Proizvodnja se vraca v Evropo! ›› Prav ste prebrali. Kazalniki, ki so zadnja desetletja kazali predvsem v eno smer – seli­tev proizvodnje vseh vrst v države z nižjimi stroški delovne sile, se pocasi, a pomen­ljivo obracajo. Pravzaprav se krepita tako proizvodna aktivnost v Evropi kot v ZDA, predvsem na racun vedno naprednejših tehnologij, ki jih podjetja ne nazadnje tudi potrebujejo, da (p)ostanejo konkurencna. Nove procesne tehnologije so marsikje temeljito pomladile ali celo prerodile proizvo­dnjo. Inovativni koncepti obdelave materialov lahko podvojijo neto energetsko produktiv­nost, kar podjetjem omogoca vse hitrejšo iz­delavo energetsko ucinkovitih izdelkov visoke kakovosti po konkurencnih cenah. Vzpon novih tehnologij sliši na ime Industrija 4.0. Povezanost sistemov, aplikacij in strojev ter vseh mogocih podatkov ni napadla zgolj na­ših zasebnih in poslovnih življenj, temvec tudi proizvodnjo. Prica smo vse vec aplikacijam v predelovalni industriji. Vkljucevanje pame­tnih proizvodnih metod podjetjem omogoca, da je njihova proizvodnja avtonomna, cenejša in ucinkovitejša. Eden izmed prebojnih pristopov je proizvo­dnja brez osvetlitve, ki se nanaša na tovarne, ki delujejo samostojno in ne potrebujejo cloveške prisotnosti. V njih delajo roboti, torej je sistem osvetlitve povsem odvec, pravzaprav lahko vec robotov deluje skupaj v popolni temi. Ta scenarij, ki ga sicer ponekod v svetu poznajo že desetletje, ni vec dalec od Slovenije. Zgovoren primer je japonski pro­izvajalec robotov FANUC, katerega tovarna brez osvetlitve šteje že spoštljivih sedemnajst let. V tej tovarni roboti izdelujejo druge robote – povsem brez nadzora cloveka tudi po mesec ali dlje. Stopamo v dobo pametnih tovarn in pametne proizvodnje. Roboti, umetna inteligenca, rešitve s podrocja interneta stvari so ene izmed nosilnih tehnologij s podrocja digitalizacije proizvodnih okolij, na katerih temeljijo pametne tovarne. Izobilje najrazlic­nejših v realnem casu obdelanih podatkov bo v kombinaciji s pametnimi roboti poskrbelo za minimiziranje stroškov in napak v proizvo­dnji, za bolj prilagodljivo proizvodnjo itd. O pametnih tovarnah smo v Sloveniji že veliko govorili. Tudi pisali. Zdaj prvo celo gradimo oziroma gradijo. Novice o tem, da Yaskawa Slovenija skupaj z nemškim pod­jetjem s povsem slovenskimi koreninami – RoboticsX – gradi prvo tovarno s pametnimi roboti pri nas, sem se iz srca razveselil. Stala bo v Kocevju, v obratovanje pa bo predana predvidoma februarja prihodnje leto. Cez štiri mesece se bo torej Slovenija vpisala na zemljevid držav, ki premorejo pametne tovarne. Verjemite, ni tako pester kot sicer, seznam vendarle ni dolg. Želim pa si, da bi prva slovenska pametna tovarna kar se da hitro dobila posnemovalke, domace posne­movalke, da ne bo pomote. Želim si, da bi postala kamencek, ki bo sprožil plaz v domaci proizvodno naravnani industriji. Pri reviji IRT3000 vas, cenjeni narocniki, kar naprej razvajamo. Skrbimo za vašo odlicno obvešcenost, izobraževanje in vcasih tudi za razvedrilo. V tokratnem žrebanju med našimi zvestimi narocniki, nagrado (igra LESS) prejmeta: • PRO - TRG KOVAC, d.o.o., Rudi Kovac, Zrece • BIA SEPARATIONS d.o.o., oddelek tehnologija, Ajdovšcina Sodelujte tudi vi. Podaljšajte narocnino ali izpolnite narocilnico na spletni strani www.irt3000.si. Letna narocnina znaša samo 50 evrov, narocnina na e-revijo pa 30 evrov. 138 Vzdrževanje in tehnicna diagnostika 8 Utrip doma 138 Ucinkovito cišcenje delov se zacne s pravo košaro 140 Sistem za separacijo dima in oljnih meglic za obdelovalne stroje proizva­jalca 3nine 142 Zmogljiv sistem za termografijo z odzivom na periodicno motnjo 144 Podjetje Kipp Umwelttechnik GmbH uporablja tehnologijo TubeMaster 148 Ucinkovito uresnicevanje spremenjenih zahtev pri cišcenju posameznih faz proizvodnje 150 Združljivost mazalnih masti 152 Podjetje Pfeiffer Vacuum je odprlo nov visokotehnološki proizvodni obrat v Romuniji 154 HYDAC-ovo energijsko ucinkovito filtriranje z novimi filtri družine Optimicron 156 Konferenca Polytrib 2018 157 Elektromotorji z velikim premerom gredi in visokim navorom 158 Poletna šola strojništva 2018 160 Odskocna deska na trge 160 držav 162 Šola vzdrževanja hidravlicnih naprav – 7. del 8 Evropa ne želi birokratizacije inovacij 11 3D-tisk kovin za napredek gospodarstva in izobraževanja strojnih inženirjev 14 FUTURE 4.0 17 25 let podjetja Halder, d. o. o. 20 Konkurencnost podjetij se gradi na razvoju zaposlenih 24 Vracanje proizvodnje v Evropo in znotraj Evrope 28 28. Strokovno srecanje kovinarjev 36 Z gospodarsko in davcno politiko moramo zniževati tveganja za podjetja 38 Prejemnik priznanja Vkljuci.Vse 2018 je Droga Kolinska 42 Obisk nemških orodjarjev 44 Tovarna leta 2018 je Krka z obratom Notol 2 54 Proizvodnja in logistika 60 Prvaki inovacij na sticišcu znanosti, tehnologije in umetnosti 62 Kdor zavira, bo zadnji: proizvodnja na prehitevalnem pasu 64 Spremembe, ki jih prinaša »4. industrijska doba« 68 InfraTec sodeluje v evropskem projektu SPIRIT 70 Vpliv uspehov strojnega vida na vodilne svetovne trge 72 Pripravljeni na prihodnost – livarna investira v integrirano rešitev 82 Najhitrejši in najnatancnejši laserski skener 84 To, kar je dovolj dobro danes, bo že jutri preslabo 86 Merilna naprava za merjenje karakteristik magnetnega traku 92 Nov kompakten tockovni oznacevalnik z integrirano krmilno enoto 95 Digitalizacija poslovanja in njen vpliv na delovna mesta 102 Sejem AMB 2018 je postavil nove standarde 106 Kabelski pribor za živilsko industrijo 108 SCARA postavlja nova merila uspešnosti 112 Pametnejše vpenjanje in prijemanje 114 Partnerstvo Kistlerja in BIG KAISER-ja za natancno merjenje rezalnih sil 117 PIAB: Dizajniran za dvigovanje in ne za cišcenje 119 Vrtljive drsne mize, toge in robustne 121 Z industrijo 4.0 podatki igrajo pomembno vlogo 123 Rotacijsko prijemalni modul EHMD 132 Predstava za industrijo s prihodnostjo 164 Spajanje materiali in tehnologije 164 Primerjava dveh veclaserskih 3D-tiskalnikov 165 Nova ekstrakcijska miza KEMPER TheSlagger preprecuje dolgotrajne zastoje med rezanjem 167 Popis livarske industrije v Združenem kraljestvu kaže na rast, vendar izzivi ostajajo 168 Tehnologija pametne ekstrakcije: KEMPER dodatno digitalizira varnost pri delu 174 Vpogled v konferenco o vodenju livarn 175 Kompakten, z velikim radiusom 176 Nizek vnos toplote za stabilne varjene spoje 178 Tlacno litje – ekonomicen proizvodni postopek že od industrijske dobe 180 Modularni kompletni sistemi za racionalno izdelavo klinc spojev 182 Obisk pri podjetju VARESI: Dan v znamenju varjenja in rezanja 184 TOX® Kraftpaket line-X za preskok v zmogljivosti 188 AST zmanjšuje cas TIG-varjenja za do 75 odstotkov z EWM 190 Mreženje od pisarne do obdelovanca Sistem za separacijo dima in oljnih meglic za obdelovalne stroje proizvajalca 3nine Kompakten, z velikim radiusom 0 0 Najhitrejši in najnatancnejši laserski skener 0 0 3D-tisk kovin za napredek gospodarstva in izobraževanja strojnih inženirjev Inovacije, znanje in izkušnje za zanesljivo in ucinkovito cišcenje izdelkov – danes in v prihodnosti Livarstvo in jeklarstvo: prihodnost je digitalna HRC: Kombinacija cloveških in robotskih prednosti 170 66 146 Dr. Roberto Viola Evropa ne želi birokratizacije inovacij Jernej Kovac Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (DG Connect) je služba Evropske komisije, pristojna za politiko Evropske unije na podrocju enotnega trga, internetne varnosti, digitalne znanosti in inovacij. Svoje široko poslanstvo izpolnjuje s pripravljanjem in izvajanjem politike Komisije na podrocjih digitalnega gospodarstva in družbe, raziskav in inovacij, podjetništva in industrije ter kulture in medijev. »» Dr. Roberto Viola, znanstvenik, izumitelj, pedagog, pianist in generalni direktor DG Connect pri Evropski komisiji ob uvodnem nagovoru na konfe­renci z naslovom Umetna inteligenca v umetnosti in znanosti – strategije za odgovorne inovacije na Festivalu Ars Electronica 2019 osredinil: »Imate nekakšen trikotnik med ljudmi, tehnologijo in umetnostjo. To je nekaj, cesar ne morete lociti. Gre pravzaprav za enovito zadevo. In tako je bilo vselej v zgodovini cloveštva.« | Foto: vog.photo Od septembra 2015 DG Connect uspešno vodi generalni direk­tor dr. Roberto Viola. Pod varstvom doktorja znanosti s podrocja elektrotehnike z zakljucenim MBA delujejo direktorati za umetno inteligenco in digitalno industrijo, elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, digitalne odlicnosti in znanstvene infra­strukture, strategije politik in ozavešcanja, prihodnjih omrežij, enotnega digitalnega trga, podatkov, digitalne družbe, zaupanja in kibernetske varnosti ter medijske politike. Direktorat, ki je med desetimi politicnimi prednostnimi nalogami Komisije zadolžen za uresnicitev enotnega digitalnega trga in za spodbujanje naložb, rasti in ustvarjanja delovnih mest, je eden izmed najvecjih gene­ralnih direktoratov Evropske komisije, z vec kot tisoc zaposlenimi v Bruslju in Luksemburgu in razpolaga s približno petino celo­tnega evropskega proracuna za raziskave. V okvirnem programu Unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je v obdobju med letoma 2018 in 2020 odgovoren za uresnicitev znanstveno-razi­skovalnih projektov v višini 6,3 milijarde evrov. Znesek vkljucuje tudi 1,7 milijarde evrov namenjenih dejavnostim za digitalizacijo in preoblikovanje evropske industrije in storitev. Dr. Viola je na Festivalu Ars Electronica 2018 v Linzu prijazno sprejel naše povabilo in spregovoril o delu, nacrtih, vizijah znan­stveno-raziskovalne, tehnološke in digitalne odlicnosti, namenje­ne preudarni prihodnosti Evrope, ki jih v imenu Komisije vrši v pristojnem Direktoratu. Jernej Kovac: Dejavnosti DG Connect zajemajo zelo razlicna in obsežna podrocja. Katere so vaše najpomembnejše predno­stne naloge do leta 2020, ko se zakljuci sedemletno poglavje delovanja? Dr. Roberto Viola: Naše osrednje naloge bi postavil na dve kartezijanski osi. Na eni strani gre za vzpostavitev evropske digitalne skupnosti, tega edinstvenega trga, ki deluje, in tu je nekaj dobrega in pomembnega že ustvarjeno. Ko danes potujete po Evropi, nimate vec digitalnih mej, mobilnih gostovanj ni vec, evropski uporabniki lahko brezskrbno pretakajo digitalne vsebi­ne, po enakih pravilih za varovanje zasebnosti, in uredili smo še veliko drugega. Vsakdo se kjerkoli v Evropi pocuti njen digitalni državljan. To je pomembno. Vendar se ukvarjamo še s številnimi vprašanji glede pravil prihajajocih v Unijo. Ce želimo postavljati pogoje na globalni, svetovni ravni in delovati skupaj, potem moramo vedeti, kako razvijati skupnost. To smo znali udejanjiti z enotnim digitalnim trgom. In potem je tu še druga dimenzija, ki jo sestavljajo vešcine in sposobnosti. Evropa ni in ne more biti le velik trg, temvec mora predstavljati podrocje, kjer imajo znanstveniki in podjetja resnic­no priložnost za tekmovalnost, konkurencnost in mora ponujati izdelke, storitve, procese, spreminjati družbo ter tudi konkuri­rati na svetovni ravni. To je podrocje digitalne preobrazbe naše družbe in našega gospodarstva. Ce pogledate naš program za nov financni okvir imenovan Obzorje Evropa, ki smo ga pred kratkim predstavili, potem vidite nekaj naših prioritet – masovni podatki, visoko zmogljivo racunalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, preobrazba javnih storitev, kot npr. block­chain tehnologija. Opažam, da je zadnja priložnost tudi za Slove­nijo. Slovenska vlada si namrec zelo prizadeva, da bi Slovenija tu odigrala pomembno vlogo. Za udejanjanje prioritet so potrebni opolnomoceni ljudje. V ta namen je naša prioriteta tudi razvoj naprednih oziroma potrebnih vešcin, ki omogocajo izpolnjevanje ciljev. DG Connect se v iskanju optimalnosti nekako giblje v polju omenjenih osi v smislu kartezijaske geometrije. JK: Kako ocenjujete trenutno stanje razvoja informacijsko­-komunikacijske tehnologije (IKT) in njeno izvajanje v državah Evropske unije in na evropski ravni v primerjavi z Združenimi državami Amerike, Kitajsko in Japonsko? RV: Naš direktorat vsako leto izdaja in dopolnjuje indeks DESI, kjer si lahko vsakdo sestavi svoj benchmark, lahko jih med seboj tudi primerja. (Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) je sestavljeni indeks, ki povzema pomembne kazalnike o evropski digitalni uspešnosti in spremlja razvoj držav clanic EU na podrocju digitalne konkurencnosti. op. a.) Letos smo izdali tudi mednarodni DESI, omogocene so primerjave tudi z ZDA, Kitajsko in Japonsko. Omenim naj, da so rezultati indeksov zelo zanimivi. Ce vzamemo pet najbolj naprednih evropskih držav in recemo “to je Evropa”, potem bi bila Evropa pred ZDA in Kitajsko na številnih podrocjih, recimo pri širjenju širokopasovnih kompetenc ter znanju v družbi o koristih interneta. Ce Evropo vzamemo v dejanskih geografskih razsežnostih, torej v celoti, potem Skupnost držav clanic in Evro­pa nekoliko zaostajata za omenjenimi državami. Torej podatki nakazujejo dejstvo, da obstaja vrzel med Evropo, ki napreduje, in Evropo, ki se napreza in zaostaja pri dojemanju pomena podro­cja digitalizacije. Podobno neenakomeren razvoj se dogaja tudi na podrocju infrastrukture in kompetenc. Poudarjam, da je kljub temu pomembno ostati na isti ladji in krmariti z enako hitrostjo. Tudi pri naprednejši Evropi se soocajo s številnimi težavami, zlasti ob zelo širokopasnovnem internetu, opticnih vlaknih v domovih, torej velikih investicijah v novo generacijo mobilne tehnologije 5G. Tudi pri kompetencah bolj napredne umetne inteligence se soocamo s težavami. JK: Vaš predhodnik g. Robert Madelin je leta 2014 na naše vprašanje, na katerem IKT podrocju pricakuje najbolj napre­dne tehnološke inovacije, poudaril robotiko in razlicne nove na­cine spletnih interaktivnih izkustev. Kakšen je štiri leta kasneje vaš pogled na njegova videnjain predvidevanja? RV: Vidite, kako se zadeve spreminjajo? Robert je vsekakor imel prav. Kaj je pravzaprav povedal Roberto? Roberto je na nek nacin izpostavil zadevo, ki je danes pravzaprav v domeni umetne inte­ligence. Lahko bi rekli, da gre za umetno inteligenco v povezavi z evolucijo na podrocju robotike in tudi s številnimi novostmi na samem podrocju umetne inteligence. Nekako smo prešli iz fizikal­nosti premikajocih in delno avtonomnih predmetov k entitetam, recimo inteligentnim, ki dopolnjujejo oziroma celovito nadome­stijo cloveka. V zadnjih štirih letih zaznavamo še zlasti siloviti ra­zvoj podrocja 3D tiskanja in tudi naprednih tehnologij za uporabo podatkov. V enakem obdobju se je zacuda popolnoma spremenilo zaznavanje in vrednotenje socialnih medijev v družbi. JK: Razvoj tehnologije je silovit, napovedovanje prihodnosti precej nehvaležno. Kako ste zadovoljni z doseženimi rezultati, pa tudi z ustvarjalnostjo evropskih znanstvenikov, tehnologov in inovatorjev, ki sodelujejo pri nastajanju radikalno novih tehnologij z visokim tveganjem v shemi prihodnjih in nastajajo­cih tehnologij (FET)? RV: Na FET smo izredno ponosni. Menim, da je FET naš vzor­ni model. To vam govorim iz lastnih izkušenj, saj kamor po svetu potujem, FET povsod slavijo. FET je (daljši premolk) veliko stvari. Gre za inovacije, ki prihajajo od spodaj. Gre za predirljive inovacije. In potem gre za skupne raziskave t. i. FET Flagship. V tem trenutku se v okviru Flagship vršijo raziskave kvantne fizike, grafena in clovekovih možganov. V tem trenutku vzpostavlja­mo nove skupne raziskave na temo baterij prihodnosti. Gre za generacijo post litijionskih baterij, ki trenutno predstavlja enega izmed najpomembnejših izzivov naslednjih dveh desetletij. Pri FET gre za nekakšne misije proti Luni, gre za velike izzive, ki združujejo najboljše evropske znanstvenike in tehnologe ter spodbuja skupno ustvarjanje. V prihajajocem programu Obzorje Evropa smo poskušali zasnovo skupnih sodelovanj Flagship razširiti na zasnovo misij. S tem želimo omogociti vec prostora iskanju ustvarjalnih odgovorov na pomembne družbene izzive. S programom smo zelo zadovoljni, na valu dosedanjih ucinkov bomo z dejavnostmi nadaljevali in jih nadgrajevali. JK: Komisija v inovativno okolje uvaja Evropski svet za inova­cije (EIC) in Skupino strokovnjakov za umetno inteligenco na visoki ravni. Ali lahko pojasnite njuni poslanstvi in izpostavite glavne naloge? RV: Najprej naj izpostavim EIC, kjer gre za združevanje pred­stavnikov interesnih skupin s skupno zasnovo rasti in širjenja inovacij. Gre za inovacijske procese, inovacije, ki prihajajo od spodaj, zato jih morejo voditi njeni snovalci, inovatorji sami. V nasprotnem primeru pride do nezaželenih tveganj. Kakšnih? Z vodenjem od zgoraj navzdol tvegamo birokratizacijo inovacij, kar bi se utegnilo zgoditi, ce bi program centralno vodile npr. osebe iz Bruslja. Nic nimam proti bruseljskim uradnikom, saj tudi sam spadam mednje, a EIC potrebuje strokovnjake s terena, osebe, ki poznajo in aktivno delujejo na podrocju inovacij. Želimo, da stro­kovni svet postane svetilnik, ki pomaga usmerjati vire in napore v smeri, ki zagotavlja inovatorjem najboljše pogoje ustvarjanja. Skupina strokovnjakov na visoki ravni udejanja našo strategijo na podrocju umetne inteligence. Tudi tu gre za uresnicevanje delovanja s predstavniki najširših interesnih skupin, z namenom iskanja in razumevanja glavnih tehnoloških izzivov. Slednjim se pridružujejo tudi eticni, moralni in pravni izzivi. Ustvarili smo dvoje – omrežje, zvezo za umetno inteligenco, ki v tem trenutku združuje 1500 podjetij, ki aktivno sodelujejo v spletni platformi. Vanjo se lahko pridruži vsakdo in prispeva k izpostavljanju in reševanju najpomembnejših izzivov podrocja. Predvidevamo, da bodo rezultati skupine zbrani v listini idej, pa tudi nekakšen nacin življenja umetne intelligence, ki bo vklju­ceval številna vprašanja, norme, obnašanje, kodekse, npr. eticne kodekse za podjetja. Skratka, nastal bo zbir nekaterih nacel, kjer lahko vsakdo prispeva svoj del. Dokument bomo predstavili Zvezi, v upanju, da se bodo vsi predstavniki interesnih skupin s tem strinjali in nadaljevali z zacrtanim delom. Skupina visokih predstavnikov je nekakšna naša rezerva sive snovi. JK: Kako lahko revolucionarne in prebojne tehnologije kot so umetna inteligenca, napredna robotika, avtonomna vozila in ostali nedavni prebojni znanstveno-raziskovalni dosežki širijo blaginjo prebivalstvu nasploh? RV: Ce vzamemo pod drobnogled naštete tehnologije in analizira­mo njihova razmerja med stroški in koristmi, ki jih prinašajo druž­bi, zagotovo dobimo pozitivni znak +. Za primer vzemimo samovo­zece avtomobile. Veste, racunalnik ne pije alkohola. Racunalnik ni poln hormonov in svoje hitrosti ne dokazuje drugemu racunalniku. Samopotrjevanje na cesti mu je tuje, za razliko od sprejemanja razumnih odlocitev glede hitrosti, poti. Z drugimi besedami, upamo, da bo, z vpeljavo omenjene tehnologije na ceste, izginilo 95 % prometnih nesrec, ki jih povzroci clovek. Ali veste, kaj pomeni milijon mrtvih manj na cestah? Zavedamo se, da je še veliko za narediti, da gre v tem trenutku za nekakšno vojno, ki je podobna ceni, ki jo placujemo za inovacije. Vendar pa lahko, glede na doslej videno, pricakujemo zmago. Nove tehnologije, ki so ustvarjene po meri uporabnika, preprecujejo tudi cestne zastoje. Gotovo poznate študijo iz Združenih držav, ki pojasnjuje nastanke prometnih zamaškov, ki unicujejo naše življenje na slovenskih, italijanskih ali avstrijskih avtocestah. Nastanejo preprosto zaradi nakljucnega na­cina, kjer clovek poskuša pospeševati, zavirati, pospeševati, zavirati. Takšno pocetje ustvarja agregacijo, ki je prakticno neizbežna. Ce bi v promet vpeljali sistem samovozecih vozil z uravnavano hitrostjo in spremembami vozišc, bi se kolonam na cestah izognili. Pomislite na veselje državljanov, ki potujejo na pocitnice v prelepo Slovenijo, ce na cestah ne bi bilo zastojev in takšnega onesnaženja zraka. Poglejmo podrocje medicine. Posedujemo dokaze, da uvedba umetne inteligence v diagnostiko vodi k izboljšanju sposobnosti in zanesljivosti dolocanja diagnoze. To je pomemben dejavnik. Npr. pri nekaterih diagnozah tumorjev zaznavamo, da umetna inteligenca v povezavi s specialisti medicine izjemno izboljša detekcijo stanj pacientov. Podatki ucinkovitega sodelovanja medicinske stroke z umetno inteligenco pri odkrivanju raka dosegajo 96 % uspešnost stopnje detekcije. Torej mislim, da ponujamo boljši svet, vendar obstajajo tvega­nja in stvari, ki jih moramo bolje razumeti. JK: Kako je potrebno pripraviti družbo za varno uporabo umetne inteligence s pravnega in eticnega vidika? RV: Poudarili ste pomembna vidika. Menim, da je z eticnega vidika najpomembnejše razumevanje in iskanje odgovora na dej­stvo, da nihce ne želi postali del tistega, kar poimenujem družba iz Posebnega porocila (ang. Minority Report society = Tęrmin je povzet po znanstvenofantasticnem filmu režiserja Stevena Spielberga iz leta 2002, ki se dogaja v letu 2054 in definira vzpo­stavitev popolnega sistema cloveštva z dolocitvijo predzlocina kot najnaprednejše oblike boja proti kriminalu op.a.). Družba, ki ljudi kaznuje z zaporom le zato, ker je nek algoritem dolocil, da bi oseba v prihodnosti verjetno zagrešila kriminalno dejanje. Ali pa algoritem, ki neizpodbojno doloci, ce je poslovni partner upravicen do bancnega posojila. Tudi algoritem, ki izbere kan­didata za prosto delovno mesto. Veste, algoritmi imajo, kar smo ugotavljali na lepi vcerajšnji konferenci Ars Electronice, težave s pristranskostjo. Zakaj? Ker se algoritmi napajajo s podatki. Goto­vo ste seznanjeni z dejstvom, da se z IKT podrocjem ukvarja 80 % moških in 20 % žensk, kar je velika težava. Sporocate omenje­ne podatke algoritmu in mu prepustite odlocitev. Koga bo izbral: moškega ali žensko? JK: Moškega. RV: Moškega. Voilŕ. Torej, eden od naših velikih izzivov je prepricanje, da tisto, kar uporabljamo, najprej procesira, deluje z zanesljivimi podatki, obenem pa prihodnosti ne doloca vnaprej. Koncna odlocitev mora ostati v domeni cloveka in ne stroja. Upoštevanje tega je velik izziv. Vprašanje o pravnih vidikih, tehniki, to zlahka razumemo, je pravzaprav izziv glede odgovor­nosti. Odgovornost uporabe avtomobila nosita tako izdelovalec kakor uporabnik. A pri avtonomnih vozilih je drugace. Kako je tu lahko odgovoren uporabnik? Kakšno odgovornost sploh lahko pripišemo uporabniku? Kdo pravzaprav odgovarja za težave pri delovanju? Hkrati pa, kdo je odgovoren, ce sistem ne daje doloce­nega rezultata? Pri obicajnem avtomobilu recimo preskus mehan­skih obremenitev vozniku sporoci težave, ki jih lahko med vožnjo uporabnik reši. Kako ob tem ravnati pri avtonomni vožnji? JK: Kako inteligentne nas lahko stroji naredijo? RV: Morda ste mi zdaj postavili vprašanje vseh vprašanj. (smeh) Veste, vcasih se sprašujem, ce se svet bliža clove­štvu neumnežev. Se spominjate filma Jaz, robot (Ameriški znanstvenofantasticni film, režiserja Alexa Proyasa iz leta 2004, ki se dogaja v prihodnosti, v letu 2035 in je posnet po istoimenskem romanu Isaaca Asimova iz leta 1950. op.a.), kjer se inteligentni roboti med seboj bojujejo. Tam so prisotni še tisti neumni ljudje, ki hrustajo pokovko in ob tem na televizij­skih zaslonih gledajo pornografske filme. Menim, da moremo prepreciti tovrstna tveganja in scenarije poti družbi. Kako? Temeljna težava družbe so vešcine. Kaj moramo uciti naše ucence in študente v prihodnje? Kako naj spoštujemo in ne­gujemo stvari za katere menim, da morajo ostati v cloveškem DNK? Vzemimo primer igranja inštrumenta. Vceraj sem se pogovarjal z znanstvenikom z bostonskega MIT Media Laba. Pripovedoval mi je, da poskušajo v kolektivni spomin ujeti postopek igranja klavirja. Nadalje pa igranje klavirja prepu­stiti umetni inteligenci. Cudovito. Vendar jaz sem pianist, petnajst let sem potreboval za odkritje tistega dotika, umetna inteligenca bo zanj potrebovala pikosekundo. Morda me bo to frustriralo. Morda ne bom vec sedel za klavir, ce bo klavir v moji sobi virtualno igral Rubenstein. Morda sem nekaj v cloveku izgubil. Kje je torej meja? Kje je meja med biti boljši, se uriti, izboljševati sebe ter posedovati pomoc v strojih? Menim, da mora imeti generacija naših otrok in vnukov izzive sami s seboj. To je izjemno pomembno, sicer tvegamo družbo iz Posebnega porocila ali Jaz, robot družbo. JK: Izzivov prihodnosti ne zmanjka. Ce bi Leonardo da Vinci živel tukaj in zdaj, kaj bi bilo njegovo ustvarjalno žarišce? RV: Umetna inteligenca. Ravno vceraj sem v svojem govoru poudaril, da bi se Mozart v današnjem casu takoj in nedvomno posluževal umetne inteligence. Seveda, ker ti geniji so vedno uporabljali tehnologijo do maksimuma. Še vec, razvijali so jo in premikali njene meje. Pomislite na da Vincijeve barve, na eksperimente, iznajdbe, ki jih je dognal. Pomislite na rdeco bravo Rubensa, ki mu je omogocila slovite likovne stvaritve. Nov prah rdece barve je tedaj predstavljal nov svet. Leonardo bi danes gotovo užival status tehnološkega geeka. Dr. Roberto Viola »» Pogodbena javno-zasebna partnerstva imajo strateško vlogo in so glavnega pomena za podporo IKT v celotnem programu Obzorje 2020. Tovrstna sodelovanja prispevajo k boljšemu prilagajanju podpore Unije raziskavam in razvoju IKT z industrij­skimi strategijami in odpravljanju razdrobljenosti podpore na podrocjih 5G, masovnih podatkov, robotike, fotonike, mikroelektronike, proizvodnih tehnologij – tovarn prihodnosti, visokozmogljivega racunalništva in kibernetske varnosti. Za izvajanje takih del in nalog je v Uniji zadolžen DG Connect. Dr. Roberto Viola »» Dr. Roberto Viola je pred službovanjem na Direktoratu Evropske komisije zasedal vodilna mesta na Evropski vesoljski agenciji, italijanski Agenciji za nadzor komunikacij Agcom, organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije BEREC, skupini evropskih regulatorjev ERG in skupini za politiko radijskega spektra RSPG. Kot generalni direktor DG Connect je od­govoren pristojni komisarki za digitalno ekonomijo in družbo Mariyji Gabriel ter Andrusu Ansipu, podpredsedniku Evropske komisije in komisarju za enotni digitalni trg. Njegov direktorat je zadolžen tudi za pripravo osnutkov evropskih zakonodajnih predlogov. | Foto: vog.photo INTERVJU Dr. Roberto Viola 3D-tisk kovin za napredek gospodarstva in izobraževanja strojnih inženirjev ›› Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo so v zacetku oktobra odprli Laboratorij za 3D-tisk kovin, ki so ga postavili skupaj s partnerji iz gospodarstva. Pol milijona evrov vredna oprema bo v pogonu skoraj 24 ur na dan. Miran Varga V laboratoriju za 3D-tisk kovin bržkone ne bo nikoli dolgcas, saj uvaja inovativen poslovni model povezovanja in sodelovanja znanosti ter gospodarstva. V njem sodelujejo družba SiEVA, SRIP ACS+, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani in partnerji, kot so Cimos, Domel, Hidria, Iskra Mehanizmi, Kolektor Group, Livarna Maribor, TECOS, TPV, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zavod za gradbeništvo Slovenije ter Zavod 404. Partnerji so namrec zbrali sredstva za nakup vrhunske opreme za 3D-tisk kovin, zanjo so odšteli okoli pol milijona evrov, oprema pa je namešcena v novo odprtem Laboratoriju za 3D-tisk kovin na ljubljanski Fakulteti za strojništvo. Namen tovrstnega sodelovanja je namrec neposredno vkljucevanje študentov in profesorjev v delo laboratorija na konkretnih projektih industrije in hitrejši prenos znanj v obeh smereh. »Slovenija je potrebovala rešitev, kakršna je skupni laboratorij za 3D-tisk kovin. Gre za zelo perspektivno podrocje. Vloga 3D-tiska je iz dneva v dan vecja v avtomobilski industriji in drugih panogah. Kot strateškega so ga prepoznali tudi naši clani, teh je vec kot sto,« je povedala Tanja Mohoric iz SRIP ACS+. Skupaj z razvojnim cen­trom SIEVA so nato proucili možnosti za vzpostavitev laboratorija in obenem vzpostavili nov poslovni model, ki je pristna inovacija na podrocju povezovanja znanosti in gospodarstva, saj so doseda­nje oblike sodelovanja fakultet in gospodarstva pretežno temeljile zgolj na donacijah opreme fakultetam. Tokrat pa je Fakulteta za strojništvo v Ljubljani aktivni vlagatelj, pri cemer laboratorij daje v uporabo partnerjem iz gospodarstva. Ker je partnerjev vec kot deset, je jasno, da ti perspektivnega laboratorija ne morejo spre­meniti v lastni razvojni ali inovacijski center. Delo na projektih bo potekalo v skupni organizaciji, pri cemer je vsak partner imenoval predstavnika, ki bo sodeloval v skupini s profesorji in študenti. Ti bodo namrec skupaj iskali ustrezne rešitve za izzive, ki jih bo izpostavila industrija. »3D-tisk je danes prisoten v letalski industriji, energetiki, medici­ni, pospešeno se uvaja v avtomobilsko industrijo. Zahteva pa veliko raziskovalnega dela, drugacnega razmišljanja, konstruiranja. Tudi mi smo si postavili merljive cilje, od 3D-natisnjenih sklopov ali delov, ki bodo zamenjali s klasicnimi postopki izdelane komponen­te v avtomobilu, pricakujemo, da bodo vsaj 15 % lažji, 10 % cenejši in da se bo na ta racun produktivnost v avtomobilski industriji povecala vsaj za cetrtino. Za primerjavo: livarska orodja imajo povprecno življenjsko dobo okoli 120.000 izdelkov, 3D-tiskalniki kovin pa še enkrat toliko. Poleg tega 3D-tiskanje in razvoj novih materialov obljubljata, da bo iztrošenost izdelkov nastopila 25 odstotkov pozneje kot danes,« je vlogo 3D-tiska v poslovni praksi pojasnil Miloš Šturm, direktor podjetja SIEVA. Takoj zavihali rokave Snovalci projekta so že navezali stike tudi z drugimi podob­nimi laboratoriji v Avstriji in Nemciji, fakulteta pa že sodeluje z Univerzo v Udinah, kar pomeni, da laboratorij že premore vrsto izzivov, s katerimi se bomo spopadli v prihodnjih mesecih. Poleg realnih projektov bodo imeli študenti opravka tudi z najrazlicnejši­mi eksperimentalni modeli. Fakulteta je poskrbela tudi za to, da bo vedno vec vsebin s podrocja 3D-tiska tudi na urnikih študentov, saj je posodobila študijske programe. Dekan ljubljanske Fakultete za strojništvo prof. dr. Mitjan Kalin je že uvodoma pojasnil, da je organizacija, ki jo vodi, ena izmed najbolj aktivnih, kar zadeva sodelovanje z domaco industrijo: »40 odstotkov raziskovalnega dela na fakulteti je povezanega z industrijo, sodelujemo pa tako z domacimi kot tujimi podjetji. Za­govarjamo namrec tezi, da znanstveno-raziskovalno delo preprosto mora koncati v praksi. Inženirji strojništva morajo delati uporabne stvari. Odprtje novega laboratorija je posebna priložnost tako za konzorcij podjetij kot fakulteto. 3D-tisk kovin je novo podrocje, veliko je odprtih, tudi znanstvenih vprašanj in možnosti za raziska­ve. To pa je tudi prednost za študente, saj jim pokažejo najnovejše tehnologije in rešitve v praksi in ne zgolj teoriji.« Prof. dr. Edvard Govekar iz Fakultete za strojništvo UL pa je dodal, da 3D-tisk kovin ustvarjalcem in nacrtovalcem izdelkov omogoca skoraj poljubne geometrije in tvorjenje materiala. Zanj namrec ne veljajo razlicne omejitve, s katerimi se soocajo današnje izdelavne tehnologije. »Tehnologija 3D-tiska omogoca mrežne strukture, zaprte geometrije, oblikovanje in izdelavo izjemno lah­kih konstrukcij iz razlicnih materialov. Poleg tega sta sam proces nacrtovanja in delovanja relativno enostavna, saj gre za nanašanje materiala v plasteh – slojih velikosti 20 do 80 mikronov, z laserjem pa se selektivno doloci smer trenutne geometrije. Optimizacija procesa in parametrov 3D-tiska kovin je velika priložnost tako za fakulteto kot industrijo. Verjamem, da bomo prica številnim inova­tivnim izdelkom iz razlicnih materialov, kot so aluminij, nerjavno jeklo, orodno jeklo in visoko-zahtevnih kompozitov,« je sklenil prof. dr. Govekar. Oprema v laboratoriju bo delovala v režimu 24 ur, 7 dni v tednu, nacrtovane prekinitve bodo le za namene vzdrževanja. Slednje je hkrati preizkus rabe sodobnih 3D-tiskalnikov kovin v produkcij­skih okoljih. Dan inovativnosti 2018: 10 zlatih priznanj in posebno priznanje za mlado podjetje ›› Na Brdu pri Kranju je 26. septembra potekal Dan inovativnosti 2018, v okviru katerega je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že 16. podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in javno raziskovalnih zavodih. Pred osrednjo popoldansko prireditvijo in slavnostno podelitvi­jo priznanj so v obliki motivacijskih zgodb svojo inovativno pot in svoje drugacne poglede na vsakdanje stvari predstavili Peter Ciuha, Mateja Benedetti in Josh Rocchio, v dopoldanskem casu pa je potekala konferenca Resno igrivo o inoviranju. V nacional­nem finalu je bilo podeljenih 10 zlatih, 1 posebno priznanje, 28 srebrnih priznanj ter 3 posebna priznanja za potencialno inovacijo krožnega gospodarstva. Za priznanja na nacionalni ravni se je letos potegovalo 42 najboljših inovacij iz vse Slovenije, pred tem pa je na regionalni ravni sodelovalo kar 197 inovacij in 772 inovatorjev. Nagrajena je bila tudi najboljša inovacija leta po izboru javnosti, ki jo je prejelo podjetje TPV, d. o. o., za inovacijo Integriran zvezni zadrževalnik vrat, delujoc v širokem temperaturnem obmocju. Priznanje GZS za najboljše inovacije na nacionalni ravni predsta­vlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Predsednik GZS Boštjan Gorjup je ob priložnosti slavnostne podelitve poudaril, da so inovatorji ljudje, ki skrbijo za našo skupno prihodnost. Politike je pozval, naj kot ustvarjalci gospodarskega okolja poskrbijo, da bodo inovatorji lahko uspešno inovirali tudi naprej. »Poskrbimo zanje, da bodo oni skrbeli za nas,« je bil jasen. Tako kot v inovatorskih procesih v podjetjih sodelujejo razlicni ljudje, naj deluje tudi so­dobna družba. Smo razlicni, pa vendar smo povezani. Smo odvisni drug do drugega. Pomembno je, da skrbimo za naše zaposlene, za naše državljane. Omogociti jim moramo dostojno delo, življenje, priložnosti, da delajo tisto, kar jih veseli, za kar imajo talente. Na ta nacin bomo lahko napredovali kot družba, kot mednarodno konkurencna, inovativna država z zadovoljnimi državljani in zapo­slenimi, je še dodal.  Slovenija na lestvici Innovation Union Scoreboard 2018 zaseda mesto v drugi skupini tako imenovanih »mocnih inovatorjev«, kjer so tudi bolj razvite države od naše, kot je denimo Nemcija. Relativni konkurencni prednosti naše države v primerjavi z drugi­mi državami EU so v kakovostnih cloveških virih in v investicijah podjetij v raziskave in razvoj. www.gzs.si FUTURE 4.0 ›› SAŠA inkubator predstavlja novo dimenzijo dogodka, ki je fokusno usmerjen v Industrijo 4.0. Startup-e, ki imajo rešitve s podrocja industrije 4.0 bomo povezali s korporacijami kot ste vi. Kljucna partnerja projekta sta slovenski korporaciji Gorenje in Kolektor. Naša vizija je zgraditi skupnost korporacij, podjetij, izobraževalnih ustanov in Startup-ov iz podrocja Balkan regije, katerih skupni imenovalec je razvoj v smeri industrije 4.0. Konfe­renca predstavlja prvi dogodek v sklopu organiziranih Industry 4.0 meetup-ov. Glavni cilj dvodnevnega dogodka je vzpostavitev direktnih povezav med kljucnimi subjekti razvoja in prenos dobrih praks. Prvi dan konference je namenjen predvsem predstavitvi novih trendov in zmagovalnih povezav Startup-ov ter korporacij, drugi dan pa prinaša aktivno participacijo udeležencev na 1:1 sestankih in izobraževalnih dogodkih za startupe. Podjetja in korporacije, v kolikor se vidite v prihodnosti ali ste z eno nogo že zakorakali vanjo, vas vabimo, da postanete partnerji Future 4.0 in pridobite: • Popoln dostop do baze vseh Startup-ov konference • 1:1 sestanki s Startup-i po vašem izboru • Lasten prostor za sestanke • Poslovno srecanje s sodelujocimi korporacijami • Oglaševanje podjetja kot partnerja Konference Future 4.0 • Paket vstopnic za celoten program konference • Mreženje • Future party • Možnost predstavitve podjetja v Future City Showroom-u www.future40.si www.facebook.com/thefuture4.0/ ana@future40.si RoboticsX v središcu BTC City odprl napreden razvojno-raziskovalni center Area X-1 ›› Družba RoboticsX je v ljubljanskem središcu BTC City odprla nov razvojno-raziskovalni center, poimenovan Area X-1, v katerem bo razvijala rešitve s podrocja Industrije 4.0, predvsem pametne robote in rešitve za napredno industrijsko avtomatizacijo. Skupaj s partnerjem, korporacijo Yaskawa, bo podjetje poskrbelo, da bo ena izmed prvih pametnih tovarn tudi v Kocevju. Družba RoboticsX je s korporacijo Yaskawa, drugim najvecjim proizvajalcem robotov in opreme za avtomatizacijo, podpisala po­godbo za razvoj rešitev s podrocja Industrije 4.0. V podjetju Robo­ticsX bodo za Yaskawo in njene narocnike razvijali pametne robote in povezane rešitve, namenjene tovarnam prihodnosti. Podjetje strankam nudi tudi nadgradnjo obstojecih proizvodnih obratov v pametne tovarne, pri cemer razvija tako standardizirane rešitve kot rešitve po meri. Ena izmed prvih pametnih tovarn in prva v Sloveniji je že v izgradnji, skupaj s podjetjem Yaskawa Slovenija pa nacrtujejo, da bo dokoncana februarja 2019. »Ponosen sem na svojo ekipo in partnerje. Z njimi dokazujemo, kako vrhunsko je slovensko tehnicno znanje. Veseli me, da smo uresnicili naslednji razvojni korak – odprli razvojne prostore Area X-1 v Sloveniji. Danes zaposlujemo 34 ljudi, v prihodnjega pol leta bomo ekipo podvojili, hkrati pa optimisticno zremo v prihodnost. Za prihodnje leto so naše storitve in rešitve že razprodane, prihaja­jo pa vedno nova narocila,« je povedal Peter Boras, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja RoboticsX, in dodal: »Imamo smele nacrte. Skupaj z upravo BTC City že preverjamo možnost, kako razvojne prostore v prihodnje razširiti na 6000 m2, saj bomo v Sloveniji predvidoma zaposlovali okoli 350 ljudi.« Nadgradnja tovarn s pametnimi roboti in napredno avtomatizacijo V Area X-1 je RoboticsX gostom predstavil svojo vizijo, rešitve in koncepte s podrocja pametnih tovarn, ki jih bo gradil in nadgrajeval skupaj s partnersko korporacijo Yaskawa. Podjetje RoboticsX bo v prihodnjih mesecih s pametnimi roboti nadgradilo proizvodna okolja družb, kot so John Deere, Continental, Eberspächer, Tenneco, EGS in druga prepoznavna imena iz pretežno avtomobilske industrije. »Ekipa RoboticsX je bila tudi najzahtevnejšim nalogam kos. Ponosen sem na ekipo RoboticsX in delo, ki ga je opravila do zdaj. Veseli nas, da sodelujemo s tako motivirano ekipo, njihova motiva­cija je pravzaprav nalezljiva,« je povedal g. Bruno Schnekerburger, predsednik robotske divizije v Yaskawa Europe. Sodobni roboti bodo korenito spremenili nacin dela v avtomobil­ski industriji. Pametni roboti bodo omogocili vecjo personalizacijo vozil, uporabnikom bo na voljo bistveno vec modelov, proizvajalci pa bodo uživali v prednostih, kot so vecja kakovost in nadzor izdelkov, manj napak in še hitrejša ter ucinkovitejša proizvodnja. Seveda je v svetu pametnih robotov varnost na prvem mestu. »RoboticsX je visokotehnološko podjetje, ki obvlada najnovejše tehnologije v industrijskem okolju ter napredno avtomatizacijo. Zavedamo se, da sodobna programska oprema upravlja svet, vedno vec stvari je programsko opredeljenih, takšni postajajo tudi roboti. Postajajo pametni in se zavedajo okolice, v kateri delujejo. Cilj podjetja RoboticsX je zgraditi vrhunsko podjetje, ki bo z robni­mi tehnologijami in vrhunskimi inženirji uresnicevalo jutrišnje potrebe strank v avtomobilski industriji in širše,« je dodal dr. Rok Prešeren, soustanovitelj in tehnicni direktor podjetja RoboticsX. Rešitve za industrijski jutri Rešitve s podrocja pametnih robotov in napredne avtomatizacije bo v prihodnje potrebovalo vsako podjetje, ki bo želelo uresniciti vizijo masovne in hkrati personalizirane proizvodnje. V Area X-1 so predstavniki podjetja RoboticsX udeležencem slavnostne otvo­ritve predstavili rešitve za napredno robotsko varjenje, robotski vid v navezi z umetno inteligenco, druge rešitve s podrocij strojnega ucenja in umetne inteligence ter analitiko masovnih podatkov. »Razvijamo rešitve za industrijski jutri. Nadgradnja industrijskih robotov v smeri pametnih in povezanih rešitev, povecuje njihovo zmogljivost ter ucinkovitost, hkrati pa zmanjšuje stroške obra­tovanja in vzdrževanja. O uvedbi pametnih robotov mora danes razmišljati vsako proizvodno podjetje, ki želi jutri ostati konku­rencno na trgu,« je bil jasen Tomaž Bukovnik, vodja razvoja v družbi RoboticsX. V prihodnje bodo v RoboticsX razvojni center Area X-1 še okrepili z inženirji s podrocij industrijske procesne avtomatizacije, razvoja spletnih tehnologij, komunikacijskih protokolov in povezlji­vosti, išcejo pa tudi inženirje, ki poznajo razvoj umetne inteligence, avtonomnih ter samoucljivih sistemov. www.roboticsx.com »» Hubert Kosler, Rok Prešeren, Bruno Schnekenburger, Peter Boras, Jože Mermal 25 let podjetja Halder, d. o. o. ›› Oktobra je podjetje Erwin Halder KG praznovalo 80 let obstoja, njegova slovenska podružnica pa cetrt stoletja. »Poslovne srebrne poroke« so se udeležili številni domaci in tuji poslovni partnerji in stranke. Miran Varga 25. obletnica delovanja je lep uspeh, posebej ce se podjetje lahko ob tem pohvali, da ima tako zaposlene kot dobavitelje in stranke, s katerimi sodeluje že od samega zacetka. Tako je tudi v primeru podjetja Halder, d. o. o., kjer so se na praznovanju lepega jubileja zbrali tako sodelavci kot kupci in dobavitelji podjetja, vodstvo pod­jetja pa se jim je zahvalilo za izkazano zaupanje in zvestobo. V preteklih 25 letih je Danilo Zgrabic, soustanovitelj podjetja, skupaj s sodelavci s pridnostjo, pravilno orientacijo in obcutkom nadgrajeval podjetje Halder, d. o. o., širil poslovanje in odkrival nove trge. Takoj, ko so politicne razmere omogocale, se je podjetje razširilo tudi na Hrvaško in v Srbijo, kjer odlicno posluje še danes. »Številke so sicer pomembne, a nam danes ne povedo veliko. In tudi nismo tukaj, da bi merili, tehtali in seštevali. To danes ni naš namen. Na pot, ki smo jo prehodili skupaj, smo ponosni. Pa naj se zdi kratka ali dolga. Je stvar pogleda, razumevanja, osebnega doživljanja in pricakovanja. Nakljucje ali usoda sta hotela, da naš jubilej sovpada tudi z 80. obletnico delovanja maticne družbe Erwin Halder KG. V imenu vseh nas iskrene cestitke tudi njim,« je svoj govor zacel Zgrabic in nadaljeval z zahvalo: »Partnerstvo je eden izmed najdragocenejših elementov dolgorocnega uspešnega odnosa bodisi v poslovnem bodisi v zasebnem življenju. Vsega tega ne bi uresnicili brez vas, spoštovani partnerji in dragi sodelavci.« Halderjeva pot na Slovenskem Zgodba podjetja Halder, d. o. o., se je zacela v tovarni avtomo­bilov Maribor, TAM, kjer je svojo poklicno in karierno pot zacel tudi Zgrabic. V njej se je namrec srecal s Halderjevimi izdelki in tehnologijo. Leta 1985 je namrec TAM Maribor kot prvi kupec Halderjevih izdelkov iz socialisticnih držav postal pionir v uporabi na Zahodu takrat že znane in uveljavljene modularne tehnologije vpenjanja. Rešitev je vpeljal v proizvodnjo motorjev za licencne­ga partnerja KHD Deutz. »To je bila izredna priložnost, da sem se prvic kot orodjar in kasneje konstruktor srecal s Halderjevo modularno vpenjalno tehniko in standardnimi elementi, kar je bilo odlocilnega pomena, ko je prišlo leta 1991 do politicne in gospodarske krize,« se je zacetkov spomnil Zgrabic. Slabša politicno-gospodarske razmere so konec 90. let prejšnjega stoletja prizadela tudi TAM, prihodnost je bila negotova in treba se je bilo odlociti, kako naprej. Zgrabicu sta se porodili zamisel in želja o ustanoviti družbe, specializirane na podrocju vpenjalne tehnike in standardnih elementov, zato je prvic vzpostavil neposreden stik z družinskim podjetjem Erwin Halder KG. Sledili so spoznavni razgovori in dogovori. Leta 1993 je sledila dokoncna odlocitev o ustanovitvi mešane nemško-slovenske druž­be Halder, d. o. o. Glavni stebri delovanja podjetja so ves cas delovanja ostali ne­spremenjeni in so zasidrani še danes: podjetje neguje usmerjenost h kupcem in gradi dolgorocne odnose. Skrbi tudi za stalen razvoj in krepitev lastne blagovne znamke Halder. Danes družba, ki iz leta v leto zdravo raste, pokriva štiri kljucna podrocja, in sicer: vpenjalno tehniko, rešitve za avtomatizacijo, standardne elemente za strojegradnjo in orodjarstvo ter rocna orodja. Ambicije so podjetje popeljale tudi cez meje Slovenije, saj je družba aktivno prisotna na celotnem obmocju bivše skupne države Jugoslavije. Kmalu bo tudi hcerinska družba Halder Srbija prazno­vala 10 let delovanja. Ne le prodajalci tudi proizvajalci Podjetje Halder se ni zanašalo le na prodajni asortiman maticne­ga podjetja, temvec je že dve desetletji vanj tudi aktivno vkljuceno. Že dvajset let namrec v Sloveniji proizvaja kladivo SECURAL, proizvodnjo pa je v nadaljevanju razširilo še na udarne vložke za kladivo SIMPLEX. Prav tako, udarno in zanesljivo, želi podjetje Halder tudi nadalje­vati svojo poslovno pot. »Ponosen sem, da smo skupaj s sodelavci ustvarili uspešno in prepoznavno podjetje, ki se ne boji prihodno­sti. Danes stopamo skupaj novim izzivom naproti, 25 let delovanja je velika motivacija tudi za naprej,« je svoj govor zakljucil Zgrabic. Tudi v reviji IRT3000 podjetju Halder cestitamo ob spoštljivi obletnici in mu želimo obilo uspehov v prihodnje. »» Neopazni, a nepogrešljivi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Nekdanji clan Sveta za znanost in tehnologijo RS Janez Škrlec je ministru dr. Jernej Pikalo danes predal posebno priznanje Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti Celjski sejem d.d., ki ga je ministrstvo prejelo za celostno predstavitev projekta Sticišce znanosti in gospodarstva. Minister se je ob tem zavzel za nadaljevanje uspešnega sodelovanja med znanostjo in gospo­darstvom. Ministrstvo v okviru Sticišca znanosti in gospodarstva na sejmu v Celju predstavlja vrhunske tehnologije z razlicnih podrocij, kot so mehatronika, avtomatika, robotika, profesionalna elektronika, energetika, IT, bionika, nanotehnologija, vesoljske tehnologije idr. Gre tako za promocijo slovenske znanosti kot tudi za priložnost še intenzivnejšega sodelovanja med znanstveno in gospodarsko sfero. www.mizs.gov.si Inženirke in inženirji bomo! na turneji ›› Škofjeloški dijaki odkrivali poklice prihodnosti Po raziskavi o zadovoljstvu pri delu, narejeni v Sloveniji, je 41 odstotkov ljudi nesrecnih pri svojem delu. V Evropi eden od šestih ljudi ne mara svoje službe. Na srecanju Ne teslo. Tesla bom!, ki je bilo 26. septembra v Šolskem centru v Škofji Loki, so sogovorniki iz podjetij vec kot 150 dijakom 3. in 4. letnikov svetovali, kako naj se odlocajo pri izbiri svojega poklica. Svoje poklicne izbire in življenjske izkušnje so z mladimi delili (od leve proti desni): Jernej Kuhar iz podjetja Agromehanika; Anisa Faganelj, strokovna vodja akademije AMZS; Maja Lotric iz podjetja Lotric Meroslovje; Leon Panjtar, direktor podjetja Kalmia; dr. Darja Majkovic, vodja razvoja produktov v podjetju Knauf Insulation, in Tomaž Lanišek, direktor podjetja Knauf Insulation. Foto: Alojzij Kokalj Konkurencnost podjetij se gradi na razvoju zaposlenih ›› Konec oktobra se zakljucuje petmesecno obdobje, v katerem si je devetih podjetij povezanih v Kompetencnem centru za razvoj kadrov v biotehnologiji in farmaciji KOC Bio-Pharm, izmenjevalo znanja in izkušnje. Zaposleni so na usposabljanjih razvijali tako svoja strokovna podrocja kot mehke vešcine, ki so potrebni pogoji za povecanje konkurencnosti podjetja. Osrednji namen projekta KOC Bio-Pharm je bil dvig kakovosti dela v podjetjih. V skladu z razpisom, ki je nastal na pobudo Evropske komisije in slovenskih organov v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, so deležniki projekta organizirali razlicna izobra­ževanja, ki so prispevala k dvigu usposobljenosti zaposlenih na kljucnih podrocjih dela v podjetjih. Razvoj slovenskih podjetij skozi povezovanje Operativni cilj projekta je bil dosežen 31. oktobra z vzposta­vljenim in delujocim kompetencnim centrom za razvoj kadrov, oblikovanim modelom kompetenc in izpeljanimi izobraževanji ter usposabljanji za zaposlene. Partnerji so vzpostavili sistem sodelovanja, ki se nadaljuje tudi po zakljucku projekta. »Povezo­vanje podjetij v kompetencne centre na podrocju biotehnologije je za razvoj slovenskih podjetij na tem podrocju izjemnega pomena, saj so prakticno vsa usmerjena na globalni trg. Ta pa zahteva najboljše kadre z visokim tehnološkim znanjem. Narava dela je specificna in intenzivna ter predvideva nenehno nadgrajevanje kompetenc in znanja zaposlenih,« je z izpeljanim projektom izjemno zadovoljna Metka Ule Novak, vodja splošnih in kadrovskih zadev v podjetju Acies Bio, enem od partnerjev projekta. Celovita nadgradnja znanj V okviru projekta so izvedli vec kot 100 usposabljanj, na katerih so zaposleni pridobili spretnosti, potrebne za uspešno izvajanje nalog na delovnem mestu, vešcine in neformalno znanje, ki vodi k doseganju boljših rezultatov. »Izobraževanje in karierni razvoj zaposlenih bo tako dopolnjen s strokovnega vidika kot tudi z vi­dika razvoja mehkih vešcin, kar predstavlja sestavni del strategije povecanja konkurencnosti podjetja,« poudarja Ule Novak. Zaposleni so v tem casu soustvarili model kompetenc, ki ga bodo lahko znotraj podjetij samostojno pripravili tudi za druga delovna mesta. »Skozi interaktivne delavnice smo postavili model kompetenc za celotno partnerstvo, v drugem koraku pa za posa­mezna podjetja glede na njihove potrebe. Kljub zacetni negotovo­sti in strahu zaradi nepoznavanja tematike, so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni s koncnim rezultatom,« je odzive s srecanj povzela Sonja Klopcic, razvijalka sodobnega voditeljstva in vodja projekta izdelave kompetencnega modela za KOC Bio-Pharm. Za vecjo konkurencnost panoge V projektu KOC Bio-Pharm so sodelovali panožni partnerji: Acies Bio, Acscalab, Biosistemika, Freyherr, genEplanet, Jafral, Kemomed, Labtim in Lek, ter v vlogi projektne pisarne CO BIK – Center odlicnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo, Mediade in SIS EGIZ – Slovensko inovacijsko sticišce, Evropsko gospodarsko interesno združenje. PROMOCIJSKI CLANEK Povezovanje podjetij v kompetencne centre na podrocju biotehnologije je za razvoj slo­venskih podjetij na tem podrocju izjemnega pomena, saj so prakticno vsa usmerjena na globalni trg. Ta pa zahteva najboljše kadre z visokim tehnološkim znanjem. »» Izobraževanje in karierni razvoj zaposlenih se dopolnjuje tako s strokov­nega vidika kot tudi z vidika razvoja mehkih vešcin. Materiali kot koncni produkti Na posvetu v okviru 26. Mednarodne konference o materialih in tehnologijah, ki so ga 4. oktobra 2018 pripravili v Strateškem razvojno-inovacijskem partnerstvu Materiali kot koncni pro­dukti (SRIP MATPRO), so se srecali predstavniki gospodarstva, institucij znanja in države. Udeleženci posveta z naslovom Razvoj kompetenc za priho­dnje izzive so se strinjali, da je strategija pametne specializacije kljucnega pomena za prehod Slovenije v visoko produktivno gospodarstvo, za to pa je pomembno ne le kratkorocno, temvec predvsem dolgorocno sistematicno nacrtovanje potreb po znanjih in kompetencah prihodnosti. Te potrebe pa je potrebno upoštevati tako znotraj izobraževalnega sistema kot tudi pri neformalnem izobraževanju zaposlenih. SRIP MATPRO se je na lanskem posvetu v Portorožu obvezal, da bo za svoja fokusna podrocja v okviru pametne specializacije Slovenije na podlagi potreb gospodarstva pilotno izvedel dolgo­rocno napoved potreb po kadrih. Zato je bil osrednji del posveta namenjen predstavitvi doseženih rezultatov in ustvarjenih povezav na podrocju skupnega razvoja kadrov in kompetenc. Pred Strateškim razvojno-inovacijskim partnerstvom Materiali kot koncni produkti pa so že novi izzivi, zato že nacrtujejo vrsto aktivnosti tako pri razvoju karierne platforme kot tudi za dosega­nje drugih kljucnih ciljev tega SRIP-a. matpro.gzs.si ›› Manager leta 2018 je Boštjan Gorjup Upravni odbor Združenja Manager je za managerja leta 2018 izbral Boštjana Gorjupa, direktorja družbe BSH Hišni aparati Nazarje. Priznanje bo podeljeno 27. septembra na Managerskem kongresu v Portorožu. Boštjan Gorjup, ki je pred dvema letoma ponovno prevzel vo­denje družbe BSH Hišni aparati Nazarje in celotne regije Adriatic East, potem ko je med letoma 2014 in 2016 opravljal funkcijo direktorja financ in kontrolinga za regijo Evropa znotraj skupine BSH v Nemciji, je z BSH povezan že dobrih 18 let. Manager z mnogimi mednarodnimi izkušnjami pri svojem vodenju v ospredje postavlja cilj biti prvi po odlicnosti, in ne po velikosti ter že vrsto let izjemno prispeva k razvoju lokalne skupnosti v Savinjski regiji in k pozicioniranju Slovenije kot odlicnega okolja za raziskave in razvoj, ki temelji na visoko izobraženem kadru. Absolutni financni rekordi poslovanja družbe V lanskem letu je BSH Nazarje z 8,1 milijona enot dosegel rekor­dno proizvodnjo, preko 97 % proizvedenega pa izvozijo v evropske države. Cista donosnost kapitala je v preteklem letu znašala 32,88 %, to je kar 2,5-krat vec od povprecja panoge. Cista donosnost sredstev pa je bila z 11,60 % v primerjavi s panogo vecja za 5,8 odstotne tocke. Znotraj ene najvecjih panog je Gorjupu uspelo za 80 % povecati tudi skupne prihodke na zaposlenega na 325 tisoc evrov v letu 2017, in z 62.806 evri doseci za 45 % višjo dodano vre­dnost na zaposlenega. BSH Nazarje je bilo že v preteklosti najvecji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini, v letu 2017 pa so število zaposlenih povecali še za desetino. Za zaposlene znotraj podjetja organizirajo kar 20 razlicnih programov izobraževanj in akademij, redna letna srecanja posameznih strokovnih služb pa potekajo tudi na ravni celotne skupine. BSH Nazarje središce prodajne regije BSH Adriatic East Danes BSH Nazarje predstavlja najvecjo evropsko tovarno za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in tehnološko zahtevnih termicnih aparatov za pripravo napitkov ter eno od desetih najvecjih izvozno usmerjenih družb v Sloveniji. Iz­delujejo tudi zelo kompleksne aparate z višjo dodano vrednostjo, ki sestojijo iz kar 500 sestavnih delov in dosegajo tudi po vec kot 50 % tržnega deleža. Proizvodnjo so zaceli leta 1970, od leta 1993 pa so del skupine BSH, ene izmed vodilnih korporacij v panogi v Evropi in svetu, v okviru katere proizvedejo vec kot tretjino vseh malih gospodinjskih izdelkov. Pod Gorjupovim vodstvom je BSH Nazarje pridobilo tudi status središca prodajne regije BSH Adriatic East, kar pomeni, da je podjetje operativno odgovorno za doseganje prodajnih ciljev v regiji, in utrdilo svojo kljucno vlogo v strategiji skupine v diviziji malih kuhinjskih aparatov, v katero prispevajo 70 % dobicka skupine. Njegov velik doprinos in hkrati najvecja konkurencna prednost družbe v primerjavi z drugimi tovarnami znotraj skupine je prevzem odgovornosti za glavno sestavljanje izdelkov, pri cemer kar 70 % delov, ki so vgrajeni v njihove izdelke, kupujejo pri svoji dobaviteljski mreži. Vzpostavitev ucece se organizacije Organizacijska kultura, ki jo je v podjetje uvedel Gorjup, temelji na zaupanju, odprtem komuniciranju, sodelovanju in poštenosti. Zaposleni pri njem najbolj cenijo ustvarjalnost, obvladovanje dela, usmerjanje in izkazovanje podpore. V zadnjih letih je Gorjup v svoj nacin vodenja zacel uvajati spremembe. Zavzema se za vzpostavitev ucece se organizacije, ki bo sposobna sama sprejemati odlocitve, zato se tudi sam postopoma izkljucuje iz odlocevalnega dela. Pri sodelavcih najbolj ceni strast do posla, dober odnos do ljudi, spoštovanje in lojalnost. Velik poudarek daje na mešane ekipe, ki morajo biti sestavljene tako, da bo skupnost posameznih enot takšna, da bo znala funkcionirati. Svoje zaposlene uci, da je v primeru težav treba skupaj poiskati rešitev, in ne obtoževati. Viso­ko stopnjo vodstvene karizme potrjuje tudi 360-stopinjska analiza, ki jo z vsakim kandidatom opravi podjetje Profiles International. Indeks, ki meri 18 sposobnosti in 8 univerzalnih vodstvenih kom­petenc, je pokazal, da je Gorjup bolj karizmaticen od vecine vodij in ucinkovit pri usmerjanju dela svojih sodelavcev, kjer poskrbi, da vsi razumejo poslanstvo, vizijo in cilje organizacije in da se pocutijo kot del nje. Razvojni center na ravni skupine postavljen v Sloveniji Gorjup tako v ospredje delovanja postavlja odlicnost v ljudeh in procesih, ki se kaže v rasti in razvoju družbe, temeljece na strategiji investiranja v nove inovativne izdelke z visoko dodano vrednostjo. V BSH Nazarje se osredotocajo predvsem na razvoj nove generaci­je popolnoma avtomatskih aparatov za pripravo hrane in kuhinj­skih aparatov visokega cenovnega razreda. Na letni ravni tako v povprecju razvijejo pet novih izdelkov, za razvoj produktov kot tudi procesov in opreme pa investirajo vec kot 20 mio evrov letno. V letu 2017 so prihodki od novih produktov, uvedenih v zadnjih treh letih, predstavljali kar 16,33 % od celotnih prihodkov. Že vrsto let imajo vzpostavljen interni sistem TopIdeas, s katerim zbirajo, ovrednotijo in spremljajo uvajanje inovacij, ki jih podajo zaposleni z vseh oddelkov. Ugled družbe znotraj skupine, ki ga je vzpostavil Gorjup, je igral pomembno vlogo pri izbiri Slovenije ali natancneje Nazarij kot sedeža kompetencnega razvojnega centra in središca oddelka za raziskave in razvoj gospodinjskih aparatov za pripravo hrane, zaradi cesar je BSH Nazarje odgovorno za razvoj vseh izdelkov v tej kategoriji na ravni skupine. Del kompetencnega centra je tudi oddelek predrazvoja, ki v sodelovanju z univerzami in inštituti razvija kuhanje in izgled kuhinjskih aparatov v prihodnosti. Nenehna vpetost in doprinos lokalni skupnosti Poleg inovacij dajejo velik poudarek trajnostnemu razvoju, kjer si prizadevajo za zmanjšanje porabe energije in vode ter kolicine komunalnih odpadkov. V letu 2017 so izvedli naložbo v projekt vr­tin in prehod z rabe toplotne energije na korišcenje podtalne vode. Ozavešcenost širijo tudi med svojimi dobavitelji, ki jih v okviru BSH šole za dobavitelje poucujejo o standardih, ki veljajo na ravni BSH in jih morajo tudi sami dosegati. Nic manj dejavni pa niso na druž­beno odgovornem podrocju, kjer prek posebno izdelanega koncepta donacij podpirajo vec kot 100 društev v lokalni skupnosti v štirih ka­tegorijah: šolstvo, zdravstvo, šport in kultura. Leta 2013 so ustanovili tudi humanitarno fundacijo, ki temelji na prostovoljnih prispevkih zaposlenih, s ciljem pomagati zaposlenim in lokalni skupnosti ob vecjih naravnih nesrecah ali stiskah zaradi bolezni v družini. Boštjan Gorjup je tudi pobudnik in podpredsednik Društva za pomoc koroškim otrokom in mecen akademskega slikarja, z inovativnimi rešitvami pa dvema osnovnima šolama v regiji pomaga zagotoviti redne nesistemske prihodke. Dejaven je pri razvoju skupnosti z udejstvovanjem v razlicnih združenjih. Gorjup je clan upravnega odbora Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice, ki ji je v obdobju 2006–2014 tudi predsedoval, predsednik GZS in podpredsednik Kluba podjetnikov SAŠA regije. Za svoj doprinos in izjemne dosežke na razlicnih podrocjih je Gorjup prejel nagrado za izjemne gospodarske uspehe (GZS, 2011) in bil imenovan za Mladega managerja leta (Združenje Manager, 2012). O priznanju Manager leta Komisijo za izbor prejemnika priznanja Managerja leta v obdobju 2017–2020 sestavljajo: Andrej Božic, predsednik komisije, in clani Tomaž Berlocnik, Tjaša Kolenc Filipcic, Aleša Mižigoj, Sebastijan Piskar, Melanie Seier Larsen, Saša Mrak in Aleksander Zalaznik. Vracanje proizvodnje v Evropo in znotraj Evrope ›› V aprilskem prispevku smo predstavili edinstvene rezultate o selitvi proizvodnje znotraj in iz Evrope. Tokrat so na vrsti trendi vracanja proizvodnje nazaj v evropske države. Vracanje proizvodnje v Evropo je trenutno zelo aktualna tema v industrijski politiki razvitih evropskih držav. Znanstvena in strokovna sfera se prav tako trudita cim bolje pojasniti razmere na tem podrocju, vendar je dejstvo, da manjkajo poglobljene raziskave. Naša raziskava je trenutno najbolj obsežna, saj prikazujemo stanje v osmih evropskih državah. To je zadnji prispevek v seriji prispevkov, ki temeljijo na raziskavi proizvodne dejavnosti v Evropi iz let 2015 in 2016. Letos zacenjamo z novim krogom raziskave, katere izsledke bomo predstavljali v prihodnjih dveh letih. dr. Iztok Palcic Vracanje proizvodnje v Evropo oziroma znotraj Evrope v maticne države, iz katerih so proizvodna podjetja pred casom preselila del svoje proizvodne dejavnosti, je zelo pomembna in priljubljena tema v industrijski politiki razvitih evropskih držav. Zadnjih 20 let smo namrec bili prica strategiji selitve proizvodne dejavnosti iz Evrope in znotraj Evrope. Vecina odlocitev o selitvi proizvodnje je temeljila na iskanju možnosti za zniževanje stroškov proizvodnje, predvsem na racun cenejše delovne sile. Žal pa v okviru teh odloci­tev podjetja pogosto niso upoštevala drugih pomembnih kriterijev in tveganj, ki so povezana s takšnimi strateškimi odlocitvami. Posledicno prihaja do spremembe v razmišljanju podjetij, ki pocasi vracajo proizvodnjo domov. Vracanje proizvodnje (v angl. »backshoring« ali »backsourcing«) opredelimo kot vracanje delov proizvodnje ali celotne proizvodnje z lastnih lokacij v tujini ali od tujih dobaviteljev nazaj v maticno državo oziroma lokacijo podjetja. Gre torej za vracanje prej prese­ljene (glej aprilski prispevek v reviji IRT 3000) proizvodnje nazaj na domaco lokacijo ali prenos delov ali celotne proizvodnje tujega dobavitelja na domaco lokacijo. Strokovna in znanstvena javnost prav tako želita cim vec od­govorov o vracanju proizvodnje. Zanimajo nas motivi, gonilniki, izzivi in ucinki vracanja proizvodnje v razlicnih okoljih, vezanih na velikost podjetij, geografsko obmocje, vrsto industrije ipd. Ceprav število strokovnih in znanstvenih prispevkov od leta 2015 narašca, so rezultati še zmeraj precej razdrobljeni, in pogosto ne podajo dovolj obsežne slike. Vecina prispevkov obravnava posamezne dr­žave, posamezne industrije oziroma še raje zgolj posamezne študije primera. Pravih kvantitativnih raziskav na evropskem nivoju je zelo malo. Vracanje proizvodnje kot relativno nov pojav je treba tudi opazovati v daljšem casovnem obdobju. Najbolj relevantne rezultate o vracanju proizvodnje v Evropo imamo raziskovalci, ki sodelujemo v raziskavi »European Manufacturing Survey«, in jih predstavljamo v nadaljevanju prispevka. Pogostost vracanja proizvodnje v evropske države V tokratni vzorec raziskave smo vkljucili 2.450 evropskih proizvodnih podjetij z vsaj 20 zaposlenimi iz izbranih industrij (NACE razred C). Podjetja prihajajo iz osmih držav. Pretežni delež zajemajo nemška (41 %) in švicarska (24 %) proizvodna podjetja. Slovenskih podjetij je 87 in predstavljajo 3,6 % celotnega vzorca podjetij. Predstavljeni rezultati veljajo za obdobje med leti 2013 in 2015 (delno 2016). Iz celotnega vzorca smo izlocili 258 podjetij, ki niso uvažala blaga iz tujine, ali nimajo delov svoje proizvodnje v tujini, saj za ta podjetja vracanje proizvodnje ni izvedljivo. V obravnavanem obdobju je vrnilo proizvodnjo v Evropo neko­liko manj kot 4 % podjetij. Pri tem prednjacijo španska podjetja s skoraj 8 % deležem in avstrijska podjetja s skoraj 6 % deležem (slika 1). Podatek za španska podjetja je treba pazljivo interpretirati zaradi nekoliko nižjega števila vkljucenih podjetij. Zanimivo je, da je med zahodnoevropskimi državami najnižji delež podjetij, ki vracajo proizvodnjo, v Nemciji. V Sloveniji je bil delež 4 %. Prav tako smo ugotovili, da je 1,5 % podjetij selilo proizvodnjo od svojih dobaviteljev oziroma partnerjev v maticno državo, 2,2 % podjetij pa je vrnilo proizvodnjo iz svojih podjetij v tujini. Ugotovili smo, da velikost podjetja vpliva na delež podjetij, ki vracajo proizvodnjo: pri malih podjetjih je bil delež 2,5 %, pri pod­jetjih z vec kot 250 zaposlenimi pa že okoli 7 % (slika 2). Pri tem je treba upoštevati, da z rastjo podjetja raste tudi delež podjetij, ki so pred tem selila proizvodnjo. Opazimo lahko, da je razmerje med podjetji, ki so vrnila proizvodnjo, in tistimi, ki so selila proizvo­dnjo, približno 1 : 3 do 1 : 3,5 za mala, srednje velika in velika podjetja do 1.000 zaposlenih. Skoraj polovica podjetij z nad 1.000 