in mislijo, da imajo pravico po- mendrati vsakogar, ki jim je napoti. Kolikšna potrata ča- sa! In kolikšna potrata ener- gije, bi rekel drugi ob pri- zoru, ko blagajničarka odpre vrata — ne ravno z lahkoto. Množica pritisne in hudour- nik se zlije k blagajni. Pričakovali bi, da se bo zdaj vse umirilo. Toda ne! Dolga vrsta se vztrajno krči, zdaj razteza. Marsikdo pade iz nje in zaman se trudi, da bi se ponovno priključil. Po- tem ie pritisk z leve in des- ne. *Kupi mi dve!* Te besede to vse bolj pogoste — v ve- liko veselje onih. ki stojijo na koncu, se penijo in bor- beno vzklikajo. Na vso srečo gneča ne traja predolgo, kaj- ti blagajničarka kmalu iz- obesi tablico: Razprodano! Torej na kratko — nič kaj lepi prizori so to. Kaj res ni nobene pomoči, se zdaj vpra- šujemo? V kinopodjetju ven- dar vedo, za kakšne filme b» tak naval. Kljub temu. da je to žalostno, pa bi bilo morda vendarle prav, če bi kdaj pa kdaj v vežo pogle- dal kakšen miličnik! Eden tistih, ki ne čaka v vrsti S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ŠOŠTANJ Investicijske naEožbe in proračun (Nadaljevanje s 1. strani) V investicijski pwlitiki predvi- devajo v občini Šoštanj čimprejš- njo dovršitev že začetih rekon- strukcij in začetek gradnje Ener- go-kemičnega kombinata. Inve- sticije v industrijo se bodo za- radi izgradnje Energo-kemične- ga kombinata zelo povečale, med- tem ko se bodo investicije za obrt, trgovino in gostinstvo zmanjšale, ker so v lanskem letu bila vložena v te ponoge znatna sredstva. Za ureditev in nadalj- njo izgradnjo Kmetijskega go- spodarstva Šalek in Kmetijske zadruge v Šoštanju bodo tudi v letošnjem letu vložena precejš- na sredstva. Investicije v negospodarske panoge se bodo tudi letos pove- čale na vseh področjih razen za stanovanjsko izgradnjo, kjer je predvidena dovršitev predvsem že začetih stanovanjskih zgradb. Čeprav je v letošnjem letu zmanjšana udeležba občinskega ljudskega odbora pri deljivih do- hodkih (od 36 % na 31 %), so se povečala srodstva občinskega proračuna od 288 milijonov v le- tu 1961 na 417 milijonov v letoš- njem letu. Povečanje gre pred- vsem na račun virov dohodkov, ki se formirajo s politiko obdav- čitve v občini. Na občino pa so bile prenesene nove naloge, in sicer je potrebno kriti iz prora- čuna sodstvo in katastrsko upra- vo ter novo osnovani zavod za pedagoško službo pri skupnosti komun. Od skupnih proračunskih sred- stev je namenjeno za šolstvo 38.7 odstotka, s čemer se sredstva za šolstvo povečajo za 38 odstotkov. Ta sredstva bodo prenesena v sklad za šolstvo, kateri bo moral v bodoče poleg osnovne dejavno- sti šol skrbeti tudi za plačevanje anuitet, za izgradnjo šol in za stanovanja prosvetnih delavcev. Zaradi tega smemo pričakovati, da se bo letos družbeno uprav- ljanje tudi na področju šolstva znatno uveljavilo. Proračun predvideva tudi iz- l)oljšanje osebnih dohodkov ob- činskih uslužbencev. Precej več sredstev kot zadnja leta je pred- videnih za komunalno dejavnost. Povečale se bodo tudi dotacija družbenim organizacijam in dru- štvom, vendar pa še zdaleč ne bodo mogle kriti njihovih po- treb, -ik Šolsko središče v Velenju. Razen Rudarske šole (na posnetku v sredini) in sodobno urejenega internata (na desni), gradijo na tem mestu še novo osnovno sodobno šolo (na levi). Tako bo ta del Velenja, ki je v neposredni bližini kulturnega centra, dobil obeležje šolskega središča. Plenum sindikalnega sveta v Konjicah Pred dnevi je zasedal tudi ple- num občinskega sindikalnega sveta v Slov. Konjicah. Osrednja razprava je bila namenjena le- tošnjim gospodarskim nalogam in pripravam za volitve novih delavskih svetov, istočasno pa tudi občnim zborom sindikalnih organizacij. Težišče letošnjih go- spodarskih nalog bo vsekakor v izpolnjevanju proizvodnih pla- nov, v nadaljnem razvijanju de- lavskega upravljanja, predvsem pa v utrditvi dela obratnih de- lavskih svetov, ki so bili izvolje- ni v nekaterih večjih podjetjih v lanskem letu. Tudi upravlja- nje v manjših podjetjih bodo morale sindikalne podružnice posvečati večjo skrb. L. V. Priprave na zbore volivcev Na skupni seji občinskega ko- miteja ZKS in občinskega odbo- ra SZDL v Slovenskih Konjicah so člani obeh forumov obravna- vali osnutek letošnjega družbe- nega plana in proračuna občine. Razprava je imela predvsem cilj, seznaniti politične delavce z na- logami v zvezi z bližnjimi zbori volivcev. Člani obeh organov iz Loč so opozorili na nekatere »eksperimente«, na njihovem po- dročju, ki sedaj povzročajo po- litične težave. Tako so lansko le- to v Petelinjcku v okviru prido- bivanja zemljišč za obdelovalno zemljo posekali več hektarov gozda, vendar sedaj še ni jasno, za kaj bodo te površine uporab- liali. Menili so, da bi odgovorni strokovnjaki, ko delajo določene načrte in analize, morali stvari pravočasno urediti, ne pa šele takrat, ko se že dela škoda. Zato so sprejeli predlog, da se bodo 6 strokovnjaki o tem pogovorili. Vsekakor je tak način pravilen, ker bodo le tako povečali druž- beno odgovornost za naloge, ki lahko na terenu povzročijo ško- do. Na seji so obravnavali tudi nekatere druge politične naloge in probleme, ki se pojavljajo na posameznih področjih ter jih bo potrebno urediti. Svet za urbanizem tudi v Šoštanju Zaradi nujne potrebe po urba- nistični ureditvi Šaleške doline, je Občinski ljudski odbor v Šo- štanju sklenil, da ustanovi Svet za urbanizem. Obenem pa je sklenil, da posebni komisiji po- veri sestavo dolgoročnega pro- grama za stanovanjsko izgradnjo. -ik o CELJSKI TEDNIK STEV. U - 16. marca 1962: Predvidene investicije v šolstvu Letošnji družbeni načrt celjske občine predvideva nadaljnje iz- popolnjevanje novega sistema fi- nansiranja šolstva ter s tem v zvezi osamosvojitev šol kot druž- benih ustanov. Ta težnja je iz- ražena tudi v prizadevanju, da bi šolam zagotovili ustrezno ma- terialno osnovo, ki bi omogočila širši razmah njihove dejavnosti, ttLko v pedagoško vzgojnem po- gledu kakor v pogledu investicij. Da pa bi to načelo lahko ures- ničili še v praksi, bi bilo treba zagotoviti predvsem več sredstev za finansiranje šolstva pri gospo- darskih organizacijah kakor tu- di pri vseh tistih činiteljih, ki so vsaj v sedanjih pogojih dolžni podpirati razvoj prosvete, ker je prosveta namenjena njim. Hhra- ti s tem konceptom gre tudi za utrjevanje družbenega upravlja- nja v šolstvu, za večjo družbeno odgovornosit ustreznih šolskih or- ganov, saj jim bo nava delitev sredstev v tem smislu nalagala znatno več samostojnosti, kakor pa jim jih je doslej, ko je bil v veljavi proračunski sistem. Tako predvidevajo letošnje in- vesticije v šolstvu skupaj z vra- čilom posojila 440 milijonov di- narjev ali 53.5 odstotkov več kakor so znašale v lanskem letu. Sredstva bodo namenjena pred- vsem za dograditev šole na Deč- kovi cesti (170 milijonov), s či- mer bodo razbremenili sedanjo stisko na učiteljišču in bo uči- teljišče dobilo prostore za svoje potrebe; nadalje je predvideno 10 milijonov dinarjev za dogra- ditev vrtnarske šole; 16 milijo- nov za dovršitev adaptacije šole v Šmartnem: 12 milijonov za adaptacijo šole v Vojniku; 7 mi- lijonov za adaptacijo šole v Lju- becîii; predviden pa je še pri- četek gradnje šole v Storah, za kar sredstva še niso znana, ter 160 milijonov dinarjev za priče- tek gradnje tehniške srednje šole. Čeprav bi morali slednjo in- vestioij'sko vsoto uvrstiti nekako na drugo mesto, 'o iz določene (že znane) pobude uvrščamo na konec, kajti zdi se. da vprašanje tehniške srednje šole še ni re- šeno s tem. da zgradimo poslop>- je, ter da bi ga kazalo nemara- proučiti prej, preden se nam jitegne zgoditi, da bomo ugoto- vili, da imamo šolo, nimamo pa rednega učnega kadra. Po neka-, terih novih Andikih verifikacije vzgojno izobraževalnih ustanov in strokovnih šo1 (o čemer je bilo nedavno rerpubliško posvetovanje v Ljubljani kot uvod v bližnje širše razprave), se lahko prime- ri, da bomo na koncu s tehniško srednjo šolo v sedanjih razme- rah zašli v resen problem. Zato ponavljamo katastrofalno raz- merje med honorarnim in red- nim kadrom, ki je 18 proti 1, medtem ko bi po veljavnih pred- pisih moralo biti dve tretjini proti eni tretjini v korist rednih moči! Naj bo zato ta podatek ne- kakšen klicaj ali vzpodbuda k reševanju kadrovskega vpraša- nja in morda prispevek k rešitvi §e prej. preden bomo položili te- me jni kamen nove zgradbe! Vlado Smeh: Stenska dekoracija .it. 5 veCer v Citavnici Pet dni pred stoletnico ustanov- nega občnega zbora celjske Čital- nice, ki je bil dne 26. februarja 1862, je Mestno gledališče iz Ljub- ljane uprizorilo na odru SLG v Mahničevi priredbi troje enode- jank Miroslava Vilharja pod na- slovom »Večer v citavnici«. Nimam namena spuščati se v oceno tega uspelega gostovanja, hočem samo današnji mladini v skopih bese- dah prikazati, v kakšnem vzdušju je pred sto leti potekal v takrat- nem Celju ustanovni občni zboir Čitalnice, ki je bila do razpada avstroogrske monarhije 1. 