Leto XIV - št. 77 (3922)
TRST, nedelja 30. marca 1958
Cena 30 lir
Usodna in nevarna zmota
Sklep Bundestaga o atomski oborožitvi Bun-desivehra ni samo veliko zlo za Nemce same, ampak tudi za ves svet in s tem tudi za Zahod Zato je miroljubni svet dolžan to preprečiti
Bilo je pred dvaintridesetimi leti — leta 1926 — v Ženevi na P™em zasedanju pripravljalne komisije tedanjega ^tva narodov, ko je *™r Bemsdorf izjavil: Ce upoštevamo, da je neniski narod danes popolnoma razorožen in da mu “j^nje njegove vojaške mo-vo e m?re jamčiti državne arnosti, ki jo predvideva 8 pakta Društva na-J'a°v„ potem je jasno, da {norajo tudi vse druge dr-T*y®> ki so podpisale ver-osli Pogodbo, začeti z ■“Oboževanjem. Ce je “Piosna razorožitev neures-2fv1Va, potem mora biti "{akost Nemčije z drugi-državami izvedena na ntgi podlagi: dobiti mora pravico, da se oboroži ena-kot vsi ostali.»
Kaj se je Zg0(jiio v teh
.jaintridesetih letih, pa
mo žal predobro vsi, tu-
sm i' se grolo^l1 pe-
ne spominjajo, ali pa j*?/10 spominjati. Dejstvo ^ le, da danes Adenauer ponavlja grofovo argumen-mjo; ker splošni spora-. m o razorožitvi ni dosegi Nemčija ne more o-ati brez sredstev za svo-^ obrambo. In če bo šlo kanclerju ter ti-vsp ’ Jih predstavlja, ji* Po sreči, bo njihova junija v kratkem času 2P*-t sposobna... za o-jJ^nbo kot je bila pred fePadom na Poljsko, če-jJ*Jpvaško, Francijo itd., v iako je bila sposobna adnjin petdesetih letih dvakrat in obakrat je 2ak -ila svetovni požar, šg ,al ne bi tega storila Zlasti ker ima al mnogo več »vzrojiti Sai. mora « os v ©bobra? sv°je «zasužnjene in izhodni Nemčiji j0 ir el{oraciti krivično me-ineda °dri in Nisi. Razlika preiiJibetjim napadom in da Jlprna bi bila le v tem, tar 1 tokrat svetovni po-ii V(vrinetila z atomskimi Kai/ 0Vlmi bombami. 2atl° lep napredek! lotfs« ei ie naravno in so bil)0, da hočejo vsi, ki geoa Zrtev prvega in dru-Ji0 ta pada’ za vsako ce-bi u, nainovejši napad, ki bje	Pomenil uniče-
Prvimi	Preprečiti. Med
že Je Jugoslavija, ki spravnUcuie obliko, da bi Vani. ? atomsko oborože-nWeii mčije pred Orga-
JO združenih nnrn-
naro-
dov: saj se vse to ponovno in v zgodovini človeštva najnevarnejše oboroževanje vrši, ko niti mirovna pogodbo z Nemčijo ni še podpisana!
Svet se upravičeno sprašuje:	ali Nemcev samih
nista že prvi dve svetovni vojni prav ničesar naučili? Ne vseh! A sodeč po glasovanju v Bundestagu kaže, da jih je več kot polovica takih, ki mislijo morda, da bi se splačalo še enkrat poskusiti. Pa tudi ni čudno, da je temu tako. Kot že vsa povojna leta poročajo opazovalci v Nemčiji, se tam ni prav nič storilo, da bi se nemški mladini prikazale vse strahote in vsi zločini, ki sta jih zagrešila najprej militaristična in drugič nacistična zločinska klika. Dejstvo 'je namreč, da je bila atomska oborožitev izglasovana z aritmetično večino, ki jo imajo Ade-nauer.ievi demokristjani v bonnskem parlamentu. Stari kancler je pred tem med svojim govorom tolkel s pestjo po mizi, ko je trdil, da je atomska o-borožitev njegove države potrebna za to, da bi bil Zahod dovolj močan za pogajanja na sestanku najvišjih...
Kdor misli, da je govoril iskreno, naj se zaveda, da je v usodni zmoti. Res je namreč ravno narobe.
Res je namreč, da de-mokristjanski sklep Bundestaga ovira.priprave za tako težko pričakovani sestanek, krepi mednarodno napetost in zastruplja o-zračje ravno v dneh, ko vse kaže, da so postali napori za sestanek zares realni in da bodo rodili zaželene rezultate, da bi se človeštvo oddahnilo vsaj po trinajstem letu po končani vojni. To trdi tudi Adenauerjeva opozicija, socialdemokrati in svobodni demokrati. Zato so sklenili, da tudi po sklepu demokristjanske večine ne bodo prenehali z borbo, da se atomska oborožitev Bundeswehra ne izvede in ne uresniči. Čeprav kaže, da bo ta borba v praksi jalova, ima kljub temu velik pomen, ker dokazuje, da se velik del nemškega prebivalstva le zaveda, kam atomsko oboroževanje vodi, da je Adenauerjeva pot v bistvu pot prav takega nasilja, ki ga
je izvajal Hitler z rezultati, ki jih poznamo.
V tem je hkrati tudi bistvo Adenauerjeve — in njegovih pristašev — u-sodne zmote. Njegova politika je politika diktiranja pogojev z mahanjem z atomsko bombo pred nosom sogovornika. Beseda moč je njegova najljubša beseda. Ne le moč Zapa-da, ampak prav zahodno-nemška moč.
Predvsem bo na ta način popolnoma onemogočil dosego združitve, ki kaže, da mu je glavna skrb. Gre — kot vemo — za zelo občutljivo vprašanje in atomska oborožitev bo izkopala med obema Nemčijama še večji prepad in posledica bodo še večje težave za razpravo o razorožitvi.
Poleg tega Adenauer ni opazil, da je prišlo v odnosu sil med Zahodom in Vzhodom do sprememb, ki imajo za rezultat ravnotežje, ki se ne more več bistveno spremeniti. Prav tako ni opazil, da sta oba bloka dejansko že prepričana, da je sporazum nujno potreben. Zato bi morala biti tudi zahodnemu bloku atomska oborožitev Nemčije v napoto.
Ta oborožitev je torej veliko zlo ne le za Nemce same. temveč za ves svet.
Prav tako ne koristi Zahodu niti sklep italijanske demokristjanske vlade o atomskih raketnih oporiščih. In zares čudno se sliši, da morajo danes, toliko let po porazu naci-fašističnih napadalcev, njihove žrtve opozarjati svet na ponovno, še hujše, oboroževanje obeh napadalnih držav, medtem ko de-mokristjanski zunanji minister osorno odgovarja, da se to nikogar ne tiče in da je to notranja zadeva njegove vlade ter v isti sapi — v včerajšnji izjavi o odgovorih Hru-ščeva — zviška in užaljeno povzdiguje svoj glas: «Gospod Hruščev nam ni nič povedal o Italijanih, ki so se zgubili v Rusiji...* Kaj je storil Pelia in vsi sedanji nemški in italijanski demokristjani proti tistemu, ki jih je takrat pošiljal v Rusijo in v Jugoslavijo in na vse fronte pobijat mimo in miroljubno ljudstvo? Poglavar njegove stranke ga je povzdigoval...
11 kancler
JEV DAR NEMŠKEMU LJUDSTVU (Narisal H. Hiavaty)
Generalni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je prejšnji teden obiskal Moskvo in se razgovarjal z najvišjimi sovjetskimi voditelji- Na stiki ga vidimo v razgovoru s Hrušoevoni, ki je bil v četrtek izvoljen v vrhovnem sovjetu za predsednika sovjetske vlade, in zunanjim ministrom (levo) Gromikom. Tajnik OZN je po obisku izjavil, da jez izidom razgovorov zadovoljen. Njegov obisk spada med najvažnejše dogodke mednarodne politike prejšnjega tedna, ker bo brez dvoma prispeval k sedanjim dolgotrajnim pripravam za sestanek naj višjih in s tem k popuščanju mednarodne napetosti, ki se-je tako zelo povečala zaradi
sklopa zahodnoneanškega parlamenta, da se zahodnonemška vojska oboroži z atomskim orožjem.
  iiinnimmiiiMmiiini  ...............................................  ••ranimminiHiiimnMiiiiiiiiinmiiiiiiimiiiiniiu.iiiiimiimiiiiim...umu..iimnimitua
Sovjetska protestna nota washingtonski vladi proti jedrskim poskusom na Maršalskih otokih
Morda že jutri napoved o ustavitvi sovjetskih poizkusnih eksplozij Nadaljuje se zasedanje vrhovnega sovjeta
MOSKVA, 29. — Agencija Tass javlja, da je sovjetsko zunanje ministrstvo izročilo ameriškemu poslaništvu v Moskvi noto, s katero Sovjetska zveza protestira, ker ZDA uporabljajo Maršalske otoke na Pacifiku kot oporišča za poizkuse z jedrskim orožjem.
Nota poudarja, da So- —; vjetska zveza ne more dopustiti samovoljne akcije ameriške vlade, ki je do-
ločila obširno področje nevarnosti na odprtem morju. Poleg tega protestira zaradi ameriškega programa za eksplozije z jedrskim orožjem na ozemljih, ki jih je OZN poverila ZDA v zaupno upravo.
Nota odgovarja na sporočilo ameriške vlade, da se na Tihem oceanu na področju Maršalskih otokov določi za nedoločen čas od 5. aprila dalje prepovedano področje zaradi poizkusov z atomskim orožjem, ki jih bodo delale ZDA.
Sovjetska nota izjavlja, da mislijo ZDA spremeniti Maršalske otoke in obširno področje odprtega morja v stalno ameriško strelišče za atomske poizkuse. Poleg tega poudarja nota, da to pomeni kršitev obveznosti, ki so jih ZDA prevzele na podlagi listine OZN, kar se tiče ozemelj pod skrbništvom; poleg tega pomeni to tudi kršitev mednarodnega prava glede svobode na odprtem morju.
Sovjetska nota dodaja-, da predstavljajo ameriški jedrski poizkusi resno nevarnost ne samo za prebivalstvo Maršalskih otokov, pač pa tudi za prebivalstvo izven področja nevarnosti.
Ameriška vlada je zavrnila sovjetski protest. V iz-
javi, ki jo je državni departma objavil danes, je rečeno: »Stališče ZDA je bilo obširno obrazloženo v okviru OZN. Sovjetski zvezi je znano, da so v svetu za skrbništvo v OZN že večkrat in temeljito razpravljali o jedrskih poizkusih na ozemljih v Tihem oceanu, ki so pod skrbništvom. Potrebno je omeniti/ da, kp je Varnostni svet leta 1947 soglasno skupno s SZ odobril sporazu.m o va-ruštvu, so ZDA že napravile jedrske poizkuse na teh ozemljih, in da je sporazum o varstvu izrecno temeljil na dejstvu, da predstavljajo ti otoki strateško področje, na katerem so že bile take vrste poizkusov ter da bodo tudi v bodoče. Člena 84 listine OZN in 5 sporazuma o varuštvu predvidevata, da bodo ZD,\ kot oblast, ki upravlja ta ozemlja, skrbela da bodo imela vlogo, ki jim pritiče za o-hranitev miru in mednarodne varnosti.*
V Moskvi se je danes nadaljevalo zasedanje vrhovnega sovjeta. Danes je bila tretja seja zveznega sveta, na kateri so razpravljali o poročilu Hruščeva v zvezi s poljedelstvom. Obe zbornici vrhovnega sovjeta se bosta sestali na skupni seji v ponedeljek popoldne Ver-jetno bodo na tej seji odobrili načrt agrarne reforme,
ki jo predlaga Hruiščev. Morda bo Hruščev na tej seji že sporočil imena novih ministrov, zunanji minister Gromiko pa bo morda prebral izjavo o ustavitvi jedrskih poizkusov.
Medtem so se danes popoldne sestale v Kremlju parlamentarne skupine vrhovnega sovjeta. Gre za organizme, ki imajo nalogo navezati stike s tujimi parlamenti.
Med razpravo o ograrni reformi je govori) tudi Pavel Polkov, prvi tajnik področja Pospelikinski, ki je kritiziral ministra za kmetijsko gospodarstvo Macke-vičr. Ta je nedavno objavil v «Fravdi» članek, v katerem je trdil, da bo reforma odvzela sovhozom prednost nad kolhozi, Polhov je poudaril, da ne razume te kritike, ker se bodo sovhozi in kolhozi odslej enako razvijali.
Mackevič j« nato sporočil, da je večina kolhozov že izrekla željo, da kupijo kmetijske stroje. Predlagal je. naj se krediti Gosbanke (državne banke) kmetijskemu gospodarstvu zvišajo, zato da bodo kolhozi lahko kupili na obroke stroje trak. torskih postaj.
Ravnatelj nekega kolhoza je podprl p-edlog Hruščeva, naj se zviša odstotek dohodkov kolhozov, ki se položi v nedeljive fonde Ob tej priložnosti pa je kritiziral poslovanje traktorskih postaj. «Ne potrebujemo, je dejal, da nam dobavljajo kakršne koli stroje, kakor so delale traktorske postaje,
pač pa stroje, ki jih res potrebujemo, Na žalost nobena tovarna ne izdeluje nekaterih nujno potrebnih strojev. Toda upamo, da bo tudi to pot mesto razumelo potrebe dežele in da nam bo prišlo na pomoč.# Zahteval je tudi, naj z novo reformo postane upravni aparat ' kmetijski*- področij bolj elastičen. »Potrebno je, je dodal, da ukazuje manj ljudi in da več ljudi vzdržuje siike s kmetijskimi delavci.#
V moskovskih krogih
domnevajo, da bo ’ maršal Bulganin verjetno imenovan za prvega ministrskega podpredsednika, ali pa da bo prevzel kako drugo važno mesto. V zahodnih diplomatskih .krogih v Moskvi predvidevajo znatne spremembe v vladi, vendar pa ne postavljajo nobenih domnev glede novih članov vlade,- "*	‘	1
V Washingtonu medtem razmišljajo, da bi poslali v Moskvo novo noto, zato da »ugotovijo, kaj Hruščev misli.# Moskovski radio pa
je sinoči komentiral imenovanje Hruščeva za predsednika vlade s poudarkom, da bo Hruščev na. vsakem koraku pokazal voljo do - sporazumevanja. Komentator je hvalil Hruščeva za njegove zasluge na gospodarskem, socialnem .in kulturnem področju ter tudi v mednarodni	politiki. Pri-
pomnil je, da je »ime Hruščeva tesno povezano s sedanjimi pobudami Sovjetske zveze za mir in z zahtevo za sestanek na najvišji stopnji#.
tiiiiiiiiiitiiiiiiiiiintifMiiiiiiit mm n n tiii mi iiiiiifiiitiitiiitittiiiiiiittiiiiiitMiiHit lini iii timi miru minil iiiiiiiifiiiiiiaiititiiitiittiiiitmittiiHiiiiNi
Naser	bo	prihod
odšel na obisk v Moskvo
KAIRO, 29. — Uradno se potrjuje, da bo predsednik i Naser obiskal Moskvo prihodnji mesec na vabilo mi-I nistrskega predsednika Hruščeva. Vest je najprej prinesel poluradni list »Al Shaab#, nakar jo je sporočil še radio Kairo.
Naser se je 1. 1955 udeležil konference v Bandun-gu, 1. 195« je bil na obisku v Jugoslaviji in pred kratkim je obiskal Sirijo; drugače pa ni bil v inozemstvu. Njegovo potovanje v Sovjetsko zvezo je bilo v programu že v avgustu 1956, pa je bilo potem preloženo na december 1956. Po sueški krizi je moskovski ra-
dio objavil, da bo Naser prišel v SZ v 1957. Končno pa je oktobra meseca egip-‘ovski list »Al Mussawar» sporočil, da je Vorošilov zatrdil, da bo Naser prišel v Moskvo spomladi 1958.
Dasi je vest o Naserj-.vem rotovanju v SZ komaj potrjena, se je seveda takoj začelo ugibati in sklepati o vsem možnem v zvezi s tem obiskom. Last «A1 Shaab# je poleg same vesti dostavil, da bo predsednik razpravljal s Fruščevom in ostalimi sovjetskimi voditelji o najbolj važnih mednarodnih vprašanjih zlasti pa o problemih Srednjega vzhoda.
Politični opazovalci v egi] tovski prestolnici smatraj seveda obisk Naserja v S ia nadvse važen političi dogodek za Srednji vzhoi zlasti ker sledi ta obis skoraj neposredno ustam vitvi Združene arabske ri publike ter priključitvi J mena. Predvsem je po mm nju teh opazovalcev Nase jev obisk v Moskvi dogi dek, ki učinkovito zaklji čuje dosedanjo sovjetsko p litiko, ki jo SZ izvaja i od 1955, ko namreč zelo š rokosrčno izraža svojo ni klonjenost državam Sre< njega vzhoda, ki niso v<
(Nadaljevanje na g. strani).
v svetu
votni vpliv, Bližamo se pai predsedniškim volitvam m Eisenhower ne bo več kan-didiral. Vendar pa so bile Eisenhotverjeve ' iz JV v e na zadnji tiskovni konferenci ponekod v nasprotju z Dul-lesovimi. Tako je izjavil, da TD A ne mislijo zavzeti nepopustljivega stališča glede razorožitve, m je dodal, da je tudi on mnenja, da bi tudi omejen sporazum s Sovjetsko zvezo odprl pot za Urše sporazume Zato se vsakdo mora vprašati, čemu v Washing-tonu še dalje odklanjajo razgovore vsaj o tistih vprašanjih, ki nudijo možnost začetnega sporazuma. Odgovor na to je vedno.., Dulles in njegova klika.
Po zaključku faze dopisovanja med državnimi voditelji se lahko pričakuje faza novih pobud, ki jih bo prav gotovo dala sovjetska vlada. Ze se govori, da bo sovjetski zunanji minister Gromiko v
najpomembnejša. novica v preteklem tednu, ki bo nedvomno imela vpliv na mednarodno dogajanje, je imenovanje Hruščeva za predsednika sovjetske vlade. Hruščev bo hkrati obdržal tudi mesto prvega tajnika CK KP SZ. Vorošilov pa je bil ponovno izvoljen za predsednika prezidija vrhovnega sovjeta. Ze dolgo so razne a-gencije in listi omenjali možnost sprememb v sovjetski
Aktualni
portreti
WlNSTON CHURCHILL
za katerega so bili v zadnjem času precej v skrbeh, ker Je kar dvakrat zaporedoma resneje zbolel, se je pred dnevi vrnil domov z daljšega odmora, ki ga je preživel s svojo družino ob morju na francoski Modri obali
PRESTOLONASLEDNIK
FEISAL
je pred dnevi prevzel od kralja Saudove Arabije Ibn Sauda skoraj vso o-blast, in sicer resor notranjega in zunanjega ministrstva ter finance. Temu so sledili takoj ne. kateri ukrepi, ki nakazujejo popolno preusmeritev politike te dežele. Kaže, da se bo Saudova Arabija usmerila k politiki Združene arabske dr. žave.
PRINC CARLO PACELLI Je nečak papeža Pija XII in znan gospodarstvenik ter finančnik. Te dni je zaslovel, ker ga je — po pisanju časopisja — finančni minister Andreotti oprostil plačevanja davkov pod izgovorom, da je Pacelli diplomatski predstavnik Costarice pri Vatikanu. Ker pa so o-proščeni davkov le diplomatski predstavniki — tuji državljani, je ta u-krep vzbudil upravičeno ogorčenje.
SOFIA LOREN
Je pred dnevi slavila prvo obletnico svojega u-veljavljanja v ameriški filmski prestolnici. Na ta dan Je v svojo razkošno vilo, ki si jo Je v Holly-woodu najela, povabila 150 gostov, katerim je postregla z napoletansko ■pizzo«, ki Jo Je kar pred gosti sama pripravila, da bi bilo pač v duhu njene vloge iz filma nNapole-tansko zlato«.
ROBERT SM1T
le star 12, njegov brat David pa ima 10 let. Doma sta iz Woodwarda (ZDA). Nekega dne sta stopila v neko trgovino z orožjem in Robert je trgovca vprašal, če Je sa-mokres ki je v izložbi, pravi samokres. Ko niu je ta odgovoril, da ni iz kartona, je Robert potegnil iz žepa svojo pištolo, rekel, da je tudi njegova prava, tn z dvema streloma trgovca ubil.
viaai, toaa le aan ava prea začetkom zasedanja vrhovnega sovjeta so nekateri omenili možnost, da predsedstvo vlade prevzame Hruščev. Čeprav so se spremembe pričakovale, je novica izzvala na Zahodu val komentarjev, ki povečini nimajo nič opraviti z realnostjo. Zahodni tisk in radio grmita o snovem Stalinu», o »povratku k stalinizmu■», o snovem diktatorju« itd. Vendar pa so med vsemi temi tudi komentarji, ki nekoliko trezneje gledajo na zadevo in poudarjajo, da je tprememba le še bolj poenostavila priprave za sklicanje konference najvišjih in da bo sedaj praktična pot do te konference hitrejša. To seveda, če bodo na Zahodu pokazali nekoliko več dobre volje kakor do sedaj. Ne gre samo za konferenco kot tako, pač pa za ves proces sporazumevanja med Vzhodom in Zahodom, ki naj odpre novo dobo mirnega sožitja in sporazumnega reševanja vseh vprašanj, ki zadevajo vso mednarodno skupnost. V tem smislu vedno mislimo, ko govorimo o konferenci. Kajti konferenca sama na sebi ni zdravilo za vse zlo, ki danes tare svet. Konferenca bo morda prva injekcija, ki bo bolnemu svetu dala moč, da se z večjim optimizmom m z manj črnim gledanjem loti konstruktivnega in ne razdiralnega dela. No, in osi, ki realno presojajo sedanji položaj, so mnenja, da bo sprememba v Moskvi samo še pripomogla k pospešitvi procesa zbliževanja. Hruščev se bo sedaj lahko razgovar-jal z ostalimi državnimi poglavarji kot enak med enakimi in mu ne bo treba sodelovati na morebitni konferenci le kot član sovjetske delegacije. Zato lahko rečemo, da je v sedanjih okoliščinah sprememba v Moskvi le pozitivna, ker Hruščev prevzema vodstvo državnih poslov v izredno kočljivem mednarodnem položaju Poleg tega bo okrepilo tudi notranji sovjetski položaj in pospešilo razvoj agrarne reforme demokratizacije in de-staiinizacije, ki se je začela po 20. kongresu KP SZ na pobudo Hrutfepu.
Znano je, tla" 'si rltuscev vneto zavzema za miroljubno sožitje in za sporazumevanje med obema bi okorna. Vneto se zavzema za sklicanje konference najvišjih in za vse druge sestanke, ki lahko koristijo svetovnemu miru in sodelovanju, Jasno pa je, da sovjetska vlada ne more pristati na take pogoje, ki lahko samo še zaostrijo mednarodni položaj in ki jih venomer izzivalno postavlja Dulles. Med te sodi zahteva, naj bi razpravljali o položaju v vzhodnoevropskih državah. Po tej logiki bi tudi sovjetska vlada lahko zahtevala, da se razpravlja o položaju v nekaterih državah na ameriškem kontinentu, ki so kreature ZDA. Zato je sovjetska vlada upravičeno zavrnila te zahteve in ponovila, da je pripravljena razgn-varjati se o vsem, kar lahko pripomore k pomirjenju in kar lahko da plodne rezultate. Toda Dulles je na tiskovni konferenci spet odgovoril s svojimi običajnimi frazami o »mednarodnem komunizmu» in dejal, da SZ zahteva «previsoko politično ceno« za sklicanje konference. Eisenhower je moral spet nekoliko ublažiti te njegove izjave, čeprav je dejal, da se strinja z vsem, kar je Dulles izjavil. Poleg tega je Ei-senhower spet čutil potrebo ponoviti, da je Dulles «najpametnejši človek, kar jih je kdaj pozna Is. To ponavljanje daje sumiti, da je Eisenho-wer pač primoran Dullesa prenašati, čeprav se z njim v marsičem ne strinja. To kaže tudi, da v ameriški zunanji politiki prevladuje Dul-lesov vpliv in da Eisenhower polagoma izgublja svoj pr-
zunanji minister svojem poročilu, ki ga bo podal na zasedanju vrhovnega sovjeta verjetno v torek, napovedal, da misli Sovjetska zveza za določen čas prekiniti vse jedrske poskuse ter pozvati zahodne države naj sledijo njenemu zgledu. Toda na Zahodu že vnaprej odgovarjaj o in pravijo, da si Sovjetska zveza to lahko privošči, ker je do sedaj napravila nad 50 jedrskih poskusov in da si je zagotovila tako prednost, da se ji ni bati nobene *nevarnosti». Kaj pa ZDA? AH ne trdijo, da razpolagajo s tako strahovitimi «povračilnimi» sredstvi, o kakršnih si v SZ niti misliti ne morejo? Zato bi tudi oni lahko «brez nevarnosti)» sledili sovjetskemu zgledu in ustavili nadaljnje eksplozije. Na Zahodu seveda še vedno zahtevajo prej sporazum o nadzorstvu nad u-stavitvijo poskusov. Ali ne bi tak sporazum postal lažji, ko bi se poskusi enkrat ustavili? Saj eni in drugi trdijo, da danes niso več mogoče jedrske eksplozije, ne da bi jih na drugi strani lahko u-gotovili. Spričo tega moramo reči, da gre tu le za vprašanje dobre volje, katere je trenutno na Zahodu še vse premalo.
(Nadaljevanje na 8. strani)
26. t- m. |>opolclr»e je raketa vrste «Jupiter-C» ponesla v zrak tretji ameriški satelit vrste «Exploren>. Novi satelit, ki so ga izstrelili v Cape Canaveralu, telita 14 kg, ima obliko 2 m dolgega stožca s premerom 15 cm. To se pravi, da je malone enak prvemu ameriškemu satelitu. Izstrelili so ga s štirifazno raketo in bo krožil okoli Zemlje približno 4 mesece. Na sliki raketa «Jupiter C» takoj potem, ko se je ločila od tal.
Zahodnonemška vojska bo dobila atomsko orožje-To so izsilili Adenauerjev) demokristjani- Proti temu pa se je v nemški javnosti razplamtelo nenavadno ogorčenje, ki ga vodijo vse napredne stranke in kulturne organizacije ter sindikati pod geslom «Atom Waffen? — Nein!» Na sliki kongresna dvorana v Frankfurtu, kjer je «Odbor za borbo proti atomski smrti« sklical veliko zborovanje, na katerem je govoril pisatelj Stefan Andres.
šoviniste tiD pa ne!
Prvič po zmagi nad fašizmom se bodo Tržačani udeležili državnozborskih volitev. Volilne priprave so v polnem teku. Stranke objavljajo svoje programe, svoje kandidatne liste, pripravljajo se za volilno propagando, ki se bo v prihodnjih tednih razmahnila na vsem področju. Tržaška pokrajina ima svoje volilno okrožje, v katerem -bodo izvoljeni štirje poslanci. Po krivdi Krščanske demokracije tržaški volivci ne bodo mogli voliti tudi senatorjev, ampak bodo volili samo predstavnike, v poslansko zbornico. Upoštevajoč dejstvo, da bo za izvolitev štirih poslancev na Tn žaškem tekmovalo najmanj osem strank oziroma osem kandidatnih list, je razumljivo, da si stranke prizadevajo pritegniti na svojo listo čimveč glasov za dosego določenega količnika za izvolitev enega ali več poslancev ter za dosego čim večjega števila glasov, da bi vsaj iz vsedržavnega «kotla» dobile enega poslanca. Naravno je, da imajo svojo važno' vlogo v tej bitki za glasove tudi tržaški Slovenci, ki lahko odločilno vplivajo pri uspehu ali neuspehu določene kandidatne liste.
Mnoge stranke se bodo potegovole za slovenske glasove. Zato se bodo morali slovenski volivci odločiti za kandidatne liste in za kandidate, ki jim bodo jamčili, da bodo v novi poslanski zbornici iskreno branili slovenske narodnostne In socialne pravice, da ne bodo njihovi glasovi dani ljudem, ki so hudi sovražniki Slovencev.
Za slovenske volivce se je začelo zanimati tudi škofovsko glasilo v slovenščini »Katoliški glas«, ki v obširnem uvodniku obravnava vprašanje slovenskih glasov in ga po svoji logiki zelo preprosto, toda neumno rešuje: Slovenci naj glasujejo za Krščansko demokracijo. To svojo rešitev «Katoliški glas« utemeljuje takole:
»Krščanska demokracija, kot se prikazuje s svojo politiko do naše manjšine, res ni idealna stranka. Toda kljub vsemu je ona, ki je ubranila, da ni komunizem zajel Italije, kot je zajel so-I sedne dežele na vzhodu. KD je, ki spo-
štuje naše verske in narodnostne vrednote, čeprav teh slednjih niso še zakonsko zaščitili; ona je se najtrdnejši branik demokratičnih pravic, ki si jih
je italijansko ljudstvo izbojevalo leta 1945. Te pravice uživamo tudi mi. Ce vse te razloge premislimo, potem ne bo težka izbira, za koga naj demokratični Slovenec voli. Ponavljamo pa, da vodstvo KD na Tržaškem in Goriškem ni izpolnilo svoje dolžnosti. Lahko pa to še vedno napravi na prihodnjih državnozborskih volitvah.«
Toda že v drugem delu članka pa beremo, da je tukajšnje vodstvo KD «še vedno zaslepljeno s fašizmom in šovinizmom« ! ...
Že ta ugotovitev »Katoliškega glasa« mora prepričati vse slovenske volivce, da ne morejo in tudi ne smejo glasovati za Krščansko demokracijo. Kako je sploh mogoče, da bodo izvoljeni de-mokristjanski poslanci na Tržaškem in Goriškem branili najosnovnejše narodnostne in demokratične pravice Slovencev, če so «zaslepljeni s fašizmom in šovinizmom«?
Potrebno pa je, da slovenski volivci zlasti pa Slovenci na Tržaškem, vedo, da so tržaški demokristjani postavili na čelo svoje kandidatne liste ravno najhujšega sovražnika slovenskega šolstva, prof. Sciolisa. V vseh povojnih letih je prof. Sciolis vodil šolski oddelek tn žaške občine. Kot odbornik za šolstvo je ob vsaki priložnosti zavrnil najnujnejše zahteve slovenske šole v tržaški občini. To vedo povedati zlasti slovenski občinski svetovalci, ki so imeli z njim opravka. Ne samo da je diskriminacijsko ravnal s slovensko šolo, temveč je celo zasmehoval predloge in zahteve slovenskih občinskih svetovalcev in slovenskih šolnikov glede potreb slovenskih šol! To lahko potrdi tudi občinski svetovalec, za katerega je agitiral «K. G.»!