zaposlenimi je v obravnavanem obdobju selila proizvodnjo, zato je razmerje glede na podjetja te velikosti, ki so vrnila proizvodnjo, 1 : 6,4. Lahko zakljucimo, da je strategija selitve proizvodnje še zmeraj mocno prisotna (v opazovanem obdobju je proizvodnjo selilo približno 12 % podjetij, kar je sicer manj kot v preteklosti). Podjetja smo klasificirali glede na tehnološko intenzivnost pano­ge v 4 skupine (slika 3). Opazimo lahko, da podjetja iz tehnološko bolj intenzivnih panog izdatneje vracajo proizvodnjo v Evropo. Razmerje med podjetji, ki vracajo proizvodnjo, in tistimi, ki jo se­lijo, se giblje v razmerju okoli 1 : 3. Izjema so podjetja v nizko-teh­noloških industrijah, kjer je razmerje 1 : 4,2. Sem sodijo predvsem podjetja iz tekstilne industrije, ki se le obcasno vracajo v Evropo v okviru podjetij z visokokakovostnimi oziroma modnimi znamka­mi. Izjema so tudi visokotehnološka podjetja, kjer je razmerje med vracanjem in selitvijo proizvodnje še samo 1 : 2,6, kar pomeni, da se visokotehnološka industrija vse raje vraca v Evropo z nadpov­precnim tempom. Ocitno gre za industrije, kjer se podjetja še posebej hitro prilagajajo gospodarskim razmeram. Motivi za vracanje proizvodnje Slika 4 prikazuje motive za vracanje proizvodnje. Najbolj pogosta motiva za vracanje proizvodnje sta slaba kakovost izdelkov v drža­vi, kamor je bila preseljena proizvodnja (težave pri nadzoru kako­vosti, kulturne razlike pri zaznavanju kakovosti, velika fluktuacija kadrov) ter izguba fleksibilnosti predvsem pri odzivu na zahteve kupcev (npr. kratki dobavni roki, potrebe po vecjih zalogah za hi­ter odziv kupcu). Visoko so tudi nezasedene proizvodne kapacitete v maticni državi, ki so posledica vlaganja v napredno proizvodno opremo, pri cemer le-ta zaradi dviga produktivnosti in predhodne selitve proizvodnje v tujino ostaja neizkorišcena. Zanemarljivi niso niti stroški transporta, iz leta v leto pa se kot motiv za vracanje proizvodnje vse bolj pojavljajo narašcajoci stroški delovne sile tudi v manj razvitih državah. Najmanj pomembna motiva sta oddalje­nost proizvodnje od domacih R&R aktivnosti in možnost izgube »know-howa«. Od kod vracamo proizvodnjo? Zanimale so nas tudi regije, od koder se vraca proizvodnja nazaj v maticne države. Na prvem mestu so s skoraj 50 % deležem države EU-15 (slika 5). Ocitno se najbolj vraca proizvodnja iz bližnjih evropskih držav, ki jim sledijo države preostanka EU in druge evropske države. Kitajska je na tretjem mestu s 15 % deležem. Ce dodamo še druge azijske države, ugotovimo, da je skupni delež vracanja proizvodnje iz azijskih držav približno 25 %. Ceprav pre­vladuje vracanje proizvodnje iz bližnjih geografskih lokacij, vseeno raste delež podjetij, ki vracajo proizvodnjo iz Azije. Sklep Rezultati naše raziskave na prvi pogled kažejo, da so številke pri vracanju proizvodnje v maticne države nizke, in da pri vracanju proizvodnje ne moremo govoriti o zelo mocnem trendu, ki bi dra­sticno vplival na gospodarske razmere. Vendar vecletno opazova­nje vracanja proizvodnje zagotovo kaže na to, da se deleži podjetij, ki vracajo proizvodnjo, povecujejo, trend selitve proizvodnje pa se nekoliko znižuje. Prav tako se je treba zavedati, da so k vracanju proizvodnje nagnjena vecja podjetja, ki lahko vrnejo vecje število delovnih mest, zato nizki deleži podjetij, ki vracajo proizvodnjo, nekoliko zavajajo. V celotnem predstavljenem vzorcu je dalec naj­vec malih in srednje velikih podjetij, ki so manj naklonjena selitvi proizvodnje, zato je pri njih tudi manjši delež tistih, ki vracajo pro­izvodnjo, pa tudi manj delovnih mest se vraca v okviru teh selitev. Zraven tega obstajajo še doloceni novi razlogi, ki bodo morebiti tempo vracanja proizvodnje v bližnji prihodnosti pospešili. To je predvsem razmah industrije 4.0, ki s svojimi znacilnostmi omogo­ca platformo za vracanje proizvodnje domov, saj odpravlja nekaj razlogov, da smo proizvodnjo sploh selili. Napredne tehnologije in digitalizacija proizvodnje omogocata visoko fleksibilne in ucinko­vite proizvodne sisteme, v katerih proizvajamo kupcem prilagojene izdelke s stroškovno ucinkovitostjo serijskega proizvajalca. Dvig produktivnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije, nemudoma zmanjša privlacnost cenejših lokacij. Ker nove tehnologije omogo­cajo tudi gradnjo agilnih proizvodnih sistemov, je lažje proizvajati blizu evropskih kupcev in se hitro odzivati na njihove zahteve ter optimirati dobaviteljske verige. Pricakujemo, da bo Industrija 4.0 v prihodnosti eden izmed glavnih razlogov za vracanje proizvodnje domov. Kot smo omenili v povzetku prispevka, letos zacenjamo z novim krogom raziskave. Verjamemo, da so bralcem revije rezultati zanimivi in koristni, tako vsaj kažejo odzivi na razlicnih mestih v Sloveniji, kjer zadnje case predstavljamo rezultate v najbolj prizna­nih slovenskih strokovnih casopisih in revijah ter na konferencah. Nove rezultate bomo lahko predstavili ob sodelovanju podjetij, zato vas ob tej priložnosti vljudno prosimo, da se odzovete na anketno raziskavo. Vnaprej hvala in srecno. izr. prof. dr. Iztok Palcic • Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za nacrtovanje proizvodnih sistemov ›› ŠTEVILO PODJETIJ DELEŽ [%] Država Nemcija 1.012 41,3 Avstrija 202 8,2 Švica 593 24,2 Hrvaška 101 4,1 Srbija 233 9,5 Slovenija 87 3,6 Nizozemska 140 5,7 Španija 82 3,4 Industrijski sektor Proizvodnja živil, pijac in tobacnih izdelkov (NACE 10, 11 in 12) 229 9,4 Proizvodnja tekstilij, oblacil in usnja (NACE 13, 14 in 15) 105 4,3 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa (NACE 16) Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (NACE 17) Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (NACE 18) 218 8,9 Proizvodnja kemikalij, kemicnih izdelkov (NACE 20) Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov (NACE 21) 151 6,2 Proizvodnja izdelkov iz gume in plasticnih mas (NACE 22) 175 7,1 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (NACE 23) 114 4,7 Proizvodnja kovin (NACE 24) Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (NACE 25) 519 21,2 Proizvodnja drugih strojev in naprav (NACE 28) 384 13,2 Proizvodnja elektricnih naprav (NACE 27) Proizvodnja racunalnikov, elektronskih in opticnih izdelkov (NACE 26) 323 15,6 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (NACE 29) Proizvodnja drugih vozil in plovil (NACE 30) 88 3,6 Proizvodnja pohištva (NACE 31) Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (NACE 32) Popravila in montaža strojev in naprav (NACE 33) 144 5,9 Velikost podjetja <50 914 37,3 50–249 1.164 47,5 250–999 321 13,1 +1.000 51 2,1 »» Slika 1: Delež podjetij, ki vracajo proizvodnjo, po državah »» Slika 2: Delež podjetij, ki vracajo proizvodnjo, po velikosti podjetja »» Slika 3: Delež podjetij, ki vracajo proizvodnjo, po tehnološki intenzivnosti panoge »» Preglednica 1: Znacilnosti vzorca proizvodnih podjetij »» Slika 5: Regije, iz katerih vracamo proizvodnjo domov »» Slika 4: Motivi za vracanje proizvodnje 28. Strokovno srecanje kovinarjev Sekcija kovinarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije bo 17. in 18. novembra 2018 v Termah Zrece, organizirala že 28. Strokovno srecanje kovinarjev. Jesenska dneva kovinarjev bosta namenjena tako clanom OZS, kakor tudi vsem ostalim, ki želijo svoja znanja nadgraditi s kvalitetnimi strokovnimi vsebinami kovinarske tematike in splošno podjetniških vsebin, katere so potrebne za opravljanje tovrstne dejavnosti. Že tradicionalno bomo poskrbeli tudi za mreženje udeležencev, sponzorjev, razstavljavcev in partnerjev, ki bo potekalo v prije­tnem, neformalnem okolju. Tudi tokrat se, kakor že 27. let do sedaj, obeta odlicen dvodnevni dogodek: V soboto dopoldne, 17.11.2018, bomo prisluhnili svetovanju mag. Nine Scortegagna Kavcnik, vodje službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve, svetovalnega in izobraževalnega centra OZS kaj storiti ko nas obišce delovni inšpektor. S strokovnjakinjo z IVD, mag. Katarino Železnik Logar pa se bomo v nadaljevanju poglobili v obveznosti vezane na spremembe Uredbe o ravnanju z embala­žo in odpadno embalažo, saj je v prenovljeni okoljski zakonodaji poleg uvedbe obveznosti vpisa v evidenco za vsa podjetja, ki pri opravljanju svoje dejavnosti dajejo prvic v promet v Republiki Sloveniji embalažo, doloceno tudi, da bo do 31.3.2019 potrebno o tem tudi porocati. V sobotnem programu se nam bo predstavil tudi eden od zlatih sponzorjev srecanja, UNIOR Kovaška industrija d.d., v popoldan­skem druženju pa si bomo ogledali podjetje TEKOMA MARGUC, STROJEGRADNJA MARGUC, D.O.O., kasneje pa obiskali še Žicko kartuzijo, kjer bo z vodenim ogledom prikazano loncarstvo, zelišcni vrtovi, zelišcna lekarna in muzej. V sklopu obiska bomo degustirali belo in roze penino v Otakarjevi peninski kleti in imeli kosilo v Gostilni GASTUŽ, danes eni najstarejših še delujocih gostiln v Srednji Evropi. Prvi dan druženja bomo zvecer zakljucili z vecerjo in glasbo za ples. V nedeljo, 18.11., bo program temeljil na razlicnih strokovnih temah – novostih in poglobljenih strokovnih predavanjih za razširitev znanj, potrebnih za razlicne dejavnosti v kovinarski stroki. Prisluhnili boste lahko predavanju prof. dr. Janeza Kopaca s Fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani, na temo HPC (High performance Cutting) pri struženju, frezanju in brušenju. Vec o hitrem in ucinkovitem programiranju stružnih in rezkalnih CNC strojev bosta udeležencem srecanja pojasnila strokovnjaka zlatega sponzorja srecanja, Solid World d.o.o., direktor Jernej Lokovšek in aplikativni inženir Jernej Gajšek. Valentin Golob s podjetja ABC Maziva (z blagovno znamko Ca­strol) bo kot predstavnik zlatega sponzorja srecanja v nadaljevanju programa odstrl znanja in priporocila na temo novih izzivov pri hladilno mazalnih sredstvih, kjer bo poudarek na zahtevah nove zakonodaje o oznacevanju, ki vstopi v veljavo 1.11.2018. Strokovni program bomo nadgradili še s temo »Preprecevanje deformacij pri varjenju«, kjer bo dr. Janko Tomc z Inštituta za varilstvo d.o.o. povzel kljucna teoreticna znanja s tega podrocja. Kakor že tradicionalno, bomo srecanje zakljucili z dvema pri­jetnima, sprošcujocima temama: v intervju z Markom Lotricem, generalnim direktorjem in ustanoviteljem skupine Marko Lotric bomo odkrivali njegovo pot uspeha od obrti do mednarodno uveljavljene skupine LOTRIC Meroslovje d.o.o., Anja Križnik To­mažin, certificirana trenerka in coach pa nam bo razodela vešcino ustrezne in uspešne komunikacije z ljudmi z »drugega planeta« Seveda bomo poskrbeli tudi za spremljevalke. Oba dneva bodo lahko, tako kot vsi drugi udeleženci srecanja, ob predhodnem narocilu koristile ugodnost pri uslugah welnesa v Termah Zrece, v nedeljo pa bo zanje organizirana delavnica izdelave domacih krem, kjer bodo svojo kremo ne samo izdelale, temvec v prijetni atmosfe­ri dobile tudi odgovore na svoja vprašanja. Verjamemo, da se nam boste z veseljem pridružili kot udeleženec strokovnega srecanja in morebiti razmislili tudi o promociji vašega podjetja. Program s prijavnico za udeležbo (in promocijo) je objavljen na spletni strani OZS-Sekcija kovinarjev (zavihek: aktualno iz sekcije). Vljudno vabljeni, da se nam pridružite! www.ozs.si »» Zlati pokrovitelji dogodka Litostroj Power: Na pot odpremili gonilnik za najmocnejšo crpalno turbino v Evropi Vec kot pol leta je kar 60 zaposlenih za HE Dlouhe Stráne, na Ceškem, izdelovalo gonilnik, težak vec kot 40 ton Litostroj Power, proizvajalec turbin in hidromehanske opreme za hidroelektrarne, je danes odpremil na pot nov Francisov crpalni gonilnik. Z njim bodo opremili po moci najmocnejši (reverzibilen) crpalni agregat med hidroelektrarnami v Evropi, to je HE Dlouhé Stráne na Ceškem, v lasti CEZ – Ceške Elektrarne. Hidroelektrar­na, ki se nahaja v pokrajini Moravija na reki Desná, bo z novim gonilnikom proizvedla vec kot 300 MW moci elektricne energije. »Gonilnik, ki smo ga inženirji in delavci ljubljanskega podjetja Litostroj Power pospremili na pot danes, ima premer vec kot 4,5 m. Ker teža gonilnika dosega kar 40 ton, bo gonilnik iz nerjavnega jekla odpremljen z izrednim cestnim transportom. V proizvodnji v Ljubljani smo ga izdelovali kar 7 mesecev in pol, pri izjemno zahtevnem projektu je sodelovalo kar 60 zaposlenih razlicnih profilov,« je ob nalaganju gonilnika na izreden transport povedal Aleksander Jarc, direktor proizvodnje v Litostroj Power. V podjetju Litostroj Power, v katerem izdelujejo in nacrtujejo gonilnike in drugo opremo za hidroelektrarne po vsem svetu, so ponosni, da jim je na podlagi slovenskega in ceškega znanja uspelo razviti novo hidravlicno obliko gonilnika. »Natancna obdelava ter varjenje velikih in težkih jeklenih kosov so zahtevali veliko znanja in izkušenj delavcev Litostroj Power. Gonilnik smo izdelali iz dveh ulitkov. Njihova skupna masa znaša kar 48 ton,« je pojasnil Benjamin Cernoša, vodja projekta. Izdelava gonilnika za najvecji posamicni crpalni agre­gat za hidroelektrarno v Evropi je za podjetje Litostroj Power že drugi rekord v letošnjem letu, saj bodo v kratkem na pot odpremil tudi gonilnik z najvecjim padcem na Francisovi turbini za projekt Häusling. www.litostrojpower.com Vabilo na prakticno delavnico - industrijski modemi eWON za daljinski dostop do naprav Pri podjetju INEA RBT v okviru zastopstva modemov eWON za daljinski dostop do naprav vabimo na prakticno delavnico dne 8.11.2018. Delavnica je namenjena spo­znavanju osnovnih in bolj zahtevnih funkcionalnosti in lastnosti eWON modemov. Program delavnice bo obsegal predstavitev modemov Cosy in Flexy kot osnovnih modelov znamke eWON, prakticni prikaz vzpostavljanja daljinskega dostopa do naprav, prejemanje alarmnih opozoril, beleženje zgodovine ter ostalih zanimivih lastnosti in funkcionalno­sti. Detajlen program delavnice je mogoce najti na povezavi www.inea-rbt.si/novice/delavnica. Glavne funkcije modemov eWON so oddaljeni dostop do naprav, daljinsko zajemanje podatkov iz oddaljenih naprav (v realnem casu), prejemanje alarmov in monitoring delovanja (oddaljenih) naprav. Na delavnico ste vabljeni vsi, ki o daljin­skemu dostopu do naprav še razmišljate ter tisti, ki podobne rešitve že uporabljate. Vec informacij o prijavi in udeležbi na delavnici preko kontaktnih podatkov. Število mest na delavnici je omejeno. INEA RBT d.o.o., Stegne 11, 1000 Ljubljana. Tel.: 01 5138 133, e-mail: info@inea-rbt.si www.inea-rbt.si Donacija bionicnih in medicinskih eksponatov Dolgoletni partner ŠC Ptuj, Janez Škrlec, Razvojna razisko­valna dejavnost, je Višji strokovni šoli in visoki šoli na Ptuju doniral razvojne in izobraževalne eksponate, ki so povezani z bioniko in podpornim svetom sodobne medicine. Gre predvsem za bionicne in medicinske implantabilne vsadke, kot so: srcni spodbujevalniki, implantabilni kardioverter defibri­latorji (ICD), razlicni nevrostimulatorji, protibolecinske crpalke, mikro crpalke, razlicni senzorji, laboratoriji na cipu, reaktorji na cipu in organi na cipu. V razlicne implantabilne stimulatorje in druge naprave so integrirani razlicni sistemi, MEMS, BioMEMS, MOEMS in drugi. Janez Škrlec je dolgoletni clan Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Bil je clan Strokovnega meroslovnega Sveta Republike Slovenije in ustanovitelj Odbora za znanost in tehno­logijo pri OZS. Ta odbor je vodil celih deset let. Bil je tudi študent in diplomant mehatronike na Višji strokovni šoli pri nas na Ptuju. Gospod Škrlec se že dolga leta intenzivno ukvarja z novimi tehnologijami na podrocju mehatronike, elektronike, avtomatike, robotike, nanotehnologije in zelo aktivno tudi bionike. Je idejni vodja bionskega cloveka – lutke za izobraževalne namene inženir­jev bionike. V tem projektu sodelujeta tudi naša višja strokovna šola in visoka strokovna šola ter podjetje INTRI. Projekt bionski clovek je v preteklosti prejel tudi posebna priznanja. Donirani eksponati so namenjeni izobraževalnim in razvojnim procesom in bodo za študente pome­nili srecanje z realnimi tehnologijami. Ker je bioni­ka izjemno kompleksna veda, nam bodo zahtevni tehnološki eksponati v veliko pomoc pri razumeva­nju bionike, ki je neposredno povezana s clovekom in podpornim svetom sodobne medicine. Janez Škrlec že vrsto let organizira tudi strokov­ne dogodke, kot so tehnološki in nanotehnološki dnevi. Zadnja tri leta uspešno vodi projekt Mini­strstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki se imenuje Sticišce znanosti in gospodarstva. V okviru tega projekta sodelujejo razvojno-raz­iskovalni inštituti, fakultete, naša višja in visoka strokovna šola in visokotehnološka podjetja. V okviru Sticišca znanosti in gospodarstva je tudi najvecji poudarek na novih tehnologijah, inova­cijah in tehnoloških procesih. Velik poudarek je tudi na bioniki in izobraževanju na tem podrocju. Urh Knuplež: Avtomobilsko industrijo smo osvojili, naš izziv je zdaj v zraku ›› Stampal SB, d. o. o. na leto proizvede približno dva milijona razlicnih aluminijastih odkovkov za potrebe avtomobilske, motociklisticne, kolesarske industrije… V petih letih so prodajo vec kot podvojili, lani pa z 59 zaposlenimi dosegli skoraj 14 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Mojca Marot Ste razvojni dobavitelj najprestižnejših avtomobilskih znamk, kot so Porsche, McLaren Maserati, Lamborghini, Ferrari, in motociklov BMW, KTM, Ducati ter koles Campagnolo. Kako vam je uspelo prepricati najvecje? Motociklizem in avtomobilska industrija sta res naša paradna konja, saj smo prisotni pri domala vseh luksuznih evropskih proizvajalcih. Prisotni pa smo tudi na podrocju plezalne opreme in kompresorjev. To pomeni, da nam uspeva zagotavljali proizvo­de v skladu z zahtevami in s pricakovanji naših partnerjev. Tudi pri zvenecih znamkah je nujna kakovost od vhodnega materiala do koncnega proizvoda po sprejemljivih cenah, predvsem pa je pomembna brezkompromisna fleksibilnost, saj je življenjska doba njihovih proizvodov v primerjavi z drugimi v avtomobilski indu­striji bistveno krajša, krog kupcev pa zelo omejen. Radi poudarjate, kako pomembni sta za rast povezava in stalna nadgradnja aluminijskih izkušenj v okviru podjetij družine Im­pol. V cem se to odraža? Za odkovek najvišjega kakovostnega razreda je poleg natancno izdelanega orodja, optimalnih tehnoloških parametrov in izkuše­nega kadra potreben osnovni material. V našem primeru alumi­nij, ki mora imeti dobro preoblikovanost (tecenje), izpolnjevati mora zahtevane tehnološke parametre in biti primeren za razlicne površinske obdelave, kot je recimo anodizacija. Zaradi navedenega je tehnološka podpora Skupine Impol za nas neprecenljiva, saj nam omogoca konkurencno prednost v smislu nenehnega metalurškega napredka, kar kupci v naših branžah zelo cenijo in od dobaviteljev najvišjega razreda tudi pricakujejo. Kje bi se po vašem v prihodnosti še dalo koristno uporabiti aluminij, pa ga trenutno še ne? Možnosti za aluminij so neomejene, sploh v letalski industriji. Sam ga v prihodnosti vidim v vecjem številu prevoznih sredstev, ki bodo prevažala tako nas kot tudi razno blago po zraku. To je prihodnost aluminija. Brezpilotnike na primer spletni trgovci že uporabljajo – to je eden velikih potencialov za v prihodnje. Mi smo trenutno v fazi pridobivanja certifikata ISO9100, za katerega upamo, da ga bomo do konca leta tudi dobili. Letalska industrija je najvecji izziv, ki je pred nami. Verjetno spremljate trgovinski spor in zaostrovanja med ZDA in Kitajsko. Ali vas skrbi, kako se bo to odražalo pri vas, saj 90 odstotkov prihodkov ustvarite na mednarodnih trgih? Iz zgodovine vemo, da noben trgovinski spor nikomur ni prinesel nic dobrega. In dejstvo je, da trenja velikih nam, majhnim, ki smo odvisni od izvoza, ne vlivajo nekega optimizma. A upamo, da bo na koncu prevladal razum in bomo prica neki umirjeni in zdravi gospodarski rasti tudi v prihajajocem obdobju. Marsikje imajo podjetja v kovaški industriji, kakršno je tudi vaše, težave pri sobivanju s prebivalstvom zaradi negativnih vplivov. Kako se s tem spopadate vi? To je zelo dobro vprašanje. Res je, da se v kovaštvu težko izogne­mo predvsem vibracijam in hrupu – negativnim vplivom, ki si jih nihce ne želi, a so žal neizogibni. Medtem ko smo vibracije uspeli skoraj povsem izniciti z namestitvijo antivibracijskih sistemov, problem hrupa ostaja. A se ga ob doloceni meri strpnosti prebival­cev, vecinoma v tem okolju živijo naši zaposleni, prav tako trudimo izniciti. Pogosteje se med gazelami znajdejo družinska podjetja, vi ste izjema. Pa imajo družinski clani zaposlenih kljub temu prednost pri zaposlovanju? Skupina Impol je s svojo skoraj 200-letno tradicijo v lokalnem okolju prisotna že nekaj generacij in je vedno bila eden najpo­membnejših zaposlovalcev v Slovenski Bistrici. To pomeni, da danes najdemo med zaposlenimi ljudi, ki predstavljajo tretjo, cetrto ali celo peto zaporedno generacijo, ki preživlja svojo družino z delom v Skupini Impol. V podjetju Stampal SB pri naboru kadrov vedno stremimo k optimalni izbiri, zaradi cesar smo tudi razvili metode testiranj prijavljenih kandidatov. Je pa pripadnost podjetju ena temeljnih vrednot podjetja Stampal SB, zato družinskim clanom zaposlenih ali nekdanjih zaposlenih dajemo doloceno prednost pri izbiri. [ vir www.dnevnik.si ] »» Urh Knuplež, direktor podjetja Stampal SB (foto: Jaka Gasar) 7. Dan inovativnosti v Talumu – Inovativnost kljucen del poslovne strategije ›› V Skupini Talum inovativnosti posvecajo posebno pozornost in v zadnjem obdobju beležijo zelo dobre rezultate. Na podrocju množicnega inoviranja so od 1. septembra lani do konca avgusta letos zabeležili 1157 predlogov 500 predlagateljev. V okviru natecaja Upam si!, s katerim so letos zbirali inovativne predloge, kako s pomocjo sodobne tehnologije za vecjo ucinkovitost in produktivnost povezati naprave in stroje v procesih z ljudmi, pa je bilo podanih kar 71 predlogov. Avtorjem najboljših inovativnih predlogov in sodelavcem, ki so v minulem obdobju podali najvec inovativnih predlogov, so podelili priznanja in nagrade v okviru 7. Dneva inovativnosti v Talumu. »Skupina Talum je del zahtevnega in nepredvidljivega trga globalne aluminijske industrije, ki je trenutno eden izmed najbolj izpostavljenih. V zadnjem obdobju ga pretresajo še izzivi geopo­liticnih iger in prvi opozorilni znaki pregrevanja gospodarstva, zato je pot inovativnosti edina prava,« je v nagovoru sodelavcem dejal predsednik uprave Taluma Marko Drobnic. V Talumu so se zato odlocili za pot sprememb, zastavljenih s strategijo prestruk­turiranja svojih programov in z željo, da vzpostavijo kulturo tržno usmerjenega, hitro prilagodljivega, inovativnega podjetja, odprtega za spremembe. S takim nacinom dela so pri programu rondelic že lani postali najvecji in tehnološko najnaprednejši proizvajalec na svetu, rastejo pri programih drogov, ulitkov in toplotnih prenosnikov, spreminja­jo strukturo livarskih zlitin in lovijo njihovo cim višjo donosnost. S proizvodnjo elektroliznega aluminija so postali najucinkovitejši na svetu po tokovnem izkoristku. V Talumu tako dohajajo in na nekaterih podrocjih celo prehitevajo najvecje tekmece v neizprosni konkurenci svetovne aluminijske industrije. To jim uspeva z boga­timi izkušnjami, z lastnim znanjem ter z ustvarjalnostjo, strastjo in predanostjo vseh talumovcev. Množicna in profesionalna inovativna dejavnost Množicno inoviranje zaposlenih je temelj procesa nenehnih kori­stnih predlogov in omogoca, da v neposrednem okolju prepoznajo in nadgradijo tiste sestavine, ki pomembno vplivajo na ucinkovi­tost, kakovost, varnost in zdravje, ravnanje z okoljem, stroške itd. posameznega procesa. V sistem množicnega inoviranja sodi tudi akcija Upam si!, v kateri spodbujajo zaposlene k inovativnemu, razvojno usmerjenemu, naprednemu razmišljanju, razmišljanju v koraku s casom, o proizvodih in procesih, ki niso povezani z njiho­vim delom … V Talumu pravijo, da so dobrodošle vse ideje, najbolj pa tiste drugacne, ki sovpadajo s temo razpisa. Letos je bila tema natecaja nadgradnja procesov z digitalnimi tehnologijami. V okviru množicne inovativne dejavnosti, ki so jo spremljali v obdobju od 1. septembra 2017 do 31. avgusta 2018, so obravna­vali 1157 inovacijskih predlogov. Glede na primerljivo preteklo obdobje so zabeležili povecanje števila podanih predlogov, ki jih je podalo 500 razlicnih predlagateljev, oziroma skoraj 100 zaposlenih vec. Zelo zadovoljni so v Talumu tudi z rezultati letošnje akcije Upam si!, saj so kljub zahtevni temi (digitalizacija in prenova pro­cesov) prejeli kar 71 predlogov. Cilj podanih predlogov na zaposle­nega v letu 2018, ki znaša 1 predlog na zaposlenega, so dosegli že v obdobju od januarja do avgusta. Trenutno znaša 1,08 predloga na zaposlenega v Skupini Talum. Profesionalna inovativna dejavnost je usmerjena v realizacijo tehnicnih izboljšav, v razvoj novih proizvodov in tehnologij ter razvoj novih programov in dejavnosti, pa tudi v netehnološke inovacije na podrocju osnovnih in podpornih procesov. Podje­tniške ideje, ki jih posredujejo zaposleni, partnerji, študentje itd., pa so lahko izhodišce za razvoj novih programov ali dejavnosti v skupini, predvsem pa priložnost za posameznika, da s pomocjo Taluma preveri in tudi realizira svojo podjetniško idejo bodisi v okviru podjetja bodisi na samostojni podjetniški poti. V ta namen je bil leta 2017 v okviru službe za strateški razvoj sistematiziran podjetniški pospeševalnik. Podjetniški pospeševalnik bo podpora za vse navedene možnosti, ce bodo povezane z aluminijem in ce bo njihov potencial prepoznal tudi Talum. Trije prejemniki priznanj za množicno inoviranje, devet za profesionalno in 14 za akcijo Upam si! Na 7. Dnevu inovativnosti v Talumu so tako podelili priznanja in nagrade trem sodelavcem, ki so v zadnjem letu podali najvec inovativnih predlogov. Prejeli so jih Franc Kodric, operater v varnostno-nadzornem centru Vargas-Al, s 40 predlogi; Peter Belec, vodja izmene obdelave in pakiranja, PE Rondelice, z 28 predlogi; Zdravko Štumperger, elektrolizer 1 v PE Aluminij, s 25 predlogi. Na podrocju profesionalne inovativne dejavnosti je bilo nagra­jenih pet projektov. Dva med njimi sta že prejela zlato in srebrno priznanje Štajerske gospodarske zbornice za inovacije v Podravski regiji za leto 2018. Zlato priznanje je prejel projekt Eco green Alu can, srebrno pa Integracija naprednih in situ meritev pri proizvo­dnji primarnega aluminija. Še tri tehnicne izboljšave oz. nagrajeni predlogi v okviru profesionalne inovativne dejavnosti (Z U-profili in plošcami do sanacije pokrovov komore, Vezanje kolutov, Izse­kovanje rondel) prinašajo letno vec kot 51.000 evrov gospodarske koristi. V okviru akcije Upam si! je bilo nagrajenih pet najbolje ocenje­nih predlogov štirinajstih avtorjev. Komisijo so prepricali predlo­gi Sledenje anod v proizvodnem procesu – SLANEL, Talumov virtualni muzej, Spremljanje tehnoloških parametrov za THK Bracket, Racunalniško podprti operacijski nacrti pri izdelavi orodij in Elektronsko merjenje širine ozkega traku. www.talum.si »» Nagrajenci za akcijo Upam si »» Nagrajenci za mnozico inovativno dejavnost »» Nagrajenci za profesionalno inovativno dejavnost »» Ivo Boscarol osrednji gost 7. Dneva inovativnosti v Talumu Z inovativnimi tehnologijami za znižanje smoga bi prihranili milijarde V raziskavi podjetja InnoEnergy je bilo ugotovljeno, da bi lahko evropski državljani z uvedbo inovativnih tehnologij za znižanje smoga v naslednjih 17 letih prihranili 183 milijard evrov. Evropska komisija sicer ugotavlja, da bo boj proti smogu v prihodnjih sedmih letih EU stal kar 475 milijard evrov. Nova temeljita raziskava, ki jo je izvedel InnoEnergy ob podpori Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), razkriva, da bi lahko evropski državljani z uvedbo inovativnih tehnologij za znižanje smoga v naslednjih 17 letih prihranili 183 milijard evrov. Porocilo, ki nosi naslov Clean Air Challenge (Izziv – Cisti zrak), so pripravili v sodelovanju z družbo Deloitte, nastalo pa je kot odgovor na ugotovitve Evropske komisije, da je smog na globalni ravni kriv za eno od desetih prezgodnjih smrti. Po podatkih iz Bruslja naj bi boj proti smogu med letoma 2018 in 2025 Evropsko unijo stal kar 475 milijard evrov. Znesek predstavlja 2,9 odstotka povprecnega letnega BDP. Porocilo, ki je bilo predstavljeno javnosti v Bruslju, se poglo­bljeno ukvarja s problemom kakovosti zraka v Evropi, pri cemer izpostavlja konkretne inovativne rešitve v prevozu in ogrevanju, ki bi evropske prebivalce zašcitile pred onesnaženjem in njegovim škodljivim vplivom na zdravje. Na nevarnost smoga je na dogodku opozoril tudi Jerzy Buzek, predsednik odbora za industrijo, raziskave in energijo v Evrop­skem parlamentu in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta.  »» Predstavitev raziskave na dogodku v Bruslju. (foto: InnoEnergy) Z gospodarsko in davcno politiko moramo zniževati tveganja za podjetja ›› Na tradicionalnem Managerskem kongresu Združenja Manager v Portorožu, so managerji opozorili na kazalnike, ki kažejo na ohlajanje gospodarskih okolišcin. Podeljeni sta bili tudi priznanji Manager leta 2018, ki ga je prejel Boštjan Gorjup, direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje, in priznanje Vkljuci.Vse družbi Droga Kolinska. Predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik je v uvodnem pozdravu izpostavil kazalnike, ki kažejo, da se klima v gospodarstvu ohlaja: »Lani smo beležili najvecjo rast GDP po letu 2007. Napoved za letos ostaja podobna lanski, okrog 5 %, že v prvem polletju smo dosegli 4,6-odstotno. Hkrati je izvoz lani zra­sel za 14,2 %, letos pa se rahlo umirja, pricakovana rast je okrog 9 %. Lahko recemo, da slovenski management v zadnjih letih svoje delo opravlja zelo dobro. Dolgo obdobje konjunkture, brexit, spremembe cen surovin, pro­tekcionizem in uvajanje carin, pa lah­ko povzrocijo ohlajanje izvoza in rasti. Cas je, da smo nekoliko bolj previdni, saj podjetja že porocajo o zmanjšanju povpraševanja.« Dodal je, da se tveganje in spremenljivost v zunanjem okolju povecujeta, zato je potrebno tveganje v notranjem okolju zniževati: »Zato je tako pomembno, da z gospo­darsko in davcno politiko tveganja znižujemo – da ne bomo ponovno med državami, ki jih morebitna prihodnja ohladitev gospodarskih okolišcin najbolj prizadene.« Skrb zaradi pomanjkanja usposobljenega kadra Saša Mrak, izvršna direktorica zdru­ženja, je prepricana, da gospodarska rast s seboj prinaša dobre rezultate, hkrati pa skrb zaradi pomanjkanja usposobljenega kadra: »Tudi cloveški kapital je odlocilnega pomena za preskoke navzgor v svetovni tekmi konkurencnosti. Slovenija ima tu prednost pred mnogimi državami. Med skupno 190 državami se uvršcamo na visoko 9. mesto in na 1. mesto v regiji. Povprec­no ocenjena je le uporaba tega cloveškega kapitala. Ni ga vec v izobilju, zato je treba z njim upravljati vsaj toliko previdno kot s financnim.« Predsednik vlade verjame v dialog Rekordnih 388 zbranih managerjev in managerk na kongresu je nagovoril tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec, ki pri iskanju ustreznih rešitev verjame v povezovanje socialnih partnerjev: »Nobena odlocitev se ne more sprejeti cez noc. Vsaka bo morala dozoreti v dialogu z vsemi socialnimi partnerji, s kateri­mi bomo prišli do takšne rešitve, da se bo dalo živeti in delati. Pred nami je težka naloga, a s trdim delom marsikaj uspe.« Manager leta 2018 je Boštjan Gorjup Na današnjem dogodku je bilo podeljeno priznanje Manager leta, v katerem je letos Upravni odbor Združenja Manager prepoznal Boštjana Gorjupa, direktorja družbe BSH Hišni aparati Nazar­je, ki je z BSH povezan že dobrih 18 let. Potem ko je med letoma 2014 in 2016 opravljal funkcijo direktorja financ in kontrolinga za regijo Evropa znotraj skupine BSH v Nemciji, je pred dvema letoma ponovno prevzel vodenje družbe BSH Hišni aparati Nazar­je in celotne regije Adriatic East. Manager z veliko mednarodnih izkušenj pri svojem vodenju v ospredje postavlja cilj biti prvi po odlicnosti in ne po velikosti ter že vrsto let izjemno prispeva k razvoju lokalne skupnosti v Savinjski regiji in k pozicioniranju Slovenije kot odlicnega okolja za raziskave in razvoj, ki temelji na visoko izobraženem kadru. V lanskem letu je BSH Nazarje z 8,1 milijona enot dosegel rekordno proizvodno, preko 97 % proizvedenega pa izvozijo v evropske države. Cista donosnost kapitala je v preteklem letu znašala 32,88 %, kar je kar 2,5-krat višje od povprecja panoge, cista donosnost sredstev pa je bila z 11,60 % v primerjavi s panogo višja za 5,8 odstotne tocke. Znotraj ene najvecjih panog je Gorjupu uspelo za 80 % zvišati tudi skupne prihodke na zaposlenega, na 325 tisoc evrov v letu 2017, in z 62.806 evri doseci za 45 % višjo dodano vre­dnost na zaposlenega. BSH Nazarje je bilo že v preteklosti najvecji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini, v letu 2017 pa so število zaposlenih še povecali za desetino. Za zaposlene znotraj podjetja organizirajo kar 20 razlicnih programov izobraževanj in akademij, redna letna srecanja posameznih strokovnih služb pa potekajo tudi na ravni celotne skupine. Prejemnik priznanja Vkljuci.Vse 2018 je Droga Kolinska Sekcija managerk pri Združenju Manager nagrajuje tudi podjetja, ki uravnoteženost in raznolikost postavljajo v samo osrcje svojega delovanja. Letos je priznanje Vkljuci.Vse prejela družba Droga Kolinska. Od skoraj 500 zaposlenih jih kar polovico predstavljajo ženske, vodstvene položaje zaseda kar 22,9 % mlajših od 40 let, enak odstotek zaposlenih pa je starejših od 55 let. Cenijo medge­neracijske razlike in so kot eno prvih podjetij v Sloveniji pridobili certifikat Starejšim prijazno podjetje. Že dolga leta so v samem vrhu uspešnih podjetij zaposlovalcev pri projektu Zlata nit in so podpisnik Listine o raznolikosti Slovenije, s katero se delodajalci zavežejo proti diskriminaciji in za spodbujanje raznolikosti tako znotraj kot zunaj podjetja. [ Fotografije: Katja Kodba ] www.zdruzenje-manager.si »» Aleksander Zalaznik »» Saša Mrak »» Boštjan Gorjup Prejemnik priznanja Vkljuci.Vse 2018 je Droga Kolinska ›› Priznanje Vkljuci.Vse, ki ga podeljuje Sekcija managerk pri Združenju Manager, za leto 2018 prejme družba Droga Kolinska, ki uravnoteženost in raznolikost postavlja v samo osrcje svojega delovanja. Od skoraj 500 zaposlenih je kar polovica žensk, vodstvene polo­žaje zaseda kar 22,9 % mlajših od 40 let, enak odstotek zaposlenih pa je starejših od 55 let. Cenijo medgeneracijske razlike in so kot eno izmed prvih podjetij v Sloveniji pridobili certifikat Starejšim prijazno podjetje. Že dolga leta so v samem vrhu uspešnih podjetij zaposlovalcev pri projektu Zlata nit. So podpisnik Listine o razno­likosti Slovenije, s katero se delodajalci zavežejo proti diskrimina­ciji in za spodbujanje raznolikosti tako znotraj kot zunaj podjetja. Izrazita želja po vkljucevanju vseh in po enakih pogojih Zavedanje Droge Kolinske je, da raznolikost plemeniti in spod­buja inovativnost in uravnoteženost družbe, to pa vodi do bolj ustvarjalnega delovnega okolja, ki zaposlenim omogoca doseganje boljših delovnih rezultatov. Z razlicnimi programi in ukrepi prek sistema usposabljanj in mentorstva spodbujajo promocijo žensk na nižjih delovnih mestih, za mlajšo populacijo pa so razvili program Adventure, ki jim daje možnost, da se spopadejo z resnimi poslov­nimi izzivi, hkrati pa pridobijo mentorja iz vrst najvišjega mana­gementa. Droga Kolinska še posebej intenzivno podpira šport in zdrav nacin življenja, kar je razlog za uvedbo programa CARE, ki združuje skrb za telo, dušo in ravnovesje med delovnim in prostim casom. Da bi se tudi vodilni managerji pri svojem vsakodnevnem delu zavedali pomembnosti pocutja zaposlenih, so rezultate merje­nja zavzetosti ekipe in njegovo izboljšanje vkljucili med pokazatelje uspešnosti teh vodij. Na ravni celotne skupine so tako povecali zavzetost zaposlenih z 69 % v letu 2016 na kar 80 % v letu 2017. Zgled in generator sprememb V družbi so tako ustvarili pogoje, kjer raznolikost v resnici živi, in tako ustvarili okolje, ki samo ustvarja uravnoteženost. Raz­vijanje talentov in kariere zaposlenih spodbujajo s prijavami na razlicna notranja in zunanja izobraževanja, hkrati pa ima vsak zaposleni možnost predstavljanja svojih inovativnih idej kolegom in najvišjemu vodstvu z natecajem Wind of Change in programom SPP LABS. V družbi tudi spodbujajo mobilnosti znotraj skupine Atlantic Grupa, saj so prepricani, da je izmenjava izkušenj, pogle­dov in ne nazadnje kultur izrednega pomena za nadaljnji razvoj skupine. Potencial in uspešnost zaposlenih enkrat letno preverjajo v okviru OPP (Organisation and people pannel) procesa in s po­mocjo rezultatov pripravijo razvojni nacrt, prilagojen posamezni­ku. Omenjeni proces služi tudi za identificiranje naslednikov. V okviru programa Reward najpomembnejšim zaposlenim ponu­jajo raznoliko ponudbo dodatnih ugodnosti, ki jih lahko prilago­dijo svojim življenjskim potrebam in prioritetam. Lansko leto so v Drogi Kolinski vpeljali tudi Sabbatical, s katerim omogocajo, da se zaposleni ob prejemanju polovice place in drugih bonitet lahko do 6 mesecev popolnoma umakne iz službe. Z namenom spodbujanja ustvarjalnosti in zadrževanja najpomembnejših kadrov v podjetju obenem razvijajo projekte fleksibilnega delovnega casa in doda­tne oblike odsotnosti s ciljem dosegati uravnoteženo poslovno in zasebno življenje vseh zaposlenih. Dokaz, da uravnoteženost ustvarja rezultate Motivirano delo zaposlenih in dobro vodenje se kaže tudi v uspešnih poslovnih rezultatih. Cisti prihodki družbe od prodaje so v letu 2017 znašali kar 177 milijonov evrov, kar predstavlja 6,5-odstotno stopnjo rasti glede na leto 2016. Poslovni izid družbe je zrasel z 8 milijonov evrov na 19 milijonov evrov glede na pred­hodno leto, donosnost kapitala pa je bila 16 %. Dodana vrednost na zaposlenega v Drogi Kolinska je 84 tisoc evrov, to je za skoraj 9 % višje od povprecja panoge. Ob uspešni rasti pa se v družbi zavzemajo, da je njihovo poslo­vanje trajnostno naravnano in usmerjeno v varovanje naravnega in družbenega okolja. Pridobili so najvišje standarde kakovosti in standarde za upravljanje okolja in upravljanje z energijo (ISO 14001 in ISO 50001). Aktivno upravljajo z odpadki, energijo, izpusti v okolje in izbirajo okolju prijazne surovine in storitve. Na družbenem podrocju so podporniki številnih športnih društev, izobraževalnih, znanstvenih in kulturnih organizacij na državni ravni, podpirajo pa tudi lokalna športna in kulturna društva ter klube na vseh lokacijah, kjer ima družba svoje poslovne enote. Uveljavljena praksa podjetja je tudi aktivnost Dan vrednot, ko zaposleni s svojim prostovoljnim delom prispevajo k izboljšanju pocutja, bivanja ali dela pomoci potrebnih. O družbi na kratko Droga Kolinska je bila ustanovljena leta 2005 z združitvijo dveh tedaj najvidnejših prehrambnih družb, Droge in Kolinske, pod lastniškim okriljem holdinga Istrabenz. Od leta 2010 je družba po­stala del hrvaške korporacije Atlantic Grupa, za uspešno in ucinko­vito vzpostavitev organizacijske kulture po združitvi pa so v okviru Zlate niti leta 2013 prejeli posebno priznanje. Droga Kolinska proizvaja vrhunske izdelke in upravlja blagovne znamke z dolgole­tno tradicijo. Blagovna znamka Donat Mg je stara 110 let, Cockta 64 let, Argeta 61, Barcaffee 48 in Bebi 42 let. Na podlagi rezultatov Valiconove raziskave Top 25 Regional Brands med najmocnejše blagovne znamke v regiji spadata tudi Cockta (8. mesto) in Argeta (5. mesto), Argeta Exclusive pa je bila v kategoriji paštet izbrana za Produkt 2017. Priznanje za znamko leta je družba prejela leta 2016 tudi za Donat Mg. Leta 2016 je bila Atlantic Grupa proglašena za nacionalnega zmagovalca tekmovanja European Business Awards, ki prepoznava in nagrajuje odlicnost, najboljše prakse in inovacije v evropskih podjetjih. O priznanju Vkljuci.Vse Zacetki priznanja segajo v leto 1991, ko je Sekcija managerk za­cela s podelitvijo priznanja Ženskam prijazno podjetje. V obdobju od 2002 do 2016 se je s preimenovanjem priznanja v Managerkam prijazno podjetje pozornost namenilo managerkam v slovenskih podjetjih, v letu 2017 pa je sekcija zacela s podeljevanjem priznanja Vkljuci.Vse, s katerim izpostavlja podjetja s posebnim odnosom do raznolikosti in uravnoteženosti.  www.zdruzenje-manager.si »» Enzo Smrekar, predsednik uprave Droga Kolinska UTRIP DOMA Obisk nemških orodjarjev Na povabilo TECOS-a, Razvojnega centra orodjarstva Slovenije, se je 4. in 5. oktobra pri nas mudila delegacija 40 nemških orodjarjev, ki so v sklopu 5-dnevnega potovanja skozi Italijo in Avstrijo obiskali tudi slovenske orodjarje. Svojo pot so zaceli v podjetju Imas v Sežani. Mednarodno usmer­jeno podjetje s 36 zaposlenimi v orodjarstvu in 32 v brizganju plastike je predstavilo svojo proizvodnjo ter … vinsko klet pod proizvodnimi halami. Na povabilo TECOS-a, Razvojnega centra orodjarstva Slovenije, se je 4. in 5. oktobra pri nas mudila delegacija 40 nemških orod­jarjev, ki so v sklopu 5-dnevnega potovanja skozi Italijo in Avstrijo obiskali tudi slovenske orodjarje. Svojo pot so zaceli v podjetju Imas v Sežani. Mednarodno usmerjeno podjetje s 36 zaposlenimi v orodjarstvu in 32 v brizganju plastike je predstavilo svojo proizvo­dnjo ter … vinsko klet pod proizvodnimi halami. Naslednji dan so svoj obisk zaceli v EMO – Orodjarni v Celju, ki je ena najstarejših in z vec kot 200 zaposlenimi ena izmed najvecjih slovenski orodjarn. Podjetje izdeluje orodja za izdelavo avtomo­bilskih delov za notranje dele karoserije za vsa vecja avtomobilska podjetja, kot so VW, Porsche, BMW in še veliko vec drugih. Naslednja postaja je bila pri TECOS-u, Razvojnem centru orod­jarstva Slovenije, kjer je direktor dr. Aleš Hancic predstavil delova­nje centra kot podpornega stebra slovenske orodjarske industrije. Center nudi svojim strankam celovite tehnicne rešitve. Od razvoja izdelkov do simulacij brizganja in strukturnih analiz do 3D-meri­tev ter izdelave prototipov. V lasti imajo tudi tri stroje za brizganje za lastno proizvodnjo. Za na konec obiska smo prihranili najvecjo slovensko orodjarno Gorenje Orodjarno, v kateri vec kot 200 zaposlenih izdeluje orodja za preoblikovanje plocevine tako za najzahtevnejše avtomobilske proizvajalce kot za proizvajalce bele tehnike. Tu izdelujejo orodja za plastiko, termoformiranje ter stiroporno embalažo. Na koncu smo obiskali še našo lokalno znamenitost, fontano piva. Orodjarji so bili izjemno navdušeni nad visokim nivojem orodjarstva v Sloveniji, prav tako je bil ta obisk drugi izmed aktivnosti vecjega povezovanja in izmenjave izkušenj med slo­venskimi in nemškimi orodjarji. Oktobra lani je bil organiziran obisk slovenskih orodjarjev v Nemciji, marca prihodnje leto pa bo v Ljubljani svetovna predstavitev najvecjega orodjarskega sejma Moulding Expo 2019, kamor je povabljenih vec kot 100 novinarjev iz orodjarskih revij. Sejma se bo na pobudo TECOS-a udeležilo vec orodjarn v skupnem slovenskem nastopu. Tovarna leta 2018 Prvi izbor tovarne leta Tovarna leta 2018 je Krka z obratom Notol 2 Z laskavim nazivom tovarna leta 2018 se ponaša Krkina tovarna zdravil Notol 2. To je nova tovarna za proizvodnjo trdnih oblik zdravil – tablet in kapsul, v Novem mestu jo je Krka odprla leta 2015. »Izbrali smo jo, ker je med vsemi tremi finalisti tehnološko najbolj napredna in skladna z naceli industrije 4.0,« je povedal Anton Papež, predsednik strokovne komisije. Ta je zmagovalca izbrala na dogodku, ki ga je 10. oktobra gostila družba Iskratel. Sklepnega dogodka ob izboru najboljšega industrijskega podje­tja v Sloveniji se je udeležilo vec kot 180 gostov iz 66 slovenskih podjetij, med njimi vodje in direktorji proizvodenj, tehnicni direktorji, proizvodni in IT-strokovnjaki, strokovnjaki marketin­ga, predstavniki vodstev in menedžerji. V Krki so ponosni na nagrado Jože Colaric, predsednik uprave Krke, je ob podelitvi naziva povedal: »Na nagrado smo ponosni. Notol 2 pomeni velik korak naprej v Krkinem razvoju in brez njega prav gotovo ne bi mogli dosegati nacrtovane prodaje. Pomembno je tudi, da nam zagota­vlja proizvodnjo kakovostnih in varnih zdravil. Na Notol 2 smo ponosni, ker smo ga projektirali krkaši sami, pri njegovi postavitvi so sodelovala tuja, pa tudi številna slovenska podjetja. To tovarno smo zgradili, ker moramo bistveno povecati kolicino proizvede­nih izdelkov, da bi pri nekoliko znižanih maržah imeli tak koncni rezultat, kot smo si ga zastavili v strategiji in kot si ga želimo. Pro­izvodnjo Notola 2 še dopolnjujemo z dodatnimi linijami in v dveh letih bomo prišli do tega, da bomo v tovarni letno lahko naredili pet milijard tablet in kapsul, kar je nujno, da lahko izpolnjujemo vsa narocila. Na nekaterih linijah delamo že v treh proizvodnih izmenah. Glede na kadrovske razmere v Sloveniji pa tudi drugje po Evropi je zelo pomembno, da je naša tovarna avtomatizirana in robotizirana, da potrebujemo malo delavcev, a te zelo izobražene. Poleg kemikov in farmacevtov potrebujemo še strokovnjake s podrocja racunalništva in informacijskih tehnologij.« Povezujemo proizvodno skupnost »Projekt Tovarna leta, ki smo ga na Casniku Finance zaceli novembra lani, poudarja proizvodne prakse in povezuje pro­izvodno skupnost. Tu predstavljamo dobre prakse s podrocij digitalizacije proizvodnje in poslovanja ter dajemo zaposlenim v slovenskih proizvodnih podjetjih priznanje za trud pri napredku in blaginji Slovenije. Govorimo o tehnološki naprednosti, kot so robotizacija, oblak, internet stvari, ter ucinkovitosti proizvodnje ter energetski ucinkovitosti in skrbi za varstvo okolja,« je pove­dala urednica projekta Sabina Petrov. Kot razlaga, v uredniških reportažnih clankih v sliki in besedi prikazujemo proizvodnjo in dobre prakse uspešnih industrijskih podjetij v Sloveniji, ki prispevajo k višji dodani vrednosti in vecji konkurencnosti podjetij, predstavljamo ekipe strokovnjakov, ki stojijo za proizvodnjo, ter zaposlenim v proizvodnih podjetjih dajemo priznanje za njihovo delo in trud. Ob tem pa promovira­mo tudi poklice v proizvodnji in zanje navdušujemo mlade, ki se o svoji poklicni poti še odlocajo. Vse to zaokrožujemo z izborom tovarne leta, ki podjetjem ponuja možnost, da svoje napredne tehnologije in prakse postavijo ob bok drugim. Zmagovalca je izbrala strokovna komisija Partner pri izboru tovarne leta je družba KPMG, poslovno svetovanje. Ta na podlagi kljucnih kazalnikov iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so prvi korak za sodelovanje v izboru, izbrana podjetja obišce, si ogleda njihovo proizvodnjo in na podlagi svojih ugotovitev doloci finaliste. Zmagovalca pa je na sklepnem dogodku Tovarna leta 2018 izbrala strokovna komisija, ki je vsakemu finalistu po predstavi­tvah njihovih naprednih tehnologij in dobrih praks v proizvodnji postavila še nekaj podrobnejših vprašanj oziroma jih »zaslišala«. V strokovni komisiji so poleg Antona Papeža, svetovalca druž­be Interenergo, bili še Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija, in Stane Merše, vodja centra za energetsko ucinkovitost pri Institutu Jožefa Stefana. Prihodnje leto se bo strokovni komisiji pridružil tudi predstavnik družbe Krka, kjer bodo gostili sklepni dogodek izbora Tovarna leta 2019. Finalista sta bila še Domel in Polycom Pri izboru, ki smo ga na Casniku Finance letos pripravili prvic, je sodelovalo štirinajst podjetij. Poleg zmagovalca sta bila finalista tekmovanja še družbi Domel in Polycom. V Domelu iz Železni­kov izdelujejo elektricne motorje za sesalnike, kuhinjske aparate, elektronsko komutirane motorje za avtoindustrijo, prezracevalne in klimatizacijske sisteme, vrtna orodja, puhala ter komponente za elektromotorje. V Polycomu iz Poljan nad Škofjo Loko izdelu­jejo kompleksne plasticne sestavne dele za avtomobilsko industri­jo ter ohišja za pametne števce za merjenje. Kot je povedal Anton Papež, je imela strokovna komisija težko nalogo, saj so vsi trije finalisti odlicna podjetja, vsako na svojem podrocju. Izbor za tovarno leta 2019 na Casniku Finance zacnemo 31. januarja prihodnje leto, ko bomo na spletni strani Tovarne leta objavili vprašalnik, s katerega izpolnitvijo se prijavite na izbor. www.tovarna-leta.si »» Zmagovalna ekipa Krke na celu s predsednikom uprave Jožetom Colari­cem, s predsednikom strokovne komisije za nagrado tovarno leta Antonom Papežem, svetovalcem družbe Interenergo, in gostiteljem sklepnega dogod­ka ob izboru tovarne leta Željkom Puljicem, direktorjem Iskratela. »» Ekipa Domela. »» Ekipa Polycoma. Arburg: zacetek ucnega leta 2018 z novim rekordom V Arburgu je 3. septembra šolanje zacelo 67 vajencev in študentov iz visoke šole Baden-Württemberg, kar je nov rekord. V skoraj 70 letih je vajeništvo v Arburgu zakljucilo že vec kot 1.800 vajencev. V zacetku leta 2018 je Arburg dobil trojni certifikat kakovosti na podrocju izobraževanja, njihov izobraževalni center, ki obsega 2.000 kvadratnih metrov, pa ponuja odlicne možnosti za ucenje. Za zacetek poklicnega izobraževanja organizirajo uvajalni teden z zanimivim programom, s pomocjo katerega se vajenci in štu­dentje seznanijo med seboj, spoznajo podjetje in njegove izdelke, varnostne zahteve in tovarno, portfelj izdelkov in razlicne oddelke v podjetju. Postopek izbire vajencev in študentov za leto 2019 prav tako že poteka. Prva pena z delci na podlagi polietersulfona Po dveh letih intenzivnega raziskovanja je BASF predstavil prototip prve pene z delci na podlagi polietersulfona (PESU). Peno odlikuje edinstvena kombinacija lastnosti: visoka tempe­raturna odpornost, lastno zaviranje gorenja in izredno nizka teža v povezavi z visoko togostjo in trdnostjo. Zato je še posebej primerna za komponente zapletenih oblik za avtomobile, letala in vlake, ki zahtevajo vrhunske mehanske lastnosti v povezavi s sposobnostjo prenašanja visokih delovnih temperatur ali strogih zahtev glede negorljivosti. Granulat PESU za ekspandiranje je predoblikovan v kroglice z nizko gostoto med 40 in 120 g/l in ga je mogoce predelati v kompleksne tridimenzional­ne geometrije. BASF-ov PESU, Ultrason E, je amorfna termoplasti­ka z izjemnim temperaturnim profilom – temperaturo steklastega prehoda ima pri 225 °C, do te temperature pa ostane dimenzijsko stabilen. Ima odlicne mehanske in dielektricne lastnosti, ki so le malo odvisne od temperature. Pene iz Ultrasona E so odobrene za uporabo v letalih. Material izpolnjuje zahteve glede vnetljivosti, majhnega oddajanja vrocine in majhne gostote dima celo brez dodajanja zaviralcev gorenja. Kljub nizki gostoti pena iz PESU omogoca izdelavo izredno togih in mocnih kosov z odlicno dimenzijsko stabilnostjo pri visokih temperaturah. Ekspandirani brizgani kosi imajo veliko prednosti v primerjavi s tradicionalnimi satastimi strukturami s premazi iz fenolnih smol: omogocajo vecjo svobodo pri oblikovanju, manj Trajnostna embalaža Borealis je sklenil novo strateško partnerstvo s podjetjem Boc­katech, ki med drugim ponuja tehnologijo of EcoCore za trajno­stno embalažo. To novo partnerstvo na podrocju materialov in tehnologij bo prispevalo k razvoju krožne ekonomije s cenovno ugodnimi, zmogljivimi izdelki iz brizgane pene, primernimi za veckratno uporabo in reciklažo. Borealis in Bockatech sta povezala patentirano tehnologijo Bockatech EcoCore z materiali Borealis BH381MO in Daploy WB140HMS in tako ustvarila okolju prijazno rešitev za napre­ Farmacevtski ekstruder z maksimalno fleksibilnostjo Coperion GmbH iz Stuttgarta je lansiral popolnoma fleksibi­len sistem ekstruzije, primeren za raziskave in razvoj ter za ma­loserijsko proizvodnjo. Ekstruder ZSK 18 MEGAlab izpolnjuje pogoje tako za mokro ekstruzijo kot tudi za ekstruzijo vroce taline. Prvega od teh ekstruzijskih sistemov ZSK 18 MEGAlab z 18-mm polžem so pred kratkim dobavili veliki mednarodni farmacevtski družbi, ki ga uporablja za razlicne procesne naloge. Poleg eks­truderja sistem obsega še dva gravimetricna polnilnika izjemne natancnosti v API in polnjenju tekocin, hladilni trak in granulator. Ekstruder ZSK 18 MEGAlab s prehodom do 10 kg/h je primeren za mokro in vroco ekstruzijo v laboratorijskem merilu. Za mokro ekstruzijo vkljucuje vec kot 10 razlicnih matric z razlicnim števi­lom in premerom lukenj. Za ekstruzijo vroce taline je ekstruder ZSK opremljen z glavo z vec izmenljivimi šobami za razlicne debe­line vlaken. Glava ima dodatne izvrtine za senzorje PAT (procesno analiticna tehnologija). Gravimetricni polnilnik K-Tron izpolnjuje zahteve ATEX in ga je mogoce priklopiti na vsakega od cilindrov predelovalnega dela ekstruderja, polnilnik K-Tron API pa je mogoce priklopiti na prvi ali cetrti cilinder. Polnilniki K-Torn so sposobni rokovati s široko paleto materialov, tudi takšnih z zahtevnimi karakteristikami tekocnosti in s spremenljivimi stopnjami polnjenja. www.coperion.com Nove rešitve za injiciranje brez igel Za vec kot 114 milijonov diabetikov na Kitajskem lahko inji­ciranje brez igel postane resnicnost. Pri novi tehnologiji, ki jo je razvila družba QS Medical Technology Co., Ltd., iz Pekinga, gre za vbrizgavanje zdravila pod površino kože pod visokim tlakom. Za injiciranje brez igel so uporabili Covestrov Makrolon, medicinski polikarbonat, ki ga odlikujejo trpežnost, preprostost predelave, varnost in možnost fleksibilnega oblikovanja. Polikarbo­nat Makrolon Rx1805 se uporablja predvsem za vmesnik za vnos insulina in zagotavlja tocnost velikosti, visoko trdnost in trdoto, tako da komponenta za vnos zdravila zanesljivo prebode ampulo insulina. Igla za odvzem insulina in pokrovcek naprave za vsesava­nje zdravila sta izdelana v enem koraku brizganja. Makrolon Rx1805 je odporen na pokanje, sterilizacijo z obseva­njem, zagotavlja visoko produktivnost in ucinkovitost pri oblikova­nju ampul, je biološko združljiv in ustreza vec zahtevam standarda ISO 10993, je odporen na udarce, natancen pri oblikovanju in stabilen v razlicnih okoljih. www.covestro.com Skupina WITTMANN kupila delež v ICE-flex Podjetje ICE-flex iz Saronna v Italiji je dobavitelj inovativ­nih rešitev MES, prilagojenih predvsem potrebam podjetij, ki brizgajo plastiko na do 50 strojih na obrat. Z deležem, ki ga je Skupina WITTMANN pridobila v ICE-flex, zdaj WITTMANN BATTENFELD lahko svojim kupcem ponuja TEMI, inovativni modularni paket MES. Programska oprema TEMI že standardno ponuja veliko število preprosto uporabnih funkcij, ki so znane tudi iz drugih produk­tov MES na trgu. Poleg tega si je ICE-flex zelo uspešno ustvaril ime kot strokovnjak za vmesniške protokole za brizganje plastike. Programska oprema TEMI podpira razlicne verzije in tolmacenja Euromap 63, ki pokrivajo skoraj vse proizvajalce strojev na evrop­skem trgu. WITTMANN BATTENFELD paket, ki ga je razvil ICE-flex za nacrtovanje proizvodnje, spremljanje in shranjevanje podatkov, prodaja pod blagovno znamko TEMI+. Dodatek “+” pomeni podporo za funkcije, ki jih je mogoce realizirati samo s proizvo­dnimi celicami WITTMANN 4.0. Na ta nacin je mogoce ne samo povezati brizgalke in TEMI+, ampak hkrati in samodejno tudi vse pomožne naprave, ki skupaj s strojem WITTMANN BATTENFE­LD tvorijo proizvodno celico WITTMANN 4.0. Vse spremembe sestave proizvodne celice so prepoznane samodejno, prikazana je nova konfiguracija, ki jo nato TEMI+ shrani brez posegov upra­vljavca. Tako je Skupina WITTMANN prvi proizvajalec v predelavi plastike, ki ponuja funkcionalnost MES ne samo za stroje, temvec tudi za mobilne pomožne naprave. www.wittmann-group.com Termoplast s pozitivno ekološko bilanco Covestro je s partnerji razvil visoko zmogljiv termoplast (HPT), ki bi bil lahko uporaben za številne panoge, s cimer bi lahko izboljšali vzdržnost in lastnosti izdelkov v letalstvu, avto­mobilski industriji in medicini. Zdaj je izziv zagotoviti nepretr­gano proizvodnjo novega materiala v velikih kolicinah. HPT se lahko predeluje z brizganjem in ima številne pozitivne lastnosti: stabilnost z visoko trdoto ter odpornost na vrocino in številna topila. Raziskovalni projekt nemškega ministrstva za izobraževanje in raziskave “DreamCompoundConti” vkljucuje razvoj neprekinje­nega procesa, ki bo omogocil okoljsko sprejemljivo in gospodarno proizvodnjo v industrijskem merilu. Covestro pri tem sodeluje z univerzo RWTH Aachen, tehniško univerzo iz Berlina, centrom za plastiko iz Leipziga in proizvajalcem letal Airbus, kot pridruženim partnerjem. Posebna znacilnost proizvodnje HPT je to, da temelji na lahko dostopnih osnovnih kemikalijah, ki se že uporabljajo na primer pri proizvodnji pene in jih zato za ta namen ni treba izdelovati pose­bej. Zdaj nov sistem katalizatorjev omogoca proizvodnjo termopla­sticnega HPT iz teh osnovnih kemikalij. To prihrani emisije CO2 in energijo, ker za razliko od proizvodnje konvencionalnih visoko zmogljivih termoplastov niso vec potrebni kompleksni procesni koraki. Ocena univerze RWTH Aachen kaže, da proces proizvo­dnje HPT proizvede 20 % manj toplogrednih plinov kot podobni termoplasti. Hkrati pa novi neprekinjeni proces zahteva tudi manj topil, zato ima boljšo oceno življenjske dobe. www.covestro.com i-mold dolivki V seriji vložkov dolivnih kanalov TG, ki podpirajo izredno kompaktne kose zaradi ostrih ovinkov v dovodnih kanalih, i-mold zdaj ponuja še vec tipov: tri velikosti vbrizga do 35 g (tip I), 120 g (tip 2) in 1000 g (tip 3) in tri (nizek, srednji, visok) z nivojem izstopa kanalov. S temi devetimi konfiguracijami je mogoce optimizirati razmerje dolivkov in izdelkov pri aplikaci­jah z vecjimi izmetalnimi koti, brizganjem s perifernim robom, ali notranjimi konturami nad delilno linijo orodja. Modeli z nizkim nivojem (LL) so posebej primerni za dolivanje pod površino delilne linije, visokonivojski modeli (HL) pa prinaša­jo prednosti pri vstopu od znotraj ali nad delilno ravnino. Orodja z majhnim perifernim robom so prednostna domena za srednjeni­vojske modele (ML). V paleti izdelkov Servomold so letošnji poudarek servopogonske rešitve za precizno motorizirano sukanje orodij in delov orodij, na primer servopogonske enote za vrtljive mize premera do 1,6 m, ki se vrtijo skupaj s celotnim orodjem, ki je namešceno nanje. i-mold v tesnem sodelovanju z narocnikom zagotovi oceno pogona in pro­jekt – skupaj s servomotorjem, planetarnim gonilom, zobniškim ali jermenskim prenosom in avtonomnim krmilnikom za hitro sukanje (npr. 180° v samo 0,5 s), pri cemer je popolnoma prilago­jen velikim masam. Novost v paleti izdelkov i-mold so vrocekanalne šobe proizvajal­ca Heatlock. Pri njihovem razvoju so posebno pozornost posve­tili trpežni konstrukciji konice šobe in popolnemu uravnavanju temperature s pomocjo inovativne rešitve na podrocju toplotne izolacije. Nove šobe za posamicno brizganje so primerne za veli­kost vbrizga do 800 g (pri plastikah z nizko viskoznostjo), zaradi zelo enakomerne porazdelitve temperature po celotni dolžini pa so uporabne za splošno predelavo vseh tehnicnih termoplastov. www.i-mold.de Nov videz pobiralcev dolivkov FIPA GmbH je popolnoma prenovila preizkušeno serijo prijemalnikov 90, 100 in 130. Široka paleta izdelkov ponuja prijemalnike za skoraj vsako aplikacijo pri predelavi plastike. Zaradi svoje velike zapiralne sile, širokega kota odpiranja in kom­paktne oblike so prijemalniki iz serije 90 primerni za majhne do­livke. Serija 100 je namenjena za varno prijemanje srednje velikih do velikih dolivkov, serija 130 pa preprica z veliko silo prijemanja in širokim kotom odpiranja in je odlicna za velike dolivke. Prijemalniki FIPA imajo dolgo življenjsko dobo zaradi ohišja in celjusti iz mocne aluminijeve litine s trpežnim premazom, odpor­nim na korozijo. Prijemalniki so na voljo z zaznavanjem prisotnosti kosov ali brez. Prijemalniki z neposrednim zaznavanjem imajo senzor, ki zaznava prijem ne glede na položaj dolivka v prijemalniku, prijemalniki s posrednim zaznavanjem pa pošljejo signal, ce prijemalnik ni prijel komponente. Doloceni modeli so opremljeni s programirljivimi senzorji z dvema ucljivima izhodoma, številni prijemalniki pa so na voljo tudi z magnetnimi senzorji. Vsi senzorji imajo izhod PNP ali NPN. Prijemalniki iz serije z mehkimi plošcicami iz HNBR za vroce kose so odporni na obrabo, na visoke tempera­ture do 1 60 °C in brez snovi, ki prepre­cujejo oprijem barve. Mehke plošcice preprecujejo poškodbe celo na obcutlji­vih plasticnih delih, zato so idealni za odvzem obcutljivih plasticnih kosov iz orodij. Obrabljene plošcice se zamenjajo zelo hitro, brez odstranjevanja celotnega prijemalnika in naknadnega testiranja in programiranja. Za previdno rokovanje s kromirani­mi ali barvanimi plasticnimi deli FIPA ponuja prijemalnik GR04.100HNBR s celjustmi s prevleko iz HNBR. www.fipa.com www.topteh.si Pušcanje pri visokih temperaturah? Z narašcanjem temperature lahko na vec tockah pride do pušcanja. Tipicni mede­ninasti cepi prej ali slej povzrocijo pušcanje, kar ima za posledico izklope strojev in podaljšanje intervalov vzdrževanja. Pogosto predpostavljamo, da je vzrok tesnilno sredstvo, kar pa obicajno ne drži: zaradi razlicnih koeficientov raztezanja mede­ninastih cepov in jeklenih plošc med ogrevanjem in hlajenjem orodja prihaja do premikov, ki povzrocajo pušcanje. Zato je Meusburger v svojo paleto dodal vijacne cepe iz jekla in nerjavnega jekla (E 20767 in E 20749), kar zagotavlja varno tesnjenje celo pri visokih temperaturah. Poleg tega so usmerjevalne plocevine odslej na voljo v nerjavnem jeklu kot E 21019. Do težav s pušcanjem lahko prihaja tudi pri temperaturni regulaciji z vroco vodo in uporabi konvencionalnih O-obrocev FKM/Viton, ki so samo v omejenem obsegu upo­rabni nad 100 °C, z višjo temperaturo pa se poleg tega obcutno skrajša tudi življenjska doba, O-obroci pa postanejo trdi in pušcajo. Za aplikacije z vroco vodo Meusburger zdaj ponuja visokotemperaturne O-obroce E 21311 iz materiala FKM plus, ki so pri­merni za temperature vode do 180 °C in so na voljo iz zaloge. www.meusburger.com Novi medicinski TPE Nova serija medicinskih termoplasticnih elastomerov za cevi za peristalticne cr­palke zagotavlja elasticnost prek širokega temperaturnega obmocja, dobro prenaša obremenitve zaradi delovanja crpalke, za razliko od silikona pa jo je mogoce variti in lepiti s toploto.  