1918 žarišče in glavni pobudnik vsega, kar je služilo borbi za narodne in socialne pravice slovenskega ljud- stva v cesarski Avstriji Vse delo čitalnic je služilo uveljav- ljanju meščanstva v obliki narodnega prercda, ki je bil nova ideologija revo- lucionarnih gibanj v Evropi. Temu na- menu je služilo vse kulturno strem- ljenje in v tej službi je bilo tudi gle- dališče. Slovenščina se je polagoma uva- jala v javnost, da je postajala občevalni jezik tudi srednjih slojev. S čitalnicami so polagali temelje slovenski drami, glasbi in petju ter razvijali vse dru- žabno, narodno in politično življenje Slovencev. To je bila edina takratna oblika javnega nastopanja, preprosta v svojih sredstvih, a uspešna v svojih učinkih, ker je bila izraz svoje dobe, utemeljena v takratnih razmerah. Ustanovnega sestanka se je ude- ležilo ogromno število ljudi iz mesta in okolice. Razen damači- nov sta govorila tudi dr. Bleiweis in dr. Toman iz Ljubljane, nasto- pilo pa je tudi več deklamatorjev in pevcev — solistov. Davorin Trstenjak, takrat kaplan v Šent- jurju, je recitiral svojo, za to slo- vesnost zloženo i)esem, ljudski pesnik Anton Gabrič, mlinar na Teharjih, pa je ob viharnem nav- dušenju deklamiral svojo pesem »Od čLtavnice v Celju«. Zdravnik Ripšl iz Šentjurja je pel Gustava Ipavca pesem »O polnoči«, gospa Kapusova pa rusko narodno »Sarafan«. »Novice« imajo o tej veliki narodni ma- nifestaciji v Celju obširen in navdušeno pisan članek. Značilen za tisto dobo je zlasti odstavek iz govora dr. Lovra To- rnane, ki je ob viharnem navdušenju večstoglave množice vzkliknil, da se je ta dan »podrla stena med Štajercem in Kranjcem — veže ju zdaj ljubav slo- venska.« Prvi dve leti čitalniškega življenja je bilo prirejenih nešteto takili »besed« z najrazličnejšimi programi, za gleda- liško predstavo pa še niso imeli primer- nega prostora niti potrebnega igralskega ansambla. Šele leta 1864 se je Čitalnici posrečilo dobiti dvorano pri »Zamorcu« (danes gostilna »Ojsrtrica«), v kateri je dne 31. decembra 1864 na Silvestrov večer priredil Edvard Jeretin prvo gle- dališko predstavo v čitalniški dobi: enodejanko A. Kotzebna »Raztresenca« v Drobničevem prevodu. Cilalniški prostori so bili nekaj časa v Tanainerjevi hiši pri kolodvoru, nato pri Kmšiču (danes »Elektromercator« v Stan«ytovl ulici), pri »Belem volu«, pri morcu« (danes »Ojstrica«), nato pri Straussu (danes restavracija »Pošta«), dokler ni bil leta 189S na tedanjem trgu cesarja Jožefa 11. sezidan »Narodni dom«, v katerem je dobila Čitalnica za tiste čase primerno gledališko dvorano. V tej dvorani se je odslej razvijalo celjsko gledališko življenje vse do leta 1918, ko je po razpadu Avstroogrske monar- hije prešlo nemško mestno gledališče v slovensko posest. FILMI Karmen iz Granade Španski film, ki govori o Špa- niji 1808. leta. Španska pokraji- na Andaluzija doživlja namreč v tem času razburljive dogodke, in medtem ko moški bežijo v pla- nine, v dolini vedno ostaja Kar- men. >Karmen iz Granade« (ali iz »Prodajalke vijolic«). Sicer pa baje nihče ne ve, od kod je, kar pomeni, da lahko tudi ni iz Gra- nade. Toda recimo, da je, saj je lepotica, ki ima rdeča usta in črne lase in nežen glas, ki vse- skozi prepeva neko ljubezensko pesem. Za njo nori neki Antonio, ki ni bežal v hribe, toda Karmen nori za nekim francoskim čcistni- kom. V resnici pa se s'ploh ne ve, kdo za kom nori in v tem je ne- mara najgloblji smisel tega fil- ma. Nago mesto je film ameriškega porekla, ki ga je inspirira! navadni dogodek iz črne kronike: krut zločin, v katerem je žrtev lepo dekle. Po- licija išče krivca, jih mnogo osu- mi in ves čas raziskave se pred nami vrstijo nenavadni detajli iz njihovega življenja. Iz te zme- de se nazadnje počasi lušči lik pravega zločinca. Na pogled sicer nič posebnega, vendar je vred- nost Nagega mesta v svojevrstni režiji, v kateri ie najmanjša na- drobnost temeljito preštudirana in vpletena v celoto. Glavni ju- nak filma je seveda velemesto, nekatere scene pa so posneli na najbolj orometnih ulicah, ne da bi množica za to vedela. Film je zrežiral Jules Dassin. DVOJNI OBRAT Francoski film z italijansko isrralko A. Lualdi. Zgodba se od- vija na borra laškem posestvu v južni Franciji in v njej nastopa petdesetletna žena. njen mož in dvoJe otrok. Poleg tega je v zgod- bi še Italijanka, ki se je pred kratkim naselila v bližini pose- stva in s +em dala dejansko po- budo 7л film. Kajti nemosroče si. je zamisliti, da ni en prihod ne bi povzročil kakšnesra doeodka. Tn res. Mož petdesetletnice »prvi- krat« odkrije ob njej »pravo lju- bezen«, kar pripel ie v družini do resnih prepirov. Toda to še ni vse. Na vsem lepem najdejo lepo Italijanko mrtvo in sum zadene kajpak vso družino. Kdo jo je ubil? Tudi to vprašanje se raz- jasni. Vodstvo gledališča je prevzelo "Dramatično društvo«, ki je de- loma s starejšimi, deloma z no- vimi igralci nekaj let uspešno uprizarjalo tedanjim razmeram ustrezajoč repertoar. Kmalu pa se je tudi pri gledališču začelo ču- titi nezdravo strankarstvo, ki se je sčasoma tako razbohotilo, da je gledališče pričelo vidno birati in je prehajalo iz krize v krizo. Izven »-Dramatičnega društva« so se porajale nove gledališke dru- žine na strankarsko-ix)litični pod- lagi, tako da je pred zlomom stare Jugoslavije »Dramatično društvo« še komaj životaruo. Fedor (jiradišndk Nov kulturni dom Na pobudo DPD »Svobode« in društva »Elektra« Šoštanj bo pri- pravljalni odbor pristopil v le- tošnjem letu k izdelavi načrtov za gradnjo novega kulturnega doma v Šoštanju. Glavnino po- moči bo nudil kolektiv Termo- elektrarne Šoštanj. Dom bo prvenstveno služil klubskemu izživljanju, dopolnil pa bo vrzel pomanjkanja prosto- ra, t. j. dvorane, ki bo namenje- na le nemotenemu delu sekcij Svobode in društva Elektra — predvsem pa amaterskemu gle- dališču. Pred leti so v Šoštanju že od- prli prenovljen dom Svobode, to- da vanj se je vselilo podjetje Kino in v takih pogojih je za- čelo šepati, delo Svobodašev, ki dejansko niso imeli več prostora za svoje delovanje. Že sedaj pa je potreba misliti na vzdrževa- nje doma, kajti tovrstne komu- nalne objekte bo slej ko prej morala prevzeti v oskrbovanje občina, da ne bodo prosvetna društva »finančniki in gospodar- ji«, temveč posredovalci kulture in ra.zvedrila. Opera v Velenju v prostorih kulturnega doma v Velenju bo 17. marca prvič gostovala mariborska opera s Smetanovo »Prodano nevesto«. Nov velenjski oder bo tako pre- stal svoj operni »ognjeni krst«, dvorana pa bo s svojo izredno akustiko gotoro navdušila izva- jalce in jih še večkrat pripeljala na velenjski oder. Upajmo pa, da drugič z manjšimi ansambli, kajti drugače bi trije takšni na- stopi zasegli celotni letni prora- čun niti ne preveč finančno šib- ke Svobode. KULTURA PROSVETA Anekdote Neki polkovnik se je skušal priporočiti Napoleonu, ko je ta pregledoval njegov polk. Rekel je: »S'ire, jaz sem iz takega lesa, ki iz njega rasto generali!* »Prav,* je odvrnil cesar. >Ko bom potreboval lesene generale, se prav zagotovo spomnim na vas.* Ko je bil Anatole France še deček, je vzgojitelj od njega za- hteval, naj vsak dan napravi kako dobro dejanje. »Ali si napravil danes kako dobro delo?* ga je nekoč zopet vprašal. »Da*, je odvrnil Anatole. »Obi- skal sem teto, ki je bila vsa sreč- na, da sfm zopet odšel.* Rubinstein se je vračal iz Monte Carla, kjer je koncertiral »Ste igrali?* ga je vprašal nek- do na vlaku. »Da,* je odvrnil pianist. »Izgubili?* »Niti pare!* »Bodite tako prijazni, pa mi zaupajte svoj sistem!* i^Klavir,* je odvrnil resno pia- nist. B. Wudler: Andersenove pravljice II. Prebujenje Pretekli petek je v Šoštanju po triletnem spanju ponovno oživelo Turistično društvo. Na ustanovnem občnem zboru so iz- volili nov odbor ter si zadali mnogo obetajoče naloge. Upaj- mo, da bo nov odbor vsaj nekaj delal in da se ne bo ponovilo, da bi člani odbora ne vem kako dolgo čakali, da bi jih sklical predsednik ali tajnik k prvi seji, kot kaže dosedanje triletno spri- čevalo. Anekdota Nekdo je prosil Aleksandra Du- masa, naj prispeva deset frankov za pogreb sodnega izvrševalca, ki je v revščini umrl. ^Deset frankov!* je vzkliknil pisatelj. »Tu jih imate dvajset — in pokopljite kar dva.* POJASNILO Iz ooene celjskega »Pohujšanja v d(v lini Sentflorjanski«, objavljene v zadnji številki, je izpadlo nekaj vrst. kar. je prvotni smisel poročila popačilo. Med drugim: Kislinger je pravemu »staremn« Cankarju škodoval zato, »ker je delal z napol izpeljanim režijskim koncep- tom p.redstavo samo neenotno«. — Da je Kislinger režiral »to Cankarjevo intim- no izpoved čudovito lirično in boleče, tako, kot terja to tekst«, velja samo za prvi prizor drugega akta (in ne za celotno predstavo, kakor je to napačno razvidno iz objavljenega poročila), velja turej za dialog med Petrom in Jacinto. Izpadla je tudi argumentacija pri oce- njevanju kreacij Janeza Eržena, Mari- jana Dolinarja, Slavka Strnada in Vere Perove. Upamo, da so s tem napake vsaj delno p»'kaj bi rade«. Ce naj namreč stenska dekoracija poleg tega, da izpolni praznino, nudi še neko estetsko ugodje, je recimo nizanje barvnih ploskev druge poleg druge zgolj igračka- nye, ki doseže v sVoji končni fazi kvečjemu ta učinek, da se človek vpraša: ne bi bilo nemara manj finančnih 9t.ro9kov, če bi takšno steno prepleskali z eno samo bar- vo in obesili nanjo как.