«K. G,» predlaga torej Slovencem, naj glasujejo prav za demokristjanskega kandidata, ki je zares zaslepljen s šovinizmom! Skratka, «K. G.» predlaga Slovencem narodni samomor! c. g.
llllllllllllllflllllllllIHMIHIIlIftIlllllIfflllimiimilllllllllllIMMIimillllllltlllllfMIIIIIIIIIHIimiHIIIUIIIIIIIIimiHlllfllMIIIMIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllIllllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiii
MUHE ENODNEVNICE ZA PRIHODNJE VOLITVE
«Če ti bo si te avtomobilček
'»
ugajala
že čak
V Florenci se je ponovno pojavilo volilno gibanje pužadovske vrste, v Turinu in okoliških volilnih okrožjih pa bodo kandidati za razporoko imeli priložnost svoje težnje volilno izraziti
Čeprav nas do 24. maja, ko bodo parlamentarne volitve, ločita še malone dva meseca, »e že sedaj neprestano in povsod govori le o volitvah. Ocenjujejo se stroški volitev, ki bodo baje znašali nad 80 milijard lir, govori se o kandidatih, o volilni propagandi, skratka o vsem, kar volitve nosijo s sabo. Čeprav so volitve zelo resna zadeva, imajo tudi vsaj za treznega človeka nekaj preveč veselih ali celo humorističnih odtenkov. To bomo pokazali v naslednjih podatkih, ki smo jih zbrali v zvezi z nekaterimi »volilnimi gibanji« in njih »volilnimi znaki«, ki so bili do 25. t.m. predloženi notranjemu ministrstvu v Rimu.
Povprečen državljan pozna kakih 10,	12 političnih
strank, ki predstavljajo glavne politične sile in struje v deželi. Ze teh je mnogo, kajti večina volivcev se opredeljuje za pet, šest strank. Toda poleg teh glavnih političnih sil se ob volitvah porodi kar cel niz gibanj, strank in strančic, ki so dejansko le muhe enodnevnice, ki se tik pred volitvami pojavijo in po volitvah brez posledic več ali manj žalostno izginejo. Pravimo brez večjih posledic zato, ker Poberejo giavnim, resnim strankam le neznatno število glasov.
Ce se hoče pri volitvah v poslansko zbornico neka
W MS«S\MSI J V- j,.	 “	» ..	.	.	.»V,	    J	-	J	—	—	—	—
d/arsko vlado- Na sliki izobčeni duhovniki Janoš Mate, Miklos Beresztoezv in Rihard Horvath v razgovoru z nikim novinarjem. Madžarska vlada je v odgovor Vatikanu duhovnike odlikovala.
stranka ali gibanje predstaviti, mora vložiti svoj »volilni znak« v Rimu, tudi če dejansko ne misli zares pri volitvah nastopiti, ker se pozneje lahko poveže s kako drugo stranko ali gibanjem. Leta 1948 na pr. je bilo v Rimu predloženih 99 »volilnih znakov«, pa čeprav je na volitvah nastopilo dejansko mnogo manj strank oziroma gibanj, pri zadnjih volitvah 1953 leta je bilo v Rimu predloženih 65 volilnih znakov; letos pa smo se ponovno povzpeli na 86 znakov.
Med temi *o seveda znaki glavnih strank, ki jih poznamo in ki ne predstavljajo nikakih posebnosti. Ustavili se bomo raje pri onih znakih in geslih, ki predstavljajo že v začetku omenjene »vesele odtenke«, ki jih srečujemo ob volitvah.
Leta 1953 je Florenca dala «stranko zrezka« (Partito deli« bistecca), ki je svojim volivcem obljubljala nenavadno blagostanje in njen volilni znak je bil telečji zrezek. Sedaj se je Florenca predstavila s podobnim gibanjem, s stranko «Polovica» («Meta»), katere namen je, boriti se proti davkom. Njen volilni znak, ki je po vrstnem redu 64., nosi napis »Metš«, v ozadju pa so škarje, ki strižejo Vanonijevo davčno prijavo na polovico. Pobornik tega italijanskega poujadovskega, na srečo le volilnega gibanja, je Alberto Quentin.
Florenca daje letos še drugo podobno »stranko z-a volitve«. Gre za «stranko nezadovoljnežev« (Partito de-gli scontenti), ki jo je ustanovil Alghiero Degli Inno-centi in njen volilni znak je križ sv. Andreja.
Neki znani milanski tovarnar, ki izdeluje dežne plašče, je pobornik nove stranke — »stranke dela«. Volilni znak te nove stranke je lev na zobčastem kolesu s krono na glavi, čez znak pa je napis; «Svoboda, delo, pravica«. Stranka naj bi zbrala največ volivcev — v kolikor jih sploh bo zbrala — med srednjim slojem.
Neki bivši maršal po rodu iz Milana je za prihodnje volitve predložil zelo značilen volilni znak. Njegovo gibanje naj bi italijanske volivce prebudilo iz sedanjega mrtvila. Tako vsaj nakazuje njegov volilni znak, ki predstavlja italijanski polotok v budilki, ki kaže 12. uro in četrt.
Iz neke vasi pri Teramu izhaja novo gibanje »Sinje bratstvo« (»Fratellanza az-zurra«), katerega organizira neki Di Matteo. Volilni znak tega gibanja, ki je na se-
znamu na 30. mestu, je verjetno najbolj zanimiv, prikazuje namreč majhen utilitaren avtomobilček, v ozadju pa je slika delavca z italijansko trikoloro v desnici in z golobom v levici. Tudi njegovo geslo je zanimivo: »Se 1’azzurro vi piacera — una »seicento« vi aspetta gia«, torej; »Ce vam bo sinja barva ugajala, vas «600» že čaka«. Gospod Di Matteo torej obljublja, da si bo lahko vsakdo privoščil avtomobil, če bo njegova stranka zmagal«. Gre, kot vidimo, še nekoliko dlje od tistega florentinskega voditelj« »stranke zrezka«, ki je pri zadnjih volitvah obljubil le telečji zrezek.
Doslej smo imeli opravka ; v glavnem z novimi »strankami«, ki obljubljajo »materialne blaginje«. So pa tudi zanimive volilne «muhe enodnevnice«, ki se borijo za »višje« ideale. Takšno gibanje je na primer »Movimen-to delTascendismo«. ki ga je ustanovilo nekaj Lukancev, ki žive v Rimu. Nadalje i-mamo opravka s podobnim gibanjem, katerega pobornik je dr. Ivanich iz Benetk, ki se je volitev spomnil verjetno v zadnjem trenutku, saj je svoj volilni znak prinesel v Rim kar z letalom. Njegovo geslo je »Borba za človeške pravice«, volilni znak pa predstavljata dva pravokotnika, ki ju seka meč, napis p* je «1 diritti deH’uomo».
Drugo podobno »idealistično« gibanje je gibanje »Raziskovanje in premagovanje«, katerega znak je krog, razdeljen na štiri sektorje. V prvem sektorju je križ z napisom «Ljubezen«, v drugem knjiga z napisom »Raziskovanje«, v tretjem je diagram kot znak uspeha, v četrtem pa šestilo z napisom »Red in zmernost«.
Za nekatere volilne znake je težko reči, kaj pomenijo. Tako bi težko raztolmačili politični pomen stranke P. N. A. (Partito Nazionale A-quilanista), katere volilni znak predstavlja jastreba z oljčno vejico v krempljih.
Obstaja pa tudi še izključno žensko gibanje, ki ga je ustanovila vdova nekega rimskega državnega upokojenca in ki nima nobene zveze s podobnim gibanjem iz leta 1953. Volilni znak tega gibanja je krog z napisom »Mo-Ti«, geslo pa; »Delaj, ljubi in čakaj!«
Kdor ni v zakonu srečen, ima možnost svoje zakonske nevšečnosti uveljaviti z »Gibanjem neodvisnih ločencev«, ki se je pojavilo v Turinu in ki se bo predstavilo v volilnih okrožjih Turina, Novare in Vercellija.
«11 Movimento Villarboito« pa se je predstavilo z znakom, ki predstavlja italijanski škorenj in brezovo metlo ter nosi siglo S.C.O.P.A. Kaj ta znak predstavlja, ni lahko povedati.
Tudi številni brezposelni i-majo »svoje« volilno gibanje. Gre za »Neodvisni blok brezposelnih«, katerega znak je velika številka «1», ki jo obdaja naslov stranke in geslo «Labor prima virtus« (delo prva čednost). Gre za gibanje, ki ga je ustanovil neki upokojenec iz Turina.
Tudi v katoliških vrstah se je porodila nova klerikalna stranka. Gre za »Katoliško stranko nacionalnega preporoda«, katere znak je golob z razprtimi krili. Njeno geslo pa je; «Bog, oblast, ljudstvo«. Iz tega bi se dalo sklepati, da so katoliški krogi v načelu pristali
na novo katoliško stranko. Stranko je ustanovil Carlo D’Agostino, ki je leta 1946 in 1947 obtožil pok. De Ga-sperija krivoverstva.
Državna masonska loža, ki ima svoj sedež v palači Giu-stiniani v Rimu, je izdala komunike, ki pravi, da nima nobene zveze z novo stranko «Partito Radicale Massonico di Rinnovamento Nazionale«. Ta je namreč prav tako predložila svoj znak, vodstvo masonske lože pa stoji na načelu, da se kot tako ne opredeljuje za nobeno stranko.
Se več bi bilo «zammivih» novih gibanj in njih znakov, toda že ta so menda dovolj in čeprav ne bodo potegnila na svojo stran mnogo volivcev, ne predstavljajo nič drugega kot motenje in zavajanje naivnih in ne dovolj zrelih volivcev.
Tudi na Poljskem m> izvolili svojo lepotico ali «nms». Za najlepše dekle Poljske je bila izbrana <rmiss Varšavo«, baletka Suzana Čenkrovvska, ki jo vidimo na sliki, ko ji neka druga konkurentka deva na gla\o krono.
ALI VEŠ...
— da predstavlja kajenje največji davek, ki ga it* ‘‘ janski kadilci plačajo držav1. Na leto dobi država od kadilcev 330 milijard lir. S tem sicer ni rečeno, da drugi na rodi kadijo manj, toda Pn nas so državne dajatve na monopol zelo visoke.
* * *
— da imajo tudi najbolj zaupni člani vodstva triton-ske konservativne stran'* med seboj «peto kolono«, o® sejah njihovega tajnega odbora, ki nosi naslov »Kot#1*
tet 1922r>, je dovoljena vsaka
kritika tudi o najbolj del' katnih vprašanjih ter o kakršnikoli potezi ali ukrep konservativne vlade. Ti s '
stanki so strogo tajni.
člani
komiteja pa najbolj zaupn konservativni parlamentarci. In vendar se prvak konservativcev Hesth pritožuje, da nosi nekdo na seje komite] drobcen magnetofonski aparat, s katerim registrira vs razgovo"re. Po nekaj tekih se“ jah so namreč v časopisi® šli dobesedni pogovori s se), kot bi jih bil beležil kak * nograf.
♦ ♦
— da so francoski
ski delavci za 80 odstotk • nemški za 70 odstotkov, ne gijski pa celo za 83 od*it* kov bolje plačani od >t janskih,
* * *	sAe-
— da je tudi kancler A
nauer pod kontrolo nemškega «biroja za zase", ustaven, ki ga vodi gen. D* len. Biro za zaščito ustave J ustanovil sam kancler vsak dan dobiva od te ta]n^ policijske službe zaupna P ročila, ki jih pozorno PT* . re. Pred kratkim pa je mt.. poročili zasledil tudi ves*’^„i ni bila znana drugemu samo njemu in nekemu gemu visokemu funkcionar) • Uvidel je, da agenti *hir°) prisluškujejo tudi njegovi tajnim pogovorom Zeto *■ dal v vseh svojih sobah menjati vse telefonske prave.
* * *	or-
— da so jezuiti zelo og .
čeni nad tem, da m
»pri-
mer« škofa Fiordellija iz	.
ta imel v svetu dovolj meva. Vrhovna kurija	^
zuitskega reda iz Rima 3* zaupno okrožnico p0Z']c0. vse jezuitske provincijske rije v svetu, naj^ v zvezi s prihodnjimi » vami — izkoristijo s' priložnost, da podpro ** . j janske katoliške sile v f proti komunistom in laik
* * * ,8
- da se je v Abrucdi
zgodil prvi «volilni cu	■
Nadškofijska kurija v li proučuje sedaj P1™. s( matere božje, ki naj , ct-bila prikazala nekemu A ^ niju Farelleju, ki pravh ^ je na neki skali ob cesti ^ del sij, sredi katerega sta li dve figuri: mati bož)®> jo je razločno videl, ,n -j, Gabrijel. Večina cerk>■ dostojanstvenikov pa j* „ de tega skeptična. l)u fPr-menijo, da gre najbrž z® t>i volilni čudeža.
* * *	-licij*
— da je francoska P"^
aretirala, pretepla in n*t0
— predpustna sina maroškega v ^
sednika vlade Si BekaJ8'^, študira v Parizu. Mla. jveh ročan se je v družbi ^ francoskih kolegov sPp6arinJ. po ulici Acacias v * „e Ker pa je nekoliko polti, sta ga dva agenta ^ coske policije aretira ^ (|J odvedla na komisariat krepko pretepla in mU,.u bi la, da «če bi ne bilo ni ' še vedno živel pod 80 m0gl* Ker pa od njega nista »izcediti« ničesar, sta 8 popustila, Mladenič se )e jani-žil pri maroškem ve'ep„nir8L ku, ki je takoj interv
* * *	VOjOj
— da je. ameriškim eri-kom, ki so dodeljen< g Ikim vojaškim er‘n j(j go-
Tranciji, prepovedano P
do, ki je ne bi za)*?*1	j-o«-
posredno iz vira, ki v p,-trolira ameriška v°)s(jol-meriški vojak mora tu no imeti pri sebi ška t,gie. stil za dezinfekcij0 i-Tako piše priročnik, f,rt
ma vsak ameriški v0\vgfi Buchivald pa je * tem v «New Y°rk
Tribune« ironično zCP’ sfrahP bi francoski vojak v^ trnel pred zastrupitvijo r tad-nikoli zaužiti niti ..pjčk® niti if-
""J- ’
ja ali zelenjave tira ali masla, celo ka, morda celo nit)i J vlTjet-ledom ker da h* vodeno led iz zastrupi)*71
*** ml ta j d1!, — Ha je generalni u
Confintese Antonio » ,vo-določen, da bo v i** v str
je organizacije	r0tti ^
ku z osrednjim odboj0* c„ mokrščanske organi*	je
mitati civici. Samo o ^ ^eii razumljivo, da je tn_,i s prihodnjimi volitva*11-
* * * j„ik ■
-	An J-	r-riM'P--
r;,r,
ki so glasovali Pr0 L; do dovi politiki V AJZžui*,hil junaki To nam d° ,fljik ni v Franciji dn« . gr°l ■ govoriti o francos	. tr
dejstvih v Alž'rU'ki,
nparlamentarci-ju' „dik®^« Mendes-Franreovih jva \l ^
dva neodvisna,
vseh strank iti
tudi
en
se
)•
moknstjan. Cud«0- . r\t 71 med «kristjani» «•**’ gt° šel eden, k, J* ^ dejstva obsodil.
JOZSEF SULHOF
V
Čarovna
palica
(Zbirka Nova ljudska
knjižnica pri Cankar
jevi 7-aložbi)
V Novi ljudski knjižnici, zbirki, ki jo Cankarjeva naložba nadaljuje po združitvi s Slovenskim knjižnim zavodom, smo dobili nedavno knjigo z naslovom Čarovna palica avtorja Jozsefa Sulho-fa. Gre za prevod iz madžarščine.
Sulhof je madžarski pisatelj, ki pa je pripadnik madžarske narodnostne manjšine, ki živi v Vojvodini. Tako je to pravzaprav jugoslovanski pisatelj, čeprav je njegova knjiga napisana v tujem jeziku.
Čarovna palica — to je simbolični naslov za cigate-to, ki je v času vojne, pa tudi še v prvih mesecih po koncu vojne igrala v nekaterih dež.elah Evrope tako pomembno vlogo. Za ciga'e-to je bilo mogoče dobiti vse. In tako so s pomočjo cigaret potovali po dež.Uh zahodne Evrope po Nemčiji, N;zozem* ski, Belgiji in Franciji, trije bivši jugoslovanski vojni u-jetniki.
Roman «Carovna palica« je roman o dogodivščinah treh jugoslovanskih vojnih ujetnikov iz Vojvodine, Ivana Topolčanina, Jurija Flandro-viča in Mirka Donavca, ki po koncu vojne leta 1945 o-didejo iz ujetniškega taborišča v severni Nemčiji, da bi se čimprej vrnili domov. Toda po naključju se zapletejo v vrsto dogodivščin, Ivan, ki je glavna osebnost romana, slučajno zve za skupino bivših nemških esesrvoev in komandantov taborišč, pripadnikov tako imenovane «povojne službe«, katerih naloga je izvrševati sabotažo v deželah po zaveznikih zasedene Evrope in tako vnašati nered in razdor v osvobojeno Evropo. Ta skupina nemških zločincev, krvnikov, mučiteljev in raznih propalic hitlerjevske organizacije res izvršuje v prvih mesecih po vojni atentate po Nemčiji, Franciji, Belgiji in drugih deželah, izvršuje umore, rope ter terorizira prebivalstvo, dokler počasi drug za drugim ne pridejo v roke pravice ali pa končajo z o-rožjem v rokah pod streli zavezniških vojakov. »Trije jugoslovanski ujetniki, posebno Ivan, pa imajo pri tem največ zaslug, saj so oni tisti, ki pomagajo zavezniškim oblastem odkriti in likvidirati nacistično zločinsko mrežo. In tako nas roman vodi od dogodivščine do dogodivščine, ene bolj napete od druge, iz ene dežele v drugo, dokler se vse srečno ski vojni ujetniki so tisti, ne konča.
Roman sam ne rešuje nobene posebne problematike. Je pač zanimivo napisana zgodba, neke vrste domači kriminalni roman. Zato so v romanu predvsem opisi dogodivščin, pa prav malo drugega, celo dialogov je kar najmanj. Zato bo roman gotovo priljubljeno branje manj zahtevnih bralcev, ki iščejo v romanu samo zgodbo. Zahtevnejši bralci pa bodo seveda v delu pogrešali tistega, kar daje literarnim delom značaj umetnin. Kliub temu pa bo to preprosto napisano delo z neverjetno burnimi dogodki vsak prebral, če ne za drugo, pa vsaj za razvedrilo in kratek čas.
DUŠAN MEVLJA
Odložena
maska
Dušan Mevlja je gledališki igralec v Mar.boru. V širši javnosti pa je znan kot književnik po več knjigah, ki jih je izdal, potem ko se je s svojimi prvimi pesmimi u-spešno predstavil v revijah. Tako je izdal zbirko humorističnih :n satiričnih pesmi Vesele in pikre nato zbirko humorist enih in satiričnih pesmi Zbadljivke. Sledila je knjiga Gledališke humoreske, nato je izdal še dve knjigi živalskih pravljic ter s Francetom Magajno knjigo Samo za objokane ljudi. In povrh še eno pravljico. Vmes pa je sodeloval po revijah in pri časopisju. Zdaj je izdal novo knjigo. Njen naslov je Odložena maska.
Tudi v tej knjigi Mevlja ni mogel zatajiti svoje narave, tako da je tudi v tej knjigi največ satiričnih pesmi oziroma pesmj s satiričnim značajem. Ce tudi je v zbirki nekaj pesmi osebnega in razpoloženjskega značaja, pa so vendar tiste s satirično noto najznačilnejše.
V knjigi je pesnik Odložene maske razdelil pesmi na enajst ciklov. Od prvih pesmi, spominov na partizanska leta, prehaja avtor po osebnih doživetjih in življenjskih razmišljanjih do satire. Zanimivi so zlasti cehovski soneti, poudarek pa jt vsekakor na zadnjem ciklu, ki nosi naslov Debeni in drobni sršeni. Ta ciklus je tudi najobsežnejši. Čeprav je treba Mevlji priznati čustveno neposrednost .n zanimivost v izrazu, pa večina objavljenih pesmi le ne preustavlja kakih velikih dosežkov poezije. Razen nekaterih satiričnih pesmi, pri katerih pokaže avtor tudi oblikovno spretnost, aktualnost in miselno ostrino, o-stale pesmi niso nič posebnega.
Knjigo je izdala založba Obzorja v Mariboru.
dl. Ru.
A. ČERNIGOJ
v Portogruaru
PRIPRAVE	ZA	XXIX.
11	‘	večinoma1 1 , M‘
J	I	»I
Hude polemike zaradi izbire vabljenih umetnikov - organizatorjem se očita pretirana naklonjenost abstraktistom • kakor tudi zaradi preočitnih volilnih manevrov z ogromnimi nagradami za nabožno umetnost
Film
sedmih
«Oscarjev»
Alec Gurness v filmu «Most na reki Kwai». Guiness je dobil «Oscarja» kot najboljši igralec, film sam pa je prejel še šest «Oscarjev»: kot najboljši film, za najboljšo režijo (David Lean*. za najboljši scenarij (Pierre Bo-ule) ter še za fotografijo, glasbeni komentar in montažo
eno zelo zajetno knjigo, vendar tega ne bom storil, ker ni več vredno ali aktualno. Obenem z «Graničarji», »Gornjim mestom«, z mladinskimi »V deželi pravljic in sanj«, «Racko in Lija« in «Povestice o punčki Maji«, ki so pred izidom, naj bo moje dosedanje delo zaključeno, kolikor ne bi eno ali drugo izmed gornjih, del doživelo morebiti ponovno izdajo.
Zakaj naslov «N a bregovih srcas?
Ne vem. Naslov ml je kar tako šinil v glavo. Kot pri «Zgod!bah o lepih ženah«, tako se tudi v tej zbirki vrstijo zgodbe, porojene tam od gimnazijskih let pa do danes, V njih prevladujejo srce in pokrajine podzavesti nad razumom v tem smislu, da je vse preprečeno tudi z liriko in meditacijami, pri čemer pa nikakor ne zanikam kontrole razuma med pisanjem. Vedno pa sem predvsem ljubil godbo, petje in barve. V slovenski literaturi imamo proze brez izrazite liričnosti malo. Tako bi našli morda pri Kraigherju, Vorancu in Potrču, dasi ne v celoti. Pri nas bomo težko dočakali avtorja, kot sta Thomas Mann ali Zola. Marsikoga bo v tej moji zbirki presenetila skoraj o-troška naivnost, vendar sem v tisti dobi občutil, da je to lepoti najbliže; ponekod boš našel skoraj norosti podob-
Založba Lipa v Kopru je pred kratkim poslala na knjižni trg najnovejšo knjigo popularnega pisatelja dr. Bogomira Magajne. Ob tej priliki je pisatelj dal za »Knjigo 58» odgovore na nekaj vprašanj, ki zadevajo njegovo književno ustvarjanje. Prepričani smo, da bodo odgovori zanimali tudi naše bralce.
nah«. V »Na bregovih srca sem zbral nekaj novel iz no-velističnih zbirk «Primors'-e novele« in «Bratje in sestre«, nekaj novel, ki še niso izšle v knjigi, in nekaj novih. Iz preostalih novel in črtic v «Primorskih novelah« in »Bratih in sestrah« ter iz kopice križem kražem raztresenih novel, črtic in meditacij bi sicer sestavil lahko še
na doživetja, vendar vem, da niso zlagana. V globinskem smislu ima vsa zbirka enotno linijo in upam, da boš zaslutil v njej moj obraz in obraz dobe. Po zunanji obliki pa so novele formalno neenotne, vendar se v celoti izlije vse v a-kord, čeprav disonančen. Moje podobe niso podobe velikih idej, so pa živi ko-
Beneška Biennala ni več daleč, če pomislimo, da gre za velikansko prirediv, katere organizacija zahteva o-gromnlh priprav. Res je, da so ljudje, ki pripravljajo to najbolj manifestativno razstavo na svetu, organizacije že vajeni, vendar pa se tudi zdi, da vse le ne gre v najboljšem redu. Tako nam je eden od povabljenih umetnikov te dni dejal, da ni še nikakih podrobnih obvestil, medtem ko so pred leti že decembra meseca vedeli za vse podrobnost: organizacije, kolikor je zadevala posameznega povabljenega umetnika.
Splošni pravilnik za XXIX. mednarodno dvoletno (Biennale) umetniško razstavo so razposlali ta mesec. Razstava se bo pričela 14. junija in se bo zaključila 19. oktobra.
Italijanski umetniki se bodo letos lahko udeležili Bien-nale le na povabilo. Uradne nagrade so:
Za slikarstvo; dva milijona lir predsedstva vlade in poldrugi milijon beneške občine.
Za kiparstvo; dva milijona lir predsedstva vlade in poldrugi milijon beneške občine.
Za grafiko; pol milijona lir beneške pokrajinske u-. prave ter četrt milijona lir, ki jih tudi podeli beneška pokrajinska u-prava.
Za delo nabožne umetnosti: pol milijona lir predsedstva vlade.
Nagrade, ki jih podeli predsedstvo vlade ter polmilijonski nagrad: beneške pokrajinske uprave za grafiko, imajo mednarodni značaj. Za te nagrade pridejo
v poštev vsi živi razstavljavci, Italijani in tujci. Nagradi beneške občine ter če-trtmilijonski nagradi beneške pokrajinske uprave za grafiko so rezervirane za italijanske umetnike. Ce pa eno ali obe nagradi za slikarstvo in kiparstvo predsedstva vlade prejme kak i-talijanski umetnik, tedaj se nagrada (aii obe nagradi) beneške občine rezervira za tujega umetnika. Podobno velja za nagrade beneške pokrajinske uprave; če dobi polmilijonsko nagrado za grafiko k?k Italijan, se te-trtmilijonska rezervira za tujca.
Nagrade prisodi mednarodna žirija, katere člani so tuji komisarji, navzoči v Benetkah, dva člana odbora Biennale, dva člana podkomisije za razstavo figurativne umetnosti ter generalni
HIHIIIIflllllHIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIllllHllllllilllllllllllHtilltlilllllllllllllMIIIIlMIIIIIIIIIIfllHIIIIIIIHItlllllllllllMMIIlllltllililliiiliMllllllllllllllllllltllllllllHIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllltllllllMMIIIIIIItlllllllllllllllilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllMIIIIIII
ZAKLJUČEN CIKLUS PETIH KNJIG NOVEL
Ob najnovejši knjigi Bogomira Magajne
»Moje podobe niso podobe velikih idej, so pa živi koščki, izrezani iz bregov mojega srca in iz srca tistih, ki sem jih srečaval in ljubil
pogledu živel sam v veliki samoprevari, kajti na tisoče prečutih nočnih ur bi moral smatrati za izgubljeni čas.
Kakšne načrte imaš?
Se mislim pisati in čutim, da bom prešel v čisto nove pokrajine. Pri tem me je bolj strah kot popotnika, ki se je napotil sam skozi Saharo. Kaj bom v tistih pokrajinah videl, pa še ne vem. Pod strahom ne mislim strahopetnosti, ampak na temotno občutje: ali bom zmagal nove podobe jaz ali pa bodo zmagale in strle o-ne mene. Pa nič zato, četudi se zgodi drugo. Velikih načrtov pa nimam in noben umetnik jih ne more imeti. Vedno se je vse podrlo, kadar sem delal načrte, ali pa se spremenilo v posmehljive spake. Živo pa je ostalo tisto, za kar nisem imel nikakih načrtov in se je porodilo tudi takrat, ko sem to najmanj pričakoval, samo po sebi, kot bi ne pisal jaz, ampak nekdo drug v meni. Upam, da mi bo temni angel mojega srca še o-stal zvest tudi naprej.
Kakšen je tvoj odnos do svojih kritikov in naše kritike sploh?
Kritika mora biti in čim več je je, tem boljše je. Kritika mora biti popolnoma svobodna. Lahko je zelo kruta, brutalna, porogljiva, zbadljiva ali posmehljiva, lahko tudi zelo krivična in zmotna, vendar ne sme kritik nikoli lagati ali pa posnemati drugega kritika; karkoli napiše, mora napisati iz resničnega doživetja. Pravi kritik je sam umet-
nik in prav zaradi tega marsikdaj pravo nasprotje avtorja, ki ga obdeluje. Zgodi se marsikdaj tudi tu kot pri elektriki; dva raznoi-menska pola se privlačita, dva istoimenska pa odbijata, O relativnosti presojanja ter o zavisnosti ustvarjanja ali presojanja od konstitucije in značaja posameznikov sem govoril na drugem mestu. Pravi kritik bi ne smel ali vsaj bi ne mogel kritizirati avtorja, ob katerem mu je dolčas. Nisem zameril niti tistim kritikom, ki so me z najtežjim kolom po glavi.
Kaj misliš o prihodnosti umetnosti, zlasti literature?
Ce v kaj trdno veruješ, se tisto rado izpolni. Trdno verujem, da ne bo več svetovne vojne; in če je ne bo, tedaj se odpirajo neizmerne perspektive tako za znanost, kot za filozofijo, kot za u-metnost, za vse človeštvo in zgodilo se bo, da bo človeštvo tudi spoznalo vse tisto, kar pravi Shakespeare; »Dosti stvari je med nebom in zemljo, ki jih človeško uho še ni slišalo, človeško oko še ni videlo.« Premagana bo tudi smrt ali vsaj strah pred njo, ker bodo ljudje spoznali prostor, čas in snov ter vse prepojili s svojim duhom. Sčasoma bodo postali vsi ljudje dobri, kot so že danes dobri pravi umetniki, in še dosti bolj, ker jih ne bo moril strah zaradi dobrin in starosti. Blagrujem že tiste, ki so danes v zibelkah, kaj šele tiste čez stoletja, ki bodo plavali bolj z raketami kot z duhom skozi vesolje od ozvezdja do o-zvezdja ter iskali novih barv in nove modrošti
Marij Pregelj	Portret očeta
Danes ob 11. uri bo v Vidmu v občinski palači otvorje-na razstava del štirih slovenskih umetnikov iz Ljubljane.
tajnik Biennale. Pravilnik predvideva tudi podelitev drugih nagrad, ki jih darujejo javne ustanove in zasebniki v sporazumu s predsednikom Biennale.
Doslej so poleg uradnih nagrad zagotovljene sledeče nagrade:
Nakupna nagrada založnika Giulia Einaudija iz Turina v višini 400.000 lir; nakupna nagrada keramične družbe »Richard Ginori« iz Milana v višini 40.000; »Slikarska nagrada Enrico Prampolini« Alessandra Prampolinija v višini 20.000 lir; nagrada komisariata za turizem v višini 200.000 lir. Več nagrad je določil tudi Mednarodni inštitut za liturgično umetnost: milijon lir za slikarsko delo; tri nagrade po pol milijona za tri slikarska dela; milijon lir za kiparsko delo; tri nagrade po pol milijona za tri kiparska dela; 350.000 lir za grafiko; tri nagrade po 200.000 lir za tri grafična dela. Pravilnik razp.suje tudi letos natečaje za italijansko in tujo kritiko.
Za udeležbo na Biennali se je že prijavilo 27 držav, in sicer; Avstrija, Belgija, Velika Britanija, Češkoslovaška, Danska, Finska, Francija. Holandska, Izrael, Japonska, Jugoslavija, Kanada, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Sovjetska zveza in Švica, ki imajo vsaka svoj paviljon v Grajskih vrtovih, ter še Avstralija, Brazilija, Ctylon, Indija, Iran. Kolumbija, Španija, Tunizija in Turčija, ki bodo priredile svoje razstave v obširnem centralnem paviljonu.