Nova serija kompozitov Medalist® obsega prozorne, prosojne in neprozorne materiale za biotehnicno in farmacevtsko industrijo, medicinske infuzijske sisteme in naprave za dializo. V primerjavi z drugimi TPE se Medalist TPE odlikuje z nižjim odstopanjem delcev z notranje površine cevi zaradi ponavljajocega stiskanja in popušcanja ob delo­vanju crpalke. Prožnost teh kompozitov omogoca cevem, da sledijo hitremu ritmu cr­palke, trpežnost pa omogoca, da ohranjajo obliko in ostajajo brez poškodb. Kompoziti so primerni za široko paleto kemikalij in jih je mogoce sterilizirati z e-žarki, gama žarki in etilen-oksidom. Na voljo so tudi posebne razlicice za biofarmacevtske aplikacije z izredno nizkimi temperaturnimi zahtevami. www.teknorapex.com “Orodjarski dogodek leta 2018” na Portugalskem z vec kot 1.100 udeleženci Dogodek je bil organiziran v sodelovanju Portugalske zveze orodjarske industrije CEFAMOL, Tehnološkega centra za orodjarstvo na podrocju posebnih rodij in industrije predelave plastike CENTIFME ter Portugalske mreže za orodja in plastiko POOL-NET. »Orodjarski dogodek 2018« je vseboval številne seminarje, konference in delavnice, ki so spodbudile udeležence k analizam in razpravam o tehnoloških in tržnih trendih, ki v svetovnem merilu vplivajo na orodjarsko industrijo. Glavne teme letošnjega dogodka so se osredotocale na izzive in priložnosti pri ustvarjanju okolja, ki bo spodbujalo inovativnost in razvoj novih raziskovalnih projektov ter poslovnih priložnosti. Vec kot 1.100 predstavnikov iz dvanajstih držav se je udeležilo številnih pobud, ki jih je promoviral dogodek, vkljucno z deveto ponovitvijo Konference o hitrem razvoju izdelkov (RPD – Rapid Product Development), ki je potekala 1. in 2. oktobra, ter foru­ma, kjer se je razpravljalo o temah, kot so konstrukcija za lažjo izdelavo, krožno gospodarstvo, naslednja generacija izdelkov in proizvodnja osredotocena okoli cloveka. Glede na predvidene nove razpise za raziskovalne projekte znotraj nacionalnih, regionalnih in evropskih programov je bil »borzni« dogodek, ki je potekal 2. oktobra, kljucnega pomena pri ustanavljanju mednarodnih konzorcijev za zacetek sodelovanja na raziskovalnih in inovacijskih projektih, pri cemer so se proucevale možnosti mreženja ter poslovnih priložnosti. V tednu, ko je potekal dogodek, so se zvrstili tudi drugi tehnicni seminarji in delavnice v mestih Oliveira de Azeméis in Marinha Grande, kjer so se zbirali poslovneži, predstavniki vodstev in iz­kušeni tehnicni kadri številnih podjetij. Zakljucni dan dogodka, 4. oktober, je bil namenjen Mednarodni konferenci »Moldes Portugal 2018«, ki je predstavljala forum za razmislek in razpravo o kljucnih trendih in obetih za trajnostni razvoj orodjarske industrije po svetu, na katerem je bilo vec kot 250 udeležencev. www.istma.org INTERVJU: GIJS VAN DER VELDEN S 3D-tiskom jeklenih konstrukcij v prihodnost arhitekture in gradbeništva Jernej Kovac Amsterdamsko zagonsko podjetje MX3D je uspešno zasnovalo in z dodajalno tehnologijo 3D-tiskanja zgradilo jekleni most opremljen s senzorskim sistemom. »» Gijs van der Velden, direktor nizozemskega zagonskega podjetja MX3D. Poslovni sistem razvija rešitve na podrocju robotskih dodajalnih tehnologij. Pri njihovem razvoju je kljucno ucenje skozi prakso: njihov inovacijski proces temelji na nenehnem ustvarjanju novih strategij in programskih rešitev za 3D-tiskanje razlicnih kovinskih zlitin vseh velikosti in oblik. (Foto: MX3D) Nizozemska družba za razvoj pametne, stabilne robotske tehnologije 3D-tiskanja, ki omogocajo preprosto uporabo, je s postavitvijo krova in prevleko mostu zakljucila svoja dela, medtem ko sta projektna partnerja Inštitut Alan Turing (Imperial College London) in slovita londonska multinacionalka Arup s testi polne obremenitve dokazala njegovo strukturno celovitost. Narocnik projekta, mesto Amsterdam, bo pametni most iz nerjavnega jekla prihodnje leto namestilo na prenovljeni kanal Oudezijds Achter­burgwal v Rdeci cetrti. Prebojni vizionarski projekt slavi celotna Evropa. Zanj so letos prejeli glavno nagrado STARTS Prize 2018, ki jo je na festivalu Ars Electronica v Linzu podelil predstavnik Evropske komisije dr. Roberto Viola, direktor Generalnega direktorata za komunikacij­ska omrežja, vsebine in tehnologijo (DG Connect) za inovativno sodelovanje industrije, tehnologije in umetnosti. Za odlicnost svojih tehnoloških in netehnoloških inovacij so poleg prestižnega priznanja letos prejeli tudi nagradi Dutch Design Award '18 in 3D Pioneers Challenge 2018', projekt pa so pred dvema letoma predstavili na platformi o prihodnosti gradbeništva na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu. Gijs van der Velden, direktor nagrajenega podjetja MX3D, je po slavnostnem dogodku pojasnil uresnicevanje vizije robotov za avtonomno 3D-tiskanje infrastrukture. Jernej Kovac: Kako se je zacela vaša pionirska pot? Kaj je osnov­na ideja vašega projekta? Gijs van der Velden: Dolgo smo eksperimentirali s 3D-tiskanjem in se soocali s številnimi težavami in izzivi. Ob tem smo pomislili na razvoj tehnologije, ki bi nam omogocala dogajanje v arhitek­turi in gradbeništvu v velikem merilu in obsegu. Leta 2011 smo zaceli eksperimentirati in iskati rešitve, po šestih mesecih smo se odlocili za zamenjavo materialov in tako zaceli zanimiva testiranja s kovinami. Tako je nastal projekt MX3D Resin, nekakšen preiz­kus koncepta sedanjega jeklenega mostu. Z uporabo inovativne tehnologije ekstrudiranja in super hitrostne raztopine smo v casu tiskanja nevtralizirali ucinek gravitacije. Ta metoda je omogocala ustvarjanje 3D-objektov na katerikoli delovni površini, neodvisno od nagiba in gladkosti ter brez potrebe po dodatnih podpornih strukturah. Z metodo smo dosegli fleksibilnost za ustvarjanje organskih oblikovanih predmetov z izdelavo 3D-krivulj namesto 2D-plasti. Vsi naši projekti nastajajo podobno. Ker smo zelo zvedavi, se obicajno raziskav in razvoja lotevamo z umetniškega vidika. Zakaj? Umetniški del je zanimivejši, kreativnejši. Ne gre le za dokazo­vanje funkcionalnosti, temvec se lahko igramo s tehnologijo in geometrijo, ne da bi se prevec odmaknili od zacrtanega fokusa. Ko preizkušamo nov material, se tega lotevamo z umetniškega vidika. Postopke odkrivamo brez tradicionalnih tehnoloških meja, rešitve vsekakor umestimo skozi tehnološke procese, ki se zakljucijo v necem zares funkcionalnem. Tudi zato smo tokrat izbrali most. Želeli smo velik projekt. Pro­doren. Želeli smo se postaviti na tehnološki zemljevid, si ustvariti sloves na podrocju 3D-tiskanja kovin. Saj veste, da ne moremo po­staviti mostu, ne da bi prej dokazali, da je tehnologija pripravljena za tiskanje struktur v velikem merilu. Most predstavlja razumeva­nje in reševanje problematike tehnologije, kar je nedvomno eden izmed naših ciljev. JK: Postopki umetniškega ustvarjanja so naceloma precej svobo­dni in koncni izdelki so pogosto drugacni od zacrtanih. Kako se je vaš koncni rezultat razlikoval od idejne zasnove? GV: Popolnoma, kot pri vseh dobrih inovacijskih projektih, kjer na dejanski zakljucek na zacetku niti ne pomislite. (smeh) Oh, v našem primeru je šlo za povsem drugacen dizajn, zato smo zaceli s popolno topološko idejo optimizacije. Seveda, najvecja obljuba o 3D-tiskanju – zmanjšanje kolicine materiala, zmanjšanje odtisa stavbe na koncu in vsekakor tudi izdelava bolj zanimivih oblik. V procesu raziskav smo opazili, da je bil prvotni dizajn prevec zahteven za obstojece najsodobnejše (angl. state-of-the-art, op. a.) tehnologije. Zato smo si zamislili model, ki je bil nekoliko enostav­nejši od osnovnega koncepta konstruiranja in od tam smo znova uvedli razvojni proces z veliko umetniške svobode. Pokazali smo, da so mostovi še en klasicni primer uspešne uporabe 3D-tiskanja, ucinkovitejše od obicajnih gradbenih tehnologij. JK: Kako bi v vašem projektu definirali “state-of-the-art”? GV: Veliko raziskovalcev z univerz in iz inženirske agencije je pristopilo k reševanju projektne ideje. Med seboj tvorno sode­lujejo. V bistvu smo z njihovo pomocjo testirali obremenitve mostu. Najprej z maso desetih ton, sledila je še sedemnajsttonska obremenitev. Tudi ce še ne posedujemo certificirane tehnologije, imamo jasen prakticni dokaz uspešnosti naše tehnologije. Dokazali smo naše koncepte, ceprav se zavedamo dolge poti do brezhibnosti tehnologije, ki bo imela ob vsakem tisku certificirane koncne izdel­ke. Saj razumete, precej preprosto bi naj bilo certificirati izdelek z enkratnim, ustaljenim, ponavljajocim se postopkom. S 3D-tiska­njem seveda nikoli ne naredite enakega kosa dvakrat. Gre za zelo velik izziv 3D-tiskanja obsežnih objektov. JK: Katere so glavne prednosti 3D-tiskanja pri tiskanju materia­lov za jeklene in betonske konstrukcije? GV: Betonske konstrukcije ravno niso moje specialno podrocje. Kljub temu menim, da je njihova glavna prednost, da lahko nare­dimo veliko vec lažjih konstrukcij, zato lahko zmanjšamo kolicino potrebnega materiala. Toda lahko dodamo tudi funkcionalnost, saj lahko naredimo denimo odprto konstrukcijo znotraj notranje konstrukcije ali cevne sisteme in podobno. Naj strnem, glavni ugo­tovitvi sta vsekakor dodana funkcionalnost in lažji material. JK: Bi lahko podrobneje pojasnili tehnološke procese? GV: Uporabljamo varilni postopek MIG – obstaja sicer še nekaj drugih preverjenih možnosti varjenja – vendar pa je na splošno varjenje precej krhko in dvestoodstotni nadzor (most tiskata dve robotski roki, op. a.) je že umetniška oblika sama po sebi, pri izvajanju sorazmerno standardnih del. Zato moramo omogociti povsem digitalno delovanje, ki bo robotom omogocilo delovanje najzapletenejših oblik vsaj tako popolno, kakor to zmorejo uspo­sobljeni delavci. To bi utegnilo postati naš velik izziv, saj je s tega vidika 3D-tiskanje betona in 3D-tiskanje s posebnimi smolami precej enostavnejše. JK: Katere vrste robotov so tiskale amsterdamski jekleni most? So posedovali kakšne posebne tehnološke znacilnosti? GV: Uporabljamo standardne industrijske ABB robote. Prav takšne, kot se uporabljajo za izdelavo avtomobilov in podobno. Dejansko bi lahko uporabili precej lažje robote, saj ti privzamejo le funkcijo varilne roke. Trenutno pravzaprav nekoliko pretirava­mo pri izbiri robotov. Izpostavil bi naše bistvo – glavna stvar so standardni roboti, takšni, ki jih lahko kupimo v nekaj tednih, saj je filozofija podjetja, da bomo vse težave rešili z našo programsko opremo, varilni stroji in roboti pa bi morali biti povsem standar­dni elementi. Stremimo k temu, da bodo naši kupci v prihodnosti kupili programsko opremo, ki se prilagaja vsakršnim znamkam strojev. Tako lahko zacnejo tiskati prakticno že naslednji dan. JK: Kako pomembne so bile zmote in napake pri razvoju vaših idej? GV: Preprosto. Ce zacnete s postopki raziskav, kot je naša, potem morate sprejemati napake. Veste, brez napak ni napredka. Resnic­no, ne potiskate mej raziskav. Najbolj zanimiva pri tem je njihova uporabna vrednost. V našem primeru je to sistem beleženja podat­kov opravljenih raziskav. Izpostavil bi, da se nikoli najvec ne nau­cimo na delih raziskav, kjer vse poteka gladko. Nasprotno. Ravno na mestih, kjer naletimo na napake zacenjamo razumeti omejitve in pomanjkljivosti našega procesa. Ustvarili smo nekakšno banko podatkov naših napak, ki nam omogoca preizpraševanje opravlje­nega dela in nas uci procesnih izboljšav. JK: V vašem projektu ste se poslužili edinstvenega sodelovanja med partnerji. Gre za nekakšen vzorec dobre prakse razvojno­-raziskovalnih procesov med inženirji, oblikovalci, znanstveniki ter oblikovalci mestne politike in državljani, kajne? GV: Dejansko sem zelo ponosen na opravljeno delo. Od zacetka smo projekt oboževali, se zavedali, da ustvarjamo nekaj velikega, opaznega. Opaznega s strani laicne javnosti, ki hkrati pritegne številne poslovne partnerje. Zaceli smo kot preprosto oblikovalsko podjetje z nekaterimi programskimi vešcinami. Potrebovali smo znanje in vešcine zlasti s podrocij robotike in varjenja. Potrebovali smo ekipi programerjev in inženirjev. Domislili smo si, da ne bi iskali ljudi, posameznikov, temvec smo naše ideje, naš projekt sko­municirali na trgu in cakali, upali na prave, motivirane partnerje. Podjetja, inštitute, akademsko sfero, ki nas povezujejo skupni cilji. Namesto da smo se držali pogodbenih obveznosti, smo raje vzpo­stavili nekaj osnovnih pravil in zavez zlasti glede projektnih objav. Predvsem smo želeli, da pristopijo k projektu tisti, ki so nagnjeni k delu. Naslovili smo jih z namenom, da prispevamo k njihovim projektom. Da nekaj storijo na svojem projektu. Ko smo zacutili, da imamo dobrega in relevantnega partnerja, smo ga vgradili v naš sistem, v konzorcij, vse dokler nismo usvojili vseh vešcin, ki smo jih potrebovali. To še vedno deluje kot sanje. Idejo smo nekako povzeli po vzoru sveta informacijske tehnologije, ki resnicno deluje. Skupina je delovala na projektu, po opravljeni aktivnosti pa je šla lastno pot. Nikogar nismo obremenjevali in zavezovali k delu. Vcasih je nekdo opravil nekaj manj aktivnosti, nadomestil ga je drugi. Mislim, da smo enako ravnali z vsemi projektnimi partnerji: podjetji, univer­zami in mestom Amsterdam. JK: Živimo v svetu dizajna z vse manj opredmetenih in neo­predmetenih stvari. Kako bi opredelili vlogo dizajnerjev v vašem projektu? GV: Pri nas morda ni kljucna stvar tehnika kot taka, temvec njen pomen – zakaj želite to tehniko in kaj nameravate z njo narediti. Zato je element dizajna bistvenega pomena. Poudarili smo pomen 3D-tiskanja velikih dimenzij, izpostavili funkcionalnost objekta z uporabo trajnostnih materialov. Kljucna vloga mostu pa je v simbolni vrednosti. Cudovita metafora, ki povezuje tehnologijo prihodnosti s starim mestnim jedrom. Mocna sporocilna vrednost partnerjem, širši javnosti in vsem, ki se poslužujejo tehnologije 3D-tiskanja. JK: K sodelovanju vam je uspelo privabiti akademsko sfero. Kakšno projektno vlogo je imel sloviti londonski Imperial College? GV: Opravili so veliko raziskav o strukturni zmogljivosti mostu. Tako na analizi koncnih elementov, kakor na digitalni strani, da bi ugotovili, ali je most dejansko dovolj mocan. V ta namen so po­trebovali veliko empiricnih podatkov. Testirali so mnoštvo testnih 3D-tiskov, ki so jih stiskali, meckali, drobili. (smeh) JK: Kaj je namen podatkov senzorjev in podatkovno vodenih algoritmicnih metod? GV: Šele zdaj opažamo, da gre za relativno nakljucen dizajn mostu, ki pa je zasnovan na podatkih. Digitalna metoda naše­ga dizajna je kljucna za njegovo delovanje. Senzorji bodo zbrali strukturne meritve, kot so sevanje, premikanje in vibracije, in bodo merili okoljske dejavnike, kot so kakovost zraka in temperatura, ki inženirjem omogocajo, da v realnem casu merijo zdravje mostu in spremljajo spremembe v življenjski dobi. Podatki naj bi tudi omo­gocili ucljivost mostu, da bi razumeli dogajanja na njem, mnoštvo in hitrost uporabnikov. Zelo pomembna je vzpostavitev digitalnega dvojcka, ki bo, upam, z uporabo mnoštva informacij še mocnejši. Podatki senzorjev bodo vneseni v digitalni model mostu. Ta bo odražal fizicni most z narašcajoco natancnostjo v realnem casu. Zmogljivost in obnašanje mostu bo zagotavljal dragocene vpoglede za obvešcanje o dizajnih za prihodnje 3D-tiskane kovinske struk­ture. Prav tako bo omogocil spreminjanje sedanjega 3D-mostu, ki ustreza vsem potrebnim spremembam v uporabi, kar zagotavlja varnost pešpoti v vseh pogojih. Tu gre za sodelovanje raziskovalcev Inštituta Alan Turing s podjetjem Autodesk. Skupaj razvijajo algo­ritme strojnega ucenja, ki bodo omogocili, da se most interpretira in inteligentno odzove v okolju. JK: Kako se vaš projekt razlikuje od številnih projektov na temo 3D-tiskanja, ki se množicno dogajajo po vsem svetu? GV: Vsi proucujemo dokaj enaka vprašanja, seveda. Tiskanje kovin je za zdaj še precej edinstveno. Morda bi izpostavil še naš edinstveni koncept in fokus dizajna. JK: Približno koliko raziskovalnih ur se porabili za vaš projekt? GV: Oh. (smeh) Lahko izracunamo nazaj. Naš tim sestavlja pri­bližno osem ljudi, na projektu delajo tri leta. JK: Polno zaposlenih raziskovalcev? GV: Tako je. Seveda, medtem so se dogajale tudi druge stvari, zato recimo raje štiri osebe s polnim delovnim casom v obdobju treh let. Tu niso prištete obremenitve projektnih partnerjev in posamezni­kov, ki so kljucno prispevali k rezultatom. Zavedati se morate, da sam koncni tehnološki proces tiskanja ne traja tako dolgo. Veliko casa in energije smo vložili v razvoj in komunikacijo, zlasti s par­tnerjema Arup in Imperial College pa tudi z mestom Amsterdam. Z mestno oblastjo smo morali skleniti dogovor o prepustitvi del. Dobili smo neurejen most v obljudeni mestni cetrti in vse deležnike smo morali prepricati o idealnosti uporabe našega mostu. JK: Kako ste spremenili svoje frustracije v priložnosti? GV: Ko pride do blokade, je rešitev ena. Delo. Takoj poskusimo poiskati drug nacin izpeljave, išcemo tretjo pot. Ne oziramo se nazaj, stremimo v prihodnost. Ucimo se. Razocaranj se znebimo tako, da ustvarjamo resnicne stvari. Zmeraj, ko smo naleteli na resne probleme, smo se oprijeli umetniškega dela projekta. Hkrati izdelujemo tudi velik umetniški del ali velik del mostu ali tisto nekaj, kar resnicno obcutimo, se dotaknemo in pokažemo ljudem. K rušenju ovir veliko pripomore fizicni pokazatelj razvoja in zavest o pomenu naših storitev cloveške preobrazbe ter dviga bivanjske kakovosti v Amsterdamu. JK: Kako bo vaš most vplival na preobrazbo Rdece cetrti in celotnega mesta? GV: Tega še ne vemo. Postavili ste lepo vprašanje, vsekakor namenjeno nadaljnjim raziskavam. Amsterdam bo kmalu gostil teden interneta stvari, morda bomo tam ugotavljali vplive in spre­menljivosti našega mostu. Jekleni most bo prihodnje leto po pre­novi kanala zamenjal star in zacasni most. Pretok ljudi na tistem delu je velik, obmocje se bo spremenilo, pocutje ljudi je pomemb­no. Na tem manj uglednem delu mesta se dogaja masovni turizem, prisotna je prostitucija, a z visoko tehnologijo lahko ustvarjamo dobre projekte in morda pripomoremo k spremembam na bolje. JK: Kakšne razsežnosti in vplive na dizajn in gradnje v priho­dnje pripisujete vašemu mostu? GV: Veliko se je že spremenilo. Gradbena industrija se pocasi premika v smeri zamisli o tem, da bi z gradnjo informacijskega modela delala veliko vec. Z našim mostom zacenjamo spoznavati, da robotska proizvodnja v gradbeništvu ni vec tako dalec. Postaja realnost. Tehnika MX3D inženirjem omogoca svobodo dela s kovinami na popolnoma nov nacin. Digitalni dvojcek mostu bo pomagal pri oblikovanju novega oblikovalskega jezika. Upamo, da bo ta metoda, ki je osredotocena na podatke, pospešila uvedbo te vznemirljive nove proizvodne tehnike na gradbeni trg. Verjetno so to eni izmed kljucnih prispevkov našega projekta. JK: Kaj vam in vašim kolegom predstavlja prejem prestižne START Prize? Kako bo vplivala na vaše izzive v prihodnosti? GV: Gre za veliko cast. Še zlasti ob spoznanju, da nas je žirija izbrala izmed vec kot tristo projektov. Gre za priznanje naši osre­dotocenosti, našim naporom, hkrati pa resnicno dober nacin, da projektna ekipa vidi, kako nas dojema zunanji svet. S tem smo do­bili dodatno lepo motivacijo. S celotno ekipo slavimo ta trenutek, vzeli smo si cas in skupaj prejeli nagrado v Linzu. Naši izzivi zdaj? Veste, v zagonskih podjetjih posedujemo klasi­cen filozofski izgovor, da smo po dokazovanju koncepta vstopili v dolino smrti. Po sprejetju koncepta je potrebno ustvariti poslovni primer. Tu se zdaj nahajamo mi. Resnicno, prepricani smo, da lah­ko uspemo. Za uspešno nadaljevanje potrebujemo projekte in ljudi. V prihodnosti želimo ustvarjati denar. Vse, ki jih naše podrocje zanima, vabim k sodelovanju. Potrebujemo projekte, potrebujemo motivirane ljudi. Odprti smo za nova sodelovanja, ki prinašajo nove možnosti. To je ena izmed prednosti takšnega odprtega sodelovanja. »» 12 m dolg jekleni most iz pticje perspektive. Projekt MX3D je bilo možno realizirati le s tesnim sodelovanjem s partnerji Autodesk, Heijmans, Joris Laar­man Lab in ArcelorMittal ter podporo vodilnih razvojnih inženirjev, konstruk­terjev podjetja Arup, Inštituta Alan Turing (Imperial College London), Fundacije Lloyd's Register, Force Technologies, Air Liquide, ABB Robotics in Lenovo. Javni partnerji v projektu so bili še TU Delft, AMS Institute (Amsterdamski inštitut za napredne metropolitanske rešitve) in obcina Amsterdam. Center za obisko­valce podpira nizozemski sklad VSB. »» Proces izdelovanja 3D-tiskanja jeklenega mostu. Podjetje MX3D je doka­zalo sposobnost 3D-tiskanja, varnih, velikih struktur kovinskih materialov. Družba zato napoveduje partnerstvo z nizozemskim graditeljem mostov Haasnoot Bruggen. Skupaj bodo na trg vpeljali 3D-tiskanje kovin mostov namenjenih kolesjem in pešcem na Nizozemskem. Vzporedno s tem MX3D sodeluje z vec industrijskimi in gradbenimi podjetji, da bi v svoj delovni proces uvedel 3D oblikovno oblocno navarjanje z žico WAAM (angl. Wire and Arc Additive manufacturing). V delavnici MX3D v ta namen trenutno proizvajajo velike industrijske prototipe. (Foto: Olivier de Gruijter) »» Teste obremenitev jeklenega mostu je izvajalo podjetje Arup. (Foto: Joris Laarman Lab) »» Postopek 3D-tiskanja se z dvema robotskima rokama izvaja socasno. (Foto: Jernej Kovac) O projektu 3D-tiskanega jeklenega mostu postavitev mostu: Amsterdam, Rdeca cetrt, kanal Oudezijds Achterburgwal, cez ulico Stoofsteeg material: nerjavno jeklo dolžina: 12,2 metra širina: 6,3 metra višina: 2,1 metra tehnologija: MX3D, lastniška programska oprema narocnik: mesto Amsterdam dizajner: Joris Laarman Lab vodenje konstrukcijskega inženirstva: Arup izvedenci za materiale: ArcelorMittal raziskave: AMS-3D Building Fieldlab, Amsterdamski inštitut za napredne metropolitanske rešitve digitalna orodja: Autodesk digitalna Twin: Inštitut Alan Turing (Imperial College London) mreža senzorjev: Force Technology skeniranje: Faro gradbeni strokovnjak: Heijmans & Mous strojna oprema, racunalniki: Lenovo strojna oprema, robotika: ABB strojna oprema, varjenje: Oerlikon strojna oprema, cišcenje zraka: Plymovent varilni plin: Air Liquide Nagrada START 2018 Prvaki inovacij na sticišcu znanosti, tehnologije in umetnosti ›› Jernej Kovac Evropska komisija je septembra na festivalu Ars Electronica v Linzu tretjic podelila nagrado STARTS. S tem so proslavili odlicne inovacije v tehnologiji, inovaciji in družbi, ki jih spodbuja umetnost. Veliki nagradi sta podeljeni v dveh enakovrednih kategorijah umetniškega in inovativnega sodelovanja. Prvo je letos prejela Giulia Tomasello za projekt Future Flora, Evropo je prepricalo ino­vativno sodelovanje gradnje 3D-tiskanega jeklenega mostu, plod ideje podjetja MX3D in Joris Laarman Lab. Zmagovalci so poleg casti prejeli tudi denarno nagrado v višini 20.000 evrov. Strokovna žirija je letos izbirala med 2.444 prispevki vizionarskih idej iz 88 držav, ki že oz. utegnejo kljucno vplivati na proizvodne modele in širšo družbo. Nagrada STARTS je zasnovana z name­nom osvetlitve ljudi in vzpodbujanja projektov, ki bi lahko pozi­tivno vplivali na gospodarsko, tehnološko, družbeno in ekološko prihodnost Evrope. V ta namen predstavlja in slavi vizije ter do­sežke na sticišcu med inovacijami in ustvarjanjem. Kljucni kriteriji za izbor najboljših so raziskovalna odlicnost, potiskanje že znanih mej in dokaz visokotehnološke ter estetske prefinjenosti. Najboljše inovativno sodelovanje letos prihaja z Nizozemske. Amsterdamski 3D-tiskani jekleni most dolžine dvanajstih metrov, širine šestih metrov je plod dela številnih evropskih partnerjev pod vodstvom zagonskega podjetja MX3D in Joris Laarman Laba. Oblikovanje 3D-tiskanja odpira povsem nov svet kompleksnih oblik in oblik, ki jih tradicionalne tehnike niso omogocale. Projekt je inovacijski presežek s podrocja materialov, uporabljenih tehnik, dizajna, hkrati pa predstavlja novo model odprtega projektnega sodelovanja med deležniki. Giulia Tomasello je bila nagrajena za umetniško raziskovanje in delo, kjer ima kreativna umetnost mocan potencial za vpliv ali spremembo uporabe, uvajanja ali zaznavanja tehnologije. Njen raz­iskovalni prispevek poziva k vrnitvi k naravi. Projekt Future Flora usmerja pozornost k življenju, biologiji, spolnosti, krepitvi ženske­ga telesa in njihovi opolnomocenosti ter samopomoci. Italijanska interakcijska dizajnerka specializirana s podrocij biomaterialov in nosljivega racunalništva z Univerze Nottingham Trent spodbuja prisotnost mikrobov in bakterij v telesu. Za krepitev zdravja je predlagala inovativno rešitev z oblacili, ki vsebujejo probiotike. Re­zultat Future Flora je komplet intimnega perila in pripomockov za preprecevanje in zdravljenje vaginalnih okužb. Projekt z inovativno uporabo biotehnologije je alternativa uradni medicini. Inovatorka je pojasnila, da veliko obstojecih zdravil za zdravljenje vsebuje vrsto kemikalij, ki med zdravljenjem unicijo dobre bakterije. Njena rešitev zasnovana na samooskrbi, ki uporabnicam omogoci vzpo­stavitev, negovanje in gojenje lastne osebne kožne flore. Program S + T + ARTS = STARTS je program Evropske komisije, ki od leta 2016 spodbuja sodelovanje in medsebojno dopolnjeva­nje znanosti (S), tehnologije (T) in umetnosti (ARTS) za podporo inovacijam v industriji in družbi. STARTS si prizadeva krepiti vkljucitev umetnikov v raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Evropi. V ta namen je Evropska komisija vzpostavila in financira štiri vzpodbujevalne stebre – »STARTS rezidence« umetnikov v tehnoloških ustanovah, »STARTS svetilniki« so piloti za financira­nje raziskav z umetniki kot aktivnih delov projektov, ki delujejo na konkretnih izzivih za industrijo in družbo, »STARTS akademija« združuje inženirje in umetnike, ki na igriv nacin poucujejo digi­talne spretnosti za državljane in mlajše odrasle ter letno nagrado »STARTS Prize«, ki omogoca prepoznavnost izjemnih primerov sodelovanja med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo. »» Giulia Tomasello, prejemnica START Prize 2018 v kategoriji umetniškega sodelovanja (Foto: vog.photo) »» Razstavljeni detajl 3D-tiskanega mostu na festivalu Ars Electronica (Foto: tom mesic) Tehnologija ameriške vesoljske agencije NASA v proizvodnji Prijemanje brez lepil ali vakuuma predstavlja prihodnost avto­matizacije in izhaja iz zunanjega (vesoljskega) sveta. Znanstve­niki že vrsto let raziskujejo, kako posnemati sile Vander Waals za prijem in plezanje brez truda po gladkih površinah, kot to pocnejo kušcarji gekon (gecko). Danski proizvajalec OnRobot je dal na trg prijemalo za industrijsko aplikacijo, ki uporablja to tehnologijo razvito v NASI. Pri novem prijemalu podjetja OnRobot, štiri blazinice Gecko omogocajo doseganje visoke prijemalne sile do 125 N, vendar je sila prijemanja odvisna tudi od hrapavosti površine in kontamina­cije na površini. V idealnih pogojih lahko prijemalo dviguje do 4 kg bremena s faktorjem varnosti 2. Ker se prijemalna funkcionalnost površine zmanjšuje ob pove­cani kontaminaciji fine mikrostrukture prijemala, so v podjetju OnRobot razvili poseben samocistilni mehanizem, ki je integriran pod prijemalnimi površinami ter obenem zagotavlja dolgo ži­vljenjsko dobo tkanine na prijemalu. Tehnologija cišcenja združuje piezoelektricno vzbujen ultrazvok in elektrostaticen proces. V 15 sekundah kompenzira zmanjšano adhezijo, ki nastane zaradi kontaminacije za 10 odstotkov. Veckrat ponovljeno cišcenje s tem postopkom, ter cišcenje površine lahko obnovi silo prijemanja do 99 odstotkov izvirne prijemalne kapacitete. Sistem ima tudi senzor za zaznavanje oddaljenosti od povr­šine obdelovanca, kar omogoca programer­jem robota, da nastavijo delovanje z najvecjo hi­trostjo vse do priporo­cene razdalje približno 50 mm med površino prijemala in izdelka. V primeru uporabe prije­mala na kooperativnih robotih, ko se delavec in robot zadeneta med seboj, sistem zazna, ce je bil izdelek izpušcen iz prijemala, tako da se lahko robota ustrezno programira za take situ­acije. Prijemalo ni bilo razvito le za koopera­tivne robote, kot so tisti proizvajalca Universal Robots, saj standardni vmesnik omogoca integracijo tudi z drugimi robotskimi rokami proizvajalcev Fanuc, Kuka in Kawasaki. www.machinedesign.com »» Adhezivno robotsko prijemalo Gecko danskega proizvajalca OnRobot, ki deluje brez uporabe lepil ali vakuuma. (Vir: MachineDesign) Strokovnjaki za avtomatizacijo pri WEISS-u predstavljajo revolucionaren transportni sistem FAST LANE. Kdor zavira, bo zadnji: proizvodnja na prehitevalnem pasu ›› Strokovnjaki za avtomatizacijo iz WEISS-a so na sejmu Motek predstavili svetovno novost, ki so jo poimenovali FAST LANE. Gre za popolnoma nov transportni sistem, ki naj bi prerodil obicajno linearno transferno tehniko. Direktni pogoni omogocajo poljubno programiranje smeri, pospeškov, hitrosti in pozicioniranja nosilcev za obdelovance, mogoce pa jih je tudi sinhronizirati s procesno osjo. Obdelava lahko tako poteka »med vožnjo« in brez zaviranja, delovni cikli pa se skrajšajo. »Po zaslugi sinhronizacije nosilcev za obdelovance s procesno osjo odpade os za manipulacijo,« pojasnjuje Sven Haferkorn, vodja za produktni management v podjetju WEISS GmbH iz Buchna. Strokovnjaki za avtomatizacijo so na sejmu Motek svetovni jav­nosti prvic predstavili nov in prilagodljiv transportni sistem FAST LANE, v katerega so pri WEISS-u vgradili revolucionarno tehno­logijo. Opremljen je namrec z direktnimi pogoni in ne potrebuje nikakršnih mehanskih pogonskih elementov. Transportna gibanja posameznih nosilcev za obdelovance je mogoce fleksibilno in poljubno programirati v obeh smereh ter posamezno ali v skupini. V pogonskem sklopu ni mehanskih komponent, zato zaviranje in speljevanje ne povzrocata nikakršne obrabe. Rokovanje »med vožnjo« Posebnost sistema je v možnosti sinhronizacije nosilcev za obde­lovance in procesne osi, tako da je mogoce obdelovance pobirati in odlagati kar med gibanjem. Zaradi sinhronizacije odpade tudi po­treba po ustavljanju sistema in po izlocanju palet. Palete z obdelo­vanci lahko vozijo z nespremenjeno hitrostjo in brez zaviranja tudi po zavitih progah, s tem pa se skrajšajo cikli in zmanjša obraba. Zaradi poljubnega programiranja vsakega nosilca za obdelovance je omogocena proizvodnja najrazlicnejših izvedenk proizvodov. V prihodnje bo možna tudi t. i. »kaoticna proizvodnja«, pri kateri se na enem sistemu izdelujejo ali montirajo povsem razlicni pro­izvodi. Prilagoditev sistema FAST LANE je hitra s programskimi nastavitvami v krmilni programski opremi WEISS W.A.S. 2. »Z njo bo mogoce intuitivno, preprosto in hitro programirati centralne parametre vecosnih sistemov,« napoveduje Haferkorn. Prehajanje med sistemi za dodatne možnosti FAST LANE prinaša nove priložnosti tudi v proizvodnji in montaži. Ker je priprava kratka, je mogoce hitro menjati izdelke. Revolucionarni transportni sistem je idealen za montažne ope­racije v manjših in srednjih serijah, strokovnjaki pri WEISS-u pa poudarjajo še en vidik: nosilce obdelovancev je mogoce posame­zno in neodvisno izlociti iz enega sistema in jih vkljuciti v drug, vzporeden sistem. S tem se odpira doslej še neslutena svoboda pri organizaciji montaže in proizvodnje. www.vial-automation.si Spremembe, ki jih prinaša »4. industrijska doba«  V Evropi smo že dodobra zakorakali v cetrto industrijsko oziroma bolje receno informacijsko dobo. Izrazi, kot so medmrežje stvari, internet stvari, tovarna prihodnosti (ToP), 4. industrijska revolucija, Industrija 4.0, umetna inteligenca, racunalništvo v oblaku, kognitivni sistemi itd., tako postajajo del našega vsakdanjika. Ob tem pa se kot stalnice pojavljajo ustvarjalnost, inovativnost, razmišljanje dalec onkraj in iznad okvirov ... Kljub temu pa se zdi, da se vecina še vedno ne zaveda, kakšne spremembe nam prinaša ta cas. O spremembah in o tem, kako spodbuditi inoviranje v verigah vrednosti tovarn prihodnosti, kakšni so motivi in potrebe podjetij pri odlocanju za prehod v tovarne prihodnosti itd., smo povprašali prof. dr. Boruta Likarja, rednega profesorja za podrocje mana­gementa na Fakulteti za Management Univerze na Primorskem. Dr. Likar si namrec kot zunanji strokovni strokovnjak Posoškega razvojnega centra, partnerja v mednarodnem projektu BIFOCA­lps, prizadeva za integracijo inoviranja v ToP. Obenem pa izpostavi pomen hitrejšega in kakovostnega sodelovanja med zainteresira­nimi akterji s ciljem razvoja tovarn prihodnosti in Industrije 4.0 oziroma digitalizacije procesov na obmocju Alp. Pod okriljem omenjenega projekta je med drugim sodeloval tudi pri raziskavi, rezultati katere so strnjeni v analizi, ki v alpskem prostoru usklajuje politike in strategije znotraj tovarn prihodnosti na regionalnih ter nacionalnih ravneh. Pri tej je sodeloval tudi doc. dr. Aleš Lipnik z Univerze na Primorskem. Kakšne spremembe nam torej prinašajo »tovarne prihodnosti«? »Prehod v tovarne prihodnosti se danes tesno povezuje s prehodom v 4. Industrijsko revolucijo, ki smo ji prica. Ta prinaša velike in kompleksne spremembe za gospodarstvo in življenjski standard. Pri tem tehnološke spremembe še zdalec niso ene in edine. V tovarni prihodnosti se tesno povezujejo izdelki, procesi in oprema, poslovni sistem in seveda ljudje. Pri tem pa so brezžicne komunikacije, senzorika, avtomatizacja, informacijska varnost, IK infrastruktura ipd. zgolj (pomembni) dejavniki tega prehoda. Ena od znacilnosti je tudi ta, da se delo iz urbanih središc prenaša na mestno obrobje oziroma na podeželje, saj nam zgoraj naštete možnosti omogocajo tudi delo na daljavo. Za to pa je potrebna dobra pokritost s hitrim internetom, kar pa žal še vedno ni povsod zagotovljeno; celo v najrazvitejših državah, kot je Nemcija, je to lahko problem. Prav hiter internet oz. 5G tehnologija je ob odprtju OI v Južni Koreji omogocil dronom, da so v zraku oblikovali olim­pijske kroge, ki so prehajali v podobe skakalcev ipd. Pa tudi sicer digitalizacija prinaša vrsto premalo izkorišcenih možnosti, kot so na primer: lokalne oblacne platforme, razvoj digitalnih vmesnikov (angl: »interface«) ter nadgradnja izdelkov s storitvami (angl: »Servitization«). Ob tem ne smemo pozabiti niti na organizacijske spremembe, pri cemer gre za popolnoma nove aspekte upravljanja tveganj, procesov, proizvodnje in kakovosti. Ce bomo želeli izkoristiti vse potenciale, bo potrebno razviti nove oz. inovativne poslovne modele. Tehnološke in organizacijske spremembe so sicer pricakovane, kaj pa z njimi povezana znanja? Vsekakor razvoja tovarn prihodnosti ne more biti brez novih znanj in kompetenc. Zato je drugacen sistem izobraževanj in usposabljanj (potencialnih) zaposlenih nujen. Za velika podjetja, ki že imajo izdelan sistem selekcije, štipendiranja in usposabljanja novih ter obstojecih kadrov, je ta izziv vsekakor manjši, kot za mala in srednja podjetja. Ti si že zaradi svojih omejitev ne morejo privošciti obsežnejših strukturnih sprememb vezanih na izobraže­vanja in usposabljanja. Zato mala in srednja podjetja kot najpo­membnejši vir zaposlenih s potrebnimi kompetencami na prvem mestu navajajo obstojece zaposlene z dodatnim usposabljanji, tem pa sledijo mladi, ki so pravkar zakljucili šolanje. Na tretje mesto se, kot kaže raziskava, uvršca tesnejše sodelovanje z institucijami znanja, kot so univerze in raziskovalni inštituti, pri cemer kot oblika izobraževanja še vedno prednjaci formalno izobraževanje v okviru izobraževalnega sistema. Rešitev pa nudijo tudi interna izobraževanja znotraj podjetja in komercialna usposabljanja na trgu. Raziskava je še pokazala, da lahko pomembno prednost podjetjem prinese mocnejše sodelovanje z univerzami in inštituti, pa tudi strateško povezovanje v raziskovalno razvojna združenja oz. klastre. In nazadnje ... a ne najmanj ... je pomembno sodelova­nje z oblikovalci politik, z inovacijskimi razvojnimi agencijami ter financerji podpornih programov. Kdo je po vašem mnenju najbolj dovzeten za tovrstne spremem­be? Kdo se najhitreje odziva nanje? Zanimivo je, da se tem spremembam najlažje in najhitreje prila­gajajo veliki proizvajalci in poslovni sistemi. Ce malo špekuliram, lahko recem, da je to zaradi njihove tesnejše vpetosti v mednaro­dno poslovno okolje, ko lahko hitreje zaznavajo spremembe na globalnem trgu in pri konkurentih. Posledicno so tudi hitreje pri­siljeni, da se odzovejo oziroma odreagirajo nanje. Seveda pa je tudi delcek malih, propulzivnih podjetij sposobnih slediti tem trendom. Omenili ste velika podjetja, kaj pa mala in srednja? Kakšna je njihova pripravljenost in motiviranost za prehod v Industrijo 4.0? Analiza, ki so jo partnerji projekta BIFOCAlps opravili v Avstriji, Franciji, Italiji, Nemciji in Sloveniji, kaže zanimivo sliko. Mala in srednja podjetja se za prehod v prvi vrsti odlocajo zaradi financnih spodbud, ki jih za to namenjajo omenjene države oziroma EU. Na drugem mestu je vpliv konkurence, še manj pa jih je v spremembo prisiljenih zaradi vpetosti v razlicne dobavne oziroma distribucij­ske verige. Pri tem je zanimivo tudi to, da je velika vecina financnih spodbud, ki jih za ta prehod nudijo v analizo vkljucene države, ve­zanih na nakup oziroma posodabljanje tehnološke opreme, druge spremembe pa ostajajo ob strani. Kakšni so po vašem mnenju najvecji izzivi na podrocju izobra­ževanja za tovarne prihodnosti? Raziskava tudi kaže, da prehod v tovarne prihodnosti zahteva izobražene in usposobljene delavce, saj te tovarne temeljijo na ino­vativnih pristopih, sodelovanju in delovnih skupinah z razlicnimi znanji, in zahtevami. Ovire k temu predstavlja starost zaposlenih in odpor do sprememb ter inovacij. Izkazuje se, da se glavni izzivi na tem podrocju nanašajo na dejstvo, da kompetence novih in prihajajocih potrebnih znanj ter vešcin še niso natancno definira­ne, zato jih formalno izobraževanje še ne naslavlja v zadostni meri. Hiter razvoj novih tehnologij dobesedno prehiteva izobraževalni sistem, ki se ne uspe zadosti hitro odzvati na spremembe, ki jih prinaša uporaba novih tehnologij. Ne glede na to pa je formalno izobraževanje mnogo preglednejše in naceloma bolje strukturirano kot neformalno izobraževanje in usposabljanje. Posoški razvojni center in Tehnološki park Ljubljana, d. o. o., sta v okviru projekta BIFOCAlps maja letos organizirala mednaro­dno konferenco z naslovom Razvoj politik tovarn prihodnosti. Kakšni so bili zakljucki konference? Ocenili smo, da nas na podrocju Industrije 4.0 caka še veliko nedoseženih ciljev in izzivov. Izpostavili smo predvsem trajnostno povezavo med vsemi deležniki inovacijskega sistema in to ne le na nacionalnem, ampak tudi na transnacionalnem nivoju. Ce malo karikiram, lahko recem, da se kljucna konkurenca vecinoma ne na­haja na drugi strani ceste, pac pa na drugih koncih sveta. Govorim predvsem o hitro razvijajocih se gospodarstvih. Istocasno smo ugotavljali, da je na osnovi izsledkov raziskave vec kot 90 odstotkov evropskih sredstev usmerjenih v tehnološki razvoj, vendar pa imata za prehod v industrijo 4.0 enakovredno težo kot tehnologija tudi obvladovanje organizacijskih vidikov ter raven znanja. To pravzaprav za zaposlene pomeni dobro novico, saj ocitno tovarne prihodnosti in s tem povezana umetna inteligenca tako (še) ne bo nadomestila ljudi. Bo pa brez dvoma treba ukiniti vrsto poklicev oziroma jih zamenjati z novimi, ki se šele oblikujejo. Na konferenci je bilo govora tudi o ocenjevanju stopnje digital­nega razvoja ... Res smo družno ugotavljali, da je treba pri nas prioritetno vzpo­staviti sistem orodij za ocenjevanje razvojnih stopenj digitalizacije podjetjih. Slovenija namrec ne razpolaga z uveljavljeno in enotno metodologijo za oceno stopnje digitalnega razvoja podjetij na na­cionalni ravni. To je bil tudi razlog, da je bila na konferenci podana pobuda za pripravo analize ustreznosti razpoložljivih orodij in predlog njihove uporabe v slovenskem prostoru. In nazadnje, a še zdalec ne najmanj, je pomembno, da koncepte razvoja podprejo vodstva podjetij. Poleg tega pa je bila poudar­jena tudi manjkajoca povezava med podjetji in izobraževanjem. Potrebujemo namrec vodstvene managerje, ki imajo kompetence za reševanje današnjih in jutrišnjih izzivov. Le taki bodo lahko uspešno obvladovali izzive prihodnosti. This project is co-financed by the European Regional Development Fund through the Interreg Alpine Space programme. VIZITKA PROJEKTA Naslov projekta: »Boosting innovation in factory of the future value chain in the Alps« Akronim: BIFOCAlps Vodilni partner: Pordenone Technology Centre (Italija) Sodelujoce države: Avstrija, Francija, Italija, Nemcija, Slovenija Slovenska partnerja v projektu: Posoški razvojni center in Tehnološki park Ljubljana Trajanje projekta: 01. 11. 2016–31. 10. 2018 Vrednost projekta: 1.619.240 EUR Spletna stran: www.alpine-space.eu/projects/bifocalps HRC: Kombinacija cloveških in robotskih prednosti ›› Kako se lahko v vsakodnevni proizvodnji uporablja sodelovanje cloveka in robota (HRC – human-robot collaboration)? Kakšna so varnostna nacela pri tem? Kakšen je pristop za uspešen zacetek? Vsa ta in druga vprašanja so bila v središcu drugega SCHUNK-ovega uporabniškega in tehnološkega dneva na temo Uspešna vpeljava sodelovanja cloveka in robota v podjetju. Eden izmed jasnih zakljuckov je, da bo ergonomicna razbremenitev ljudi pri vsakodnevnih opravilih v središcu razvoja HRC v prihodnosti. Vse bolj se veca avtomatizacija, kjer je clovek v središcu, kot se je izrazila Tea Barisiç iz podjetja KUKA. Razpon udeležencev je bil tako raznolik, kot so bile razno­like teme na uporabniškem in tehnološkem dnevu v podjetju SCHUNK. Na dogodku so bili zastopani vodilni proizvajalci industrijske robotike skupaj s ponudniki integracije robotov v proizvodnih procesih, predstavniki iz avtomobilske industrije, strojnega in sistemskega inženiringa, raziskovalnih ustanov in dobavitelji. Prihajajoca revolucija v industrijski robotiki podaja smernice za delo tehnologov, lastnikov podjetij in predstavnikov delavcev. Udeleženci so najbolj pridobili predvsem od specificnega in prakticnega pomena dogodka. Delna avtomatizacija vse bolj pridobiva na pomenu Po mnenju prof. dr. Markusa Glücka, vodje inovacij in direktorja raziskav in razvoja v podjetju SCHUNK, so pri uvajanju HRC prevladujoci štirje cilji, in sicer: izboljšana ergonomija, bolj fleksi­bilen delovni proces, povecana ucinkovitost ter poleg povecane ucinkovitosti tudi optimizirana logistika in proces strege delovnih postopkov. HRC rešitve so posebej ucinkovite pri srednje velikih kolicinah, kjer se pojavljajo variante, ki nekoliko spremenijo pro­ces. Namesto popolnoma avtomatiziranih procesov postaja vse bolj pomembna delna avtomatizacija. HRC predstavlja sinergisticno združitev prednosti ljudi in prednosti robotike, poudarja Glück. Poenostavljen prehod na HRC Sebastian Höpfl, vodja produktnega vodenja za prijemalne sisteme pri podjetju SCHUNK, je prikazal, kako se lahko izvede aplikacije HRC, ki so skladne s standardi in ekonomicne izvedbe. Ceprav so standardi dobro obvladovani, je glavni izziv prakticna implementacija in validacija prehodnega stika skladno z ISO/TS 15066. Zelo smiselno je cim prej kontaktirati s certifikacijskimi hišami, kot so BG, TÜV ali Dekra, ter prediskutirati nacrtovano aplikacijo. Pri uvajanju HRC rešitev je priporocen poenostavljen pristop. Aplikacije z varnostnim prijemom, rocnim vodenjem ali nadzorom hitrosti in razdalje so na primer obicajno bistveno eno­stavnejše in hitreje izvedljive kot kompleksne aplikacije z omejitva­mi sile in moci. Poleg tega pri enostavnejših aplikacijah uporabnik hitreje pridobiva znanje in izkušnje. Helmut Schmid, generalni direktor za zahodno Evropo pri podje­tju Universal Robots iz Nemcije, priporoca pragmaticen pristop do standardov in varnosti. Verjame, da morajo biti produkti enostavni in fleksibilni. Dejstvo, da je SCHUNK pred kratkim na trgu pred­stavil komplet prijemalnih sistemov posebej razvitih za robote pro­izvajalca Universal Robots, potrjuje to prepricanje. Razlicna orodja za robotsko roko, kot so prijemala, hitri vmesniki za menjavo ter senzorji za silo in navor, se enostavno namestijo na robotsko roko in se uporabljajo po nacelu Plug & Work. Uporabnost in strojna inteligenca Dr. Albrecht Höne, direktor podrocja sodelovanja ljudi z roboti pri podjetju KUKA iz Nemcije, vidi v sodelovanju ljudi z roboti kljucen pristop k vecji fleksibilnosti proizvodnje. Cilj je spontana, fleksibilna in razširljiva avtomatizacija. Pri procesu HRC predlaga delitev na posamezne sekcije, za katere so zagotovljene razlicne varnostne funkcije. Na tak nacin v podjetju KUKA implementi­rajo HRC tehnologijo pri aplikacijah, kot so sestava menjalnikov, merjenje rež z merilniki, torno varjenje in priklapljanje. Höne je preprican, da je pri HRC procesih v prihodnosti še veliko neizkori­šcenega potenciala na podrocju »enostavne uporabe« in »globoke­ga ucenja«. Podpora v praksi Dr. Daniel Meixner iz podjetja GTE Industrieelektronik GmbH je predstavil, kako se v praksi dolocijo in testirajo biometricne mejne vrednosti skladno s standardom ISO/TS 15066. Prikazal je delovanje celic za merjenje obremenitev s posebnimi vzmetmi in dušilnimi elementi ter merilne metode na principu tlaka. Med prakticnim ogledom so obiskovalci pri razlicnih proizvajal­cih, ki so demonstrirali razlicne aplikacije HRC procesov, pridobili informacije o delovanju sistemov, ter kje se lahko pojavijo težave. Razlicne aplikacije so predstavljale iztocnice za razpravo o strate­gijah, dejanskih pristopih in prakticni implementaciji. Veliko casa je bilo namenjenega igrivemu preizkušanju možnosti in varnostnih funkcij sistemov. Vkljucevanje zaposlenih v zacetnih fazah HRC projektov Tea Barisiç, s podrocja korporativnih inovacij v podjetju KUKA iz Augsburga, je predstavila, kako morajo HRC projekti biti poleg na vso tehnologijo osredotoceni posebej na ljudi. Anketa opravlje­na na delovnih mestih, kjer potekajo HRC-procesi, je vkljucevala vprašanje, ali je lahko avtomatizacija uspešna, kjer je clovek v središcu dogajanja. Barisiçeva je predlagala ustanovitev ucnega programa za zaposlene, kjer se lahko na sprošcen nacin naucijo uporabe HRC-sistemov ter zgradijo zaupanje v to novo tehno­logijo. Predlaga, da se v zacetni fazi HRC-projektov vkljuci svet delavcev, odgovorno osebo za varno delo ter posamezne zaposlene, ki bodo delali na delovnem mestu opremljenim s HRC-tehnologi­jo. Ob koncu dogodka je Markus Glück podal zakljucek, da bo ob implementaciji HRC-procesov velika dodana vrednost v razbre­menitvi zaposlenih. Obenem je poudaril, da je potrebno zaceti z implementacijo HRC-tehnologije zaradi demografskih sprememb, ki so za vogalom. V bližnji prihodnosti bo šlo v pokoj na tisoce zaposlenih, tako da je potrebno poskrbeti že sedaj za naslednjo generacijo. www.schunk.com »» Uporabniški in tehnološki dan na temo HRC v podjetju SCHUNK je podal zanimivo kombinacijo teorije in prakse. V prakticnem delu so se udeleženci seznanili z razlicnimi aplikacijami HRC ter preizkusili njihovo delovanje. (Vir: SCHUNK) »» Predavanja na temo »Uspešna uvedba sodelovanja ljudi in robotov v podjetjih« na uporabniškem in tehnološkem dnevu podjetja SCHUNK so omogocala razumljiv pregled trendov, standardov in trenutnih tehnologij. (Vir: SCHUNK) Za uporabnike enostavna uvedba avtomatizirane kontrole z robotom ›› InfraTec sodeluje v evropskem projektu SPIRIT Skupaj s sedmimi evropskimi industrijskimi in znanstvenoraziskovalnimi partnerji podjetje InfraTec dela na naslednji generaciji robotizirane tehnologije kontrole v okviru evropskega projekta SPIRIT. Razvita tehnologija se bo uporabljala v industriji za razlicne kontrolne operacije, pri cemer bo programiranje sistemov izredno enostavno. »» Visokozmogljiva termografska kamera ImageIR® proizvajalca InfraTec. (Vir: InfraTec GmbH) Roboti se v industriji vse bolj pogosto uporabljajo za kontrolo kakovosti izdelkov kompleksnih oblik. Do sedaj so se roboti veci­noma uporabljali za 3D-kontrolo površine izdelkov, vendar se vse bolj pogosto uporabljajo za alternativne kontrolne metode, kot je termografija in rentgenska kontrola. Vsi ti kontrolni postopki ima­jo skupno to, da se senzor premika vzdolž površine kontroliranega izdelka in tako prekontrolira vsa pomembna podrocja izdelka. Pri nacrtovani poti robota vzdolž obdelovanca je potrebno upoštevati zahteve in specificen nacin delovanja izbranega senzorja. Progra­miranje robota za take specificne aplikacije obicajno zahteva veliko casa, znanja in izkušenj. Po drugi strani pa delno avtomatizirana sinhronizacija ne da zadovoljivih rezultatov kontrole. V triletnem evropskem raziskovalnem projektu SPIRIT name­ravajo razviti sistemsko rešitev, ki bo lahko opremljena s široko paleto razlicnih merilnih naprav, kot so kamere za površinsko kontrolo, termografske kamere za odkrivanje razpok, rentgenski senzorji ter drugo. Razvija se programska oprema, ki bo omogoca­la, da bo robot izvedel avtomatsko planiranje poti za vsako merilno aplikacijo posebej. V sistem se bo enostavno naložilo CAD-model izdelka, ki se ga kontrolira, ter za preprecitev kolizij tudi 3D-model merilnega mesta. Pot robota bo avtomaticno kalkulirana glede na uporabljen tip merilne opreme in zahteve kontrole. V projektu, ki ga sponzorira Evropska unija, ter je del EU okvir­nega programa Horizon 2020, bo podjetje InfraTec zagotovilo tehnologijo ter znanje in izkušnje na podrocju pregleda termo­grafskih slik, kot eno izmed treh specificnih aplikacij za prakticno implementacijo. Pri avstrijskem proizvajalcu jekla BÖHLER, hce­rinskem podjetju Voestalpine AG, bodo avtomatizirali postopek detekcije razpok na odkovkih za letalsko industrijo, energetiko in pogonske komponente z uporabo visokozmogljive termograf­ske tehnologije proizvajalca InfraTec. Drugi uporabniki znotraj projektne mreže so FIAT-ov raziskovalni center z avtomatizirano kontrolo sestave motorjev ter podjetje FACC, proizvajalec lahkih komponent iz karbonskih kompozitnih materialov za letalsko in avtomobilsko industrijo, ki želi imeti vecjo fleksibilnost pri nepo­rušnih kontrolnih metodah visokotehnoloških komponent. www.infratec.eu Vpliv uspehov strojnega vida na vodilne svetovne trge ›› Sekcija za strojni vid pri VDMA beleži 17-odstotno rast prometa. Uspehi industrije znova generirajo rekordne kazalnike za sejem VISION 2018. Leta 2017 je industrija strojnega vida v Nemciji dosegla rekordno vrednost prometa v vrednosti 2,6 milijarde eurov, kar je 17-od­stotna rast v primerjavi s predhodnim letom. Promet se je tako v desetih letih podvojil, kot so porocali v sekciji za strojni vid pri nemškem industrijskem združenju za strojništvo VDMA. V sekciji za strojni vid pri VDMA ocenjujejo, da je razlog za tako rast tehno­logije strojnega vida z oznako »made in Germany«, poleg rasti med globalno konkurenco na podrocju avtomatizacije na tradicionalnih industrijskih podrocjih, osvajanje popolnoma novih sektorjev industrije. V letu 2018 se na podrocju industrije strojnega vida v Nemciji pricakuje nadaljevanje rasti s 7-odstotnim povecanjem prometa na 2,8 milijarde evrov. Vse to se obcuti tudi pri Messe Stuttgart, organizatorju sejma VI­SION, ki predstavlja glavni dogodek v svetovnem merilu za podro­cje strojnega vida. Sejem VISION se že leta stalno širi in bo znova podrl rekorde postavljene leta 2016, ko je dogodek prvic potekal na vec kot 11.000 kvadratnih metrih razstavnih površin, saj se bo letošnji dogodek razprostiral na vec kot 12.000 kvadratnih metrih. Razstavljavci bodo tako letos prvic predstavljali svoje najnovejše dosežke v galeriji L-Bank Forum (hala 1). Prav tako bo 460 razsta­vljavcev na letošnjem sejmu presegalo rekordnih 440 iz leta 2016. Približno 25 odstotkov razstavljavcev bo letos prvic razstavljalo na sejmu VISION, kar je za Messe Stuttgart vzpodbuden podatek ter obenem izraz dinamicnega razvoja industrije strojnega vida. Nadaljuje se trend v smeri internacionalizacije Mednarodno obarvana struktura sejma VISION je jasen pokazatelj statusa vodilnega sejma na podrocju strojnega vida v svetovnem merilu. Leta 2016 je 57 odstotkov razstavljavcev priha­jalo v Nemcijo od drugod, medtem ko bo letos ta delež presegal 60 odstotkov. Nadaljevanje trenda v smeri internacionalizacije dogodka potrjujejo tudi najnovejši podatki VDMA, saj medtem ko se je vrednost prometa industrije strojnega vida na nemškem trgu v letu 2017 povecala za 8 odstotkov, se je izvoz nemških produktov na tem podrocju povecal za 23 odstotkov. Pri tem sta bila najpomembnejša trga za izvoz kitajski in severnoameriški, kjer je nemška industrija strojnega vida ustvarila 26 odstotkov svojega prometa. Kot gonilna sila za Industrijo 4.0 je postal strojni vid nepogrešljiv v sodobnih tovarnah in je že dolgo casa del našega vsakdanjika, razlaga dr. Olaf Munkelt, predsednik upravnega odbora sekcije za strojni vid pri VDMA. Strojni vid omogoca razvoj na podrocjih, kot so avtonomna vožnja, sistemi upravljanja prometa, locevanje odpadkov ter mnoga druga. Strojni vid v kombinaciji z globokim ucenjem spodbuja nadaljnji razvoj, se strinja Florian Niethammer, projektni vodja pri sejmu VISION, ki dodaja, kako bodo trendo­vske teme v tej industriji predstavljale dolocene sticne tocke sejma VISION. Strokovnjaki iz industrije ter obiskovalci sejma, ki so se že soocili s strojnim vidom, bodo imeli priložnost dobiti navdih iz prikazanih prakticnih primerov, diskutirati o svojih izzivih in zahtevah s strokovnjaki na tem podrocju ter pridobiti nove ideje za inovativne aplikacije pri svojem delu. O sejmu VISION 2018 VISION je vodilni sejem v svetovnem merilu na podrocju strojnega vida in bo potekal v Stuttgartu od 6. do 8. novembra 2018. Sejem organiziran vsako drugo leto pokriva celoten spekter tehnologije strojnega vida. Poleg prvovrstnih razstavljavcev je bil sejem VISION vedno v znamenju mednarodne prepoznavnosti in spreminjajoce­ga spremljevalnega programa. Po drugi strani je stalnica sejma dogodek »Industrial VISION Days«, najvecji svetovni forum na podrocju strojnega vida, ki bo potekal tudi na letošnjem sejmu. Poleg tega bo na sejmu podrocje namenjeno integraciji, poseben dogodek na temo mednarodnih standardov za strojni vid pod okriljem EMVA ter IPC4 Vision, kjer bodo prikazani industrijski racunalniki (IPC). www.vision-fair.de »» Florian Niethammer, projektni vodja pri sejmu VISION: "Strojni vid omogoca razvoj na podrocjih, kot so avtonomna vožnja, sistemi upravljanja prometa, locevanje odpadkov, ter mnoga druga. Strojni vid v kombinaciji z globokim ucenjem spodbuja nadaljnji razvoj." (Vir: Messe Stuttgart) »» Dr. Olaf Munkelt, predsednik upravnega odbora sekcije za strojni vid pri VDMA: »Kot gonilna sila za Industrijo 4.0 je postal strojni vid nepogrešljiv v sodobnih tovarnah in je že dolgo casa del našega vsak­danjika.« (Vir: MVTec Software GmbH) Eco-Rail-2: Fokus na bistvo Enote za oskrbo z elektricno energijo Eco-Rail-2 proizvajalcem strojev in nadzor­nih omar omogocajo fleksibilno in ekonomicno oskrbo svojih porabnikov. Te enote zagotavljajo osnovne funkcionalnosti, ki ustvarjajo uporabno rešitev z optimalnim razmerjem med ceno in zmogljivostjo za številne aplikacije. Zahteve na trgu oskrbe z elektric­no energijo se nenehno povecujejo. Enote morajo zagotoviti najvecjo ucinkovitost in stalno zmogljivost tudi pri visokih temperaturah. Diagnosticne in komunikacijske zmogljivosti so vedno bolj zahtevne, saj so komponente integrirane v omrežja višje ravni in postajajo del aplikacij Industrije 4.0. Podjetje Mu­rrelektronik za te namene ponuja napredne, visoko zmogljive rešitve, ki izpolnjujejo navedene zahteve. Obenem še vedno obstajajo »kla­sicne« aplikacije in to brez nave­denih povecanih zahtev. V takšnih aplikacijah se elektro inženir ne ukvarja z izjemnimi pogoji okolice in napajalnika ni treba integrirati v sistem. Bistvena zahteva v takšnih primerih je oskrba z elektricno energijo, ki deluje zanesljivo, fleksi­bilno in ekonomicno. Za takšne aplikacije so namenjeni Murrelektronikovi napajalniki serije Eco-Rail-2. Z lahkoto izpolnjujejo vse osnovne sistemske zahteve za oskrbo z elektricno energijo in v nadzorni omarici pomagajo spremljati celotne stroške. V seriji je na voljo pet velikosti napajalnikov v razlicnih obmocjih napajalnega toka od 1,3 do 20 A. Izhodna napetost naprav se lahko nastavi od 23 do 28 V. To pomeni, da si lahko uporabnik nastavi zahtevano napetost ne glede na dolžino napajalnih vodov. Ce se dve napajalni enoti povežeta serijsko, to omogoca, da se izhodna napetost poveca do 48 V. Eco-Rail-2 deluje zanesljivo v temperaturnih razponih med 0 in 55 °C in tako pokriva široko podrocje uporabe. Napajalna enota se lahko enostavno montira na DIN letev brez dodatnega orodja. Vijacne sponke so pritrjene na sprednji del enote, da olajšajo hi­tro in enostavno kabelsko povezavo, UL skladnost pa omogoca uporabo po vsem svetu. Vredno je omeniti, da je »zakasnitveni cas« napajalnikov serije Eco-Rail-2, ki se upo­rabljajo v brezprekinitvenih napajanjih, do 130 milisekund. To pomaga premostiti padce napetosti na vhodni strani. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.murrelektronik.com Pripravljeni na prihodnost – livarna investira v integrirano rešitev ›› Podjetje ConviTec GmbH iz Offenbacha bo v livarni na jugu Evrope namestilo integrirano rešitev za manipulacijo in dodelavo ulitkov po litju. »» Postavitev nove integrirane rešitve za transport in dodelavo ulitkov ter regeneracijo livarskega peska v obstojeco livarno. (Vir: ConviTec) Livarna se je odlocila za posodobitev proizvodnega obrata z integrirano rešitvijo podjetja ConviTec, in tako znova potrdila svoje zaupanje v dobavitelja opreme, saj njihova oprema, ki je bila namešcena pred mnogimi leti, še vedno deluje zelo zanesljivo. Ve­lik izziv tega projekta je umestitev novih komponent in sistemov v obstojeco proizvodno infrastrukturo. Pri projektiranju so uporabili nova orodja, kot je 3D-skenirna naprava za posnetje obstojece­ga stanja v obratu. Obrat sestavljajo trije moduli, ki zagotavljajo avtomatiziran prehod ulitkov od hlajenja po litju do peskanja. Prvi modul je namenjen locevanju livarskega peska od ulitkov, drugi modul peskanju ulitkov, tretji modul predstavlja sodoben sistem za recikliranje livarskega peska. V prvem modulu tekoci trak transportira ulitke in livarski pesek preko rotirajocega valja do vibracijskega izstresovalnika. Pri tem je zagotovljeno nadzorovano in zanesljivo ohlajevanje ulitkov. Po tej fazi se lahko ulitki rocno vzamejo iz procesa oz. gredo naprej na fazo peskanja. Povezava med modulom za locevanje livarskega peska od ulitkov in peskalnim strojem je izvedena s transportnim trakom, ki ulitke dvigne do vstopne tocke v peskalni stroj. Peskalni stroj ima tekoci trak za razkladanje ulitkov in sistem za sejanje in vracanje abraziva v proces peskanja. Pri izvedbi projekta je bilo kljucnega pomena konstruktivno sodelovanje projektnih timov prvega in drugega modula. Nakla­dalniki in tekoci trakovi so bili projektirani, izdelani in postavljeni glede na zahteve peskalnega stroja. Nadaljnji transport ulitkov po peskanju je izveden z ekscentricnim transportnim trakom, ki je bil namensko razvit za potrebe sortiranja ulitkov. Nov sistem za regeneracijo livarskega peska je integriran in teh­nološko umešcen v obstojeci objekt. Poleg poligonalnega sita in pretocnega sistema za hlajenje livarskega peska, bodo v sklopu modula za regeneracijo livarskega peska namešcene še dodatne komponente, med katerimi so razlic­ni transportni trakovi in elevatorji. Uporaba pretocnega sistema za hlajenje livarskega peska bo omogocala pridobivanje recikliranega livarskega peska v zanesljivi kakovosti, kar se tice vlage in tempera­ture. Tako bo zagotovljeno kakovostno litje in ucinkovito delovanje livarne. Casi mešanja livarskega peska se bodo skrajšali, zaradi homogenizirane strukture peska transportiranega z vibracijskim transportnim sistemom. Poleg tega livarski pesek ne bo podvržen mehanskim obremenitvam, kar se bo odražalo v visoki ucinkovi­tosti in nižjih stroških obratovanja ter z visoko stopnjo razpolo­žljivosti in dolgo življenjsko dobo livarskega peska. V primerjavi z mešalno hladilnim sistemom, kjer so potrebne vecje ventilacijske moci in mocnejši pogoni, hladilni sistem podjetja ConviTec potre­buje le tretjino prikljucne elektricne moci. Del projekta je tudi namestitev novega elektricnega sistema in nadzornega sistema, ki dosega sodobne zahteve, kot so ProfiNet povezava z drugo opremo v obratu. Projekt predstavlja izjemen primer celovite rešitve in zajema vse faze od nacrtovanja, izdelave, sestave in namestitve, kar jasno kaže na strokovne kompetence podjetja CnviTec v livarski industriji. www.convitec.net Merjenje plazme zagotavlja ponovljive lastnosti prevlek Na 16. mednarodni konferenci obdelave površin s plazmo v Garmisch-Partenkir­chenu je podjetje LASER COMPONENTS prvic predstavilo rezultate skupnega raz­iskovalnega projekta PluTO+. Pod pokroviteljstvom Združenja nemških inženirjev (VDI), skupaj z Univerzo Ruhr v Bochumu ter Leibnizovim Inštitutom za raziskave in tehnologije na podrocju plazme (INP) so razvojni inženirji podjetja LASER COMPONENTS, iz mesta Olching, štiri leta raziskovali nove metode za izboljšanje postopkov izdelave prevlek s plazmo. Cilj projekta, ki ga je financno podpirala zve­zna vlada, je bil povecati ucinkovitost funkcionalne optike in zagotavljati ponovlji­vost pri doseganju enakomerne debeline prevlek. Procesi, ki temeljijo na delovanju plazme in opticnem spremljanju procesa, omo­gocajo izdelavo gostejših in bolj natancnih dielektricnih prevlek, pojasnjuje dr. Sina Malobabic, ki je nadzorovala in koordinirala raziskovalni projekt v podjetju LASER COMPONENTS. Stanja plazme se lahko spreminjajo zaradi kratkorocnih fluktuacij ali dolgorocnih odmikov. Pri kompleksnih prevlekah lahko proces izdelave traja tudi do 18 ur. Ob nastanku nepravilnosti lahko pride do resnih posledic na koncnem izdelku, razlaga dr. Malobabiceva. Sonda razvita na Univerzi Ruhr v Bochumu omogoca, da se prvic do sedaj lahko merijo parametri plazme na realnem procesu. Pod vodstvom dr. Jensa Harhausena je INP zagotovil pomembno podporo za namestitev merilne in kontrolne tehnologije v proizvodnih obratih. Prvi testi meritev na sistemu za izdelavo prevlek podjetja LASER COMPONENTS so privedli do pozitivnih rezultatov. Kombinacija spremljanja plazme ter posameznih plasti prevleke omogoca razvoj novih konceptov krmiljenja procesa, ki se jih lahko uporabi za bolj natancno nastavitev lastnosti prevleke. V proizvodnem procesu se lahko poleg bistvenega povecanja kakovosti prevleke izboljša tudi ucinkovi­tost uporabljenih resursov. Po definiciji teoreticnih osnov v predhodnem projektu PluTO je bilo potrebno v tem projektu izvesti prakticno implementacijo v vsakodnevnem industrijskem okolju, razlaga prof. dr. Ralf Peter Brinkmann s katedre za teoreticni elektroinženiring na Uni­verzi Ruhr v Bochumu ter poudarja, kako imajo s podjetjem LASER COMPONENTS na svoji strani industrijskega partnerja, ki ima poleg ustreznih proizvodnih obratov tudi mlado in predano ekipo razvojnih inženirjev. [ Objavljeno na: www.pressebox.de ] www.lasercomponents.com »» Sonda za merjenje parametrov plazme na realnem procesu. (Vir: LASER COMPONENTS GmbH) Razvoj robotike Zgodovina prijemal in tehnologije prijemanja ter razpoložljive možnosti na tem podrocju ›› Pri uspehu ljudi kot vrste sta imeli zelo pomembno vlogo možnosti prijemanja razlicnih predmetov in ravnanja z njimi. Možnosti prijemanja predmetov so podobno pomembne pri napredku zmogljivosti robotov. V nadaljevanju je predstavljena zgodovina razvoja robotskih prijemal ter novejši dosežki in možnosti na tem podrocju. »» Sodobna robotska prijemala so vse bolj podobna cloveški roki uporabljajo integrirane mehanizme in krmiljenje. (Vir: Schunk) Robot brez možnosti prijemanja in premikanja predmetov je prakticno neuporaben. S tehnicnega vidika roboti obstajajo že vec kot 100 let. Mehansko gibanje robotov je mogoce razmeroma preprosto doseci, še posebej z uporabo elektromotorjev in pnev­matike. V zadnjih 50 letih so v sodobni proizvodnji roboti postali nepogrešljivi, saj je njihovo mehansko gibanje dovolj natancno, ustrezno nadzorovano in spremljano s senzorji. V primerjavi s kinematicnimi povezavami imajo robotske roke že po definiciji številne prostostne stopnje, ki morajo biti sinhronizi­rano vodene kot neka vrsta elektromehanicnega ali servofluidnega baleta. Za obcutljivo robotsko prijemanje so potrebne povratne zanke, ki morajo biti tudi dovolj odzivne na okolico, da so lahko prakticno uporabni, kar predstavlja relativno novejšo možnost v robotiki. Šele pred približno 35 leti so bila izdelana prva robotska prijemala, namenjena za industrijske aplikacije. Zgodovina prijemal Vse se je zacelo leta 1969, ko je po veliko vloženega truda v izobraževalno opremo in racunalniški laboratorij na Univerzi v Stanfordu študent strojništva Victor Scheinman razvil svojo Stanfordsko roko, zgodnjo obliko robota, ki je postal znan kot prvo zlahka nadzorovano prijemalo. Predhodniki Stanfordske hidravlicne roke so bili ucinkoviti in hitri, vendar so veljali za težko nadzorljive in celo nevarne. V nasprotju s tem se je dalo Scheinmanovo Stanfordsko roko bolje krmiliti v šestih prostostnih stopnjah z uporabo racunalnikov laboratorija v Stanfordu. Gibanje so omogocali enosmerni elektro­motorji z zobniškimi reduktorji in harmonicnimi pogoni. V zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja so bila razvita groba prijemala po navdihu Stanfordske roke. Razvoj takih prijemal so omogocali tudi vse bolj zmogljivi mikrocipi, tako da se je zacela masovna proizvodnja za uporabo v težki industriji. Ceprav je bilo kopiranih veliko komponent povratnih zank in krmilnih elementov Stanfordske roke, ki je uporabljala tahometre in potenciometre za dolocitev hitrosti in pozicije ter te informacije posredovala v krmilnike, je vecino zgodnjih industrijskih robotov, ki so bili uporabljeni v avtomobilski industriji, poganjala pnevma­tika. Po nakljucju se je ta zapušcina ohranila, saj veliko novejšega napredka pri prijemalih prihaja s podrocja fluidne tehnike in vecina prijemal je še vedno pnevmaticnih. Evolucija na podrocju prijemal se je zacela z vzporednimi izvedbami Izvirna Stanfordska roka je vkljucevala tako imenovana vzpore­dna prijemala, splošen koncept, ki je še dandanes v uporabi in ga sestavljata dva ravna prsta, ki preprosto drsita skupaj ali narazen za prijemanje in spušcanje predmetov. Jesse Hayes, produktni vodja za komponente na podrocju avtomatizacije pri podjetju Schunk Inc iz Morrisvilla, razlaga, da so dvoprstna prijemala trenutno najbolj uporabljen tip prijemal v industriji zaradi vsestranskosti svojega prijemalnega giba. Izvedba dvoprstnih kotnih prijemal se je pojavila v poznih 70. letih prejšnjega stoletja. Vsak izmed dveh prstov v tej izvedbi niha okoli tocke vpetja, tako da se pri prijemanju predmeta prijemala zapirajo kot klešce. Razlika med vzporednimi in kotnimi prijemali je v tem, da imajo vzporedna prijemala poenostavljeno obliko prstov in konstantno silo v celotnem hodu prijemanja. Vzporedna prijemala z nepo­sredno delujocim cilindrom omogocajo krajše hode prijemanjain visoke sile do 45 kN. Po drugi strani kotna prijemala lahko ustvar­jajo nekoliko manjšo silo prijemanja, vendar omogocajo daljše hode prijemanja, v dolocenih primerih celo do 600 mm. Jesse Hayes ocenjuje, da pri 60 do 70 odstotkih aplikacij uporabljajo vzporedna prijemala. Vecina prijemal uporablja fluidno tehniko za delovanje, ceprav so dolocena prijemala na razpolago v pnevmatski in elektromehanski izvedbi. Naslednja inovacija na podrocju prijemal se je pojavila v poznih 80. letih prejšnjega stoletja, ko je Tehnološki inštitut Massachu­settsa (MIT) razvil triprstno prijemalo. Licenco za ta tip prijemala je leta 1990 dobilo spin-off podjetje Barrett Technology Inc. iz Cambridgea v zvezni državi Massachusetts. Ta koncept prijemala, znan kot Barrettova roka, ima vgrajene servokrmilnike, program­sko opremo, komunikacijo in štiri brezkrtacne elektromotorje. Dva prsta imata dodatno prostostno stopnjo s 180-stopinjskim sinhroniziranim bocnim gibanjem, kar omogoca veliko razlicnih nacinov prijemanja. Dvoprstna prijemala so veliko bolj ucinkovita, ko so namenje­na uporabi za tocno doloceno aplikacijo. Ce pa se uporablja za prijemanje predmetov drugacne oblike je treba prsta na prijemalu zamenjati. Troprstna prijemala generacije BH8 proizvajalca Barrett Technologies Inc. opravljajo funkcijo številnih vzporednih namen­skih prijemal. Prilagajanje teh prijemal za nove aplikacije se izvaja z uporabniškim vmesnikom BHControl v operacijskem sistemu Windows in s pomocjo knjižnice C-funkcij in vgrajene programske opreme. Pred leti je podjetje Barrett Technology pridobilo licenco za izdelavo roke iz SDM polimerov, ki sta jo razvila Robert D. Howe iz Fakultete za strojništvo in aplikativnih znanosti na Univerzi v Harvardu in Aaron Dollar. Ta robotska roka ima prste s fleksibilni­mi clenki, tako da je primerna za prijemanje predmetov razlicnih oblik in tež, brez uporabe velikih sil in potrebe po natancnem pozicioniranju. Kljub dejstvu, da so bila triprstna prijemala razvita že pred precej casa, se je njihova širša uporaba pricela le postopoma uveljavljati v industrijskih aplikacijah. Jesse Hayes iz podjetja Schunk je prepri­can, da vecja fleksibilnost robotov, uporabljenih pri sestavi, ki ne potrebujejo menjav prijemal za delo z razlicnimi izdelki, razkrivajo prednosti in posledicno vse vecjo uporabo prijemal, kot so roke iz polimerov SDH ali triprstna prijemala. Alternative pri prijemalih: razlicice brez prijemalnih prstov Pnevmatska prijemala brez prstov oziroma tista, ki ne spominjajo na cloveško roko, so prijemala, ki obicajno uporabljajo vakuumsko prijemanje, in fleksibilna prijemala, ki so primerna za delo z obcu­tljivimi predmeti. Primer so obcutljiva prijemala SCG proizvajalca Schmalz Inc. iz Raleigha, ki uporabljajo podtlak za prijemanje zelo tankih folij, še preden se jih dotaknejo in omogocajo prijemanje le ene plasti folije naenkrat. Prijemalo je primerno za vstavljanje nalepk v orodja, ki so lahko tanjše od 0,03 mm, ne da bi se defor­mirale. Velika kontaktna površina prijemala preprecuje poškodbe obcutljivih izdelkov. Poleg tega ima prijemalo vgrajeno dodaten vakuumski sistem, ki omogoca prijemanje izdelkov nepravilnih oblik ali porozne sestave. Prijemala, ki delujejo po principu podtlaka, so namešcena na obicajnih robotskih rokah in se uporabljajo za aplikacije v avtomo­bilski industriji za prijemanje vetrobranskih stekel. Ta prijemala se lahko uporabljajo tudi na delta robotih, ki so pritrjeni na stropu, katerih vstop na trg so omejevale dolocene patentne omejitve. Delta roboti, opremljeni s takimi prijemali, so uporabljeni za na­menske aplikacije, kot so pakiranje piškotov, premikanje polprevo­dniških cipov in za aplikacije v medicini. Prijemala s funkcijo prijemanja in rotacije Pri uporabi pnevmatskih prijemal s klasicnimi cilindri, ki ne uporabljajo podtlaka za prijemanje, je obicajno treba zagotoviti vec dovodov komprimiranega zraka. To velja predvsem za prijemala z dvojnim gibanjem, ki zajema prijemanje in rotacijo, kar se razvija že vrsto let. Primer takega prijemala je paralelni modul DGP404 proizvajalca Techno-Sommer Automatic iz New Hyde Parka v zvezni državi New York. To prijemalo opravlja funkcijo prijemanja in rotacije za 90°ali 180°. V dolocenih primerih se uporabi mehanska blokada po prijemu, da se poveca ucinkovitost drugih operacij. Tudi pri tej vrsti prijemala se vidijo prvine Stanfordske roke, kjer so elektrome­hanske zavore in zdrsne sklopke držale pozicije zglobov, medtem ko je bil krmilnik zgodnje generacije zaposlen z upravljanjem drugih operacij, kar je preprecevalo poškodbe zaradi kolizij. Podjetje Schunk je razvilo miniaturizirano verzijo rotacijskega prijemala RP, ki je primerno za prijemanje in sestavo majhnih komponent. Schunkov rotacijski modul RP je kombiniran z vzpo­rednim pnevmatskim prijemalom in je lahko opremljen z razlicni­mi ID ali OD varnostnimi napravami za silo prijemanja. Kombina­cija prijemanja in rotacije zahteva dolocene mehanske spremembe zasnove. V dolocenih primerih ima pogon za prijemanje daljšo batnico, ki poganja rotacijski modul. Poleg robotskih rok in delta robotov se prijemala namešca tudi na kartezicne robote, ki so zelo primerni za uporabo prijemal s prsti. Za kartezicne robote so v podjetju Schunk standardizirali vpenjalni sistem za rotacijska prijemala na adapterske plošce in module Ge­motec, katerih proizvajalca je podjetje Schunk kupilo leta 2006. Vse to poenostavi kombinacijo prijemal z linearnimi enotami. Naslednja razvojna stopnja prijemal, s katerimi se lahko rokujemo Dolgo obdobje so bile robotske roke v industriji opremljene z dvo- in triprstnimi prijemali. Podjetje Festo Corp že vrsto let razvija nova prijemala, kjer združujejo mehatroniko in bioniko v robotsko roko Airic. To roko poganja 30 pnevmatskih mišic, pri cemer so elementi, podobni cloveški roki, izdelani iz lasersko sintranega poliamida. Pnevmatske mišice, ki jih sestavljajo cevi iz elastomerov z inte­griranimi aramidnimi vlakni, se razširijo po preseku in obenem skrajšajo, ko se napolnijo s komprimiranim zrakom in tako delu­jejo podobno kot cloveške mišice. Za razliko od cloveških mišic ne potrebujejo energije za držanje bremena, ko se ne premikajo. Senzorji za tlak in pomik spremljajo sile in krcenje, medtem ko mehatronski regulator razporeja pritisk za poustvarjanje cloveške kinematike, hitrosti, sile in prefinjenosti. Podobnega robota, vendar v manjših dimenzijah, je izdelalo lon­donsko zagonsko podjetje Shadow Robot Co. Ltd. Njihove manjše fluidne mišice in motorizirane roke so odkupile razne vladne in raziskovalne ustanove. Na tem podrocju poteka veliko razvoja in raziskav. Nemški letalski in vesoljski center (DLR), kjer se rojevajo nove ideje na podrocju robotike, je v sodelovanju s Tehnološkim inštitu­tom v Harbinu (HIT) razvil robotsko roko z mocjo in spretnostjo cloveške roke. Trije prsti prijemala lahko prijemajo celo konicne predmete, pri cemer palec nudi podporo. Trije prsti prijemala imajo tri prostostne stopnje, palec pa štiri. Vsak sklep vsebuje tudi brezdoticni senzor za kot in navor, ki zahtevata visoko resolucijo in hitro primerjavo ter procesiranje podatkov za delovanje v realnem casu. Podatki se prenašajo preko vodila s hitrostjo 25 Mb/s, ki je vgrajeno v samo robotsko roko. Krmilni signali prav tako potekajo po istem vodilu. Zmogljivejši mikroprocesorji odpirajo nove možnosti v razvoju robotskih prijemal. Leta 1969 je bilo programiranje delovanja Stanfordske roke zelo poenostavljeno zaradi omejitev tedanjih zmožnosti procesiranja krmilnih funkcij. Pri robotski roki, razviti v DLR-HIT so potrebne le tri zunanje serijske povezave do krmilnega procesorja. Poleg tega so zgodnje verzije robotskih rok premikale prste s pomocjo žic, medtem ko ima ta robotska roka elektromotorje namešcene neposredno na prstih. Skupaj vsebuje 12 Hallovih senzorjev in 12 brezkrtacnih enosmernih Faulhaberje­vih elektromotorjev proizvedenih v podjetju MicroMo Electronics, Inc. iz Clearwaterja na Floridi. Razvojni inženirji DLR-HIT so signalni procesor na kartici PCI prilagodili za povezavo s standardnim osebnim racunalnikom, kar omogoca enostavno krmiljenje. Podatki iz senzorjev so prikazani na zaslonu, medtem ko so povezave do racunalnika optimizirane za industrijsko uporabo. Primer posebne aplikacije prijemal: namešcanje zamaškov na embalažo Namešcanje zamaškov na embalažo je aplikacija, za katero so prijemala s prsti neprimerna, tako da vecina strojev za namešcanje zamaškov uporablja namenska oblikovna prijemala. Prijemala za namešcanje zamaškov so kovinska in imajo izpra­znitev v obliki zamaška. Pestici v notranjosti zagotavljajo pridr­žanje zamaška med privijanjem. Ce prijemalo ne prime zamaška na ustrezen nacin, se lahko pojavi vrsta težav, kot je izpadanje zamaška iz prijemala, poškodovani ali posneti zamaški, kar lahko povzroci pušcanje embalaže, manjšo ucinkovitost polnilne linije in visok izmet. Ne glede na to predstavlja najvecji izziv pravilna nastavitev vrednosti navora pri zapiranju posameznega tipa emba­laže. Z višanjem cene polietilentereftalata (PET) številni proizva­jalci prehajajo na uporabo zamaškov z nizkim profilom. Ceprav so taki zamaški bolj ekološki, so tudi bolj obcutljivi za poškodbe, kar pomeni, da morajo biti prijemala izdelana z vecjo natancnostjo, da se zamaški lahko ustrezno namestijo na embalažo. www.machinedesign.com »» Stanfordska roka je veliko bolje delovala kot predhodno razvita Stanfordska hidravlicna roka, ki je bila slabše nadzorovana in v dolocenih primerih celo nevarna. S tem je bila ta roka pomemben mejnik pri nadaljnjem razvoju na podrocju robotike. Številni tedaj razviti koncepti in krmilni elementi se upora­bljajo še danes. (Vir: Scheinman/Stanford CSD Robotics) »» Pri prijemanju so pomembne poenostavitve, saj so obicajno priporocljivi manj zapleteni pristopi. Doloceni pristopi prijemanja so se v praksi izkazali za ustreznejše. »» 4-osni robot z votlim zapestjem za napeljavo kablov in cevi, kar je vcasih predstavljalo veliko težavo za vzdrževanje industrijskih robotov. Možna je tudi napeljava kontrolnih kablov preko DeviceNet, Profibus, Ethernet I/P ali drugih mrežnih naprav. Robot serije MLP Master Palletizing proizvajalca Motoman Inc. iz Daytona v Ohiu ima na najvecji razdalji nosilnost od 80 do 800 kg. 360-stopinjsko delovanje omogoca premikanje izdelkov iz/na vec transpor­tnih trakov ali palet. (Vir: Motoman Inc.) »» Dolocena prijemala sploh nimajo prstov. V farmacevtski industriji se upora­bljajo prijemala SCG proizvajalca Schmalz Inc. za delo s tankimi in poroznimi folijami Tyvek za pokrivanje napolnjenih tub. (Vir: Schmalz Inc) »» Na nekaterih rotacijskih modulih proizvajalca Schunk se lahko nastavlja kot rotacije, medtem ko dvojni cilinder omogoca natancnost pozicioniranja ± 0,05°. Centralna izpraznitev prepreci rotacijo kablov, integrirani senzorji pa spremljajo koncne položaje. (Vir: Schunk) »» Kartezicni robot za medicinske aplikacije jesestavljen iz treh MT-aktuatorjev z visoko natancnostjo proizvajalca PBC Linear iz Rockforda. Aktuatorje poga­njajo ojacani jermeni, ki omogocajo velike pospeške ins tem vecjo produktiv­nost. (Vir: PBC Linear) »» Štiriprstno robotsko roko, razvito v okviru sodelovanja med Nemškim letalskim in vesoljskim centrom (DLR) in Tehnološkim inštitutom v Harbinu (HIT) poganja 12 Faulhaberjevih brezkrtacnih enosmernih servomotorjev dimenzije 16 mm, proizvedenih v podjetju MicroMo Electronics. Elektromotorji so povezani s kovinskimi zobniškimi reduktorji s prestavnim razmerjem 159 : 1. Razlicici z 12- in 24-voltnimi elektromotorji z izhodom 11 W in najvecjim stalno delujocim navorom 0,0026 Nm omogocajo dober dinamicen odziv, tudi pri spremembi smeri rotacije, medtem ko prednapeti kroglicni ležaji za­gotavljajo natancnost. Analogni Hallovi senzorji podajajo informacijo o tocni poziciji in pošiljajo povratno informacijo z 8-bitno ali boljšo resolucijo. Hallov senzor in elektromotor tvorita 31 g težko pogonsko enoto dolžine le 28 mm. (Vir: MicroMo Electronics, Inc.) »» Poustvarjanje gibanja, cim bolj podobnega cloveškemu, zahteva zmogljive procese krmiljenja. Festova robotska roka Artik ima vgrajene kamere, cipe in senzorje za dotik. V nadaljnjem razvoju ima potencial opravljanja nalog, ki so za cloveka nevarne. (Vir: Festo) »» Podjetje Warner Electric uporablja številne zatice znotraj svojih namenskih prijemal za namešcanje zamaškov, da prepreci vrtenje zamaška v prijemalu med samim namešcanjem oziroma privijanjem. Poseben izziv na tem podro­cju predstavlja prehod na zamaške z nizkim profilom, ki so bolj obcutljivi na poškodbe. (Vir: Warner Electric) ›› 3D strojni vid podjetja Zivid omogoca prvo, popolnoma avtomatizirano uporabo robota v e-logistiki pri podjetju DHL Podjetje Robomotive je integriralo barvno kamero Zivid One 3D v celico za robotizirano prelaganje pošiljk v skladišcu logisticnega podjetja DHL. »» Robotizirana celica za prelaganje pošiljk v logistic­nem podjetju DHL. Rešitev na kljuc je izdelalo podjetje Robomotive z uporabo barvnih kamer za 3D strojni vid podjetja Zivid. (Vir: Zivid.) Podjetje Zivid, ki izdeluje kamere za 3D strojni vid, je priskrbelo zmogljivosti 3D strojnega vida za prvo, popolnoma avtomatizirano robotsko celico za prelaganje pošiljk v okviru elektronskega poslo­vanja v podjetju DHL. Barvna kamera Zivid One 3D predstavlja sestavni del celotne rešitve na kljuc, ki jo je razvilo podjetje Robo­motive, vodilno na podrocju robotskega vida. Najsodobnejša robotska celica je namešcena v DHL-ovem skladišcu v Beringenu na Nizozemskem in predstavlja osrednji del visoko avtomatiziranega nabiranja narocil, ki deluje 24 ur na dan, 7 dni na teden. Na robotu namešcena barvna kamera Zivid One 3D omogoca robotski celici rokovanje s pošiljkami brez potrebe po predhodnem ucenju. Celica jemlje pošiljke s palet in opravlja funkcije, vezane na izvrševanje narocil. Michael Vermeer, direktor podjetja Robomotive, razlaga, kako je bilo za njihovo ekipo zelo vznemirljivo izvesti tak projekt za v svetovnem merilu vodilno podjetje na podrocju logistike. Izjemna vsestranskost robotke celice, namešcene pri DHL-u, v kombinaciji z visoko ucinkovitostjo prijemanja predstavlja prelomno tehnolo­gijo v logistiki. Aplikacija je zahtevala neverjetno natancen sistem za 3D strojni vid, ki ga je zagotovilo podjetje Zivid, poudarja Vermeer. Kot dolgoletni uporabnik kamer podjetja Zivid so pri Rotomo­tivu ponovno pokazali, kako lahko roboti izjemno hitro izvajajo zelo napredne operacije pobiranja predmetov, razlaga Thomas Embla Bonnerud, direktor podjetja Zivid. Obenem dodaja, da je za doseganje 600 operacij pobiranja na uro potrebna visokozmogljiva 3D barvna kamera in v podjetju Robomotive so dokazali, da ima kamera Zivid One potrebno natancnost in hitrost. DHL ima zelo navdušujoco vizijo, kako bodo zgledala skladišca v prihodnosti, in v podjetju Zivid so ponosni, da so bili del pri ustvarjanju te vizije. www.zivid.com Nove rešitve merjenja geometrij cevi in žic Strokovnjak na podrocju meroslovja in proizvodnih sistemov, podjetje Hexagon Manufacturing Intelligence, je napovedal nov pristop k merjenju cevi in žic. Posodobljena razlicica priljublje­ne programske opreme AICON BendingStudio sedaj omogoca, skupaj z merilno roko ROMER Absolute Arm z integriranim opticnim skenerjem, hitro dolocitev kompleksne geometrije cevi in žic z uporabo tehnologije 3D-skeniranja na skoraj katerikoli tocki v proizvodnem procesu. Programski paket BendingStudio skupaj z merilno roko Absolute Arm je popolna rešitev za preverjanje cevi in žic do aplikacij proizvodnje in vzvratnega inženirstva. Programski paket temelji na uveljavljenih tehnologijah. Najvecja prednost sistema je, da omogoca neposredno povezavo s CNC-strojem za krivljenje, kar omogoca enostavno in takojšnjo odpravo proizvodnih napak. Poslovni direktor za prenosne merilne roke pri podjetju Hexagon Manufacturing Intelligence, Stephan Amann, je ob tem povedal: »Za naše stranke, ki prihajajo iz industrije preoblikovanja cevi in žic, sta pomembni tako hitrost kot tudi prenosnost. Medtem ko je bila naša prejšnja rešitev za krivljenje cevi in žic osredotocena na eno od teh prednosti, novi programski paket BendingStudio v kombinaciji z merilno roko Absolute Arm združuje dva uveljavlje­na produkta v novo rešitev, ki ponuja še vec, kot samo vsoto dveh delov. Ta naš nov sistem s hitrostjo in prenosljivostjo, ki zagotavlja merjenje geometrije direktno na mestu proizvodnje s hitro in preprosto odzivnim in ponovljivim nacinom, zagotavlja dolocitev natancne geometrije cevi s samo nekaj hitrimi potezami 3D-laser­skega skenerja.« Pri tej novi razlicici programskega paketa BendingStudia je ta ohranil vse svoje prejšnje zmogljivosti, ki uporabniku omogocajo kombinirano uporabo merilne roke ROMER Absolute Arm z inte­griranim 3D-opticnim skenerjem in sistema AICON TubeInspect. S tema dvema merilnima strojnima opremama na eni programski platformi bodo imeli uporabniki koristi od vecje ucinkovitosti. Programski paket BendingStudio v kombinaciji z merilno roko Absolute Arm je že na voljo pri podjetju Hexagon in njihovih distributerjih, tako kot samostojni programski paket za tiste, ki so že lastniki merilne roke ROMER Absolute Arm z integriranim skenerjem, kot za celoten paket izdelkov, ki vkljucuje programski paket BendingStudio in merilno roko Absolute Arm ter 3D­-opticni skener. Trenutni imetniki programa BendingStudio, ki želijo dodati prenosljivo merilno rešitev k njihovemu obstojecemu orodju, bodo lahko skupaj z nakupom merilne roke Absolute Arm z integriranim 3D-opticnim merilnim skenerjem nadgradili svoj obstojeci programski paket. www.hexagonmi.com Najhitrejši in najnatancnejši laserski skener ›› V podjetju Bosch Automotive Steering so pospešili razvoj orodij s pomocjo novega laserskega skenerja ZEISS LineScan 2-8, s katerim je mogoce izredno natancno in zanesljivo meriti tudi zelo odsevne kovinske površine. Analitiki predvidevajo, da bodo morali avtomobilski proizvajalci v prihodnje obnavljati svojo modelno paleto vsako leto, da bodo lahko sledili hitremu razvoju strojne in programske opreme. To bo zahtevalo od dobaviteljev, kot je Bosch, da tudi oni razvijajo svoje izdelke s še vecjo hitrostjo in ucinkovitostjo. Da bi zmanjšali število iteracij pri razvoju orodij za izdelavo zobatih letev v tovarni v Schwäbisch Gmündu, je pred nekaj meseci tamkajšnji oddelek tehnologije zacel uporabljati najnovejši ZEISS skener LineScan 2-8, ki je namenjen za uporabo na koordinatnih merilnih strojih. Kot je povedal Stefan Fröhlich, vodja razvoja tehnoloških postop­kov v Schwäbisch Gmündu: »moramo odreagirati hitro, sicer ni nic novega. Že veliko let se cas, razpoložljiv za razvoj novih izdelkov, postopno skrajšuje. Tudi posamezne komponente se med seboj zmeraj bolj razlikujejo, zato je tudi casa za razvoj posamezne kom­ponente zmeraj manj. Hkrati postajajo izdelki zmeraj zahtevnejši, kar se tice dovoljenih dimenzijskih odstopanj.« V zadnjih petnajstih letih so strokovnjaki za krmilne sisteme v Schwäbisch Gmündu prijavili 750 patentov, kar potrjuje, da so pripravljeni prevzeti iniciativo in da je inovativnost zasidrana v kulturi celotnega podjetja Bosch. Stefan Fröhlich je pojasnil, da tudi pri tako na videz enostavni komponenti, kot je krmilni sistem, zmeraj znova poskušajo premi­kati meje, ker želijo ostati v prednosti pred konkurenco. Krmilni sistemi se med seboj zmeraj bolj razlikujejo in vsak sistem je pravzaprav zgodba zase. Odvisno od modela avtomobila in njegove opremljenosti se ne spreminja samo razpoložljiv prostor pod po­krovom motorja, ampak morajo proizvajalci zadovoljiti še številne druge zahteve, ki vplivajo na konstrukcijo in proizvodni proces. Še posebej to velja za krmilne sisteme z variabilnim prenosom, kjer se razmak med zobmi na zobati letvi z oddaljenostjo od centra spreminja. To omogoca zmanjšanje števila zavrtljajev od ene do druge skrajne tocke, hkrati pa ohranja stabilnost vozila pri velikih hitrostih. Da bi vse to delovalo, pa je potrebno pri izdelavi zagoto­viti zelo majhna odstopanja posameznih kotov na bocnicah zob ter razmakov med posameznimi zobmi. Zobate letve se izdelujejo s postopkom hladnega preoblikovanja, s katerim se zagotavlja natancnost izdelave znotraj nekaj mikrome­trov. Seveda pa mora biti orodje zato narejeno še bolj natancno, kar pomeni premikanje mej mogocega. V preteklosti je bilo za izdelavo orodij potrebno veliko iteracij, cel postopek pa je trajal vec tednov. Ker je bilo potrebno postopek skrajšati, je že v letu 2015 padla odlocitev, da bodo koordinatni merilni stroj nadgradili s 3D-skenerjem, ki bo omogocal hitrejše zajemanje vecjih kolicin podatkov. Po zahtevnem postopku izbora se je Sadet Hadzijakupovic, vodja oddelka Automotive Stee­ring Technology v Schwäbisch Gmündu, odlocil za investicijo v koordinatni merilni stroj ZEISS ACCURA, opremljen z laserskim skenerjem LineScan 2-25 z merilnim obmocjem 25 milimetrov. Na ta nacin so v podjetju Bosch skrajšali hitrost meritve z 10 ur na samo 10 minut. V želji, da postopek še pospešijo, pa so se v letu 2017 odlocili, da postanejo pilotni kupec za nov skener LineScan 2-8. Daniel Hübscher, metrološki inženir, je povedal: »Te priložnosti smo bili veseli. Ves cas smo imeli stik s strokovnjaki, ki so jih naše izkušnje res zanimale, tako da so lahko na podlagi njih optimirali skener.« Tudi z rezultatom je zelo zadovoljen: »Nov skener je veliko zmo­gljivejši od prejšnjega.« Kot izhaja iz tehnicnih podatkov, je koren srednjega kvadratne­ga pogreška (RMS) za LineScan 2-8 izrednih 0,9 µm, tako da je raztros izmerjenih vrednosti novega skenerja precej manjši. In tudi najvecje dovoljeno odstopanje pri tipanju (MPE P) 3,3 µm je precej manjše kot 12 µm pri LineScanu 2-25. In te vrednosti niso bile izmerjene samo v laboratoriju, ampak preverjene tudi na dejanskih kosih v proizvodnji, zaradi podatkov, ki jih je posredovalo podjetje Bosch. »Nov skener izracuna obliko izdelka, ki se bolj natancno ujema z dejansko obliko zobate letve, katere površina je sicer zelo odsev­na,« pravi Daniel Hübscher. Zaradi tega ni potrebe po rocnem optimiranju oblaka tock, kar pomeni dodaten prihranek casa. Sodelavci v podjetju Bosch so prišli do zakljucka, da jim je s pomocjo LineScana 2-8 uspelo narediti še en pomemben korak pri izboljševanju procesa razvoja orodij. V naslednjem koraku si želijo ta skener uporabljati tudi za nadzor kakovosti v proizvodnji, kar bi jim omogocalo hitreje odkrivati potencialne težave in tako z inovacijami in povecevanjem ucinkovitosti še naprej ohranjati prednost pred konkurenco. Za nadaljnje informacije se obrnite na Carl Zeiss, d. o. o., info.metrology.si@zeiss.com ali telefon 01/513 82 51. [ prevod in priredba: Boštjan Vrecko, univ. dipl. ing. str. ] www.zeiss.com INTERVJU: JERNEJ URBAS To, kar je dovolj dobro danes, bo že jutri preslabo Miran Varga IT-okolja caka tako fizicna kot digitalna preobrazba. Jernej Urbas, vodja prodaje IT-vertikale podjetja Schneider Electric za regijo Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Crne gore, nam je zaupal, kako bo ta videti skozi oci ponudnika rešitev za podatkovne centre. Kako Schneider Electric posluje v regiji Adriatik? V regiji pretežno poslujemo preko mreže distributerjev. Sku­paj z njimi oskrbujemo partnerje z rešitvami in proizvodi. Naša najmocnejša podrocja so racunalništvo, skladišcenje, omrežno povezovanje in IT-rešitve, bodisi za javne ali zasebne stranke. Po­treba po varni strategiji z vidika infrastrukture je pomembna tako za partnerje kot potrošnike. V regiji Adriatik opažamo rast rast in pricakujemo, da se bo ta nadaljevala tudi v prihodnje, ko se bo panoga IT še bolj povezovala, ne le v poslovnem in industrijskem svetu, temvec tudi v domacem in igricarskem okolju. Povezovanje interneta stvari (IoT) in IT vidimo kot odlicno priložnost, kjer moramo povezati obe strani in tako ustvariti novo vrednost in vire prihodkov. To je tudi odlicna priložnost za IT-sektor in zbiranje vseh informacij, ki so potrebne, da bi podjetja lahko na enem mestu sprejemala boljše poslovne odlocitve. Poznate podatkovne centre in strežniška okolja podjetij. V ka­kšni kondiciji je IT-infrastruktura podjetij v regiji Adriatik? IT-infrastruktura je v razmahu. Podjetja se vedno bolj zavedajo nujnosti zanesljivih IT-rešitev. Trend prehajanja v oblak pocasi zamenjuje trend postavljanja rešitev na rob. Gre za organski pojav, ki so ga povzrocili potrošniki, podjetja pa se morajo nanj odzvati. Hkrati se razvijata tudi regulativa kot podrocje zašcite. Podatkovni centri in strežniške sobe sledijo trendu in postajajo vse bolj varni, tako z vidika fizicne kot informacijske varnosti. Trend postavljanja rešitev na rob prinaša dodatne izzive, saj robno racunalništvo zahteva znatno manj prostora za podatkovne centre ali strežnike, kljub temu pa zahteva enako raven razpolo­žljivosti in ucinkovitosti opreme, kot so veliki podatkovni centri. Ta vozlišca bodo postala povezava med podjetjem in njegovimi uporabniki, podatki in aplikacijami. V Schneider Electric tako ustvarjamo standardizirane rešitve za takšna okolja, ki zahtevajo visoko raven razpoložljivosti in ucinkovitosti. IT se vedno bolj deli na t. i. center (podatkovni centri) in rob (robne naprave). Oba pa je treba ustrezno povezati. Je mar pove­zljivost tista, ki bo krojila usodo IT? Povezljivost je tista, ki postavlja naprave na rob. Kolicina podat­kov, ki se pretaka v naših omrežjih, je izjemna in se izjemno hitro tudi povecuje. Težava nastopi, ko je treba vse te podatke prenesti z lokacije A na lokacijo B. Podobno kot na cestah se tudi v omrežjih pojavljajo zastoji, težave s pasovno širino, saj imajo omrežja svoje omejitve. Druga težava je casovna zakasnitev med potovanjem podatkov iz A v B in nazaj, t. i. latenca. Pricakovanja potrošnikov in tudi poslovnih uporabnikov se povecujejo in to, kar je dovolj dobro danes, bo jutri preslabo. Prav zato se velik del obdelave podatkov seli na rob, shranjevanje in dodatna analitika podatkov pa v oblak (ozi­roma velike podatkovne centre). Podjetja te izzive trenutno rešujejo z najemanjem manjših podatkovnih centrov ali strežnikov. Vsebina tako ne bo vec zgolj v enem podatkovnem središcu, temvec tudi v centrih, ki so blizu koncnim uporabnikom. To že vnaša spremem­be v IT-infrastrukturo in nastanek novega trenda, kompleksnih in medsebojno povezanih sistemov manjših podatkovnih centrov, ki so hkrati povezani z velikimi, t. i. hiper podatkovnimi centri. Schneider Electric je proizvajalec rešitev za brezprekinitveno napajanje. Kako na vaše poslovanje vplivajo aktualni tehnološki trendi, kot so oblak, internet stvari, BYOD? APC by Schneider Electric je najbolj prepoznavna blagovna znamka brezprekinitvenih napajanj na svetu. Naša obveza do par­tnerjev in uporabnikov je, da jim nudimo najboljše možne rešitve. Internet stvari, robno racunalništvo in druge novosti seveda vpli­vajo na razvojne smernice v podjetju. Živimo v digitalnem svetu, kjer je ucinkovito upravljanje z napravami nujno potrebno. To po­meni, da imamo nadzor nad napravami, tako lokalno kot v oblaku. Rešitve in izdelki iz portfelja Schneider Electric skrbijo za cim višjo operativno in energetsko ucinkovitost podjetij. Odprta IoT-platfor­ma EcoStruxure omogoca prilagodljiv pristop k širitvam in razvoju naprednih podatkovnih centrov in IT-infrastrukture ter podjetjem pomaga zagotavljati podporo hitri rasti poslovanja. Vaš osrednji izdelek so hranilniki energije takšnih in drugacnih oblik ter namembnosti. Bodo tudi sistemi brezprekinitvenega napajanja doživeli kakšno preobrazbo? Naši osrednji izdelki niso samo brezprekinitvena napajanja, prepricani smo, da lahko nudimo celovite rešitve za varnost IT­-infrastrukture, od UPS-ov do nadzora nad porabo elektricne energije, temperatur, kontrole pristopa in vse to nadzorujemo preko programskih in analiticnih pripomockov za optimizacijo delovanja podatkovnih centrov in strežniških sob. Prica smo trendu menjave tehnologije baterij, te prehajajo na tehnologijo Li­-Ion, ki ima potencial, da mocno spremeni podobo in uporabnost naprav iz sveta brezprekinitvenih napajanj. Mi smo že nadgra­dili vse družine izdelkov, uvajamo tudi manjše, a zelo zmogljive sisteme brezprekinitvenega napajanja. Z litijevimi baterijami ima danes takšna naprava od 5- do 6-krat daljšo življenjsko dobo kot pri rabi svincevih baterij. Nove baterije so tudi manjše in bolj prakticne. Kakšen pa je vaš pogled na rabo obnovljivih virov energije in trajnostni razvoj – IT je s tega vidika vendarle precej »umazano« podrocje? Veliki podatkovni centri se danes gradijo na podrocjih in na nacin, da je uravnavanje toplote v njih optimizirano z uporabo obnovljivih virov. Vedeti moramo namrec, da je najvecji porabnik energije v podatkovnem centru hlajenje. Torej podatkovni center, zgrajen na podrocju, kjer lahko npr. uporabimo hladno vodo iz okolice in kjer je zunanja temperatura nizka, postane energetsko visoko ucinkovit. Prav tako na ucinkovitost vpliva primerno nacr­tovanje, tako z vidika vgrajene IT in omrežne opreme kot hladilnih zmogljivosti. Ce se hladilne naprave predimenzionirajo, se ucin­kovitost slabša, posledicno pa je skupna poraba višja. Schneider Electric je svoj pristop k trajnostnemu razvoju zacel že leta 2002. Od takrat smo zrasli v vodilnega globalnega ponudnika, ki je znan po upoštevanju eticnih in trajnostnih nacel poslovanja. Ob trajno­stno naravnani rasti podjetja nudimo izdelke, programe in storitve, ki industrijo vodijo v smeri okoljske in družbene odgovornosti. Merilna naprava za merjenje karakteristik magnetnega traku Pri proizvodnji tesnil se uporablja magnetni trak, ki se vstavlja v tesnilo za zagotavljanje tesnjenja vrat. Kot proizvajalci smo do sedaj jakost magnetnega traku preverjali le na vzorcih z metodo merjenja na osnovi primerjalne teže, ki je izdelana na izrezanem vzorcu iz magnetnega traku. Pri tem gre za porušitveno metodo merjenja, zato le-ta omogoca statisticno kontrolo sile magnetnega traku, ne omogoca pa meritev v celotni dolžini magneta. V prispevku je opisan razvoj merilne naprave, ki omogoca merjenje jakosti magnetne sile brez porušitvene metode in se lahko uporablja v samem procesu izdelave ali vstavljanja magnetnega traku. To omogoca 100-odstotno kontrolo in sledljivost vgrajenega traku v posamezno tesnilo. Marko Mirnik Jože Vovk Peter Kolar Goran Cvetkovic Aleš Plešnik Brane Pungartnik Podjetje Turna, d. o. o., je proizvajalec komponent za industrijo bele tehnike. Ena izmed komponent, ki jih proizvajamo, je tudi magnetno tesnilo, ki se uporablja za tesnjenje vrat hladilnikov in zamrzovalnikov. Sestavni del magnetnega tesnila je tudi magnetni trak, ki mora imeti dolocene karakteristike (polariteta, jakost sile, enakomernost magnetnega polja …). Za preverjanje teh karakteristik se upora­bljajo razlicni merilni sistemi, za dolocanje jakosti magneta je bila skupaj s proizvajalci hladilno zamrzovalnih aparatov definirana kot jakost sile na enoto dolžine (N/cm). Za izvedbo vseh meritev za preverjanje karakteristik magnetnega traku je potrebno precej casa, poleg tega pa je meritev sile magneta na enoto dolžine po dosedanjih metodah zahtevala pripravo vzorcev iz dela traku. To pa pomeni, da gre za porušitveno metodo meritve. Magnetni trak in meritve karakteristik Sama proizvodnja magnetnega traku se izvaja s procesom ekstrudiranja, kjer se magnetni kompound s procesom ekstruzije skozi matrico pretvori v neskoncni magnetni trak. Kompound je mešanica gume, razlicnih polimerov in feritnega prahu. Po konca­ni ekstruziji se trak namagneti z visokonapetostnim magnetizator­jem. Postopek se izvaja socasno z ekstruzijo. Na osnovi dolocitev tokovnih smeri v magnetizatorju dobimo tudi polariteto magneta. Tok v žici zaradi vrtincnih tokov namagneti feritni prah v magne­tnem traku. (Slika 1) V osnovi se z dvojnim navitjem v odvisnosti od smeri toka izdela tripolni magnet (v preseku širine magnetnega traku), ki ima pola­riteto SNS (Slika 2) ali NSN. Glede na razporeditev tokokrogov v magnetizatorju je možno izdelati razlicne variante polaritet v preseku magnetnega traku. Za uporabo magnetnega traku za tesnila se v vecini uporablja tripolni magnet tipa SNS. Preverjanje karakteristik magnetnega traku Poleg vizualnih napak na površini magnetnega traku se preverja­jo naslednje karakteristike[1] : • Dimenzija traku (širina, debelina) • Fleksibilnost traku (ovijalni test) • Polariteta • Enakomernost magnetnega polja • Jakost magnetnega traku Dimenzije (širina in debelina) magnetnega traku se preverjajo klasicno z merjenjem s pomicnim merilom. Fleksibilnost merilnega traku se preverja s preprostim ovijalnim testom na etalon premera 20 mm (Slika 3). Polariteta magnetnega traku se preverja z rocnim indikatorjem polaritete (Slika 4). Enakomernost namagnetenja se preverja z indikatorjem magne­tnega polja (silnic). Pri tem je pomembno, da so silnice po dolžini traku vzporedne s cim manj anomalijami (Slika 5). Le-te kažejo na neenakomerno magnetenje in to se kasneje odraža na magnetni sili. Meritev sile magnetnega traku je najbolj kompleksna meritev, ki se izvaja. V osnovi je bilo treba skupaj z dobavitelji magnetnega traku in kupci tesnil dogovoriti enoto in nacin preverjanja. Sila magnetnega traku je definirana kot sila, ki je potrebna, da ma­gnetni trak popusti. Ker je bilo potrebno definirati tudi, na kateri dolžini se to meri, je kot sila magnetnega traku definirana v N/cm. Pri tem je potrebno poudariti, da gre za relativno nizke vrednosti, ki se gibljejo od 0,2 do 0,3 N/cm. V preteklosti so vse merilne metode temeljile na principu teh­tanja, torej se je na eno stran tehtnice postavil magnetni trak na feromagnetni material, na drugi strani pa se je s pomocjo uteži do­locilo, kolikšna teža je potrebna, da se magnet loci od podlage. Na osnovi izmerjene teže, se nato preracuna sila, ki se deli z dolžino magnetnega traku, da dobimo dogovorjeno enoto N/cm. Tak nacin merjenja je zaradi nizkih vrednosti relativno komple­ksen in zamuden. Predvsem pa ga je možno izvesti le tako, da se dolocen del traku odreže kot merilni vzorec. Že pred leti je bila razvita merilna priprava, ki sicer še vedno deluje na principu tehtanja, je pa tehtalni sistem elektronski, sistem za locevanje magneta od feromagnetnega materiala pa mehanski, vendar izpeljan preko mehanizma rotacije, ki se spremeni v linear­no gibanje. Ta merilni sistem je bil usklajen s posameznimi kupci tesnil in se do sedaj uporablja za testiranje jakosti magnetnega traku (Slika 6). Sistem je veliko bolj ponovljiv kot klasicno merje­nje z utežmi, še vedno pa je potrebno vzorce za meritev izrezati iz magnetnega traku. To seveda pomeni, da je kontrola sile magnetnega traku na enoto dolžine izvedena le na osnovi izrezanih vzorcev in spremljana statisticno v obliki sposobnosti procesa. Poleg tega izvedene analize merilnega sistema (MSA) kažejo na dolocena odstopanja tudi pri tem merilnem sistemu. Le-te so posledice naslednjih dejavnikov: • popacenje magnetnega polja na robu odrezanega vzorca; • vstavljanje magnetnega traku v šablono merilne naprave; • hitrosti pomikanja magneta od kotve iz feromagnetnega mate­riala (hitrosti vrtenja kolešcka). Posamezne od teh faktorjev bi se seveda dalo minimizirati (npr. motorni pogon vrtenja), vendar smo se zaradi vseh prej naštetih dejstev odlocili, da pristopimo k reševanju problema z novim merilnim sistemom, ki naj bi omogocal celovito izvedbo merjenja vseh karakteristik, predvsem pa meritev, pri kateri vzorcev ne bi bilo potrebno izrezati iz posameznega magnetnega traku. Razvoj koncepta nove merilne naprave Osnovna izhodišca za nov merilni sistem so bila: • merjenje razlicnih karakteristik naj se izvede istocasno in • meritve naj se izvedejo na traku brez izrezovanja vzorcev. Na osnovi preverjanj tako pri proizvajalcih magnetnih trakov kot pri ponudnikih razlicnih merilnih sistemov smo ugotovili, da sistema, ki bi izpolnjeval osnovna izhodišca, ni, vsaj ne v takšni fazi, da bi bil dobavljiv in z manjšimi prilagoditvami vzpostavljen v našo proizvodnjo. Zato je bila sprejeta odlocitev, da merilni sistem razvijemo sami. Kaj kmalu smo na osnovi diskusij sprejeli odlocitev, da se lotimo sistema, ki bo brezkontaktno na osnovi meritev magnetnega polja dolocil zahtevane karakteristike. Odlocili smo se za uporabo Hallovih sond. Te omogocajo, da na podlagi jakosti Hallove napetosti lahko izracunamo gostoto magnetnega polja in kasneje magnetno silo. Meritev se izvaja z senzorjem, v katerega so zalite Hallove sonde. Eden od kljucnih izzivov za uspešnost zahtevanih meritev je bil, koliko Hallovih sond uporabiti in kako naj bodo v senzorju orientirane, da bomo na osnovi meritev dobili tako podatke za razporeditev magne­tnega polja, kot tudi iznicili stranske vplive magnetnih polj, ki se z gibanjem magnetnega traku pojavljajo v sami napravi. Princip meritve je, da se senzor pomika precno na širino magnetnega traku. (Slika 7) Na osnovi meritev pomika senzorja pod magnetnim trakom smo dobili prve vzorce meritvenih podatkov. Za dolocitev leg in števila Hallovih sond smo izvajali rocne pomike senzorja (Slika 8). Na osnovi teh preizkusov smo se odlocili, da najprej izdelamo prototip naprave, ki bo uporaben v merilnem laboratoriju in na katerem bomo testirali razlicne oblike senzorjev kot tudi realne hitrosti pomika magnetnega traku skozi napravo ter odzive na spreminjajoce se parametre na samo meritev oz. merilne rezultate. Še pred izdelavo prvega prototipa pa smo izvajali številne pre­izkuse tako razporeditve sond v senzorju kot tudi vpliva hitrosti premikanja magnetnega traku in senzorja. Prav tako smo ob izvajanju preizkusov ugotovili, da bomo z ustrezno postavitvijo Hallovih sond v senzorju lahko zaznavali anomalije v magnetnem polju, ki nastajajo na mejah obmocja magnetizatorja (Slika 9) v fazi izdelave magnetnega traku. Ob tem pa smo seveda morali dolociti tudi ustrezne filtre v elek­tronskem vezju (Slika 10) za dušenje stranskih pojavov magnetne­ga polja. Na osnovi ustreznega filtriranja smo dobili rezultate meritev, na katerih ni bilo anomalij zaradi posameznih šumov. Tako je graficni prikaz precej bolj cist (Slika 11) in (Slika 12). Po izvedenih testiranjih se je zasnoval prvi prototip, na katerem so potekala testiranja. Izvajali smo precejšnje število meritev ob razlicnih parametrih, vse meritve na prototipu pa smo verificirali z obstojecimi merilnimi metodami. Tako smo na osnovi verifikacij nato dolocili matematicni em­piricni izracun in na osnovi številnih iteracij (Slika 13) dolocili matematicno funkcijo za izracune sile magnetnega traku na enoto dolžine. Izdelava laboratorijske naprave Na osnovi vseh testiranj na prototipu smo se lotili izdelave napra­ve za merjenje v laboratoriju. Naprava je bila zamišljena tako, da se postavi v merilni laboratorij in lahko izvajamo ali vhodne kontrole ob dobavah ali pa procesne kontrole v samem procesu izdelave magnetnega traku. Ob izdelavi smo morali rešiti kar nekaj izzivov. Prvi vecji izziv je bil, kako znižati vplive na magnetno polje, ki so posledica uporabe razlicnih materialov za mehanske sklope na­prave. Kjer je bilo le mogoce, smo uporabili nemagnetne materiale (kot na primer bron, medenina, aluminij), seveda pa se uporabi jekla ni bilo moc v celoti izogniti. Ob uporabi jekla smo uporabili jekla, ki imajo nižje feromagnetne potenciale (nerjavno jeklo). Drugi vecji izziv pa je bil, kako zašcititi merilni senzor pred delci oziroma kovinskim prahom, ki je prisoten na samem magnetnem traku. Dejstvo je namrec, da magnetni trak privlaci mikro-prašne delce feromagnetnih materialov. Ob tem pa je za samo meritev zelo pomembno, da je razdalja med senzorjem in magnetim trakom cim manjša (z razdaljo se spreminja jakost magnetnega polja). Glede na poznana dejstva, da je pri magnetnih tesnilih med magnetom in dejanskim obodom hladilnika tudi stena profila iz PVC (debelina stene je od 0,3 do 0,4 mm), smo se odlocili, da bo razdalja med senzorjem in magnetno površino traku maksimalno 0,4 mm. Da se zagotavlja cim bolj konstantna razdalja, je potrebno magnetni trak nad senzorjem pritiskati ob površino. Sam magnetni trak je zaradi feritnih delcev izredno abraziven. Površina, ob katero se pritiska magnetni trak in po njej drsi, mora biti zato izredno odporna na praske in hkrati nemagnetna, da ne pride do popacenj magnetnega polja. Po številnih preizkusih se je kot najboljša rešitev pokazala uporaba kaljenega stekla. Le-to pa je moralo biti v debe­lini maksimalno 0,4 mm. Na koncu je uporabljeno kaljeno steklo, ki se uporablja tudi za zaslone mobilnih aparatov. Merilna naprava je izdelana tako, da jo je mogoce vgraditi v kovcek in je prenosljiva (Slika 14). Sam sistem omogoca shranjevanje podatkov tako v tabelaricni kot graficni obliki prikaza. Izdelati je mogoce tudi porocilo. Le-to se razlikuje, in sicer za primer posamezne meritve, ali pa za primer meritve vec vzorcev v dobavljenem (proizvedenem) lotu (Slika 15) in (Slika 16). Merilna naprava za uporabo v proizvodnem procesu Na osnovi uspešnega delovanja merilne naprave v merilnem laboratoriju smo zaceli z izdelavo merilne naprave za uporabo v serijski proizvodnji. Le-ta je koncipirana tako, da se kot modulni element lahko vgradi v linijo za izdelavo magnetnega traku ali pa v linijo za vstavljanje magnetnega traku v PVC-profil tesnila. Merilna naprava za uporabo v proizvodnji ima seveda bolj robu­stno izvedbo, prilagojeno uporabi v proizvodnji (Slika 17). Tudi mehanizem za pomikanje magnetnega traku skozi napravo oz. senzor je prilagojen proizvodnji liniji, zato je koncept izveden tako, da se lahko uporabi tudi pogon linije. Premiki traku in merilni intervali so prilagojeni intervalom procesnega cikla in so krmiljeni preko krmilnikov proizvodne linije. Sklep Z razvojem lastne merilne naprave za merjenje karakteristik magnetnega traku smo obcutno skrajšali case potrebne za izvedbo vseh meritev. Dejansko se meritev polaritete, širine magnetnega traku, oblike magnetnega polja (oz. anomalij v polju) in same sile magnetnega traku na enoto dolžine opravi istocasno z meritvijo v merilni napravi. Doloci se korak merjenja in lahko dobi zvezno meritev celotne dolžine magnetnega traku. Edina karakteristika, ki se dodatno preveri, je ovojni test in izmeri se debelina traku. Bistvena prednost nove merilne naprave pa je, da za izvedbo me­ritve ni potrebno vec rezati magnetnega traku za pripravo merilnih vzorcev. Merilni sistem, ki se vgradi v proces izdelave magnetne­ga traku ali pa v proces vstavljanja magnetnega traku, pa izvaja meritev konstantno v procesu, to pa prinaša še eno pomembno prednost, to pa je 100-odstotna sledljivost za vsak vstavljen magnet v profil tesnila. Viri [1] Tehnicno tehnološke zahteve Turna, d. o. o. »» Slika 1: Vrtincni tokovi v magnetizatorju »» Slika 2: SNS Polariteta magnetnega traku Marko Mirnik, Goran Cvetkovic, Aleš Plešnik, Brane Pungartnik • TURNA, d. o. o. Jože Vovk, Peter Kolar • Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru ›› »» Slika 3: Ovijalni test »» Slika 4: Preverjanje polaritete »» Slika 6: Merilni sistem za merjenje sile magneta na enoto dolžine »» Slika 5: Prever­janje magnetnega polja »» Slika 9: Konice na mejah obmocja magnetizatorja »» Slika 10: Shema elektronskega filtra »» Slika 7: Princip meritve »» Slika 11: Graficni prikaz meritve brez uporabe filtra »» Slika 8: Prvi preizkusi »» Slika 12: Graficni prikaz meritve s filtrom »» Slika 15: Merilno poro­cilo v primeru posame­znega vzorca »» Slika 13: Kalibracija in iteracija »» Slika 16: Merilno poro­cilo v primeru vzorcenja serije ali dobave (lot) »» Slika 14: Prenosna merilna naprava »» Slika 17: Konstrukcijska zasnova merilnega sistema za vgradnjo v proizvodni proces Varnostna rešitev za starejše kontrolne sisteme Kalifornijski Trust Automation bo ponudil novo varnostno rešitev za industrijske kontrolne sisteme (ICS) prek ekskluzivne licence za tehnologijo avtonomnih inteligentnih kibernetskih senzorjev (AICS). Tehnologijo AICS je razvil vodilni center za raziskave na podro­cju atomske energije Idaho National Laboratories. AICS s pomocjo avtonomnih racunalniških tehnik in storitveno usmerjene arhitekture zajema informacije iz omrežij ICS, preverja zavajajoce navidezne gostitelje in z visoko natancnostjo odkriva nepravilnosti v omrežnem prometu. Rešitev je združljiva s SerialTap, patenti­ranim senzorjem, ki pasivno nadzira serijske komunikacije, ki jih uporablja vecina starejših omrežij ICS. Ekskluzivna licenca omogoca podjetju Trust Automation uporabo tehnologije AICS za nadgradnjo kibernetske obrambe starejših kriticnih infrastruktur­nih sistemov, ki so posebej ranljivi. www.trustautomation.com/cybersecurity Senzorji z dvakrat vecjo obcutljivostjo Podjetje NextInput, razvijalec tipal pritiska ForceTouch utemeljenih na mikroelektromehanskih sistemih (MEMS), je za dvakrat povecalo obcutljivost svojih senzorjev. Podvojitev obcutljivosti novih tipal družine ForceGauge utira pot vecji uporabi stikal zasnovanih na pritisku v pametnih urah, velikih zaslonih na dotik, avtomobilskih panelih in ne nazadnje v aparatih iz nerjavnega jekla. Novi senzorji ForceGauge z oznako FT-7124/7324/7524 so že v proizvodnji. »Navdušen sem, da z no­vimi sklopi senzorjev pritiska in s poenostavljanjem proizvodnega postopka še povecujemo svojo vodilno vlogo na tem podrocju,« je izjavil direktor in ustanovitelj podjetja NextInput Ali Foughi. www.nextinput.com Nov kompakten tockovni oznacevalnik z integrirano krmilno enoto Oznacevalna glava za enostavno integracijo v proizvodne linije, ki zaseda malo prostora. Inovativna in kompaktna glava za tockovno oznacevanje MV5 U65/30 INTEGRAL je opremljena z notranjo krmilno enoto. S tem odpade potreba po kabelski povezavi med oznacevalnikom in krmilno enoto, kar bistveno olajša in poenostavi namestitev na delovnem mestu. Obenem ni treba zagotoviti dodatnega prostora za namestitev locene krmilne enote. Uporaba najnovejših proizvodnih tehnologij in materialov je omogocala izdelavo oznacevalne glave MV5 U65/30 INTEGRAL, z maso le 3 kg. S tem je brez težav možna namestitev oznacevalne glave na robotsko roko. Kljub majhnim dimenzijam ima integrira­na enota veliko podrocje oznacevanja dimenzij 65 x 30 mm. Pogon oznacevalnih igel je elektromagneten, kar pomeni, da oznacevalna glava ne potrebuje dovoda komprimiranega zraka. S tem so znižani obratovalni stroški, tako da ima oznacevalna glava MV5 U65/30 INTEGRAL zelo dobro razmerje med stroški in ucinkovitostjo delovanja. Glava je primerna za oznacevanje številnih materialov s trdoto do 63 HRC. Sila oznacevanja, ki jo ustvarja elektromagnetni pogon, posebej razvit za ta namen, se lahko nastavlja glede na material, ki se ga oznacuje ter želeno globino oznacevanja v obmocju z lestvico od 1 do 30 enot. S tem je zagotovljeno natancno oznacevanje prak­ticno vseh materialov. Visoka kakovost, dvojno vodenih linearnih vodil v X in Y smeri zagotavlja visoko ponovljivost ter izjemno natancno oznacevanje brez napak. Oznacevalna glava se lahko namesti v katerikoli polo­žaj ter se lahko opcijsko zašciti s posebnim ohišjem. Programiranje se lahko izvaja na osebnem racunalniku s preizku­šeno programsko opremo MARKATOR®. Pri uporabi racunalnika za programiranje se lahko podatki prenesejo na oznacevalno glavo preko obstojecega vmesnika ethernet na omrežju ali samostojno z uporabo USB-B vmesnika. Prenos podatkov se lahko izvede s programsko opcijo ethernet (TCP/IP). Za hitro in enostavno ko­munikacijo s PLC-jem (Siemens S7, TIA) se lahko uporabi opcijski funkcijski blok razvit v programski opremi MARKATOR®. Vse to zagotavlja enostavno namestitev v proizvodno linijo krmiljeno s PLC-jem preko ethernet vmesnikov. Sinhronizacija glave se lahko izvede preko štirih digitalnih vhodov in izhodov. Šest LED-indika­torjev statusa namešcenih neposredno na oznacevalni glavi omogo­ca funkcijo hitrega pregleda stanja glave, kot so osnovni x-y položaj ali morebitne napake. Notranji spomin oznacevalne glave omogoca shranjevanje in upravljanje vec sto programov oznacevanja. www.markator.com www.trgostal-lubenjak.hr »» Glava za tockovno oznacevanje z integriranim krmilnikom MV5 U65/30 INTEGRAL proizvajalca Markator. (Vir: Markator) »» CE simbol oznacen z oznacevalno glavo MV5 U65/30 INTEGRAL. (Vir: Markator) Integrirane rešitve za kontrolo v proizvodnih procesih v skladu s strategijo Industrije 4.0 Optimizacija proizvodnih procesov s ciljem povecanja konkurencnosti in pridobivanja novih kakovostnejših kupcev vodi k vlaganju v razvoj in tehnološko nadgradnjo procesov ter tehnologij. Partnerske povezave med proizvodnimi in tehnološkimi podjetji prinašajo izjemne razvojne rezultate. Nove tehnologije odpirajo povsem nova spoznanja in ideje, kako dodatno nadgraditi procese in slediti uresnicevanju scenarija industrije 4.0. Simon Smolnikar V industrijsko razvitih državah je vse vec poudarka na opti­mizaciji proizvodnih procesov z enim samim ciljem: doseganje optimalne, kontrolirane in financno konkurencne proizvodnje. Dolgoletno sodelovanje s partnerji iz razlicnih proizvodnih podjetij in sektorjev je tehnološkim podjetjem omogocilo prenesti te zahteve, želje in usmeritve v razvoj tehnologij in platform, ki so­dobnim proizvodnim podjetjem omogocajo doseganje zastavljene­ga cilja, tj. proizvodne odlicnosti. V skladu s tem je bila oblikovana piramida proizvodnih procesov, kjer se na vsaki ravni s tehnolo­gijami dopolnjujejo proizvodni procesi. To podjetjem omogoca, da svojo proizvodno ustreznost in odlicnost nadzirajo od priprave proizvodnega procesa do koncne kontrole, ko proizvodi zapustijo proizvodnjo. Vsi trendi kažejo, da je treba vse razpoložljive napredne tehno­logije povezati v celovit sistem in s tem podjetjem omogociti, da z njimi enostavno nadzirajo in upravljajo svoje procese. Prav to je eden izmed kljucnih stebrov industrije 4.0, ki se v sklo­pu podjetij imenuje tudi strategija pametne tovarne. V pricujocem prispevku so izpostavljene tehnologije in njihova umestitev v proizvodne procese za doseganje celovite avtomatiza­cije, optimizacije in zagotavljanja kakovosti proizvodnih procesov v industriji. Razvoj celovitega scenarija kontrole procesov 2.1 Namen razvoja Z namenom celovitega nadzora kljucnih procesov v proizvodnji že leta stremimo k iskanju tehnoloških rešitev, ki bodo podjetjem olajšale izpeljavo kontrole in jim omogocale spremljanje procesov v realnem casu. Vsa naprednejša proizvodna podjetja se zavedajo, da morajo velik del svojih naporov usmeriti v zagotavljanje uresni­cevanja in doseganja kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov v podjetju. Le tako bodo lahko uspešno konkurirala na svetovnem trgu in si ustvarila dodano vrednost, ki jim bo omogocila razvoj in napredek. V zadnjih dvajsetih letih je podjetje Renishaw natancno spremljalo razvoj in potrebe proizvodnih podjetij, tako da mu je uspelo svoj razvoj usmeriti v tehnologije, ki so dosegle svoj namen optimizacije in avtomatizacije obvladovanja kakovosti skozi celo­ten proizvodno-obdelovalni proces. Za prikaz umestitve tehnologij v razlicnih fazah proizvodne­ga procesa je bila izdelana piramida procesov (Slika 1), ki jasno obravnava tehnologije, uporabljene na posameznih ravneh proi­zvodnega procesa. Vse aktivnosti se zacnejo pri predpripravi okolja v procesu, s cimer pred proizvodnjo preverimo ustreznost obdelovalnih strojev, da bomo z njimi lahko dosegli zahtevane tolerance na proizvodih. Na tej ravni si zato lahko pomagamo s tehnologijami za diagno­stiko strojev (ballbar) in za izvedbo kalibracije strojev (laserski interferometer). Ko zagotovimo ustreznost proizvodne opreme, preidemo v obmocje nastavljanja procesa in kontrole znotraj sa­mega procesa obdelave. Pri tem so na voljo tehnologije za sprotno kontrolo kakovosti izdelave proizvodov v obdelovalnem procesu. Glede na specifiko proizvodnje se lahko izvaja kontrola znotraj samega obdelovalnega stroja (MTP) ali zunaj obdelovalnega stroja (Equator), ko se proces obdelave zakljuci. Na najvišji ravni kontro­le so merilnice, kjer se s trikoordinatnimi merilnimi stroji izvaja koncna kontrola obdelovancev. Cilji razvoja Razvoj novih tehnologij in procesov je bil zasnovan na pricakova­njih in zahtevah uporabnikov v industriji. Glavni cilji, ki so se izoblikovali skozi sodelovanje in spremljanje proizvodnih podjetij, so: • popolna kontrola nad kakovostjo proizvodnega procesa, • nicelna toleranca do izmeta, • hiter pretok informacij za ustrezno izvedbo ukrepov, • avtomatizacija in povezljivost sistemov. 1. Popolna kontrola nad kakovostjo proizvodnega procesa Vse se zacne pri obvladovanju proizvodnih orodij. Ce orodja za proizvodnjo obvladujemo, potem se lahko usmerimo k cilju zagotavljanja ustreznih kolicin in kakovosti proizvodov, kot je bilo dogovorjeno s kupcem. Vendar se je treba zavedati, da se v procesu proizvodnje pojavi veliko dejavnikov, ki jih je treba nadzorovati, sicer so možna odstopanja od zacrtanih kakovostnih ciljev, ki so si jih podjetja postavila pred zacetkom proizvodnje. S tehnologijami Renishaw lahko spremljamo kakovost izdelave proizvoda skozi celoten proces in s tem izkljucimo vplive, ki pomenijo oddaljitev od zastavljenih kakovostnih ciljev. 2. Nicelna toleranca do izmeta Ob pravilnem nacrtovanju in vpeljavi tehnologij Renishaw v proizvodne procese se podjetja lahko izognejo dodatnim stroškom, ki se pojavijo zaradi izmeta. Z ustreznim pristopom so lahko vsi procesi znotraj proizvodnje pod ustrezno kontrolo, kar omogoca spremljanje gibanja odstopanj in ustrezno korekcijo v realnem casu. S tem se podjetja izognejo nepotrebnim zastojem in doda­tnim stroškom zaradi potrebne izvedbe korektivnih ukrepov in posledicno zastoja proizvodnje. 3. Hiter pretok informacij za ustrezno izvedbo ukrepov V okviru strategije pametne tovarne je eno izmed kljucnih podrocij obvladovanje podatkov in njihova ustrezna uporaba. S tem ciljem tudi oprema Renishaw ustrezno komunicira s stroji in omogoca prenos vseh potrebnih podatkov v mrežo ter s tem mo­žnost, da se ustrezno obdelajo in omogocijo uporabnikom, da se odzovejo in sprejmejo odlocitve, potrebne za zagotavljanje ustre­znosti proizvodnih procesov. Prednost rešitev je, da ob ustrezni namestitvi na stroje oziroma poleg njih dosežemo komunikacijo že med merilno opremo in strojem ter s tem zagotovimo korigiranje parametrov na stroju v realnem casu. Vse to podjetjem omogoca, da ne izgubljajo dragocenega casa in virov, ki so potrebni za izvaja­nje korektivnih ukrepov. 4. Avtomatizacija in povezljivost sistemov Vsa sodobna podjetja se zadnja leta aktivno ukvarjajo z optimi­zacijo proizvodnih procesov. To dosežemo tudi z avtomatizacijo procesov in njihovo povezljivostjo. Izjemnega pomena je, da je avtomatiziran proces podprt s kontrolo kakovosti proizvodov, ki se proizvajajo na obdelovalnih centrih ali namenskih linijah. S tem namenom se je Renishaw povezal z vsemi vecjimi proi­zvajalci krmilnikov in razvil programske vmesnike, ki merilnim sistemom omogocajo neposredno povezavo s stroji in s tem po­polnoma avtomatizirano komunikacijo med sistemi. Na Sliki 2 je primer avtonomne proizvodne celice, kjer je celoten proces v pod­jetju avtomatiziran, kar omogoca nemoteno delovanje avtomatske obdelovalne celice, brez prisotnosti cloveškega operaterja, 24 ur na dan. V celico je integriran robot z merilnim sistemom Equator, ki je opremljen s programsko opremo Renishaw EZ-IO za enostavno komunikacijo. Kontrola izdelkov je 100-odstotna, kompenzacija orodij stružnice pa samodejna. Dvojni revolver stružnice v praksi napolnijo s približno 300 surovimi obdelovanci. Dvojni portalni manipulatorji stružnice zalagajo vretena in odlagajo koncane izdelke na drco. Sledi tekoci trak, od koder jih pobira robot. Robot nato postavi izdelek na merilno mesto Equatorja. Ce je izdelek sprejemljiv, ga prestavi do gravirnega stroja, nato pa koncane izdel­ke zlaga v škatle oz. na palete. Sledenje strategiji pametne tovarne Cilj koncepta avtomatizacije v celotni proizvodnji temelji na povezovanju razlicnih proizvodnih celic v internem omrežju Ethernet na eno lokacijo, kjer je možen celovit nadzor in planiranje aktivnosti. Glede na zbrane informacije, ki se v realnem casu ste­kajo v sistem, se potem lahko izvaja statisticna obdelava podatkov. To podjetjem omogoca ustrezno planiranje vseh aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem kakovosti procesov in posledicno proizvodov dol­gorocno. Na Sliki 3 je prikaz celovitega povezovanja proizvodnih celic, ki so lokalno avtomatizirane in po lokalni mreži povezane v celovit sistem. Vsa komunikacija med posameznimi proizvodnimi celicami in stroji poteka v realnem casu. Vodjema proizvodnje in tehnologije je tako omogoceno, da imata pod nadzorom proizvo­dne procese in hkrati ustrezno sledita dinamiki doseganja proizvo­dnih planov, tako kvalitativnih kot kvantitativnih. Sklep Povezovanje tehnoloških in proizvodnih podjetij v zadnjih dese­tih letih se je izkazalo kot izjemno dobro premišljena strategija, saj je veliko pripomogla k razvoju tehnologij, ki so podjetjem danes v pomoc pri uresnicevanju strategije pametnih tovarn. Strategijo industrija 4.0 je utemeljilo nemško gospodarstvo, zelo jo je podprla tudi nemška politika. Glede na to, da je slovensko gospodarstvo zelo vpeto v dobavne verige nemškega, je to še dodatna priložnost, da od nemških podjetij prevzame dobre prakse in jih implementira v slovenska podjetja. Postavitev pravih ciljev v smeri uresnicevanja te strategije bo dolgorocno naredilo slovenska podjetja še konku­rencnejša na globalnem trgu. Viri: 1. Spletna stran: http://www.renishaw.com 2. Interni dokumenti podjetja Renishaw 3. Bledowski, K.: The Internet of Things: Industrie 4.0 vs. the Industrial Internet, 2015. 4. Spletna stran: http://www.plattform-i40.de Simon Smolnikar • RLS, d. o. o. ›› »» Slika 1: Piramida procesov »» Slika 2: Prikaz zaprtozancne, popolnoma avtomatizirane proizvodne celice »» Slika 3: Prikaz integra­cije proizvodnih celic v celovit sistem nadzora in upravljanja v podjetju Digitalizacija poslovanja in njen vpliv na delovna mesta ›› Delo, kot ga poznamo, posebej rocno, doživlja pomenljive spremembe. Avtomatizacija, roboti, racunalniki in napredne tehnologije s podrocja umetne inteligence že dajejo jasno vedeti, da bodo delovna mesta, namenjena ljudem, v prihodnje znatno drugacna. Miran Varga Tehnološko podprte novosti vedno znova zasledujejo cilje vse vecje poslovne ucinkovitosti. Za proizvodna podjetja je usmeritev jasna – v ospredje stopata digitalizacija proizvodnje in avtomati­zacija delovnih procesov, prakticno vsa podjetja pa se bodo težko izognila trendu rabe digitalnih platform – za delo, sodelovanje, obdelavo podatkov itd. Nov val avtomatizacije Medtem ko nove tehnologije obcutno spreminjajo delovne procese v podjetjih, v ospredje stopa avtomatizacija delovnih procesov – ne le proizvodnih, temvec tudi pisarniških. Vcasih smo avtomatizacijo poslovanja razumeli predvsem kot nadomešcanje ljudi s stroji, ti so opravljali ponavljajoce se naloge tam, kjer je bilo delo za ljudi prezahtevno, nevarno ali pa so bili ljudje preprosto (bistveno) prepocasni. Nov val avtomatizacije v navezi s t. i. digital­no revolucijo pa prinaša nove tehnologije, ki s pomocjo ogromnih kolicin podatkov, senzorjev, algoritmov ter napredne programske opreme dokazujejo, da zna umetna pamet postoriti še marsikaj namesto cloveka. Enako ali celo bolj ucinkovito. Po novem lahko stroji (beri: racunalniki) samostojno opravljajo tudi delo intelektu­alne narave, npr. birokracijo, celo zamenjajo ljudi v klicnih centrih in na linijah pomoci – verjetno ste na nekaterih spletnih straneh že opazili t. i. digitalne pomocnike. Za njimi se vse manjkrat skriva clovek, temvec se z osebo na drugi strani pogovarja racunalniški algoritem. V zadnjih letih je obcudovanja vreden preskok naredila tehnologija prepoznave govora – ne le da danes racunalniki precej hitro in natancno prepoznavajo govorne ukaze, z digitalnimi po­mocniki se lahko precej ucinkovito pogovarjamo tudi v pogovor­nem jeziku, kar še olajša njihovo uporabo. Posebej, ce to pocnemo v enem izmed velikih svetovnih jezikov. Zgovoren primer tega, kaj vse lahko pocne sodobna umetna inteligenca, pa so samovozeci avtomobili – analizira na tone podatkov v realnem casu in se ustre­zno odloca. Med pametnimi tovarnami in (digitalnim) velikim bratom Industrija stopa po poti do pametnih tovarn. Tehnologije interneta stvari obljubljajo, da bodo stroji in sistemi znali natancno in ucinkovito komu­nicirati med seboj, kako naše želje ali zahteve kar najhitreje in cenovno optimalno spremeniti v dejanski (in personaliziran) izdelek. Prihodnost tovarn je tudi proizvodnja izdelkov po meri, saj bodo marsikje današnje proizvodne in težko prilagodljive linije zamenjali nekakšni industrijski 3D-tiskal­niki, ki bodo glede na nacrt vedno znova lahko ustvarili razlicen izdelek. Veliko vec bo tudi pa­metnih robotov, ki bodo skupaj s sistemi okoli sebe uresnicevali vizijo pame­tne in kar se da prilago­dljive proizvodnje. Zavedne tehnologije in opredeljevanje vsega s podatki po drugi strani prinašajo v poslovna oko­lja scenarij velikega brata. Umetna pamet oziroma krovni sistem vsekakor »vse vidi in vse ve«, torej v pametnih tovarnah ne bo pod nadzorom le vsak stroj, temvec tudi vsako dejanje zaposlenih. To pa odpira celo skrinjo novih pomislekov in skrbi. Ali pa tudi ne. Ste že slišali tisti vic, ki sprašuje o tem, koliko ljudi potrebuje pametna tovarna? Natanko enega. Zakaj, kakšna je njegova vloga? Ta, da hrani psa, ki varuje objekt … Ni smešno, kajne? Kaj pa interakcija ljudi in družbena ureditev? Vseobsežna avtomatizacija poslovnih okolij prinaša s seboj tako tveganje izgube avtonomije kot tudi zasebnosti zaposlenih (ce nam »stroj« venomer gleda pod prste). Vprašljiva bo tudi nova oblika interakcije – kakšni bomo postali ljudje, ce se bomo pretežno pogovarjali s stroji – bomo mar posvojili njihov ta hip še malce »polomljen« jezik? Dir v pametni svet že kaže pritiske na obstojeco socialno-ekonomsko, torej družbeno ureditev. Kaj bomo delali ljudje, ce bodo vse delo namesto nas opravili stroji in racunalniki? Strokovnjaki in analitiki nas tolažijo s tem, da se bodo odprla nova delovna mesta, takšna, ki jih danes še ne poznamo. Predvsem pa naj bi ljudje opravljali tiste bolj kreativne in intelektualne naloge, ki jim tudi stroji še lep cas ne bodo kos. A to je verjetno bolj slaba tolažba za proizvodne delavce, tovornjakarje in taksiste, ki bodo morali svoje delo prepustiti precej bolj ucinkovitim strojem. Zagon in digitalizacija gospodarstva: V Singapurju predstavljene inovacije platforme EcoStruxure™ • Na Summitu inovacij je vec kot 1500 partnerjev podjetja Schneider Electric izmenjevalo svoje drzne ideje za prihodnost digitalnega gospodarstva • Svetovna turneja Summita inovacij obsega v zadnji izdaji 20 dogodkov po vsem svetu Ljubljana, 24. september 2018 – Schneider Electric, vodilni na podrocju digitalnega preoblikovanja energetskega upravljanja in v avtomatizaciji, je 20. in 21. septembra gostil vec kot 1500 strank, partnerjev, dobaviteljev in vplivnežev na svojem zadnjem Summitu inovacij v Singapurju. Strokovnjaki Schneider Electrica in vodilni svetovni industrijski misleci so izmenjali svoja stališca in drzne ideje o izzivih in možnostih zagona in digitalizacije gospodarstva. Inovacije Schneider Electrica, odkrite v Vzhodni Aziji Na singapurskem Summitu inovacij so bili predstavljeni najno­vejši razvoji platforme EcoStruxure™, ki omogocajo vecjo vrednost v smislu varnosti, zanesljivosti, ucinkovitosti, trajnosti in pove­zljivosti, ki jo nudijo na podrocju IoT-a, mobilnosti, delovanja v oblaku, analitike in digitalne varnosti: • EcoStruxure Power: najavljena je bila naslednja generacija platforme EcoStruxure™ in arhitekture za distribucijo elek­tricne energije, ki bo bistveno povecala možnosti upravljanja z energijo naših klientov z izboljšanjem operativne ucinkovi­tosti in zanesljivosti. Najavljene so bile tudi nove uporabniške aplikacije (EcoStruxure Power Advisor), programska oprema za upravljanje z edge controlo (EcoStruxure Power Monitoring Expert 9.0 in Power Scada Operation 9.0) in povezani izdelki (Powerlogic ION9000 Meter in Easergy P3 Protection Relay). • EcoStruxure Building: ta pametna skupna platforma in arhi­tektura ponuja maksimalno ucinkovitost zgradb, vecje udobje in produktivnost. EcoStruxure Building se izboljšuje z novimi uporabniškimi aplikacijami (EcoStruxure Building Advisor), novo aplikacijo edge control (Ecostruxure Building Operation 2.0) in novimi povezanimi senzorji (SmartX IP Controller MPx in SmartX Room senzorji). • Ecostruxure Plant & Machine: tehnologije IoT podjetja Sch­neider Electric, vkljucno z integrirano programsko opremo, so pripravljene za pametno proizvodnjo in zagotavljajo nove po­slovne možnosti za graditelje obratov in naprav – ter povecu­jejo dobickonosnost (EcoStruxure Triconex) in produktivnost (EcoStruxure Machine Advisor). • EcoStruxure Asset Advisor: nova verzija Schneiderjeve aplikacije za storitve nadzora opreme omogoca nujno potrebno prognosticno storitev za kontinuiteto poslovanja v distribuciji elektricne energije in kriticne postavke podatkovnega centra, utemeljene na oblaku in podatkih, ki so na voljo 24/7. Drzne zamisli za digitalno gospodarstvo »Svet se pod vplivom cvetocega digitalnega gospodarstva spreminja hitreje kot kdajkoli prej. Tehnologije, kot so internet stvari (IoT), umetne inteligence in analize velikih podatkov prispevajo k ucinkovitosti in inovativnosti poslovnih subjek­tov ter povecujejo njihove kompetitivne prednosti,« je dejal Jean-Pascal Tricoire, predsednik in generalni direktor podjetja Schneider Electric. »Kot odgovoren vodja te industrije moramo pokazati naše inovacije, pri cemer pomagamo našim strankam in partnerjem pri uspešni izvedbi digitalne transformacije pri upra­vljanju z energijo in avtomatizacijo. Naše tehnologije so izdelane na EcoStruxure™, pri cemer obvladujejo moc digitalizacije ter našim strankam omogocajo, da postanejo ucinkovitejši, varnejši, zanesljivejši, povezani in trajnostni – vodje novega digitalnega gospodarstva.