W[ PRO VETA l r«d*iákt I« aPr»r»*kl prv •tari: SÖST II ta» stell «t. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J ED NOTE orftMof ÎSST Be. UviMi ae«. TaJapkoaat Uw»4ala LETO—YEAR XVIL h Ml«. •» «k» U* Aa« al Cninh W Mvi T" Mara «. I« T«. Chicago, III., četrtek, 12. junija (June 12), 1924. •ufcetgu. »e oo STEV.—NUMBER 138. «e «paatal rata af *••(.«• pr»*i4.0 far te aaaliaa 1I0S. Aal af Oat. ». lfl?. aaUariaad ae Ji 14. itta RADIKALNA PUT- forma pridobila 6 glasov. 0Un narodnag» odbore X. J. A-«Umi it Oregonn je predlegal, de vrfcjo Le Follettovo platformo r koš. iU KLJUBTEMU ji zago-tovljeno oov. blainu, da ptIDK platforma prid CELOTNI odsek. Olevtlaad, 0. — Boj La Follet turih sil te aprejetja progreaiv mh načel v republikansko platformo, načel, ki bodo trorila pod ]»go La Follettovi neodvi«ni kandidaturi aa predsedništvo Zdru lenih držav, ae je pričel v torek pred konvenčnim odaekom te re-zolucije. Storjen je bil poicknt, de bi bili užaljeni Le Follettovi deleget-je. Platformo, ki ao jo predložili odseku za resolucije, ao hoteli ▼reči v kol. Toda tisti poizkus ae ni obneael. Odaekovi voditelji ao se držali obljube, de bodo veeli nak predlog na znanje. Governer Blaine iz Wiaeontine je prečital platformo. KončavH čitanjo je izročil dokument odae koverau načelnikn Werrenu. In eb tej priliki je bflo čuti nekaj aabavljie. | Ali tiato zabavljanje In zgrkle-nje je kmalu utonilo v burnem ploskanju. Ko se je dvorana pomirile, ee je dvignil član narodnega odbora E. J. Adama is Oregona ter rekel i "6. načelnik, mialil aem, da nam 3« na tej aeji pozluiati tiate, ki tam imajo nuditi kaj konstruktivnega." Načelnik Varjen pn jf odgo- Voril. da ame Pregled dnevnih do- POTREBA POROD- predložiti. Adams je potem prietavil. Predlagam, da naj bo dokument pravkar predložen, poalan tja, od-koder je prišel." Nfkaj ploakanja je bilo čuti k temu predlogu. Ali senator Smoot J< naglo skočil na noge, da prepreči «por, ki ae je pravkar pri-Rekel je: "Olede na to, da te )t odsek izrekel pripravljenega posluiati vse, karkoli mu bo predano, ne moremo «prejeti teira predloga." * * Oovernerju Blainu je bilo po-trra Mfotovljeno, da bo mogel predložiti celotnemu odseku na-domenek aa republikansko platjo. Ko bo tamksj La Follet-1on P'ttforma odklonjena, bodo on m njegovi tovarili zanesli svoj ^J m Le * Follettovo platformo »•ravnost.pred konvencijo. ^ torek «večer ae je lest čla-«°v delegacije is Severne Dako-V' ifNe trinejat članov, pri-''r»*do devetindvajsetim La Fol |ettovim delegatom. Teh lest Da ^«•anov ni samo odobrilo wia-««Minskega manifeata, nego je «d. »zjavilo, da bodo glasovali za '•a f-olletts. I^lppacija je bila razdvojena "d vol,tre sem. Oatalih aedem de-,f'»tov j« M Coolidga. 'i^rbert Hoover bo podpredsed-kandidat, če ae repnblikan «ki dHogttjeg sjtrau. godko». Amerika. Republikenaka konvencijah — aprejetja' nazadnjaške platforme; La Follettova platforma vržena v koi. Bogata morilca formalno zaslišana pred sodiščem. Vodilni zdravnik na konvenciji ameriikih zdravnikov v Ohica-gy izjavil, da je porodna kontrola neobhodno potrebna. Nezaališane razmere razkrite v javni bolnišnici v San Franciscu. ' Inozemztvo. Millerend, predeednik Francije, odatopil pod pritiskom radikalne ga bloka« Japonaki kriztjanaki duhovni proglaeili Coolidga za drugega Ponoija Pilata Preprečen napad na ameriškega konzula. Ruaija je zadovoljna z zmago radikalcev v Franciji in pričaku je aporazum a Herriotom. MacDonald je aranžiral konfe-rendo t Herriotom za prihodnji teden. Ktk« postopajo z re-veîl v bolnišnici. Javna bolnilnioa v Ban Francitcu t jo prava mučilnica in klnvnioa sa siromaka. Sen Franciaoo, Oal — (Feder. Preaa.) — Tukajlnja okrajna bol-nilnica, oziroma # vodstvo iste je pbtoleno, de bolniki uživaj« mleko, v katerem plovejo crknjene mili, bolniki ao 14 tir brez hrane, neki mrtvpuden bolnik je bil pet dni brez sdrevnilke postrežbe, drugi bolnik je bil kloroforrairan, ko je preveč ječel, nakar je ne Izrečejo proti d«vit prohibičhih TOV PUJKTIH. AOEN Chicago, IU. _ Devtt «"k prohibičnlb agentov, med *>"<» Sell.ea «rabam/ki je r,publikanakega deževnega «"Hnjega odbora, so aretireli, ' a gen t je priaoetvovali orgi-l*a " Po po^bnem pro- P»*«. Pet deklet je isv.j.lo tisti " Policijski poročnik •rte, McOurn je s svojim od-P ', m br*» ▼aakrlnik ceremonij 1 r »'»novsnje na 4407 Prsi ' ' V njihno veliko ogorče-rfIJ,h > dela ze preti na "'»toibr. d. bili zasadi , d-klet, \t zloglaa ^Lnt "«ieškegn jedke » nde« nikamor. ú u ïi'oTJi9 sH * «aako-anflnÄn «k^leo" Mero j« ináak te ten m iroáni ki je bil pacijent in pomagač v kuhinji. Obtožen je dr. William Haasler, sdravstveni komisar. Žnpen jo uvedel preiskavo. "Razmere v bolnišnici «o na-ravno«t strašne," je dejal Muli-ina. "Mleko ze bolnike je v odprtih posodeh, v katere akačejo mili in utonejo v mleku. Vsak dan ae zgodi, da pozabijo na tega ali onega bolnika, ki leži br«z hrane in zdravniške postrežbe. Oddelek,, v katerega . zganjajo proatitutke, katere polovijo po ulicah, je znan pod imenom "vi-vieekcijaki ward". Medieinaki dijaki imajo proat vstop in delajo poljubne operacijo in druge ekaperimente na nearečnicali ne-glede ne to, čo so bolne ali no. Vem zs slučaj, ko je mlada ženska z imenom Alice Hlattery umrla na operacijeki mizi. Bolehala je na vnetju pljučne mrene, toda opp-rirali so jo na nekem drugi*m zdravem organu. Njen «oprog jf prišel v pi«emo bolnišnice in zahteval pojasnila glede njene smrti. Namesto pojasnil je bil aretiran kot "poetopeč" in vtak njen v zapor za Šo«t mesecev. Po preteku tega časa bo nemogoče izvedeti, kej j« povzročilo smrt nesrečne žene *. NE KONTROLE NEIZOGIBNA. Konvenotja ameriška zdravniške zveze ja zprejela reaoluoijo, ki ae poteguje aa prtklie nekaterih točk v prohibiôni postavi. TRKBA JB NOVIH 0DR1DB SA PLODENJI ÖLOVKftKBOA RODU. Protiameriška propaganda na Japaneke«, Mac DONALD JB ARANŽIRAL SRSTANZK S HERRIOTOM Konfarenoa ae menda vrli prihod nji teden. London, 11. jun. — Zunanji n rad naznanja dam*, da je mini-«trski predeednik MaeDonald — v prepričanju, da Ilerriot zagotovo organizira novo francosko vlado v nekej dneh—aranžiral politični aeetan«>k « Herriotom za pri- hodnji teden. Konferenea je trebne, predno poteče jo dogf>vori¡ vitiza^ija. napoai noii-mo. da bi padle te Zdrvžfttfc države, aii moderna ei- bedo In Jopftnaki kriatjanaki duhovni so lasvali Coolidga Poncija Pilatu e sahtavajo naturaliaaoijo aa imenik« misijonar j«. fokijo, Japonaka, 11. jun. — T« kijaka policija priznava, da je bf«tydnjo nedeljo izvršen napad "Ivljenje ameriškega general konsula Kemperja v Joko J, Neki Japonec je atopil v konzulovo pisarno a bodalom v roki in povedal japonskemu pisar-ju,, da umori konzula, Če ne ob-ljuei, da bo pomagal Japonoem razveljaviti imigracijski zakon. Japonec je bil aretiran. Tokijo, Japonaka 11. jun, — Sedem japonskih kriatjanskih duhovnov je podpisalo in razposlalo na japonske kristjane okrol-niao, v kateri se posivajo ameriški misijonarji, da morejo poetati japonski državljani in pretrgati vi > vezi z Ameriko ali pa žepu-, etli Japonsko. Okrolnica ae dalj« glasi, de je predsednik Coolidga drugi Poncij Pilot, ki je dal krlati nedolžne Japonce. 