Obenem so že tudi skoraj vse države sporočile imena svojih komisarjev, ki bodo organizirali razstave svojih držav, in ki so obenem člani mednarodne žirije. Doslej so prijavljeni: prof. dr. Otto Benesch, ravnatelj dunajske Albertine (Avstrija), prof. J. Van Lerberghe (Belgija); prof. Alan Jarvis, ravnatelj »National Gallery» v Ottawi (Kanada); dr. Jiri Kotalik (CSR); prof. Ranjit Fernan-do (Ceylon); prof. Jorn Ru-bo\v, ravnatelj «Royal Mu-seum of Fine Arts« iz Ko-penhagna (Danska); prof. Sakari	Saarikiv:	(Finska);
prof.	Raymond	Cogniat
(Francija); pr. dr. Eberhard Hanfstaengl, bivši ravnatelj bavarAte državne galerije (Nemčija); sir Philip Hendy, predsednik komisije za lepe umetnosti «British Coun-cila« (Velika Britanija); slikar Marko Grigorian (Iran); prof. Aleksa Celebonovič iz Beograda (Jugoslavija); prof.	A. M.	Haroma-
cher, ravnatelj »Rijkmuseum Kroeller - Mueller« iz Ot-terloja	(Holandska); prof.
Juliusz Starzynski, ravnatelj državnega umetnostnega inštituta v Varšavi (Poljska); slikarica Ligia Macove: iz Bukarešte (Romunija); prof. Aleksej Fedorov-Davydov, univ. prof. v Moskvi ter član znanstvenega sveta Tretja-kovske galerije (SZ).
Toda okrog teh zunanjih priprav pa je vse mnogo bolj razburkano. Ne manjka polemik glede vabil na razstavo, pri čemer je pri napadih v ospredju zlasti socialdemokratsko glasilo »La Giustizia« oziroma njen ravnatelj Preti. Znani umetnostni zgodovinar in kritik prof. Roberto Longhi je celo izstopil iz posvetovalne komilije Biennale v protest zaradi »sektaštva« organizatorjev razstave, ki so pri vabilih baje dali pretirano prednost abstraktistom.
Presenečenje pa je Izzvala tudi polmilijonska postavka predsedstva vlade kot nagrada za delo nabožne u-metnosti. In kot bi to še ne bilo dovolj, se je našel še neki Mednarodni inštitut za liturgično umetnost, ki nudi kar jest milijonov nagrad. V tem je ne le očitna volilna propaganda, temveč postaja tudi na ta način Biennala še en instrument klerikalizma sploh in italijanskega še posebej.
Do otvoritve Biennale je fe dva meseca in pol. Toda gotovo se bo v tem času prelil* ge mnogo črnila v napadih in obrambi Biennale, te velike umetnostne manifestacije, za katero bi si res želeli, da bi se pripravljala v vzdušju in na način, da bi bile preveč žolčne polemike nepotrebne,
Na vratih tovarne mila je Pečica »Obiski glede *be so brezuspešni Nimamo nobenega prostega mesta!«
vi n napisano na "jej Lud-ig Bodrogi pa se kljub te-u ni obrnil. Ze mesece se p,v. *estu podil za službo. pa je bil pri koncu svo-moči. Nemogoče je bilo, a bi je dalje tako stradal ženo in otroki, nekaj je , dobiti v roke. Ravna-- I Je Jovarne je bil njegov anji sošolec, ta se ga ne ®e otresti. Zala tajnica se angelsko smehljala, toda Jen odgovor je bil neusmi-n:	»Obžalujem. gospod
ravnatelj Tolnai je odpotoval.«
t ^e<laj pa so se odprla vra-ln z debelo cigaro v ustih na' ^E*torakal ravnatelj Tol-'• Takoj je spoznal Bodro-J,a In vadel, da se mu mora pa° S'ab° g0(l‘tl> kljub temu le bil prav prijazen z »■ Le da ga pač ni več ^ a. »Stopite noter, sedite, ren, s^uabe vam žal ne mo-dati, ker odpuščamo. CE^ak dal vam bom pripo-itrV- 23 tovariša v tekstilni bi]0-,1'* Cez dve minuti je p .drogi spet na cesti, i teks*iinem mogočnežu n' uprl angel, marveč D a kisla kumara. Vendar ^ bodilo je le vleklo. Ze
Hat	stat Pre<t rav'
j,U iem. Ta je prebral tistih . al vrstic in skomignil z ae Tud; on nima nobe-ij ®a, praznega mesta. »Mor-]0	1 kot zastopnik, če bi bi-
gi Mogoče,« je javkal Bodro-tel' .	*)i gospod ravna-
tiho c*°ker-» Govoril je j ’ jecljajoče, hripavo. to natelj Nagy je moža mir-jj ’ zdolgočaseno opazoval. kan5oy suknjič je bil pomeč-gu ln zamaščen, namesto vis , a Pri telovniku mu je Jjij a uit. »Ste že kdaj de-t4v v tej stroki?« je vprašal 4el lj> samo da je nekaj jjjj • »Ne, še nisem imel ,l mosti, vendar pa bi po-hUJ;* — »Potem vas ne jg?* sprejeti. Kdor hoče javiti posle, mora imeti •jt« e ’n strokovno zna-v;B.?pazii je njegovo raz-*b4|Sriie in pomirljivo dejal: Ne V.am t^oua priporočilo.« he|^n'l je listnico iz žepa, liv^^aitko in prijel za na-klar« per°- Tedaj je kisla ku-tkozi Tumolila svojo glavo Želi »vrat. »Neka dama "ateij °r'ti z gospodom rav-Pit; ■ Ne morem preklo-Ne^yaparat ne funkcionira.« deti].	odložil	pero: »Pri-
N, .
Sodj Pisalni mizi je pred Kak^bem ležala listnica. S*rr«el V začarano kačo je je Vanjo, Iz sosedne so-tyj(v 2Venel elektrizirani Na-ce 1^	: »Da.	seveda, sr-
»lih,	dobiva	se ob sed-
Bodro-	kova večerjala.«
čas,1 ^ ‘'adrhtel. Ali je ’U L.	tonil se	je nad mi-
ki, |tro vzel enega, dva, t>stnjCeri' ,Pft bankovcev iz 9knh	&°	sami stotaki.
lejej Uh	je v	hlačni žep in
*alne	naslanjač poleg pi-
Prev,'2,6' Globok mir ga l'9r! B- 1 ■ V žepu ima de-!*radatjU	ne	ko treba več
s ' ,“Točen bom.« Bod-**k. ij- t.e nasmehnil. S'esta-^tatiek?1 on za<tnJ ič imel
t>0gleda''|te'j. Ka ,ie nevoljno testi« G?1'0 da se te ()rz' tem ' r’iel je za pero, U^el n Pa je njegov pogled r^abi) „.'stnic°. ki jo je bil Jkiieo D argit!« je poklical ,a bo tov, °*'jite mi Antona, ahko.« ^deset tisoč nese) v 'I^telJG »Takoj, gospod v tl b ' .
vj 0^.,,'^ubo denarja ta-»?d,-oei b ~~ ie premišljeval a! ' čudo ni občutil E Jingov razkurjenja. Vstal s 'n	je zvenel sve-
>bui	ko	je rekel; «Ne
ravnater r?0ro4ila' g°* ahite	Lahko si pri-
Saj nima
Kaj praviš sam o svoji najnovejši knjigi sNa bregovih srcas?
Ne bi hotel, da bi najin razgovor izzvenel kritično a-li samokritično, ampak le informativno. S to zbirko sem zaključil dosedanji ciklus svojih novel, zbranih v knjigah; »Zaznamovani«, «0-Živeli obrazi«, «Odmev korakov« in «Zgodbe o lepih že-
ščki, izrezani iz bregov mojega srca in iz srca tistih, ki sem jih srečaval in ljubil. Barva v njih govori bolj glasno kot bi govorila še tako glasna pridiga.
Kaj misliš o svojem *-metniškem ustvarjanju?
Kolikor je samospoznanje do dna sploh mogoče, bi se imel za umetnika tudi, če ne bi ničesar napisal. V vsem življenju pa sem opazil, da ljudje kupujejo najraje (Če se ne o.ziram na znanstvena dela in reportaže) ali šund knjige ali pa dobre umetniško doživete knjige. Knjige pa, ki niso ne eno ne drugo, ostajajo neprodane ali pa na policah knjižnic. Vsaka knjiga, ki sem jo izdal, je bila kaj kmalu razprodana. Upam vsaj to, da ne spadam med pisatelje šunda. Moje osebno mnenje je tako, da živo zagrabi le delo, pri katerem je skakal med pisanjem po pisalnem stroju plavi moži-ček, na avtorjevih ramenih pa je pri tem slonela nevidna črna dama in strmela z nepremičnimi očmi na črke. Pri tem nikakor ni nujno, da bi bil avtor alkoholik ali shicofrenik, čeprav se tudi to včasih zgodi. Da ne bo nesporazuma: brez notranjega imperativa, brez svetov iz podzavesti, brez istočasne kontrole razuma in seveda tudi čuta za estetiko, umetnine ni. Preveč bridko bi bilo spoznanje, da sem v tem
1 smisla!«
Ravnatelj Nagy je postal rdeč ko rak. Ta ton! «Hotel sem vam prinesti kupčije,« je nadaljeval Bodrogi, »vam dati na razpolago svoj obširni krog znancev, vi pa to odklanjate, čeprav se temu čudim.«
Ravnatelj takega govora ni bil vajen. »Saj ste sami rekli, da nimate , izkušenj, ne strokovnega znanja!« — »To lahko mirno prepustite me- » ni! Nihče nima izkušenj, kdor začne kakšno novo stvar. Te se pridobe prav med delom. Prav tako strokovno znanje. Kaj delate tak teater zaradi piškavega zastopstva? Nastop je vse!«
Ravnatelj Nagy bi se bil skoraj na glas zasmejal. Tak predrznež mu še nikoli ni prišel pred oči. Ta bi nazadnje res mogel napraviti kupčije. «Prav,» je rekel, »poskusite. Tajnica vas bo peljala h gospodu Geroeju. Mergit!«
Med vrati se prikaže kumara; «Ali Anton lahko pride? — Ali Anton lahko pride? — Takoj? Tega gospoda Bodrogija boste peljali h Goe-reju. Namestili ga bomo kot zastopnika.« Margit izgine. Bodrogi obsedi. Ravnatelj ga nepotrpežljivo gleda. »To bi torej bilo v redu,# prične Bodrogi znova, vendar v tonu, kakor da bi ravnatelju narekoval v stroj, »Sedaj pride še predujem na provizijo!« — «Pri nas ne dajemo piedujma!« — «Brez predujma načelno ne delam nobenih kupčij! 2e jutri vam bom prinesel nekaj naročil, provizija pa zapade šele...« — »Da, kadar prispe kupnina.«
— »Prav zato pa potrebujem akontacijo.« — «A kaj pa si vendar predstavljate? Koliko pa hočete imeti?« — «Tisoč!»
— »Izključeno! Takoj tisočak! Kaj vam pride na misel?« — «To je cel kup denarja, menite, kaj?«
Ravnatelj Nagy razmišlja, da bi moral moža pravzaprav vendarle vreči ven. Gledal ga je, ko da bi ga hotel takoj požreti; Bodrogi pa mu je mežikal tako predrzno, da se je moral smejati, kar ga je olajšalo. «Pet sto! Ampak le zato, da slednjič že greste! Imam še druge opravke.«
— »V redu. Teh pet stotakov pa bi prosil takoj. Ponavljam. že jutri bom prinesel naročila.« — «Margit...! Napravite pobotnico za pet stotakov predujma.« — »Blagajnika ni tu, pride šele čez dve uri,« je poročala tajnica.
— «Kako to? Kdo pa mu je dovolil oditi?« — »Vi sami, gospod ravnatelj.« — #Oh da, seveda.« Ravnatelj je spet zardel. Vzel je listnico, naštel pet stotakov in jih izročil Bodrogiju. »Blagajna mi bo jutri denar vrnila, Margit!... Midva sva torej opravila, gospod Bodrogi. Veliko sreče!«
Bodrogi je spravil denar, se priklonil in šel. 'Ravnatelj mu pozdrava ni vrnil. Klical je slugo Antona. Sedaj spet sluge ni bilo. Tajnica je stekla na hodnik, da bi ga poiskala. Bodrogi je obstal v sosedni sobi. Segel je v hlačni žep in ven privlekel ves denar. Deset stotakov. Nato je smehljaje se spet stopil skozi vrata. Ravnatelj je zavpil; »Kaj pa že spet hočete?« — «Le mir, gospod ravnatelj. Zmotili ste se. Namesto pet ste mi dali deset stotakov.« — «Jaz? To ni mogoče!« — »Prosim, sami se prepričajte. Deset kosov Pet oi teh je mojih. Le zato sem se drznil priti nazaj.« Sel je in se med vrati obrnil z ljubeznivim nasmeškom; »Mislim, gospod ravnatelj, da ste me zares vklenili v svoje srce, zato se vam je primerila ta majhna pomota.«
Nesramen in simpatičen, si je mislil ravnatelj Nagy. Ro--V Gotovo nam bo napravil kupčije.
na Kitajskem
slikarica Ligia
je"b°Ve^	Oranje
1 a razstavljena pred dvema letoma na Biennali,letos pa je Macovei delegatka Romunije na beneški razstavi.
PFImorstT 'ffiviulc
— 4 —
30. marca 1958
J e Anina Mačin res za 158 in višji kot Monnt Everest ?
Čudna zgodba o meritvi skiVnostnega, menda najvišjega Vrha na sVetu, V katero so zapleteni Vohuni in kitajska revolucija
»it
?iš
Ib
1
0
0
Ali sta bila res Tensing
in Hilarg na najvišji gori sveta?'
Rekord ni nekaj stalnega. Rekord se menja čez noč, v hipu. Danes je še rekord in jutri, kaj jutri, že naslednji hip, pa ni več.
(tumulongrna, ali kot govore v svetu Mount Eve rest, velja za rekord. To je naj višji vrh zemlje. To je vrh v Himalaji na meji med Nepalom in Himalajo. Po dosedanjih meritvah in računih naj bi bil 8882 m nad morsko gladino. Tibetanski šerpa Tensing in novozelandski čebelar Hillary sta tista dva človeka, ki sta do sedaj e-dina prišla na vrh čuimt-longme. Dva rekorda: naj-
rW	4 17 i	vi?ji vrh na zemlji in dva,
f	Ift. \	v• :. ki sta bila na tem vrhu.
1	-	In kakor so vsi rekordi
M-.-	nestanovitni,	da
se tudi ta dva rekorda majeta. Najprej se je šušlja-
ifiatiitMi mu tMiiiiiiiiiiiii •iiikMiiiiiii iiHMHttiii n timiiiiiiiiu n m milimi mn milimi m iiiiiiiitiiiiiiiii ti n miti minil iii tu imuni minimum min
Princesa Margaret iva sprejemu kraljice matere
NAJBOLJ SVOJEVRSTEN ZAKONSKI PAR
14-letna deklica žena 77-letnega grofa Tealdija
»Kruha in iger!* je bilo najbolj priljubljeno geslo rimskih cesarjev. A današnja italijanska aristokracija, ki ni sposobna dati ljudem kruha, še manj pa voljna, je videti, kot bi imela posebno veselje in edini življenjski smoter, da od iasa do časa nudi javnosti kaj takega, da se zabava ali pa zgraža.
Tako kot je na primer tisto z grofom Guglielmoni Tealdijem.
Pred kakimi petdesetimi leti se je poročil »z neko a-meriško milijarderko, 40-Iet-no vdovo, medtem ko je i-mej on komaj 27 let. Toda bil je potomec ene najstarejših, a obubožanih plemiških družin. V Lucci mu je kupila veliko posestvo, vredno njegovega plemenitega i-mena in visokega rodu. Bila je to eVila Paolina», nekdanje bivališče Paoline Bo-naparte, Napoleonove sestre, ki je s poroko postala kneginja Borghese.
Tealdi, ki je bil s tem popolnoma preskrbljen, se je posvetil študiju.
Park okoli «Vile Paoline* je skoro tako velik kot kako srednje veliko' tnesfos Okoli m okoli pa je visok zid. Grofica Tealdi ni marala, da bi kdor koli pusel svojo radovednost in zijdl a park. Bila je tudi «častilka sonca*. Zato je vrhu zidu spletena še posebna ograja iz bodeče žice.
■ Grofovski par Tealdi je živel torej precej osamljeno življenje. Toda oba sta bila z njim zadovoljna, zlasti pa je imel on največji užitek v parku, kjer se je kot botanik mogel docela izživljati. Znan je posebno po tem, da je našel način, kuko je moč prastara drevesa pomladiti. In tako se je namerilo, da sta. imela stike le z eno samo družino: s knezi Curac-ciolo d i Torella.
Takrat, ko sta se družini spoznali, je knez Caracciolo izgubil vse svoje premoženje. Prebival je zaradi tega v majhni kmečki hiši v vasi Marilia, nedaleč od Lucce. S svojo ženo je gospodaril, kmetoval in »gospa kneginja* je vsak teden nesla v Lucco na trg zelenjaoo, jajca, maslo, sadje in drugo..
Grof Tealdi je pra» zaradi takega «poguma* ta knežji par občudoval. Enako se je nanju navezala tudi njegova žena. In ko se je Car.ac-ciolovim rodila I. J940. hČer-kzs Lidija, je postala ljubljenka Tealdovih.
■ Zdelo se je že kar gotovo, da bo mala deklica podedovala ogromno bogastvo Tea Ulovih, ki nista i-mela otrok.
Toda prišlo je vse drugo-fe. Mala J.id ia je rasla, in ko je imela trinajst let, je v Švici umrla grofica Tealdi. Po ženini smrti se je grof Tea Idi še bolj zaprl, postal je še večji samotar. A ko jt Lidija začela obijkouati neko strokovno šolo v Lucci. jo je vsak dan peljal s svojim razkošnim avtom v šola in jo čakal po pouku. Drugače bi morala uboga deklica vso tisto pot prevoziti s kolesom.
4Lidijine sošolke so ji zavili ile, ko se je peljala v avtu Rolls Rogce. Tudi one bi rad* bil« deležne enakega
užitka. Ko bi ne bilo treba sedeti zraven tistega (pustega sturega stricu*! Saj mora biti pravzaprav silno dolgo-čusen! jn zaradi tega so Lidijo nekoliko pomilovale.
A Lidija ni na take opazke nič odgovarjala. Le nasmešek na njenih ustnah je pričal, da ona ne misli tako.
Nekega dne pa je grof Tealdi predlagal Caracciolovim, da bi b-lo še najbolje, ko bi se Lidija kar preselila v njegovo vilo. Dejal je, .da smrti svoje žene čuti moč-
Grof Tealdi in njegova mlada žena
no osamljenega ter da bi bila družba mlade deklice zanj v veliko uteho. Lidijini starši niso seveda prav nič nasprotovali, Lidija pa je bila naravnost navdušena.
In tako se je Lidija preselila v vilo Pavlino.
»Ne morete si predstavljati, kako fantastično je življenje v vili Pavlini,» je pripovedovala Lidija svojim sošolkam. «Stric Guglielmo pa je naravnost krasen! V njegovi družbi se je nemogoče niti minuto dolgočasiti.* Njene prijateljice pa so se na take njene izjave le smehljale. Njej in njenemu »starčku*.
Pred veliko nočjo 1954 pa je Lidija povedala svgjim staršem, da je izstopila iz šole, »ker se bosta ona in Guglielmo na velikonočni ponedeljek — poročila«. Starši niso izjave svoje štiri-
najstletne hčerke vzeli zares. Menili so pač, da se šali. Toda. ko je prišel k njini tudi sam gšof Tealdi in jm vseh pravilih prosil za roko njih hčerkso spoznali, da tisto ni bila šala. Sele po precej burnem pogovoru so se starši vdali in dovolili poroko. Lidijin oče js spoznal, da ne bi bilo modro, če bi se u-piral tej zvezi. Tudi bi storil s tem Lidiji veliko krivico. Precej je seveda vplivalo na
Lidija zagrozila: tah-Ougliel-
nočni ponedeljek poročila 14-letna princesa Lidija Caracciolo di Torella in 74-letni grof Guglielmo Tealdi.
Najbolj svojevrsten zakonski par našega stoletja» je šel na poročno potovanje, v Švico. Ustavila sta se v istem hotelu, v katerem je vsako leto bival grof s svojo prvo ženo. Takoj ob prihodu je grof šel na pokopališče ter potožil na grob svoje prve žene velik šop rdečih vrtnic.
In potem sta se novoporo-čenca zaprla v svojo sobo. Sest dni sta ostala tam. Nikogar nista sprejela, nikamor nista šla. Edino strežaju, ki jima je prinašal hrano, so se vrata odprla. Toda le toliko, da je položil v roko, ki se je prikazala izza vrat, posodo z jedili.
Fotografi in reporterji niso imeli sreče. Nikjer, na vsem dolgem potovanju, po Franciji, Španiji, Moder i...
29. decembra lani se jima je rodila hčerka Margerita, ki je tehtala ob rojstvu štiri kilograme. A tudi sedaj je vse strogo zavarovano, da ne bi kako nepoklicano oko ali pa celo kak radoveden reporter, prodrl v zasebno življenje te zakonske dvojice. Niti Lidijin oče, ki je postal zduj stari oče, ne sme videti svoje hčere in svoje vnukinje.
A 7T-letni Margeritin oče je očaran. Kot ris varuje svoji dve ljubljenki. Niti miš se ne bi mogla zmuzniti skozi obroč, ki ju obdaja.
ZVTSTN
lo in sedaj prehaja to šuš-
ljanje v glasno govorjenje, do kričanja ni menda več daleč.
Britanski general George Pereira se je po prvi svetovni vojni mudil v Vzhodnem Tibetu. Leta 1922 se je vrnil v London in tja je prinesel vest, da je severno od izvira kitajskega veletoka Hoangho videl goro, ki Je po njegovem mnenju še višja kot pa Čumulongma. In od takrat ni v znanstvenem svetu miru. Mnogi so poskušali, zopet je šlo za rekord, kdo bo prvi izmeril to skrivnostno goro in kdo bo prvi radovednemu svetu nalil čistega vina resnice.
Težko je priti v tiste gore. Skoraj neprehodne so in kar je še najhuje, tam bivajo bojevita gorska ljudstva in plemena, ki tujcu ne dovole, da bi se mudil v njihovi gorski domovini. Nihče, ki se je skušal približati skrivnostni gori, ni uspel, še več, nihče se ni več vrnil, vsakdo je žalostno končal.
Leto 1948, leto 1949. Na Kitajskem je državljanska vojna. Kjer je državljanska vojna, so poleg domačinov zelo radi., tudi tujci zraven. Je že tako. Toda
to je ž* politika.
valne službe. Seveda ntnm urada v Združenih državah. Ne. On vrši službo na Kitajskem in v Tibetu. Kitajsko in Tibet pozna tako dobro ali pa še bolje kot svojo dompvino Kalifornijo. Nič čudnega, da je za casa državljanske vojne na Kitajskem. In ker se počuti tam kot doma, nič čudnega, da se odloči za eno izmed vojskujočih se strank. Odločitev ne bo težka. Seveda za čangkajška. Nasprotna stranka prodira. Misliti bo treba na umik, Kam? Edina rešitev je še čez gore. Slučajno biva v najbolj zapadni kitajski pokrajini. Stopi do guvernerja te pokrajine Ma Pu Fanga, saj sta dobra znanca, in mu razloži svoj načrt. Kdo ve, če ne bodo komunisti le zmagali. Majhna verjetnost sicer, toda mogoče je pa le. Kaj ni vse mogoče na tem svetu. Predlaga Ma Pu Fangu, naj mu da spremstvo, da bo on Clark poiskal skozi neznano in neraziskano gorovje poti in prelaze, kako bi se lahko umaknili v primeru da zmaga nasprotna stran. Koža je koža in življenje je samo eno in guverner Zapadne kitajske pokrajine je ves srečen sprejel ponudeno roko. Tudi Clark je vesel in zadovoljen, torej končno se mu bo morebiti le posrečilo priti v bližino skrivnostne najvišje gore na svetu, ki lezi na presečišču 23 stop. 25 minut severne širine in 99 stop. 34 minut zapadne dolžine.
Torej Lenart Clark gre. Polkovnik Clark biva že mnogo let v Tibetu in za-padnih kitajskih gorah, toda domača govorica mu še vedno ne teče gladko. Ma Pu Fango mu preskrbi I najprej tolmača. Je to i mongolski princ Cedan Dorje, ki poleg vseh mogočih domačih govoric tudi gladko govori angleško, nemško in francosko. Da, toda to se ni dovolj. Tam blizu je že Tibet in, tam vlada dalaj lama, verski poglavar, tibetanski papež. Tam so ljudje zelo
verni in pobožni in ubogajo in poslušajo verske poglavarje. Ce hočeš doseči uspeh, moraš biti na dobri nogi s cerkveno gosposko. Clarku seveda ni mogoče do tibetanskega papeža v Lhoso, je predaleč, toda saj je pri rokah manjši lama — neke vrste škof ali patriarh ali kardinal. Seveda tudi ta je za Clarkov načrt. Seveda, saj se bori Clark proti brezbožnemu komunizmu.
V mestu Kumbum, kjer biva ta visoki verski dostojanstvenik, slovesno sprejme polkovnika Clarka. Samo po sebi je umljivo, da mu da priporočilno pismo. Preden se odpravi polkovnik ameriške obveščevalne službe Clark na dolgo in težko pot, gredo še v preročišče. Preročišče je važno. Glas o prerokbah bo šel od ust do ust po vsej deželi. Preročišče pove, da je Clark izbrani mož.
Clark si mane roke. Vse j mu gre kot namazano. Ma Pu Fang mu je dal tudi močno vojaško spremstvo. Clark je vojak in ve, da Cangkajškova zadeva propada. Toda prišel bo do skrivnostne gore. Nihče se še ni približal zaradi
bela pečina, zapadni vrh je Sunvhun Djegarang — stric bogov, tam blizu je tudi Ilv Serengajev — oče gorskih vrhov in prav blizu vrh Toker Ibdjin Novn varuh dragocenega kamna.
7. maj. Le deset mož se
bliža gori. Ustavijo se na majhni ravnici, od koder je krasen razgled. Megleno je. Clark čaka. Megle se raztržejo, sonce	blešči,
pred njimi je Amne Ma-čin v vsem veličastju. Merilne priprave so že pripravljene. Clark meri enkrat, meri dvakrat, meri tretjič. Meritve in računi se vedno ujemajo. Sedaj preračuna Clark	višino
mesta, na katerem se nahaja. Priprave mu pokažejo zračni pritisk. Po zračnem pritisku izračuna Clark nadmorsko	višino
mesta, kjer se nahajajo.
Enkrat, dvakrat, večkrat. Clarku še ni dovolj. Clark pusti, da mu zavre v posodi voda. Izmeri, pri koliko stopinjah mu vre voda. Zopet ponovi to nekajkrat. Računi se vedno ujemajo. In sedaj zadnji račun. Končni račun. K svoji nadmorski višini prišteje še višino gore, ki jo je odmeril s svoje nadmorske višine. Račun pokaže 29661 čevljev ali 9040 metrov.
čumulongma meri 29141 čevljev ali 8882 metrov. Torej je Amna Mačin za 158 m višja kot pa čumulongma.
Komaj je Clark končal z merjenjem, že se je dvignil vihar in pričelo je snežiti. Clark ni občutil ne snega ne viharja.
Clark je dosegel, kar je želel.
TONE POPOTNIK
eprehodnih poti, zaradi .nasprotovanja oblasti, 'predvsem pa zaradi bojevitega ljudstva Ngoloki.
go loki so uničili vse, ki >o prišli do njih domovine, ali so jim prerezali vrat ali pa so jih vrgli v ledene gorske reke.
5. april 1949. 114 ljudi — vojaki, nosači, konji, jaki. Hodijo in jahajo. Glas o prerokovanju in o prijaznem sprejemu pri verskem poglavarju je šel pred njim. Ljudstvo in plemena ob poti vljudno in prijateljsko sprejemajo Clarka.
Pretekli so štirje tedni. Skupina prvič zagleda to, kar zanima polkovnika Clarka — pogorje Amne Mačin Šan. Večina pogorja je zavita v oblake. Clark veli zgraditi močno in utrjeno taborišče. Del posadke pusti v tem taborišču in on sam z majhnim krdelom se odpravi proti iskanemu pogorju.
4. maj. Izbrana skupina je. že blizu pogorja. Vsi so do zob oboroženi, nosači pa nosijo s seboj znanstvene priprave za merjenje višin. V pogorju Amne Mačin Šan je najvišji vrh Amne Macin in to je tisti vrh, o katerem se šušlja po svetu, da je najvišji vrh sveta. To je za Tibetance sveta gora.
6. maj. šotor je postavljen na višini 4000 metrov. Pri nekaterih, ki niso vajeni gora, se že pojavlja gorska bolezen. Prvikrat zagleda Clark in spremstvo najvišjo goro Amne Macin. Strma, bela, v soncu bleščeča se piramida. Dva skoraj enaka vrha ji delata druščino. Clark in spremstvo strme. Kakor iz tal zrastejo pred njimi trije Ngoloki. Clarkovi vojaki jih hočejo kar zadaviti ali pa jim prerezati vrat. Clark je Amerikanec, je previden. «Nikar,» jim pravi. «Kaj veste, če ni nedaleč od tu cela njihova vojska, ki nas zdrobi v sončen prah. Trije Ngoloki o-didejo, toda za groze Clarku in spremstvu, naj odidejo, nai ne hodijo dalje, ker nimajo tu kaj iskati.
še istega dne srečajo skupino božjepotnikov. Ti jim imenujejo vrhove gora. Najvišji je dvorec begov Amne Mačin, vzhodni vrh je Djegardensheng —
Ločeni polkovnik je po dve leti in pol trajajočem potovanju zopet pri «svoji» princesi - Bo kaj s poroko?
Z letalom se je ponesrečil znani filmski producent Mike Todd. Na sliki s svojo zadnjo ženo Elizabeth
Taylor, ko sta bila še vsa srečna na obisku v Rimu
Zopet senzacionalna vest — polkovnik Townsend se je vrnil s svojega potovanja okoli sveta in pomislite, koga je najprej obiskal. Nobenega drugega kot angleško princeso Mar-gareth, ki ga je sprejela v palači Clarence House, kjer stanuje s svojo materjo. In da vest m izmišljena, vam lahko potrdijo nekateri londonski novinarji in fotoreporterji, ki so kljub megli in dežju vztrajali več ur pred palačo, da bi videli prihod in odhod slavnega polkovnika. No, dočakali so ga. Polkovnik Townsend se je pripeljal s svojim avtom, hitro izstopil in se izgubil v veži kraljeve palače. O-stal je v njej več kot dobro uro in pol, nakar je zopet s še večjo naglico odbrzel s svojim avtom v mesto.
Slike polkovnika Town-senda, ko stopa, oziroma zapušča kraljevo palačo, so prodali srečni reporterji raznim časopisom in revijam za bajne vsote, novinarji pa seveda tudi medtem niso izgubljali časa.
Zgodba princese Marga-reth in polkovnika Town-senda je tako zopet na dnevnem redu. Zaključek te zgodbe pa si vsakdo seveda zamišlja po svoje.
