SAMOTNE KMETIJE 
NA SOLČAVSKEM 
v D R A G O M E Z E 

Uvod 
Solčavsko, ki zajema pokrajino v povirju Savinje od soteske ob 
Igli navzgor, je agrarna alpska pokrajina. Neagrarna je samo Solčava 
(347 prebivalcev leta 1961), v kateri je bilo tega leta le 19,3 %. kmeč-
kega prebivalstva, ostalo prebivalstvo pa je bilo zaposleno: v goz-
darstvu 18,2 %!, v žagarstvu 10,7%, v upravi 6,9%' itd. Vsa naselja 
izven Solčave, ki so v pretežni meri hribovska in sestavljena iz sa-
motnih kmetij (Robanov kot, Podolševa — pre j Sv. Duh — in Logar-
ska dolina1), pa so izrazito kmečka; leta 1961 je bilo v Podolševi 
87 %! kmečkega prebivalstva, v Logarski dolini 60,7 % in v Robanovem 
kotu 46.3 %? (tu jih je man j zato, ker so mednje všteti tudi prebivalci 
v dolini Savinje niže Solčave, ki imajo v večini neagrarne poklice, 
največ kot Žagarji in gozdni delavci). Čeprav živi v Solčavi okrog 
46 % prebivalcev celotne pokrajine, ji v kulturnem pogledu, predvsem 
naselitvenem, dajejo glavni poudarek samotne kmetije, zlasti če mo-
trimo pokrajino od zgoraj. Te so raztresene predvsem na široko po 
južni rebri Olševe in ostalem karavanškem svetu, ki pripada povirju 
Savinje, dalje po zahodnem pobočju Matkovega in Robanovega kota, 
po dnu spodnjega dela Logarske doline, Robanovega kota in doline 
Savinje od Solčave navzdol ter nekaj malega tudi po njenih rebreh 
med Solčavo in Iglo. Le redke so kmetije na Solčavskem, ki se ne bi 
preživljale izključno s kmetijstvom. Popolnoma velja to za velike in 
srednje kmetije, redke manjše pa si poiščejo zaslužek tudi drugje, 
tako npr. v gozdarstvu ali prevozništvu. Izjema pa so kmetije v Lo-
garski dolini, ki jim v poletnih mesecih prinaša skromen zaslužek 
tudi turizem oziroma gostinstvo. 
Pri obravnavanju samotnih kmetij na Solčavskem sem zajel vse 
velike in srednje velike kmetije, od manjših pa sem izločil tiste, ki 
imajo stranske vire preživljanja. Govora bo torej le o »čistih« kme-
1 Več o teh naseljih glej v: Drago M e z e , Prebivalstvo Gornje Savinjske 
doline. Celjski zbornik 1960, str. 5 in 7. 
2 Glej tudi v: Drago M e z e , Gostota naseljenosti in agrarna obljudenost 
Gornje Savinjske doline. Celjski zbornik 1960, str. 68—79. — Drago M e z e , 
Še neka j geografskih drobcev iz Gornje Savinjske doline. Celjska zbornik 
1962, str. 121—13. 
15 Geografsk i zbornik 225 
t i j ah , to re j tak ih , k i se p rež i v l j a jo samo s kmet i j s tvom. I n teh je L i lo 
leta 1961 na Solčavskem 49. Glede na v iš ino i n lego sem j i h razdel i l 
na t r i kategor i je : 1. v iš inske kmet i je , 2. kmet i j e v spodn j ih de l ih 
poboč i j i n 3. kmet i j e v a lpsk ih dol inah.3 Predvsem po teh skup inah 
bo v naslednjem t u d i p r i k a z a n razvoj . Razvo ju zeml j i šk ih ka tegor i j 
ozi roma zemlj išča, k i k tem k m e t i j a m spada, sem skušal s ledi t i od 
izdelave franciscejskega katas t ra napre j , to je p r i b l i žno od leta 1825 
dal je , poleg tega pa sem upo rab i l še podatke za leto 1895, dal je za 
stanje p red dokončno izvedbo agrarne reforme, k i je b i la v letu 1960, 
i n za stanje po njej.4 Ker je precej k m e t i j na Solčavskem zapadlo pod 
agrarno reformo, so poda tk i , k i p r i kazu je j o s i tuaci jo p red i n po 
agra rn i re fo rmi , pot rebni , p r v i t u d i zato, ker p r i kazu je jo stanje zem-
l j i š k i h ka tegor i j v d rug i po lov ic i 20. stolet ja, d r u g i pa, ker kažejo 
današnje eksistenčne možnost i t i s t i h kmetov, k i j i m je b i la odvzeta 
po zakonu odvečna zeml ja. Ker za preteklost n i mogoče dob i t i gospo-
darsk ih i n p reb iva ls tven ih poda tkov po posameznih kmet i j ah , marveč 
obstaja jo, ko l i ko r j i h sploh je, le za celotne katastrske občine, bomo 
števi lčno dokument i rano stanje v pretek lost i p r i k a z a l i le v o k v i r u 
teh, ostal i gospodarski r azvo j pa na osnovi obstoječe l i te ra ture i n 
terensk ih opazovanj. Drugače pa je za na jnove jš i čas, ko so na raz-
polago na tančn i s tat is t ičn i p o d a t k i i n bo zato mogoče poda t i po-
drobno sl iko. Podatke o s tan ju gospodarstva za to dobo sem vzel iz 
pop isn ih l is tov k m e č k i h gospodarstev za leto 1960, podrobne podatke 
o p reb iva ls tvu pa za leto 1961. Ker se gospodarsko stanje med 1960 
i n 1961 n i bistveno spremeni lo, mis l im, da bo gospodarsko-prebival -
stvena anal iza k l j u b neistočasnosti poda tkov sp re jeml j i va i n bo dala 
zadovol ju joče rezultate. 
3 K posameznim kategor i jam sem štel naslednje kmet i je , imenovane 
z domačimi imeni in po vrstnem redu razvrščene po nadmorsk i v iš in i kmeč-
kega doma oziroma n jemu pr ipada joč ih gospodarskih poslopi j . Višinske 
kmetije: Bukovn i k 1325 m. Ko lar 1280 m, Rogar 1250 m. Strevc 1235 m, Plodar 
1230 m, Potočnik 1230 m, Perk 1230 m, Knez 1220 m. Haude j 1220 m. Covn ik 
1215 m, Šumet 1210m, Oso jn ik 1195m,|M«fl< 1165 m. tSf rgar 1160 m. JLožekar 
1155 m, Klemenšek 1145 m. P rodn ik 1120 m, Zibovt I lOOm, Macesnik 1085 m, 
Robn ik 1080m, Zgorn j i Ušovn ik 1080 m, Spodnj i Ušovnik 1055 m, Š t i f ta r 
1040 m, j a n k a r 1000 m, V ršn i k 990 m, Tolstovršnik 965 m, Mar t ine 930 m, 
Majdač 885 m (Mart ine i n Majdač si po vo jn i nanovo postav l jen ih domači j 
nista obnovi la na požgani j i b l i zu S t i f t a r ja , k je r sta stal i p re j — vse t r i kme-
t i je b l izu skupaj so imenoval i C i t r i j a — marveč v pobočju precej po n j ima) 
in Podradušnik , tud i Račnik imenovan, 820 m. Kmetije v spodnjih delih 
pobočij: Kočnar 1030 m, Grad išn ik 910 m, H r i b e r n i k 830 m, Suhadolnik 
830 m, Opresnik 810 m, Zgorn j i I cman ik 810 m, Ravničar 745 m, Ramšak 
740 m i n Rebern ik 710 m. Kmetije v alpskih dolinah: Plesnik 772 m, Pod-
brežn ik 750 m, Logar 728 m, Roban 692 m, Govec 670 m, Spodnj i I cman ik 
685 m, Vresk 650 m, Pečovnik 620 m, Gašpirc 618 m i n oba Belška 600 m. 
4 Stanje zeml j išk ih ka tegor i j za p r v i dve razdobj i , t j . za leto 1825 in 
1895 ozi roma 1900 sem vzel po katastru, za zadnj i dve pa po tako imenovani 
kme t i j s k i s tat is t ik i , k i p r i kazu je realnejše stanje od katastra, kar je ob 
poznavanju terenskih razmer z lahka pot rd i t i . 
Prirodne osnove 
Kamninska podlaga 
Večina domov in n j im pripadajočih gospodarskih poslopij obrav-
navanih samotnih kmet i j na Solčavskem je na vododržnih kamninah. 
Mednje spadajo vse kmeti je v območju Karavank od Robnika na 
vzhodu do Perka v Matkovem kotu na zahodu. Te so se namestile na 
paleozojskih skri lavcih in drobnikih,5 k i radi razpadajo, se drobijo in 
spreminjajo v peščene ilovice. Na položnejših površinah se nabere teh 
precej na debelo in ker j i h je običajno največ v samem pov i r ju po-
tokov bl izu kmeti j , se pojavl ja jo za te petrografske razmere značilna 
mokrotna tla v pov i r ju potokov. V intenzivnejšem razpadanju teh 
kamnin je tudi vzrok, da je obilo težke ilovnate prst i na položnejših 
tleh, pa tudi na bol j strmih površinah se le redkokje razkri jejo živo-
skalna tla. Posledica obojega je, da je pokraj ina na nepropustnih 
paleozojskih kamninah, k i so široko razprostrte, pokri ta danes z go-
stimi in lepimi iglastimi gozdovi, med katere se vpletajo redki listavci, 
na izkrčenih površinah pa so dobri pašniki, t ravnik i in njive. Temu 
dejstvu in dokaj ugodnim kl imatskim faktorjem se imajo te kmetije 
med drugim zahvalit i za svoj obstoj, zato tudi ne preseneča, da je na 
nj ih, k l jub vel ik i višini, relativno dosti n j ivskih površin. Največja 
vrednost pa je seveda v gozdu, saj je zelo lep in dobre kvalitete. 
Posest kmet i j pa sega tudi izven teh kamnin, navzgor preko trših 
karbonskih skrilavcev, peščenjakov, koralno-grebenskih apnencev, 
konglomeratov in marmorov do triasnih apnencev in dolomitov Ol-
ševe, navzdol pa prav tako na triasne karbonatne kamnine Hude, 
Strevčove, GolaTjeve, Kolärjeve in Klemenčje peči, pr ipadajočih že 
Savinjskim Alpam. Tudi na trših paleozojskih kamninah so dobri 
gozdovi, največ iglasti, manj pä j i h je na tr iasnih apnencih in dolo-
mit ih, k i prehajajo na Olševi v planinske ovčje pašnike in prot i vrhu 
v nerodovitna t la; teh je veliko tudi v že imenovanih pečeh, k i se 
strmo spuščajo prot i Savinji. — Na vododržnih kamninah so tudi 
številne kmeti je na obeh pobočjih ob Savinj i do Rogovilca, na levi 
zahodni strani Matkovega kota in po severozahodnih obronkih Ra-
duhe, kamor spadajo Bukovnik, Osojnik in jankar. To so spodnje-
triasni werfenski tenkoploščati laporni apnenci s primesmi sljude, k i 
so na široko razkr i t i ob Savinj i med Radulio, Slemenom in Logarsko 
dolino s podaljškom, k i se vleče po levem bregu Jezere (potok, k i 
priteče iz Matkovega kota) do zgornjega dela Matkovega kota. Značaj 
pokraj ine na teh kamninah je precej podoben prej opisanemu, razl ika 
5 Po Te l le r ju (Erläuterungen zur Geol. Kar te Eisenkappel und Kanker . 
Wien 1898, str. 53, 55—56) so si lurske starosti, po analogi j i novejših raziskav 
na Jezerskem pa karbonske (Anton R a m o v š , Razvoj paleozoika na Slo-
venskem. P r v i jugoslovanski geološki kongres, str. 2?, i n seznam l i terature, 
str. 33—34). 
15' 227 
je le v tem, da se tu, zlasti v grapah potokov, kažejo živoskalna rebra 
(med Solčavo in Logarsko dol ino si je v n j i h izdelala Savinja pravo 
Sotesko, od domačinov imenovano SoCka) in pa, da je na n j i h man j 
mokrotnega sveta. Zaradi neenakomerne karbonatne primesi, k i se 
odraža v raz l ičn i t rdo t i in s tem v zvezi v neenakomernem razpadanju 
teh kamnin , pa je svet tu tud i bo l j razgiban in v splošnem bo l j strm. 
Je pa t ud i na njem še vedno dovol j preperel ine, zlast i za dobre iglaste 
gozdove, medtem ko je nerodovi tn ih ta l manj . Posest nekater ih kmetov 
na teh kamninah pa sega daleč ven iz območja kmet i je . To vel ja 
predvsem za Matka v Matkovem kotu, k i je imel pred izvedbo 
agrarne reforme vel ike površine nerodovi tn ih ta l na s t rmih apnen-
častih t leh zatrepa Matkovega kota in obsežne površine slabih p la-
n insk ih pašnikov na Jerebičju i n Ma tkov i kopi . Poglejmo števi lke: 
O d skupne površine posestva 700.34 ha je bi lo 405,98 ha al i 57,8% 
nerodovitnega sveta, 146,48 ha a l i 21% gozda, 137,38 ha al i 19,8% 
t ravn ikov in pašnikov in le 1,4 % n j i vsk ih površin. Zato je bi lo često 
ka r čudno slišati, da je b i l Ma tk pred agrarno reformo na jveč j i kmet 
v Jugoslavi j i . Podobnih pr imerov pa je na Solčavskem še nekaj. —-
V t re t jo vrsto spadajo kmet i je , k i so se namesti le na apnenčasto-
dolomi tnem svetu. K l j u b temu, da je karbonatn ih kamn in na Solčav-
skem vel iko, so kmet i je , k i stoje na n j ih , redke. Samo š t i r i take so: 
Račnik na pr isojnem južnem pobočju Raduhe, Knez in Haudej na 
pr iso jn i rebr i Robanovega kota in Grad išn ik v Matkovem kotu. P r v i 
t r i j e ima jo tud i večj i del svojega posestva na karbonatn ih kamninah, 
medtem ko je p r i Grad išn iku tako, da stoj i na n j i h le kmečki dom. 
vse ostalo pa je na neprepustn ih kamninah sosedstva. Kakor drugod 
v apnenišk ih A l p a h je tud i tu svet slab, s p l i t vo in peščeno prst jo in 
z razdrapan imi pobočj i , porabn imi v glavnem le za gozd in pašnike. 
—- V posebno kategor i jo pa spadajo kmet i je , k i leže v dnu a lpsk ih 
dol in, zapoln jenih z raz l i čn imi k las t ičn imi sedimenti. Tako je s Ples-
n ikom, k i je na prodno-gruščnat ih sedimentih osrednjega dela Lo-
garske doline, z Logar jem, k i ima postavl jeno kmet i j o na mej i jezerske 
peščene i lovice in pobočnega grušča ter morene, z obema Belškoma, 
k i sta na prodni nap lav in i Savinje, z Robanom, Govcem in Pečov-
n ikom, k i imajo kmet i je v dnu Robanovega kota, na debelo zapolnje-
nega z morenskim mater ia lom, in s Podbrežnikom, k i je t ud i deloma 
na moreni skrajnega spodnjega dela Logarske doline. Sem b i smeli 
šteti še Spodnjega Icmanika, k i domuje na lep i p rodn i vrša jsk i terasi, 
Ravn ičar ja i n Ramšaka v do l in i potoka Jurčefa, k i sta na glacio-
per ig lacialnem apneniškem grušču, napolzenem po strmem nepre-
pustnem pobočju v dol ino potoka, i n končno Zgornjega Ušovnika in 
Prodn ika , ka te r ih domači j i sta p rav tako postavl jeni na lab i ln i glacio-
per ig lac ia ln i grušč Olševe, napolzen na neprepustno paleozojsko 
podlago; obe sia v nevarnosti, da j u počasno polzenje popolnoma 
onesposobi, saj sta danes obe stanovanjski poslopj i , zlasti Ušovnikovo, 
že močno razpokani. Skora j vsi do l insk i kmet je so b i l i do agrarne 
reforme med največ j imi in najbogatejšimi na Solčavskem. Ugodnost 
ravnih in rodovi tn ih ta l so v preteklosti v poln i meri iz rab l ja l i za 
nj ivske in travniške površine, k i so bile al i na prostranih krčevinah 
ob kmet i jah al i b l izu teh, pašniki , gozdovi in v manjši meri tud i 
planine pa so b i l i v dol inah stran od kmet i j al i po dol inskih pobočjih. 
Posest vseh imenovanih dol inskih kmetov je le v območju Savinjskih 
A lp . V n j ih lasti sta b i l i , z redk imi izjemami, obe prostrani apneniški 
Slika 1. Zgornji Ušovnik (1080 m) D Podolševi stoji na manjši pobočni ravnici, 
sestavljeni iz labilnega glacioperiglacialnega grušča izpod Olševe. lito sušijo 
v stogili (začetek septembra) 
alpski dol ini , Logarska in Robanov kot. V teh dveh pa je, zlasti v 
zgornjem koncu, tud i obilo nerodovitnega sveta, k i je tem kmetom 
pr ipadal , podobno, kot je z Matkom v Matkovem kotu. Od pet ih 
na jveč j ih kmetov, k i so imel i v posesti 2215.49 ha al i povprečno 
445 ha na kmeti jo, je b i lo rodovi tn ih ta l le 1318,65 ha al i 59,5 %, kar je 
zneslo na1 enega kmeta povprečno 264ha; samo na gozd je odpadlo 
od rodovi tn ih ta l 1095,28 ha al i 83,3 %', a l i na kmet i jo povprečno 
220 ha, računajoč zraven še nerodovitna t la pa komaj 49,5 %•. 
Nobena od kmet i j na Solčavskem ne leži na v rhu gorskega gre-
bena, slemena ali prevala, zato so pred močnejšimi mrz l im i gorskimi 
vetrovi s severa in vzhoda v zatišju. Kmet i je v Podolševi in na po-
bočj ih Raduhe ščit i ta pred temi vetrovi obe gori, dolinske in ostale 
višinske kmeti je pa so globoko v osrčju Savinjskih A l p in zato tudi 
v zavetju pred močnejšimi vetrovi. Vse pa varuje jo pred vetrovi gosti 
gozdovi, k i so izkrčeni le v b l i ž in i kmet i j , medtem ko so pr i rodne 
goličave in več j i pašn ik i pod gozdno mejo od k m e t i j daleč stran. 
Pomembno vlogo p r i ko lon izac i j i gorskega sveta na Solčavskem 
je imela nedvomno ekspozicija proti soncu. Na najslabšem glede sonca 
so dol inske kmet i je , zlasti v do l in i Savinje, k i je tesna i n globoka; 
delno sta izvzeta oba Belška. k i sta v razši r jenem dnu doline in 
obenem tam, k je r se dol ina odpi ra na jugovzhodno stran. Tud i vse 
Sl i ka 2. Kmetije pri So. Duhu leže prislonjene na položnejša pobočja, se-
stavljena iz neprepustnih paleozojskih kamnin. Levo Rogar, desno Potočnik, 
zadaj Olševa 
t r i alpske doline, čeprav so širše, niso mnogo na boljšem, saj so 
odpr te na sever oziroma severovzhod, na ostal ih straneh pa j i h ob-
da ja jo strma in visoka gorska pobočja; najbol je je v Logarski dol in i , 
k j e r je v naseljenem delu neka j ur sonca tud i , ko je to poz imi najniže, 
medtem ko je na p r imer Roban v Robanovem ko tu pr ib l i žno dva 
meseca (od 15. decembra do 15. februar ja) stalno v senci. 
Severnih leg se kmet i je izogibajo. Na severni st rani pobočja je 
samo Zgorn j i I cmanik , pa še ta je na izrazi tejšem pobočnem slemenu, 
k i ga sonce z vzhodne i n zahodne st rani še doseže. Na najslabšem od 
vseh glede sonca je Spodn j i I cman ik , k i leži na severni strani dol in-
skega dna Savinje. 
Izvrstno sončno lego, k i j e b i la ver jetno eden najvažnejš ih č in i -
te l jev p r i i zb i ran ju prostora za poselitev gorskega sveta, pa imajo 
kmet i je v Podolševi in še napre j na zahod do Covnika. Čeprav j i m 
zapira jo južna obzorja visoke Savinjske Alpe, so od n j i h že to l iko 
oddaljene, da j i h sence zimskega solsticija ne dosežejo in imajo zato 
sonce tud i v zimskem času. Na najbol jšem so kmet i je okrog Sv. Duha, 
k i so od vseh na jv iš j ih vrhov na jugu, vzhodu in zahodu na jbo l j 
oddaljene, medtem ko kmet i jam na zahodu manjka poznega popol-
danskega sonca, na vzhodu pa dopoldanskega. Neka j na slabšem od 
teh so kmet i je v do l in i Jurčefa, saj leže niže, pa tud i na zahodno in 
vzhodno stran j i h že zapirajo viš ja pobočja. 
Ugodno lego ima Bukovnik , na jv iš j i slovenski kmet tostran 
državne meje. Zaradi visoke nadmorske lege ima obilo sonca vse leto. 
Ker leži b l izu strmega severozahodnega ostenja Radulie, mu ta jeml je 
zgodnje ju t ran je sonce, to pa bol j v h ladn i kot top l i polovici leta, 
ima pa popoldansko sonce dolgo v večer. Dobro je zavarovan tud i 
pred mrz l im i vzhodnimi vetrovi, k i j i h zadržuje visoka Raduha. 
Slabše je glede severnih vetrov, k i ga oslabljeni dosežejo na robu, ko 
vderejo čez pr ib l ižno 1300m visoki preval Sleme med Raduho in 
Olševo. 
Dovo l j sonca v dopoldanskem in popoldanskem času imajo kme-
t i je nad Robanovim in Matkov im kotom, saj leže na zahodnih po-
bočj ih, zato pa ga je manj sredi popoldneva in p ro t i večeru, ko j i h 
zagrnejo sence vrhov nad n j i m i in severozahodno od n j ih . Razmeroma 
malo pa je sonca p r i Kočnar ju i n Gradišniku, k i sta že v spodnj ih 
del ih zahodnega pobočja tesnega Matkovega kota. 
Glede mikropoložaja, če smemo tako reči, pa delimo zaradi 
skupnih svojstev kmet i je v več skupin. Daleč največ je takih, k i so 
se namestile na položnejše pregibe v st rmih pobočj ih. Sem spadajo 
skoraj vse kmet i je na karavanški strani, večina v pobočj ih nad 
Savinjo, vse t r i na pobočju Robanovega kota ter Perk, Matk in Kočnar 
v Matkovem kotu. Naj izrazi te jšo tako lego imajo kmet i je v Podolševi, 
k je r se strmal i apnenčaste Olševe ob prehodu na neprepustne paleo-
zojske kamnine preganejo. T r i kmet i je (Klemenšek, Suhadolnik in 
Osojnik) so postavljene na ozko, ravno razvodno sleme med dvema 
potokoma, i n sicer zaradi manjše izpostavljenosti vetrovom na pre-
hodu slemena v viš je pobočje. Neka j kmet i j leži na bo l j strmem po-
bočnem slemenu med dvema grapama, tako Bukovnik , Covnik, Tolsto-
vršnik, Zgornj i Icmanik i n deloma tud i Kolar. Na izrazitejših ravn ih 
površinah v pobočju, k i so nedvomno n ivo jn i ostanki, sta postavljena 
Zibovt in Gradišnik. Med t ist imi, k i stoj i jo v ravnem dolinskem dnu 
a l i na akumulac i jsk ih terasah nad n j im, pa so Plesnik, Logar in 
Podbrežnik v Logarski dol ini , Spodnj i Icmanik, Vresk in Gašpirc 
v do l in i Savinje ter Roban, Govec in Pečovnik v Robanovem kotu. 
