GLu\K SVOBODE HIjOVKJNHKi tednik za kiinisti d^utkrua Ijcmtta. ; Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE HLiOVKNIO WEEKLY DiTimii To Tm ImiiHT* Or Thu laiobikii (?umu. Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. I/ Petrogrudn se poroča, da so si' Japonci zopet vrnili na ladje, ki so so pred. kratkim izkrcali v zalivu Kastne/. Vsa poslopja ob obrežju zalivu -so~~požgrttm JajnuisKa vlada bode (»olitične kaz-nence na otoku Sahalinu izpustila. Kdor bode hotel ostati 110 otoku bode moral priseči zvestobo Japonski. Na otoku Sahalinu so je udala (h>-«adka 3200 mož, 70 častnikov iti gu-bernator. 1/ Koreje se fxiroea, tla Japonci v dveh močnih odelkih napredujejo proti prelazima Muzariet iu Piazabank. Močni ruski oddelki jih |>ovsod ovirajo. Rusija. Our je ]»oslal grofa Igliatievu no jug. da preišče vzroke, ki so zakrivili vstajo na bojni ladiji "Knjuz Rotem-kin" in da mu |m> preiskavi izroči stvarno in jasno poročilo. (Irof Ig-natiev mu ji* pa baje odgovoril, da bi le i/, ved i te v reform izboljšala zamotani položaj na jutru. Veliki knez Aloksij, ki je dobil 'radi triru breo v mornarici, ker je kradel, je hotel odpreti igralnico v Parizu. Ali ta načrt mu je prekrižala parižka policija, ki mu je po ruskem poslancu Nelidovu namignila, da v Parizu ni prostora za taka podjetja. To je pa strica carja, batjuške tako razjezilo, da je zaprozil nehvaležnemu Parizu obrniti hrbet in svoje milijone, katere je nakradel in izpresal iz ruskega naroda. kje drugod zapraviti. \ Ekaterinoalavu j« guhernator izda! prokiamacijo, v kateri grozi iz-predi:ikom. Pri antisemtiskih izgre-dih, katere je organizirala vlada, so h kamenjem obmetavali židovski* hiše. Prebivalci so pa odgovarjali s pužka-tai. Vsled stavke na želzenici Novoro-sisk-Vladikavkaz je prišlo do krvavih prask med vojaki in delavci. Na guheruatorja Stolipina v Sarn-tovu je nekdo trikrat streljal, ko so je iK-ljal ti a sprehod, ne da bi ga zadel. Na kolodvoru v Kursku je neki častnik dal aretirati nekega vojaka, ki pa ni dovelj spoštljivo pozdravil. Ker ga je mulee opsovul, je Častnik potegnil sabljo in vojaka posekal. Ljudstvo je sedaj naskočilo častnika. A ta je zbežal v kočijo, kar um pa ni prineslo rešitve, ker je ljudstvo oblilo kočijo s petrolejem in jo za-žgalo. častnik je zgorel v kočiji. Kavnatelja valjičuega mlina v 7Jo-dovici so stavkajoči delavci zvezali in vrgli v kanal. V Moskvi je poticiju haje zasegla tvomico za izdelavanje bomb. To je že stara pesen. Kedar revoluflionarci r, bombo ali samokresom pošljejo na dragi svet kakega sovražniku ruskega naroda, tedaj policija vedno razkrije knko tvornico za bombe, ki pa v resnici eksistira le v policijskem rn-portu. Avstrija. Minula so tri leta. odkar je na Ogrskem parlamentarni konflikt na dnevnem redu. Nepostavni položaj, ki v prvi vrsti dovoljuje vsem državljanom, da ne plačujejo davkov, znjedno jih pa tudi opmščo vojaške službe, ie nespremenjen in noben človek, na i-manj pa kak državnik, ne more oo-vedati, kedaj se bo ta jioložaj spremenil. Od volitev sem so se razmere še poostrile. Združena ojtozicija j«* zrna-galu in upala je, da se ji poveri vodstvo države. O tein pa tin Puna ji nočejo nič slišati. In tako je prišlo, da se je prepad med krono in narodom čimdalje bolj širil. Za združeno opozicijo stoji dandanes skoro ves ogrski narod. In kdor kaj druxega trdi. ta namenoma laže, ali je pa tako neumen, da vara samega sebe. Upravni mehanizem, ki se je tri desetletja pcikoril vladni sili, je naenkrat odpovedni svojo službo. Komitatne in mestne uprave »o odpovedale osrednji vladni sili srVojo p^korSčino, imenujejo vlado nepostavno in nezvršitev vladnih naredeb patriotično delo. Vsa- ki dan sck veže shodi upravnih kor-poracij, na katerih se organizira od-|Hir proti vladi, zajedno se pa tudi pripravljajo na najskrajnejše konzekven-ir. Na Dunaju (>a so še vedno gluhi in slepi. Na Dunaju še vedno sanjajo, da bode vse kmalu zaspalo. . lies je, da v Ogrski še ni revolucije, da tudi se ne stoji pred durmi. Ali kar danes ni, to m> lahko završi že jutri, Državni zbor je noparlamontnr- 110 vlado po kratkem boju porazil. Mesto da bi neparlameutarna vlada kapitulirala pred državnim zborom, je pa državnobonike (»oslaiico poslala na počitnice. To vladna naredba je pa še tesneje /družila vso opozicijo. Itojui klic 'narodno voljo se hoče vbiti" se dandanes razlega po vsi Ogrski. In dandanes ni skoro Ogra, ki ne bi zahteval lastno colnino iu ogrski I H) vel j ni jezik za armado. Tu zn-tnore pomagati le še odkritosrčnost. Košut o va stranka pbtrebuje le še ne- kaj mandatov in imela bodo absolutno večino v državnem zboru. Potem bodo pa droge stranke, ki dandanes Se (M)niirovulno vplivajo, ostale |M)|M)lnoma v ozadju! KoSutovci pa dajejo tudi nam Slovencem najboljši zgled, da se nič ne doseže, dokler se klečeplazi in prosi. Nemčija. V nilskem pretnogokopnein okraju zojH-t vre. Premogarji se nočejo zadovoljiti s slol>o za beljeno kašo, katero jim ponuja pruska vlada v |H>dobi slabe postavne novele. Premoga rji zahtevajo, da vlada iz(»olni obljube -saj so bile dovelj mršave katere jim je obljubila ob času veliko pre-tuoparske stavke. 1'iomiurarjem je (Kisla potrpežljivost in če pride /opet do splošne stavke, se premogarji ne bodo zadovoljili z vladnimi drobtinicami. Medved gre le enkrat na led! Viljem II., ki vsaki dan s kakim novim činom osreči svet. je pomilostil nekdanjega državnega komisarja za vzhodno Afriko dra. Kareja Petersa, ki je na vbozih zamorcih storil taka hudodelstva, da človeku zastaja kri I«, žilah, uko čita o njih. To |ionii-loščenje le dokazuje, da je Viljem II. res na (wd Caligula in ua jhiI Nero, Nemcem se slabo godi v zapadni Afriki. Že zopet se zahteva več vojakov. Po najnovejših (»oročilili bode zopet odšlo okoli ">000 mož koncem meseca avgusta v Afriko. Posebno jezi nemško vlado, da ie angleške kolonialna vlado priznala Herere za vojskujočo silo. Mi želimo vsaki državi nojobčutejši poraz, ki |>ošilja svoje vojake v interesu kapitalistov ropat drugo narode. Angleško. .V Manšestni je policija z porjačumi napodili brezposelne deinoiistnijoč.e delavce. Mnogo delavcev je aretiranih. Tako zgleda ljubezen do svojega bližnjega v praksi v kapitalistični človeški družbi, Venezuela. Kapitalistični časniki poročajo, da je ' * ekselencu in predsednik republike na nekem banketu diplomatov napil na mednarodno prijateljstvo iu mir. To se isto tako glasi, kakor če bi rekli, da je carjev hlajiee Tre-|m>v na banketu napil na svobodo, enakost in bratstvo. Kitajsko. Na Kitajskem se splošno agitira 'proti izseljevanju v Ameriko. Posebno ostro se agitira (>n»ti izseljevanju v'Panamo. Ker se proti izseljevanju v panamsko nunsko ožino agitira tudi na Japonskem in v Italiji, bode pos-kusnju z 201)0 Japonci, 2000 Italijan-ei iu '20011 Kitajci najbrže padla v vodo. Argentinija. Pred meseci je izbruhnila splošna stavka v Argeirtinijl. Takrat je argentinska vlada oficielno razglasila, ljšc in za lastnike jxdic tudi ne koristnejše, ali ostali bi "Spoštovan" človek in tudi k sodišču Vam bi ne bilo treba priti." Itritka resnica se zrcali vtem sarkazmu. Človek, ki ukrade hlebec kruha, je navaden tat. Človeka, ki bankrotira kako banko, ali podkupi ves postavodajni zastoj), ali če je vodja kake sleparske družbe, pa i-meuujejo finančnega ženija. Tatinska umetnost — tatvina, ne da bi bil Človek pri nji zasačen, se dandanes uči kakor znanost. In kdor to umetnost dandanes dobro razume, tedaj mu nese več kakor vseh sedem svobodnih umetnosti. Kar&kn gonja. Verni dušni pastirji raznih ver, ki jiodležejo navadno vsaki najmanjši skušnjavici, so zadnjo nedeljo zojiet grmeli raz prižnice proti zabavam ob nedeljah v mestu Chicago. Prosili so ogenj in žveplo na moderno Sodomo, ker se ljudje v Chicagi ob nedeljah udajajo |>o-svetneinu veselju. Neki far je grmel proti igri z žogo, drugi zopet proti temu. • ob nedeljah odprte gostilne, neki drugi zopet proti atletičnim igram, telovadbi itd. Neka druga sova v duhovniški obleki je pa prosila 1x>ga, da bi peklenski ogenj požrl vse ljudi, ki pijejo pivo. Človek bi se tej farški nestrpnosti smejal, ako ne bi vedel, da so farji zopet z gonjo pričeli, ker hočejo le radi tega zadaviti vsako nedolžno veselje ob nedeljah, da bi toliko več cvenka prišlo v njih nenasitne malhe. \'o, pa v Chicagi se bodo zojx't enkrat urezali! Korupcija v ameriški republiki. Da je korujjcija v ameriški republiki razširjena, kakor kura, dokazuje določno, da so v Zdr. državah le tri države, v katerih ne sede višji uradniki radi zlorabe službe v ječi. Te srečne države se imenujejo: O-hio, Iowa in South Carolina. Med korumpcijonisti iti grabeži imamo državne uradnike, državnozborske poslance, zvezne senatorje in sodnike vseh vrst. Iz tega sledi, da je skrajni čas, da se ameriško ljudstvo vzdrami iz duševnega spanja in pošlje vso to tatinsko sodrgo k vragu. * Ali oil tega smo še daleč, ker ameriško ljudstvo še slepo zaupa meščanskim političarjem — republikancem in demokratom. Modrost naših sodnikov. Človeka oblije rdečica, ko čita, da je sodnik v ameriški republiki obsodil ^letnega duševno nenormalnega dečka v dosmrtno ječo. Sodnika vredni državni pravdnik je pa predlagal smrt na vešalih. Tu se gre za " ^letnega Jurija Pummerja,' j ako v rasti zaostalfcga človeka, ki je v jezi — skrajni raz-jarjenosti streljal na druzega človeka in ga smrtno zadel. Po izpo-vedbi očeta je bil mladi morilec, ko je Mi v šolo hodil, radi njegove majhne postave vsem součencem le kot sredstvo za uganjanje brczmiselnih iu suioiih dovtipov. i'o ga je že v otroški!; letih iuqx>tilo, da je sovražil vse ljudi. Ako vpoštevamo še njegovo duševno omejenost, ijoteiu smo prepričani, da bi vsak zdravnik zjavrl, da se ne more smatrati dečka odgovorn'on za njeeovo dejanje. Ali pametni Salomon, ki je izrekel to barbarsko sodbo, ni niti pozval zdravniškega izvedenca k o-bravnavi. Pa čemu tudi? Oče dečka je siromak, torej brez vsacega vpliva. To povti vse! \'bo^o pravosodje v kakšnih rokah si dandanes ? Zopet eden. Zopet je eden zapadel vsemašču-joči roki smrti, ki je sodeloval pri justicnem umoru z dne 11. nov. 1W7. Edmund Furthman, tedanji pomožni državni pravdnik in hla-]x'c kanalije Grinell je utnrl pri oix:-raciji |kx1 nožini zdravnikov. Obolel je namreč za vnetjem slepiča. Pila bi bedastoča, ako bi sc vdali sentimentalnosti in frazersko rekli: "(J mrtvih govorimo le dobro." Kako naj poročamo o človeku le dobro, ki ni nikdar v svojem življenju storil kaj dobrega, Edmund Fnrtlimann je mrtev, s tem tudi neškodljiv za človeško družbo, kakor postane neškodljiv roparski morilec, kedar sedi v ječi. Ali ob njegovem grobu moramo še enkrat*povdariti, da je bil ta človek naj|x>nižnejši hlapec -iroletarske krvi žejnega kapitalizma. Korupcija na Panami. cvete korupcija na Panami. Malt uradniki, ki tam zlorabljajo svoja zaupna mesta, hitro obogatc. Na Panami je v praksi, da se izplačujejo plače tudi za take delavce, ki so že zdavna umrli. Neki delavec, ki se je vrnil v 1'ittslnirg. pripoveduje, da se ga je štirikrat sililo, da bi sprejel za take delavce denar, ki so že tedne počivali v hladni zemlji. Ker se je branil zvršiti to. je bil prisiljen odpovedati se službi. Da je korujjcija, ki je v tej deželi -*koro v vseh oskrbniških uradih, srečno prijadrala, tudi na Panamo, je samoobsebi umevno, Panama je pa že sploh dežela, kjer je že odne-kdaj cvetela bujno korupcija. Se se spominjamo francoskega panamskega škandala, ki je potresel stebre francoske republike, ■ ker se jo doznalo, da so najvišji uradniki kradli, kakor srake. Mogoč? je, da se ta škandal tekom prihodnjih let zopet obnovi. . Kdo je največji hudodelec? "Kdo je največji hudodelec sedanjega časa?" je vprašal guverner Ua Follete iz Wisconsina na cerkvenem zborovanju baptistov v Springfieldu. Po kratki