Eni so mnenja, da pomeni prihod Townsenda v London in njegov obisk pri Margareth čisto navaden prijateljski obisk. Ti zatrjujejo, da sta si Margareth in Townsend redno dopisovala ves čas njegovega potovanja okoli sveta in da sta ostala dobra prijatelja, kljub odločitvi princese, da se z njim ne bo poročila. Townsend naj bi prišel Margareth samo pozdravit ter ji opisat svoje potovanje, ki je bilo Daje zelo zanimivo.
Drugi -- in teh je mnogo več —- so pa mnenja, da pomeni Townsendov obisk pri Margareth obnovitev ljubezni in jasen znak, da se bosta kljub vsem oviram in zaprekam vendarle vzela. Kralj ica-mati naj bi bila tej poroki naklonjena ter naj bi bila celo s svoje strani prispevala, da je prišlo do svidenja prav v času, ko kraljice Elizabete in njenega moža vojvode Edinburškega ni v Angliji, ker sta na uradnem obisku pri holandski kraljici.
Tretji zopet zatrjujejo, da je bilo tudi v kraljevi družini vse dogovorjeno ter da sta se kraljica Elizabeta in njen mož odločila, da privolita v poroko Margareth s polkovnikom Townsendom.
Povratek Townsenda je seveda obudil tudi vso zgodbo njegove ljubezni s princeso Margareth. Tako so se mnogi zopet spomnili, kako je bilo, ko sta se Margareth in Tovmsend odločila — vsaj tako je vse kazalo — da se bosta poročila, kljub nasprotovanju kraljice in kraljice-matere. Takrat sta se tudi večkrat sestala, in videti je bilo, da sta odločena na
vse. Potem je Townsend nenadoma odpotoval v Bruselj, Margareth pa je dala izjavo, da se s polkovnikom ne bo poročila.
To je bilo pred dobrima dvema letoma. Kmalu zatem je polkovnik Town-send odšel na pot okrog sveta. Nekaj časa so se časopisi še bavili z njim in objavili celo senzacionalne vesti o njegovi zaroki z raznimi lepoticami; toda vse to je šlo kmalu v pozabo.
Margareth pa je ostala še naprej tarča in žrtev radovednosti novinarjev in čitateljev. Samo premislimo, koliko ženinov so ji v tem času že pripisali. Vsak moški, s katerim se je Margareth pojavila v javnosti, je bil štet že za morebitnega ženina. In teh ni bilo malo. Potem so se časopisi ukvarjali tudi s tem, kako je Margareth izgle-da’a. če je bila nekoliko bolj resna, je to že pomenilo, da nekaj ni v redu, da morda še vedno ni pozabila svojega polkovnika, da ima morda drugo skrito ljubezen, da je sklenila, da se ne bo nikoli poročila itd. če je bila videti vesela, potem je to zopet pomenilo, da je na Totvnsen-da pozabila, da je na novo zaljubljena, ali pa da ie prejela njegovo pošto, da si na skrivaj dopisuieta, da se bosta nekje na skrivnem sestala, da ji je uspelo omehčati svojo mater in sestro ter da se bo končno z njim poročila itd. itd.
GRAFOLOG
BLEKTKON. Ukvarjate se z novimi načrti, ki jih boste uresničili. Imate smisel za vse novo im moderno. Poklic, ka-
ti
0
$
0
0
0
m
0
0
*
J'!
&
i|i
0
i
Jg
JU
f
JU
&
f
V
JU
terega opravljate, vam ni v breme. V zvezi z novatorstvom se bo popravilo tudi finančno stanje: vsekakor pa bo v dni*' polovici leta drugače kot je sedaj. V sebi imate močno injo po napredku in izpopolnjevanju. Ste precej občutljivi. Obtočila Imejte pod kontrolo, pazite se krčnih žil.
LJUBLJANČANKA 18. Ste zelo razgibani. Izogibajte » prevelike odrezavosti. Imate napredne ideje. Radi vidite,
se nahajate v prijetni in simpatični družbi. Kolikor hiogol*
izkoristite možnosti potovanja. Nemir in nervoza bosta izstopila, če ne boste imeli svojih čustev močneje v rokah. Bodite še nadalje vztrajni, izogibajte pa se trm*. J polagajte prevelike pozornosti govoricam, za katere neprepričani, da odgovarjajo stvarnosti.
LEPA MLADOST. Rokopis izdaja osebo, katera rad. preživelega neuspeha in razočaranja v zelo Pesim“T nem razpoloženju. Premišljeno ste se odrekli vsem doživetjem ter ste postali nadvse previdni in zapirti v sebi. Ne Vr dovoljujejo vas kompromisne rešitve. Močna je želja Po n odvisnosti. Sedanje negativno stanje ne bo trajno. Pregn* ga bo temperamentna impulzivnost vaše osebnosti. NotraOJ življenje močno razgibano. Občutja menjate prehitro. Zn men j konservativnosti je še veliko.
JU >1* JU
i 0
0
Mc
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiin jjč
il{
Polkovnik Townsend obiskal Margareto
Prejeli smo zelo veliko število pisem za grafološko rubriko, tako da bodo zao nja pisma prišla na vrsto šele v začetku prihodnjega leta.
Vsi tisti, ki hočejo imeti analizo takoj, naj pošljejo 500 lir na naslov: Založništvo tržaškega tiska, postni tekoči račun st. 11-5374.
Tarifa za čitatelje v inozemstvu bo nekoliko višja, ste odgovor na dom.
pri čemer so zlasti št*vl čitatelji v Jugoslaviji, naj pošljejo 600 dinarji^ na tekoči račun pri No® naini banki v Ljub1®" 60-KB-1-Z-375. Ne Pozal” , v obeh primerih nav«’ geslo.
Potrdilo o plačani taD pošljite na uredništvo (Trs,
Ul. Montecchi 6, r* ® ska rubrika) in prejeli
Pika
Dragi Primorski!
Tako se vre veselim na počitence, ko bom ibtel® novo veštaljo in anka nov klobuček. Moja prij<tte ca Gizela bo anka imela novo obleko in bo M® kokar en balon in od zdolaj stisnena, in na sredi napihnena. Tisto je ta nar ta zadnja moda. Me1j pa moja mama ne pusti tako obleko imet. Anka le taka obleka preveč kratka.
Ko bi vidli, kako so se menle strina Tonca in Pepka ses Griže!
«Ste čula, da se bo Margareta, sestra od gleške kralice vselih poročila ses tistim Tauže*'
tom, katerga neči forte Šterna. In anka on 7® ,, mogel pozabit, in je prišel nazaj ses rajže okoi sveta.* <Eh, ja, ja! Ne stojte mi pravit, kaj 7* * lubezen, samo če se spomnim na mojga ranc^ Micka!* »Ja, res, res! Samo kralica pej ga ne ra Tauženta. Morbit je zastran tega pršel jo 9° jeskat, ko je seznal, da ni kralice doma.* ^Morbj^-. »In za tisto bogo Sorajo ste čula?* »Sem,
ni
gfl
do
Samo če ni tisto vse samo finta in reklamo kašne volitve al pej za kašen petroljo. Prav jo, , tam petroljo teče kokar prnas voda. In zato se forte pahajo, da bi ukazovali tam in anka 9T n petroljo.» »Kdo zna, kaj vse napletajo po s ,l Anka tisti tajnik od vseh narodov je šel se rnenne. ses Rušami, da bt jih pregovoril, da naj bi 2° kaj cajta genjali delat sputnike in anka drugo 1 ko robo, in da naj namalo počakajo, da bojo 7* Amerikanci ta cajt dohiteli, ko ne morejo tako <* tro znajdavat. In pole, ko bojo anka oni imeli v take bombe, kokar Rusi, se pej bojo pena za.ee menet, kako se bi razorožili in kako bojo vse tis nazaj uničli.* »Tega pej jast ne zastopim, kaj bi blo bolše, da bi vele zdaj vse uničli?* »Mo, a ka jast ne znam, znaste!* «Sem brala, da nas zastran volitev mobilizacja. Saj bo nazafL!riše kašna vojska!* »Tisto je samo katoliška s t ka napraula, in ho spravla učen vse, samo da b i zmagali oni. Mežnarji in device, in strežniki.* .fl, saj so prfino tisto Lukrecjo, hčero od enga PaVivi? katera je bla forte znana zastran lahkega & ^ nja, so zdaj reha bilitirali. Skoraj po pet sto je en komišjon spoznal, da je bla nedolžna.* zato, ko je bla hči od papeža!* »Neči.* »In t0 zastran volitev!*
Za prvega aprila morem kašenga naflikat, ^fl gari če se vse podere. In v sredo bom šla a.gn. gledat tisto produkcijo, katero bojo napravit cl od Glasbene ma Tiče.
Te pozdravlja
VELJAVEN OD 31. MARCA DO 6. APRILA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Prepiri m ljubosumnosti, tako da bo teden na sentimentalnem področju dokaj živahen. Zato pa bo na poslovnem področju prinesel uspeh.
Bik (od 21. 4.
do 20. S.) Nekateri nepredvideni dogodki bodo povzročili, da boste dvor.vtii o dragi osebi. Vse se bo uredilo. Možnost potovanja.
Dvojčka (od (21. 5. do 20. 6.) Usoda je ugodna za vzpostavitev sentimentalnih s'ikov. Uresničili boste vaše sanje. Na poslovnem področju boste dobilj nove prijatelje.
Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Neko slučajno srečanje oo povod za družinske prepire. V soboto se bo vse razjasnilo in zavladal bo ponovno mir.
Lev (od 23. 7.
do 22. 8.) Te rien bo bogat z zelo ugodnimi dogodki. Srečali boste prijetne ljudi. Vaše delo bodo prav cenili, če boste znali utemeljiti vaše zahteve.
Devica (od 23 8. do 22.	9.)
Ne poslušajte opravljivcev! Napravili boste zelo dober vtis na osebo, ki vam je prt srcu. Nepredvideni dogodki.
Tehtnica	(od
23. 9. do 22. 10.) Vztrajnost in zaupanje	v
lastne sposobnosti vam bosta omogočila, da dosežete važen cilj. Teden je ugoden. Sreča in veselje.
Škorpijon (od
23. 10. do 21.
II.) Nepričakovano vam bodo zaupali ljudje in izvedeli boste zanimive stvari, ki vam lahko koristijo. Trenutne težave.
Streiec (» ,2.) li. do 2,lreSe-
Verjetna PdfU
nečenj? Kobo zini. irni8' boste	in
prem a K*'1 srce-
veselje no Pre^*,jatl **’ Uspeli boste premas
preko.
Kozorog <°d j.)
12. do
in-
0d<-
Srečno
stavljeni cilj.
®1. d'
ma ših
t*lnin ■ i;
boste d os«*
vodnar <Jd j.)
1. Jnejf
Bodo J"j ivej'
hAnnae pri; lo ugod”e 6v»J
Ha lltrd1*
iU/.riUb I, U" . ;	„11	2-
finančni foloz^ (od 2«^
do 20-	‘	drd'
sprot a ‘%p,rt žinski V b0do
ki Pa
km«‘o y f*
  Nek«) Tko fr'
slovnegn	vo*)0
mostite z dobro vztrajnostjo-
ložnosti,
KRIŽANKA
(a u JauJauuuuu^J
polkovnik I POLKOVNIK. AL! STE S/ KAJ HUDEGA Storil, o ojoj '
SD.J JE BREZ ZAJESTI '
L VEDNO SEM rapiL , da'so \SRBLJE IN MEČI pt<LFU. ORODJA IN da
\v	/v/	za
‘O POT! z J
p ttav Ra a vi S. sinko :
• SKOIV PRINČEVA
Soba skrivnost
ALI PA CELO, DA JE PRINC NiRcE DRUG KOT TOM {J
AL! STE SLI ŠAL. PROFESOR ? TR <	__
PEŠU TEGNE	T
if£s25sw!
' ALI PA JO NA Praviti za , \PRUA TEU A /
MRCINE Sfi
Moramo oDkr/ža n
KAJ POČETI vstopit
%sm°*
\SlNKO ! LECENDh ,)PRAVI, DA JE ORFl J S SVOJIMI C/TRAM UKROTIL NAJ HUJ tl \J-VKSRl !	„____
7V7
VIDIMO
stanove 1NAM in tam jasno
povedo svoje želje in zahteve. Hvala tudi za voščila ob pelikonočnih praznikih.
V zvezi s pojasnilom, da morajo zavarovanci iz omenjenih visi po injekcije v Trst ali na Opčine, prantjo zavoro, vama naslednje:
Ali se vam zd: pravilno, da mora bolnik iz Bazovice, Pa-
sa ne
— 5 —	30.	marca	195S
letos
POMEMBNA OBLETNICA DOMAČEGA DENARNEGA ZAVODA
Doberdobska obrtna in kmečka posojilnica slavi letos petdesetletnico ustanovitve
Posojilnica je bila ustanovljena aprila leta 1908 - Nekaj spominov na preteklost Kako posojilnica posega v kmečko gospodarstvo in rešuje razne probleme
IZ BENEŠKE
tke h*10 se ^ tet nazai- Prebivalstvo naše doberdob-p’ °bcine je bilo razdeljeno na tri socialne razrede. V Potem S0 te najbogatejši, in teh je bilo najmanj, medt1 ^e bil srednji sl°j. tci je posedoval precej zemlje, so i m. ko so bili v tretjem razredu le revni ljudje, ki čas"»eli le malo zemlje, a teh je bilo največ. V tistem bilo le malo kreditnih zavodov, in se ti so bili dainr 0d n°te vasi- To so Grabili najbogatejši, ki so 7Vl denar na posodo z 10 do 20-odstotnimi obrestmi, Zaod,te9a l)a 80 jim morali dolžniki še delati na polju. obrer se ^e, da marsikateri dolžnik ni mogel plačati Taku, *n da bi se rešil dolga, je svojo zemljo prodal. se i primerov je bilo vedno več in vedno več ljudi četi 7n?rat° odreči svoji zemlji. Zato so bili naši o-so i Penjeni, da st poiščejo rešitev iz te zagate. Tako kj .stanovili Doberdobsko obrtno in kmečko posojilnico, Pred 2a vas oziroma vaščane storila mnogo dobrega, ie	pa	preprečila propast malega kmeta. Zato
heii-h teino, da so bili člani posojilnice le iz vrst rev-lini1- slojev, ki so stremeli za tem, da se rešijo izrabil bogatašev.
Ijo^je.bil preteklo nede-
ru £jednem občnem zbo-kmJiT>berdobske °brtne in vedel P°s°jilnice. bo takoj žačar da smo na* članek ka rln Z bese^ami predsedni-lou ?°ji'nice Jožeta Gergo-je pozdravil člane
L^aieue v imenu uprav-toifw odbora posojilnice. Ni ^aiar na® namen. da bi po-J1*>ru	o občnem
v t,?:’ k°t to, da prikažemo lo besedah pomen, de-*01iwežave doberdobske po-5ft,le?Ce. ki prav letos slavi ^ nico svojega obstoja. ^^Pozdravnega govora tjjj^dhika posojilnice je zakaJ je bila po-taj3Ca ustanovljena. V z naj starejšima - 'ba. ki sta bila med
sti članov je pripisati, da je vzdržala hudo breme. Več kot osem let so morali plačevati obresti m dolg, potem pa so končno menice uničili.
Danes seveda te nevarnosti ni več. Posojilnica stoji na trdnih nogah in ima tudi precej imovine. Poseduje nekaj kmečkih strojev in na nedeljskem občnem zboru je bilo tudi precej govora o tem, da bi bilo treba marsikatere stroje oziroma orodje obnoviti.
Pri tem naj omenimo zanimivo podrobnost, ki nam kaže, kako posojilnica posega v splošno kmečko gospodarstvo vasi. Na občnem zboru je namreč predsednik posojilnice Jože Gergolet
Pravila
-Kmečke posojilnice in hranilnice"
v Doberdobu
tegistrovane zadruge z neomejeno zavezo
1- ^rdka,
sedež, okoliš in namen zadruge.
§ i-
jlj ]Vrdka zadruge se glasi: „Kme(ka pOSOjil-»., hranilnica" V Doberdobu, registrovana
a(mioa , „
•- neomejeno zavezo.
Zadruga ima svoj sedež v Doberdobu, bii i P^oliš zadruge je omejen na občine (žup-,e) Doberdob in Devin.
K-	§	2‘
sVo-, n zadruge je, pospeševati gospodarstvo
],h članov - 1— J- -----------'--u“-::u
g -«.,uv s tem, da jim preskrbuje v D0darstvu potrebni kredit.
njih
h.
Zadružna denarna sredstva.
§ 3.
v do-
$ et1arna sredstva, ki služijo zadrugi njenega narT|čna (§ 2) so:
°Vna M ra n pravil posojilnice iz leta 19(18.
preveč zaupa-pekaterih va-po-že a-'ovati pa je mesece kas-
mlekarstva. namreč, da je v kakih 500 glav živine, v Jamljah, na in v Dolu pa še 300 glav. Kmetje so se v zadnjih letih znašli v hudem položaju. Mleko, ki so ga ženske nosile v glavnem v Tržič, ostaja doma, ker ne vedo, kam bi ga prodali. V Tržič ga nosi le ma-lokatera, kajti za to je danes potrebna licenca, poleg tega pa so se v stalni nevarnosti, da jim pritis nejo globo, ki gre v deset-tisoče. Menda so prav te
ca bi lahko interesiranim vaščanom pomagala s posojilom po ugodnih pogojih in stvar bi bila rešena.
Res je, da ustanovitev mlekarne ni tako enostavna zadeva, toda res je tudi, da bo treba to vprašanje temeljito proučiti, kajti člani so na občnem zboru sami poudarili, da je kriza zaradi neprodanega mleka velika, in so se zato s predsednikom strinjali.
Ne vemo, kaj bodo v tej zvezi storili, toda prepričani smo, da je skrb za ustanovitev mlekarne v dobrih rokah in da morda ni več daleč dan, ko se bodo živinorejci spet zbrali na sestanku ter razpravljali o konkretnih predlogih za u-stanovitev lastne mlekarne. Nas je seveda ta podrobnost zanimala bolj zaradi tega, ker nam kaže skrb in napore posojilnice, da pomaga vasi in vaščanom pri reševanju njihovih vsakodnevnih problemov.
N^ letošnjem občnem zboru niso volili novega odbora, ker ga volijo le vsako tretje leto. Svoja poročila so podali še tajnik, ki je prikazal delovanje posojilnice v preteklem letu, ter blagajnik, ki je prečital poročilo nadzornega odbora. Bilanca je bila seveda soglasno potrjena, potem pa so se člani pogovorili še o nekaterih drugih zadevah. Omenimo naj le vprašanje članarine, kajti Italijanska banka zahteva, da mora plačati vsak član ne 10 lir, kot je bilo prvotno določeno, temveč 500 lim kar pomeni, da bo moral vsak član doplačati še 490 lir.
Kaj naj še rečemo? Lahko bi še mnogo povedali o doberdobski posojilnici, predvsem razne podrobnosti iz njene zgodovine, a žal nam prostor tega ne dopušča. Zaključimo z željo, da bi doberdobska posojilnica kot doslej tudi v bodoče u-spešno in še uspešneje delovala v blagor članov in vaščanov sploh. Ob njenem jubileju pa ji kot vsakemu slavljencu kličemo še na mnoga leta!
ON
OPČINE
Domači prosvetni društvi • Andrej Cok» ;n »Opčine« priredita danes popolne od 17. uri koncert enega najboljših slovenskih pevskih zborov •Ljubljanski zvon*. Zbor, ki ga vodi operni dirigent Jože nanza, šteje 65 pevcev in pevK, povečini delivcev in uradnikov. Nastopili bodo z izbranim programom, ki obsega pesmi F. Venturinija, F. Marolta, K. Boštjančiča, U. Vrabca, V. Mirka, K. Simonitija, R. Gobca In drugih skladateljev.
Obe prosvetni društvi vabita ljubitelje slovenskih pesmi iz sosednjih vasi, da pridejo v velikem številu na koncert, predvsem pa vabita seveda O-pence, da s svojo prisotnostjo izrazijo pr.znanje odličnemu zboru, ki tokrat prvič gostuje pri nas.
BAZOVICA
Spet smo prejeli dopis, ki se nanaša na zahteve zavarovancev INAM i z Bazovice, Gropade in Padni. Objavljamo ya v izvlečku, vendar bi zavarovancem ob tej priložnosti priporočili, da gredo tudi sami na ravnateljstvo u-
nov
itžv lastne mlekarne. Po-
o-
Večkrat smo že pisali v našem «Matajurju» in v «Pri-i morskem dnevniku* o gospo-1 darskem položaju Beneške Slovenije, toda na vse naše zahteve so ostale odgovorne oblasti neme in gluhe. Naš glas je bil vedno glas vpijočega v puščavi. Vsa povojna leta smo se borili in se borimo, da bi ublažili neznosno gospodarsko stanje, ki je v naši deželi. V , tej borbi pa smo osamljeni, glede na veliko izgubo časa. zato tudi nismo želi zaželenih Zavarovanci iz Padrič in Gro- uspehov, pade pa imajo še dosti večje ■
stroške, kajti stroški prevoza!	®re za	pokazali
na Opčine so skoraj enaki,' italijanstvo Nadiških dolin, vi-razlika je le v tem, da ni pri- demski »Messaggero* in «Gaz-mernih avtobusnih zvez. j zettino» ne štedita z beseda-Zato vprašamo vodstvo 1 mi' Niko,i se nista ta dva H' INAM: ali je pravilno, da mo- sta naveličala pisati o odlič-rajo	zavarovanci	nositi	tako nem Patriotizmu naših ljudi,
visoke	stroške	zato,	da	prej-1 nimaj.° Pa besed, da bi opisali
mejo eno injekcijo? Res skraj-!lr Prlkfah Javnosti crno be-ni čas bi bil, da se to vpraša; ido ln skrajno revščino -nje reši!
Od januarja tekočega leta pa spada pod zdravniško o-skrbo INAM tudi precejšnje! število upokojenih kmetov, tako da je število bolnikov, ki prihajajo na zdravniški pre-
gospodarsko stanje v Beneški Sloveniji.
IZIDOR PREDAN
gled, precej naraslo. Razumljivo je, da zaradi tega zdravnik, ki ima odmerjeno le pičlo uro časa, ne more opraviti pregledov tako, kot bi bilo zaželeno. Pri takih pregledih pa niso oškodovani samo bolniki, temveč tudi INAM sama, ker se včasih bolezen prav zaradi tega zavleče.
2eleli bi tudi, da bi bil zdravnik vešč našega jezika, saj je med zavarovanci iz naših vasi posebno med starejšimi mnogo takih, ki ne obvladajo italijanščine in zato ne more priti do pravilnega odnosa med zdravnikom ih bolnikom.
Končno pa naj ie enkrat poudarimo, da bi bilo treba nujno nekaj ukreniti, da dobimo novo ambulanto.
ZAVAROVANCI
LONJER
Preteklo sredo smo imeli v domači prosvetni dvorani sestanek lastnikov razlaščenih zemljišč na Hudem letu. Prišla sta tudi predstavnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki sta nam prikazala kakšen je položaj. Z zanimanjem smo poslušali njuna izvajanja in smo obenem strokovnima organizacijama kmetov hvaležni, da sta se zavzeli za pravično rešitev našega problema.
Sklenili smo, kot je naš dnevnik že poročal, da ne sprejmemo ponujene cene. Samo če upoštevamo, da so bila naša zemljišča prodana ustanovi AN AS in tovarni Italce-menti po povprečni ceni 350 lir za kv. meter, lahko ugotovimo, da je cena, ki nam jo ponuja vojaška oblast, dosti dosti prenizka, Upamo pa, da bosta tako Kmečka zveza kot Zveza malih posestnikov storili vse, da nam bodo za razlaščeno zemljo plačal: toliko, kolikor je dejansko vredna.
v ka-
i teri mora živeti naše ljudstvo. O napišejo kdaj kakšen čla-
i nek o gospodarskem stanju, je ta splošnega značaja, oziroma se nanaša na vso Furlanijo in le redkokdaj na samo Beneško Slovenijo.
Tak članek splošnega'gospodarskega značaja je objavil vi-" derpski »Gazzettino* dne 25. marca tega leta na peti strani, kjer opisuje razliko letnih dohodkov med Furlanijo, Trstom, Gorico in Dolino Aoste. V zvezi z izjavd predsednika' videmske trgovinske zbornice grofa Giancarla Maniaga list iakole piše; «Povprečni letni dohodek Trsta je 315.802 liri, Gorice 274.916, Vidma pa samo
169.779 lir. Na vsakega prebivalca Doline Aosta pa pride povprečno 386.000 lir letnega dohodka.*
Po izjavi predsednika videmske zbornice torej vemo, da odpade povprečno na vsakega prebivalca Furlanije samo
169.779 lir dohodkov. Koliko letnega dohodka pa pride povprečno na vsakega beneškega Slovenca? 169.779 lir prav gotovo ne in lahko trdimo, da ne pride niti tretjina te vsote.
Pri nas ni nobene industrije, Kmetije so slabo obdelane in celo zapuščene. Mnogo družin se preživlja samo s krompirjem in radičem in večkrat tudi tega zmanjka. Ce ne bi bilo podpore naših izseljencev, bi mnogo ljudi že pomrlo od lakote.
Ker v naši deželi ni mogoče živeti, se ljudje vedno bolj izseljujejo. So občine, ki imajo že tretjino svojega prebivalstva v tujini in to so najbolj delazmožni ljudje, ker inozemstvo ne sprejema delavcev, če niso zdravi in močni.
Vprašamo se, kam bomo prišli, če ne bodo oblasti storile ričesar v prid našim gorskim krajem? Treba je, da se enkrat za vselej prenehajo polniti želodci našim ljudem z raznimi patriotičnimi frazami kajti človek, če hoče živeti, mora imeti kruh. Od fraz se ne živi! Treba je čimprej ustanoviti kakšne industrijske objekte, gmotno podpreti male obrtnike, izboljšati kmetijstvo ter pogozditi naše hribe. Samo na ta način se bo spremenilo
Kmetijstvo in turizem
v devinsko ■ na* brežmski občini
V nobeni občini na Tržaškem niso kmetijske razmere tako slabe kot v devinsko-na-hrežinski. Sicer je res, da je visok odstotek nerodovitne ali malo rodovitne zemlje, a je tu. di precej dobrega in celo zelo dobrega sveta, prikladnega za razne poljske kulture. To pa ima v tej občini dvojni pomen; kmetijski in tujskoprometni. Naša skrajno otožna narava ni preveč privlačna in siva kamnita rebra bi se morala čimbolj zakriti. Manjka torej prijetno zelenje — gozd.
Zaradi teh razmer v kmetijstvu se naše vasi čimbolj pro-letarizirajo in tako množijo armado brezposelnih. Je pa ne-pobitna resnica, da bi se naš človek tudi kot proletarec posvetil zemlji, če bi jo znal vrednotiti. Dokler pa nam je nekaj neznano, ne znamo tega ceniti. Predvsem bi morali dvigniti vrednost zemlje. V ta namen bi jo morali pravilno razporediti za različne kulture; gozdu primemo gozdno drevo, kar ni za pašnik ali senožet, naj se pogozdi, kar ni za njivo, naj postane košenica, vinogradu odstopimo njemu najbolj prikladne parcele, povrtnini odmerimo najboljše lege in najboljšo zemljo.
To pa ni tako lahka in enostavna zadeva. Za eno in drugo je potrebno znanje. Za znanje pa je potreben pouk. Kdaj ga je bilo naše ljudstvo deležno, oziroma kdaj ga je u-živalo v tolikšni meri, da bi se bil mogel naš človek primerno usposobiti za kmetijski poklic in z izboljšanji dvigniti vrednost svoje zemlje sebi in drugim v prid?
Ce so torej v naši občini tako hude kmetijske razmere in ima narava tako siromašno lice, je temu v veliki meri krivo neznanje, oziroma bolj določeno povedano; država.
Menda je bilo po vojni v trinajstih vaseh naše občine krog 10 kratkotrajnih kmetijskih tečajev, vštevši dva letošnja, ki sta bila v Slivnem in v Sempolaju. V obeh vaseh se je vršil 12-dnevni tečaj, ki ga je. vodil dr. Baša, v Sempolaju pa še enomesečni živinorejski tečaj, kjer predava (tečaj še ni zaključen) veterinar dr. Le-giša. Zadovoljiva udeležba je dovolj zgovoren dokaz, kako zelo se naši ljudje zanimajo za ta pouk. Pričakujemo, da bodo oblasti končno uvidele potrebo po večji kmetijski izobrazbi, prilagojeni tukajšnjim razmeram in tudi turističnim zahtevam, zlasti glede na devinsko-sesljansko področje.
iliiiiimiiHiiiiiiiiiitiiiiiiliiHiliHiiHiiiiiiiilitiMiimiifiiiiuiiiHiiniiiititiiiiiiiiiiiiiniiiiHiMiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiliiiittiiiiiiilili
lledimo le pasemske bbši!
drič ali Gropade, ki mu zdrav-ambulanti predpi-vsak dan v Trst arneto ali v ambulanto na Opčine? Avtobus iz Bazovice v Trst in nazaj stane 160 lir, iz mesta v Ul. Far-neto in nazaj nadaljnjih 60 lir, kaf pomeni skupaj 220 lir, rit
Kokošjih pasem Je več. V glavnem jih delimo v tri skupine: v lahke, srednjetezke in v težke. Med lahke spadata Livorno in Minorka, med srednjetezke lthode Island Red, Wyandotte in New Hamphire, med težke Orpington Plymouth Roch in druge. Izvrstne JaJča-rice so kokosi lahke in sred-nejiezke pasme, medtem ko so težke pasme bolj za meso. Sred njetežka pasma ima 'o prednost, da daje poleg številnih Jajc tudi izvrstno peienko. Livorno Je izključno dobra ne>-nica, njeno meso pa ni kdo ve kaj okusno. Naprodaj je sedaj tudi mnogo enodnevnih pišcet križanih pasem. Ti križanci združujejo lastnosti težkih, o-ziroma srednjetezkih pasem in lahke Livorno. So težki ln dobro nesejo Ce se že hočemo znebiti p) jate kokoši, ki brskajo naših dvoriščih, čemu bi po teh modnih križancih. Je dobrih pasemskih ko-dovolj na razpolago!
Ker je' naš smoier zrediti timveč dobrih, predvsem zim skih nesnic, bomo izbirali med sledečimi pasmami:	Livorno,
Rhode Island Red in med Neiv Hamphire. Ce nam ni do mesa, si izberimo Livorno, če pa hočemo imeti poleg obilnih Jajc "te okusno In mastno pečenko,
sezimo po srednjetezkih pasmah.
Rhode Island Red, ki spada med srednjetežke kokosi, pu gostoma prekaša v nesnosti samo kraljico jajc — Livorno. Nese lepa debela jajca z rjavo lupino in doseže telesno tezo do treh In se več kilogramov. Res je, da porabi nekoliko vec krme kot Livorno, toda tega ii ne smemo šteti v zlo, saj nas ob koncu prve letne nesnosti ko nam Je znesla 300 in več Jajc, obdari se z obilno in o-kusno pečenko. Prištevamo Jo med najboljše zimske nesnic« in to veliko pomeni. Ce so z-valjene meseca marca In v pr vi polovici aprila, začnejo ze oktobra meseca in nesejo sko zi vse leto. Seveda morajo biti potomke selekcioniranih koko ši, pravilno krmljene in morajo imeti na razpolago primeren kokošnjak. Ti pogoji ve. IJajo za vsako kokos in vsako pasmo, kajti tudi najboljša nesnica, ki je slabo krmljena in nima primernega kokošnja-ka, ne bo dajala zimskih ja|c.