чпо sliko? Kajti dekoracija s sliikarskimi ambicijami pač ne more biti ne- smi'^'eina; brez vsa'kršne vsebine, pa najsi je ta vsebina zawpade- na v barvni kompoziciji likov ali v likovnih plo«fkvah samih ali v če mdrugem. Ce je že dekoracija, potem naj bo dekoracija, to po- meni, naj dekorira, ne pa morda deformira. Cenrav za naše lokale na ožjem področju mesta ne bi mogli trditi, da se je uveljavil kič (tam pač, kjer so stene dekori- rane), se zdi vendarle važno po- svetiti tudi temu vprašanju del zanimanja, ker so pač dekoracije osredotočene navzven. V zvezi s tem velja omeniti še posebno zvrst »dekoracij«, to je, nekakšno »tovariško« produkcijo podob v različmih dimenzijah po različnih cenah, ki si je v Celju našla že precej odjemalcev. Gre deloma za »pokrajinsko« in .le- loma za neko drugo proizvajanje, Z4 kateregr) je predvsem značilno, da uporablja gladek papir, da prevladuje zelena barva, poleg tega pa še luna, pastir, ovce, vo- da, pri čemer je vse zelo p>odrob- no izdelano in seveda slabše od najslabšega kiča in zmazlkov. Av- tor ali avtorji »fabricirajo« te produkte verjetno s pomočjo ti- skarske tehnike. Toda kar je končno zavidanja vredno — pro- dukti gredo v denar. oh Nekaj od karnevala Dragi urednik! Rad bi se še jaz uvrstil v vrste poročevalcev od celj- skega karnevala, če glih ni- mam dosti ca j ta, ker se pri- pravljam že na počitnice, ob čem naj takoj konstatiram, da mi je bilo dvakrat zelo hudo pri srcu: prvič, ker prvič napovedanega karne- vala ni bilo in drugič, ker je drugič prirejen karneval bil moker. Namreč to je sigurno ona posledica od slabega pustnega maski ran ja. katero je imelo za posledico eno boljše maiskiranje prirode, kar se reče. da si vreme ni moglo zmislit ene bolj ori- ginalne maske, kakor da je zamaskiralo sonce z oblaki, katero se je povrhu še jo- kalo in so tako leteli od zgoraj navzdol eni neprijet- ni mokri konfeti, kateri so se neprijetno zajedali v tek- stil. Stega stališča so odpadle ene maske, kar je zares škoda, ker jih ne bomo vi- deli, nodobno kakor ne ibo- mo videli enih filmov. NaTn- reč jaz som si zmislil na primer eno zelo aktualno masko, ob čem sem upošteval aktualno«!, katera je v dani sihiaciji sigurno specifična, kar se reče. da je od pri- marne va/mosti. V karneval- skem sT>revodu bi se lahko počasi pomikala naprej ena zelo velikaniska postava, ka- tera bi bila oblečena v zelo tesno obleko, iz katere bi polovica nog in rok štrlela ven. pri čem bi bila omenje- na poistnva bosa. v koliko jo seveda ne bi zeblo v noge. medtem ko bi na sredini obraza imela en velikansko dol fri. taiko rekoč specifično dolgi nos (z or i rom na spe- cifičnost), za katerega bi ga vlekli eni šolarji, zadaj bi за nesli en zaboj, kateri bi 3Íl pokrit, pri čem bi ome- njena postava predstavljala prosvetnega delavca, ome- njeni zaboj pa zaklad za šolstvo. Ena druga originalnost od mojega sošolca je v tem, da bi ena druga maska lahko prikazala enega gromozan- skega kavbojca, kateri bi imel za pasom vse polno enih rebolberjev in enih zank, katere bi metal na vse strani, kateri pa bi bil nadalje oblečen v eno indi- jansko perje, kar bi pred- stavljalo eno mešanico od kavbojcev in indijancev, ka- tere se še v filmih ne vidi. katere pa bomo pri nas, ko vse vidimo, sigurno še kma- lu videli. Namreč enih takih originalnosti je še več, am- pak vseh niti ne vem in jih lxim zato rajše prihranil za drugo leto. ker bi namreč sigurno povzročil skomine za boljšim maskiranjem. S tega aspekta, s katerega se je torej v rome zamaski- ralo v eno tako mas^ko. nam- reč karneval ni imel efekta, katerega bi sigurno imel т nasprotnem slučaju, v koliko bi bilo nasprotno. Kljub te- mu sem prepričan, da je bil to dogodek, kateri nam ob mnogoštevilnih kulturnih dogmlkih sigurno daje ini- ciativo za eno kulturno živ- ljenje, katero bi bilo bolj razgibano, kakor je razgi- bana telovadba, ob čem bi lahko začeli naprimer orga- nizirati eno duhovadbo. Te ptxzdravla tvoj ____Pepi âtrfar CELJSKI TEDN4K ŠTEV. ll. - 16. marca 1962 Pravilna razmerja Pri velenjskem rudniku že daljšo dobo uspešno delu- jejo ekonomiske enote. Medtem ko je bilo v letu 1960 in prvi polovici leta 1961 njihovo delovanje omejeno pred- vsem na proizvodnjo in ustvarjanje dohodka, so v drugi po- lovici 1961. leta pričele ekonomske enote z neposredno de- litvijo dohodka in osebnih dohodkov. Takšna samostojnost ekonomskih enot pa je bila osnova za izdelavo pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnih do- hodkov. O poizkusnem uvajanju ekonomskih enot in o de- lu komisije za sestavo pravilnikov nam je dal nekaj po- jasnil analitik podjetja — tovariš Sušteršič Marjan. Ф Kdaj ste začeli uvajati ekonomske enote in kako poslujejo? Ф V drugi polovici 1961. leta smo začeli z uvajanjem takih ekonomsikih enot, ki bodo lahko organizacijsko in proizvodno zaključene enote, katere bodo lahko prevzele nase tudi breme neposredne delitve ustvar- jenih sredstev. Take eko- nomske enote vsebujejo vse tiste osnovne značilnosti ekonomike, ki so bistvene za dobro gospodarjenje. Ustvarjajo torej svojo last- no realizacijo na osnovi in- ternih prodajnih cen in ugo- tavljajo lastne stroške po- slovanja ter preostali doho- dek enote samostojno delijo na sredstva za osebne do- hodke. Pred delitvijo pa so obvezane odvesti določen odstotek lastnega dohodka za osebne dohodke splošne uprave podjetja. Ф Kako ste pristopili k iz- delavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov? Ф Osnovno načelo nam je bilo — vsakomur po njego- vem dehi. Ф Od česa zavisi osebni dohodek delavca? Ф Odvisen je od števila točk. ki jih pridobi zaposle- ni v določend obračunski do- bi in od vrednosti točke. De- lavci na režijskih delih ter uslužbenci so udeleženi v osebnem dohodku s tolikš- nim številom točk, kot jim jih priznava tabela o vred- notenju deloл'nih mest. do- čim delaл'oi. katerih učinek je mogoče meriti s posamez- nimi akordnimi ceniki, ce- niki del in drugimi merili učinka dela, dosegajo števi- lo točk na opravljena dela. V kolikor dosegajo akor- danti število točk skupinsko, je delitev točk na posamez- nike odvisna od tabele o vrednotenju delovnih mest. Vrednost pridobljene toč- ke je direktno odvisna od veličine dohodka, ki ga uspe posamezna ekonomska enota ustvariti. Zato je zaintere- siranost za ekonomičnost poslovanja kar največja in neposredna. Ф Ali ste v samih pripra- vah za. sestavo pravilnikov zajeli čim večje število no- silcev delavskega samo- upravljanja in kako? Ф Ena od važnih odnosov za tabelo vrednotenja delov- nih mest je bilo razvrščanje posameznih delovnih mest na ekonomsiki enoti. Rang- listo delovnih mest so sesta- vili organi samoupravljanja neposredno in samostojno. Da bi neposredni uprav- ljavci čim lažje in smotr- nejše sodelovali pri tem de- lu, je podjetje organiziralo 7-dnevne seminarje za u- pravljavce. Te seminarje je obiskalo 650 zaposlenih; raz- govori pa so bili osnovno napotilo pri sestavi obeh pravilnikov. Pred dokonč- nim siprejetjem pa je raz- pravljal o njih še celotni kolektiv. Ф V kakšnem razmerju se gibljejo osebni dohodki v vašem podjetju? Ф To naj bi bilo najne- prijetnejše vprašanje, a pri nas to vsekakor ni tako, če- prav je naše sedanje raz- merje t:7,8. Važno je. da vemo, da ima rudnik pestro organizacijsko strukturo, kajti v podjetju imamo ne- kaj samostojnih obratov, kot so: gradbeni, elektro-strojni in še drugi. Na zunanjih de- lih je zaposlenih okrog 1000 ljudi. Razpon v sami jami pa je znatno nižji. Razlika med plačo nekvalificiranega delavca in direktorja pod- jetja je v tem okviru v od- nosu 1:5,8. -ik SAM PROSTOR NI REŠITEV O klubih in o klubskem živ- ljenju smo pri nas že dosti go- vorili. Ze pred dobrimi desetimi leti smo začeli nekakšno klub- sko življenje v >kotičkih«. Usta- navljali smo jih po društvih, ustanovah, podjetjih itd. Sedaj se ogrevamo za klube po intere- sih kulturnih potrošnikov, ven- dar pa marsikje vse te akcije obvise kot pajčevinasta mreža od sestanka do sestanka. Iščemo obliko in vsebino, ki sta vedno »zasoljeni« ,s pvogoji. In morda še najvažnejša ugotovitev — kluihski prostor še ni rešitev, prav tako ne televizijski spre- jemnik. Ob vsem tem se naj- češče pojavljajo vprašanja: # ali so nam klubi resnično potrebni? Ф kdo naj ustanavlja klube? Ф programska usmerjenost klubov in dostopnost? Ф ali klub odgovarja v svojih zamislih potrebam potroš- nikov? Ф od koga lahko zahtevamo, da bo dajal klubske pro- grame? Tu nekje zasrtanemo, sestan- karsiko marsikaj rešimo, ko pa se raziđemo, niti ne vemo, kaj smo rešili, kdo naj daje progra- me in komu. Da bi vsa ta vprašanja ne ostala v »isplošnosti«, ki nam je tako čudovito prirojena, smo te misli prilagodili novemu mestu Velenju, kjer sta klub in način tovrstnega družabnega izživlja- nja prepotrebna. Predsednik DPD Svoboda Velenje, tovariš Hiuiko Dermol, ki je letos že tretje leto prejel zaupanje za uspešno vodstvo, je takole po- jasnil: — Klub nam je potreben, pa čeprav v takšni obliki, kot se je uveljavil. Vendar pa je težava v tem, da imamo le en sam pro- stor; potrebna bi bila najmanj dva prostora — v enem bi bila predavalnica, v drugem pa pro- stor za poljudno rekreacijo ob- čanov. Toda vzdrževanje kluba je drago, ker ne more biti na osnovi pridobitnosti in ker bi moral imeti tedensko menjavo programov, predavateljev in drugih