« Na dvodnevnem dogajanju so imeli kupci, partnerji in doba­vitelji priložnost sodelovati na Strateških razpravah o razlicnih temah od redefiniranja distribucije elektricne energije do intui­tivne proizvodnje na podlagi digitalizacije in ponovno odkritih zgradb. Schneider Electric je organiziral vec kot 15 strokovnih sej za ucenje za svoje deležnike, na katerih je predstavil konkretne uspehe in rešitve, ki so na voljo njegovim strankam, ter omogocil interaktivno razpravo med udeleženci. Center za inovacije je na 3700 m2 prikazal celotno bogastvo programske opreme, rešitev in storitev Schneider Electrica. Na singapurskem Summitu inovacij je bilo predstavljeno tudi naše rastoce omrežje strateških digitalnih zavezništev podjetja Schneider Electric, tehnoloških partner­jev, EcoXpertsTM in start-upa. Predstavljenih je bilo vec kot 20 partnerjev, vkljucno s podjetji Microsoft, Accenture, Cisco, Dell EMC, Autogrid, Danfoss, Somfy in AVEVA, ki dopolnjujejo rešitve EcoStruxureTM podjetja Schneider Electric. www.schneider-electric.com Hitra in ucinkovita zašcita pred eksplozijami S konceptom platforme, ki ponuja doslednost v smislu zasnove in tehnologije, nudi nova generacija na eksplozijo odpornih ohišij elektromotorjev Simotics XP zašcito pred vsemi vrstami eksplozij od 0,25 do 1.000 kW. Elektromotorji, proizvajalca Siemens, z zašcito pred eksplo­zijami ohranjajo enak princip zasnove kot drugi standardni nizkonapetostni elektromotorji za delovanje v varnih obmocjih, kar omogoca uporabnikom prihranek casa in truda pri nacrto­vanju, integraciji, obvladovanju rezervnih delov ter vzdrževanju ob hkratni uporabi obeh tipov elektromotorjev, z zašcito in brez zašcite pred eksplozijami. Dosledna uporaba standardnih orodij in procesov bistveno poenostavi nacrtovanje, inženiring, nabavo, integracijo in zagon ter obenem vzdrževanje in obratovanje ele­ktromotorjev. Za elektromotorje Simotics XP so bili pridobljeni kljucni certifikati na globalni ravni, ter za posamezne države in za specificna industrijska podrocja, kar zagotavlja hitro izvedbo projektov. Posebna razlicica teh elektromotorjev ponuja prednastavljene opcijske pakete za specificna industrijska podrocja, ki so natanc­no prilagojeni specificnim zahtevam kemijske industrije ter tudi naftne in plinske industrije. Nove zmožnosti: • Vsi tipi elektromotorjev z Ex zašcito od 0,25 do 1.000 kW od enega dobavitelja primerni za uporabo v obmocjih 1, 2, 21 in 22. • Razreda energetske ucinkovitosti IE3 ter sistemske ucinkovito­sti IES2 omogocata nizke stroške obratovanja. siemens.com/simotics-xp Locilni ojacevalnik Turck IMX12-FI za ATEX obmocje Locilni ojacevalnik serije IMX12-FI je Turckov ATEX modul, s katerim boste locili in pretvorili impulzne signale v EX-conah. Postregel vam bo z mednarodnimi EX-certifikati, uporabili ga boste lahko kot nadzornik vrtljajev ali števec impulzov. V obeh nacinih delovanja boste lahko uporabili eno- ali dvokanalni nacin delovanja do frekvence 20 kHz. Izkoristite napredno tehnologijo Poleg pretvorbe frekvencnega pulznega vhoda v analogni izhod boste lahko modul IMX12 uporabili tako za nadzor zdrsavanja, ugo­tavljanja smeri vrtenja, kot tudi zaznavanja prekoracitve ali prenizke hitrosti vrtenja. Dolocili boste lahko tudi delovno okno, v katerem modul obratuje. Dvokanalna razlicica modula pretvarja izbrani pul­zni vhod v ustrezni analogni izhod. Nastavite ga lahko tudi na nacin, da meri razliko frekvenc in jo pretvori v analogni izhod. Funkcionalnosti locilnih ojacevalnikov Enostavno nastavljivi IMX12 lahko nastavite s pomocjo IO-Link vmesnika in FDT­-programa (npr. PactWare). Lahko ga uporabite v aktivni ali pasivni zanki 0/4 … 20 mA. Razlicice modulov vsebujejo vijacne ali vzmetne sponke, možnost montaže na DIN-letev z napajanjem v liniji ali posamezno. Prilagodljivi vašim potrebam Modul IMX12-FI lahko obratuje v napetostnem obmocju 10–30 V DC, zaradi cesar ga lahko napajate preko solarne ali vetrne ener­gije. Lahko ga uporabite v varnostni verigi, saj ustreza varnostni kategoriji SIL2 in strogimi zahtevami EMC za procesno industrijo (NE21). Varni in zmogljivi Modul IMX12-FI omogoca najvecjo gostoto signalov med mo­duli na trgu. Za modul so na voljo EX-mednarodni certifikati in dovoljenja, ki vam bodo zagotovila visoko raven varnosti uporabe in dolgorocno smotrnost investicije. www.tipteh.si/locilni-ojacevalnik Pozicijska stikala Schmersal serije PS Pozicijska stikala imajo pri Schmersalu dolgo tradicijo in predstavljajo eno izmed glavnih podrocij njihovega delovanja. Po uspešni in uveljavljeni seriji pozicijskih stikal PS116 podjetje zdaj nadaljuje tradicijo z družino stikal serije PS. Ponujajo vam dve skupini pozicijskih stikal PS2xx in PS3xx, ki vam bosta zaradi modularnega dizajna omogocili uporabo prav v vsaki aplikaciji, namenjeni za vecjo varnost pri delu s stroji. Z obema skupinama boste zagotovili raven varnosti pri delu s stroji kategorije 1 po varnostnem standardu ISO 14119. Zaradi visokih zahtev varnostnega standarda boste zanesljivo varovali procese pri odkrivanju položaja gibajocih se delov strojev in zašcitne opreme. Tako boste lahko pozicijska stikala uporabili v vseh industrijskih okoljih. Modularni in primerni za vsako aplikacijo Stikala so na voljo v plasticnem ali kovinskem ohišju, ki pred­stavljajo zašcito pred vplivi okolja IP66 in IP67. Precni presek ohišja stikal skupine PS2xx dosega 30 x 30 mm, ohišja skupine PS3xx pa dimenzije 40 x 40 mm. V zadnji skupini vam je na voljo tudi razširjena razlicica ohišja 59 mm. Tako kot pri stikalih serije PS116 je možno tudi pri obeh novih serijah preprosto izmenjevati razlicne tipe aktivatorjev, preprosto je mogoce nastaviti tudi zasuk aktivatorjev v korakih po 45 stopinj. Lastnosti pozicijskih stikal Schmersal PS Pozitivno vodeni kontakti Obe skupini stikal sta dobavljivi z do tremi skocnimi ali drsnimi kontakti. Vsi mirovni kontakti so pozitivno vodeni, kar vam v skladu s standardom IEC 60947-5-1 omogoca, da jih boste lahko uporabili v varnostne namene. Nivo varnosti PL e V kombinaciji z varnostnimi moduli lahko posamezno stikalo uporabite do varnostnee ravni PL d. Ce pa uporabite dve stikali, dosežete varnostno raven PL e, ki je v skladu z evropsko direktivo varnosti ISO 13849-1. Hiter priklop Priklop je možen z uvodnico M20 ali M12 konektorjem. Za hitrejši priklop so prikljucki kontaktov zasukani za 45 stopinj. Pri plasticnih izvedbah se pokrovcek zapira na zatic, s cimer pri mon­taži dodatno prihranimo cas. www.tipteh.si/pozicijska-stikala Digitalno podjetje – implementiranje zdaj! Digitalna preobrazba proizvodne industrije je vse hitrejša. Na prakticno vsakem industrijskem podrocju lahko celovita digi­talizacija vseh procesov zagotovi trajno konkurencno prednost, saj poveca fleksibilnost, ucinkovitost in kakovost. Obenem po­nuja nove priložnosti za dodano vrednost, inovativne poslovne modele ter napredne oblike sodelovanja. Tehnicne zahteve za implementacijo kon­cepta Industrije 4.0 so dosežene z digitalnim podjetjem, ki predstavlja povezavo med virtualnim in realnim svetom proizvodnje, skupaj s celotno verigo dodane vrednosti ter temelji na poglobljenem industrijskem znanju in edinstveno ekspertizo na podrocju elektrifi­kacije, avtomatizacije ter digitalizacije. Pri tem je kljucnega pomena izkoristiti vse prednosti teh priložnosti in dolociti pot za uspešno prihodnost. Potencial digitalne verige dodane vrednosti, vkljucno s pridobivanjem podatkov za storitve v oblaku pri izvajanju proizvodnih procesov je povsem ociten v primerih uporabe digitali­zacije popolnoma integrirane avtomatizacije (TIA – Totally Integrated Automation), ki temeljijo na portalu TIA. Številne nove aplikacije Simatic MindA­pps zagotavljajo bolj ucinkovito delovanje proizvodnih obratov. Drugi primer uporabe digitalizacije TIA se zgleduje po industrijski obdelavi podatkov na robu omrežja (edge computing). Portal TIA omogoca izdelavo digitalnih dvojckov realnih aplikacij s kombi­nacijo simulacijskih modelov krmilnih in mehanskih sistemov. To omogoca uporabnikom simuliranje in validacijo celotnega stroja, kar preprecuje neustrezno delovanje strojev, ki se lahko hitro spre­vrže v izpade in povecane proizvodne stroške. siemens.com/tia Sejem AMB 2018 je postavil nove standarde Sejem v Stuttgartu je obiskalo 91.016 obiskovalcev. AMB pridobiva na mednarodnem pomenu. Vroca tema: digitalizacija v proizvodnji. Po petih dneh sejma AMB 2018 se je izkazalo, da je bil letošnji sejem najvecji in najuspešnejši do sedaj. Razstavljavci, obiskovalci in nenazadnje organizator Messe Stuttgart so zelo zadovoljnji, saj je bil letošnji sejem AMB popoln uspeh, je z veseljem oznanil Ulrich Kromer von Baerle, predstavnik vodstvene ekipe pri Messe Stut­tgart. Ponudba sejma je bila zelo obsežna, predvsem na podrocju digitalizacije v proizvodnji, kar je bilo prikazano v okviru posebne­ga dogodka na temo digitalizacije »Digital way« ter na razstavnih mestih udeležencev. Vsakdo, ki je v petih dneh obiskal sejem AMB v Stuttgartu, je lahko v halah sejmišca videl zadovoljne obraze tako med razsta­vljavci kot tudi obiskovalci. AMB 2018 ni le dosegel vseh pricako­vanj, temvec je podrl vse predhodne rekorde. Na vec kot 120.000 m2 veliki razstavni površini si je 91.016 obiskovalcev ogledalo razstavne prostore 1553 razstavljavcev, je porocal Kromer. 18 odstotkov obiskovalcev je na sejem AMB v Stuttgartu prišlo iz 83 držav. Poleg organizatorja Messe Stuttgart so bili tudi razstavljavci in njihovi partnerji v desetih polno zasedenih halah sejmišca zelo zadovoljni ter prepricani o pomembnosti sejma za industrijo na podrocju predelave kovin. Po besedah Kromerja je ta uspeh potrdil namen organizatorja Messe Stuttgart za nadaljevanje s širitvenimi nacrti sejmišca v okviru glavnega nacrta do leta 2025, ki predvideva izgradnjo doda­tnih parkirnih mest, nove hale 11 ter drugega kongresnega centra na zahodnem delu sejmišca. Navdušenje nad visokim nivojem obiskovalcev in želje po investicijah Nivo obiskovalcev sejma je bil zelo visok, saj so tri cetrtine obi­skovalcev vkljucene v odlocanje glede nakupov in narocil v svojih podjetjih, medtem ko je 78 odstotkov obiskovalcev prišlo na sejem zaradi specificnih nakupov ter novih investicij. Strojna industrija je predstavljala najvecji delež obiskovalcev s 36 odstotki, sledili so obiskovalci s podrocja predelave in obdelave kovin s 27, predstav­niki avtomobilske industrije z 18, orodjarji z 12 ter obiskovalci s podrocja kovinskih konstrukcij z 10 odstotki. Za vec kot tretjino obiskovalcev je to edini sejem, ki se ga bodo letos udeležili, in vec kot polovica obiskovalcev meni, da bo sejem AMB v prihodnosti še bolj pomemben dogodek. 88 odstotkov obiskovalcev pravi, da bi priporocili ogled sejma AMB tudi drugim. Naslednji sejem AMB bo prav tako potekal v Stuttgartu med 15. in 19. septembrom 2020 in bo že jubilejni 20. sejem. Izjave o sejmu AMB 2018 Odziv clanov nemškega združenja proizvajalcev obdelovalnih strojev (VDW) je pokazal, da se v Nemciji ter na drugih evropskih trgih nadaljujejo investicije, kar se je odražalo tudi na strukturi obiskovalcev sejma AMB, medtem ko postaja digitalizacija v proi­zvodnji vse bolj osrednja tema, povzema po nedavno zakljucenem sejmu dr. Wilfried Schäfer, izvršni direktor pri VDW. Na sejmu AMB je VDW dalo na trg standardizirano orodje za povezovanje obdelovalnih strojev z univerzalnim vmesnikom umati (universal machien tool interface), ki omogoca izkorišcanje novih priložnosti ter zadovoljevanje trenutnih zahtev dobaviteljev in kupcev, dodaja Schäfer. Vzdušje na sejmu, ki ga je obiskalo veliko pomembnih obisko­valcev, je bilo odlicno, saj je bil letošnji sejem najboljši do sedaj, poudarja Lothar Horn, predsednik združenja za natancna orodja pri nemškem združenju strojnih inženirjev (VDMA). Nova hala Paul Horn je bila sprejeta z najvecjim entuziazmom. Za Markusa Hesedinga, generalnega direktorja VDMA je velik obisk hal 1 in 3 pomenil veliko zanimanje za natancna orodja za ustvarjanje doda­ne vrednosti pri obdelavi kovin. Clani združenja VDMA govorijo o letošnjem sejmu AMB v superlativih, opisuje Heseding. Vse hale na sejmu AMB so bile polne in v prehodih med razstav­nimi prostori se je trlo obiskovalcev, opisuje dogajanje na sejmu Rainer Glatz, direktor združenja za programsko opremo in digita­lizacijo pri VMDA, ki je imelo v hali 2 svoj razstavni prostor, s ka­terim so bili zelo zadovoljni, saj je bil zelo obiskan. Glatz meni, da je bilo temu tako, ker je digitalizacija zelo pomembna za industrijo. Brez programske opreme stroji ne morejo delovati in posledicno ni proizvodnje. V povezavi s tem je bil poseben dogodek na temo digitalizacije »Digital Way«, ki se je letos odvijal prvic, po mnenju Glatza dober pristop na poti k digitalni prihodnosti. Razstavljavci so navdušeni Irene Bader, direktorica podrocja globalnega trženja pri podjetju DMG Mori, pripoveduje, kako so z letošnjim sejmom AMB zelo zadovoljni, saj so tokrat prvic razstavljali v hali 10, kjer so bili navdušeni nad lokacijo njihovega razstavnega prostora. Po njenem mnenju je zelo pohvalno, kako so se tokrat pri AMB odlocili za dodeljevanje razstavnih prostorov v halah. Celotno sejmišce je bilo zelo dinamicno in obiskovalci so preplavili razstavišce preko zahodnega vhoda, ki je bil blizu razstavnega prostora podjetja DMG Mori. Nivo obiskovalcev je bil prav tako izjemen, ocenjuje Baderjeva. Že po treh dneh so imeli vec povpraševanj, kot so jih prejeli na prejšnjem sejmu AMB. Obiskovalce so najbolj zanimali digitalizacija, avtomatizacija in procesi aditivne proizvodnje, kar so bila kljucna podrocja, prikazana na razstavnem prostoru podjetja DMG Mori. Pogovori o digitalizaciji so bili na sejmu bistveno bolj osredotoceni, poleg tega pa je bila skoraj polovica razstavljenih strojev že opremljena z rešitvami za avtomatizacijo, kar je po mne­nju I. Bader trend, ki se bo drasticno povecal na naslednjem sejmu AMB cez dve leti. Veliko zanimanja je bilo na podrocju kombinaci­je postopkov aditivne proizvodnje in obdelave, kar podjetje DMG Mori ponuja že nekaj let. Sprva je bil dr. Dirk Prust, direktor tehnologije in predstavnik vodstva pri podjetju INDEX-Werke, zaskrbljen, da bodo doloce­ni obiskovalci glede na odlicno gospodarsko situacijo preskocili sejem zaradi pomanjkanja casa. Vendar se to ni zgodilo, razlaga Prust, saj je povpraševanje za implementacijo novih projektov tako veliko, da so ljudje enostavno morali biti seznanjeni z najnovejšim dogajanjem. Povsem jasno je, da vse te konkretne zahteve izhajajo tudi iz nekaterih nestabilnih politicnih vplivov. Po drugi strani pa so lahko tudi zelo koristne, glede npr. motorjev z notranjim izgo­revanjem, poudarja Prust. Stroge mejne vrednosti emisij namrec zahtevajo novo generacijo motorjev z notranjim izgorevanjem, deloma z dodatnimi komponentami, kot so turbo polnilniki. Za proizvodnjo teh komponent pa bodo potrebni novi stroji in v tem pri podjetju INDEX-Werke vidijo potencialne priložnosti. Razstavni prostor podjetja Yamazaki Mazak je bil tudi zelo poln obiskovalcev, dogajalo se je veliko vec kot na prejšnjem sejmu AMB, ugotavlja Martin Engels, direktor podjetja Yamazaki Mazak Nemcija. Engels poudarja, kako velikokrat primanjkuje operaterjev za obdelovalne stroje, zaradi cesar je avtomatizacija vse bolj kljucna tema. Sam se ima za velikega privrženca sejma AMB, kar pripisuje kompaktnosti sejma, bližini letališca ter sami lokaciji v središcu vodilnega dela Evrope na podrocju obdelovalnih strojev. Zelo veliko je bilo povpraševanje za celovite rešitve, razlaga Chri­stian Jung, direktor podjetja GF Machining Solutions, dobavitelja obdelovalnih strojev, ki vkljucujejo razlicne tehnologije in so v prvi vrsti namenjeni orodjarstvu. Ob tem Jung poudarja, da njihovo pod­jetje ponuja celovite rešitve za to podrocje, ter zakljucuje, da je sejem AMB za njih idealen, saj je ravno prave velikosti, da lahko njihovi kupci obišcejo razstavljavce, ki jih zanimajo in se lahko že naslednji dan vrnejo v službo. Poleg tega so kratke razdalje med razlicnimi deli sejmišca zelo primerne za hiter in temeljit ogled sejma. Po vec kot desetih letih na novem sejmišcu se je sejem AMB raz­vil v zelo pomemben dogodek za kupce podjetja Nagel Werkzeug­-Maschinen, ugotavlja Steffen Nagel, vodilni pri podjetju. Skupaj z direktorjem partnerskega podjetja Ibarmia, Koldo Arandia se stri­njata, da je AMB najboljši sejem na svetu za podrocje obdelovalnih strojev. Nagel razlaga, kako je sejem AMB za njihovo podjetje idealna platforma, saj jim nudi priložnost pogovorov s pomembni­mi partnerji, od operaterjev strojev do podjetnikov. Pri tem so tudi zelo uspešni, kot nakazuje veliko zanimanje obiskovalcev sejma AMB za CNC-stružnice njihovega novega partnerja Hyundai Wia. V sklopu reorganizacije sejma AMB se je tokrat proizvajalec strojev FFG premaknil v halo 6. Joachim Jäckl, vodja marketinga pri FFG razlaga, kako jih je premik v halo 6, kjer so bili razstavljeni obdelovalni stroji in rešitve na podrocju avtomatizacije, spodbudil, da so na sejem pripeljali integrirane rešitve za proizvodnjo. Na razstavnem prostoru so predstavili kombinacijo strojev in avtoma­tizacije, kar je bilo bližje obiskovalcem tega dela sejma, pri cemer so pridobili dobro izhodišce na tem podrocju. Glede na pozitiven sprejem s stani obiskovalcev ter pogovore o konkretnih povpraše­vanjih je Jäckl preprican, da so sprejeli dobro odlocitev postaviti svoj razstavni prostor v halo 6. Philippe Selot, vodja tržnega komuniciranja pri priznanem proizvajalcu strojev za brušenje United Grinding, je zelo pohvalil brezhibno organizacijo sejma AMB. Poudaril je, da je sejem zelo obsežen ter da je lokacija sejma na jugu Nemcije, blizu Švice in Avstrije za njih idealna. Sama bližina in odlicne povezave predsta­vljajo veliko prednost za obiskovalce in tudi dejstvo, da se lahko njihovi kupci sejma udeležijo v enem dnevu, je za podjetje United Grinding zelo atraktivno. Poleg tega nova tematska organizacija hal na sejmišcu omogoca obiskovalcem, da se lažje znajdejo in poišcejo tisto, kar jih zanima. Vse to je poleg izjemnega nivoja obiskovalcev igralo pomembno vlogo pri povecanemu zanimanju za podjetje United Grinding, je preprican Selot. Veliko zanimanje za inovacije na orodjih Nivo razprav je bil bistveno višji v primerjavi s predhodnim sejmom AMB, saj je bilo med obiskovalci veliko vec tistih, ki pri posameznih podjetjih odlocajo, je preprican dr. Jochen Kress, di­rektor orodjarskega podjetja Mapal Dr. Kress iz Aalena v Nemciji. Razprave so potekale v smeri celovitih rešitev za posamezne pro­jekte. Po mnenju dr. Kressa je bila na sejmu kljucna tema tudi elek­tromobilnost, za katero so v podjetju razvili nov poseben program za storitev frezanja. Preprican je, da se bo ta trend razvijal naprej, podobno kot mreženje in avtomatizacija, kar bo igralo pomembno vlogo na naslednjem sejmu AMB leta 2020. Claude Sun, podrocni vodja v Evropi za obdelavo pri podjetju Ceratizit iz Luksemburga, ki izdeluje natancna orodja, je povzel dogajanje na sejmu AMB kot priložnost za odlicne posle in na­daljnje investicije. Tudi on je opazil povecan pritok obiskovalcev v primerjavi s prejšnjim sejmom AMB ter da so obiskovalci pokazali izjemno zanimanje za inovativne izdelke. Opazil je tudi, da je bilo prikazanih bistveno vec rešitev za Industrijo 4.0 kot na sejmu AMB 2016. K tem rešitvam spada tudi Toolscope, rešitev, razvita v podje­tju Ceratizit Group, ki je namenjena spremljanju strojev in orodij z namenom optimizacije proizvodnje. Podjetje LMT Tools je od obiskovalcev na sejmu prejelo najvec povpraševanj glede povecanja produktivnosti in razpoložljivosti proizvodnih kapacitet, kar omogoca razvoj novih možnosti in teh­nologij, razlaga Maik Kämpchen, direktor prodaje za Nemcijo pri LMT Tools. Veliko pogovorov je bilo osredotocenih tudi na možno­sti, ki jih ponujajo procesi aditivne proizvodnje. Pri podjetju LTM Tools tudi sami izkorišcajo te nove priložnosti s svojimi novimi glavami za valjanje, ki predstavljajo njihov tipicni serijski izdelek. Po nekaj obiskanih sejmih v minulih tednih se je podjetje Paul Horn udeležilo sejma AMB v Stuttgartu z visokimi pricakovanji, ki so bila ponovno presežena, povzema dogajanje na letošnjem sejmu Markus Horn, direktor podjetja Paul Horn, ki izdeluje natancna orodja. Na svojem razstavnem prostoru imeli vec pogovorov z obiskovalci kot na prejšnjem sejmu AMB. Horn je preprican, da se bo iz teh pogovorov razvilo veliko projektov. Številna visoko­tehnološko usmerjena podjetja želijo vedeti, kako dolocene rešitve delujejo, da lahko pridobijo cim vec koristi iz svojih projektov in procesov. Nove tehnologije, kot so neokroglo struženje, dinamicno nastavljiva stranska in celna rezala, gladilno struženje ter napredno planiranje obdelave, so požele veliko zanimanja na razstavnem prostoru podjetja Paul Horn. Za Oliverja Gühringa, direktorja istoimenskega podjetja, je bil letošnji sejem AMB najboljši, kar so se jih do sedaj udeležili, saj so vsak dan postavili nov rekord v številu obiskov njihovega razstav­nega prostora, medtem ko so bili obiskovalci zelo pozitivno na­ravnani. Gospodarska rast ima tudi slabe strani, saj se podaljšujejo dobavni casi ter na vseh podrocjih primanjkuje kadrov. Pomanjka­nje kadrov je trenutno težava, ki pa pri številnih kupcih spodbuja povecanje produktivnosti in ucinkovitosti, poudarja Gühring. Katrin Hummel, direktorica podjetja HAHN+KOLB, vodilnega trgovca, specializiranega za orodja in obdelovalne stroje, je bila nad letošnjim sejmom zelo navdušena, saj so glede na sejem AMB 2016 zabeležili veliko povecanje števila obiskovalcev. Na letošnjem sejmu pa se niso povecale le številke, temvec tudi nivo obiskovalcev. Obi­skovalci so prihajali na razstavni prostor podjetja HAHN+KOLB z zelo konkretnimi zahtevami in povpraševanji. Veliko vprašanj se je nanašalo na obdelavo izjemno specificnih materialov, medtem ko so bila povpraševanja še posebej usmerjenja v njihovo novo ponud­bo na podrocju vrtanja. www.amb-messe.de. »» Množice obiskovalcev so preplavile sejmišce v Stuttgartu med sejmom AMB 2018. (Vir: Messe Stuttgart) »» Vec kot 91.000 obiskovalcev iz Nemcije in drugod je pripotovalo v Stutt­gart. (Vir: Messe Stuttgart) »» Po petih dneh je sejem AMB 2018 zaprl svoja vrata kot najvecji in najuspe­šnejši sejem AMB vseh casov. (Vir: Messe Stuttgart) »» Nova hala, vec razstavnega prostora in senzacionalni eksponati. AMB 2018 se ozira po povsem novih dimenzijah. (Vir: Messe Stuttgart) »» Glavna tema sejma AMB 2018 je bila digitalizacija v proizvodnji. (Vir: Messe Stuttgart) »» Inovativni produkti v kovinskopredelovalni industriji so pritegnili pozornost strokovnjakov, ki so obiskali sejem AMB 2018. (Vir: Messe Stuttgart) »» Razstavljavci so prikazali natancno obdelavo kovin na AMB 2018. (Vir: Messe Stuttgart) »» Sejem AMB je ponudil tudi obširen spremljevalni program za mlade talente s podrocja obdelave kovin. (Vir: Messe Stuttgart) Revija Fortune je uvrstila podjetje ABB med najboljših deset na spisku “Change the World” Vodilni položaj v svetovnem merilu na podrocju rešitev hi­trega polnjenja elektricnih vozil podjetja ABB je revija Fortune uvrstila na osmo mesto med najboljšimi podjetji, ki “pomagajo zemlji in rešujejo probleme družbe”. Podjetje ABB je bilo uvršceno na osmo mesto na spisku “Chan­ge the World”, ki ga vodi revija Fortune, zaradi njihovega truda vloženega v pospeševanje uporabe okolju prijaznih elektricnih prevoznih sredstev. V reviji Fortune poudarjajo, da spisek pocasti podjetja, ki imajo pozitiven družbeni vpliv preko aktivnosti, ki hkrati predstavljajo njihovo osnovno poslovno strategijo. Z imenovanjem podjetja ABB med najboljših deset v svojem cetr­tem letu ocenjevanja je revija Fortune podjetje uvrstila v prestižno skupino. Za direktorja skupine ABB, Ulricha Spiesshoferja, je ocena revije Fortune potrditev vodilne vloge in zavezanosti njihovega podjetja na podrocju e-mobilnosti, pri cemer locuje globalno gospodarsko rast od klimatskih sprememb. Podjetje ABB je zavezano k vodilni vlogi v svetovnem merilu, ne da bi pri tem povzrocalo negativne ucinke na okolje, poudarja Spiesshofer. Izdelki podjetja ABB na podrocju e-mobilnosti vkljucujejo reši­tve polnjenja in elektrifikacije vlakov, avtobusov in ladij. Podjetje je razvilo hitro polnjenje elektricnih avtomobilov, ki lahko le v 8 minutah poveca domet vozila za 200 km. Revija Fortune je oceno obrazložila z dejstvom, da postajajo elektricna vozila vse bolj priljubljena, pri cemer je podjetje ABB postavilo vec kot 7.000 hitrih polnilnih postaj po vsem svetu in tako v svetovnem merilu prihranilo približno 7,5 milijona litrov goriva v minulih sedmih letih. Posel na podrocju elektricnih pol­nilnic predstavlja dvomestno letno rast od leta 2015 naprej. Nacrti za prihodnost predvidevajo elektrifikacijo Amerike s postavitvijo na stotine polnilnih mest prihodnje leto v ZDA. Kriterij revije Fortune za ocenjevanje na lestvici “Change the World” vkljucuje stopnjo inovacij v tehnologijah podjetij ter koristi za donosnost in vrednost delnic, ki jih prinašajo pozitivni ucinki v družbi. www.abb.com Kabelski pribor za živilsko industrijo V živilski industriji pomeni kontaminacija izdelkov s tujimi predmeti veliko tveganje za varnost celotnega procesa. Poleg škode za ugled podjetja lahko to pomeni tudi fizicno nevarnost za koncne kupce oz. uporabnike. Koncept HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point) je metoda, ki se uporablja za varnost postopkov v živilski industri­ji, ki med drugim vkljucuje tudi opredelitev kriticnih kontrolnih tock. Za odkrivanje tujih predmetov na teh kontrolnih tockah se obicajno uporabljajo kovinski in rentgenski detektorji. V živilski industriji obstajajo stroga pravila in standardi. Kljub temu da se jih podjetje natancno drži, se lahko zgodijo nepricako­vani zapleti. Med vzdrževalnimi deli lahko npr. pride do poškodbe vezice, ki nato pristane nekje na proizvodnji liniji med hrano in kontaminira serijo. Ce uspe podjetju pravocasno odkriti tako vezico, se lahko izogne velikim težavam. Ce je vezica plasticna, je kovinski detektorji ne bodo zaznali, zato uporaba »detectable« kabelskega pribora olajšuje tak nadzor. »Detectable« kabelski pribor vkljucuje kovinske delce, ki detek­torjem omogocajo, da jih zaznajo, hkrati pa še vedno ohranjajo dolocene prednosti plasticnega kabelskega pribora. Oznacevanje vodnikov in elementov Za brezhibno delovanje in varno vzdrževanje industrijskih obratov je osnovna zahteva strokovno, industrijsko oznaceva­nje nadzornih omaric v skladu s standardi, kot je IEC 60204-1. Weidmüller to imenuje »sistemizirano oznacevanje« in zanj ponuja celovit nabor izdelkov za oznacevanje. Oznake za vodnike je zaradi njihovih plasticnih lastnosti težko zaznati med koncnimi izdelki. Inovativne »detectable« oznake za vodnike pa vsebujejo dolocen delež kovinskih delcev, ceprav imajo sicer enake plasticne lastnosti kot druge oznake. Zaradi tega jih je po konceptu HACCP možno zaznati s kovinskimi in rentgenskimi detektorji. Kabelske vezice in preostali pribor Poleg detectable vezic in oznak za kable nudimo v Elektrospojih tudi namenske cevi in uvodnice za živilsko industrijo. Za vec informacij o kabelskem priboru za živilsko industrijo se obrnite na podjetje Elektrospoji, d. o. o. (Stegne 27, 1000 Ljublja­na, www.elektrospoji.si). Kot zastopnik vec razlicnih kakovostnih proizvajalcev vam lahko ponudijo celovito rešitev na enem mestu. Njihovi svetovalci vam bodo z veseljem pomagali pri izbiri opti­malne rešitve za vaše potrebe. www.elektrospoji.si Profilirana linearna vodila z novimi tipi vozickov Podjetje Schneeberger predstavlja nove kroglicno vodene vo­zicke za linearna vodila Monorail BM, ki jih odlikujejo odlicne dinamicne lastnosti in številne komercialne prednosti. Zasnovani so z majhnim številom optimalno izdelanih kompo­nent in zagotovljeno je manjše število prestopov vodilnih kroglic v krogelnih poteh, kar omogoca zelo tiho delovanje, nizko pulzacijo in nizko trenje ter visoke hitrosti gibanja. Uporaba trapezoidne tracnice se odraža v izredni togosti vodila, v znatnem skrajšanju casa servisiranja, saj se lahko dodatni cistilni elemen­ti vodil zamenjajo brez demontaže vozicka. Popolno tesnjenje vozicka zagotavlja najvecjo zanesljivost in dolgo življenjsko dobo. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.schneeberger.com »» Novi tipi vozickov Monorail BM zao­krožujejo paleto izdelkov podjetja. SCARA postavlja nova merila uspešnosti Z uvedbo nove SCARA serije TS2, ki je bila premierno predstavljena na sejmu AUTOMATICA, Stäubli vstopa v nov razred uspešnosti. Popolnoma preoblikovani štiriosni stroji z lastno pogonsko tehnologijo JCS omogocajo ultrakratke cikle. Imajo tudi revolucionarno higiensko zasnovo, ki odpira nove možnosti za uporabo v obcutljivih okoljih. Ralf Högel V odgovoru na vprašanje, kaj ima nova serija modelov skupnega s prejšnjo generacijo, je Gerald Vogt odgovoril: »Nic.« Direktor pri Stäubli Robotics je bil bolj liricen, ko se je tematika obrnila na inovativne vidike pri novi seriji: »Pri naših robotih SCARA imamo popolno preobrazbo. Zdaj so modularni in prvic vkljucujejo našo lastno pogonsko tehnologijo JCS, ki postavlja nove standarde na naših šestosnih napravah. Ta tehnologija je kljucna pri ogromnih izboljšavah zmogljivosti štiriosnega TS2. Tehnologija votlih gredi je omogocila edinstven dizajn cistih prostorov, zaradi cesar so zunanje napeljave stvar preteklosti.« Razlike med novimi roboti in njihovimi predhodniki so dejansko takoj ocitne. Za njih je znacilna njihova kompaktna, zaprta oblika z notranje dovajanimi mediji in napajalnimi linijami. Ni zunanjih vezav kablov in zato ni nepravilnih kontur, virov mehanskih odpo­vedi ali emisij delcev, ki jim je tako onemogocen vdor. Popolnoma zaprto ohišje, roka po izbiri zašcitena s pokrovom, ki je pritrjen s posebnimi vijaki, skrite povezave pod podstavkom robota (ce je to želeno) in sistematicno izkljuceni mrtvi prostori – to je sinonim za sodobno higiensko oblikovanje. Hitri roboti SCARA za vse namene Kar si proizvajalec prizadeva, je jasno. Stäubli je nesporno vodilno podjetje na podrocju življenjskih znanosti in namerava svoj položaj še naprej utrjevati z novimi roboti SCARA. Kmalu po uvedbi standardnega modela bodo na voljo razlicice, ki bodo posebej prilagojene farmacevtskim, medicinskim in živilskim aplikacijam ter variantam, skladne z UL in ESD standardi. »Naši visoko hitrostni roboti SCARA so primerni za vse namene – in še veliko vec,« nadaljuje Vogt. »Ob­stajajo standardni roboti za vsa montažna opravila, vendar jih je mogoce z enostavnimi spremembami nadgraditi za obcutljiva proizvodna okolja, kjer se odprejo nove možnosti aplikacij. Razmišljam o aplikacijah, za katere veljajo najstrožje zahteve glede higiene ali cistih prostorov, od proizvodnje hrane in farmacevtskih izdelkov do fotovoltaike. Vsi TS2 modeli lahko delujejo v okolju s prehrambnim oljem H1 kot mazivom brez izgube zmogljivosti.« Da bi zagotovili najboljše rešitve za vse možnosti, novo družino robotov sestavljajo štirje clani, TS2-40, TS2-60, TS2-80 in TS2-100. S štiriosnimi roboti TS2-100 je Stäubli razširil delovni doseg predho­dne serije (400 do 800 milimetrov) do impresivnih 1000 milimetrov. Na splošno so novi roboti SCARA bistveno bolj kompaktni kot njihovi predhodniki in so veliko manj potratni glede prostora. In imajo bonus funkcijo, saj jih je prvic mogoce narociti kot štiriosne izvedenke z opcijo integriranega sistema za menjavo orodja. To omogoca, da se robotova spretna prijemala in orodja menjujejo samodejno, s cimer se v dolocenih aplikacijah znatno poveca efektivni cas delovanja. Druga prednost tega sistema je, da se orodja ali prijemala lahko rocno zamenjajo samo v nekaj sekundah, kar omogoca mehanizem bajo­netnega zaklepanja. Vse povezave medijev in signalov so samodejne. Modularna zasnova s številnimi prednostmi Natancen pregled vseh štirih modelov razkriva njihove skupne znacilnosti. To ni nakljucje, temvec je rezultat novega modularnega oblikovanja. Vsi stroji imajo enak robotski podstavek, ki se uporablja tudi v seriji šestosne generacije TX2. Tudi podlakti, osi in pogoni so pri dolocenih modelih enaki. V primeru podlakti so vsi štirje modeli opremljeni z eno od dvema razlicicama, od katerih je manjša vgrajena tudi v modelih TS2-40 in TS2-60, vecja pa v modelih TS2-80 in TS2-100. Vogt nadalje pojasnjuje prednosti: »Najprej in predvsem smo vi­deli to modularno zasnovo kot nacin bistvenega zmanjšanja casov dostave novih robotov SCARA. Poleg tega prihranimo nepotrebne stroške in racionaliziramo zagotavljanje rezervnih delov. Zdaj upo­rabljamo lastno pogonsko tehnologijo JCS in v vsakem primeru imamo strategijo zelo visoke stopnje vertikalne integracije, kar pomeni, da nismo vec odvisni od zanesljivosti dolocenih dobavi­teljev komponent. Naši uporabniki bodo zato zadovoljni z visoko zmogljivostjo teh naprav, ki so zdaj hitrejše, tišje in natancnejše, prav tako pa bodo imeli koristi zaradi krajših dobavnih rokov.« [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.staubli.com »» TS2-60: popolnoma nov robot SCARA TS2 je zdaj modularen in prvic vklju­cuje Stäublijevo lastno pogonsko tehnologijo JCS. »» TS2-60 (pritrditev na strop): TS2-60 odlikuje znacilna kompaktna, zaprta oblika z notranje dovajanimi mediji in napajalnimi linijami. Ni zunanjih kablov in zato ni nepravilnih kontur, virov mehanske odpovedi ali emisij delcev, ki jim je tako onemogocen vdor. pro-sort GmbH in zagotavljanje kakovosti s testno tehnologijo podjetja Kistler Podjetje pro-sort razvija najsodobnejše optoelektronske metode za testiranje serijskih kosov. Cilja sta zagotovitev kakovosti izdelkov in izboljšani postopki za stranke. Podjetje pro-sort te cilje dosega na racun avtomatiziranega testiranja in sortiranja z opremo podjetja Vester, ki spada v skupino Kistler (Kistler Group). S sistemi Vester je dan za dnem na milijone delov natancno izmerjenih in razvršcenih. Dolgo casa so nalogo ocenjevanja, ali izdelani del izpolnjuje standarde kakovosti, opravljali izkljucno ljudje. Toda mnogi tipicni izdelki masovne proizvodnje imajo dimenzije le nekaj centimetrov ali celo milimetrov. Zato takšne ponavljajoce se naloge ocenjevanja vse pogosteje izvajajo avtomatski testni stroji z visoko zmogljivimi sistemi kamer, da zagotavljajo zanesljive, in kar je najpomembneje, ponovljive rezultate. Jürgen Schwarz je ustanovitelj in generalni izvršni direktor podje­tja pro-sort GmbH s sedežem v Keltern-Dietlingen v deželi Baden (Nemcija). Že skoraj prvi dan je imel kljucno vlogo pri razvoju tehnologije v podjetju: »Ko sem videl prve industrijske sisteme za obdelavo slik, ki so prišli na trg v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, sem spoznal, da je to ocitno tehnologija prihodnosti. Zato sem pripravil nacrt za vzpostavitev lastnega podjetja s poudarkom na zapletenih nalogah testiranja.« Podjetje pro-sort ima zdaj 14-clansko ekipo zaposlenih in dela na razširitvi prostorov podjetja, s cimer naj bi zaceli proti koncu letošnjega leta. »Trenutno se ne moremo pritoževati, da je naša kapaciteta premalo izkorišcena. Standardi kakovosti so se v zadnjih letih zvišali in dobavitelji morajo storiti vec, da se zašcitijo pred pritožbami, ki vodijo do odškodnin. Ko problemi v proizvodnji postanejo preveliki, da bi jih obvladovali, se podjetja obrn ejo na pro-sort,« pojasnjuje Jürgen Schwarz. Storitve pro-sorta vkljucujejo merjenje, sortiranje, dokumenta­cijo in pakiranje vijakov, zaticev in oblikovanih ali izrezanih delov za kupce iz vse Evrope, od dobaviteljev avtomobilske industrije do proizvajalcev elektronike in podjetij za medicinsko tehnologijo. »Prav tako že testiramo izdelke iz Kitajske! Toda kriticni dejavni­ki so vedno enaki: pridobivanje zaupanja strank in predvsem jih nikoli ne razocaramo. Vsak korak je natancno dokumentiran in pri 380 do 400 milijonov delov na leto to pomeni vec kot milijon delov vsak dan,« poudarja Schwarz. Pogled na proizvodne prostore, kjer so namešceni stroji, kaže, kako je ta velika proizvodna kolicina do­sežena – vse je videti zelo cisto in urejeno. Postavitev ustvarja zelo prepricljiv vizualni vtis in to zagotavlja zanesljiv pretok materiala. To ni samo vprašanje notranjih zahtev, kot pojasnjuje Schwarz: »Kar nekaj strank vztraja pri možnosti rednih pregledov proizvo­dnje, preden bodo sodelovali in delali z nami.« Doziranje, merjenje in sortiranje – vse je popolnoma avtomatizirano Za ucinkovito delo brez napak v takšnih ogromnih kolicinah pro­-sort uporablja popolnoma avtomatizirane testne celice proizva­jalca Vester Elektronik GmbH, ki od leta 2017 pripada skupini Kistler. pro-sortove delovne hale trenutno vkljucujejo 16 testnih sistemov Vester razlicnih modelov. Ustrezajo razlicnim zahtevam strank za koncno testiranje njihovih serijskih delov, ki vkljucujejo stružene, prebite, preoblikovane in plasticne komponente. Poleg dimenzijskih pregledov izvajajo stroji Vester strukturne preizkuse ter teste razpok in površin. V odvisnosti od vrste kosov in njiho­vih lastnosti lahko testni postopki vkljucujejo ustrezne dozirne sisteme, sortirnike razlicnih tipov glede dobrih in slabih kosov ter posebne procese s kamerami. www.kistler.com »» Jürgen Schwarz, ustanovitelj in generalni izvršni direktor podjetja pro-sort GmbH, Baden (Nemcija). »» Na varni strani s podjetjem Vester: mešanica strojev v pro-sortu vkljucuje tako nove kot modernizirane sisteme. »» Tudi najmanjši serijski deli so izmerjeni natancno z uporabo procesa pregle­da z vpadno svetlobo in z visoko zmogljivimi sistemi kamer. »» Locevanje z rotacijsko plošco, Vesterjevi strojni koncepti pa zagotavljajo želene rezultate testiranj. »» Vesterjevi sistemi za avtomatsko testiranje in razvršcanje imajo izjemno natancnost v kombinaciji z visokimi pretocnimi hitrostmi. Pametnejše vpenjanje in prijemanje Oglašanje obdelovalnih strojev, ki so jih upravljali izkušeni operaterji v Hali 1 na sejmu AMB 2018, je bilo slišati znova in znova in je vzbujalo pri gledalcih posebne obcutke, ko so se nekaj trenutkov kasneje skoraj tiho pomikali po obdelovancu. SCHUNK, kompetencni vodja na podrocju prijemalnih sistemov in vpenjalne tehnologije, imenuje svojo inteligentno vpenjalno tehnologijo »Smart Clamping«, ki bo pripomogla k temu, da bodo v prihodnosti tudi najzahtevnejši procesi potekali gladko. iTENDO je inteligentno držalo orodij, ki nadzoruje proces odre­zovanja kovin neposredno na orodju in omogoca nadzor rezalnih parametrov v realnem casu. To je ena od pametnih tehnologij. In prvic je v realnem casu mogoce zapisovati vibracije, znacilen ropot in napake orodja ter takoj in popolnoma samodejno prilagoditi proces, takoj ko se pojavijo odstopanja. Pametno orodje, ki naj bi prišlo na tržišce leta 2019, omogoca popolno dokumentacijo stabilnosti procesa, spremljanje mejnih vrednosti brez prisotnosti cloveka, odkrivanje zlomov orodja in nadzor hitrosti in podajanja v realnem casu. Za Henrika A. Schunka, glavnega izvršnega direktorja družbe SCHUNK GmbH & Co. KG, bodo pametne vpenjalne naprave in prijemalni sistemi imeli kljucno vlogo na poti do pametne tovarne zaradi svoje bližine obdelovancu (»closest-to-the-part«). »Cilj je celovita komunikacija med vsemi komponentami, maksimalna preglednost postopkov za uporabnike, hkrati pa maksimalna var­nost podatkov in dinamicna reakcija na dogodke,« pravi Henrik A. Schunk, ki opisuje casovni nacrt podjetja. »Sejem AMB je pokazal, da so pametne tehnologije dosegljive in da so vizije zadnjih nekaj let postale konkretne rešitve,« je poudaril podjetnik. »Inteligentne komponente ustvarjajo pomembne predpogoje za Industrijo 4.0 in tlakujejo pot za nova podrocja uporabe z najvecjo fleksibilnostjo in ucinkovitostjo.« Cilj je spremljanje in fleksibilizacija procesov Pod geslom »Odprto pametno vpenjanje v pametnih tovarnah« (»Open. Smart Clamping in Smart Factories«) SCHUNK ne pušca nobenega dvoma o svojih prizadevanjih za vodilno vlogo pri di­gitalizaciji proizvodnih procesov. Kljucna ideja je, da imajo zaradi svojega izpostavljenega položaja vpenjalne naprave in sistemi za prijemanje pri teh procesih posebno vlogo, in sicer omogocajo fleksibilne procese in trajno spremljanje ter optimizacijo procesa neposredno na obdelovancu. SCHUNK je na sejmu AMB pripravil impresivno predstavitev, kako postanejo obcutljivost, povezljivost in visoka stopnja funkcionalne integracije kljucni dejavniki pri nadzoru vpenjalnih naprav v realnem casu. Na primer sila vpetja, vpenjalna pot ali pojav vibracij pri obdelavi se trajno zabeležijo in analizirajo. Ce se med izvajanjem procesa pojavijo odstopanja, se lahko obdelovalni parametri glede na ugotovljene podatke prilago­dijo popolnoma avtomaticno v realnem casu. S pomocjo razlicnih inteligentnih vpenjalnih naprav tako postaja jasno, kam se usmerja SCHUNK. Nadzor držalne sile, vpenjalnega drsnika in prisotnosti obdelovanca Hitri menjalni paletni modul SCHUNK VERO-S NSE-S3 138 omogoca stalno spremljanje držalne sile in vpenjalnega drsnika. V ta namen so v modul integrirani merilni listici, merilni ojacevalni­ki in induktivni analogni senzorji. Poleg tega je mogoce zaznavati prisotnost obdelovancev ali vpenjalnih palet s pomocjo induktiv­nih bližinskih stikal. To zagotavlja, da celoten proces vpenjanja poteka pod optimalnimi pogoji. Napajanje in prenos signalov po­tekata preko kablov in preko vzmetnih kontaktov. Ker so izmerjene vrednosti prikazane kot analogni signali (0 do 10 V DC), je možna preprosta obdelava signalov. Celotna inteligenca je integrirana v modul tako, da se njegove dimenzije popolnoma ujemajo z dimen­zijami klasicnega modula VERO-S NSE3. Variabilna vpenjalna sila Korak naprej je storjen tudi pri vpenjalnem bloku SCHUNK TANDEM KSE 100. Poleg integriranega spremljanja vpenjalne poti in sile vpetja lahko ta inteligentni pogon glede na obdelovanca in­dividualno prilagodi tudi vpenjalno silo in položaj vsake vpenjalne celjusti. Prednost tega je, da se vpenjalne celjusti lahko v tekocem procesu vnaprej pozicionirajo, s cimer se skrajša cas cikla. Poleg tega je mogoce silo vpetja zmanjšati, da se preprecijo deformacije ali poškodbe površine. V komponento je integrirana tudi zahteva­na senzorska tehnologija. Inteligentno držalo orodij Eden izmed jasnih poudarkov na podrocju tehnologije vpe­njanje orodja je pametno hidravlicno ekspanzijsko držalo orodij SCHUNK iTENDO, ki je bilo razvito v sodelovanju z Dunajsko tehnološko univerzo (Vienna University of Technology) in podje­tjem TOOL IT GmbH z Dunaja. »iTENDO je mejnik v tehnologiji držal orodij,« poudarja Henrik A. Schunk. »Prvic združujemo izjemne mehanicne lastnosti našega vodilnega programa TEN­DO z možnostmi za digitalni nadzor procesov,« še dodaja. Po mnenju Friedricha Bleicherja, generalnega direktorja inštituta za proizvodno tehnologijo (Institute of Manufacturing Technology – IFT) Dunajske tehnološke univerze in ustanovitelja TOOL IT, inteligentno držalo orodij omogoca edinstveno sinergijo: »Vgra­jena sistemska tehnologija združuje najvišjo stopnjo preglednosti procesov s potencialom avtonomnega nadzora procesov, ne da bi morali uporabniki delati na kakovosti in ucinkovitosti preizkuše­nih natancnih držal orodij.« Med obdelavo inteligentno držalo orodja obdelovalni proces stalno analizira. Ce postane proces nestabilen, ga lahko ustavi v re­alnem casu in brez posredovanja operaterja, parametre nastavi na predhodno dolocene osnovne vrednosti ali jih prilagodi, dokler se odrezovanje ne vrne v stabilno obmocje. Po eni strani sistem omo­goca popolno dokumentacijo in nadzor nad mejnimi vrednostmi, kot tudi izboljša kakovost obdelave s samodejnim prilagajanjem rezalnih parametrov ob pojavu vibracij. Poleg tega inteligentna držala orodij omogocajo analizo stanja orodij in povecanje stopnje odvzema materiala. Sistem je zelo enostaven ob naknadnih dogra­dnjah brez potrebe po spremembi ali zamenjavi strojnih kompo­nent. Ker algoritmi delujejo avtonomno in operater definira samo najvecje vrednosti in reakcije, ni potrebna nobena strokovna ocena podatkov. Namesto tega sistem proces upravlja avtonomno in v realnem casu in temelji na specifikacijah. Glede sejma AMB je pomembno omeniti, da je le-ta pokazal, da so pametne tehnologije dosegljive in da so vizije zadnjih nekaj let postale konkretne rešitve. Inteligentne komponente ustvarjajo pomembne predpogoje za Industrijo 4.0 in tlakujejo pot za nova podrocja aplikacij z najvecjo fleksibilnostjo in ucinkovitostjo. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.schunk.com »» Pametne naprave za vpenjanje in prijemalni sistemi merijo, identificirajo in nadzirajo prijete komponente in tekoci proizvodni proces v realnem casu. »» Inteligentno držalo orodij iTENDO omogoca spremljanje in nadzor procesov v realnem casu neposredno na orodju. Geometrija in podatki o zmogljivosti držal orodij ostajajo nespremenjeni tudi pri sistemih s senzorji. »» SCHUNK-ov razstavni prostor na sejmu AMB v Stuttgartu je bil živahen in aktiven. Pod geslom "Odprto pametno vpenjanje v pametnih tovarnah" so bile prikazane številne inteligentne naprave za vpenjanje in inteligentni prijemalni sistemi. »» Ambasador blagovne znamke SCHUNK Jens Lehmann (levo) je z glavnim izvršnim direktorjem Henrikom A. Schunkom (desno) tekmoval v preizkusu hitre zamenjave celjusti. »» Popularni gost v Stuttgartu je bil Jens Lehmann, ambasador blagovne znamke SCHUNK. Partnerstvo Kistlerja in BIG KAISER-ja za natancno merjenje rezalnih sil Visoko natancni dinamometer v kombinaciji z inovativno vpenjalno glavo podaljša življenjsko dobo orodja in zmanjšuje proizvodne stroške. Na mednarodnem sejmu za obdelavo kovin (International Exhibition for Metal Processing – AMB) v Stuttgartu sta podjetji Kistler in BIG KAISER predstavili, kako bo njuno sodelovanje po­magalo strankam. Podjetji sta predstavili nov sistem, v katerem sta združena Kistlerjev vrteci se dinamometer z oznako Type 9171A in BIG KAISER-jeva vpenjalna glava MEGA New Baby Chuck, da zagotovita visoko stopnjo natancnosti pri merjenju rezalnih sil. BIG KAISER-jeva nova vpenjalna glava MEGA New Baby Chuck ponuja vecjo natancnost kot tradicionalni ER vpenjalni sistemi, ki zagotavljajo odlicen in precizen tek. BIG KAISER je posebej prilago­dil vmesnik na vpenjalni glavi MEGA New Baby Chuck, s cimer je zagotovil varno in natancno povezavo z vrtecim se dinamometrom z oznako Type 9171A. Zaradi tega lahko Kistlerjevi kupci z uporabo tega dinamometra dosežejo opazno nižje celotne radialne napake. To za uporabnike pomeni, da imajo koristi od izboljšane natanc­nosti merjenja rezalne sile, kar jim omogoca podaljšanje življenjske dobe rezalnih robov. Strankam, ki dinamometre uporabljajo v la­stnih proizvodnih procesih, njihova visoka natancnost omogoca, da razvijejo strategije obdelave, ki povecujejo življenjsko dobo orodja in tako zmanjšajo skupne stroške. V predelovalnih dejavnostih omogoca zamenjavo orodij, preden se le-ta zlomijo, saj povecane sile na rezalnem robu nakažejo, da je zlom orodja zelo blizu. Dinamometer z oznako Type 9171A je piezoelektricni dinamo­meter za uporabo pri visoko zmogljivih aplikacijah odrezovanja. Omogoca merjenje sile in navora tudi pri zelo visokih obremeni­tvah pri hitrostih do 12.000 obratov na minuto in tako omogoca analizo in optimizacijo obdelovalnih procesov ter pridobivanje informacij o obrabi orodja. V primerjavi s prejšnjimi modeli dina­mometra, ta dinamometer prinaša diagnostiko širokega razpona hitrosti vreten z izboljšanimi dinamicnimi lastnostmi in znatnim zmanjšanjem teže. Posebej je primeren za vec parametricne meritve sil in navora na vrtljivih orodjih pri procesih rezkanja in vrtanja. BIG KAISER-jeve kolutne vpenjalne glave zagotavljajo visoko natancnost za vsako strojno vreteno z natancnostjo 0,001 mm na koncu glave in z manj kot 0,003 mm na 4xD. Vpenjalna glava MEGA New Baby Chuck je najbolj priljubljena kolutna glava za premere do 25 mm. Vse MEGA kolutne glave imajo MEGA matico brez zarez, ki preprecuje vibracije in zmanjšuje nivo hrupa. Glave so privite z uporabo edinstvenega kljuca MEGA, ki lahko zatezno silo varno in enakomerno vnese preko celotne matice. Inovativna zasnova in visoka natancnost Gunnar Keitzel, vodja odseka Cutting Force pri Kistlerju, je dejal: »BIG KAISER-jeva držala orodij odlikuje inovativen dizajn, ki je optimiran za visoko hitrostno obdelavo. Kistler je zadovoljen, da lahko zdaj kupcem ponudi rotacijske sisteme za merjenje rezal­nih sil s temi visoko natancnimi vmesniki, vkljucno z inovativno vpenjalno glavo MEGA New Baby Chuck.« Stefan Appenzeller, vodja trženja izdelkov pri BIG KAISER-ju, je dejal: »Kistlerjeva rešitev 9171A je na trgu vodilni dinamometer, ki zagotavlja najvišjo stopnjo natancnosti. BIG KAISER in Kistler lah­ko skupaj pomagata strankam, da razvijajo in izboljšujejo procese odrezovanja.« Dinamometer z oznako Type 9171A in vpenjalna glava MEGA New Baby Chuck s prilagojenim vmesnikom, ki ustreza modulu Type 9171A, je pri Kistlerju že na voljo. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.kistler.com »» Dinamometer meri sile in navore tudi pri zelo visokih obremenitvah in pri hitrostih do 12.000 vrtljajev na minuto. »» Modul z oznako Type 9171A je piezoelektricni dinamometer za uporabo pri visoko zmogljivih aplikacijah odrezovanja. KSI-01U KNX-USB vmesnik MEAN WELL, vodilni proizvajalec standardnih napajalnikov, še naprej spodbuja tehnologijo avtomatizacije zgradb za ustvarjanje zelene in trajnostne družbe. Po predstavitvi KNX-20E (napajalnik) in KDX-64 (KNX-DALI gateway), sedaj Mean Well predstavlja novega clana KNX družine, KNX-USB vmesnik. KSI-01U je vmesnik za vzpostavitev dvosmerne povezave med osebnim racunalnikom in vodilom KNX. Prikljucek USB je gal­vansko locen od KNX-vodila. Uporablja se lahko pri standardni programski opremi, kot sta ETS, in EITT (tudi nacin Raw Frame), drugo programsko opremo pa upravlja gonilnik FALCON. KSI­-01U podpira dolga sporocila (do 220 bajtov APDU dolžine) in zagotavlja enostavno upravljanje programske opreme tudi v ope­racijskih sistemih, ki jih FALCON-ov gonilnik ne podpira (npr. Linux). Vse to zagotavlja, da je KSI-01U enostaven komunikacij­ski vmesnik za sisteme ali naprave, ki za avtomatizacijo zgradb uporabljajo KNX tehnologijo. Lastnosti: • KNX-USB vmesnik • Ne potrebuje dodatnega napajanja • Zagon, naslavljanje in nastavitve KNX parametrov • KNX protokol in vizualizacija sistema • Diagnostika • Dolga sporocila; do 220 bajtov APDU • Dimenzije (Š x V x G): 36 x 90 x 71 mm • 3 leta garancije www.lcr.si NovoNox je zdaj NOVOnox hygienic Prej samostojno znamko NovoNox je 3. aprila 2018 skupaj z vsemi poslovnimi procesi prevzela družba HEINRICH KIPP WERK pod novim imenom NOVOnox hygienic. S tem so razširili svojo ponudbo na pomembnem podrocju nerjavnega jekla. Kupci znamke NovoNox imajo odslej dostop tako do obsežnega logisticnega kot tudi servisnega omrežja KIPP. Izdelki iz nerjavnega jekla KIPP NOVOnox hygienic so namenjeni živilski, farmacevtski, kemijski industriji in proizvodnji embalaže. Kupcem iz teh branž KIPP zdaj zagotavlja vso podporo ponudnika celotne palete izdelkov in obenem proizvajalca. »Za ta pomemben prevzem smo se odlocili zato, da bi op­timizirali svojo ponudbo in si razširili znanje na podrocju higienskih izdelkov. Obstojecim kupcem lahko tako zdaj ponudimo optimizirano storitev in obenem prepricamo tudi nove kupce iz drugih branž,« pojasnjuje direktor Nicolas Kipp. Produktna linija NOVOnox hygienic vkljucuje elemente za upravljanje in strojne elemente, ki izpolnjujejo zahteve branžnih standardov HD (Hygienic Design) in HU (Hy­gienic USIT®). Zaradi srednje hrapavosti Ra pod 0,8 µm in optimalnih možnosti cišcenja vse površine in prehodi zanesljivo izpolnjujejo higienske zahteve za izdelke po standardu HD. KIPP pri izdelkih HU uporablja tesnilno in spojno teh­niko iz litine. Najboljši primer je vijacni sistem NOVOnox hygienic, ki skupaj s tesnili in podložkami Freudenberg Sealing Technologies ustvarja edinstvene in absolutno tesne zveze brez mrtvih prostorov. Pester izbor izdelkov, servisne kompetence in stalna do­bavljivost: KIPP s prevzemom znamke NOVOnox hygienic prinaša novo dodano vrednost za svoje kupce. Vsi izdelki izpolnjujejo kakovostne zahteve družbe KIPP in se dobavijo v roku iz nemškega logisticnega središca. www.kipp.com PIAB: Dizajniran za dvigovanje in ne za cišcenje Vecstopenjski vakuumski ejektorji so najbolj energijsko zmogljivi ejektorji na trgu. Iz tega razloga so vecstopenjski ejektorji proizvajalca PIAB, ki temeljijo na tehnologiji COAX®, pogosto uporabljeni v najzmogljivejših sistemih rokovanja z materiali, kot npr. v vakuumskih prijemalih KENOS. V osnovi zgrajeni okoli kvalitetne industrijske pene so visoko prilagodljiva vakuumska prijemala KENOS uporabna v veliko razlicnih industrijah, kjer je potrebno dvigovanje in premikanje vse od steklenih izdelkov do lesenih plošc. Prijemala so cenjena po vsem svetu zaradi njihove visoke kakovosti, zmogljivosti, vzdržlji­vosti itd. Prijemala KENOS delujejo zanesljivo celo v zelo prašnih okoljih, kot npr. v žagah. Energijska zmogljivost je smiselna Narašcajoci stroški energije in uvedba okoljske zakonoda­je, vkljucno z davcnimi dajatvami na ogljikov dioksid (CO2), namenjeni zmanjšanju emisij ogljika, so povzrocili, da energijska ucinkovitost postaja mantra za industrijo po vsem svetu. Vrhun­ska tehnologija za varcevanje z energijo lahko v industriji naredi resnicno razliko. Poleg zmanjšanja stroškov za energijo in davcnih dajatev podjetjem pomaga postati bolj trajnostno in okolju prija­zno naravnana. Uporaba manj energije ima vec kot le ekonomski smisel. Vendar pa, kot to pogosto velja za okolju prijazno tehnologijo, obstajajo kompromisi. V primeru vecstopenjskih vakuumskih ejektorjev COAX® je potrebno cišcenje. Lopute zadržujejo necistoce Vecstopenjski ejektorji so bolj kompleksni kot njihovi enosto­penjski kolegi, vendar pa so tudi 15–50 odstotkov bolj ucinkoviti. Ucinkovitost ejektorja je dolocena s strani vakuumskega pretoka v razmerju glede na porabo zraka. Najsodobnejši vecstopenjski vakuumski ejektorji, kot so vakuumski ejektorji COAX®, dosežejo zahtevano raven vakuuma do dvakrat hitreje kot enostopenjski ejektorji ob enaki porabi energije. Hitrejši cas evakuacije vecsto­penjskih ejektorjev povzroca izboljšana sesalna kapaciteta. V vakuumskih ejektorjih COAX® je to izboljšanje doseženo zara­di bolj izpopolnjenega dizajna ejektorja, v katerem se uporabljajo gumijasti ventili ali lopute v sodelovanju z ejektorjevimi stopnjami. Žal pa je tak dizajn bolj podvržen necistocam, kot dizajn brez loput. Ne gre za vakuumski sesalec Dodatno vakuumski ejektorji COAX® uporabljajo zrak tako ucinkovito za svoje delo, za katerega so zasnovani, da preprosto ni nobenega odvecnega zraka, ki bi povzrocil delovanje ejektorja kot vakuumski sesalec necistoc, ki nastanejo v delovnem okolju. V zelo prašnih industrijskih okoljih, kot so npr. žage, je pomembno, da se upoštevajo pravila dobre prakse za zmanjšanje nevarnosti zamašitve loput. Vakuumski ejektorji COAX® so ejektorji in ne vakuumski sesalci, zato je potrebno uporabiti filtre in poskrbeti za redno cišcenje ejektorjev. Pravi filter za preprecitev težav Za centralizirano namešcene vakuumske ejektorje ali crpalke je pomembno, da se vakuumski filtri uporabljajo na sesalni strani. Te filtre je treba pravilno dimenzionirati. Imeti morajo dovolj veliko filtrirno površino in pravo permeabilnost. Ce se uporabijo napacni filtri, lahko dejansko naredijo vec škode kot dobrega. Nekatere centralizirane vakuumske crpalke proizvajalca PIAB (na primer novi piCOMPACT®, P3010) imajo integrirane vakuumske filtre prilagojene velikosti in zmogljivosti crpalke. Filtri imajo veli­ko kapaciteto filtracije in jih je enostavno zamenjati in ocistiti. Vec modelov ejektorskih crpalk proizvajalca PIAB ima zasnovo, v kateri sta vakuumski in izpustni mehanizem poravnana (npr. P6010 in P6040). Ta zasnova omogoca prašnim delcem, ki so potegnjeni iz okolja, da se premikajo skozi vecstopenjski ejektor, ne da bi se zataknili. V sistemih, ki uporabljajo decentralizirane ejektorje, je nujno, da se uporabijo sesalne gume s filtrskimi vložki. Po vsakem vakuum­skem ciklu je pomembno tudi, da se te sesalne vložke ocisti z aktivnim mehanizmom za izpihovanje. Za zelo zahtevna okolja, ki združujejo visoke ravni prahu in visoke vlažnosti, ponuja PIAB tudi ejektorje s posebnimi karak­teristikami. To so ejektorji COAX® MINI Di16-2, pa tudi COAX® MICRO Ti05-2 in COAX® Pi12/48 v velikostih MINI in MIDI, ki pa so nekoliko manj energetsko ucinkoviti. Di16-2 je tudi vecsto­penjski ejektor COAX®, vendar popolnoma brez ventilskih loput, kar bistveno zmanjša tvega­nje za zamašitev. To bi lahko bile alternative, ki bi se lahko uporabile pri najzahtevnejših okoljih. Tehnologija ejektorjev in crpalk proizvajalca PIAB omo­goca enostavno in hitro razsta­vljanje ter ponovno sestavljanje elementov za potrebe cišcenja in vzdrževanja le-teh. O proizvajalcu PIAB Podjetje PIAB, ki ga na slo­venskem trgu zastopa podjetje INOTEH, d. o. o., je bilo usta­novljeno leta 1951. Proizvajalec izdeluje inovativne vakuumske rešitve, ki izboljšujejo ener­getsko ucinkovitost, produktivnost in delovna okolja vakuum­skih uporabnikov po vsem svetu. Kot zanesljiv partner mnogih najvecjih svetovnih proizvajalcev strojev, razvija in izdeluje celotno linijo vakuumskih crpalk, vakuumskih dodatkov, vakuumskih transporterjev in sesalnih gum za najrazlicnejše aplikacije. PIAB uporablja tehnologijo COAX®, ki je povsem nova dimenzija v vakuumski tehnologiji. Ejektorji COAX® so manjši, energetsko ucinkovitejši in zanesljivejši od obicajnih ejektorjev. Mogoce jih je neposredno integrirati v stroje. www.inoteh.si, »» Slika 1: Vakuumsko prijemalo KENOS »» Slika 3: COAX® MINI Di16-2 ejektorji brez loput »» Slika 2: Vakuumska crpalka piCOMPACT® Nove rešitve na osnovi programabilne dinamike Podjetje ORTLIEB predstavlja tehnologijo serijskega elektric­nega cilindra SERAC®, kjer se uporabljajo servo vijaki ASCA, ki jih je razvil nemški vesoljski center (German Center for Aero­space) in ne potrebujejo dodatnih redukcijskih zobnikov. Zato je potrebno premikati manj mase. Povratni gib v koncnih položa­jih se izvaja nemoteno in fleksibilno s funkcijo brez koncne zavore. Te pred­nosti prispevajo k neprimerljivo bolj ugodnemu dinamicnemu obnašanju teh elektricnih cilindrov. Cilindri lahko prav tako izvajajo dinamicne zahteve visoko zmogljivih krmilnikov. Konfiguracija takšne pogonske enote omogoca popolnoma nove rešitve pogonskih tehnologij. Poleg tega elektricni cilindri SERAC zago­tavljajo vse druge prednosti digitalnih servo pogonov, vkljucno s precejšnjimi prihranki glede na cas cikla in porabo energije. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.ortlieb.net Linearni aktuatorji v novih modelih Magnetni direktni pogoni imajo prednosti v primerjavi s klasicnimi rešitvami na osnovi pogonskih vreten, zlasti glede obrabe in dinamike. Podjetje Physik Instrumente je razširil svoj portfelj kompak­tnih PIMag® magnetnih linearnih pogonov s tremi modeli. Pri­merni so za gibanje do 10, 15 ali 20 mm in dosežejo hitrosti do najvec 750 mm/s. Integriran opticni linearni dajalnik za mer­jenje tocnega položaja zagotavlja zanesljivo kontrolo položaja in ponovljivost z locljivostjo do 0,01 µm. Ker je pogonska sila magnetnih direktnih pogonov odvisna od elektricnega toka, se lahko linearni pogoni PIMag® uporabljajo tako za ustvarjanje gibanja kot tudi za generiranje sile. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.pi.de »» Natancni linearni pogoni so zasnovani tako, da prepricajo tudi pri kontinuiranem delovanju. »» Elektricni cilindri SERAC® omogocajo nove rešitve pogonskih tehnologij. Vrtljive drsne mize, toge in robustne Stojan Drobnic Vrtljive drsne mize so pripravljene za aplikacije, ki ne potrebujejo mazanja ali vzdrževanja in so bile oblikovane za zamenjavo rotacijskih miz ali sistemov na osnovi kroglicnih ležajev. Te vrtljive drsne mize se lahko uporabljajo v razlicne namene. Zaradi uporabe tribopolimerov »iglidur® J«, so drsni elementi korozijsko odporni. Vrtljive drsne mize ne potrebujejo nobenega mazanja ali vzdrže­vanja. Dizajn izkorišca prednosti »iglidur®« polimernih ležajev, ki je preizkušen in temelji na 25-letnih izkušnjah. Vsi deli ohišja so izdelani iz aluminija (na voljo so tudi razlicice iz V4A nerjavnega jekla), drsni material za »iglidur®« drsne elemente pa so iz trdo anodiziranega aluminija. Vsi vezni vijaki so izdelani iz nerjavnega jekla. Velika izbira, pripravljeno za vgradnjo Po navedbah proizvajalca so vrtljive drsne mize zelo toge, pre­proste za vgradnjo, izredno odporne na obrabo in ne potrebujejo vzdrževanja, drsne elemente pa je mogoce zamenjati. Naceloma so na zalogi v sedmih velikostih, bodisi kot toga standardna izvedba (design 01) ali kot samo 200 gramov težka »lahka in nizkoce­novna« izvedba (design 02). Obstajajo tudi posebne rešitve, kot na primer s FDA-certifikatom, izredno kemicno odporne ali pa temperaturno odporne do 180 °C. Aplikacije za cisto in umazano okolje Podrocje uporabe vrtljivih drsnih miz je zelo široko. Sega od cistih okolij, ki jih srecamo v medicini ali merilni tehniki, do najbolj zahtevnih in umazanih, kot jih srecujemo v livarnah. Precej pogosto srecujemo vrtljive aplikacije (naprej, nazaj, prekinjeno delovanje) na montažnih mestih ali notranjih transporterjih. Veliko teh aplikacij je tudi gnanih rocno. Obstajajo tudi rešitve, ki so gnane zobniško. Nosilnost 15 ton Najmanjše »iglidur« vrtljive drsne mize imajo notranji premer od le 20 mm, velike razlicice imajo premer 200 mm – ali celo 300 mm v najnovejši razlicici. Najvecja velikost, »PRT-01-300«, je namenje­na za najvecje obremenitve in prenese osno-staticne obremenitve do 15 ton. Te robustne vrtljive drsne mize so še posebej uporabne pri težkih gradbenih strojih in na podrocju solarne tehnologije. S pomocjo prilagodljivih univerzalnih drsnih elementov iz­delanih iz iglidur®J, si uporabnik lahko oblikuje želeno velikost vrtljive mize. Standardne igusove polimerne vrtljive mize so na voljo v sedmih velikostih in treh tipih. Obstaja tudi vrtljiva miza s kvadratno prirobnico za direktno montažo na ravno površino. PRT je vrtljiva drsna miza z dokazanimi prednostmi polimernih ležajev. Drsni elementi so izdelani iz zmogljivega tehnicnega tribopolime­ra iglidur®J, delujejo brez vzdrževanja in mazanja. Drsne ploskve mize so vecinoma iz anodiziranega aluminija. Kombinacija drsnih elementov in drsnih ploskev zagotavlja tudi zelo dobre tribološke in drsne lastnosti. Namestite in pozabite Vrtljive drsne mize se pogosto uporabljajo za pocasno vrtenje in rocna vrtenja predloge. Vrtljive mize pripravljene za vgradnjo imajo samozaporni ucinek, na primer v primeru vrtljive nadzorne plošce strojev. Pri delovanju montažnih linij, delajo odlicno ne glede na to, kako pogosto se izvaja gibanje. IGLIDUR vrtljiva miza – velike, vecje, neskoncno ... Najmanjša standardna vrtljiva drsna miza ima notranji premer 20 mm in najvecja 300 mm. Obstaja še pet drugih velikosti, ki so ne­kje vmes. Razvojni inženirji so zdaj razvili prilagodljiv univerzalen drsni element, s katerim je mogoce oblikovati vrtljivo drsno mizo v razlicnih velikostih: s sestavljanjem prilagodljivih univerzalnih drsnih elementov iglidur®J, lahko po želji oblikujemo vrtljive drsne mize z notranjim premerom 500 mm pa do skoraj neskoncnega premera. Vrtljiva drsna miza s premerom enega metra, ki je obli­kovana na tej osnovi, se lahko obremeni z do desetimi tonami. S to rešitvijo igus uspešno vstopa na podrocje velikih do zelo velikih vrtljivih drsnih miz. Velike vrtljive drsne mize so uporabne zlasti na podrocju solarne tehnologije za sestavljanje enot ali gradnjo konstrukcij. Pri takih aplikacijah igus ne samo, da dobavlja posa­mezne drsne elemente, ampak ponuja tudi pomoc projektantom z informacijami o natancnih dimenzijah in tolerancah. Z njimi se sestavljena vrtljiva miza lahko takoj uporablja. »» Standardna izvedba (design 01) »» Lahka izvedba (design 02) Stojan Drobnic • HENNLICH, d. o. o. ›› »» Vrtljiva drsna miza premera enega metra, sestavljena iz univerzalnih drsnih elementov, nosi deset ton »» S sestavljanjem prilagodljivih univerzalnih drsnih elementov iglidur®J lahko po želji oblikujemo vrtljive mize z notranjim premerom 500 mm pa do skoraj neskoncne­ga premera.  »» 10 ton? Nobena težava. Skupaj mocnejša Oba vodilna proizvajalca kladiv PICARD in HALDER na­stopata na tržišcu s skupno strategijo in lastništvom. Osnovni, temeljni izdelek je bil pri obeh podjetjih kladivo. Danes je HALDER vodilna družba na trgu za zašcitna kladi­va in PICARD za tesarska kladiva. Obe podjetji sta družinski z dolgoletno tradicijo. Portfelja izdelkov obeh premium blagovnih znamk se dopolnjujeta na idealni nacin. Skupaj podjetji PICARD in HALDER ponujata najobsežnejši in najkakovostnejši asortiman udarnih orodij na svetu. www.halder.si Z industrijo 4.0 podatki igrajo pomembno vlogo Kljucno vlogo pri obdelavi podatkov v industriji 4.0 igrata internet stvari. Osrcje transformacije je internet stvari, ki zagotavlja osrednjo lastnost digitalizacije, tj. povezljivost. S pomocjo senzorjev internet stvari povezuje naprave, stroje, ljudi, sisteme v eno samo, ucinkovito povezano platformo. Internet stvari povezuje, kar je bilo do sedaj nepovezano, in ustvarja nove mostove med fizicnim (stroji, naprave) ter digital­nim. Omogoca nove nacine monitoriranja in upravljanja, daje osnovo za ucinkovit sistem simulacij in napovedovanja, vse to pa se na koncu odraža v inovacijah, novih poslovnih modelih in izdel­kih, novih nacinih sodelovanja s poslovnimi partnerji in nenaza­dnje v boljšem obvladovanju stroškov. Vendar ne gre le za internet stvari. Indutrija 4.0 gre korak naprej in vkljucuje tudi racunalništvo v oblaku (cloud computing), ume­tno inteligenco (artifical inteligence – AI), navidezno resnicnost (augmented reality), omrežno varnost (cyber security), sistemsko integracijo, obdelavo masovnih podatkov (big data), in izmenjavo podatkov. Kakovostni podatki prestavljajo gorivo za industrijo 4.0 Zato so sistemi oz. podatkovne platforme zelo zmogljive in omogocajo izvedbo marsikaterega projekta, ki jih na obicajnih hrambenih tehnologijah ni mogoce izvesti. Takšni sistemi obicajno vsebujejo tudi tehnologije za obdelavo pretocnih podatkov in teh­nologije NoSQL, ki v primerjavi s tradicionalnimi orodji prinašajo vecje zmogljivosti in prakticno neomejeno razširljivost. Poleg ve­likih kolicin podatkov jih zaznamuje tudi drugacen tip zajemov in obdelav (znani 3Vji big data sistemov - volume, velocity, variety). Ravno zaradi zmogljivosti teh sistemov, opažamo trend, da podjetja takšne platforme uporabljajo tudi kot trajno hrambo podatkov za raznovrstne aplikacije kot so kontejnerske aplikacije (npr. Dockerji), odlagališce za varnostne kopije ali pa jih izrabljajo kot povezovalni clan med razlicnimi oblacnimi ponudniki. S poslovnega vidika imajo takšna okolja pozitivne vplive, kot so - znižanje stroškov in razbremenitev specializiranih sistemov podatkovnih skladišc krajšanja casovnega intervala podatkovnih obdelav in pa uvajanja novih priložnosti, ki jih npr. prinašajo aplikacije v realnem casu (npr. spremljanje kakovosti izdelkov zaznavanje okvar v proizvodnji, poenoteno spremljanje delovanja celotne infrastrukture, itd.). Kako obdelava masovnih podatkov za industrijo 4.0 deluje v praksi? Pred uvedbo novih analiticnih tehnologij v proizvodnjo je vseka­kor najbolj pomembno vedeti, kaj je izziv ali cilj tega uvajanja oz. katere težave želimo s tem rešiti. »Najprej ugotovi problem, potem šele izberi tehnologijo za rešitev problema,« poudarja Matej Ugrin, svetovalec za podrocje upravljanja podatkov v slovenskem podjetju CRMT, ki se med drugim ukvarja z integracijo podatkov, podat­kovnim skladišcenjem, obdelavo masovnih podatkov in napredno analitiko in sistemov za razširljivo hrambo podatkov. »Drugace je tehnologija sama sebi namen in nima kaj dosti smisla,« še dodaja Matej. Primer 1: remont v proizvodnji Remont v proizvodnji je nujen, a hkrati stroškovno potraten proces, saj takrat proizvodnje linije delno ali v celoti stojijo. V proizvodnji, ki je opremljena kot »pametna tovarna«, si podjetja lahko pomagajo z ucinkovitimi tehnološkimi rešitvami. »Z njimi lahko zelo enostavno napovemo, na osnovi podatkov iz proizvo­dnje, kdaj je najbolj smiselno narediti vzdrževanje strojev. Napo­ved se lahko opravi tako za posamezni stroj kot za celo tovarno in na ta nacin lahko podjetje optimizira procese v proizvodnji in s tem minimizira vpliv vzdrževanja na proizvodni proces«, pravi Matej Ugrin. Primer 2: zmanjšanje izmeta v avtomobilski industriji V avtomobilski industriji je obicajno za približno 10 odstotkov izmeta. Strogi standardi v tej industriji dovoljujejo najvec 25 napak na milijon kosov, zato mora biti izhodna kontrola zelo natancna. Razlog za tako nizko toleranco je strah pred odpoklicem. Ce se v tak avto vgradi neustrezni del in ce se napaka odkrije v dolocenem odstotku proizvodnje, ki vpliva na varnost v prometu, lahko regu­lator zahteva odpoklic vseh avtomobilov, kar seveda za proizvajalca avtomobilov predstavlja resnicno ogromen strošek. Najvec izmeta je pri plasticnih delih, tega izmeta pa se ne da reciklirati, saj je plastika razlicne barve. Zato ima podjetje z izme­tom dvojni strošek – poleg stroška materiala še strošek odvoza ter reciklaže. »Logicna želja je seveda zmanjšati obseg izmeta,« poja­snjuje Ugrin. »V CRMT skupaj s slovenskim dobaviteljem delov za avtomobilsko industrijo želimo narediti preskok z zgolj vzorcnega merjenja na spremljanje cisto vsakega posameznega kosa, ki ga na­redijo v proizvodnji. Poleg tega želimo vzpostaviti sistem merjenja kljucnih parametrov, s katerim bomo spremljali temperaturo in vlago v proizvodnih prostorih, temperaturo granulata, temperaturo brizgalnih šob. Naš cilj je ugotoviti, kako ti dejavniki vplivajo na kakovost izdelka in kako jih prilagoditi tako, da bo izmeta cim manj.« Primer 3: spremljanje podatkov vožnje motociklov Uvajanje novih tehnologij masovnih podatkov je lahko komple­ksno zato se je takšnih projektov potrebno lotiti pragmaticno in jih postopoma nadgrajevati glede na postavljene cilje. V enemu izmed projektov iz podrocja IOT, kjer spremljamo podatke o vožnjah motociklov, smo tako na primer na zacetku izbrali le tiste tehnolo­gije, ki so v danem trenutku bile res nujno potrebne. V naslednjih korakih nas poleg ostalih funkcionalnosti tako še caka uvajanje komponent za zajem podatkov v realnem casu in nadgradnja analiticnega okolja s katerim bomo lahko obdelovali vecje kolicine podatkov in gradili naprednejše prediktivne modele. Na kaj moramo biti pazljivi pri vzpostavitvi ucinkovite analitike za industrijo 4.0? a. Izhajamo iz izzivov, ki jih imamo, in šele nato preidimo na analizo podatkov ter izbiro tehnologij. b. Seznanimo se z IT okoljem in težavo povezano s hranjenjem ter procesiranjem teh podatkov. Tekom postopka je priporo­cljivo identificirati razlicne primere uporabe za katere menimo, da pozitivno vplivajo na zmanjšanje stroškov ali pa omogocajo izgradnjo novih projektov, ki jih z obstojecimi tehnologijami v podjetju ni mogoce izvesti. c. Dobro razišcimo rešitve, ki jih ponuja tržišce. Podrocje hrambe in analiticnih tehnologij (sistemi big data, analiticne baze in podobno) se zelo hitro razvija in je hkrati zelo fra­gmentiran. To pomeni, da imamo na voljo vec razlicnih rešitev za razlicne tipe podatkov, ki jih je treba analizirati – podatki v realnem casu, podatki z razlicnimi zamiki in podobno. V bi­stvu ima lahko vsak problem lahko svoj nacin obdelave. Zaradi povedanega je nujno upoštevati obstojece IT okolje in možnost povezovanja med obstojecimi sistemi. Na ta nacin se izogne­mo ustvarjenju locenih podatkovnih enot, ki lahko vodijo do dveh tipov težav – stroškovni in podatkovni, ko je analiticni sistem že vzpostavljena. Kažeta se v tem, da iz sistema dobimo nekakovostne podatke, se soocamo z visokimi stroški zaradi kompleksne implementacije vmesnikov in zahtevne admini­stracije sistema» še dodaja Ugrin. d. Celoten proces je priporocljivo zakljuciti s strategijo uvedbe, dolocitvijo prioritet in pilotskim projektom. »Vzamemo si cas in bodimo pripravljeni na vec iteracij, ker procesi uvajanja analiticna okolja so zelo zahtevani in kompleksen. V naspro­tnem primeru se lahko soocamo z nizko dodano vrednostjo investicije« še dodaja Ugrin iz podjetja CRMT. Cenovno dostopen nacin za povezavo signalov s krmilnim sistemom Instalacijska rešitev MASI, ki je Murrelektro­nikov AS-Interface sistem, omogoca enostavno in poceni integracijo IO signalov v sisteme višje stopnje nadzora. MASI podpira izjemno fleksi­bilne koncepte inštalacij v nadzornih omarah in na terenu, ne da bi se morali pri tem držati togih topologij. Murrelektronik predstavlja novo in posebej kompaktno generacijo modulov MASI20 za vgradnjo v nadzorne omarice, ki jih odlikuje­ta inovativen nov dizajn in ugodna cena. Tako Rotacijsko prijemalni modul EHMD Najbolj kompakten rotacijsko prijemalni modul v svojem razredu je idealen za delo z majhnimi predmeti. Še posebej je primeren za avtomatizacijo v laboratorijih. Z-modul se enostavno, brez preurejanja, prilagodi vzponu razlicnih navojev pokrovov. Modul EHMD je mogoce pri pogonu enostavno integrirati s krmilnikom motorja CMMO. Modul EHMD je primeren za številna opravila pri diagnostiki, in-vitro, analizi celic ali raziskavah genomov, preizkušanju kako­vosti v biotehnologiji in farmaciji, vedno je zanesljiv. Prav tako je uporaben pri pripravi vzorcev za analize, nalaganju vzorcev v centrifuge, pri prijemanju, rotaciji in namešcanju pladnjev z mikro vzorci ter pri odpiranju in zapiranju razlicnih velikosti steklenick z vzorci. V povezavi s 3D.portalnim manipulatorjem je mogoce realizirati preizkuševališca s kamerami, rotacijo vzorcev pred citalnikom barkode ali tiskalnikom. Primeren je tudi za montažo majhnih izdelkov v elektroindustriji, živilski industriji in industri­ji pijac. Rotacijski prijemalni modul EHMD ima lahko elektricno ali pnevmaticno prijemalo, v obeh izvedbah je rotacijski pogon elektricen in zasuk je neomejen (Slika 1). Prijemalni modul odlikuje široka paleta dodatne opreme. Ta vkljucuje na primer pritrdilni adapter, ki omogoca prilagajanje razlicnemu vzponu navoja pri odpiranju in zapiranju steklenick, tako da ni potrebno gibanje manipulatorja v osi Z (Slika 2). To poenostavi prilagajanje razlicnim pokrovom in navojem. Tehniški podatki Rotacija – elektricni pogon z enkoderjem: • Maksimalni vrtilni moment je 0,3 Nm, kar zadostuje za odpi­ranje steklenick z vsebnostjo 15 ml • Natancnost 0,2o • Vrtilna hitrost: 150 o/min, pri nižjih momentih do 240 o/min Prijemanje, elektricno ali pnevmaticno: • Gib [mm]: 2 x 5 • Hitrost [mm/s]: 6 • Maksimalna prijemalna sila [N]: 35 • Cas odpiranja: 0,4 s pri gibu 2 x 2 mm • Elektricno prijemalo: Pozicioniranje ali krmiljenje sile, samo­zapora pri izgubi napajanja, masa 681 g • Pnevmaticno prijemanje: Krmiljenje sile s prilagajanjem delov­nega tlaka, z utorom T za približevalni senzor, masa 577 g • Temperatura [şC]: 0 do 40 • Razred zašcite: IP 20 Vir • FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar »» Slika 1: Rotacijsko prijemalni modul EHMD z a – elektricnim in b – pnevma­ticnim prijemalom. »» Slika 2: Zgradba modula Ljudje v pametni tovarni: mocni kot posamezniki, nepremagljivi kot ekipa Kakšna je vloga ljudi v digitalnih tovarnah? To je glede na VDMA Robotics + Automation pomembno vprašanje. V priho­dnosti se bo interakcija med ljudmi in stroji povecala, s cimer bi lahko dosegli popolnoma novo raven ucinkovitosti. Cloveška spretnost v kombinaciji s sistemi digitalne pomoci bo pri rocnem procesu montaže prvic omogocila zahtevano kakovost nicelnih napak. Tehnologija bo pritrjena na telo v obliki komuni­kacijskih zapestnic ali ocal obogatene resnicnosti. Ljudje in stroji bodo komunicirali intuitivno. Delovna mesta bodo postala bolj ergonomicna in privlacnejša, kot so bila kadarkoli prej, vkljucno s tistimi v vašem podjetju. Primer digitalne pomoci so pametne delovne rokavice podjetja ProGlove. Njihov integriran citalnik crtne kode je bil posebej zasnovan za zahteve proizvodnje in logistike. Sistem pomoci ''Schlauer Klaus'' (pametni Klaus oziroma Smart Klaus) podjetja Optimum datamanagement Gmbh uporablja digitalno vodenje in strojni vid za doseganje nicelnih napak in zagotavlja povecanje produktivnosti za 20 odstotkov. Podjetje Kinemic predstavlja zapestnico, ki se lahko uporablja za nadzor aplikacij in procesov preko kretenj, medtem ko podpor­ni sistem namesto stola (Chairless Chair Exoskeleton System) podjetja Noonee zagotavlja mobilni sedež. Sistem za pomoc pri montaži Active Assist podjetja Bosch Rexroth izboljša zanesljivost postopkov, mobilna ucna platforma MLS s strani fundacije za mla­de talentirane strojne inženirje (Foundation for Young Mechanical Engineering Talent) podpira treniranje strojnih inženirjev in YuMi Robot proizvajalca ABB prikazuje, kako lahko clovek in stroj delata dobesedno z roko v roki. Podjetje Transition Technologies podpira delavce z razširjeno resnicnostjo, Ijsfontein ter Wegesrand pa uporabljata gamifikacijo, da razložita uporabo tehnologije. [ Pripravil: Mihael Debevec ] rua.vdma.org Digitalni prototip dodaja vrednost inženiringu v podjetju Digitalni prototip, ustvarjen z industrialPhysics, podpira inženiring od zacetka do konca. Na primer pri optimizaciji kon­strukcije, PLC-programiranju in realizaciji vizualizacije pretoka materiala v realnem casu s tehnologijo VR/AR. V primerjavi s tradicionalnim in široko uveljavljenim modelom digitalnega dvojcka (Digital Twin) se industrialPhysics uporablja v celo­tnem procesu razvoja stroja, ki upošteva celovit pogled virtual­nega modela – od CAD-podatkov do popravil sistema. Digitalni dvojcek je digitalni prototip dejanskih sistemov, izdelkov, objektov in procesov in vsi vkljuceni so seznanjeni s tem pristopom. Zaradi nenehno narašcajocega povezovanja v mrežo je naslednji logicni korak nadaljnja navzkrižna povezava digitalnega in resnicnega sveta. V celotnem inženirskem procesu se lahko digi­talne kopije preizkušajo, spremenijo in optimizirajo po željah. Tako je to odlicno orodje za odkrivanje in odpravljanje napak v zelo zgodnji fazi. Nov pristop podjetja machineering je virtualno pod­pirati model v vseh fazah. Najprej, ko je zasnovana konstrukcija, in kasneje pri prenosu v fizicni svet, hkrati pa se nenehno izboljšujejo vsi proizvodni koraki in usklajujejo podrocja strojništva, elektro­tehnike in programiranja programske opreme. Med odvijajocimi se operacijami se lahko zaznajo in nadzirajo prilagoditve in modifika­cije. Skupaj z industrialPhysics machineering ponuja programsko opremo za izdelavo podatkovnega modela, ki dodaja vrednost celotnemu ciklu izdelka in življenjskemu ciklu izdelka. Lahko se iz­racunajo tudi procesi rekonstrukcije in optimizira pretok izdelkov v celotnem življenjskem ciklu stroja, še preden je stroj zgrajen. Simulacija zagotavlja vecjo dodano vrednost S podporo globalnih procesov z dodano vrednostjo ta 3D-simu­lacijska programska oprema na osnovi fizicnega okolja z zmoglji­vostjo v realnem casu doda vrednost vsem inženirskim procesom. Virtualna protipostavka je vedno na voljo v realnem casu: za ucinkovito fazo nacrtovanja, za enostavno virtualno komisionira­nje, za kratke case vzdrževanja in nemotene postopke delovanja. Prednosti industrialPhysics so ocitne na podrocjih vzdrževanja, napovedi vzdrževanja, dokumentacije okvar vkljucno z navodili, daljinsko vzdrževanje z vizualizacijo stanja, priprave dela na stroju, funkcije Look Ahead, izracune kolizij, vizualizacija stroja z obo­gateno realnostjo in možnost razvijanja novih poslovnih modelov za poprodajo in storitve. industrialPhysics omogoca generacijo di­gitalnih prototipov neposredno iz CAD-podatkov in vizualizacijo materialnega toka ter kinematike stroja. Nadalje industrialPhysics pomaga pri lažjih zacetkih v svetu simulacije in njeno ucinkovito upravljanje. Na primer locena inženirska orodja, kot so CAD-po­datki, PLC in robot, je s simulacijo zlahka povezati. Za machineering sta kljucna varnost in gostovanje podatkov. Medsebojno povezovanje digitalnih prototipov od samega zacetka do konca inženirskih procesov predstavlja strategijo, ki jo je treba izvajati v celotnem podjetju. Druga prednost virtualnega mo­dela je, da popolnoma ustreza posameznim zahtevam. Da bi to zagotovili, machineering ponuja kontrolne sezname in pomoc pri odlocitvah, da se lahko bolje doloci dodano vrednost digitalnih prototipov. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.machineering.de „HILMA Process Control“: intuitivna aplikacija za senzorske vpenjalne elemente Senzorski strojni primež za visoko procesno zanesljivost in nadzor proizvodnje v realnem casu Za zanesljivo vpenjanje obdelovancev na obdelovalne stroje in nadzor proizvodnje v realnem casu je skupina ROEMHELD razvila strojni primež HPC opremljen z inteligentno senzoriko. Intuitivno ga lahko upravljamo preko pripadajoce aplikacije. Pred kratkim koncan prototip je bil predstavljen na sejmu AMB. Po leta 2017 predstavljenem zasucnem vpenjalu s senzoriko je strojni primež HPC drugi vpenjalni element podjetja ROEMHELD z vgrajeno senzoriko. Skupina sledi cilj razviti vpenjalne elemente v skladu z direktivo Industrije 4.0, ki bo izboljšala kakovost tako pri vpenjanju obdelovancev kot tudi orodij. Inovacija pomeni nadgradnjo funkcij zanesljivega strojnega primeža HILMA NC 125; elektronika zajema vpenjalno silo v realnem casu. Izenacuje jo na prednastavljeni vrednosti nastavne in mejne vrednosti na vpenjalnem elementu. Rezultate prenaša brezžicno na stacionaren ali mobilni sprejemnik, na katerem je instalirana ustrezna aplikacija „HILMA Process Control“. Ko se bliža vrednost vpenjalne sile mejnemu obmocju, se pokaže opozorilo. Dodatno se lahko podatki posredujejo na krmilno enoto stroja, za avtomatizacijo obdelovalnega procesa. Za posre­dovanje podatkov v aplikacijo se uporablja zraven brezžicnega prenosa tudi vmesnik OPC-UA. Ta ustreza standardu Industrije 4.0 in omogoca direktno podatkovno komunikacijo z ustreznim strojem. Enostavna vizualizacija Sistem meri s taktom pol sekunde in zaznava spremembe vpe­njalne sile že od 50 N. Aktualne vrednosti se brezžicno prenesejo na aplikacijo, kjer so berljive in protokolirane. Zraven tega se lahko preko opticnega semafornega sistema nadzorujejo v aplikaciji. Zelena barva predstavlja optimalno obdelavo. Takoj ko izmerjena vpenjalna sila doseže nastavljeno mejo minimum ali maksimum, semafor zasveti rumeno in posluževalec lahko posreduje. Ce so mejne vrednosti prekoracene, zasveti semafor rdece. Za take pri­mere lahko dolocimo avtomatski izklop stroja. Prikaz do štirih HPC-strojnih primežev Posluževalec si sam enostavno preko aplikacije doloci, pri kateri vpenjalni sili ga sistem opozarja. Z aplikacijo lahko pri aktualni verziji istocasno krmilimo do štiri vpenjalne elemente, za katere lahko loceno individualno nastavlja vrednosti. V pregledni posluževalni maski posluževalec doloci tako optimalno vrednost za obdelavo izdelka kot tudi maksimalno in minimalno nazivno vrednost. Zraven tega nastavi tudi, na kateri približevalni vrednosti obeh mejnih vrednosti se sproži opozorilo. Zraven tega lahko strojni primež s pomocjo aplikacije enostavno kalibrira. Za varovanje elementov pred predcasno obrabo ima posluževalec pregled nad dejansko vpenjalno silo. Preko števca spremembe obremenitve ima stranka nadzor glede intervala vzdrževanja. Številne možnosti uporabe – tudi popolna avtomatizacija Nadzorni sistem HPC je sestavljen iz vezja na vpenjalnem elementu in baterije, kar je z ohišjem zašciteno pred odrezki in hla­dilnim sredstvom in ustreza varnostnim zahtevam IP67. Deluje v baterijski izvedbi in z neprekinjenim napajanjem in bo v prihodnje ponujeno kot opcija za mehansko hidravlicne in ciste hidravlicne verzije strojnega primeža HILMA NC 125. S hidravlicno poganja­nim strojnim primežem je možen tudi popolnoma avtomatiziran pogon. Naslednji planirani projekti s senzoriko Strojni primež HPC je kot receno drugi vpenjalni element z inte­ligentno senzoriko iz hiše ROEMHELD. Na zadnjem sejmu AMB v Stuttgartu je skupina predstavila senzoricno zasucno vpenjalo, ki je naletelo pri obcinstvu na velik odziv. To vpenjalo na primer obvla­duje vpenjalni pritisk, temperaturo in rezne sile na obdelovancu. Sledili bodo nadaljnji projekti bazirani na senzoriki. Tukaj je podjetje HILMA senzorni sistem oblikovalo tako, da ga lahko v enaki obliki uporabijo na naslednjih vpenjalnih elementih. Razen tega lahko aplikacijo hitro razširijo za istocasen nadzor razlicnih tipov vpenjalnega sistema. www.halder.si Prevod in priredba: Halder, d. o. o. • Miklavška cesta 50, SI-2311 Hoce • tel. +386 2 61 82 646 • faks +386 2 61 82 656 • www.halder.si ›› »» Video prikaz delovanja strojnega primeža (HILMA - HPC) »» Video prikaz delovanja aplikacije za nadzor senzoricnih vpenjalnih elementov »» S strojnim primežem HPC podjetja ROEMHELD lahko vpenjalno silo senzorsko nadziramo v realnem casu. (Slika: ROEMHELD). Hitra, udobna in varna zamenjava težkih form in orodij Višinsko nastavljivi in gnani vozicki, širok izbor valjcnih in kroglicnih letev s produkcijskim konfiguratorjem www.halder.si Cenovno ugodno prijemalo za majhne komponente Pri proizvodnji majhnih delov je pogosto ogromen pritisk glede proizvodne cene. Zato je treba to upoštevati v sistem­skem inženiringu, še posebej zaradi dejstva, da se veliko proizvodnih sistemov uporablja le zacasno. Da bi razširili možnosti za oblikovalce v portfelju prijemal SCHUNK, je vodilni proizvajalec prijemalnih sistemov in vpenjalne tehnologije razširil svojo paleto prijemal za majhne komponente s cenovno ugodnim osnovnim prijemalom za preproste aplikacije. Pnevmatsko nadzorovano prijemalo SC­HUNK MPC ponuja ugodno razmerje med ceno in zmoglji­vostmi, hkrati pa zagotavlja odlicno zmogljivost in privlacnost glede velikosti in pokriva široko paleto aplikacij v avtomatiza­ciji strege in avtomatizaciji pri predelavi plastike. Hitro dobavljivo osnovno prijemalo SCHUNK-ove kakovosti je na voljo v šestih velikostih prijemalnih sil med 16 N in 270 N ter maksimalnimi prijemalnimi širinami med 2,5 mm in 15 mm. Najmanjša velikost prijemala ima maso le 50 g in omogo­ca strego komponent, ki tehtajo do 80 g. Zgornja meja delov, ki se prenašajo, pa je 1,3 kg. Tocnost ponovitve znaša 0,02 mm. Kljub ugodni ceni prijemal je garancija 12 mesecev ali 7 mi­lijonov ciklov. Prijemalo je mogoce dograditi z novo razvitim SCHUNK-ovim magnetnim stikalom J02 s prav tako ugodno ceno, kar pomeni, da so možne rešitve dobavljive iz enega vira. Pri aplikacijah z višjimi zahtevami, ko gre za case ciklov, natancnost in življenjsko dobo, SCHUNK priporoca preizku­šeno univerzalno prijemalo SCHUNK MPG-plus za majhne komponente ali mehatronsko prijemalo SCHUNK EGP. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.schunk.com »» Enostaven transport težkih orodij: To je možno z vozickom RW za orodja do 500 kg (l.) ali 1.000 kg (M.) in dvižnim vozickom RWA (R.) za bremena do 1.600 kg (Slika: ROEMHELD). »» Cenovno ugodno prijemalo SCHUNK MPC za majhne komponente je primerno za preproste aplikacije v okoljih z majhno kontaminacijo. Nalož­ba v prijemalo se hitro povrne, zlasti pri aplikacijah, ki so obcutljive glede stroškov in imajo predvidene kratke case delovanja sistema. »» Nosilne konzole s podpornimi nogami in pogonom so namenjene breme­nom do 32 t (Slika: ROEMHELD). »» Valjcne letve (R.) in kroglicne letve (l.) se integrirajo v utore mize stroja. V kombinaciji z ustreznimi nosilnimi konzolami lahko težka orodja enostavno potisnemo in pozicioniramo na mizo stroja (Slika: ROEMHELD). Nov ABB-jev industrijski robot IRB 1100 Nov ABB-jev industrijski robot IRB 1100 je namenjen hitrim aplikacijam sestave, testiranja, strege strojem, vijacenja in zlaganja v farmacevtski in elektronski industriji, kjer je potrebno hitro izvajati zahtevne naloge v izredno kratkih ciklih, hkrati pa zagotavljati ustrezno kakovost procesa. IRB 1100 je 10% manjši, 20% lažji ter do 35 % hitrejši od prejšnje generacije in je prvi ABB-jev robot zgrajen na novi platformi, ki omogoca vecje število robotskih variant glede nosilnosti in dosega. S tem so lahko robotske rešitve povsem prilagojene posameznemu kupcu in aplikaciji. Robot ima nosilnost 4 kg, na voljo pa je v dveh razlicicah in sicer z 475 mm in 580 mm dosegom. Robot je krmiljen z novim OmniCore™ krmilnikom, ki z naprednimi funkcijami omogoca izjemne dinamicne lastnosti robota. V prihodnosti bo na voljo tudi cleanroom opcija. Skupina ABB je eno od vodilnih pionirskih tehnoloških podjetij na podrocju produktov za elektrifikacijo, robotiko in pogone, in­dustrijske avtomatizacije in elektro omrežij. Svoje rešitve nudi kup­cem po celem svetu na podrocju energetike, industrije, prometa in infrastrukture. Globalno skupina deluje v približno 100 državah in zaposluje okoli 147.000 ljudi. www.abb.com/robotics Multiprotokol I/O moduli za povezovanje proizvodnih linij ›› I/O moduli za ucinkovit nadzor celotne linije! I/O moduli Turck TBEN-L vas bodo prepricali s svojo multipro­tokolarno podporo, saj boste z njihovo pomocjo komunikacijo vzpostavili v EtherNet/IP, Modbus TCP in“ Profinet omrežju. I/O module lahko uporabite tudi kot protokolne pretvornike ter tako povežete in vzpostavite komunikacijo med linijami z razlicnimi komunikacijskimi standardi. Moduli pa vam ponujajo tudi dvo­smerni pretok podatkov, s cimer boste lažje zagotovili komunicira­nje med master krmilniki. Tako boste enostavno zajemali podatke s celotne linije ter ucinkovito vodili celoten proces. Robustni I/O moduli s stopnjo zašcite IP67 Turck vam model I/O modulov TBEN ponuja v robustni razlicici, ki vam bo omogocila uporabo v najtežjih okoljih. I/O moduli imajo dodatno okrepljeno ohišje iz steklenih vlaken, odporno pred vibracijami in udarci. Elektronika v modulu je povsem zalita, zaradi cesar dosega stopnjo zašcite IP67. Zaradi visoke stopnje zašcite boste I/O module lahko integrirali neposredno na proizvodni liniji. Višja temperaturna odpornost jim omogoca, da jih boste lahko uporabili v aplikacijah, kjer se temperatura giblje med -40 in +70 °C. Take temperature vecini I/O modulov drugih proizvajalcev povzrocajo probleme. I/O moduli z razširljivimi funkcionalnostmi Modulom lahko dodate tudi razlicne logicne funkcije ter jih v linijo integrirate kot samostojne podrocne logicne krmilnike (Field Logic Controller) oziroma FLC-je. Med logicne funkcije, ki jih moduli omogocajo, sodijo aritmeticne, casovne in števne funkcije ter funkcije binarnega preklopa. Moduli TBEN-L vam ponujajo tudi podporo za spletno programsko okolje ARGEE, s katerim lahko oddaljeno pišete, zaganjate, simulirate, testirate in nadzirate programsko kodo modulov. Lastnosti, ki vas bodo navdušile • Kvalitetno ohišje – odporno pred vibracijami in deformacijami • Visoka stopnja zašcite: IP65/IP67/IP69K • Širok razpon temperature delovanja: od -40 do +70 °C • Ethernet multiprotokolarna podpora: TCP, EtherNet/IP in PROFINET • Podpora za spletno programsko okolje ARGEE • Možnost uporabe kot samostojni podrocni logicni krmilnik (FLC) • Enostavna montaža in konfiguracija • Objavljanje podatkov na spletnem strežniku za dodatno dia­gnostiko • Avtomatska prepoznava komunikacijskega protokola ob zagonu • Podprte protokolarne funkcije: PROFINET: Fast Start-Up (FSU), EtherNet/IP: QuickConnect (QC), PROFINET: Media Redundancy (MRP) EtherNet/IP: Device Level Ring (DLR) • Vsi izhodi preklapljajo do 2 A (tudi univerzalni I/O-ji) • Izboljšan ozemljitveni koncept (podporna vodila in I/O del modula sta locena) Ostale prednosti, ki vam jih ponujajo I/O moduli: Zmanjšajte stroške izdelave strojev Privarcujte pri stroških shranjevanja, zmanjšajte cas implementa­cije in skrajšajte case zagona. Prihranili pa boste tudi zaradi poeno­tenega priklopa naprav na I/O modul, ki temelji na standardnem 3-pinskem kablu Izboljšajte ucinkovitost procesov I/O moduli vam bodo omogocili, da boste lahko v vsakem trenutku konfigurirali vaš stroj. Med spremembami procesa stroja boste lahko zamenjali naprave, ki so priklopljene na modul, tudi med delovanjem stroja. Tako bo vaša proizvodna linija postala veli­ko bolj prilagodljiva. Povecajte dosegljivost strojev S pomocjo I/O modula boste ves cas vedeli, kakšno je stanje stroja. Ponudil vam bo tudi diagnosticne podatke o napakah. Tako boste lažje izvajali preventivno vzdrževanje in pravocasno imple­mentirali ustrezne ukrepe. www.tipteh.si ›› Podjetje Hexagon Manufacturing Intelligence lansiralo skupino koordinatnih merilnih strojev s fokusom na produktivnost uporabnikov Hexagon Manufacturing Intelligence je naznanil najnovejšo razlicico koordinatnih merilnih strojev GLOBAL S, ki so prilagodljivi za specificne potrebe kontrole in spreminjajoce proizvodne usmeritve. Nova platforma koordinatnega merilnega stroja vsebuje štiri zmogljivostne aplikacije, ki so usmerjene na povecanje produktivnosti uporabnikov: Throughput, Precision, Multi­-Purpose in Shop-Floor. Izdelan na osnovi koncepta izboljšane produktivnosti (EPS – Enhanced Productivity Series) razvitega v Hexagon Manufacturing Intelligence, GLOBAL S uporablja pametne tehnologije in konfiguracijo tipal, ki omogocajo avtomati­zirano izdelavo, izvedbo in analizo merilnih protokolov. Koncept EPS omogoca uporabni­ku izbiro ustrezne programske opreme in me­rilne glave prilagojene za doloceno aplikacijo. Poleg tega na stroju omogoca uporabo siste­ma zmanjšanja vibracij Compass, kar izboljša ucinkovitost skeniranja izdelkov. Aplikacija PULSE nadzoruje pogoje okolice, v kateri se uporablja merilni stroj ter v primeru odstopanja obvesti operaterja. Svetlobni signali na stroju operaterju vizualizirajo dogajanje med meritvami. Zmogljivosti stroja GLOBAL S so zajete v sodobnem dizajnu mednarodno priznanega oblikovalnega podjetja Pinifarina. Pri velikoserijski proizvodnji GLOBAL S izkorišca prednosti apli­kacije Throughput, ki skrajša cas merilnega cikla in tako omogoca vecjo produktivnost. Aplikacija Precision zagotovi uporabnikom zanesljive meritve v primeru izdelkov kompleksnih oblik z ozkimi tolerancami. Multi-Purpose je fleksibilna rešitev za proizvajalce raznolikih izdelkov iz razlicnih materialov ter z razlicnimi površin­skimi karakteristikami. Cetrta aplikacija Shop-floor je namenjena uporabnikom, ki želijo koordinatni merilni stroj GLOBAL S inte­grirati v proizvodnjo, kar ponuja možnost optimizacije proizvo­dnega procesa. Aplikacija podpira popolnoma avtomatizirano izva­janje meritev v proizvodnji. Poleg tega so koordinatni merilni stroji GLOBAL S na razpolago v treh razlicicah: Green, Blue in Crome, kar je prilagojeno aplikacijam po cenovnih razredih. “Dandanes se proizvajalci soocajo s svojimi edinstvenimi in stal­no razvijajocimi se proizvodnimi izzivi od vecanja produktivnosti do zahtev po visokokakovostni izdelavi. Novi koordinatni merilni stroji GLOBAL S ponujajo namenske rešitve s ciljem vecanja pro­duktivnosti posameznih uporabnikov in se stalno prilagaja novim izzivom na podrocju meritev in kontrole prihodnosti. Prav tako omogoca fleksibilnost pri spreminjajocih se aplikacijah ter obenem daje uporabnikom možnost uporabe pridobljenih informacij v celotnem proizvodnem procesu,” razlaga Ingo Lindner, direktor globalnega razvoja na podrocju mostovnih koordinatnih merilnih strojev pri Hexagon Manufacturing Intelligence. Koordinatni merilni stroj GLOBAL S je opremljen s programsko opremo PC-DMIS ali QUINDOS, odvisno od izbire zmogljivostne aplikacije. Druge opcije vkljucujejo programsko opremo Q-DAS za statisticno analizo procesov (SPC) in sistem obvladovanja podat­kov in resursov HxGN SMART Quality. www.hexagon.com »» Koordinatni merilni stroj GLOBAL S ponuja štiri zmogljivostne aplikacije: Throughput, Precision, Multi-Purpose in Shop-Floor Sejem AMB 2018 je predstavil proizvajalcem uspešnih industrijskih panog obdelavo z vseh zornih kotov Predstava za industrijo s prihodnostjo ›› Posel je v polnem razcvetu in posledicno rastejo pricakovanja kupcev, obenem pa se kadrovski viri krcijo. Proizvajalci se morajo s temi izzivi soociti cim prej. Mednarodni sejem na podrocju obdelave kovin AMB, ki je potekal med 18. in 22. septembrom, je predstavil inovativne rešitve od podrocja tradicionalnega strojništva do digitalne povezljivosti za Industrijo 4.0 s posebnim poudarkom na hitro rastoci avtomobilski industriji, inženiringu ter elektro in kovinski industriji. Strojna obdelava predstavlja kljucno tehnologijo ter je obenem skupni imenovalec vrste uspešnih industrijskih panog. Kljub temu se zahteve dobaviteljev izdelkov in storitev v dolocenih primerih zelo razlikujejo. Medtem ko v avtomobilski industriji prevladu­je velikoserijska proizvodnja so na drugih podrocjih vse bolj v porastu zahteva po fleksibilni proizvodnji, kjer so dolocene serije omejene na en izdelek. Univerzalni dobavitelji, ki bi pokrivali vsa industrijska podrocja, postajajo stvar preteklosti. To so dejstva, ki se potrjujejo v podjetju Bosch Rexroth, ki je specializirano za podrocje pogonov in nadzora. Kot poudarja Hansjörg Sannwald, vodja marketinga in projektnega vodenja za CNC-sisteme, je visoka stopnja fleksibilnosti zelo pomembna, predvsem v avtomobilski industriji, kjer morajo biti tudi majhne serije proizvedene cenovno ucinkovito. Ker je povezanost strojev prvi korak k Industriji 4.0, postajajo odprti vmesniki za številne ethernet protokole v realnem casu ter za OPC UA komunikacijske protokole zelo pomembni. Glede na to v podjetju Bosch Rexroth podpirajo standardizacijo novih vmesnikov, ki temeljijo na OPC UA protokolih v okviru iniciative »Povezovanje za Industrijo 4.0«, katere pobudnik je Nemško združenje proizvajalcev obdelovalne opreme (VDW). Ta standard bo integriran v MTX CNC-sistem. Trendi v smeri avtomatiziranih obdelovalnih centrov Vsekakor avtomobilska industrija prevladuje glede na volumen proizvodnje. Dr. Markus Flik, predsednik izvršilnega odbora podjetja Chiron Group poudarja, da dve tretjini prometa njihove skupine predstavljajo kupci iz avtomobilske industrije ter dobavi­telji sestavnih delov. Poleg tega dobavljajo vertikalne in horizon­talne CNC-frezalne stroje tudi v druge branže, kot so proizvodnja izdelkov za medicino, letalska industrija, inženiring ter izdelava natancnih komponent. Splošen trend gre v smeri popolnoma avtomatiziranih obdelovalnih centrov, kot so sistemi Variocell in Variocell Uno dodaja Flik. Drugo pomembno podrocje pri Chironu je povezovalnost. Jeseni bo na razpolago programski modul znotraj SmartLine produktov, ki bo horizontalno povezal proizvodni proces ter bo omogocil, da bodo obdelovalni centri, avtomatizirani moduli in roboti centra­lizirano spremljani, analizirani in nadzorovani. Dr. Claus Eppler, vodja raziskav in razvoja pri Chironu, dodaja, da bodo na sejmu AMB obiskovalcem predstavili tudi druge komponente sistema, ki bodo uporabnikom omogocali nacrtovati vzdrževanje in popravila opreme ter tako preprecili izgube produktivnosti. Podobna situacija je v podjetju Heller Group, kjer avtomobil­ska industrija predstavlja približno 60 % poslov in obsega vse od proizvodnje avtomobilov in tovornjakov do kmetijske in grad­bene mehanizacije. Po besedah Manfreda Maierja, izvršnega in operativnega direktorja, je veliko povpraševanje po integriranih proizvodnih rešitvah za obdelavo glav in blokov motorjev, rocicnih in odmicnih gredi, zobniških prenosov ter komponent šasije. Kljub temu dobavljajo horizontalne ter 5-osne obdelovalne centre za frezanje in stružilno frezanje za aplikacije na podrocju splo­šne strojegradnje, hidravlike in pnevmatike, letalske in vesoljske industrije, energetike, naftne industrije ter za razne proizvajalce komponent po narocilu. Japonski proizvajalec Yamazaki Mazak je predstavil širok spekter obdelovalnih strojev, ki z uveljavljenimi koncepti obdelave zado­voljujejo trenutne trende, kot so raznolikost obdelovancev, majhne serije, izdelki kompleksnih oblik ter velikokrat iz težko obdelo­valnih materialov. Mazakovi vecnamenski stroji tipa Integrex in Variaxis lahko obdelajo najbolj kompleksne izdelke v le enem ali dveh vpetjih. Model Vortex z istocasnim nadzorom petih osi in visokozmogljivim obracanjem vreten je posebej razvit za aplikacije v energetskem sektorju, ki so usmerjene v prihodnost. Švicarski proizvajalec strojev Starrag, ki ima številne podružnice v Nemciji, je še posebej osredotocen na avtomobilsko industrijo, kjer potrebujejo posebne rešitve zunaj obicajnih okvirov, izposta­vi izvršni direktor dr. Marcus Otto. Starragovi produkti se lahko posebej konfigurirajo glede na potrebe in zahteve uporabnikov. Na podrocjih, kot so dobava komponent, strojegradnja, obdelava po narocilu in procesna industrija vladajo zelo razlicne situacije. Viso­ko fleksibilni obdelovalni centri Heckert imajo prednost, da lahko izvajajo vrsto razlicnih postopkov obdelave na enem stroju. Trendi se spreminjajo, ugotavlja Otto, saj orodjarji prehajajo iz vertikalnih obdelovalnih strojev na horizontalne centre, ki omogocajo boljše odstranjevanje odrezkov med procesom. Strokovnjak na podrocju izdelave obdelovalnih strojev velikih dimenzij je podjetje Schiess. Tudi na tem podrocju so kljucnega pomena avtomatizacija, preventivno vzdrževanje in zmanjševanje ustavitev proizvodnje, poudarja vodja prodaje Alain Reynvoet. Povpraševanje po strojih velikih dimenzij je vecinoma na podro­cjih, kot so energetika, transport ter letalska in vesoljka industrija. Pri Schiessu je preventivno vzdrževanje prvi korak k Industriji 4.0, kar je tudi bilo predstavljeno na sejmu AMB. Pametna vpenjala in prijemala Zahteve za proizvajalce vpenjalnih sistemov so precej univerzal­ne. Jürgen Förster, clan izvršnega odbora podjetja AMF Andreas Maier, razlaga, da sta zmanjšan volumen ter vecja raznolikost trend, ki je zelo pomemben na podrocju vpenjalnih sistemov in ga že dlje casa spremljajo, saj ima velik vpliv na vseh industrijskih podrocjih. Vpenjalni sistemi morajo biti fleksibilni, da zagotavljajo dober oprijem ter obenem ne povzrocajo dolgih nastavljalnih ca­sov, ki negativno vplivajo na produktivnost strojev. Njihove rešitve na podrocju vpenjalnih sistemov ponujajo uporabnikom hitro prilagajanje spremembam pri postopkih obdelave, dodaja Förster. Med sodobne trende pri vpenjalnih sistemih spadajo tudi posa­mezne komponente, kot je TOPlus IQ pametna vpenjalna glava proizvajalca Hainbuch. Kot razlaga Stefan Nitsche, vodja produk­tnega menedžmenta, omogoca sistem TOPlus IQ elektronsko shra­njevanje podatkov v realnem casu glede vpenjalne sile, premera vpenjanja v stotinkah milimetra natancno in dolžine surovca ter podatke posreduje v krmilnik stroja. V prihodnosti nameravajo pri Hainbuchu sistem nadgraditi tako, da bo lahko kompenziral odstopanje od okroglosti z aktuatorji, pri cemer ne bo tveganja, da bi obdelovanec poškodovali ali vpeli s premajhno silo. Pri Schunku imajo najvecjo ponudbo vpenjal in prijemal na svetu, ki zajema vec kot 11.000 standardnih komponent. Markus Kleiner, operativni direktor proizvodne lokacije v Mengnu opaža številne trende ter izpostavi, da so, kljub velikemu povpraševanju po vpenjalnih sistemih lahke izvedbe, toge rešitve zelo cenjene pri vpenjalnih sistemih »Zero-point«. Schunk je na sejmu AMB predstavil Vero-S NSE-E mini 90, njihov kompaktni vpenjalni modul s sistemom »Zero-point« z elektricnimi aktuatorji, ki lahko pozicionira in vpne obdelovance ali palete v manj kot sekundi s ponovljivostjo manj kot 0,005 mm. Splošna zahteva za vse vpe­njalne sisteme je skrajšanje casov vpenjanja, kar pripelje do vecje ucinkovitosti uporabe stroja. Po prepricanju Kleinerja cas vpenja­nja pri sodobnih konceptih strojev ne sme vplivati na izkorišcenost stroja oz. ne sme ustavljati proizvodnje. Pametni vpenjalni sistemi opremljeni z ustreznimi senzorji bodo kmalu zmožni sprotnega spremljanja sile vpetja ter v primeru vibracij bodo avtomaticno prilagodili parametre obdelave. Razlicni izzivi za izdelovalce orodij Reiner Wendt, direktor prodaje za južno Nemcijo pri proizvajal­cu preciznih Paul Horn, še ni povsem preprican, kakšen bo vpliv elektricnih vozil na proizvajalce orodij. Medtem ko imajo elek­tricna vozila manj obdelanih komponent, je slednjih pri vozilih s hibridnim pogoni bistveno vec. Skupen trend na vseh industrijskih podrocjih so materiali, ki so vedno bolj težavni za obdelavo, višajo se zahteve glede kvalitete obdelane površine, tolerance so cedalje ožje, medtem ko se izdelki manjšajo. Vse to vodi k popolnoma novim inovativnim rešitvam, kot so hlajenje s curkom napeljanim skozi odrezovalna orodja ter novi pristopi za obdelavo materialov z visoko temperaturno odpornostjo, kar je bilo predstavljeno na sejmu AMB. Podjetje Mapal je mocno prisotno v avtomobilski industriji. Andreas Enzenbach, podpredsednik marketinga in produktnega menedžmenta vidi v prihodnosti vecje potrebe po digitalizaciji ter aktivnostih s ciljem nicelnega ogljicnega odtisa. V avtomobilski industriji se to odraža v razvoju hibridnih in elektricnih vozil, kar predstavlja nove izzive. Zgovoren primer je obdelava ohišij za elektricne motorje, kjer je zaradi visokih hitrosti odrezovanja zelo pomembna visoka natancnost. Enzenbach meni, da so v podjetju Mapal pripravljeni na nove izzive z obsežnim naborom orodij in rešitev, še posebej na podrocju obdelave globokih lukenj velikih premerov, kar je bilo med drugimi rešitvami predstavljeno na sejmu AMB. »» »Zajem in obdelava podatkov iz stroja in procesa preko sprotnega spremljanja je kljucnega pomena pri izboljšanju izko­rišcenosti strojev.« Hansjörg Sannwald, Hansjörg Sannwald, vodja marketinga in projektnega vodenja za CNC-sisteme, Bosch Rexroth | Vir: Bosch Rexroth »» Popolna rešitev za obdeloval­ne stroje: kompaktna hidravlic­na enota CytroPac proizvajalca Bosch Rexroth je opremljena s pogonom z variabilno hitrostjo Sytronix in omogoca preventiv­no spremljanje pogojev delova­nja v duhu konceptov Industrije 4.0. | Vir: Bosch Rexroth »» »Vse vec naših strank se odloca za popolnoma avtomatizirane obdelo­valne centre.« Dr. Markus Flik, predsednik izvršilnega odbora, Chiron Group. | Vir: Chiron »» Vizualizacija statusa strojev in napredka proizvodnega procesa za celoten strojni park: S Chironovo aplikacijo Dataline lahko uporabnik ukrepa na posa­meznem stroju. | Vir: Chiron »» Avtomatizacija na manj kot enem kvadratnem metru: Chironov stroj Vari­ocell Uno je kompaktna enota, ki zajema robota za podajanje obdelovancev ter zalogovnik obdelovancev. Omogoca socasno zalaganje ter odstranjevanje obdelovancev med obdelavo. | Vir: Chiron »» Kljucni partner za obdelovalne stroje: Heller velja za vodilnega proizvajalca 5-osnih obdelovalnih centrov za frezanje in stružilno frezanje. | Vir: Heller »» »Obiskovalcem sejma AMB smo predstavili komponente sistemov, ki bodo omogocale proizvodnim podjetjem planiranje vzdrževanja in popravil, kar bo zmanjšalo zastoje v proizvodnji.« Dr. Claus Eppler, vodja raziskav in razvoja, Chiron | Vir: Chiron »» »Heller4Industry je naš okvir za nove tehnologije Industrije 4.0. Osnovna konfiguracija obsega dodatne strojne funkcije ter napredne servisne opcije.« Manfred Maier, izvršni in operativni direktor, Heller Group | Vir: Heller »» »Proizvajalci obdelovalnih strojev tudi razmišljajo o kratkih življenjskih ciklih tehnologij. V ta namen aktivno pripravljamo naše stroje za nadgradnje, vkljucno s tistimi, ki že obratujejo pri naših kupcih.« Dr. Marcus Otto, Izvršni direktor, Starrag | Vir: Starrag »» Pomemben igralec v avtomobilski industriji: vse v enem – obdelovalni sistem za ohišja motorja pri proizvajalcu komercialnih vozil MAN. | Vir: Heller »» Mazak je obdelovalne stroje Vortek posebej razvil za energetski sektor, ki sodi med rastoce industrije prihodnosti: z istocasnim nadzorom petih osi in visokozmogljivim obracanjem vreten omogoca izdelavo velikih obdelovancev kompleksnih oblik. | Vir: Mazak »» Celotna obdelava V8 bloka motorja za AMG na Starragovem stroju vkljucu­je tudi koncno površinsko obdelavo cilindrov. | Vir: Starrag »» »Možnosti, ki jih prinašajo rešitve Industrije 4.0, postajajo iz dneva v dan zanimivejše. Naš prvi korak je na podrocju preventivnega vzdrževanja. Naše koncepte na tem podrocju bomo predstavili na sejmu AMB.« Alain Reynvoet, Vodja prodaje, Schi­ess | Vir: Schiess »» Celotna obdelava V12 bloka motorja za Caterpillar: izdelava cilindrov na obdelovalnem centru Starrag. | Vir: Starrag »» Eden izmed najvecjih in najbolj naprednih obdelovalnih centrov na svetu: portalni stružilno/frezalni stroj Schiess Vertimaster VMG namenjen struženju, vrtanju in frezanju. | Vir: Schiess »» Neposredno vpenjanje obdelovanca s sistemom Schunk Vero-S omogoca optimalen dostop pri posameznih situacijah. Hidravlicni sistem vpenjanja orodja Tendo Slim 4ax zagotavlja popolno dušenje vibracij. | Vir: Schunk »» »Nove tehnologije nam dajo nov pogled na obstojece postopke obdelave. V preteklosti smo posebej analizirali posamezne operacije obdelave, medtem ko danes analiziramo celoten izdelovalni proces naših kupcev, da jim lahko svetujemo in pomagamo od zacetka do konca.« Jürgen Förster, clan izvršnega odbora, AMF | Vir: AMF »» »Na proces obdelave gle­damo kot na celoto. To je edini nacin, da izlocimo nepotrebne zastoje ter skrajšamo nasta­vljalne case in tako ponudimo uporabnikom najboljše možne pogoje.“ Stefan Nitsche, vodja produktnega menedžmenta, Hainbuch | Vir: Hainbuch »» »Za sodobne koncepte obdelovalnih strojev je ustavitev proizvodnje zaradi nastavitev stroja nedopustna.« Markus Kleiner, operativni direktor, Schunk | Vir: Schunk »» Pametni vpenjalni sistemi proizvajalca Schunk posredujejo podatke o vpetju v obdelovalni stroj ter v baze podatkov. | Vir: Schunk »» Orodje za medicinske aplikacije proizvajalca Paul Horn: orodje za izdelavo kostnih vijakov. | Photo: Paul Horn »» »Naše znanje in izkušnje s podrocja me­hanske obdelave konvencionalnih pogonov smo prenesli na hibridna in elektricna vozila ter tako kupcem ponudimo celoten proces izdelave z obsežnim naborom orodij.« Andreas Enzenbach, podpredsednik marke­tinga in produktnega menedžmenta, Mapal | Vir: Mapal »» »Na vseh podrocjih se pojavlja trend uporabe materialov, ki so vedno bolj težavni za obdelavo, vecajo se zahteve za kvaliteto ob­delane površine, ožijo se tolerance in izdelki postajajo vse manjši.« Reiner Wendt, direktor prodaje za južno Nemcijo, Paul Horn | Vir: Paul Horn »» Neposredno hlajenje v obmocje odrezovanja: Rezalni insert z dvema rezal­nima robovoma Paul Horn S224 s hlajenjem napeljanim skozi sam insert. | Vir: Paul Horn »» Modul c-Com za obvladovanje obnove orodij podjetja Mapal poda uporab­niku vsak trenutek podroben pregled nad zalogami orodij, vkljucno s številom obnovljenih orodij ter orodij, ki jih je potrebno še obnoviti. | Vir: Mapal Schneider Electric je peti na Gartnerjevem seznamu najboljših dobavnih verig v Evropi v letu 2018 • Schneider Electric se je dvignil za dve mesti in je sedaj že cetrto leto zapored med desetimi najboljšimi v Evropi • Schneider Electric je bil na zacetku tega leta na 12. mestu na Gartnerjevem seznamu najboljših dobavnih verig na svetu v letu 2018, kar je izboljšanje za pet mest Schneider Electric, vodilno podjetje na podrocju digitalnega preoblikovanja energetskega upravljanja in avtomatizacije, je obja­vil, da so ga analitiki raziskovalne družbe Gartner uvrstili na peto mesto na seznamu petnajstih najboljših dobavnih verig v Evropi. Raziskovalna družba Gartner je objavila seznam za Evropo na svoji letni Izvršilni konferenci o dobavnih verigah v Londonu. Uvrstitev med pet najboljših na Gartnerjevem seznamu za Evropo »Pocašceni smo, da smo se povzpeli na peto mesto na sezna­mu raziskovalne družbe Gartner za Evropo. Lansko leto je bilo zaznamovano z mocno digitalno transformacijo, ki je še posebej pospešila odpiranje naših pametnih tovarn v Evropi (in drugje) kot del naše strategije trajnostnega razvoja in s tem povezanih oskrbnih verig, prilagojenih individualnim potrebam. Za nagra­do je zaslužno neutrudno delo naše Globalne dobavne verige in njihov individualni prispevek k dostavi odjemalcem, kakovosti in odlicnosti dobavne verige,« je dejal Mourad Tamoud, izvršni pod­predsednik Global Supply Chain Operations Schneider Electric. »Z uporabo rešitev Schneider EcoStruxure™ v naših obratih smo našim strankam demonstrirali lastni interni uspeh na podrocju pobud za digitalizacijo. Nadaljevali bomo z njihovo implementaci­jo na globalni ravni, da bi dosegli še vecjo operativno ucinkovitost naše dobavne verige z izboljševanjem dobavnih performanc, s cimer bomo še vecja podpora rasti poslovanja skupine. Še naprej bomo svoje posle opravljali hitro in inovativno, da bi našim strankam zagotovili vrednost v digitaliziranem industrializiranem svetu,« je dodal Tamoud. Dobava odjemalcem v digitaliziranem industrializiranem svetu Na podlagi Gartnerjevega seznama so med podjetji z najboljšimi dobavnimi verigami prisotni trije kljucni trendi za dobavne verige: • Izboljšanje sposobnosti digitalne dobavne verige — uporaba robotske avtomatike, nadzor, ki temelji na senzorjih, služba za uporabnike, obogatena z razširjeno resnicnostjo in (AR) inteligenco (AI), ki jo skalirajo v tovarnah, skladišcih in uradih v ozadju. Poleg tega se podjetja trudijo, da bi uskladila verige od zacetka do konca procesa, od mesta povpraševanja pa nazaj do proizvodnje in nabave. • Sodelovanje, storitev in izkušnje uporabnikov — osredotoce­nost na celotne izkušnje narocnikov skozi boljše razumevanje nacinov, ce se uporabljajo izdelki, predvidevanje prihodnjega povpraševanja in hitrejši odziv na težave, še preden nastanejo. • Prepoznavnost in sledljivost od zacetka do konca dobavne verige — poslovanje v ekosistemu z vpogledi v realnem casu omogoca ne samo odzive na motnje, pac pa tudi povecuje tocnost predvidevanja. Analitiki raziskovalne družbe Gartner so v maju uvrstili Schne­ider Electric na seznam 25 najboljših dobavnih verig na svetu v letu 2018. Povzpel se je za pet mest oziroma na dvanajsto mesto na seznamu, ki je bil objavljen na Gartnerjevi izvršilni konferenci o dobavnih verigah, ki je potekala v ZDA. Na Gartnerjevih letnih seznamih se navajajo podjetja z najboljšimi dobavnimi verigami in opisuje njihove najboljše prakse. V letu 2017 je 86.000 zaposlenih pri Schneiderju Electric v Glo­balni dobavni verigi – ki je sestavljena iz 207 proizvodnih obratov v 44 državah in 98 distribucijskih centrov – upravljalo vec kot 260.000 izdelkov in obdelovalo vec kot 150.000 narocniških linij na dan. ›› Ucinkovito cišcenje delov se zacne s pravo košaro Današnje cišcenje delov mora biti tako, da zadosti zahtevam. Da dosežemo ustrezno ekonomicnost cišcenja, moramo izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja trg. Košare za cišcenje izdelkov so zelo pomembne. Podjetje Metallform je razvilo posebne rešitve MEFO-BOX za ucinkovito cišcenje. Standardne cistilne košare omogocajo postavitve razlicnih izdelkov za ucinkovito cišcenje brez pokritih površin. Košare so grajene modulno in se lahko poljubno prilagodijo izdelkom, ki jih cistimo. Jörg Schleeh Pri snovanju ali optimiranju cistilnih procesov se obicajno najvec pozornosti posveti ustrezni cistilni napravi, cistilnim mehanizmom in cistilnemu sredstvu. Pri tem se pogosto pozablja, da so dragi cistilni stroji, kot so ultrazvocne kopeli ali visokotlacni pršilniki, kot tudi cistilna sredstva le delno ucinkoviti, ce ne dosežejo vseh površin izdelka, ki se cisti. Zato podjetje Metallform izdeluje in na trgu ponuja sistem standardnih cistilnih košar in pripomockov imenovan MEFO-BOX. Hitrejše, boljše in ucinkovitejše cišcenje Zaradi dobro zasnovanega sistema, odprte oblike košar in izde­lave iz nerjavnih jekel z elektroliticno spoliranimi površinami za­gotavlja sistem MEFO-BOX veliko ucinkovitost cišcenja. Sredstva za cišcenje, kot tudi ultrazvocni valovi in../ali razpršilni curek imajo s pomocjo posebno oblikovanih košar brezmejni dostop do delov in imajo lahko tako najvecji ucinek. To omogoca krajše postopke cišcenja z boljšimi rezultati. Poleg tega enostavna dostopnost delov in dobro zracenje zmanjšata cas sušenja in omogocajo enakomerno suhe dele – tudi v procesih z razsutim materialom. Tako sistem MEFO-BOX omogoca povecanje prepustnosti v proizvodnji brez dodatnih naložb. Izdelava košar iz okroglih palic brez ostrih robov in vogalov preprecuje nastanek pasti umazanije in ostankov v posodi. Zato se zanesljivost procesov poveca, saj je ponovna kontaminacija delov v vecji meri odpravljena. Oblika odprtega koša zmanjša tudi prenos cistilnega medija iz cistilne komore, kar ima za posledico podaljšano življenjsko dobo cistilne kopeli in s tem izboljšano razpoložljivost sistema. Dodatne prednosti sistema MEFO-BOX so združljivost s standardnimi transportnimi kontejnerji, visokim ogrodjem za varen transport in zanesljivo locevanje ter integrirano varnost pri delu zaradi popolnoma varjenih spojev brez ostrih robov, vogalov ali koncev žice. Sistem primeren za veliko število razlicnih aplikacij Obsežen nabor standardnih komponent sistema MEFO-BOX in fleksibilnega sistema za držanje obdelovancev MEFO-VA­RIO – oba sta vedno na zalogi – omogocata, da je približno 85 % vseh delov fiksiranih v cistilni košari in tako pripravljenih za postopek cišcenja. Po potrebi se standardne komponente MEFO­-BOX lahko dopolnijo z deli, ki so specificni za posamezne dele namenjene cišcenju. Ta vrsta prilagodljive rešitve je primerna za dele, ki so izdelani v majhnem številu, ki imajo enostavno geometrijo, pa tudi, ce je pretok nekriticen in ni treba upoštevati nobenega predhodnega ali nadaljnjega cišcenja. Drugi primer za takšno rešitev je pogosto spreminjanje števila delov za cišcenje. Rešitev s standardnimi komponentami je prav tako koristna za pridobivanje izkušenj s cišcenjem in ravnanjem s košarami, nato pa v drugem koraku lahko optimiziramo sistem za vse najbolj frekventne dele. Pri vseh drugih aplikacijah, v katerih je treba ocistiti dele kom­pleksnih geometrij in/ali pri velikih kolicinah, Metallform ponuja tehnicno in ekonomsko optimizirano rešitev s posebnimi držali za obdelovance. To velja tudi, ce je treba držala obdelovancev samo­dejno naložiti in razložiti. V takem primeru sistem omogoca vecjo prepustnost in prilagoditve pakiranju. www.metallform.de »» Slika 1: Metallform MEFO BOX s standardnimi cistilnimi košarami in pripo­mocki je zasnovan tako, da poveca hitrost in izboljša kakovost cišcenja Jörg Schleeh • Metallform Wächter GmbH ›› »» Slika 2: Cistilna košara je vez med cistilnimi kosi, cistilnim strojem, avtoma­tizacijo in pakiranjem/logistiko. Separacija namesto zbiranja Sistem za separacijo dima in oljnih meglic za obdelovalne stroje proizvajalca 3nine ›› Podjetje 3nine ponuja edino razpoložljivo tehnologijo filtracije zraka na obdelovalnih strojih, ki loci olje od zraka in ga vrne v obliki tekocine. Edinstvena tehnologija centrifugalne separacije ucinkovito ocisti zrak v delovnem prostoru obdelovalnih strojev, ter loci delce in oljno meglico, ki nastanejo med obdelavo. Inteligentna in revolucionarna tehnologija Edinstvena patentirana tehnologija filtracije omogoca separacijo do 99,9 odstotka delcev oljnih meglic in drugih hladilno mazal­nih sredstev vecjih od 1 µm z uporabo centrifugalne sile. Rotira­joc sklad diskov locuje oljno meglico bolj ucinkovito kot druge tehnologije separacije, kot so rotirajoci filtri ali ciklonski sistem. Ucinkovitost sistema separacije z rotirajocim skladom diskom omogoca namestitev HEPA-filtrov razreda H13 za 99,995-odstotno cistost zraka, kar pomeni, da prakticno ni oljnih delcev v prostoru. Proces separacije s skladom rotirajocih diskov zahteva zelo malo vzdrževanja, obenem rotirajoci diski vzpostavijo odsesavanje meglic iz delovnega prostora obdelovalnega stroja, tako da odpade potreba po zunanjem ventilatorju. CIP – vaš partner za vzdrževanje Pri težkih in umazanih aplikacijah, kot sta brušenje ali obdelava litega železa se lahko delci naberejo na robu diskov. Z našim patentiranim sistemom za avtomatsko cišcenje CIP se rotorje neprestano spira med postopkom obdelave, kar prepreci, da bi prišlo do zamašitve. Sistem CIP uporablja olje ali hladilno mazalno sredstvo, ki se uporablja v obdelovalnem stroju. Pri izjemno težavnih aplikacijah se lahko nastavi cikel spiranja vsakic ko se zažene ali ustavi sistem za odstranjevanje oljnih meglic. Nizki obratovalni stroški in enostavna namestitev Med filtracijo oljnih meglic s sistemom 3nine se separirane kapljice hladilno mazalne tekocine vrnejo v postopek obdelave. S tem je poraba hladilno mazalne tekocine manj­ša, stroški cišcenja delovnih prostorov so nižji, obenem so nižji tudi stroški menjave in odstranjevanja filtrov. Vsi sistemi za filtracijo 3nine so razviti za neprekinjeno delova­nje, kar je kljucnega pomena za proizvodne procese. Sistem 3nine se lahko enostavno namesti neposredno na obdelovalne stroje ali na samostojno konstrukcijo ob stroju ter prikljuci na odprtino stroja namenjeno odsesa­vanju oljnih meglic, ki nastanejo med obdelavo. Ker se filtrirni sistem 3nine namesti na vsak stroj posebej, ni potrebno izdelati cevovodov, kot pri centralnih sistemih za odsesavanje. S tem je tudi poraba manjša energije za filtracijo v primerih, ko vsi stroji v proizvodnji ne obratujejo hkrati. www.3nine.com www.sies.si »» Sistem filtracije 3nine omogoca ponov­no uporabo hladilno mazalne tekocine. | Vir: 3nine »» Princip delovanja filtrirnega sistema z rotirajocim skladom diskov proizvajalca 3nine. | Vir: 3nine »» Sistem filtracije 3nine vgrajeni na obdelovalne stroje. | Vir: 3nine Rešitev vkljucuje termograficno kamero, sprožilno enoto in posebno programsko opremo Zmogljiv sistem za termografijo z odzivom na periodicno motnjo Dandanes veliko proizvajalcev elektronskih komponent in sestavov uporablja termografske kamere med procesom razvoja novih izdelkov. Za te uporabnike podjetje InfraTec ponuja popolnoma nov nabor možnosti. Komplet opreme za termografijo z odzivom na periodicno motnjo (angl. Lock-in Thermography) omogoca uporabnikom uspešno uvedbo te zahtevne merilne metode po izjemno privlacni ceni. Komplet vsebuje termograficno kamero VarioCAM® HDx (stacionaren ali rocni model) skupaj s programsko opremo za aktivno termografijo IRBIS® 3 active, ustrezno sprožilno enoto in pripadajoce povezovalne kable. Termografijo z odzivom na periodicno motnjo se dandanes uporablja kot izpeljanka aktivne termografije predvsem pri znan­stvenih raziskavah ter v številnih razvojno-raziskovalnih oddelkih. Fokusirana indukcija ali generacija toplotnega toka predstavlja nacin neporušne metode za odkrivanje skritih napak v materialu, kot so poroznost, razpoke, hladni spoji ali delaminacija. Razvijalci v elektroniki uporabljajo to metodo za odkrivanje napak in ano­malij pri razvoju elektronskih vezij, saj se fokusiran vnos toplote obicajno lahko enostavno doseže z elektricnim vzbujanjem. Tudi v primeru najmanjših izgub elektricne energije se lahko napake zanesljivo zaznajo in lokalizirajo. Osrednja komponenta kompleta navdušuje z velikim detektorjem in natancnimi lecami Ucinkovitost kompleta je neposredno povezana s kakovostjo ter­mografske kamere VarioCAM® HDx. Velik mikrobolometricni de­tektor omogoca resolucijo 640 x 480 IP pikslov. Razpoložljiv nabor izmenljivih, na svetlobo obcutljivih, natancnih lec vsebuje standar­dno leco, makro leco ter visokozmogljivo mikroskopsko leco, ki omogoca prikazovanje struktur z velikostjo piksla do 17 µm. Glede na širok nabor razpoložljivih lec lahko uporabnik pri posameznih aplikacijah uporablja razlicne oddaljenosti od opazovanega objekta in tako ustrezno prilagodi nastavitev merilnega sistema glede na okolišcine. Vmesnik GigE zagotavlja, da je prenos slik v visoki re­soluciji mogoc v realnem casu. Integracijo termografske kamere v obstojece sistemsko okolje omogoca razvojni paket za programsko opremo ter opcijski vmesniki za LabVIEW in MATLAB. Posebna programska oprema za identifikacijo najmanjših razlik v temperaturi Druga kljucna komponenta kompleta je programska oprema za termografijo IRBIS® 3 active. To sodobno in vsestransko orodje je posebej prilagojeno aktivni termografiji. Orodje podpira analize z izjemno majhnimi temperaturnimi razlikami med deli opazovane strukture z napakami in brez napak. Kompleksni algoritmi vre­dnotenja predstavljajo temelj za pridobivanje uporabnih rezultatov meritev. Programska oprema omogoca avtomatsko obdelavo velike kolicine podatkov, ki obicajno nastajajo med meritvami. Merilni komplet predstavlja zmogljivo rešitev za osnovne analize ob uporabi termografije z odzivom na periodicno motnjo. Pri tem je poudarek na integraciji uporabe termografske kamere. Osnovna oprema omogoca uporabniku doseganje