Mesec april Je še vedno u-goden, da si nabavimo valil,ia jajca in enodnevna piščeta pasemskih kokoši, ki bodo prišla v poštev za zimsko nesnost, ln to Je važen činitelj v donos.ii kokoše reji.
J. G.
SV. BARBARA
Pred dnevi so bile na milj-skem županstvu podeljene nagrade vinogradnikom, ki so ob pustu razstavljali svoja najboljša vina v Miljah. Med devetimi nagrajenci sta tudi Rok Cač in Benjamin Pečar, oba iz naše vasi, poleg njiju pa še dva Slovenca iz Miljskih hribov, in sicer Josip Skerjan ter Anton Skerjan.
Vsekakor lepo priznanje našim vinogradnikom, ki imajo v svojih kleteh že več diplom in kolajn!
K0LUDR0VICA
V starosti 63 let je preteklo soboto nenadoma preminil An. ton Skupek. Kmet po poklicu je prvo leto po končani vojni prevzel službo lovskega čuvaja in od takrat je budno pazil na poverjeno mu lovišče. Na zadnji poti smo ga spremili v nedeljo. Pogreba na zgoniško pokopališče se je udeležilo mnogo vaščanov, v slovo pa mu je zapel domač pevski zbor. Zapušča ženo in sina, katerima izrekamo naše iskreno sožalje.
VODORAVNO:	L	temniti
se, 8. popolnoma premočeno, 16. planinske ptice, i?. tehten, odločilen; 19. predlog narobe; 21. bombaž; 23. egoističen; 24. kratica za pod vodstvom; 25 izročim; 27. maščevanje, povračilo (tujka v dialek. obliki); 29. lep, vabljiv; 30. nada-vi; 31. kožna bolezen, izpuščaj; 33. nevarna bolezen: 34. kazalni zaimek; 36. zamašek; 37 vrsta snega; 38. jugoslovansko obmorsko mesto: 39, modeli krojačev in šivilj; 41. so v slovenski slovnici trije; 42. pramen, ozek. dolg pas; 43. šlo v, šlo skozi vhod; 47. postavljam kline, šilim; 48. osebni zaimek; 49. razvrščam v vrste, razpole; 51. spominsko slavnosten; 52. osebni zaimek; 53. svetopisemsko mesto pregrehe; 5». prekleti, izobčeni; 58. o-valne sklede; 60. nedotakljiv, neranljiv; 61. madžarski voditelj;. 62. okrasne ptice; 63. dvojica; 65. zlato (fr.); 66. grška črka; 69. del korana: 70. hoditi; 71. eksotična vodna rastlina z lepim cvetom; 73. velika ^ celina; 76. hiat; 77. medmet; 78. narodni odpadnik; 80. ljudsko sodišče; 82. predlog; 83. tiho govorjenje; 84. naplavine; 86. povrniti udarec, prizadejano žalitev; 87. prebivalci, ki živijo na finsko-ruski meji.
NAVPIČNO 1. življenjska deba; 2. starorimska utež in novec: 3. Prešernov prijatelj, zr.an slovenski učenjak; 4. mitološki letalec; 5. znamenito staro poslopje v Londonu ob
Temzi, nekdaj kraljevski dvor, danes zgodovinski muzej; 6. reka v Slavoniji; 7. orjak, velikan; 8. vas med Postojno in Ilirsko Bistrico; 9. sodobni slovenski pisatelj; 10. nraven, moralen; 11. telovadna vaja; 1?.. ki se da s plugom obdelovati;. 13. japonski denar; ,14. števnik; 15. dam naravnejši, bolj svež videz; 18. nota; 20. kljubovati, imeti drugačno stališče; 22. glej 19. vod.; 24. predhoden, pripravljalen; 26. mesto v Italiji; 28. prislov, ki označuje nošenje ctrok na hrbtu; 30. židovsko moško i-rae; 32. barva pri kartah; 35. sestava več aparatov; 37. sni-vam; 39. posamezni obrati v tovarni; 40. izbran, odličen; 41. morska riba: 43. ne nama ne onima; 44. obiika pomožnega glagola; 45. predmet, naloga, osnovna misel; 46. mlad slovenski violinski virtuoz; 47. znamenit bogataš v starem veku:	49. trgovski pomočnik;
50. ljubkovalna oblika ženskega imena; 51. kosi lesa; 52. glavno mesto Lichtensteina; 53. težko, zasoplo diham: 54. časovni prislov; 56. naslov e-tiopskega plemenskega poglavarja; 57. reka v Zadnji Indiji; 59. trikotnikova stranica; 63. kuhinjska posoda: 64. ki ima rožene izrastke na glavi: 66. simbol kraljevskega dostojanstva:	67. izdelovalec
mlečnih izdelkov; 68. pravoslavne cerkvene podobe; 71. krasne: 72. vozilo; 74. »ačetni-ci imena in priimka najz.na-
menitejšega slov. pesnika; 75. koralni otok; 78. stvar; 79. kratica za to je; 81. igralne karte; 83. enaka soglasnika: 85. dve v abecedi zaporedni črki.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO:	1. Piran, S.
Solohov, U. galun, IS. ozir, 11. delegat. 18. Kozina, 19. ram, 20. poligon, 21. nalitek, 22. etn, 23. možakar, 24. falilec, 25. voz, 26. Kal, 27. ker, 28. čer, 30. ebonit, 33. nedalei, 36. nato, 37. neroden, 39. name-ček, 41. tal, 42. Volarič, 44. n*. mešan, 46. mi, 43. non, 49. Ceh, 51. ran, 52. lan, 54. Oleg, 56. debeluh, 58. hiteči, 60. Lož, 61. čemeren, 62. Tiberij, 63. oj, 64. zaželen, 65. kolesar, 66. lov, 67. nat, 68. Bor, 69. Rab, 71. edinec, 74. rivalen, 77. neki, 79. nakanim, SO. Kitajec, Sl. noj.	i
NAVPICKO: 1. Porezen, 2. izum, 3. Rim, 4. ar, 5. šelak, 6 olikan, 7. lepalen, 8. o gor, 9 ha n, 10. ot, II. golič, 12. «-žilen, 13. literat, 14. Unec, 15. tiafc, 17. dož. IS. kal, 20. pozidan. 21. narečen, 23. monolog, 24. Telemah, 25. Voronež, J7. Kamerun, 29. Polibij, 31. bev, 32. ter, 34. dan. 35. češ, 38. *► čemen, 40. kaliber, 43. čebelar, 45. natesan, 47. položen, 50. heretik, 53. neraben. 55. loj, 56. dež, 57. len, 58. hil, 59. čir, 61. Čaven, 62. torej, 64. zona, 65. Kola, 66. lik, 68. bat, 70. ti j, 72. da, 73. CI, 75. t>i, 76. ne, 78. ko.
(Nadaljevanje tleAU
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 12.8, rvajmžj« 8.7, zračni tlak 1007,1 pada, veter 2 km zahod r>ik, vlaga 80 odst., nebo 5 de. setin poobMčeno, morje mirno, temperatura morja 9.7 Vrem« dane«: Spremenljivo.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 39. marca
Angela, Ljubo Sonce vzide ob 5.51 ib zatone ob 18.29. Dolžina dneva 12.38. Luna vzide ob 13.00 j.n zatone ob Jutri, PONEDELJEK, 31. marca Modest, Mojmir
Teden živahnih predvolilnih priprav
Glavne stranke so že sestavile liste svojih kandidatov za volitve
Kaže, da bodo indipendentisti nastopili ločeno - Le desničarske stranke še niso nič povedale o svojih listah
*retekli teden je bil poln ivahnih priprav za državno-j»orske volitve. Stranke in gi-anja so vložile na notranjem Ministrstvu v Rimu svoje vo-|lne znake. Pri tem moramo ovedati, da so vložila volil-znake tudi nekatera giba-nja, ki se ne bodo udeležila molitev s svojo kandidatno listo. To je storila tudi Neod-i£sna socialistična zveza, da zaščiti svoj znak, da ga ne bi Itako drugo gibanje ali kaka druga stranka v Italiji izkoristila za svojo listo.
Glavne priprave v tednu so bile zlasli okrog sestavljanja kandidatnih list. Do sedaj so objavili uradno ali poluradno imena svojih kandidatov sledeče liste: KPI (Vidali, Ber-netičeva, Burlo in Pogassi), PSl (Tolloy, Bidovec in Tei-ner), četrtega kandidata bodo še določili, če bodo šli sami na volitve. Glede PSI je treba pripomniti, da se dogovarja za sestavo skupne liste s PSDI. V tem primeru bosta za PSI na skupni listi s PSDI kandidirala Tolloy in Bidovec, KD (Sciolis, Bologna, Eulambio in .Franzi)', PRI (Geppi, Cumbat, Volh in radikalec Pesante. Radikalci so se v Trstu in v vsej Italiji vključili v kandidatne liste PRI), PLI (Jona, Morpurgo, Ponis in Suttora).
Ostale stranke še niso objavile svoje liste. Na listi Fronte za neodvisnost bodo kandidirali Borghese, Giampiccoli, Laurenti (oče) in Minca. Lista bo baje uradno objavljena danes popoldne, ko bodo začeli nabirati imena podpisnikov liste. Desničarske stranke pa še niso uradno objavile imen svojih kandidatov. Po nekaterih vesteh se zdi, da bo listi Nacionalne monarhistične stranke načelova. general Messe, listi MSI pa tukajšnji federale Morelli. Za morebitno listo Tržaške unije pa ni še skoraj nič znanega. Zdi pa se, da ji bo načeloval Carin Tolloy.
Sestava kandidatnih list ni bil* tako enostavna za nekatere stranke. Zlasti med demokristjani, ki lahko gotovo rgčunajo na enega izvoljenega poslanca, je bilo precej kandidatov, ki bi želeli sede-tf VtrtTTpeti Montecitoria. Imena štirih kandidatov so določil ide s posredovanjem člana svojega osrednjega-vodstva ministra Cassianija, ki je namenoma prišel v Trst. Zlasti je presenetilo dejstvo, da je bit" na čelo demokristjanske liste postavljen prof. Sciolis, znui pristaš desničarske struje KD, ker je bilo pričakovati, da ji bo načeloval dr. Fran-
xil.
PSI in PSDI pa bosta baje sestavili skupno kandidatno listo. Tržaška federacija PSI in njeno osrednjo vodstvo sta že sklenili skupen nastop s PSDI. Tudi tukajšnji socialdemokrati hočejo sestaviti skupno listo. Toda do sedaj je osrednje vodstvo PSDI oviralo to pgvezavo. Končno pa je le nekoliko popustilo in sklenilo prepustiti tukajšnji federa-cili, naj z referendumom med člini odloči o skupni ali samostojni listi. Referendum mml socialdemokrati ge je začel že y petek in se bo zaključil danes. Ce se bo najmanj 85 odstotkov članov izreklo za skupno listo s PSI, bo osrednje vodstvo ta sklep sprejelo. V nasprotnem pri-
meru pa pojdeta PSI in PSDI na volitve vsaka s svojo listo.
Tudi med indipendentistič-nima gibanjema so se v preteklem tednu vodila pogajanja za sestavo skupne liste. Zdi pa se, da iz te moke ne bo kruha in da pojdeta vsaka zase.
Medtem ko se na sedežih strank vršijo te mrzlične predvolilne priprave, so pristojne oblasti stopile v stik s strankami in organizacijami. Na sestanku, ki mu je predsedoval vladni komisar dr. Pa-lamara, so določili smernice »volilnega premirja« in sestavili stalen odbor, ki bo zasedal	na	županstvu	in	se u-
kvarjal z vsemi vprašanji volilne propagande.
—ti -----
Izplačilo zaostankov učiteljem in profesorjem
Kakor poročajo iz Rima, je ministrstvo za javno vzgojo s svojo okrožnico od 25. t. m. odredilo, naj se takoj izplačajo	zaostanki od	1.	julija
1956	do	31. marca	t. 1. vse-
mu učnemu osebju na srednjih in osnovnih šolah, ki je že v stalnem staležu ali ne. Učitelji bodo dobili skupno 48.000 lir, profesorji pa 96.000 lir. oziroma	67.000 lir	a,i	48.000
lir, glede na kategorijo, v katero spadajo.
 «»------
22.000 prijav Vanoni
Do sedaj so tržaški davkoplačevalci predložili okrog 22 tisoč prijav Vanoni, medtem ko računajo, da bo celotno število doseglo 50 tisoč. Število predloženih prijav je visoko, ker moramo upoštevati, da bodo okrog 25.000 prijav predložila podjetja za svoje uslužbence. Urad bo sprejemal prijave tudi danes od 9. do 12. ure in v ponedeljek nepretrgoma od 8. do 20. ure.
* * •
Finančna intendanta sporoča. da bo okrožni davčni urad tudi danes od 9. do 12. ure sprejemal prijave dohodkov • Vanonin, jutri pa bo nepretrgoma odprt od I. do 20. ure. Stavka uslužbencev finančne intendance se nam reč ne tite uslužbencev omenjenega urada.
Ted bo trajalo od 16. do ji. (junija, izpiti za drugi in tretji razred od 25. do 28. junija, izpiti za peti razred pa od 23. do 23. junija. Sprejemni izpiti za srednjo šolo pa se začnejo 28. junija. Uradna ceremonija zaključka šolskega leta pa bo 5i julija.
Doslej so pregledali 5200 avtomobilov
Nadaljuje se pregledovanje
avtomobilskih žarometov. Včeraj so pregledali 539 avtomobilov ter ugotovili, da je imele 408 avtomobilov žaromete v redu. Računajo, da se je v Trstu odzvalo relativno najvišje število avtomobilistov k pregledom, upoštevajoč uspeh te akcije v drugih italijanskih mestih. V Trstu so tako pregledali že okrog 5.200 vozil ali eno tretjino celotnega števila.
PRISPEVAJTE IA DIJAŠKO MATICO!
Poziv PSI za podpisovanje liste
Federacija PSI nam je poslala sledeče sporočilo:
V ponedeljek 30. marca in v torek 1. aprila od 18. do 21. ure bo na sedežu PSI, v Ulici (Mazzini št. 32-1, nad., ob prisotnosti notarja nabiranje podpisov za predložitev socialistične kandidatne liste za prihodnje državnozborske volitve, ki bodo 25. maja.
Vsi člani, simpatizerji in socialistični volivci so vabljeni, da pridejo podpisat kandidatno listo PSI na našem sedežu v omenjenih dneh in v omenjenih urah.
Danes dopoldne vojaška ceremonija
Danes dopoldne ob 11. ur: bodo ob prisotnosti oorambne.
ga ministra Taviamja izročili bojno zaitavo rušilcema «In-domrto« tn »Impetuoso«. Oba rušilca imata enake značilnosti ter odrivata 3.500 ton, sta dolga 123 metrov in široka 13 metrov. Oborožena sta z dvema stolpoma, v katerih sta dva 127 mm topova, z dvema štiricevnima protiletalskima to. povoma kai. 40 mm in štirim-dvocevnimi protiletalskimi topovi istega kalibra. Rušilca tta namenjena predvsem za obrambo konvojev proti podmornicam, zato imata močno protipodmorniško oborožitev in dve napravi za spuščanje tor-
Pripombe K izjavi odbora AR Jadran
Osemnajstega t. m. se je pojavila v dnevnem časopisju izjava odbora AK Jadran. Zaradi očitne nedoslednosti u-tegne koristiti nekaj stavkov v pojasnilo.
Dejansko enostrankarski odbor (imena odbornikov si lahko vsakdo ogleda v slovenskem časopisju z začetka februarja), ki na videz ne loči pojma nadstrankarstva od e-nostrankarstva (morda si v resnici domišlja, da je njegova stranka nad drugimi), slepomiši s slepeče bleščečimi besedami, s katerimi hoče preslepiti in pridobiti svoji stranki neizrazito nasprotne, visoko-šolce (po možnosti take, ki so za službico pri državni u-stanovi pripravljeni ploskati pokrovitelju). Odbor se v izjavi srdito zaganja v brez-idejnost, v isti sapi pa razglaša, da ne bo trpel v klubu ljudi, ki »bi« utegnili imeti in braniti svoje prepričanje (živeli kruhoborci!).
Vse to zato, da bi se klub vrnil, kot izgubljena ovčica na pot, ki so mu jo ustanovitelji začrtali pred enajstimi leti. Pri tem so gospodje kolegi odborniki pozabili, da zgodovina ne pozna povratka na staro pot. Nekje pri začetku zahodne kulture stoji izrek
Tempora mutantur In to so
upoštevali pobudniki oživitve izhiranega Jadrana. Zaradi novih razmer, potreb in zahtev
pedov. Na rušilcih je vzrajen — novi smotri, nova pota. Na
pogonski stroj, ki razvija 65.000 konjskih sil m jima o-r.ogoča brzino 34 milj na uro.
neko visokodoneče in prazno-zveneče nadstrankarstvo (če je že nujno, da je vsnk člo-
Izpred kazenskega sodišča
Eno leto in k, mesece zapora možu ki je grdo ravnal s svojo ženo
Sodišče je pri dodelitvi kazni upoštevalo okoliščine, ki »o dovedle moža do tega, da je ženo treščil s pestjo v obraz
Urnik izpitov v osnovnih šolah
Šolsko skrbništvo je odredilo, da se preneha pouk v osnovnih šolah 21. junija. Re-dovanje za prvi in četrti razumno  	' zakona, toda žena ga je pri-
______________ I pravila do tega, dg je tožbo
( PISMU UREDNIŠTVI] ) | “j£kvU"r % vrni' k
V dvorani kazenskega sodišča se je včeraj znašel na zatožni klopi 32 let stari Rai-mondo Čorbo, ki ga je tožila njegova 43 let stara žena An-na Maria Incontrera, da ji je povzročil telesene poiškodbe, da ji ni dajal denarne pomoči in da jo je žalil
Raimondo in Anna Maria nista bila ustvarjene eden za drugega, a sta se kljub temu poročila. Toda že dobre tri tedne po poroki je prišlo med njima do prvega resnega prepira. Vozila sta se z avtom sEozi Spilimbergo, 'ko šla se sporek-la in Raimondo je ne bodi Jpn> ugriznil avojo ženo v ramo ter ji s tem-povzročil reno, zaradi katere se - je morala zdraviti teden- dni.
Bilo je 3. septembra 1. 1S56, ko se je mož naveličal prepirov in je odšel spet k svoji materi Toda ie drpgi d^n je prišla zima k njemtl ih #e začela z njim prepirati, kar se je končalo s tem. da ji je mož prit..spil nekaj zaušnic. Zdelo se je, da se bo njuno zakonsko življenje končalo, kajti mož je vložil tožbo za ločitev
Izjava
Prejeli smo in objavljamo: Ob smrti mojega brata
Janka Kramariča Je Izšel v »Katoliškem glasu« od 27. marca U nekrolog brez moje vednosti tn odobravanja.
Z ogorčenjem zavračam tendenciozen način pisanja, ki bi ga sam moj pokojni brat odklanjal.
Trs«, 29.3.M.
Dr. KRAMARIČ LOJZE l.r
HMOIIIIIIIIIHIHMIIIIIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIluntlllltllllllMIHIIIIIIIIIItllllllHMIIIHIIIIIIIIIIIII*
Dogodki tedna
Odpusti v Aquili m spor pri Acegatu
V najtfčjih tržaških obratih mekgj vre in je pričakovati, da se bodo v prihodnjih dneh razmere zaostrile. Precejšnje nezadovoljstvo vla. da med delavci o čistilnici Aquila zaradi krivičnega m diskriminacijskega ravnanja vodstva tega podjetja, ki je te dni spet začelo odpuščati delavce. Pred nekaj tedni je oipustilo 4 delavce, nato je ehegn prisililo, da je podal ottavko, ta teden pa je odpustilo najprej enega delav-cd. -šiao pa še tri z opravičilom, dl niso sposobni za dflo v čistilnici. Dejstvo pa j< da so bili ti delavci za-poslini, tort j sposobni za svojo del$, od 15 do ?o let. Večin jf jasno, da se hoče vodstvo podjetja pred volitvami notranje komisije U* nebi'i delavcev,- ki so bolj zavedni, Zaradi tega po ima zlasti na piki slovetiske delavce. To dokazuje dejstvo, df sta.od zadnjih treh odpuščenih delavcev kar dva Slovim a. Nujno potrebno je zaradi tega, da posredujejo tirad zre delo in pristojne oblasti, ker je treba prepre-č:ti nadaljnje odpuste in prisiliti vod jgtoo, da bo spoštovalo veljtvne predpise in sindikalne svoboščine delavcev. 7. eno lAseOo; preprečiti je treba, da bi te spet začele if fatistične dobe, se Uče diskrimi-fije ng škodo Slovencev, tekaj se Muha t udi v ob-M^iih podjetju Acega t, Ja 'vodstvo namerava edzti dosedanja delo-potfbo in dogovor, ki to dosegli po dolgi statiki len-»kepa maja, ter razdeliti u-
službence v dve kategoriji. Prve dni tega tedna je bil sestanek med sindikalnimi p'edstavniki in vodstvom A-cepat, da bi se o zadevi pogovorili, toda niso dosegli nobenega uspeha, ker se vodstvo Acegata o tej zadevi sploh ne mara razgovarjati t sindikati.
V obratih CRDA se delavci pritožujejo, ker ood»ti’Q ne mara upoštevati, oziroma krivično tolmači, nekatere določbe sporazuma, ki so ga podpisali v Rimu po devetmesečni stavki. Gre predvsem za pravilno obračunavanje doklade za zdravju \ škodljiva dela.
V ladjedelnici Sv Justa pa delavci zahtevajo enoten nastop sindikalnih predstavnikov, da se uredijo in izboljšajo razmere v tem podjetju, ki je sicer dobile dovolj naročil za gradnjo novih ladij iz inozemstva ni pa še dobilo potrebnega dovoljenja od pristojnih oblasti -v Rimu, zaradi česar se je znašlo v zagati in zadnje čase ne izplačuje redno tedenske plače delavcem.
Pogajanja i ČSR
V Prago je odpotoval direktor Javnih skladišč dr Bernardi ki bo tam, sodeloval pri sestavljanju nove trgovinske pogodbe med /talijo in CSR. Pričakujemo, da bo ta pogodba odstranila vse Obstoječe zapreke za razvoj prometa CSR skozi Trst, ki je bil v zadnjih letih zelo nizek, prav zaradi nerešenih italijansko - češkoslovaških gospo, darskih odnosov.
Včeraj pu se je o mil o Trst ttooi predsednik trgovin-ske zborn ee dr. CaidaSsi, k( je obiskal gospodarska krop# v raznih državah.
I njej. Vendar je bilo usojeno da njuno skupno življenje ne bo trajalo dolgo. Mož je čutil, da dela žena z njim kot z vtrokom in tako se je januarja lani spet odločil ter odšel k materi.
Sedaj je ostal na vse ženine prošnje gluh in ni hotel več slišati, da bi se vrnil domov. Toda 24. februarja ga je žena zalotila v neki gostilni, ko se je pripravljal, da bi igral s prijatelji karte in povzročila eno od običajnih scen. Raimondu je bilo to preveč, izgubil je glavo in treščil ženo s pestjo v obraz, tako da »e je nezavestna zvrnila na tla in so jo morali z avtom RK odpeljati v bolnišnico, Tu so ji ugotovili zlom nosnega hrustanca in pa to, da sta ji zmanjkala dva zoba...
Posledica je seveda bila. da »o Raimonda prijavili sodišču. Sodišče je sicer upoštevalo nekatere okoliščine, ki *o mola dovedle do tega, da je « svojo ženo slabo ravnal, vendar so mu sodniki kljub temu prieodlli 1 leto, 4 mesece in 15 dni zapora ter povrnitev stroškov Anni Mariji, ki je bila na razpravi zasebna •tranka. Obtoženec pa je dose. gel. da mu kazni ne bodo vpisali v kazenski list
SKLEP POKRAJINSKEGA
DPHAVNEGA ODBORA
Podelitev štipendij dijakom in visokošokem
Na predvčerajšnji seji je pokrajinski upravni odbor določil šest štipendij po 50 tisoč lir za visokošolce, 88 štipendij po 25 tUoč lir za dijake višjih srednjih šol ter 27 štipendij po 10 tisoč lir za dijake nižjih srednjih šol. Pokrajinski upravni odbor je prav tako potrdil sklep komisije, ki so jo sestavljali predsednik prof. Ettor« Gregoretti, dr. Marcelio Franceschini, pokrajinski odbornik, odv. Ore-ste Pierotti, prof. Marta Di Fortunato, ravnateljica srednje šole v Ul. Tigor ter prof. Claudio Calzolari. docent na tržaški univerzi, o nagraditvi naslednjih visokošolcev in dijakov:	\
VlSOKOAOLCl; Ennio Fonda, Adriana N*mer, Claudio Bianehi, Aureliano D‘Amhro-gio, 'Claudio Musiha, Nicola Štagni.
DIJAKI NIŽJIH SREDNJIH
SOL: Alda Birri, Claudio Var-dabasso, Giorgio Ret, Franco Jtavini, Robigna Occini, Clara Paoluzzi, Mario Alberi, Ful-
vio Bandelli, Alessandro Apol-lonio, Klavdij Fratnik, Silvano Napolitano, Luciano San-tin, Egle Sartore, Giuliano Top-pan, Loredana Di Giuseppe. Giulio Giglio, Nadja Pahor, Fabio Rummer, Silvana Pa-squaletto, Marija Debeljak, Marino Bose, Sandra Pozzetto, Pietropaolo Fachin, Laura Tomasi, Laura Mattiazzo, Darij Morelj, Sergio Foschi.
DIJAKI VIŠJIH SREDNJIH SOL: Pietro Furlan, Rita Ru-zier, Giuliano Veglia. Livia Cas-seler, Roberta Occini, Donatella Zaccaria, Silvana Vallop-pi, Fiorella Budoia, Enio Spon-za, Giovanni Deiana, Renato Valentinuzzi, Liana Martini, Renato Busetti, Rita Corsi, Laura Tremel, Sergio De Carli, Pierpaolo Caputi, Paolo Gregoretti. Alessandro Vascot-to, Liliana Pastrovicchio, Li-dia Cattaruzza, Carlo Lupa-telli, Sandra Drioli, Paolo Me-tiis, Sergij Batič, Silvia Sar-tori, Fabio Villatora, Guido Tomasi, Gianfranco Foschi, Maria Grazia Candotti, Laura Matassi, Elpidio Crulci, Maria Paola Pagnini, Franca Nodus, Dario Santin, Laura Pagnini, Bruno Marini, Fulvij Starc.
Požar v Barkovljah
Okrog 15. ure je nastal ob železniškem nasipu v Barkovljah nasproti kopališča «Ce-das« obsežen požar, ki je zajel suho travo in grmičevje, tako da so se motali gasilci truditi dve uri, preden se jim je posrečilo ogenj pogasiti. O-genj je uničil okrog 60.000 kvadratnih metrov trave in grmovja.
Nezgode na delu
Včeraj dopoldne ob 11.40 so na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice sprejeli 39 let starega Salvina della Pietra iz Ul, Galleria 12, kateremu so zdravniki ugotovili hud u-darec na levi nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami. Della Pietra, ki bo po mnenju
zdravnikov potreboval za o-krevanje od 10 do 30 dni je ob prihodu v bolnišnico, kamor so ga pripeljali z avtom RK. povedal, da je stopil s stopnice kamiona v begunskem taborišču na Opčinah, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel Ponesrečenec je delal na račun vladnega generalnega komisariata.
Na ortopedski oddelek so sprejeli tudi 32 let starega Justa Pegana iz Vrdelske ceste 4. Pegan _je prišel sam v bolnišnico, kjer je povedal, da je delal na nekem gradbišču na Drevoredu D’Annunzio, ko se je zrušil neki zid, nanj pa je priletel kamen, ki mu je poškodoval levo roko. Pegana so pridržali v bolnišnici, kjer bo ostal kakih 10 dni, če pa ima poškodovane kosti, se bo moral zdraviti en mesec.
Končno so v bolnišnico pripeljali še 48 let starega Giordana Debeljuka iz Ul. Sonci-ni 116. ki je v Novem pristanišču upravljal žerjav. Zaradi nepravilnega manevra pa je nenadoma ostal stisnjen med žerjavovo kabino in platformo in posledica je bila, da je začutil hude bolečine v spodnjem delu trebuha Z nekim zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 15 dneh sprejeli na II. kirurški oddelek. ------------
Prijavljeni tatvini
Predvčerajšnjim zvečer je 17 let stari Sergio Rossi iz Reške ceste 4 prijavil na centralnem policijskem komisarja, tu, da mu je nekdo izmaknil kolo znamke »Marconi«, ki ga je pustil pred mesnico na vogalu Ul. Valdirivo in Ul. Roma.
Na istem komisariatu se je zglasil tudi 27 let stari Set-gio Ota iz Ul. Ovidio 1. kš je povedal, da so mu neznanci ponoči ukradli lambreto TS' 4068, ki jo je pustil na Trgu Skorklja. Povedai je, da je bila ukradena lambreta vredna okoli 50.000 lir.
vek hote ali nehote opredeljen in strankarski, utegne biti nadstrankarski le kak Nietzschejev nadčlovek, ki stoji na začetku nacizma), temveč sodelovanje med visokošolci vseh različnih prepričanj in strank za dosego skupnih smotrov. In teh imamo (ali bolje; bi jih morali imeti) vsi pravi Slovenci ob trenutnem stanju stvari, mnogo.
Tako sodelovanje pa je mogoče le v pravi demokraciji, kjer spoštujejo vsa mnenja in prepričanja. Toda take demokracije sedanji odbor ne pozna in noče poznati. Zato pa pokriva svoje enostrankarske težnje s krinko demokracije in s stavkom, ki so ga iztrgali Cankarju. Pravim iztrgali, ker je mogoče samo tak, iz celotnega dela iztrgan stavek, obračati po mili volji in ga uporabiti tudi kot reklamo za najbolj umazane posle. Da dobimo pravo sliko Cankarja, moramo upoštevati vse njegovo delo. Tedaj pa je pesem drugačna. Cankar je z vsem svojim delom na njim nasprotnem bregu in menda niso pozabili, dj je njegovo prvo knjigo dal sežgat i svet in pobožen mož njihove zvrsti. Ne samo tisti stavek, ki so si ga prilastili, kot bi imeli celega Cankarja v zakupu, temveč ves Cankar je previsok, da bi ga lahko kdo izrabljal kot bojnega konja v svojem politikanstvu; čas bi že bil, da bi to res nehalo.
Kar se tiče razglabljanja slovenskega akademike iz njihovih vrst, ki ob podpori nekega »znanstvenika« ugotavlja, da je ime komunist psovka, velja pripomniti, da je Cankar kandidiral kot socialist v času, ko je bilo to ime prav taka psovka, kot naj bi bila danes komunist. Slovenski akademik od KG bi že lahko vedel, da teče zgodovina naprej, četudi se on in njegovi *demokratični» kolegi Se tako upirajo.