pavzi je pa sam odgovoril: "Rockefeller, cesar jietroleja. John I). Rockefellerl" lir umni možje so v dokaz, da se strinjajo z La Eolletom, sklonili svoje glave in pokalfyudi z rokami, v kolikor jim je to dovoljevala njih verska resnost, da so tem očitneje dokazali, da se strinjajo s tem, da je Rockefeller nedosežen hudodelec. Radovdni smo, ako bi Rockefeller n'otx'k0 posepel v svoj žep in baptistovski cerkvi daroval nekaj tisočakov, če bi ti brumni gospodje videli v Rockefelleru še hudodelca? Najbrže bi mislili: Denar ne smrdi in magari če Drkle iz še tako umazanih rok. Glavno je, da se ga vporabi za "dober" namen.. To so dokazali že drugi pobožni ljudje. In tako bi postopali tudi po- božni bratje in sestre v Springfieldu, podlegli bi skušnjavi, ako bi se jim približala. Barbarizem v ameriških ječah. Kako surovo in barbarično se postopa s kaznenci v ameriških ječah, ki ninjajo denarja ali vplivnih za-ščilnikov, dokazujeJi.st^katereffa^-je^ {MMiiiloščeni ponarejalec denarja W illiam M. Jacobs pisal državno-zborskemu poslancu L. F. Livings-tonu iz (Jeorgije. V tem listu zahteva pomiloščeni kaznenec strogo preiskavo v državni ječi Atlante, Ga., o razmerah, ki so v tej ječi. Jakobs trdi, da se nekatere kaz-neuce tako muči, da umirajo za posledicami torture. Za najmanjši prestopek križajo kaznence. List se glasi doslovno: "Za majhne prestopke. kakor govorjenje, oddajo kakega listka ali tnali košček tobaka za čikanje, zapro dotičnega brez zaslišanja v tamnico od dveh do -16 dni. Od zjutraj od 6 ure pa zvečer do () ure je z obrazom obrnen proti zidu privezan v znamenju križa na z d. Po 9 uri do 6 ure zjutraj je pa zopet privezan v znamenju križa, ležeč na hrbtu na cementnem tlaku. Za podlago mu pa služi tanka ode-ja." Ker so jetniški uradniki večinoma skozi i>olitiko prišli do svojih služeb. je le malo upanja, da se lx>-do razmere zboljšalc. Zbornica bode sklenila nekaj zakonov v obrambo kaznencev, ki bodo ostali na papirju in basta! In potem sc naivni ljudje še čudijo, ako kaznenci, ko zapuste ječe, prisezajo vsej človeški družbi pobiti, da s podvojeno silo zvršujejo nova hudodelstva! Ameriška kuga. Nc mine skoro dan, da ne hi časniki 1 >uročni i o novih sleparstvih ali korupciji. Ako se bode tako nadaljevalo, |K)tem hodemo 20. stoletje lahko imenovali stoletje korupcijo. V vseli oddelkih zvezne vlade gledamo korupcijo. V višjih finančnih krofih, v institutih, kjer se hrani denar za vdove in sirote, mej politikorji in časnikarji nam reži (»išast — korupcija nasprot. Najnovejši njujornki škandal dokazuje da se je s pobiranjem naročnine na knjige hotelo le izsiliti denar iz takili oseh, ki so se bale nravnih škandalov. To le dokazuje, da je člove? ška družha tako bolna, da ne |*una-gajo razna mazila, da je tukaj treba povsem drugih sredstev, ako se hoče današnjo človeško družim ozdraviti po|Milnoma. Milodarl Rockefellera. Rockefeller sedaj poginoma nadzoruje trg lanenegtt semena. V to svr-ho je ha ukrotil lil I že tri tvrdke. Vsled tega hode cena lanenetnu olju tako da Inide Itoekefeller u zaslužil" več kot $10,000.000, To smo že pričakovali. Rockefeller hoče nazaj listih ltl milijonov z obrestmi, katere je daniva! za višjo izobrazbo. Darila moža, katerega je guverner Iw» Kolette iz Wiseonzina imenovnl največjega hudodelca sedanjega časa. so bila še v dno v |Higuho narodu. In tako je t ud*. 7, vsemi njegovimi ustanovami, ("'ikaška univerza, katero vodi znani Harper, se je se vedno-pokazala kot vzgojevalifičo za Idap«^ kapitalizma. Za ljudstvo pa Rockefeller še nikdar ni nič storil. Radi tega je tudi proletariat lahko ponosen. Rockefeller naj le ima svoj iz ljudstva izsesani denar. Dober tek! NAZNANILO. Rojnkom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se modi na potovanju. Dotičnik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravništvo "OLAS SVOBODE". "OD BOJA DO ZMAGE"! ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Sto v. 32 Chicago, 111. 11. a u gusta 1905 Leto IV ' " /__i_:_•_^__.________________::__ul—;___-J_' Piše Josip Logaioik- Ako dandanes čitmuo zgodovino o propadu nekdanje mogočne rimske države, tedaj zaključujemo, da so današnji gospodujoči sloji povsem jxxlobni gospodujočim slojem nekdanje rimske države. Nekdaj je strast višje desettisoč v mogočni rimski državi tako objela, da so le v neprestanem, proti naravnem uživanji iskali veselja. i'otomci slavnih 'Rimljanov so se valjali pred Caligulo, Nerom in dru-gjui Enakimi zvermi v človeški koži na trebuhu. Pesniki, i>evci in pisatelji so oznanjevali slavo teh trinogov, med katerimi so se nekater pustili častiti jkj božje. Rimski prolcta-riat je pa lizal palico, s katero so ga tepli nasilniki, ako je le smel gledati igre, katere so prirejali ti trinogi in pobirati drobtinice, ki so padale raz bogato obloženo mizo rimskih cesarjev in njih plemenitih 'klečeplazcev. Bogatini in cesarji so stanovali v krasnih palačah, kjer se je lesketalo zlata, srebra in marmorja. Notranja oprava teh krasnih palač je bila pa taka, kakor sem nam jo opisuje le v bajkah.. In kakšne so bile še le pojedine teh trotov v rimski državi? V eni skledi so bili jeziki slavca, v drugi zopet možgani noja, v tretji zopet ribe, katere so krmili s človeškim mesom. V kristalnih posodah {»leg skled je pa bilo najdražje vino, katero je bilo tedaj dobiti na svetu. Pri pojedinah so za zabavo skrbeli razni godci in pevci. Mladeniči in krasna dekleta so pa v prozornih tančicah pred zbranimi gosti plesali divji ples, končno se pa na mi-glej cesarja ali gostijo dajočega pa-tricija vdali ob navzočnosti vseh spolskeinu vživanju. Kedar so pa bili cesarji in drugi bogatini siti teh orgij, tedaj so pa prirejali krvave orgije — takozva-ne gledališke igre. Tu so nastopali gladiatorji med seboj, zver z zverjo ali pa človek z zverjo. Dostikrat so pa tudi metali divjim zverem kristjane, ker so jih smatrali za punta-rje. S takimi gledališki predstavami so bile pa v zvezi pojedine, pri katerih so se vršila najgrša nemoralna in protinaravna dejanja pred očmi vseh navzočih. Ker so take gledališke predstave in pojedirte požrle mnogo denarja, so rimljanski velikaši neizmerno gu-lili tuje, podvržene narode. Cesarji so si pa zopet na ta način pomagali, da so ustanovili nekak zakon o ve-leiidaji ali razžaljenju veličanstva. Kdor se je pregrešil zoper ta zakon, je bil usmrten, njegovo premoženje je postalo lastnina cesarja. Da so se cesarji tem ložje polastili premoženja bogatinov, so osnovali krdelo vohunov, ki so proti plačilu pazili na vsako besedo, katero je izustil kak bogatin. Tu ni bil varen sin preti očetom, ne oče pred sinom, ne brat pred sestro, ne sestra pred bratom itd. Radi tega se je razvilo največje lizunstvo in klečeplaztvo. Ple-menitniki so bili še ponosni, ako jim je Nero pokladal svojo nogo na njih tilnike. Tako je zgledalo družabno življenje ob propadu mogočne rimske države. Ali je morda dandanes bolje? Forme so nekoliko drugačne, milejše, ne tako odkrite, drugače pa najdemo v življenju višjih deset tisoč vse, kar gledamo ob propadu rimske države. Oglejmo si li nekoliko življenje višjih deset tisoč v Rusiji, Ameriki in drugod in našli bo-demo le male razlike. V Rusiji poseduje car in veliki knezi skoro ves svet. Ruski kmet poseduje komaj 15 odstotkov zemlje, od katere mora pa plačevati še ogromne davke. In kje so pa potem dohodki, katere dobiva ruski car in njegovi sorodniki še iz platinskih, srebrnih in zlatih rudnikov? Ako te dohodke prištejemo k dohodkom, katere vleče ruski car iz državne blagajne, tedaj vidimo, da se dohodki današnjih parasitov popolnoma vjemajo z dohodki parasitov v nekdanji mogočni rimski državi. (Prida le.) , Socijaliiem je postal sila, s kate* to morajo računati vse stranke. li Kralj Matjaž Zgodovinska povest. XVII. Z Dolenjskega in Štajerskega so došle vesti, da so se tam začeli mali kmetski "tinti. Med ljudstvom je šel glas, da se je Sveta gora odprla, da je vstal .kralj Matjaž in prišel osvobodit tlačeno kmetsko ljudstvo in velikaši so oboroževali svoje ljudi ter se začeli pripravljati na boj. Tudi v bisfri so izvedeli za listaj, na Dolenjskem in na Štajerskem in to je cesarskega svetnika najK)tilo, da se je podvizal s svojo preiskavo -m-sotlber—-- In ljudska duša je zatrepetala groze in strahu in neizmerne bolesti. ko se je zaznala strašna sodba. Sest mož iz Borovnice, trije iz Bevk, dva iz Rakitne, dva iz Horjula. eden iz Vnanjih Goric so bili obsojeni, da se jim kot morilcem pri-jorja Celest na odseka najprej desna roka, potem pa se jih usmrti. Na vešalih. štirinajst nedolžnih oseb je bilo dne 8. junija 1572. usmreehili in v svarilo ljudstvu so bila vešala postavljena blizu samostana tik ceste. V. vseh strani so drli ljudje skupaj. da vitli jo na vešalih viseče svoje brate. Samostan je bil tako zastražen, da se mu ni mogel nihče približati, ali ljudstvo je vsaj z besedami dajalo duška svojim čuv-stvom. Tudi Anton Magajna je prišel gledat vešala in žrtve, ki so na njih visele. Videl jr tudi tiste siromake, ki so bili izpuščeni iz ječe, ker niso ničesar priznal:, niti ko so jih trpinčili 11 jim lomili kosti. In dvignil je pest n zaklicai proti samostanu: — Mera je polna ! Zdaj pride dan plačila! Še niso bile odstrajene in pokopane žrtve nesreče justice fevdalizma in že je, kakor na Doletlskem in na Štajerskem, udaril tudi v vrhniškem okraju platnen proti nebu, plamen kmetskega punta. Anton Magajna je bil poslal na vse strani pripravljene sele, ki so oznanjali po vaseh, da je prišla lira vstaje. Magajnov načrt je bil, naj se dvigne vsa Xotrajanska in Istra, da se bo mogel širiti pum na eni strani čez Uoriško na drugi na Dolenjsko tako, da bo segal od Furla-nije do srca Hrvatske. Pripravljal je ta punt dogovorno z Dolenjci več let, imel vse organizirano iu treba je bilo dati le znameje, da se začne. in tu znamenje je bilo ilano sedaj. DoUmI-ciio je bilo, da se dvignejo kmetje vsi en dan in da udarijo na giaščine, a čim jih zavzemo, da j>o hite Notranjci proti V rhniki, odkoder eredo skupno na Ljubljano, kajti Magajna je uvideval, da morajo ustaši dobiti najprej stolno mesto v roke, če naj dosežejo uspehov. V topli j 1111 i ski noči so se začeli zbirat kmetje vrhniškega okraja 11a treh koncih. Eni so se sešli pri Bevkah in ti so imeli nalogo, da pregovore ali prišli jo kmete proti Ljubljani ležečih vasi na punt ter zabranijo, da bi mogla iz Ljubljane |>riti samostanu v Bistri pomoč. Drugi so se zbrali v Horjulu in naj bi od tam šli na Bistro, tretji so se zbrali nad Borovnico in so hoteli najprej zavzeti ondotno samostansko pristavo in potem z druge strani naskočiti samostan. Noč je bila topla in temna. Tiho so prihajali kmetje, oboroženi s puškami, kosami in sekirami. Nekateri so prij>eljali seboj tudi žene ali otroke in kmalu se je na taborišču razvilo živaluio vrvenje. — Stara pravda je naš bojni klic, je razlagal starec, ki je ležal sredi številne gruče mož in jim novič pojasnjeval namen vstaje. —Zmaga je gotova, je menil drug mož. Nekaj jih pojde pod zemljo, ali drugim in našim otrokom je zagotovljeno boljše življenje. In ljudje so drug drugega s pripovedovanjem prestanih krivic in slikanjem prijetne bodočnosti navduševali in razvnemali za boj za staro pravdo. Kristus, kfnisi imel prelatov in pte-menitašev za ttčenikc in si s svojo krvjo odrešil tudi kmeta, ti nas pel j i v boj za staro praVdo. Za staro pravdo I Za staro pravdo I Burno je oril ta klic ni-zdol in množica se je zapodila pro Magajna je nestrpno hodil gor in dol po taborišču in je večkrat šel tudi na pot proti Rakitni gledat, če že prihajajo kmetje iz Rakitne, iz Begirnj in iz drugih vasi v hribih in okrog Cerknice, ki so bili določeni, da pomagajo knieton vrhniške^ ga okraja zavzeti samostan v Bi-j ti samostanski pristavi. Vrata so stri. bila mahoma vlomljena, stražarji so A minile mj ure in nikogar ni zbežali, čini so zagledali kmete in li lo iu Magajivo je začela moriti i hipoma je stalo vse v ognju, strašna skrb, da nikogar ne bo. Že — Naprej na samostan! 