prepricljivih rezultatov od samega zacetka uporabe. Na zahtevo uporabnika v podjetju Infra­Tec lahko konfigurirajo celoten termografski sistem, da bo še bolj prilagojen za specificne aplikacije. Modularna zasnova zagotavlja dolgorocno fleksibilnost in možnost uporabe za nove aplikacije v prihodnosti. www.infratec.eu »» Visokozmogljiv komplet za termografijo z odzivom na periodicno motnjo proizvajalca InfraTec. (Vir: InfraTec GmbH) odstranjevanje najtrših oblog s površin obcutljivih grafitnih izmenjevalcev toplote Podjetje Kipp Umwelttechnik GmbH uporablja tehnologijo TubeMaster Stranka je podjetju Kipp Umwelttechnik GmbH poslala na cišcenje cevno paketni grafitni izmenjevalec toplote, ki je vseboval snop 31 cevi dolžine 3.000 mm z izjemno trdimi vecplastnimi oblogami na notranjih površinah cevi. Za cišcenje takih oblog je prišlo v poštev le mehansko cišcenje, saj se z uporabo kemikalij ne da ocistiti takih oblog. Grafitni izmenjevalci toplote se v prvi vrsti uporabljajo za ko­rozivne medije, kot so na primer klorovodikova kislina, žveplova kislina, mlecna kislina ali fluorovodikova kislina ter pri plinih, kot je vodikov klorid, pri katerem kljub visoki ceni investicije ni alternativnih rešitev. Grafit nudi visoko korozivno in toplotno od­pornost ter dobro toplotno prevodnost. Ob segrevanju zelo malo ekspandira. Prednost cevno paketnega izmenjevalca toplote je predvsem v veliki površini za prenos toplote, ki jo sestavljajo posamezne cevi. Poleg tega se cevno paketni izmenjevalci toplote ne uporabljajo le kot grelci, hladilniki ali kondenzatorji, temvec tudi kot uparjalniki in absorberji. V tem primeru visokotlacno cišcenje ni prišlo v poštev zaradi relativno nizke tlacne trdnosti materiala cevi v primerjavi z obloga­mi, ki jih je bilo potrebno odstraniti. Za odstranjevanje oblog bi bil potreben izjemno visok tlak, kar pa bi privedlo do unicenja cevi. V Kipp Umwelttechnik GmbH so uporabili posebno aplikacijo patentiranega postopka TubeMaster. V tem primeru je bila najvecja težava trdota oblog, ki je bila veliko vecja od trdote grafitnega materiala na notranji površini cevi. Obenem je morala površina cevi po cišcenju ostati nepoškodovana. Vecletne izkušnje podjetja Kipp Umwelttechnik GmbH na podrocju cišcenja lamelnih in cevnih izmenjevalcev toplote so omogocale rešitev tega problema. Notranje površine cevi so bile popolnoma ocišcene po celotni dol­žini in toplotni izmenjevalec je bil pripravljen na ponovno uporabo pri stranki. www.kipp-umwelttechnik.de »» Cevi izmenjevalca toplote pred cišcenje. (Vir: Kipp Umwelttechnik GmbH) »» Grafitni izmenjevalec toplote. (Vir: Kipp Umwelttechnik GmbH) »» Pogled v notranjost ocišcene cevi izmenjevalca toplote. (Vir: Kipp Umwelt­technik GmbH) Sejem parts2clean 2018 Inovacije, znanje in izkušnje za zanesljivo in ucinkovito cišcenje izdelkov – danes in v prihodnosti • na parts2clean prikazane najnovejše rešitve in trendi • dodana vrednost za obiskovalce s posebnimi predstavitvami in vodenimi ogledi v okviru Industrijskega foruma V vseh sektorjih sodobne proizvodnje je ucinkovito cišcenje iz­delkov in komponent zelo pomembno za zagotavljanje visokokako­vostne proizvodnje. Novi trendi v industriji postavljajo nove izzive v tehnologiji cišcenja izdelkov. Da bi podjetja ostala konkurencna tudi v prihodnosti, morajo biti seznanjena z novimi standardi in zahtevami glede cistosti površine izdelkov v posameznih indu­strijskih sektorjih. Vse te informacije so bile na voljo na pravkar zakljucenem sejmu parts2clean, ki predstavlja vodilni mednarodni sejem na podrocju industrijskega cišcenja izdelkov in površin, ki je potekal med 23. in 25. oktobrom v Stuttgartu. Sejem parts2clean ne predstavlja le dogodka z najvecjim številom razstavljavcev v svetovnem merilu na podrocju zanesljivega cišce­nja izdelkov, temvec posveca tudi posebno pozornost prihajajocim trendom in izzivom na podrocju industrijskega cišcenja, pojasnjuje Olaf Deabler, globalni direktor za sejem parts2clean pri Deutsche Messe AG. Spremljajoci program je poleg predstavitev razstavljav­cev ponudil tudi ekspertizo ter znanje in izkušnje na podrocju do­seganja zahtev glede cistosti, tako v sedanjosti kot tudi v prihodnje. Vec kot 180 podjetij je razstavljalo svoje produkte in storitve na vec kot 6.500 kvadratnih metrih razstavnih površin sejma, ki je potekal že šestnajstic. Inovativne rešitve in tehnicni nasveti v vseh prikazanih segmentih Daebler pojasnjuje, kako so številni razstavljavci tokrat prvic izkoristili sejem za predstavitev novih in izboljšanih produktov ter storitev mednarodnim obiskovalcem dogodka. Med drugim je bil predstavljen nov postopek cišcenja z uporabo topil ter z integri­rano fazo cišcenja z nizkotlacno plazmo. Ta inovativen pristop omogoca doseganje najvišjih standardov pri odstranjevanju povr­šinskih plasti v enem neprekinjenem procesu, kar se obicajno upo­rablja pri lepljenju, oplašcenju ali tesnjenju. Številni novi razvoji in tehnicne izboljšave postopkov suhega cišcenja posameznih izdelkov so usmerjeni na vse vecjo ozavešcenost, kako necistoce v obliki površinskih plasti lahko kriticno vplivajo na kakovost koncnega izdelka. Prikazane so bile tudi razlicne inovativne reši­tve v oblaku za digitalizacijo cistilnih sistemov in procesov. S tem se zagotovi stabilnost proizvodnih procesov ter obenem poveca produktivnost in zniža stroške proizvodnje. Na letošnjem sejmu so razstavljavci predstavili tudi rešitve na podrocju razigljevanje in cišcenja izdelkov v eni operaciji. Podjetja so na sejmu prikazala najnovejše produkte in sisteme na razlicnih podrocjih cišcenja, vkljucno s kontrolo cistosti po odstranjevanju delcev in plasti, cistilnimi sredstvi, nadzorom in vzdrževanjem stanja v pralnih kadeh, cišcenju pralnih košar in obešal ter razlicnimi dodatki in pripomocki. Bogat spremljevalni program: vir znanja in izkušenj Spremljevalni program letošnjega sejma parts2clean je ponudil vec novih rešitev ter dragocenega znanja in izkušenj. Organizator posebne predstavitve “Avtomatizacija in digitalizacija procesa cišcenja” je prikazala, kako so lahko podatki o procesu in opremi razpoložljivi s pomocjo Stäublijevega industrijskega robota TX2­-CS9. Obiskovalcem so pokazali, kako se te podatke definira in uredi skladno s specificnimi zahtevami in namenom uporabe. Strokov­njaki so razložili, kako se lahko fleksibilno prilagodijo uporabniški vmesniki za specificne zahteve izdelkov in profile zaposlenih, ter kako uporabni so lahko tako imenovani pametni podatki za ucin­kovito proizvodnjo. Posebna predstavitev z naslovom “Potek procesa pri cišcenju izdelkov vkljucno s kontrolo cistosti”, ki je bila organizirana v sodelovanju s Centrom odlicnosti za cišcenje (CEC – Cleaning Excellence Center) je v živo prikazala razlicne faze procesa od raz­igljevanja in cišcenja do izvajanja kontrole cistosti v cisti sobi, ter beleženje rezultatov. Drugo posebno predstavitev na temo “QSRein 4.0 – Možnosti za industrijo cišcenje izdelkov” je organiziralo nemško industrijsko združenje za cišcenje izdelkov FiT. Vodeni ogledi, ki so jih v anglešcini izvajali strokovnjaki iz in­dustrije, so omogocali obiskovalcem pridobivanje informacij o spe­cificnih podrocjih industrijskega cišcenja neposredno od izbranih razstavljavcev, pojasnjuje Daebler. Tridnevni Industrijski forum, ki je predstavljal del sejma parts2clean in za katerega sta program koordinirala Fraunhoferjevo zavezništvo za tehnologijo cišcenja in FiT, je bil namenjen nadaljnjemu izobraževanju strokovnjakov iz industrije. Predavanja izkušenih strokovnjakov iz industrije in znanstvenih raziskovalcev so bila izvedena s simultanim prevaja­njem iz anglešcine v nemšcino in obratno. Predavanja so posredo­vala nova odkritja in spoznanja ter predstavila porocila s terena o razlicnih vidikih industrijskega cišcenja izdelkov in površin ter o inovativnem razvoju na podrocju tehnologije cišcenja. Udeležba na Industrijskem forumu je bila brezplacna za vse udeležence sejma parts2clean. www.parts2clean.de »» Cistost izdelkov in komponent postaja vse bolj odlocujoc kriterij v visokoka­kovostni proizvodnji. (Vir: parts2clean) »» Avtomatizacija procesov pri cišcenju izdelkov in komponent je bila ena izmed tem letošnjega sejma parts2clean. (Vir: parts2clean) Inovativne rešitve za fino cišcenje, digitalizacijo in storitve Ucinkovito uresnicevanje spremenjenih zahtev pri cišcenju posameznih faz proizvodnje ›› Zagotavljanje cistoce v industrijski proizvodnji postaja vse bolj pomembno, prav tako pa tudi digitalizacija cistilnih sistemov. Prav zato Ecoclean predstavlja številne novosti na letošnjem sejmu parts2clean (dvorana 3, stojnica B 31), vkljucno z video predstavitvami in v prihodnost zazrtimi servisnimi rešitvami. Proizvodni procesi, kot so premazi, lepljenje, tesnjenje, barvanje, varjenje ali celo toplotna obdelava, zahtevajo zelo ciste delovne površine, ki pa se onesnažujejo ob uporabi razlicnih olj, masti, tekocin in drugih proizvodnih spojin. Za specialno razmašcevalno obdelavo, ki obicajno sledi mokre­mu kemicnemu cišcenju, je Ecoclean (prej Dürr Ecoclean) razvil inovativno rešitev, ki omogoca dodatno nizkotlacno cišcenje de­lovnega prostora. S tem kombiniranim sistemom cišcenja se lahko prosta površinska energija, ki je kljucna za optimalno lepilno moc, povzpne na 60 do 80 mN/m v prakticno enem samem procesu. Na prihajajocem sejmu parts2clean bo ta novost predstavljena na cistilnem sistemu EcoCcore. Druga novost proizvajalca cistilne opreme bo avtomatiziran kompaktni nosilec za razlicne namene uporabe pri faznem cišcenju in aktiviranje kovinskih in plasticnih obdelovancev. Glede na cilj je lahko ta surova platforma opremljena s plazmo, EcoCsteam­-om, laserjem, CO2snow jet-om ali tehnologijo EcoCbooster za integracijo v proizvodno linijo. Tako se lahko uporabi na razlicnih podrocjih, npr. v sektorju elektromobilnosti, v razlicnih branžah industrije in celo na podrocju izdelave medicinske opreme. V zvezi s finim in ultra finim cišcenjem, npr. v opticni industriji, mehaniki, izdelavi medicinske opreme in proizvodnji strojnih orodij, ultrazvocni sistemi cišcenja, ki jih izdeluje UCM AG, clan skupine SBS Ecoclean, izstopajo z razlicnimi prednostmi na ravni strojne in procesne tehnologije. Poleg tega bodo na parts2clean razstavljene inovativne rešitve za digitalizacijo cistilnih sistemov. Sistem digitalizacije je zasnovan tako, da zagotavlja optimalno zanesljivost procesa, razpoložljivost energije in celotno ucinkovitost opreme. Ta digitalizacija lahko tudi generira serijsko ali specificno dokumentacijo o opremi in procesnih pogojih, ki se zahtevajo v letalski in avtomobilski indu­striji ter pri proizvodnji medicinske opreme. Ta sistem zagotavlja uporabniku dodano vrednost v obliki izboljšane produktivnosti in vrhunskega nacrtovanja proizvodnje. www.ucm-ag.com »» Z dodajanjem nizkotlacnega plazemskega cišcenja v sistem za mokro ke­micno cišcenje lahko dosežete izjemno cistoco. (Foto: Ecoclean_Nass-Plazma) Mala šola mazanja ›› Združljivost mazalnih masti Doslej smo v rubriki Mala šola mazanja že spoznali sestavo in nekatere lastnosti mazalnih masti, nacin dolocanja njihove penetracije in konsistence ter dva standardizirana nacina oznacevanja. Tokrat se bomo osredotocili na združljivost razlicnih mazalnih masti. Dr. Milan Kambic Al-komp. Ba-komp. Na Ca (konvenc.) Ca (brez vode) Ca-komp. Be-ntonit Li-12-HS Ca-Li Li-komp. Poli-urea Al-kompleks D N N K N N N N K D Ba-kompleks D D N K K N K K K K Natrijev N D N N N N N N N D Kalcijev (konvenc.) N N N K N K N K K N Kalcijev (brez vode) K K N K D K K K K K Kalcijev kompleks N K N N D N N N K K Bentonit N N N K K N N N N N Litijev-12 hidroksi stearat N K N D K N N K K K Kalcijev-Litijev N K N D K N N K K K Litijev kompleks K K N K K K N K K K Poliurea D K D N K K N K K K »» Slika 1: Primer grafikona za dolocanje združljivosti razlicnih vrst masti (K = Združljiv, D = Delno, omejeno združljiv, N = Ni združljiv) Poznamo veliko število razlicnih mazalnih masti, ki jih zaradi razlicnih razlogov vcasih tudi menjamo ali mešamo z drugimi. V tem prispevku bomo omenili dejavnike, ki vplivajo na to, ali sta dve masti združljivi. Grafikoni/preglednice združljivosti Številna podjetja se glede združljivosti masti opirajo na grafikone združljivosti, ki jim pomagajo pri sprejetju odlocitve o vzdrževanju. Ti grafikoni so na voljo v raznih strokovnih clankih, revijah in na spletnih straneh. Na žalost se zelo malo grafikonov sklicuje na izvor podatkov ali katero koli raziskavo, uporabljeno za dolocitev prikaza­ne združljivosti. Enega od takšnih grafikonov prikazuje slika 1. Takšen nacin dolocanja združljivosti je sicer zelo enostaven, skrb pa vzbuja dejstvo, da so se pri nekaterih takšnih grafikonih združlji­ve masti pri uporabi izkazale kot popolnoma nezdružljive. Izbor ma­sti, ki so prikazane v grafikonih, se zelo razlikuje, obicajno so v vseh primerih prikazane aluminijeve kompleksne, litijeve kompleksne in kalcijeve kompleksne [1]. Primerjava razlicnih grafikonov je pokaza­la vec protislovij. Na primer en grafikon je pokazal, da so barijeve kompleksne masti združljive z bentonitnimi mastmi, medtem ko so drugi kazali, da je takšna mešanica nezdružljiva. Nekateri grafikoni naštevajo poliurea masti združljive ali omejeno združljive s kalci­jevimi kompleksnimi, vendar so na drugem grafikonu prikazane kalcijeve kompleksne masti nezdružljive s poliurea mastmi. Delno so bile dolocene primerjave kopirane iz enega v drug grafikon. Tako imamo vsekakor težave, ce se hocemo odlociti za enega od grafiko­nov in mu zaupati. Osnova za združljivost masti Zanimivo je, da se omenjeni grafikoni osredotocajo samo na vrsto uporabljenega zgošcevalca. Ne pa tudi na vrsto baznega olja in adi­tivov. To je do neke mere razumljivo, saj je vecina težav pri mešanju masti vezana na razlicne zgošcevalce, vendar pa to ni edini razlog. Združljivost baznih olj Masti se proizvajajo tako iz mineralnih kot tudi sinteticnih baznih olj. Nekatera sinteticna bazna olja niso združljiva z mineralnimi olji in drugimi vrstami sinteticnih olj. Ce so zgošcevalci združljivi, bazna olja pa ne, bo mešanica masti lahko problematicna. Zato je pomembno, da pri dolocanju združljivosti upoštevamo vrsto baznega olja v masti. Viskoznost je pri izbiri olj kljucnega pomena. Pri mešanju masti z zelo razlicno viskoznostjo baznega olja nastala mešanica ne bo optimizirana za uporabo. Združljivost aditivov Pri mešanju olja se nezdružljivost paketov aditivov odraža na slabših lastnostih mešanice, posledice reakcij med aditivi so pogosto usedline. Pri masteh se zaradi cvrste strukture usedline ne pojavljajo, lahko pa se poslabša ucinkovitost aditivov in v nekaterih primerih se pojavi korozivno delovanje. Preveriti je treba tudi združljivost aditivov z mazanimi elementi. Združljivost zgošcevalcev Mešanje masti z nezdružljivimi zgošcevalci se lahko odrazi takoj in z ocitnimi spremembami, ki vplivajo na ucinkovitost mazanja. Veliko mešanic se najprej zmehca, pogosto tako, da mast odtece z mazanega mesta, morda celo mimo tesnil. Nekatere mešanice masti izlocijo olje, ki prav tako odteka iz ležaja, zobnika ali ohišja. Druge mešanice pa otrdijo, kar povzroca težave pri obremenjevanju maza­nega elementa in gibanju masti. Enostavno mešanje dveh masti in opazovanje sprememb morda ne bo pokazalo bistvenih sprememb lastnosti. Mešanje masti v razlicnih razmerjih, gnetenje, ogrevanje in ohlajanje teh zmesi pa lahko pokaže merljive spremembe lastnosti in napove lastnosti mešanice pri prakticni uporabi. Zakljucek Zdi se, da so grafikoni za dolocanje združljivosti masti prime­ren nacin za sprejem odlocitve glede dejanskega ali potencialnega mešanja masti. Vendar pa nezanesljivost teh grafikonov in komple­ksna interakcija baznih olj, dodatkov in zgošcevalcev zahtevata, da se uporabi bolj poglobljen pristop. Prizadevanja za preprecevanje mešanja, kadar je to mogoce, in prakticno testiranje mešanic glede združljivosti pred uporabo bodo povecala zanesljivost delovanja mazanih elementov. Vir: [1] How to determine grease compatibility and why it's important. Do­stopno na WWW: https://www.machinerylubrication.com/Articles/Print/30727 [30. 9. 2018] Dr. Milan Kambic • univ. dipl. inž. str., direktor tehnicne službe, Olma, d.o.o. ›› Ali ste vedeli? Združljivost razlicnih vrst masti obicajno ocenjujemo na osnovi predpripravljenih grafikonov/preglednic. Pred zacetkom uporabe nove vrste masti je treba preveriti, ali je ta združljiva s predhodno uporabljano mastjo. Vsa bazna olja niso združljiva, vsi zgošcevalci niso združljivi, pa tudi vsi aditivi niso združljivi. V primeru nezdružljivosti se lahko konsistenca masti spre­meni, njeno kapljišce pa se lahko zniža. › www.olma.si Podjetje Pfeiffer Vacuum je odprlo nov visokotehnološki proizvodni obrat v Romuniji ›› • Proizvodnja in servis komponent za vakuumske crpalke • Sodobni stroji in tehnologija obrata • Pomembna vloga obrata pri upravljanju energije Podjetje Pfeiffer Vacuum je 26. septembra proslavilo odprtje svojega novega proizvodnega obrata v mestu Cluj v Romuniji. Vzroki za postavitev sodobnega proizvodnega obrata so nenehna rast podjetja Pfeiffer Vacuum Group ter stalno povpraševanje po vakuumski tehnologiji. Na odprtju je bilo prisotnih približno 140 gostov, vkljucno z zaposlenimi, dobavitelji in partnerji. Prisotna sta bila tudi nemški in francoski veleposlanik ter številni lokalni mestni predstavniki. Mesto Cluj se nahaja na severozahodu Romunije in je s 320.000 prebivalci drugo najvecje mesto v Romuniji. Cluj je poslovna lokacija osredotocena predvsem na informacijsko tehnologijo ter elektro in strojno industrijo. Mesto je za ta namen ustanovilo štiri industrije parke. Za prestolnico Bukarešto je Cluj najvecji univerzi­tetni in industrijski center v državi. Proizvodnja in servisiranje vakuumskih crpalk proizvajalca Pfeif­fer Vacuum poteka v Cluju že od leta 2010. Nova zgradba podjetja Pfeiffer Vacuum se nahaja v industrijskem parku Nervia v Apahidi, v kateri se lahko izvajajo visoko ucinkovite proizvodne procese na 4.300 kvadratnih metrih proizvodnih površin. Novi proizvodni prostori so povecali kapaciteto proizvodnje in servisa turbin­skih crpalk in komponent pomožnih crpalk. Vse to je del nove strategije rasti podjetja, ki vkljucuje program globalnih investicij v vrednosti 150 milijonov evrov, razlaga dr. Eric Taberlet, direktor podjetja Pfeiffer Vacuum Technology AG. 74 zaposlenih v tem novem obratu podpira druge proizvodne lokacije podjetja Pfeiffer Vacuum. Pascal Fesneau, upravnik pri podjetju Pfeiffer Vacuum v Romuniji, razlaga, kako je njihova eki­pa v Romuniji pocašcena s prednostmi, ki jih nudi nov proizvodni obrat, ter da z veseljem in predanostjo prispevajo k uspehu pod­jetja. V Romuniji imajo enake standarde v proizvodnji in servisni dejavnosti kot v drugih obratih podjetja Pfeiffer Vacuum v Nemciji in Franciji. Nova lokacija v mestu Cluj ima tudi pomembno vlogo pri upravljanju energije, saj so nove zgradbe in proizvodni obrati skladni z najnovejšimi odkritji in tehnologijami na podrocju upo­rabe virov. S sodobno opremo in tehnologijo ter s kvalificiranim strokovnim osebjem v novem obratu so sedaj v boljšem izhodišcu za fleksibilno odzivanje na vsakodnevne izzive. V novi proizvodni lokaciji predstavljata kakovost in fleksibilnost najvecjo prioriteto, dodaja Taberlet. www.pfeiffer-vacuum.com »» Podjetje Pfeiffer Vacuum je v Romuniji odprlo svoj nov visokotehnološki proizvodni obrat. (Vir: Pfeiffer Vacuum) »» Slavnostno odprtje novega proizvodnega obrata podjetja Pfeiffer Vacuum v romunskem mestu Cluj. (Vir: Pfeiffer Vacuum) HYDAC-ovo energijsko ucinkovito filtriranje z novimi filtri družine Optimicron® ›› Naloga filtrov v hidravlicnem sistemu je odstranjevanje necistoc iz hidravlicne tekocine in s tem zagotavljanje njene stalne cistosti. Cista hidravlicna tekocina ima daljšo življenjsko dobo, zato pa se podaljša tudi življenjska doba in zmanjša obraba ter pogostost okvar drugih komponent, kot so ventili, crpalke, valji. Zato mora biti filtriranje brezpogojno zanesljivo ter seveda stroškovno in energetsko ucinkovito. HYDAC je globalno in ekološko usmerjeno podjetje in cilji podjetja so tudi stalni razvoj in izboljšave njihovih izdelkov. Od tega razvoja imajo neposredne koristi njihove stranke in okolje, saj so izdelki gospodarnejši in med obratovanjem porabijo manj energije. S to mislijo je bila razvita nova družina filtrskih elemen­tov Optimicron®. Na prvi pogled najbolj ocitna sprememba sta dve dodatni finosti filtrirnih plasti, in sicer 1 mikron in 15 mikronov, tako da upo­rabniki zdaj lahko izbirajo med 1-, 3-, 5-, 10-, 15- in 20-mikron­skimi plastmi. Filtri Optimicron® imajo zdaj do 7 plasti filtrirnega materiala (slika 1). Velikost por filtrirnega materiala se zmanjšuje od umazane plasti proti cisti strani filtra in s tem omogoca, da se izrabi celotna debelina filtrirnega vložka, saj se vecji delci ujamejo na zacetku, majhni pa na koncu plasti filtrnega vložka. Dodatna prednost tega je minimalni vpliv na tok skozi plasti filtrirnega telesa, s tem pa se doseže manjši padec tlaka, saj globinska filtracija preprecuje, da bi se filtrski element prehitro izrabil. Zašcitni plašc filtrirnega telesa ima sedaj luknjice ovalne oblike (slika 2), kar izboljša dotok tekocine na gube filtrirnega materiala in zmanjšuje napetosti v samem plašcu. Ta patentirana oblika odprtin je prijavljena za patent in že na prvi pogled pokaže, da je filtrski element original HYDAC. Nova je tudi oblika gub filtrirnega materiala, imenovana Helios. Izmenjujejo se višje in nižje gube, kar spet izboljša tokovne razme­re, saj se poveca prosta površina, na katero doteka tekocina (slika 3), med vecjimi obremenitvami pa je filtrirni material tako tudi bolj stabilen. Posebna inovacija je pri elementih Optimicron® tudi patentirana drenažna plast na dotocni in odtocni strani, ki ustvari velike kana­le, kjer lahko tekocina nemoteno doteka na filtrirni material in na cisti strani spet v velikih kanalih odteka. Posledica je manjši padec tlaka skozi filtrirno telo, s tem pa se zmanjša poraba energije. Z vsemi inovacijami je padec tlaka novih filtrskih elementov Op­timicron® za povprecno 30 % manjši kot pri standardnih filtrirnih telesih primerljivih dimenzij, ki se dobijo na trgu. »» Slika 2. Oblike luknjic na zašcitnem plašcu »» Slika 1. Plasti v filtrirnem telesu 1 st »» Slika 3. Oblika gub Merilnik moci s 125.000 vzorcev na sekundo Podjetje LASER COMPONENTS ponuja visokohitrostno rešitev za veckanalno merjenje moci v opticnih vlaknih z viso­kohitrostnim veckanalnim opticnim merilnikom moci OP740 proizvajalca OptoTest. Naprava omogoca meritve s hitrostjo do 125.000 vzorcev na sekundo na štiriindvajsetih opticnih vlaknih hkrati. Za razliko od drugih merilnih sistemov ta naprava uporablja ne­odvisne merilne enote za vsako vlakno posebej, kar poleg povecane hitrosti omogoca doseganje vecje natancnosti rezultatov meritev. Relativna merilna natancnost naprave OP740 znaša ±0,02 dB. Taka kombinacija visoke hitrosti vzorcenja in natancnosti omogoca za­znavanje tudi najkrajših izpadov signala na posameznem opticnem vlaknu. OP740 je glede na vrsto aplikacije razpoložljiv v razlicicah s štirimi do štiriindvajsetimi vrati v U2 ohišju. Opcijsko je lahko opremljen s silicijevim (400 nm–1100 nm) ali InGaAs detektorji (830 nm–1700 nm). Štiribarvni zaslon na dotik omogoca uporabniku prikaz rezulta­tov meritev v realnem casu ter možnost izbire števila prikazanih kanalov. Številne meritve ustreznosti/neustreznosti (pass/fail) se lahko izvajajo istocasno, brez potrebe po dodatni programski opre­mi. Barvno kodiranje podaja informacije o zmogljivosti celotnega sistema, medtem ko lahko uporabnik nastavlja mejne vrednosti. OP740 je primeren za hitro spremljanje opticne ucinkovitosti, kjer so zahtevane veckanalne meritve. Tak primer je proizvodnja opticnih locevalnikov signala, kjer so jedra številnih opticnih vla­ken staljena skupaj in toliko zvita, da se doseže pravilno razmerje locevanja. To se najbolje izvede z istocasnim spremljanjem vseh izhodov locevalnika hkrati. V kombinaciji s programsko opremo OPL-LOG je OP740 prime­ren tudi za dolgotrajne teste, kot je vectedensko testiranje obnašanja opticnih vlaken v klimatski komori. www.pressebox.de »» Visokohitrostni veckanalni opticni merilnik moci OP740. (Vir: LASER COM­PONENTS) Konferenca Polytrib 2018 ›› V organizaciji Slovenskega društva za tribologijo je 24. in 25. septembra 2018 v Grand Hotelu Bernardin potekala mednarodna konferenca o tribologiji polimernih materialov in kompozitov Polytrib 2018, ki vsaki dve leti zbere skupaj ljudi iz raziskovalnih ustanov in gospodar­stva. Letošnje konference, ki je bila tretja zapovrstjo, se je udeležilo okoli 70 ljudi iz enajstih razlicnih držav, tudi iz Azije in Amerike. Udeleženci so tako prišli iz petih razlicnih inštitutov, trinajstih razlicnih univerz, in kar je še posebej razveseljivo, iz kar dvajsetih razlicnih podjetij tako iz Slovenije kot tujine. Po uvodnem nagovoru, ki ga je imel predsedujoci konferenci, prof. dr. Mitjan Kalin, je sledilo plenarno predavanje prof. dr. Valentina Popova iz Tehniške univerze v Berlinu, ki je spregovoril o trenju elastomernih materialov. V prvem dnevu sta kot vablje­na predavatelja nastopila tudi dr. Aljaž Pogacnik iz Švicarskega podjetja KISSsoft in prof. dr. Roland Larsson iz Tehniške univerze v Lulei na Švedskem. V tem dnevu je bila izvedena tudi delavnica o polimernih zobnikih in njihovi uporabi v razlicnih aplikacijah, pri cemer so vsi sodelujoci prispevki nastali v sodelovanju z razlicnimi podjetji. Drugi dan je konferenco s plenarnim predavanjem odprl prof. dr. Yoshinori Sawae iz Univerze Kyushu. Predstavil je zanimivo podrocje polimerne biotribologije. Izvedena je bila tudi medna­rodna delavnica o polimerni tribologiji, ki je bila organizirana v okviru 150-letnice švedsko-japonskega sodelovanja. Ob zakljucku konference je bila podeljena tudi nagrada medijskega sponzorja konference, revije Lubricants, za najboljšo predstavitev, ki jo je prejel Bai-Cheng Jim iz Tehniške univerze v Kaiserslauternu. Skupaj je bilo tako na konferenci predstavljenih 29 prispevkov in pozitivni odzivi udeležencev, predvsem pa debate med predstavi­tvami in odmori so pokazale, da gre za podrocje, ki bo v priho­dnosti imelo pomembno vlogo tako na podrocju znanosti kot tudi gospodarstva. Organizacijo konference so financno kot sponzorji podprli Rtec Instruments, KISSsoft, BSH, Iskra Mehanizmi, Podkrižnik, Mettler Toledo in Anton Paar. Kot razstavljavci pa so sodelovali Kuraray, Scan, Hennlich, Ventil in IRT3000. »» Sprošcen klepet med posameznimi sekcijami. »» Zbrani udeleženci na konferenci PolyTrib 2018. »» Plenarni predavanji prvi in drugi dan, prof. dr. Valentin Popov (levo) in prof. dr. Yoshinori Sawae (desno). »» Bai-Cheng Jim prejema nagrado za najboljšo predstavitev s strani predse­dujocega konferenci, prof. dr. Mitjana Kalina. Elektromotorji z velikim premerom gredi in visokim navorom ›› Podjetje Baumüller je razširilo svoj portfelj motorjev z visokim navorom z višjim premerom gredi 560 mm. Baumüller s sedanjo ekspanzijo motornega portfelja povecuje lastno velikost gredi. S premerom gredi 560 mm so novi motorji DST2-560 z visokim navorom zdaj najvecji motorji, ki jih proizvajalec in pionir z direk­tno pogonsko tehnologijo ponuja v serijski proizvodnji. Visok navor za industrijsko uporabo Z najvecjim navorom do 80.000 Nm so motorji primerni za uporabo v razlicnih panogah in sistemih, kot so servo stiskalnice, ek­struderji in drobilniki. Vodno-hlajeni visokomomentni motorji zago­tavljajo zelo visoke vrtilne momente tudi pri nizkih hitrostih in prav tako navdušujejo z izjemnimi pogonskimi karakteristikami, robustno zasnovo in gladko površino, ki onemogoca nabiranje umazanije. Zmogljiva in cista alternativa pogona za ladje Omenjeni motor je bil posebej oblikovan za uporabo na ladjah. Tip motorja DST2-560 je na voljo tudi s krilnimi nosilci. Te pritr­dilne noge, diametralno razporejene na zunanjem premeru ohišja motorja, olajšajo njegovo pritrditev na ladjo. Poleg tega so motorji z visokim navorom že pripravljeni za odobritev v skladu z Lloydo­vim pravilnikom ter s pravilnikom DNV GL. Motor tipa DST2-560 (slika 1) ima v širokem delovnem spektru vrtilnih hitrosti vec kot 96-odstotni izkoristek, kar ga uvršca med najbolj energetsko ucin­kovite motorje v tem segmentu. Sedež podjetja Baumüller je v nemškem Nürnbergu. Baumüller je bilo ustanovljeno leta 1930 kot družinsko podjetje. Zastopstva in servis imajo v vec kot 40 državah po svetu. Izdelujejo široko paleto izdelkov za avtomatizacijo (slika 2). Proizvodne obrate imajo v Bad Gandersheimu (Nemcija), v Kitzingenu (Nemcija), v Slovenskih Konjicah, v Brnu (Ceška) in v Wujiangu (Kitajska). www.baumueller.de »» Slika 2: Paleta proizvodov za avtomatizacjo podjetja Baumüller. »» Slika 1: Novi, visokomomentni motor DST2 s premerom gredi 560 mm je sedaj najvecji motor proizvajalca Baumüller. ›› Poletna šola strojništva 2018 Že peto leto zapored je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani potekala Poletna šola strojništva. Poletna šola, ki je namenjena osnovnošolcem ter dijakom in traja teden dni, je potekala konec meseca avgusta 2018. Eno od delavnic, na katero so se lahko udeleženci prijavili, smo pod vodstvom doc. dr. Franca Majdica organizirali tudi v Laboratoriju za fluidno tehniko (LFT). Izvedli smo delavnico z naslovom Izdelava hidravlicne roke. Ideja delavnice je bila izdelati poenostavljen model hidravlicne roke, ki je prikazan na sliki 1. Za vecino sestavnih delov smo upo­rabili aluminij. Za nadomestek hidravlicnih valjev pa smo uporabi­li injekcijske brizge. Na ta nacin se model seveda precej poenostavi, saj nam tako ni bilo treba vgrajevati miniaturnih crpalk, valjev in drugih hidravlicnih komponent, ki jih srecamo v prakticnem življenju. Brizgo (valj) na hidravlicni roki se krmili z drugo brizgo enake velikosti, obe pa sta med seboj povezani s cevjo. Aluminijaste sestavne dele smo izrezali iz plocevine na stroju za razrez z abrazivnim vodnim curkom (Water Jet) v Laboratoriju za alternativne tehnologije (LAT). Ker poletna šola prakticno traja samo tri dni, smo udeležencem sestavne dele iz plocevine pripravi­li predhodno. Prvi dan delavnice smo s kratkim predavanjem o hidravliki zaceli v prostorih Laboratorija za konstruiranje (LECAD). Udeleženci, vsi osnovnošolci (7. in 8. razred), so tako spoznali nekaj osnov te veje strojništva in tehnike, od Pascalovega zakona do principa hidra­vlicnih stiskalnic in drugih hidravlicnih naprav. Za tem smo zaceli s 3D-modeliranjem nekaterih delov roke v programskem okolju SolidWorks. Vecina otrok se je z racunalniškim modeliranjem srecala prvic, kar je bil za njih pravi izziv, ki pa so ga z veseljem opravili. V 3D-modelirniku si je vsak udeleženec na stojno plošco modela hidravlicne roke vrisal svoje ime ali zacetnice. Za tem smo se preselili v prostore našega laboratorija, kjer smo zaceli z obde­lavo sestavnih delov. Dele, ki smo jih dobili iz vodnega razreza, je bilo treba zbrusiti in jim posneti robove (slika 2). Naslednji dan smo si ogledali vodni razrez plocevine. Pripravili smo izrez stojnih plošc oziroma izrez imen, ki so si jih udeležen­ci predhodno narisali v modelirniku. Po ogledu razreza smo se preselili nazaj v naš laboratorij. Narediti je bilo treba še nekaj novih lukenj, in tako so se spoznali tudi z delom na vrtalnem stroju. V nekatere luknje smo morali rocno vrezati še navoje. Tretji dan je sledilo sestavljanje in tudi že prvi preizkusi, ali mo­del deluje. Udeleženci so pokazali veliko iznajdljivosti, nekateri so svojim modelom dodali tudi lastne unikatne ideje. Zadnji dan je bil namenjen zadnjim popravkom in preizkusu iz­delkov (slika 3). Pripraviti pa je bilo treba tudi predstavitev dela in poteka delavnice za zakljucno prireditev. Delavnico so vsi uspešno zakljucili, vsak s svojim izdelkom. Na koncu je sledila zakljucna prireditev namenjena udeležencem ter njihovim staršem. Prireditev je z nagovorom zacel dekan prof. dr. Mitjan Kalin. Za tem so sledile predstavitve vseh skupin Poletne šole strojništva. Vsi udeleženci pa so na koncu iz rok dekana prejeli tudi potrdilo o uspešno opravljeni poletni šoli. »» Slika 2. Udeleženec poletne šole pri rocni obdelavi sestavnega dela »» Slika 1. 3D-model hidravlicne roke »» Slika 3. Preizkus izdelka »» Slika 4. Udeleženci delavnice Izdelava hidravlicne roke s svojimi koncnimi izdelki Drugo letošnje industrijsko izobraževanje iz hidravlike Konec septembra in v zacetku oktobra 2018 smo v Laborato­riju za fluidno tehniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani drugic letos izvedli 40-urno industrijsko izobraževa­nje z naslovom Osnove hidravlike. Letošnje zanimanje za izobraževanje je zelo veliko, kar kaže na boljšo gospodarsko klimo in potrebo po pridobivanju novega znanja. Udeleženci so bili iz šestih slovenskih podjetij. Izobraževa­nje je bilo razdeljeno na osem sklopov. Vsak slušatelj je najprej v predavalnici poslušal tri šolske ure teoreticnih osnov posameznega sklopa (Slika 1), nato pa se je za dve šolski uri preselil v laboratorij (Slika 2), kjer je novo pridobljeno znanje prakticno podkrepil na za to pripravljenih hidravlicnih preizkuševališcih. Na željo slušateljev smo izobraževanje izvedli v štirih dneh po dva sklopa skupaj ozi­roma po deset šolskih ur. Predavatelj je bil doc. dr. Franc Majdic, laboratorijske vaje pa je vodil Rok Jelovcan, dipl. inž. Vsebina 40-urnega izobraževanja je bila: 1. temeljne zakonitosti in pregled hidravlicnih sestavin, 2. hidravlicne crpalke, motorji in hidravlicni valji, 3. hidravlicni ventili – konvencionalni (potni, tlacni, tokovni in protipovratni), 4. hidravlicni ventili – zvezno delujoci (proporcionalni in servo), 5. pomožne hidravlicne sestavi­ne (akumulatorji, rezervoarji in oprema, cevovodi itd.), 6. cistoca, filtracija in vzdrževanje, 7. izracuni hidravlicnih parametrov in branje hidravlicnih shem po standardu ISO 1219, 8. meritve hidra­vlicnih parametrov in usmeritve razvoja hidravlike. Vsak udeleženec je prejel gradivo v pisni in elektronski obliki. Po izvedenem seminarju so udeleženci opravili pisni izpit in nato prejeli potrdilo o uspešno opravljenem izobraževanju z novo pridobljenimi kompetencami. Te bodo v industriji vsekakor zelo uporabne. Glede na pozitivne odzive in veliko zanimanje bomo seminar ponovili konec januarja 2019. Prijave že zbiramo. Vljudno vabljeni. lab.fs.uni-lj.si/lft »» Slika 2: Udeleženci seminarja med prakticnim izobraževanjem v laboratoriju »» Slika 1: Udeleženci seminarja v predavalnici ISH Frankfurt ›› Odskocna deska na trge 160 držav Na Dunaju so na novinarski konferenci pred kratkim (2. 10. 2018) predstavili sejem ISH 2019, najvecji mednarodni strokovni sejem za ogrevanje, sanitarno opremo, inštalacije in gradbene tehnike, klimo in obnovljive vire energije na svetu. Najstarejši ohranjeni viri pricajo, da se je v Frankfurtu sejemska dejavnost zacela že pred vec kot 80 leti. Frankfurtski sejem se ponaša z drugim najvecjim sejmišcem na svetu, po prihodkih pa je prvo na svetu med sejemskimi podjetji s svojim sejmišcem. Pomembna novost prihodnjega sejma je, da bo potekal od ponedeljka do petka (od 11. do 15. 3. 2019). Sejem je bienalni. Na zadnjem leta 2017 se je na 261.300 m2 bruto razstavnih površin predstavilo 2.485 razstavljavcev iz 61 držav, njihovo ponudbo pa si je ogledalo 199 tisoc obiskovalcev iz kar 153 držav. Izrazito med­narodni znacaj poleg teh podatkov potrjujeta tudi visoka deleža tujih razstavljavcev in obiskovalcev: iz tujine je prišlo 64 odstotkov razstavljavcev in 40 odstotkov obiskovalcev. Najvec obiskovalcev, ce izvzamemo Nemcijo, je prišlo iz Kitajske, sledijo pa ji Italija, Francija, Nizozemska, Švica, Velika Britanija, Poljska, Belgija, Av­strija in Španija. Prihodnje leto bo država partnerica Francija. Še bolj pomembna novost od novega zaporedja dni je nova hala 12, ki ponuja vrhunske pogoje za predstavitev izdelkov ter za delo razstavljavcev in obiskovalcev. Razstavni program sejma ISH še naprej sloni na dveh glavnih stebrih, ''ISH Energy'' na zahodnem delu sejmišca (hale 8 do 12) ter ''ISH Water'' na vzhodnem delu (hale 1 do 5). Frankfurtski sejem veliko vlaga ne le v samo sejmišce, temvec tudi v razvoj digitalne podpore; v aplikaciji ISH navigator bo mo­goce dodajati objave, spremljati novosti, beležiti dogodke, ki si jih želite ogledati in še veliko vec. Na prihodnjem sejmu pricakujejo še vec razstavljavcev in obi­skovalcev. Tocno število razstavljavcev na sejmu ISH 2019 seveda še ni znano. Po posameznih halah oziroma razstavnih sklopih so razmere razlicne: nekatere so povsem razprodane in s kar dolgimi seznami cakajocih, drugod se še najde kakšen prostor. Iz Slovenije vsakic nastopi vec razstavljavcev (leta 2017: 20, leta 2015: 19) in kot kaže, glede na trenutno stanje prijav, lahko prica­kujemo nadaljevanje tega trenda. ISH voda, ''ISH Water'' ''ISH Water'' – sanitarna oprema in inštalacije Sklop ISH Water je sestavljen iz dveh glavnih skupin: sanitarne opreme, ''The Bathroom experience'', ter inštalacij in s tem poveza­nih gradbenih tehnik, ''Installation Tehnology''. Na podrocju kopalnic so v ospredju dizajn, domiselna arhitek­tura, funkcionalnost in materiali. Glede na staranje prebivalstva v Evropi pa tudi drugod v razvitem svetu je vse bolj pomembna takšna zasnova kopalnic, ki jo lahko zlahka prilagajamo ergonom­skim in drugim potrebam uporabnika skozi vsa obdobja njegovega življenja. Na podrocju inštalacij in gradbenih tehnik bo veliko poudarka na vgradnji pametnih tehnologij, s katerimi lahko izboljšamo udobje v kopalnici in povecamo njeno uporabnost. Ena izmed glavnih tem ostaja problem pitne vode, ki sicer v Evropi ''ni tako perec'' kot na drugih celinah. Razstavljavci bodo predstavili rešitve, kako s pomocjo sodobnih tehnologij zmanjšati porabo pitne vode na eni strani, na drugi pa povecati njeno razpoložljivost. ISH energija, ''ISH Energy'' ''ISH Energy'' – ogrevanje, klima in obnovljivi viri energije Sklop »Energy« sloni na treh vsebinskih celotah: na ogrevanju (''Heating''), hlajenju, klimatizaciji in prezracevanju (»Refrigerati­on, air-conditioning and ventilation equipment«) in avtomatizaciji zgradb (''Home and building automation''). V tem sklopu bo velik del razstavnega programa namenjen inovacijam, predvsem na podrocju prezracevanja in filtracije vstopnega zraka. Demonstracija delovanja nove vodno-hidravlicne naprave za cišcenje strešnih žlebov V zacetku oktobra 2018 smo v sodelovanju z gasilci v Srednjih Gameljnah demonstrirali delovanje nove vodno-hidravlicne naprave za cišcenje žlebov. Osnovna ideja naprave izvira iz patenta inovatorja Davorja Eberla. Janez Trkov, študent Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, je s pomocjo mentorja doc. dr. Franca Majdica iz Laboratorija za fluidno tehniko (LFT) razvil mehansko-hidravlicni del letece naprave za cišcenje odtocnih strešnih žlebov. Glavni pogon naprave je tlacna energija vode iz visokotlacne gasilske cevi. Potreben tlak vode je 100 barov, pretok pa 25 l/min. Naprava s pomocjo štirih manjših servomotorjev in z dvakrat po dvema zaslonkama majhnih premerov krmili smer in pretok vodnega curka. Po dve zaslonki sta montirani na vrteci se del, ki ga krmili posamezni servomotor. Za velikost pretoka skozi zaslonki skrbi v LFT-ju razvit vodno-hidravlicni ventil. Naprava se s pomocjo daljinsko krmiljenih štirih vodnih curkov kontrolirano pomika po prostoru in za seboj vlece vi­sokotlacno cev. Vgrajen ima tudi elektronski žiroskop, ki skrbi za samodejno stabilno lebdenje naprave. Elek­tro krmilni del naprave je razvil inovator Davor Eberl. llab.fs.uni-lj.si/lft »» Slika 1: Visokotlac­na vodno-hidravlicna naprava za cišcenje žlebov »» Slika 2: Demonstracija delovanja naprave na terenu ›› Šola vzdrževanja hidravlicnih naprav – 7. del V šestem delu Šole vzdrževanja hidravlicnih naprav (IRT 3000, št. 80) smo predstavili, priporocila za omejitev delovne temperature glede na optimalno delovno viskoznost hidravlicnega olja, ki naj bi bila med 16 in 32 mm2/s (cSt). Dopustna, kratkotrajno uporabljena viskoznost pa naj bi bila med 10 in 1000 mm2/s. Zelo priporoceno bi bilo, da bi imel vsak hidravlicni sistem temperaturno zaznavalo, ki bi preko krmilnika javljalo prenizko oz. previsoko temperaturo hidravlicnega olja. Dr. Franc Majdic Odpravljanje vzrokov za visoke temperature Predpostavimo, da smo dolocili alarmno vrednost za zgornjo in spodnjo temperaturno mejo za hidravlicno olje, ko se ta pojavi. Ce sistem deluje preko oz. blizu teh temperaturnih meja, bo uporabna doba hidravlicnih sestavin vidno skrajšana. Zato je zelo priporoce­no ukrepati. Visoke temperature hidravlicnega olja se pojavljajo zaradi notra­njih ali zunanjih vplivov oz. zaradi kombinacije obeh. Nedopustno visoke temperature okolice so zunanji vplivi, ki zmanjšujejo zmo­gljivost hidravlicnega sistema in zmanjšujejo možnost oddajanja toplote (hlajenja). Notranji vplivi pa vkljucujejo vse, kar povecuje upor pri pretakanju po hidravlicnih tokovodnikih (cevovodi, krmilni del …). To se odraža v tlacnih razlikah med vstopom in izstopom iz tokovodnika in posledicno v višji temperaturi hidra­vlicnega olja. Iskanje vzrokov okvar bo natancneje opisano v naslednjih šolah vzdrževanja. Najprej se pri iskanju vzrokov za nastanek okvar lotimo najbolj ocitnih možnosti. Tako se najprej lotimo kontrole nivoja olja v rezervoarju, ce je prenizek, ga dolijemo do zgornje do­pustne meje. Nato preverimo, ali okoli rezervoarja ni nobenih ovir ali necistoc na stenah. Vse to preprecuje ucinkovit odvod toplote. Preverite toplotni izmenjevalec (slika 1) in zagotovite, da jedro s hladilnimi rebri ni zamašen. Toplotni izmenjevalec je ucinkovit, ce je skozenj omogocen neoviran pretok olja in vode oziroma zraka. Preverite ucinkovitost posameznih sestavin hladilnega sistema in jih po potrebi zamenjajte z novimi. Ko se hidravlicna tekocina pretaka s podrocja z visokim tlakom na podrocje z nizkim tlakom brez opravljanja koristnega dela, se generira nezaželena toplota. To pomeni, da se sprošcena tlac­na energija pri notranjem pušcanju znotraj vsake hidravlicne sestavine pretvarja v toploto, kar pa posledicno vodi v pregrevanje sistema. To se lahko pojavi vsepovsod, od hidravlicnega valja, kjer lahko pušca batno tesnilo, pa do napacno nastavljenega varnostne­ga ventila in obrabljenega drsniškega potnega ventila. Vsako od naštetih napak, ki povzroca segrevanje, je treba odkriti ter cim prej zamenjati z novo. Zrak se segreje, ko ga stisnemo. To pomeni, da prihaja v primeru zraka znotraj hidravlicne tekocine do nezaželenega segrevanja. Zrak obicajno vstopa v hidravlicni sistem preko sesalnega dela crpalke. Zato preverite nivo olja v rezervoarju in ce je prenizek, ga dolijte do najvišje dopustne višine. Preverite, ali so sesalna cev in prikljucki v dobrem stanju, in ce ni, zatesnite spoje. V dolocenih primerih lahko zrak vstopa v crpalko preko rotacijskega grednega tesnila. Preverite stanje grednega tesnila crpalke in ga po potrebi zamenjajte. Kavitacija se pojavi, ce absolutni tlak v kateremkoli delu hidra­vlicnega sistema pade pod uparjalni tlak hidravlicne tekocine. To povzroca formiranje parnih kavitacijskih mehurckov znotraj hidravlicne tekocine, kar povzroca segrevanje, ko se ti stisnejo. Kavitacija povzroca segrevanje hidravlicne tekocine in zaradi nje lahko pride do pregrevanja sistema. Kavitacija se lahko pojavi kjer­koli znotraj hidravlicnega sistema, najpogosteje pa se pojavi znotraj crpalke (slika 2 in slika 3). Razlog za to je lahko sesalni filter pred crpalko. Najprej preverite, ali je ta zamašen. Preverite tudi, ali sesalna cev med rezervoarjem in crpalko nima zožitev (stisnjena cev, priprt krogelni ventil …). Hidravlicni sistemi, ki obratujejo pri temperaturah hidravlicne tekocine nad 85 °C, imajo obicajno neustrezno hladilno kapaciteto za temperaturo okolice, pri kateri delujejo. V takem primeru je potrebno namestiti dodatni hladilni sistem. O tem se posvetujte s proizvajalcem stroja ali s strokovnjakom za hidravlicne sisteme. Ce nadaljujete z obratovanjem hidravlicne naprave pri previ­sokih delovnih temperaturah olja, je enako, kot bi nadaljevali z vožnjo vozila z motorjem z notranjem izgorevanjem, pri katerem je temperatura hladilne tekocine kriticno previsoka. Poškodba hidravlicnega sistema je v tekem primeru neizogibna. Zato je zelo pomembno, da vedno, ko se pojavi pregrevanje hidravlicne teko­cine, hidravlicno napravo takoj ustavite in poišcete ter odpravite vzroke za pojav previsokih temperatur! V naslednji, 84. številki revije IRT3000 bomo v rubriki »Vzdrže­vanje in tehnicna diagnostika« obravnavali vzdrževanje hidravlic­nih sistemov po priporocilih proizvajalcev. www.HydraulicSupermarket.com lab.fs.uni-lj.si/lft »» Slika 2: Pojav kavitacije znotraj zobniške crpalke »» Slika 1: zgoraj: Delovanje toplotnega izmenjevalnika, spodaj: paleta toplo­tnih izmenjevalnikov EMMEGI Dr. Franc Majdic • Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani ›› »» Slika 3) Posledica kavitacije – poškodovana ventilska plošca aksialne batne crpalke 3D-tiskanje kovin Primerjava dveh veclaserskih 3D-tiskalnikov Minulo jesen sta bila predstavljena dva nova veclaserska 3D-tiskalnika. Oba tiskalnika delujeta po principu sintranja prahu v slojih. Primerjava obeh sistemov je pokazala podobnosti in razlike med sistemoma. Oba 3D-tiskalnika, Ren-AM 500Q proizvajalca Renishaw in Tru­print 5000 proizvajalca Trumpf, sta razvita z namenom povecanja produktivnosti 3D-tiskanja. Proizvajalca sta uporabila razlicna veclaserska sistema, pri cemer vsak laser z mocjo 500 W pokriva celoten delovni volumen, kar omogoca, da vec laserjev istocasno izdeluje eno komponento. Pri teh sistemih ne gre le za hitrost iz­delave, saj sta razvita tudi zato, da znižata stroške izdelave. Pri Re­nishawu tako želijo, da bi se uporabljalo tudi kovinske dodatke pri aplikacijah, kjer trenutno uporaba takih materialov ni ekonomicna. Lastne rešitve pri odpravi težav vezanih na generacijo toplote Z delovnim volumnom 250.mm × 250.mm × 350.mm je Ren-AM 500Q manjši izmed obeh sistemov. Opremljen je s štirimi laserji s skupno kapaciteto taljenja do 150.cm3/h. S štirimi Galvo laserji, ki delujejo v tako majhnem volumnu, je predstavljala generaci­ja toplote težavo, katero so pri Renishawu odpravili z lastnimi rešitvami. Nosilec Galvo sistema je izdelan iz aluminija AlSi10Mg z notranjimi hladilnimi kanali neposredno ob površini, kar je bilo razvito in izdelano v podjetju Renishaw in zagotavlja termicno sta­bilnost opticnega sistema. Sistem odlikujejo nizka poraba argona in ucinkovito vakuumiranje ter dovršen sistem gibanja plinov, ki je namenjen ucinkovitemu locevanju emisij in dolgi življenjski dobi filtrov. Menjava filtrov se izvaja avtomaticno s sistemom varne me­njave dveh filtrov. Integracija sistema Ren-AM 500Q z avtomatizi­ranim sistemom za dodajanje prahu v plasteh omogoca odstranitev odvecno nanesenega prahu, ki se vrne v zalogovnik. Fokus na avtomatizaciji 3D-tiskalnik Truprint 5000 proizvajalca Trumpf uporablja tri diodne laserje lastne proizvodnje. Znanje in izkušnje podjetja Trumpf na podrocju laserske tehnologije so omogocale pohitritev postopka 3D-tiskanja. Delovni volumen je cilindricen in primeren za komponente velikosti do 300 mm po premeru in do 400 mm po višini. Predgretje do 500 °C zagotavlja visoko kakovost natisnjenih komponent, predvsem iz jekla in titana, ter omogoca ponovljiv in stabilen proces pri uporabi drugih materialov. Pri Trumpfu, kot izkušenem proizvajalcu proizvodnih strojev, so se pri razvoju 3D­-tiskalnika osredotocili na avtomatizacijo sistema. Vse to omogoca, da 3D-tiskalnik Truprint 5000 samodejno zacne s proizvodnjo in premakne delovni cilinder v delovni položaj. Integrirano izhodišce na vpenjalnem sistemu predstavlja osnovo za naknadne obdeloval­ne postopke, kot so elektroerozija, frezanje ali struženje. Vgrajen princip izmenljivega delovnega cilindra omogoca podaljšanje volu­mna na racun že izdelane komponente, medtem ko ostaja delovno obmocje zašciteno z inertnim plinom in pripravljeno za tiskanje naslednje komponente. Poleg tega je odstranjevanje neuporablje­nega prahu med 3D-tiskanjem integrirano v sam proces. Odvecni material gre na sejalno postajo, ter naprej v ponovno uporabo. Sistem je opremljen s fleksibilnim vmesnikom za avtomatizacijo in zelo primeren za uporabo v razlicnih industrijah za razlicne aplikacije. [ Objavljeno na: www.etmm-online.com ] »» Trumpfov 3D-tiskalnik Truprint 5000 deluje s tremi laserji ter ima integrira­no izhodišce 3D-tiskanja v vpenjalnem sistemu, kar olajša in skrajša nadaljnje postopke obdelave natisnjenih komponent. (Vir: Trumpf) »» 3D-tiskalnik Ren-AM 500Q proizvajalca Renishaw uporablja štiri laserje in avtomatiziran sistem za nanašanje slojev prahu ter uporabo odvecno nanesenega prahu. (Vir: Renishaw) Nova ekstrakcijska miza KEMPER TheSlagger preprecuje dolgotrajne zastoje med rezanjem • Patentiran sistem cišcenja v nekaj minutah • Ucinkovita zašcita zaposlenih in bližnjih strojev • KEMPER ponuja ekstrakcijsko mizo izkljucno v Evropi Ucinkovito hkratno zbiranje in odstranjevanje žlindre, skoraj brez casovnega zastoja: nova ekstrakcijska miza KEMPER The­Slagger skrajšuje cas zastoja za avtomatizirane rezalne postopke v primerjavi s tradicionalnimi rezalnimi mizami na minimum. Zaradi posebne tehnike izpusta se izognemo dolgotrajni razstavitvi elementov za rezalno mizo in s tem daljši prekinitvi delovanja stro­ja. Ucinkovit sistem za ekstrakcijo zagotavlja visoko raven varnosti pri delu in šciti bližnje stroje pred rezalnim prahom. KEMPER ponuja izkljucno patentirano tehnologijo, ki jo na evropskem trgu ponuja ameriški partner Owen Industries. Stroj mora biti v stalnem obratovanju, da se investicija v rezalne mize lahko povrne. Vendar pa morajo podjetja stroje redno vzdrževati in cistiti, da bi zagotovila dolgorocno visoko produk­tivnost med postopkom termicnega rezanja. To jim vzame veliko casa, vendar pa, kot pravi generalni direktor Björn Kemper, »z našo novo rešitvijo za ekstrakcijo, KEMPER TheSlagger, so dolgi postopki pri rezanju stvar preteklosti. Stroškovna ucinkovitost sistemov rezanja se na ta nacin izjemno poveca«. Samodejno praznjenje v loceno posodo Integrirani sistem praznjenja KEMPER TheSlagger je bistvenega pomena za zmanjševanje casovnega zastoja stroja. Pri obicajnih mizah za ekstrakcijo morajo podjetja razstaviti materialno podpo­ro in odstraniti integrirane posode za žlindro z rezalne mize, da se jih lahko izprazni in ocisti. To pomeni veliko izgubo casa, vcasih celo nekaj dni. S programom KEMPER TheSlagger to delo ni vec potrebno. Paten­tirani sistem izpusta se giblje vzdolž materialne podpore s stojalom in zobnikom po celotni dolžini mize. To pomeni, da sproti zbira žlindro in majhne odpadke pred šcitom. Na koncu mize sistem zbra­ne snovi izpusti neposredno v zbiralnik, ki ga je mogoce izprazniti, medtem ko se postopki rezanja nadaljujejo. Ta proces traja le nekaj minut, kar pomeni, da proces rezanja poteka skoraj nemoteno. Zajemanje nevarnih snovi pri viru KEMPER TheSlagger izpolnjuje tudi zahteve po ucinkovitem za­jemanju prahu pri rezanju. Med postopki rezanja sistem zajema ve­like kolicine rezalnega prahu neposredno pri viru. Ker je razdeljen na posamezne segmente, sistem zgolj izloca prah na tistih mestih, kjer se dejansko izvaja rezanje – in ne po celotni mizi. To ohranja zmogljivost, ki je potrebna za postopek ekstrakcije, sorazmerno nizko, stroški energije pa so v primerjavi s konvencionalnimi sistemi precej nižji. Zaradi ucinkovitega zbiranja kovinskih delcev, delavci uživajo visoko raven varnosti pri delu: predvsem zato, ker nevarne snovi ne onesnažujejo zunanjega zraka, in drugic, ker zaposleni pri cišce­nju ne pridejo v stik z nevarnimi snovmi. Fini prah se ne more vec nabirati na bližnjih strojih, kar pomeni, da novi sistem ekstrakcije prispeva tudi k daljši življenjski dobi strojev. KEMPER prinaša patentirano tehnologijo šcita v Evropo KEMPER uvaja novo ekstrakcijsko mizo izkljucno na evropskem trgu. TheSlagger uporablja že vec kot 1.000 podjetij v Združenih državah. Patent za inovativno tehnologijo je v lasti ameriškega partnerja Owen Industries. KEMPER izdeluje in distribuira mize izkljucno v Evropi in jih prilagaja evropskim zahtevam. KEMPER TheSlagger je na voljo v razlicnih dolžinah in širinah. Izvlecna miza je primerna za prikljucitev na razlicne sisteme za ekstrakcijo in filtriranje, ki so zmožni izlocati velike kolicine prahu. www.kemper.eu Popis livarske industrije v Združenem kraljestvu kaže na rast, vendar izzivi ostajajo Najnovejši popis livarske industrije v Združenem kraljestvu kaže, da je bila v zadnjih dveh letih 11-odstotna rast prodaje. Obenem se je v tem obdobju stalno vecala produktivnost ob visoki uporabi razpoložljivih kapacitet. Izvedene so bile izboljšave produktivnosti in povecale storitve z dodano vrednostjo. Vec kot polovica podje­tij v livarski industriji je v zadnjih dveh letih izvedla vecje investici­je v opremo. Vec kot 70 odstotkov obratov ponuja storitve z visoko dodano vrednostjo, kot so hitro prototipiranje, inovativen razvoj novih izdelkov v sodelovanju s kupci, racunalniške simulacije in izdelava ulitkov brez potrebe po nadaljnji obdelavi. Publikacijo s porocilom popisa livarske industrije v Združenem kraljestvu za leto 2017 je pripravil Razvojni center za podjetja (ERC – Enterprise Research Centre) iz poslovne šole Univerze v Warwicku. Dr. Pam Murrel, direktorica Federacije za litje kovin (CMF – Cast Metals Federation), ki predstavlja stanovsko zvezo livarske industrije v Združenem kraljestvu, komentira, da rezultati popisa kažejo, da je livarski sektor v Združenem kraljestvu zacel okrevati po svetovni krizi, kar potrjujejo tudi njihovi clani, med katerimi jih je veliko zelo zasedenih z novimi posli. Murrelova nadaljuje, kako vsi trgi, ki jim livarne dobavljajo svoje izdelke, kar zajema prakticno vsa podrocja proizvodne industrije, dobro poslu­jejo, z izjemo proizvajalcev industrijskih plinskih turbin. Vseeno poudarja, kako je cutiti negotovost ob nadaljevanju pogajanj glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, pri cemer ni ja­sno, kako bodo podjetja poslovala na evropskih trgih. Poleg tega se obcutijo tudi visoke cene energentov in pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Obenem se livarska industrija sooca s tehnološkimi spremembami, kot so prehod na hibridna in elektricna vozila, lahka konstrukcija in postopki aditivne proizvodnje. Livarstvo je vajeno sprememb, do katerih ima inovativen pristop, kar pomeni, da veliko teh sprememb dejansko predstavlja priložnost zbližanja in sodelovanja s kupci, ko jim priskrbijo inovativne rešitve pri razvoju novih izdelkov. Mike Naylor, predsednik CMF se strinja, da v Združenem kraljestvu proizvajajo inženirsko zelo dovršene komponente, ki zagotavljajo kupcem dobre tehnicne rešitve pri njihovih projek­tih. Livarska industrija je zelo raznolika in podpira vsa podrocja proizvodnje, kar se zagotovo ne bo spremenilo, saj se ob spreje­manju sprememb in novosti neprestano razvija. Osredotocenost livarstva je tako na visoki dodani vrednosti, izdelavi kompleksnih in tehnicno zahtevnih izdelkov in razvojnih rešitev v sodelovanju s kupci. Naylor je zelo zadovoljen z optimizmom v livarski indu­striji, kar je bilo potrjeno tudi v porocilu popisa za leto 2017, in je zelo hvaležen ekipi ERC, ki je izvedla popis, analizirala podatke in predstavila rezultate. Popis livarske industrije v Združenem kraljestvu za leto 2017 je narocil CMF. Podatke 159 sodelujocih livarn vclanjenih v CMF je konec leta 2017 zbirala ekipa ERC iz poslovne šole Univerze v Warwicku. Clani CMF zastopajo vsa podrocja livarske industrije in proizvedejo približno 85 odstotkov vseh ulitkov v Združenem kraljestvu, kar pomeni vsaj 1,89 milijarde funtov prodaje. V CMF so vclanjene tako globalne livarske skupine kot majne livarne, ki dobavljajo natancno obdelane ulitke. Ti produkti so razlicnih velikosti in materialov ter izdelani po razlicnih postopkih litja. [ Objavljeno na: www.foundry-planet.com ] www.castmetalsfederation.com »» Mike Naylor, predsednik Federacije za litje kovin (CMF – Cast Metals Fede­ration) (Vir: www.castmetalsfederation.com) Tehnologija pametne ekstrakcije: KEMPER dodatno digitalizira varnost pri delu • AirWatch nadzoruje sisteme za ekstrakcijo z izpopolnjenimi senzorji • CleanAirTower SF kot industrijska rešitev za drobni prah • VacuFil 125 se samodejno prilagodi vsem vrstam gorilnikov Podjetje KEMPER GmbH nenehno skrbi za varnost pri delu. V skladu z naslovom sejma EuroBLECH v Hannovru »Utrip digi­talizacije«, podjetje predstavlja pametno tehnologijo ekstrakcije, vkljucno z naprednim nadzornim sistemom zraka AirWatch, pre­zracevalnim sistemom CleanAirTower SF z nadomestnim filtrom, mobilno ekstrakcijsko enoto VacuFil 125 in novo generacijo IoT sistemov za ekstrakcijo in filtriranje. »Usklajena digitalizacija ukrepov s podrocja varstva pri delu je osrednja tema prihodnosti. Zaradi komunikacije med stroji, uporabniki pridobijo boljši nadzor nad svojimi sistemi in lahko poskrbijo za ustrezno zašcito delavcev,« je povedal izvršni direktor KEMPER Björn Kemper. Meritve delcev, ki so manjši od 0,3 mikrometra Z naprednim sistemom za nadzorovanje zraka AirWatch predsta­vlja podjetje pametno rešitev za merjenje in nadzor kakovosti zra­ka v delovnih prostorih. Sistem uporablja zelo obcutljivo lasersko metodo za odkrivanje delcev, ki so celo manjši od 0,3 mikrometra. AirWatch omogoca tudi dopolnitve, saj so moduli senzorja lahko zamenljivi oziroma obnovljivi. Ta sistem bo v prihodnosti omogo­cal spremljanje ne le drobnih delcev prahu, temvec tudi dušika ali ogljikovega monoksida. »Stalni nadzor zraka omogoca odgovornim, da prepoznajo tren­de in ucinke sprememb v proizvodnji ter spremljajo ucinkovitost filtrirnih in ekstrakcijskih sistemov,« pojasnjuje Kemper. Sistem ne prikazuje samo zabeleženih vrednosti, temvec skrbi tudi za nadzor ekstrakcijskih sistemov. Za shranjevanje podatkov v oblaku upora­blja tehnologijo kartice SIM. Prezracevanje z integriranim nadzorom zraka KEMPER predstavlja tudi filter CleanAirTower SF z integrirano programsko opremo za nadzor zraka. Splošni prezracevalni sistem meri koncentracijo delcev v zraku proizvodne hale brez dodatne opreme. Sistem ima tudi visoko ucinkovitost locevanja (vec kot 99 %) in deluje ob uporabi priporocenega nacina prezracevanja. Filtre je mogoce zamenjati brez kontaminacije. Nova funkcija TurboBoost omogoca povecanje izlocevalnega izhoda, da se lahko ujamejo velike kolicine finega prahu. Novi vmesnik omogoca vpo­gled v zasicenost filtrov in porabo energije. Parametri VacuFil 125 se samodejno posodobijo Ekstraktor gorilnika VacuFil 125 zagotavlja optimalno zmoglji­vost ekstrakcije glede na parametre, shranjene na portalu KEMPER Cloud. Naprava upošteva razlicne karakteristike gorilnika, kot so razlicni tlaki ali nasicenost filtra, pac glede na potrebe varilca. Pro­gramska oprema se ob tem stalno posodablja. Naprava je primerna za trajno uporabo pri tockovni ekstrakciji z velikimi kolicinami dima in prahu. Korak za korakom KEMPER digitalizira vse vec naprav in siste­mov. Na sejmu EuroBLECH predstavljajo novo Industry 4.0 – pod imenoma WeldFil Compact in WeldFil. Zaradi dodatnega senzorja in moderne komunikacije preko oblaka centralni sistemi za eks­trakcijo in filtriranje omogocajo vzdrževanje naprav s pogledom v prihodnost, hkrati pa so tudi ucinkovitejši od starejših naprav. Od 23. do 26. oktobra 2018 bo KEMPER razstavljal svoje izdelke na sejmu EuroBLECH, Hanover Trade Show, v dvorani 12, Booth B06. www.kemper.eu Manj odpadkov in manjša poraba energije v podjetju Olofsfors rezultat uporabe jekla SSAB Olofsfors, švedski proizvajalec jeklenih izdelkov za gozdarstvo in gradbeništvo, je zmanjšal porabo materiala, optimiziral pro­izvodni proces in razvil produkt, ki je lažji in ima ucinkovitejšo porabo goriva. Kako? Z lastno proizvodnjo in preklopom na jeklo SSAB Boron 27. »Uporabo že izdelanih delov smo zamenjali za nakup jekla in do­maco proizvodnjo,« pojasnjuje Maria Ragnarsson, vodja nabave in logistike Olofsforsa. »Zdaj, ko nadzorujemo naš proizvodni proces, ustvarjamo manj odpadkov, produkt pa je bolj trajnosten.