VISOKOSOLEC
Poskus samomora
Včeraj ob 2.40 ponoči so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 27 let starega Fer-ruccia Babicha iz Ul. Galleria, ki je imel več hudih poškodb po vsem telesu, poleg tega pa še rane na zapestjih obeh rok. Nezavestnega Babicha so s pridržano prognozo takoj sprejeli na I. kirurški oddelek, medtem ke so bolničarji RK povedali, da so nesrečneža pobrali na dvorišču hiše, kjer stanuje. Babich je namreč najprej vzel britvico in si z njo porezal zapestji, potem pa je stopil na stopnišče, odprl okno in »e s 4. nadstropja vrgel v globino. Padec so nekoliko ublažile te. lefonske žice, toda kljub temu je dobil tako hude poškodbe, da zdravniki ne vedo, če ga bodo ohranili pri življenju Vzroki, ki so ne srečnega mladeniča dovedli do tega, da si je hotel vzeti življenje, niso znani.
Aretaciji zaradi pijanosti
Včeraj so policijski agenti aretirali in odpeljali v koro-nejske zapore 60 let staro An-no Braida od Sv. M.M. sp. 969, ki je bila kaznovana z enim mesecem zapora zaradi pijanosti.
Prav tako je bil aretiran in odpeljan v koronejske zapore tudi 35 let stari Carlo Mer-vich iz Ul. Roncheto 136, ki bo moral zaradi pijanosti presedeti 8 dni v zaporu poleg te-ga pa še plačati 3.000 lir globe.
PREDVAJANJE DOKUM.
FILMOV V AVDITORIJU
Dane« od 11.30 do 12.30 bodo v Avditoriju na pobudo tiskovnega urada vladnega ge neralnega komisariata predvajali naslednje dokumentarne filme: #Na gorah« fposnetk' z otroških kolonij), «Vasi s področja agrarne reforme«. »Sicilski razgledi«, «Pristave v Maremmi« ter #Ob robu mest«.
Se danes in jutri razstava L. Spacala
Umetnostna galerija «Ca«a-nuova« sporoča, da je spričo velikega uspeha, ki ga je dosegla razstava Lojzeta Spacala. sklenila, da jo poaaljša do vključno jutri. Razen tega bo na prošnjo številnih ljubiteljev umetnosti razstava izjemno odprta tudi danes od 11. do 12.30
Smrt očeta ravnatelja Anse
Včeraj so pokopali Rosolir.a Rosolinija, očeta dr. Stelia Ro. solinija, ravnatelja tržaške po. diružnice agencije Ansa in predsednika Združenja novinarjev v Trstu. Dr. Rcsoliniin izražamo ob bridki izgubi iskreno sožalje.
 «#------
Izlet CGIL v Bovec
Potovalni urad CIT organizira na račun odbora za razvedrilo in šport pri Delavski zbornici CGIL 6. in 7. aprila izlet v Tolmin in Bovec, izletniki bodo odpotovali iz Trsta 6. aprila ob 6.30, v Tolmin bodo prispeli ob 9.30 in se tam ustavili do 14. ure, v Bovec pa bodo prispeli ob 15. uri. Iz Bovca bodo odpotovali 7. aprila ob 16. uri in prispeli v Trst ob 23. uri.
Cena izleta v udobnem avtobusu znaša 1500 lir. Lahko se udeležijo izleta le osebe, ki imajo veljavno obmejno propustnico za goriški okraj.
Čitajte in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
Med odmorom v Bovcu bodo priredili izlet v lepo dolino Trente. Otroci pod 6 letom starosti imajo brezplačno vožnjo, če ne bodo zasedli sedeža.
Prijave sprejema omenjeni odbor v Ul. Zonta 2 do 30. marca.
Opozorilo lastnikom javnih lokalov
Županstvo poziva lastnike javnih lokalov, ki nameravajo postaviti V letu 1958 stole na pločnikih in trgih pred svojimi obrati, naj vložijo do 31. t. m. prošnje na kolkovanih papirjih po 100 lir, in sicer pri V. oddelku, I. odseka v občinski palači soba 251. Prošnji morajo priložiti lansko dovoljenje in plačati tudi 120 lir pristojbine.
Razpis štipendij
Ministrstvo za zunanje zadeve razpisuje natečaj za 12 štipendij za študente in diplomirance italijanskih univerz, ki želijo spopolniti svoje študije v Zahodni Nemčiji v letošnjem poletju. Prednost imajo študenti in mladi profesorji nemščine. Prošnje se morajo nasloviti na zunanje ministrstvo, urad za štipendije, Trg Firenze št. 27. Priložiti je treba tudi vse predpisane dokumente.
SNG
v TRSTU
Danes 30. t. m. ob 14. uri v Valdoltri ;r. ob 20. uri v Škofijah
NICOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
GLASBENA MATICA
V sredo, 2. aprila 1958 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«
javna produkcija gojencev Glasbene šole
Nastopijo gojenci oddelka za klavir, violino, klarinet, otroški godalni orkester pod vodstvom prof. KJudra in pevski zbor pod vodstvom prof. Vrabca.
Kot gostje sodelujeio sopranistka Gojka Berginc, mezzosopranistka Marija Bitenc in baritonist Danilo Milič.
Vabila so na razpolago v šoli Glasbene Ma tiče v Ul. Ruggero Manna 29 in eno uro pred pričetkom produkcije Dii blagajni dvorane.
, Dirk Boga-rde:	18.30 PoročiU.
18.45 Tclcn>at"h: 20.00 Izb°r _iz dokumentarnih filmov; 20.30 r ,-očila; 20.50 »Carosello«:	T
#Vrtijivi oder«, glasbeni spore . 22.30 Soortna nedelja
( olepaliSčaI
TEATRO NUOVO V sredo, 2. aprila ob 21. uri.
Hiijjo von Hofmannstan.
»Legenda vsakogar«. Režiser
Franco Enriquez. Abonma A.
LJUDSKI KONCERT V AVDITORIJU
V sredo ob 21. uri bo v Avditoriju zadnji ljudski konce orkestra Tržaške filharmonij pod vodstvom Heinricha derja. Na sporedu so no Wagnerjeve skladbe. Dari. se prične pri osrednji blag l-ni v Pasaži Protti prodaj vstopnic.
DAROVI IN PKIAPKVKl]
Namesto cvetja na grob pok. Katarin« Petkovšek daruje družina Fonda 2000 lir za Dijaško Matico,
Ker se ni mogel udeležiti pogreba pokojne Ane Skrap, daruje Franc Trampuž 500 lir za Dijaško Matico.
Ob tretji obletnici smrti Ma-rije Saona daruj« hčerka Mar-juča 1000 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje Malka K osni in a 1000 lir.
Namesto cvetja na grob pokojne ujne Marije Piison vd. Marc daruje družina Marcel Sancin 2000 lir za Dijaško Matico.
Člani uprave in uredništva »Primorskega dnevnika« darujejo 7.300 lir za šolsko blagajno državne višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKC
Dne 29. marca se je rodilo v Trst« I otrok, umrlo je 18 oseb,
poroka j_. bila 1.
POROČILA STA SE: električar Bruno CesaneUi in delavka Maria Tolomei UMRLI SO:	42-!etm	C or ra do
Marasplm, 22-letni Dario Valussi, 15-1-etm Giovanni Muliti, 83-letna Gioseffa Omhauser, 78-ietna Carla Zuis por Gol li, 70-1 etn i Ro man Turk, 71-letni Giorgio Vi er roli, 72-letni Oreste Andreosso 46-letni Adriano Carlo Cadel, 7> letna Giuseppina Musizza vd. Rlc *obon, 81-iecna Maria SLeffi-ch vd Sodomaco, 71-letni Giorgio Da plsm, T8-letna Carmina Giarvoiot-ta vd. ALeo, 84-letni Eugenio Spnngaro, 78-letna Katarina Koren vd. SoriMo, 86-letni Rosolino Rosol irvi.
OKLICI: delavec Bruno Peros-sa in gospodinja Laura Sain, »ražnik javne varnosti Salvatore Carbone in gospodinja Amalia Mi.iutich, delavec Pietro Visintin in uradnica Silvana Zanier, mehanik tehnik Sebastianc Bussi in gospodinja Luigia Ličen, inženir Jario Moradei in gospodinja Livia Bussi, zidar Marco Rosic in Rozalija AiUoIhi, aidar Marino Cernich In delavka Frartcesca »raico, trgovec Cvljeto Kostopec n gospodinja Graziella Bonlfi-jio, mehanik De ruto Mandolini In
tijakiinja M »risa Fabbretti, dok-ir kemije Fulvio Antoolnl in gospodinja Licia Hradaman'e, me. tar Aid) Donati in gospodinja Lilijana Cok, uradnik Livlo Strln-gher m *o®podknja Vera Marini, uradnik Giulio Colombar in go-fpodinja Loredana Sina, krčmar ! ,uclano Bassanese in gospodinja taria Forza, dimnikar Antonio 'attovarvi in gospodinja Maria 1 leula, poštni uradnik Alberto i iaenazzo in gospodinja Maria Volpe, zdravnik dr. Sergio Lin in gospodinja Nerina Cecchi uradnik Luciano Laiclm in go Ipodinja Antonia Cobelli, težak Antonio BMoolavo in gospodinja
OD VČERAJ DO DANES
Maria Ranalli, mizar Giulio Pe trorvio in gospodinja Anita Co lemiban, trgovec Sergiio Vccchict In prodajalka Ouinta Sumberaz, uradnik Viktor Ferfolja in uradnica vtlrela Počkaj, šofer Claudio Pignat in šivilja Edda Uoosi, uradnik Roberto Sovich in go »oodinja Silvana Miraz, prodajalec A Ido Pirete in šivilja Mireila Mezgec, uradnik Gaetano Cbia-renza in gospodinja Noella Gre-goretti Hvar Egidio Scaggianle In šivilja Sabina Fabbrinl, mesar Lucio Perselli in gospodinj« Mart tiuigia Celentano, delavec Gio. vanni Nesict. in gospodinja Eleo-nora Sau, tapetnik Dario Nappi in uradnica Giuseppina De Fa-veri, krčmar Remigio Slatlch In gospodinja Ciaudia Martini, pro. dajalec Edvioo Meden m gospo, dinja Annamaria Funes, glasbenik A-ldo Belli in gospodinja Reana Eccardi, risar Giorgio Ve-ran in zaščitna sestra Gluseppi na Zuilani. Pietro Di Luzlo in Elvira Di Fruscuo, zidar Fort«, nato Corvaglia In kmetica Antonia Marroeco, uradnik Glaofran-co Ongaro in gospodinja Anna iami, zidar Gerardo Rosan In Ines Pedrocchi, uradnik Glusep-pe Saracino in uradnica Anita Degrassi, prodajalec Mario Bucer m frlaerka OrazieHa Tončič, me. hanlk Ennio Simonettl ih šivilja Mariaa Steffe, uradnik Renzo Da-rl In uradnica Maria Grazia Silvestri, električni varilec Giuseppe Moratto in šivilja Anna Ma-rla Ruzzier, vratar Giuseppe Slej. ko in gospodinja Ljudmila ZatL nikar, mizar Giuliano Coosutta In gospodinji Maria Bertottl, karabinjer Antonio Manglocavallo m gospodinja Teodoltnda Paga-ne'l, električar Arrlgo Sennl in foapodlnta Laura Milani, agent javne varnosti Raimondo Gian g ra ude in gospodinja Elvira Pa-
pacchloli, brivec Paolo Allegrettl in gospodinja Maria Staltone, uradnik Dario Bianchi In gospo-dinja Paola Elvira Bianchi, Lul-gl Dl Romano In Franca Flaini-nl mehanik Olaueo Briščlk In uradnica Ada Daneu, delavec Vlttorio Petronio in gospodinja Lordes Feresin, uradnik Silvano Renoer In gospodinja Luciana Migliorlnl, trgovec Oscarre Hali gogna in učiteljica Maria Lulsa Ottcchian, radiotelegrafist Roberto De Chiara In uradnica Ondi-na Debegnach, krčmar Pietro Craighero »n šivilja Silvana M,-ntutti.
Občina DEVIN-NABRE2INA
Ta teden se ni rodil noben otrok. Poroke ni bilo nobene.
Umrla je 57-letna Olga Švara noročena Rebula.
Oklici: mizar Julijan Košuta in gospodinja Marija Bertott,, mizar Ollviero Rustnian In gospod-n Ja Maria Massaria.
——«»------
nočna služba lekarn
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zont, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ut. Glnnastica 44; Kovls, Trg Goldoni 8; dr Rossettl, Ul. Com-bi 19.
 «»-------
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davan-zo, Dl. Bernlni 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Llo.vd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti U; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan).
( miPRKA PROIVRTA )
Izvrlol odbor Slovenske pro-ivetne zveze v Trstu bo Imel sejo v sredo, 2. aprila t. I. ob 11. ari »a sedeža. Ul. Roma is-11.
BABNA OBVK8TIU J
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR . TRST
Danes 30. t. m. ob 9. uri bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11, 5. občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor naproša vse člane, naj se udeležijo tega jubilejnega občnega zbora.
OBVESTILO Slovensko gospodarska združenje obvtšča, da bo zaradi davčne prijave Vanoni urad združenja od[»rt danes, v nedeljo od 9. d« 12. ure dopoldne.
 «»------
LOTERIJA
BENETKE	36	29	86	70	52
BARI	25	59	49	12	70
CAGLIARI	80	1	26	74	31
FLORENCA	3	55	73	58	36
GENOVA	58	46	72	49	69
MILAN	33	79	90	87	50
NEAPELJ	40	57	87	6	13
PALERMO	41	42	50	38	22
RIM	66	27	84	65	36
TURIN	57	61	90	87	30
DANES 30. marca ob 17. uri bo v prosvetni dvorani na Opčinah
VOKALNI
KONCERT
pevskega zbora
»LJUBLJANSKI ZVONn
iz Ljubljane
K številni udeležbi Vabita prosvetni društvi «Anarej Čok« in »Opčine«.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom kon. certa.
A D I O
NEDELJA. 39. marca 1951 TRSI POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba: 9.00 Kmetijska	oddaja; 9.30 Glasbena matineja;	11.15	Lahke priljubljene
melodije; 11.45 Respighi: Rimski vodnjaki; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih	dni v Trstu; 13.30
Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Ansambla Herb Kern Vrt Charlle Kunz; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Erhvard Elgar: Variacije »Enigma«; 16 50 Harmonikar Edoardo I.ucchina in ritmi;	17.00	František Langer:
«Iskra v pepelu«, igra v 5 dej.;
19.00 Čajkovski: »Romeo in Julija« fantazJ.ta-uvertura; 19.20 Ciganske melodije; 19.30 Pestra glasba; 20 00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Operetna g,asba;
21.15 Paganini: Koncert št. 1 v D-du-ru za violino in orkester;
21.45 Gian.ii Sa-fred s svojim ansamblom; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Fantazija ob mesečini; 23.00 Romance m serenade
T H S T l.
12.00 Igra orkester Stellari;
14.30 El Campanon; '8.00 Koncert »Agimus«: 19.45 Sportrta nedelja; 21.00 Koncert jazza; 22.45 Koncert zagrebških solistov.
KOPER 237 m. 1169 kHz
Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30 15.00.
Poročila • ital.:	6.30,	12.30
17.15, 19.15, 22.30.
6.00-7.15 Prenos KL; 8.00 Kmetijska oddaja; 8.30 Poskočne skladbe Jožeta Krežeta; 8.45-10.30 Prenos Rl.: 10.30 Sosedni kraji in ljudje; 13.30-14.15 Prenos RL;
14.15 Pogovor s poslušalci; 14.20 Glasba po željah; 15.10 Nedeljski popoldanski koncert; 16.15-19.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti: 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba
SLOVENIJA 327.1 n. 292.1 m. 2)2.4 n Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 1.00, •0.00,	13.00.	15.00.	17.00.	1930,
22.00
6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Veseli pele-meie'
3.00 Športna reportaža; 8.15 Pre-listajmo naš zabavni album; 8.45 Mladinska radijska igra: 9.15 Slo. venske narodne In umetne pesmi;
10.00 Se pomnite, tovariši — Drago Kumer: Grenki spomini;
10.30 iz operetnega sveta; 11.30 Baletni iotermezzo; 12.00 Nedeljska panorama zabavnih zvokov;
13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.45 Glasbeni mozaik; 17.30 Posnetki reportaže o smuških skokih v Planici; 18.15 Glasbena medigra; 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes; 20.00 »Halo, halo!« (javna zabavna glasbena oddaja); 21.20 S festivala sodobne glasbe v Donau-e.schingenu; 22.15 Igramo za p'tsl
TELEVIZIJA
10.15 Kmetijska oddaja; 15.30 Športni popoldan- 17.00 Spored za otroke; 18.00 Portret igralca-
pošluiujt 11 KMETIJSKE ZADRUGE
v Trstu, Ul. U. Foscolo 1 (blizu Trta Garibaldi) Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 In v Miljah
Pri nakupu pomladne in poletne obutve dajte prednost
TRST. DREV. XX. SEPTEMBRA II
Dobili boste namreč čevlje zaupanja vrednih mamk, po zmernih cenah, ter boste bolje postreženi kot drugod.
I N O
Eacelsior. 13.00, 15.50, 18.45. ^ »Most na reki Kway», "• den, Alec Guirmes, Ja^k H kins.	j,|n«
F«nice. 14.00:	»Herkulova ‘
Steve Reeves, Sylva Kose"1 • Gianna Maria Canale. Nazionale. 16.00: «Zgodba oi
Costello«, Joan Cravvfora, ^ sano Brazzi, Heather Seans. Supercinema. 14.00:	»KraH«
ljubica«, E. Flymn, A. Ne« oi nemascope, Eastmancolor. Filodrammatico. 13.30:
»Con mi no se scherza«. I ' »Teta iz Amerike na snu<^ nju«, Tina Pica.	*;v.
Grattacielo. 14.30:	»Trapez ‘
ljenja«, R. Hudson, D. MaK>ne-R- Stack.	^	iq00,
Arcobaleno. 13.30,	16.00,	■■■•,
22.00: »Siovo od orožja«. K- "“T son, J. Jones, A. Sordi. 1ZK nice prepovedane Astra Rojan. 14.00: delfinu«, S. Loren, A. Lado. Capitol. 14.30:	«LazzareUa».
Panaro, R. Como, Mario rotti, D. Modugno. Tina rie»-Cristallo. 14.30: »Kadar je zen roman«, A, Biyth, P. ”
Alabarda. 14.00: «Nočrvi prehod’-J. Stevvart, A. Murphy. j Aldebaran. 14.00: «Razbeljen » nec«, B. Lancaster, T. L"
S Harrison.	,_ytb»
Ariston. 14.00: »Resnična o Jessu — banditu«, R. wa* techoicolor.
Aurora. 14.00: »Banditov P01' -K. Grayson, F. Sinatra, nioolor.
Garibaldi. 15.00: »SimpU««*- "£a, narodni vohun«, R. cam L. Maxwell.	.-vo-
Impero. 15.00: »Eksplozivna P1 laska«, J Mansfield.	fU.
Ideal«. 14.30:	»Muslimana*1	*
sar«, J. Derek, G. M.
Italia. 14.30: «Venera iz je«, Belinda Lee, J. ^r n0in Moderno. 14.00:	»Klobuk	JZy,
dežja«, E. M. Saint, D.
S. Marco. 14.00: «Zelezoi. lej" Renato Salva-tori, M. F1?.1;, je-Savona. 14.00: »Gangster i»w. .
no«, J. Mansfield. E. U*’ g. Viale. 14.30: »Orožje s1*1**’ Granger, Rhonda Flemm*: -j, Vitt. Veneto. 14.15: «Poljobi J« ,d.
me«, Gary Grant, J. Man® j Belvedere. 14.00:	«Tig.rčeK»,
Chandler, Tim H»rwey. Marconi. 14.30: »Preludij«, AIlyson, Rossano Brazzi.. ^ Massimo. 14.30:	»Varšavski
gublje-nci« (Kanal), na* na festivalu v Cannesu Novo cine. 14.30: »Mučenje » »
ščico«, Rod Steiger. ^»ett*-
Odeon. 14.00: »Dav.v- Croc« Walt Disney.	_n»,
Radio. 14.30: «Gospodov za«^. Gary Cooper, Dorothy Mc
( MALI OOLAgj
-.udenl8
VSAKO DELO sprejme. z višjo srednjcioilsKo iz°p Naslov na upravi lista.
DR. SONJA MAŠERA
bo odstotna
od 1. do 22. aprila
1.1-
•UNION*
Svetovno znana zavarovalnica od IJfJf 1828 je v TRbTU UL. GHEGA 8-1-
tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
TRST-Ul. CAROUCCI-15
Tel. 29-6*6
Bogata izbira naočnikov za precizna togaritmična fa _
zahvala
Najtopleje se zah^. p0-vsem, ki so se u greba dragega očeta
Franca Perčič
na Drft Sin Ljubo in sna«*
Sernpolaj. 30.3.I*®8-
zahva£V<£
Vsem, ki so *.na1I?gUbi vali ob bridki drage
Marije Pif"
.. ..»ep««
Posebna hva'la *enid cem cvetja, Pr<” vSe*h štvu »Skedenj«**! na
GorisUo-feeneski dnevni k
Dogodki tedna
S sinočnje seje pokrajinskega sveta
ustiti#
Borba v KD 28 poslanske stolčka
r'^fZlnnif;.kJ"A‘dat,Ur V 9°*
CiKrščanski demo'. tronie t0ko zaostril n no-
»kateri ‘?/hnr SP°re-' da *° jooornili *	3 zaf>nzeni 2a-
»Bornhir sov'nisticne desnice
koli .?e, ° tlsk. <*» bi
.cel(
j.:3 osvetlili razmere, ki vla-
---	c, n-i i/iu-
^mvinranki\T° 50 verjetno
"Šotami, jaradl te0a- ker so čari itn .	317,1	mlada levi-
'»»tem ,ru,a seka- prste na tsta j, ?r,a3cu 'n <*a so že
*"> tudi J i.*?03 VPliv’ da
mu „ najbolj tvegani kola krp^-ln0re ved škoditi. Prvi «ec r„ na to P°* biuSi poslanec Uale/lJ- ker aa nis? hoteli ■ l.rat* zaradi «nacio-
*diifin, L j zaradi »nacto-***!>*• njemu pa je Grajaj 51 tajnik stranke ing.
ttar!Jn° Prizadevanje, da bi
flOrdd fth rnnil n IoIahama
9aloiafJrJ? , obranila ključne
speha 5*i. n‘ i7nel° nobenega u-stvn ’..-er, 7e osrednje vod-
šeturJ^iM^0 Potrdilo kand i-2hr,,~:. "tartine za poslansko
*®mico i„
*enat.
ing. Vallaurija za
•ionto*6 .strani pozdravljamo mokrar •” krščanske de-oistr»J-e’ 771 sicer v smislu
tranjevanja
nih,' '2Jlvan3a enacionalistič-in i. e°' fci so odigrale svo-
30 čenm-,-, ""
"fejo «.« » ne Preoeč častno
limo” J0 tem ozemlju, in že-Pal	SJ: ne ustavila na
P 01 Bftf rt	aomuitu	ic.it
$oltfca l' ^nacionalizmu*
to cesto bodo popravili, da bodo pričeli kamnolom ponov-no izkoriščati. Med razpravo o plačilu pristojbin za javne telefone je neki svetovalec predlagal otvoritev javne govorilnice tudi v St. Mavru.
Za občinske ceste PETR1S V AKCIJI
naj skrbi pokrajina
Odpusti pri ATA
iVa sestanku med predstavniki sindikalnih organizacij in ravnateljstvom ATA na sedežu Zveze industrijcev so predstavniki ATA sporočili, da bo-do s 1. majem odpustili osem uslužbencev. Ko je svetovalec Battello na zadnji občinski seji typrašal župana, kako je z napovedanimi. odpusti, je župan odgovoril, da občine še ni prejela , nobenega uradnega obvestila.
Kriza v SAFOG
Čeprav s« je s ponovnim skrajšanjem, delovnega časa v livarni SAFOG kriza še bolj zaostrila, obstajajo v vrstah voditeljev podjetja upanja, da bodo uspeli z izdelavo hitrejših statev. ki jih bodo razstavili na milanskem velesejmu, opozoriti trg na izdelek ter s tem odstraniti krizo, ki je nastala zaradi pomanjkanja naročil in zastarelih proizvajalnih sredstev. To je na sestanku v Trstu izjavil doktor Gotti.
Sinoči je bila v Gorici sej«, pokrajinskega sveta, na kateri so razpravljali o vprašanja cest v goriški pokrajini. V začetku seje je predsednik odvetnik Culot pozdravil in predstavil novega pokrajinskega svetovalca odv. Makuca, ki je nastopil mesto prof. Kacina (SDZ), ki je pred časom podal ostavko.
Naito je odbornik Zaretti obširno poročal o stanju cest, o splošnem cestnem omrežju ter o občinških cestah, ki naj bi jih ,v bližini prihodnosti sprejela pod svojo upravo pokrajina. Razni svetovalen so nato posegli v diskusijo, med temi tudi svetovalec Černe, ki so predlagali, katere občinske ce. ste naj bi prevzela pokrajinska uprava, katere pa naj bi pokrajina izročila državni u-pravi.
Lažnivo pisanje o volitvah v Podpori
Tiskovna obvestila, ki jih *e te dni poslala v objavo nekaterim listom sindikalna or-
rnarjikaten viden
To ~L 'nik večinske stranke. dej niča,?- n<* znano, samo iet«„„7 • slovenski občinski
hn,a^jK.te3a nočejo videt 1,rn drlijo roko
iiiiiiiiiiniiinitiiliiiiiMiiiitinmiiiiiiiiiituiiiiumiiiimimiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiitiiititiiiiimnttu
Nekaj vesti iz Sovodenj
Stavka kemičnih delavcev
Ker
ta r,nnn' *e razbila vsedržavni 0rn 3ani* med sindikalni-
mi oranj 3a ■ med sindikalni-nilci Jti j Mijami in predstav-51, iZel°d<tjalcev so CGIL, C1
^ 1)l lij	SO	v_.\_rlL
ttavko	proglasile 4S-urno
tdelejp; j ere so se v celoti ?4y	jj ayc! tovarne SOL
y°iBoTs°ki . lka -za ray°n v
50 let delovanja
sovoclenjske posojilnice
ganizacija CISL o volitvah notranje komisije v Podgori, so povsem neresnična in težijo k temu, da bi zavedla nepoznavalce razmer v tej tek--stilni tovarni
Nekaj dni pred volitvami so objavili sporočilo,' da notranja komisija ni dosegla vsega, kar bi delavke želele, ker je imela v njej večino CGIL. Po volitvah pa že nekaj dni trobijo o zmagi ^demokratičnih sindikatov«, o svoji večini v notranji komisiji itd.
Kakšna pa je resnica?
V prejšnji notranji komisiji in v novoizvoljeni ima CGIL po 4 odbornike, CISL prav tako 4, UIL pa 1. V notranji komisiji sta imeli — če je to tako zelo važno — pred volitvami kakor tudi po njih večino glasov CISL in UIL, ki se proglašata za »demokratični sindikat«.
Zakaj torej te laži?
Zato, da so pri nekaterih naivnežih ustvarili vtis, da njihov sindikat napreduje. Ker pa vemo, da je pred nekaj tedni dobila CISL novega funkcionarja, se ta politika počenja morda tuai z namenom, da se na kakšnem mestu dokaže, kako se mora voditi »sindikalna politika«, če se hoče dosegati uspehe. Toda laž ima kratke noge.
V sredo seja občinskega sveta
Pidjetj:a tekstilni tovarni ter hreSsj J Gamrna in Gas con* Tržiču. Kemični de-
iDUcj
1 Ci Dr v •	ut?
‘°t>ne p lCa^uJejo od nove de-15 orf 0C*ke povišanje mezd l*v°dnihSt0t^ov• določitev pro-]n .	n n n m e, ei	_ najmanj
10 oZ1 na0rad z ___________
*a *dr#M • s^remem°b doklade škodljiva dela itd.
Ob,
'tinski
svet v Gorici
***t tednu se je občinski *'ji je dvakrat. Na prvi '!8lt,0 demokristjanski stroj ^'tjei« res°tncijo, s katero a,odborov predlog pra-J’ urejuje službeni ,^'tn °bčinskih uslužbencev, ‘triih ,so svetovalci na šte-1	s	cc!o	vrsto spre-;
1- «0»; “	5 cel° vrsto spre-
'tb0li5njh predlogov skftštL-
?ar0rfl predlagani pravih : cHia ai nedemokratičnega t Katerim je bil spre-
2aKa 'o*®9 odbora, sta sveto-til}}? (KPI) in prof. u<tenjl ■ 'eraette svoje Nq ^ ln neodobravanje. ^hiuilo®* *e3‘ Pa so odobrili Pot. ki -
, Ptauii	- -___________________
Cf Pot °u- Poti na Kalvarijo t jjJ? Pelje z vojaške ce-ttolom na Sabotinu;
*te
""i«,
"»lin
"mi,.
"iniiiiiiiimtiiuiiiimiimiiMi
"it;
'Pttminja obliko
5 o-l
1 trlwie neka3 ani br-
k* °»li.
dva trib..ze nekaj dni br.
S da hnt.ria’ ki sta lfk0
"il
K. '**«! J	F	______________
Pnl '8Prembos-ta v precejšnji
1 C "t® obUk0 tal'
buldožer zrav-& PreS; kl ga bodo po-'Vi Oh . a’> 5n zasadili z in , na -ami- Vi‘8e pr°t>
,lMi a. te nekaj dni orje.
'lavT11 d0 , neka> dnl or'e-C' 8o di, m globoko. O-tj | Jirn k-,g0 fasa čakali, VeV. z.°odo prišli opravit
2°v^ri.	se.J°Hr
"ov."tiri. L -oaj so se lotili «9 L'2‘t>ogra?®t'?valc' graditi Hi , 0 tem	'Sključeno,
"gi vzgledu sledili
H
bolniške airi® v Steverjanu
Prejšnji teden se je sestal sovodenjski občinski odbor, ki je razpravljal o 21 prošnjah političnih strank, da bi jim občina dodelila prostor za lepljenje propagandnih lepakov. Ker ima županstvo na ,razpoiago samo deset mest, so z žrebom določili, Katere stranke bodo imele prej na razpolago mesta in katere pozneje
Delovišče, ki se je pričelo pred štirimi meseci, gre h kraju. Delavci bodo delali še ta mesec. Popravili so številne občinske poti po vsej občini.
Danes ob 11. uri bo v prostorih županstva letni občni zbor kmečko-delavske posojilnice, ki je bila ustanovljena pred 50 leti. Na dnevnem redu je pozdrav predsednika, čitanje poročila o lanskoletnem delova"nju in sklepanje o odmeri obresti in višini poso-. jil.jJd ?všeh ustanoviteljev je dočakal ta jubilej samo g. Lukežič, lastnik tiskarne v Gorici.