izvajalcev, kar terja ne- malo sredstev. Za takšno pestro dejavnost bi potreboval klub ce- lega človeka. Pri samem usta- navljanju klubov pač ne bi smeli biti ozki. Klube naj bi ustanav- ljala podjetja, SZDL, delavska univerza, šole itd. Klub naj usta- novi tisti, ki ima sredstva, da ga lahko vzdržuje. To pa naj ne bi bila hotenja mode, temveč potre- ba državljanov. Izobraževalno in družabno dejavnost klubov pa naj bi usmerjal programski svet pri Svobodi ob sodelovanju usta- novitelja. Pri nas smo žal zamu- dili pravo priložnost in klub se nam je »izmuznil« iz rok. Vsa- komur je dostopen. Nemogoče je. da bi sedaj naš klub, ki je postal za Velenjčane prva prijetna »ka- varna«, omejili, ga ogradili z do- stopom tistih, ki so člani te ali one sekcije. Osnova našega kluba je televizijski spored; pridružuje pa se nam tudi nenačrtno sabi- ranje. V tem prostoru ne more- mo organizirati klubskih veče- rov. Potrebovali bi več manjših prostorov, kjer bi se lahko zain- teresirani po sekcijah'izživljali. Najtežje vprašanje našega kluba in kulturnega doma je pač v tem, da se ni uresničila naša želja, da bi občina prevzela ti dve ustanovi v oskrbo, kajti v tem primeru bi se kljub teža- vam še dalo nekaj ukreniti. Res pa je, da Svoboda s svo- jimi sredstvi ni v stanju, da bi lahko kaj več storila, kot je, in kar hudo je človeku, ko nešteto- krat gleda le gole stene razstav- nega prostora v klubu. Gotovo pa so še druge oblike, ki bi poži- vile klub in obenem pritegnile večje število žena — mater v na- še prostore. Potrebno bi bilo organizirati manjše modne re- vije in dati poudarka predvsem konfekciji, ki se s težavo uve- ljavlja. Prav tako pa ni lahko rešljiv jroblem, kdo naj daje programe, cajti vrste Svobode niso več tako številčne in le redki so, ki jim je ta način izživljanja pri srcu. Zdi se mi, da je »tehnokracija«, ki jo nosi naš nagli razvoj s sabo, pač že marsikje pustila težko popravljive posledice. 4k Kulturni dom v Velenju — v ozadju klub PRESKRBA Z ZELENJAVO UREJENA Komisija za družbeno uprav- ljanje pri občinskem odboru SZDL v Šoštanju je skupno s Svetom za blagovmi promet skli- cala posvet s predstavniki trgo- vine, gositinstva in turizma ter kmetijske zadruge in kmetij- skega gospodarstva. Namen po- sveta je bil, da prouči in anali- zira obstoječe stanje in zaključ- ke posreduje občinskemu Ijud- slkemu oboru ter občinskemu odboru SZDL. V zadnjih letih je bilo vse premalo sodelovanja trgovske mreže v Velenju in Šoštanju s KG Šalek, zato preskrba z ze- lenjavo doslej še ni zadovoljivo rešena. Ker namerava Kmetij- sko gospodarstvo Šalek poleg novo zgrajenega rastlinjaka s toplovodnim ogrevanjem urediti še tople -grede za drobno ze- lenjavo, je potrebno čim tesnejše sodelovanje predstifvnikov trgo- vine, da se določi, katere vrste zelenjave in kolikšne količine so potrebne za -trg. Konec marca ali vsaj v začetku aprila bodo lahko prebivalci Ša- leške doline užili že prve domače paradižnike, kumarice in papri- ko iz novega rastlinjaka. Vendar >a vse to le še ne bo krilo ce- otiiih potreb in bo morala Kme- tijska zadruga v Šoštanju zain- teresirati svoje kooperante, da bodo posejali na svojih posestvih dovoljne količine radica, moto- vilca in druge vrste drobne ze- lenjave za najkritičnejše obdobje >omanjkanja le-teh. Prodajo ze- enjave bodo predvidoma orga- nizirali v samopostrežni trgovini, kar pa je časovno še zelo od- daljeno. Kmetijska zadruga v Šoštanju ima izredno dobro organizirano odkupno mrežo in je sposobna preskrbeti od svojih kooperantov dovoljne količine ozimnice, ven- dar pa ima velike težave zaradi neodgovarjajočih skladišč. Pri odkupu živine pa je zadruga na- letela pri nekaterih proizvajal- cih na nerazumevanje, kajti pri sklepanju pogodb so zahtevali premijo za pitanje, čeprav živi- na ni bila namenjena za izvoz. Odtod tudi neupravičena kritika posameznikov in na zborih vo- livcev. Družbenemu upravljanju v trgovini se je doslej v šoštanjski občini posvečalo vse premalo skrbi, zato potrošniški sveti niso odigrali svoje vloge in bo po- treba, da se izvolijo novi ter se skupno s predstavniki trgovine podučijo o pristojnosti in vlogi, ki jim pripada. Pri samopostrež- ni restavraciji v Velenju in ho- telu v Šoštanju pa je treba čim- prej ustanoviti abonentske svete, ki naj sodelujejo pri sestavi je- dilnikov in obračunov. -ik Pokop pusta Prvi velenjski karneval je kljub slcibemu vremenu uspel in privalbil okrog 3000 gledalcev. Okrog 520 mask je v defileju skozi novo in staro Velenje pri- kazalo razvoj »kitajske in alban- ske industrije« ter ostalih »dob- rih« lastnosti, pred . kulturnim domom pa je potekala velika konferenca »albansko-kitajskih miroljubnih« prizadevanj. Gle- dalci so bili izredno navdušeni in so se v večjem številu pri- sostvovali v sredo pokopu princa Karnevala. Letna konferenca ZK Ta teden so končale svoje delo redne letne konference ZK v ob- čini Šoštanj. Značilni poudarek na vseh konferencah je bil pred- vsem na konkretizaciji stališč III. plenuma, kar bo dalo novih pobud za boljše, doslednejše in smoternejše delo. RIŠE: JANEZ MLAKAR PO NOVELI 3ACKA LONDONA MAPUHOV BISER PIŠE STANE POTOČNIK 48 Orehi so jo vso odrgnili, toda kar zadeva orkan, je bila izkušena. Molila je k svojemu bogu, naj jo obvaruje morskih psov in rakala, da bo ▼ ihar ponehal. Ob treh je izgubila zavest in sploh ni opazila kdaj je vîhflr ponehal. Ko jo je vrglo na pesek, se ji je vrnila zavest. Zarila se je vajij in se z vso močjo zagrebla, da je valovi ne bi odpljusnili. 49 Vedela je, kje je. To je bil lahko le otoček Takokota, ki je ne- naseljen in brez lagune. Hikuero je bil torej petnajst milj proti jugu. Dnevi so ji počasi minevali. Živela je od kokosovih orehov, ki jih je bila nalovila ponoči; zdaj so ji bili jedača in pijača. Z orehi je varčevala, ker je bila rešitev zelo negotova. Malo verjetnosti je bilo, da se bo kateri rešilnih parnikov, katerih dim je videla na obzorja, ustavU na neobljudenem Tak okoli. 50 Morje je nenehno metalo trupla na obalo ргат tam, kjer je bila Nanri. Dokler je še bila pri močeh, jih je metala nazaj v morje, kjer so jih trgali in žrli morski psi. Ko je onemogla, so s« pričeli mrliči nabirati okoli nje v pošastnem vencu. Umaknila ше je, koJdikor je mogla, a to ni bilo zelo daleč. o CEIJSKI TEDNIK STEV. U - lb. marca 1%2 ŽEMA•DOM•DRUŽINA ZA POMLAD nič novega Francoske in italijanske modne hiše — diktatorji mode na svetu — so že pokazali vse, kar so za to pomlad pripravili. Komentarji prav nič ne skrivajo precejšnje- ga razočaranja zavoljo modelov, ki ne obetajo nič posebno nove- ga. Toda — če so razočarani tisti, ki ves denar porabijo za to, da se oblečejo v zadnji krik mode, smo mi lahko letošnje pomladi zelo veseli. Marsikaj, kar smo kupile lani, bo lepo in moderno tudi letos. Poglejmo zdaj, kaj bo- mo nosile! Občutek imamo kot da so se modni kreatorji — in tudi žene — naveličali ekstravagance, ki je kraljevala pred leti. Letos nam- reč prevladujejo preproste, eno- stavne linije, ki lepo poudarjajo ženskost. Težijo za tem, da bi postavo nekoliko podaljšale in jo kolikor je mogoče napravile ze- lo, zelo vitko. Z drugimi beseda- mi — letos kraljuje vitka žena! Modeli, ki so jih prikazali v zna- nih modnih hišah, so izdelani iz lahnih, nežnih tkanin, izpod ka- ^*irih lahko zaslutimo oblike že- ninega telesa. Pas je po navadi tam, kjer mora biti, lahko pa je tudi dvignjen ali zavezan neko- liko niže. in zdaj nekaj, zavoljo česa se bodo razjezila mlada de- kleta — krilo mora pokriti kole- na! Kar stran z jezo! Ko bi vede- le, kako ste nekatere skoraj smešne v tistih kratkih krilih, ki ne skrijejo vaših presuhih ali pa premočnih kolen, bi jim tako že davno odparale rob! Rokave bo- mo letos nosile kratke, ali pa do komolca — daljši naj nikar ne bodo. Letošnja pomladanska mo- da pa nam je vendarle prinesla nekaj prijetnih presenečenj. Predvsem so to prikupni modni detajli — usnjeni pasovi, obrobi, številni okraski itd. In kakšni so kostumi in plašči? Tudi ti se odlikujejo zaradi eno- stavnosti. Krila so na prvi po- gled ravna, vendar se proti robu nekoliko razširijo. Po navadi to dosežemo z gubami, ki se odpro pri koraku. Jopice so po navadi kratke, ravne, na hrbtu so lahko zelo bogate, ali pa se čisto na- rahlo oprijemajo tesela. Za ko- stime in plašče bomo uporabili grobo tkan tweed v črno beli kombinaciji. Obleke so izdelane iz mehkih tkanin, posebno mo- derna pa je svila — volna. Po dolgih letih so znova moderne rozaste tkanine in predvsem pike in pikice. In barve? Koralno rdeča, rdeča kot ogenj, oranžna in rumena kol pesek, barva breskev, zelena kot smaragd in barva nežne poletne trave. Predvsem pa črna in bela ter kombinacije teh barv v vseh mogočih oblikah. Torej — prijetno presenečenje za nas, ki ne moremo vedno ko- rakati z modo. Predvsem detajli nam bodo tokrat v veliko pomoč. Iz Manekena, ki je pravkar izšel — v srbohrvaščni (!) — smo iz- brali dva kostima. Morda vam bo kateri všeč! —ii Pomlad se bliža in niti nedavni sneg nas ne more več prepričati, da je še ne bo tako kmalu. Ste že kaj pogledale v omaro in po- brskale za pomladanskimi oblačili? Storite to čimprej, da vas sonce ne prehiti! Ce pa ste, se odločile, da boste kupile kaj