« Leta 2008 so se v podjetju Olofsfors odlocili, da zacno sami pro­izvajati gozdarske stroje. Kot ustrezen material za proizvodnjo so izbrali jeklo SSAB Boron 27. »Kakovost je ena od naših glavnih prioritet. Ce želimo, da so naši produkti dovolj kakovostni, mora uporabljeni material izpolnjevati zahtevane standarde kakovosti. Izbrali smo jeklo SSAB, ker je zelo kakovostno, podjetje SSAB je trajnostno usmerjeno, hkrati pa je to za nas lokalni dobavitelj,« pravi Ragnarssonova. »Odpadka pri rezanem jeklu je lahko tudi do 50 odstotkov, ven­dar smo s SSAB-ovim jeklom ta odstotek znatno znižali. Zmanj­šala se je tudi poraba materiala na enoto. Izdelamo okoli 400.000 stranskih opor letno in pri vsakem produktu zdaj prihranimo od pol do enega kilograma jekla. To pomeni, da ga manj segrevamo in manj porabimo,« pravi strateški izdelovalec izdelkov Olofsfors, Mats Frangén. »SSAB se zavzema za zmanjšanje dolgorocnega vpliva na podne­bje in to je nekaj, kar cenimo pri izbiri naših dobaviteljev. S SSAB porabimo manj materiala in opravimo manj transportov, kar ima vsekakor pozitiven ucinek na emisije ogljika,« zakljucuje Maria Ragnarsson. www.ssab.com Livarstvo in jeklarstvo: prihodnost je digitalna Da bi iz prve roke izkusili digitalno prihodnost, ni vec treba obiskati Silicijevo dolino. Vse vec podjetij spoznava, da cetverec tehnoloških sejmov GIFA, METEC, THERMPROCESS in NEWCAST ponuja nove in zanimive teme, saj se bo leta 2019 svetel svet kovin osredotocil na digitalizacijo in industrijo 4.0. Gerd Krause Digitalna preobrazba in industrija 4.0 spadata med glavne teme prihodnosti metalurške industrije. Vse bolj dodelana senzorika omogoca pridobivanje vse vec podatkov iz proizvodnih procesov v livarnah in jeklarnah. Proizvodnja vsakega odlitega ingota in vsa­kega kosa valjane jeklene plocevine potrebuje na tisoce razlicnih podatkov. Celo v razmeroma majhnih jeklarnah, kot je Saarstahl na svoji lokaciji v Völklingenu, se ustvari vec kot 100 terabajtov podatkov o procesu letno ob proizvodnji približno dveh milijonov in pol ton jeklenih izdelkov. To je enaka kolicina podatkov kot v 30 milijonih telefonskih imenikov. Osnovo za pridobivanje informacij o procesih ne predstavlja le natancnost zajetih podatkov, temvec tudi njihova kolicina. Obdelava podatkov, prepoznavanje vzorcev in pridobivanje infor­macij niso vec mogoci le z ustaljenimi metodami informacijske tehnologije. Medtem ko analiza velike kolicine podatkov, umetna inteligenca in omrežni sistemi v oblaku nadomešcajo podatkovna središca in relacijske podatkovne baze, uporabljene v preteklosti, predstavlja digitalno spremljanje strojev in sistemov priložnost za znižanje stroškov vzdrževanja, povecanje ucinkovitosti in optimi­zacijo izdelkov. Tehnologije oblakov imajo prakticno neomejeno zmogljivost hranjenja podatkov in lahko z uporabo novih storitev ustvarjajo prihodke iz podatkov o izdelkih in strojih. Proizvajalci metalurških obratov, kot je podjetje SMS group, upajo, da bodo digitalne storitve nadomestile upad njihove osnov­ne dejavnosti zaradi trenutno prevelikih svetovnih zmogljivosti proizvodnje jekla. Jeklarne in livarne povezujejo nabavo, prodajo, proizvodnjo in logistiko s strojno opremo, ki vsebuje informacijske aplikacije industrije 4.0. Razvoj digitalnih kanalov postavlja kupca v središce njihovega poslovanja. Za jeklarsko in industrijsko skupino ThyssenKrupp iz Essna je medsebojno povezana jeklarna z digitalnimi kanali do kupcev že stvarnost. Obrat za vroce valjanje Hoesch Hohenlimburg iz Hagna je v okviru industrije 4.0 medsebojno povezan z dobaviteljem njihovega vhodnega podjetja Hüttenwerke Krupp Mannesmann (HKM) iz Duisburga. Jekleni ingoti se odlivajo v Duisburgu, nato se v Hagnu valjajo v plošce srednje širine, katere predelovalci jekla predelajo v sestavine za avtomobilsko industrijo. Kupci lahko na svojih racunalnikih, pametnih telefonih ali tablicah sproti spremljajo, kdaj gre njihova jeklena plošca v predelavo in lahko narocijo spremembe glede želene debeline in širine plocevine v kratkem casu pred zacetkom procesa predelave. Livarji v podatkovnem toku Ustvarjanje znanja o procesu iz podatkov ob podpori velikih podatkov (big data) in implementaciji rešitev iz industrije 4.0 je prisotno tudi v livarnah aluminija in jekla. Zelo iskane so rešitve, kot je optimizacija procesov s povezovanjem simulacij procesov litja z modeli procesa, ki temeljijo na podatkih. Tak raziskovalni pristop je v okviru raziskovalnega projekta IProguss izbralo podje­tje Magma iz Aachna, ki je specializirano na podrocju programske opreme za simulacije. Pametna poraba energije in ucinkovita raba sredstev sta vedno zelo pomembni, še posebej za energijsko inten­zivne procese kot je litje. Profesor Dierk Hartmann iz Univerze v Kemptenu dela pri rešitvi optimizacije za livarno Adam Hönig. Livarna uporablja crtne kode, ki jih zaposleni skenirajo s svojimi pametnimi telefoni in prenesejo v podatkovne baze. Na tak nacin se lahko v proizvodnjo vnesejo novi procesni parametri in sledi stanje proizvodnega procesa. Cilj je izboljšati ucinkovitost porabe energije in drugih sredstev z zmanjšanjem prevelike proizvodnje staljene kovine. Livarne se soocajo s podatkovnimi poslovnimi modeli, je preprican Heinz Nelissen, predsednik GIFA 2019 in NEWCAT in direktor podjetja Vesuvius GmbH, Foseco Foundry Division. Pristopi, ki so povezani s komunikacijo med stroji, avtomatizacijo in uporabo robotov, racunalniško podprtimi tehnologijami ter razvojem izdelkov in proizvodnimi procesi bodo pomembna tema na sejmu GIFA 2019 v Düsseldorfu. V podjetju Karl Casper Guss iz Pforzheima se lahko vidi, kako je industrija 4.0 videti v praksi. Livarna proizvaja širok razpon rocno odlitih izdelkov z maso od 100 kg do 9,5 tone. Da lahko hitro odgovorijo na spremenljive zahteve kupcev ob zagotavljanju zanesljivosti proizvodnje in kakovosti, se v podjetju Casper Guss opirajo na združeno rešitev v okviru industrije 4.0, ki temelji na treh stebrih: 1. medsebojna povezava vse proizvodne opreme 2. nacrtovanje in nadzor procesov s 100-odstotno sledljivostjo v ERP-sistemu 3. vmesnik za ekstranet v obliki spletnega portala, ki omogoca kupcem dostop do informacij o proizvodnji Povezava vseh sistemov od zacetka do konca omogoca nepo­sredno nacrtovanje posameznih narocil, razlaga direktor podjetja Felix Casper. ERP- sistem samodejno preveri izvedljivost ob preje­tem narocilu, kar zagotavlja visoko stopnjo verjetnosti doseganja datumov dobav do kupcev. Povratne informacije od vseh proizvo­dnih faz izboljšajo pretocnost in povecajo kakovost izdelave. Kupci lahko z uporabo spletnega portala pridobijo proizvodne informaci­je o svojih narocilih in lahko posredujejo spremembe glede kolicin ter datumov dobave. Medsebojna povezava s kupcevim sistemom omogoca hitrejšo in zanesljivejšo obdelavo narocil, poudarja Casper. FeroLabs: industrija 4.0 za proizvodnjo jekla Dinamicna in fleksibilna zagonska podjetja se tudi ozirajo na nova poslovna podrocja z uporabo digitalizacije. Obenem digitalna tehnologija lahko predstavlja potencialne motnje v ustaljeni kovin­skopredelovalni industriji. Glasovni nadzor prek pametnih telefo­nov v kombinaciji s prepoznavo obraza, ki se uporablja v social­nem omrežju Facebook, Amazonu, Googlu in Applu, si utira pot v jeklarsko industrijo po zaslugi ustanoviteljev teh podjetij. Strojno ucenje je eno izmed najuspešnejših podrocij umetne inteligence. Medtem ko so bili pred nekaj leti samouceci algoritmi vecinoma le teme akademskih raziskav, so dandanes vse bolj prisotni v vsako­dnevnem življenju in industriji. Uporabnikom programske opreme FeroLabs je omogoceno boljše razumevanje lastnih proizvodnih procesov in posledicno tudi povecanje dobickonosnosti, razlaga Tim Eschert, ki dela v podjetju FeroLabs iz Düsseldorfa in ima magisterij iz Univerze RWTH iz Aachna. Podjetje FeroLabs uporablja metode statisticne­ga strojnega ucenja, kar Eschert vidi kot povezavo med ustaljenimi metodami analize, kot je 6-sigma, ki so bile do zdaj uporabljene v proizvodnji in med sodobnimi tehnologijami strojnega ucenja. Statisticno strojno ucenje združuje ti dve podrocji in v podjetju Fe­roLabs so ponosni na dejstvo, da so kot prvi prenesli ti dve metodi iz akademskega okolja v industrijo, poudarja Eschert. Na podrocju jeklarstva je podjetje FeroLabs uporabilo in preuce­valo uporabnost svoje programske opreme za razlicne aplikacije, ki vkljucujejo zmanjšanje površinske oksidacije in napovedovanje materialnih lastnosti pri valjanju v vrocem, izboljšanje kakovo­sti postopka izdelave cevi, iskanje vkljuckov pri proizvodnji žice in optimizacijo porabe materiala pri valjanju palic. Trenutno je aplikacija optimizacije materiala najbolj napredna, kar zadeva implementacijo, vendar so tudi druge aplikacije v praksi že polno delujoce, razlaga Eschert. Med strankami podjetja FeroLabs je tudi jeklarsko podjetje Ger­dau iz Brazilije, ki je znano po kakovosti in je glede zmogljivosti primerljivo z nemškim jeklarjem ThyssenKrupp. V tem primeru je FeroLabs osredotocen na znižanje proizvodnih stroškov ob nespre­menjeni kakovosti izdelkov z uporabo strojnega ucenja. Združili so podatke iz razlicnih podatkovnih baz, da so lahko pridobili sliko celotnega proizvodnega procesa od jeklarne do valjarne. Tako združeni podatki so vsebovali na stotine parametrov, vkljucno s podatki o procesu in tistimi pridobljenimi z razlicnimi senzorji v proizvodnji ter kazalnike kakovosti. Nekajmesecne podatke je FeroLabs uporabil za avtomaticno ucenje ucnih modulov strojev, ki so se izkazali za zelo natancne pri napovedovanju glavnih kazal­nikov, razlaga Eschert. Vodje v proizvodnji, ekipe za obvladovanje kakovosti in proce­sni inženirji v podjetju Gerdau, uporabljajo programsko opre­mo, razvito v podjetju FeroLabs, za razumevanje kompleksnih, nelinearnih povezav med proizvodnjo in glavnimi kazalniki. Tako pridobljeno znanje uporabljajo za simulacije v programski opremi FeroLabs in za dolocevanje optimalnih procesnih parametrov za zagotavljanje kakovosti vsakega izdelka posebej. Mecorad: industrija 4.0 v valjarni Dr. Marc Banaszak je ustanovitelj in direktor zagonskega podjetja Mecorad iz Kölna, ki je nastalo kot spin-off podjetje na Tehnicni univerzi v Kölnu. Namen podjetja je podpora proizvodnje pri valjanju v vrocem stanju z uporabo visoko natancnih merilnih sistemov in aplikacij, ki temeljijo na teh sistemih. Poleg visoke kakovosti proizvodnje je cilj podpore zmanjšanje izgub dodane vrednosti v proizvodnji in vzpostavitev medsebojnih povezav vse do koncnih uporabnikov. Merilni sistem podjetja Mecorad meri plošcato jeklo med proizvodnjo z mikrometrsko natancnostjo, kar je zelo zahtevna naloga. Med valjanjem jekla v vrocem stanju so para, toplotno sevanje in prah, ki se dviguje v zrak, do zdaj pre­precevali izvajanje natancnih meritev na žarecih jeklenih plošcah med proizvodnim procesom. Podjetje Mecorad je želelo rešiti to težavo z uporabo radarskih senzorjev, ki lahko izvajajo natancne meritve z mikrometrsko natancnostjo v realnem casu med samim procesom. V primerjavi s predhodno uporabljenimi laserskimi in opticnimi metodami skamero lahko radarska metoda prodira skozi zrak okoli jeklenih plošc, ki je onesnažen s paro in gostim prahom. Vpliv interference in motenj, ki jih povzrocajo mocne vibracije, se iznici z uporabo algoritmov, razvitih v podjetju Mecorad, zagotavlja Banaszak. Podjetje Mecorad ponuja dodatne storitve po vsej proizvodni verigi z nadgradnjo teh meritev. To vkljucuje programsko opremo za posebne meritve, analizo procesov in algoritme za nadzor, s katerimi se lahko npr. nadzira razmik med valji. Aplikacije podjetja Mecorad se lahko uporablja tudi za obvladovanje usklajenosti z zunanjimi izvajalci, kot so predelovalci odpadne kovine. Banas­zak zatrjuje, da je njihov sistem razvit tako, da omogoca storitve, ki koncnega kupca povežejo s proizvodnjo, npr. z avtomaticno obdelavo narocil. Cilj ustanovitelja podjetja Mecorad je podpora celotnega proizvo­dnega sistema z digitalizacijo. Z uporabo tehnologije zagonskega podjetja se odpravljata dve temeljni težavi pri proizvodnji jekla, in sicer prevelike izgube dodane vrednosti proizvodnje zaradi nena­tancnih meritev in pomanjkanje nadzornih procesov. SMS Digital: zmanjševanje zaostankov na podrocju digitalizacije Dinamicna narava mladih zagonskih podjetij se kaže tudi v poja­vljanju pri uveljavljenih podjetjih. Proizvajalec metalurških obratov, podjetje SMS group, uporablja razvojni pristop pri implementaciji digitalnih storitev, saj jih obicajno zasledujejo zagonska podjetja, kar ni nakljucje. Pred dvema letoma je vodilno podjetje za proizvo­dnjo metalurških obratov s podporo svetovalnega podjetja speci­aliziranega za digitalno preobrazbo Etventure, ki je del podjetja za strokovne storitve Ernst & Young, ustanovilo hcerinsko podjetje za ustvarjalno oblikovanje SMS Digital. Cilj mladega ustvarjalnega podjetja je reševanje izzivov digitalne preobrazbe in industrije 4.0, medtem ko je glavna naloga razvoj programske opreme za industri­jo 4.0 in digitalne storitve za jeklarne po celem svetu. Podjetje SMS Digital je že razvilo svojo prvo aplikacijo in rešitev na podrocju programske opreme do te mere, da je pripravljena za trg. To je aplikacija na podrocju pametnega obvladovanja alarmov Smart Alarm. Za doseganje cim vecje razpoložljivosti proizvo­dnih obratov je za vodjo proizvodnje zelo pomembno spremljanje stanja obrata. Obicajni sistemi za vizualizacijo z vmesnikom med uporabnikom in strojem (HMI) ne dosegajo vedno teh ciljev, kar so ugotovili tudi v podjetju SMS group. Z novim sistemom za obvladovanje alarmov se lahko vse obrate železarne združi v en sistem. Status obrata je ocenjen z analizo usmeritev, ki z prepro­stim in intuitivnim delovanjem aplikacije ne potrebuje dolgotraj­nega uvajanja in ucenja uporabnikov. V primeru pojava alarma se samodejno pošljeta tekstovno sporocilo in elektronska pošta. V SMS Digital trenutno razvijajo podrocje napovedovanja alarmov in identifikacije sproženih alarmov v primeru istocasnega pojava vecjega števila alarmov. Dejstvo, da tradicionalno podjetje, kot je SMS group, resno deluje na podrocju digitalizacije, potrjuje najvišje vodstvo podjetja. Burkhard Dahmen, direktor podjetja SMS group je aprila 2018 imenoval prof. Katjo Windt iz Univerze Jacobs iz Bremna v izvršni odbor. Kot generalna direktorica za digitalizacijo, je strojna inže­nirka z doktoratom in strokovnjakinja na podrocju proizvodnih tehnologij odgovorna za digitalne rešitve ter elektricne sisteme in oddelek avtomatizacije pri SMS group. Do zdaj je že implementira­la projekte na podrocju digitalizacije in logistike za uporabnike iz jeklarske industrije. Priložnosti digitalizacije in nevarnost motenj Digitalizacija proizvodnje ustvarja dinamicen ekosistem. Poten­ciali digitalizacije ustvarjajo priložnosti za novo konkurenco, ki jo predstavljajo zagonska podjetja, ki ponujajo nove storitve. S tem pa postajajo uveljavljena podjetja ranljiva do te mere, da prihaja do motenj pri obstojecih odnosih med kupci in dobavitelji. Digitalizacija in prekinitve odnosov vplivata na vsa podjetja v vseh industrijah, razlaga Philipp Depiereux, ustanovitelj in direktor podjetja Etventure, ter poudarja, da je pri tem edina razlika v hitrosti sprememb pri posameznih primerih. Kar so na bolec nacin že obcutili v založništvu in glasbeni industriji, se lahko v prihodnosti zgodi tudi v jeklarstvu in livarstvu. To se lahko prikaže tudi na primeru iz drugih, bolj tradicionalnih sektorjev, kot je ogrevanje. V tem primeru se je zagonsko podjetje Thermondo z dobro digitalno ponudbo v zelo kratkem casu vrinilo med koncne uporabnike in uveljavljene dobavitelje ter tako postalo najvecje podjetje za inštalacijo ogrevalnih sistemov v Nemciji. Depiereux je skupaj s svetovalci podjetja Etventure pomagal tako podjetju SMS group kot tudi tudi trgovskemu podjetju Klöckner, ki deluje na podrocju distribucije jekla in drugih kovin. V tem primeru so postavili digitalni poslovni model z zagonskim podje­tjem, ustanovljenem v Berlinu. Preprican je, da se morajo jeklarne in livarne zavedati, da vse, kar se lahko digitalizira, se bo scasoma digitaliziralo. V podjetjih se morajo vprašati, ali želijo le opazovati te spremembe ali nameravajo ukrepati, preden konkurenti, ki so se odlocili za digitalizacijo, prevzamejo njihovo osnovno dejavnost, opozarja Depiereux. Predvsem pa morajo podjetja razumeti, kaj vse ta velika uveljavljena in zagonska podjetja, ki so se odlocila za digitalizacijo poslovanja, delajo drugace in se zgledovati po njihovih izkušnjah. Depiereux ni preprican, da jeklarne in livarne ter kovacije in valjarne, kot klasicni predstavniki starega gospodarstva s svojimi težkimi in velikimi izdelki, najprej niso bili pripravljeni prevzemati novih poslovnih modelov digitalne preobrazbe. Digitalna prodaja jeklenega ingota je vsekakor bolj zapletena kot prodaja knjige, kar pa ne pomeni, da to ni možno in da bo to nekdo prej ali slej tudi pocel. www.tbwom.com www.itps-online.com »» Digitalizacija v livarstvu in jeklarstvu (Vir: worldsteel) »» Digitalna preobrazba in industrija 4.0 spadata med glavne teme priho­dnosti tudi v metalurški industriji. Vse bolj izpopolnjena senzorika zagotavlja pridobivanje vse vec podatkov iz proizvodnih procesov. (Vir: worldsteel) Gerd Krause • Mediakonzept/Düsseldorf ›› »» Digitalizacija v livarstvu in jeklarstvu (Vir: worldsteel) »» Digitalizacija v livarstvu in jeklarstvu (Vir: worldsteel) »» Digitalizacija v livarstvu in jeklarstvu (Vir: worldsteel) »» Digitalizacija v livarstvu in jeklarstvu (Vir: worldsteel) Vpogled v konferenco o vodenju livarn Livarji po vsem svetu se soocajo s številnimi podobnimi izzivi. O tem je bilo v preteklosti že veliko napisanega v reviji Global Casting Magazine ter ponovno predstavljeno na nedavni konferenci o vodenju livarn, ki je potekala na Amelia Island na Floridi pod okriljem Ameriškega livarskega združenja. Sekcijo o stanju v svetovni livarski industriji, v kateri so sodelovali Brad Muller iz podjetja Charlotte Pipe&Foundry, Atsushi Nagai iz podjetja SintoKogio; Carsten Kuhlgatz iz podjetja HA International in Denny Dotson, ki je zastopal Svetovno livarsko organizacijo, je moderiral podpredsednik Ameriškega livarskega združenja Peter Reich iz podjetja LaempeReich. Doug Kurkul Livarska industrija na Japonskem je dosegla svoj vrh leta 2008 in se danes nahaja na 80 odstotkih te ravni. Število livarn se je konso­lidiralo iz 4.200 leta 1990 na današnjih 1.800. V japonskih livarnah se soocajo s pomanjkanjem usposobljenih delavcev, kar se še slabša s pocasno rastjo prebivalstva. Obenem so dobicki v livarstvu na Japonskem le 2-odstotni ali manj glede na promet. Poleg tega se japonske livarne soocajo z rastjo cen materialov in energentov ter s številnimi okoljevarstvenimi izzivi. Japonska livarska industrija se tem trendom zoperstavljajo z diverzifikacijo izdelkov, zmanjšanjem izmeta ter z uvajanjem sistemov na podrocju interneta stvari. Za nemške livarne so najvecji izzivi višanje stroškov energentov in materialov, prevelika regulacija s strani vlade, pomanjkanje mladih talentiranih kadrov ter ucinki trgovskih dajatev. Prav tako vpliva na livarsko industrijo v Nemciji prehod iz dizelskih pogonov na elektricne pogone v avtomobilski industriji. V Nemciji se sooca­jo s temi izzivi z razlicnimi programi za spodbujanje srednješolcev za livarske poklice ter z uvajanjem Industrije 4.0 in postopkov aditivne proizvodnje. Kitajska, ki je najvecja svetovna proizvajalka ulitkov, sprejema vladno politiko usmerjeno v zmanjšanje števila livarn z 20.000 na 10.000. V Indiji že zaznavajo koristi velike zavezanosti k izo­braževanju delavcev v livarski industriji ter znižanju zatiralskih obrestnih mer. Ulitke proizvedene v Indiji v veliki meri izvažajo na tržišce Združenih držav Amerike. Tajska velja za azijsko razlicico Detroita in proizvaja ter uporablja velike kolicine ulitkov za avto­mobilsko industrijo. Prodaja ulitkov na severnoameriškem trgu je od predsedniških volitev leta 2016 v porastu zaradi mocnega gospodarstva. Prvic od leta 2006 med Bushevo administracijo je ameriški bruto domaci proizvod višji od stopnje brezposelnosti. Poleg prevec široke re­gulative, predvsem na podrocju OSHA, je pomanjkanje zanesljive delovne sile najpomembnejši izziv za livarne v ZDA. Kot poudarja Denny Dotson iz Svetovne livarske organizacije, znanje v livarski industriji ne pozna nacionalnih meja. Velike zamisli uvedene v eni državi se hitro širijo v drugih državah ter številni dobavitelji delujejo v mednarodnem okolju. Dotson spodbuja vse livarne, da se seznanijo z mednarodnimi trendi in tehnicnimi novostmi ter da se udejstvujejo v svetovnih livarskih organizacijah, kjer je to pri­merno. [ Objavljeno na: www.globalcastingmagazine.com ] Gerd Krause • direktor Ameriškega livarskega združenja ›› EWM-ova serija Titan XQ puls ima nov model: Titan XQ C puls Kompakten, z velikim radiusom EWM AG razširja svojo serijo Titan XQ puls z novim, kompaktnim vecfunkcijskim MIG/MAG varilnim strojem. Titan XQ C puls je na voljo kot 350 A ali 400 A razlicica in ni primeren le za varjenje v industriji, trgovini in pri usposabljanju, pac pa tudi za delo na velikih komponentah. Veliko delovno polje, ki sega do 30 metrov, omogoca opcijski miniDrive vmesni pogon ali gorilnik MT/EWM. Novi Titan XQ C puls je idealen vectockovni MIG/MAG varilni stroj za vse impulzne, standardne in inovativne varilne postopke, ki so v seriji vkljuceni kot standardni. Tako kot dekompaktna oblika, tudi kompaktni model nudi odlicne funkcije varjenja XQ, kar omogoca RCC inverter tehnologija. Stroj, s cevjo gorilnika dolžine do 5 metrov, zagotavlja varjenje v manjših prostorih, predvsem v varilnih kabinah. Lahko pa se izvaja tudi na razdalji do 12 m, a le s pomocjo MT-gorilnika za potiskanje/vlecenje. Vmesni pogon miniDrive pa lahko poveca varilni polmer celo do 30 m. eFeed prihrani delovni cas Poleg velike enote za obratovanje, z dolgo življenjsko dobo in odlicnimi lastnostmi varjenja, je pogon eFeed izjemno pomem­ben del novega Titana XQ C puls. Najprej so tu štiri kakovostna, zanesljiva in vzdržljiva pogonska kolesa, nato pa natancen potek žice. Zaradi svoje natancnosti eFeed zagotavlja optimalne rezultate varjenja. Nov varilni gorilnik (PM) z LED-svetilko Nov varilni gorilnik z integrirano LED-razsvetljavo zagotavlja tudi visoko kakovost. Signalna lucka se samodejno aktivira pri vsakem premikanju gorilnika in osvetli temne predele na obdelo­vancu, kar olajša varjenje. Varilni gorilniki serije PM so na voljo kot plinsko ali vodno hlajeni, v razlicicah od 220 A do 550 A, v standardni izvedbi ali po izbiri z LED-osvetlitvijo in/ali z daljin­skim upravljalnikom barvnega zaslona OLED. Poleg tega EWM ponuja push/pull MT varilne gorilnike, ki so na voljo tudi kot funkcijski gorilniki s 7-segmentnim zaslonom. Preprosto arhiviranje varilnih nalog Za novi Titan XQ C puls so na voljo tri možnosti nadzora: LP-XQ, HP-XQ in Expert XQ 2.0. Pet 'priljubljenih' gumbov na krmilni enoti LP-XQ je novih: z nekajsekundnim pritiskom nanje se bo trenutno nastavljena operacija shranila na ustrezen gumb. Operacijsko tocko lahko pozneje znova uporabite, tako da ponov­no pritisnete želeni gumb. Na ta nacin prihranite dragocen delovni cas za posamezne nastavitve pri pogosto ponavljajocih se varilnih nalogah. Stroj ima tudi dva prakticna dodatka: serijski standardni nosilec in veliko prostora za shranjevanje. Inovativni postopki varjenja kot standard Poleg dolgotrajne kakovosti vseh komponent, kompaktni vecpro­cesni varilni stroj MIG/MAG ponuja še dodatno lastnost, znacilno za EWM: vsi inovativni varilni postopki so vkljuceni v serijo kot standardni. Ti vkljucujejo postopke forceArc XQ puls, rootArc XQ puls in wiredArc XQ puls, razvite za serijo Titan XQ puls. Novi Titan XQ C puls je primeren tudi za varjenje z žico z žarilno nitko: v seriji so vgrajene žice z žarilno nitko posebnih lastnosti, varilna polariteta pa se lahko prilagodi brez uporabe orodja. Naprava je tudi pripravljena za digitalno povezovanje v smislu varjenja 4.0: Titan XQ C puls lahko komunicira z EWM Xnetom in njegovim inovativnim upravljanjem komponent prek vmesnikov LAN in WiFi. Varilci se lahko prijavijo v sistem z uporabo X-gumba. Posameznik za vsako aplikacijo Odvisno od namena uporabe in samih potreb, uporabnik doloci, ali naj se naprava hladi s plinom ali z vodo. Na voljo so tudi tovar­niško nastavljene možnosti, vkljucno s prikazovalnikom zaloge žice in grelnikom žice za varjenje aluminija brez pore. Poleg nove­ga Titan XQ C puls ponuja EWM tudi dekompaktni Titan XQ puls z locenim dovajalnikom žice v isti seriji, pa tudi Titan XQR puls za avtomatsko robotsko varjenje. www.ewm-group.com »» Titan XQ C puls je novi kompaktni vecfunkcijski varilni stroj v seriji Titan XQ iz EWM. »» Za novi Titan XQ C puls so na voljo tri možnosti nadzora. Nadzor LP-XQ ima novo funkcijo petih 'priljubljenih' gumbov: trenutno nastavljeno funkcijo lahko preprosto shranite z daljšim pritiskom na gumb. »» Novi PM varilni gorilnik z vgrajeno LED-razsvetljavo omogoca delo na temnejših delih obdelovanca. Enostransko spajanje jekla in aluminija s postopkom varjenja Fronius CMT Nizek vnos toplote za stabilne varjene spoje Toplotno spajanje razlicnih materialov, kot sta jeklo in aluminij, je kljucnega pomena pri avtomobilski lahki konstrukciji. Vendar pa je ta proces posebej zahteven zaradi razlicnih fizikalnih in kemicnih lastnosti materialov. Težko je doseci visokokakovostne, stabilne rezultate in zato so možnosti za nadaljnjo obdelavo polizdelkov precej omejene. Rešitev teh izzivov je postopek varjenja z zmanjšanim vnosom toplote – proces prenosa hladne kovine (CMT), ki ga je razvil Fronius. Nizka stopnja razpršenosti, v povezavi s konstantnim in izjemno stabilnim lokom, zagotavlja optimalne rezultate varjenja. Mednarodni proizvajalec in zanesljivi dobavitelj v avtomobilski industriji Magna Steyr je prevzel postopke CMT in razvil tehnolo­gijo, ki ne omogoca le izdelave stroškovno ugodnih delov karoseri­je, ampak tudi prihranek pri teži. Proizvajalci karoserij v avtomobilski industriji se vedno bolj za­našajo na kombinacijo razlicnih materialov – z dobrim razlogom. Masa vozil se lahko bistveno zmanjša z uporabo materialov, kot so aluminijasta ali ojacena plasticna vlakna, kar imajo pozitiven ucinek na zmogljivost in porabo goriva. Prav tako bi bilo brez teh napredkov v lahki konstrukciji težko izpolniti vedno strožje predpise o emisijah izpušnih plinov. Sodobna vozila imajo zato mešanico materialov, vsak posamezen del pa je zasnovan tako, da je cim lažji, vendar še zagotavlja optimalno funkcionalnost. Vendar pa povezovanje teh materialov z zelo razlicnimi lastnostmi predsta­vlja velik izziv. Omejena trdnost in sposobnost oblikovanja Jeklo in aluminij sta ena izmed najpogostejših kombinacij materialov, ki ju je treba združiti v avtomobilski konstrukciji. Da bi zmanjšali stroške, izdelujejo na proizvodni liniji za karoserijo komponente zvarnih prirobnic iz aluminijastih in jeklenih ploce­vin, tako da jih je mogoce združiti s konvencionalnim, stroškov­no ucinkovitim tockovnim varilnim postopkom. Vendar pa je treba upoštevati razlicne fizikalne in kemicne lastnosti teh dveh materialov, kot so njihova toplotna raztezanja, toplotna prevodnost in odpornost proti koroziji. To negativno vpliva na kakovost in trdnost zvarjenega spoja. Tudi zmožnost nadaljnjih proizvodnih procesov je precej omejena. Razlog za to omejeno obliko je tisto, kar imenujemo intermetalna faza, ki nastane na mestu, kjer se obe vrsti materiala dotakneta, ko sta varjeni. Ta plast je krhka in dovzetna za razpoke in pore, kar poslabša stabilnost spoja. V podjetju Magna Steyr so se lotili reševanja tega problema. Družba, s sedežem v Gradcu v Avstriji, razvija in proizvaja posamezne sestavne dele in celotna vozila ter pri tem uporablja lahke konstrukcijske metode. Da bi znižali proi­zvodne stroške za varjenje jekla in aluminija, so podrobno proucili postopek združevanja in prišli do zakljucka, da ima bistven vpliv na kakovost zvarnega šiva temperatura. Postopek »hladnega« varjenja izboljša stabilnost Pri varjenju ima toplota zelo pomembno vlogo pri dolocanju de­beline intermetalne faze. Pri poskusih so ugotovili, da v idealnem primeru ne bi smela presegati deset mikrometrov, da bi zagotovili stabilnost spojev. V ta namen so morali strokovnjaki nadzorovati temperaturno napredovanje in ga ohranjati nad temperaturo talje­nja aluminija, vendar pod temperaturo uparjanja cinkove plasti, ki je bila nanesena na jeklene plošce. V vecini postopkov oblocnega varjenja to preprosto ni mogoce, vendar so v podjetju Magna Steyr koncno našli rešitev, ki so jo potrebovali pri postopku CMT, torej »hladnem« varilnem procesu, ki ga je razvil Fronius. Postopek varjenja CMT bistveno zmanjša vnos toplote v pri­merjavi z drugimi MIG/MAG procesi. Skrivnost leži v digitalnem procesnem krmiljenju, ki samodejno zazna kratke stike in nato pomaga odstraniti kapljico z vracanjem žice: med varjenjem se žica pomakne naprej in se spet vrne, takoj ko pride do kratkega stika. Zaradi tega je faza izlocanja zelo kratka in vnos toplote se zmanjša. S tem procesom lahko energijski vložek stalno prilagajamo tako, da ustreza komponenti, ki jo je treba variti. Uporabniki pridobi­jo neobrizgan material in optimalne rezultate varjenja. CMT je zato idealen za varjenje jeklenih spojev z uporabo CO2 in drugih zašcitnih plinov. Namenjen je tudi za spajanje jekla in aluminija, ki se ob tem ne stopi. To pomeni, da popolnoma izpolnjuje zahteve za uporabo v avtomobilski industriji. Izjemni rezultati izjemnega postopka Z uporabo postopka varjenja CMT in optimizacijo varilne žice je podjetje Magna Steyr razvilo teh­nologijo za ucinkovito in zanesljivo povezovanje jekla in aluminija. Ker lahko nastavimo varilne parame­tre, intermetalna faza ostaja tanjša od deset mikrometrov. Mehanske lastnosti spojev izpolnjujejo vse zahteve. V primerjavi s konvenci­onalnimi postopki je CMT boljša metoda tudi zato, ker varjenja ni vec potrebno izvajati na obeh straneh, ampak le na eni strani, kar zmanjšuje stroške in delovno obre­menitev. Dodatni, dragi procesi povezovanja so postali stvar prete­klosti, kar vodi k še vecji stroškovni ucinkovitosti. Podjetje Magna Steyr je leta 2017 prejelo nagrado Auto­motiveINNOVATIONS Centra za avtomobilsko upravljanje (CAM) in PricewaterhouseCoopers (PwC), Nemcija, za svojo inovativno tehnologijo povezovanja. Podjetje Magna je priznano kot najbolj inovativen izdelovalec avtomobilskih delov, ki je žirijo prepricalo na podrocju izdelave šasij, karoserij in zunanje opreme. www.fronius.co.uk »» Slika 1: Z varilnim postopkom CMT podjetja Fronius je mogoce zanesljivo in ucinkovito združiti jeklo in aluminij. »» Slika 2: Dodatni, dragi procesi povezovanja, kot je npr. kovicenje, postanejo preteklost z uporabo varjenja CMT – kar vodi do vecje stroškovne ucinkovi­tosti. »» Slika 4: V procesu varjenja CMT je faza izlocanja zelo kratka in vnos vrocine manjši. S tem procesom lahko energijski vložek stalno prilagajamo tako, da ustreza komponenti, ki jo je treba variti. »» Slika 3: Proizvajalci avtomobilskih karoserij v avtomobilski industriji se vedno bolj opirajo na kombinacijo razlicnih materialov. Tlacno litje – ekonomicen proizvodni postopek že od industrijske dobe Dandanes si je težko predstavljati vsakodnevno življenje brez izdelkov proizvedenih s tlacnim litjem. Tehnologija tlacnega litja je bila razvita sredi 19. stoletja in je povezana z industrijskim tiskom casopisov in knjig. Od devetdesetih let 19. stoletja je tlacno litje postalo vse bolj zanimivo tudi za druga podrocja industrije, ki se neprestano razvijajo od leta 1914 naprej. Postopek tlacnega litja poteka na stroju za tlacno litje, kjer se sta­ljeno kovino tlaci v kovinsko orodje pod velikim tlakom in z visoko hitrostjo. Staljena kovina tako napolni celotno votlino orodja, v katerem se hitro strdi. Po strjevanju stroj odpre orodje in izmece ulitek. Tlacno litje spada med najbolj ekonomicne postopke izdela­ve. S posameznim orodjem se lahko odlije na stotine tisoc ulitkov, s konstantno kakovostjo ter zelo visoko kakovostjo površine ob relativno nizkih stroških na ulitek. Najbolj uporabljene kovine za tlacno litje so aluminij, cink, magnezij ter njihove zlitine. Od tiskanja do tlacnega litja Tehnologija tlacnega litja izhaja iz sredine 19. stoletja, iz obdo­bja, ki so ga zaznamovale številne interakcije, danes znane kot industrijska doba. Založništvo, ki je bilo v tem obdobju prav tako v razcvetu, je imelo izjemen pomen za razvoj tehnologije tlacnega litja. Pomembni izumi so predstavljali osnovo, ki je omogocala hitro, fleksibilno, v velikem številu ter cenovno ucinkovito tiskanje casopisov in knjig. K tem izumom spadajo rocna naprava, s katero so iz zlitine kositra in cinka odlivali tiskarske crke (1838), rotacijski tiskarski stroj (1846) ter Linotype tiskarski stroj (1886), ki ga je razvil izumitelj nemško-ameriškega porekla Ottmar Mergentha­ler (1854–1899). Eden izmed glavnih elementov tega stroja je bil integriran stroj za tlacno litje. Livarsko orodje izdelano iz mede­ninastih kalupov za tiskarske crke razvršcenih v vrstice z besedi­lom je bilo napolnjeno s staljenim svincem. Po litju se je orodje za tiskarske crke vrnilo v zalogovnik orodij, medtem ko so bile odlite svincene vrstice z besedilom izvržene iz orodja. Operater stroja je odlite vrstice z besedilo položil skupaj in sestavil strani z besedilom, ki so bile uporabljene kot tiskarske plošce za tiskanje na papir ali kot predloge za okrogle tiskarske forme uporabljene pri postopku rotacijskega tiskanja. Prvih trideset let je bil postopek tlacnega litja uporabljen skoraj izkljucno v založništvu. Tudi Herman H. Doehler (1872–1964), rojen v Nürnbergu, ki je od leta 1892 naprej živel v ZDA, je sprva delal v tej industriji. Linotype proces ga je navdihnil, da je razmi­šljal o potencialnih aplikacijah tlacnega litja ter o implementaciji idej, ki jih je dobil. Tako je leta 1908 ustanovil podjetje Doehler Die-Casting Company, ki je v zgodnjih 40. letih dvajsetega stoletja veljalo za najvecjega svetovnega proizvajalca ulitkov izdelanih s tlacnim litjem ter obstajalo vse do leta 1998. Nagrada Herman H. Doehler, ki jo podeljuje severnoameriško združenje za tlacno litje, je opomnik na tega pionirja s podrocja tehnologije tlacnega litja. Prvi stroj na trgu za tlacno litje, ki je vseboval vse kljucne kom­ponente sodobnih strojev za tlacno litje, je bil razvit v Združenih državah. Razvila sta ga podjetnika Joseph Soss in Louis H. Morin ter ga leta 1925 patentirala. V obdobju s konca 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja se je na trgu pojavljal nov tip produktov, industrijska proizvodnja pa je bila v hitrem porastu. Proizvajalci so prepoznali prednosti tehnologije tlacnega litja, ki se je lahko uporabljala za komponente pisalnih strojev, blagajn, ur, elektricnih aparatov in drugih dobrin. Proizvajalci igrac so tudi uporabljali tlacno litje za izdelavo avtomobilckov ter modelov avtomobilov, ki so bili zelo podobni originalnim. Ne nazadnje je postala nastajajoca avtomobilska industrija najvecji kupec kompo­nent izdelanih s tlacnim litjem. Od zgodnjega dvajsetega stoletja naprej je tehnologija tlacnega litja napredovala z narašcajoco hitrostjo. Sprva se je tlacno litje vecinoma uporabljalo za svinec in kositer, kovini z relativno niz­kim tališcem in dobro duktilnostjo. Leta 1930 so zaceli uporabljati baker in magnezijeve zlitine. Magnezij, ki ima gostoto 1,74 g/cmł, je vec kot trikrat lažji od aluminija (2,75 g/cmł) in se sedaj vse vec uporablja v avtomobilski industriji, je bil prvic uporabljen kot material za tlacno litje v obdobju med letoma 1964 in 1978. Iz tega materiala so izdelovali motorje in menjalnike VW hrošca. Razvoj tehnologije tlacnega litja se ni nikoli ustavil. Stroji so bili opremlje­ni z vse bolj naprednimi tehnologijami nadzora. Razpoložljivost orodnih jekel z izboljšanimi lastnostmi za izdelavo orodij za tlacno litje ter optimizacija lastnosti materialov za tlacno litje sedaj omo­gocata izdelavo ulitkov z zelo majhno debelino sten ter obenem z visokimi mehanskimi lastnostmi. Trenutno so na podrocju tlacnega litja v ospredju avtomatizacija postopka, energijska ucin­kovitost, ucinkovita poraba materiala za tlacno litje, kompleksna orodja, hibridne komponente, optimizacija procesa in digitalizacija v okviru Industrije 4.0. Sejem EUROGUSS 2020 Mednarodni sejem EUROGUSS 2020, ki bo od 14. do 16. januar­ja 2020 v Nürnbergu, bo zajemal tehnologijo, procese in izdelke na podrocju tlacnega litja, podani bodo tudi pregled najsodobnejših dosežkov na tem podrocju ter napotki livarnam tlacnega litja, kako okrepiti in razširiti svoje trge. www.euroguss.de »» Živahno dogajanje na sejmu EUROGUSS 2018, na katerem so bile prikazane strukturne komponente v avtomobilski industriji izdelane s tlacnim litjem. (Vir: EUROGUSS) »» Detajl stroja za tlacno litje Soss iz patentne dokumentacije. (Vir: Stroj za tlacno litje. US Patent 1533617) Modularni kompletni sistemi za racionalno izdelavo klinc spojev Proizvajalec Miele za spajanje dnov in plašcev bobnov pralnih strojev iz nerjavne jeklene plocevine uporablja rešitve za izdelavo klinc spojev Tox. Dobavitelj specialnih strojev je podsistem Tox lahko neposredno integriral v proizvodni sistem s krožno razmestitvijo. Wolfgang Laux Tehnologija, postopki, naprave, orodja, nadzor procesov in storitve: podjetje Tox Pressotechnik je s svojo modularno ponudbo izdelkov in storitev prepricalo proizvajalca visokokakovostnih go­spodinjskih in industrijskih aparatov za pomivanje posode, pranje perila in sušenje Miele & Cie. KG. Dobavili so mu rešitev za zane­sljivo spajanje dna in plašca bobna industrijskega pralnega stroja s prostornino 110 l, ki sta izdelana iz nerjavne jeklene plocevine. Miele je pri proizvajalcu specialnih strojev in proizvodne opreme narocil proizvodni sistem s krožno razmestitvijo delovnih sredstev, operacijo spajanja plocevin iz nerjavnega jekla pa je zaupal stro­kovnjakom za spajanje iz podjetja Tox Pressotecnik. Ti so po anali­zi potreb in robnih pogojev predlagali postopek spajanja plocevin z okroglimi spoji Tox ter zasnovali in izdelali kompletno rešitev, ki jo je proizvajalec specialnih strojev nato le še integriral v proizvodni sistem kot podsistem, pripravljen za prikljucitev. Od modula do delovne postaje, pripravljene za prikljucitev Za obratovanje pripravljen podsistem za izdelavo klinc spojev je zasnovan na modularnem sistemu Tox in je sestavljen iz dvojih strojnih klešc tipa CRH s hidravlicnim pogonskim cilindrom HZO, orodnega kompleta za izdelavo okroglih klinc spojev (pestic in matrica), pršilne naprave tipa SP za oljenje orodja ter sistema za nadzor procesa Tox CEP, ki je namenjen zagotavljanju kakovosti. Strojne klešce imajo globino 35 mm in odprtino 49 mm, name­njene pa so stiskalnim silam do 100 kN. Dno in plašc bobna se spojita s 97 okroglimi klinc spoji Tox premera 8 mm, stiskalna sila (vkljucno z zadrževalno silo) pa je 75 kN. Globina matrice je 1,2 mm in kontrolna mera X (preostala debelina dna v klinc spoju po spajanju) je 0,85 mm. Klinc spoji imajo izjemno natezno/strižno trdnost 2300/2700 N, nadzor procesa pa skrbi za ponovljivost in dokumentiranje kakovosti spojev. Dobavljeni podsistem za izdelavo klinc spojev je bil pripravljen za integracijo in obratovanje, s tem pa je tako podjetju Miele kot proizvajalcu specialnih strojev prinesel ekonomske koristi in prihranek casa. Narocniku je bilo na voljo vse znanje o procesu spajanja plocevin ter je prejel potrebam prilagojeno in zaneslji­vo celovito rešitev, proizvajalec specialnih strojev pa se je lahko posvetil konstruiranju in gradnji proizvodnega sistema in je moral podsistem le integrirati. Z uporabo standardiziranih strojnih, po­gonskih, perifernih, krmilnih in procesno-nadzornih komponent iz modularnega sistema Tox je bila tako omogocena stroškovno ugodna realizacija specialnega stroja. »» Boben industrij­skega pralnega stroja je sestavljen iz dna in plašca, ki sta povezana s 97 okroglimi spoji Tox premera 8 mm. Obisk pri podjetju VARESI: Dan v znamenju varjenja in rezanja Podjetje Varesi je ob 10. obletnici odprlo nove prostore na zahodnem obrobju Ljubljane na Cesti v Gorice 2a, ob tem pa pripravilo hišni sejem, ki so ga obiskale številne stranke, uporabniki in poslovni prijatelji. Vsi so dogodek izredno pohvalili. Za podjetje Varesi je bil nedavni 5. oktober pomemben dan, saj so lahko strankam predstavili svoje nove prostore v velikosti 1500 m2, v katerih so trgovina, servis in bogato opremljen demonstra­cijski center (Slika 1). Na otvoritvi so predstavili celovit program ter posebej novosti na podrocju varjenja, rezanja, obdelave kovin, osebne zašcite in sorodnih podrocij. Gosti so ob tej priložnosti lahko vse novosti tudi prakticno preizkusili z izkušenimi domacimi in tujimi demonstratorji. Nekateri obiskovalci so obisk izkoristili tudi za ugodnejši nakup, saj je Varesi pripravil tudi široko ponudbo izdelkov po posebnih akcijskih cenah. Na hišnem sejmu so predstavili novosti, kot so nove serije virov varilnega toka: • LORCH MicorMig Pulse, ki sedaj omogoca odlicno pulzno varjenje ter možnost varjenja vertikal s SpeedUp postopkom; • LORCH MicorTIG z novo upravljalno plošco in frekvenco pulza do 2 kHz (slika 4); • CEBORA KingSTAR z novo upravljalno plošco na dotik in odlicnimi pulznimi postopki ter posebnim postopkom SRS (spatter reduction system) za varjenje nerjavnega jekla; • CEBORA WIN TIG z novo upravljalno plošco na dotik, novi­mi programi pulse XP in edinstvenimi vžigi varilnega obloka EVO start; • novo serijo virov HBS Visar za varjenje cepov v enofazni izvedbi naprave • in še mnogo vec … Predstavili so kolaborativnega robota za varjenje proizvajalca Universal Robot v kombinaciji z LORCH varilnim izvorom, ki omogoca zelo enostavno programiranje in je primeren in upora­ben tudi za manjše serije proizvodov, ter demonstracijsko celico z robotom Fanuc v kombinaciji z dvoosnim pozicionerjem. Predstavili so enostaven CNC-plazma in plamenski rezalnik pod­jetja KOIKE PNC-12 EXTREME, ki ga odlikuje odlicno razmerje med kakovostjo in ceno, seveda pa imajo v prodajnem programu tudi HD (high definition) plazme visokega kakovostnega razreda. Predstavili so tudi zmogljiv izvor za elektro-kemicno cišcenje in poliranje varov podjetja NITTY GRITTY Surface. V demonstra­cijskem delu so prikazali dva modela vrhunskih varilno-vpenjalnih miz proizvajalca DEMMELER z luknjami premera 22 in 28 ter italijanske odsesovalne naprave podjetja AERSERVICE. Predstavili so tudi razlicna rocna orodja in zašcitno opremo proizvajalcev Metabo, 3M, speedglass (slika 2). Celoten hišni sejem in obsejemske dejavnosti so bile izvede­ne izredno strokovno. Sejma se je udeležilo rekordno številko obiskovalcev in partnerjev podjetja. Za odlicno hrano je poskrbelo gostinsko podjetje Lars&Sven, za izjemno vzdušje in dobro voljo pa je poskrbel ansambel Ministri, v katerem je zaigral tudi direktor podjetja Peter Veselic. Le-ta se je ob nagovoru obiskovalcem med drugim zahvalil za obisk in za izkazano zaupanje. Podjetje Varesi bo od zdaj naprej prisotno na lokaciji v Ljubljani na Cesti v Gorice 2a ter na Zagrebški cesti 40 v Mariboru. Ekipa revije IRT3000 želi podjetju veliko poslovnih uspehov v priho­dnjem »najstniškem« obdobju. www.varesi.si »» Slika 2: Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavljeno opremo. »» Slika 1: Demonstracijski del razstavnega prostora »» Slika 3: Poskrbeli so tudi za hrano in pijaco. »» Slika 4: Utrinki z dogajanja z ansamblom Ministri. TOX® Kraftpaket line-X za preskok v zmogljivosti ›› Obsežna posodobitev preizkušenih pogonskih cilindrov TOX® Kraftpaket prinaša vecje sile v hitrem hodu, vecje hitrosti hodov in podaljšane intervale vzdrževanja. »» Sistem TOX®-Kraftpaket X-KT Južnonemško tehnološko podjetje TOX® PRESSOTECHNIK GmbH & Co. KG iz Weingartna nadaljuje s stalnimi izboljšavami in optimizacijo programa pnevmohidravlicnih pogonskih cilindrov za pritisno silo TOX® Kraftpaket line-X. Na osnovi izkušenj, zbranih pri uporabi vec kot 150.000 enot v najrazlicnejših aplikacijah in industrijskih sektorjih, so bili cilindri TOX® Kraftpaket zdaj deležni obsežne posodobitve za izboljšanje zmogljivosti, zmanjšanje obsega vzdrževalnih del in krcenja sortimenta za optimizacijo dobavljivosti. Novi cilindri TOX® Kraftpaket line-X so na voljo v vitki izvedbi X-S, kompaktni izvedbi X-K ali kot locen pnevmo­hidravlicni agregat TOX® Kraftpaket X-KT. V cilindru so že integrirani zracna vzmet, ventil za delovni hod in podpora za hitri hod. Novost sta tlacni regulator zracne vzmeti z maksimalnim pretokom zraka za optimiziran cas ciklov, razdelilnik ZVL z ventilom ALI za trajno pripravo tlaka in ventil ALI za podporo hitrim hodom. Za funkcije delov­nega hoda, povratnega hoda in trajne oskrbe so potrebni trije prikljucki za stisnjen zrak. Poleg tega so vsi pogonski cilindri line-X opremljeni s krmiljenjem z zastojnim tlakom (krmilno dušilko X). Opcijsko so na voljo razlicice krmiljenja, kot so tlacni re­gulator v vodu delovnega hoda, zunanja prikljucitev delov­nega hoda ali zunanja odobritev delovnega hoda. Ko nasto­pi potreba po servisu oz. popravilu, je mogoce preprosto zamenjati tlacni regulator in ventil ALI brez demontaže enote. Poleg tega novi cilindri TOX® Kraftpaket poskrbijo za bistveno vecje sile v hitrem hodu in obcutno hitrejše hode v kombinaciji z minimalnim obsegom vzdrževalnih del in popravil. Krmiljenje in regulacija pogonskih cilin­drov sta enostavna, enako pa velja tudi za integracijo enot v delovne in procesne postaje ter v podsisteme ali kompletne sisteme. Proizvajalec TOX® PRESSOTECHNIK GmbH & Co. KG je preprican v robustno kakovost svojih izdelkov TOX® Kraftpaket, ki so tako vsi na voljo z garancijo v trajanju 12 mesecev ali 10 milijonov hodov brez omejitve števila delovnih izmen. www.tox-de.com »» TOX®-Kraftpaket line-X tipa X-S »» TOX®-Kraftpaket line-X tipa X-K DLR uspešno testira ArianeGroup Vulcain Engine Motor Vulcain® 2.1, ki so ga v ArianeGroup razvili za pogon zaganjalnika Ariane 6, je uspešno opravil testiranje v Lam­poldshausnu v Nemciji (prvi let je predviden za leto 2020) v nemškem vesoljskem centru (DLR). To je predelana razlicica motorja Ariane 5 Vulcain®2, izdelana z namenom poenostavitve proizvodnje in zmanjšanja stroškov. Za dosego teh ciljev nov motor združuje novejše tehnologije, kot so generatorji plina, izdelani s 3D-tiskanjem, poenostavljena divergentna šoba in grelnik kisika za tlacno posodo v rezervoarju. Te prilagoditve prispevajo k doseganju stroškovnih ciljev, doloce­nih za zaganjalnik Ariane 6, hkrati pa ohranjajo ucinkovitost in zanesljivost, ki jo zagotavlja Ariane 5. Preizkusi, opravljeni v Lampoldshausnu, bodo omogocili testira­nje novega motorja za vse potrebe delovanja leta (potisk, razmerje mešanja, dotok pogonskega goriva). Vzporedno s tem se program Vinci® (nadgradnja programa Ari­ane 6) nadaljuje po nacrtu, z vec kot 130 testnimi izstrelitvami na dveh testnih postajah v Franciji in Nemciji (P4.1 v Lampoldshau­snu in PF52 v Vernonu), vkljucno z vec demonstracijami veckratne zmogljivosti vžiga, ki so jih zahtevali kupci za svoje potrebe z Ariane 6. Vodilni koordinator za razvoj in delovanje zaganjalnika Ariane 6 v imenu Evropske vesoljske agencije (ESA), ArianeGroup, usklajuje industrijsko mrežo vec kot 600 družb v 131 evropskih državah, vkljucno z vec kot 350 malimi in srednje velikimi podjetji. additivemanufacturingtoday.com Bosch in GE Additive skupaj razvijata del motorja GE Additive je združil znanje in nove ideje z ekipo za avtomo­bilske dele pri Boschu, z namenom preoblikovanja proizvodnje kovinske oljne glave za uporabo v skupnem žlebastem injektorju (CRI) na dizelskem motorju. Rezultat je bila združitev glave iz dveh delov v enega in s tem izognitev mrtvim kotom pri mazanju. Pri obicajnih sistemih za vbrizgavanje dizelskega goriva je treba tlak goriva ustvariti posamicno za vsako injiciranje. Nasprotno, pri CRI je tlacno tvorjenje in vbrizgavanje loceno, kar pomeni, da je dizelsko gorivo na zahtevanem tlaku za injiciranje vedno na voljo. Novejše generacije CRI morajo biti naoljene celovito, na vseh mestih. Zato je ekipa strokovnjakov poskušala to pomanjkljivost odpraviti s preoblikovanjem oljne glave v treh ali štirih delih s pomocjo obicajne obdelave, vendar je ta pristop prevec zapleten in stroškovno neupravicen. Boscheva ekipa je sodelovala s podjetjem Concept Laser, družbo GE Additive. V podjetju Concept Laser so izdelali nov dizajn in novo tehnologijo. Ceprav je bil sistem že namešcen v Boschevem objektu v Nürnbergu, je bil pozneje kot primernejši izbran Mlab sistem. Po preizkušanju sistema so ugotovili, da je 3D-natisnjena oljna glava veliko boljša pri zagotavljanju pravilne kolicine olja na pra­vem mestu, torej ne le na vrhu, temvec tudi na dnu, kar pomeni, da so na ta nacin mrtve tocke mazanja odpravljene. Iz GE Additive sporocajo, da so preoblikovano komponento zdaj uvedli še v štiri druge Boscheve elektrarne v Koreji, Turciji, Nemciji in Franciji. www.ge.com www.concept-laser.de www.bosch.com »» Re-inženiringom je Concept Laser zmanjšal komponento z dveh delov na eno (Courtesy GE Additive) »» Kovinsko aditivno izdelano oljno vodilo (Courtesy GE Additive) Stvari, ki jih na nogometnem igrišcu ne vidite Najbrž je le malo ljudi, ki si to poletje niso ogledali vsaj delcka nogometnega prvenstva, ali vsaj sledili rezultatom v dnevnih novicah. Izjemni uspeh naših hrvaških sosedov je odprl srca celotnega nogometnega sveta! Vendar pa športni rezultati niso tema, o kateri bo da­nes govora (ocitno!). Za uspeh nogometnega prvenstva se mora ujemati in pravilno delovati veliko razlicnih dejavnikov. Stavim, da se sprašujete, kaj ima to opraviti z lepili. Za zacetek omenimo – žogo. Nic ne bi bilo možno brez žoge. Nekoc je bila sešita rocno, cez dve plasti podloge so bili združeni razlicni elementi. Dandanes je narejena iz manjšega števila posameznih delov, zlepljenih s posebnimi lepili. Zaradi tega je žoga lažja, bolj aerodinamicna in manj prepustna za vodo, kadar dežuje. Oprema, ki jo uporabljajo igralci, da so tako lažji kot tudi zašciteni v dvobojih, do katerih vcasih pride na igrišcu, mora biti najvišje kakovosti in izjemno zanesljiva. Zaradi uporabe lepila so nogometni cevlji lažji, fleksibilnejši in omogocajo lažje prilagaja­nje igralcevemu gibanju, šcitniki pa se sedaj veliko bolje prilegajo obliki noge in dosti manj stiskajo. To so le predmeti, ki so neposredno vpleteni. Še veliko vec elementov, ki imajo korist od uporabe lepila, pa je posredno vkljucenih v igro; to so npr.: sam stadion (tla, stene in stropne inštalacije), reflektorji, drugi sistemi razsvetljave in razni ekrani, pa tudi avtobusi, ki jih ekipe uporabljajo za prevoz od nastanitve do stadiona. Torej, svetovno prvenstvo in moderni nogomet imata kar veliko opraviti z lepili, zaradi katerih je nogomet sodoben in atraktiven razvijajoc se šport. Zagotovo lahko lepila enako vplivajo na vaš posel. AST zmanjšuje cas TIG-varjenja za do 75 odstotkov z EWM ›› Velike posode za mešanje se uporabljajo, ko je treba mešati material v industrijskem obsegu – v kemijski, farmacevtski ali živilski industriji. AST Apparatebau GmbH iz Wilnsdorfa v Nemciji proizvaja mešalne posode, ki to omogocajo. Pogosto pa ne gre le za mešanje, potrebno je tudi ogrevanje in hlajenje. Na primer, pri izdelavi voska se materiali obdelujejo pri razlicnih temperaturah in v razlicnih posodah. V farmacevtski industriji pa se vsebino v mešalnih posodah pogosto ohlaja do skrajne meje -80 °C. Posode za mešanje: veliko metrov zvarnega šiva Ogrevanje ali hlajenje v mešalnih posodah poteka s pomocjo pol­cevne tuljave. Obicajno se zvarijo na steno posode v spiralni obliki. Polovicne cevi so vzdolžno rezane. Vrh posode je hkrati tudi dno cevi. Hladilna ali grelna tekocina pritece skozi cev, toplota med tekocino in posodo pa se tako neposredno izmenja. To je odlicen nacin za izkorišcanje toplote. Premer takšne mešalne posode znaša med 80 centimetrov in 2,5 metra, dolžina zvarnih šivov pa se lahko giblje od skoraj deset metrov do nekaj sto metrov. Potrebni so visokokakovostni zvarni šivi Zahteve za te zvarne šive so visoke. Industrijski standardi vecjih kemijskih podjetij predpisujejo specificne varilne pripravke za polovicne cevi v številnih razlicicah. Na primer, polovicne cevi mo­rajo imeti odrezek med 30 stopinj in 45 stopinj na notranji strani, usmerjen proti dnu. Varjenje korenastega pasu poteka v atmosferi zašcitnega plina. Iz notranjosti se oblikuje jasno prepoznavno zlato rumeno iridescentno jedro. Za preverjanje izpolnjenih zahtev je nato uporablja endoskop. Znacilna postopka tovrstnega spajanja sta TIG za korensko varjenje in MAG za prekrivno varjenje. Ocenjeni cas varjenja za en meter TIG zvarnega šiva za korensko varjenje je 20 do 25 minut. TigSpeed sistem povecuje produktivnost med TIG-varjenjem Zaradi sodelovanja s proizvajalcem varilnega stroja EWM v Mündersbachu v Nemciji je AST opazno povecal produktivnost. V primeru varjenja MIG/MAG so sistemi za dovajanje žice stan­dardni. TigSpeed ..je na drugi strani posebej zasnovan in izdelan za TIG-varjenje, saj omogoca delo s hladno in vroco žico. V ta namen je žica predgreta, pri cemer se stopnja usedanja poveca do 60 odstotkov v primerjavi z rocnim TIG varjenjem. Kar naredi tigSpeed nekaj ..posebnega, je premik naprej in nazaj med dovajanjem žice. Ne samo, da je žica stalno napajana, tako kot pri varjenju z MIG/MAG, nadgrajen je tudi dodatni premik. Na ta nacin podajalnik žice posnema rocni varilni postopek pri TIG-varjenju. Cas varjenja se je zmanjšal za do 75 odstotkov Uporaba tigSpeed varjenja izjemno poveca produktivnost. Povprec­ni cas varjenja za 1 meter zvarnega šiva se zmanjša z 20 do 25 minut na 5 do 6 minut. V primeru neprekinjenih zvarnih šivov to pomeni prihranek do 75 odstotkov za koreninski prehod v primerjavi s kon­vencionalnim TIG-varjenjem z rocnim dovajanjem polnilne žice. To je posledica višje stopnje usedanja vroce žice na eni strani in manjšega napora pri ravnanju, ki ga zahteva tigSpeed, ..na drugi strani. Ker polnilna žica prihaja iz valja, ni potrebe po nenehnem prekinjanju postopka varjenja. Tudi z varilnim gorilnikom je zelo enostavno delati. Poleg standardnih TIG gorilnikov s hladno/vroco žico, EWM ponuja razlicico s TIG-gorilnikom, integriranim v MAG-rocaj. To je razlicica, ki jo je izbral AST, da bi izkoristil prednosti TIG-varjenja, ki se zdi kot MAG-varjenje. Zaradi premi­kanja naprej in nazaj, nadgrajenim z neprekinjenim žicnim valjem, lahko varilec nadzoruje talino zvara na enak nacin kot pri varjenju z rocnim dovajanjem žice. tigSpeed v posebnem inženiringu Specificna moc AST je v inženiringu. V primeru posebnih mešalnikov, zgrajenih v skladu s specifikacijami kupca, lahko mešalna posoda odstopa od obicajne okrogle oblike in spiralnega navijanja polovicnih cevi. Primer tega je mešalna posoda, ki je skoraj popolnoma prekrita s hladilnimi tuljavami. V ta namen so polovicne cevi pomešane in zvarjene skupaj na vogalih. Razdalja med hladilnimi tuljavami je zmanjšana na najmanjšo vrednost, kar ima za posledico zelo velik prenos toplote. Prekoracitev casa varjenja za korensko varjenje V tem primeru dolžina zvarnega šiva doda do 112 metrov. TIG vroce žicno varjenje se uporablja samo na dolgih ravnih linijah, medtem ko se obicajno TIG-varjenje z rocnim dovajanjem pol­nilne žice izvaja na vogalih. Skupna dolžina zvarnega šiva je torej razdeljena med oba procesa v razmerju 1 : 1. Ceprav je samo polovica dolžine zvarnega šiva varjena z vroco žico, se cas varjenja zmanjša za do 40 odstotkov v primerjavi s TIG-varjenjem z rocnim dovajanjem polnilne žice. Višji je odsto­tek varjenja, ki ga je mogoce izvajati s tigSpeed ..in vroco žico, vecja je hitrost varjenja, celoten postopek pa bolj ekonomicen. www.ewm-group.com www.additiv-pr.de »» Slika 2: Najprej se varijo polcevi, da jih fiksiramo na pravo mesto. Nato sledi dodatno varjenje. »» Slika 1: Posebna izvedba mešalne posode. Celotna površina posode mora biti prekrita s hladilnimi tuljavami. »» Slika 3: Glava gorilnika z mehaniziranim dovajanjem polnilne žice povecuje stopnjo usedanja za do 60 odstotkov. »» Slika 4: Poleg stan­dardnih TIG-gorilnikov s hladno/vroco žico, EWM ponuja tudi raz­licico TIG z gorilnikom, integriranim v rocaj MAG. AST je izbral to razlicico s poenostavlje­nim rokovanjem. »» Slika 7: Kombinacija TIG vroce žice in tigSpeed ..zmanjša cas varjenja za AST za 40 odstotkov. »» Slika 5: Zvarni šiv TIG vroce žice. Šiv za naslednjo polovicno cev je nepo­sredno ob prvem šivu. To zagotavlja najvecjo možno pokritost površine s hladilnimi tuljavami. Zvarni šiv je narejen popolnoma brez pršenja. »» Slika 6: Varjeno na polovicni cevi. Notra­njost polcevi je prireza­na. Koren TIG-zvarnega šiva (rdeca) potisne navznoter. Z drugim, MAG šivom (rumenim) dosežemo potrebno debelino grla. »» Slika 8: Srecni obrazi: Joachim Jung, tehnicni direktor AST; Rudolf Federrath, podružnica EWM Siegen; Dietmar Simmert, komercialni direktor AST. ewm Xnet Welding 4.0 sistem upravljanja varjenja z digitalnim upravljanjem komponent Mreženje od pisarne do obdelovanca ›› Z inovativnim varilnim sistemom Welding 4.0, ewm Xnet, EWM AG prinaša dodano vrednost sistemu Industrije 4.0. Z digitalno povezavo nacrtovanja, nadzora in proizvodnje modularna programska oprema odpira veliko novih priložnosti za povecanje ucinkovitosti, ne glede na velikost podjetja. ewm Xnet zagotavlja podjetjem svetlo prihodnost, saj jim prinaša koristi na treh podrocjih: izboljšanje produktivnosti, zmanjša­nje stroškov in zagotavljanje kakovosti. Najnovejša izboljšava ewm Xnet prinaša novosti na podrocju upravljanja komponent: povecuje dodano vrednost po celotni verigi in zagotavlja najvecjo preglednost. Trije ewm Xnet moduli skupaj in funkcija Xbutton pomagajo pri doseganju prihranka, proaktivno preprecujejo proi­zvodne napake in skrajšujejo pot dokumentiranja. Upravljanje komponent zmanjša neproduktiven cas in prihrani delo Upravljanje komponent, izdelava nacrtov zaporedja in dodelitev WPS – povsem nov in inovativen sistem zagotavlja, da je proces varjenja ucinkovitejši; od nacrtovanja do proizvodnje. Poleg tega se naložba zelo hitro povrne zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov, neproduktivnega casa ter napak, ustvarjanja jasnega WPS za vsak posamezen zagon, zagotavljanja kakovosti in dolocanja idealnih varilnih parametrov v vsakem trenutku. Druga prednost ewm Xnet: vecja preglednost. Koordinator varjenja lahko v celotnem proizvodnem procesu preprosto spremlja vse ustrezne podatke o proizvodnji in kakovosti. Nova funkcija za upravljanje komponent je jasna in stroškovno ucinkovita: obstojece risbe sestavnih delov se uvaža iz sistema CAD na pisarniški racunalnik kot 2D- ali 3D-graficne datoteke ali ustvarjene v ewm Xnet skupaj z vsemi informacijami, ki so pomembne za varilca. Te podatke se nato elektronsko prenese preko LAN ali WiFi na varilni stroj, kjer so vsi parametri takoj na voljo. Nacrtovana proizvodnja se lahko nadaljuje brez potrebe po vnovicni nastavitvi stroja – kar je bil prej dolgotrajen proces. Varilec mora potrditi vsak dokoncan zagon na samem obdelovancu z uporabo PM funkcijskega svetila; kar bo tudi graficno prikazano. Varilne podatke se lahko spremlja tudi z uporabo mobilne naprave za skeniranje kode QR, prikazane na nadzorni plošci Expert XQ2. Ustrezni podatki se nato prikažejo na pametnem telefonu ali tablicnem racunalniku. Prakticna ucinkovitost za podjetja vseh velikosti Industrija 4.0 je izziv za podjetja, ki želijo v prihodnosti dokazati svoje poslovanje z mreženjem cloveka in stroja na pameten nacin, ki povecuje produktivnost. Poleg novega sistema za upravljanje komponent, sistem upravljanja varjenja ewm Xnet Welding 4.0 pomembno prispeva k proizvodnji, ki bazira na varjenju. Prakticna programska oprema, ki se hitro in enostavno namesti, organizira nacrtovanje, proizvodnjo, nadzor kakovosti ter samo varjenje, v celovitem, usklajenem sistemu. Baza podatkov za povecanje dobicka Tudi zagonski set – ewm Xnet base module – odpira izjemne mo­žnosti za racionalizacijo proizvodnih procesov, povecanje njihove ucinkovitosti in hitrejše izpolnjevanje vedno pogostejših obveznih dokumentacijskih zahtev, v skladu z veljavnimi standardi. ewm Xnet sproti zapisuje podatke o varjenju, upravlja podatke in jih pošilja naravnost v pisarno: varilni tok, varilni potrošni material, plin in seveda najpomembnejši stroškovni faktor, cas varjenja. Pro­gramska oprema nudi tudi uporabno bazo podatkov za natancne preracune in pripravo porocil. Preverjanje usposobljenosti za skladnost s standardi X-gumb na varilnem stroju podpira zagotavljanje kakovosti za vsak zvarni šiv v povezavi z ewm Xnet. Po eni strani služi kot elektronski kljuc, ki preprecuje spreminjanje dolocenih varilnih parametrov brez dovoljenja. Po drugi strani sistem zagotavlja, da lahko samo varilci z ustreznimi kvalifikacijami izvajajo dolocene varilne naloge. S kljucem se identificirajo in dostopajo do svojih osebnih nastavitev. www.ewm-group.com www.additiv-pr.de »» Slika 2: Ewm Xnetov prikaz ucinkovitosti prikazuje podatke o varjenju v re­alnem casu. Zakljucki na podlagi dejstev o stroškovni ucinkovitosti rezultatov dela so torej možni kadarkoli. »» Slika 1: Osnovni modul ewm Xnet ucinkovito racionalizira proizvodne procese, povecuje njihovo ucinkovitost in izpolnjuje obvezne dokumentacijske zahteve hitro in v skladu z veljavnimi standardi. »» Slika 3: Varilci se na napravi identificirajo z X-gumbom. Sistem zagotavlja, da lahko samo pooblašceni izvajajo ustrezne naloge. »» Slika 6: Upravljanje komponent, nacrtovanje zaporedja varjenja in dodelitev WPS – nov sistem za upravljanje komponent ewm Xnet prikaže vse kljucne informacije. »» Slika 4: Novi sistem upravljanja komponent ewm Xnet bistveno izboljša ucinkovitost. Za nadaljevanje dela morajo varilci potrditi vsako opravljeno nalogo na samem obdelovancu s pomocjo gorilnika PM. »» Slika 5: Za namene zagotavljanja kakovosti se nadzor lahko opravlja na tablici ali pametnem telefonu. Slika na naslovnici: Hoffmann d.o.o. 1, 129 ABB d.o.o. 35 ALPING d.o.o. 74 ANNI d.o.o. 47 ARBURG GMBH + CO KG 14, 15 Autotech d.o.o. 39 BECKHOFF AVTOMATIZACIJA d.o.o. 127 Bosch Rexroth Kft. 1, 143 CARL ZEISS d.o.o. 96 Celjski sejem d.d. - sejem MIS 2019 31 CGS Plus d.o.o. 73 COPA DATA GMBH 41 CASNIK FINANCE, d.o.o. 181 DAIHEN VARSTROJ d.d. 53 Ebbinghaus Styria Coating GmbH 147 Elektrospoji d.o.o. 145 Energetika-Marketing, d.o.o. - Revija EGES 1, 69 FANUC ADRIA D.O.O. 91 FESTO d.o.o. Ljubljana 1, 125 HALDER d.o.o. 1, 55 Heinrich KIPP GmbH 67 HENNLICH d.o.o. 1, 27 Hoffmann d.o.o. 105 HSTEC d.d. 163 HYDAC d.o.o. 183 ICM d.o.o. 43 IN - INFORMATIKA, d.o.o, Ljubljana 116 IND MEDIA D.O.O. - Revija Industrija 1, 83 INEA RBT d.o.o. 107 INOTEH d.o.o. 169 IPRO ING d.o.o. 101 KISTLER 177 KOCEVAR in sinovi, d.o.o. 1, 63 KUKA ROBOTER CEE GMBH 115 LCR d.o.o. 1, 79 LOTRIC MEROSLOVJE D.O.O. 51 LSC - TEH d.o.o. 23 MEDIADE d.o.o. 1, 111 MINITEC d.o.o. 71 MURRELEKTRONIK GMBH 59 Odelo Slovenija d.o.o. 85 OHRA REGALANLAGEN GMBH 1, 151 Olma d.o.o. 185 PILIH D.O.O. 2 Pordenone Fiere - Sejem SAMUEXPO 2020 195 PROFIDTP d.o.o. - IFIRT 2019 4 PROFIDTP d.o.o. - Revija IRT3000 99 RD PICTA tehnologije d.o.o. 81 Schneider electric d.o.o. 196 SCHUNK Intec GmbH 141 SIES d.o.o. 139 Slovensko društvo za tribologijo - SLOTRIB 49 SNETOR SA 37 Stäubli Systems, s.r.o., Pardubice, Ceška Republika - Podružnica Ljubljana 3 SUMMIT MOTORS LJUBLJANA, d.o.o. 1, 61 TIPTEH, d.o.o. 149 TRGOSTAL-LUBENJAK j.t.d. 109 TROAKS D.O.O. 19 UL, Fakulteta za strojništvo - posvet ASM 2018 187 VARESI d.o.o. 155 VIAL AUTOMATION D.O.O. 153 VIRS, d.o.o. 192 WERBEAGENTUR BECK GMBH & CO. KG - Sejem Moulding Expo 1, 173 YASKAWA SLOVENIJA d.o.o. 83–84 november–december 2018 Slika na naslovnici: LESNIK, d.o.o. PROIZVODNJA IN LOGISTIKA ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA Ko vizije postanejo resnicnost HETEC GmbH: izdelava kompleksnih orodij s 5-osnimi obdelovalnimi centri Hermle Mobilni robotski sistemi so priljubljena tematika pogovorov, vendar se v praksi redko pojavijo, so pa na seznamu želja številnih industrijskih podjetij. Medtem jih pri podjetju Stäubli Electrical Connectors že uporabljajo za doseganje odlicnega ucinka. Višje vodstvo je navdušeno nad fleksibilnostjo, ki jo mobilni robotski asistenti prinesejo na montažne linije. Predstavitev razvoja podjetja HETEC GmbH iz Breidenbacha ustanovljenega leta 1998, kjer 5-osni obdelovalni centri proizvajalca Maschinenfabrik Berthold Hermle AG ter druge napredne proizvodne tehnologije omo­gocajo izdelavo komponent kompleksnih orodij v natancnosti stotinke milimetra. • Natancna obdelava velikih obdelovance • Napredno obvladovanje orodij • Spremljanje proizvodnje na daljavo • Podjetje Vester Elektronik GmbH je strokovnjak za testiranje kakovosti in spremljanje procesa • Inteligentno držalo orodij nadzoruje proces rezanja v realnem casu • Digitalni svet pametne proizvodnje NEKOVINE SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE Optimizacija in nadzor procesa brizganja polizdelkov z opticnimi zahtevami Novosti v laserskem varjenju z vlakenskimi laserji Z uvedbo LED tehnologije so se zahteve glede natancnosti polizdelkov z opticnimi funkcijami v svetilih drasticno povišale. V fazi razvoja je potrebno za vsako svetilo izvesti opticne meritve, ki morajo ustrezati zakonskim zahtevam, le te pa mora izdelek izpolnjevati tekom celotne življenjske dobe proizvoda. Zakonske vrednosti glede svetlobnih vrednosti morajo izpolnjevati vsi proizvedeni izdelki, zato je robusten in stabilen proces brizganja izdelka kljucnega pomena. Nove tehnologije tlakujejo pot novim tehnolo­gijam spajanja. Varjenje z vlakenskimi laserji širijo možnosti uporabe laserjev na podrocju spajanja razlicnih materialov. Inovacije v laser­ski tehnologiji in komponentah za vodenje žarka zmagujejo pri tradicionalnih izzivih, kot so varjenje bakra, varjenje razlicnih materia­lov med seboj, varjenje tankih folij ali spajanje izdelkov z vecjimi regami. • Oblikovanje žarka omogoca nove nacine laserske obdelave površin • Modri laserji visokih moci prihajajo v industrijo • Kratek vodnik v lasersko varjenje plastike • Novi TPE Teknor Apex za medicinsko uporabo • Visokotemperaturni HPT Covestro • Novi ekstrudor Coperion za raziskave, laboratorije ali manjše proizvodnje NAPREDNE TEHNOLOGIJE VZDRŽEVANJE IN TEHNICNA DIAGNOSTIKA Festival Ars Electronica 2018 Vzdrževanje hidravlicnih sistemov po specifikacijah proizvajalcev Festival Ars Electronica je v Linz privabil vec kot 100.000 umetnikov, znanstvenikov, inže­nirjev, oblikovalcev, tehnologov, podjetnikov, mladostnikov in družbenih aktivistov, ki so raziskovali sedanje tehnološke in družbe­ne soodvisnosti ter njihove potencialne prihodnje manifestacije. Letošnji festival znanosti, tehnologije, umetnosti in družbe je obravnaval tematiko napak, kjer je nepopolnost priložnost za nove, nepricakovane rešitve. Foto: Vanessa Graf V prihodnji številki IRT3000 bomo pred­stavili, kako vzdrževati hidravlicne sisteme s kontrolo delovanja in nastavitvami kompo­nent, ki varujejo sistem. To lahko imenujemo tudi zacetna uglasitev hidravlicnega sistema. V prispevku bomo najprej predstavili, kako vplivajo neustrezno kalibrirani varnostni elementi na uporabno dobo hidravlicnih sestavin oz. sistema. • Novosti na podrocju tehnicne diagnostike • Mala šola mazanja • Metode cišcenja v proizvodnji • S 3D-tiskanjem do betonskih stropnih plošc • Nova optika ultrahitrih kamer premika meje slikovnih obdelav • Varnost industrijskih nadzornih sistemov