Večina v iš inskih kmet i j i n t is t ih v spodnj ih del ih poboči j je po-
stavljena v zgornj i del celka. Pod n j im so n j ive i n večina t ravnikov, 
nad n j i m pa gozdovi in marsik je tud i pašnik i ; le redke so kmeti je, 
k i imajo n j ive tud i nad gospodarskim poslopjem (Šumet, Covnik , 
Potočnik), zato smemo višino kmet i j smatrati obenem tud i za zgornjo 
mejo pol jsk ih ku l tu r , k i tam še uspevajo, v p rv i vrst i žitaric. Da je 
tako, je verjetno glavni vzrok v tem, ker je dovažanje težkega hlev-
skega gnoja na nj ive in t ravnike težavnejše od spravi la po l jsk ih 
pr idelkov in suhe živinske krme. Vzvišena lega kmet i je na zgornjem 
Slika 3. Središče Solčave je nameščeno D globoki in tesni dolini Savinje, ki je 
vrezana o merfenske tenkoploščate laporne apnence. Gola pobočja nad njo 
na clesni strani so apnenčaste »pečin na meji Savinjskih Alp in Karavank 
delu celka pa je važna tud i zaradi pregleda nad pr ipadajoč im j i 
zemljiščem in potmi, k i vodi jo vanjo od spodaj. Mis l im, da so b i l i 
mot iv i p r i postavl janju domov na samotnih celkih v glavnem enaki 
tud i zunaj naše pokraj ine. Podobno tolmači za samotne kmet i je v 
Topli Jakob Medved.6 
Pomembno vlogo p r i naseli tvi je morala imet i tud i voda, predvsem 
pi tna voda. Ne za eno ne za drugo na Solčavskem ni problem, zlasti 
6 Jakob M e d v e d , Problemat ika gorskih kmet i j ob pr imeru Tople. 
Geografski vestnik X X X I I I , 1961, str. 141. 
ne p r i t is t ih kmet i jah , k i leže na nepropustn ih kamninah. Te imajo 
studenčno vodo, k i p r iha ja v večini pr imerov na dan nad kmet i j am i 
v pobočju a l i v grapah izpod periglacialnega grušča. Ob i zv i r i h so 
nared i l i pokr i ta zajet ja, iz ka te r ih je napel jana voda po ceveh do 
kmet i je. K j e r je vode dovol j , so jo iz grap spel ja l i po žlebovih v zbirne 
jame, iz teh pa na mline, žage, elektr ične centrale in druge vodne 
pogone (Rogar, Macesnik, Žibovt), k i j i h je na nekater ih kmet i jah , 
npr. p r i Macesniku i n Vršn iku , obilo. Izna jd l j i vos t kmetov p r i skra j -
nem izkor iščanju naravn ih možnosti se je pokazala v po ln i mer i p rav 
p r i iz rabi vodne sile v številne namene, s čimer so nekatere kmet i je 
(npr. Macesnik) dosegle menda vse, ka r se pod t ak im i pogoj i doseči 
da. Neka j na slabšem so kmet i je na apnenčastem svetu, a tud i na teh 
j i m studenčnice ne p r i m a n j k u j e ; Knez in Haude j imata v globoki 
g rap i daleč pod kmet i j o zajeto vodo za elektr ično centralo, iz katere 
je napel jan e lekt r ičn i tok do obeh kmet i j , k i j ima žene med d rug im 
tud i žago, pa tud i Račnik ima lastno elektrarno. Do l insk i kmet je si 
pomagajo p r i pogonih s tekočo vodo. Na slabšem je le Plesnik, k i 
n ima t ra jno tekoče vode. P i tna voda pa je tud i p r i večini do l insk ih 
kmetov studenčnica. To l iko na slabem z vodo n i nobena kmet i ja na 
Solčavskem, da b i morala imet i kapnico. 
Podrobno je o klimi na Solčavskem težko govor i t i . Za to manj -
ka jo ustrezni podatk i . Vse t r i postaje, k i danes na Solčavskem delajo 
(Sv. Duh , Solčava in Logarska dolina), so samo padavinske. P rv i dve 
obstajata že da l j časa, v Logarsk i do l in i pa je šele nekaj let. Pred 
vojno pa so v Solčavi neka j časa mer i l i t ud i temperature, tako da je 
bi lo mogoče z redukc i jami izračunat i temperaturne povprečke za 
obdobje 1925—1940.7 T i so: 
I . I I . I I I . IV . V. V I . V I I . V I I I . IX . X. XI . X I I . ^ ' ¡ f A m p l -
— 2,7 — 1,8 2,3 6,2 10,9 14,8 16,7 16,1 12,6 7,3 3,1 —2,5 6,9 19.4 
Jesen je toplejša od pomlad i (za ca. 1,2° C) ; temperaturna inver-
z i ja v tesni in g loboki do l in i Savinje je ob ant ic ik lonalnem vremenu 
spomladi, ko se po oko l išk ih v isokih gorah Še dolgo drž i sneg, ne-
dvomno močnejša od jesenske, ko lahko računamo, da so tud i a lpsk i 
v rhov i brez snega. Povprečno število dn i s temperaturo nad 5° C je 
v Solčavi 209 in t ra ja od 7. apr i la do 2. novembra, nad 10° C pa 
146 dni , i n sicer od 28. ap r i l a do 8. oktobra. Škoda je, da n imamo 
temperaturn ih podatkov za 587 m v i š j i Sv. Duh. Po nekater ih znak ih 
sodeč, lahko domnevamo, da je p r i Sv. D u h u jesenski poz i t ivn i tem-
pera turn i odklon še močnejši od spomladanskega v p r ime r j av i s Sol-
7 Temperatura, vetar i oblačnost u Jugoslav i j i . Rezul ta t i osmatran ja za 
per iod 1925—1940. Izdan je Savezne uprave Hidrometeoro loške službe F N R 
jugos lav i je , Beograd 1952. 
čavo. Jari oves npr . seje j o v Solčavi 11. apri la,8 p r i Sv. D u h u pa 
22. apr i la , raz l ika je tore j 11 dni , žanjejo pa ga 19. avgusta oziroma 
5. septembra, torej 17 dn i kasneje, medtem ko je p r i ka l j en ju in 
začetku tvor jen ja k las ja raz l ika podobna setvi — 10 oziroma 11 dni. 
Še nekaj fenoloških podatkov za razdobje 1951—1959. L a p u h je v 
razcvetu (splošno cvetenje) p r i Sv. D u h u 18 dn i za Solčavo (9. oziroma 
27. apr i la) , trobentica 15 dn i (9. oziroma 24. apr i la) i n regrat 19 dn i 
(10. oziroma 29. maja). Glede na raz l iko v nadmorsk i v iš in i so za-
kasnitve p r i Sv. D u h u re la t ivno majhne. Vzrok je nedvomno v tem-
pera tu rn i inverz i j i , k i mora b i t i v Solčavi znatna, i n ta prestavi 
vegetacijske znanilce pomlad i v kasno pomlad. To se kaže tud i v tem, 
da v do l inah orehi ne uspevajo, ima jo j i h pa, čeprav malo, kmet i je , 
k i segajo do v iš in okrog 1100 m (več o tem glej na str. 256—257), dal je, 
da v do l inah ži ta zelo slabo a l i sploh ne uspevajo, medtem ko j i h 
ima jo t ud i najv iš je kmet i je , ka r vel ja v man jš i mer i t ud i za sadje, 
zlasti za jabo lka in hruške. Prezret i pa ne smemo drobnega, a zelo 
zanimivega podatka iz leta 1825, k i nam ga odkr iva franciscejski 
kataster i n k i kaže na ugodne k l imatske razmere p r i Sv. Duhu . Za 
tamkajšnjega kmeta Potočnika je označeno, da je imel v inograd na 
površ in i 1,7 ara, i n to v v iš in i 1230 m! To je nedvomno iz jemen eks-
trem, k i pa glede k l ime ve l iko pove. T u d i glede sejanja ž i tar ic se 
razk r i va jo določene k l imatske zanimivost i . Danes sejejo na Solčav-
skem skoraj le ja ra žita, i n le redke so tiste kmet i je , k j e r sejejo tud i 
ozimino. Vzrok n i v k l i m i , vsaj za višinske kmet i je ne. D a je tako, je 
dokaz v tem, da sejejo še danes ozimino t ud i nekater i v iš insk i kmet je 
in pa, da so v dobi požigalništva na požar ih za a jdo redno sejali 
ozimno rž, k i je uspevala. I n požar i so b i l i ve l i kokra t t ud i precej 
više od kmet i j . Vz rok i so antropogeni i n bomo o n j i h še govori l i . 
K razumevanju tempera turn ih raz l ik še neka j podatkov o žetvi 
i n košnj i . P r i Bukovn i ku žanjejo ječmen v začetku septembra, ostale 
ž i tar ice pa ob koncu septembra i n v začetku oktobra. P r i Sv. D u h u 
je žetev ca. 10—15 dn i pre j , podobno t u d i na v iš insk ih kmet i j ah 
skrajnega zahodnega dela Solčavskega, pa p r i Račn iku, Tolstovršniku, 
Knezu i n Haudeju. S košnjo sena začne Bukovn i k v začetku avgusta, 
medtem ko otave ne kosi, marveč j o popase živina. P r i Sv. D u h u kosi jo 
seno sredi j u l i j a , otavo pa, če je je ka j , v začetku septembra. Belšek 
kosi seno že v začetku jun i j a , otavo konec j u l i j a , večkrat pa tud i tako 
imenovano drugo otavo v septembru. V spodnjem delu Logarske dol ine 
začno s sprav i lom sena okrog 20. jun i ja , otavo pa sprav l ja jo konec 
avgusta; v srednjem delu dol ine se spravi lo sena nekol iko zakasni, to 
pa zato, ker se na zgodnj i vegetaci j i pozna d l je časa t ra ja joča snežna 
odeja, medtem ko v po le t ju i n jeseni teh raz l i k n i več. 
Več je padav insk ih podatkov za razdobje 1925—1940. N a j j i h 
navedemo: 
8 Po fenoloških opazovan j ih za leta 1951—1959, vzet ih iz Fenoloških 
god išn jakov, k i j i h izda ja Savezni H idrometeoro lošk i zavod, Beograd. 
Samotne k m e t i j e na Solčavskem 
Srednje mesečne množine padavin 
I . I I . I I I . IV . V. VI . V I I . V I I I . IX . X. X I . X I I . Letno 
Solčava 72 62 124 126 176 156 142 166 172 220 196 84 1696 
Sv. D u h 76 66 118 130 179 150 150 163 172 206 178 96 1686 
Srednje število dni s padavinami 
Solčava 
Sv. D u h 
I . I I . I I I . IV . V. VI . V I I . V I I I . IX . X. XI . X I I . Letno 
g 0 ,1 8 ,3 7 ,1 10,7 12,7 15,1 13,2 12,1 12,3 10,3 13,0 10,7 10,8 136 
1,0 7 ,1 6,3 9,5 11,8 13-,7 11,8 11,1 10,8 9 , 4 11,6 9,9 9,3 122 
<; 5 ,0 4 ,2 3 ,6 5 ,9 6 ,9 7 ,6 7 ,1 7,3 7,2 6,6 8,3 6 ,8 4 ,6 76 
; 10,0 2,3 2 ,1 3 ,9 4 ,3 5 ,1 4 , 1 4 ,6 4 ,4 4 ,8 5,6 5 , 1 3 ,2 50 
< 0 , 1 11,0 8 ,9 12,5 13,3 16,3 14,2 13,1 12,8 11,1 13,1 12,9 12,9 152 
1,0 8 , 0 7 ,4 10,2 11,8 13,9 11,6 11,2 10,9 9 ,8 12,1 11,2 10,5 129 
5 ,0 4 ,5 4,5 5 ,9 7 ,6 8,5 7 ,4 7 ,7 7,3 6 ,8 8,6 7 ,1 5,4 8 1 
< 10,0 2 ,5 2 ,4 V 4 ,7 5 ,9 4 ,8 5,3 5 ,1 5 ,1 5 ,9 5.9 3 ,6 55 
Pro t i p r i čakovan ju je raz l ika v množ in i padav in med Solčavo in 
Sv. D u h o m min imalna. Y razdobju 1925—1940 je b i lo v Solčavi celo 
10 m m več padav in na leto (v razdobju 1925—1956 pa je b i lo stanje 
obratno, saj j i h je b i lo več p r i Sv. Duhu , a še vedno le za 17 m m na 
leto: Solčava 1547 mm, Sv. D u h 1564 mm). So pa med n j ima določene 
razl ike. Y Solčavi dežuje redkeje kot p r i Sv. Duhu , kar pr ide posebej 
do izraza p r i r ah l i h padavinah, t j . do jakost i 0,1 mm. D a je tako, 
je dobro razvidno t u d i iz podatkov, k i p r i kazu je jo srednje število dn i 
z dežjem: 
I . I I . I I I . IV . V. VI . V I I . V I I I . IX . X. XI . X I I . Letno 
Solčava 3,1 3,3 7,7 11,7 15,1 13,2 12,1 12,3 10,2 12,2 9,9 4,8 116 
Sv. D u h 1,4 2,2 4,3 7,7 15,1 14,3 13,1 12,8 10,8 10,6 8,7 2,8 104 
T u d i sneženja je p r i Sv. D u h u ve l iko več, s čimer jasno stopa 
v ospredje ve l ika viš inska diferenca. Y tem pa je tud i dokaz, da ob 
si tuaci jah, k i pr inaša jo padavine, i n sploh ob oblačnem vremenu 
temperaturne inverz i je n i ; podobno je t ud i p r i vetrovnem vremenu. 
Zanimivo je, da izkazuje jo obdobni povprečk i sneženje oziroma sneg, 
pomešan z dežjem, p r i Sv. D u h u tud i v po le tn ih mesecih. Se to l iko 
bo l j pa vel ja to za jesenske mesece, saj se mnogokrat zgodi, da zamede 
v iš insk im kmetom žita, preden j i h požanjejo. P r i Bukovn i ku je to celo 
pogosten pojav. Ok tob rsk i sneg p r i Sv. D u h u je zelo pogost, a t ra ja 
le dan a l i dva. V marcu se tam sneg običajno še drž i , v začetku apr i la 
a l i konec marca skopni, pada pa pogostoma še v apr i lu , a se ne 
obdrž i dolgo. Toda t u d i sneg v m a j u p r i Sv. D u h u n i nič nena-
vadnega; samo dva znači lna pr imera : 12. ma ja 1949 ga je padlo 33 cm 
in se je drža l 4 dn i , 8. ma ja 1953 pa 25 cm i n je ostal do 13. maja. 
V m a j u je povprečno število dn i s snežno odejo še vedno 1,5, v okto-
bru pa celo 3,5, medtem ko je tak ih dni v apr i lu povprečno okrog 10. 
V Solčavi je bistveno drugače. V apr i lu je sneženje redko, a sneg 
sprot i skopni. Tud i oktobra je sneg redek, če pa pade, se drž i le 
kratek čas (29. oktobra 1950 ga je padlo npr. 20 cm, a se je držal le 
dva dni). Sneg v maju pa je v Solčavi vel ika redkost. — Pa poglejmo 
sedaj, kako je s srednj im številom dni s sneženjem oziroma mešano, 
sneg in dež: 
Sl ika 4. Okrog So. Duha (1250 m), središča hribovske vasice Podolševe, so na 
enotni krčevini tri kmetije: Strevc (pri cerkvici), Plodar (desno) in Rogar. 
Zadaj je osrednja skupina Kamniških ali Savinjskih Alp z Rinkami (v sre-
dini), Skuto, Grintavcem in Kočno (na desni) 
o 
I- II. III. IV. V. vt. VII. VIII. IX. X. XI. XII. z 
hJ 
Solčava 6,5 4.7 5,0 5,2 0,1 1.8 1,7 3,0 30 
Sv. D u h 10,1 7,4 9,6 7,1 1,8 0,1 0,1 0,1 0.6 4,2 5,4 10,7 57 
V vel ik i večini so kmet i je na Solčavskem tol iko vsaksebi, da pred-
stavl ja jo t ipične samine oziroma »samne«. Le ponekod je grupacija 
kmetij taka, da lahko govorimo že o rah l i aglomeraci j i teh. Na jbo l j 
t ip ičen tak pr imer je b i l na C i t r i j i , to je p r i treh kmet i jah v Podolševi 
(v pov i r j u potoka Jurčefa), k i so bile bl izu skupaj (Št i f tar , Mart ine, 
Majdač) in predstavl ja jo že zasnovo manjšega zaselka; Mišič9 je 
9 D r . F ran M i š i č , O lediinskih in h išn ih imen ih oko l i Solčave Č Z N 
X X X I I I . 1938, str. 191—201. 
mnenja, da izhaja ime C i t r i j a iz tega, ker so tam t r i kmet i je. Po 
prestav i tv i Mar t inca i n Majdača niže v pobočje, je C i t r i j a danes 
razbita. Podobno, a bo l j vsaka k sebi, so tud i kmet i je b l i zu cerkvice 
Sv. Duha, zlasti Strevc, Plodar in Rogar. Več pa je pr imerov, k je r sta 
po dva skupaj . Naj iz raz i te je je to s Knezom i n Haudejem, dal je 
z Robanom in Govcem, z Ramšakom in Ravn ičar jem in v Logarski 
do l in i z Logar jem in Podbrežnikom; nekdaj je b i lo tako tud i s Ko-
la r jem in Golar jem. 
Zemljiške kategorije od leta 1825 naprej 
O d 6664 ha, ko l i ko r je mer i la leta 1825 posest vseh obravnavanih 
samotnih kme t i j na Solčavskem (povprečna vel ikost kmet i je je b i la 
172 ha), je odpadlo na višinske kmet i je 48,6 % a l i povprečno 140,50 ha 
na kmet i jo , na kmet i je v a lpsk ih dol inah 35,8 '% a l i povprečno 343 ha 
na kmet i jo , ostal ih 15,6% a l i povprečno 130 ha na kmet i j o pa na 
kmet i j e v spodnj ih de l ih poboči j . Tako je bi lo stanje glede na celotno 
površino. Ker pa so imel i solčavski kmet je, zlast i dol inski , vel iko ne-
rodov i tn ih površ in (skupaj 1557 ha a l i 23,6 %> vse zemlje), je bolje, da 
govor imo samo o rodov i tn ih površ inah (obdelovalna zemlja, pašnik in 
gozd), ker lahko samo na tej osnovi dobimo realno stanje. O d 5089 ha 
rodov i tn ih površ in je odpadlo na višinske kmete 2866 ha al i povprečno 
110 ha na kmet i jo , na dol inske 1352 ha a l i 192 ha na kmet i jo in na 
ostale 871 ha al i povprečno 109 ha na kmet i jo ; povprečna posest rodo-
v i t n i h površ in na posamezno kmet i jo na Solčavskem v letu 1825 pa 
j e b i la 123,50 ha. 
Daleč na jveč j i delež od rodovi tne površine je tud i že leta 1825 
odpadel na gozdove, čeprav so b i l i t i takra t brez prave gospodarske 
vrednost i : v celoti 66,2%, p r i v iš insk ih kme t ih 59,3%, p r i do l insk ih 
79,6!% in p r i t is t ih v spodn j ih del ih poboči j 68,4%. Gospodarska 
vrednost kmet i je se tedaj n i mer i la po gozdu, kot je to danes, marveč 
po števi lu glav živine i n tud i po pol jedelski pro izvodnj i . Streml jenje 
po večanju pašniških, t r avn ih in n j i vsk ih površ in je šlo na račun 
gozda, k i so ga na debelo sekali i n še več požigal i v »frate«, »novine«, 
»požare«, »laze«, kakor j i h razl ično imenuje jo domačini. Sekali so 
predvsem bukov les za kuhan je ogl ja; to je b i lo na v išku v let ih 
okrog 1850—1870 v Matkovem ko tu in Logarski dol in i , ko so p roda ja l i 
ogl je fuž inam v Korošk i Beli. Požar i l i so na ve l i k ih površinah, z edi-
n i m c i l jem p r idob ivan ja nov ih pašnišk ih površin. Na požar ih je b i la 
paša dobra nekaj let, nato pa so se k l j u b sta ln i paši začeli pašn ik i 
zaraščati z zeleno in sivo jelšo. Prav i loma se pod jelšo, zlasti na si l i-
k a t n i h t leh, po jav l ja smrekov podmladek, k i jelšo polagoma popol-
noma unič i . Zaradi preraščanja pašnikov v jelšev i n kasneje čist 
smrekov gozd je b i l človek pr is i l jen delat i v prvotnem gozdu nove in 
nove krčevine. In tenz ivno in širokopotezno pašništvo je b i lo po 
ing. M i l anu Dečku1 0 vzrok, da danes v gozdnat ih gorskih pokra j inah , 
k j e r je nekda j domin i ra la ž iv inoreja, močno stopajo v ospredje čist i 
smrekovi gozdovi. Na požaru so p rvo leto zasejali ajdo. Ko so jo 
konec septembra poželi, so vsejal i ozimno rž. Včasih so med ajdo a l i 
t ud i na čisto vsadi l i peso. Tre t je leto pa se je začela na nov in i paša, 
k i je t ra ja la nekaj let.11 A j d a je pr iš la med d rug im p rav t ud i za pašo 
čebelam, k i j i h je bi lo nekda j vel iko več kot danes. 
Les v začetku 19. stoletja še n i imel vrednosti. V manjš i mer i j o 
je začel dob ivat i šele v p r v i h desetlet j ih 19. stoletja, ko so ga začeli 
s Solčavskega p l av i t i po Savin j i . P r v i začetki p lav l j en ja segajo v leto 
okrog 1820. Pred tem časom s Solčavskega lesa niso p lav i l i . V začetku 
je b i lo p lav l jen je skromno. V več j ih množinah se je vrš i lo šele v le t ih 
p red p rvo svetovno vojno, predvsem pa med obema vojnama. V de-
vetnajstem stolet ju je omembe vredna tud i proda ja macesnov s Sol-
čavskega. k i so ga na debelo sekali zlasti v Matkovem kotu in ga 
vozi l i v Trst za jambore. To se je naj intenzivneje dogajalo v le t ih 
nekako med 1830 in 1850. Voz i l i so ga čez Pavl ičev v r h v Železno 
Kap lo , od tam pa čez Jezerski v r h p ro t i L j u b l j a n i i n napre j v Trst . 
Po obsegu na drugem mestu med zeml j i šk im i kategor i jami 1. 1825 
so b i l i pašniki s planinami, po gospodarskem pomenu pa so b i l i pred 
gozdovi. Ž iv inoreja je b i la tak ra t najpomembnejša gospodarska pa-
noga. Na pašnike s p lan inami je v povpreč ju odpadlo 23,4 % od 
skupne rodovitne površine. Na j več j i delež je odpadel na višinske 
kmet i je (28,7%), na kmet i je v spodnj ih del i l i poboči j 22% in na 
kmet i j e v a lpsk ih dol inah 12,9 ¡%i. Poudar i t i pa je treba, da je b i lo 
med temi razmeroma malo p lan in , saj samotne kmet i je z ve l i k im i 
i zk rčen imi površ inami okrog k m e t i j a l i v n j i h b l i ž in i nanje, razen 
z nekater imi iz jemami, niso bi le vezane. Mednje so b i l i šteti p lan insk i 
pašn ik i v zgornjem delu Olševe, na ka te r ih se je pasla drobnica, 
Grohot v severozahodnem poboč ju Radulie, ve l ika p lan ina, imenovana 
Ravna p lan ina na zahodnem pobočju Matkovega kota, razprost i rajoča 
se pod Jerebičjem in Matkovo kopo od Ma tka na jugozahod p ro t i 
zat repu doline, Strehalca na jugovzhodnem poboč ju Strelovca, večja 
p lan ina Plesnika na zahodnem pobočju K ro f i čke i n neka j man jš ih 
p lan in , tako Robanova, obe Logar jev i (ena v Ko tu i n druga na za-
hodnem pobočju Strelovca), Icmanikova p lan ina, Podbrežnikova 
p lan ina i n Bukovn ikova p lan ina severno od Grohota. Ve l ika večina 
goveje živ ine se je pasla po obši rn ih pašn ik ih okrog kmet i j . To pa 
niso b i l i »čisti« pašnik i , marveč porasl i z redk im drev jem in grmov-
jem, v b l i ž in i kme t i j pa ponekod t ud i s sadnim drevjem. Tam, k je r je 
b i lo na n j i h drevje že močno zgoščeno, je bi lo moč govor i t i že o 
gozdni paši. zdi pa se, da so b i l i t ak i kompleks i označeni v f ranci -
10 Proces zaraščanja vzet po: Ing . M i l a n D e č k o , V z r o k i preraščanja 
gozdov v pašnike. Ce l jsk i zborn ik 1959, str. 39. 