V sredo 2. aprila se bo sestal občinski svet, ki bo razpravljal o sledečih točkah dnevnega reda:	povišek na-
jemnin za lovišča, nagrada spravnemu sodniku za leto 1958, podalj&anje posojila konzorciju CAFO, nakup pisalne-, ga stroja, prodaja občinskega zemljišča v Standrežu, sprememba'proračuna zaradi kupne pogodbe z Albino Devetak, oprostitev plačila bolniških stroškov Maksimiljanu Cotiču, pogodba z INAM zaradi razdelitve stroškov pri zdravljenju nalezljivih bolezni, prispevek nogometnemu društvu Sovod-nje, prodaja občinskega zemljišča Francu Petejanu.
tere težave, ki jih bo treba premostiti.
Za veliko noč bo konec delovišča, s katerim so se popravljale občinske poti. Delav. ci so popravili ceste po Doberdobu, na Poljanah, po Dolu, v Jamljah ter cesto, ki pelje.na zgornji strani Dober-dobskega jezera.
DANES V VIDMU
Otvoritev razstave slovenskih umetnikov
V dvorani Ajace v občinski palači bo danes ob 11. uri o-tvoritev razstave del štirih slovenskih umetnikov. Raz-stavljejo Stojan Batič, Zdenko Kalin, Boris Kobe in Marij Pregelj.
Gradnja kanalizacije v Pevmi
Občinska uprava je pričela pred dnevi kopati v Pevmi jarek ob občinski cesti proti St. Mavru. !arek bo dolg samo kakšnih 50 metrov. Vanj bodo položili cevi za kanalizacijo, ki bo služila skupini hiš ob cesti. Nekatere od teh hiš imajo ponikovalnice, ki pa ne požirajo, ker so se zamazale in ker teren ne propu-ča vode
n ; !..., smrti in poroke
Petris je kot levo krilo italijanske reprezentance dosegel na Dunaju prvi gol za Italijo in pripravil Pirmani ju žogo za drugi gol. Bo-li mnogo obetajočemu nogometašu Triestine uspelo to tudi danes v Messini, kjer bo Triestina odigrala tekmo, ki utegne biti odločilna za osvojitev prvega mesta B lige? Triestina bo igrala v naslednji postavi:	Bandini;
Belloni, Castano; Tulissi, Varglien, Rimbaldo; Renosto, Milani, Olivieri, Mazzero, Petris
Danes v Trstu
NOGOMET Triestina - Padova, prvenstvo juniorjev, na stadionu pri Sv. Soboti ob 15.30;
Cava Romana - Mossa, d le-tanti, igrišče v Nabrežini, ob 15.30;
Sant’Anna - Pro Romans, diletanti. igrišče v Ul. Flavia, od 15.30,
San Giovanni - Istria, diletanti, igrišče pri Sv. Ivanu, go 15.30;
Muggesana - San C.anciano,
diletanti; igrišče v San C*n-cianu, ob 15.30.
SABLJANJE Meddeželna selekcija III. kat v floretu za moške, v telovadnic' Ginr.astica Triestina, začetek ob 8. uri.
•KOŠARKA Don Bosco - SanfAgostino (Bologna), moška B serija, v salezizijanski telovadnici v Ul. Iutria. ob 11.30.
HOKEJ NA TRAVI US Triestina - Cus Trieste, državno prvenstvo Skup. D, igrišče v Ul. Flavia, ob 9. uri;
Polisportiva Trieste - Poli-sportiva Monfalcone, državno prvenstvo skup. D, igrišče '■ Ul. Flavia ob 12. uri;
US Triestina - Hockey Clu» Trieste, prvenstvo juniorjev, igrišče v Ul. Flavia ob 10,30.
ODBOJKA Libertas - Villaggio Sereno, moška B serija, igrišče VIS v Ul. Belpoegio, ob 10.30.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 14.30. Glavna dirka za nagrado Radio, 360.000 Ht, 2400 m in ena dirka Totip.
•iitiiMiuiiiiiiiiuiiiiiiiiittiiiiiiiiaiiiiiiiHiiinimiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiniiiiitiiiiiiiiimtimiiiiiiimiiiitiitiiiiiHiiiiiiiiiimiiititfiiiiiiiii
Namiznoteniški turnir na stadionu «Prvi maj»
V goriški občini je v tednu od 23. do 29. marca umrlo 14 oseb, rodilo se jih je 11, poroka pa je bila ena.
Rojstva: Tiziano Tomasetti, Massimo Iacob, Isabella Leg-giadri Gallani, Robert Knez, Fabio Civitelli, Mariapia Prinčič, Fabio Di Biaggio. Argeo Romano, Giamni Maier, Gloria Fabbroni, Chiara Simoni.
Smrti:	78-letna gospodinja
Josipina Brumat vd- Lutman: 74-ietna upokojenka Paola Brancovini vd. Vtllat; 74-letni upokojenec Andrea Bresciani; 52-1 etru uradnik Umberto Di Blas; 79-leti.a gospodinja Ana Reitz vd. Kumar; 59-letiii upo. kojenee Silvio Sausa; 74-letni upokojenec Angelo Ninin' 77-letna gospodinja Clementina Grion por. Nicoletti; 31-letm gospodinja Sofia Tuzzi vd. Marega; 78-letni upokojenec Al-oanese Donaintonio; 66-leini kmetovalec Lodovico Visintin: 81-letna gospodinja Anna Maria Bonnes; 77-letna upokojenka Maria Gallo vd. Pallan; 52-letni delavec Mariano De-
Ekipi KMI A in Skedenj A
sta se uvrstili v finale
Aktivnost Mednarodnega olimpijskega odbora
54. zasedanje CIO v Tokiu sredi maja
Poročilo organizacijskega odbora olimpiad 1.1960 v Rimu in v Squaw Valleyu
grassi.
Poroke:	Umberto	Balsgno
finančni stražnik in delavka Alesia Loszach.
Doherdobski župan pri prefektu
Doberdobsk; župan Andrej J rc je bil včeraj pri gori-škem prefektu dr. Nitriju zaradi gradnje otroškega vrtca v Doberdobu. Okoli tega vpra. šanja so namreč nastale neka-
“hil- edSe/9«-i— ““ fm° IZ"
a kmečki V? P°dJ>red'
Opozarjamo čitatelje, da lahko še danes dopoi. dne ali pa v ponedeljek oddajo prijavo dohodkov za lansko leto. Danes so uradi davkarije odprti od 9. do 12., jutri pa od 8. do 2#. ure.
Sovodenjci proti Villessu
Prejšnjo nedeljo je mladinska nogometna ekipa Sovod-nje odpravila v St Lovrencu tamkajšnje moštvo z 2:1. S tem so si mladinci še bolj utrdili svoj položaj tik pod v.hom lestvice. Danes igraje proti Villessu.
Oklici: delavec Angelo Fra-scina in tkalka Francesca Sco. paz; zidar Franc Skocai' i-n tkalka Natalija Mrach; agent javne varnosti Sailvatore Cuc-cu in tkalka Luciana Furlani, delavec Giuseppe Russo in de. lavka Edda Sfiligoi; uradnik Salvatore De Lorenzo m gospodinja Valentina Gerbic; mehanik Mario Vida in šivilja Mildia Fedele; podoficir vojaškega letalstva Lino De Marco in gospodinja Amalia Zanon; orožnik Mario Cotesta in gospodinja Antonia Grespan; n-radnik Giusepep Saracino in uradnica Anita Degrassi; tednik Carlo Tavagnutti in učiteljica Maria Covassi; geometer Silvio Iordam in učiteljica Giacomina Mide"a.
Federacija KPI in sekcija v Ronkah iste stranke sta poslali organizacijam PSI in PSDI odprto pismo, v katerem vabita obe stranki na sestanek, na katerem naj bi razpravljali o krizi v Ronkah. kjer je prefekt odstavil v četrtek župana in občinski odbor ter postavil komisarja.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na gotiškem letališču zabeležili najvisjo temperaturo 15 stopinj ob 16. ur:, najnižjo 5 stop. ob 17. uri.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti natega dragega moža, očeia in starega očeta
Andreja Brešana
se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja, znancem in prijateljem ter vsem. ki so na katerikoli način pomagali in z nami sočustvovali.
Družinj BREŠAN in ČERNIGOJ
Podgora. Gorica, 30.3.1958.
Pol/inalisti med posamezniki: Grbec, Bajec, Merlak in Berce
Sinoči se je na stadionu «Pr-vi maj« nadaljeval namiznoteniški turnir ekip in posameznikov, ki ga je organiziral Krožek mladih izobražencev. Zelo zanimive so bile predvsem borbe v polfinalu ekipi. Ekipa KMI v sestavi Tomšič-Berce je bila sicer velik favorit, vendar pa je drugi ekipi Škedenjcev uspelo iztrgati ji eno igro, ker je Sosič s presenetljivo dobro igro premagal Tomšiča v treh nizih. Zelo dobro sta se Škedenjca bramila tudi v dvojicah. V d-rugem polfinalu je A ekipa Škedenjcev po borbenih igrah odpravila društveno C ekipo. V finale sta se tako uvrstili ekipi KMI A in Skedenj A.
V igrah posameznikov je prišlo do nekaterih presenečenj že v osmini finala, v četrtfinalu pa je poskrbel za presenečenje mladi Grbec, ki je brez naporov premagal So-
iiiiiiiiin M n m umil m im Mini, it milili im m n
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Kuerner, Koi-zo Italia 4, tefl. 2576; samo do poldne je odprta lekarna So-ranzio, Korzo Verdi 17, tel. 2879.
Danes zjutraj ob 10.15 bodo za člane CUC vrteli v kino dvorani Centrale film «Dies Irae« režiserja C. T. Dreyerja.
Kino v Gorici
CORSO. 14.30:	«Tamango»,
Curd Juergens in Dorothy Dandridge, cinemascope v barvah.
VERDI. 15.00: «Ujetni,k groze«, Anthony Perkins in Karl Malden. vistavision.
VITTORIA. 15.00: «ZakOn puške«, Fred Mac Clay, cinemascope v barvah.
CENTRALE. 15.00: »Tarzan in izgubljeni Safari«, Gordon Scott, v barvah.
MODERNO. 15.00: »V pekel in nazaj«.
Kino v Tržiču
EXCELS!OR. 14.00:	«Vohun
stvo v Tokiu«. R. Wagner.
AZZURRO. 14.00: «Igra s p>-žarno«. D. Day. Technicolor.
PRINCIPE. 14.00: «Trapez življenja«. R. Hudson.
siča. Rezultati:
POLFINALE EKIP: KMI A-PD Skedenj B 4:1. Berce - Sosič 2:0 (21:13, 21:13). Tomšič-Germani 2:0 (21:16, 21:17), Berce-Tomsič - Sosič-Germani 2:1 (19:21, 21:14, 28:26), Berce-Germani 2:0 (21:13. 21:18), Tomšič - Sosič 1:2 (21:16, 21:23, 20:22).
PD Skedenj A . PD Skedenj C 5:0. Bajec - Patrizio 2:0 (21:18, 21:18), Merlak - Hrovatin 2:0	(21:18.	19:21, 21:11),
Bajec-Merlak - Pa-trizio-Hreva-tin 2:1 (21:14,	15:21,	22:20),
Mečlak - Patrizio 2:0 (21:16. 21:19), Bajec - Hrovatin 2:0 (21:16, 21:16).
Osmina finala posameznikov; Benedetič - Sosič 0:2 (18:21, 12:21), Berce - Germani 2:0	(21:10,	21:11),	Košuta	-
Kljun 2:0 (21:16, 22:20), Grbec. Rudolf 2:0 (21:14, 21:18), Bajec . Štrajn 2:0 (21:1, 21:10), Merlak-Vesel 2:0 (21:11, 21:15), Tomšič-Živic 2:0 (21:11, 21:19). Patrizio - Cesarec 2:0 (21:9. 21:11).
Četrtfinale: Grbec . Sosič 2:0 (21:16, 21:14), Bajec - Tomšič 2:0 (22:20, 21:12), Merlak - Ko. šuta 2:0 (21:5, 21:11), Berct-Patrizio 2:0 (21:13, 21:15).
Današnji spored:
Ekipe - finale: KMI A . PD Skedenj A.
Posamezniki - polfinale: Ba. jec-Grbec in Berce-Merlak ter finale.
ski m Ljubenovič; srednji krilci — Zebec, Milorad Milutinovič, Jusufbegovič, napadalci — Llpošinovič, Pctakovič, Rajkov, Pašič. Kostič, Mujič, Miloš, Milutinovič, Veselinovič, Šekularac, Matuš, Jerkovič. Rade Ognjanovič.
Ni še gotova udeležba Zeb-ca m Milorada Milutinoviča ki sta bolna, nadalje Mujiča, ki se je preteklo nedeljo poškodoval, Krstiča in Boškova, ki bosta te dni odšla služit vojaški rok in Miloša Milutinoviča, ki je trenutno v Beogradu na zdravniškem pregledu.
Totocalcio za 6. aprila
RIM, 29. — Urad Totocalcia sporoča, da v stavnem stolpcu št. 31 /a o. april 1958 ne bo veljala tekma Parma - Zenit Modena, ker bo odigrana šele 7. aprila. V poštev pride zato prva rezervna tekma Lecco -Marzotto.
NOGOMET
Prvi trening Jugoslovanov
za svetovno prvenstvo
BEOGRAD. 29. — Jugoslovanski nogometaši imajo letos odgovorno nalogo. Gre za čimbolj uspesno udeležbo na svetovnem prvenstvu, pa tudi za srečanje z Madžarsko v Budimpešti m Anglijo v Beogradu. Zvezni kapetan Tirnanič jč za prvo trening tekmo, ki bo v sredo. 2. aprila v Beogradu določil naslednje igralce: vratarji — Beara, Krive-kuča, Irovič, Vidinič; branilci
— Šijakovič, Crnkovič, Belin. Šikič, Nikola R..dovič, krilci
— Krstič, Santek, Boskov, V. Popovič, Kaloperovič, Dacev-
Avstrijci proti odhodu Hansa Buzeka v Italijo
DUNAJ. 29. — V zvezi z vestmi, ki krožijo v dunajskih športnih krogih, po katerih naj bi se neki italijanski kluo že zanimal za angažma srednjega napadalca avstrijske nogometne reprezentance, Hansa Buzeka, so v pristojnih krogih izjavili, da je odhod Buzeka v tujino praktično nemogoč, ker je v nasprotju z normami avstrijske nog. zveze, ker Buzek še ni dopolnil 30 let. Izključujejo tudi, da bi bilo dovoljenje za odhod v tujino izdano igralcu, ki sodi med najboljše avstrijske reprezentante.
«Pokal Foemina»
ABETONE. 29. — 5, in 6. aprila bo v Abetonu mednarodno žensko smučarsko tekmovanje za »Pokal Foemina«. Povabljene so bile tekmovalke iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, CSR. Francije, Anglije, Zah. in Vzh. Nemčije. Švice, Jugoslavije, Romunije, Turčije, SZ, Madžarske m seveda | Italije.	|
LAUSANNE, 29. — Danes so sporočili, da bo 54. zaae-danje Mednarodnega olimpijskega odbora od 14. do 17. maj« v Tokiu pod predsedstvom Averyja Brundagea. To zasedanje bo le malo prel začetkom tretjih azijskih iger. ki bodo v Tokiu od 24. maja do 7. junija.
Med važnejšimi vprašanji dnevnega reda zasedanja bodo tudi naslednja:	organiza-
cijska odbora olimpijskih iger v Rimu 1. 1960 in v Squav Valleyu bosta predložila svoje tretje redno uorocilo:
K. Ritter von Halt. član CIO za Nemčijo, bo predlagal črtanje «Biathlona» (teka s streljanjem), ki je bil vključen namesto prejšnjega teka vojaških patrulj, iz programa zimske olimpiade v Squaw Val-leyu:
italijanski olimpijski odbor bo zahteval, da se izvedba trofeje »Bonacossa« poveri nemškemu olimpijskemu odboru, kateri se je tej izvedbi oare-kel med zasedanjem v Sofiji v korist bolgarskega olimpijskega odbora;
CIO bo določil mesto, kjer bo 55. zasedanje 1. 1959, za katero je že vložil kandidaturo Monaco;
Mednarodna sabljaška zveza bo zahtevala vključitev ženskega floreta v olimpijski pro gram 1. 1960. V tej disciplini bo lahko vsaka država zastopana s štirimi tekmovalkami in eno rezervo. Predlog podpirata italijanski olimpijski od. bor in predsednik Brundage;
Adrianov, člam CIO za Sovjetsko zvezo, bo predlagal spremembo člena 29 olimpijskih norm tako, da bi bila dovoljena udeležba žensk v vseh rednih disciplinah. Ta udeležba je sedaj omejena lina določeno število športnih panog;
CIO se bo moral končno izreči glede številnih pritožb :n prizivov v zvezi s sklepi zasedanja v Sofiji. Med tenu sta predvsem pritožbi mednarodna telovadne zveze in mednarodne zveze za moderni peteroboj zaradi ukinitve ekipne klasifikacije v teh dveh disciplinah; Mednarodna rokoborska zveza bo protestirala zaradi zmanjšanja discipl n v rokojjprbi od 1. 1964 dalje. Končno 11)0 moral CIO odgovoriti na protest Mednarodne žv.ezc za„bob,zgladi črtanja (e discipline iz olimpijskega programa v Squaw Valleju.
S teniških igrišč
MENTONE. 29. — Na mednarodnem teniškem turnirju so bili doslej med drugimi doseženi naslednji važnejši rezultati:
Moški posamezno (četrtfinale):	Bricant (Bel.) Sircla
(It.) 6:4, 6:4, Licis (Polj.) -Davidson (Šved.) 6:4. 6:4.
Zenske posamezno: Migliori (It.) . Rees-Leivis (VB) 6:3. 8:6, Kormoczy (Madž.) - Riedi (it.) 3:6. u:3. 6:3, Bassi (It.) -Kermina (Fr.)	6:4. 4:6, 6:3.
Haillet (Fr.) - Santini (JI.) ?:5, 6:4.
Moške dvojice (osmina fina. la): Bonetti-Pirro (II.) - Hail-let-Pijet (Fr.) 0:6. 6:4. 8:6.
* * *
TOKIO, 29. — V prvem izločilnem srečanju Davisovega pokala v Vzhodni coni je Ja-pousica izločila Tajlandijo Ja-
ponska, ki je vče?ra;j dobila obe igri posameznikov, je ea-nes zmagala tudi v iftah dvojic.
SMUCaNJE
Milianti prvi v smuku za kvalifikacijo «Nebrun»
ABETONE, 29. — Na progi «Stucchi» v Abetonu je bil danes smuk za nacionalno kvalifikacijo «Pokal Nebrun«. Zmagal je domačin Pande Milianti z dobro sekundo prednosti pred bratoma Burrini, ki sta bila druga z enakim časom. Startalo je 28 tekmovalcev. Vrstni red prvih:
1. Milianti 1’36”1. 2. BrunS in Gino Burrini 1’37”4. 4. Zec-chini r38”2, 5. Agraiter r39”4. 6. Pompanin 1’39”5, 7. Seghi I ’39"6,	8.	Giuliani 1‘40”6.	9
Siorpaes 1’44"7,	10.	Zanni
1’45’T.
ATLETIKA
Ameriški atleti že v dobri formi
AUSTIN, 29. — Moštvo uni-
verze države Oklahoma je v Had-
sestavi Hazley. Cobert, doz in Mac Farling postavilo v štafeti 4x220 yardov izreden čas 1’22”9, ki je samo za 2/10' sekunde slabši od svetovnega rekorda. V finalu na 100 yar-dov je zmagal Hazley s časom 9"5. Bobby Morrovv, ki si je poškodoval nožno mišico, ni startni. V skoku v daljino je Ernie Shelby dosegel najboljši letošnji rezultat 8.01 metrov. Kalifornijsko moštvo je doseglo nov ameriški rekord v mešani štafeti (440 v, 220 y, 220 y, 880 y) s časom 3’19"8. Kroglo je Oerter vrgel 17.09 m daleč, v kopju pa je John Fromm dosegel daljavo 77.06 m.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trat
Kino v Križu
predvaja danes 30. t. m. ob 16.30 uri film:
Mož, ki je vedel preveč
<L’uomo che sapeva troppo) Igrajo: JAMES	STE.
WART, DORIS	DAV
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 30. t- m. ob 19.30 uri Universal barvni film:
Falwortbov orb
finirfTITTTTTTTfTTTTTTTTTITTTT
(Lo scudo dei Falworth) Igraio: JANET LEIGT TONY CURTIS
MMjmCnciitah
predvaja danes 30. t. at. z začetkom ob 15. uri cinemascope. barvni film:
«0CETJE IN SIN0VI»
Igrajo: VITTORIO DE SUJ A, MARCELLO MASTRO-
IANXTT A XT'rr\XTr,T t A I IIA- ni	•»	t	.	mre-	h	.	rr.r-	r	e.r.
IANNI. ANTONELLA LUALDI in M/‘RISA MEKLINI V ponedeljek 31. t. m. ob 18 uri ponovitev istega filma.
ALA
UT
Sfer. j® pfaMiiil v glasen smeh. Držal se Je za rejeni ^°lel0. ■80126 ^ mtI tekle lz oči. Hihital se je, da ga je
Egipt,
C Sadreei vr in debcli dal sta se smejala, na pol veselo na st°thiv Twtai namre6 vedela, čemu -te je Grk tako rogal, ti Svet Tzrnail je z besnim pogledom meril adravnika.
$|HHj tudi ta preProstost!» je zarigal Grk sredi smeha. »Tak
0 Prav nasedel- moj stari! In s Hasanom sva bila to in ,'^Odčo .?aprav samo sultanu namenila.«
iNu nik
“m je 1aie J0 bil torej navlekel?!>* je vzrojil stotnik *zaciaid lica in Žila na čelu se mu je napela »Ue 2*11 bi m ,sa bom- Protepel ga bom kot psai» tv Povedal1 krivico. Ibn Izmail,« je dejal Grk. «Zakaj kar NijN2a teb« n' Je	resnica, namreč čista resnica zanj.
»,>! ^o.« ’ 1 si °d višjih. Sam bi moral uganiti, kako je v
h	bi tv,aZal važn<*a? Povej rajši!« se je Jezil stotnik.
tvar iz A|,. oral vedeti, da je Mehmed, bivši poveljnik tc-it . evega rodiL Da bi &a sultan pridobil za svojo f***• Sa	st'ar Vl!ok P°,0*R) svojega namestnika, ko še ni bit
s lii s.''6 Poslat 151 pa °dk'onil morebitno nevarnast od m‘ 6 ie thlari,n^ilcop%0 sveta* 10 pravi: sem, na Alauiut. triiki i’ Z3vl-iftnJa željni mož, na smrt dolgočasil. S
'N|B1	4	“ «	 •»”*	im	onii u uuiguunoiii
3(1 P-iithi ■ n 1'odčastntki je od jutra do večera popival, ■ P'esaik;S- pfepiral' Za noci si je nagrabil velik ha-
Pevk in igralk, in kar se je tam potem go-
dilo, o tem so si v Raiju upali samo šepetaj« govoriti. Ukrotil si je celo rejo sokolov in gepardov in z njimi lovil po okoliških gorah in gozdovih. Zraven je preklinjal sultana in kalifa in se zaklinjal, da se jima bo še krvavo maščeval. Gotovo so prišle tudi Maliku šahu vesti o njegovem početju na uho. Toda vladar si je mislil: Naj me še toliko preklinja: ko bodo udarili barbari čez mejo, se jim, bo moral postaviti v bran, če mu je lastna glava draga. — O vseh teh stvareh je Mucufer pripovedoval Ibn Sabi, ko je prispel v Rai. Tudi jaz sem se znašel tam in nekoč smo se z Mucuferjevim posredovanjem sešli z Mehdijem na lovu. Hasan je bil od kairskega kalifa prejel lepo število zlatnikov. Ponudil jih je poveljniku pet tisoč, če bi mu prepustil grad. Z denarjem bi potem lahko potoval v Kairo, kjer bi ga Ibn Saba še posebej priporočil svojim prijateljem in kjer bi se mogel mladi veseljak udeleževati velikomestnega življenja. Mehdi je bil koj pripravljen. Treba je bilo najti samo način, kako bi se pred svojim moštvom opral, da 'bi sultan ne preganjal njegovega sorodstva. In prav sultanu je hotel Ibn Saba zaigrati spet eno od svojih starih burk. Dejal je: Hotel bi se polastiti Alamuta s kakšnim prav imenitnim, a pri tem smešnim udarcem, da bi o tem govoril ves Iran. Sultan bi se smejal ter si mislil: Ibn Saba je ostal stari Pavliha. Kakor ga obrneš, povsod se pokaže njegova norčava plat. Naj ima za sedaj svoje veselje.’ Rešetali smo desetorico možnosti. Kar mi pride na misel stara bajka, kako je Dido osvojila Kartago. Opomnim Hasana. Takoj je zagrabil. Vzkliknil Je: ,E, brate, prav to sem potreboval!’ In že sta z Mehdijem do podrobnosti skuhala načrt. Pri tem smo se vsi trije tako smejali, da se nam je zapo vrstjo vsem trem zaletelo. Potem se je vse točno tako zgodilo, kakor ti je, ljubi moj stotnik, pripovedoval tvoj vrli vojak.«
Ob tej pripovedi je vso družbo skoraj zlomil smeh.
«A kaj je bilo potem z Mehdijem?« je vprašal Egipčan, ko »cf je bila prva veselost polegla.
»Ti iz Kaira, on v Kairo,« je odvrnil Grk. »In nemara ša-huje prav ta trejiut^k pri devicah, pri katerih si se bil ti pred njim posladkal.«
«Sto proti eni bi bil stavil,« je dejal debeli dal, «da se je bil naš Ibn Saba, odkar ga je bil veliki vezir pregnal z dvora v Isfahanu, izpremenil v resnega moža. Saj povsod govore o njem samo z na.jvečjim strahospoštovanjem in mnogi ga smatrajo za živega svetnika. Po tem pa, kar si nam ti zdajle povedal, je ostal še zmerom stari šaljivec in burkež.«
»Ni dobro, da bi o tem kaj preveč govorili,« je dejal Grk mnogo tiše. «Je namreč neka izprememba v našem poglavarju, odkar se je bil na Alamutu vsedel. Tiči noč in dan v svojem stolpu in nikogar ne sprejema, razen Abu Alija. Vsi ukazi gredo samo preko njega. Kar nekam neprijetno je človeku, ko nikoli ne ve, pri čem je.»
V dvorano je stopal Abu Ali z novimi daiji. Vsi so se dvignili z blazin in se priklonili. Veliki dai se je prijazno nasmehnil in jim izrekel svoj pozdrav. Pozval jih je, naj se razporede tako, da ne bodo predaleč od njega. Potem jih je ogovoril:
«Castlti zbor izmailskih daijev in poglavarjev! Naš gospod Hasan Ibn Saba vam podeljuje svoj blagoslov. Obenem vas prosi, da blagovolite vzeti na znanje njegovo odsotnost. Urejevanje naše velike bratovščine, pisanje novih zakonov in odredb in pa njegova starost mu branijo, da bi se telesno udeležil našega zborovanja. Prisostvoval ji bo v duhu, z vsem pa, kar je važnega, je pooblastil mene. Jaz mu bom tudi poročal, o čem smo tu razpravljali in kakšne so bile vaše posebne želje.«
Vest, da se vrhovni poglavar ne bo udeležil zborovanja, je mučno delovala na tuje daije. Zdelo se jim je, kot da jih omalovažuje, da je postavil pregrajo med nje in sebe in da se je sam nekam daleč in visoko odmaknil.
Debeli dai Zaharuja je šepnil Grku:
»Da ni to spet kakšna njegovih starih norčij?«
Grk mu je odvrnil:
»Ni izključeno. Samo bojim se, da gre pri tej norčiji za naše vratove.«
Veliki dai je naprosil učitelje, da mu poročajo o svojih uspehih pri učencih, šolski predstojnik Abu Soraka je začel
prvi. Najprej je tujim poglavarjem razgrnil splošni učni načrt, potem je povedal, kaj so se bili do sedaj pri njem naučili.
«Vsem učencem prednjači,« je dejal »neki mladenič iz Save, vnuk onega Tahirja, ki ga Je bil velel pred kakšnimi dvajsetimi leti obglaviti veliki vezir. Ni samo izredno bister in dobrega spomina, marveč je tudi obdarovan s pesniškim duhom. Za njim bi posebej omenil Džafarja, izredno resnega mladega moža, ki je vesten proučevalec korana. Ostroumen, toda ne vselej zanesljiv je Obeida, marljiv je Naim ...»
Abu Ali si je zapisal imena in jim pristavil kratko pripombo. Ibrahim je tudi postavil Ibn Tahirja na prvo mesto. Stotnik Minučeher pa je najbolj pohvalil Jusufa in Sulejmana. V očeh Abdul Malika je bil prvi Sulejman, takoj za njim pa Ibn Tahir. Zdravnik je bil na splošno z vsemi zadovoljen, ni pa imenoval posameznih imen.
Z začudenjem so poslušali tuji daiji o tako strogi in tako obsežni šoli. Kar so slišali, jih je navdajalo z rahlim nezaupanjem. Kajti zadnji pomen in namen te vzgoje jim je bil nerazumljiv.
Ko so učitelji končali s svojimi poročili, si Je Abu Ali zadovoljno pomel roke.
»Kakor ste pravkar slišali, na Alamutu nikakor ne spimo. Vsi računi Našega gospoda, odkar si je bil pred dvema letoma prilastil ta grad, so se pokazali pravilne. Sultanu se še zmerom ne mudi, da bi nam kratil posest te trdnjave, prav kakor je bil Hasan Ibn Saba pred dvema letoma napovedal: Barbarom od onstran meja je namreč vseeno, kdo je poglavar utrdbe, če bi hoteli vdreti v državo, bi napadli prav tako nas, kakor tudi sultanove. In prav kakor ti, bi se morali tudi mi braniti. Ta čas pa, ki nam ga Je pustil sultan iz takih razlogov, smo na gradu s pridom izrabili. Naš poglavar je izvršil popolno preureditev vsega izmailstva. Sleherni vernik se je izuril v žele*-nega vojaka in sleherni vojak je obenem tudi najbolj goreč vernik.
(Nadaljevanje sledi).
L
TRST, nedelja 30. marca 1958
Leto XIV. . Št. 77 (392i)
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH! It. S. II. nad. — TELEFON »340« IN 94-C3I — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v Strini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru.