no- vega, vam predlagamo ta-le dva pomladanska kostuma. Po vseh zahtevah letošnje mode sta ukrojena — kratki jopici in »zvo- nasta krila«. Pa še ljubka, mladostna sta in tudi predragega blaga ne zahtevata. JE VAŠA KOPALNICA SNAŽNA? Kar roko na srce — kopalnica Je kaj pogosto prostor, kamor skrivate pred radovednimi očmi vse, prav vse: v levem kotu kopalnice je zaboj za cunje, krtače, drva in premog, v đe:nem kotu pa stara steklenica, ne- kaj papirja, posoda za smeti in kaj vem kaj še... Ploščice na zidu so ob svoj blesk in barvo in rja razjeda kromirano pipo. Skratka: vtis Je vse prej kot prijeten. Zato nekaj nasvetov: prvi in glavni nasvet — najprej vse nasvoje mesto. Drugič: ne pozabite, da so tudi oči vaših najbližjih kritične za vsako malenkost, četudi ne tožijo in usta molče. Ce strnemo oboje, nujno sledi še tretje pravilo: prostorov končno ne snažimo zaradi koga, pač pa zgolj zaradi snage in reda v Vašem domu. Ce med kopanjem radi zmočite tla ob kadi, pogrnite po tleh nekaj več- jih pol časopisnega papirja. Prav tako ohranite lesk na zidnih ploščicah, če Jih redno drgnete s ča- sopisnim papirjem. Ne puščajte nikoli pipe odprte, ker celo nekaj kapljic, ki nenehoma kap- ljajo iz pipe, rade puste za seboj grdo rumeno sled na kadi ali v umival- niku. Gobo umijte v milnici, ki ste Ji prej dodali malo oksigena. Lahko uporabite tudi bolj preprosto sred- stvo: v vročo vodo kanite nekaj kap- ljic limone. Poudarjam pa, da tako peremo le naravno gobo, ker umetna (sintetična) terja vodo in milo. Krtače in glavnike peremo v vodi, v kateri smo vlili nekaj amonijaka. Tako. Za vse ostalo pa ni nasveta — lahko ponovim le stavek, ki smo ga že prebrale, vse na svoje mesto. Po- skusite, saj bo šlo! Le nekaj še. Ogle- dalo nad umivalnikom naj bo vedno brezhibno čisto. Poglejte vanj, name- noma in večkrat, sproščeno in glasno se nasmejte; Vaš smeh bo odgnal skrbi in napolnil Vaš dom s toplino. Kuhinjski nasveti Ko pripravljamo dunajske zrezke ali ocvrto perutnino, dodajmo jajcu, v ka- terem jih povaljamo, žlico olja in žlico vode. Zrezki bodo okusni in sočni. Cvre- mo jih vedno v vroči masti. To velja tndi za pustne krape in podobno. Ce pečemo ribe, jih polagajmo sicer v vpo.o mast ali olje, vendar v ne močno razbeljeno, ker bi prehitro zapekli zu- nanjo stran, znotraj bi pa ne bile do- volj zapečene. ZELENA V SOLATI Srednje debele gomolje zelene ope- remo in jih skuhamo. Ohladimo jih, vendar le toliko, da jih lahko olupimo ter zrežemo na liste. Zabelimo z oljem in kisum, po ukusu pa potrosimo s pop- rom, ter rahlo zmešamo. Solato pripra- vimo nekaj -časa pred jedjo, da se ena- komerno prepoji z zabelo. OCVRTA JETRA Telečja ali goveja jetra operemo in zrežemo na večje, srednje debele kose. Povaljamo jih v moki in jajcu ter peče- mo na vroči masti. Ce ta jed ni na- menjena c»ükom, jo potresemo s pop- rom, šele ko so jetra ocvrta, jih osoli- Sodobno in praktiino Okrasne blazine, ki smo jih poznali doslej, prav gotovo ne sodijo več v no- va, pa tudi ne v stara stanovanja. Njih svileni naborki, volance jim ne dajejo estetske, še manj pa praktične vredno- sti. Samo poglejmo jih. Zlahka bomo ugotovili, da je njih glavna vloga ta, da se v vsej načičkanosti nab,bÍTo (4.. po^ne+ek) po jo Velenjčani zakrili / lično leseno mrežo, ki tudi ta kontrast omiliuje. Ce r>a še naprei pobrskamo po nji- hovem mestu s kamero, bo- mo lahko uieli .Tradbišče no- ve samopostrežne trgovine (5. posnetek^. Ta nam tudi pove. da v Velen in niso po- zabili na vznoredno írradnío vseh obiektov. ki jih prebi- valf^i sodo'>ne?ra mesta po- trebujejo. To velia za delav- nice. tríToviiie. hotel, obrat družbene prehrane in ne na- zadnje tudi za novo samo- postrežno trgovino. Razen ', tega pa so preskrbovalna podietja založila precej pri- zadevanja, da bi prebival- cem kar naibolje ustregli. Tako je tudi kmetijsko go- spodarstvo Šalek uvedlo do- stavljanje mleka na dom (6. posnetek) v steklenicah. To je kratka podoba da- našnjega Velenja, podoba, ki nam pokaže večinoma sončne strani, težave pa bo morda ujela naslednjič. Pre- pričan sem. da jih bo mnogo i:uinj. Srečno! Zadn¡í dan obravnave v torek dopoldne se je končal dokazilni postopek glavne ob- ravnave, v sredo pa je Ipila glav- na obravnava zaključena z go- vori zastopnice obtožbe, zagovor- nikov in zadnjimi besedami <>btožencev. Sodni izvedenec je v svojem 'zvajaniu podrobno poiasnil teh- nično plat sistema delovania in jzvajanja kaznivih dejanj v Ljudskem magazinu. Poudaril je, se je spričo posebnih pogojev obseg kaznivih dejanj tako raz- Oîahnil, da bi le težko ugotovili ^sa kazniva dejanja na škodo ^Kupnosti, potrošnikov in delov- nega kolektiva v Ljudskem ma- gazinu. Zastopnica obtožbe je v svojem izvajanju spremenila nekatere dele obtožnice in jih prilagodila zaključkom, ki jih je lahko po- vzela iz dokazanega postopka na glavni obravnavi. Posebej pa je omenila druž- beno škodljivost primera Liud- ski magazin, ki je pokazal, da je Ljudski magazin .spričo čudnega poslovanja in sistema, ki je tako poslovanje omogočil, postal pravo leglo kriminalnih dejanj in šola v slabem pomenu bese- de za mlade ljudi. Sistem poslo- vanja v Ljudskem magazinu pa je terjal tudi eno mlado življe- nje in mnogo uničenih usod, dru- žin in nazadnje tudi upor star- šev. V tem pa je dejansko naj- večja družbena škoda, ki bremeni skupino obtožencev na obravnavi. Čeravno to ni modificirano kot posebno kaznivo dejanje, pa je moralna odgovornost zato toliko večja. Zastopniki obtoženih so sku- šali z nekaterimi pravnimi for- mulacijami omiliti težo obtože- nih, v nekaterih primerih so zahtevali spričo posebnih pogo- jev oprostitev, v drugih pa milo kazen. Zanimivo pa je bilo neenotno mnenje, ki je izzvenelo iz nji- hovih besed, ker so eni obre- menjevali organizacijo poslo- vanja in sistem dela v Ljudskem magazinu, drugi pa so trdili, da je ob tako razbohotenem sklopu kaznivih dejanj odgovornost vo- dilnih ljudi bila zmanjšana. Na koncu so v zadnjih besedah govorili tudi obtoženci, ki so za dokazana dejanja prosili milo kazen. Ravnanje je bilo nezakonito Pred dnevi je bila civilna obrav- nava zoper Ireno Briser, ki je, kot smo poročali v sestavku )>Gangsterski podvig pod poko- pališčem«, hotela na silo utesniti sümovalko Zdolškovo. Tedaj je s pomočjo večjega števila delavcev naredila poleg vrat v stanovanje Zdolškove luknjo, skozi katero je vdrla v stanovanje. Svojo samo- voljo je ponovila dvakrat. Sodišče je v civilnem postopku ugotovilo, da gre za izrazito sa- movoljo in je odredilo vzpostavi- tev starega stanja. Razen tega se bo Irena Briser zagovarjala tudi za kaznivo deja- nje, ki ga je s tem izvršila. Tako bo v tem primeru razpravljal tu- di senat kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Се1јџ. (D) CELJSKI TEDNIK STEV. li — 16. marca 1962 TELESNA VZC07A IN ŠPORT Nad 160 igralcev NA OKRAJNEM PRVENSTVU V NAMIZNEM TENISU Skupina pionirk na okrajnem pr venstvu v telovadnem mnogoboju V nedeljo dopoldne je bila te- lovadnica prve osnovne šole v Celju prizorišče zanimivih borb na letošnjem okrajnem prven- stvu v namiznem tenisu za posa- meznike. Ze dejstvo, da je na tekmovanju nastopilo nad 160 igralcev vseh starosti in obeh spolov, dokazuje, da ima ta igra z malo belo žogico veliko aktiv- nih simpatizerjev in da je morda prav zdaj napočil čas, ko bi lah- ko celjski ping-pong znova kre- nil korak naprej in skušal dose- či nivo. ki ga je zavzemal nekoč. Ce bi zdaj skušali oživeti par- tije, ki so se vrstile na petih mi- zah, bi morali zapisati, da je Metka Deželakova z lahkoto osvojila naslov najboljše pionir- ke v namiznem tenisu. Mala Pod- gorškova ji ni bila dorasla. Dosti več »ognja« je bilo med pionirji. To je razveseljivo dej- stvo, saj se niso predajali malo- dnšno, temveč šele potem, ko dru- gače že ni moglo biti. V finalu je Niko Markovič iz Žalca s te- žavo odpravil Celjana Pozniča. Slučaj je hotel, da sta se ta dva igralca srečala še enkrat in sicer ▼ skupini mladincev. Tokrat pa se je član celjskega partizanske- ga društva oddolžil pionirskemu prvaku. Sicer pa si je Joško Mi- keln priboril prvo mesto med mladinci brez naprezanja. Nekaj več dela je imel le z Gajškom, ki se popravlja od turnirja do turnirja. Zelo zanimive so bile borbe mladink. Tu je nekaj računov prekrižala Vipavčeva iz Mozirja, ki se je nazadnje uvrstila v fi- nale, kjer pa je izffubila z Dra- gico Gajškovo 0:2. Tako si je čla- nica celjskega partizanskega društva zasluženo priborila vzde- vek najboljše mladinke v okra- ju. Pri članicah je Rakunova iz §martnega ob Paki potrdila, da zaenkrat še nima resnejše na- sprotnice. Na turnirju ni izgu- bila niti enega niza. V finalu je premagala Koničevo 2:0. Hvale- vredna je ugotovitev, da je na- stopilo kar petnajst članic. Svoievrsten raznlet je imel na- stop članov. Za favorite so ve- ljali zlasti mlajši tekmovalci, kot Jazbec, nadalje lanskoletni zma- govalec Rehar, pa Roje, Vrtač- nik, Podgoršek. Mikeln in drugi. Pa se je zgodilo, da sta igralca predvojne dobe in prvih let po vojni, Jože Coh in Milan Božič, povsem prekrižala račune mla- dim. To je zlasti uspelo Božiču, ki je zasedel prvo mesto in od- pravil vse svoje nasprotnike z 2:0. Tej zmagi, ki je prišla