7. grme-se je začelo daniti in v daljavi na čim glasom je dal Anton Magajna vzhodu je dobivalo nebo sive boje, | to povelje in se z mečem v roki ko je prihitel za stražo postavljeni postavil na čelo svoje čete. I11 viharno jo donel odgovor :Na-prej na samostan. (Dalje prihodnjič.) SotniSI/cniki naročujte in t>r t poročil j te svoje časopise, POZOR. Na narodnem pic-nieu v Thornton parku je nekdo jzgubil poročni prstan. Kdor gu jo nagel nnj ga odda' proti primerni nagradi v urednišvtu "(il. Sv." mož in je Magajni naznamil, da gre nekaj kmetov. Magajna jim je šel nasproti in zabolelo ga je v duše, hoje videl, tla je prišlo namesto pričakovanih dvesto kmetov samo kakih petnajst. ---- /.,uhlji ml So se piemislili [ in nečejo iti v boj. Eden pravi, da mora misliti na otroke, drugi pravi, j da je boj brezupen in da bomo pre-1 luagani in strahovito kaznovani, tretji ima zopet kak drug izgovor. > Poskusili smo s silo, a oni so bili v večini. Magajna je tiho poslušal in ni j zimil besede, ali njegov neskončno ; brezupni pogled je razodeval nje-j mi-j-K-v.i -rt^-egoviv čuv-at va. Q*ri\ si* je [h> svoji četi in videl, da šteje le kakih osemdeset mož. Tudi iz lastnega okraja je prišla komaj tret jina tistih, ki so obljubili priti, dru- j gi so snedlt besedo in ostali doma j ali se poskrili. I11 nazaj ni bilo več mogoče. Pri t Horjulu je bilo gotovo že vse pri-j pravljeno. Tam nad Bevkami se je pa zdaj vzdignil plamen, znamenje, da so tamkaj zbrani kmetje užgali samostanu lastno kočo in da so začeli svoje delo. Možje so planili pokonci. —Bevčani nas pozdravljajo! Pri-šl a je ura za boj! Tako je vzkliknil starec, ki je imel med Borovnicam prvo besedo. Gospod Jezus Gospod JOHN STEFANICH naznanja slovenskemu občinstvu, daje sedaj vpos-' len pri 365 36/ Blue Island Avenue Chicago, Illinois in bode vesel, akoga njegovi stari in nori prijatelji obiščejo. On jim hod o postregel vedno z najboljšimi oblekami, klobuki, Itd, po primerilo ritžkih cenah. ...................... ■MumnaMBRwmmmmmmammaammmsaBamm f Slovenci pozor! Ako potrebujele odejo, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za tnožke za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materi niči ni. Čistim stare obleke in izdelujem nove war =po==2== ji najnovejši modi in nizki ceni. j* J mu MAMEK, :>Ki S. Centre Ave. Iilizo IS. ulice Chicago, III. i NIC VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. A Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku. Srčno sc V;im zahvaljujem zu Vala uspelna zdravila, s ktertmi ste ozdr.ivili mojega malega tlcteia \ 1 ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesetnem zdravljenji, dasi mti ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najtskrenijio zahvalo. Zajedno Vas pooblaicam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsiketnu bolniku, najsi trpi na Kterikoli bolezni. Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — Dimlcy lJa. Deli čudovita ozdravljenja. Na stotine ozdravijeuili. Nobena prevara. Njih spričevala iu zahvale no potrjene o(l javnih notarjev, ter n.i bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Borite to kar potrjujejo osebo, kurili slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči in si m rki, dečki in otroei, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavodu. V speli tega novega obtiči lo vtem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsakttro sledečih bolezni: linvma-tizeui, srčne hibe, nalezljivo bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vus buli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemoroide, odrveneujo kakega uda, kapljavieo, sifilis, im-poteneo, neredno mesečno čiščenje, krvne iu trebušne bolezni,oslabelost telesa iu vsakojake druge bolezni. Universal Medical institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem več mcsecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu ,n 0trpne-nju križa, tako, da mi je bilo življenje neprestano thpljenje. Danes pa sem hvala llo^u popolnoma zdrav po jedno-mesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo - kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo 1 mojo sliko po časopisih, V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springticld Ave, Grantford , N. Y. To spričevalo je bilo podpisano \ mojej prisotnosti 8, septembra leta 19U5. Nikola Grill, Notary Public,99Grand St. Za vsakovrstno bolezen poseben zdravniki Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasveta dotičnega zdravnika specialista. To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vara dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže prejo stoterim bolnikom jednake vrste jK)slal z dobrim vspehom. Če imate priliko, posetlte nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja ,,Static". Ta »troj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impoteuco, ter oslabelost organizma. Ngjzgubljajte časa po nepotrebnem. Ako bivate duleč, naj si boda tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila im> ^Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Iva mule. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašnjo srečo in blagostanje k Vaše j d nižini. dUPJUTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEONAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE DOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOV« Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway. "ONE URE: V tak dan od 10. do 1. ar« pop., ter od 2. do 6 tire pop. — Ob torkih iu sobotah od 2. nra 4of» do 5. ar« pop., in od7. do 8. ur« «T«č»r. — Ob nedeljah od 10. ure dop do 1. ar« pop. mM YNi^ppfl!^ pup RHppim GLAS SVOBODE Črtice it življenja v stari domovini. Konec. Temu človeku so dali duhovniki poslaništvo za državni zl>or. Dijc-ta 10 gld. na dan in prosta vožnja v I. razredu, ik>1 leta življenja na Dunaju, plfteki od pitanih volov in drugo hišno življenje, doma v Kan-diji pri Novem mestu trdo meso od starih krav, reva in druge družbe ne, kakor "neumne farje"! — Kmetje iz ribniškega, velikotaškega, litijskega. in ljubljanskega okraja so ga morali volit:. Naš kmet je volilna živina farOvža. Tegarxlovfcka so poslali duhovniki v boj"|>roti dr. Tavčerju v držav, zboru. KDdgova- za večje plače za duhovnike iz denarja davkoplačevalcev. (On jih ne plačuje dosti in 011 dobi postotereno nazaj iz pobožne kase.) V odgovoru dr. Tavčarju očital mu je Sitklje, da. je Tavčar po dveh stricih podedoval precej premoženja ter da je račun i 1 nekemu varovancu za zagovor v kazenski stvari' 1.(00 gld. To jc pa kaj groznega, če sprejme človek od strica dedščinot Gotovo jc stricu nečak moral biti i>o volji. Koliko liberalcev so namenoma izgo-jiti jx>magali in podpisali janzeni-sti - liberalni duhovniki mladih naprednih talentov! In i,<»oo gld.! Prvič to ni res (Šttklje je trdil, da se nikoli ne laže. Pa je vse njegovo življenje dejansko neodkritosrčno ubogo življenje) 700 gl. je računil dr. Tavčar za omenjeni zagovor. Tri dni je delal. Preučiti jc bilo kopico spisov, voziti se iz Ljubljane v Novomesto. In njegov klijent je imel premoženja do deset tisoč gld. vrednega in je bil tedaj že brez vse farni li je. Advokat tir. Krišper v Ljubljani, kateri se ne upa žaliti duhovnikov in se Suklje rad njemu dobrika (zdaj išče nove "prijatelje"), je nedavno računil ne boga-t'ma^ z otroci več. kakor je prav. cjdarjenima meščanoma za zagovor v prav neznatni stvari, v kateri se že nrjrej ni dalo nič v korist ob-dolžencev doseči. Čez tka tisoč gld. Dr. Šuštcršič, Sukljetov zapoved-nik v slov. klerikalni vojski, je poslal na primer v neki pravdni stvari nekih kmetov i>o nepotrebnem v poduk svojega namestnika iz Ljubljane v Novomesto, ko je dobil poduk v Ljubljani v deželni deski in so kmeti v Ljubljano prišli 111 dali, kar je še bilo treba poduka in računil je kmetom za to okolo ->00 gld. Naš narod plačuje na leto duhovnikom i 11 advokatom več miljonov goldinarjev. Advokati so tudi funkcionarji, katere bo zatrla bodoča zadritga in komunistično gosjxxlar-stvo. Zadružno življenje ne Ih> rabilo teh dragih gospodov. Ona l>o sploh pometla mej juristi uradniki. — Treba jih nebo. Pametni zadru-garji sc lx>do vladali sami. Zadruga je anarhistična. Zadruga lx> skrbela brez policajev in pravd za dobro gos|K)darstvo in ker bodo ljudje imeli zadosti jesti, ne Ih> dosti hudodelcev in ne pravdanja za gmotne koristi, llodoče gos|xxlarstvo za-druge si bo svoje uradništvo v stvari k>. Č.idno je to, da so na Slovenskem večinoma advokati liberalci in sovražniki kat. duhovenstvu. Oba živita v precejšnji meri od neumnosti ljudi, advokatu bi moralo prav biti, ako kat. duhovnik zmaguje in ljudstvo k tlom drži, ki se j>otem pravda za vsako malenkost i,n ne-more brez notarja, advokata nič ganiti v pravnih stvareh, ker še brati ne zna kot farovško ljudstvo. AH naši liberalci advokati dajo narodu tudi nekaj nazaj. Klerikalni n:č ne dajo. S u kije tudi ni najti, mej tistimi, ki plačujejo takozvani narodni davek. Dr. Tavčar iu njegova soproga dasta vsako leto dosti za dobre namene. Kar dr. Tavčar zasluži kot javni" funkcijonar, to in dosti več gre za študente in druge koristne narodne namene. Nobel narava je ta gorenjske kmetije sin, da si ima tudi svoje napake. A pošten, odkritoserčen človek je in velik talent, ki se bil kaj bavil s stremljenjem delavstva, proučeval veliko literaturo socijalizma, bi bil dr. Tavčar danes na poti k masi slovenski, ne držal bi se samo meščanov-trgovcev in veleposetmkov, s katerimi ima liberaistvo v kranjskem deželnem zboru proti klerikalcem večino. A, ako hoče vršiti svoje delo kot liberalec, je ta večina |>ogoj, brez nje je liberaistvo v deželi kma-lo udušeno. Kranjska je središče Slovenstva, je bila vedno metoda j-na, včasih tudi za I IrvaŠko, kakor v času luteraiiske verske ustaje. Dobro pa bilo zii Uberalstvo, ako bi upoštevalo socijalistično gibanje, oj slobodnega, ne-t slov, moža s človekom^ kakor je Suklje. Taka, kakor je ta prvak, je vsa njegefra stranka. Na francoskem IkxIo vzeli duhovenstvu vso državno jxxlporo, pri nas Ixxle vlada pridobila duhovnikom večje plače. Le navijati davčni vijak! Penzijon Šukljetov tudi kaže zapravljivo 1 gospodarstvo naših vlad. Lahko bi še tak človek delal. Naše vlade pošljejo sicer včasih koga višjega v pen z; j or., via spravijo nekaj nevšečttega. kar ni za javnost, stran; — ne sme sc trušati, ker bi kaj padalo na druge, in bi ljudstva čudne |x>jme dobivala v vladanju. Dostikrat se pa prav lahko tniseljno zapravlja denar davkoplačevalcev s prezgodnimi penzijon i. Itodi pa temu kakor hoče, čvrst 53 let star drž. uradnik, ki" ni vsled lxdezni šel v penzijon, mora tiho naprej živeti; arogantnost je, ako hoče bodi komu krpariti na dobrem imenu. Delavec umre v telegah. Kmet stopi v boren užitek, ko je že ves trd in še tedaj dela, dokler se uevleže za vedno. Torej ta penzijonist države in uslužbenec duhovnikov (tudi kot tak tudi le uživa pridobitve davko-plačevalcev-kmetov) se je postavil za i>ovišanje plač duhovnikov in nasproti dr. Tavčarju! Iz teh črtic lahko vidite, Slovenci v Ameriki, kako revno mora biti naše življenje, ako se upajo duhovniki nastopati s tako človeško po-kvaro, kakor je ta Suklje in kako mora biti naš kmet ubog, da tudi tako Človece voli za svojega poslanca. Sprevideli boste, da je lahko 1110-goče, da >e gnjusi boljšim, rahlej-š'tn naravam, sodelovati v l>ojih našega naroda. Lahko je, da se oglašajo potvare, neznaČajneži. Hoj s kat. duhovnikom ima tudi te ]>osledice. Kat. du-hovnik vzame vse v svoje vrste. Sam brez farni li je, mu je malo za to kaki značaji zraščajo v narodu, kaki zavzemajo častna mesta. t >n nima domovine, on ima le papeža v Rimu kot očeta. Kako hoče kmet postati pošten, značajen mož, ako vidi take ljudi na častnih mestih in ga celo njegovi duhovniki silijo, da jih on |x>stavlja na taka mesta. Povej mi. s kom obhajaš in |K>vedal ti bom, kaj si ti. Knjiga "OPATOV PRAPOR- ! ; ŠCAK," spisal F. K. je izšla, i Ta zanimiva zgodovinska povest ; je izšla kot podlistek v "Slov. Nar." in "Glas Svob". Knjiga i obsega 211 strani in stane oOc. : poštnine prosta. Kdor Seli knjigo prodajati, naj se zglasi za pojasnila pri uprav-ništvu "UI.AS SVOBODE". t;s;j Loom is St. Chicago, III. »Ijete denar v staro niovino. obrnite se zaupno na M. V. Komla-ta, <>h:$ Loom is Str., Chicago, III. Ako I m port! ran tobak iz staro domovine. V zalogi imam po 7, H, 1*1 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam. sko cigarete. J. \OKOI N, 544 Blue I si ml Ave. Vaclav Doiiat Izdeluje neopojne pijače sodov ir o in mineralno vodo. 570 11 SI. Telefon, Canal 6296 POSEBNI OGLAS. Nova prokoraorska črta—Sredozemsko in Adrljansko morje. — 1 Cunard Line. ustanovljena leta 1840. S 2C. aprilom 1»04 so pričel! pluti parallel Cunard Line Iz New Yofka pre ko Neaipolja v Trst In Iloko. Parnikl plujejo H New Yorka: Slavonic (nory parnlk, 7. dvojnim vije kom, 10,605 ton) dne 29. aug. t. 1. Pannonla (nov paruik, z dvojnim vijakom, H.s.'tl ion) dne 1!