Štev. 107.
V LJubljani, v sredo, 10. mala 1911.
s Velja po pošti:
Za oelo loto naprej. K 26'— za pol leta „ , „ 13-— za četrt leta „ , „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ , „ 12'— za četrt leta „ , „ 6-— za en meseo ,, . „ 2'—
V upravi prejeman mesečno K 1-90
Leto XXXIX.
ilnseratl::
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
izhaja:
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
fcs" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. 7*4 Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št, 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega t ran!.
Kršenje imiiieie m Hrvaškem.
Razdrapane politično razmere na Hrvaškem so krive, da jc ustavno življenje na Hrvaškem prav za prav samo velika komedija. Skoro vsako leto nove volitve, poslanci pridejo za par tednov skupaj, ta čas se zabije z raznimi »programatičnimi« govori, do resnega dela sabor nikoli ne pride in poslanci gredo zopet narazen. Ta ustavna stagnacija pomeni za Hrvaško silno zlo; na eni strani se nc pripisuje saboru nobenega pomena, na drugi strani pa raste predrznost in samooblast raznih vladnih zastopnikov, ki upravljajo Hrvaško tako, kakor so nekdaj perzijski satrapi grške provincije. Dan na dan se pojavljajo dogodki, ki kažejo, da nimajo nekateri predstojniki na Hrvaškem nobenega pravnega čuta in da si dovoljujejo stvari, ki hi bile v ustavnih razmerah v vsaki državi popolnoma izključene.
Kaj si včasih hrvaška^ vlada vse \ipa, nas uči sledeči slučaj.
V »Domu«, glasilu hrvaške seljač-ke stranke, popisuje Stjepan Radič, kako ga je okrajni predstojnik Janko So-količ dne 24. aprila ocl jutra do večera po shodih preganjal, in to poslanca, katerega ščiti imuniteta in ki ima pravico sklicavati shode in se s svojimi volilci razgovarjati. Razpustil in raz-gnal je tri zaupne sestanke volilcev v Ravnem selu, Soljanah in v Vrbanju, četudi je videl in slišal, da sklicuje sestanke domači poslanec Babogredac, da poročata skupno z voditeljem stranke o delu seljačke stranke v zadnjem saborskem zasedanju. Okrajni predstojnik je zmerjal Radiča s puntarjeni in agentom, ki pobira krajcarje od se-ljakov in ga je hotel zapreti samo zato, ker mu jc Radič dokazal, da ne pozna zakona o volilnih shodih. Radiča sta dva policaja žc držala; nakar jc ta sedel in roke prekrižavši rekel, naj ga slobodno s silo odneso, ali da prostovoljno ne ide. Šele nato je Sokolič odnehal od aretacije. V Soljanah je bilo še huje in v Vrbanju mu je v pozni noči v neki privatni hiši zagrozil: »Najprej boste pri meni štirinajst dni ocl-sedeli, potem pa naj vas sabor izroči ali pa ne izroči!« Tej grožnji primerno je poslal Sokolič lažnjivo ovadbo na državno pravdništvo v Osjeku, ki je stavilo sodišču predlog, naj se Radič zapre. In tako je izdalo osješko sodišče z dne 6. maja zapoved, naj sc Radič aretira, češ, da jc v Soljanah na Soko-
LISTEK.
z Mm.
Dragi Ivan!
Pri najboljši volji Ti z Dunaja nimam nič posebnega pisati. Cesarja ni tukaj, parlament je prazen, po muzejih in razstavah sc tudi še nisem imel prilike dolgočasiti, v pratru pa je tak špek-takel, cla mi kot počasi prebavljajoče-mu Kranjcu, šc ni mogoče zbrati o on-dotnih vtisih svojih misli. Pač pa so imeli prvi dan, ko sem prišel v stolno mesto, cvetlični dan, ki bi nc bil sam na sebi toliko zanimiv, čc ne bi bili ob tej priliki dunajski žurnalisti zagrešili člankov, ki so mi, kakor se pravi, potisnili pero v roko.
Dunajski aristokrati so si izmislili, da hi bilo treba zopet kaj aranžirati, pri Čemer bi imeli svoje veselje. Ker jc pa v današnji dobi vsak špas šele potem nekaj vreden, če je socialno pobarvan, so dunajski aristokrati sklenili, da prodajajo po celem svetu tiste divje rože, ki rastejo po grmovih, v prid revežem. In tako se je zgodilo, da je menda 16.000 gospej in gospodičen iz najvišjih krogov z ličnimi košaricami po
lica kazajc rekel: »Glejte ničvrednega lopova, ki me zopet preganja,« in da ga je poslanec Radič za prsa zgrabil. To da pomeni zločin javnega nasilstva in zato se ima Radič takoj aretirati in sodišču izročiti.
S tem nalogom sta se v resnici dne 8. maja oglasila oh 8. uri zvečer v Radi-čevem stanovanju šef zagrebške policije Šporčič in pa policijski uradnik Šarič in ga pozvala, naj gre takoj ž njima v ječo. Radič se seveda temu prijaznemu vabilu ni odzval in ni hotel aretacijskega povelja sprejeti, sklicujoč se na svojo poslansko imeniteto. Nato je sestavil Šporčič z Radičem zapisnik, da se je Radič protivil državni oblasti in da je policija tudi sila. Radič pa je od svoje strani razložil svoj protest, v katerem pravi, da se hoče pokoriti, toda samo fizični sili, brez najmanjšega odpora.
Ta nasilja so posledica onih načrtov, ki so sc napravili v zadnji konferenci pri banu Tomašiču. Po tej konferenci so pristaši bana Tomašiča na to pristali, kakor sta dva poslanca priznala, da se ima seljačka stranka iz sabora popolnoma eleminirati in preprečiti Radičevo izvolitev v sabor, ga popolnoma nemogočega, napraviti, četudi s fizično silo. Ta načrt je napravil že Khuen, izvesti ga je hotel baron Rauch, ali je moral vsled posredovanja vplivne avstrijske osebe od tega odnehati, in sedaj naj bi Tomašič na. Khuenovo zahtevo izvedel ono, kar bi hrvaška birokracija z največjim navdušenjem pozdravila, namreč uničenje seljačke stranke ali vsaj njenega voditelja.
Ne glede na to, da sc je v tem slučaju hrvaška birokracija skopala na seljačko stranko in njenega voditelja Stjepana Radiča, pomeni to postopan je, od strani oblasti navadno proziranje in gaženje državnih zakonov. Če si upa hrvaška birokracija tako postopati proti narodnemu zastopniku, o katerem ve, da se bo znal primerno braniti, kako šele postopa proti priprostemu se-ljaku, ki nima tolike izobrazbe, cla bi si znal postavnim potom svoje pravico braniti. Vir tega zla pa tiči, kakor omenjeno, v razdrapanosti hrvaških strank, ki nimajo po večini pravega zmisla za ljudsko politiko in ljudsko delo.
Vznemirljivo noreči o cesarjevem zdravju.
Prestolonaslednik cesarjev zastopnik v Budimpešti.
V Budimpešti so se razširile govorice, ki se demontirajo, cla jc cesarjevo
cestah vsakega ustavljalo in mu rože po 10 v eno ponujalo, ker če bi rekel, cla so jih vsiljevale, bi sc nespodobno izrazil o aristokratili in vrhtega pokazal, da nimam zmisla za potrebe revežev. Kar jo temu cvetličnemu dnevu dalo poseben značaj, jc bilo lo, da je cel dan z neba pršelo, toliko, da so aristokrati in arislokratinje imele priliko se kazati v ličnih deževnih plaščih. Stvar jc bila torej tudi s te strani interesantna in gotovo prodajalcem rož v nemajhno zabavo. Vse kaj drugega bi seveda bilo, če bi bil takile aristokratinji rekel, naj bi toliko grošev, kolikor so bile vredne njeno rože, nesla v tistem rahlem dežju kam v X. okraj, na dom kakšnemu siromaku. Ampak to jc misel, kakor more priti lc takemu starokopitnemu kristjanu kakor sem jaz. Zanimale pa te bodo gotovo neslanosti, ki sem jih o tej reči bral clrugi dan po različnih dunajskih časopisih.
Tega, kako so mnogi listi poudarjali socialno in etično vrednost cvetljič-jega dneva dunajskih aristokratov, ki so zopet svoje davno znano zlato srce pokazali, ti nc bom opisal, to si sam lahko misliš, da niso zamudili prilike, se v socialnem vprašanju primerno globoko potapljati. Povedati ti pa moram, kaj sem bral v nekem listu, koje-
zdravstveno stanje zelo vznemirljivo. V zvezi s temi govoricami poroča »Az Est«, da bo zastopal cesarja pri raznih reprezentativnih dolžnostih v Budimpešti, nadvojvoda prestolonaslednik. Zdravniki hočejo, da se cesar pred vsakim naporom čuva. Prestolonaslednik bo delil za cesarja splošne avdience in ga zastopal pri dvorni pojedini. V Budimpešto pride tudi presto-lonaslednikova rodbina. — Najnovejša poročila o cesarjevem zdravju pa slove-jo: Dne 8. t. m. se cesar zaradi slabega vremena ni mogel peljati na izprohod. Zdravje je izborilo. Dne 9. t. m. je bil cesar pri tihi sveti maši, nato se je iz-prehajal po parku. Popoldne dne 8. t. m. je zaslišal cesar v avdienci višjega dvornega maršala kneza Montenuovo. Vstal je cesar ob poti uri zjutraj, popoldne sc je peljal v Valko na lov mrjas-cev. Cesar se je popolnoma popravil. V četrtek se pripelje v Godollo bavarski princ Leopold, ki ostane tam več dni. Tudi nadvojvodinjo Gizelo pričakujejo v Godollu. »Budinipeštanska korespondenca« poroča, da priclc morebiti cesar, predno zapusti Ogrsko, za dva ali tri dni v Budimpešto.	v
UM\m Eieveie.
Dopis iz Štajerskega.
Dr, Eenkovič in »Glavna posojilnica«.
Dr. Kukovcu ni nič všeč, da smo volivcem razkrili njegove manipulacije z »Glavno posojilnico«; on je kot predsednik »Zadružne Zveze« odgovoren. da je skoro pol milijona premoženja kmečkih posojilnic, vrgel v žrelo falitne »Glavne posojilnice«, on jc odgovoren, da jo teh par 100.000 K — sacl kmečkih žuljev izgubljenih, on jo odgovoren, da so vsled tega prišle posojilnice v denarno slisko, da terjajo svojo dolžnike in da poje boben, zlasti v breškem okraju, kjer si vinogradniki vsled slabe letine, nc morejo pomagati do prihodnje jeseni. Vsled teh razkritij je cel broški okraj poln ogorčenja zoper tacoga ljudskega prijatelja in se odvrača ocl Kukovca, posebno v vinorodnih krajih, ki so najhuje prizadeti. Pa dr. Kukovec jc zvita glava in jo je hitro potuhtal, češ, dr. Benkovič je tucli dobil od »Glavno posojilnice« — 200 K! Seveda je to prav grelo liberalno obrekovanje. Stvar je namreč taka-le:
D r. Benkovič z »Glavno posojilnic o« n i k d a r n i b i 1 v ni kak i zvezi, kakor takrat, ko je od nje zaman terjal hranilno vlogo svojega brata; pač pa ga je dr. Hudnik, žo pred letom dni, osebno prosil, naj mu
ga lastnik je obenem krščanski socia.lec in nemški naeionalec in menda tudi v socialnih stvareh izvožban. Tu sem torej zasledil, cla so dunajske aristokrati-nje celi dan na dežju stale, da je bila mnogotera v nevarnosti, da se prehladi, da niso mogle niti držati nad seboj dežnika, niti kril privzdigniti, cla so pa kljub temu pogumno vztrajale in kot »požrtvovalne svečeniee dobrodelnosti« do pozne noči (dunajska gospoda gre najbrže zgodaj spat), pokazale ... in tako dalje.
Ta nezmisel — jako dolg, sentimentalen in žali bog čisto resno sestavljen, cla bi človeku, ki loga dirindaja ni videl, spričo to aristokratske požrtvovalnosti polile solze ali bi mu saj srce močneje tolklo — ta nezmisel me še ni spravil v slabo voljo, pač pa neka druga stvar, filozofični zaključek namreč, ki se je zasvetil na koncu tega socialno-karitativnega eseja, na katerega je njegov avtor gotovo ponosen. Zapisal je namreč, da je dejstvo, da nekateri rož kljub okolnosti, cla so jih same aristo-kratinje prodajalo, niso hoteli kupiti, čeprav jo vsaka lo 10 v veljala, dokazalo, da »so tudi na Dunaju ljudje vseh vrst: eni, ki vse dajo in nič ne vzamejo, drugi pa, ki bi vse radi vzeli, dajo pa nič ne.«
na dve graščini pri Gradcu izpostuje posojilo; to je tucli storil, preskrbel malo posojilo pri nekem zavodu v Gradcu ter prejel povrnjena c e n i 1 n e stroške; zaslužek pa mu je dr. Hudnik — ostal dolžan za vedno. Graščine so last dr. Hudnika in tovariš šev, ne pa »Glavne posojilnice«, s ka* tero dr. Benkovič nikdar ni imel posla in se tucli ni zanimal za manipulacije dr. Hudnika. To jc vse!
Sedaj pa poglejmo ravnanje dr, Kukovca kot predsednika celjske »Za-i družne Zveze«. Mesto da bi varoval po-i verjeno mu denarje kmečkih posojilnic, nalaga jih v falitna liberalna podjetja, kjer so za vedno izginili. Sto in sto nesrečnih družin plaka za izgubljenimi, krvavo prisluženimi novci, skoro vsak teden poje boben v Brežicah, ker je, kmečki kredit tako padel, da ubogi kmet nikjer ne dobi podpore do jeseni; družina za družino mora s trebuhom za kruhom, dr. Kukovec kot predsednik »Zadružne Zveze«, pa je slep in gluh in naprej terja kmečke posojilnico, kar čez noč morajo posojilnice vrniti denar »Zadružni Zvezi« v Celju, cla more dr. Kukovec zamašiti razne drugo luknje. Kot, predsednik zadruge »Lastni Dom« v Celju terja od dolžnikov "odstotne obresti in več, odpoveduje posojila, kar na debelo ter jo gluh nasproti vsem prošnjam nedolžnih družin.
In ta človek se drzne očitati dr. Benkoviču, da si jc dal od dr. Hudnika povrniti borih 200 K, katere je v goto-> vini plačal za cenitev njegovih zemljišč; predsednik celjske »Zadružno Zveze« kot kandidat — to je najhujše zasmehovanje posavskih kmetov, po* sebno vinogradnikov, katere ta nesreč-« na »Zveza« tira v gospodarski propad.
eeorpMji Vlncencljeveon drsiva v Nemčiji.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Nemčije.)
Koncem aprila, so v Frankobrodu ob Meni zborovali delegati nemških Vinceneijevih konferenc in sklenili ko-nečno reorganizacijo Vincencijevega društva v Nemčiji. Temeljne spremembe so sledeče: V vseh diecczah, v katerih obstoja najmanj pet Vincencijevih konferenc, naj se ustanovi poseben škofijski svet kot vodilni upravni urad. Odpravijo se višji upravni sveti, ki so obsegali večje pokrajine različne obsežnosti. Dosedaj sc je ustanovilo 18 cliecezanskih svetov. Predsedniki vseh diecezijskih svetov. Predsedniki vseh izvoljeni člani tvorijo tako.zvani ccn-
Kaj misliš, zakaj mc je to zjezilo? Razlog je prav enostaven, jaz sem namreč sam bil mecl tistimi, ki nisem nobene rože kupil. Čc bi bil tisti člankar, tiste ljudi, kojih zglccl sem bil na cvct-lični član posnemal, uvrstil med kategorijo onih, ki bi radi veliko vzeli (poštenim potom seveda), bi bil saj kar se tiče meno, zadel golo resnico, ampak cla nas tako hudo obsodi, češ, da bi vso radi vzeli, claii pa nič, to pa je prehudo. Zato sem se jezil, vendar pa sem se kmalu potolažil v zavesti, da reveži kljub moji vohrnosti ne bodo več trpeli, zakaj na drugi strani, pa so oni, »ki vse da jo in nič ne jemljejo«, ona visoka gospoda namreč, ki je na cvetlični dan prodajala rože, potem pa so na mehkih posteljah spočila od toga mučnega dela . . .
Vidiš. Janez, I o jc edina znamenita reč, ki sc mi jo zdela vredna, pisma. Pri nas doma na Kranjskem se nam žur-nalistom marsikaj očita, vse mogoče, in naši članki in člančki najdejo le redkokdaj usmiljenja, ampak kaj takega, kar so načečkali mnogi ugledni dunajski listi o cvetličnem dnevu, bi si pa mi ne upali nesli k lainotaipu. Torej vidiš. da >o nas saj med najbolj neumno ne more šteti Tvoj
France.
tralni odbor. Ta se zbira redno vsake dve leti in kadar je potreba. Centralni odbor je skupni upravni organ za vso skupne zadeve, ni pa diecezijskim svetom v pravem zmislu besede višja oblast. Za vodstvo skupnih poslov se izvoli kak diecezijski svet, za sedaj Kolin, iz katerega se imenuje izvršilni odsek petih do sedmih članov. Predsednik tega diecezijskega sveta je tudi predsednik centralnega in izvršilnega odbora. Kot stalnega člana izvršilnega odseka se nastavi plačanega poklicnega generalnega tajnika. Ta ima nalogo z urejevanjem časopisa, vodstvom statistike, predavanji in drugimi pripomočki vzdrževati življenje Vincencije-vih konferenc po vsej Nemčiji, navajati jih k novim dolom, pomagati nove konference ustanavljati in varovati zvezo jVincenci jevega dela s splošnim karita-tivnim gibanjem. Za pokritje stroškov tajništva prispevajo vse konference en odstotek dohodkov, kar je izdatek, ki. se bo bogato obrestoval iu ki nikakor ne ho v škodo revežem, pač pa se jim bo v deseteri in še obilnejši meri vračal. Podpori; ki jo je kardinal Fischer ,v Kolinu zagotovil osebno in materiel-•no novemu generalnemu tajništvu za prva leta, se je pred vsem zahvaliti, da bo imela l;i nova naprava že od začetka. trdna tla in da se bo mogla oživo-ftvoriti že v najkrajšem času. Kakor je videti, se jo v Nemčiji Vincencijevo društvo osnovalo v organizacijo na zelo široki podlagi; naj bi bilo za zgled tudi drugod!
Obisk predsednika francoske ljutiovlade v Bruselj«.
Dne 9. t. m. je došel predsednik francoske ljuclovlade Fallieres v Bruselj. Spremljal ga je francoski zunanji minister Cruppi. Sprejem je bil v Bru-selju prisrčen. Na, kolodvoru ga je pozdravil belgijski kralj Albert. Fallieres je sprejel belgijsko ministre v avdienci, kakor tudi diplomate. Zvečer je bila slavnostna pojedina Fallieresu na čast. Kraljica Elizabeta se slavnosti zaradi slabega zdravja ni mogla udeležiti in je predsednika zasebno zaslišala. "S' Bru-selju ostane Fallieres do 11. majnika. Obisku se mora pripisavati gotova politična važnost, ker je prvič vrnil predsednik francoske ljudovlado belgijskemu kralju državno vizito v Parizu. {Prejšnjih državnih vizil predsedniki francoske republike niso vračali, a Feliks Faure, je uvedel navado, da tudi predsedniki francoske republike obiskujejo vladarje. V Londonu, Rimu in rv Peterburgu so že francosko državo zastopali njeni republičanski predsedniki, obiskali so glavna mesta skandi-navkih držav in Iberiškega poluotoka, B, Bruselja. kamor so pripelješ iz Pariza ,v štirih urah, niso ]>očostili. Najbrže bi tudi sedanjega obiska no bilo, da se niso nekoliko med Belgijo in Francosko strune napele. V Bruselju niso bili namreč nič kaj zadovoljni, ker je francoska vlada žo večkrat izjavljala, da •namerava naložiti davek na glavo vsakega na Francoskem vporabljenega inozemskega delavca. V prvi vrsti bi bila s takim davkom oškodovana Belgija, ker dela na. Francoskem 300.000 belgijskih delavcev. Zelo .je škodoval
ii"J— . . -----" ■■ - ■ ......—...........--—I
Zadnjo slika.
(Konec.)
Slikar se je ozrl nehote predse, £jer je igral kvartet. In tu je videl — se je li motil? res angel ja; ta je igral molitev k Materi božji. V preprosti obleki je stala gori, otrok in obenem devica., obličje polno prave, čiste nedolžnosti, gosli tesno na brado pritisnjene, obraz in temno oko obrnjeno navzgor, čisto zatopljena v svoje igranje, kakor bi bila sama v svoji sobici, a ne \ tesuo-rtapoln jenom, nizkem, dima so kadečem lokalu , tako je igrala, kaj' ji je srce velevalo . . .
»Angeli — gotovo je. angel j,« je pri-kipelo slikarju iz ust. Tedaj je zaigrala godba kadenco in končala. Za hip jc vladala v dvorani tišina; vtis je bil pre-silen. Ali polagoma so je vrnilo v družbo glasno, živahno življenje, in tedaj je zaoril aplavz, da so se okna tresla.
In stotero glasov jo klicalo: »Eviva nostra Luria, bravissima, bravissima!« In polotrok je moral zopet prednje stopiti in se pokloniti.
Tedaj je izvede) slikar, kaj je Lucija: deklica, ki je takorekoč obljubljena samostanu, ki noče o svetu ničesar vedeti, kj hoče živeti samo Bogu in sveti umetnosti, in ki zna, samo zato tako čudovito igrati, ker živi nedotaknjena od sveta, in ker hoče. živeti . . .
In — hipno je zazvenelo jetičnemu slikarju v ušesih, kakor z onega svota: »Tvoje srce nima mivu razven v Bogu,
belgijskim koristim lanski francoski carinski tarif, le malo je manjkalo, da lii nastala med obema državama carinska vojska. Upajo, da sc ob Falliereso-vem obisku poravnajo nasprotstva in da se sklene francosko-bclgijska trgovinska pogodba.
Zmede v Turčiji.
Ministrska kriza.
Sultan je odobril odstop finančnega in naučnega ministra. Sodijo, da prevzame finančno ministrstvo prejšnji finančni minister senator Naibay. Turški državni poslanci pa sodijo, da odstopi celotno turško ministrstvo.
Turki izgubili v Albaniji 58. pešpolk.
Iz Skopelj se poroča, da so v bojih med Albanci in Turki pri Huminju albanski vstaši pobili celi. turški 58. pešpolk. Mecl turškimi vojaki je padlo (30 kristjanov.
Boji ob turško - črnogorski meji.
\ beranskiin gusinjski okolici trajajo, po iz Soluna došlih poročilih, še vedno boji. Vstaši so prerezali brzojavne žice v kuljski in kastratijski okolici in napadli tudi pri Zerinili in Pesarih turške vojake, ki so pa odbili napade. V solunskem armadnem zboru pozove-jo pod orožje rezervnike II. letnika, kar kaže, kako da je za Turke v Albaniji položaj resen.
Italijanska vlada izgnala albanskega pisatelja.
Iz Rima so poroča, da je izgnalo italijansko notranje ministrstvo pisatelja Nikolaja. Ivanaya, ki se je povrnil pred dnevi iz Belgrada nazaj v Rim. Ivana.v je pisal Albancem v prilog in nabiral prijatelje in denar za albansko stvar v Italiji, kar je povzročalo med Italijani zanimanje za Albance, česar pa italijanska vlada ni hotela več trpeti.
Turški vojni minister proti politiku-jočim častnikom.
Iz Carigrada se poroča, da je opominjal turški vojni minister častnike ob zaprisegi, da naj se ne vtikajo v politiko, ker lahko povzroče, cla država popolnoma propade.
Izkopnine v jeruzalemski mošeji.
Voditelj angleške ekspedicije, ki je kopala starine v Jeruzalemu, Parker, izjavlja, da njegovo kopanje v Omar-jevi mošeji ni nobenega mohamedanca razburilo in da so nasprotno se glaseča poročila izmišljena. Kar je našel, je izročil turškim oblastem, ki so mu dovolile izkopavati. Našel je dragocene stvari in dognal, da staro, po kralju Davidu zgrajeno mesto ni stalo na gori Sion, marveč, na gori Marija.
IZ ČEŠKEGA TABORA.
»Lounske Listy« poročajo cla nameravajo češki agrarci izvoliti za predsednika svojemu državnozborskemu klubu na mesto dr. Udržala dr. Viškov-skega, zbornični podpredsednik bi pa postal Dtirich. Dr. Sobotka je izjavil, da ne bo kandidiral proti Kramafu v Pragi in cla kandidira zgolj v Prihranili. V Češkem Brodu so imeli prvo nedeljo majnika narodni socialisti shod, na katerega so pa-udri i socialni demo-
in Čc si ga. zapustil, vrni se k njemu; otani pobožen — in ostal boš dober...«
Njegovo lice je kazalo izraz energične odločnosti, dvignil je glavo in se ozrl naprej, kajti kvartet ji; pričel igrati nov komad. Zdaj ni obrnil več očesa ocl Lucije. Ali na njej ni tičal čutni pogled, ne, nanj jo uplivala njena osebnost lo kot zastopnica čiste, nedotaknjene nedolžnosti. In ra j njegove lastne mladosti je stal zopet precl njim — jokal bi, obžaloval, vrnil se k Bogu.
Da pa je bila vsega, kar je polagoma v njegovi notranjosti vzklilo čistega, plemenitega, visokega, svetega, v prvi vrsti vzrok dolgoletna molitev mamice, ki je ravno zdaj zmagala, o leni ni slutil slikar ničesar.
Bilo je pozno, ko jo šel čez Markov trg domov.
Tedaj je naredil sveto obljubo: Hotel jo zopet moliti, hotel se jo zopet vrniti k Bogu. In sklenil je napraviti sliko: nebeško godbo ali sv. Cecilijo ali kaj podobnega, najboljše, kar more; mlada umetnica pa,, Lucija. Mateo naj bi mu bila model. .Sliko je hotel podariti svoji materi kot znamenje vrnitve k Bogu.
Drugi dan zvečer jo zopet poiskal lokal, kjer jo navadno kvartet igral. Prišedši bližje jo videl, da so drenja po ulici množica ljudi; govorili so glasno in vzdraženo z znamenjem bolesti in strahu. Vedno več ljudi je vrelo vkup in z nepremagljivo silo so tiščali proti koncu kanalovem. Zdaj pa zdaj je bilo čuti kako glasno besedo: »Aecidente
$
kratje. Vnel se je krvav boj. Vladni zastopnik je shod razpustil, a ko so narodni socialisti odšli, »o pa zborovali socialni demokratje. Ko so to narodni socialisti dognali, so zopet udrli v dvorano. Pretep se je pričel iznova, zmagali so socialni demokratje. — Ker kandidira proti oficielnemu kandidatu češke agrarne stranke Zajičeku bivši minister Prašek, je izvršilni odl>or češke stranke strogo opozoril strankine pristaše, da naj vzdrže najstrožjo disciplino.
PITTREICH O MAŽARSKIH ARMAD-NIH ZADEVAH.
Bivši avstro-ogrski vojni minister general pehote baron Pittreich izda brošuro z napisom: Moje razmero glede na ogrske armad nc zahteve v zvezi s takratnim mednarodnim položajem.« Pittreich se peča z napadi nanj 1. 1904, ko se mu je očitalo, da ga pri rešitvi jezikovnega vprašanja niso vodili zgolj stvarni razlogi, marveč da je zastopal ogrsko stališče. Nadalje razmotriva razmere med parlamentom in vojnimi zadevami, o prcdpravicah in o armadnem službenem jeziku, o sodnem jeziku, o duhu, tradiciji in o narodnem čuvstvu v armadi, lffeto razpravlja o takratnem mednarodnem položaju. Pittreich sodi, cla reforme, ki jih jo. dovolila. vojna uprava, ne bodo oslabšale skupnosti armade in njih institucij, marveč cla napoči z novo brambeno postavo in z novim kazenskim redom nova doba armadi. Nobene nevarnosti bi ne bilo za skupno armado, če bi se ugodilo upravičene želje narodnosti glede na sodni in polkovni jezik.
ODSTOP BOSENSKEGA DEŽELNEGA NAČELNIKA.
General pehote Varešanin, bosen-ski deželni načelnik ocl 21. marca 1909 sem, je podal svojo demisijo, ki jo je cesar tudi odobril. Varešanin je bil rojen leta 1847 v Cunji, ki leži v nekdanji vojaški granici, študiral je na. Tero-zijanski akademiji v Dunajskem Novem Mestu in je postal 9. majnika 1860 poročnik 78. pešpolka. Udeležil sc je leta 1866 vojske s Prusijo, od leta 1869 do leta 1871 je frekventiral vojno šolo in je bil januarja 1871 prideljen generalnemu štabu 2. pehotne divizije na Dunaju. Majnika 1872 je postal nadpo-ročnik, majnika 1873 pa stotnik v polku in leta 1876 v generalnem štabu. Služil jo, nato pri 2. brig. 11. pehotne divizije v Lvovu, pri 36. pehotni diviziji v Zagrebu, pri 18. pehotni diviziji v Zadru. Ob cesarjevem obsku leta 1875 v Dalmaciji je bil prideljen Varešanin črnogorskemu knezu. Radi svojih zaslug ob mobilizaciji leta 1878 pri vojaškem in deželnobrambovskem poveljstvu v 'Zadru je dobil vojaški zaslužni križec. V Pragi je postal kot šef generalu, štaba 9. pehotne divizije major, majnika leta 1885 pa podpolkovnik. Nekaj časa je bil prideljen tudi rajnemu prestolonasledniku Rudolfu, majnika 1888 je postal polkovnik, leta 1894 je postal generalni major in poveljnik 48. pehotne brigade v Przemyslu, oktobra 1896 je bil premeščen k 3. pehotni brigadi v Rzeszovv, aprila 1897 je postal poveljnik 18. pehotne divizije v Mostarju, novembra 1897 je postal podmaršal, 1902 mu je bil podeljen viteški križec Leopoldo-voga reda, 1905 je postal vojaški povelj-
terribile!« (strašna nesreča) — »affon-data« (potopljena) — »povere« (uboži-ca) — potem zopet divje grožnje proti »Vaporettu« (mal parobrod) in njegovemu poveljniku. Vprašal je tedaj, kaj se je zgodilo.
Njegov sosed je pokazal z divjim pogledom na temno morsko površino, ki se jo razširjala pred njimi, kot izhod ■velikega, vodotoka in prehajala zunaj pri Lidu v morje, v mogočno Aclrijo, in mu pripovedoval, da se je peljal stari Matteo s svojim kvartetom precl eno uro k Lidu, da bj tu koncertiral; tedaj jo sunil »Vaporetto«, mali parnik, ki je opravljal tu promet, zaradi nesrečnega okreta v gondolo, ki so sedeli v njej muzikantje, in ta se je v trenotku po-greznila — v enem hipu se je vse zgodilo. Napol razbito gondolo so oteli, ali onih pet, ki so sedeli v njej, je izginilo, oni ležijo v globočini in ravnokar poizkušajo, da bi našli trupla.
»In naša Lucija, angeli godbe, je tudi zraven,« je končal svoje poročilo.
Slikar je nerazločno viknil. Bilo mu je, kakor bi ga bil kdo s kolom po glavi udaril. Lucija, lepi, nedolžni otrok, utelešena, poezija in nedolžnost — ona, ki jo je slišal včeraj polno življenja in mladostnega navdušenja — Lucija mrtva, pokopana v globini valov — to je bilo skoro neverjetno, nepojmljivo.
Brez lastne volje je stal sredi množice, ki se je ustavljala ob bregu in zijala tja na vodo, kjer je cela kopica i gondol iskala z drogovi v globini ., .
nik v Zaclru, novembra 1905 pa general pehote, kmalu nato je postal tajni svet. nik in imejitelj pešpolka 22., januarja 1908 mu je bil podeljen red železne km. ne prvo vrste. Dne 7. marca 1809 ga jo imenoval cesar za poveljnika 15. ar-madnega zbora. Dne 21. marca 1909 so je pripeljal v Sarajevo kot deželni šef Bosne in Hercegovine. Varešanin si je znal kot rojen Graničar pridobiti v Bosni in Ilercogovini velike simpatije, kar se je osobito pokazalo, ko je stre.' ljal nanj 15. junija 1910 socialni demo-krat Bogdan Karažič. Kdo da postane Varešaninov naslednik, ni še znano, Med kandidati se imenuje tudi nekdanji poveljnik 3. armadnega zbora, ari madni nadzornik Oskar Potiorek.
VOLITVE V DALMACIJI.
Vodstvo stranke prava v Dalmaciji .je imelo v četrtek v Splitu sejo o volivnem položaju. Sklenilo se je, ta teden izdati na dalmatinsko ljudstvo oklic, v k a tereni sc bodo proglasili državno-zborski kandidati. Za zaderski okraj je določen kot kandidat dom Ivo Pro. d a n , za sinjski mladi dr. A n t e Se, s a r d i č. Po vseh volivnih okrajih vlada ugodno razpoloženje za pravaške kandidate, kar je najboljši odgovor na nasprotne napade liberalnih listov.
V	ponedeljek je imel v Splitu sejo izvršilni odbor »Hrvatske stranke«. V istem času jo imel sejo tudi odbor Smodlakove napredne stranke in srh-ske stranke. Po daljši debati sklenile so vse tri stranke volivno kooperacijo, in sicer na naslednji podlagi: Pristaši »Hrvatske stranke« bodo glasovali za kandidate srbske stranke v okrajih Knin in Boka Kotorska ter za kandidata napredne stranke v Splitu, v vseh ostalih okrajih bosta glasovali srbska in Smodlakova stranka za kandidate »Hrvatske stranke«. Kandidati »Hrvatsko stranke« so sledeči: za Dubrovnik Biankini, za otoke dr. Tresič-Pavičič, za Sinj dr. Masovčič, za Trogir dr. Ivče-\ič. Za ostale okraje bodo proglašeni kandidati pozneje. Na zahtevo napredne stranke so bile opuščene kandidature viteza Vukoviča in Tončiča. Dr. Smodlaka se je dcfinitivno odločil, cla kandidira v Splitu. Za Zacler se je oglasilo več samostojnih kandidatov. Italijani so soglasno proglasili za kandidata clr. Itala Boxieha, ki je, kakor se trdi. dal 60.000 Iv volivnemu odboru na razpolago za agitacijske namene.
ARMADNE PREDLOGE IN OGRSKA VLADA.
V	Budimpešti se bo pečal ministrski svet te dni poleg tekočih zadev tudi z armadnimi predlogami, ki jih še ogrski ministrski svet, ni rešil. Ko jih reši, se naprosi vladar za predsankcijo in sicer stori to honvedni minister z avdi-enco pri vladarju ali pa s pismeno vlogo.
LAKOTA IN BEDA NA ŠPANSKEM.
Med tem ko framason Canalejas misli, kako cla bi nadal okove katoliški cerkvi in preganjal redovnike in redovnice, vlada na španskem grozna beda. V nedeljo je ubogo špansko prebivalstvo po celi državi demonstriralo in zahtevalo, da naj mu priskoči država na pomoč. Špansko prebivalstvo namreč strada. Beda in lakota po več sto vaseh grozno gospodarita, da tako nikakor ne more naprej.
Ni več slišal, kaj govore in tožijo ljudje, ni videl solzav ženskih očeh, včasi celo moških — njega je obhajalo le čustvo srahu zaradi te, tako nenadne smrti, Uničeno jc bilo cvetoče življenje, oko ugašeno, usta. onemela — vse je bilo proč, kakor odnese vihar listje z drevja,
Nastal jo večer, solnce se je, počasi potopilo za Lidom v valove Adrije; tedaj so se vrnile gondole k bregu. Kakor skrbno so iskale v vsi globini okolo, vendar niso našle ničesar.
»Tok je premočan,« je čul slikar nekoga razlagati; »trupla so najbrž že daleč ocl tod; mogoče plavajo zdaj že zunaj v največji globočini Adrije pri Polipih.«
»Bog jim daj večni mir,« je dejal nekdo drug.
Kako je prišel domov, toga slikar ni vedel.
Ko ga jc pa napadel zaradi močnega. pretresa silen kašelj, in ko mu je prišlo pri tem nehote na misel, kako jc že dalj časa bolehen in da. sc njegove stanje slabša, tedaj je vedel, da je tudi njemu smrt bliže, nego je mislil. Stalo je pred njim, da bi jo skoro lahko prijel, v neposredni bližini z uničenjen njegovega bitja in strašno skrivnostj« večnosti, ki se odpira, pred njim. In zdaj šele je ubožec, prav čutil, cla. je 1' eden, ki mu more do ti pokoj in varnost Bog in njegova milost. In kar se je go dilo v njegovi duši včerajšnji večer 1< kot dobre misli in sklepi, to je stopil« zdaj tudi v voljo, da požene tu krepk' korenipc in napol.nj cclega ^moža: sklej
VSTAJA V MEHIKI.
žc sklenjen? — Hud boj med vstaši in vladnimi vojaki. — Američani.
Iz Borolina in Hamburga sc porota. da so vstaši žc sklenili mir, a to poročilo še ni potrjeno. Pač pa se poroča, cla so vstaši dne 9. t. m. ob 4. uri 40 minut zjutraj napadli Juarez, mesto, ki jtejc 20.000 prebivalcev. Iz Tio Juano sc poroča, da se je bil 8. t. m. obupen ])oj. Vladne četo so obdržale večji del mesta, vstaši so zasedli carinsko hišo jn. mesto popolnoma obkolili. Rckogno-scijsko patruljo 28 vojakov so vstaši popolnoma pobili. V "VVashingtonu zopet silijo na to, da Američani zasedejo Mehiko, češ, da nc bi frčale mehikan-ske kroglje med Američane ob meji pri E1 Pasu.
Dnevne novice.
+ Kandidatura odličnega ljubljanskega meščana dr. Vinko Gregoriča za
deželni zbor kranjski, je napravila kaj slabo voljo pri ljudeh, ki mislijo, da je Ljubljana za to dobra, da bodo z nezrelimi ljudmi napravljali z njo nezrelo eksperimente. Spoštovanje, ki ga vživa dr. Gregorič po celi Ljubljani, jc za liberalne časnikarske kroge velika zavora, da nc morejo zabavljati, kakor bi radi. Včeraj so si dali vendarle nekoliko duška ter očitajo dr. Grcgoriču —■ častiJakomnost, da kandidira za ljubljanski deželnozborski mandat. Mož, ki jc 30 let v delu za Ljubljano, bi se po mnenju liberalnih časnikarskih krogov ne smel predrzniti, kandidirati proti — prof. Reisnerju, katerega dela in zaslug nihče nc pozna. Ali bi ne bilo bolje za liberalne časnikarske kroge, da bi ostali pri — domišljavosti prof. Rejs-nerja in njegovi škandalozni brezobzirnosti proti rodnemu očetu, ki tako zelo karakterizira nesebičnost in bodočo skrb ter požrtvovalnost tega moža za ljubljanske volilcc. In tisti, ki so bili tako predrzni, da usiljujejo tega moža Ljubljani za poslanca, sedaj pisarijo, da dr. Gregorič kandidira iz čast i lakomnosti! Res — dr. Gregorič si šteje gotovo v čast, zastopati rojstno svoje mesto v dež. zboru. Kdor pozna dr. Gregoriča ve, da sta ga vedno vodila, nesebična ljubezen in požrtvovalno delo za Ljubljano in ljublj. volilci so lahko hvaležni temu možu, ako lioče svoje bogate skušnje in svoje delo posvetiti v deželnem zboru Ljubljani, ki potrebuje ondi tako uglednega zaupnika in posredovalca. Po tem se bo tudi vsak pameten Ljubljančan pri volitvi deželnega poslanca v torek 16. maja ravnal!
*-f Shod v Velikih Laščah. V nedeljo popoldne se jc ob priliki občnega zbora hranilnice in posojilnice vršil mnogobrojen shod S. L. S. Deželni poslanec Jaklič je razpravljal o političnem in gospodarskem bankerotu liberalne stranke med Slovenci. Kakor vselej doslej, bo tudi ob teh volitvah po-
vrnitve k onemu, ki je edini naša pomoč in rešitev, ki je prišel na svet, da bi o tel človeštvo, čeravno je bil sam Bog in božji sin, vrnitve k njegovi Materi, Materi usmiljenja in pribežališču grešnikov.
Minilo jc nekaj tednov. Slikar je bil žopet na potu, ki mu ga je pokazala milost. Izdeloval jc sliko: nebeška godba. In čudovita, otroško čista postava, ki je stopala na sliki iz gruče godbenikov v ospredje in goslala solo, obraz in pogled obrnjen navzgor, popolnoma odtrgana svetu, ta angeljska. podoba je bila Lucija. Naslikal jo je iz spomina in zanj ni bilo to nikakor težavno; kajti tako, kakor jo je videl oni večer prvič in zadnjič v svojem življenju, je. ostala, to je vedel, neizbrisno v njegovem spominu.
Sliko pa jc poslal svoji mamici domov. In kar jo bilo za njo še večje vrednosti, kot krasna slika, o kateri jc sam rekel, da. ni slikal nobene z večjo vnemo, jc bilo: dolgo spremno pismo, v katerem jc odkrito pripovedoval materi zgodovino svoje duše.---
Nekaj mesecev pozneje je zopet plaval broj temnih gondol proti San Michele; najsprednja je nesla krsto, bogato okrašeno; v naslednji je sedela dama v globoki žalosti. Bila. je mati Umrlega slikarja, ki ga je spremljala na zadnji mehki stezi lagunskih valov Proti beneški njivi božji, kraju njegovega poslednjega zemskega počitka.
Bolezen ga je hitro uničila; ali 'nati je lahko žalovala, kakor oni, ki jih drugi tolažijo.
Slika o nebeški godbi je bila zadnja v njegovem življenju. Danes visi v eni slavni galeriji slik. In poznavalci 'rdijo, da je res najlepša in najglobo-keje zamišljena slika, kar jih jc umrli naslikal: slika- o nebeški godbi,
kazala velikolaška okolica, da stoji vsa. v taboru S. L. S.
-!• Moč naših nasprotnikov. »Gorica« piše: Kdor je opazoval neuspehe goriških liberalcev na narodnem, političnem in gospodarskem polju v zadnjih letih, sc mora čuditi, cla se kljub mnogoštevilnim blamažam še drznejo javno nastopati, namesto cla bi se lepo poskrili in na tihem zacelili vsaj gospodarske rane, katere so zadali sebi in celokupnemu slovenskemu prebivalstvu na Goriškem. In vendar še upajo! Mislijo si: Kdor nič nima, nc more nič izgubiti. Igrajo va banquc. Kaj jim je mari, če zaigrajo pri tem koristi slovenskega ljudstva, koristi trpečega in delavnega ljudstva, samo da igrajo oni vsaj za hip politično ulogico! In upajo se, ker imajo proti nam veliko orožje. To orožje je laž in drzno čelo. Ena številka »Edinosti«, »Soče« ali »Primorca« nakopiči proti naši stranki in proti našim poslancem toliko laži, da bi ne mogli na vse temeljito in po zasluženju odgovoriti, ko bi tucli izdajali vsak dan tri dnevnike. Z lažjo vplivajo na naše polizobražence, ki mislijo, da je izobraženost v tem, da sc zabavlja črez cerkev, z lažjo vplivajo tudi na nerazsodno mladino. Toda laž ima kratki; noge in privede lo do hipnih uspehov. Moč naših nasprotnikov sloni na trhlih tleh, na laži, ki jo razširjajo pri nas v prvi vrsti imenovani trije časopisi »Edinost«, »Soča« ,»Primorec«, naša moč jo v resnici, v resnem delu in v ljubezni do slovenskega ljudstva in s to močjo smo zmagovali in bomo zmagovali!
+ Zagrebški nadškof dr. Josip Fosilovič je obolel. Dne 8. t. m. ga. jc tresla mrzlica. Dr. Matkovič, njegov hišni zdravnik, izjavlja, da boleha na želodčni bolezni.
+ Dr. šusteršič v Dalmaciji. »Hrv. Rieč« poroča: Dr. Ivan Šusteršič, načelnik S. L. S., -je prišel te dni v Split. Došel je s svojo gospo soprogo ponovno na izlet v Dalmacijo. Ko jc imelo vodstvo stranke prava svojo sejo v četrtek, je prišel k seji clr. šusteršič in pozdravil navzoče. V svojem pozdravu je izjavil slovenski prvak: da sc itft. in Slovenci smatrajo del hrvatskega naroda in da se nadeja, cla bo došlo do eclin-j stva med Hrvati in Slovenci. Predsednik pravaške stranke Ivo Prodan se jc zahvalil v toplih besedah za lepi pozdrav. Na »Narodov« včerajšnji imper-tinentni članek »Impertinenca«, ki jo prevod napadov bankerotne politiko »Narodnega Lista«, smo odgovorili že predvčerajšnjim.
+ Umeščen je bil č. g. F r a n č i -še k Ž v a n na župnijo Bohinjska Bistrica dne 5. majnika.
-j- Železniški minister dr. Globinski se v svoji bolezni boljše počuti. Temperatura je znašala včeraj zjutraj 36 5, žila 80. Zdravljenje normalno napreduje. Zvečer ie znašala vročina 37 2, žila 80.
—	Sl. kat. ak. društvo »Danica« na
Dunaju, priredi dne 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Budjeviški pivnici svoj 1. redni občni zbor v XXXIV. tečaju, z naslednjim sporedom: 1. Čitanjc zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročila odbornikov; 3. volitev treh novih odbornikov in revizorjev; 4. slučajnosti.
—	Pri volitvi župana v mestu Viš-njagora je bil zopet soglasno izvoljen za župana g. A n to n P e r k o , za svetovalce so Anton Zavodnik, Jakob Vi-dic in Ignacij Pajk, vsi vrli somišljeniki S. L. S.
—	Volitev župana v Dragi, Pri volitvah občinskega starešinstva v Dragi pri Višnjigori je bil županom izvoljen soglasno zopet, g. Anton Lokar iz Polja, nakar se je zopetni volitvi odpovedal. Pri drugi volitve jc bil izvoljen županom g. Jožef Erjavec, fotograf in posestnik v Dragi. Bivšemu županu Lo-karju izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za mnogoletno delovanje v korist občini ter S. L. S. Tudi sedanji župan, upamo, cla bode vreden naslednik gospoda Lokarja ter kličemo: Bog ga živi!
-	Orlovska godba iz šent Jurija
pri Šmarji je 7. maja skupno z bratsko orlovsko godbo škocijansko imela god-beno skušnjo za koračnice, ki sc bodo izvajale v Ljubljani na taboru katoliške mladine. Nastopilo je 33 Orlov-goclcev, ki že prav dobro igrajo. Toliko godbe skupaj še nismo slišali v ško-cijanu.
—	Požar. Iz Gorij, 8. maja 1911. Danes popoldne ob pol treh jc nastal na. neznan način v Grabču požar. Zgorelo jc dvoje hiš iu gospodarskih poslopij. Veliko škodo imata oba posestnika. Janezu Koželju, po domače Mlinarju, je ogenj opustošil skoraj vse hlode in uničil žago. Janezu Smukav-cu pa je zgorelo tudi vse pohištvo. Uboga. družina! Mož delavec na Savi, žena. pa v polju. Ko sta m> vrnila, sta bila brez doma. škoda se ceni na več li-oč kroti. Zavurovluui ».la lc za mule svoto.
Domača požarna hramba je neumorno delala in ogenj takoj omejila. Prihitele so na pomoč tudi sosedne požarne brambe iz Zasipa in Bleda.
—	Prvi roj v radovljiškem okraju je imel 6. maja gospod dekan Matija Mrak v Stari Loki.
—	Umrla je na Trnju fare Stara Loka A n toni j a V o t g e m u t v najlepši starosti 20 let iz splošno spoštovane in premožne rodbine Erbežniko-ve. Celi rodbini, posebno materi, ki je imela že 16 otrok, in s to izgubila svojega četrtega, naše sožalje!
—	Uradniške zahteve. Dne 8. t. m. se jc predstavilo predsedstvo Osrednje zveze avstrijskih uradniških društev, min. predsedniku in ga opozorilo na razburjenje med uraclništvom zaradi vedno večje draginje. Prosilo jc Bienertha, naj se glede na draginjo, takoj ne 'zasedejo zgolj vsa prazna mesta, marveč naj uradniki tudi bolj avanzirajo. Novi zbornici naj se takoj, ko sc sestane, predloži predloga o ureditvi aktivitetnih doklad, kakor naj sc tucli zvišajo aktivitetno doklade vsem uradnikom. Bienerth jc obljubil, da bo zastopal uradniške zahteve v min. svetu, a da mora biti zadovoljen tucli fin. minister. Deputacija so jc predstavila tudi fin. ministru Meyerju, ki je pa izjavil, cla brez natančnih računov ne more nič gotovega izjaviti.
—	Bogat ribji lov. V morju pri Gra-, dežu so nalovili v noči na. soboto i'ibiči
okoli clva milijona sardel in drugih rib. Večino sardel so oddali v tovarne za konserve, 600.000 sardel pa so nesli v Trst na prodaj: 12 komadov za 20 vin.
—	Bojkotirani vseučiliški profesor. Slušatelji geografije na zagrebškem vseučilišču so soglasno sklenili, da nc bodo več prisostvovali predavanjem profesorja dr. A. G a v a z z i a radi njegove strogosti in ker v javnost prenaša stvari, ki so sc dogodile pred izpraše-valno komisijo.
—	Stavka čevljarskih pomočnikov v Celovcu še vedno traja.
—	»Narodna dobrodelna družba« se. imenuje društvo, ki so ga ustanovili Slovenci v Clevclandu v pomoč slovenskim sirotam in rojakom, ki niso po lastni krivdi zašli v nesrečo.
—	Slovenec ponesrečil v Ameriki, Iz Clevelanda se poroča: Huda nesreča je zadela Slovenca Ivana Bečaja v ponedeljek, 24. aprila v Collinvvoodu. Opoldne ie odšel Bečaj domov kakor ponavadi na kosilo in ko sc je vračal z doma zopet na delo, ga jc na tiru poulično železnice dohitel voz, ki ga je treščil ob tla in šel preko njega. Stri mu jc popolnoma eno nogo, katero so mu v bolnišnici pozneje odrezali; močno pa je tucli poškodovan na glavi in na prsih. Nahaja sc sedaj v bolnišnici in je lc malo upanja, da bi okreval. Po poklicu je bil mizar. Nesreča je zelo liudo zadela ubogo ženo in dva mladoletna otroka, ki bocleta zgubila najbrž svojega rednika.
—	Za podpredsednika pri namest-ništvu v Zadru je imenovan dvorni svetnik pri tržaškem namestništvu grof Marij Attems Svetokrižki, brat goriškega dvornega svetnika grofa Henrika Attemsa.
—	Mladenič se vrgel pod vlak. — Nogi odtrgani. »Gorica« poroča: Kmalu po 11. uri v nedeljo zvečer jc pisk lokomotive, ki jc odhajala z goriško južne postaje proti Ločniku — osebni vlak — naznanjal, cla sc je morala zgodili nesreča pred soškim železniškim mostom, kajti vlak sc jc ustavil. 25 let stari Mihael Černic se je vrgel pod vlak. Strojevodja lokomotive, je opazil kakih 30 korakov precl seboj na železniškem tiru človeško truplo, a vlaka, ki je tekel s polnim parom, ni mogel ustaviti v tej razdalji. Zato je takoj vedel — posebno pa še, ker jc nekaj za-hreščalo in se lomilo pod kolesi stroja. — cla je povozil človeško truplo. Ko se je vlak ustavil, je nastala mod številnimi potniki panika, kajti na železniškem tiru pocl vozom vlakovodjc jc nekaj ječalo in zdihovalo. Potniki so izstopili, več ljudi je priteklo z južne postaje gledat, kaj se jc zgodilo. Kmalu nato so izvlekli izpod železniškega voza še živečega mladeniča z odtrganima nogama gori nacl kolenoma, ležečega, v luži krvi. v njem so spoznali 251ctnega Mihaela Černica, stanujoČega v Pristavi tik južnega kolodvora, delavca v Tannerjevi ledenici. Ena noga je — odtrgana od telesa — ležala ob strani železniškega tira, druga pa se je le z malo kožico držala telesa, ki je ležalo v sredi, železniškega tira. šc živega so prenesli, v goriško bolnišnico. Ko ga jc nesrečni oče vprašal, zakaj se jc vrgel pod vlak, je sin odgovoril, tla se mu jc spodrsnilo, ko je hotel prestopiti železniški tir. Oče pa pravi, da se je hotel sin usmrtiti iz neznanega, vzroka. Morila da ga je baje kaka zadeva, katere ni maral nikomur razkviij. Nesrečni mladenič je v bolnici umrl.
—	Umrl je v Kranju stud. iur. Pa-
vel Smrekar, brat akad. slikarja Hinko Smrekarja.
K. sl. izobraževalno društva Selo-Moste nam poroča, da uprizori to nedeljo, dne li. t. m. igro »Lurška pastirica« ob 4. popoldne v salonu g. Jos. Oražma na Selu. K tej igri vabi vse naše somišljenike od blizu in daleč odbor.
Umrl je v Pragi bivši poslanec praške trgovske in obrtne zbornice Jožef Bromovsky.
—	Proti zagrebškim profesorjem,
Vseučiliščniki so sklenili, da bodo preprečili predavanja izrednega vseučili-škega profesorja clr. Kosutiča. Ko so so dne 9. t. m. zato zbrali v avli, so izvedeli, cla je dr. Kosutic odpovedal pre. davanja, nc da bi bile nastale demonstracije.
—	Tretji slučaj koz v Trstu. Z
Lloydoviiu parni kom »Gisela« sta dospeli dve na kozah oboleli osebi. Takoj dne 30. aprila so cepili koze vsem, ki so se pripeljali z »Gizelo«, a kljub cepljenju je 4. 1. m. obolel na kozah neki kurjač »Gisclc«, ki so ga. odvedli v infekcijsko bolnišnico, kamor so prepeljali tudi njegove stanovanjske tovariše, da. jih opazujejo in cla jim cepijo koze. Pri kurjaču sc bolezen normalno razvija.
JAMAGATA V PLAMENU. ZGORELO NAD TISOČ HIŠ.
Iz Tokia se poroča, da mesto Ja-magata gori. Požar je uničil nad 1000 hiš, med njimi prefekturo, več bank in sodno poslopje.
S©BtaišIj@wiki!
Pazite, da so glasovnice za deželno-ztoorsko volitev pravilno izpolnjene. Mapišite:
Br. Vinko Sregorič
zdravnik v Ljubljani.
ljubljanske novice.
lj Tažbo operacijo je prav te dni prestal vč. g. župnik in'pisatelj slovenski F r. S. F i n ž g a r; nahaja se šc v tukajšnjem Lconišču, zdaj že — kakor upamo, izven nevarnosti. Vsi mnogoštevilni prijatilji in čestilei gotovo iz srca žele, da bi že skoro bival pod svobodnim solncem in nam zopet bajal o preteklih in sedanjih clneh našega naroda.
lj »Nedolžne demonstracije«. »Slovenskemu Narodu« so sedaj demonstracije pred liccjcm nakrat »nedolžne« iin pravi, cla so bili orožniki poklicani zato, »cla varujejo napredne volilke«. (!!) Mi vemo, zakaj »Narod« takrat, kadar kaj sramotnega Ljubljani povzroči, pričenja pisati o raznih »nedolžnostih«. Zdi sc mu, da bi tista inteligenca, ki šc ni posirovela, morda vendarle pričela misliti, cla to ni primerna družba zanjo in da ljudje iz te družbe niso zanjo primerni zastopniki. Ogrdila in oblatila je Ljubljano tista svojat, ki je pljuvala na uboge redovnice, jim ustavila voz, ki je hotela s palicami na neoborožene ženske, ki je v »Narodu« poštene ženske psovala s prostitutkami. »Narod« naj le nikar svoje pristaše ne poziva na »brezobzirnost« — napravili ste žc rekord v surovosti in nasilstvih. Na vseh poštenih ljudeh je, da padejo proti takim ocl par liberalnih štreberskih kričačev uprizorjenim razmeram vsi oziri, ker od ta. kih razmer ima ljubljansko prebivalstvo le škodo. Če je kje na mestu železna brezobzirnost, tedaj je na mestu proti takim izrodkom, s katerimi politični liberalni štreberji na škodo prebivalstva špekulirajo. »Narodu« pa nič ne pomaga, sedaj ifisariti o »nedolžnih demonstracijah«. Vsa Ljubljana ve, cla jc po volitvi te demonstrante pred svojo hišo sprejel tir. Iv. Tavčar in cla jim je celo govoril. To bi bile res lepe razmere v Ljubljani, če bi si pustili usi-liti takega župana.
lj Slovensko gledališče je spravil v veliko i»evavnns,t sedanji gledališki »ravnatelj« Fran Govckar. Ob skoro ves uglccl jo prišel ta nekdaj cvetoči zavod in o pomenu tega zavoda za domačo slovensko dramatiko ni več govora. Slovenska domača umetnost se več razvijati no more, razvija se samo -•- Govckar. Toliko bodi o zaslugah Frana Govckar ja pribito, da sc bo vedelo, čegava zasluga je propadanje slovenskega gledališča v prvi vrsti in da so bo včerajšnjo »Narodovo« notico o koritar.iib bolje razumelo. V »Narodu« je včeraj namreč napisal nekdo volivno notico »Slovensko gledališče v nevarnosti«, v kateri sc laže, da je slovensko gledulifcču v nevurnogli, kor
Di občinskega sveta, 'dasi je edina resnica to, da je mestni posvetovalni svet slovenskemu gledališču dovolil vse, za kar se jc prosilo, vse tiste udobnosti, ki jih je slovensko gledališče od mosta imelo prej, samo »umetniških« svetov g. Ivana Hribarja sedaj pogreša, kar bi pa bilo v negovekarskih časih gledališču gotovo le v korist. Morda pa nekateri gospodi ni prav, da sedaj ona ne more iti na dobro plačana angažijska »potovanja«, da bi potem občina dobila še račun od druge strani (Dobrovolni) za delo, ki bi se moralo opraviti na takem plačanem »angažijskem« potovanju. Takih denarnih manipulacij seve sedaj ne bo več niti pri »nekonstituiranem«, niti pri »konstituiranern občinskem svetu«, pa tudi nekoliko bolj se bo glodalo kake in kako se primadone plačujejo. Poglavje o slovenskem gledališču bo tako vedno zanimivejše. Da bi pa slovenskih gledaliških predstav sploh ne bilo v Ljubljani, se ni bati in je izključeno ,ker so za vsak slučaj pripravlja velik, bogato opremljen oder v i— Ljudskem Domu. Sicer pa, kakor rečeno, slovensko gledališče jo spravil g. Fran Govekar v tak položaj, da so ga resni umetniki ogibajo, da jc silno oddaljeno od tistega stališča, katerega bi edino moral zavzemati kulturni zavod. In to bo vsako loto hujše, dokler bo »vodil« »slovensko« gledališče Fran Govekar. O deželi naj pa tak možakar kar lopo molči, ker jo pri deželi treba mnogo samozatajevanja, da so takega junaka, ki jo svojo kulturo kazal s kričanjem pred licojom, sploh pusti hoditi po deželnem poslopju. Čc lx> svojo znano aroganco lo preveč napenjal, sc mu zna zgoditi nekaj takega, kar se my je zgodilo takrat, ko so bili njegovih neslanosti celo pri »Slovenskem Narodu« siti.
lj Občni zbor Ljubljanskega Orla ne vrši jutri v četrtek dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu (dvorana, II. nadstropje), ne pa, kakor jo bilo prvotno rečeno, v telovadnici. Člani, pridite polnoštcvilno. Tudi somišljeniki so vabljeni. Nazdar! Ljubljanski Orel.
lj Umrl je sinoči v deželni bolnišnici g. F r a n c. P e r š 1, davčni asistent pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
lj Mladinska svečanost. Jutri 11. Tnaja ob sedmih bo v cerkvi sv. Jakoba, pristopilo prvikrat k svetemu obhajilu okrog 200 (I. skupina) učenk šentjakobske osemrazrednice. Po cerkvenem opravilu bodo prvoobhajanke pogoščene v šolskih prostorih. —• Druga skupina gojenk bo imela enako slovesnost binkoštno soboto, 3. junija,.
1 j Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je daroval preč. g. Ivan Traven, ravnatelj »Zadružno zveze«, 20 K. Bog povrni!
ilj Vinsko pokušnjo pristnih kranjskih vin priredi v četrtek, dne 11. t. m., »Kranjska deželna vinarska zadruga« v Ljubljani. Več v današnjem inseralu.
lj Žrtev alkohola. Ko je šol sinoči Okoli 11. uro narednik c. in kr. 17. pešpolka gospod Alojzij Škrem, ki je imel bataljonsko inšpekcijo službenim potom po hodni poti ob Ljubljanici na Ambrožovem trgu, je slonel pri prvem drevesu nek silno pijan delavec, ki je Škrema pozdravil z ali right. (kranjsko angleščino: orajt), potem ga pa vprašal, kje spe delavci, ki so zaposleni pri Gruberjevem prekopu. Gosp. Škreim mu je takoj dal direktivo, zraven pa šc pripomnil, da naj so pazi, da nc pade v Ljubljanico, ker jo videti precej okrogel in odšel po svojem potu. Kmalu nato jc pa. začul, da jo nekdo padel in ko se jc obrnil, jc videl, da se je dotič-nik zatrkljal po bregu in izginil v valovili Ljubljanice. Kor je bila noč temna in je zelo deževalo, bi bil vsak poizkus rešitve šo druga žrtev. G. Škrem je slučaj takoj naznanil stražniku, s katerim sta na licu nesreče našla črn klobuk. Kdo je ponesrečeni, se še nc ve. Policija je dosedaj dognala le toliko, da jo navedenec žo okoli 0. ure po Ambroževem trgu kolovratu in vpil: »Dve hiši imam, pa no vem kam bi šol«.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Kutiaro, bivši pečar, let, Japljeva ulica 2. — Rozalija. Mohorič, prodajalka, 25 let, Poljanska cesta 20. Mihael Svoljšnk, delavec, 30 let. — Matija Jerman, delavec, M lot.
lj V javnem interesu smo napro-šoni objaviti, da mož Marijo Drešarjeve iz Gline, ki jc tam posestnik, ni plačnik za dolgove, katere napravlja njegova žena.
lj Aretovan jc bil 171ctni natakar Viktor Wran z Dunaja, ker jc v nekom hotelu točaju ukradel 80 K vredno zlato verižico in jo prodal nekemu iz-voščoku. Oddali so ga sodišču.
lj Cev prodajal. V nedeljo popoldne je 50 letni dninar Jožef Ivane v neki gostilni na Martinovi <-esti prodajal več metrov dolgo gumijevo cev. Ivo
ga je stražnik prijel in predstavil k uradu, se je dognalo, da je Ivane cev poneveril nekomu gostilničarju, ki mu jo je bil izročil, da jo nese v klet. Ker jo sumljiv tudi drugih tatvin, so ga izročili sodišču.
lj Posebne hladilne vozove za prevažanje argentinskega mesa si nabavi južna železnica. Takih voz bo nad 20.
Štajerske novice.
š Za ministerialnega svetnika je
imenovan sekcijski svetnik g. Iva n Ž o 1 g a r.
š Umrl jc v Slovenski Bistrici posestnik mlina s. Tomaž Suhač, star 81 let.
VOJSKA V ZRAKU.
Iz Londona poročajo o zanimivih vojnih vajah, ki sc bodo vršile v petek. Vaje bodo inspicirali angleški vojni minister, več članov generalnega štaba in veliko častnikov. Vadilo bo H zra-koplovcev, mecl njimi Bleriot, Grahatn, Wright in drugi. Spored obsega, med drugim sledeče zanimive vaje: Opazovanje, posredovanje depeš, metanje bomb, dovažanje živil v oblegano mesto, prevažanje enega topa, demontira-njo in zopetno sestavljanje zrakoplovov.
Po svelu.
—Naši dreadnoughti. Drugi naš dreadnought, ki ga grade v tržaškem »Stabilimentu fecnicu«, bo že tudi lotos izpuščen v morje. Graditi so ga pričeli 24. septembra 1910. Zakor znano, so prvi naš dreadnought pričeli graditi
23.	julija 1910, v morje ga pa izpuste
24.	junija. Službo prične delati naš prvi dreadnought »Viribus unitis« koncem lota 1912, drugi pa spomladi leta 1913. Tretji dreadnought pri on o graditi v Trstu letos meseca julija. Dodelan bo koncem leta 1913.
Poneverjenje v nemški banki. Iz Berolina. poročajo, tla je v podružnici srednjerenske banke v Koblencu pono-verih v večili obrokih nek uradnik 100 tisoč mark. Uradnik, ki so ga aretovali, je denar menda na. borzi zaigral.
Velikanska poneverjenja pri kitajski državni banki. Iz Peterburga. poročajo: Pri kitajski državni banki so odkrili poneverjenja več kot dveh milijonov mark. Večim uradnikom so tatvine že dokazali in jih zaprli. Vsi ostali uradniki so odpuščeni iz službe.
Umori policistov v Rusiji. Ivo je •stražmojster v Ciemozu ob ruski moji zahteval od nekega neznanca legitimacije, jo ta potegnil revolver in straž-mojstra ustrelil. Neznanec je nato pobegnil. Stražmojster je umrl na licu mesta. Morilca še niso prijeli. Nedaleč od \Vloclawcka pa je neznan bandit ustrelil dva policijska uradnika, ki sta ga hotela aretovati. Tudi ta morilec je ušel v bližnjem gozdu.
Skrivnosten umor. V bližini Prage so videli brodarji v Vltavi 8. t. m. nekoga. moža, ki sc je potapljal. Prihiteli so mu na pomoč ter ga potegnili, iz vode, pri čemur so opazili, da krvavi iz precejšne rano na glavi. Šc predno so ga spravili na suho, jc umrl. Preiskava trupla jo dognala, da jc. mož bil večkrat zaboden v hrbet in vrat. Nc-znanci so umorjcnca bržkone napadli ter ga na begu ranili. Ko je omagal, so ga pa vrgli v Vltavo. Ali je umrl vsled ran ali pa vsled vtopljcnja, bo dokazala obdukcija. Identiteto umorjcnca še niso dognali.
Cela družina izvršila samoumor. V Gabloncu je v noči od ponedeljka na torek krojaški pomočnik Kola? s svojo celo družino, ženo in tremi otroci, v nekem tamošnjem ribniku izvršil samoumor. Včeraj dopoldne so trupla izvlekli iz vodo, in sicer sta bila 11 letni sin ■/. svojo triletno sestrico ter oče z materjo in 91olno hčerko skupaj z vrvi povezana. Kotla?' ni mogel najti dela ter jc živela vsa njegova družina v velikem pomanjkanju, kar je tudi vzrok groznemu dejanju.
— Kolera v Mariiinih Varih. Na znakih kolere jc obolela v Marijinih Varlh neka ženska. Dosol oseb so oddali v bolnišnico, da jih opazujejo.
Telefonska in brzojavna porotno.
REFORMA DRŽAVNE UPRAVE.
Dunaj, 10. maja. Vlada namerava sklicati posvetovanja radi večkrat zaželene reformo državne uprave. Pri posvetovanju bodo zastopani visoki fitnk-cijonarji.
BROŠURA RIVŠEGA VOJNEGA MINISTRA PITTREICHA.
Dunaj, 10. ma ja. Danes jo izšla brošura bivšega vojnega ministra Pitt-rcicha, ki sc ozira jni dogovore o pro-
membati obrambne postave ter na stališče Pittroichovo glede na mažarske vojaške zahteve, ki jc vplivalo tudi pozneje.
RURNA SEJA OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Budimpešta, 10. maja. Današnja seja ogrskega državnega zbora jc bila jako burna. Vpitje Justhovcev je bilo nepopisno. Mir je šele počasi nastal. Stranke so se spoprijele radi zveze Justhovcev s socialnimi demokrati.
PRVA BALERINA ZAGREBŠKEGA GLEDALIŠČA PRIZNALA GOLJUFIJO.
Zagreb, 10. maja. V Zagrebu aretirana prva balerina zagrebškega narodnega gledališča Genta, je pred preiskovalnim sodnikom priznala goljufijo. Vpletena je v konkurz svojega svaka trgovca Lorenza v Monakovem. Genta jc pri notarju v Ebendorfu podpisala izjavo, da jej Lorenz dolguje 85.000 mark, ki bi jih morali dobiti dolžniki.
BOJI V MEHIKI.
E1 Paso, 10. maja. Pri zavzetju Juareza po vstaših so sc vršili v mestu krvavi pocestni boji. Vstaši so prodirali naprej po cestah, ne brigajoč sc za barikade. Iz oken so napadeni streljali na prodirajoče vstaše. Doslej so našteli po cestah 300 mrtvih, med njimi mnogo ameriških podanikov, ki so so borili proti vstašem. Vstaši so Juarez zažgali. Vsled vetra se ogenj silno hitro širi. Vodja vstašev Malin je popolnoma izgubil oblast nacl svojimi Četami, kar kroge v Washingtonu jako vznemirja.
DOGODKI V MAROKU.
Tanger, 10. maja. Mehala je prodrl proti Fezu ter zavzel trdno točko v bližini mesta.
VELIKA DEFRAVDACIJA V FRANCOSKEM POLJEDELSKEM MINISTRSTVU.
Pariz, 10. maja. Uradnik računskega oddelka zbornice je v računih poljedelskega ministrstva za 1. 1907. do 1910. zasledil velike nedostatke. Manjka en milijon frankov.
V RUSIJI SE ČISTI . . .
Peterburg, 10. maja. Senator Gli-činski je vložil tožbo proti šestim vojaškim inženirjem in petim generalom radi nerednosti in prevar pri delih utrjevanja Port Arturja. in Vladivostoka.
Peterburg, 10. ma ja. Finančni minister je v dumi predložil predlogo o kaz-njivosti podkupovanja državnih in občinskih uradnikov. Kdor bi poizkusil podkupiti kakega takega uradnika, bo kaznovan z globo clo 1000 K ali z zaporom 2 mesecev clo 6 let.
REPUBLIK ANSKO-SOCIALISTIČNE MANIFESTACIJE.
Madrid, 10. maja. Včeraj je bil pred spomenikom Castellara socialistič-no-republikanski shod. Udeležilo se ga je 10.000 oseb. Shod je bil naperjen proti operacijam v Maroku. Tudi po drugih španskih mestih so bile slične manifestacije.
vrelec. Oletetlčna namizni pijača, z obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo in izmeno snovi.
Zelo koncentriran medicina-l«n vrelec, priporofiliiv pri kronlSnem želodčnem kata.rn, zaprtju, Urijrhtovib ledioah, vranlčuik oteklinah, jetrni trdlnl, zlatici, Bnovoizmeus-kih boleznih,katarih dihalnih organov.
Zdravilen vrelec največja vsebina svoja vrste. Zlasti uporaben uri kroničnem črevesnem kataru, ohstipa-eiji, 4ol4nih kamenih,tolžiiicl trganju, sladkovni bolezni
v Najmočnejši '
^plaubferske sofe.
V vsaki hiši
lahko izostanejo^velike neprijetnosti pral« nega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma
®__izloči vso nesnago.
Pralni prašek je predmet zaupanja, kajti lahko ]e ponarejen in težko je _ ponaredbo dognati. Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeti zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah iz mila) sicer tudi dobfo čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši In najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor
Schichtov
pralni ekstrakt »Ženska hvala".
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736'U /
C«s opazovanja	Stani« barometra v mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	n £ a m i!
9. zveč.	734 9| 119		sl. sazh.	dež.	- =
7. zjutr.	7347	10 0	si. sever	oblačno	17!
2. pop,	733-8	161	st jug.	»	
Srednja včerajšnja temp, 13 0' norm. 13 2°.
f
Karla Peršlova roj. Tekavčič javlja v svojem in imenu svojih otročičev Mirce, Jelko in Franeka
ter svojih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen ljubljenisoprog, oziroma oče, sin, brat, svak, gospod
Frančišek Peršl
c. kr, računski asistent
včeraj, due i), t. m. olj 9. uri zvečer po dolgotrajni mučni bolezni, previden s svetotajstvi, v starosti 34. let preminul.	1526
Zemski ostanki predragega pokojniki! se prepeljejo jutri 11. maja t. 1. ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče Sv, Križa k večnemu počitku.
Spodnja ŠiSka, 10. maja 1911.
1522
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti gospoda
Mateja Kracsnana
učitelja v pok.
kakor tudi za častno spremstvo k večnemu počitku izreka tem potom veleč, duhovnikom, dalje gg. pevcem, cenj. gg. učiteljem in učiteljicam, vsem prijateljem in znancem, posebno g. nadučitelju Punčahu za ganljivi govor ob grobu najtoplejšo zahvalo.
Rodbina Stritar.

Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše iskreno ljubljene sestre, tete, svakinje, gospodične
Oiilije Arrigler
za darovane vence, za častno spremstvo pri pogrebu, za ginljivo, prekrasno petje izrekamo vsem udeležencem, posebno velečastitemu gospodu župniku, vele-cenjenim damam In ljubeznivim pevcem logaškim, predvsem pa preblagi in požrtvovalni obitelji Slcherl in gospej Kra-ner svojo globokočutečo zahvalo.
1512
Žalujoča rodbina.
Učenka in ena -šivilfazaoMeke
se sprejmeta takoj
Sv. Petra cesta 47, I. nadstr.
TU X K 1.0 O SiliN JEJ.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 9. maja.
Pšenica za maj 1911......12 45
Pšenica za oktober 1911 Rž za maj 1911 . . . Oves za oktober 1911 Koruza za maj 1911
11 '2S 0 27 Q-4i b'3:
'""J 1^1» • • . . « •	~
Koruza za julij 1911......6*50
Dama
ki hoCn pospeievatl kožno nego, ki noče Izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in belo polt, sc umiva lc
Steckenpferd lilijno mlečno milo
(ztiomka Steckenpterd) tvrdke Bcrgmann & Co., 1 e-š ti ob Lubi. Komad po80v se dobi v vsih lekarnah, drogerijnh In trgovinah s parfumom 1.1, d. oOS
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, shrambe, klet' drvarnice in nekoliko vrta je oddati za avgus termin. Najemičina .140 kron. — Poizve se pr Alojziju Kocmur]u v pisarni dr. Pegana naspro' .bavarskemu dvoru,	1
Okrožni zdravnik 1516 3
dr. Mano Dereani
naznanja uljudno p, n. občinstvu, da izvršuje vsakdanjo zdravniško prakso v
Št. Vidu nad Ljubljano.
Razpis.
Za dozidavo stolpa in nove strehe na njem pri podružni cerkvi M. B. na Velikih Blokah
na 8247 K 96 li proračunjena dela in dobave se bodo oddala potom Javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe naj se predlože do 21. majnika t. 1. ob 12. uri opoldne podpisanemu stavbenemu odboru.
- Ponudbe doposlati je zapečatene z napisom »Ponudba za prevzetje dozidave in naprave stolpne strehe na Vel. Blokah«. Dodati je kot vadij 10% stavbnih stroškov v pupilarno varnih papirjih. Stavbni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu zdi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so razpoloženi pri župnem uradu na Blokah.
Bloke, dne 0. maja 1911. P. Nova vas pri Rakeku.
1519
Za stavbni odbor:
J. Koritnik,
župnik.
{e edini
varnostni brilni uporni
ki je rešil vprašanje prauitnega nastavljanja kiinje s pregibnostjo d zglbu.
Brez pregibne KUnje ni mogoče britve pravilno nasloviti m lice.
MIWJI" Deluje nedosežno in preKaša vse droge sisieme,
Brilni aparat »MIWA« stane s posnemalnim aparatom in 10 klinjami vred K 2i-—.
Zaloga za mesto:
Šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov!
Singer Co. deln. dr. šivalnih strojev.
Ljubljana	Kranj	Kočevje	Novo mesto
Sv. Petra cesta Glavni trg 53. Glavni trg 79.	Veliki trg 88.
Na splošno vprašanje vsako zaželjeno pojasnilo; vzorci za vezenje, krpanje
in šivanje zastonj in franko.	1322
1117
otopafske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanufaktura in drogerija
„Hdrija"
v Ljubljani, Šelenburgova ul. 5
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
poštene rodbine s prmerno izobrazbo se tako! sprejme v trgovini Rud. Ruiner, Vrhnika.
1489 2-1
Vajen streei benein-motorju, kateri mora biti dobef
ključavnica**
se sprejme pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod „fl. B." na upravo tega lista.	1517 j
V najem Oddam takoj rad! bolezni suojo že 30 let obstoječo dobro idočo
mesarski
z osemi pritiklinami in zrauen spada-loEimi prostori. Pogoji zelo ugodni, natančneja pojasnila ustmeno ali pismeno daje	1515 3—1
Hitiko KOS, mesar u Idriji.
1507
Hiša
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
sc proda.
Šivilja
1186
sc priporoča ccnjenim damam, za izdelovanje oblek in bluz na dom. Cena primerna,
Elizabefna cesta St.6 Ljubljana.
Novo!
1508
Novo!
m 1 is umi
za mešan zbor zložil Alojzij Mihelčič.
Prodaja Katoliška bukvama v Ljubljani.
Išče se mlada 12—14 let stara 1518
deklica
pridna in poštena, ki bi vstopila v dobro trgovino z mešanim blagom v nekem trgu na Gorenjskem. Najraje se sprejme sirota, ki bi mogla več let ostati pri hiši. Naslov pove upravništvo „Slov.u Ponudbe pod šifro „1. B. M."
V sredini mesta Ljubljane se takoj odda dobro idoča	1520
s koncesijo v najem. Nastopi se lahko takoj. — Pojasnila daje iz prijaznosti Ivan Dachs, Florijanska ulica št. 33 od 12. do
2. ure popoldne in zvečer od 6. ure naprej.
R&Uf. krisper, dalje Br. Hlaoka in vse tozadevne trqovinc.
ireiurec
lepe postave, zelo figuranten, močne rasti, 16 in pol pesti visok, 7 let star, brez napak, za kar se jamči, poraben za težko vožnjo in za tek, je naprodaj za 920 K pri M. Kern, Poljanska cesta št. 17, Ljubljana.	1506
Odda se takoj ali s 15. majem t. 1. udobno opremljena	1527 5
tovarna oftrooiili peci na stroje v Mengšu
(ustanovlj. 1. 1895.)
1510
išče
Irutabnika
v svrho povečanja podjetja in zaloge.
Obenem se priporoča za nabavo vsakovrstnih lončenih peči, pokončnih za sobe kakor tudi kmečkih za peko, dalje štedilnih ognjišč; zajamčeno dobro, trpežno blago. Izvršujejo sc tudi tozadevna popravila.
TOT5 ££ s sadnim vrtom jc naprodaj msa za 10-00°K. Takoj jc treba v bližini belgijske vojašnice s krasnim prostim j	** izplačali okoli 3000 kron. —
razgledom. Vpraša se v hiši: Tabor št. o Več sc poizve v Rožni dolini/štev. 15 I. nadstropje na levo.	j*cesta V., pri Ljubljani.	1434

....

lIKB^ri«
Vljudno naznanjam, da sem prevzela in otvorila v soboto dne 6. t. ni. dobroznano
•	It WJL M J*
______liSljiSlLjS	.1 m $ ^
(preje Anton Novak bivši gostilničar pri Zajcu) Skrbela bodem za najboljšo postrežbo čč. gostov. Pri gostilni ie tudi mali vrl in prostor za balinanje. — Sprejemajo se naročniki na kosilo in večerjo.
1459 1 I m se tudi čez
tvJ	Za prijazen obisk se priporoča
merila DražaS,
gostilničarka.
Sedem šsiiornitii uin. Dsojao snarčrco ptiso. Msafc dan gorka isdila; zajjalirKk, kosilo m uecerja.
S PRVO
Mark 10.0®®-
m
za
Cenen obrat, enostavna oskrba.
In poljedelstvo.
Poljedelska razstava Praga 1911
od do 22. maja.
Lani & Klemeni a. dr., IHa Boleslav.
Centralna razprodajalnica
PRAGA, PORIČ. Zastopnik: Adolf Stejskal.
1513
Razne slvari.
V btavu zgorel. Iz Budimpešte poročajo: V kraju A j ton je pri kmetu Gabrielu Maly nastal 7. t. m, požar. Maly je hotel spraviti živino na varno in je tekel v goreči hlev. V tem trenutku pa se jc nad njim podrla streha in ga pokopala v svojem gorečem ogrodju. Truplo Malyjevo so našli pozneje grozno ohžgano pod razvalinami.
šest tisoč dolarjev za moža. Mrs. Margareta Benz v Newarku v Ameriki je tožila Central Railroad of New Jer-sey na 25.000 dolarjev odškodnine, ker je njen mož na železnici ponesrečil. Sodišče jej je prisodilo 6000 dolarjev odškodnine. Žena ima 11 otrok. Njen mož jc delal v livarni in je ponesrečil med vožnjo domov. Vlak je bil tako poln, da ni mogel v voz in tako je stal na stopnicah voza. Pri nagli vožnji jc omahnil in zadel z glavo v steber na mostu. Bil je takoj mrtev.
Deset tisoč dolarjev za ženina. Anine Gold je morala na parniku »Preto-ria« odpotovati nazaj v domovino, dasi je bila že deset let v Ameriki. Oblasti v Portlandu so jo bile aretovale, ker je imela zabavišče za moške in naselniška oblast jo je deportirala. Pred odhodom je ponujala deset tisoč dolarjev onemu amerikanskemu državljanu, ki bi jo poročil, na kar bi seveda smela ostati v Ameriki. Gotovo hi se bil kak lakom-než našel, ki bi jej bil storil uslugo, da bi postal njen mož, ali oblasti so strogo pazile na njo, da ni mogla svojega načrta uresničiti in so jo hitro depor-tirale. Depprliranka je imela pri sebi 55.000 dolarjev v gotovini in 50.000 dolarjev v dragocenostih.
Velikansko darilo. Iz Chicago, 111., se poroča: Znani človekoljub dr. Dani-el Iv. Pearson je ob svojem 91. rojstnem dnevu darovai 300.000 dolarjev v misijonske in vzgojcvalne namene. — Mož je že poprej daroval nad pet milijonov v dobrodelne namene in sc hoče zdaj umakniti iz javnega življenja. V svoji skromnosti bo potreboval le malo za svoje življenje, največji del svojih letnih dohodkov pa bo porazdelil med razne dobrodelne zavode.
Najstarejši časnikarski inserati. Navadno se misli, da jc podjetni an-gležki duh prvi pričel z anonsiranjem v perijodično izhajajočih časnikih, toda to zaslugo si prisvajajo kitajska novinc »Kin-Pana», ki so najstareji časopis na svetu. Ta oficielni vladni list kitajskega cesarstva, ki se v clo-slovnern prevodu zove »oče tiska sveta«, jc pričel izhajati leta 989 po Kristu. Leta 1361 je postal tednik, a od leta 1800 izhaja vsak dan, prinašajoč od leta 1457 naprej v svojem trgovskem delu plačane oglase. Za Kitajci so v tem pogledu seveda prvi Angleži. Nekatere števiiko lista »Knglich Mcrcury-ja« iz leta 15SS oglašajo novo izišle knjige. Prvi leta 1622 redno izhajajoči list »\Vcekly Wews« ni v začetku sprejemal nikakih oglasov, ti so sc začeli eosteje pojavljati v tem listu šele sredi 17. stoletja.
Aretovan ruski polkovnik. Iz Tc-terbnrga poročajo, da je bil na predlog senatorja Neidhardta aretovan vojaški inženir polkovnik Gowwe in izročen sodišču. Odvzeli so mu vse časti. Gowwe jc gradil nek most v varšavskem gouvernementu, ki je veljal okoli 3,500.000 K. Dokazalo se mu je, da jc prejemal ocf dobaviteljev provizije.
Aviatik ponesrečil. Iz Brusclja poročajo: 4. t. m. sc je dvignil mladi aviatik C.achoux s' svojim monoplanom nad aerodromom, a. jc nenadoma padel iz višine 50 m na zemljo. Cacheux šc ni znal dobro krmariti ter je samo temu dejstvu pripisati njegovo nesrečo. Letalni stroj je priletel s toliko silo na tla, da sc jc popolnoma razbil in pokopal pod sel>oj Caclieuxa, ki so ga težko ranjenega prepeljali v bolnišnico. Da bi okreval, ni upanja.
Naloga časnikarjev. Na otvoritveni seji mednarodnega, časnikarskega kongresa, ki sc vrši to dni v Rimu, jc govoril predsednik mednarodne časnikarske zveze med drugim sledeče o nalogah časnikarja: »Na podlagi javnega mnenja morajo biti časnikarji: dnevno priče pred velikim sodnim dvorom zgodovino in nepristranski sodniki, ki (kakor da bi to bilo možno!) vse presojajo po pravi vrednosti in resničnih razmerah, brez povečanja ali po-jnanjšanja. Oni morajo imeti dar vse-)risotnosti, vse videti, vse čuti, vse nati, vse pojasniti; morajo biti na ta lačin oči in uho, spomin in usta družbe — in potem zopet ne smejo nič vi-
deti nič čuti, se na ničesar spominjati ter igrati nemo v trenutku, ko to zahteva višji interes države in družbe. Slediti morajo imperativni zapovedi stroge vesti in vendar z navdušenjem smatrati stvari drugih za svoje lastne, ne da bi veliko vpraševali zakaj in čemu? Oznanjati morajo bolečine, veselje in častihlepje narodov, biti morajo branitelji nesrečnih in bednih in vse okoli sebe tako objektivizirati, da se zde skoro kakor mednaroden zapisnik, ali čc se hoče, kakor znanstven leksikon, ki se ga more z lahkoto odpirati o vsaki uri in o vsakem času. Biti morajo mednarodni radi svojega poklica in patrijotje iz razlogov uma, svobodni umetniki, ki vidijo vse skozi svojo originalno osebnost, in na drugi strani eksaktni fotografi, ki si strogo prepovedujejo vsako šc tako malo ekskurzijo za meje strogo realnosti; biti morajo gore„či, resni in morda dolgočasni propovedniki in obenem ljubez-njivi in zabavni ljudje z fantazijo...« — Torej toliko čednosti in toliko lastnosti sc zahteva od ubogega smrtnika!
Skrivnostna tatvina v Londonu. V St. .Tamoški palači so bili skrivnostno ukradeni dragoceni diamanti in biseri.
lee:
Spomini na prvo sveto obhajilo sc
pa dobijo tudi pod finim celuloidom; isti so prirejeni, da se postavijo na pripraven prostor ali obesijo na steno in veljajo 90 vin. za izvod.
*	Spomin na prvo sveto obhajilo. Ravnokar so izšle krasno izvršene slike v spomin prvega sv. obhajila s posebno primernim passcpartout-okvir-jem in slovenskim napisom; opremljene so tudi s posebnim prostorom, kamor se napiše obhajančovo ime, tako da ima v njih trajen spomin tega, za celo življenje velepomembnega, srečnega dne. Vsak obliajanec bo srčno vesel umetniško izvedene podobe, ki napravi vkljub nizke ceno vtis dragocenega darila. Spominke je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in jih prodaja po nizki ceni, samo <i0 vinarjev izvod.
*	Slava Brezmadežni, ccrkvena pesmarica za. Marijine družbe. Po p. Angelikovi izdaji uredil in prenovil Stanko Premrl, stolni kapelnik in vodja cecilijanske šole v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 1 K 20 h, v zelo tr-> poznem platnu vezanemu 1 K 80 h. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je ravnokar to priljubljeno in že pogrešano pesmarico izdala v novem natisu. Ista obsega večinoma že iz prejšnje zbirko znane napove. Ker je bilo v stari izdaji nekaj napevov za današnje razmero na cerkveno-glasbenem polju neprimernih, je gospod profesor Premrl iste v novi izclaji izpustil in nadomestil z boljšimi. Dodal je še par drugih napevov domačih skladateljev. Večini napevov je tudi harmonizacija zboljšana in besedilo popravljeno, deloma novo. Gospod prireditelj so jo strogo oziral na to, da jc ohranil, kolikor je le mogoče, original stare izdaje. Priredba te dobrodošle pesmarice, ki je prišla izpod peresa našega odličnega strokovnjaka, ne potrebuje nikakšnega priporočila. Opozarjamo - samo naše cerkvene pevske zbore, posebno pa še Marijine družbe, katerim jc omenjena pesmarica namenjena, cla pridno sežejo po njej. Dobi in naroča sc v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Na ogled sc ta pesmarica ne bode razposlala.
Mnenje gospoda dr. G, Staiuntoffa,
Slivno.
Gospod .T. Serravailol
Trst.
Med poizkusi, izvršenimi z Vašim Serravallovim Kina vinom z železom jc
nekaj slučajev, katere jc vredno, da objavim. Pripisal sem Se ^avallovo Kina vino z železom gospo, ki je trpela na malokrvnosti, ki je tožila za glavobolom in broztečnostjo. Posledice so bile: probujenje teka, izgin bolečin v glavi in splošno izboljšanje. Drugi slučaj so tiče deklice sedmih let, šibke, re-konvalcscentno po difteriji in malo-krvne. Posledice so bile: splošno izboljšanje, probujenje toka, povrnitev rdečice na ustnicah, ki so bilo poprej blede. Na splošno sc dosežejo s Serrvallo-vim Kina vinom z želev.om jako lepi uspehi in jaz sem z njim popolnoma zadovoljen.
Slivno, 12. oktobra 1909.
Dr. G, Stamatoff.
U§« botrom m botrlcam
priporočam susp :
Nikelnasta moška ura z verižico ,	K 4*50	napr.
Prava srebr. » » » » .	» 9-70	»
Id-kar. zlata » » .....	»	44*—	»
Nikelnasta damska » z verižico .	» 8*50	»
Prava srebr. » » » »	» 9-50	»
14-kar. zlata » » .....»	20-—	»
Uhani, zlato na srebro .....	» 1-80	»
14-kar. zlati uhani .......» 4-50	»
Največja in najsolidnejša tvrdka
19. SUTTNER
Ljubljana, mestni trg
(nasproti rotovža)
So. Petra cesta šte». 8
Lastna tovarna ur v ŠVICI. Tovarniška znamka »I K O«.
v znamkah ali po poštni nakaznici in dobili bodete franko 3 pare izbornih ia fllacco-preje pletenih, kratkih nogavic za gospode z dvojnim koncem in peto, zelo trpežne bele, črne, rnjave ali 2 para izborno trpežnih damskih nogavic, črne ali usnjate barve.	1413
Za polovico ceneje kot drugod, ker so naravnost iz izdelovalnlce. — Kdor ne bi bil od izbornost blaga presenečen, dobi deoar nazaj. — Zastonj d: bite naš cenik vseh potrebščin, posebno čipkastih zastorov. — Potom nas si lahko pr!hran!te mnogo denarja.
Janez in Josip Bcheich, Iglava 27, Moravsko.
LfuMjana, Meslieva c. 26.
i
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in pro računov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb
3362
S
U) K) N

"V^-teSjgBSk
Edino zastopstvo za Kranjsko
pisalnih strojev	1400
Brezplačno razkazovanje!
£ C O., Ljubljana
Šelenburgova u!. 7. Telefon št. 38.
Wr- taiia iiiii irt aft® ? Wm
priredi v UM line ll. mola L1. od i ure popoldne iio 9. ure zvečer
y e
H
| m
JI&asca
i—
5—
v zadružni poskuševalni kleti pod kavarno »EVROPA« na Dunajski cesti.
PM—i iilimUiliili lili UIBBMUBB^^Jt^a^a*^	928
Ž1VLJENSKA ZAVAROVALNICA NA DUNAJU 1„ ASPERNPLATZ 1,
(v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovske izobraženec kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. DlaVHO zastopstvo za StajersKU
i Kranjsko: Gradec I., Sslimisiliasse 40. Glavni zastopnik za Kranjsko: Ciril Globofinik, Ljubljana. Elizabetna cesta L
-irt''
1 Ugodne prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
(z zarezo fn brez zareze) p® znižani osmi.
Cementna strešna opeha prenaša po svoji trpMi drugovrstne opeke ter dajem za njo vsaHo poljubno garancijo.
Ivan Jeiačin, Ljubljana-
SZPELJAVA
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa clavna in stranska mssta iu- in inc
C. KR. PRIViL. BANČNA IN MENJALN1ČNA DELNIŠKA DRUŽBA
Akc kapital: 40,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 17,000.000 kron.
JHK BCCH" DUNfi?CwbTLTEILE 1.
DaiIpurminn ■ Oaden CeSka Kamnica, CcSka Lina, Brno, Df-chcov, Gablonza, N. Graslitz, Krakov, titamorice, rCUrUZlllCc. Moravski ^umlierfi, MUilfing, Meran, HovlJiOln, flzon, 1'raga, mcrcc, Dunajsko Hovmnosto, Cvitavs.
\ NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., L t. d.
Zavarovanje proti m pri žre&aniiH srečit invredn. papiriev
Prospekta in cenike premij zastonj in iranko.