čisto »izven plana« je M. Božič dodal še eno — prvo mesto v skupini starejših članov. Finalna igra med Cohom in zmagovalcem je bila najlepša igra turnirja sploh. Uspel turnir posameznikov so zaključili z nastopom moških dvojic, kjer sta Coh in Rehar po zaslugi večje ofenzivnosti opra- vila z L. Rebeuškom in M. Boži- čem v dveh nizih. PODROBNI REZULTATI PIONIRKE (6): finale: Metka Deželak (Celie-mesto): Podgoršek (Šmartno ob Paki) 2:0. PIONIRJI (28): ćetrtfinale: Pozmí-Ro- tar 2:0, Z. Mravije-Petrií 2:1, Kolšek- Vovk 2:0, N. Mankorić-Cafute 2:0. pol- finale: Po«nič-Z. Mravlje 2:0, N. Marko- vić-Kolšek 2:0, finale: N. MarkoTić (Za- lee) :Pozaič (Celje-mesto) 2:1. MLADINKE (U): polfinale: Viipavc- Podgoršek 2:0 brez borbe, Gajšek- M. Deželak 2:1; finale: Gajšek (Celje-me- sto) :Vipavc (Mozirje) 2:0. MLADINCI (45): četrtfrnale: j. Mikeln- Koštomaj 2:0, Gaj šetk: Adamič 2:1. N. Markovič-Polak 2:0, Poznič-Кагбе 2:0; poLfinale: Maikeln-Gajšek 2:1, Pozn^*- N. Markovič 2:1; finale: Mikeln (Žalec) Poznič (Celje-meeto) 2:0. ČLANICE (15): četrtfinale: Rakun-Ne- deljkovič 2:0, Gajšek-Kokot 2:0, Krasar- Sovinc 2:0, Konič-Burger 2:0; polfinaJe: RakuniGajšeJc 2з0, Konič-Krasar 2:1; finale: RaJeun (Šmartno ob Paki)- Ko- nic (učiteljišče) 2:0. ČLANI (48): četrtfinale: Božič-Gajšek 2:0, Podgoršek-jazbec 2:0, T. Miikein- Coh 2:1, Rojc-j. Mikeln 2:0, polfinaJe: Božič-Podgoršek 2:0, T. Mikeln-Rojc 2:0; finale: M. Božič (Gabarje)-T. Mikeln Rakunova namiznega - najboljša igralka tenisa v celjskem okraju (Žalec) 2:0. STAREJŠI ČLANI (6): polfi,nale: M. Božič-Miklavc 2:0, Coh-P. Božič 2:0; fi- nale: .M. Božič-Coh (oba Gaberje) 2:0. DVOJICE (13): polfiinale: L. Rebeušek- Burger-Podgoršek 2:0; finale: Coh:Re- M. Božič:Jazbec-Rojc 2:1, Coh-Rehar: har:L. RebeušeJt-M. Bouč 2:0. Smučarski skoki na Paškem Kozjaku Medtem, ko »o se alpski vozači pome- rili na Slemenn, so ljubitelji smučar- skih skakalnic nastopili na Paškem Ko- £Jaku. Tudi ta je bilo na vrsti okrajno sindikalno prvenstvo, kateremn se je pridružilo še okrajno prvenstvo pionir- jev. Slednje je bilo posvečeno Jugoslo- Tanskim pionirskim igram. Na obeh tekmovanjih je nastopilo 4$ skakalcev. Med člani sindikalnih pod- ružnic sta se kar dva tekmovalca pov- ipela na prvo mesto in to Maks Svener (Rudnik lignita Velenje), ter Roman Za- ger (Termoelektrarna Šoštanj), ki sta ibrala 19&.4 točke. Drugi je bil Tone iager (Metka) -¡87.9, tretji pa Janko ŽUnik (Ingrad) 185.4. - Med pionirji je najboljši .nspeh dose- gel Jože Javornik iz Velenja s 169.8 toč- ke, 2. Rudi Kurnilk (Šoštanj) 161.4, 3. Marjan Jakob (Vojnik) 137.9 itd. Zimski plavalni bazen Ko je predsednik železničarskega plavalnega kljuba Neptun tov. Jože Čolnar poročal na občnem zboru o dela, nspehih in težavah, je na prvem mestu pnndaril pomanjkanje trenerjev in pla- valnih inštruktorjev. Brez teh strokovnih kadrov, je še dejal, ne bomo dosegli večjih uspehov niti v množičnosti, niti v kvaliteti. Zato nam že to dejstvo govo ri, kam bomo morali usmeriti našo glavno pozornost. Lansko plavalno, ali bolje rečeno tek- movalno sezono so uspešneje zaključili moški člani Neptuna, kot ženske. Za vaterpolo pa lahko rečemo kvečjemu to, da ni napredoval, temveč močno stag- niral. Neptun lani ni uspel z organi- zacijo plavalne šole, kar mu ne moremo šteti v posebno čast, saj bi dolžnost kluba ne spiela biti samo v skrbi za tekmovalno smer udejstvovanja, temveč tudi (ali morda predvsem) v tem, da nauči čim več mladih ljudi plavanja. Lani je Neptun združeval nekaj nad sto aktivnih članov in članic. V kolikor ni dosegel zavidljivih uspehov na polju množičnosti, pa lahko ugotavljamo lepo rast kvalitete. To še posebej velja za nekatere posameznike, kot so Vrhovšek, Orel, Vošinek, Janez Goršič, Toplak, Radoševič, Zupančeva, Pipanova itd. Med njimi je največje uspehe zabeležil Dani Vrhovšek, ki se je uvrstil celo med kandidate za evropsko prvenstvo. Z njim ter po zaslugi nekaterih drugih plavalcev, kot so Orel itd. je Neptun lani prvič prodrl med imena najboljših plavalnih klubov. Prva stopnja kvalite- te je tu, za drugo pa bo treba napraviti nekaj več. Plavalcem bo treba nam- reč omogočiti nepretrgano vadbo, ali z drugimi besedami — Celje nujno potre- buje zimski plavalni bazen. O kvalitetni rasti v Neptunu pa pri- čajo še nekateri drugi rezultati in ne samo uspehi, ki so jih dosegli starej- ši tekmovalci. O njej govorijo pionirji, kot so Rojšek, Cevnik, Ložarjeva, Ver- derberjeva in drugi, ki so dosegli že prve izredno lepe rezultate v bazenu. O njej pa govori Se kopica mladih pla- valcev, ki stojijo za njimi in se dan za dnem v poletnem času. poganjajo v vodo in pridno vadijo. Na občnem zboru pa. ni bilo govora samo o njih in njihovih rezultatih, tem- več tudi o nečem drugem. Izredno po- razno in zaskrbljujoče je bilo poročilo disciplinskega odbora, ki je imel polne roke dela, saj je moral izreči kar de- vet opominov ter dva stroga ukora. Vse to kaže, da z disciplino nekaj ni v redu. Posebno poglavje v klubskem delu pa je odprlo poročilo predsednika go- spodarskega odbora tov. Ložarja. Lani se je dejavnost tega odbora manifesti- rala v ureditvi čistilnih naprav, v do- graditvi otroškega bazena, v prirejanju scbrtnih zabavnih in plesnih večerov in podobno. Zan'miv pa je predlog, da naj se v letošnji sezoni formira posebna uprava kopal'šča, ki naj samostojno upravlja objekt, ki ga bo treba v naj- krajšem času dovršiti. -mb TINE SROT - osmi Na meddržavnem dvoboju ojrpdnih telovadcev Bolga- ■*ri j é ' "in _ J u.go s 1 av i j e v ^ S of i ji so zmagali domačini 558,05 : 550.85 točke.! Medtem ko je med posamezniki zmagal Jugoslovan Miro Cerar, se je član gabrskega Partizana Tine Šrot uvrstil na osmo 'mesto. Od jugoslovanskih telovadcev je bil razen Ce- rarja pred njim le še Gagič, ki je zasedel šesto mesto. KEGLJI PADAJO... v tekmovanju najboljših slovenskih iu hrvatskih moštev, ki sodi v priprave za svetovno prvenstvo, je moštvo celj- skih kegljačev nastopilo v Zagrebu. V prvem dvoboju z Lokomotivo iz Reke so zmagali Celjani 4.922:4.848. v povratnem So člani Lokomotive podrli 5.048, Ce- ljani pa 4.901 kegelj. Medtem ko je v prvem dvoiboju ospomenik ter 34. Гп 35. člena pravil stanovanjskege sklada razpisuje upravni odbor stanovanjskega sklada občine Celje. IV. naleča] za dodelitev posojil za naknp stanovanj in za gradnjo stanovanjskih hiš 1. Stanovanjski sklnd občine Celje bo dajal na tem natečaja iz sredstev stanovanjskega sklada posojila: a) za nakup posameznih stanovanj v dveh 26 stanovanjskih stolpi- čih sevefno od Dečkove ceste. b) za gradnjo lastnih stanovanjsikih blokov, kjer nastopajo pro- silci kot investitorji 2. Stanovanjski sklad prodaja 40 sianovanj y dveh stolpičih (tip Gradie) severno od Dečkove ceste, ki bodo vseljive do 31. 12. 1962. cena za stanovanje 1» eno în pol sobnih stanovanl (42,8 m») 2,500.00« 10 dvosobnih stanovanj (56,7 m«) 3,100.000 10 dvo in noi sobnih stann-vani (66 m') 3,700.000 10 trosobnih stanovanj (77,5 m*) 4,300.000 Gornia cena stanovanj je dokončna in so v njej zajeti kompletno vsi stroški do ključa (vsi načrti, gradbena in obrtniška dela, vgrajena shrambna omara, električni boiler 801, dodatna peč »Tobi«, nadzorstvo, vsi priključki in ureditev okolja), razen komunalnega prispevka, ki s« plača posebej. 3. Na tem natečaju se lahko potegujejo za posojilo samo dmi- beno pravne osebe pod sledečimi pogoji: — najmanj 55 % lastne udeležbe — najnižja obrestna mera 1 % — najdaljši rok vračanja 20 let 4. Prednosti pri posojilih bodo imeli prosild: — ki prispevajo večji delež lastnih sredstev — ki ponudijo krajši rok za odplačilo posojila — ki ponudijo večjo obrestno mero 5. Prosilec za nakup stanovanja je dolžan navesti število in vTsto^ stanovanjskih enot (pod 2) in znesek posojila, za katerega se poteguje.. Poleg tega mora predložiti tudi sklep najvišjega organa o najetju posojila j in zagotovilo banke, da ima prosilec sredstva za lastno udeležbo na raz-'j polago. 1 6. Prosilci, ki prosijo za posojilo za gradnjo lastnih stanovanjskili blokov (pod 1/b), morajo predložiti k prošnji dokumentacijo v smislu 41.; člena pravil stanovanjskega sklada. Lokacijo in projekte za gradnjo stanovanjskih blokov prejmejo interesenti pri Biroju za stanovanjsko in komunalno izgradnjo v Celju, Gregorčičeva ulica 6/2. 7. Prosilci, ki bodo uspeli na natečaju, morajo po sklenjeni po- godbi plačati znesek lastnih sredstev in komunalni prispevek, ki g« predpiše Oddelek za gradbene in komunalne zadeve ObLO Celje. j 8. Prošnje za posojilo s potrebno dokumentacijo vložite v enem i izvoda v zapečateni kuverti, opremljeni z vidno oznako »Ponudba ze | natečaj IV.« pri stanovanjskem skladu občine Celje, Gregorčičeva ulica j 5/1 soba št. 23, najkasneje do 15, 4. 1962, O izidu natečaja bodo prosilci ! obveščeni po zaključku natečaja najkasneje do 30. 4. 1962. 9. Informacije prejmejo interesenti pri stanovanjskem sklad« Celje, Gregorčičeva ulica 5/1, soba št. 23. Stanovanjski sklad občine Celje \ OBJAVE IN OGLASI KINO UNION: 16.-20. 3. 1962 »SLUČAJ INŠPEKTORJA SCHIRDINGAc — vzhodnonemški film 21.-24. 3. 1962 »SVETNIK VODI PLES< ameriška barvni Csc film KINO METROPOL Do 18. 3. 1962 >ODVECNA< — jugoslo- vanski film 19.-21. 3. 1962 »DVA« — jugoslovajiski film MATINEJA 18. 3. 1962 »DAVY CROCKETT IN PI- RATI« — ameriški barvni f'lm KINO DPD »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 17.-18. 3. 1962 »PLANET SlMRTI. nemški barvni Csc film 21.-22. 5. 1962 »OB 3,10 ZA YUMO« ameriški V V film Nedelja, 18. marca 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Obvestila 12.15 Naši poslušalci čestitajo tn pozdravljajo 12.45 Nedeljski utrinki Ponedeljek, 19. marca 17.00 Celjska kronika 17.10 10 minut v 3/4 taktu 17.20 Športni tednik 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Torek, 20, marca 17.00 Celjska kronika 17.10 Pojeta moški zbor »Kajnh» Do- brna in mešani zbor »France Prešeren« iz Celja 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17,45 Obvestila, nato zabavna glasba Sreda, 21. marca 17.00 Celjska kronika 17.10 Pisana paleta 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Četrtek, 22. marca 17.00 Celjska kronika 17.10 Igra kvartet Eda Corsica 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Petek, 23. marca 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje Komorni moški zbor p. v. Egona Kuneja 17.30 Naši r.oslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasb« Sobota, 24, mafca 17.00 Celjska kronika 17.10 Za prijeten konec tedna 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasbil gledališ<:e SLOVENSKO LJUDSKO GLEDAUSCE V CELJU Petek, 16. marca 1962 ob 20. uri: Fadil Hadžić: HOTEL ZA NORCE Gostovanje v Šmariu pri Jelšah. Sobota, 17. marca 1962 ob 19.30. uri: Fadil Hadžić: HOTEL ZA NORCE Gostovanje na Gom'lskem. Nedelja, 18. marca 1962 ob 10. uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI — II. nedeljski abonma in izven. Nedelja, 18. marca 1962 ob 15.30. uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI - Nedeljski po- poldanski abonma in izven. Torek, 20. marca 1962 ob 20. uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI — Gostovanje v Moz'rju. Četrtek, 22. marca 1962 ob 15. uri: Boško Trifunović: PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU - Zaključena predistava za III. osnovno šolo v Celju. Četrtek, 22. marca 1%2 ob 19. uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI - III. šolski ve- černi abonma in izven. Petek, 23. marca 1962 ob 15.30. uri: Ivan Cankar: POHUJŠANTF v DOTTAI SENTFLORJANSKI — I. Šolski »boa- ma in izven. Sobota, 24. marca 196ß ob 16. uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SFNTFI.ORJANSKI — Gostovanje v Velenju. Sobota, 24. marca 1062 ob 20. uri: Ivnn Гпшкаг: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI — Gostovanje v Velenju. Nedelja, 25. marca 1962 ob 15.30. uri: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI - Izven. OIVISTILA UPOKOJENCI Stanovanjske skupnosti Dolgo polje skli.iijeio članski sestanek, ki bo 19. marca ob 1?. ari v dvorani »Kladivarja«. Društvo stenografov in strojepiscev v Celja vabi članstvo in prijatelje ste- nografije in strojepisja na občni zbor, ki bo v četrtek 22. marca 1962 ob 19. uri na Ekonomski šoli v Vodnikovi ulici v Celju. Ce ob napovedani nri ne bo navzočih tretjina članov bo občni zbor pol ure pozneje na istem mestn ob vsaki ade- ležbi.__ Dne 1. 4. 1962 bo v Mladinskem domu »Mihe Pintarja« Dobrna javna prodaja otroške obleke, perila, posode in nekaj pohištva. KUPIM Stavbno parcelo za enostanovanjsko ali dvojček kupim. Strupeh Jož«, Celje Kersnikova 1. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega najdražjega, plemenitega moža, očeta, dedka ANTONA ORA2EM se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, ter sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni Železni- čarsko-prosvetnemu društvu »France Prešeren« za ganljivo petje, za občutne poslovilne govore, godbenemu odseku za pretresljive žalostinke, esperantske- mu društvu za tople poslovilne besede, Okrajno-komuualni zbornici, ter vsem stanovskim tovarišem, profesorskemu zboru in dijakom učiteljišča; dr. Fra- nju Repicu, g. Tillerjevi in družini Do- brave za moralno podporo in požrtvoval- no skrb v najtežjih urah ter č. duhov- ščini. Žalujoče družine ORAZEM, TRCEK, GREGORN in osfalo sorodstvo. Celje, Zagreb, Forest City. STANOVANJA Zakonca nnjno rabita prazno sobo, sprejmeta tudi mesto hišnika. Naslov na upravi lista. Doki« išče sobo, gre za sostanovalko k starejši ženski. Vrhovnik Marjeta žel. postaja Celje. »Cinkarna« metalurško-kemična indu- strija Celje išče dve sobi (opremljeni ali neopremljeni) za dva poročena in- ženirja brez otrok. Ponudbe poslati na Kadrovski sektor Cinkarne Celje«. PRODAM Prodam novo visokopritlično hišo z vr- tom v bližini Grobelnega. Informacije pri goslil:ni STANETU-Grobelno. Drevesca češpelj, sliv in pritličnih jab- lan še diobite. Jelen drevesnica Sen- til j-Velen je. Moped »Coiibri« odlično ohranjen 92.000 in moško kolo »Rog« 8.000 proda Stru- peh Kersnikova 1 Celje. CdJstakrvni 7 mesecev star Bemadine« ugodno naprodaj. Brinarjeva 8 Prodam klavir. Blazon Stanetova 16. Prodam rabljeno kuh. opremo, ostalo pohištvo, lončeno peč s sedežem in dve navadni lončeni pečL Jazbiinšek Vrunčeva 28. RAZPISI »Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje razpisuje delovno njesto upravnika Mladinskega doma Tončke Cečeve v Celju. Pogoj: nčitelj ali vzgojitelj z nekaj letno praikso. Ponudbe »prejema imenovana komisi- ja do 15. 3. 1962«. Tekstilna tovarna Juteks Žalec, rae- pisuje delovno mesto »Kurjača parnec« kotla«. Pogoji: 1. Izprašan knrjač, 2. Nastop službe čimprej. Plača po pravilniiku o delitvi osebnih dohodkov. Samsko stanovanje v blakn na razpolago. Avtomehanična delavnica Rogaška Slatina sprejme v delovno razmerje mojstra avtoniehaniika ali visokokvaliri- oiranega avtomehanika z najmanj 9 letno zaposlitvijo na delovnem mest« obratovodje. Strugarje viisokolkvaliificirane in кт»- lificirane. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Vlogo z opisom dosedanje zaposlitve poslati na gornji Aaslov. — Pogoj: odislv- žen vojašiki rok. Cenjene stranke obveščamo, da bo ■ 1. marcem 1962. odprta IZLETNIKO- VA poslovalnica v Velenju — »a- sproti hotela »Paka«. Poslovalnica bo vršila vse posle potovalnega eia- da. PRESENEČENJE ZA VAS e-dnevno potovanje z avionom т 4л- žele sonca, piramid, velblodov la puščav Egipta in Grčijo z ogledom Kaira in Aten v mesecu maju IMk. CENA PROPAGANDNA! РгЦат* sprejemamo do 15. marca 1Ш. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-M in 24-23 uprava Celje, Trg V. kongresa 5 — poštni predal 151 — telefon 23-75 in 20-89 — tekoCl račun pri Narodni banki Celje: 603-21-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 406, četrtletna 200 din —- Inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 di- narjev — Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpisov in objav vsako sredo do 12. ure ▼ oglasnem oddelku, Trg V. kon- gresa 5 Informacije o oglasih, razpisih in objavah dobite le v upravi Celjskega tednika! PRI NAS IN PO SVETU KARNEVALSKI KONFETI Človek bi rekel, kar si Celjani vtepejo v glavo, jim je težko iz nje izbiti. Vsaj pri letošnjih pustnih prireditvah se niso pu- stili prikrajšati. Ker je pustni torek bil veselim Celjanom ne- naklonjen, so se prireditelji od- ločili >.izven tradicije«, da kar- nevalski sprevod po mestu pre- stavijo na nedeljo. Pregovor pa pravi, da nesreča ne pride niko- li sama. In to je tudi res. 2e v torek popoldan se je skoraj zve- drilo in obvestila prek zvočnika ter radia so odmevala v že doma- la vedro vreme. SreCirkusom Nemeček«, Polzela- nov z njihovo gusarsko ladjo ter kurentov, oračev in pozvančinov s Ptujskega polja, bi lahko za formiranje povorke zbrali kakš- no krajšo ulico kot je Cuprijska (bivša Razlagova). Pogled na Celje v nedeljo po- poldan je bil zanimiv. Prvi vtis je dal slutiti, da vsak Celjan premore svojo >marelo<. Od mask s sobotne maškarade se je pojavil samo zmagovalni ipar »smrt in pijani šofer«. Kolektiv cinkarne je z mnogo snaisla za humor dregnil samega sebe pod rebra zaradi plina. Nisem si po- polnoma na jasnem, če je bil ve- likanski in klasični emajlirani pisker simbol klasične proizvod- nje, ali pa je znanilec prihod- njosti po rekonstrukciji Emaj- lirke? Poročno potovanje trgovskega para Tkanine in Ljudskega ma- gazina je bil vsekakor dober na- čin, kako dekle po poroki dobi svoj dober glas... Ce so se me- sarji podstopili »reprezentirati« inšpektoria (mogel je biti le hi- gienski), ki spi spanje pravične- ga, potem ie to slika iz obdobja, ki je že zdavnaj mimo. Kako bi drugače pokazali kaj takega? »Aero« pustni reklamni konvoj je bil najboljši med »komercial- nimi« maškaradnimi objekti. Ne vem, če ne bo moral »fičko«, ki je predstavljal helikopter, v ge- neralno — ropotal je kot tank. Zaključek je bil deževen. Dež je spral balon z dobrotami in nagradami. Oproda princa Kar- nevala ni pripravil k poljubu ni- ti enega para. Najbrž so bile ma- rcie tehnična ovira. Poleg treh ošemljenih godb so bile za uho prijetne tudi nagrade, kajti 50. 30, 20 in 10 »somov« že niso mač- je solze. Karneval je minil. Celjani so se nasmejali in namočili. Drugo leto pa bo pusiovanje ob kresu — če ne bo dež. NAJDRAŽJI GASILEC NA SVETU Maironn Keenley, Američan, je gotovo najdražji gasilec na svetu. Njegova cena, kadar gasi, je 10 milijonov dolarjev. Keenley je gasilec, ki se je specializiral za gašenje požarov v naftnih vrel- cih. Prizor z nedeljske karnevalske povorke. Ženin in nevesta (levo) na poročnem obhodu... Tudi v Mozirju so pustovali. Na sliki (desno) »mrtvi pust« pred pogrebom Naj se zima še tako obotavlja, naposled bo le morala vzeti slovo za eno leto. Pomladno sonce bo polizalo sneg, pregreh otrplo zemljo in zrahljalo posteljico pomladnemu cvetju. Krcš- nje drevja bodo zazelenele in vzcvetele... V krošnjah bodo pele siničke, ščinkavci in kosi jutrnico in uspavanko. Kdo ve, če ne iz hvaležnosti tistemu, ki jim je v ostrih zimskih dneh pod strešico ptičje krmilnice nudil zrnja in loja? Podoknica dobrotniku ... kopanje in smuk po želji Kadar nanese beseda o turiz- mu, imamo precej konzervativne predstave o tej vse bolj razširje- ni panogi gospodarstva. Mislimo namreč, da je dovolj, če so turi- stom na raznolago lepi razgledi. Tiriietni sprehodi, smučišča in po- dobno. Za morje je naša pred- .stava še bolj preprosta: glavno, da je morje toplo in slano... Dežele, kier je turizem skoraj edina gospodarska panoga, po- znajo hude glavobole s turizmom. Ljudje so po prirodi nomadi in se radi selijo. Gostinski obrati pa jih želijo navezati, da bi še in še prihajali, zato si izmišljajo novotarije, ki ne samo da vleče- jo tujce, temveč »požirajo« kupe denarja. Tako so si v Sestrieri v itali- janskih Alpah omislili senzacijo. Smučarji si lahko privoščijo tudi popoldansko kopanje v bazenu na prostem. Vodo segrevajo na 55 stopinj, nad bazenom pa veje blazina toplega zraka, kot pri nas že v nekaterih trgovinah ob vhodih. Tudi mi bi ne verjeli, da je posnetek na naši sliki narejen v februarju, če bi pod okni hote- la (v krogu) ne videli ledene sve- če. Vrh tega so smučišča v bliži- ni hotela ponoči razsvetljena in povsod učiteljev smučanja kar mrgoli. Ko pa pride pomlad in se sneg topi. vzdržujejo na smučiščih sneg s posebnimi pršilci v ugod- ni nizki temperaturi iponoči na umeten način, da bi obdržali go- ste čim dlje. Jasno ie. da so dnevni nenzioni temu primerno visoki. Od 10 do 20 dolarjev na dan v povprečju. V bazenu topla voda, pod okni ledenp svpče ... PRFZGODA I SO SE RAZVESELILI... Vas Krvpvci pri Matkoviču je nedavno dobila električno razsvet- ljavo. »Premiero«, na kateri ie nastopala« elektrika, so hoteli čim bolj slovesno proslaviti, pa so se vaščani dali zapeljati ideji svo- jih mladincev. Popoldan so se vsi radostni zbrali na sredi vasi s petrolejkami v rokah. Zmetali so jih na kup in jih potem kot »ča- rovnice« v srednjem veku še ka- menjali. Toda preteklost se jim je mašče- vala. Na vodu se je nekaj po- kvarilo in Krvavčani so ostali ti- sto noč brez luči. Mladež pa se je iz vsega tega menda naučila enega: da je treba preteklost ven- darle spoštovati. R t K 11 S» O Dekle je sicer lahko revno v zgodovini, toda bogato z datu- mi sestankov,.. * Ce poveste dekletu kakšno skrivnost, gre skozi eno uho no- ter in skozi usta ven k drugemu... Razlika med možem in fantkom se odraža v stroških za njune punčke... * Vse žene trdijo, da so možje lažnivci. In vendar ne prenehajo postavljati vprašanj... Romantišna špekulacija Na Japonskem je veliko deklet, ki ne najilcjo živle ij vkih tovari- šev. V zadnji vojni se ie nesoraz- merje šc p()v(4'iilo. idiličnost in romantika okoli Japonk pa je šla v svet v besedi in sliki. Za Japonke se zlasti ogrevajo Američani. Ameriška vlada po- skuša na nevsiljiv način omeje- vati poroke Američanov s sodob- nimi gejšami. Vendar brez uspe- ha. Na Jajponskem so se razvile prave ženitovanjske agencije, ki propagirajo Japonke kot idealne žene, ponižne, bistre, pridne in zveste. Propagirajo, da so Japon- ke srečne v svoji suženjski vda- nosti možu. In japonska dekleta romajo v svet. Doma se je nekdo obogatil s posredovanjem, dru- žina pa enih ust. Jaiponske neve- ste nosijo s seboj stare navade, toda tudi za nova okolja, kamor pridejo, niso neobčutljive. Torej je romantična šipekulaci- ja vseeno tvegana reč. Pogrsili so vse luči v sobi in ob zvokih iz zvočnika gramofona so se pari zibrli v poltemi. kajti le ulična svetloba je vdirala skozi okna. Domač sin. ki je stregel s pi- jačo, je ostal brez para in buljil po sobi... Oho. Pač! Tam v kotu se je na kavču pretegovala v ritmu vitka postava z masko na očeh. Fant se je prihuljeno kot maček splazil med plešočimi pari k njej, jo zgrabil in vroče poljubil. Klofuta, da je kar počilo. — Pardon, mislil sem. da ste moja sestra ... — je jecljal fant. — Preklemani bedak, je vzklik- nilo dekle, saj sem tvoja sestra! — eportaza bodočnosti • reportaža bodočnosti • reportaža bodočnosti vroportaža bodočnosti • reportaža bodočnost ELEKTRONIKA - hišna pomočnica Inženir dr. Vida Ris — napisati re- portažo. (ll-îO-ra) Tako je bilo zapisano na mojem ko- ledarju ob datumu ČETRTEK 15. JU- LIIA 1982. Zavrtel sem številčnico »video-fona«: ■5400-72 ... Hiidirjevri dolg obraz sem m^ral imeti, kaili namesto prikupne črno'ase znan- stvenice se je na ekranu len-bno sukal magnetofon. To je b4 znak. da nikogar ni doma in da naj sprročim magnetofo- nu kaj mi leži pri duši. Magnetofon je priročen stroj, trda z n'im ni mogore narediti intervjuja. Povedal sem samo svojo želio in še to, da bom zvečer še enkrat klical . . . Zvečer sem spet klical . . . Privolila je in me po\ ab'la . . . Kar sem videl in slišal je vredno pe- resa: V h'ši so bili gostje in neredno mi je bilo. Toda znanstvenica me je p tola- žila, češ ravne to je prilo .n--st zame. — Vidite moja hiša je skrrai kot vse druge. Nekaj pa ima, kar nima vsaka. Imam nevidno h°šno pomočnico, ki nie je danes spet spravila iz zaffate . . Prisluhnil sem. kajti ime Vide Ris je obetal'^ revolucijo v dom. vil». — Danes popoldne smd praznrvaP ob- letnico mature. Takrat, ko ste me kli- cali, sem sedela v veseli družbi na -te- rasi >Adrie« v Opatij . Zuaj pa sem lu pri sv(j h gostih, med katerimi je tudi nio'a tašča . . Saj razumete, llšče bodu svojim snaham večno gledale pod prste, kalv ■ \(.dij i dom njihu\ini sinovom. Mi \erjumete. da o vsem tem obisku pred tremi urami še n'sem nič vedela? Odkimal sem, ker res nisem verjel. — Pa je res. Imam navado, da vselej, kadar sem ¿doma več ur. vsaj enkrat pckličem domov in magnetofon mi pove vse, kar je zabeležil. T • sem storila tudi v Opatiji. Prieg vašega spororil« je bil:, na traku (udi spor« čilo tašče, di' se z otroci, ki so b'ii pri njej na počitni- cah, i»ripelje л večernim vlak( m. .^i sreča, da ne mara potovati z letalom . . No, vse je šlo po sreči. K(. je pr'šla je bila hiša nared. kokoš pečena, vin< I hlaients tla ološčena. okna pomi't» Sicer pa je bilo to antovo še fdi«' sem jaz prestopila prag. Do taščinegu pr'h da sem 'mela le tfïliko časa da sen dilla sveže rože v vaze. Brž'^as sem kazal zel • nejeverni ( brìi Prijela me je pod roko in me peljal p stanovati iu. Obstala sva pred c^dpi timi vrati kot shramba male s-ibice. N iijei ie izgledal . kot v avtcmat'čni le lefinski centrali. — T' le je paša hi^na romočnici« Pravzaprav vse hkrati: KiiSarica. о»г«_" ka čuvarka. sobarica, hišni detektiv in niuj zasebna tajnica. Tole s<' nravzapra- le njeni možgani ali glava. Njene roke. <č , u-esa n drugo pa je povs d . . . Kol ste uganili, je to elektronska ni.pri<" ki sem j • .uko izpopolnila, da uboga na poseben znak tudi preko tele- fona . . . Tako ^e mi je posrečilo vse, kar sem vam pripovedovala ... Ko sem zvedela za ob'sk, sem »Elektroniki« naj- prej naročila naj prezrači hišo. Avto- matično s(. .>e likna odprla in spet /.a- pila, k(. je bilo prezračeno. Potem mi je očistila okna. Ta naprava deluje ta- ko, da pu š'pah и.ф e teči s čistilnim sredstvom pomešana vrda. Ko je steklo čisto, ga ventilacija hitro < suši. Čišče- nje tal je opravil avtomatični lošč'lec, ki obere vsak centimeter tal in se po^ tem pohlevno brez pohval«* vrne v sm'J kot . . . No, kokoš »em imela že pri- pravljeno za večerjo v »lJUra-ne('ic''«< Na mig se je peč prižgala in odnehala velik« bolj ( b pravem času. kot če bi jaz sama stala poleg . . . Jezilo me j< le to, da sem preko »video-fona« videla na ni'zi uvele rože v vazi. Skoraj bi bila (ibupala. toda domislila sem se hišne televizijske тгеле. Ena med sne- malnimi kamerami kontrolira vrt, da lahke iz delovne s( be vidim, kaj poin« otroci, če so nn vrtu. Ukazala sem naši »Elektroniki«, da me poveže z vrtom.-' Čudovito. Ob poti so se ravno to po- l>oldne razcvetele glad'ole ... Te sei" potem spotoma natrgala in zamenjala ' uvelimi. Da bi jih na poti domov kupiltti je bilo že prepozno ... Me zdaj ra- zumete? Res. /daj sem vedel, da je res, ka' je govorila poprej. Razumel pa nisem vsega, trda kar je glavno, ugotovil seni zakaj je inženir dr Vida Ris bila tak« pomembna, da je bilo (reba z njo nare- dili interviú in reír rtažni znnis N'C izum je prav tedaj stekel po tekocetf traku v velki industrijski huli. To. ka' sem videl, je bil prototip. Danes je četrtek 15. julija 1982. Spo- znal sem hišno pomočnico, ki je ni m"* »oče ušripn'ti za lička. Raduved -n 'i«""', kai bom videl in poslušal čez lede" dni, k . bom šel na po-t cd Ljublja" do LiibMie po elektronski cesti? Cevo Sark Stanovanje bodočnosti... in že sedanjo,ti.