11 Podrobnost i o poteku pož iganja g le j v : Jože V r š n i k , Novina. Pla-
n insk i vestnik 1962, str. 21—24. 
scejskem katast ru že ko t gozd. Pašn ik i so zavzemali prostrane povr -
šine t ud i stran od k m e t i j i n so se s tap l ja l i s pašn ik i v območju celkov 
sosednjih kmetov. Zunan j i videz celkov, k i so danes tako znači ln i za 
samotne kmet i je , je b i l tak ra t močno okrnjen. Tako je b i lo predvsem 
v širokem pasu kme t i j pod Olševo in napre j na zahod vse do Ma tka 
v Matkovem kotu. Sklenjena krčev ina je b i la od Macesnika na vzhod 
do Osojn ika, med n j i m in Bukovn ikom pa je b i l le ozek sklenjen 
Sl ika 5. Pešanje živinoreje je že na zunaj opazno v zaraščanju prostranih 
pašnikov z grmičevjem in jelšami pod Sv. Duhom 
gozdni pas. Podobno je b i lo t ud i med Potočnikom i n Strgar jem, 
Go la r jem i n Potočnikom ter Past i rkom i n Jamelnikom. Sklenjene 
proge gozda, k i so del i le te večje izkrčene površine med seboj, niso 
bi le n i k j e r vel ike. Več j i pašnik je b i l t ud i med Jankar jem in Osoj-
n ikom. Vel ike pašniške površine so bi le na severozahodnem poboč ju 
Matkovega kota in so segale od Perka oziroma Ma tka ter Ladnic na 
vzhod skoraj do Klemenška in Žibovta, navzdol pa čez Grad išn ika do 
Jezere i n še čez na spodnj i del vzhodnega pobočja; ta pašnik je b i l 
na več k r a j i h p rek in jen z vmesnimi k r p a m i gozda. Sklenjen pašnik 
z drev jem je b i l t ud i med Klemenškom in Podbrežnikom in se je š i r i l 
na vzhod do Klemenškove žage. Pašn ik i izpod k m e t i j p r i Sv. D u h u 
in pod Olševo so segali globoko po poboč j ih navzdol, tako po do l in i 
Jurčefa do Savinje i n po desnem pobočju Klobase i n p r i tokov do 
dna dol ine od Robnika do Solčave. Prostran pašnik se je š i r i l t ud i na 
obel s t raneh Robnikovega grabna med O s o j n i k o m i n Robn ikom. Več j i 
pašn i k z d rev jem je ime l Oso jn i k t u d i nad kme t i j o , o ka te rem pa 
danes n i več sledu. Zelo ve l i k pašn ik z d rev jem je b i l na levem 
s t rmem poboč ju Klobaše, k i se j e raztezal od Groho ta do naspro t i 
Jankar ja , i n m a n j š i nad sotočjem Klobaše i n Robnikovega grabna; 
oba sta b i l a v las t i l j ub l j anske škof i je . Več je pašniške površ ine so se 
razpros t i ra le t u d i zahodno od I c m a n i k a v smeri I cman ikove peči 
oz i roma p r o t i Podbrežn ikov i p l an i n i . Pros t ran pašn išk i kompleks, sem 
i n t j a porasel z g r m o v j e m i n r e d k i m drev jem, pa se je š i r i l ob Laše-
k a r j e v e m g rabnu med H u d o i n Strevčevo peč jo i n je segal sk lenjeno 
od Sv. D u h a navzdo l do Savin je. Zarad i v e l i k i h pašn išk ih pov rš i n so 
b i le t a k r a t redke kmet i j e , k i so stale i zo l i rano na k roev in i sredi gozda. 
Danes je tako sko ra j p r i vseh samotn ih k m e t i j a h na Solčavskem, 
t ak ra t pa j i h je b i lo več na eni sami p ros t ran i k rčev in i . To je ve l ja lo 
predvsem za kme t i j e pod Olševo i n še n a p r e j v M a t k o v ko t , k i so 
danes skora j vse medsebojno ločene z gozdom. Na i z raz i t i h saminah 
so s ta l i t ak ra t samo: B u k o v n i k , Račn ik , To ls tov ršn ik , Opresn ik , Su-
hado ln i k , V ršn i k , Knez -Haude j , Peeovnik, Roban-Govec, Rebern ik , 
Belšek i n Plesnik. 
Travniki so leta 1825 zavzemal i na ob ravnavan ih k m e t i j a h 
273,7 ha a l i 5,4 %< vse rodov i tne površ ine. Na jveč j i h je b i l o na v iš in-
sk ih k m e t i j a h (5,8 % a l i 165,5 ha), n e k a j m a n j p r i k m e t i j a h v spodn j ih 
de l ih poboč i j (48,4 ha a l i 5 ,6%) , p r i k m e t i j a h v a l psk i h do l inah pa 
59,8 ha a l i 4,4 %. Več inoma so b i l i to »čisti« t r a v n i k i , le m a n j š i delež 
je odpade l t u d i na take, k i so b i l i zasajeni z redk im , ob iča jno sadn im 
d rev jem. T r a v n i k i so b i l i , ko t je tako t u d i danes, v b l i ž i n i k m e t i j , le 
ponekod t u d i izven celka, k i p r i p a d a k m e t i j i . T a k o je b i l o na p r i m e r 
z Robanov im T r a v n i k o m , k i za jema znatne površ ine na f l uv iog la -
c i a l n i p r o d n i terasi sredi Robanovega ko ta ; to pa n i t i p i čen t r a v n i k , 
marveč senožet, saj ga kos i jo le enkra t , v na jbo l j šem p r i m e r u dvak ra t , 
v jeseni pa ga popase ž iv ina , k i se t u prehodno us tav l j a ob v račan ju 
s p lan ine v K o t u (v h levu sredi T r a v n i k a p rez im i j o le ovce, j a l ova 
goved, k i prenočuje tu do zime, pa se čez z imo presel i v hleve na 
k m e t i j i , medtem ko se mlekar i ce čez noč t u ob iča jno ne zadržu je jo) . 
T ravn i ške površ ine na T r a v n i k u so b i le leta 1825 večje, saj so segale 
v spodn jem delu še čez po tok , k i p r i teče i zpod Strelovca, k j e r pa je 
danes samo gozd. N a splošno pa smemo reči, da so se t r a v n i k i med 
vsemi z e m l j i š k i m i k a t e g o r i j a m i še n a j m a n j sp remin ja l i , vsaj ka r se 
p o v r š i n tiče. Več t r a v n i k o v , b l i z u i n čez 10 ha, so i m e l i kmet je , k i so 
še iz p re tek los t i znan i po zelo r a z v i t i ž i v ino re j i . Med v i š i nsk im i so to: 
C o v n i k , P rodn i k , K lemenšek, Robn i k , Knez, M a t k , Perk , Macesnik, 
To ls tov ršn ik i n Račn ik , med do l i nsk im i pa : Logar , Podbrežn ik , Roban, 
Belšek i n Plesnik. 
Njiv, k i j i h je b i lo 1825. leta 255,30 ha a l i 5 % vse rodov i tne po-
vrš ine, je daleč na jveč odpad lo na v iš inske k m e t i j e (178,3 ha a l i 6,2 % 
r o d o v i t n i h ta l ) , k i i m a j o za pol jedelsko iz rabo najugodnejše osnove. 
T e m slede kme t i j e v s p o d n j i h de l ih poboč i j s 35,3 ha a l i 4 % rodo-
v i t n i h ta l , na zadn jem mestu pa so kme t i j e v a l psk i h do l i nah (41,6 ha 
a l i 3,1 % rodov i tne površ ine) , k j e r so možnost i za po l jede ls tvo zelo 
skromne; v e l i k i do l i nsk i k m e t j e so ime l i re la t i vno ve l i ke n j i vske 
površ ine, a so na n j i h v g lavnem go j i l i le k r o m p i r , k i ga je b i lo t reba 
ime t i p rece j za ve l i ke d ruž ine i n števi lne prašiče. Znano pa je, da 
zahteva k r o m p i r ve l i ko n j i vskega prostora. 
Na jveč n j i v med vsemi k m e t i j a m i je ime l P rodn i k , 14,9 ha, nato 
Š t i f t a r 11,2 ha, Perk 10,5 l ia , Pas t i r k 10 ha, C o v n i k 9,7 ha i n Macesnik 
9,4 ha, to re j sami v i š i nsk i kmet je . Več ko t 8 ha pa še: od v i š insk ih 
Ušovn ik , Oso jn i k , Knez, Klemenšek i n M a t k , od do l i nsk ih pa Plesnik , 
Podbrežn ik i n Logar . 
Iz f ranciscejskega ka tas t ra je razv idno, da so še v tem času mnog i 
k m e t j e povečeval i n j i v e s k r čen jem gozda v b l i ž i n i k m e t i j . Take 
n j i vske parcele ima kataster zaznamovane pod »Rottacker«. Men im , 
da gre za i zk rčen gozdn i svet, to re j za k rčev ino , imenovano t u d i rov t 
a l i ru t . D a niso t u m iš l j en i požar i oz i roma t iste novine, k i so le leto 
a l i dve služi le za n j i vo , b i le pa namenjene pašn iku , je razv idno iz 
tega, da te površ ine sko ra j dosledno i zkazu je r e v i d i r a n i kataster iz 
leta 1895 še vedno k o t n j i ve . Te »nj ive na k rčev in i« so na obravna-
van ih k m e t i j a h v ce lot i zavzemale 71,92 ha a l i 28,2% vseh t a k r a t n i h 
n j i v . Na j več so j i h imele k m e t i j e p o d Olševo, 44,60 ha, k j e r je b i l 
daleč na p r v e m mestu P r o d n i k z 12,20 ha, tem slede kme t i j e zahodno 
od Sv. D u h a do M a t k a , 13,42 ha, oba kmeta v spodn jem poboč ju M a t -
kovega kota , 9,43 ha, os ta l ih 4,47 ha pa odpade na To ls tov ršn ika i n 
Suhado ln ika . V i d i m o torej , da j i h j e 80,7 %) o d p a d l o na v iš inske kme-
t i je , p reos ta l ih 19,3 % na kme t i j e v s p o d n j i h de l i h poboč i j , medtem 
ko so b i l i do l i nsk i k m e t j e v t em času brez n j i h . Iz razvo ja zem l j i š k i h 
ka tego r i j v kasnejš ih deset le t j ih 19. sto let ja l ahko domnevamo, da so 
b i le n j i v ske površ ine p r i do l i nsk ih k m e t i j a h ob i zde lav i f ranciscej -
skega ka tas t ra že s tab i l i z i rane; ko l i ko r so se do konca 19. s to let ja 
zvečale, gre to na račun t r a v n i k o v i n ne več gozdov. 
Med leti 1825 in 1895 so se v r azvo ju z e m l j i š k i h ka tegor i j opazi le 
določene spremembe, k i pa so v p r i m e r j a v i s kasne jš im m l a j š i m 
razdob jem malenkostne. V celem so na jveč je spremembe p r i nerodo-
v i t n i pov rš in i , k i je narast la za 5,7 %, i n sicer na račun gozda (za 
4,7 %<) i n pašn ikov (za 1 %). Zvečanje n j i v s k i h p o v r š i n za 0,1 %i pa 
j e šlo na škodo t r avn i ka . Nerodov i tna t la so n a j b o l j napredova la p r i 
k m e t i j a h v a lpsk ih do l inah, za 4 %, i n sicer domnevno na škodo gozda, 
k i je za p r a v to l i ko nazadoval , medtem ko je šel narast n j i v za 0,3 % 
predvsem na račun t r a v n i k o v , k i so nazadova l i za 0,2 %, i n ve r je tno 
t u d i pašn ikov , k i j i h je b i lo za 0,1 % man j . N e r o d o v i t n i svet je precej 
nap redova l t u d i p r i v i š i nsk ih k m e t i j a h (za 3,3 %'), i n sicer spet na 
račun gozda, k i ga j e b i l o 3,8 %> m a n j ; t u so se povečale t u d i n j i vske 
i n t r avn i ške površ ine (po 0,5 %), nazadova l pa je pašn ik , p r a v tako 
za 0,5 %. Spet drugačen pa je b i l r azvo j p r i k m e t i j a h v spodn j i h 
16 Geogra fsk i zborn ik 241 
de l i h poboč i j , k j e r je ne rodov i tn i svet napredova l le za 0,6 %, močno 
pa je nazadova l gozd (za 4,5 %() i n za 0,3 % t u d i t r a v n i k , medtem ko 
so n j i ve i n pašn i k i nap redova l i (za 0,6 oz i roma 3,6 %). Za to razdob je 
so se pokazale enotne tendence le p r i nap redovan ju ne rodov i tn ih t a l 
i n v m a n j š i mer i t u d i n j i v , ostale zeml j i ške ka tegor i je pa so se p r i 
r az l i čn i h skup inah k m e t i j raz l i čno razv i ja le . 
Gospodarska preusmer i tev iz ž iv inore je v gozdarstvo se je začela 
u v e l j a v l j a t i na Solčavskem v p o l n i mer i šele v p r v i po lov i c i 20. sto-
le t ja . Kakšno fazo je dosegla do leta 1956, n a m kažejo med d r u g i m 
t u d i p o d a t k i o razvo ju z e m l j i š k i h ka tegor i j . N a celotnem Solčavskem12 
se je med leti 1900 in 1956 zman jša l delež n j i v za 1,9'%, t r a v n i k o v za 
2 , 3 % i n pašn ikov celo za 9,9 % (od 1580 ha na 572 ha), glede na 
rodov i tno površ ino pa za 16,1% (od 25,7 na 9,6 %). Gozd je narastel 
za 11 % (od 38,4 na 49,4 %,, glede na rodov i tno površ ino pa od 63,6 %• 
na 84,3!%, to re j za 20,7%!) . Te spremembe so pr iš le mnogo bo l j do 
izraza v iz raz i to agra rn i ka tas t r sk i obč in i Sv. D u h , k j e r so se glede 
na celotno površ ino zmanjša le n j i ve za 1,2 %,, t r a v n i k i za 1,7 % i n 
pašn i k i za 12,2 %, zvečal i pa gozdovi za 13,3 % i n nerodov i tne pov r -
šine za 1,8%', v odnosu do samih rodov i t n i h p o v r š i n p a : n j i ve za 
— 2,2, t r a v n i k i za —3,1, pašn i k i za —22,81% (od 32 na 9 ,2%) i n 
gozdovi za + 28 '%<! (Od 57,2 na 85,2 '%,) Mi le jše so b i le raz l i ke v k . o. 
Solčava, k j e r so se v odnosu do celotne površ ine zmanjša le n j i ve za 
1,1 %, t r a v n i k i za 2,7 i n p a š n i k i za 7,8 %, zvečal i pa gozdovi za 8,6 % 
i n ne rodov i tn i svet za 3 %>, v r azmer j u do r o d o v i t n i h pov rš i n p a : 
n j i v e — 1,6'%I, t r a v n i k i — 3,9 %•, p a š n i k i — 11'% (od 21 na 10%) i n 
gozdovi + 16,3 %• (od 68,7 na 85 %). 
P r i m e r j a j o č stanje zem l j i š k i h ka tego r i j med letom 1825 in seda-
njostjo, v i d i m o na jveč je spremembe med pašn i kom i n p l a n i n a m i ter 
gozdom. Tam, k j e r so b i l i leta 1825 p ros t ran i pašn i k i , so danes več idel 
gozdovi. Pogle jmo na k o n k r e t n i h p r ime r i h , nas lan ja joč se na že op i -
sano stanje iz leta 1825. Bukovn i kove p lan ine i n pašn ika nad Osoj -
n i k o m ni več. Ve l i k p l an i nsk i pašn ik med Groho tom i n Klobašo se je 
obdrža l v ma lem le na Groho tu , medtem ko je vse ostalo poboč je 
Raduhe v tem delu poraščeno z gozdom. Oso jn i ka i n Robn ika loč i 
š i rok gozdni pas ob Robn ikovem grabnu, enako Oso jn i ka i n Janka r ja . 
Gozd med Oso jn i kom i n B u k o v n i k o m se je močno razš i r i l i n s t isn i l 
B u k o v n i k a na ma jhno krčev ino . Podobno je t u d i s k m e t i j a m i od Ma-
cesnika na vzhod, k i so vse med seboj ločene z gozdom, ok rog k m e t i j 
pa so le skromne k rčev ine ; i z jema je p r i R o b n i k u i n P rodn i ku , k i j i h 
veže med seboj ozek pašn išk i kompleks . Skromna S t rgar jeva domač i ja 
je na sredi gozda na m a j h n i jasi . Sk lenjena k rčev ina je le p r i Svetem 
12 Tu uporab l jam podatke za celotno Solčavsko oziroma za posamezni 
katastrski občini , to pa zato, ker dobl jeni podatk i po kmet i jah niso zaneslj ivi , 
saj ve l ik ih , že na oko v idn ih sprememb, zlasti med pašnikom in gozdom, 
iz n j i h ne razberemo'. Podatk i za leto 1956 so na osnovi kmet i jske statist ične 
službe. Dob l jen i podatk i po kmet i jah za leta 1825 in 1895 pa se v glavnem 
skladajo s t is t imi po katastrsk ih občinah, zato sem se nanje tud i nasloni l . 
D u h u med Strevcem, Plodar jem in Rogarjem, medtem ko je Potočnik 
že ločen od n j i h z ozk im gozdnim pasom. Kolar jeva krčevina je po-
stala že skorajda jasa, tako da je med n j i m in Sv. Duhom širok gozdni 
kompleks. Skoraj v celoti pa se je zarastel gozd na zahod od Ko la r ja 
do Klemenška, k jer je prerastel opuščene kmet i je Golar ja, Jamelnika 
in Kro f iča ; tu je bi la nekdaj sklenjena krčevina. V manjš i mer i so tu 
ohranjeni pašnik i le še okrog nekdanj ih kmet i j , na kater ih je danes 
skupna zadružna planina. Klemenšek je sedaj na manjš i krčev in i po 
širšem gozdnem pasu ločen tud i od soseda, danes opuščenega Pa-
st irka, ta od Ložekarja i n Ložekar od Šumeta; leta 1852 so b i l i vsi t i 
na sklenjenem izkrčenem kompleksu. Podobno je tud i z ostal imi 
kmet i j ami na zahodu Solčavskega, z izjemo Covnika in Šumeta, k i 
sta še danes na enotni krčevini . 
Največje spremembe pa so se izvršile s pašniki , k i so segali od 
kme t i j v Karavankah, to je od Robnika do Matka, navzdol pro t i 
Savinj i , Klobaši oziroma Jezeri. T i so danes skoraj dosledno zaraščeni 
s sklenjenim gozdom. Edina izjema je p r i s t rmi ploski do l in i Jurčefa, 
k i se vleče od Macesnika navzdol čez Ravničar ja i n Ramšaka do 
Solčave, pa še ta je izkrčena le v dnu in ne več na pobočj ih, na naj-
ožjem mestu med Macesnikom in Ravničar jem pa je tud i že pretrgana 
z gozdom. Na jbo l j opazne pa so razl ike p r i kmet i jah na pobočju 
v Matkovem kotu, k je r je b i l sklenjen gozd nekdaj redek, danes pa 
samevajo vse te kmet i je na ma jhn ih krčevinah sredi gostih sklenjenih 
gozdov. Tu tud i n i več velike Ravne planine, k i je danes do gozdne 
meje poraščena s sklenjenim gozdom. Nekaj pašnika je ostalo le še 
zahodno od Covnika na območju nekdanje kmet i je Ručnik, na tako 
imenovanih Covnikov ih n j ivah, k jer se pase danes Covnikova živina. 
Še man j je sprememb med pašnikom in gozdom v Logarski dol ini , 
v Robanovem kotu i n po pobočj ih Savinje niže Solčave, k je r je b i lo 
razmeroma malo pašniških površin, a vel iko gozda že leta 1825. Na j -
večja sprememba je tu v ve l ik i Plesnikovi in Klemenškovi p lan in i , 
k i je bi la nekdaj sklenjena, a je danes omejena na dva manjša 
planinsko-pašniška kompleksa, dal je p r i večjem pašniku zahodno od 
Icmanika, k i je danes že močno skrčen, pa p r i Strehalci na zahodnem 
pobočju Strelovca, k i se danes hi t ro zarašča z gozdom. Vse ostale 
manjše planine, kot : Podbrežnikova, Icmanikova in Logarjeva (pod 
Strelovcem) pa so preraščene z gozdom. Logarjeva in Robanova pla-
nina v dnu dol in pa še obstajata, le da služi svojemu namenu v 
omejenem obsegu le Robanova. Nekaj manj je bi lo gozda tud i na 
Robanovem Travn iku. 
Še v p r v i h desetletj ih tega stoletja, ko je imela živinoreja še 
pomembno vlogo, je imel precej večje travne površine tud i na jv iš j i 
kmet Bukovnik. Ker pa je njegova domačija na zelo strmem svetu, 
so si moral i p r i košnj i na najbo l j s t rmih mestih pomagati s krampeži , 
kakršne imajo tud i gozdarj i . Danes to n i več potrebno, ker je na jbo l j 
strma travnata pobočja že prerastel mlad macesnov gozd. Tud i tiste 
nj ive, k i so bile nekdaj na tako strmem svetu, da j i h je bi lo treba 
prekopavat i z mot ikami, so opuščene, tako da Bukovn ik nj ive danes 
samo orje. Iz podobnih vzrokov tud i drugje na Solčavskem danes 
mot ike za obdelovanje n j i v ne rab i jo več. 
Rel ik t preteklosti, k i se je na Solčavskem držal do novejših dn i 
(pr ib l ižno do leta 1950), je bi la tako imenovana »vaška gmajna« i n 
z n jo povezana »skupna gmajna«. V vaški gmajni , k i se je šir i la po 
desnem pobočju Savinje v območju Solčave, je imelo 21 vaščanov po 
ca. 1 ha zemljišča (»servituta«), k i je b i l v glavnem gozd, v katerem 
pa so tud i pasli ; posamični kosi so b i l i med seboj ograjeni. Vsak od 
lastnikov servitutov pa je imel svoj delež tud i v skupni gmajni , k i je 
b i la sestavljena izk l jučno iz gozda; nad njo je bi la skupna gmajna 
za pašo koz. Če je lastnik servituta prodal svoj delež v vaški gmajni , 
mu je avtomatično zapadla pravica tud i v skupni gmajni . 
Gospodarstvo v preteklosti in danes 
Uvod v razmišl janja o gospodarstvu na obravnavanih kmet i jah 
je pr ikazan v opisu razvoja zeml j išk ih kategori j . Iz njega vidimo, da 
se je v osnovnih smernicah tud i v naši pok ra j i n i razvi ja lo gospo-
darstvo tako kot v podobnih pokra j inah izven Solčavskega. Še v 
19. stoletju je prevladovala živinoreja nad gozdarstvom, k i se je začelo 
p rav uve l jav l ja t i šele v 20. stolet ju; v manjši mer i sicer že pred prvo 
svetovno vojno, intenzivneje med obema vojnama, višek pa doseže 
v najnovejšem času. Najočitneje se odraža to v že opisanem izrednem 
zmanjševanju pašnikov in t ravn ikov, vzporedno s tem pa z zmanjša-
njem števila živine. Prehod iz živinoreje v gozdarstvo pa je potekal 
t u počasi. Na jp re j so se začeli t r avn ik i spreminjat i v pašnike, t i 
v redek gozd z razvito gozdno pašo, zatem je redke gozdove prekr i la 
jelša, to pa je končno spodrini la smreka. 
Prv i podrobnejši podatk i o živinskem fondu izv i ra jo že iz za-
četkov 19. stoletja.13 M is l im pa, da se nanje ni popolnoma zanesti, saj 
kažejo v p r imer jav i z letom 1900 sumlj ivo nizke številke, zlasti za 
govejo živino. Po tem v i ru na j b i bi lo takrat na Solčavskem 123 krav, 
116 volov, 956 ovac in 1 konj . Ver je t i b i smeli le zadnj im dvem 
številkam. 