>. gep. t. 'I. Kasneje odpluje vsakih 14. dni en pnrnlik.—Pri naSIh agentih doblto vozno listki po najnižji ceni. Tretji razred Je opremljen z vsem '/modernim kom> fortom. F. O. Whiting, ravnatelj na Dearborn In Randolph ulici, Chlca«". Sc tečejo agentje! Sloyeneii 00 imate opravek v mestu zglasite se pri U. lte/iiliolt-ir, 28;i Seneca St. Cleveland, O. Tu dobite vedno sveže pivo, fino vino in žganje, pa prosi prigrizek. Naročeno kosilo 15. centov. Rojaki v Clovelamlu in okolici l>ozor! ■Notarska pisarna. Izdelujejo se vsa notarska dela (Vollmneht), kupna, dol/110 pismu, prošnjo radi vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno proti odškodnini pošt- nim>- William Sitter 26 Franklin Extension ■ Lakewood, Ohio. NAJEMNIK & VAN A, Izdelovalca sodovicu mineralne vodo in drugih »eopojnih pijač. J-2 siFiskSt, Tel. Canal 1105 Pozor Slovenci. Pozor! "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstno naravno pijače mijbuljše in najfinejšo unijsko a mod ko. Potniki dobe čedno prenočišče za ni/ko ceno. Postrežba točna in izborim. V som Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potok ar, 584 S. Centre Ave. Chicago, III, Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri afifr- NAS -W41 ir G Jas. Vasttinpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Ijiicago, III. Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da Bern otvoril na voglu 18 PI. in Looniia St. novourejeni S a 1 o o 11. Poleg tega imam prostorne dvorane za obdrževanje sej in zabav. oglasite so pri meni in pokfi/.em Vam prostore. S spoštovan j e 111 (Telefon Canal 72;il) JOSEPH POLACEK, (»HM Loom is, cor. 18 IM. t'hicago, 111. :e3 43 43 43 43 43 43 43 43 43' 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 a Namen človekov. "Nobena čast, ki jo morete doseči na svetu se ne more primerjati s popolnim zdravjem," je dejal Carlyle že pred sto leti. Nobenega dvoma ni, da bi njegova izjava še do dandanes ne ostala resnična. In morda naj-navadnejša bolezen, za katero trpi človeštvo je bolezen v želodcu. Živčine neprilike so vzrok mnogim pritožbam dandanes. — Nezmotljiv tek zoper to bolehanje je Severov nervolon. Ojači živce >n možgane. Zopet povrne moč in je nepre-košen v vseh slučajih živčne upešanosti, nerednega življenja, alkoholizma in splošne nervoznosti. Cena 51,00. Čista kri je neobhodno potrebna za popolno zdravje. Vsakdo bi moral biti posebno pazljiv, da si ohrani čisto kri. Severov kridstilec ščiti kri. Isti je najboljši lek zoper vse kožne bolezni, fikrofeljne, in drutfe bolesti izviraječe iz slabe krvi. 51,00 Žene in dekleta trpeče vsled boleznij lastnega spola naj vživajo Severov ženski regulator ki \sikdar prinese gotovo pomoč. Povsem zanesljivo zdra vilo za vie ženske bolezni. Okrepi vse organe in i jim podeli nov«> življenje. Cena 5l. Srce je najvažnejši telesni organ, Ako preneha njegova delav nost samo za trenutek, po-menja že smrt. Severov srčni krepčilec okrepi srce in njegove živce ter je zanesljiv lek zoper vse srčne slabosti in nerednosti. Cena ji.00. b* fr žfr ^ V* h* V* ^ h* S u* v* 43 43 43 13 43 43 4fJ. 43 43 43 S Severov želodečni grenčec | je najboljši lek zoper Želodečne neprilike. Ako vaši prebavni organi ne delujejo redno, ako zapazite izgubo življenjske moti, Severov želodčni urenčec, ki odstrani vse nečistobe in pospeši delovanje jeter. Odstrani neprebavljivost in ojači cel sestav telesa. Cena 50c in $1.00. "Spoštovani gospod: — Moja najsrčnejša zahvala za Vaš ft IJ želodčni grenčec, ki sem ga imel vedno im ga bom imel vedno ^ 43 v svoji hiši. Vaš Franc Šafranek, Little Ferry, N. Y." ^ Severovo zdravila so na prodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj, jfr W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA "Glas Svobode" [The voice of LiueutyJ WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co (iy:i Loouiis St. Chicago, 111. Emen d til thu l'>«t Oflloe »t Chicago, 111., as Second Clat» MulWt. Subscription $1.50 per ye«r. Advertisements on fttfreomeni. "Glas Svobode" Izide vsalrt petek m velja za AMERIKO: za celo leto ................H-50 ta pol leta ................. 75o ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 5 Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v A merik>. Naslov za dopise in pošiljatvo jo sledeči: 'Glus Svobode' (38:* Loomis St. Chicago, III. m • Dopisi. What next. iu zopet je prišel čas, da je sto-•^•iak&jsk; -v svojo funkcijo. Ud udanosti do ruskega tarja, gan-Ijivosti do "prijaznih ' nagovorov ; kurirja Witteja napram članom [ "vseslavjanskega kluba" so se vsemJ kar srca topila iu solzila očesa. Pa kako tudi ne, in zakaj ne? —r to je v Rusiji v navadi, da se skazuje au-toriteti pasja ponižnost, lakajatvo. Kako bi se torej glasilo merilo ruskih mužikov, čc ne v tej podobi, v tej meri? čeravno sc je imelo kaj ta-cega uprizoriti na ameriških tleh, kjer se trdi, da živi ljudstvo po demokratičnih načelih... Ali če je človek pasje nature je vedno tudi ena-cega obnašanja, pa naj .«e preseli v deželo najvišjih idealov. Težko je, če se človek nezaveda svojih nravnih slabosti, še težje pa je, če se tega zaveda pa mu Vzlic temu manjka volje iti tiste potrebne eueržije, ki vpliva blagodejno na nečednosti pri človeku. Ne dvomimo sicer, da se Sakser in njegov "Hausknecht" nezaveda-ta svoj h nečednosti v lakajstvu, saj nam je najjasneji dokaz zato v tem, ker hočeta njuno obnašanje napram vsem carskim kurirjem in njegovi žlahti tako zasukati, kot bi ju bil v to pooblasti! cel jugosl. narod v A-meriki. V svojem lističu prav'ta: "v imenu Jugoslovanov je pozdravil in nagovoril Witteja g. Sakser..." Tako on. M i pa pravimo, da so take govorance zgolj hinavska komedija! Če se hoče č]ovek v take namene brez pooblast:la nominirati na konto naroda s tem smešiti in postavljati cel narod na isto stopinjo lakajstva ,kakor so reprezentatje sami, presega že vse meje nesramnosti. Kje pa ima Sakser kakšno stranko? Nekaj njemu podobnih eksemplarjev mu že priznamo in te bi poleg New Yorka lahko vse sešteli na prste dveh rok. Iz kakšnih virov naj torej zajemamo dejstva, da je on zastopnik kakšne strtfje? Mogoče misli na to "stranko", koji on oskrbljuje z dnevnim kurzom, ko pošilja denar v staro domovino? — Zato menda ne, ker vemo, da si te stvari Sakser plačuje. Sakser to vendar ne bp imenoval kak ideal, če pošlje denar v domovino. Kje so torej viri? Mogoče zastopa s svojim "Komarjem" kakšno stranko? — Mogoče! "Glas Naroda", pravi Saikser — mi strankarsko glasilo; — zopet: kje, v čem je tista struja, ki je on ponosen na njo, da jo zastopa?? Mr. Sakser, povejte vendar enkrat narodu odprto, kaj štel Ako hoče kdo delati javno mnenje, mislimo, da je tudi javnosti dolžan dati odgovora na uprašanja. Sakser pa na komedije, ki so bile že doigrane ni nikdar nič odgovoril; in prav zate ni odgovoril, ker ga ni nikdar nihče nikamor pooblaščal! Vse drugo se ume ob sebi. Tacih komedij bo Sakser še dovolj uprizoril tudi v prihodnje, dasiravno ga istotako ne bodo pooblastili... Whaf next? P— Pueblo, Colo. 31. julija 1905. Cenjeni uredniki Zopet Vam i-mam poročati o veselici naših "prist- nih katoličanov", katero je priredilo društvo "sv. Jožefa" v hosti pri Puebli. Tu se pilo, jedlo, vleklo* vrv, skakalo itd. Tekmovanja so. se vdeležile skoro vse farške korifeje. Tu smo vidli M. Mayerja, po domače ameriško žlindro, kako je vrv vlekel, potem M. Graheka, kako je pri dirki poljubil mater zemljo. Mežnarjev sin je pravil vsem, kdor ga je hotel sjišati, da je njegov oče kralj Slovencev v Puebli. Ker so ga pa hoteli fantje, kar na mestu kronati, je pa ]x>bra! svoja bila in kopita In jo odkuril domov. Veselica sc je obnesla dobro, za dobiček pa ve le odbor. Sedrjj imamo tukaj tudi Sakserjc-vo podružnico za pošiljatev grošev v staro domovino. Glavni njegov a-gent je naš župnik Ciril, pisač njegov znani pa Makso Buch. Kako se vendar vse spreminja. Preti desetimi leti so Sakserja farji imenovali ^mrrrhtistftT-a so pa farjLnjei govi agenti. Tu se je moral zgoditi k večjem kak čudež. Ali so farji postali anarhisti, ali pa Sakser farški hlapec. Še tretje je mogoče, da Sakser ni bil nikdar anarhist, pač pa da je vedno le po vetru obračal svoj plašč. Farji so šli že tako daleč, da njegovo nekulturno plahto ob nedeljah v cerkvi, priporočajo vernikom, kakor če bi še šlo za kakšne mašne buk vice. Pozdrav vsem čitateljem "G1. Svobode'', kateri želim obilo sotrud-nikov in naročnikov, Sakserju pa več pameti. Pridemše. Članom S. N. P. J. Sodr. Petri« je v 2S. št. "(Ji. Sv." jKivednl mnenje članov S. N. P. d., ki s«* zrenli v tem, da eni žele zvišanje usmrtnine, dragi pa bolniške j>od|»ore. Snmoobsebi je umevno, da oboje ne gre /. današnjimi mesečnimi doneski. V tem oziru so strinjam h sodr. Petrinem, eeS, da bi fclede usmrtiiine ostali pri starem. Nadalje želim, da l>i se člen 42, poglavje V. črtal in se postavil naslednji Člen: "Kolikor društev kak delegat zastopa, toliko jjlasov tudi* ima." V :in. "(il. je sobrat Sitter |Mijasneval, da lit bilo dobro, ako bi se usmrtnina znižata, bolnišna podpora pa zviSala. Jaz mislim v tem oziru, do j<* boljše, da ostane pri starem. I kakor bi imeli na eni strain jemati proč, na dt'iiffi |>;i dodajati. Ako je mogoči', naj se zviša le bolnišna pod|K»ra. glede usmrtnino naj pa 1 ostaio1 pri stan-in, Svet n jem tudi, da bi žene zavarovali pri j.dnoti,.ako je le mogoče, /.a moža, komur žena umrje in ki ima kopico otrok, je to velika nesreča, poBebo če ni centa prt hiši. Že bolezefi žene — matere zadene občutno vso družino. Svetujem tudi, da bi bilo umestno, ako bi se za vse člane obligatuo voeljal list "01. Sv.", ker bi se s tem razširila omika ^ tried našim narodom. .Mi imamo dandanes precej članov, ki še niso nikdar pogledali naših pravil. Ako se vsaki njihovi želji ne vstreže, tedaj pa zabavljajo proti društvu ali pa izstopijo i/ njegn. ■laz želim, da bi o mojih predlogih, še kdo dragi povedal svoje mnenje, če tudi ni isti h misli. Tako se bistrijo le pojmi. S socialno bratskim |>ozdravom Nace Žlemberger. Južna Afrika. List "Daily News" je prinesel notico iz peresa nekega Angleža, ki je bival Johanishurgu, o pretepanju kitajskih kulijev. Notica se glasi: "Delu! sem 14 dni v rudnika. A ne »la bi se bal ugovora, smelo trdim, da ni minol dan, no da bi pretepali oddelek kitajskih kalijev radi kakega malenkostnega tehničnega prestopnika. 