NAROČNINA:	mesečna 480 lir vnaprej, četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 10° M-
1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poitni tekoči račun: Založništvo tržaškega Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB--	^
Pellov predvolilni komentar j Francii' o izjavah Hruščeva «Tempu» v torelt
Težave s kandidaturami Gonelle, Angelinija, Tognija in drugih Štirje ranjeni pri bombnem napadu na sedež sekcije KPI v Rimu
(Od našega dopisnika)
RIM, 29. — Vse kaže, da rimski «11 Tempo* ni napravil posebne usluge demokristjanom z objavo razgovora svojega dopisnika s Hruščevom. Najbrž ne nalašč, kajti znano je, da je solastnik tega rimskega dnevnika bogati lastnik - ,————	.	..
mornega trtmvinskeua bro-: tolmačilo, kaj pomeni zdruzi-mocnega trgovinskega oro- funkcije tajnika partije in dovja Fassio, ki se vsaj j predsednikJa vlade.	Waj je
glede zunanje politike stri" j Hruščev	vztrajal,	da	se dve
nja z ministrom Pello, ki | funkciji	ločita	ter	da	se tako
Je moral danes v svojem j onemogoči degeneracija,	zlora-
komentarju, za katerega ga ba osebnega vodstva in zajam-je vprašal isti «11 Tempo*, zamolčati glavne izjave predsednika vlade ZSSR. Zaradi tega se je raiši spravil na «izgubljene italijanske vojake* v Rusiji in na KPI Tako je Pellov komentar izzvenel v stoodstotno predvolilno propagando, kateri je pomiritev v svetu in zbližanj-* med Vzhodom in Zahodom, zlasti pa med Italijo in ZSSR, pravi trn v peti.
«Pripominjam, je dejal Pci la. da Hruščev ni izkoristil priložnosti in se v svojem raz govoru dotaknil posebnih vpra. šanj, ki neposredno zanimajo italijansko-sovjetske probleme navedene v pismu, ki ga je italijanska vlada poslala sovjetski. Predvsem nam ni gospod Hruščev nič povedal o žalostnem človeškem vprašanju italijanskih razprsencev v Rusiji, vprašanju, ki :e v naši deželi tako globoko občuteno. Ena sama beseda bi lahko potolažila toliko družin, ki živijo v tesnobi in ki bi s hvaležnostjo sprejele odgovor na svoja vprašanja«.
Končno je vendarle izjavil, toda bolj takole mimogrede ko je govoril o zboljšanju odnosov: »Takšno zboljšanje še nadalje z naše strani iskreno želimo in upamo z odprtim duhom, na kakršen koli predlog, ki bi bil lojalno formuliran in ki ne bi imel namena izločiti Italije iz obrambnega sistema, ki ga imamo za bistvenega, da bi mogli preživeti mi in svobodni svet«.
Tudi Nenni je v svojem običajnem nedeljskem članku pisal o spremembah v SZ in poudaril, da mora biti sodba o tem pridržana. Po dvajsetem kongresu se je s poudarkom
či utrditev kolektivnega vodstva.
Kljub temu pa je Nenni mnenja, da še mora iz tega sklepati, da bo prišlo do mehaničnega povratka degenacij-skih oblik osebne oblasti, ki jih je obsodil dvajseti kongres. »Zgodovina se ne vrača in zmaga nad teroristično degeneracijo vojnega komunizma nikakor ni ljubezniv dar razsvetljenih duhov, temveč proizvod spremenjenih socialnih pogojev in napredka vzgoje, študija, tehnike in življenjskih pogojev.« V mednarodnem pogledu pa Nenni priznava pozitivnost delovanja Hruščeva za pomiritev, ki na-rreduje prepočasi, za kar pa je kriva splošna težnja pri pogajanjih, da se ne bi ničesar popustilo o doseženih pozicij sile. Nenni prav tako poudarja važnost predloga vlade ZSSR za prenehanje jedrskih Poskusov in kritizira tromos: vlade ZDA, katere politike je zaprta v toge koncepsije Posterja Dullesa.
Afera z De Gasperijevim imenom še ni zaključena. Sam Zoli je De Gasperijevo vdovo Francesco obiskal na stanovanju. Nekateri listi pišejo, da ga je zelo ostro odslovila in s hčerko odpotovala iz Rima, da bi imela mir pred spletkami med Andreottijem in Ianfanijem. Vso zadevo je kritizirala Fanfanijeva struja, ker afera nikakor ni koristila krščanski demokraciji.
Tudi temperamentni levičar, ski poslanec Rapelli ni zadovoljen in je grozil Fanfaniju, ker ni vključil v nobeno listo njegovega prijatelja Ra-vaiolija Repeui je dejal, da se bo enostavno odrekel kan-
AIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIHIItlllHIIIMIMMIIillllltlllMIMIllllllMIIIIMIIIliilllMliliriMlltllMII
0 sestanku Tito-Kadar
PARIZ, 29. — V torek 1. aprila bo v Franciji stavkalo okoli milijon ljudi. Stavkali bodo železničarji, nameščenci v javnem prevozništvu v Parizu (podzemeljska železnica in avtobusi), delavci zaposleni v plinarnah in elektrarnah in približno pol milijona državnih uradnikov. Pri tem je treba upoštevati, da so učitelji na počitnicah in ne bodo mogli sodelovati v stavki; nameščenci na pošti in telegrafu pa se niso še odločili.
Namen stavke je podpreti zahtevo za zvišanje mezd in plač. Ta stavka bo prvi opomin, kar pomeni, da bodo sledile druge še večje stavke, če ne bodo stavkajoči dobili zadoščenj*.
Delo bodo prekinili za manjši ali daljši čas v rudnikih in ni izključeno, da se bo stavkovno gibanje razširilo tudi na druge sektorje.
Medtem so sindikati začeti lUiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiHnifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitrtiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuinHiiinHiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiHfM
Zahod pripravlja odgovor na zadnjo spomenico ZSSR
Stališče ZDA nespremenjeno - Gaitskell in Bevan pozivata vlado, naj nastopa tudi brez ZDA
didaturi. Tudi prometni minister Angelini se je razjezil, ker so ga postavili na drugo mesto za ministrom Tognijem.
V Genovi se je odrekel kandidaturi nosnec zlate kolajne Durand De La Penne v znak protesta proti spletkam o-brabnega ministra Tavianija.
V Rimu pa je sestavljena naj-bilj imenitna demokristjanska kandidatna lista disidentov, v kateri so sama imena nečakov raznih kardinalov, škofov in blaženih. Najbolj hud pa je bivši generalni tajnik krščanske demokracije in sedanji pravosodni minister Gonella, ki je po Zoliju sporočil Fanfaniju, da se bo enostavno odtekel kandidature v volilnem okrožju Verona-Vicenza, če bi dali na listi prednost Fanfani-
jevemu namestniku Furlanu Rumoriu, Zato je Fanfani takoj dal j rednost Gonelli.
Medtem pa poročajo, da so nocoj ob 22. uri »neznanci« vrgli tri papirnate bombe na sedež sekcije KPI na Trgu Tuscolo. Dve ženski in dva moška so bili ranjeni na glavah in so jih takoj odpeljali v bolnišnico. Bombe so razbile šipe, na sedežu je bilo mnogo žena in otrok, ki so gledali televizijo. Na srečo ena bomba ni eksplodirala. Napadalci so razbili stekla in vdrli v prostore. Prišlo je do pretepa in kričanja, nastala je zmeda, ker so se otroci prestrašili, tako da je napadalcem uspelo pobegniti na motociklih in v avtomobilih.
A. P.
grozi nov stavkovni val bo stavkalo milijon ljudi
Akcija za podržavljanje železarske industrije - O francoski atomski bombi
WASHINGTON, 29. — Zvedelo se je, da v NATO pripravljajo odgovor na sovjetsko spomenico od 20. marca. Odgovor bo dejansko uradni začetek razgovorov s Sovjetsko zvezo glede postopka, ki naj privede do začetka bistvenih pogajanj za sklicanje konference najvišjih.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — Vest o sestanku partijskih delegacij pod vodstvom predsednika Tita in madžarske delegacije pod vodstvom Janoiša Kadarja v Karadjordjevu v Vojvodini, ki jo je pozno sinoči objavila a-gencija Tanjug, je izzvala živo zanimanje v inozemskih diplomatskih krogih v Beogradu. V dveh dvodnevnih razgovorih, katerih so se z jugoslovanske strani poleg maršala Tita udeležili Edvard Kar-dalj, Aleksander Rankovič in Veljko Vlahovič, z madžarske strani poleg Janoša Kadarja člani politbiroja madžarske socialistične delavske stranke Gyula Kalai, Jeno Fock in Deszo Szilagyi, so po uradnem sporočilu v prijateljskem o-zračju izmenjali mnenje o vprašanjih, ki zanimajo obe strani.
Sestanek v Karadjordjevu
je bil prvi sestanek partijskih delegacij Madžarske in Jugoslavije po jesenskih dogodkih na Madžarskem leta 1966. Ti dogodki so poslabšali odnose med obema partijama zaradi njihovega različnega tolmače-
nja. Znano je, da so v Jugoslaviji v uporu madžarskega ljudstva videli revolucijo, medtem ko so madžarski odgovorni krogi ta upor označevali za Kontrarevolucijo. Odnosi so se še bolj poslabšali, ko so madžarske oblasti po sporazumu mec! zastopnikom jugoslovanske vlade in Janošem Kadar-iem, ki je jamč.. popolno svobodo Imru Nagyju in njegovim prijateljem, ki so dobili zatočišče v jugoslovanskem veleposlaništvu, omogočili ugrabitev omenjenih in deportacijo v Romunijo.
Ko je prenehala obojestranska polemika in ko so z madžarske strani prenehali napadi, ki so bili povod za to polemiko, je prišlo do medsebojne izmenjave trgovinskih, sindikalnih in kulturnih delegacij, kar je ustvarilo ugodnejše ozračje tudi z* tesnejše diplomatske stike. V Beogradu prevladuje mnenje, da je sestanek najvišjih partijskih predstavnikov v Kara-djordjevu; uvod v tesnejše sodelovanje med obema partijama in državama.
B. B.
Zatrjuje se, da nameravaj'* ZDA in zahodni zavezniki prenehati dopisovanje in začeti pogajanja s SZ po diplomatski poti. ZDA pa ni-o še določile svojega stališča glede raznih vprašanj, ki bi se morda načela na konferenci, in bodo svojim zaveznikom v NATO lahko sporočile svoje stališče čez tri ali štiri tedne.
Medtem pa so kljub temu mnenja, da je potrebno sporazumeti' se z" MofOčvo. kako naj se začnejo razgovori.
Ameriško stališče do teh vprašanj, ki se tičejo postopka, je nespremenjeno in se lahko takole povzame: 1. Določiti skupno politiko med zahodnimi zavezniki. 2. Razgovori po diplomatski poti s po-sredova!jem poslanikov v Moskvi ali v Washiingtonu, ne da hi ti razgovori dobili obliko organizirane konference. 3. Sestanek zunanjih ministrov, na katerem bi razpravljali o b’-stvenih vprašanjih in bi se določil dnevni red konferen ce najvišjih. 4. Sestanek ua najvišji stopnji, katerega namen naj bi bili predvsem potrditi sporazume, ki oi se e-ventua'no dosegli na ni«ji stopnji, in sprejeti nekatere sklepe.
Voditelj britanske laburistične opozicije Gaitskell, ki je danes govoril v Birminghamu, je izjavil, era so bili zahodni odgovori na sovjetski predlog :a konferenco na najvišji stopnji »zmedeni, neokretni in ne. primerni«. Dalje je izjavil, da bo oprema Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem «morda ustvarila največjo nevarnost za tretjo svetovno vojno«.
Glede konference najvišjih je Gaitskell še posebno izjavil, da »najboljša stvar, ki Jo demokracije lahko storijo, je, udeležiti se konference, ca predložijo vrsto praktičnih predlogov za mir; če pa to predstavlja propagando za Ru.
se, predložiti te predloge v izključno propagandne namene«.
»Toda, je nadaljeval Gaitskell, če obstaja najmanjšo možnost, da so sovjetski nameni pravi in da res žebjo mirno ureditev nasprotij ter sporazum za razorožitev, bi bi. la obsodbe vredna blaznos* Zahoda zanemarjati to priložnost za pogajanja z njimi.«
Aneurin Bevan pa je po televiziji izjavil, da bi morala britanska vlada sama nastopiti, če bodo ZDA zavla čevale sklicanje konference najvišjih. V tem primeru bi morala britanska vlada neodvisno predlagati ta sestanek.
«Britanska vlada želi konfe. renco na najvišji stopnji in iskreno želi, da bo mogoče sklicati jo,» je izjavil sinoči Mac Millan, ko je govoril v Bromleyu v grofiji Kent. Dodal pa je, da ni pripravljen udeležiti re take konference, «samo da se je udeleži« brez možnosti, da pride do konkret. nih rezultatov. Pripomnil je, da je to »mnenje vseh voditeljev zahodnih držav«,
Mac Millan je tudi zavrnil poziv 204 profesorjev londonske univerze, naj Velika Britanija ukine poizkuse z vodikovimi bombami ter naj se ustavijo poleti letal z vodikovimi bombami, dokler se ne začnejo mednarodna pogajanja o jedrski razorožitvi. V pismu, s katerim odgovarja na poziv, pravi Mac Millan, da pomeni jedrsko orožje «zaščito svobode Velike Britanije«.
——»*------
Naser bo odšel na obisk v Moskvo
(Nadaljevanje s 1. strani)
zane v nobenem bloku. Obenem pa se tolmači ta obisk kot znamenje odklonitve do zapada ter ZDA še posebej. S sovjetskimi voditelji,
tako sodijo tukajšnji opazovalci, Naser ne bo razpravljal o vprašanjih, ki bi bila v zvezi s komunizmom. Kot je znano, je tako v Egiptu kot od nedavno tuni v Siriji komunistična partija izven zakona. Gotovo pa bo Naserjev obisk važen za daljši sovjetski zunanjepolitični program o perečih vprašanjih Srednjega vzhoda, kot je n. pr. gibanje za arabsko enotnost in zadevne posledice na druge arabske države. Mogoče bo ta obisk tudi vplival na sovjetsko stališče do vprašanja palestinskih beguncev; to vprašanje nameravajo Arabci zopet spraviti pred OZN.
Naser pojde v Moskvo, potem ko je bil tam preteklo jesen že maršal Abdel Hakim Amer, sedanji vrhovni poveljnik sirsko-egip-tovskih oboroženih sil. A-mer se je tedaj dogovoril o podrobnostih za veliko posojilo, kakršnega SZ še ni dala nobeni nekomunistični državi, gre za 700 milijonov rubljev, za katere bodo nabavili stroje in druge potrebščine za egiptovski petletni načrt. Ker se je v Moskvi že močno podčrtavala važnost obiska Amerja, je torej še več verjetnosti, da se bo še toliko večja važnost pripisovala prihodu Naserja, zlasti še potem, ko je bil izvoljen tudi za egip-tovsko-sirskega predsednika.
V diplomatskih krogih v Kairu so mnenja, da bo Naser obiskal tudi druge vzhodnoevropske države, med temi Poljsko in CSR, na svojem povratku iz Moskve. Nadalje se misli, da bo obiskal še Jugoslavijo in da se bo razgovarjal z maršalom Titom. Sprejel je tudi vabilo grškega kralja Pavla, da obišče Grčijo, vendar pa še ni bil določen datum tega obiska.
kampanjo za nacionalizacijo železarske in jeklarske industrije. Spiošna zveza dela, v kateri je včlanjenih večina od 180.000 delavcev tega seKtorja. je včeraj sklenila začeti diskusijo o tem med delavci v tovarnah, preden jo prenese v parlament. Splošna zveza dela poudarja, da je francoska železarska industrija koncentrirana v nekaterih velikih podjetjih in predstavlja monc. pol. Zato bi morala v smislu francoske ustave postati lastnina skupnosti. Znano je, da je francoska industrija premoga in električne energije na-cioalizi-rana.
Čeprav se poslanci za en mesec ne bodo zanimali za drugo nego za kantonalne volitve. ki se bodo začele 2C. aprila, ne bo Gaillard žive! brez skrbi. Njegove »počitnir ške naloge« so se nakopičile na njegovi mizi in med temi je tudi zastoj v pogajanjih s Tunizijo. Tudi zadeva z volilno reformo ne gre naprej. Poleg tega se je Gaillard obvezal, da bo do prihodnjega zasedanja parlamenta pripravil načrt reforme Francoske unije.
Kljub temu. da je francoski komisar za atomsko energijo zanikal vesti, da bodo v Fran. ciji v kratkem preizkusili francosko atomsko bombo, je ta vest imela v Franciji velik odmev. To pa se posebno, ker je ton zanikanja zelo nejasen in ne izključuje možnosti, da pozneje do takega poizkusa ne priide .
Znano je, da gre francoska politika za tem, da tudi Francija pripravi svojo atomsko bombo. V četrtek se je zuna-
nji minister Pineau izrekel proti prekinitvi jedrskih poizkusov, češ da bi to pomenilo potrditi premoč tako imenovanega atomskega kluba, v katerem so SZ, ZDA in Velika Britanija. Govori se že, da je general Buchalet odšel v Afriko s posebnim poslanstvom. da najde področje, kjer naj bi delali atomske poizkuse. Baje bodo poizkuse delali v Sahari. Slišijo pa se tud: manj »optimistični« glasov: Znanstveni urednik lista »Le Monde« piše, da Franciji ne bo mogoč« izdelati atomske bombe brez tuje pomoči.
■ «»-----
Budimpeštanski radio o Gromikovi napovedi
BUDIMPEŠTA, 29. — Budimpeštanski radio je nocoj navajal poročilo svojega moskovskega dopisnika in poročal: «Sovjetski zunanji minister Gromiko bo 31. marca napovedal zgodovinsko pobudo, ki bo prisilila prenehati jedrske poizkuse v svetu.«
Radio je nato omenil, da je SZ pred enim letom predlagala ZDA in Veliki Britaniji j prekinitev jedrskih poizkusov, j ter je nadaljeval: »Ta predlog ie bil večkrat znova po- | stavljen, toda Washington in London sta odločno rekla: ne. j V moskovskih dobro obvešče- I nih krogih pripominjajo s tem ■ v zvezi, da bo izjava sovjet- I skega zunanjega ministra u- j stvarila povsem nov položaj na tem področju.«
Tvrdka LORENZI
jLjuggj ).«_
17,
TRST,
Ul. S. Lazraro tel. 24-245
SŠšKv&re,
avtomobile, motorje vse po izredno
nizkih cenah
UVAŽA:-
TRST UL Cicerone 8
Telefon 38-136 37-725 ~
Telegr.: Impexport Trieste
u -
lf * •
* *
Vsakovrsten les, drva s* kurjavo,gradbeni material
   IZVAZAi
tekstil, kolonialne in raznovrstne stre)*j
POSREDNIK ZA NAKUP R AZNEGA BLAGA V
TRSTU
Nove in rabljene motorje.
vespe, lambrete, h»r j,«, ke. Nylon nogavic«. ^ ne i» aylon rute-, uLia-darili* pakete v «*,,
vijo po zelo ugodni« ce"
PiSite na sledeči raslo1"
0. SEFIČ, Triest«
via Giulia 5. tel. 41-275	^
•imillMttnttHIHMIIIIMtIlIlHIHlIlllllllllllllllIHiniiltItfllltlllllllltllltllltlllllllllllllMIIIItlllllllll
Feisal je odstavil ministra obrambe
Demonstracije in splošna stavka v južnem delu Libanona
KAIRO, 29.	— Egiptovski
tisk sporoča, da je ministrski predsednik Saudove Arabije prestolonaslednik Feisal sklenil odstaviti obrambnega ministra princa Fahda ter odpoklicati saudske čete iz Jordanije. Obenem je Feisal sklenil, da sam prevzame resor obrambnega ministra. Saudske čete so bile že več kot leto dni vzdolž jordansko-izraelske meje ter v bivši angleški bazi na področju zaliva, in to na podlagi sporazuma med Jordanijo, Sirijo in Egiptom. Vest prihajr po sklepu, da Saudo-va Arabija tudi ne bo več plačevala Jordaniji svoj čas dogovorjene podpore.
Pač pa iz Ammana poročajo, da je britanska vlada danes izplačala Jordaniji 500.000 šterlingov kot prvi obrok posojila v višini 1.300.000 šter-lingov. To posojilo je bilo ukinjeno v marcu preteklega leta, ko je Jordanija odpovedala angleško - jordansko pogodbo. Naslednji obrok 630.000 bc baje izplačan v prihodnjem finančnem letu, ko ga bo odobril angleški parlament.
Libanonski predsednik Cha-moun je imel včeraj dolg razgovor z zunanjim ministrom Malikom. Deloma je pogovoru prisostvoval tudi libanonski veleposlanik v Ankari. V Turčiji so baje dogodki v Saudo-vi Arabiji povzročili precejšnje vznemirjenje; boje se namreč, da je sedaj ravnotežje v arabskem svetu porušeno v korist Združene arabske republike.
V Tiru v južnem Libanonu je prišlo danes do hudih de-
 ..............................  iitnimimmil...tiiiMUliiimiiimiiiminm.......................................................................................................................................       tiiiuiinnimiimiiiu
(Nadaljevanje z 2. strani)
Italija
Vlaganje volilnih znakov se je zaključilo; od 86 znakov je notranje ministrstvo zavrnilo deset, tako da jih je ostalo ie 76, o čemer poročamo obširneje na 2, strani. Kandidatne liste še vedno niso sestavljene, ker mnoge stranke rešujejo razprtije med kandidati, lendar pa kaže, da so naj večje stranke — KO, KPI in PSI — vsa taka vprašanja ze rešile in sedaj nabirajo podpise volivcev, ki jih mora biti najmanj 500 za vsako kandidatno listo. Liste se morajo vložiti do 10. aprila. Precej škandala je bilo okrog De Gasperijeve vdove in hčerke. Slednjo je hotel kandidirati mladi Andrdotti na rimski listi, prvo pa takoj nato Panjani v Tndentu, rojstnem kraju bivšega voditelja KO, za tvojo strujo, tako da bi se mati in hčerka znašli kot na-sprotntei v nasprotujočih st strujah m bi vsaka po tvoje izkoriščala priimek tvojega slavnega očeta. Zato sta obe odklonili take ponudbe.
Bolj kot volilne priprave pa zanima jaunott sprememba v Moskvi »n izjaue Hruščeva o odnosih med ZSSR in Italijo ter ponudbi sovjetske pomoči, o prvi vrsti v jedrskih napravah in večjega gospodarskega sodelovanja sploh poleg sugestije, naj bi Italija postala nevtralna država. Gle-
izjave novega sovjetskega predsednika vlade minister za zunanjo trgovino Carli povedal, da se je samo s povečanim sodelovanjem z vzhodnimi državami mogoče izogniti posledicam ameriške gospodarske recesije, ki se teh držav seveda ne bo dotaknila. Zato levičarski tisk ugodno ocenjuje sovjetske ponudbe. Preseneča pa toliko bolj stališče plašil okrog palače Chigi, ki je v nekem komentarju v prvi vrsti zelo negativno o-cenila novo visoko funkcijo prvega tajnika KP ZSSR in zahtevala od njega uič manj kot spremembo celotne sovjetske politike. Nekaj podobnega niso storili nit oladni kropi držav, ki bi morale biti bolj atlantske od Italije. Mnogi na Zahodu so namreč mnenja, da bo Hruščev kot predsednik vlade uspešneje in koristneje vodil pogajanja na sestanku najuišjih, kot bi jih bil mogel v svojstvu tajnika KP in člana prezidija SZ.
Ti negativni komentarji se lahko razlagajo le z demo-kristjansko predvolilno bojaznijo. da jim utegne mednarodna pomiritev škodovati. V tem smislu je po nalogu iz palače Chigi ie pred tednom dni vodil razgovore italijanski veleposlanik v VVasfiinptonu s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva. Kot vidimo gredo v sabotiranju mednarodne pomiritve italijanski m nemški demokristjani pa istih poteh, pa čeprav le na zunaj iz različnih nagibov.
Tudi negativni odgovor mi-
7 dni v svetu
de gospodarskega sodelovanja nistra Pel It na jugoslovansko je samo dva dni pred »bjave lintervencijo zaradi oporišč za
izstrelke v Italiji, ki so u-smerjena proti Jugoslaviji, spada v ta okvir demokristjan-skega strahu pred zmanjšanjem mednarodne napetosti Najnovejši komentar Jupopre-»a, ki navaja, da bi italijanska izstrelišča utegnila kršiti kar dve mednarodni pogodbi, pa kaže, da to vprašanje ne bo tako zlepa padlo v pozabo.
Borba proti atomski smrti
O sklepu zahodnonemške vlade, da opremi vojsko z a-tomskim orožjem pišemo obširno na prvi strani. Omenjamo tudi, da namefava jupo-slovanska vlada spraviti zadevo pred OZN. Medtem pa se v Zahodni Nemčiji na pobudo socialnih demokratov in sindikalnih organizacij širijo protestne akcije proti sklepu A-denauerjeve vlade pod geslom shorba proti atomski smrti* Vodstvo sindikatov je pozvalo vse prebivalstvo, ki resnično ljubi mir, naj se pridruži tej borbi. Napovedalo je tudi drupe ukrepe in morda tudi protestno stavko. Toda liberalci, ki sicer nasprotujejo a-tomski oborožitvi, je izmikajo vsem konkretnim akcijam, češ da je treba borbo voditi »na
demokratični podlagi», t. j. samo v parlament u. Skupno s socialdemokrati se zavzemajo za sestavo nove vlade, v kateri naj bodo zastopane vse stranke in v kateri naj ne bo Adenauerja. Ker pa razpolaga Adenauer v parlamentu z večino, so perspektive take borbe, kakršno nakazujejo liberalci, nične, če se ne podprejo z drugimi primernimi akcijami, v katerih lahko pride do izraza ljudska volja. Tega se kancler zaveda in zato že grozi sindikatom, češ da politične stavke niso ustavne. Socialdemokrati pa so začeli tudi akcijo za ljudsko glasovanje glede atomske oborožitve. V ta namen so predložili načrt zakona v parlamentu. Verjetno bo Adenauerjeva vlada ta predlog zavrnila in v tem primeru bodo socialni demokrati izvedli prav gotovo referendum pod vodstvom svoje stranke, ki naj pokaže, kakšna je prava volja nemškega ljudstva.
Važne spremembe v Saudovi Arabiji
Po razkritju zarote, ki jo je pripravljal kralj Sc ud proti Siriji in Epiptu, je med ljudstvom v Saudovi Arabiji
zavrelo. Očitali so kralju Sau-1 veški režim, ki v Saudovi A-du, da deluje proti arabski e- rabiji še vlada, in moderni-notnosti. Saud je skušal ta od- ‘ zirati ves državni aparat, por zadušiti z aretacijami, streljanjem in drugimi ukrepi. V opoziciji proti njemu je bil tudi njegov brat Feisal, ki se je umaknil iz prestolnice, da se izogne morebitni aretaciji.
Feisal je bil sicer predsednik vlade in zunanji minister, a to le nominalno. Znano je, da je Saudova Arabija absolutna vladavina, kjer ima vso oblast kralj Saud sam. To je edina država, kjer niso dovoljeni predstavniki tujega tiska. Zato si je težko ustvariti sliko o tamkajšnjem položaju, ker to sliko ustvarjajo le uradne izjave Saudove vlade.
Ker se je pokazalo, da ne bo mogel zadušiti ljudskega odpora, se je Saud moral odločiti, da bi dejansko prepustil vso oblast bratu Feisalu.
Prepustil mu je popolno nadzorstvo nad notranjo in finančno politiko. Poleg tega je odredil, da bo Feisal dejansko vršil oblast predsednika vlade in zunanjega ministra.
To pomeni skoraj polovično abdikacijo kralja Sauda. Ze se govori, da bo šel na daljše zdravljenje v Avstrijo. V E-piptu in Siriji so z velikim zadovoljstvom pozdravili te spremembe, ker je znano, da je Feisal prijatelj Egipta in tudi naklonjen morebitni združitvi z Egiptom in Sirijo. Ce ne pride do drugačnih sprememb, ni izključeno, da se bo nova politika Saudove Arabije počasi usmerjala prav po poti poznejše združitve. Sedanja glavna naloga Feisala pa je počasi odpraviti srednje-
Gaillardove akrobacije
Gaillard je uspel doseči, da mu je skupščina tik pred velikonočnimi počitnicami ponovno izrekla zaupnico v zvezi z njegovo politiko nasproti Tuniziji. Skupščina se bo ponovno sestala šele 29. aprila, tako da se bo Gaillard sedaj lahko bolj mirno pogajal z Afurphpjem in Beelepem za rešitev spora s Tunizijo. Kaže pa, da bodo ta pogajanja še zelo dolpa, ker Gaillard preveč zahteva od Burpibe, ki je itak že preveč popustil.
Stavke v Španiji
V preteklem tednu so v raznih tovarnah v Barceloni začeli delavci stavkati. Civilni guverner je kot odgovor dal tovarne zapreti in ravnateljstvom odredil, naj zahtevajo od delavcev prošnje za ponoven sprejem na delo. Toda delavci se niso dali ustrahovati in stavka se je še bolj razširila tudi na baskovske pokrjjine. Stavke so neposredna posledica nezadovolstva zaradi neprestanega višanja življenjskih stroškov. Namesto da bi se Francove oblasti patru dile, da izboljšajo gmoten položaj prebivalstva, je začelo časopisje pisati, da gre za »komunistična izzivanja», in poziva delavce, naj se pred tem pazijo.
monstracij, pri katerih je bilo več oseb ranjenih, kakih 20o pa a»etiranih. Pet mladeničev je namreč bilo obsojenih na zaporne kazni od enega do treh let zaradi žalitve libanonske zastave. Pred šestimi tedni je bilo v neki vasi zborovanje v proslavo proglasitve Združene arabske republike. Tedaj so nekje sneli libanonsko zastavo in namesto nje obesili egiptovsko. Danes je več sto ljudi demonstriralo po ulicah Tira ter zahtevalo, da trgovci zapro trgovine. Demonstranti so šli potem pred sedež krajevne uprave ter žvižgali in metali kamenje proti orožnikom. Ko je orož-ništvo uvidelo, da samo ne bo zmoglo obdržati navala demonstrantov, je poklicalo na pomoč vojaške čete.
Demonstranti, med katerimi je bila tudi skupina žensk, ki je nosila' Naserjevo sliko, so napravili barikade ter začeli metati kamenje tudi proti vojakom. Vendar se je tem posrečilo vzpostaviti red. Vodje opozicije so nato proglasili splošno stavko, ki se izvaja v Tiru ter bližnjem Sidonu, Saidi ter Bintjeballu skoraj popolnoma. Jutri bo v Saidi zborovanje, ki ga je sklical Maa-rouf Saad, poslanec tega mesta, v protest proti obsodbi petih oseb, obtoženih žalitve zastave.
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna najboljših inozemskih krajev in semena lastnega PrI af)-ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna ih
ska gnojila ter vsakovrstno o rodje in stroje vsake v
/eliho®11
m
^. MOTO7--	MELILLO
Pari lia alfred°
TRIESTE-TRST, RA A. CACC1A 3 10, TEL 56°3'
Motorji aPAHlLLA«. »NSUv »MOTOttl«	<|Cl0*
Bogata izbira koles in nadomestnih
SPECIALNE CENE ZA IZVOZ
„Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu V resnici plače oglase konkurent ,,f *an> oglaša. “	t.
VELIKA
JE TU
Z VSAKIM NAKUPOM... PRIHRANEK!
OBLEKE - POVRŠNIKI - DEŽNI PLAŠČI JOPIČI - HLAČE SRAJCE - TAILLEURS
ZA MOŠKE - ZA ŽENSKE - ZA OTROKE
TRST • K0RZ0 ITALIJA 7 - PASAŽA R0SS0NI 10 odst. popusta kupcom, ki prluosojo ta oglas