Zaneslj ivo številčno stanje živine dobimo šele za leto 1900.14 
Takra t je bi lo na Solčavskem 5 konj , 749 glav goveje živine, 812 ovac 
in 246 prašičev. V tem času je b i la živinoreja tod še v polnem raz-
cvi tu. Stara Avs t r i ja je b i la hvaležen kupec mesne živine, zlasti p i -
tanih volov, po kater ih je bi lo ve l iko povpraševanje. Večina teh je šla 
na Duna j . Znano pa je, da je Solčavsko do leta 1919 zaradi naravnih 
13 Car l S c h m u t z , Histor isch Topographisches Lex icon von Steiermark. 
Gra tz 1822. I., I I . , I I I . i n IV . Thei l . 
14 Leksikon občin za Štajersko. D u n a j 1910. 
osnov v ve l i k i meri gospodarsko gravi t i ra lo na koroško stran,15 i n 
sicer čez preko 1300 m visoka prevala Pavličev in Pastirkov vrh16 
(1339 oziroma 1439 m) v najb l iž je trško središče Železno Kaplo ; k l j ub 
zelo visokima prevaloma in težavam, k i so b i le s tem v zvezi (za 
prevoz enega voza ogl ja čez Pastirkov al i Pavličev v r h je bi lo treba 
4—7 parov volov, za prevoz enega samega macesna čez Pavličev v rh 
pa celo 8 parov), je bi lo sodelovanje s Koroško ugodnejše kot ob 
Savin j i navzdol, k je r n i bi lo ceste. V Železni K a p l i so b i l i vsako leto 
ž iv inski sejmi, na katere so iz Solčavskega, največ čez Pavličev vrh, 
goni l i p i tane vole. Pa ne samo iz Solčavskega. Tud i iz ostal ih živino-
rejskih kra jev ob zgornj i Savinj i , celo iz Zadrečke doline in od onstran 
Črnelca so goni l i t u čez vole na semenj; takrat je bi la t ud i za te kra je 
tod na jb l iž ja zveza s Koroško, predvsem z Železno Kaplo. Starejši 
Solčavani ta »volovska« romanja skozi Solčavo mimo Loga in ob 
Jezeri na Pavličev v rh še dobro pomnijo. Ker se je z vo l i takrat dobro 
zaslužilo, so j i h vel iko redi l i . Te so tud i uporab l ja l i za vprežno živino, 
zato so b i l i kon j i takrat redkost. 
Državna meja leta 1919 je gospodarske stike s Koroško na mah 
pretrgala, zato je bi lo Solčavsko pr is i l jeno na popolno gospodarsko 
preusmeritev na jugovzhod — ob Savinj i navzdol. To dejstvo, dalje 
vedno močnejše uvel jav l janje lesne trgovine in pa začetki pomanj-
kan ja delovne sile na kmet i jah so imel i pomembno vlogo tud i p r i 
pešanju živinoreje med obema vojnama, z njo vred pa so začela po-
jemat i tud i kmečka gospodarstva. Zal, podrobni stat ist ični podatk i 
o tem ne obstajajo. Terenska poizvedovanja, p r ib l i žn i računi uprav-
nika solčavske kmeti jske zadruge in mnenja dobr ih poznavalcev raz-
mer na Solčavskem tud i za b l ižn jo preteklost pa kažejo, da je padel 
stalež živine v p r imer jav i s t is t im iz avstri jskega obdobja pr ib l ižno 
za 30—40%L Reja volov je počasi prenehala. Neka j časa so j i h še 
imel i za delo, kasneje, ko je začelo p r iman jkovat i delovne sile, pa so 
začeli red i t i konje, k i so b i l i p re j na Solčavskem prava redkost. 
15 Na jugovzhod ob Sav in j i so b i l i s t i k i redk i , čeprav je t u d i Solčavsko 
skozi dolga s to le t ja po l i t i čno i n upravno spadalo pod gorn jegra jske fevdalce. 
Ker j e b i lo gospodarsko usmer jeno na Koroško* tud i n i b i lo v t is t ih časih 
večje potrebe po povezavi s cesto ob Sav in j i navzdol , zato so z gradn jo 
obsavinjske ceste t ud i to l i ko časa odlašal i . N a j p r e j so povezal i med seboj 
I .uče i n Solčavo (leta 1894) i n šele leta 1900 LuČe z L jubni im, do koder je b i la 
cesta že davno zgrajena. Cestna zveza Solčave z Logarsko do l ino pa je b i la 
odpr ta šole leta 1922 (vzeto po: F r a n K o c b e k , Savinjske A lpe . Cel je 1926. 
str. 110—111). Tesna dol ina ob Sav in j i j e b i la bo l j ov i ra ko t vez na jugovzhod; 
to so kor is tno upo rab l j a l i za p lav l j en je lesa po Sav in j i iz Solčavskega. 
18 Domač inom je »vrh« po jem za preva l (sedlo), z last i tam, k j e r so čez 
te prevale hod i l i . To je razuml j i vo , saj so p r i š l i na »vrh«, tore j na p reva l 
tedaj , ko se je pot p reva l i la na nasprotno stran. Označuje jo pa t u d i v r h 
v pomenu, k i je v splošni rabi. T a k o j e npr . nad Covnakom h r i b z dvema 
vrhovoma, V e l i k i i n M a l i v rh , preva l med n j i m a pa p rav tako imenu je jo 
»vrh«. Kamn iškemu sedlu oz i roma Jern ianov im v ra tom pa p rav i j o star i 
Solčavani, z last i t is t i v Logarsk i do l in i , K o n j (na »sedlu« na j b i b i l kon jsk i 
hrbet na jbo l j usločen). 
Poglejmo, kako je upadlo povprečno število živine v razdobju 
od nekako prvega desetletja 20. stoletja do leta okrog 1935 p r i t is t ih 
kmet ih, k i so jo imel i in jo imajo še danes relat ivno največ, t j . p r i 
Covniku, Prodniku, Logar ju , Robniku, Podbrežniku, Knezu, Belšku, 
Klemenšku, Robanu, Macesniku, Matku, Perku, Š t i f ta r ju , Plesniku in 
Ložekar ju ; od teh je imel pred prvo svetovno vojno vsak povprečno 
na jmanj 20 glav goveje živine. Število kon j je v tem času narastlo 
Sl ika 6. Matk (1165 m), postavljen na rahlem pregibu strmega neprepustnega 
pobočja, si je požgano domačijo obnovil na starih temeljih. Streha je, kot 
prej, krita z lesenimi skodlami. Velikost gospodarskih poslopij je o nesoraz-
merju s številom živine, ki jo danes redijo 
p r i n j i h od 8 na 30, t j . za 275'%', znižal pa se je stalež goveje živine 
od ca. 367 na 232 al i za 36,8 %, od tega krave od 106 na 100 al i za 5,7 % 
i n vol i od 102 na 48, t j . za 53 Tud i število ovac se je znižalo, i n 
sicer od 650 na 515, t j . za 20,8%, koz pa od 360 na 125 a l i za 65,2 %. 
P r i Covn iku se je znižala goved od 30 na 15, podobno p r i Prodniku, 
p r i Logar ju in Robniku od 28 na 20, p r i Macesniku od 25 na 22, p r i 
Podbrežniku od 24 na 17, p r i Perku od 23 na 8 (!), p r i Klemenšku 
od 22 na 10, p r i Plesniku od 20 na 12, p r i Robanu od 23 na 17 i td. 
Preseneča majhno zmanjšanje molzne živine in tud i relat ivno majhen 
upad ovac k l j ub poznanemu dejstvu, da je začela solčavska ovca 
izgubl ja t i zaradi konkurence avstralske ovce merinos. Upoštevajoč 
pravi lnost Schmutzovih navedb za število ovac, v id imo, da se je stalež 
teh na Solčavskem ob zak l jučku 19. stoletja znižal samo za 144, t j . od 
956 na 812 a l i za 15,1 %. Čedal je man j pa je b i lo koz, k i so j i h imeli 
v preteklost i zaradi mleka oziroma masla, to pa zato, ker je b i la še 
v pre jšn jem stolet ju svinjereja slabo razvi ta, v govedorej i pa so da ja l i 
prednost mesni ž iv in i , zlasti volom, pred k ravami . 
Še slabše pa je z ž iv inorejo danes. Med letom 1900 i n 1955 se je 
na vsem Solčavskem zmanjšalo število goveje ž iv ine za 409 (od 749 
na 340), to je za 54,6 % (!), števi lo ovac pa le za 0,7 %i (od 812 na 806); 
števi lo kon j je narastlo za 72 (od 5 na 77). Taka je s l ika za celoto. Ce 
pa upoštevamo spet t i s t ih 15 kmetov, k i prednjač i jo v števi lu živine, 
je podoba pr ib l i žno naslednja: V razdobju od ca. 1935—1960 je na-
rastlo števi lo kon j za 23,3 % (od 30 na 37), še napre j pa padalo število 
goveje ž iv ine (za 48,8%, to je za 113 goved, od tega krave za 42 % a l i 
za 42 glav in volov za 100 %', saj j i h danes ne red i jo več) in ovac 
(za 81 a l i za 15,7 %), medtem ko so koze na teh kme t i j ah popolnoma 
izgini le, ka r pa vel ja t ud i za ostalo Solčavsko. Rejo koz je onemogo-
či la povojna prepoved, močno pa so j i h začeli kmet je reduci rat i sami 
že med obema vojnama. Po presoj i up ravn i ka solčavske kmet i jske 
zadruge je od leta 1930 do danes na Solčavskem le še ca. 1 / 3 ž ivine, 
v p r i m e r j a v i s stanjem pred p rvo svetovno vo jno pa le še 1 / i do 1 / s , 
kar se v glavnem ujema tud i z nada l j n j im i ugotovi tvami. 
Če pogledamo sedaj, kako je p r i omenjenih 15 kmet ih padel 
stalež ž iv ine od leta 1900 do 1960, se iz lušči takale s l ika : število kon j 
je napredovalo od 8 na 37, govedo je nazadovalo za 248 (od 367 na 119) 
a l i za 67,6 %!, od tega krave za 48 a l i za 45,2 % in vo l i za 100 % (od 
120 na 0), ovce za 216 al i 33,1% (od 650 na 434) in koze za 100% 
(od 360 na 0). Medtem ko je leta 1900 pr iš lo povprečno na eno od teh 
kme t i j 24,4 goved, j i h je pr iš lo leta 1960 koma j 7,9! (krav od 7,1 
na 3,9), ovac od 43,3 na 29, kon j pa od 0,5 na 2,5 v le tu 1960. Covn ik 
npr . ima od nekdan j ih 30 goved danes le še 7 (od tega 3 krave, 
leta 1900 pa j i h je imel 9), P rodn ik od 30 samo 6 (razmerje k rav je še 
poraznejše — 10 :3 ) , Robn ik od 28 goved 7 (krave 8 : 2), Roban 
23 : 11 (krave 6 : 6), Knez 24 : 11 (krave 6 : 5), M a t k 21 : 8 (krave 7 : 2), 
Perk 23 : 5! (krave 8 : 2!), Ložekar celo 21 : 4! (krave 7 : 2), podobno 
Klemenšek 22 : 4! (krave 7 : 3), Macesnik 25 : 8 (krave 6 :4) , Š t i f ta r 
24 : 6 (krave 6 : 3 ) , Belšek 24 : 10 (krave 6 : 5 ) , Plesnik 20 : 11 (krave 
6 : 6 ) , Podbrežnik 24 : 11 (krave 6 : 6 ) i n Logar 28 : 11 (krave 8 : 6 ) . 
Sl ika je tore j porazna, z neka j iz jemami (Podbrežnik, Plesnik, Logar, 
Belšek, Roban, Knez, razen Kneza tore j sami do l insk i kmet je, k i pa 
so vsi zapadl i pod agrarno reformo), k i se na vso moč t rud i jo , da b i 
p rehran i l i vsaj 10 goved. Dejstvo pa je, da je to skra jno težavno za-
rad i min imalne delovne sile, k i j o te kmet i je imajo, da l je zaradi 
poman jkan ja mehanizaci je (kosilnice, obračaln ik , grabel jn ik) , pa t ud i 
zaradi čedalje bo l j p r iman jku joče k rmne baze, saj je t ravn ikov in 
pašnikov vedno manj , p lan insko pašništvo pa se le počasi uve l jav l ja . 
Pa poglejmo še, kako je b i la leta 1960 razporejena ž iv ina na 
obravnavanih 49 kmet i j ah : 
I O 
00 
K o n j i Goveda O d tega krave Ovce Praš ič i Kokoš i 
sku-
pa j 
na 
kme-
t i j o 
na 1 
preb. 
sku-
p a j 
na 
kme-
t i j o 
na t 
preb. 
sku-
p a j 
na 
k m e -
t i j o 
na 1 
preb. 
sku-
p a j 
na 
kme-
t i j o 
na 1 
preb. 
sku-
p a j 
na 
kme-
t i j o 
na 1 
preb. skupa j 
Viš inske k m e t i j e . . . 
K m e t i j e v s p o d n j i h 
d e l i h poboč i j . . . . 
K m e t i j e v a l p s k i h 
d o l i n a h 
48 
10 
17 
1.7 
1 .1 
1.5 
0 . 2 7 
0 . 2 6 
0 .27 
156 
2 1 
7 2 
5 .4 
2 .3 
6.5 
0.86 
0 . 5 5 
1.14 
8 1 
16 
40 
2.8 
1.8 
3 .6 
0.45 
0.42 
0.64 
497 
6 6 
2 0 0 
17 .1 
7 .3 
18.2 
2 .74 
1.73 
3 .18 
156 
33 
57 
5 . 4 
3 .7 
5 .2 
0 . ; 6 
0 . 8 7 
0 . 9 1 
205 
47 
8 0 
S k u p a j . . . 75 1.5 0 . 2 5 249 5.1 0 . 8 8 137 2 .8 0.49 763 15.6 2.71 2 4 6 5.0 0 . 8 7 332 
Da je bilo živine na Solčavskem nekdaj mnogo več, kažejo že na 
zunaj vel ik i hlevi, tako p r i kmeti jah, k i niso bile požgane, kakor tud i 
p r i večini tistih, k i so j i h postavil i na novo na pogoriščih. Za današnji 
stalež živine so mnogo preveliki, so pa za n j ih vzdrževanje potrebna 
znatna sredstva, k i danes kmeta brez korist i bremenijo. Tako vel ik i 
hlevi, k i daleč prekašajo vsa ostala gospodarska poslopja in tud i 
stanovanjske hiše, so b i l i potrebni zato, ker je bi la številna živina 
v hlevih neprivezana. Posledica tega je b i l dobro stlačen hlevski 
gnoj, k i je b i l do nedavna edino gnojilo n j ivam; danes uporabl jajo 
tudi že umetna gnojila. Stelja, k i jo pokladajo živini, obstaja že skozi 
dolgo dobo zaradi pomanjkanja listavcev v glavnem le iz smrekovih 
vejic, to pa slabo vpl iva na gnojeno zemljo, saj postaja ta čedalje 
bol j kisla in v zvezi s tem čedalje bol j siromašna. Uporaba umetnih 
gnoj i l je zato še tol iko bolj priporočl j iva. Zaradi teže teh pa je n j i h 
dovoz po slabih in strmih poteh zelo otežen, posebej k višinskim 
kmeti jam, zato te umetna gnojila še malo uporabljajo. Nekateri do-
l inski kmetje nasti l jajo ž iv ini tud i žaganje. Počasi prehajajo tud i 
solčavski kmetje k privezovanju živine k jaslim, čeprav so tak i danes 
še redki (Belšek, Podbrežnik, Logar, Haudej, Št i f tar in delno Knez). 
To je možno zato, ker zaradi čedalje manjše pomembnosti poljedelstva 
ne potrebujejo več tol iko hlevskega gnoja, nadoknadijo pa ga lahko 
eventualno tudi z umetnimi gnoji l i . Prednost pa je tud i v tem, da je 
živina bol j čista in je zato ob pomanjkanju delovne sile z njo manj 
dela. Privezana živina zahteva tudi manjše hleve, s kater imi je manj 
izdatkov. Na splošno pa je živina danes bolje hranjena in ima zato 
večjo vrednost. 
Živina se pase predvsem okrog kmet i j a l i na b l ižn j ih pašnikih, 
s kater ih se na večer vrača domov. Prehajanje na tuje al i k n j ivam 
j i onemogočajo lese okrog kmet i j ; nova cesta od Logarske doline na 
Pavličev vrh in na vzhod čez Sv. Duh k Solčavi bo lese odprla, zato 
bo na razvoj živinoreje ob sedanjih razmerah v teh predelih vpl ivala 
negativno. Kjer ni les, k i b i varovale nj ive pred živino, store to pa-
st i r j i , toda danes je tudi teh čedalje manj. Bliže h kmeti jam spuste 
živino le v jeseni, ko je otava že pokošena in glavni pol jski pr idelk i 
že spravljeni z nj iv. Otave pa ne kosijo povsod. Zaradi krajše vege-
tacijske dobe j i m običajno p r i višinskih kmet i jah to ne uspe, zato 
spustijo tam živino prej na »njive«. To je tudi vzrok, da višinski 
kmetje nimajo silosov, kamor naj bi spravl ja l i svežo otavo, v razl iko 
z nekaterimi dolinskimi, k i te imajo (Logar, Podbrežnik, Belšek in 
Govec imajo zidane silose, nekateri kmetje pa lesene, k i j i h sproti 
podirajo). Silosi so napredna oblika živinoreje v teh kra j ih. Poslu-
ž i l i so se j i h predvsem tist i napredni kmetje, k i j im vremenske 
razmere ne dovoljujejo spravila vse otave v posušenem stanju, marveč 
spravl jajo svežo v silose. S tem jo lahko spravi jo več in zato tudi laže 
redijo večje število govedi. Še posebej pa pridejo silosi v poštev p r i 
zmanjševanju delovne sile. 
Zaradi živine, k i se pase v jeseni ob kmet i jah , ve l ika večina v i -
š insk ih kmetov ne seje oz imnih žit , k i b i v t amka j šn j i h k l ima tsk ih 
razmerah uspevala. D a je tako, dokazujejo nekater i v iš insk i kmet je, 
k i ozimna ži ta še danes sejejo (Št i f tar , Prodn ik in Račnik) , i n pa že 
omenjeno dejstvo, da so v preteklost i na požgani jah sejal i ozimno rž. 
Pa še en vzrok je, da ozimine ne sejejo. Sejat i b i jo mora l i že zgodaj 
(konec septembra), v tem času pa je na v iš insk ih kme t i j ah še obilo 
del a in b i zato pič la delovna sila dodatnega dela oranja in sejanja 
ne zmogla. 
Kmet i je , k i imajo danes čez polet je ž iv ino na p lan in i , so le redke. 
Tako je predvsem z Robanom (Robanova p lanina) , s Knezom (Stre-
l ialca, k i pa je danes žal že močno zaraščena) in deloma tud i s Ples-
n i k o m (Plesnikova planina).17 Sem pa smemo šteti t ud i tiste kmet i je 
v Podolševi, k i imajo še danes stare pravice na serv i tu tn i p lan in i 
Grohot18 (Bukovnik , Robnik , Prodn ik , Št i f ta r , Majdač, Mar t ine in oba 
Ušovnika). Če n i na Grohotu dovo l j ž iv ine kmetov s »pravicami«, 
vzamejo tud i tu jo živ ino, a ne za denar, marveč poravnajo dolg 
z delom, ka r je eden redk ih p r imerov v Sloveni j i . Razen teh je še 
zadružna p lan ina na k rčev inah nekdanj ih , sedaj opuščenih kme t i j 
Jamelnika, Golar ja , K ro f i ča i n deloma tud i že Ko la r ja , k i prepasejo 
okrog 60 glav jalove živ ine kmetov iz Solčavskega, Luč i n tud i k ra jev 
niže ob Savin j i , i n pa zasebna p lan ina na opuščeni k m e t i j i Past i rk, 
k j e r se pase v glavnem 6—8 glav domače živine, med njo tud i k rave; 
če b i to p lan ino sprot i č ist i l i , b i lahko prepasla mnogo več živine. 
Planina Grohot, k i je danes mnogo manjša, kot je b i la v pre-
teklost i (zaraščanje z gozdom i n agrarna reforma), je b i la že zelo 
zanemarjena in v nevarnosti, da počasi propade. Zato je posegla vmes 
zadruga, k i je v sodelovanju s kmet i , k i j o izkor iščajo, p lan ino otre-
b i l a i n jo tako vsaj za neka j časa rešila pogube. Trebl jen je pašnikov, 
t ud i p lan insk ih , je danes dovoljeno. Treba pa ga je op rav i t i pravo-
časno. K o začne pašnike preraščat i dovo l j ve l iko mladovje, je po-
trebno za sekanje tega sečno dovol jenje in je tak ra t že prepozno. D a 
doseže zaraščanje tako stopnjo, j e spet k r i vda v poman jkan ju delovne 
sile, da b i zaraščanje pravočasno zavrla. I n tako delo zahteva vel iko 
l j u d i i n vel iko časa. Zarad i tega danes propada jo dobre planine, kot je 
Strehalca i n deloma tud i že Robanova p lanina. 
17 Robanova p lan ina i n Strehalca sta mlečn i p lan in i , Plesnikova pa 
prepase čez po le t je le m lado i n ja lovo ž iv ino Plesnika. Razen teh na j ome-
n imo še nekatere danes obstoječe p lan ine na Solčavskem: ovč ja p lan ina na 
Olševi , K lemenčje jame, k j e r pase Klemenšek enega a l i dva kon ja i n P D 
Solčava k ravo za mleko m imo idoč im p lan incem i n oskrbnic i , Okrešel j z 
dvema k ravama za oskrbo Fr ischaufovega doma, ovč ja p lan ina na Utah, 
k j e r se pasejo Robanove i n Knezove ovce, i n Covmikova kon jska p lan ina 
Seče, k j e r se pasejo poleg Covn i kov i h t ud i t u j i k o n j i (pašnino zanje las tn ik i 
ne p lačajo, marveč jo odsluži jo) . 
18 Več o te j i n ostal ih p lan inah na Solčavskem gle j v : V lado F a j g e l j , 
P lan ine v vzhodnem delu Sav in jsk ih A l p . G V X X V , 1953, str. 147—153. 
Gozdarstvo je, kot že omenjeno, začelo pr idob iva t i na pomenu 
šele v novejšem času. Danes je doseglo že tako stopnjo, da je daleč 
najpomembnejša gospodarska panoga in je zato živinoreja stopila 
močno v ozadje. Vse kmet i je ž iv i jo predvsem od izkup ička prodanega 
lesa. Čeprav je danes sečnja omejena in strogo nadzirana, in k l j ub 
dejstvu, da je bi lo mnogim kmetom z agrarno reformo odvzeto precej 
gozda, je vendarle še vedno les t ist i , k i te kmet i je drž i p r i ž iv l jenju. 
Sl ika 7. Klemenšek (1145 m) nad Logarsko dolino, že v območju Karavank, 
ima izrazito slemensko lego. Požgano kmetijo je le za silo obnovil; družina 
biva ob Savinji pri nekdanji žagi, živina je na kmetiji, zemljo pa hodijo 
obdelovat iz doline 
O d dela p r i spravi lu lesa v državnih gozdovih i n deloma tud i v 
gozdovih zasebnikov pa ž iv i mnogo Solčavanov in tud i nekaj Lu-
čanov.19 Les spravl ja jo po r ižah navzdol do kolovozov in glavne 
obsavinjske ceste, od tu naprej pa s kamioni a l i z vozovi na gumijasta 
kolesa. Žičnic na Solčavskem ni, od gozdnih cest pa je samo kra jša 
ob Klobaši, ono pro t i Pavl ičevemu vrhu in na vzhod čez Sv. D u h na 
Solčavo pa so začeli g rad i t i šele leta 1962; sedaj je zgrajena do 
Perka. Zaradi neugodnega sveta, zlasti na območju Savinjskih A lp , je 
zato na Solčavskem še danes vel iko kra jev, k i so za moderni način 
izrabe gozdov nedostopni. Če iz teh spravl ja jo les po starih ustal jenih 
metodah, se ga zelo vel iko obtolče. So pa k ra j i , k je r je tud i to skoraj 
19 Več o tem glej v : Drago M e z e , Preb iva ls tvo . . . , str. 58—59. 
nemogoče, tako npr . v s t rm i severozahodni rebr i Raduhe in na po-
boč j i h zatrepov Robanovega in Matkovega kota ter Logarske doline. 