50 udarcev na goli zadnji del je bila malenkost. Že na |Hitn i/, njihovih koč v stražnico jih pretepajo brutalni kitajski jHilicaji, držeč jili za cofe. V stražnici pa čakajo na te žrtve beli nadzorniki. Policaj |tove kakšno hudodelstvo je, ako so prišli nekaj miti odetatvo je, ako so piršli nekaj minut kasneje na delo. Nadzornik na kratko za(»ove 50 palic. Nesrečne žrtve polože na tla, in slečejo jim hlače, policaji pa prično udrihati. Ječanje žrtev sc ne do opisati. Sam sem videl, da je po prvih udarcih pokazala se kri in, da so reagirale tudi Čreva. Ko je pretepanja konee, jih za cofe orivežejo k stebru, roke jim pa zveže-jo na hrbtu. In to se vrši vsaki dan." Tako zgleda človekoljubna Anglija, koje prebivalci nedeljo za nedeljo hodijp v cerkev, da bo svojemu fari-zeiskemu bogu zah valujejo, da» niso taki kakor drugi — ceatninarji in grešniki. To jo ista Anglija, ki je Irsko spravila na beraško palico, iz Indije naredila puščavo, to je ista jiobožna Anglija, ki jo na svojo črno piratsko zastiyvo dala narediti beli verski križ. Nova, moderna stiskalnica (preža) za grozdju na prodaj pri John KoSeli-ju 351 W. 18th Str., Chicago, III. P. Schoenhofeii Ilrg. Co's. Najboljšo pivo jo Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. Priporočam vsim rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina. Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, tU M h. & Greenfield A ves. West A Ills, Wis. Raznovrstni godbeni in-struinenti po nizki coni. J OS. .1 Kit AN, 451» \V. 18. St. Chicago, so priporoča z« poprav-1 jen je god. instrumentov Na prodaj . posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. f. F. Step i 11 a, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. 352 W. I Sili St. Chicago, III. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicngi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi mojo dvorane za društvene seje, svatbe, zabavno večere itd. — veliko dvorano pa za unrodne iu ljudske veselice._ Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, linijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došli! Priporočam se vsem v obilen posef. , Frank Mladic, 5K7 S. Centre Ave. Chicago, III. Kdor hoče kmnlo dospeti 11a Kranjsko, Kproško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, nuj se posluži parnikov francoske družbe Qmpagnie Generale Tni»satlaiiti(me. __I P 6 DNI NA MORJU- - I s ? ^ SV/NI BRZOPLOVN1 PARNIKI. Parniki odplnjejo iz New Yorka v TTnvre vsaki četrtek vsakega tednu ločno ob 10 uri' zjutraj iz pomola 12 North River ulici. Kedar dospe parnik v Havre, odpotujejo potniki takoj z vlakom proti svojemu cilju. Vozni listki na prodnj v Ljubljani in Trstu. Pojasnila dajeta: EUUKNE 1)E HOC A MIK, MARICE W. KOZMINSKI, glavni ngont za Ameriko in Canndo, glavni agent za zapad, Broadway, New York. <1 Dearborn St. Chicago, III. OVOJNO KE0U1ŠČE1 D PROSTI PRIGRIZEKI Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem v soboto dopoldne dne 17.jim. t. I.odprl gostilno z dvojnim kegljiščem mi vogalu Lafliii hi 20 u-lice in Blue Island Ave. Chicago, 111. Priporočani svojo gostilno vsem bratom Slovencem, Hrvatom iu drugim bratom Slovanom v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše sinod ke. Dober, prost prigrizek vsakomur na raz po logo. John Kumar, gostilničar. Čez malo časa ima odpluti prvi parnlk novega parobroduegn druStva. Mnogo naših rojakov kupilo bi je vsaj po eno delnico, a večina od njih pa po več delnic. Večinoma ko pa to ljudje, kateri so po več lot med svetom ter jim je dobro znano kake koristi donašatako parobrodne društvo našim rojakom, posebno pa delničarjem — Priporočamo toraj, da naj si vsak t>o mogočnosti nabavi kolikor mogoče več delnic, onim pa kateri ne razumejo popolnoma koristi tega društva, priporočamo, da noj si- pismeno obrnejo na nas, da jim stvar popolnoma razjasnimo. ^ ^ ^^ & ^______ Kdor hoče kupiti delnice.nove parobrodne družbe "The Frank Zotti Steamship Co.", naj napiše, izreze in pošlje ta le kupon na spodnji naslov. Vsaka delnica Je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Iiikornorirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je ie $1.500.000 uplačunili. 108 Ureenwiclt Street, New Vork. Cenjeni gospod:— S tem prod plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $;>AXJ komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano evrho, in delnice mi prej ko mogočo dopošljite. S tem se razume, uko predploče prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo bvoIo vrnete v celem zneBkn. Ime.............................................. Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. C«. 108 Greenwich St. New York, N. Y. 44 4 •V Sv ^ Q » ^ h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Avo., Chicago, III. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: M akti n lujffba, (?HH Loom i s St.., Chicago, III, Poni. tajnik: FbanK Pet kič, (&H Loom is Str., Chicago, I U. Blagajnik: Frank Klobučak, 9(517 Ewing Avo., South. Chicago, 111; i Dan. Badovinao, P. O. Hox 198 La Salle, 111. , Nadzor- J jOHN Verhoaj, <>74 W. 21st PI., Chicago, 111. niki: j Anton Mladic, KM W. 19th Str., Chicago. III. )J08. Duli.er, 7 Walkor Str., Jamesville, Wis. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, III. Moror Mladič, 617 S. Centre Ave, Chicago, III. . I John VebšČaj, 074 W. 21st PI., Chicago, 111. Bolniški 1 jog Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. „ 1 odbor: j Anton Mladič, 134 W. 19th str., Chicago, III. VSK DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Fnmk Klobučarju. Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Austin Ave- kjer hodeva točila pivo prve vrste, pristna naravna vina in izhoruo žganje. Unijske smodka na razpolago. V obilni posel se priporu* cava vsem rojakom, brata Polansek brata. Qrom in j^trelii!!!!! Drugi veliki izlet slov. del. pevskega zbora "OREL" IHUBflBBOSDnBnH dne 13 nugustn 1005 v LAKE SIPE (1ROVE SOUTH CHICAGO, nasproti slovenske cerkve. Vrta slovenska.bratska društva so najuljiulneje vabi, da so vdeleže tega izleta, na katerem so vsakteremu nudi vsestranska zabava. Pevski zbor bode izvajal jiopolnoma nove pesmice. Kegljanje na dobitke. Prijatelji slov. pesmi iu društva Burnega na svidenje v SOUTH CIIICAGI1 "Vstopnina 25 centov za osebo. Dame v spremstvu vstopnine proste. mož potrebuje za Rainer- jevopivoin Bourbon Wis< ky piti, £inesmodko kaditi in se veseliti. ANTON KRIZE. OAT HILL, NAPA CO. CA L. Hermanekov Aiigelika balzam je najboljše krepilo. Kedar telo slabi in se njega«moč čimdaljo boljinbolj zmanšuje tedaj potrebuje želod ee krepila za prebavljen je, tla ojači orevu in ledvico. hermanekov nngelika balzam se proizvaja le i/, korenin, zelišč in izbranih rož, ki bo potrebne za ojačenjo telesa in utrditev zdravja. A. ko postane kri neoista, se pretaka nepravilno in (jostaja razkrojena, to-lo ne dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno jo l>olez-tiini, norvoznosti, slalomu probavljenju, izgubi slasli do jedil, nespečnosti. Poleg se pa prikazujejo še druge bolezni, ki irriajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov nngelika balzam jo najboljši krieistilee iu krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. W Cena 7oc; po pošti 85e. Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, - 585 So. Centre Av. Chicago III. Kasparjova državna banka. 623 Blue Island Ave, Chicago, III. plačuje od vlog I. jan, pa HO jun. in od 1. jul. pa do 30 dee, j>o odstotke obresti. Hranilni predal za $:t. na leto. Pošilja se denar na vse; dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojil je na ixisestva in zavarovalne police. Pripravite otroke za šolo!! Začetek šolskega leta se bliža nekako hitro in bode preje tu, kakor si domišljate. Ako hočete kaj nakupiti za svoje otroke, tedaj nakupite sedaj. Sedaj so cene najnižje, blago pa prve vrste, ki ustreza gotovo vsakemu. Mi upamo, daje vsaki komad našega blaga, katerega prodamo sedaj, najboljša reklama za našo prodajalno. DruStvo "Edinost" 6t. 12 "S. N. P. mesečno sejo vsako prvosrodo v mesecu ob 8 url zvečer v Murray Uper House. M. Žugol, tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah. Društvo "Zarja" fit. 15 "9. N. P. J.", v Itavensdalo, Wash., Ima svojo rodno inesefine seje vsako zadno nedeljo v moaecu, v dvorani g. K. Ludovlk-a v Ravensdale, Wash. Odbor. Slovensko narodno bratsko podporno društvo "Bratstvo Naprej" St. 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kans., Ima svoje redne mesečne sejo vsako prvo nedeljo v mesecu oh 10 uri dopoldan, v slovenski Narodni dvorani prt sob. Dolarl. Frank Leveč, tajnik. Bratsko društvo "Sokol" 6t. 20 "S. N. P. J." v Ely, Minn., Ima svojo redno mesečne sejo vsako četrto nodeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Sollškar ja. J. Somrak, tajnik. Box G2 Ely, Minn. Društvo "Orel" št. 21 "S. N. P. J." v Pueblo, Colo., Ima redno mesečne sejo vsako prvo nedeljo. In vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Kochevar-Ja 1217 Eiier Ave. Odb^r. DruStvo "Edinost" fit. 23 S. N. P. J. v Darragh, Pa. Ima svoje redne mesečne sejo veal.o prvo nedeljo v mesecu, v dvorani \Vm. Singer-Ja v E-venlngtowi, Pa. Odbor. Bratsko drufltvo "Sokol" 6t 11 spadajoče v "S. N. P. J.", 7 Rosiyn, Wash., Ima svoje redne mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan Malenšek-u. Odbor. Društvo "Bled" fit 17 "S. N. P. J." v Ixjraln. O., Ima svoje rodno mesečne seje vsako prvo nedeljo r mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Beichnitzer, tajnik. 578—10th Ave., Lorain, O DruStvo "Trdnjava" *L 1« "S. N. P. J.", v Rock SprlngB, Wyo., Ima rroje rodno mesečne seje vsako prvo nedeljo ▼ meseb ob 9 url dopoldan. Ivan Le bor, tajnik. Društvo "Bratje 8Tobode" at. 2G S. N. P. J. v Cumberland, Wyo., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer, ob 2. uri popoldan ▼ mestni dvorani OBLEKE ZA DEČKE. Fine obleke za dečke po najnovejši modi in iz trpežnega blaga. Marsikatera obleka vredna tudi J4.00. Mera: Od (Tli OP 3 do 14 let. Znižana cena.... U) I J ŠOLSKE HLAČE za dečke iz nujfi nejSega ševijota ali kaŠmirja. M« ra Od 4 do 16 let. Stalna cena 50c, QPr znižana pa...................OJl DAMSKE SPODNJE JOPICE.— Jako fino in trpežno blago. Najboljša pletenina. Mera: 16 do 34. Stal- Hp na cena i2^jc, znižana pa......../u ŠOLSKE OBLEKE ZA DEČKE iz najrazličnejšega blaga in razne mere. Nekatere obleke so se proda- Q1 PQ jale po $5.50. Znižana cena (1)1,0J LAK AS TI ČEVLJI ZA DKČKE iz trpežne teletnine in in dvojnimi podplati. Mera. Od 9 do I3>4- Stane QPp par le ........................(Jul SKLAD OBLKK kroja Eton, Nor folk, Russian in Buster Arown iz fi nega kašmirja. Mera: Od 3. do 15 let Znižana cena pa (JJQ PO in (Tlj) Q[ ČEVLJI ZA DEČKE iz teletnine — Usnje garantirano. Te vrste čevlje smo vedno prodajali po Ji. 15. Mera: Od 8J4 do 13. — Stane par (]f]n HLAČE ZA DEČKE do kolen iz še vijota— črne ali modre barve. Mera Od 4 do 15 let. Navadna cena lQf 35c, znižana pa................1JJI ŠOLSKE OBLEKE ZA DEKLICE iz finega ginghama in perkala po najnovejšem kroju. Mera: Od 6 do PQn 14. let. Cena.................UUu ŠOLSKE ČEPICE ZA DEČKE iz finega volnatega blaga. Stalna QPn cena 50c, znižana pa............Q Ju KRILA ZA DEKLICE iz najboljše volne. Stalna cena $3.00, zni- (Tli PO žana pa....................(J)i , JU Drnilaialpi' Fr-stonicb. John Kre- 11 UUdJdllll, mesec in Fr. W. Zathu-reeki. Vprašajte po štev. 22, 12, 3. KLOBUKI ZA OTROKE -mornarski klobuki. Stalna cena $ 1.00, znižana pa............ DAMSKE NOGAVICE —razne barve in mere. Cena za par...... Slovenska Narodna Podporna Jednola, Do sedaj prijavljeni delegatje za glavno zborovanje S. N. P. J. v mesecu septembru t. L Ivan Stonich, ža društvo "■Slavija" št. I v uhicago, IU. Matija Strohen, za društvo "Triglav1' št. U v La Šalle, 111. Matija Pečjak za drušUo "Adrija" št. 