'Mi aovralimo prvega Pilota, ki jo dal kržiti Jezusa, in ravno te o sovražimo drugega Pilata (C >olidga), ki je dal krilati Ja. p< ICO," ae glasi okrolnloa. [rščanski Japonci moramo iz-Či#iti t c m pel, v katerem je bil n nekrščanskl Čin. Ameri-eerkev nima več pravico njevati evangelij ar tujih de Čista vest japonekih kristjanov ne msra več denarne po moči is Amerike v vorske svrhe. Japonski kristjani moramo po atati neodvisni. Zato zahtevamo, da ameriški miaijonarji postanejo naturalisiranl Japonci ali zapu ate našo domovino, kajti oni ne morejo pridigati našemu ljnd» stvu, odkar ao narodno nekrlst-janski." Trgovski bojkot ae razširja ne moteno. Največ bojkolne propn gande vrle dijaki, ki obiskujejo vae večje importne trgovine Tokiju in zzhtevajo, da tvrdke no naročajo več ameriškega blaga. Nekatere tvrdke «o hladne glede bojkota. Upravitelj veliko tvrdke Mittiu Joli je rekel agitatorjem, da ne morp ustreči njihovi zahtevi, ker ae boji, da Amerika boj-kotira Japonec. Takahira Kato je sestavil novo vlado, ki Mcstoji iz pristašev treh strank: kenseikai, «<>ijukai in kakušin. Millerand je sel za Poincarejem* Polet okoli eveta. Ameridani se bližajo ftiamu. barji jih morda zadri«. Vi- Frnncoeki parlament jc dal pmdandniku brco. Danna eli jutri e« izvoli novi predsednik. Zaatonj jo Millorand npnliral na sbornico, noj mu pusti službo do konca uetavnoga termina; radikalni blok jo ignoriral njo« govo poelanioo. Rusija Je zadovoljna a Herriotom Bovjoti upajo ^ na sporazum a Franoijo. — Droge vesti it Rusije. Haiphong, Indo Kine, 11, jun. —- Ameriški letalci, ki so včeraj popnldli'' prispeli is Jlongkoiig« v llaipbong, »o dane« zjutraj odleteli v Tourene. i>d tam pojdajo jutri v Haigon, Polet iz llong k on ga «e je vršil skozi večje neurje iu toliko da so se Američani »gnili tajfunu. Hiloviti viharji «o tu zdaj na dnevnem redu iu mogoče z« dr že letale«. Franooakl je bil med nemškimi indu«trij«lei v Po rurju in Francijo glede produkcije in distribucije. MaeDonald trdno upe. de bo Francija kmalu ■prejela Dawe«ov reparaeijaki načrt. STAVKA V OLEVELANDU OD OODEMA RADI KONVENCIJE O. O. P. Cleveland, O. — Voditelji m-gani rar i j* eeatnol« lesniških ne-mešč«»neev so oflgodili etevko na uličnih Mesnieeh radi konvencije r^pu bi i kan«ke atranke. Ktavka ee v propedloat preobljudrnih deie) v .\ziji. moramo obrniti sw»)o po /(»rnost n« ta dejstva ter s vsemi silami delovati na to, d« jih pre. prečimo, oziroma kontroliramo." Nobene več meje ni na «veta, je rekel čikaiki zdravnik, Vsi za ieljeni kraji na zemlji ao zavseti. (/dalej naprej bo čedalje več ljudi ne proetorih. ki se jih ne da več raztegniti. K nesreči se najmanj zaieIjeni ljudski tipi množ* najhitreje. Kr-I geotoie doiočl»e( ki naj prrdv«em «trem« aa isfrebijenjem n*-pu-kladoili in nr«p*«obftih ljudi ia i. «trasi) « polet v Tokijo reklama London, 11. jun. - Jz visokega vira «e por o Ah, 0 Kueija te sila, todo japonaka vlada ni niš kaj zadovoljna a p" goji. ki ;tk >« dobila ia nT. ., J*', Aä .. jJ u ji PKOSVETA PROSYETA CJLASIIO HOVPtfft» WAROOffg fOOTOMl JZPWQTI UUTWIMA slqvpju wáfcofrhz rOPfOtlH Bsksphš - — «vOsje. Hmrmémtmé, ZediaJeao dHbeeJéaemi OHssg»» SSJS — La. »tÜTS pol 'tu in 11.26 so tri n»«*ec«; Cfckafo Mi« M Uto, IS.tí M pol 1«U, lí.S* «i Irt mwo««. »n sa ČETRTEK, 12. JUNIJA i92f SLIKE IZ NASELBIN. Is okolioe Bcofielda, Utab,| Ker vedno prihajajo w to okolico delavci od drugod, Ia «ioor kres revno M tem mostu. Torej kdor I se ko od z vol neiemu vabilo, Se ne bo kosal. Zs dobro postrelbo jam čl odhosC — John Ženski sport v Franciji. "Ali goji Frsneosinjs sport, to vpralenje si js etavil slavni franc, romanopisec, akademik g. Marcel sesr.ee g«. aa «so, ker Ibm eOfli m HaSaas "prosveta" uspeha, poročam, da je ©brat v | Pmesrečeat klerikalne p"v°n v ta j okolici zelo slab. Komaj po en dan t tednu ja delo, a ie tieto Za naše farmarje, . Kako redite gosi? Najvažnejše za usp^sn«, rtjc elavneeti. "THE ENLIGHTENMENT" Org— of «bo »lo—lo Hod—I fea.Hl •ooUey. O ponesrečenih klerikalnih slav- 0wm»d br >bo d sei ■>! iSTlSii Advertising ratos ifc&ffS >n agreement. Chk»suFead Conadá $6 per fitHF™-■ je teiko dobiti v Wlnterquarter su, Clear Creeku, Mott Creeku in 8cofieidu. Scofield Coal druiba je imela v najemu Jupi jamo, a __ __________ jo je zaprla 29. maja, a čemur je|iki klerikalci, pile aocialiatični i fajte jo, kateri'sport 'goji prišlo ob dalo dosti delaveer, ki " | ji številki Revue. «i je, da pričnete z dobri», „) * de France.' Mesto da bi odgovoril I "<>«». Oieto pleme jc najbaS na to vprašanje, je napiaal nekaj ker povzroča hitrejšo ra»t fcjjj miali, ki ao salo zanimive: Na kak način najlažje razdrobi», kl u uu mmtm J|„ . • • Itrideaetletjio Parilanko a " uoatik, kiso jih priredili svatnj-|nim umlm vpra4anje. žival sama year; ai sedaj zaman ilčfjo poala po oko-|rem kraju liei. Radi slabih rasmer se je izselilo mnogo starik premogarjev iz naselbine drugam, kjer eo ru-. _ .,fl „ dokopi ali druga industrijska de- godno Priliko J"» J« nudila dovr «••te ve« ja, boljB gost« nese jajca ter *, /J ____■ »¿o ukvarjati. Ker «>2 it Vpra- * iih i« toliko Ulje olj, ji. Če ai\Utl M da n« odlete. ] liat "Naprej", izhajajoč v ata- jo pa hočete napraviti za sovrai» Plemenake gosi je treba ubJ 1___ž__I _J ____• ______a it ■ la «v «oa^Mt !*. i!l • nico, da vaa bo povaod opravljala tl v jeaeni in jih imeti i "Avstrijski klerikalci so hoteli letoa tudi praznovati 1. maj. ti- le. ■ess s i loeoo, Dot«« oni do okUpoj« ». pr. (J«ljr 1-14) polo* Tologo iiMsa M aoeUeo ■ jo s toa daevem potekla «aeoéolaa. Poaoetto jo prmro- 4m m vom — iistovi Met. ll l il . The Salt Lake Telegramm" iiUv nova stolne cerkve v Lincu, ki si jo je pred pol stoletja orni- komu škoduje konkurenca na mednarod-j nem trgu? je prinesel vest v sni svojih izdaj, alil v čast brezmadežnemu spočet , yPin main .vm-m .. , d. « bondi prod.nl „ «M,«».L device ikof S^J^^'JSSLJ^ "T luter. vM>t. j« iumeni.ii. «* »r»- .den Itmed n.jbolJ zagrizenih sta ' nin* —» — -- *______i Ve 1 08 1 10 krel,0*ti gosaka. kot neznoznega človeka, potem zahtevajte od nje potankoati. Za mnoge Parižanke obstoja šport v tem, da nosijo ploske grudi in krstke lsoe. Zares zelo malo kom éez >>"44 zima. Pri treh goSJi treba enega gosaka, in Mcer a rajo biti akupaj zaprli .•„ ted« potein bo vaak gosak bpom]j vodil svojo jato. Gosakov nc dn v a ii m i , žiti s goami drugega plemena W jala, bo za namakanje farm, Ako je eden izmed tietih bogokletnih iLafj " i^« . «.. j.i.. i___i- I .. enODizma. Kapitalisti, finančniki in kapiUni industrije dostikrat ¡"f VTl*eV! í1!"1 b?m u; p°p°v' ki meaii0 «voj . . J . J IX Li t i ^ X I k°j poročal kakor tudi o dnevni zastopajo, da morajo mezde znižati, ker ne morejo tuje- puči. zemskim podjetnikom konkurirati na tujezemskem trgu. v Bcofieldu je družina Fr. Ura čas kardinal Katschthsler, da je duhovnik močnejii nego bog, ker| bent je treba apomladi krmiti ni . način, da niao pretoste in pitint" Odkritosrčna dama mi je deja- goaaki morajo biti za pUnifnjJ • "Ali mislite. Ha im »nI* -aiL: £______ Na pr. vse dežele na svetu niso tako obdarovane sopet vrnili zdravi in zadovoljni jned| premogom, da ga v domačih rudnikih producirajo dosti n4< nove dogme o brczmadeltnefa U: "Ali mislite, da ^ golf udo- nje sdavi in ne pretežki. C? To je šport za milijonarje l g0ai predebele, se navadno pripu izre- In ternzt Rea je, Uhko bi ae abo- ti, da jajca niao oplodena ali splok I -1-1. je takQ fafao ^^ ^ valenje je gog igrati tenU pod la tudi ne bo tako dolgo neiU ji. eelo pri umetni!' ' U^m^jM^^^m glavni propagator | luči. In potem vam vsame to oe- — - — VT*?t Neki naročnik lUta "flU« Hm spočetju in da ae je dobro je odločiti se. Zjutraj nimam 8a-1 da Tmajo goai vedno vodo za dC za domačo vporabp. Kjer postoje take razmere, morajo j»*1 »g«sfH da ie f j rarumcl na denlrne - ^ del* dom*- ki sust7. ^LSmI uvažati premog iz drugih dežel. Premog tudi ni V vseh I ^v sKuVr^U svo/o lit IT ^8m. PnvJJ0 kUrikalJ teden popoldan, to ie gre. Sove- L^trebno.' PoloZ .oŠ^ jec in kmslu pričela valiti. Sploino mnenje je, da je treba gosi imeti potok ali močvirji rabo v industriji. Te razmere povzročajo, da se mora premog uvažati v dežele, v katerih ga nimajo za kritje svojih potreb. naprednega mola. gotovo vedel, da je Äfc *ako torej prepoveduje vaak aport, U zarije kljun v blato. Gnezda jia je n. pr. ko-j jo treba narediti a slamo na um- ' I »tirJI .roj. lajn. oriie,. Pri prvo-1 H i. " Ta ta nt M miúki A«pVv«ni .la»nn.»i « r T <4 Mam I . _ " e svojo družino v Scofieldu in ne, 1 'TAVT'^V^ki je zelo sdrav in ni-11 ji. V zgodnji spomladi je trebi da je bila družina v Salt Lake 01- TL^STI^u kakor ne dr" ^ umftknil° POgoato pobirati. Za trge v teh deželah se pulijo kapitalisti v vseh de-l*; i® tudi vedel sa odhs- £ebelkt ^ uko n^kloLjena ''''dxru41? v PredmMti» in Gosi imsjo nsvsdo, da n^P I jijo6ega trgovca nastop in ^ svo^ «JSL^U TpS V e ^ ........ zsčasa premogarske stav-' v 1 u:— 1----- brote' Kenmore, Ohio. — Skoraj «e ni oem videl dopisa is naie naselbi pokrivajo jajca, zato jih je treba puiti. Snobizem jojpa na drugi strani 1 Zležejo pa jajeo v zelo rzxl¡¿B«a želah, ki so bogato obdarovane s premogom. Ameriški premog se izvaža v Italijo. Britski, premog j kc leta 1922. — P. Zmeralikar, tudi. Premog iz Združenih držav izvažajo tudi v Brazilijo. Iz Britanije pa tudi. Ako pregledamo Statistični izkaz o izvozu premoga iz Združenih držav in Britanije v Italijo in Brazilijo, se prepričamo, da izvoz premoga iz]w' torej j" malo poročam. Združenih držav v Italijo pada, iz Britanije pa narašča. ^ZTmrt^dT^l - IZ Brazilije pa dobimo popolnoma drugačno sliko. Tam- [delali vsaki dan siovend sTveJl0"«®1^ " «'naj p.7c HM]1»** pripomoček sa to. I na farmah. Navadno gos lffa kaj narašča uvoz premoga iz Združenih držav, iz Brita-^om. zapooleni pri Tke sam papežev legat, veliko krdelo,. - tji - , , - Ikofov in vieokih duhovnikov — *on,,teI1 «po^u: «ott in sunsld itevilu. Slabotna goska, ki tudi oi na Jeglič je bil tudi med njimil,porii ""i0 »"»▼•liti n tri " — deeettisoče vernih ovčio jim je, A . tt-- . ... . - - - i delslo Itsfežo in slavnoat ae je — P" ki ni t,lko nob«l morda sa že gos dobrega plemena m dobro polovico, predvsem na deželi Za hranjena ' " ....... ponesrečila. V cerkvi, ki je bila tudi po štirideset ia taka*kakor I natlačeno polna, je priilo do pre-|novo dolüo žen4ko, ki ee hoče u-lpetdeaet. Dvajset jajec je povpre-h]uj Imo |e|tepoy, cela vrsU ljudi je padla ▼ | ^T1^!^^,?"11^ ^ dragi|čno doeti vUoka količina za foa nije pa pada. Za take pojave postoje gotovi vzroki! Kakšni? Salt Co., ki je edina tovarna v na- dteettiaoči od blisu in daleč, od iem mestu. Kenmore se nahaja j *«f »i \n °d spodaj goreče pro-ravno moderna leneka mora biti vitka, I tako zahteva moda. One ženske jih že hoče valiti, ksr ji pa ni pu» v aredini med Barbertonom «ili »«itnieo, naj jim na- pe, ki nočejo proetovoljno glado- Najboljše je odstraniti preji. Premog iz Britanije je iia trgu v Italiji ceneji kot iz|* Akronom, zato se tudi Slor.». ^ «J ^ fT**° »on t _ _ - _ _ * ^ e 4 1 * -^»d vozijo na delo v Akron1"- 241 ,e' da bllt ta dan bolj vanja joda ali tiroidina, so obso- <• I , ^ naklonjena brezbožnim, garjavim jene, da gojijo šport. Izvolijo si lele ^ nsjboljie upošter». in izgubljenim socialdemokrat- onege, ki ao jim ga priporočali, da t!» dt *ou n* vtl1 dobro- Kok.0, * akim ovcam, ki ao imele sjutrsj najbolj shujla. Toda po telesnem do,tl redncjift Pn valenju l.n.tt Združenih držav. Italijanski kapitalisti so sicer solidar- c! °nt0,d I0lij°xr x ,k, z. ni s kapitalisti v drugih deželah, kadar je treba kaj skup-1 ^S^St nega ukreniti proti delavstvu. Pri cenah se pa ta splošna di nekaj aamcev. ••"s» v..»» v,!,«, p> u»» «vm ioitui a it vviiou d c pa npiusiid m ncauj samcev, ---- • --—• —* — —— ——- ■- , .. i. solidarnost s kapitalisti v tujih deželah neha in kapitalisti Dn. 18. m.j. .m. .i n,t.novli, ob k,r"""m "™rnu iak»,kP0,in i' flov,k 1»'«n to •• »•« "£ kupijo produkte od tistih kapitalistov, ki jih postavijo -o dn*«Ur ^um]^ P"0«n,.k. priredit«. 1<-|p»««u n»jMti in Uko . Ua tudi | i".*?0*- lr'J> ceneje na trg. V Braziliji je položaj ravnotak z edtaol^^^^iil. priklopili oti. S tem kor je Line ie ni videl. V prvo- ni dosti pomsgano — postavi na- smo pridobili pre'eejlnje ' itevi|o «¡ffi« razliko, da je Um premog iz Združenih držav ceneji kot članov naii jednoti. Pri agitacijije bUo ,vcž ljudi' kakor iz Britanije. je ilo ie precej dobro. S tem se kleri t "Ž"*1 _ . . . V,. ?. v . .. ... M prav m delil med socialisti noben i cozinje nucaK Pred izbruhom svetovne vo ne Je ilo veliko pr«nog» itLl^«? snp^ v^I ^p«»»" •P°»°i.k,J.p0rt t.mwi iz Belgije v Francijo. V zadnji vojni rta bili Francija te," ................. in Belgija zaveznici. Kljub temu pa gre zdaj manj pre- atvar, naleti tudi na odpor. Ravno moga iz Belgije v Francijo kot pred vojno. Zakaj? Zdaj ko •▼• ■ prijateljem agitirala za prihaja v Francijo premog iz Nemčije, ki ga mora odda- no,vo d™iivo> -Tf n* ro' Mom^Sia U^f __ m_______i___N»ka. ki je nazadnje rekel, da ae ne strinja a socialisti, ko je videl, da ao drugi rojaki val za novo Edin splošni «enaki sport v jati Nemčija kot vojno odškodnino. Ta premog je pa veliko ceneji kot premog iz Belgije. pri klerikalni cerkveni paradi, če- Franciji je plee, toda tega Fran-prav ni delil med eoeialisti noben | cozinje nikakor ne smatrajo sa sa flirt, za galant- nost. Manchester Guardian se bavi v zadnji svoji tedenzki številki e francoskim dekletom in pravi, da ja razlika med irancoekim in an- blagoslova in ni bilo opaziti med njimi nobenega z demanti posute-1 ga boljega nameatnika. Tako jej Marija deviea potegnila svoje vernike za noa in raslila milosti nad! 31 dni. OosiČ po izvslenju nc potreb* je dan ali dva «ikake hrane, postiti ga je treba aamega z mite-rjo, ker mu je prvih par dni treba redne gorkote^ kar koklja najtolj ume. Pozneje jim je treba dati malo zelene trave ali skalj^ef» ovsa ali tudi kruhove drobtin« namočene v poenetem mleku. Ko ao teden dni atari, jjh je dobro gostim koruznim moiai- nevermki. — Av.trij.ki kUritaU-^ttta " d.Ät<» "Äta.lftf»„¿To ¡" meti dovolj vode. Močnik jim je najboljše dajsu zem ima v zadnjem čaau ie nekaj predvsem kar ae tiče telesne vzgo-l blamaž na vesti. Pred krstkim soj je. MUd|| Franoosinja menda Kaj se učimo iz gospodarskega položaja, ki ga ustvar- (,fuitvo* Rojakn radi tega vendar D . or™izirau velik izlet Je'i u » T •, « .. ,. ______________ - ja konkurenca na sveJvnem ' Predvsem izvemo za resnico, da v eni deželi delavci odkod taki pred«>dki, čeprav naj- f00? owb; 10 m€.n,le; da ^ em.tra bolj sa prijetno -Jmej0' kar je pr,bU ■—^ imele ns takšen način lepo priliko ogledati si s majhnimi stroikil kot za potrebo. r,L . I Vreča 20 funtov koruzne moki I Kriket in hokej, Mdogtujc M približno 50 gosi^v.j 1 nnl.l In i I . " . mi • u delajo, ker kapitalisti izvažajo produlete ceneje kot kapi- br< niti ne ve, k%j beseda aocia- tal isti iz drugih konkureninih dežel. To pomeni, dasoh ^IZST^ i" ^ " delavci v eni dežeii ^apos, jen, „a ?iu„ delavcev'v dn,- ^rrnl^Trn.