Ta les, k i sicer res n i na jbol jš i , je zato danes za gospodarstvo brez 
vrednosti. 
Obravnavan ih 49 k m e t i j ima danes 2285,37 ha gozda, a l i po stanju 
iz leta 1958 ca. 45 % vseh gozdov na Solčavskem, glede na rodovi tno 
površ ino pa kar 72,8 % te. Na kmet i j o pr ide povprečno 46,70 ha gozda, 
na enega prebivalca pa 8,13 ha. Relat ivno največ gozda imajo dol inske 
kmet i je , i n sicer 555,12 ha s povpreč jem 50,50 ha na kmet i jo oziroma 
8,83 ha na enega prebivalca. I em slede višinske s 1414,46 ha a l i 
48,80 ha na kmet i j o in 7,82 ha na enega prebivalca. Na zadnjem mestu 
pa so kmet i je v spodnj ih del ih poboči j s 315,76 ha a l i 31,55 ha na kme-
t i j o oziroma 8,30 ha na enega prebivalca ( to l iko zato, ker je na teh 
kmet i j ah zelo malo l j ud i ) . 
Moči kmet i je pa ne smemo mer i t i samo po obsegu gozdov, k i j i 
p r ipada jo . Važnejša je n j i h kva l i te ta in možnost za spravi lo lesa iz 
n j ih . Na splošno moremo reči, da ima jo najbol jše gozdove kmet i je 
v območju Karavank , izvzemši Olševo, zlasti v zgorn j ih del ih. T u je 
laž je tud i spravi lo lesa, saj je rel ief neprepustn ih Karavank umi r je -
nejši, še posebej, če ga p r imer jamo z raz t rgan imi apnenišk imi Sa-
v i n j sk im i A lpami . Naj laže pa je seveda sprav i lo lesa iz dna a lpsk ih 
dol in. Glede na vse to smemo reči, da ima jo danes najbol jše gozdove 
kmet i je od Sv. Duha do Covnika. v manjš i mer i pa tud i še kmet i je 
v Matkovem kotu, ko l i ko r ne segajo na apnenčaste strmal i . Tako j za 
temi pa so ostale kmet i j e pod Olševo, t j . med Sv. D u h o m in Robnikom. 
Dob r i so tud i gozdovi Bukovn ika i n Osojn ika, le da so daleč stran od 
gla vne ceste, Bukovn ik pa ima poleg tega del gozdov na težko do-
stopnem levem pov i rnem bregu Klobase v hud ih s t rminah Raduhe pod 
Grohotom. O d tam sprav l ja les na jp re j do dna d iv je hudourniške 
grape Klobase, od tam navzgor h k m e t i j i i n šefe nato strmo navzdol 
do kolovoza ob Robnikovem grabnu; vse to zahteva ogromnih naporov, 
razen tega pa izgubi fes na ve l jav i t ud i zaradi dolgega transporta i n 
prek ladanja . Podobno, le v man jš i meri , je tud i z gozdovi Podra-
dušnika in Račnika, le s to raz l iko, da je les na jugozahodnih pobočj ih 
Raduhe, k j e r ga ta dva imata, slabši. Gozdovi v a lpsk ih dol inah so 
dobre kval i te te le v dol inskem dnu i n na položnejših spodnj ih po-
bočj ih , medtem ko so više ležeči gozdovi precej slabši. Na bol jšem od 
teh so kmet i je , k i ima jo gozdove po poboč j ih Savinje, saj so ta, čeprav 
strma, brez gol ih oziroma napol ogol ičenih apnenišk ih sten, razen ob 
samem vstopu v sotesko ob Ig l i . Med najbol jše kmet i je glede gozda, 
upoštevajoč skupne površine, števi lo prebivalcev, kva l i te to gozda i n 
b l iž ino odvodnih pot i , so: Ko la r z 32 ha na prebivalca, Ložekar z 
19,10 ha, Klemenšek s 15,78 ha, Covn ik s 15,35 ha, Perk z 11,78 ha, Zg. 
Ušovnik s 15,05 i n Tolstovršnik s 17,75 ha na enega prebivalca. Med 
do l insk imi kmet i spadajo mednje: Belšek (Prodnik) s 26,10 ha na 
prebivalca, Roban z 21,80 ha i n Podbreznik s 13,35 ha, med kmet i v 
s p o d n j i h de l ih poboč i j pa : Zg. I c m a n i k s 15,50 ha, Kočnar s 17,80 ha, 
Suhado ln i k s 23,90 i n Opresn i k s 16,80 ha na enega preb iva lca kmet i j e . 
V na jnove jšem času se t u d i p r i eksp loa tac i j i gozdov u v e l j a v l j a 
mehan izac i ja ozi roma motor izac i ja . Precej kme tov si je že nabav i lo 
motorne ročne žage, k i se j i m izvrs tno obnesejo. V poštev p r i h a j a j o 
predvsem tam, k j e r p r i m a n j k u j e delovne sile; t i so pa v večini . So pa 
t u d i p r i m e r i , da n i na k m e t i j i n i t i t o l i ko l j u d i , da b i motorno žago 
Slika 8. Iz zbirne vodne jame na nivojnem ostanku pri Žibovtu (1100 m) je 
speljana voda po cevi na turbino, ki žene elektrarno, žago in mlin pa žene 
potočna voda. Kmetija zadaj je Covnik (1215 m) in za njo Veliki Vrh, se-
stavljen iz trdih devonskih koralnih apnencev 
l ahko u p o r a b l j a l i ; zato so t a k i nu j no odv isn i od t u j e delovne sile, 
t ako p r i p o d i r a n j u ko t t u d i sp rav i l u lesa do odvozn ih cest. 
Poljedelstvo ima na Solčavskem podre jeno vlogo. Danes to l i ko 
b o l j ko t v pretek lost i , ko so b i l e kme t i j e samostojne gospodarske 
celice, t o re j v času n j i hove av ta rk i j e . Več ja v loga po l jede ls tva v p re-
tek los t i odseva že iz poda tkov o pov rš i n i n j i v do konca 19. stolet ja. 
Več ina kmetov je p r i de la l a za tak ra tne d ruž ine s š tev i l n im i č lan i in 
s luž inčad jo na svo j ih n j i v a h vse, k a r je b i lo za vsakdan jo prehrano 
potrebno. K r u h je b i l več idel ržen, a t u d i pšeničnega za nedelje, p raz-
n i ke i n posebne svečanosti n i p r i m a n j k o v a l o . Za zabelo sta b i l a mast 
i n maslo, namesto s ladko r j a je r e d k i m s luž i l sahar in, večina pa n i 
poznala ne enega ne drugega, obleka je b i l a iz domače volne i n lana, 
č e v l j a r i l i so sami doma a l i z b l i ž n j i m sosedom, podobno pa je b i lo 
t ud i z d rug imi obr tn im i posli. Osnovno, ka r je b i lo treba kup i t i , j e 
b i la sol, vžigalice, petro le j (smrdl j ivec) in za možake tobak, le redk i 
so kupova l i t ud i saharin — to pa je b i lo v glavnem tud i vse. Ta 
avtark ičnost se je držala p r i večin i kmetov presenet l j ivo dolgo. V 
večjem obsegu je začela i zg in ja t i p ravzaprav šele v povojnem času, 
a še danes so na kmet i j ah močne ostaline, k i kažejo na nekdanjo 
gospodarsko samostojnost. 
Je pa na kmet i j ah danes v marsičem, tako tud i v pol jedelstvu, 
bistveno drugače. Pomanjkan je delovne sile in z n jo v zvezi občutno 
zmanjšanje obdelovalnih površ in je naredi lo kmeta v mnogočem ve-
zanega na nakup. Redke so kmet i je , k i pr ide la jo zase dovol j moke. 
Nekako še gre z rženo moko, ne pa s pšenično, k i jo morajo vsi brez 
izjeme kupovat i . Absolutno pa so na nakupovanje moke vseli vrst in 
ovsa že od nekdaj vezani nekater i dol inski kmet je (Logar in Plesnik 
v Logarski dol in i , vsi kmet je v spodnjem delu poboči j in dnu dol ine 
Savinje, ter v ve l ik i mer i t ud i Grad išn ik in Podbrežnik) , k j e r žita 
zaradi temperaturne inverz i je, vel ike vlage (žitna r ja ) in pomanj-
kan ja sonca ne uspevajo. S k l imatskega gledišča je zanimivo, da v 
š irš ih a lpsk ih dol inah uspeva ž i to ne visoko nad do l insk im dnom, 
tako vsaj deloma že ca. 20 m nad dnom spodnjega dela Logarske do-
l ine p r i Podbrežniku in ca. 60 m nad Ma tkov im kotom p r i Grad išn iku ; 
p r i Kočnar ju , k i je v ist i do l in i nad n jen im dnom ca. 130 m, a po-
makn jen mnogo globl je p ro t i h ladnemu zatrepu, pa ž i to že dobro 
uspeva. Temperaturna inverz i ja v teh dveh dol inah tore j ne seže 
visoko. Zlasti pa je zanimivo, da uspeva žito v dnu Robanovega kota 
(p r i Robanu, Govcu in Pečovniku), in to celo ozimno. Mis l im, da je 
g lavn i vzrok v re l iefu dna spodnjega dela Robanovega kota, kar pa 
vel ja tud i za Matkov kot. Bela v Robanovem in Jezera v Matkovem 
ko tu sta že kma lu od izv i rov sredi dol ine navzdol globoko zarezani 
v tesnih dol inah v ledeniško nasutino in v živo skalo. Obe k m e t i j i 
v Robanovem kotu, Roban in Govec, čeprav b l izu izv i ra, ležita zato 
na terasi, k i je že med 10 in 20 m v iš ja od struge Bele; v Matkovem 
ko tu pa je to še izrazitejše. H laden zrak, k i se uleže na dno obeh 
dol in, se ob kmet i jah usede v poglobl jeni do l in i obeh potokov, zato 
ver jetno temperaturna inverz i ja , vsaj v vegetaci jski dobi, do kmet i j 
ne seže. Drugače pa je z Logar jem in Plesnikom v Logarsk i dol in i , k i 
sta na samem dnu dol ine in zato v celoti v območju temperaturne 
inverzi je, medtem ko je Podbrežnik vsaj deloma že nad njo. 
Preden preidemo h konkretnemu pregledu po l j sk ih ku l t u r , po-
glejmo še, kakšno je najnovejše stanje n j i vsk ih površ in na obrav-
navanih kmet i jah. T u moramo loč i t i dvoje: obdelane n j ive i n n j i ve 
v prah i . P rv i h je b i lo 65,41 ha a l i 7,6 % vse kmet i jske površine, d rug ih 
pa znatno več, 123,52 ha al i 14,4 %. kmet i jske površine; obdelanih je 
b i lo torej le 53'%< vseh n j i vsk ih površin. Prahe ostajajo na splošno 
prav i loma nekaj let neobdelane, nato pa j i h spet preor je jo. Tu pa n i 
tako, saj v glavnem štejemo lahko prahe med tiste n j ivske površine, 
k i se opuščajo, oziroma še točneje, prahe nam nazorno kažejo pešanje 
pol jedelstva na teh samotnih kmet i j ah in vzporedno z n j i m i t ud i 
vsega kmet i js tva. Na dolinske kmet i je odpade povprečno 1,25 ha ob-
delanih n j i v a l i 0,22 ha na prebivalca (prahe 2,23 ha na kmet i jo a l i 
0,39 ha na prebivalca), na višinske 1,65 ha a l i 0,26 ha na prebivalca 
(prahe 3,10 ha na kmet i jo ! a l i 0,50 ha na prebivalca) in na kmet i je 
v spodnj ih del ih poboči j 0,4-2ha a l i na prebivalca 0,10ha (prahe 1,03ha 
na kmet i jo i n 0,25 ha na prebivalca). 
Med žitaricami je b i l leta 1960 p r i obravnavanih kmet i j ah daleč 
na p rvem mestu oves, s ka te r im je b i lo posejanih 15,20 ha a l i 23,7% 
takra t obdelanih n j i v oziroma 45,8 !%• vseh n j i v , posejanih z ž i tar icami 
(na kmet i jo je pr iš lo povprečno 31 arov n j i v , posejanih z ovsom. aH 
ca. 5 arov na prebivalca). Oves pr ide lu je jo na vseh kmet i jah , k j e r 
ž i to uspeva. Največ ga je na v iš insk ih kme t i j ah (12,39 ha al i 0,43 ha 
na kmet i jo oziroma 46,5 % vseh n j i v , posejanih z ž i tar icami) , ostalo pa 
odpade: na kmet i je v a lpsk ih dol inah 1,90 ha a l i 0,17 ha na kmet i jo 
in na kmet i je v spodnj ih del ih poboči j 0,91 ha a l i 0,10 ha na kmet i jo . 
— Na drugem mestu je rž s 6,74 ha a l i 10,5% obdelanih n j i v . kar 
pr ide povprečno 0,14 ha na kmet i j o oziroma 20,4%,' n j i v , posejanih 
z ž i ta r icami ; povprečno pr ide na prebivalca 2,4 are. Spet največ je 
je na v iš insk ih kme t i j ah (5,29 ha a l i 0,18 ha na kmet i jo oziroma 19,9 % 
vseh n j i v , posejanih z ž i tar icami) , preostal ih 1,45 ha n j i v , posejanih 
z rž jo, pa je na do l insk ih kmet i jah . — Rži sledi pšenica s 6,47 ha, k i 
zajema 10,1 %' vseh obdelanih n j i v oziroma 19,5 % n j i v , posejanih 
z ž i tar icami. Na kmet i j o odpade povprečno 0,13 ha n j i v , posejanih 
s pšenico, oziroma 2,3 are na enega prebivalca. Skora j vsa pšenica je 
na v iš insk ih kmet i j ah (6,30 ha a l i povprečno 0,22 ha na kmet i jo , za-
vzema pa 23,6 %i n j i v , posejanih z ž i tar icami) . Največ jo je imel 
Rogar, 0,95 ha, k i s to j i od vseh kmetov, k i imajo pšenico, najviše, nato 
pa : Račnik 0.66 ha, Macesnik 0,60, Covn ik 0,55, Plodar 0,42, S t i f ta r 
0,40 ha i td. Niso je pa imel i vsi v iš insk i kmet je , ve l iko j i h je bi lo brez 
nje (Bukovnik , Ko lar , Strevc, Strgar, Knez, Haudej , Osojn ik , Ložekar, 
Klemenšek, Mar t ine in Vršn ik ) . O d kmetov v spodnjem delu poboči j 
je imel pšenico samo Grad išn ik , i n še ta le 0,07 ha (leta 1962 je zaradi 
r i z i ka p r i gojenju ži t sejanje ž i tar ic popolnoma opust i l ) , od do l insk ih 
pa Roban, in sicer 0,10 ha. — Na zadnjem mestu med ž i tar icami je 
b i l ječmen, s ka te r im je b i lo posejanih 4,73 ha a l i 7,2:%' tak ra t obde-
lan ih n j i v oziroma 14,3 % n j i v , posejanih z ž i tar icami. Na kmet i jo ga 
je odpadlo povprečno 0,10 ha. 
Ž i tar ic v celoti je b i lo 33,07 ha al i 50,7 % vse obdelane zemlje, ka r 
da 0,63 ha na kmet i jo a l i 0,12 ha na enega prebivalca. Na višinske 
kmet i je je odpadlo 26,57 ha oziroma 0,92 ha na kmet i jo , a l i 0,14 ha na 
enega prebivalca, na dol inske 4,57 ha oziroma 0,42 ha na kmet i jo i n 
0,07 ha na prebivalca, na kmet i je v spodnj ih del ih poboči j pa 1,93 ha 
oziroma 0,21 ha na kmet i jo , a l i 0,05 ha na prebivalca. 
Znatne površine obdelane zemlje je zavzemal krompir (11,84 l ia 
a l i 18,5 %i vse obdelane zemlje, na kmet i j o pa ga je odpadlo 0,24 ha 
i n povprečno na prebivalca 0,04 ha). Imele so ga vse kmet i je. To je 
ed in i po l j sk i sadež, k i ga kmet je še danes pr ide la jo doma dovol j za 
hrano l j udem in k r m o prašičem. P r i v iš insk ih kme t i j ah zavzema 
14,9 | % i površine obdelanih n j i v , p r i do l insk ih 26,6 % i n p r i t is t ih v 
spodnj ih de l ih poboči j celo 30,3 %'. Največ na kmet i jo ga pr ide p r i 
do l insk ih kmet i j ah (0,33 ha), neka j man j p r i v iš insk ih (0,25 ha) in le 
0,13 ha p r i ostal ih kmet i jah . 
Med po l j sk im i k u l t u r a m i na j omenimo še deteljo, k i je zavze-
mala p r i vseh obravnavanih kme t i j ah ve l iko obdelovalne zemlje 
(23,4%), obsegajoč 15,09 ha. Razen p r i Covn iku , k i je imel 0,30 ha 
lucerne, je b i la vsa ostala detel ja domače sorte. Na kmet i jo jo je 
odpadlo v povprečku 0,31 ha, i n sicer največ p r i v iš insk ih kmet i jah , 
0,40 ha, p r i do l insk ih 0,31 ha in p r i t is t ih v spodnj ih del ih poboči j 
le 0,04 ha na kmet i jo . Največ jo je imel Haudej , 1,60 ha, nato Macesnik 
1,20 ha, Roban 1,12 ha, po 1 ha Vršn ik , Logar, Covn ik in Mar t ine i td. 
Ve l i ko pa je bi lo kmetov, k i so b i l i brez detelje. Nekater i kmet je so 
imel i namesto detelje a l i poleg nje še koruznico, tako Plesnik 0,50 ha, 
Belšek 0,80 ha, V ršn ik 0,63 ha i n Podbrežnik 0,15 ha. 
Na vse ostale k rm i lne rast l ine je odpadlo koma j 1,35 ha a l i 2,1 % 
vse obdelane zemlje. Teh je b i lo največ p r i Belšku, Haude ju in Cov-
n i ku , k j e r j i h je bi lo več ko t 0,10 ha. 
K o m a j omembe vredno je na Solčavskem sadjarstvo, saj so zanj 
k l imatske razmere neugodne. To vel ja predvsem za alpske doline, k j e r 
je neka j več le jablan, medtem k o je ostal ih sadnih dreves malo. Na 
splošno pa je na vsem Solčavskem podvrženo sadje pozn im pomla-
dansk im pozebam, v jeseni pa čestokrat preseneti zgodnj i sneg. Sadje 
je zato slabe kakovost i , drobno i n kislo. Največ ga pojedo sprot i , 
ostanek pa posušijo. Za st iskanje tolkovca zaradi m a j h n i h ko l i č in 
skora j ne pr ide v poštev. Števi lčno največ je na obravnavanih kme-
t i j ah jab lan (738 a l i povprečno 15 na kmet i jo) , med ka te r im i je daleč 
na p rvem mestu Plesnik s 107 drevesi, ka r je za Logarsko dobno pre-
senetlj ivo,19" nato pa Podbrežnik i n Račnik s 40, P rodn ik 38, Hr iber -
n i k 35, V ršn i k 34 i td. Hruške so na drugem mestu s 432 drevesi a l i 
8,8 na kmet i j o (največ j i h ima Ramšak, 25, nato Vršn ik 23, Zgorn j i 
I cman ik , Račnik i n Haude j po 22 i td.), tem slede češplje s 363 drevesi 
i n končno češnje s 132 drevesi. S k l imatskega, ne gospodarskega gle-
dišča pa so posebej zan im iv i orehi, k i j i h je na obravnavanih kme-
t i j ah 51. Najv iše se povzpno p r i P rodn iku (1120 m), k i pa ima le enega, 
tako je t ud i z Macesnikom (1085 m) in Robn ikom (1080 m), medtem 
ko ima Zg. Ušovnik, t ud i 1080 m visoko, š t i r i ! Sp. Ušovnik (1050 m) 
ima dva, Š t i f ta r , k i leži 1040 m visoko, pa spet samo enega. Povsod 
drugod so orehi pod 1000 m. Največ od vseh, i n sicer 7, j i h ima Mar-
i9a Y Z r o k n i k l ima tsk i , marveč pedološki, saj j e zeml ja p r i P lesniku na 
debel i p rodn i nas ip in i za rast sadnega drev ja ugodna. 
t inc, k i pa sto j i t ud i razmeroma zelo visoko (930 m), po 5 dreves imata 
Račnik (820 m) in Govec v dnu Robanovega kota, po 4 Majdač (885 m), 
Suhadoln ik (830 m) i n Belšek ob Sav in j i (600 m). Razen tega imajo 
orehe še: po t r i Roban, po dva Jankar (1000 m), H r i be rn i k (830 m) 
in Pečovnik v dnu Robanovega kota (620 m) i n po enega Vršn ik 
(990 m) in Zg. I cman ik (810 m). 
Tud i čebelarstva je danes nekaj na obravnavan ih kmet i jah, če-
p rav se z n j i m ukva r j a j o le redki . Vsega skupa j je b i lo leta 1960 
Slika 9. Na terasi ploskega morenskega dna Robanovega kota stoji tudi 
kmetija Govec. Zadaj je Ojstrica s Skrbino in desno od nje Krofička z Utami. 
Gozda je tu na strmih apnenčastih pobočjih in meliščih (domačini jim pra-
vijo peski) manj in tudi slabše kakovosti je 
111 panjev, največ p r i Robanu, 14, po 8 p r i Ramšaku, Potočniku in 
Račniku, 7 j i h je ime l Perk i td. Med porab i jo večidel doma, le redk i 
so, k i ga v dobr ih le t inah t u d i neka j prodajo. 
Nekda j so sadi l i na Solčavskem tud i lan. Danes ga n ima nihče 
več. Sledi po njem so na nekater ih nep ožganih domovih še danes 
ohranjene v tako imenovanih »frnažah«, to je suši lnicah za lan. Na 
Solčavskem so ga v g lavnem sadi l i do prve svetovne vojne. Logar jev i 
npr . so ga opust i l i leta 1916. 
Na zak l j učku opisa današnjega gospodarskega stanja pa še nekaj 
karak ter is t i čn ih števi lk , k i se nanašajo na kmet i j sko i n rodovi tno 
površ ino obravnavanih 49 kmet i j , pokazanih v p r i ču joč i tabel i : 
17 Geografsk i zbo rn i k 257 
K m e t i j s k a površ ina Rodov i tna površ ina 
v hek ta r i h 
skupa j na k m e t i j o na preb. skupa j na k m e t i j o na preb. 
Višinske kmet i j e . 1 9 7 5 4 7 68 ,20 10,90 560,73 19,55 3,13 
K m e t i j e v spodn j ih 
de l ih poboč i j 436 ,86 4 8 , 6 0 11,45 121,05 23 ,40 5 ,56 
Kmet i j e v a lpsk ih 
do l inah . . . . 730 ,29 66 ,60 11,62 175,44 15,95 2 ,78 
Skupa j 3142 ,32 6 4 , 2 0 11,12 8 5 7 , 2 2 17 ,50 3 ,04 
A g r a r n a re forma 
Kmet i je na Solčavskem so velike. Po prvotnem konceptu agrarne 
reforme, k i je dovol jeval t ud i v iš insk im kme t i j am posestni maksimum 
45 ha, je zapadlo od obravnavanih kme t i j na Solčavskem pod agrarno 
reformo 81,61% kmet i j . S kasnejšo reviz i jo, k i je upoštevala speci-
f ičnost hribovskega kmeta, pa se je to število znižalo na 47 %'; do-
končno je b i la agrarna reforma izvedena šele leta 1960. Po te j je 
zapadlo pod agrarno reformo 22 kmet i j . 
Leta 1945 je b i lo 80,4 % a l i 6025 ha vse zemlje v rokah teh 22 kme-
tov, ka te r ih posest je presegala 100 ha, samo rodovi tne površine20 pa 
so imel i 77 i % ! a l i 4325 hektarov. Med temi je bi lo deset tak ih , k i 
so ime l i posest med 100 i n 200 ha a l i skupa j 1471,62 ha, ka r je zneslo 
19,6 % vse zemlje obravnavan ih 49 kme t i j ; rodovitne površine so imel i 
v last i 1222,69 ha a l i 21,8.%' vseh obravnavanih kmet i j . V kategor i jo 
posesti med 200 in 300 ha je pr iš lo 6 kmetov s 1273,63 ha skupne zemlje 
a l i 17l%j zemlje vseh kmetov, od tega pa 1076,26 ha rodov i tn ih površ in 
a l i 19,2 %i glede na celoto. V kategor i jo med 300 i n 400 ha je spadal 
Podbrežnik s 315,71 ha a l i 4,2 % zemlje vseh kmetov, oziroma 311,87 ha 
rodovi tne površine a l i 5,5 %. Več kot 400 ha ve l iko posest pa je imelo 
5 kmetov, k i so posedovali skupa j 2965,70 ha a l i 39,6%' vse zemlje 
obravnavanih 49 kmetov, samo na rodovi tno površ ino pa je odpadlo 
30,51%. a l i 1714,63 ha. T i kmet je so b i l i : Ma tk (700,34 ha a l i 294,36 ha 
rodovi tne površine), Covn ik (590,55 ha al i 575,01 ha rodovi tne povr-
šine!, kar je daleč največ med vsemi kmet i na Solčavskem), Plesnik 
(616,60 ha a l i 357,66 ha rodovi tne površine), Roban (384,73 ha a l i 
225,52 ha rodovitne površine) in Logar (473,48 ha celotne površine al i 
262,02 ha rodovitne). 
Mnoge kmet i je so bi le tako vel ike, da j i m je po t ak ra tn ih zakonih 
p r ipada la pravica do lastnega lova in r ibolova. Mednje so spadale 
skoraj vse dolinske in večje višinske kmet i je. 
20 Samo rodov i tna površ ina pokaže realnejšo vrednost zemlje, zato 
bomo vedno upošteval i t u d i to i n j i da ja l i g lavn i poudarek. 
Zemljiške kategorije kmetij, ki so zapadle pod agrarno reformo (pred in po njej) na Solčavskem 
P o v r š i n a v c e l o t — v h a Rodov i tna 
površ ina — v ha 
štev. 
kme-
t i j 
čas 
in 
% 
skupna 
površ ina n j i ve praha 
t rav-
n i k i 
seno-
žeti 
paš-
n i k i 
pla-
nine gozd 
nerodo-
v i tna 
povr-
šina 
pov-
prečna 
vel ikost 
k m e t i j 
skupa j 
povpr. 
vel ikost 
k m e t i j 
12 pred 3 0 6 2 . 7 1 7 4 . 7 9 129 .84 141 .81 5 8 4 . 0 3 1477 .11 6 5 5 . 1 3 2 5 5 . 0 0 2 4 0 7 . 5 8 2 0 0 . 2 0 
Viš inske % 2 .4 4 . 2 4 .6 19 .1 4 8 . 3 21 .4 
k m e t i j e . . 12 po % 1066 .32 2 2 . 0 9 
2 . 1 
4 8 . 1 4 
4 .5 
16.06 
1.5 
6 0 . 6 8 
5.7 
8 4 . 5 9 
7 .9 
7 6 1 . 4 2 
7 1 . 4 
7 3 . 3 4 
6 .9 
8 8 . 8 0 9 9 2 . 9 8 8 2 . 6 0 
K m e t i j e v 5 pred 7 4 7 . 2 8 2 0 . 8 9 37 .66 53 .76 4 7 5 . 6 4 159 .33 149.20 587 .95 117 .20 
s p o d n j i h % 2.8 5 .0 7 .2 63 .7 21 .3 
de l i h poboč i j 5 po 
% 
370 .28 1.57 
0 . 4 
10.35 
2 8 
3 .17 
0 .9 
17.74 
4 .8 
3 9 . 4 5 
10.7 
2 3 3 . 8 4 
6 3 . 1 
6 4 . 1 6 
17.3 
7 5 . 0 0 3 0 6 . 1 2 6 1 . 3 0 
K m e t i j e v 5 pred 2 2 1 5 . 4 1 32 .17 4 4 , 2 7 59 96 9 6 . 9 8 1095 .28 8 8 6 . 7 5 4 4 3 0 0 1328 .66 2 6 6 . 0 0 
a l p s k i h % 1.5 2 .0 2 .7 4 . 4 4 9 . 4 4 0 . 0 
d o l i n a h . . 6 po 
% 
579 .97 10.27 
1.8 
13.84 
2 .4 
9 .65 
1.7 
2 9 . 9 2 
5 .1 
3 5 . 8 3 
6 .2 
4 1 6 . 2 6 
7 1 . 7 
6 4 . 2 2 
11 .1 
9 6 . 8 0 515 .75 8 6 . 0 0 
22 pred 6 0 2 5 . 4 0 127 .85 2 1 1 . 7 7 2 5 5 . 5 3 6 8 1 . 0 1 3 0 4 8 . 0 3 1 7 0 1 . 2 1 2 7 4 . 0 0 4 3 2 4 . 1 9 196 .50 
S k u p a j . . . 
23 
% 
po 
% 
2 0 1 6 . 5 7 
2 .1 
33 .93 
1.7 
72 .33 
3.6 
3.5 
2 8 . 8 6 
1.4 
108 .34 
5 .4 
4 . 2 
159 .87 
7 .9 
11.3 50 .7 
1411 .52 
7 0 . 1 
28 .2 
2 0 1 . 7 2 
9 .9 
8 7 . 5 0 1814 .85 7 9 . 0 0 
Delež zemljišča na prebivalca na kmetijah, zapadlih pod agrarno reformo 
— po njeni izvedbi — D ha 
skupna 
povr-
šina 
rodo-
v i tna 
povr-
šina 
kme-
t i j s k a 
povr-
šina 
obde-
lane 
n j i ve 
gozd 
Viš inske k m e t i j e . . . . 
K m e t i j e v s p o d n j i h d e l i h 
poboč i j 
povpreček 
povpreček 
14.20 
(12.10) 
23.30 
(13.45) 
13.20 
(10.90) 
19.12 
(11.45) 
3.07 
(3.13) 
1.72 
(5.56) 
0.31 
(0.26) 
0.07 
(0.10) 
10.15 
(7.82) 
16.10 
(8.30) 
Kmet i j e v a l psk i h 
do l i nah 
povpreček 17.60 
(13.10) 
15.61 
(11.62) 
3.00 
(2.78) 
0.31 
(0.22) 
12.60 
(8.83) 
S k u p a j . . . povpreček 16.20 
(12.50) 
14.62 
(11.12) 
2.88 
(3.04) 
0.28 
(0.23) 
11.57 
(8.13) 
Po izvedbi agrarne reforme se je si tuaci ja bistveno spremenila. 
Kmet i je , k i so padle pod agrarno reformo, imajo danes 59,8%' a l i 
2016,57 ha celotne površine obravnavanih 49 kmetov, oziroma 59,3 % 
a l i 1814,85 ha rodovitne površine, preostal ih 27 k m e t i j pa 40,2 % 
(1353,64 ha) celotne površ ine a l i 41,5 %, (1243,92 ha) rodovi tne povr -
šine. Pod SLP je zapa-dlo 66,4 %; (4008,83 ha) skupn ih površ in in 58% 
(2509,34 ha) rodovitne zemlje posestnikov, k i j i h je zajela agrarna 
reforma, a l i 53,6'% celotne skupne zemlje obravnavanih kmetov, ozi-
roma 44,7 % rodovitne površine le-teh. Podrobnejše stanje pod agrarno 
re formo zapadl ih kme t i j pred in po n jeni izvedbi pa pr ikazu je ta ta-
bel i na str. 259 in 260. Povprečna velikost teh k m e t i j je danes v p r i -
mer jav i s podobnimi kme t i j am i v Top l i majhna, saj mer i tam po 
izvedeni agrarni re formi , k i je zajela vseh pet kmet i j , glede na celotno 
površino 164 ha, glede na rodovi tno površ ino pa še vedno 124 ha.21 
K l j u b znatnemu odvzemu zemlje (predvsem nerodoviten svet, 
gozd, p lan ine in deloma tud i pašnik i ) v id imo, da so v povprečku te 
kmet i je relat ivno še vedno na bol jšem od onih, k i niso zapadle 
agrarn i re formi , kar dobro i lus t r i ra tabela povprečn ih površ in razn ih 
skup in zeml j išk ih kategor i j , k i odpadejo na enega prebivalca. Pod 
povprečkom je le kmet i j ska površina, zlasti p r i kme t i j ah v spodnj ih 
del ih poboči j , k je r pa je zato skora j še enkrat več gozda; da je tako, 
je g lavn i vzrok v tem, ker ima jo te kmet i je izredno malo l j u d i (po-
21 Po poda tk ih v : Jakob M e d v e d , P rob lemat i ka gorsk ih k m e t i j ob 
p r i m e r u Top i l e . G V X X X I I I , 1961, str. 148, iz računal D . M. 
vpreček 3,2 na kmeti jo), in pa, ker je na n j ih danes malo pašnikov in 
t ravnikov, a veliko gozda. Med najboljše stoječimi so tud i še danes 
kmet i je v alpskih dolinah, k i povsod znatno presegajo povpreček, 
medtem ko je povpreček l j ud i na kmet i jo skoraj enak povprečku za 
celoto (pr i obravnavanih kmet i jah 5,5, p r i dol inskih 5,7). Glede tega 
pa so na boljšem višinske kmeti je, zapadle agrarni reformi, s po-
vprečkom 6,2 človeka na kmeti jo. 
Sl ika 10. Med vojno nepožgani Macesnih (1085 m) nad Solčavo je izrazit 
relikt preteklosti, ki se zaradi takratne prevlade živinoreje kaže v razsežnosti 
gospodarskih poslopij, zlasti hlevov. Vzdrževanje teh, ki so danes na pol 
prazna, zahteva veliko denarja. Tak dohod na hlev. kot ga vidimo na sliki, 
je tudi pri oseh ostalih kmetijah na Solčavskem, tudi dolinskih 
Prebivalstvo 
Podrobno stanje o številu prebivalstva na obravnavanih kmet i jah 
imamo samo za najnovejši čas (15. oktober 1961). Razvoj v preteklosti 
bomo zato orisali le za celotno Solčavsko, a še to le ob kratkem, saj je 
b i lo to že obravnavano v okv i ru celotne Gornje Savinjske doline 
(GSD).22 Ker pa je Solčava, v kater i ž iv i največ prebivalstva, vas 
z neagrarnim prebivalstvom, so tendence, k i j i h kaže izrazito agrarno 
zaledje, zabrisane. To velja predvsem za k. o. Solčavo, medtem ko je 
22 Drago M e z e , P r e b i v a l s t v o . . . , str. 25—63, i n D rago M e z e , Še neka j 
geografskih d r o b c e v . . . , str. 5—9. 
prebivalstvo v drug i k. o. na Solčavskem, v Sv. Duhu , v celoti agrarno. 
Tako kot je v novejšem času, pa je b i lo v glavnem tud i v preteklost i . 
Spremembe pokl icne s t rukture so se vrši le le v Solčavi i n na jb l i ž j i 
okol ic i (obr tn ik i , gozdar j i , Žagarj i , lesni t rgovci , sp lavar j i , gostinci), 
medtem ko na kmet i je , zlasti večje, niso posegle. 
Poglejmo na jp re j razvoj števila prebivalstva na Solčavskem od 
začetka 19. stolet ja do najnovejš ih dn i (31. marca 1961). Po poda tk ih 
Schmutza23 je živelo na Solčavskem okrog 1820. leta 507 l j ud i , od tega 
v k. o. Solčava 341 in 166 v k. o. Sv. Duh. D o leta 1869 je to število 
narastlo za 269, t j . za 53,2 %, ka r je bi lo znatno nad povprečkom za 
vso GSD (39,7 %>), in to precej enakomerno v obeh katast rsk ih občinah. 
Med le t i 1869 in 1880 je stagniralo, saj je b i lo le za 1,3 '%• več prebi-
valcev (povpreček za GSD je b i l 6,4); v k. o. Sv. D u h je nazadovalo 
za 9,6 %, v Solčavi pa napredovalo za 6,8 %i. Močno pa se je povzpelo 
v naslednjem obdobju (1880—1890), i n to za 62 a l i za 7,2!%,, največ 
v k. o. Sv. D u h (za 48 al i za 20,2 '%>!), v Solčavi pa le za 14 a l i 2,5 %. 
Med 1890 in 1900 je ponovno nazadovalo (za 52 a l i 6,1 %, Sv. D u h za 
10,8 % in Solčava za 3,7:%), v nasprot ju s celotno GSD, k je r je na-
rastlo za 2,3 %. Nazadovanje se je nadal jevalo t ud i v naslednjem 
obdobju, t j . med 1900 i n 1910, in sicer za 68 l j u d i a l i za 8,6%, (vsa 
G S D le za 2,6 %); v Sv. D u h u za 38 al i 14,9 %> i n v Solčavi za 30 a l i 
5.5 %'. Med let i 1900 in 1921 je števi lo prebivalstva narastlo (za 48 a l i 
6.6 %) k l j u b p r v i svetovni vo jn i , k i je zajeta v tem obdobju, v na-
slednjem mirnodobnem desetletju 1921—1931 pa za 67 a l i 8,9 %, kar 
je le neka j man j od povprečka za vso GSD (9,2 %). Močan padec, za 
132 l j u d i a l i za 16%! (znatno nad povprečkom za vso GSD, k i je 
b i l 3 ,1 %) pa je b i l zaznamovan med let i 1931—1948 (v Sv. D u h u za 76 
a l i 30,3 % in v Solčavi za 56 a l i 9,5 %i), ka r je razuml j ivo , saj j i h je 
na Solčavskem vel iko vzela druga svetovna vojna, neka j pa se j i h 
do tedaj t ud i še n i v rn i lo nazaj na požgane domove. Prvo povojno 
razdobje 1948—1953 depopulaci je na Solčavskem n i zavrlo, saj je na-
rastlo števi lo l j u d i koma j za 4, t j . za 0,6 %, i n to zelo neenakomerno 
po vsem Solčavskem: močno je nazadovala Solčava, za 47 a l i za 
11,91%:, za 11 l j ud i a l i za 7,9 % je napredovalo naselje Robanov kot, 
Podolševa z Logarsko dol ino in Ma tkov im kotom pa celo za 50 al i 
28,6 %(! Zadnje štetje med let i 1953 in 1961 kaže na Solčavskem v p r i -
me r j av i z ostalo GSD re la t ivno ugodno sliko, saj je v tem času števi lo 
prebivalstva narastlo za 18, t j . za 2,5 %, (v vsej GSD je nazadovalo 
za 2,8 %): Logarska dol ina za 6 a l i 5,8%,, Podolševa za 12 a l i 5,1 %, 
Robanov kot za 4 a l i 2,5 •%, medtem ko je Solčava nazadovala za š t i r i 
prebivalce, t j . za 1,1 %. 
Ce p r imer jamo sedaj stanje števila prebivals tva v p r v i h deset-
l e t j i h 19. stoletja z letom 1961, to je za razdobje ca. 150 let, v id imo, 
23 Ca r l S c h m u t z , H is to r i sch Topographisches Lex icon . . . 
da je v tem času narast lo na vsem Solčavskem števi lo prebivalstva 
za 244, t j . za 48,2 ka r je le neka j več od povprečka za vso GSD, 
k i je 46,7 %•. V tem času je narast lo število prebivals tva v k. o. Solčava 
za 168 a l i za 49,3 %, v k . o. Sv. D u h pa za 76 a l i za 45,7 %. Napredo-
vanje je glede na tako dolgo razdobje majhno, zato o napredovanju 
v širšem smislu ne moremo govor i t i , p re j o depopulac i j i oziroma 
v najbol jšem p r imeru o stagnaci j i , saj znaša povprečn i le tn i narast 
Sl ika 11. Tudi Gradišnik (910 m) v Matkovem kotu med vojno ni bil požgan. 
Stoji na lepo ohranjeni apnenčasti terasi ca. 80 m nad dolinskim dnom. 
Zadaj je skalni zatrep Matkovega kota z Mrzlo goro (levo od lipe) 
števi la prebivalstva na vsem Solčavskem koma j 1,6, to je za 0,003 % 
glede na stanje v p r v i h desetlet j ih 19. stoletja. 
Še poraznejšo s l iko pa dobimo, če p r ime r j amo med seboj leto 1869 
z letom 1961, saj je v tem času na vsem Solčavskem padlo število 
prebivalstva za 25 a l i 3,2 '% (v celotni G S D je v tem obdobju narastlo 
za 5,1 %'): v k. o. Solčava za 5 a l i 0,92 %;, v k. o. Sv. D u h pa za 20 a l i 
7,1 %. I n še razvoj med le t i 1900, ko se je les že začel uve l j av l j a t i t ud i 
na Solčavskem, in letom 1961. Res sta b i l i v tem razdobju obe svetovni 
vo jn i , a k l j u b temu je nazadovanje za 6 '%„ t j . za 45 l j u d i (v vsej GSD 
za 3,6 %•) na vsem Solčavskem znak napre j t ra ja joče depopulaci je, k i 
je t ud i bogastvo gozdov n i moglo zavret i (v k. o. Solčava je nazado-
valo za 33 l j u d i oziroma 6,1'%, v k . o. Sv. D u h pa za 12 oziroma 
za 4,7%). 
Vzrok i depopulaci je so sl ični kot v d rug ih podobnih agrarn ih 
pokra j inah. V vel ikem se je vrš i la počasi i n bo l j a l i m a n j neopazno, 
le nekaj je bi lo izrazi te jš ih sunkov nazadovanja, k i j i h razdel imo 
lahko v š t i r i glavna obdobja: izseljevanje v Amer iko , p rva in druga 
svetovna vojna in končno p rva povojna leta z uha jan jem mlad ih , 
avantur že l jn ih l j u d i čez mejo. Ko l i ko j i h je zajelo eno al i drugo 
obdobje, je težko reči, le za dobo izseljevanja sodijo, da j i h je odšlo 
okrog 20; podobna števi lka se postavl ja za tiste, k i so odšl i v mežiški 
rudn ik in v Črno. V povojno obdobje pa, razen že omenjenih, štejemo 
tud i tiste Solčavane, k i se iz izgnanstva niso več v r n i l i na požgane 
domove (med kmet i Go la r jev i in Pasl i rkovi ) . 
Starostno strukturo za obravnavanih 49 kme t i j bomo p r i kaza l i le 
za najnovejš i čas, in sicer za stanje na dan 15. oktobra 1961. Kako se 
je ta spreminjala, ne vemo, ker man jka jo ustrezni podatk i . Za celotno 
Solčavsko jo poznamo za leto 1955.24 Takra t so na jbo l j izstopal i let-
n i k i , stari do 20 let, med ka te r im i j i h je b i lo največ med 10. in 14. le-
tom (rojeni med let i 1939 in 1943). T u d i starostnih le tn ikov med 45. in 
54. letom je bi lo več od ostal ih starostnih skupin, kar je b i lo glede 
na delovno silo razveseljujoče. Pr iman jkova lo pa je starostnih le tn ikov 
med 20. in 44. letom. 
Kakšna je bi la starostna s t ruk tura prebivalstva 15. oktobra 1961 
na obravnavanih kmet i jah, pa pr ikazu je starostni d iagram na str. 265. 
Gledano s stališča enakomerne razdel i tve prebivalcev za starostno 
dobo do 70. leta, v id imo, da stoje najbol je starostni l e tn i k i do 25. leta, 
zlast i skupina 0—6 in 18—24, medtem ko je šoloobveznih otrok že 
nekaj manj , a imajo še vedno precej visoko poz i t ivno bilanco. O b 
starostni skup in i 25—40 in v naslednj ih v iš j ih pa je že opazen močan 
p r i m a n j k l j a j . Temu se n i čud i t i , saj so b i l i t i starostni le tn ik i , vsaj od 
30 let navzgor, že akt ivno vk l j učen i v I I . svetovni vo jn i , starostni 
l e tn ik i od 50 navzgor pa tud i že v p rv i . Ce bi mladina, danes stara 
okrog 25 let, ostala doma, ne b i bi lo treba zret i v pr ihodnost s skrbjo. 
Pogoj i za izboljšave s te strani so torej dani, treba b i j i h bi lo le iz-
kor is t i t i . Ce upoštevamo, da del teh starostnih letn ikov, na jman j od 
15 let navzgor, na kme t i j i predstavl ja tud i že k repko delovno silo, 
je to še to l iko bo l j ohrabrujoče. 
Res pa je, da so nekater i od teh za kmet i je že vnapre j izgubl jeni . 
To so predvsem t ist i , k i hodi jo v srednje in višje šole, pa t ist i , k i se 
uč i jo obr t i . Teh je bi lo leta 1961 na obravnavanih kmet i j ah 12 al i 
4,3 % vseh prebivalcev; srednje šole je obiskovalo 8, v iš je 3, v vaje-
n išk i šoli pa je b i l eden. Presenetl j ivo a l i razveselj ivo, kakor kdo 
jeml je, je, da je največ teh v Logarsk i do l in i p r i obeh kmet ih . Logar ju 
i n Plesniku (3 v v i š j i h šolah, 3 v srednj ih in eden v obrt i , kar da 
46,7 % vseh l j u d i na teh kmet i jah) . I n k a j bo z n j ima, ko j ima otroci 
dokončno »odlete«, na tu jo pomoč pa n i računati? Odgovor n i težak. 
24 D rago M e z e , P r e b i v a l s t v o . . . (starostni d iagram na str. 54). 
molki ženske 
VISINSKE KMETIJE 
KMETIJE V 
ALPSKIH DOLINAH 
moški 
KMETIJE K 
SPODNJIH DELIH POBOCU 
/noski ženske 
10 
Starostni diagram 
Z delovno silo na k m e t i j a h je danes težko t u d i na Solčavskem.25 
Domače je v več in i p r imerov premalo, dob i t i t u j o pa je zelo težko, 
pa i n d i da ja tve zan jo so visoke i n mezde vel ike. Laž je je samo z gozd-
n im i delavc i , k i sekajo kmetom, k i tega sami ne zmorejo, v gozdovih 
les, odmer jen za posek; za posek 1 m 3 lesa računa jo ca. 800 d in . To 
pa niso domačin i , marveč Lučan i , k i Solčavanom r a d i sekajo, saj so 
dobro p lačan i , n i m a j o daleč do doma, pa t u d i denar dob i jo t ako j »na 
roko«. 
I skan je delovne sile n i danes nič manjše t u d i na t i s t ih kme t i j ah , 
k i so zapadle agrarn i re fo rmi . Zemlj išče, za ka te ro se delovna sila 
25 Nekaj o tem glej tud i v : Drago M e z e , Neka j o hr ibovskih kmet i j ah 
v Gorn j i Savin jsk i dol in i . GV X X X I I , 1%0. str. 162—163. 
na jbo l j potrebuje, so te kmet i je obdržale v skoraj neokrnjenem obsegu, 
t j . za n j ive, t ravn ike i n deloma tud i pašnike. Problem delovne sile je 
zato ostal tu nespremenjen. 
Če računamo med delovno silo starostne letn ike od 16 do 65 let, 
ka r za kmečko prebivalstvo n i pret i rano, je danes na obravnavanih 
kme t i j ah stanje naslednje.26 V celem odpade nanjo 60,7 % vsega pre-
b ivalstva a l i povprečno 3,5 na kmet i jo ; za kmet i je s povprečno vel i-
Sl ika 12. IJaudej (1220 m) na položnejšem pregibu severozahodne rebri Roba-
novega kota je ena redkih kmetij na apnencu. Med vojno ni bila požgana 
kost jo 67 ha rodovi tne zemlje, od tega ca. 17,50 ha kmet i jske zemlje i n 
okroglo 5 goved na kmet i jo , je to zelo malo. Poglejmo še podrobneje. 
Na v iš insk ih kmet i j ah odpade na delovno silo 59,8% l j u d i a l i po-
vprečno 3,7 na kmet i jo , i n to ob povprečn i vel ikost i posestev 70 ha, 
od tega 19,55 ha kmet i jske zemlje i n 5,4 goveda na kmet i jo . Na dol in-
sk ih kme t i j ah je delovne sile 57,3 ,%• ( tu je treba odštet i še t is t ih 8, 
k i so v šolah) a l i 3,3 na kmet i jo , ob 72 ha povprečne vel ikost i kmet i je , 
od tega 15,95 ha kmet i jske zemlje i n 6,5 goved na kmet i jo . Na kme-
t i j ah v spodnj ih del ih poboči j pa odpade nanjo 71 % vseh l j u d i a l i 
povprečno 3 na kmet i jo , i n to p r i kmet i jah , ve l i k ih povprečno 51,62 ha, 
26 T u je t reba odšteti t is t i delež prebiva ls tva, k i odpade na d i jake, štu-
dente i n obr tn iške vajence, k a j t i t i za delo a l i sp loh ne p r i de jo v poštev, 
a l i pa le deloma v času poči tn ic . 
od ka te r ih odpade na kmet i jsko zemljo 5,56 ha, goved pa ima kmet i ja 
povprečno 2,3. — Števi lke, k i ne potrebuje jo komentar ja . 
Nekda j je bi lo drugače. Delovne sile še med obema vojnama n i 
p r iman jkova lo . Vsak več j i kmet, i n na Solčavskem so b i l i to v večini, 
je imel števi lno služinčad (hlapce, dekle, past i r je) za oprav l jan je del 
p r i ž iv in i , na po l ju , v hiši , v h levu i n na p lan in i . Te n i b i lo težko 
dobi t i , zlasti ne v s tar i Avs t r i j i . V dobi uvedbe obvezne vojaške 
službe so se ponu ja l i predvsem v iš insk im kmetom za ceneno delovno 
silo števi ln i skr ivač i i n ubežnik i , k i so se i zm ika l i naborn im komi-
si jam. Služinčad je b i la predvsem iz vrst ka jžar jev , toda ne samo 
s Solčavskega, marveč t ud i od drugod. 
Opuščanje k m e t i j 
Na Solčavskem je, v p r i m e r j a v i z osta l imi h r ibovsk imi k r a j i v 
G o r n j i Sav in jsk i dol in i , re lat ivno največ opuščenih kmet i j . Glede na 
visoko i n odročno lego je to t ud i razuml j ivo. V p r i m e r j a v i s stanjem 
v d r u g i po lov ic i 18. stoletja je danes 15 k m e t i j manj , to je ca. 25 % 
vseh tak ra tn ih kme t i j ; od tega so na po l opuščene št i r i . Do leta 1820, 
k o imamo vpogled v franciscejski kataster, je b i lo opuščenih šest 
kmet i j . N a j p r e j jo je opust i l Košac, k i je b i l postavl jen na severo-
vzhodno reber Logarske dol ine nad vstopom vanjo; danes o n je j n i 
več sledu, ker jo je že v celoti preraste! gozd. T u d i po opuščenem 
Navršn iku nad Past i rkom n i več sledu, podobno kot ne po Cajze l ju 
v b l i ž in i Prodn ika i n D a v č a r j u zahodno od Icmanika, saj je vse pre-
raščeno z gozdom; na Davčar jevem je b i la še do nedavnega manjša 
kajža, poslopje pa je ohranjeno še danes. Domnevno že v začetku 
19. stolet ja sta opust i la k m e t i j i Lamprečn ik nad Perkom, 1269 m v i -
soko, in Račnik zahodno od Covn ika v v iš in i ca. 1200 m. Na p r v i 
je danes tako imenovana Perkova pušča, t j . kombinac i ja pašnika in 
gozda v last i Perka, na d rug i pa več j i pašnik Covnika, imenovan 
Ruče, k j e r se pase Covnikova živ ina, k i se na večer vrača domov. Po 
letu 1820 dolgo n i b i la opuščena nobena kmet i ja . Prva je b i la šele 
leta 1909 Jamelnikova v v iš in i 1200 m, k i je pogorela i n n i b i la po-
stavl jena na novo, pač pa je b i lo posestvo prodano; danes je od nje 
le še ruševina, na k rčev in i k rog n je pa je, kot že omenjeno, p lanina. 
D o druge svetovne vojne je bi lo nato opuščanje kme t i j zaustavljeno. 
H u d udarec pa so j i m pr izade ja l i Nemci, k i so skoraj vse požgali , 
tako tiste pod Olševo, vk l j uču joč Bukovn ika i n Osojn ika, dal je p r i 
Sv. D u h u i n na zahod od tam do Matka, kakor t ud i v Logarsk i dol in i , 
l j u d i pa presel i l i ; istočasno je b i la upepel jena t ud i Solčava. Po vo jn i 
je večina kmetov domove z muko obnovi la (nekateri j i h še danes 
obnavl ja jo) , nekaj pa j i h je ostalo v ruševinah. Tako je s Kro f i čem 
(1265 m), Past i rkom (1140 m) in Go la r jem (1285 m), k j e r je danes p la-
nina, Pogorevčnikovo posestvo je v last i SLP, H r i be rn i k pa zemljo na 
kme t i j i še obdeluje, medtem ko si je dom postavi l v dol ino k Savinj i . 
Podobno sta stori la tud i Mar t ine in Majdač, k i požgani l i domov nista 
obnovi la, sta se pa prestavi la niže v pobočje pod kmet i jama v zasilna 
domovanja, zemljo pa obdelujeta še naprej . V dol ino k Sav in j i se je že 
po vo jn i prestavi l tud i Suhadoln ik , k i posestvo p rav tako še up rav l j a 
naprej . 
Vse d o d r u g e v o j n e o p u š č e n e k m e t i j e j e u n i č i l a v i s o k a lega i n 
p r e m a j h n a posest , k i za o b s t o j v s k r a j n o t r d i h r a z m e r a h n i zados to -
Sl ika 13. Bukovnik (1325 m), najvišje stoječa kmetija na Solčavskem, je po-
stavljena na strmejše pobočno sleme med dvema grapama, sestavljeno iz 
neprepustnih merfenskih lapornih apnencev. Okrog kmetije se še danes širijo 
prostrani pašniki in travniki, osnova za živinorejo, glavni vir dohodkov pa 
je tudi tu les. Med vojno so jo Nemci požgali, a je danes obnovljena. Levo 
zadaj Olševa, desno zahodni obronki Pece 
vala za nadal jn je ž ivotar jenje. Razen Jamelnika, k i je imel nekda j 
nad 100 ha zemlje, so imele vse ostale opuščene kmet i je manjšo posest 
od 100 ha. To pa očitno za nada l j n j i obstoj v težavnih k l ima tsk ih i n 
terenskih razmerah ni zadostovalo. Zanimivo pa je, da so tud i po 
letu 1944 opuščene kmet i je spadale v glavnem med manjše (pod 
100 ha) in da so bi le nekatere, kot Golar , K ro f i č , Past i rk , Majdač in 
Mar t ine, med t is t imi , k i so v zgorn j i naselitveni me j i ; posest, večjo 
od 100 ha, je imel samo Suhadolnik, b l i zu tej mej i pa tud i Majdač, 
k i pa ima precej nerodovitnega sveta. Glavna vzroka p r i opust i tv i 
kme t i j sta bi la torej premajhna posest in vel ika nadmorska viš ina, 
s tem v zvezi pa tud i pomanjkan je delovne sile. Po ist i pot i gresta 
v najnovejšem času tud i 1280 m visoko ležeči Kolar in Strevc p r i 
Sv. D u h u v v iš in i 1235 m, k i sta danes med na j v i š j im i na Solčavskem, 
unič i la pa j i h ne bo premajhna posest, marveč pomanjkan je l j ud i 
(p r i K o l a r j u sta samo dva, in še to inval ida, p r i Strevcu pa j i h je pet, 
od tega so št i r je otroci). I n to zadnje bo v bodoče tud i p r i ostal ih 
kmet i jah imelo odločujočo vlogo. 
Drob l jen ja posesti je b i lo na Solčavskem v preteklost i malo. 
Dediče so izp lačal i z denar jem in blagom in le redkokda j tud i s kosi 
zemlje, zato so se lahko obdržale tako vel ike kmet i je do najnovejš ih 
dni. Izp lačani moški dediči so si v večini pr imerov postavi l i dom ob 
cesti, največ v Solčavi a l i b l izu nje, zaposl i l i pa so se večidel v gozdu 
a l i v d rug ih neagrarnih pok l ic ih , zlasti na cesti: znači lno je, da je 
ined drugo vojno p rav teh pad lo največ. So pa čestokrat ostajale na 
domovih »tete« in deloma tud i »strici« z zagotovl jenim dosmrtn im 
preuži tkom. T i so še danes mars ik je uporabna delovna sila na sicer 
skoraj praznih kmet i jah. Več je drob l jen ja posesti šele v najnovejšem 
času. Tako je danes razdeljeno Icmanikovo, Ušovnikovo. Belškovo in 
Podbrežnikovo posestvo. 
Zaznavnejše so bi le spremembe v posestni s t ruk tu r i na račun 
kupoproda je med posameznimi kmet i jami . Teh je b i lo največ na v i -
šinskih kmet i jah. Prodana so bi la cela posestva a l i tud i le del, 
predvsem tista, k i so b i la na kakršenko l i način opuščena. B i l i pa so 
tud i p r imer i zadolžitve in kot posledica tega rubeži. Opuščena kme-
t i ja se običajno n i ob l jud i la na novo, marveč se je iz rabl ja la le 
zemlja, predvsem gozd in v dobi procv i ta ž iv inoreje tud i pašnik i , 
medtem ko se je obdelovalna zemlja spremenila v pašnike, gozdno 
pašo al i gozd. 
Zak l j učne mis l i 
Vse večje kmet i je na Solčavskem (tu so mišl jene tiste, k i so imele 
več kot 100 ha obdelovalne zemlje) so al i dol inske al i višinske in 
zavzemajo na jbo l j ugodne lege. Vmes med obema j i h ni. Tu so manjše 
kmeti je. Take pa so tud i , a l i so vsaj bi le, v na jv i š j i h legah, torej nad 
več j im i v iš insk imi kmet i jami , kar vel ja predvsem za kmet i je na 
območju Karavank. Vse kaže, da so p r v i naseljenci poseli l i na jp re j 
dol ine in ugodnejše plane ploskve v viš inah, k j e r so si odbra l i vel ike 
površine, šele za tem pa so posel i l i vmesne in višje predele naseljenci, 
k i so se mora l i zadovo l j i t i z man jš imi in slabšimi posestvi;27 pretežna 
večina teh na jv i š j i h je do danes, z iz jemo Bukovn ika , Ko la r j a in še 
nekater ih propadla, tiste v spodnj ih del ih poboči j pa so se obdržale. 
27 A . M e l i k je že leta 1936 zapisal, da se more reči »na splošno, da so 
starejše samne večje, a mlajše manjše vel ikost i« (An ton M e l i k , Sloveni ja I , 
2. zvezek, str. 545). Naša i zva jan ja to ugotov i tev v celoti po t r j u je jo . Njegova 
obsežna i zva jan ja o an t ropon im ih (e. d., str. 543—544) se za večino pr imerov 
nanašajo p rav na domača imena kme t i j na Solčavskem. 
Značilno je, da med višinskimi kmet i jami ni n ik jer primera, k jer bi 
bila dva velika kmeta eden pod drugim. Navidezno velja to le za 
Matka in Kočnarja, toda zadnjega b i lahko uvrst i l i tudi že med do-
linske kmete, čeprav leži v spodnjem pobočju Matkovega kota, saj 
v sami dol ini n i pogojev za naselitev. Večje višinske kmeti je v ob-
močju Karavank so se namestile v glavnem v zmernih višinah, nad te 
so se povzpele le tiste, k i leže ob nekdaj akt ivnih poteh, k i so vodile 
čez visoke prevale na Koroško (Strevc, Covnik, Perk, Matk). Nekoliko 
drugače je z višinskimi kmet i jami na apnenčastem svetu. Ker je ta za 
naselitev manj primeren, so se tam naselili samo večj i kmetje, ka j t i 
samo taki so se lahko obdržali do danes na relativno neugodnih tleh. 
Agrarna reforma je na Solčavskem odpravila veleposest in vse 
kmeti je spravila na več al i manj enakopraven položaj. Glavni pro-
blem, to je problem delovne sile, pa je še vedno ostal, tako p r i tistih, 
k i so, pa tudi p r i tistih, k i niso zapadle agrarni reformi. Če tega ne bi 
bilo, ne bi bile kmetije, kot so v večini primerov danes, skoraj izkl jučno 
odvisne od prodaje lesa. Z izkupičkom tega morajo k r i t i vse potrebe 
še vedno vel ik ih gospodarstev in plačevati davščine, k i so pasivnim 
gospodarstvom čedalje večje breme. Gozd zato kmalu ne bo mogel več 
pokr i t i vseh potreb, zlasti ne, če bodo hoteli gospodarjenje na kme-
t i jah modernizirati, in kol ikor je na tem svetu možno, tudi mehani-
zirati. I n samo na ta način bodo te kmeti je lahko vsaj za silo držale 
korak s časom. Kje, razen iz gozda, lahko v bodoče pričakujemo 
nov denarni dotok? V večjem obsegu nik jer drugje, kot v pospešenem 
razvoju živinoreje, predvsem mesne, saj ima ta na Solčavskem zado-
vol j ivo podlago. I n meso bo kot prehranjevalni art ikel v našem go-
spodarstvu še pridobivalo na pomenu. Stalež živine bi bi lo treba 
dvigni t i vsaj na predvojno raven. Glede na zaraščenost pašnikov, 
planin in travnikov to ne b i bi lo lahko delo. Sami kmetje ga v da-
našnjih razmerah ne bi zmogli. Nujno potrebna b i bi la zato koope-
racija s kmeti jsko zadrugo, vse pa seveda v naslonitvi na znanstveno 
utemeljene moderne agrotehnične izsledke. Ob pomanjkanju delovne 
sile b i bi lo treba zato kol ikor mogoče nadomestiti človeka s strojem, 
pomanjkanje hlevskega gnoja pa kompenzirati z umetnimi gnoji l i . 
Odvoz živine in živinorejskih produktov in hkrat i znosen dovoz vseh 
potrebščin bo v kratkem višinskim solčavskim kmetom na zahodnem 
območju Karavank omogočen po solidno narejeni cesti, k i je že v 
gradnji , za druge pa bi bi lo treba na podobne ceste misl i t i ; zaenkrat 
bo to gozdna cesta s t rd im makadamskim cestiščem. Ce bo v dogled-
nem času modernizirana tudi glavna obsavinjska cesta, bo šel verjetno 
gospodarski razvoj tudi v tej smeri pospešeno naprej. 
Pomembnejšega razmaha v poljedelstvu Solčavsko ne more pr i -
čakovati. Tudi ne bi bi lo smiselno. Tisto malo n j i v bi bilo smotrneje 
izrabl jat i za intenzivno živinorejo, kar bi bi lo donosnejše od večne 
skrbi, če se j im bo vložen trud, predvsem p r i žit ih, povrni l ; velikokrat 
so razočarani. 
Na industr i jo Solčavsko ne more računati. Glede na naravne mož-
nosti b i pr iš la v poštev lesna, a še ta v skromnem obsegu, saj so lesne 
zaloge za večjo industr i jo vel iko preskromne. To je tud i argument za 
uk in i tev polnojarmeniške žage p r i Rogovilcu in prehod te na lokalno 
proizvodnjo. Skoraj ves les iz Solčavskega gre danes v L I N Nazarje. 
Glavna ovi ra kakršn iko l i več j i indus t r i j i pa b i b i la delovna sila, k i 
je Solčavsko ne premore. 
Ima pa Solčavsko, kot tud i ostala Gornja Savinjska dolina, pogoje 
za poletni turizem, a tud i zanj možnosti niso neomejene. Neobhodno 
potrebna zanj je modernizacija obsavinjske ceste do Logarske doline 
ob istočasni razš i r i tv i tur is t ičn ih kapacitet. Te pa tud i n imajo na 
razpolago vsega prostora, saj je lepi Robanov kot na srečo popol-
noma zaščiten, Logarska dolina pa deloma, čeprav je danes tur ist ično 
najbo l j razvita. Ko bodo tur izmu dane f inančne osnove in zgrajena 
cesta do Sv. Duha oziroma Solčave, se bo sama od sebe odpr la p r i 
Sv. D u h u idealna lokaci ja za širokopoteznejšo visokogorsko turist ično 
postojanko. I n k a j b i z njo pr idobi le kmet i je na vsem savinjskem 
karavanškem ter i tor i ju , si lahko mislimo. Do razvoja tur izma bo tu 
slej ko p re j nedvomno prišlo. Eden od osnovnih mikov mu bodo tud i 
te lepe samotne kmet i je od Bukovnika na vzhodu do Matka na zahodu. 
T u d i zato b i j i h b i lo treba ohrani t i . Gospodarski načrtovalci za te 
kra je, tud i gozdarj i , b i mora l i imet i to pred očmi. Ne samo trenutni 
rentabi l i te tn i račun — take in še obilnejše prinese tud i prihodnost. 
To pa ne vel ja samo za kmet i je v območju Karavank. Tud i druge 
bodo razvi jajočemu se tur izmu potrebne, pa ne samo pokra j insk i 
estetiki, marveč tud i kot ekonomski faktor , saj bodo lahko nudi le 
tur izmu pristne domače kmeti jske proizvode: meso, mleko, sir, maslo, 
skuto, med in drugo. Zaka j vozi t i od drugod, če je vse to p r i roki . 
Danes pr ide s kmet i j za prodajo k a j malo kmet i j sk ih pr idelkov. 
Mleka n i vel iko, ko l ikor pa ga je, ga porabi jo doma al i posnetega 
skrmi jo prašičem. Masla se j i m danes n ikakor ne izplača delati. Cena 
mleka na Solčavskem je 40 din, za 1 kg masla, k i je po 500 din. pa je 
potrebnih ca. 251 mleka. Žal pa tud i mleko ne gre v prodaj , ker n i 
konsumentov ( tudi nekmetje v Solčavi imajo po eno kravo al i v 
najslabšem pr imeru kozo, tako da j i m mleka n i treba kupovat i , za 
poletn i tur izem pa pr ide jo v poštev le neznatne kol ične mleka), mle-
karne v Solčavi, k i b i b i la potrebna, ni, odkup mleka pa tud i sicer n i 
organiziran. Je pa vprašanje, ko l i ko b i se obnesel ob današnjem 
slabem stanju hr ibovskih cest. Vse to je vzrok, da je danes tako iz-
redno malo mlečne živine. Mnogo bolje od masla je s sirom, k i ima 
isto ceno kot maslo, ima pa to vel iko prednost, da lahko dolgo stoji. 
Dela jo ga le redk i kmetje, saj je delo zamudno in zahteva določeno 
znanje i n rut ino; sirotka, k i p r i izdelavi sira ostane, je za k rmo 
prašičem. Skrb i za prodajo sira ni, saj gre v tur is t ičn i sezoni zlahka 
v denar. Zaradi slabih in s t rmih cest je zato eventualni plasma kme-
t i j sk ih pr ide lkov zelo otežkočen i n marsik je tud i nemogoč. Še posebej 
pride to do izraza p r i mleku in mlečnih proizvodih, k i so hitro po-
kvar l j i v i (maslo), zato je prodaja teh omogočena le dolinskim kmetom, 
k i se navezujejo na glavno obsavinjsko cesto. 
Z napeljavo daljno vodne elektrike v Solčavo in naprej v Logarsko 
dolino so se odprle gospodarstvu širše možnosti. Poslužila pa se je je 
le Solčava in v Logarski dol ini Planinski dom s Plesnikom, na vse 
okolne kmetije, razen k I olstovršniku, Suhadolniku, Icmaniku in 
Sl ika 14'. Seroitutno planino Groliot je zaraščujoče drevje stisnilo danes na 
majhen prostor. Leta 1825 so zavzemali pašniki na severozahodnem pobočju 
Raduhe zelo velike površine, ki so do danes že skoraj v celoti zaraščene 
z gozdom 
Ravničarju pa ni segla. Precej kmetov si je ne želi zato, ker imajo 
lastne elektrarne (skoraj vsi dolinski kmetje in t ist i višinski, k i so 
na območju Savinjskih A lp , vkl jučujoč Matka in Perka), drugi pa se 
boj i jo prevel ikih stroškov. Nekaterim od teh je priskočila na pomoč 
skupnost z ugodnim posojilom, in tako bo v kratkem zasvetila elek-
t r ika v dol ini Jurčefa in v pov i r ju tega med Ušovnikom ter Šti f tarjem. 
Brez nje bo tako še vedno večina kmet i j v Podolševi in p r i Sv. Duhu 
(izvzemši že omenjenih pa Rogarja in Macesnika), del kmetov na 
zahodtiem delu Solčavskega (razen Covnika in Žibovta) in Gradišnik 
v Matkovem kotu. Vsi t i pa imajo s podaljšanjem daljnovoda do 
Logarske doline možnost p r i t i do nje. 
Vse kmeti je na Solčavskem so danes, gledano z očmi ekonomista, 
nerentabilne. Pa ne samo na Solčavskem. Povsod v hribovitem in go-
ratem svetu, pa tud i po panonskem obrobnem gr ičevju in celo mar-
sik je v dolinah, ko t l inah i n niž inah je tako. I n k je r je tako, na j b i 
bi le vse te odveč? Za proučevano pokra j ino si upam t rd i t i , da n i 
tako. Da se razvi jejo, so osnove dane. V čem so te, smo govori l i v 
predhodnih vrsticah. I n ker je tako, b i moral i stremeti za tem, da se 
te kmet i je ohranijo, n ikakor pa ne, da spravimo l j ud i z n j ih , krčevine 
okrog n j i h pa prepust imo gozdu. Les potrebuje, preden je goden za 
industr i jsko predelavo, vel iko časa, da zraste. I n t ud i če b i zarastel 
vse, danes skromne krčevine okrog kmet i j , pa tud i tiste, k i so stran 
od n j ih , vk l jučujoč planine, gozdarstvo s tem ne b i mnogo pridobi lo. 
Prav gotovo ne tol iko, da b i preseglo vrednost, k i j o tud i danes daje 
kmet i jska izraba tega zemljišča, pa čeprav je še tako skromna. Zato 
je še vedno tod kmet i jstvo boljše od eventualnega gozdarstva, pa 
čeprav je danes še močno nerentabilno. S preusmeri tv i jo v intenziv-
nejšo živinorejo, k i je edina smotrna, pa utegnejo postati tud i te 
kmet i je rentabilnejše. 
Ko se postavl ja vprašanje ohranitve samotnih kme t i j na Solčav-
skem, je treba imet i pred očmi tud i nacionalni moment, k i danes žal 
n i nič manjši , kot je b i l v b l i žn j i in da l jn i preteklosti. Zavedati se 
namreč moramo, da so te kmet i je že stoletja, predvsem pa po letu 1919, 
ko je državna meja med Jugoslavijo in Avs t r i jo tud i tu zarezala hudo 
rano v slovensko nacionalno telo, na občut l j ivem mejnem in narod-
nostnem območju. Zato b i mora l i še to l iko bo l j teži t i za tem, da se te 
kmet i je v današnjem obsegu ohranijo. 
Izvleček 
Av tor obravnava nekatere elemente v razvoju samotnih kmet i j 
na Solčavskem (povir je Savinje od soteske med Raduho in Vežo na-
vzgor), t j . alpske pokra j ine na Slovenskem, k i j i dajejo v ku l turno-
naselitvenem l icu prav samotne kmet i je osnovni pečat. Čeprav ž iv i 
v Solčavi, k i je edino zgoščeno naselbinsko jedro v tesnem dnu doline 
Savinje, ca. 48 % vseh prebivalcev v pokra j in i , so samotne kmet i je 
daleč prevladujoča naselitvena obl ika na Solčavskem. 
V okv i r preučevanja je zajel avtor po stanju iz 1961. leta 49 kme-
t i j . Govora je le o t is t ih kmet i jah, k i se preživ l ja jo skoraj izk l jučno le 
od kmeti jstva, take pa so na Solčavskem skoraj vse. Te je razdel i l 
v t r i kategori je: 1. na višinske kmeti je, 2. na kmet i je v spodnj ih del ih 
poboči j i n 3. na kmet i je v a lpskih dolinah. Zgornja naselitvena meja 
se suče med 1325 m (najv iš j i slovenski kmet tostran državne meje) 
in ca. 1100 m, kmet i je v a lpskih dol inah (Logarska dolina, Robanov 
kot i n Matkov kot) pa so v v iš in i med 600 in 770 m. Najviše segajo 
kmet i je v območju Karavank (pod Olševo), k je r stoje na nepropustnih 
paleozojskih kamninah, medtem ko so na karbonatn ih kamninah 
Savin jsk ih A l p na splošnem niže in tud i vel iko man j j i h je. 