'A v Johnstown, Pa. Nace Žloinborgar, za društvo "Bratstvo" št. I v Steel, O. Frank Miklaueič za driistvo "Bratstvo" št. <5 v Morgan, Pa. Josip Matko, za društvo "Bratoljitb" it. 7 v Claridge, Pa. Frank Leveč, za dtoštvo "Bratstvo Naprej" št. v Yale. Kans. Louis Logar za društvo "Trdnjava" št. H) v Kock Springs, Wyo. MikoZugel za društva "Edinost"št. 12 v Murray, Utah-, in "Zarja" št. 1"> v KavtMisdale, Wash. Josip Kuneie, za društvo "Hlod" št. 17 v Lorain, O. Pongrac Jurse, za društvo "< )rtd" št. 1'.' v Stom- City, Kans. Martin Skala za društvo "Sokol" št 20 v Ely, Minn. Karol Maokovšok, za društvo "Edinost" št. 2:1 v Darragh. Pa. Anton Hoje za društvo "Celje" st. 27 v Fnmtonnc, Kans. PC)OB L A SCBNI D E L EC i AT.I K. Frank Klobučar, od društva "Delavoc" št. v S. Chicago, 111. Martin Konda od društva "Sokol" št. 11 v Roslyn, Wash. Martin Konda, od društva "Edinost" št. 1H v Winding Creek, O. Frank Klobučar, od društva "Sloga" št. M v Waukegan, III. Frank Klobučar, od društva "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo. 11. glavno zborovanje S. N. 1\ J. se prične v torek zjutraj dne fi septembra lU0f> v Chicngi, 111. katerega so vdeleže sledeči osrednji odlioriuki: Ivan Stonich, predsednik; Martin Konda, tajnik; Frank Klobučar blagajnik. Nadzorovalni odbor: Dan Hadovinntz, A notri Mladič in Ivan Verščaj. Vsi delegati naj 11 red6 tako svoje potovanje, da bodo dne L septembra že v Čhicagi. Vsak delegat mora prinesti s sabo poverilni list dotienega krajevnega društva, katerega zastopa. Poverilni list morajo podpisati iu potrditi z društvenim pečatom predsednik, tajnik in zastopnik krajevnega društva. Poverilni listi za pooblaščence naj st> pa pošljejo osrednjemu odboru. Čas prihoda naj se naznani br. Ivan Stoniehu noil Ho. Centre Ave., Chicago, Vozni listek mora vsak delegat sam kupiti v Chicago in nazaj. Ako železniškemu agentu razobložite pouieu potovanja, dobite vozni listek, nekaj ceneje. "Od železniškega agenta zahtevajte^ tudi pobotnico za vozni listek. Proti tej pobotnici dobite ihI osrednjega odboru denar, katerega sto izdali za vozni listek. Tudi za čas prihoda v Chicago bo-dete zvedeli pri železniškem agentu. Ta čas prihoda morate naznaniti br. Ivan« Stonichu, da vas bodo odbor pričakoval na pravem kolodvoru. Vsakdo naj ima s sabo tudi društveni znak, radi medsebojnega spoznanja. Z bratskim pozdravom MARTIN KONDA, I. r. tajnik. Društveno vesti. DruStvo "Slavlja" St. 1. S. N. P. J. v Chlcagu. lil.. Ima evojo redno mesečno »eje vsako drugo nedeljo v me Becu v Narodni dvorani na 687 3. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 VV. 25th St., Chicago, III. Dratsko drufitvo "Triglav" &t, 2. "8. N. P. J " v I.a Salle. 111., Ima Bvoje redne mesečne Boje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob V42 uri poi>oldan( v prostorih M. Kumpa. Dru&tvo "Adi ija" fit. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown. Pa., ima svoje redne mesečno seje vsako zadno nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan na 725 Broad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-meojeno drudtvo vabi Odbor. Društvo Bratstvo žt. 4 "81. N. P. J." v Steel, O., Ima svoje rodne mesečne seje vsako prvo nodeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata K. Dernača. Odbor. Druitvo "Bratstvo" fit. 6 8. N. P. J. t Morgan, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v me-•ecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Mtklaučiča na Sygen. Odbor. DruStvo "Bratoljub" fit. 7. 8. N. P. J. v Claridge, Pa, ima svojo rodne mesečne seje v: ako prvo nedoljo v me-tnececu v dvorani nomflke uvoze ob 9 uri dopoldan. Somišljeniki se vabijo f drufitvo Josip KravanJa, tajnik. DruiTto "Orel" «t 19 "S. N. P. J." v »tone City, Ka*ns., ima Bvoje redne mesečne eeje vsako četrto nedeljo r mesecu. Ignac Pečnlk, tajnfik. DruStvo "Zora" St. 25 S. N. P. J. v Tercio, Colo., ima svoje redne me-»eine st-je vsako druffo nedeljo v mesecu. Odbor. DruStvo "Delavec" »t. 8. B. N. P. J. v 80. Chicago, 111., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v društvenih proatorih brata Jak. Tlaola. 9049 Greenbay Ave. Drufitvo "Danica" 6L 22 8. N. P. J. v Trlmountaln, Mich., Ima svoj« redne mesečne aeje vsako drugo nedeljo v mesecu. Matija Llkovlfi, tajnik. vti/maceAPob. 56/. 563 v*565 3l(/£ /SiAND AVE. Vesli iz jugoslovanskih pokrajin. — Proti zvilnhja duhovniških plač rila državne stroške je bil v nedeljo 9. tok. ob 4. popoldni! ljudski shod v Trbovljah. Med clelavci je bilo velikansko zanimanje za stvar kur je pričala ogromna udelelba na shodu. Na prostornem vrtu Les-jakove gostilne bw je zbralo vep kakor 21XM) ljudi, med njimi mnogo žensk, ki so pazuO sledili izvajanju govornika sodruga K. Kristana. Shod jo izrekel, da priznava tudi duhovnikom pravico do. dostojne plač+vda pa protestira proti posameznega stanu toni odločneje, ker ima cerkev sama dosti sredstev, da bi lahko pošteno plačala svoje služabnike. Shod so je izvršil v najboljšem redu. Pred otvoritvijo je igrala društvena godba, po zuklju-Čenju pa so pevci zapeli nekoliko delavskih pesmi, "Rd Pr.' Delo nas Suka! Pregled avstrijskih strokovnih organizaij lota 1904. nam pokazuje, da ho po številu in po odsotku svojih udov v posameznih deželah želo neenake. Na 100 delavcev pride na Dunaju 20 organiziranih, na Nižjem Avstrijskem ii.ua Češkem ti, v Bukov-ni 2 v Dalmaciji 1, na Gališkem 5, v Istri H na Koroškem H.na Kranjskem I, na Moravskem '», na tlo-renjem Avstrijskem T,na Solnogra-škem 17. v š lezi j i ti. na Štajerskem IS, na Tirolskem •">. Ne le da delavstvo v Avstriji sploh še ni tako organizirano, kakor na Angležkem v Belgiji, ali pa vsaj kakor na Fruncozkem na Nizozemskem ni i v Nemčiji, opažamo, da jo organizacija na Slovenskem le komaj I odstotkov vseh delavcev organiziranih! Ako tudi vzamcuo v |h>-štov, da vsled različnih razmer sploh ni mogoče, organizirati delavcev do zadnjega, je vendar goto vo, da bi bile tudi naše organizacijo prav lahko vsaj deset k rat močnejšo, kakor so. Štiri odstotke vseh delavcev — s tem pač ne smo biti nihfio zadovoljen. S tako nezadostno močjo se tudi ne more doseči nič resnega. Treba jo torej upreti sile, da se to popravi. A ne h* prodstojništvu in odbori, marveč vsak posamezni organiziran sodrug ima dolžnost, ncvtr.udljivo ugitiroti, da prepriča indiferentne tovariše o potrebi organizacije in da jih pripelje vanje. Mnogo dola je treba. Kdor je sodrug, naj ga izvršuje. "Rd. Prapoi" — Žolezuičursku nezgoda v Na-brezi ni. Stari zistein napačnega varčonja in priganjanja, ki je na avstrijskih železnicah sploh v navadi, v Nabrežini pa posebno razvit, jo zopet zahteval žrtev. Dvaintridesetletni prem i kač Job. Luv-renčič, jako dober sodrug je imel 17 t. m. po poldan pripeti voz k lokomotivi. Vsled večnega priganjanja so železničarji že navajeni, da tudi brez povelja hite, kar je mogočo in posebno je ih\vh(x1 običaj da pro m i kači ne počakajo, da bi trčili '"pufer j i" skupaj, temveč skočijo med garniture, ko so še v teku, samo, da jih hitrejše spno. V teoriji je to sicer po obstoječih predpisih prepovedano, praktično Be pa povsod tako zahteva in dela. Ako bi se hotelo delati po predpi-pisih, bilo popolnoma nemogoče, pravočasno opruviti vse, ne da bi sepomnoiilo osobje. Postajni načelnik v Nabreiini jo pa še posebno nervozen gospod, ki so inu no-Ihjuo delo ne izvrši dosti uruo. In tako je prešlo hitenje železničarjem v kosti in v meso. Postanjnega načelnika sedaj Bicer ni v Nabrežini, ali njegov zistein je tam in tega se je držal tudi ubogi Lavrenčio, Stokrat je v teku vjel verige iu jih je zapel, ne do bi se mu bilo kuj zgodilo; a sedaj gaje vjola nesreča. Prišel je med pnhavee in ko so navzoči zakričali, pa seje stroj hitro pomaknil naprtf, se je teiko po- škodovani premikač zgrudil brez zavesti na tla. S prvim vlakom so ga odpeljali v Trst, kjer sta ga zdravnika železnice iu resilnedruž- • pregledala in takoj so oddali v1 bolnišnico. Ali zdravniška umetnost mu ni mogla pomagati; v dveh urah je bil mrtev. To ni prva smrt železniškega u-sluibencn med puh'nvci.ali vsi taki i žalostni dogodki ne zadostujejo,da j bi se na železnicah opustilb zločii -ski zistein priganjanja in varčenjn | pri največjih, revežih. Nešteto življenj ima ta proklyti zistein že na duši, a vse je zaman. In prav tako je. kakor da v državi ni moči, ki hi mogla ustaviti to moritev ljudi. Menda je tudi ne bode konec, dokler ue bodo 'organizacija železničarjev tako močna »la se bode lahko uprla naravnost hudodelskemu početju. "Ud. Prapor" Božja kazen. Pred kakimi 14 dnevi j«? divjala grozovita ue»ihta po celi Notranjski. Grmelo in bli-sknlo se je, da je človek^ kur groza spreletela. Strela je udarila v farno cerkev v Knelnku in napravila nekaj škode, tudi Alojziju Fatur i Fr-jovčiou) i/. Zagorja na Pivki so se splašili konji,ustrašil i so š<> namreč groma. Fatur je padel tako nesrečno z voza, da se mu je noga zlomi-la iu reveža so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kakor smo v že svoječasno poročali. To ne-deljo pu je trnski far raz priinieo ljudstvu obelodanil senzacijsko vest, da jo ljubi Bog Fat ur ju že na živem kaznoval. Rekel je: "Ker ji- imel Fatur v svoji gostilni na binkoštni pondeljek ples, g)i je bog takoj kaznoval s tem, da se mu je za kazen noga zlomila". K takim bedarijam pač ni potreba komentarja. pač naj si pa Fatur prš sodišču poišče zadoščenja! "Slov. Narod", "Slovenski Narod" poroča da so Snlezijnuci na Rakovniku pri Ljubljani pripravili delavnici za čevljarsko in mizarsko obrt. Koder bo klerikalna kuga naseli, o Ije gotovo delavcem zaslužek. Največja slovanska tvrdkft Emil Bacliman, .'►SO So. Centre Ave. Chicago. ft iSilif V % i\m V db Izdeluje društvene znake, gumbe, zaBtave in drugo ptrebšeine. R-71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chieagi in drugim po okolici naznanjam, do točim v svojem novoureje-nini "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. 1'nijske sinodke na razpolngo. Vsnee-mu v zabavo slu/i ilobro urejeno kegljišče in igralna miza ([HK>1 tablo)- Solidna poBtroŽ-ba zagotovljeiia. Za obilen obisk ee vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 1517 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. Edina vinnrnu, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije našo vino, »rdi. du šo ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobrodošli! ***** ****************** & I Kdor so želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi najnovejši Slovensko—aiigleski—rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških l>e-sedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JK SAMO 60 CENTOV. Denar jiošljite jmj Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov V. J. K u belka, I1. 0. Box 744 New York N. V. Listnica uredništva S. K., Virden, lil. Žal, da smo Vaš dopis prejeli prepozno za to številko.Torej prihodnjič. Pozdrav! Listu v podporo. San Francisco, Cal.: Ker seje verskoblaznemu rojaku mati^ljožju* pokazala trikrat 10c; ker so Japonci dobili na [»moč 15 korov angel-jev. da so zdrobili moč o&rizma Sc; Ker sum bil na kukarjovem pikni-ku skrivnostno aludko ginjen 5c; Ker se klerikalna omika »deda le v vporabi revolverjev 3c; ker sem se zadnjo nedeljo v kitajskem pred. m est ju z nekim farjem dobro zabaval 9o; ker ni mogel najti slovenske cerkve da bi poslušal g. Turka 18c; ker v Komrrjevem oglasu niso dobili sebi enakih oslov za svinje past v Sun Francisou 12c;kor ho pri Sakser je vi h za ta posel najbolj sposobni 4e; ker "Komar'' pika brezplačno fjc; ker bo komarji opi-kali Sakserjevim možgane Se; ker jo naduradnik največje slov. plahto za poneumnevanje ljudstva dobil od carja,batjnške medaljo pasje pouižnoBti (>c; ker pri Sakserjevih ■znajo zavijati resnico ker so Rusi v Port Arthurju jki zatrdilu Sukserjevih še tri dni pred padcem imeli živeža za 1100dni,pa so se rudi pomanjkanja živežu udali 2e; ker je na metlo piskal 6c; ko ni Betu šel na piknik 7e; da jie Iki v nebesih nobenega furja 8c; za grmon čepel iu vse videl 5c; ker je klerikalizem ob pacifičnem obrežju dobil od socialistov hud udarec 4c; naprej delavska napredna stranka 3c; ker so pa Turkoveni zatrdilu vsi socialistični spisi lalnjivi in nevarni 5c. Skupaj $1.25 »»»»♦> ♦ ♦ ♦ » Somišljeniki naročujte in priporočujte "QLAS SVOBODE". Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo ste tako pametni, da imate zraka, kolikor ga morate dobi-ti Vi kako je z hrano? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena. TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro se Vam povrne slast do jela, že s«- počutite dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino je edini pripomoček, ki absolutno pomaga v uinozib slučajih. Ta lok povrne in pomnoži pre. bavno moč želodca in crev, in včinkuje tako blagodejno na te organe, da lahko prebnvljujo naitež-jo jedila. Vi veste koliko je življenje vredno, ako lahko jeste vse, kurje Vam všeč, ne da bi Vam škodilo — veste tudi kakšne muke bo, ako ne morete vživati hrane ne vsled revščine, ampak vsled bolezni, Trinerjevo zdravilno grenko vino ohrani življenje za mnogo let. ohrani zadovoljnost, ohrani zdravje, oh runi mo<". To vino je najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim boleznim. se lnliko dajo otrokom, zbirčnim gospodičnam, inočn i m ljudem, starim ljudem. Dobiva He v lekarnah in boljših gostilnah. JOS. TRINER, 7JW So. Ashland Avenue Chicago, Illinois S V A H I L 0 : Mnogo ljudi ponareja ta pripomoček pod raznimi* imen i. '■ Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. t i • UrJninunn *ma VStt^ ve° Prijateljev, ker je naš narod prišel do lllluljuV UIIIIJuVCu prepričanja, da je nujpristnejši in najmočnejši. A Mirko Vadjitia A A priporoču bratom A Slovencem svojo J,X A URI VNIC0. k :t*J0 W. IN. St. Chicago. Q Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & & & & Družhinske iu (lrudtvene skupine. Ženltovanjske iu otročje slike so naša speciallteta. Cene primerne iu solidne. 391—393 Ulue lslancf Ave, vogal 14, PL Telefon Canal 287 Nad 30 let se jo obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, PRSNOVI.JKNI ti SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek soper REUM'ATIZEM, POKOSTNICO,, PODAGRO itd. v in razno reumatično neprilike. S A no t 2 Set. »Oct. vv«h lekarnah —""" ali pri P. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. ser LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci le mnogo 1st izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah, NO SO Euclid Ave. CLEVELAND, O. RAZNO. — Karel Liebknecht socialno demokratični poslance je linwiokem shodu o bodočem strankarskem1 shodu rekel: "Naj bolj zanimiva bode na strankarskem shodu v »leni debata o splošni stavki. Vsled te točke, bode tudi nova organizacija izgubila na pomenu, duši je važna. To vprašanje je postalo važno še le vsled dogodkov v Rusiji, In to pri pozna tudi strankarsko vodstvo; kar dokazuje to, da jo referat prevzel Uebel". Nns ta preobrat v nemški socialno demokratični stranki veseli, ker le (fokazuje, da so nemški socialni demokrati vendar enkrat uvideli, da sc bode končni boj završil na gosjMHlarskcm, a ne na političnem polji. (Jrganizarajmoindustrielue in poljsko delavce na principih razrednega boja v strokovnih društvih in doživeli bodemo kmalo zmago socializma. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMOttE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. 3*0 hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma in temeljito spozna. ZatornJ, roj m ki Slovenci, v hIučoJu «Jct Vam Jo ti-obn zdravniško pomoči vam ml priporočamo samo lr» edino Iu tutfu alavnejgu In l/,kuAcn«jjn zdrnvnlKtt ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. lllt __.„ ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz* fl/flR A VI V\F R ni F/N dravi vse možke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kro- ULUIinil IUL UUULLIlIf n|gnejt Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na plučali, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni vol t i ni, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre-hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revuiatizem, giht, trganje in bolečino v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, ptducijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, .vse ženske bolezni na notranjih organih, neuraatečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunajue bolezni. On je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajno možke iu ženske spolno bolezni, kakor tudi »sifilis", točno in popolnoma, (zdravljenje h polnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno m zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj do njega obrnejo, BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kteiimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka : M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — narednega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni. Slaval gospod Profesor 1 Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila somi za-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težko bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katere sto me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. > Mari Hegler Bohamian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeai gospod profesor! Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil in Rem zdaj čisto zdrav ia vesel kakor poprej in delam žo en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Auatriji. Pozdravljam Vas dobrodelni goHpod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega ,se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate nloči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo Bte že bolni t ar pošljite pismo na ta le naslov; Slovenec: JOHN STRAH W. Feromt Str--Massilon 0. Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, IN. Y, In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in pope •« ""p ozdravili. Kapitalisti so v resnici ženini-ni lopovi, s katerimi tudi najbolj premeteni ponarejalci denarja in drugi lopovi ne morejo konkurirati v izumljanju novih sredstev. V rokah kapitalistov se vso spremeni v denar in naj IkkIo situvacija še tako težavna. Mnogo veletrgovcev, je dalo ob času stavke voznikov v Chicagi za-priseči svoje vslužbence kot pomožne, šerife, da so spremljali njih garjevce na žalostnih potih po mestu, ppleg so jih pa še rabili v svoji trgovini, ne da bi jim plačali kako odškodnino. Ti ljudje so bili vendar kot javni uradniki plačami iz okrajne blagajne, čemu bi jih torej še kapitalisti plačevali? To bi jih privedlo po nazorih kapitalistov lu do razkošnega življenja in vsložbenci bi bili za'delo potem nesposobni. Sove se bode zopet pričelo s preiskavo. Ali že danes hlapci kapitalistov ponižno trdijo,naj so preiskavo opusti, ker se itak ne bode prišlo vsem sleparstvom na sled. Saj to bi bil v resnici škandal, ako bi se veletrgovce, ki so javne uradnike izrabljali za svojo trgovino, postavilo pred sodišče. Cemu pa živimo v deželi brezmejne korupcije? - Nikdar ne bodem dovolil, da se sprejme mir, ki iuia za Rusijo poniževalne pogoje in ki bi omejil inoo države. Tako je govoril Nikolaj 11., navadni idiot v posla-niči na orenaburško duhovenstvo. Oficielue brzojavke pa obveščajo ves vesoljni svet, da so te bahaško t>csedo našle globok odmev v vsej državi kakor tudi pri prijateljih miru. Posebno veletrgovei v Moskvi so radi teh carjevih besedi kar pijani samega patriotizma. Ti patriotizmi milijonarji stanujejo v krasnih pa lačah. I'o dnevu sede v bogato opremljenih kontoarjih, i>o noči se pa zabavajo v gledališčih, v goBtil nah pri finih pojedinah v družbi galantnih žensk. Da se ti "patriot-je" unemajo za nadaljevanje vojne ki stane Rusijo mnogo denarnih in človeških žrtev, je tudi umevno. Ako bi se pa vprašalo vojake prostake v Mandžuriji, ki morajo prenašati vse gorje vojne,-ki leži težko ranjeni v bolnicah, ako bi se vprašalo ženo in otroke rezervistov ki so na morišču na Daljnem Vzto-ku, čo žele nadaljevanje vojne, tedaj bi iz milijonov grl odmevalo "ne". Seve se dandanes ne vpra-' šuje ljudi za njih nazore o vojni, ki morajo dati svoje življenje in premoženje molohu -- vojni na altar. Ti ljudje morajo le molčati in vbogati. Car, veliki knezi, višje plemstvo birokratje, farji in milijonarji so aui nadaljevanje tega groznega klanja, da vojaki-prostaki umirajo na bojnih poljanah. Ali carjeva volja dandanes ni več tako mogočna, kakor je bilanekdaj. V lastni državi je vstal nasprotnik, ki mu IkmIo zaklical: "do tukaj in ne naprej!" In ta nasprotnik so imenuje revolucija. — "Sun'ct Bonifiltius". Pod tem naslovom izdaje praško nadškofij-stvo mesečnik za obrambo katoliške cerkve pred odpadništvom. Izdajatelji pravijo:"lvdorkoli hoče nadan izmoliti en ocenili ter darovati društvu miloščino, je žo član društva ter ima -pravico do društvene« ga glasila "Simkt Honifatiufl". Braniti hočemo cerkev ter varovati naše ljudstvo pred zapeljevanjem k odpadu. Naklada "Sankt Hon." jo je žo dosegla 6Q0.000 izvodov. V nekaterih mesecih že upamo doseči prvi milijon. >Za veliko delo pa potrebujemo velikih denarnih sred-štev. Da, svoj list dajemo brezplačno, računamo pa na miloščine, posebno od premožnih.— - - Ali so vam to lisj/iki! Miloščina, ki jo vsak član plačuje so gotovo tolike, da je famožni listič dvakrat pre-plačan- — Štrajk v Belgradu. V Belgra-dn so stopii v štrajk uslužbenci katerim tramvaja, so He pridružili delavci elektrarne, daje bjlo zvečer mesto v temi. ~ Grozno hudodelstvo. Na jugu mesta Chicago so našli mrtvo neko staro gospo mater dobro poznane ameriško gledališko igralke, v lastnem stanovanju, V začetku se je Bplošno domnevalo, da sc je zvršil kak grozen zločin. Ali zdravniki sokonstatiroli, da je stara gospa umrla radi preobilo v-, žitega alkohola. Kakšen nauk dajo ta slučaj takim ljudem, H si domišljajo, da se dajo želodčne nerodnosti' odstraniti z Želodčnimi grenčicami, katere se izdeluje iz slabega in lesnega špirita? Tri-norjevo zdravilno grenko vino, je najboljše zdravilo za želodec. Izdeluje se iz naravnega vina in im-portiranih zelišč. Kabi naj se pri vseh boleznih, ki pričenjajo z izgubo slasti do jedi in izgubo moči ker Beisti in pomnoži kri in pospešuje prebavnost. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trincru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. fligV- Somišljeniki naročajte in priporočajte -GLAS SVOBODE. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. vel j. je $20.50. Temu je pridjati še 10 centov za poštnino. Hatična Podružnica. Slovencem dobro poznata najstarejša banka Frank Zotti&Co., 108 Greenwich St., New Vork, odprla je svojo podružnico na 99 Dearborn, vogal Washington St. v Chicago, 111. 