* ^ I^Lr' ¿"t gin dezeian. ako delavci ne delajo, trpe pomanjkanje liat. Udeieži^^naj aa o priliki delav- ^^ ^ na tekme. Francosinje ■■ • " 11 ali privatnih Mzniških interesih ni tega opaziti. Ako Wz-niški interesi ne morejo izvažati svojega blaga na tuje-zemske trge, tedaj se jo Še vedno tako visoki osebnosti. Cela prireditev pa ael je iakazala za veliko aleparijo. Ite- jahajo le redko in tenia nikakor je treba v hladnem ali deievo« vremenu apraviti v toplejšo «v«- z njimi vred tudi seveda njih družine. Pri kapitalistih »kega aboda in potem bo uvidel, ..„„Mriin , __________________ . ...........MU I da je na napačni poti. ^^ v ^ ^^ ^ i pripomnil, a- Mdu in tmko M ^U^ni*. da ** Z?' m TfLT b« ^ tiTth°' Oni rojak je tndi T xTi y tC Zl ¿7 r4 ko bi eocialiati dobili vlado v ro- n<,kai ~ " t, »metra po navadi le za ahajaliičc ; HkrčljO le njih profiti, ki pa OSUne- ke, da bi bilo alabo, ker, kakor je ¿mrlo d^i ^ e .dov.ii ^H °beh in » «Portni pro- joi ki, da lahko prehranjujejo sebe in rekel, soeialiati vzamejo. Uvidel »prostem Tn v umazanih^o I *t0r' ^ ^nglelinja. ki Ja ^ svoje družine dobro in v izobilju, poleg jim ostane še lep » mowla kalih. namoato v doatojnih, kakorlnavVir--------- ------ prebitek za pomnožen je njih kapitala. f,???^ ^ ^ bil* ▼ P~q>ektik naznanjeno, ^ . . ... . r..........eMM in mu jo odneeejo. Mnogi nriz,: M ... . Aip n. . vaemu Delavci se vsled konkurence nahajajo v takem položaju, kot neorganizirani delavci. Na pr. v Ameriki delajo rudarji, ker ameriški privatni interesi spravijo veliko premoga tudi v tujezemstvu v denar. Ako se to fcgodi, morajo rudarji v Britaniji počivati posebno, ako jih ameriški bisniški interesi izrinejo na tigih v tujezemstvu. Zgodi se pa lahko narobe iz ravnotistega vzroka, da rudarji v Združenih državah počivajo, rudarji v Britaniji pa delajo: britski premog dela konkurenco ameriškemu premogu. Kadar rudarji v Ameriki počivajo, tedaj ameri-ški rudniški interesi pritiskajo, da se znižajo mezde ameriškim rudarjem in poleg še odvzamejo druge olajšave in pridobitve. Kadar je tak položaj v Britaniji, takrat pn brili* k i privatni bisniški interesi delajo na to, da se zni-ža mezda britakim rudarjem. Iz tega se učimo, da privatni bizniški interesi enkrat v eni deželi posluiijo konkurenčnega boja, da pritisnejo na meade delavcev. Kadar so to dosegli, se U proces zopet ponovi v drugi deželi. Konkurenčni boj škoduje delavcem, ki je izrodek ecdanjcgn jo odneeejo. Mnogi j so potrebni le veliko iaobraabe. čeprav ae itejejo, da veflo več ka- j kor drugI Dne S. junija je naie novo društvo na avoji aeji sklenilo, da bo obdrlavalo dne 29. junija vrtno I veselico ali piknik. Torej vabimo vsa sosedna drultva kol ia Bar prišli ao vsi bolni domov. Da je postala stvar ss klerikalno moralo la značilnejla, se je izkszalo, da ao kotell prireditelji priguati maso le pred papeia, da ga počaatijo, čeprav ta avdienea ni bila na programn ia ja bila med udelelcacl gotovo polovica neka-tolikov, zlaati Židov t Tem aever-bertona in Akroao, da ae udeleSe nikom je dal papež pri te« na ele. navajena na atrumno športno ae čudi, kako da je vkljub Francozinja tako ia vitka. Plee nadometča vae športe pri veČini Francozinj. Če Angleži-■je le tako dobro pleie. plrfe z Za goai je treba imeti prerine pa jim dovoliti, da ae^poje pajo po vaej farmi, ker pruski nejo pridelkom mnogo Žična ograje, ki je poldm* » zdrava j Velj vleoka. zadostuje, da ne z«* j do čez. Kakorhitro postanr nejle vreme v jeaeni. j< ,rfWi spraviti goai v male zaboje «»I prte prostore, da nimajo nalaga piknika, kolikor jim je mogoče. Veate val, da drultva je le mlado ter potrebuje vaakovrst-nih pomoči. V alnčaju, da aa is pereki način improviziranem ra-marskem potovanja svoj blago-slov! Prireditelji pa ao ae na račun neumnih, lahkovernih Ijndi llarbartona ia Akrona odzovejo,I okoristili za miliarde avatrijskih j«m «i pile m pot do P^tora, kjerjkronf ftkandal postaja čim dalje bo sabava. Kdorkoli leU priti a avtomobilom, naj ea pelje v Kenmore do Osme eeate ia potem naj sa obrne po 8outh Hib »t Ko pri-da do lelesailkega krilita, naj se obrne naravnoat po dolini. Na drugem kraju doline bo le vaak slilal dobrosnaai alaveaaki «rke Mor. ki bo itrel aa piknika. Prej-laje loto j« bil obdrlavam večji, ker prikajajo vedno nove malenkoeti na den tale klerikal-no časopisje o tem* seveda molči. Mislimo pa, da ma tudi ta lažnivi molk ae bo nič pomagal. Ljudje vendarle prikajajo do spoznauja. da ae vadriuje čraa kug« na tele-su ¿loveétv* samo la a g praaaovenhk sa lári ta__ / - - - » |M 11 p. ■ • ——----" nogami in samo s nogami. Fraa-J banja. Hraniti Jih je tedsj trei» coako dekle pa pleie s celim teloJa aamo koruzo ali plenico, ksr r- ^m ae* de- eom in s dnlo. Francoske rodbin-] maga, da ae v kratkem času eke razmere so le precej aUroko-! primerno hitro opitajo Hi * bre za trg. pitne in no dopoičajo dekletu, da ea gane iz bile, predno sa ne po-1 mnogo vode aH mleka reči. Angtelko dekle ja mnogo bolj svobodno ia hodi aamo v družbo in k športu, Frascoainja. ki ostaja doma, as pa izborno pri pravlj« za svoj bodoči atan. Pri tem rabije tod« Romunija prlsnala griko repeb «kal Ali val. kaj trpi veliko število delsvoeV r »lesni, ki dioa občevanja s ei knjigo "laja Tudi pri|áaki", katora dobil pel Kajttevai »euel a M. f. i. pomoto I •• ▼•*• Atene, H. jun. - Rumaii.je včeraj priznala grlko irpubl-k«. Dva mesa je rumunska kralji katere hči Je bila »dnja gr.w kraljica, rodila boj proti p nju nove republike Prlsaanj' 1* jo dokaz, da je kraljica i «f*» bitko. Kumuaija je sadn;« K r ropi. ki js priznala grlko * /■»gTTVflEK. 12. JUNUA, 1924 PROSVETA OetartktJiW'M- (Federsted Prt» ) piomb«rji v Molinu n»«^ Mol in«, - Organuirani olumberji, ki *> stavkali za $1 dnevnega poviška, -o zmagali, jdsj imajo W dnevne mezde. Wardov ikebaki kruh isgiaja ■ trt*. Holyoke, Maw. — Stsvkokaški kruh Ward Baking Kompanije je izginil • tukajšnjega trga. Kampanja pekovske unije je to do-Ward kompanija je lani uvedla odprto delavnico in zdaj iaiije izgubo. Kreditna društva unij. Sew York.—Organizacija klobučarjev in čepišafrjev je ustanovila kreditno društvo za svoje žlane v svrho, da se delavci osvo-bode privatnih oderuhov. Dvesto Članov je podpiaalo #2500 sačet-nefs kapitala. Unija Maj vodi ksmpanjo za tisoč Članov in večji kspitsl. Kreditno društvo poso-juje članom denar na nižje obresti in dsje posojila na kooperativni podlagi. Od prihrankov plačuje višje obresti kot jih dajejo komtrcijalne banke. TAKIH LOPOVOV 01 JI ÜUVATL Teorija o otroške» barbarbni. Valparaiso, Ind. — Profesor M V. O'Shea s wisconsinske univerze je rekel v svojeu» govoru, ki ga je imel pred članicami lige za vo-lilke, da se ua vseh mladih ljudeh očitujejo barbaraki nagoni v tem ali onem razdobju njihnega razvoja. Pečaje se a to teorijo precej podrobno je prešel na u-mor, ki sta ga izvršila Loeb in Leopold na dečku Robertu Frank-auj "Vse tisto, kar sta povedala morilca policiji in easniksrskim poročevalcem, kaše, da ae ta dva človeka še nista izmotala iz barbarskega stanja glede na okrutnost," je rekel učeni profeaor. "Normalno se otroci tako razvijajo, da dobivajo čedalje več kontrole nad avojimi dejanji. In naposled se taljo razvijejo, da jc kak umor človeškega bitja nekaj nemogočega, posebno pa še u-mor, ki ju bil izvršen na komaj 13 let starem dečku Robertu Franksu. Loebu in Leopoldu po-polnoma manjka čustvovanja. Niti nimata nobene vesti. Nikoli ju ne peče vest. Njima ni nobena reč strašua in grozna. Grozote in strahote ne poznata. To je dokaz, da je njun razvoj še jako nizek in nedozorel. Posameznik lahko obdrži tisti Gsvsr Bsrgsrjs v kesgrssil zbsrsici. (Iz kongresnega zapisuika prve seje 69. zborovanja poslanake zbornioe. Chicago, HI. — Dežela svobod-aih se je zdela koprnečim modrim očem Kline Anderson tako Ieps, da je bila pripravljena dati ne, kar je imela, samo da bi smela ostati tukaj. Ni bilo dosti — le pridne roke, a katerimi je aluiila kot služkinja v bogataški hiši borih $12 na teden. Za to plsčo je briaala prah, snažila ter čistila tla in noaila jedila na mlao ps hodila odpirat vrata, kadar je zapel hišni zvonec. Tri dolga leta je dajala domala vse, kar je zaslužila, za pravi eo do bivanja v Združenih drža vah. In ta borba ae ji je že jela /deti brezupna, in šele začetkom ttgs tedna je izvedel stric Sam za njeno stisko ter ji ponudil svojo pomočno roko. Zvezna veleporota je obtožila Elininega svaka Hjalmarja R Asaena, in dekle je «videlo, da navsezadnje vendarle ni svoboda samo tojka. Klina je prišla iz Švedske, ko je bila stara 17 let, preko Kana de v to deželo. Delo je dobila kot služkinja z 12 dolarji na teden 1'otem pa je prišel k njej njen avak h precej resnim in kislim obrszom. "Preti ti nevarnost, da boš i-mela sitnosti na aodišču, ker si prišla na nepostaven naeln v Združene države." ji je rekel tihi i lopovski svak. "Tudi izgnali t* bodo iz dežele, če nc položiš tarščino p0 16,000." Aasen so ji je ponudil, da ji koče on preskrbeti bond, če mu plača, kolikor more. To je bilo P»d tremi leti. Elina »i ni cel ta čas kupila niti [nr> °blcke. Rajša je hodila pea, ««kop pa da bi «c vozila in pla-šala voznino na poulični šelesnici. Ko ji jr bila plača zvišana na •l'». jr dala Aasenu vse rszen e-n^a dolarja. Za tega si je kupila r*r M vari, ki so ji bile neobhod-potrebne. Ob četrtkih je imela T»™*to. Ali dekle je ostalo doma, *>' l»« j' šla peš v bližnji park. Ko jc »}a*aia $2,500 za tiati '»«"■»J", i* mogla več zdržati. ,{'kla je svojemu avaku. da si °»"ra kupiti nekaj obleke. Zato »>'« ne more več dajati na odplačevanje tiatega "bonda". In de. kl"u prilezle solze v oči. < par tednov jc dobila aodni r» zn: a podpisom zveznega aod-"|ka Jamesa H. Wilkersona. V »"^"ju je bilo rečeno, naj ae >ila»i na sodišču, kjer da je ob-»"ž«na nepoatavnega vstopa v to «'želo. Vna obupana je šla-Elina * pomožnemu okrožnemu pravd-»"ko Jamesu A. O'Callaghann ter f* xPr»iaU. zakaj je stric Ham *k* ecnamiljcn in trdosrčen do »je. j ni tako alab človek ta jc d«*jal pravdnih O'-' allaghan. "Jaz sem hočem go-*"f,|i « njim o tej stvari." ^ tako je tudi storil Aas*n je ♦"•'•»¿en pimaredbe podpisa zvez-sodnika. Pr*i*kovalni and-M.»rr,a Wolff jc isdal zapor-l«»vrijn proti dekličini m« sva Našli so ga na aodišču na 'kov» <>catt, kjer je na zatožni I" radi poiiarrdbe nekega ve-*»dnik Kberhsrdt ga je izro Ldni oldest i. barbarski nagon skozi celo živ ljenje, pa je vendarle normalen v vseh drugih ozirih, meni profe sor 0'Shes. Zlasti je res, da se um razvija normalno, ali Čustvovanje je lah ko ovirano in zadušeno. In to je najbrž tako tudi pri Leopoldu in Loebu. Navadno zavira visoka stopnja umskega razvoja delova nje elementarnih, barbarskih na gibov, ali vselej le ni temu tako. "Stvar je tako zapletena, da ne moremo z gotovostjo reči, kaj povzroča to, da je pri enem človeku barbarski nagon hujši od onega pri drugem. Fanta sta bila brez vsakršne odgovornosti pd svoje najnežnej-še mladosti sem. Nikoli jima ni bilo treba storiti tega ali onega posla za koga drugega, niti nista vedela, kaj pomeni pomanjkanje, trpljenje ali pritrgovanje. » . "Vae to pa je potrebno, če hočemo, da se v nas zbude višja čustvovanja," je dejal profesor. "Prava človeška čustvovanja ae zbude v človeku le tedaj, kadar vidi, da mu manjka Človeške družbe in zaščite." sati trmasti, iguoraalni in ko roptni ruski buržvaaiji. To je svarilo drugim državam, kjer je neveden vladajoči, razred ter več ali manj trmast in korup itn. Naj bo vzgled v Rusiji nauk proritarjem, ki se okoriščajo z nepostavnimi čini iu činiteljem. ki v poslu je jo bivše kablaetns Čla ne za zagovornike velikih korpo-racij. Tudi v Ameriki ac bomo mo rali kmalu odločiti, ali se poda-o po sngleški ali ruski poti. Ko mu imamo slediti: MacDonaldu ali I.eniuuf Revolucija v tej deželi bi bila strsšna. Ameriška legija in Ku-kluksklau sta veliki šoli za nasilja in drhalsko vlado. Z oairom na rasmere, gospod predsednik in gospodje, bi naša glavna borba morala biti nepro-stan boj za odpravo uboštva. Oe hočete braniti lastništvo in last nlnnke praviee — kar se ml zdi, da je glavni smoter gospodov — glejte, da bo vsakdo v tej delali dobil lsatnino. V trenutku, ko bo vsak imel laatnlno, bodo lastninske prsvice varne. Tako dolgo pa, dokler bo sstno neksj ljudi imelo ogromen del lsstnine, ne moreto gsrsntirsti lsstnine posamezni-kom, čeprsv plačate varovanje ii-brani pretorijsnski straši. To je# vzrok, zakaj aa je razsul starodavni Rim in se moral uklonit1 peščici germanskih barbarov. To je vzrok, da Je bil raibit fev Sleuwki Nlradat UataaavlJ^S. «prtu Podpori« Jednoti Imkmrp. IT. jaaij« 1007. a trla*i IIU«mW. (Dalje.) v Rusiji so ae našli močni možje, ki ao se poalužili priliko, prijeli vajeti vlade v roke in poaku-šali, kako bo deloval eksperiment. Poznal sem osebno Nikolaja Lenina. Med vsemi odličnjaki v socialističnem gibanju, kar aem jih poznal, bi se od njega najmanj uadejal, da bi se lotil tekih pod-vzetij. Imel sem gs za fanatičnega in nepraktičnega teoretika, pisatelja knjig in brošur, ampak nikdar aa moža akcij. In vendar, ko se je ponudila prilika, so je Lenin poslužil in Čudežno dobro rszvil. Well, tudi Robespierre jo bil teoretik. Leninu aem dal šeat mesecev časa za isvedbo ckaperi menta. Preteklo je šest let in lah ko preteče te šestdeset let. — V Leninovem ekaperimentu je ena stran dosledno nekomunistične, ki je v resnici celo proti komunistično, pa je ravno v tistem uspel nad svoje pričakova nje. NaučU se je tiatega ia francosko revolucije. Lenin je nata novil nov rairtd privatnih Uitni- daii^m 'na' FrsnoosksinT Uprav GLAVNI »TAN. Nll-U SO. LAWNDALE AVK„ CHICAGO, ILLINOIS, Isvršovalni odbori UPRAVNI ODSEK i ' PraJsatell. V!««••( Cslakar, pa4pra4»a«Mil. Aalraw VMrtak, R. F. U. f, «aa ai, Jo4Mlt»», K, .1- tsi.ll» Matih«« Türk, «ajolb W»l*Uk.«* .44.1U* Älttr v-,uk- ........ Cktr««^ W H.y St POTREBA P0B0DMB KONTRO LB NXIZOOIBNA. Karotft« _ _ * prijatelju v ¿ari (Nadaljevanje a prve atranl.) propagiranjem zs boljše pleme, mors slediti porodni kontroli, je zstrdil dr. Pusey. Zs izločenjem tistih, les so z družabnega stališča brezupno pomanjkljivi, bi naj bil prvi ustvarjajoči korak to, da bi bodrili k plodenju tiste, ki so najsposobnejši, je rekel čikaški doktor. "Načini sedanje družbe bi sko-ro nc mogli biti slabši. Možitev in Ženitev sta večinoma zadeva so* aeščine, ekonomije ali družabnosti. "Treba bi bilo zelo pogumnega človeka — in moral bi biti obenem jako pameten in moder —-ki bi si upal ponuditi socijalen načrt za izboljšanje človeške ploditve. "Možnosti za boljšo človeško pleme so imenitne, ali ovire sedanjega človeškega napredovanja so tolikšne, da si bodo ljudje pričeli resno prizadevati v tej smeri. "Zdravništvo mora prevzeti vodstvo na polju porodne kontrole in evgeuičnih zadev. "Toda zdravništvo gre kakor cela soeijalna organizacija za nevarnim ciljem. Kajti soeijalni pra-vee je daleč proč od individuali-zrna, na čigar podlagi je bila u atanovljena ta vlada, in se bliža stanju, kjer je razpa^na povprečnost in kjer dela vlada za posameznika, kakor misli, da Id posameznik delal sam zase Krvavi iagrodi faoU Kitajoem v Mesico CMjr. — (Fed. Press ) — Obftcšni pUmenski t*>ji med M-hičsni in Kitsjei ao v teku ž« več tednov v dišavi Honori. Po nekem poroeila je bilo že dO Kitajcev ubitih Konflikt je prišel, ko jc Ml t saf?§ W Hlk ^ Cklaasa, Itt.. Praak irTcuUSil Oku*' O. Wllllaia SHtar. 0404 Si. CUi» Združitveni odbori Fra4*«4atk. Fraak Alal, IIMU Crawfar4 Ava„ CkUa«., 1H- ckiMC«, m. Jm. S kak, 0404 Orla. Ct., Clavalaa4, Okla. V^VNIIDRAVNIK. Dr. F. J, Kar., SSM It, Clalr Ara., ClaaaU.4, u. •• »?i trk3if" •^kar-'kt. k» šalaja v «l.raaai ara4a, VSA PISM Pnisaial tliva S. N. P. J., aaaT.lt Sa. L...4.I. Ara., CkUasa, III. VSi 1ADIVK ROLNIIKE PODPORE SE NASLOVI. Ralatika taj. •lita. S. N. P. J., SSS7-SS Sa. UtmlaU Ara.. &li.a. Si, j Ckiaaaa, lil, T"1aismÄÄSÄr fiüstfi Ava., Cklasga, tit lEMilf» f »!• »■"»•••'••ta adkara ra aaj »ailjaja Fraak Ealts«, prašta4alka asliaraa«a atlkara, «|Var aaalav Ja a|»»»J X* ti- adsah »a aaj Mllljaja aa aaalav« Jaka Uadar. waaa, 407 W. May St.. Syrlas'laWI, ltt.~ .stPMln^.alMllam>tU;rar.aTM~JJSI^^wJSW mSV^S t Vsi daplal Ia 4ra«l aa.aaatla, atU.i, a saaal a sU.ll.ia iaJ.ata, aa J . LawatfaU Ava., Cklraaa. III. RAZNO. Mož s sedmimi šensmi. — Pred dvema mesecema se j« pečala po> rotu v liordeauzu s prebrisanim sleparjem, ki ae mu je posrečilo olajšati pol ducata bogatih ameriških in angleških dam v južnoafriških letoviščih za par atotiso-čer frankov. Odlični Don, ki ja spravil Pireneje med svojo osebo in torišče svojega delovanja. Je bil obsojen ua pet let težke ješe, in francoske oblasti so poslale v Madrid tiralico, na podlagi kate> lo njegovih sleparij ae sploh ne da več noenitl. Hämo v južni Anterl» ki je poročil nič manj, kakor sedem bogatih vdov in mladih deklet in jih-po kratkem času "sreč* nega" zakona zopet odslovil. Najbolj znana je njagovs poroka s hčerko polloijskoga ravnatelja v Venezueli, markiza Bonlllt, Poroka je bila prasnovana s knežjim pompoim po medeni noči je planila mlada nevesta bleda od strahu med popivajoče goste in jim raso-dela. da je nj»n ženin izginil bres vsakega sledu. Vsi so bili uverje-ni. da gra za aločln in tast je spravil ua noge ves policijski aparat. Nekomu se je končno posrečilo, da ga je uašel. Vsakdo pa je še vedno mialil, da se mu jo kmeša lo. Poslan je bil v sanatorij. Od tam je zbežal a pomočjo svojega očima in od tedaj gs nI niličo več videl, H svojo najlepšo Igro Je pa Llu-sia y Hute razveselil prebivalce otoka Mavricija. Vlada tega otoka je dobila nckegn dno kalilo-gram. da kroži v bližini otoka španski kralj s svojo jnbto in da bo uajbrže izkoristil to priliko (n poaetil nebeški» lep otok. Inkognito seveda, brez vsakega «prem stva. Vendar bi ga veselilo, ko M , mu pripravili dobri otočanl pri* moren »prejem. Ta mig je seveda zadostoval, da to skočili vol oto-čtnl na noge. Ob določeni url Ji pristala v pristanišču Upa jahta t špansko zastavo In kraljsvlm gr* bom. Zagrmell ao topovi In generali ao se v svojih najlepših uniformah postavili pred tvoje polke. Predstavniki oblasti pa so sprejeli s veliko udanostjo kralja ftpanljt iu Kattillje. Dva dolga dneva so trajale tvečtnosli in dobri otočtui niso štsdlli nv trudi ne densrja. da bi dostojuo poea-stili Nj. Veličanstvo. Nato sa Ji Nj. Vcllčinstvo odpeljalo In obla> stl so čot dve url tpozntlt, dt SI nisedlo aljajui trijaŠi. Llusit jr IItise j« izkoristil svojo »ličnost s španskim kraljem Alfonsom XIII., da je pošteno povlekel mirne oto. dano. Ali vtš, lakaj n tvoj tako rad potipi i dragi»! in nfanja rani "porsdaottr'T Odgovor na ta ta mnogi agaakt v obnašanju otrok najdeš f knjigi "Zakon biogenitiji". katero dobiš pri Književni matM MfJ. ro je bil Llusia y Huso prijet v da bo tadl angleška nekem madridskem hotelu. Mam bres dthvafctga ¡•HÜ Ü stranka počuna v izvajanju svo-1 Ravno so bile vse formaluosti jega programa. končsne, ko ao prišle na dan iz- Nelson iz Wisconsint. — Ali redne ttvarit tako izredne, da ao bo gospod morda pojaanil, zakaj prvotno domnevali, da js slučaj je angleška atranka vključila tojapet igral «no svojih čudnih vlog.j v program? , Istega moža, Llusia y liuse, je is* Berger. — Iz dveh ali treh kalo osem različnih evropskih dr-vzrokov. Prvi vzrok jej ker tftaoišavl mogli izvesti in to mislim, da jc ftpauska Jaatiaa, ki je radi trde jako dober vzrok. Angleška de pe«t» generala Primo de Rtvera^ iavska atranka Je aamo manjšin/i precej natančna, bo morala str. ti parlamenta. Laboriti imajo pri trd oreh t Kateri ljubici naj bi naj- bližno 30 odsto mandatov, od 615 prej izročila prebriaanega slepa Alanov imajo 192 poslancev. Dru rjsf Obrnila »e ja zs svet ns vse gi vzrok jie. ds so ae marsičesu modre sodnike dežele, ^okler ni I naučili od Rusije. Reakcijonsrji razsodil neki ttaiomon sledešet so nikdar n« nanče. a socialisti se. Dobi naj ga ona dežela, katere ti-' V svrho dobre gradnja je trebs rglies J« prva prišla v Madrid, zidati počasi. In oai bi rajši vze H tem j* postala stvar lahka.) II za gradnjo ato let, da zgradijo Kraljevina Hrbov, Hrvatov In »lo- močan ustroj novega goapodar* vencev j« imela čaaovao prven- skega reda. ki bo trajen, kakor ga itvo. Donu Llusia j »ua« eo torej bi poaknšali delo izvršili v ote sporočili, da nastopi v kratkem dneh, pa bi ac Jim podrlo. To j«!svoje potovanj« v fHari Bar Don angleška metoda. Llasia y Bua* pa j« moral im«ti —. Jaz ssm M rajše videl, da beograjska ješ« v alabem spoml* s vel pridobi v ato l«tlh aov rod nu, kajti na dan «vej«ga odhoda po rasvojo s vsemi blagoslovi zs je priznal državnemu pravdnih«, civilizacijo, kakor da ima prebili 4a J« zakrivil na ¿peaak#m pod s krvavo revolucijo, kikoršna j« raznimi imeni ¿4 hudodclatev in bila v K os. ji, ki je zaktevala a- zločinov in da j« bil vsakokrat ob- st H jen je 10,000 mož In šena VI sojen po špaoskam pootopka v mam natančnih številk, kot jik nj««ov| odsotnosti, veled šesar bi najbrž nMss aih/e. a mislim, da je morala vsaka razprsva obno»l bil« približao toliko žrtev. To j« ti Lahko si tor«j mislimo, da bo «ieer ari« malo v primeri kolikor do Uogrsjski sodaiki še dolgo Irtev s« zahteva i« vojoe v earskik "kali na svojo žrtev . . . asih s karo vsako leta, a t «d t t« Doa Llusia f Sus* j« števila žrtev je bilo največ pr.pi.ikep.klt sleparjev KNJIGE Književne Matice Se N. P. J. Književna matica Slovenske narodna pod-i »orna jednote ja Izdala in Ima v zalogi sleda*« knjige: Pater Malavantura. 8i)lsal Zvonko A. No- vak. Izvirna povest i2 življenja ameriških fran-¿•{¿kanov. Z Izvirnimi slikami, katere je Izde-lal Stanko Zale. Fink trda vazba. Cena a poM-nino vred $1.50. Slov.n.ko-angUšU slovnica. Dodatek rat> nih koristnih informacij. Kina trda vezba. Cena $2.00 • poštnino vred. Jironsie Hit fini. Mpiaal Upton Sinclair, po-ifovenil ivan Molek. Poveet Iz življenja ameri-škega proletariiata za ¿aaa velike vojne, Trda vezba. Cena $ 1.00 s pofttnlno vred. Zajedale i. Spiaal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja elovenakih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.76 s po-fttnfno vred. Zakon biocanesila. Spisal Howard J. Moore, poalovenil J. M. Zelo podu^na knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakon o in pokaiu jet kako ee splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duAavno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.60 a pofttnino vred. Zadnji dva knjigi, naročeni skupaj, dobit« za tri dolarja. Vsa Štiri knjige za šeat dolarjev. Vredna so! Naročbe, s katerimi ja poslati denar, sprejema Književna Matica SZS7-SS f*. LawaS^b Af«* CVasf* IIL PROSVETA ČETRTEK, 12. JUNIJA, 1924 •rja« ki jfc »trogo pr pove-¡ta ia oatabb bližnjih otokov žive- takoj za petami, je hladno odgo , dal v.ak medsebojen bojni napad. (11 neprestano v vojnem Ugrabijanje nevest. — Po daljšem posvetovanju so akle-jln vse lo radi — ženake. Poleg kupovanja nevest jc bilaj»*". d« »c MPOti naslednjega dne| - g- pr J'r lili sin gori Tii.vt.lH ugrsbijanja včasih najbolj I zarana petonea v razširjena uud primitivnimi na- dobiti dekJe nazaj rodi. obranita pa se je tudi v kulturne jših dobah in do dandanes. Vh .je radi ugrabljenja dekle-t, • /ene prišlo celo do krvavih bi .1 posameznimi plemeni lu «r »>n med celimi narodi. U-.j< uje lepe Helene je |pilo n« povod trojanski vojni. Tudi učnih plemenih našega nero-e bilo ugrabljanje nevest vča-navadi in se je n. pr. v črni obranilo š< do dandanes v narodnem poročnem običaju. Posamezni «lučaji pravega, aeveda sporazumnega ugrabljenja, se dogajajo kljub vsej kulturi od časa do lasa v vseh evropskih državah Kolikokrat čitamo v listih, da je ta sM oni romantično navdahnjeni kavalir odvedel svojo izvoljen-ko proti volji staršev in zbežal I njo v inozemstvo ali kamor le bodi. Med narodi, ki stoje na primitivni atopnji kulture je ta stara navada danea ie prav tako nova, kakor nekdaj. Tako pripoveduje nek potopiaec, ds je na otoku Nu-huroa pred psr leti ssm prisostvoval neki taki dogodbi. Nekega dne je v vasi, v kateri ae je mudil, nenadoma izginilo neko dekle, ki bi se moralo v par dneh poročiti z nekim domačinom. Voščeni so bili rsdi tegs ailno razburjeni, najbolj pa aeveda nearečnl ženin, ki je bil za neveato oditel njenemu očetu že precej obrokov dogovorjene vaote. V trenutku je bila vsa va« pokonci in razvilo se je zanimivo zborovanje, kako dobiti nazaj ugrabljeno dekle. Vaške babnice, ki so pri Ksnalcih prav tako zvedave in klepetava kakor pri nas, so takoj vedele, kdo je dekle odpeljal in kam. Valed tega je zahtevala moška mladina vojno proti roparjevi vasi In njegovemu plemenu. Nsjve-¿ji bojaželjneži so ie brusili sulice in pripravljali loke za pohod, toda zmagala ja prevdarnoat ata-rejših. ki ao se bali nizozemskega \as in poizkusi nazaj brez prelivanja krvi. Naslednjega dne se je še pred jutranjo zarjo napotila četica ka* naških junakov na pot skozi gozdove; z njimi ja šel tudi evropski potopisec. Previdno so se, skriti med grmovjem, približali sovražni vasi in hiši, v ksteri je bival ropar dekleta ter jo obkolili. Skrili so se v grmovje in čakali Ko je solnce pozlatilo tropično pokrajino, so se končno odprla vrata koče. in izstopil je ropar. Pogledal je na vse strani in ss potem zopet vrnil v bajto po ugrabljeno dekle, da jo odvede k vodi, kjer bi se morala po tamošnjem običaju skopati. Čez nekaj minut je res prišlo v njegovem spremstvu tudi dekle in nič slabega sluteč sta odkorskala oba k potoku, kjer so bili skriti mlsdi junaki. Ko sta se približsls vodi, so ti nenadoma planili iz grmovja, zgrabili roparja, mu zamašili nsta ter ga zvezali, dekle, ki je od strahu omedlelo, pa naložili na ramo in odnesli. Zvezsnega roparja so našli zovaščani komaj naslednjega dne; bil je nezavesten in so ga le s težavo spravili zopet k življenju. Sedaj je nastalo razburjenje tam in kmalu bi bilo prišlo zopet H.—J Nofof: Bengalski ogenj. ____.divja lovca sta atala do kolen do vojne med obema plemenoma; vodi in polagala zanjke. pa vendar ni prišlo. Duhoyi so ss končno pomirili, vssj za nekaj časa, dokler ni prišlo zopet do kakega novega spora. Strah pred nizozemzko upravo dandanes ^avadno prepreči večje krvave boje med posameznimi ka-naškimi plemeni, včasih pa je bilo drugače. Radi ugrabljenja deklet je prišlo do krvavih bojev, ki so se nadaljevali in ponavljali včasih cefe tedne, mesece ali celo leta. Zgodilo so je, da sta se dve plemeni rsdi enega samega dekleta pobili medsebojno tako, da je le malokdo ostal 2iv. Ker so bila ugrabljenja na dnevnem redu, je razumljivo, da so prebivalci otoka Nuhuroa, sosednjega Nubupi- Meli Bi rbouillč se po končani šoli ni vračal domov, v hišo eredi gozda po jezdni stezi, ki je bila najbližja, temveč je rajši plesal po obronkih gričev, ki so ae dvigali nad Zelenim ribnikom, ka mor so hodili jeleni pit. Ta sin gozdnega čuygja je ljubil goščavo; splazil pe je po vseh štirih skozi grmovje?; se vzedel na podrto stsro deblo in potegnil iz žepa predmet, ki je bil skrbno zavit v robec.' Bil je bengalaki ogenj, ki ga je dobil od kramarjevega sina v zameno za veverico. Fant je zaprl oči, stisnil dragoceni predmet, s katerim se dela umetni ogenj, v roki in si predstavljal gozd v njegovem žaru.' —Menda bo vendar rdečf Kakoc rad bi ga prižgal I Toda bil je še dan in tak prizor je vreden gledalčevi Odprl je spet oči in previdno spravil svoj zaklad. Od ribnikovega breg^aem ao prihajali glasovi; tiho je sklonil glavo skozi vejevje, da bi bolje čul. Oči so se mu zaiskrile. Dva stanju, voril lovski čuvaj. Z mirno, vestjo je nato Bar- ' bouille povedal drugo novico ; | — Minot mi je dal bengalski1 ogenj, mislim, da je rdeč. Na praznik ga bom' prižgal pred našo hišo. To bo veselje! — Tif Ti niti ne moreš kske stvari shraniti do takrat, ker ae ti preveč mudi! se mu je nasmejal oče in se dvignil. Vzel je puško a klina, poljubil dečka in dejal: ~ &el bom mimo Zelenega ribnika, toda ne verjamem, da bi tam zalotil tička, saj vesta, da hodim po tej, poti . . Prav red ko, da je ne bi zavil tja . . . Lahko noči Odšfl je. Barbouillé je obstal kot okamenel .neprestano mu je nekaj hq^ilo na misel: — Njegova pot je to ... pa tudi pot živali, ki jo hočete vlo-viti . . . Kaj pa, Če čakata očeta? Spustili ao ju iz ječe, gotovo sta imela še račun poravnati a čuvajem. Če bi ga napadla, kdo bi bil močnejši f Barbouillé je čuni, kako mn postaja tesno pri srcu. Zbežal je ven. 1 Kam greš? mu je zaklicala mati. — Igrati se, je odgovoril, ne da bi se obrnil. o • • NAROČNIKI POZOR! — Bova ga 1 sta se smejala hudobno. Po tej poti mora priti. Najin bo!. — Hudobneža! Naše jelene hočeta, je dejal Barbouillé ozlovo-Ijep. Takoj bom obvestil papana. On jim bo že pokazal! Brezslišno se je splazil proč, da ga nista čula in tekel v lovsko kočo, kamor je prišel ravno psav k večerji. — Papa! je zaklical, veliki Tringue in Louchon, ki sta se vrnila iz ječe, sta spet pričela... Ravnokar sem ju videl, pripravljata zanjke ob bregu Zelenega ribnika. — Naj le prideta, jaz jima bom Križev pot Petra Kupljenika. Zgodovinska povest. Splzsl PaatnŠkin. (Dalje.) Župnik je brsksl po culi in potisksl s satanskim smehljanjem knjigo za knjigo Petru v obraz, dokler ni tega minila potrpežljivoat, ds je kriknil. "Knjige »o moje, s pohujšljive niso!" "Pišite!" Župnik je zopet zavezal culo in jo zaklenil v omsro. "Peter Kupljenih, vi izpuščste pri maši \e-liki kanon?" "Da." 4 "Zakaj in s kakšno pravico?" Molk. "Peter Kupljenik, \\ obhajate sul» iitra-qne t" "Papež je dovolil." "A tudi že davno preklical." "Iz strshu pred onimi, ki ne ljubijo resnice, in proti »v<^i vesti." "Pišite! — Peter Kupljenik, vi odganjat«* ljudi od zakramenta «v. pokore?" "A ne od pokore." "1'eter Kupljenik. \i pridigate kljub stroge prepovedi vaših predstojnikov." "Po uka/u l*veličarj< v. m, on ji« uioj vrhov ni predstojnik." "Pišite! — Vi odrcksir pokorščino pape Si. ' ' Kadar se moti ali kadar so hoče motiti Jetusu je no odrekam papež mi umrl /.ame na križu, Kristus je umrl. ' "Pišite! — Kako bi veate, da se moti?" "Saj vi tudi veste, če norele uamrn«nia pre alUati notranjega kUhii " "Pišite! — Torej se ni mislite poboljšati?" "Vedno se trudim 111 niolini. da bi se pribli lal |Mipolnostl, tla bi napredoval "\ grehu, krivi v«ti m nepokorščini. — Pišite'" "Dovolj. go»pt*| župnik, dovolj," je posegel Coretlo v razgovor. Vse do tedaj je sedel nepremično. kakor da je tudi »am kos pohištva iu ae ga to, kar se godi pred nj;n». čisto nič nr tiče. "Naj gre!" je namignil župniku. Peter je taproailt "Povejte mi, goapod župnik, t» božjo voljo, kje ste dobili te knjige?" "Kaj, ali »o vaše? Ja r s, m mislil da ne. bo ate ves čaa tako lepo molčali po »tarem pravilni molk jr «lato — samo nr \em. če boste vi tega (lata deležni." "Ne bodite hudobni. cro*pod župnik, saj vidite mojo nesrešo " "Le vi sami je nočete videti " "Povejte, gospod lupntk, prosim vas. po vejte*" "Zveste še, kadar bo potrebno, Radi knjig ae nič ne mudi, a aekaj drugega hi sam rad povedali vašo hčorko aem vKlel ** "Koga. Ntefanijo?" "Da. Htefanijo. Vaša lepa fttcfaatje js lafeta roke zveoans aa hrbtu In je korakala prav I adMUMBli^HH^H tudi, smejala, in še kako naglas, kakor da gre na ženitovanje," "Kje ste jo videli?" "Vidite, Peter Kupljenik, kako sem uslužen. Tudi to vsm lahko povem prav na tisti poti, po kateri ste primarširsli vi nedavno v Tolmin; a ona je šla v nasprotni smeri." "Kam?" "V Ljubljano, prijatelj, da jo odvadijo sme.' ha." "Lažcte, Iažeter "Kdor ne veruje, nI treba, da vprašuje." "Lešnik!" "Mir!" je Coretto bolj zavpil kakor je rekel. Župnik je dal odvesti Petima in je odslovil duhovnika ob oknu. "A o tem mi niste šo ničesar pravili, o Štefaniji namreč," je rekel škof. "Oprostite, vse mi no pride hkratu na misel. Toliko opravila, toliko skrbi. Dva dni aem bil gori, a moral bi ostati najmanj cel teden in tudi v dveh bi ne uredil vsega. Jaz ne vem, kako se je v tem tolminskem kotu zsredilo zsdnji čaa toliko gnilobe." "Pa bi bili ostali dalj časa!" "In tukaj? V teh dveh dneh mi je zopet vse zastalo. Našel sem tam tudi čedadskega nad-dijakona; n človek zares ne ve, kakor bi ž njim govoril. Ni ue krop, ne voda. Liže se z glavarjem, plevela ps, ki je že kkoraj žito prerastel, ne vid». V teh dveh dnevih sem jaz marsikom posvetil in som ira prisilil, da me je spremljal. Po-Kazal sem mu. kakega garjevega kaplana je imel v neposredni bližini, ne da bi kaj slutil. Naučil "eni ga, kako se "pia fraude" "pobožne" knjige izvabijo iz nepoklicanih rok, nabral sem jih toliko, da bomo lahko kurili ž njimi do novega leta. ftkoro dozidano, po «kakaški zalegi oskrunjeno svetišče pri Sv. Luciji aem dal podreti, norce po-loviti in jih odvesti v Ljubljano. Ah. sam no vem, kaj sem vse napravil. Popravil in poskrbel sem, ksr se je dalo in kjer sem mogel. Da bi ž« skoraj dobili tddi tukaj škofa I" "A se bojim, da ne bo nič še nekaj časa. Ori-mani poče in noče!'* • "Patriarh se bo moral vdati" "Dvomim. Saj menda še pomnita, pred petimi leti je bilo tudi že vae pripravljeno, šlo je samo še za to, kdo bo noail novo mltro; non . . "Vem, vem. Oglej, ae jo zdelo, da hoče za-mižati. Nekoliko j« pripomoglo tudi to. da sem jaz oblazil doli v Vidmu vse merodajne vplivni-ke, in pa to, da sem se vdelešil njihove sinode. Zato sem bil 44bogato" poplačan. Doma me je ie čakalo ostro pismo is ftredca in med Oglejem in (¡radcem ae jo struna aa meh teko napela, de js imela vsak čas pošlti. "Skušaj »o. da »daj «»pet kako ne za vozimo. Začetek ni slab. Valno je alaati to. da je nuneij odnesel v Oradee nameravani škofiji tako naklonjene misli. Callifgriaeva beseda zalele v Kima veliko m Roma loeuta. es.ua finita — naj H potem Oglej ihta in peni. kar hoče." ••Vse prav. velečaatltl, ali za adaj moramo Oglej vpeštavaU. kar veste, kake splet karska ko-vačija Je tam doli in da Gradoe akoro n* m odgovorni t tiimo«. M «|t ki Oglej Šel j* po iOiifiiici upajoč, da Znamenje (July 1-1924) pomeni, da vam naročnina poteče na In dna. Ponovite jo pravočaano, da vam liatn ne ustavimo. Ako liatn ne prejmete, je mogočo vstavljen, ker ni bil plačan. Ako jo vaš lint plnčnn in ga ne prejmete, jo mogočo ustavljen, valed napačnega naalo-vn, pilite nam dopianico in navedite atari in nori nnalor. Naši znatOpnilri ao vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo loto jo $8.00 in za pol leta pn $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol lota $1.90 in za celo leto $3.80. Za mesto Chicago in Cicero zn leto $6.50, pol leta $3.25, zn člano $5.30. So Počuti Prenovljen bodi br.s p*Uct ^ Mn. t. W. Nom, BaMMx. w- ^ krt .Mi; "04kM rabim «mUm krt mi Iml U rt t«, k« „J* '» M'ijwj. i ur im ¡.7* 4m S« SNM MU kTH „^ ^ •U» to SU. M« I»«(„, Md.J sa soprt opr.,04^ . ia M raSlm p^k,. k„ * -* v.ud Stori ljudj«, lw»i«Dl T»lrt tkM ■kMU« MM^TOM C*4Ui N M.'lir' tr. Muk bjta PrtrsU .jih m 7VJS-* p J VABILO NA VELIKO VESELICO j plašen, a vendar vesel, je začul g glas, ki je spet postal otroški: jI — Papa, primi to vrv in po- | tegni za njo in mreža se bo od- s prla ... in ne boj se, pobral sem I tvojo puško. Oče in dečko sta se skupaj vra I eiila. Držala sta se za roko, bila|| sta Še tako razburjena, da nista s mogla govoriti. Slednjič pa je mali Barbouille | dejal z veselim glasom: — Papa. ali si videl moj ben- I galski ogenj f Ali ni bil tepT DA SKUHAŠ DOBRO PI VO. PIŠI PO NASE PRODUKTE. imamo v zalogi alad, hmelj, sladkor in vs« druge potrebščine. Poskusite in se prepričsjte, da je doma pri nas, kuhani vedno le najboljii in naje* najšL Groeerijam, slsdiičarjem in v prodajalna ieleznine damo primeren popust pri večjih naročilih. Piiite po Informacije na: FRANK OGLAR. S401 Supcrlor Art.u., ClavsUad, 0. katero priredi SLOVENSKA MAXHOM GODBA NA MAXHOM. JOHNSTOWN, PA. dne 4. julijn 1924. Pričetek veselice 2 uri popoldne v Slovenskem Delavskem Domu. Na ta dan bomo obhajali 12 letnico obstana Slov. Maxhom (fodbe, na Maxhom. Pa. Vsled tega niijuljudnejfe vabimo rojake in rojakinja na to veselico, domače, tz bližnjih in daljnih krajev. Vdc-letita aa te veselice in pripeljite seboj svoje druiine, da se bomo •kupno zabavali. ^ * Vstopnine se moške je 50c, ionsko brez spremstva moških 2Sc. Ne svidenje pri veselici doe 4. julije. Slov. Men. Godba t Potem pa. ko se je oče nagnal s . . da poljubi svojega malega reši- nNIHIIfHlitillllllllllllllHtltlltllllllflltltlllHIttlllllllttttllllllHIlllIllIlIllllltiiiMiiiMir telja, je fante dodal ponosno: — Bil je rdeč! (Prevel P. V, B.) NAROČNIKOM IN ROJAKOM J v državi Illinois in Kansas nazna-li njam. da jih bode obiakala naša i zastopnica in članica Christina Omahne ,ter želimo, da ji pomagate pri agitaciji za liat Prosveta in za Književno Matico, najprej bo obiskala naročnike In rojake v lUinoiau in potem ,pa še v Kansa sn. Be priporoča, da jI greste na roke in pomagate. Za upravnišho liata Prosveta — Filip Oodiaa. Pozor rojaki! Kmalu bode treba kositi mrvo In obdelovati Fartne, in gol"™ bo vsak Farmar gledal, da si nabav! najbolj* palJ*delak« oroHjr. Jas prodajan t^ajboljša. KRANJSKE KOSE kater« s. na sam izbral In nakupil ko sem ae mudil 4 stari domevinl Ta koae ao narejen« U najbeljfega jekla kar a« ga more d«"" Avstriji. Imam valiko zalogo in jih prodajam po aladih cenah: Koae, (Vulken) ................,$2.75 Motske, (korene) ................$1-75 Srp« . ...,..,..,.,,,..*••••.*»••51.00 Osle, (Beresuaeške) ..............$ Klopce, (kladivo ie amboe) .......$2.00 Recle ie Rimke..................JI »J ae Kesa...................• 2S Nadalje prodajam najfleajSe ftolwske britve, Automatise < «Ker je. Svinčnike s eftigakon itd. Vse blag« je garantirano. K naročilom priložite Draft alt Money Order la potfjite 1 MR. CHARLES REBEK. Oliv«, Wiaconain. St B. Superior. ................................ ii