18 Geografsk i zborn ik 273 
Med drugo svetovno vojno (oktobra 1944) so Nemci požgal i skoraj 
vse kmet i je , l j u d i pa izsel i l i ; enaka usoda je doletela t ud i Solčavo, k i 
so jo do ta l upepel i l i . Večina teh je do danes obnovl jena, nekaj je 
tak ih , k i j i h še obnavl ja jo, nekatere pa so kmet je opust i l i . 
Zasledujoč gospodarski razvo j k m e t i j od ca. 1825. leta napre j , to je 
od časa obstoja franciscejskega katastra, je pr iše l avtor do naslednj ih 
g lavn ih ugotovi tev: 
V 19. stolet ju in t ud i še v p r v i h desetlet j ih 20. stolet ja je b i la 
glavna gospodarska panoga živ inoreja. Osnova zanjo so bi le vel ike 
površine pašnikov in t ravn ikov , števi lna delovna sila, ve l iko povpra-
ševanje po p i t an i mesni ž i v in i v času stare Avs t r i j e in takra tna 
skromna vrednost prost ran ih gozdov, k i so j i h na debelo sekali i n še 
več požigal i v kor ist pašnikov in t ravn ikov. Ze na začetku 20. stoletja 
in še posebej po p r v i svetovni vo jn i , ko je državna meja med Jugo-
s lavi jo in Avs t r i j o odrezala Solčavsko od Koroškega, kamor je do 
tedaj to grav i t i ra lo, pa je začel les h i t ro spodr ivat i ž iv inorejo. S tem 
vred in ob čedalje večjem poman jkan ju delovne sile pa je začela 
pešati t ud i splošna gospodarska moč kmet i j . Les, k i so ga v manjš ih 
množinah p l a v i l i po Sav in j i s Solčavskega že v d rug i polov ic i 19. sto-
let ja. so začeli v 20. stolet ju, še posebej pa med obema vojnama in po 
letu 1945 eksploat i rat i v zelo ve l i k i h ko l ič inah; p lav l jen je je prenehalo 
prva leta po d rug i vo jn i , nadomesti l ga je odvoz po cestah. 
Vzporedno s pešanjem živ inoreje je nazadovalo tud i že i tak šibko 
poljedelstvo, k i je do danes padlo na zelo skromno stopnjo. 
Samo nekaj števi lk, k i i l us t r i ra jo upadanje števila živine. O d 
prvega desetletja 20. stoletja do leta okrog 1935 se je znižalo število 
goveje ž iv ine p r i t is t ih kmet ih , ka te r ih vsak je imel p red prvo sve-
tovno vojno na jman j 20 g lav goved, za 36,8 %, (od tega krave za 5,7 %, 
vo l i pa za 53 %), do leta 1960 pa za 67,6! (od tega krave za 45,2 %•, 
vol i pa za 100 %); pred p r vo vo jno je imela ena teh k m e t i j povprečno 
24,4 glav goveje živine, leta 1960 pa le še 7,9! Precej se je znižalo na 
Solčavskem tud i število ovac, znanih po »solčavski« pasmi; imenovani 
kmet je, k i so j i h imel i pred p r vo vo jno povprečno 43,3 na kmet i jo , j i h 
imajo danes še ca. 29. Naraslo pa je število kon j , k i so j i h začeli 
uva ja t i po opust i tv i volov, in sicer od 0,5 na 2,5 v le tu 1960, ko l i ko r 
j i h je pr iš lo povprečno na eno od teh kmet i j . 
V splošnem so bi le kmet i je na Solčavskem velike. Pred izvedbo 
agrarne reforme, po d rug i svetovni vo jn i , je b i la povprečna vel ikost 
kmet i je 173,50 ha, brez nerodov i tn ih tal , k i j i h je na Solčavskem ve-
l iko (leta 1956 j i h je b i lo 42% ha a l i 41,9 % celotne površine), pa 
126,80 ha. Po agrarni re fo rm i se je n j i h obseg v povprečku zmanjšal 
na 73,20 ha skupne površine, oziroma 67 ha samo rodovi tne površine 
(pod agrarno reformo je pr iše l predvsem nerodovi tn i svet i n gozd 
ter deloma tud i pašnik i , predvsem planine). Kmet i je , k i so zapadle 
agrarn i re fo rmi (bi lo j i h je 22), so imele glede na obravnavanih 
49 k m e t i j 77 % al i 4325 ha rodovitne zemlje, skupa j z nerodovitno pa 
80,4 V povprečku je mer i la n j i h posest 274 ha, oziroma 196,50 ha 
brez nerodovitne površine; ena od teh kmet i j , k i je b i la daleč na 
p rvem mestu, je mer i la 590,55 ha rodov i tn ih površ in, druga, na jveč ja 
glede na skupno površino, pa je obsegala 700 ha, a je imela od tega 
le 294 ha rodov i tn ih površ in. Po agrarn i re fo rm i se j i m je skupna 
posest v povprečku zmanjšala na 87,50 ha, samo rodovi tna površina 
pa na 79 ha. 
Solčavsko je depopulaci jsko področje a l i v najbol jšem p r imeru 
stagnacijsko. Glede na odročno lego v per i fernem alpskem svetu, na 
pretežno agrarn i značaj gospodarjenja in na izredno skromno indu-
st r i jo (manjša žaga), je to razumljivo1. V zadn j ih ca. 150 le t ih je število 
prebivalstva narastlo za 48,2% a l i za 244 l j ud i , oziroma povprečno 
na leto koma j za 1,6 a l i 0,003 %l. Pr imer ja joč stanje med let i 1869 
in 1961 pa v id imo, da se je števi lo prebivalstva celo znižalo, i n to 
za 3,2 %, 
G lavn i problem, k i tare danes kmet i je na Solčavskem, je po-
man jkan je delovne sile (vanjo šteje avtor starostne le tn ike med 16. i n 
65. letom), k i j o je iz leta v leto manj . Leta 1961 je odpadlo nanjo 
60,7 i%! vseh prebivalcev na obravnavanih kmet i jah , a l i povprečno 
3,5 l j u d i na posamezno kmet i jo , ka r je ob povprečn i vel ikost i 67 ha 
rodovi tne zemlje na kmet i jo , od tega 17,50 ha kmet i jske zemlje (orna 
zemlja, t r a v n i k i i n pašnik i ) i n okroglo 5 goved na kmet i jo , zelo malo. 
Pomanjkan je delovne sile pa muč i še napre j t ud i t iste kmet i je , k i so 
zapadle pod agrarno reformo, saj j i m je ostala vsa zemlja, k i delovno 
silo na jbo l j potrebuje (nj ive, t r a v n i k i in v ve l i k i mer i t ud i pašnik i ) . 
D o danes je bi lo na Solčavskem opuščenih 15 kmet i j , t j . ca. 25 % 
vseh kme t i j ; š t i r i od teh so na po l opuščene (kmet i ja je prestavl jena 
v dolino, posestvo pa kmet še obdeluje). Nekatere od opuščenih kmet i j , 
predvsem tiste, k i so b i le med p r v im i , je v celoti prerastel gozd, druge 
pa so vsaj deloma spremenjene v p laninske pašnike. Opuščene so 
bi le predvsem tiste kmet i je , k i so bi le re lat ivno majhne (pod 100 ha) 
in obenem ob zgorn j i nasel i tveni mej i . Kmet i je podobnega značaja 
čaka slična usoda t ud i danes, medtem ko večje kmet i je še napre j 
re la t ivno dobro uspevajo. Večje kmet i je ne segajo v na j v i š j i nase-
l i t ven i pas, marveč zavzemajo najugodnejša t la pod n j im , v g lavnem 
v v iš inah med 1100 i n 1250 m. 
Av to r je mnenja, da b i mora l i samotne kmet i je na Solčavskem, 
k l j u b ve l i k im v iš inam i n neugodnemu gospodarskemu položaju, ob-
držat i . Za to ne govori samo pokraj insko-estetski moment, ampak tud i 
ekonomski. Solčavsko ima dobre osnove za razvo j predvsem poletnega 
tur izma (danes je ts t^saj deloma razv i t le v Logarsk i dol in i ) , i n zan j 
b i kmet i j sk i , predvsem ž iv inore jsk i p r o d u k t i p r i š l i zelo prav. Za to je 
potrebna uredi tev cestne povezave, k i je danes t ud i z glavno- obsa-
v in jsko cesto slaba, še posebej pa man jka ta med n jo in v iš insk imi 
kmet i jami . Za 1250 m visoki Sv. D u h z lepo naravno lego in š i rok im 
18* 275 
r a z g l e d o m n a S a v i n j s k e A l p e p r e d v i d e v a a v t o r p o s t a v i t e v v i š i n s k e 
t u r i s t i č n e p o s t o j a n k e že v b l i ž n j i p r i h o d n o s t i (cesto že g r a d i j o ) . 
P o a v t o r j e v e m m n e n j u se k m e t i j e ne b o d o m o g l e več d o l g o p r e -
ž i v l j a t i s a m o z lesom, k o t j e t o danes , i n t o k l j u b t e m u , d a z a v z e m a 
gozd , i n t o d o b e r gozd , n a S o l č a v s k e m danes 5055 h a a l i ca. 4 9 % . od 
c e l o t n e p o v r š i n e , b rez n e r o d o v i t n i h t a l p a k a r 85 %.; p r i o b r a v n a v a n i h 
49 k m e t i j a h o d p a d e danes v p o v p r e č k u n a g o z d 66,3 % o d s k u p n e 
p o v r š i n e i n 73 % o d r o d o v i t n i h t a l . N u j e n b i b i l z a t o p o v r a t e k n a z a j 
n a ž i v i n o r e j o , k i i m a t r a j n e j š e v r e d n o s t i o d g o z d a r s t v a . D o d a t e n v i r 
p a n a j b i b i l p o l e g ž i v i n o r e j e i n g o z d a r s t v a t u d i t u r i z e m , m e d t e m k o 
p o l j e d e l s t v o ne m o r e več i m e t i p o m e m b n e j š e v loge . U s m e r i l o n a j b i 
se k p r i d o b i v a n j u k r m i l n i h r a s t l i n i n o p u s t i l o d r o b n o p o l j e d e l s k o 
p r o i z v o d n j o , t a k o t u d i ž i t a r i c e ( n a j v e č se je jo ovsa i n r ž i , a m a n j 
pšen ice ) , k i so od o b s t o j e č i h p o l j s k i h k u l t u r , k i j i h t u g o j i j o , n a j b o l j 
o b č u t l j i v e za os t ro g o r s k o k l i m o . 
LES FERMES ISOLÉES D A N S L A R É G I O N D E S O L Č A V A 
R é s u m é 
L 'au teur t ra i te de certains éléments dams le développement des fermes 
isolées dan la région de Solčava (bassin supérieur de la Savinja, en amont 
de la gorge entre la Raduha et la Veža), c'est-à-dire d'une région alpestre de 
la Slovénie, à laquel le précisément les fermes isolées donnent son cachet 
élémentaire quant à la phys ionomie cu l ture l le de paysage. Bien qu 'env i ron 
48 %, de tous les habi tants de la région v ivent à Solčava, qu i est l 'un ique 
noyau de peuplement concentré dans le fond étro i t de la val lée de la Savinja, 
les fermes isolées sont de lo in la fo rme de peuplement prédominante de la 
contrée de Solčava. 
Dans le caidre de son étude, l 'auteur a englobé 49 fermes d'après l 'état 
de l 'année 1961. I l n ' y est quest ion que des fermes qu i s'entretiennent presque 
exclusivement seulement de l 'agr icu l ture , et dans la région de Solčava pres-
que toutes sont de ce type. 11 les a répart ies en trois catégories: 1° en fermes 
des hauteurs, 2° en fermes des part ies infér ieures des versants et 3° en fermes 
des vallées alpestres. L a l im i te supérieure de peuplement se place entre 
1325 m (le paysan slovène le p lus élevé de ce côté-ci de la f ront ière d'Etat) 
et env. 1100 m, tandis que les fermes des vallées alpestres (Logarska dol ina, 
Robanov kot et Ma tkov kot) sont à une a l t i tude a l lant de 600 à 770 m. Les 
fermes montent le plus haut dans la sphère des Karavankes (sous l 'Olseva), 
où elles se t rouvent sur les roches paléozoïques imperméables, tandis qu'elles 
sont en général plus bas, et elles sont aussi beaucoup moins nombreuses sur 
les roches carboneuses des Alpes de la Savinja. 
Pendant la I I e guerre mondia le (octobre 1944), les A l lemands incen-
dièrent presque toutes les fermes et en déportèrent les gens; le même sort 
f u t réservé aussi à Solčava, qu i f u t rédui te en cendres. La p l upa r t de ces 
fermes sont restaurées à nos jours, i l y en a qu 'on est encore en t ra in de 
refai re, tandis que certaines d'entre elles ont été abandonnées. 
En suivant le développement économique des fermes à pa r t i r d 'envi-
ron 1825, c'est-à-dire à p a r t i r de l 'existence même du cadastre à cette date, 
l 'auteur en est ar r ivé aux constatations pr incipales suivantes: 
A u 19e siècle et aussi dans les premières décennies du 20e siècle, la 
p r i nc ipa le branche économique était l 'élevage du bétai l . Le fondement de 
l 'élevage étaient les grandes superf icies de pâturages et de prés, la nombreuse 
m a i n d'œuvre, la grande demande de béta i l à v iande engraissé au temps de 
l 'ancienne Au t r i che et la fa ib le va leur d'alors des forêts étendues qu 'on 
coupai t en grand et qu 'on incendia i t encore davantage au p ro f i t des pâ tu -
rages et des prés. Mais déjà au début du 20e siècle et p lus par t icu l ièrement 
après la I e guerre mondiale, quand la f ront ière d 'Etat entre la Yougoslavie 
et l ' Au t r i che coupa la région de Solčava de la Car in th ie , où elle g rav i ta i t 
jusque là, le bois commença rap idement à supplanter l 'élevage du bétai l . De 
cette manière et avec le manque de plus en plus g rand de ma in d'oeuvre, 
la puissance économique générale des fermes a l la aussi en s 'af fa ib l issant. 
Le bois, que l 'on f l o t t a i t en moindres quanti tés sur la Sav in ja de la région 
de Solčava déjà dans la seconde moi t ié du 19e siècle, f u t explo i té en très 
grandes quanti tés au 20e siècle, et par t icu l iè rement entre les deux guerres et 
après l 'année 1945; le f lot tage cessa dans les premières années après la 
I I e guerre mondia le et f u t remplacé pa r le t ranspor t rout ier . 
Paral lè lement à la d im inu t i on de l'élevage, décl ina aussi l ' agr icu l tu re 
déjà fa ib le par ai l leurs, q u i à nos jours tomba à un échelon très modeste. 
Quelques ch i f f res qu i i l lus t rent la baisse du nombre des best iaux: De 
la première décennie du 20® siècle aux environs de l 'année 1935, le nombre 
des best iaux d iminua, dans les fermes dont chacune avai t , avant la I e guerre 
mondiale, au moins 20 têtes de bétai l , de 36.8 % (dont 5\,7 % pour les vaches 
et 53 %, pour les boeufs), et jusqu 'à l 'année i960 de 67,6 %! (dont 45,2 % pour 
les vaches et 100% pour les bœufs) ; avant la I e guerre mondiale, une de 
ces fermes avai t en moyenne 24.4 têtes de bétai l , et en 1960, seulement en-
core 7,9! Le nombre des moutons, connus sous le nom de race de Solčava, 
d im inua l u i aussi considérablement dans la région de Solčava; les paysans 
nommés, q u i en avaient avant la I e guerre mond ia le en moyenne 43,3 par 
ferme, en on t au jou rd 'hu i encore env i ron 29. Par contre, le nombre des 
chevaux, que l 'on commença à i n t r odu i re après l 'abandon des bœufs, aug-
menta de 0,5 à 2,5 en 1960, en moyenne pour une de ces fermes. 
E n règle générale, les fermes étaient grandes dans la région de Solčava. 
A v a n t l 'accomplissement de la ré forme agraire, après lia I I e guerre mondiale, 
la grandeur moyenne d'une ferme était de 173^50 ha et, sans les sols in fer t i les 
qu i sont nombreaux dans la région de Solčava (en 1956, i l y en avai t 4296 ha 
ou 41,9 % de la super f ic ie totale), de 126,80 ha. Après la ré fo rme agraire, leur 
étendue a été en moyenne rédui te à 73,20 ha de super f ic ie totale (la ré forme 
agra i re engloba avant tout le sol i n fe r t i l e et la forêt et par t ie l lement aussi 
les pâturages, sur tout les alpages). Les fermes, qu i tombèrent sous le coup 
de la ré forme agrai re (i l y en ava i t 22), avaient en ce qu i concerne les 
49 fermes traitées 77 % soit 4329 ha de sol fer t i le , et ensemble avec le sol 
in fe r t i le , 80,4 %\ En moyenne, leur possession mesurai t 274 ha, respectivement 
196,50 ha sans la super f ic ie in fe r t i l e ; une de ces fermes, qu i était de lo in à la 
première place, mesurai t 590,55ha de superf ic ies fer t i les; une autre, la p lus 
grande en ce qu i concerne la super f ic ie totale, comprenai t 700'ha, mais 
seulement 294 ha de superf icies fert i les. Après la ré forme agraire, leur pos-
session totale f u t rédui te en moyenne à 87,50 ha, et seulement la superf ic ie 
fer t i le à 79 ha. 
L a région de Solčava est un ter r i to i re de dépopula t ion ou, dans le 
mei l leur cas, de stagnat ion. E tant donné sa pos i t ion éloignée dans le monde 
alpestre pér iphér ique, le caractère pr inc ipa lement agra i re de son économie 
et son indust r ie extrêmement modeste (peti te soierie), cela est compréhen-
sible. Dans les 150 dernières années environ, le c h i f f r e de la popu la t ion s'est 
accru de 48,2 %, soit de 244 habi tants, respectivement en moyenne par an 
à peine de 1,6, soit de 0,003 %. En comparant l 'état entre les années 1869 
et 1961, nous voyons que le c h i f f r e de la popu la t ion a même baissé, et cela 
de 3,2 %,. 
Le problème p r inc ipa l qu i obsède au jou rd 'hu i les fermes de la région 
de Solčava, est le manque de m a i n d 'œuvre ( l 'auteur y compte les années 
d'âge entre 16 et 65 ans), qu i d im inue d'année en année. En 1964, elle englo-
ba i t 60,7 % de tous les habi tants des fermes traitées, soit en moyenne 
3,5 personnes par ferme par t icu l ière, ce qu i est très peu pour une étendue 
moyenne de 67 ha de sol fe r t i l e par ferme, dont 17,50 ha de ter re agricole 
(terre arable, prés et pâturages) et approx imat i vement 5 best iaux par ferme. 
Le manque de m a i n d 'œuvre cont inue à tracasser les fermes q u i sont tombées 
sous le coup de la ré forme agraire, car elles ont gardé toute la terre qu i a le 
p lus besoin de m a i n d 'œuvre (les champs, les prés et dans une grande mesure 
aussi les pâturages). 
Jusqu'à nos jours, dans la région de Solčava on a abandonné 15 fermes, 
c'est-à-dire env i ron 25 % de toutes les fermes; 4 d'entre elles sont à moi t ié 
abandonnées (la ferme a été transférée dans la vallée, tandis que le paysan 
cu l t i ve encore sa propr iété). Certaines fermes abandonnées, avant tout celles 
qu i fu ren t délaissées p a r m i les premières, fu ren t ent ièrement recouvertes par 
la forêt , tandis que d'autres sont du moins par t ie l lement transformées en 
pâturages de montagne. On t été abandonnées avant tout les fermes qu i 
étaient re lat ivement petites (au-dessous de 100 ha) et à la fois à la l im i te 
supérieure de peuplement. Le même sort at tend les fermes de caractère 
s imi la i re aussi au jourd 'hu i , tandis que les fermes plus impor tantes cont inuent 
re lat ivement à prospérer. Les fermes plus grandes ne s'étendent pas à la 
zone de peuplement la p lus haute, mais occupent le sol le p lus favorable 
au-dessous d'elle, p r inc ipa lement aux al t i tudes entre 1100 et 1250 m. 
L 'au teur est d'avis qu 'on devra i t conserver les fermes isolées de la région 
de Solčava malgré les hautes al t i tudes et la s i tuat ion économique défavorable. 
I l ne fonde pas son op in ion seulement sur le moment esthétique du paysage, 
mais encore sur le moment économique. La région de Solčava a une bonne 
base pou r le développement sur tout du tour isme d'été (au jourd 'hu i celui-ci 
est au moins par t ie l lement développé dans la Logarska dol ina), et de ce fa i t , 
les produi ts de l 'agr icu l ture , avant tout de l'élevage, ar r ivera ient fo r t à 
propos. Pour cela i l est nécessaire d'organiser les communicat ions routières, 
qu i sont au jou rd 'hu i mauvaises même avec la route p r inc ipa le q u i longe la 
Savin ja, et elles manquent par t icu l iè rement entre celle-ci et les fermes des 
hauteurs. Pour Sv. Duh , à 1250 m d 'a l t i tude, avec une bel le posi t ion nature l le 
et u n vaste panorama sur les Alpes de la Savinja, l 'au teur prévo i t l 'arrange-
ment d 'une stat ion tour is t ique d 'a l t i tude déjà dans un proche avenir (on y 
constru i t déjà la route). 
Selon l 'op in ion de l 'auteur , les fermes ne pour ron t plus s'entretenir 
longtemps seulement avec le bois, comme c'est le cas au jourd 'hu i , et cela 
b ien que la forêt — de la bonne forêt — occupe dans la région de Solčava 
au jou rd ' hu i 50551 ha ou env i ron 49 % de la superf ic ie totale, et sans les sols 
in fer t i les jusqu 'à 85 % de cette super f ic ie ; pour les 49 fermes traitées ic i , 
i l y a au jou rd ' hu i en moyenne 66,3 % de forêt de la super f ic ie totale et 73 %, 
des sols fert i les. I l serait donc nécessaire de revenir à l 'élevage du bétai l , 
q u i a une va leur plus durab le que la sy lv icu l ture . E t une source addi t ion-
nelle de revenus pour ra i t être, à côté de la cu l tu re des forêts et de l'élevage, 
aussi le tourisme, tandis que l ' ag r i cu l tu re ne peut plus jouer de rôle impor -
tant . Cel le-c i devra i t être dir igée vers l 'obtent ion des plantes fourragères et 
l 'on devra i t abandonner la pet i te p roduc t ion agricole, également les céréales 
(on sème sur tout de l 'avoine et du seigle, et moins de blé), qu i p a r m i les 
cul tures agricoles, que l 'on cu l t i ve ic i , sont les plus sensibles au rude 
c l ima t de montagne. 
P R E G L E D V S E B I N E 
I . Uvod 225 
I I . P r i rodne osnove 227 
Kamn inska podlaga 227 
Ve t rov i 229 
Ekspozic i ja p r o t i soncu 230 
M ik ropo loža j 231 
Voda 232 
K l i m a 233 
Grupac i j a kme t i j 236 
I I I . Zeml j iške kategor i je od leta 1825 napre j 237 
Leto 1825 237 
Gozdne površ ine 237 
Pašn ik i s p l an inam i 238 
T r a v n i k i 240 
N j i v e 240 
Med let i 1825 i n 1895 241 
Med le t i 1900 i n 1956 242 
Med letom 1825 i n sedanjostjo 242 
IV . Gospodarstvo v pretek lost i i n danes 244 
Ž iv inore ja 244 
Gozdarstvo 251 
Pol jedelstvo 253 
Ži tar ice 255 
K r o m p i r 256 
Dete l ja 256 
Sadjarstvo 256 
Čebelarstvo 257 
V. Ag ra rna re fo rma 258 
VI . Prebivals tvo 261 
Razvo j števi la preb iva ls tva 262 
Starostna s t ruk tu ra 264 
De lovna sila 265 
V I I . Opuščanje k m e t i j 267 
V I I I . Zak l jučne mis l i 269 
IX . Izv leček 273 
Résumé 276