11a glavni ulici, v središču Chicago. Vsem Slovencem v C ldcagi in okolici naznanjamo, da se lahko v vsaki potrebščini obrnejo na našo podružnico, ker tukaj zastopani bo vsi odelki, kakor v centrali: ban-kovni,parobrodarski.odvetniški itd. Vsakega opozarjamo na naše cene denarja za pošiljanje v domovino, vsakdo se liode prepričal, da je naša banka jedina, katera lahko tako ceno in hitro pošilja denar v staro domovino. Parobrodne listke prodajomo po izvirnih cenah za vse parobrodne družbe. Potniki iz Chicago odpravljeni bo v Chicagi podomačem uslužbencu in pričakani v New Yorku po zastopnikih naše nowyorske banke. Vse to potnike nič ue stane in je to velike vrednosti. Prtljago od-vedemo brezplačno na parnik. Kupujemo iii prodajamo avstrijske denarje po najnižjih cenah. Uradne ure podružnice so od 8 zntraj do 7 zvečer in ob nedeljah od 10 zjutraj do 1 popoldan. Frank Zotti £ Co., 99 Dearborn Cor. Washington Str., Chicago. . J 4:000. času primerna povest iz prihodnjih dob. -o- Po vzorih dr. Nitaaha napisal dr. Nevesekdo. odmeril. za pokoro, čemu bi ti bra-Jjiili! Cgnoedatur!'' Ju srečni nadvikarij Gregorij zapiše srečnega srca, da sme biti deležen dobrot najnovejšega presvetlega dekreta. Tedaj vstopi strežnik in naznani nadškofu, da prosijo pre vzvišeni prostje, ali bi smeli pred o-blicje svojega škofa in vladarja. "Vseli deset proštov?" zaječi stari nadškof. • "Vseh!" Vstopilo je vseli deset proštov, in --razvrstili so se pred prestolom svo- IX. I joga nadškofa, prav tako, kakor'se Pozdrav in blagoslov všem mas- U^ro UstaVke ha jesenski veji,ko nikom, cerkovnikom iu drugim! « odpravljajo na solnem jug. Prijalo je Bogu, da se je nas ustni- j "Kakšna je zelja tvoja, prijate « lil iu našo dušo potegnil iz teme.M" ProAt Ambrozij? S tresočim Človeku ni dobro biti samemu, in glasom je govoril nadškof e besc- vzpreo skrivnega razodenja lx>žje- <' ga smo spoznali, naj sc tudi masni; kom, če sami žele tako, ne krati pravica, da bi bili deležni dobrot, ki iz- -iiwt-vkakor.. je živel sv, apostol Pa vel, dovoljujemo mu, tla si izbere družico, dasi je iz -rodit Benjaminovega ! Tako je ukazano! Tako je zapisano! Jutri, v dan blaženega Antona od Kala, zglasi se vsakdo pred našim obličjem, da mu dodelimo posebno privolitev in ga od vežemo pregrehe iti zlobe! Tudi je ukazano! auo v imeni blaženega Antona od Kala, |k) njega smrti leta 19OJ, Martinus, arehiepiseopus et rex. Najiočil je drugi dan. Nadškof Martinus je zopet sedel na svojem prestolu v bliščeči dvorani. Danes ni bilo niti proštov niti kanonikov. Sam je bil na zlatem stolu in tam v kotil pri mizi je tičal nadvikarij Gregorij, tla bi zapisal vse, kar bi sc pripetilo pri denašnjem vzprejemu. Tudi meni sc je dovolilo, da sem bil deležen tega vzprejema. Pri oknu sem stal in zrl na štofijske vrtove, kjer se je izlivalo solnčuih žarkov zlato |x> cvetočih gredah in zelenih tratinah in kjer se je tedaj zojiet izprehajala zorna kneginja Marija, krasna in mila, kakor dan mlade |io-mladi. Toda moral sem ostati tukaj in gledati veli in dolgočasni obraz nadškofa Martina, ko je dremal na prestolu svojem. "Morda vender nikogar ne bode!' vzdihne nadškof na svojem prestolu, "Torej sem jim delal krivico, hudo krivico. Pravični so. in prišteval scin jih grešnikom!" Tedaj takisto nadvikarij Grego rij pri svoji mizi vzdihne prav globoko. Močni ta vzdih zaveje tvdi nadškofu okrog ušes. Mehko povpraša : , "Kaj ti vznemirja dušo, služabnik Gregorij? Mlad si, in življenja cvetna steza sc ti odkriva! Kakšna ti je sodba o našem dekretu ; a!i ga odobril ješ v srci svojem?1' "Svetlost vaša!" zahiti vročekrvni Gregorij, "cvet modrosti je ta dekret, in še ]>ozni rodovi IxkIo obču-duje pisal: o njem!" "So li resne besede, katere so ti sedaj prekoračile mejo belih zob?" "Resne, svetlost, resne!" Nadškof Martinu? obrne obraz pfoti stropu. Da ga ni preobladala strast, zapaziti bi moral nadvikarij Gregorij, kako so pc podaljšale poteze na svetlem obrazu. Toda opazil ni ničesar. Srčno je nadaljeval: "Dobrotni ogovoi, s katerim me je osrečila vaša svetlost, daje mi srčnost..." , "Govori! Govori'", "V prahu ležeč dvigam roke proti svetlosti vaši in prosim, naj sem deležen dobrote presvetlega najnov-šega dekreta.'' "Ti se hočeš oženiti, nadvikarij?" Že hoče vzkipeti višji pastir in le iz težka pomiri visoke valove v duši svoj t- Zamisli se in izpregovori na|xnsled: "Mlad si še in satana še nisi vdu-šil v svoji krvi. Concedahtr! Katero si izbral za družico?" "Pater polkovnik gologlave straže ima gospodinjo, in le-ta se je prikupila srcu mojemu!" "Zapiši, da ti je dovoljeno I Leta že ima. in ako ti jo je naš Gospod de. Takrat pa so se poz'acen: lopovi velikanske dvorane razkroji'! pred |>oglcdom moje duše, in hipoma se ji je razgrnilo zeleno zraČ virajo človeštvu iz tega, tla je Go- no morje; scza joče daleč tja do mo-spod neba in zemlje Adamu dal to- drill vrhov orjaškega Himalaja. I11 var'sico, rožnato Evo. Mi. višji vaš staremu Himalaju in ledeni glavi si pastir in. kralj, nečemo se {»odvreči sedel še vedno v nebeškem svojem temu dekretu. Vsakdo izmed vas, svitu, veličastni angclj Azrael! In bratje, izprašaj si Vest. in če mu ni zornožareče peruti si zaprost ral s'nji zrak. da moje človeško oko niti nr moglo ugledali krajev, kamor sta v tistem trenutku sezala rdeča meča tvojih ramen! Angclj Gospodov pa je upiral bisernato o-ku na starega nadškofa in proste njegove, zbrane kakor jesenske la-stavtce okrog svetlega prestola. In vsaka črta sc je gibala božjemu an-gelju na večnem obrazu in pristen nebeški "nasmeh je pregnal vsako ostrost z njega. Azrael, poslanec Gospodov, smljal se je, in njegov nasmeh je šinil kakor gorka južna sapica stari zemlji po otrpli vršini, iu v pozni jeseni je zacvetela livada, pognalo sleliarno drevo! "Kakšna je želja tvoja, prijatelj in prošt Ambrozij?" Stari prošt skloni svoje telo in izpregovori sladko: "Prihajamo če stitat tvoji svetlosti in visokosti!" "Čestitat?" začudi se nadškof, 'in 11a čem?" "Na modrosti tvoje svetlosti in visokosti!' "Kako se kaže ta modrost?" "Vnajnovejšem presvetlem dekre tu!" 'Tudi vi se tli vite temu dekretu?' zaihti sivi nadškof. "Divimo se mu in povzdigujemo ga do neba, celsissinie!" "Vi vsi se hočete poprijeti dobrot tega dekreta?" "Deset nas je tukaj proštov", zabiti Ambrozij, "in vsi smo, raz svetljeni po blaženem Antonu od Kala, sklenili soglasno, da se po pritlično teli dobrot.' Nadškof stisne roko v i>est in izpregovori osorno: "Za Boga! Na-tura non dedit!" "Kaj?" in že se hoče ravzneti priletni gospod, ako bi se ne spomnil še v pravem hipu, da stoji pred višjim pastirjem svojim. Pobožno udano zavije oči proti nebu in reče ponižno: "Dedit! Dedit!" Prav tako so govorili licenier-ci devetnajstega stoletja, zavijajoč oči, ziniraj Boga noseč na jeziku, in grešeč za sleharnim plotom, če je ravno prilika nanesla! Vladika se nekaj časa zamisli, da pomiri valo\te svoje jeze, ki mu ploskajo po razburjeni duši. "Odstonite vsi!"' izpregovori kon Č110, "in služabnik Gregorij, zapiši, kakšno družico si izbere vsakdno proštov naših. Nadškof jo svojo odločbo sklenemo in izrečenmo pozneje !" Deset proštov obkoli nadvnkari-ja Gregorija; ta pa zapiše imena izvoljenak, katere so bile namenjene za emonske proštije. V tem vstopi zoj>et sluga in naznani, da si želi štiristo kanonikov pred škofa svojega. "Vseh štiristo!" zaječi nadškof Martinus. "Vseh l" . Res prikoraka v dvorano jiolnošte itna tolpa rdečih kanonikov. Tako se ,vsipljejo pred vladiko svojega, kakor se vsiplje zreli sad z drenovega drevesa, če ga otreseš v pozni jeseni. (Dalje prihodnjič.) Alojzij Prošek, predsednikom; Jernej Bortoncelj, podpredsednikom; Jurij Rnzpotuik, tajnikom; Ivan Skrinar, pod tajnikom; Franc Cukale, 1, zastopnikom; Jernej Sterlič, 2. zastopnikom; Alojzij Logar, blagajnikom; Naco Jež, vratarjem; Franc Pavlic,delegatom, Bolniška obiskovalca sta; Matej Osenk in Stefan Jereb. Pregledovale« knjig je pa Ivan Polnile, Z bratskih; pozdravom ' Jurij Rnzpotuik, 1. tajnik, Claridgc, Pa. H avgusta. V štev. «11 . "01. Sv." vprašuje A. T. J. iz Bellnire, Ohio, kje sta Neža Jaklič in Jurij Marjetic. Jaz tu konštntiruin, daje omenjenemu rojaku dobro znano, kje bivati omenjeni dve osebi, žrtvuje nnj le znamko za 2o in dobil ImmIo potrebno pajusnilo, ako ga kaj skr-bi. Zajedno pa kličem, da je sramota, ako bo uredniku"Gl. Sv." prevari z nič urednim dopisom, ki nima h splošnostjo nič opraviti. "O'iUS Svobode11 je dopis prinesel brezplačno, tirninico v "Ulas Nar.1' je bilo treba plačati. To pove vse! Jožo Matko. v Trlmountain, Mich. '5. avgusta UK)5. Preti tri meseci smo tukaj ustanovili društvo "Danica", št. 22 S. N. P. J katero že danes šteje 48 članov. Seve je to pri nekaterih rojakih obudilo zavist in pričeli so hujskati proti društvu 11a podlagi podlih Bumnioenj. Ti ljudje navadno vidijo pezdir v očesu svojega bližnjega," nikakor pa ne bruna v svojem lastnem. Mi vidimo v VBukem človeku svojega brata. Saj tako jo tudi IvriBt učil. In to patu štejejo v zlo, kakor so to farizeji in pismouki svojo dni šteli Kristu v -zlo in ga pregunjali radi njegovih človeko ljubnih naukov. Dno 13. avgusta priredi društvo "Danica" veselico v South Range parku pri g, Bariču. na katero se najuljudnejo vabijo vsi prijatelji društvu. Vstopnina za gosj>ode je 200 dame so pa vstopnine proste. Bratski pozdrav vsem! Martin A. Bacher. ZASTOPNIKI "GLAS SVOBODE". Za pobiranje naročnine, oglasov In prodavanje knjig co sledeči aodrugl: Matija Pučnik, Cumberland, Wyo Josip Debove, Sun Krauciseo, Oal. Frank Ijevsr, Tercio, Colo. D. Badovinatz, l>a Salle. 111. Paul SL<z, Calumet, Mich. Frank Vevar, 1/oraln, O. Jos. Matko, Clarldge, Pa. Miko Mayerle, I^ead vlile, Ck>lo. Anton Križe, Oat HUI, Oaltf. Frank Levee, Yale, Kana. Ignac Žiembergar, Steel. O. Frank Derniota, Federal, Pa. Marko Sodla, Crested Dutte, Colo. Jernej Bogataj, Sheboygan, Wia. M Lke KlenovSek, S^one City, Kana. Matija Marn, Frontenac, Kana. Frank Seme, Willock, Pa. John Kupec, Delagua, Colo. Frank Plazzotta, Durragh, Pa. John Pajk. Conemaugh, Pa. John Somrak. Ely, Minn. Mike Žugel, Murray, Utah. Paul Taitfar, Uroughton, Pa. Martlm liatar, Trlmountain, Mich. Frank Mallv, W. Newtou, Pa. Frank Budna, 163 Heed St. Milwaukee, Wis. Jos. Faletlfi, 725 Warman St, Indianapolis, Ind. Za Cleveland, O.: William Sitter, 54 I,akewood Ave. Jacob Hočevar, 154 Wiltson Are. Ako fte kateri sodrugov želi sprejeti zastopstvo "Gl. Sv", naj blagovoli naznaniti svoje Ime upravniStru. CENA KNJIQ. Katere Be dobi pri upravništvu 'Glas Svobodo" poštnine prosto. Quo vadiš, $1.50 Trije Mušketirji, $2.50 Riysko-slov. Blovar. fl.fiO Preko morja, B5c. Na bojišču, 35c. Križarji, »2.60 Islandski ribič, tiOr. Kini žali, 80c. Beračica, I8c. . Žrtev razmer, 25c. Opatov praporščak, 50o. Koledar, 2T>c. Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleke od tvorničnrjev. Predvsem je treba izbrati fino iu trpežno blngo in vzeti natančno mero, potem se Še le prične z delom. To je pa pri nas v niivadi. Ovratniki izdelani wurdlte, pavolnata podlagami rumenih, platnena jioilhign na prsih jamčijo, da je obleka izdelana solidno. Take obleke se pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstne uniforme, v čigar izdelovanju smo pravcati mojstri. Telefon —Canal 111)8 nmiM Dr. Me A, Weisskopf Ashland /{K " Telefon Canal 476 © Uradne ure: do 9, zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. I)R. WEISSKOPF jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. O. Naznanilo. Vsem mojim prijateljem In cc. odjemalcem naznanjam, da sem se iz trgovskih oz i rov preselil z mojo trgovino na 72 K. Madison St. Chicago, IH. Vsa naročila na ure in drugo zlatnino, kakor tudi vsa pismu naj se pošilja na tn-Ic naslov: Jacob Stonich, 72 K. .Madison St. Chicago, 111. (1emu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izd i rati svoje, mo-goče šo popolnoma zdrave zob«? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. I*. K. Siitionck Zobozdravnik, 544 BLI'E INLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 4MM. RAZDELITEV INDIJANS-KEGA UINTAH OZEMLJA. Xuselniki, ki žele Bvobodnu zemljišča se morajo vpisati v Grand Junction, Colo. Vernal, Price ali Provo Utah od prvega do 12 augusta. Pričetek sreč kanja v Provo, Utah dne 17. august* Razdelitev zemljišč in konec srečkunju v Vernal, Utah z dnem 28 augusta 1905, Tje se lahko peljete edino le po DENVER & RIO GRANDE železnici Za natančno pojasnilo pišite R. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grande R. R-342 Clark St., Chicago, 111. S. K. HOOPER, General Passenger & Ticket Agent, Denver, Colo. Rock springs, Wyo, Na zadnji seji društva "Trdnjava" št. 10. S.N.P.J. so bili izvoljeni odbornikom naslednji bratje: