Jhiznanje smelosti in izkušnjam t Vir*o Hafner r.?e je na obisku v Beli krajini pogovarjal z delavci v črnomaljskem Gorenju n H^tliški Beti — Gorenje: 800.000 kompresorjev, v Beti povečujejo izvoz :ltV'kTfni prejšnji *adikaw« P. slovenskih 1 ddtvei ° Hafner pogovaijal Črnomlju n0Ve tovarne Gorenja v !?e.tU5ki občini pa je ^ieacijo S° najVečJ° ddovno viČmH^em Goreniu se je podrobno dtio pri^* “°sedal opravljeno nadali„w. investiciji in za .. . -I I® načrte. tovarno kfl Celotna mvesticija ke »elia 27n P,reSOI;ieV za hladilni-Droti v ,onov dinarjev. Ko stekla s „ ,ncu leta proizvodnja na leto ;p ,"P zmogljivostjo, bodo jev. Take v kompresor- Goreni, kompresorje mora danes 1 V^^-ev.^' ^ opozoril j Je vodilne delavce odgovnm. 50 * lotfli težk® m - ^ 0me naloge, hkrati pa je skimi prizadevanji, z izkušnjami pri pripravi planov in z njihovim načinom nagrajevanja po delu. V letošnjem prvem polletju se je obseg poslovanja v primeijavi z enakim lanskim obdobjem povečal skoraj za polovico, kar gre v glavnem na račun nove Kodranke. Močno v Beti povečujejo izvoz: medtem ko so lani izvozili za 58 miljjonov dinarjev, računajo, da bo letošnji izvoz vreden več kot 100 milijonov dinarjev. Močno pa jih je prizadela devalvacija, saj so še v veliki meri vezani na uvoz surovin, dokler ne bo stekla proizvodnja v okviru Yulona, v okviru katerega je tudi njihova nova Kodranka. Letošnje leto je za Beti še posebej napomo, ker jih velike obveznosti pri vračanju dolgov močno obremenjujejo in zmanjšujejo akumulativ-nosL Pa vendar rezultati prvega polletja kažejo, da bodo leto dobro zaključili, za naprej pa pričakujejo boljše čase, saj so si z velikim odrekanjem precej popravili reproduktivno sposobnost Tudi pri nagrajevanju po delu so v Beti precej naredili, saj že več kot 80 odstotkom zaposlenih merijo individualne učinke. A. BARTELJ rn** Pa Franc Adam iz Jasno je, da morajo obrtniki prav tako kot delavci v združenem delu prispevati sredstva za družbene dejavnosti, vendar so nekateri zdo neredni plačnici. Pri tem verjetno ne gre tollco za pomanjkanje denarja kot za pomanjkanje zavesti in odgovornosti, da moramo breme skupnih potreb in želja nositi vsi. V novomeški občini je registriranih 600 obrtnikov. Od- tega imajo skupne službe pri samoupravnih interesnih skupnostih, kjer obrtniki plačujejo obvezne prispevke za SIS za izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo in otroško varstvo, za dopolnilno izobraževanje delavcev, zaposlenih pri zasebnikih in tudi davek na osebni dohodek, na seznamu dolžnikov 215 obrtnikov. Prednjačijo avtoprevozniki, ki pa jih je tudi največ. Pred dvema mesecema, ko so začeli z akcijo pospešene izterjatve dolgov, je znašala vrednost neplačanih obveznosti kar 14 milijonov dinarjev. Od tega se dolg . pri nekaterih vleče že dve, tri leta. Do sedaj se je celotni dolg zmanjšal približno za polovico, saj so mnogi obrtniki vendarle poravnali obveznosti, za kar so celo najemali kredite. Pričakujejo, da se bo število dolžnikov in znesek dolga še zmanjšal, sicer pa se bodo morali poslužiti prisilne izteijatve. Podatki pa se iz dneva v dan zelo spreminjajo, kar gre precej na račun zelo različne višine prispevkov oz. dohodkov posameznih obrtnikov. NA OBISKU PRI BRIGADIRJIH - Predsednic zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner in predsednik ZSMS Boris Bavdek sta si skupaj s predstavnici občine Novo mesto z zanimanjem ogledala brigadirsko taborišče pri osnovni šali v Prevolah. (Foto: Janez Pavlin) Zorenje hmelja zamuja Začetek obiranja po 20. avgustu — 135 ton hmelja s hmeljišč Krke in sevniškega kmetijskega kombinata Dolgotrajno hladno in deževno vreme je precej zavilo rast hmelja — obiranje se bo začelo po 20. avgustu z nekajdnevno zakasnitvijo — in oteževalo tudi zaščito nasadov hmelja pred boleznimi in škodljivci. Kljub temu so v novomeški kmetijski zadrugi Krka in v sevniškem kmetijskem kombinatu Mercator uspeli obdržati zdrave nasade. 5 s agencije naj bi bil natl^) ameriški novinar, ki se je m letos mudil v Afgani*% naščuval skupino upomiko 'p je linčala tri ujetnike zato, ^ to posnel za televizijo- J, Rather je obtožbe ^ j, rekoč, da so popolnoma nične ... Psihološka vojna velikimi. t. V sedanjem srednjeročnem obdobju smo v Sloveniji pridobili dodatnih 754 megavatov moči v sedmih novih elektrarnah, vendar nismo dokončali nekaj elektrarn, ki bi jih letos morali Kljub temu težav z električno energijo do jeseni ne bo, vprašanje pa je, če bo dovolj elektrike pozimi in zgodaj spomladi še zlasti če bo jesen suha in se akumulacijska jezera ne bodo napolnila. Do leta 1985 bo začelo obratovati še več novih elektrarn -večinoma so že v gradnji — s skupno močjo 706 megavatov. Največ energije bo od teh dajala jedrska elektrarna v Krškem - 332 megavatov, ki bo začela redno obratovati v letu 1983. Do leta 1985 bodo za slovenske potrebe začeli graditi še 8 novih elektrarn s skupno močjo 978 megivatov,kipa bodo začele obratovati po letu 1985. Med te nove elektrarne sodi tudi HE Boštanj na Savi s 134 megavati, ki jo bodo pričeli graditi leta 1984, obratovapa bo leta 1989. KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredst**' zeit5; 1. Polavtomatska polnilna linija znamke kapaciteta 500 1/h. Polnilna linija ° naslednje elemente: polnilec, namakalni t>az ' nralni ctrni ctarili-vatnr ,Qni n I op G ti kB - pralni stroj, sterilizator, zapiralec, ^ filter. Linija je v izpravnem stanju. Izklicna za kompletno linijo je 248.000 din. z 2. Robkalnik za grozdje. Kapaciteta do 5000 kg -e bazenom v izpravnem stanju. Izklicna ce 45.000 din. :tetfi» 3. Pralni stroj za steklenice, manjše kapac izpraven, izklicna cena je 20.000 din. . 4. Dozator za kremenčevo peno — ,z" izklicna cena je 5.000 din. ■-.kliO18 5. Dozator za žveplo (S02) — izpraven, ■ cena je 5.000 din. nkro0^ 6. Plastična cisterna za vino 10.000 lit. — izklicna cena je 25.000 din. .g-rg ' 7. Avto, kombi Zastava 430 K, letnik nevozen, izklicna cena je 20.000 din. .. |et° 8. Tovorni avto TAM-2001 - hladilni*^ Hifl> i ■ UVUIIII aviu inm—. - __ qQQ d^' izdelave 1972, nevozen, izklicna cena^o- . -i- izklicna cena izuetave iu/z, nevozen, 14«.»..“—-— » 9. Škropilnica - traktorska (molekulator) .. g fl00 300 lit - izpravna «Wiena cena j na din. fiz' ičl*. Pravico do udeležbe na dražbi imajo vse pf osebe. Pred pričetkom dražbe mora vsak m varščino v višini 10 % izklicne cene. . pričet*0^ Ogled osnovnih sredstev je mogoč eno uro P ^ prel dražbe. Vse informacije lahko interesenti o telefon št. 77—261 ali 77—120. Metliki- Javna -dražba bo 14. 8. 1980 ob 8. ur g 607/33"^ interesentov je pred Vinsko kletjo. V. 2 mm E 0LENJSK1 LIST fvgusta 1980 DOLENJSKI UST nekaik ♦ i OTOK - Visoka Krka je Gradu o poplavljala in ogrožala otok Vodn ’ zato so delavci novomeškega oblawT«°S,)^ai?*ce8a podjetja pričeli s kamenjem lq-er j n^>0*' Antične dele. Na južni strani, kuHit ° najbolj načet, so navozili precej tokov zemlje. (Foto: J. P.) JADRANJE PO KOČEVSKO - Gornji posnetek ni z jadranske obale, temveč prikazuje iznajdljivost Kočevcev. Na kraju, kjer je bil nekdaj dnevni kop rudnika, je nastalo pravcato jezero, ki privablja številne kopalce pa tudi ljudi z jadrnicami in deskami za jadranje. (Foto: D. Rustja) POMAGA SI VSAK PO SVOJE — Druga polovica julija je bla brez oblačka in dežja, zato so imeli gostiničatji in trgovci s pivom in drugimi osvežlnimi pijačami obilico dela. Tako je rešil sušo v griih svojih prijateljev na delovišču v Ločni Pioniijev delavec. (Foto: J. Pavlin) Z JESENJO NOVA TOVARNA - Posnetek je iz Kostanjevice, kjer Pioniijev tozd Gradbeni sektor Krško dokončuje proizvodno halo Iskre za industrijsko elektroniko. V njej bodo zaposlli tudi nove delavce in tako se marsikateremu domačinu ne bo več treba voziti na delo. (Foto: J.T.) vinocrSnikov ^gradnikov Bele strok nv« Ja dva Odhod na uri °<; k Črnomlja ob 4. Metini ob 4-15. in iz °b 4-30- uri- Odhod na Uti. iz spa b°lz ^rnomlja ob 6. Metlik. TČa ob 6-15- 'a prvem • ? 6;30* uri. Cena osebo ' eta je 300 din na ^ °.cena drugega pa 180, din. OST do jutrišnjega dne društva metiiške in nik P nJS^e Podružnice ter taj-nuc F- Derganc. Surovine dražje od izdelkov V ribniškem ITPP težave z reprodukcijskim materialom — — Izkoriščanje notranjih rezerv — Želijo višje Svetovna kriza omejuje izvoz prodajne cene Ribniška industrija termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike, ki je v letošnjem prvem polletju z 210 zaposlenimi ustvarila 140 milijonov dohodka in za nekaj odstotkov preseda fizični obseg plana, ima pri proizvodnji težave. Sejmišča 'k^kovemMEST0: Tudi na pone- sejemskeBa ni bil° Pravega le 156 arašid a‘ ReJci so pripelji« 12 lčkov-142 starih od 6 do meseci n" 14 s‘arih od 3 do 5 ptaiičkov •rrotdauih je bUo 82 sejma u<“ cene se odzadnjega sniso bistveno spremenile. l.SOn ^f^^ki so b*H P° 1-100 do d'o2 'tn*nariev’ starej*‘ Pa P° 1*550 •j00 dinarjev. Na sobotnem sejmu je ^esec a^roc^aj ^98 prašičkov do 3 "fcnjalo i^«0Sti’ lastnilca Pa Je teže iP ki Ž,valL 2a:kilogram žive ^ dinarji treba odšteti po 68 do SEJEM V GORNU RADGONI Od 23. do 31. avgusta bo v Gornji Radgoni 18. Mednarodni kmetijsko živilski sejem. Med 600 razstavljalci iz petnajstih držav bodo poleg domačih šel razstavljalci iz Avstralije, Poljske, Italije, ZRN, Madžarske, Švice, ZDA, Sovjetske zveze,’ Filipinov, Švedske, Danske, Francije, Belgije in Nizozemske. Na sejmu bodo predstavili dosežke s podrožij primarne kmetijske proizvodnje in predelave hrane, proizvodna in zaščitna sredstva ter opremo in mehanizacijo za kmetijstvo. V času sejma bodo organizirali razstave živine in vin, poleg tega bodo obiskovalci lahko dobili različne strokovne nasvete. Kmetijski nasveti Skrivni napihovalec sira Praw~ _ . da ima vsaka stvar dobre in slabe strani. Tudi v neuo priporočeno siliranje krme ima svojo slabo Vendar j® o. vpliva na kakovost mleka in mlečnih izdelkov, S^aprav^'.ne vedno. Kako je s tem vlivom in kaj se ?!o sir? a^a’ če s s*'ažo krmimo molznice in iz tega mleka je predvsem mikrobiološki proces, v katerem ^ in i0 ganske mase ustvarjajo kisline, ki zadržijo razvoj •^nokisH (riaiyaj° zdravo in užitno. Zaželjene so predvsem I^ovane e bakterije, tudi bakterije hladnega vrenja /•jPalc s: ’ nesrečo pa tudi druge drobnoživke ne mirujejo i^admjo škoditi. Take so bakterije iz rodu fJ CtOffPn 1 • J M. U|Vv OU I/OIVIV1IJV U 1VUM w ocetnokisiiiisko »nje ter iz rodu ve^ja noji POVZr°čajo maslenokidinsko vrenje. Te so lahko ^Htejfe ^a mlekamin sirarn. ??esnažena v zen^P i11 pridejo na vsako krmo. Če je ih!itoPla ("rir, neprimerno več, če je silažna masa rvlr^okislimLJ 30 . in 40 stopinjami) se bakterije Da po npega. Vrenja razmnožujejo kot za stavo. Človek jih *ivaU Drj JJ^m vonju, ker razkrajajo beljakovine, kar & . *vfla ql JI di niti ne moti preveč. S krmo prehajajo v siaK*:^0 v mlpL? .®ien*v hlevu pa se odporni trosi Iclostridijev sir Novosti m * zafino veselo razmnoževati. Mleko je V ' ’ ^raVe nadloge pa se začno šele ob predelavi v ^hovanje ,sPore Uostridflev m asi en ok Minsk o k^.^tnosti v $n-V.0,}j napihnjenega sira se zelo poslaJ .vte^JtSS!r.Hr^ __ aJ Poljubljenemu siru gaudi. zelo podahša, tja sirov, so pa ni nevarno samo drugim vrstam sira, na Ker trave Cm interesu ,z mlekom tudi sirarne, je tudi v ^datL? koruze »ILi V- naib°ljš° silažo. Pravilna zrelost ^irtan ^°nzerv’anc^ °r nJe *n temeljito tlačenje, pa tudi lahko bistvln SVetl! ie žc dol8° znana metoda A. I: 0 zmanjšajo možnost maslenokislinskega INŽ. M. L. I * I ! s Predvsem gre za to, da je cena reprodukcijskega materiala višja od cene končnih izdelkov. Tkanje žičnih tkanin, sestavljanje trajno žarnih peči ter izdelovanje toplovodnih kotlov in cistern so glavne proizvodne usmeritve v ribniškem ITPP. Ne gre za ozko specializiranost, vendar je prav v naravi proizvodnje pomemben vzrok težav. Na domačem trgu ni dovolj izdelavnega materiala. ITPP uvaža predvsem kvalitetno Kaj je s sklepi? Je združeno deio pozabilo na sklep o združevanju sredstev za gradnjo hladil-______________nice?______________ Glede na slabo oskrbo Novega mesta in večjih občinskih središč kot na dolgoročno usmeritev kmetijske zadruge je bilo pred mesecema pripravljeno zajetno gradivo, o katerem sta na zadnjem junijskem zasedanju razpravljala tudi občinska zbora. Tedaj so bili sprejeti važni in spodbudni sklepi, ki pa so bili izglasovani tako rekoč molče. Gre predvsem ža gradnjo potrebne hranilnice in obrata za predelavo mesa v občini. Ugotovili so, da gre za prednostno naložbo, da pa novomeško kmetijstvo ni zmožno nastopati kot investitor z lastno udeležbo za najetje bančnih kreditov. Prav na omenjeni seji so delenili, naj bi potrebna sredstva za lastno udeležbo pri kreditnih zbrali v celotnem združenem delu, ki je porabnik hrane. Sklep je bS sprejet in tako stališče naj bi bilo sestavni del temeljev novega srednjeročnega plana občine, ni pa bila določena metoda zbiranja. Nič o tem, kdo in koliko naj v ta namen prispeva. Odtlej sta minila skoro :dva meseca, čas naglo beži proti jeseni, kmetijci pa čakajo v strahu, da bo ta investicija bodisi obšla družbeni plan za novo obdobje, ali pa da bo v dokumentih spet nekaj zapisano, kar ne bo uresničena Očitno je, da se v združenem delu o tem še niso nič pogovarjali, čeprav je bil sklep o združevanju sredstev za gradnjo hladilnic izglasovan s polno podporo družbenopolitičnih organizacij. R. B. tanko pločevino, neijavečo žico in surovine za plastične mreže. Reprodukcijski material kupujejo precej dražje kot prodajajo končne izdelke, za Katere velja sklep o zamrznitvi cen. Prihaja do neskladja, ki ga v ITPP delno odpravljajo z izvozom, največ v Veliko Britanijo, Sirijo in na Poljsko. Možnosti : izvoza so omejene zaradi krize v avtomobilski industriji, ki v glavnem uporablja žične tkanine,t zato skušajo ubežati izgubi s povečevanjem produktivnosti in boljšo izrabo delovnega časa. V letošnjem prvem trimesečju je bilo 28 odstotkov manj bolniških izostankov kot lani v enakem česu. Za reprezentanco so v prvem polletju porabili le 12 odst predvidenih sredstev. Notranje rezerve, kot pravijo v ITPP, ne bodo vsega rešile. Potrebovali bi dovoljenje za višje cene svojih izdelkov. M. LUZAR Brez mesnega posta Bo prepoved izvoza mesa napolnila prazne mesnice? Do 15. septembra je prepovedano izvažati iz Jugoslavije živino, meso h mesne izdelke. Za začasno ukinitev izvoza se je odločiT poslovni odbor zveznega sklada za pospeševanje prireje in prodaje živine, mesa in mesnih izdelkov. Tak ukrep je bil nedvomno potreben, saj 52s naše mesnice že tedne malone brez mesa, kar krepko občutijo tudi turisti na Jadranu in v notranjosti dežele. Začasna prepoved izvoza bo prav gotovo povzročila boljšo preskrbo z mesom, kar pomeni, da bodo ■edilniki v hotelih, obratih družbene prehrane, zasebnih gostiščih in1 gospodinjstvih spet neokrnjeni Ukinitev mesnega posta pa se bo tudi negativno odrazila, saj bo okrnila devizni izkupiček kmetijstva, ki si z izvozom pomaga pri nakupu krme, gnojil in tistih kmetijskih izdelkov, ki jih na domačem trgu primanjkuje. Gre torej za precejšen razkorak med izvoznimi načrti in njih uresničitvijo. To pa kaže na slabosti v načrtovanju, ki ga bo potrebno v prihodnje drugače zastaviti. ! i ! I S i ■V EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Ureja;Tit Doberšek Skrivnost uspeha trsničarjev pri letošnjem pridelovanju trt cepljenk (o katerem sem pisal v zadnji številki Dolenjskega lista) je v tem, da so po 1 nskih uspešnih poskusih v pridelovanju trt cepljenk trsničaiji letos popolnoma prešli na novo tehnologijo Trsničarje je z novo tehnologijo pri pridelovanju trt seznanil na lanskem sestanku trsničarjev (v času prireditve Tedna dolenjskega cvička) strokovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije mag. inž. Tone Zafošnik. Vendar so trsničarji lani le poskusno v manjšem obsegu začeli s pridelovanjem trtpo nasvetu omenjenega strokovnjaka. Lanski uspeh pa je trsničarje v celoti prepričal o uspešnosti nove tehnologije pri pridelovanju trt. Zato so naši trsničarji letos sprejeli novo tehnologijo v celoti in uspeh je tu. Podrobno je mag. inž. Tone Zafošnik novo tehnologijo pri pridelovanju trt cepljenk opisi v letošnji 3 štev. strokovne revije ..Sodobno kmetijstvo”. Iz tega poučnega članka izvemo, da po novi tehnologiji zadnja leta pridelujejo trte cepljenke zlasti v Zvezni republiki Nemčiji, Franciji, Švici, Avstriji, Cehoslovaški in Madžarski Po praktičnih izkušnjah so bile pri dosedanjem pridelovanju trt cepljenk največje izgube v kritičnem času utrjevanja cepljenk po siljenju in v začetku rasti. Ukrep za zmanjšanje te izgube je ponovno parafiniranje (namakanje v vroč, razstopljen parafin) že odgnalih, to je zelenih delov cepiča po siljenju Ut ob času vlaganja trt v trsnico. Drugi ukrep, ki se je pokazal za zelo koristnega je, da pred vlaganjem trt v trsnico položimo čmo folijo (isto kot za vrtne jagode ali za kumarice) in trte vtikamo v zemljo skozi folijo bolj plitvo, kot smo trte vlagali v trsnico prej. Uvedba ponovnega zelenega parafiniranja cepljenk in uporaba folije v trsnicah je povsem nov postopek. Uttjene, suhe in čiste cepljenke iz s silnice s prikrajšanim zelenim poganjkom, skupaj z zelenim poganjkom še 10 do 15 cm pod cepljenim mestom za trenutek potopimo v vroč prafin. Temperatura parafina je odvisna od njegove topljivosti (kakovosti), ponavadi iznaša med 75 do največ 85°C. Parafinska obloga mora biti čim tesnejša, elastična vendar dovolj debela. Pri zelenem parafiniranju je potrebno neprekinjeno delo, da sc izognemo vročinskim poškodbam poganjkov. Pri nižjih temperaturah postane parafinska ouioga debe- lejša jn s tem se poveča količina toplote, ki jo sprejme cepljenka, kar je spet škodljivo. Za parafiniranje uporabljamo posebne parafine (trsničarji so jih v javnem dobili iz Avstrije) in razne parafinske mešanice. Po parafiniranju cepljenke namakamo do vlaganja v trsnico v vodi (vsaj 12 do 24 ur), da cepljenki zagotovimo v prvih dneh v trsnici potrebno vodo. Se bolj kot prej, je za novo tehnologijo potrebno pripraviti dobro zemljo za trsnico. Zato zemljo za trsnico dobro pognojimo z nekoliko uležanim hlevskim gnojem že v jeseni in ta gnoj že v jeseni srednje globoko podorjemo. V jeseni preorano in pognojeno zemljo neposredno pred polaganjem folije zrahljamo s frezo ali kultivatorjem, da zdrobimo suho skoijo zemlje in das imamo pri polaganju folije zrahljano, svežo in primemo vlažno zemljo. Folijo je priporočljivo polagati zgodaj spomladi, približno 1 mesec pred vlaganjem trt v trsnico. Če je pred polaganjem folije zemlja presuha, jo kaže primemo namočiti. Boljše deot ročno je uspešno polaganje folije s posebnim strojem, ki je priključen na traktor. Ti stroji omogočajo obdelavo v trsnici in oblikujejo grebene za trte. Položeno folijo pred vlaganjem cepljenk preluknjamo s kolesom, ki ima privarjene zobce. Priporočljiva razdalja je 5 do 8 cm. Polietilenska čma folija naj bo 0,05 mm debela in 80 do 100 cm široka. V trsnicah s težko vlažno in hladno zemljo polagamo folijo na visoke grebene. Na lahko, toplo in suho zemljo folijo položimo plosko na površino ali na nizke grebene. Cepljenke potikamo skozi preluknjano folijo 10 do 15 cm globoko v zemljo. Kaj vpliva na uspešnost pridelovanja? Na uspešnost pridelovanja trt po novi tehnologiji vplivajo: - zeleno parafiniranje cepljenk; - višje vlaganje cepljenk v trsnico; - vpliv folije. Zeleno parafiniranje cepljenke povzroča odmiranje listov in vršička poganjka. S tem se v tem času zmanjša izhlapevanje vode v času vlaganja cepljenke v trsnico in poganjek ponovno začne poganjati 10 dni po vlaganju, ko se je cepljenka v trsnici že uttdila. Z višjim vlaganjem cepljenk je onemogočena rast rosnih korenin iz cepljenega mesta. Polietilenska čma folija preprečuje rast plevela in zadrži več vlage v zemlji. dt. i L« Kje je gospodarski dinar? Gospodarske delovne organizacije imajo letos za 700 milijonov dinarjev manj obratnih sredstev, nelikvidnost se veča, promet z menicami pa se povečuje Letos je v skoro vseh večjih delovnih organizacijah na Dolenjskem čutiti pomanjkanje likvidnih sredstev, tako da si za izplačilo osebnih dohodkov denar izposojajo. Pomočnik direktoija SDK v Novem mestu Tone Golobič odgovaija, kje so vzroki takšnemu stanju. - Govori se, da ima več delovnih organizacij s področja gospodarstva blokirane žiro račune. Ali je teh orimerov več in ali so zaskrbljujo-či? »Dejstvo je, da je na žko računih več ali maij povsod v gospodarstvu malo denarja, medtem ko blokiranih žiro računov ni Izjema Je IMV, ki ima blokiran račun dlje časa, od časa do časa pa ima blokado tudi trebanjski Trimo. Ostali se ne pojavljajo na tem spisku ati pa se *mo za kakšen dan, kar sploh ni problematično. Pač pa je težava, zaradi katere nas lahko boli glava samo glede IMV. Ta s svojimi sredstvi tako močno angažira banko, da ji zmanjka sape za druge delovne organizacije." - Kako je sicer z nelikvidnostjo? „Ta je čedalje boij prisotna. Napaka je v tem, ker pri analizah poslovanja najraje obravnavamo bilanco uspeha, v kateri se kažejo dokaj ugodni indeksni kazalci, medtem ko bilance stanja zapostavljamo. Ta pa v resnici omogoča vpogled v posamezno delovno organizacijo, njena sredstva in njene uspehe. In ta analiza pokaže tudi drugo sliko.” NA JUGORJU VODOVOD Na Jugoiju v krajevni skupnosti Gabrje od marca letos gradijo okrog dva kilometra dolg vodovod. Dela bodo stala dva milijona dinarjev. Večino sredstev bo dala krajevna skupnost Gabije, na Jugoiju, ki ima petnajst hiš, pa bo vsako gospodinjstvo prispevalo stari milijon in opravilo 150 ur prostovoljnega dela. Voda bo v to podgorjansko vas pritekla jeseni M. LUZAR - Ali lahko s kakšnim primerom podkrepite svojo trditev? „Po bilanci uspeha je dolenjsko gospodarstvo lani kar uspešno poslovalo, saj je bilo toliko in toliko več dohodka, več je šlo za akumulacijo, itd. Niso se poglabljali, kako je bila akumulacija porabljena. Pri nas pa smo to ugotovili. Lani je bilo v poslovne sklade v dolenjski Mgiji vloženih 359 milijonov dinarjev ali za 40 odst. več kot prejšnje leto. 21o ugodno na prvi Tone Golobič pogled! Toda razčlenitev pove, da so v letu 1979 samo sredstva za obvezna posojila in združevanje (železnica, energetika, nerazviti itd.) narada na 447 milijonov dinarjev. Se pravi, da je šlo drugam več sredstev, kot pa je bflo vloženih v poslovne sklade. Ce pogledamo še investicije, tudi lahko hitro vidimo, da smo zadolženi do vratu. Lani je bilo v naši regiji porabljenih za investicije 3,5 milijarde dinarjev, od tega Je skoro za 2 milijardi dolgoročnih kreditov. Iz vsega tega izhaja, da smo lani porabili za 700 milijonov več za obvezne dajatve in investicije, kolikor je bilo sploh sredstev na razpolago. Za teh 700 milijonov se ie zmanjšal tisti del skladov, ki je prejšnja leta služil za obratna sredstva. To pa se letos v gospodarstvu krepko pozna in v tem je eden glavnih vzrokov, da denarja maijka.” - Letos se je močno razširilo tudi menično poslovanje. Ali o tem lahko poveste k^j več? „Res se je poslovanje z menicami letos po številu skoro podvojilo v primerjavi s prejšnjimi leti. Poudaril pa bi rad, da je to le izhod v sili. Plačilo z menico pomeni za delovno organizrcijo le odvrnitev težav za tri mesece, potem se pokažejo znova in največkrat še v hujši obliki Ko pa je že preveč menic v obtoku, jih tudi nočejo več vzeti, in tako imajo nekateri menice spravljene v trezorja Nimajo kam z njimi. Se huje pa je, da je tovrstno poslovanje izkoristilo nekaj monopolistov. Ti tudi od dobrih plačnikov nočejo več menice, ampak zahtevajo čeke. Tako INA zahteva plačilo s čeki, naši Goijanci pa imajo zavoljo tega hude težave. NI to edini primer, le pa najbolj zna-." - Ali usta&tveni ukrepi na našem območju ugodno vplivajo na finančne tokove v gospodarstvu? „Kar je zapisano v resolucijah in stabilizacijskih ukrepih, pomeni za gospodarstvo oster in nov veter, ne da pa se vsega tega doseči čez noč. Po mojem bomo morda v treh letih lahko izpeljali vse, kar zadeva gospodarske tokove.” RBACER »Kozinovci” doma Mladinska delovna brigada „Mar-jan Kozina” iz Novega mesta se je v torek, 5. avgusta, vrnila z zvezne mladinske delovne akcije ^»Reka 80”. 52 brigadirjev je opravičilo vsa pričakovanja organizatorja brigade OK ZSMS Novo mesto ter pokkovi-telja Zavarovalne skupnosti Triglav, saj so se na akciji izkazali. Brigada je bila med osmimi sodelujočimi brigadami najmlajša, sestavljalo pa jo je 28 fantov in 24 deklet. Razvili so odlično sodelovanje z ostalimi brigadami, najbolj pa z univerzitetno brigado „4. april” iz Beograda, s katero so se tudi pobratili. brigada „Marjan Kozina” je osvojila trak akcije Reka 80, petnajst brigadirjev je prejelo udarniško značko, dvanajst pa pohvale. Že. naslednji teden bo odšla na dvodnevno akcijo v Suho krajino. M. HRASTAR KRVODAJALSKA AKCIJA Rdeči križ Slovenije vabi občane Metlike, da se v čimvečjem številu udeleže krvodajalske akcije, ki bo 19. in 20. avgusta. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivisti RK. 's_______________________^ GROZDJE DOBRO KAZE Vinogradniki iz mediške občine in Bele krajine sploh pravijo, da bo, vsaj kot sedaj kaže, letošnja trgatev ena boljših v zadnjih letih. Seveda, če le ne bodoče, ki kaj lahko večji del pridelka pospravi v nekaj minutah. KMALU BO BOLJE V Gabiju bodo konec oktobra letos odpili dom družbenih organizacij. Celotni stroški gradnje, ki je trajala pet let, bodo približno za polovico manjši od predvidenih pet milijonov dinarjev. Denar za gradnjo sta prispevali kulturna skupnost v Novem mestu in krajevna skupnost Gabije, sodelovali pa so tudi vaščani s prostovoljnim delom. V novi zgradbi bo poleg prostorov za delo DPO še večnamenska dvorana. M. LUZAR MANJŠA PORABA Julija smo v Sloveniji porabili skoraj 564 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je približno dva odstotka več kot v istem mesecu lani. Tolikšna julijska poraba pomeni štiri in pol odstotka manj, kot smo načrtovali. Občasno pomanjkanje vode Letošnje poletje ni prineslo hujše suše - Občasno primanjkuje vode le v hribovskih krajih in Suhi krajini Letošnje poletje ni najbolj sušno, saj je prava vročina brez dežja tiščala le dorbih štirinajst dni, kar pa je bilo dovolj, da je v hribovskih predelih dolenjskega krasa zmanjkalo vode. Novomeško ok&lico oskrbuje z vodo poklicna gasilska četa. Vsak dan so v zadnjih sušnih dneh s cisterno zvozili po 50.000 litrov vode v vasi in zaselke, kjer je potreba največja. Vodo vozijo predvsem v Uršna sela, Hrušico, 2 dinj o vas, Trško goro, Harinjo vas, Kuzaijev kal in drugam. »Lani je bilo huje. Cez poletje smo vozili noč in dan, pa še nismo mogli zadostiti vsem potrebam in naročilom. Letos položaj ni tako kritičen. Prav bi bilo, da bi ljudje naročili vodo že malo prej, ne pa, ko so pri hiši že brez kaplje, “ je povedal dežurni gasilec šofer Franc Staniša med vožnjo v Gornji Podboršt nad Mimo pečjo. Večje težave v preskrbi z vodo so v suhokrajinskem delu novomeške občine. V ogrožene kraje vodo dovažajo žužember-ški gasilci, ponekod pa si prebivalci pomagajo kar z vodo iz Krke, kjer pač reka še ni preveč onesnažena. Zadnje deževje je položaj izboljšalo. J. PAVLIN ZA TEDEN DNI DOVOLJ — V suhi vodnjak na domačiji Franca Rozmana iz Gornjega Podboišta so natočili 5.000 litrov vode iz novomeškega vodovoda. Raje dražje? Zakaj se zelenemu vlaku ogibajo j Ni še tako dolgo tega, kar smo z vso potrebno resnostjo in ogovomostjo sklenili, da bomo varčevali na vseh področjih in na vseh ravneh. Tem potrebam « željam je prisluhnila tua> železnica in ponudila vsem, ki si žele hitro, udobno in v primerjavi s prevozom * osebnimi avtomobili cenej® vožnjo, tako imenovani poslovne vlake. Zal ta prizadevanja ** leznice na Dolenjskem, konkretneje v novomeški w trebanjski občini, niso naje-tela na omembe vreden odmev v delovnin organizacijah. Mnogi pošlo? ni možje, ki pogosto poMe' jo v Ljubljano, se namreč j* niso preusmerili na cenej*1 „zeleni vlak", kot je kornet' cialno ime dolenjskemu P0-slovnemu vlaku. Ta namrtf sleherni teden vozi skotfH prazen kljub veliki reklom* / sredstvih javnega obveščanju in kljub priporočilonj družbenopolitičnih 01 zacij, naj se p vozijo z njim. Ker pri nas ni pravega odmeva ne zanimanja ** tako obliko prevozov, kifi1 gospodarskega vidika mnog0 cenejša, je začela železni, razmišljati, da bi vlak” ukinila. Vlak, ki W skoraj prazen, ne pokril stroškov železnice. VP1^ nje je tudi, doklej bod° lahko delovne organizacij* pokrivale drage prevoze f osebnimi avtomobili Mt»° smešno pa bi zvenelo spra>c vanje, zakaj železnica & vpelje cenejšega prevolb šele potem, ko bo „zde1t vlak’ železnica zaradi & zumljivih ekonomskih viW kov ukinila. „ j. y pisma in odmevi Kava kot glasba Kave ni in je še nekaj časa ne bo, je bilo slišati že pied precej časa. Danes tisti, ki imajo posla s tem vse dragocenejšim zrnjem, obtajo boljše čase kavičarstvu, vendar le ob višjih cenah. Kava se za večino potrošnikov pojavlja občasno in vselej sproži njena prisotnost obilo jeze in terja od občanov veliko iznajdljivost. Pražame niso zadovoljne s ceno pražene kave, trgovci je nimajo, kot pravijo, občani po domovih, pisarnah in letoviščih tarnajo, da je ni dovolj. Skratka, obilo nejevolje, čeprav piecej po nepotrebnem. Naj manjka česarkoli, o kavi je največ besed. Niti o prašku niti o olju ali sladkorju, ampak o kavi. Ob. te j vroči jezi splahni vsa druga nejevolja. Pozabljene so razdrapane vaške poti in v gozdovih odvrženi gospodinjski aparati, zavožene investicije in druge oblike gospodarskega kriminala. Po.vsod je kava in le kot po naključju vsujemo wanjo nekaj praška za spremembo okusa. S kavo je tako kot « lepo glasbo: ob njej pozabimo na marsikaj. Če. ta poslastica že sprošča ali ne, če že preganja utrujenosti ali ne, ji večina vseeno pripisuje to lastnost. Tej tekočini smo dali veliko moč in prav to nam škoduje bdj kot kofein v razredčenih bifejskih napitkih in v kavi, ki smo jo skuhali iz prestarih domačih zalog. M. LUZAR Ali smo umetniku že popravili krivico? Odmev na članek o prvi posmrtni razstavi del kiparja Franceta Kralja v Kostanjevici — Slab odnos V 31. številki Dolenjskega lista sem prebral sestavek o otvoritvi prve posmrtne razstave del Franceta Kralja v Kostanjevici, ki gaje napisal novinar I. Zoran. Med ; drugim beremo tudi naslednje: »Akademik Josip Vidmar je v otvoritveni besedi podčrtal, da se je umetnosti Franceta Kralja vsekakor zgodila velika krivica. Po njegovem mnenju nosi precejšnjo krivdo za to naša likovna kritika, ki ni znala globlje pogledati v Kraljevo ustvarjalnost in iz nje izluščiti dela, ki tega umetnika prav gotovo uvrščajo v vrh KAM Z VEKTORJEM? Vsi vemo, da doživlja Novo mesto hude prometne zagate, posebno ob tržnih dneh in ob „konicah”. Na severni vpadnici v mesto k temu pripomore še poslovalnica VEKTOR, ki ima svoje poslovne prostore na začetku Cankaijeve ceste: že nekaj let s ,.svojimi" kamioni onemogoča voznikom osebnih avtomobilov, ki pripeljejo s Cankarjeve na Cesto herojev ali pa obratno, vpogled na eno ali drugo cestišče. Zgodi se celo, daje kakšen dan po več kamionov istočasno parkiranih na Cankarjevi, na Cesti herojev in na parkirišču pri samopostrežni trgovini. Voznikom osebnih avtomobilov in drugih vozil je tako nemogoče videti s Ceste herojev na Cankaijevo ali obratno. Vozila, ki ustavljajo pri VEKTORJU, ’ so domala uničila pločnik. Bomo dovolili, da bo tudi na novo asfaltirana Cankarjeva cesta postala njihova žrtev? Ali pa bo žrtev celo človek!? Prav gotovo je dejavnost VEKTORJA, posebno še v času stabilizacije še kako smotrna, toda ali je ne bi kazalo premestiti z najprometnejše vpadnice v mesto na kak drug, primernejši kraj? B. S. Novo mesto slovenske likovne in kulturne zakladnice. Z razstavo v Lamutovem likovnem salonu naj bi po zaslugi same Kostanjevice Francetu Kralju storjeno krivico vsaj delno popravili Te misli so me spodbudile k razmišljanju, kdo je pri nas dejansko odgovoren za krivico, ki je bila storjena'kiparju Francetu Kralju, ob tem pa tudi za odnose do drugih umetnikov in njihovih del, ki tudi sodjjo v sam vrh likovne kulture, a smo tudi do njih dokaj brezbrižni? - Ali je prav, da običajno izkazujemo našo hvaležnost in dajemo priznanje za:< delo nekomu šele takrat, ko izgovaijamo poslovilne besede? Zakaj je moralo preteči kar 20 let, das je prišlo do prve razstave utemeljitelja slovenskkga ekspresionizma, ko pa je zlasti v zadnjem desetletju vse več razstav skoraj v vsakem s večjem kraju pri nas? Vsiljuje se mi vprašanje, kakšen odnos do Franceta Kralja in njegovih del so^ kazali predvsem znanstveni krogi za časa njegovega življenja saj*so le-ti morali globlje poznati in tudi ovrednotiti njegovo delo? Sodeč po odnosih do njegovih del po umetnikovi smrti, prav slab. Ali je prav, daje reševanje takih in podobnih primerov, ki predstavljajo slovenski . nacionalni problem, odovisno le od dobre volje posameznikov in njihove naklonjenosti? To je le primer, ki nam vsekakor ni v čast, je pa karakterističen za sedanjo osvetlitev razmer v odnosu d o nekaterih umetnikov in njihovih del na Slovenskem. Lepo je o naših odnosih do umetnikov napisal ob neki priliki sedaj že pokojni hrvatski pesnik Gustav Krldec: „Res čudno, za življenja nimaš niti stanovanja, ko pa umreš, ti dajo tudi ulico.” S. SMERDEL TEČE V GOZD - Že pred leti je blo opravljenega Velko prostovoljnega dela pri napeljavi dvokiometrškega vodovoda od studenca Tisovec do javoro-viških košenk. Na žalost vodovod tu obstal in mrzla dobra pitna voda noč in dan namaka gozd, namesto da bi vodovod priključili uporabnikom. Ali je bilo treba organizirati člane družbeno političnih organizacij Šentjerneja za prostovoljno del o le zato, da so vodo napeljali iz ene doline v drugo? In stroški? Na siki: noč in dan teče dobra pitna voda v prazno. (Foto: P. Miklič) Sposoben za delo Zdravica odgovarja na sporno pisanje I. Hrovatiča K pismu bralca I. Hrovatiča, kije izšlo v rubriki Pisma in odmevi v 32. št Dolenjskega lista pod naslovom „NisČm kriv, če sem Rom” pripominjam, da ne ustreza resnici Pacient I. Hrovatič se je 14. 1.1980 oglasil v ambulanti IMV. Poslala sem ga na komisijo I. stopnje, da bi podala mnenje glede zmožnosti za delo. Komisija je odločila, da je pacient sposoben za svoje delo. Pritoži se je na komisijo II. stopnje, ki pa je prav tako ugotovila, da je sposoben delati pdn delovni čas. O tem je v Zdravstvenem domu Novo mesto vsa potrebna dokumentacija. JASMINA BAJRAKTAREVIČ Novo mesto Ni za vsakogar Kupci opazijo, kaj se v trgovinah dogaja — Pomoč Prvo avgustovsko soboto so mi v enisod črnomaljskih samopostrežnih trgovin vneto zatrjevali, da nimajo ne pralnega praška ne kave. Ob siceršnjem pomanjkanju tega blaga bi jim človek še verjel, ko bi ne bila priča sledečemu dogodku. Neko dekle, ki je priSo s v trgovino, je šlo v pisarno, od tam pa se je vinJo k blagajni z vrečko, na kateri je bila zapisana samo cena. Bilo je očitno, da je v paketu kava. Te vrstice pišem, ker so me taka početja trgovcev v tej samopostrežnici že večkrat razočarala. Zgodilo se je iže, da so polovico vsega prispelega pralnega praška opravili v klet, ga razdelili med seboj in založili z njim svoje sorodnike in znance. Sprašujem se, kje je inšpekcijska služba in zakaj ni nikjer objavljeno, kam naj se potrošnik v takem primeru obme. PRIZADETA SE PREBIRA DOLENJSKI UST Ta mesec praznuje Ana Benčina, rojena Molnarič, visok jublej. Leta njenega življenja so se natekla za dve osmici — 88 jih je že, odkar je zagledala svet v vasi Mladica pri Semiču. Mladih let v Beli krajini se rada' spominja, čeprav je bilo tisti čas tudi veliko hudega: Belokranjci so se izseljevali v Ameriko, Titanic se je potopil in potegnil v mrzli grob tudi naše ljudi, revščina je bila in trdo delo od zore do mraka. Zdaj Ana Benčina živi v Čakovcu, kjer si je že dolgo tega ustvarila družino. Na Belo krajino pa jo vsak teden spomni priljubljeni Dolenjski list, ki ga zelo rada prebira. a. S0DJA CELJE Spoznava delo Tudi letos je najti po del<5vn® organizacijah dijake in študeO ,abi« Tudi letos je najti po deloyn iake in š ki si na ta način izkušnje za delo. Marjan Pjjrl študent prvega letnika Eko? * ske fakultete v Ljubljani, štipendist „Trima” izTreMI j zato je povsem razumljiv®1,^ znanje nabira v tej <•* ji organizaciji. Seveda p» njegovo prvo srečanje » P Delovne izkušnje si je pri® že lanu . „Znano je, da teorij* ^ prakse ne gre, kar velja obratno. Zato je pa vsakega študenta koristno nilo vsemu, kar se nau* ^ Seveda noben začetek . ^ in tudi tu opažamo, teorija in praksa marsiK* $0 J k sebi. Prav na Praloil.pil učimo, da bi ne velJ!' U . razkorak med njima P $ povedal Marjan. 1° jel0’! vpogled v p osi ova^V _ji organizacije kar ben, spoznava te dni ^ oddelkih. Spoznal W obračuna osebne o dela računovodstvo, djlJ' i VSSggtf* „Malo stežje kot * ^ prakse in * hkrati z delom v mi le malo ostane, ^ ^ bom šel nikamor i» Zadovoljiti se bom krt)» počitnicami v dom je še povedal Papež« ESETI GORJANCI Anjirej PavJoTOc- že desetlet ja N »nje. kofo-~^aVO dikaiske Udeleženci jubilejne Dolenjske (Novoteksove) slikarske kolonije deset dni poteh" Gorjanskega bataljona — Razstava tokrat v Šentjerneju? .po .rez znamenitih in skrivnostnih arrw^n^eV bi b**a Dolenjska hninA a’ manJ dražestna, navdi-2 “ opevana; bila bi kot P telj brez domišljije, kot slikar Dt»n ,l?avdiha’ Podgorcev bi ne poznali, za goijanske vile, škrate nn,iJ C,° zlatoper bi ne slišali biti ** Vendar Pa Je vse>kot mora j ’ r0jen*ce »n sojenice že od sive m® tod uravnavajo življenje: _ . onemu manj veselo in ci se^i^® pa Prav>j°: Gorjan-Pavsrcu J° navkleber> končai° Gnri611 ?,adnj° vojno se je tudi na šali Porajala svoboda. Prina- v h xJ° P^Kani, ko so krvaveli ške r* okuPa^OIi*- Na partizan-Dom ^oc*e spominjajo vzidani Jniu.1’ *8°dbe iz partizanskega Gorjancih je bil Z» tako imenovani Gorjanski kakor je želel; temu zato, ker se mu je zdelo, da ga predpisana tema slikarsko utesnjuje in napeljuje k dokumentarističnemu zapisovanju, oni ni mogel najti pravega motiva, vse pa je motila huda avgustovska sparina, ki je poleg vsega tudi salamensko utrujala. Kar je slikarje pestilo, so tudi povedali. Dodali pa so, naj to njihovo tarnanje ne izzveni kot glavna zadeva, marveč samo kot ošiljen ali popopran dodatek. Kolonija se jim je zdela imenitna stvar, ne glede na predpisano temo, že zato, ker je bila spet na Dolenjskem, kjer je bilo udeležencem, zlasti večkratnim do zdaj, spet dano doživetje s čudovito pokrajino in sila zanimivimi ljudmi in življenjem v njej. vročina res ni spodbudna za ustvarjalce, drugič pa, neznansko težko je uskladiti prosti čas slikarjev. Do zdaj so bile kolonije v dneh, ko gredo slikarji na morje, na dopust, ko želijo nekaj uric preživeti s svojimi. Prihodnjič naj bi bila kolonija takrat, ko bo najhujši dopustniški naval za nami. Tedaj bodo tudi povabljeni slikarji laže privolili v zanesljivo udeležbo.” PREDPISANA TEMA UTESNJUJE Tega, da bi bila Dolenjska slikarska kolonija kasneje, ne več v najhujši vročini, bi bil še posebej vesel Kamilo Legat, ki se je kot slikar krajinar zaljubil v Dolenjsko že v prvi koloniji. „Kar zadeva Gnr?, °sv°b°n Šmarje. Zvrstilo seje 'dal e drugih pridobitev, za kar je vp P° ud° in se nemalokrat sam lj0n_ v akcijo Gorjanski bata- s° prireditelji s Dolenjske usmeri,? kolonije razmišljali, kam letošnje udeležence, se je JetoJn- P°rodila zamisel: slikarji SrJpJ®.’ desete, se pravi jubilejne svojfl.1 s*ikarske kolonije naj na Goria„ V*®1 umetniško obeležijo hi j. kraje, kjer je domoval t)a c,eva* Gorjanski bataljon. Nog P««° ožhrljanje tradicij glavni 35-letnici osvoboditve ^ikarst?01^ “ kbiro letošnje telji n e’ So sklenili priredi-Us*anovit ,.po8ebno zavzemanje delovn„ Ja *** niecena kolonije kot«andant!iUJiZadie ,Novotelcs “ na Maksa Vale^1 84 JubUejna Dolenjska juiqa ,a kolonija se je začela 30. 2biali in° S° * v Novem mestu nastanili Je ,v hotelu Metropolu jetri Pm** udeleženci z Andre-dosedani f"1’je v°dil tudi caania sliv._i— ____________ . vic i vsa ^ dan in 1 J luui vati ?0krovitelhH?Caisk? srečania pod karji so i . T* Novoteksa. Sli-Na n«* 0 k°nčali 8. avgusta. P° poteh ^ odpuviii toljona so se vsak ovu ZaP'avUi z avtomobili. Na itiu i! .? V8ak izbral to, ^nikatei pn ° >*P°d roko”. fcfcZ. telEmu udeležencu ni šlo, Evgen Sajovic: »Deseta Dolenjska dikarska kolonija je veijetno tudi moja zadnja.” KOLONIJI VRNITI DOLENJSKOST „Bil sem v prvi koloniji, ko smo, nastanjeni v Dolenjskih Toplicah slikali propadajoče mline ob Krki, in sem tudi v deseti koloniji. Ce ju primerjam, kaj naj rečem? Zdi se mi, da je bila prva in za njo še nekatere, ki so se dotikale stvari, tipičnih za te kraje, res dolenjska. Za sedanjo pa tega ne bi mogel reči. Saj partizani in boji niso bili samo v teh krajih, kajne? ! Ne razumite me napačno: sem za to, da se partizanske poti in kraji slikarsko obeležujejo, vendar bi morda, vsaj za naslednja leta, le kazalo iztuhtati kaj takega, po čemer bi ta kolonija spet zaslovela po svoji dolenjski pristnosti. To govorim kot slikar, ki na Dolenjskem ni tako redek gost in ki prihaja slikat v ta konec tudi na povabila drugih organizatorjev.” S temi besedami je Tone Tomazin, slikar z Jesenic, načel problematiko, ki sicer prirediteljem ni tuja in nova, so pa njeno razrešitev odložili najmanj za leto dni. Andrej Pavlovec pravi, da nedvomno zato, ker ni tako enostavno slediti zamislim, iz katerih je pravzaprav vzniknila ta kolonija. »Nekaj bomo skoraj zanesljivo napravili,“ je povedal vodja kolonfe, »namreč prestavili kolonijo na poznejši čas. To bo nujno iz dveh razlogov: pvrič, tale Jože Kotar: „V Dolenjski slikarski koloniji, ki sem se je udeležil prvič, sem se izredno veliko naučil.” letošnjo temo," je nadaljeval, se mi zdi zelo zanimiva, ker mi pomeni srečanje s predelom, ki ga do zdaj nisem poznal. Gorjanci so že sami tako impresivni, da slikarja privlačijo kot magnet. Te žje pa je, ko se podaš globlje vanje, v njihovo nedrje. Motivi navalijo nate, dajse ti kar zavrti. Ne veš, kaj bi... Ampak tema je predpisana in obveznost je treba izpolniti. Predpisana tema utesnjuje, ves čas si na robu, da boš zdrknil v čisto dokumentarno odslikavo.itega, kar vidiš. Mislim, da smo imeli udeleženci premalo časa za seznanjanje z Gorjanci, zato gre vsaj meni težje. Vse drugače bi. bilo ob prosti izbiri teme, pa čeprav bi se prav tako nanašala na Gorjance, ali ob namigu, da je to in to samo zaželjeno, ne pa obvezno. No, zdaj smo tu in upam, da bo vsaj nekaj uporabnega.” Evgen Sajovic je bil v Dolenjski dikarski koloniji že četrtič. Nad temo se ni. pritoževal, pač pa nad težko dostopnostjo krajev, ki naj bi jih bili slikarji upodabljali. »Jubilejnemu letu primemo je, da slikamo kraje, kjer se je kaj pomembnega zgodilo. Jaz nimam občutka, da delam dokumentacijo za spomine na partizanska leta, saj mi gre v prvi vrsti za pejsaž, umetniško obdelavo motiva, hiše ali kraja, četudi je to še tako otipljiv in pomemben dokument. Mislim, da se da vsako stvar po svoje obdelati, naslikati tako, kot to Slikoviti in skrivnostni Gorjanci: navdih za pisatelje in slikarje. sam dojameš.” Sajovic je dodal, da je ta kolonija najbrž tudi njegova zadnja. »Ne da se mi več, tu so leta in napori, poleg tega pa moram dokončati nekatere druge stvari. Vsako leto sem si rekel: ta je zadnja, pa ni obveljalo. Zdaj pa menda bo!” Kajpak je to povedal tako, kot da ne verjame, da se mu kolonijsko delo res že izteka. Posebno doživetje pa je Dolenj-skas slikarska kolonija pomenila edinemu Novomeščanu v njej, slikarju amateiju Jožetu Kotarju. »Zato, ker sem v njej prvič in ker se lahko izobražujem," je pojasnO. »Izobraževanje mi pomeni sleherni pogovor z udeležencu Ko sem drugoval z Evgenom Sajovcem, sem se prepričal, daje pol uspeha za .sliko, če znaš pravilno izbrati motiv. Če je tema predpisana, je motiv težje izbrati. Delo mi je kljub vsemu olajšano, ker Gorjance in tudi partizanske kraje poznam iz dni, ko sem jih sam slikal. Na teh popotovanjih mi je nastal cikel slik na temo Gorjanskega bataljona. Osem takih slik je bilo na rastavi, ki sem jo imel lani v Šentjerneju. Tokrat, v koloniji, ta ,cikel dopolnjujem, tako da bo na koncu štel kakih 20 del. Seveda bom po koloniji še vzel pot na Gorjancean kaj naredil.” RAZSTAVA V ŠENTJERNEJU? Sadove .letošnje, jubilejne Dolenjske slikarske kolonije bodo razgrnili ob dnevu republike. Do zdaj so bile s vse promocijske razstave v Dolenjski galeriji, letošnjo pa naj bi priredili v Šentjerneju, ki je dobil v dozidanih šolskih prostorih večnamensko dvorano, primemo tudi zaJikovno razstavišče. Na razstavi bo kajpak samo izbor tega, kar so slikarjem nadahnili Gorjanci in kraji, kjer se je zadrževal sin bojeval Goijanski bataljon. Kljub predpisani in partizansko obarvani temi je pričakovati, da bo v ospredju Dolenjska, kajpak s ti-pičnasza predel, kjer. se razprostirajo sGorjancLsTako najsbi tudi ta dela sestavljala barvit mozaik dosedanjih slikarskih upodabljanj dolenjske zemlje in ljudi, mozaik, ki ga sestavljajo stvaritve, nastale v vseh desetih Novoteksovih kolonijah. Medtem pa v Novoteksu snujejo načrte že za naprej. »Koloniji se v naslednjih letih nikakor ne bomo odtekli, saj je zavzela ustrezno mesto tudi v osnutkih novih planskih dokumentov naše delovne organizacije za obdobje 1981 -1985, ” je poudaril Darko Urek, direktor splošnega sektorja v Novoteksu. Načrtov pa nimajo samo, kqj s kolonijo v prihodnje, ki jo bodo kajpak vsebinsko še bogatili in ji dali še pristnejši dolenjski pečat. »Načrtujemo tudi nov obrat v Novem mestu, pod streho katerega bi bil večnamenski prostor za stalno razstavo del, nastalih v slikarskih kolonijah. V. fondu je več kot 120 slik, mnoge sosrazstavljene po delovnih prostorih, vse pa še ne. Stalna razstava bo omogočila, da se bo s to dejavnostjo, ki jo zavestno podpiramo od vsega začetka, seznanilo in se ob ogledovanju slik duhovno plemenitilo kar največ naših delavk in delavcev.” Za zdaj so sadov slikarskih kolonij deležni predvsem zaposleni v novomeških tozdih Novoteksa. »Bomo pa poskrbeli, da bodo priložnostne razstave tudi v Metliki, na Vinici in drugod, ko bodo imeli tamkajšnji Novotekso-vi tozdi primerne prostore. Prizadevamo si, da bi to bilo kmalu, saj je šiijenje kulture ena naših skupnih obveznosti,” je povedal Darko Urek. 1. ZORAN Arheološki plakat Od torka nova razstava v Dolenjski galeriji V torek, 19. avgusta, ob 18. uri bo v obeh dvoranah Dolenske galerije v Novem mestu odprta razstava pod naslovom Arheološki plakat. Na razstavi bo predstavljenih 120 plakatov z arheolo&o tematiko iz Jugoslavge in inozemstva. Razstava, ki je prva in najobse: žnejša te vrste v Jugoslaviji, želi seznaniti javnost z dosežki pri oblikovanju plakatov ob naših arheoloških razstavah, obenem pa nudi tudi primerjavo z inozemskimi plakati, uglašenimi na enako temo. Razstavo je pripravil Tone Knez, arheolog Dolenjskega muzeja, eksponate za razstavo pa so podarili ali posodili številni jugoslovanski in tuji muzeji Ta razstava je celovit prikaz, dosedanje bere na področju jugoslovanskega arheološkega plakata, ob kateri bodo likovni kritiki in muzejski delavci lahko ocenili vrednost, mesto in pomen tega specifičnega in zelo učinkovitega sedstva obveščanja. Arheološki plakat pri nas še nima dolge tradicije, zato je ta razstava tudi priložnost in izziv likovnim oblikovalcem, da bi v prihodnje) pogosteje segali v neizčrpno zakladnico naše davnine in da bi iskali navdih in vzore v pradavnih oblikah in okrasju pri ustvarjanju sodobnih grafičnih sporočil. Razstava bo odprta do 1. septembra 1980. m Plakat za razstavo o zakladu z morskega dna. Petletka novih domov Do leta 1985 naj bi dobilo Novo mesto dva nova dijaška domova, sevniškega in črnomaljskega pa bi obnovili Od leta 1976 do letos je bilo v Sloveniji zgrajenih 31 dijaških in študentskih domov z okoli 9.400 ležišči. S tem je bil problem ublažen, ni pa bil v celoti odpravljen. Zato bodo novi domovi zrasli tudi v novem srednjeročnem obdobju. Podatki iz občin, še posebej iz tistih, ki imajo močna izobraževalna središča, kažejo, da bi bilo potrebno do konca leta 1985 zagotoviti 9.000 novih dijaških in študenstskih ležišč, več domov pa preurediti in povečati. Vsega tega pa ne bo moč vnesti v program gradenj, zato so že osnutek sustreznega dokumenta vpisali le najnujnejše. Pri tem so predvsem upoštevau gradnje, k« *« izpadle iz že uresničenejaprograma 23 domnv in iz dopolnilnega programa. V novem srednjeročnem obdobju naj bi tako zgradili nekaj domov inl nekatere popravili oziroma posodobili tudi na Dolenjskem, v Be li krajini in Posavju. Dva nova domova naj bi dobilo Novo mesto. Nov dom učencev gradbeništva bo predvidoma deloval v okviru SGP Pionir, v njem pa bo prostora za 90 učencev. Nov dom s 180 ležišči bi zgradili: tudi za potrebe Kmetijskega šolskega centra Grm, ki bo v celoti preseljen na novo lokacijo. Povečali naj bi dom n&ncev poklicne oblačilne šole v Sevnici Načrt predvideva, da bi z dozidavo omogočili namestitev novih 60 djjašldh postelj. Preuredili naj bi tudi dijaški dom v Črnomlju. Zgradili so ga leta 1954. Numo bi blo obnoviti stavbno pohištvo, instalacije in streho. Za vse štiri domove na našem območju bo potrebno odšteti kakih 60 milijonov dinarjev, za vse domove, ki naj bi jih zgradili v Sloveniji v novem srednjeročnem! obdobju, pa milijardo 169,5 milijona dinarjev. Domove bo^o gradili in obnavljali po prioritetnem redu, ki ga bodo sestavili po sprejemu ustreznih samoupravnih sporazumov in dogovorov. I. Z. kultura in izobra- ževanje Godba v knjigi Jože Dular napisaI knjigo o metliški godbi Pred kratkim je prišla na svetlo iz metliške založbe okoli 80 strani obsegajoča in v žepnem formatu natisnjena knjižica,Metliška mestna godba”. Pelo je napisal književnik Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja, izdala in založila pa ga je Mestna godba v Metliki, ki praznuje letos 130-letnico ustanovitve. Omenjena publikacija ni edina, ki opisuje dejavnost metliških godbenikov. Ze leta 1970 so ob takratnem godbenem jubileju izdali krjižico „120 let metliške mestne godbe”. -Pisec Jože Dular je z njemu lastno vestnostjo in velikim občutkom za preglednost izčrpno popisal razmere, v kakršnih je delovala metliška gpdba skozi destletja, doživljala vzpone in padce, pri tem pa imela vpliv na siceršnje glasbeno življenje v tem delu Bele krajine. Knjižica je do letošnjega godbenega jubileja pošla, zato so se namesto za prikaz dela v zadnjih desetih letih odločili, da izdajo publikacijo, ki naj vendarle, čeprav manj podrobno, spet zajame v opisovanju godbeno življenje od nastanka in prikaže razvoj godbe do danes, da pa naj bo to opisovanje iz-črpnejše in obširnejše le za njenih zadnjih deset let. Jože Dular se je dela lotil v skladu s takimi željami in je tako pravzaprav napisal povsem novo knjižico o metliških godbenikih, saj je iz knjižice „120 let metliške godbe” prevzel v .celoti le nekatere odstavke. Knjižica,Metliška mestna godba,", ki jo imamo tokrat pred sabo, opisuje dejavnost ' metliških godbenikov v petih pogbvjih, ki si sledijo kronološko takole: Od začetkov do leta 1918, V stari Jugoslaviji, Med drugo svetovno vojno, V socialistični Jugoslaviji in Zadnjih deset let 24 imena vseh šestnajstih kapelnikov in čas, v katerem so vodili godbo, zvemo ponovno iz zadnjega (najkrajšega) poglavja. Pozornosti vreden je zlasti naslednji podatek iz zadnjih let: godbeniški naraščaj šolajo od leta 1977 na odddelku novomeške glasbene šole Marjana Kozine, ki je bil odprt v Metliki Tudi to je zagotovilo, da bo metliška godba živela v novih desetletjih, kar pa ji na koncu želi tudi omenjena knjižica. I. ZORAN (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 19. VIII. PETEK, 15. VIII. O labod 17.55 POROČILA 18.00, LETI, LETI PIKAPOLONICA 18.15 PRILJUBLJENE ZGODBE: OBUTI MAČEK 18.35 OBZORNIK 18.45 CEZ TRI GORE: SREČANJE OKTETOV 80 Prvi del oddaje o letošnjem srečanju oktetov v Šentjerneju je bil posnet na Mimi, kjer so gostovali zbori nonet Carmen iz Trebnjega, Dolenjski oktet in oktet Tosama. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 JADRANSKA SREČANJA 21.25 BLAKEOV1H SEDEM Okoli Blakca zbranih sedem junakov ste zadnjič že spoznali, če ste se odločili, da boste nanizanko gledali še naprej, potem boste drevi videli, zakaj so junaki prisiljeni pobegniti pred neznano vesoljsko ladjo. 22.15 V ZNAMENJU 22.30 NOČNI KINO: ENOSOBNO STANOVANJE John Antrobus je scenarij za ta angleški igrani film spisal po lastni istonaslovni drami. Gre za pripoved o-preživelih v atomskem spopadu, katerega žrtev je bilo kar pol sveta. Ljudje, ki so ušli smrti, se zberejo v enosobnem stanovanju, med njimi pa se precej pokažejo stanovske razlike. Film, ki je zmes znanstvene fantastike in nadrealistične komedije, je zrežiral Fichard Lestcr, igrajo tpa.Ralph Richardson, RitaTushing-ham, Michael Hordern in drugi. 17.25 Test - 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik - 18.15 Iz našega zornega kota — 18.45 Muppct show — 19.30 Dnevnik - 20.00 Gibljive slike — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Človek in čas - 21.35 Glasbena oddaja - 22.20 Rogopag (italijanski igrani film) SOBOTA, 16. VIII. ©labod 16.45 POROČILA 16.50 ZGODBA O AMALUKU, film Napol dokumentarni ameriški film, v glavnem namenjen mladim gledalcem, bo prikazal trdo življenje Eskimov. Glavni junak je že domala odrasel fant, ki se mora soočati z nevarnostmi krutega severa. Doživi tudi to, da se pod njim udre ledena plošča, pade v morje in se stežka reši. 18.55 NAS KRAJ 19.10 ZLATA PTICA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 C Dickens: NICHOLAS NICKLEBY 18.30 ROBINOVO GNEZDO 20.50 SESTANEK V NEBOTIČNIKU, zabavnoglasbena oddaja 21.50 KALIFORNIJSKI POKER, film Tale ameriški film, za katerega je scenarij prispeval Joseph Walsh, bo govoril o dveh zajedalskih igralcih pokra, ki postaneta tovariša šele tedaj, ko ju drugi poznavalci te kvartopirske igre dodobra prevarajo. Glavni vlogi odlično igrata EUiot Gould in George Segal, ob njiju bomo videli še ,Ann Prentiss, Gwen Welles in druge, pred šestimi leti pa je film posnel Robert Altman. 23.35 TV KAŽIPOT 23.55 POROČILA 17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Čerkezi (dokumentarna oddaja) - 19.30 Dnevnik — 20.00 Večerr z ... - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dokumentarna oddaja - 21.40 Športna sobota — 22.00 Konj, moj prijatelj (dokumentarni film) NEDELJA, 17. VIII. O labod 9.20 POROČILA 9.25 VIKI VIKING 9.50 UGRABLJEN 10.15 JIHALNI ANSAMBEL 10.45 ODPISANI 11.35 TV KAŽIPOT 13.00 POROČILA POTOPLJENA MESTA: VIKUSI POROČILA AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULE 1, posnetek tekmovanja za veliko nagrado Avstrije iz Zeltwega < Športna poročila 12.00 KMETIJSKA ODDAJA IMITACIJA ŽIVLJENJA, film Filmska igralka nehote zanemarja hčer, ki odrašča skupaj z vrstnico, hčerjo črne matere in belega očeta. Dekleti živita v izobilju, rasni predsodki pa med njima sprožijo nesoglasja, ves blišč zasenči tragični dogodek. To ameriško melodramo je že 1959 posnel Douglas Sirk, igrajo pa Lana Turner, Sandra Dee, John Gavin, Susan Kohner in drugi. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 SKICA ZA PODOBO CASA Na ,boku, tako naslovljeno novelo Marka Markoviča je za televizijsko dramo priredil Jan Beran. Spremljali bomo trenutek prehajanja starega v novo. Staro predstavljata oče in fijakar, novo pa sin in avtobus. Staro kajpak izgubi bitkk z novim, avtobus zgazi fijakar. Režiserske posle je opravil Muhamed Mehmedovič, glavno vlogo pa igra Adam 20^55 400 LET LIPICE Dokumentarna oddaja ljubljanskih televizijcev bo govorila o znameniti kobilami na sežanskem Krasu. 21.20 V ZNAMENJU 21.35 JAZZ NA EKRANU: KVARTET RONIE SCOTT 22.05 RISANKA 4 PONEDELJEK, 18. VIII. O labod 18.15fOROaLA 18.20 VRTEC NA OBISKU: MESTNEM ŽIVŽAVU 18.3SOBZORNIK 18.45 POP GODBA 19.1S RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK ?0.00 B. Nušič: SUMLJIVA OSEBA Vsebine te znamenite nušičeve komedije kajpak ne gre povzemati, zapišimo le to, da bomo tokrat pedali televizijsko priredbo. Glavno vlogo igra Dragan Zarič, ob r\jem nastopajo še Marko Todorovič, Nikola Simič, Radmila Savičevič, Petar Kralj in drugi, režiserske posle pa je opravil Aleksandar Ognjanovič. 21.35 V ZNAMENJU 21.50 MOZAIK KRATKEGA FILMA: VINOGRADNIK mr ICO 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik - 18.10 Otroška oddaja - 18.30 Sola za junake -18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Lee Oswald (dokumentarni film) — 22.00 Književni klub □D O O ^č5a ©labod 1 17.45 POROČILA 17.50 COLARGOL 18.05 GLASBA NARODOV: KUBA, 2 del oddaje 18.35 OBZORNIK 18.45 MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 SLOVENSKA MESTA: PIRAN Tokratna oddaja bo predstavila Piran, obmorsko mesto, v katerem se že stoletja srečujeta dva naroda in dve kulturi. Kaj Slovencem in Italijanom pomeni Piran? Kako živijo, a ne samo med poletnimi Bierce, H. James, S. Crane, S. Anderson, E. Hemingway, F. Scott Fitzgerald, R. Wright in F, 0’Connor). Televizijsko priredbo vsake novele je zrežiral ta ali oni znani filmar, bleščeča pa je 1,1(11 igralska zasedba. 21.35 V ZNAMENJU 21.50 EVROPSKI OPERNI PEVCI. EDU H MATIH S ' Tokratna oddaja bo govorila o svetovno znani švicarski sopranista ki se je proslavila zlasti s petjem vlog iz Mozartovih oper. meseci, ko Piran preplavijo turisti? Od česa živijo Pirančani? O tem bo govorila oddaja. 20.45 MODRI HOTEL Drevi bo na sporedu prva od osmih zgodb iz ameriške nanizanke, ki ima skupni naslov Ameriške novele. Vse zgodbe so posneli po literarnih delih več pisateljev iz 19. in prve polovice 20. stoletja (A. 17.40 Dnevnik v madžarščini ' 18.00 Dnevnik - 18.15 Pustdotftj-na - 18.45 Narodna gjasba - l9. Dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, ju» - 21.00 Družina in dru*” (dokumentarna- oddaja) - *1«* Poezija SREDA, 20. VIII. ©labod 17.40 POROČILA 17.40 VELIKE RAZSTAVE, dokumentarna oddaja 18.10 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: VELENJE 18.45 OBZORNIK 19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: TUJI DOPISNIK Tik pred izbruhom druge svetovne vojne pride mlad ameriški novinar v Evropo, da bi poročal o hudih diplomatskih zapletih. V Londonu se seznani s starejšim holanskim diplomatom, ki naj bi mm ,,Vsi so mislili, da je filmska drugorazredna. Celo Gary kateremu sem namenil, glav110., v0| je odklonil s tako motivacijo- . ko je bil film posnet, se je ^ ^ da je dober. Opravil je poslanstvo, pa tudi po režlseJ*^, tehnični plati sem preizi novosti.’ prenesel na staro celino nekaj pomembnih zavezniških sporočil. Diplomata Nemci ujamejo, novinar pa ga skuša rešiti s pomočjo mlade Angležinje, katere oče je povezan z Nemci. Film ima kajpak tudi zaključek. Kakšen? Si bo pač treba film ogedati, saj gaje 1940zrežiral znameniti pokojnik Alfred Hitc-hock, ki je o tem svojem delu dejal: _ eizkusi ^ novosn. Igrajo Joel . % Larainc Day, Herbert Marenki drugi. 21.55GORAN KUZMINECr^0 noglasbena oddaja 22.25 V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžarščini 18.00 Dnevnik - 18.15 Sez*®f ulica — 18.45 Glasbeni an,att^L) 19.30 Dnevnik - 20.00 Fe««J srbskih gledališč r- 21.15 danes, jutri - 21.25 Nep®* _ Ekvador (dokumentarja oddaj«) 21.55 Koncert na s Dubrovnik poletnih prireditvah ® ČETRTEK, 21. VDI. Olabod 18.00 POROČILA 18.05 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE zabavnoglasbene oddaje 21.30 KITAJSKI DNEVNIK, * 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 TELESTART 80, 1. del dokumentarne oddaje 22.00 V ZN AMEN JU 17.40 Dnevnik v madžarščini 18.00 Dnevnik - 18.15 OOTJ-fo mladosti - 18.45 Poezija - y' Dnevnik - 20.00 3-2 .S gremo! - 23.00 Včeraj, danes, JUB PRVI RADIJSKI PROGRAM) 22.20 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.35 .Športni pregled 14.40 Dnevnik - 14.55 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gore sveta: Himalaja s- 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Kratek film - 21.25 Gerardove pustolovščine (francoski igrani film) PETEK, 15. VIH. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbene pravljice (Munro Leaf — 1. Petrič: Divji bik Ferdinand). 8.45 Naši:.umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti (Janez Penca: Pogozdovanje stelj-nfleov v Beli krajini). 12.40 Piialne godbe. 13.50 Človek m zdravje. 14.05 B. Arniča simfonična pesnitev Gozdovi pojejo. 14.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna j^asba. 18.00 Razgledi po dovenski glasbeni literaturi. 18.30 S knjižnega trga. >19.45 Minute z ansamblom Franca Flere ta. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10,Potkov glasbeni mozaik. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 16. VIII. 8.08 Pionirski tednik. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.05, Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Majda Sef: Delo kontrolorjev na kmetijah), s 12.40 Veteli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Iz dela GMS. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naie. izseljence. 23.05. Lirični utrinki. 23.10 Z lahkimi notami po domovini. 00.05 .— 4.30 Nočni program. NEDELJA, 17. Vffl. 7.30 Zdravo, tovariši.vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (R. Hennies: Red Kid iz Arizone). 8.49 Skladbe zas mladina 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Panorama s lahke glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (F. Hebbel: Pavlova čudna noč). 14.25 S popevkami po Jugoslavgi 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Priljubljene operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (M. Marinc: Inšpektor Ris ne miruje; 12. del). 18.38 Na zgornji palici. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.054.30 Nočni program. PONEDELJEK, 18. VIII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani. 8.40 Pesmice na potepu. 9.05 Z radiom na poti. 10.30 Poletno branje. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Maček: O sistematičnih fimgicidih). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amateski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna gasba. 18.00 Na ljuddeo temo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Poletni divertimen-ta 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 19. VHI. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladi koncertant. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljena 12.10. Danes smo izbrali. 12.30 Kmetg*i nasveti (Marjan Mencej: Kdaj in kako bomo krmili čebele za zimo). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45s Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 S solisti in ansambli 21.05 Radijska igra (Miguel A. Asturias: Vikend v Gvatemali). 21.47 Lahka 22.30 Tipke in godala. 23.05 utrinki 23.10 S popevk**®. 4.30 Ur J p Jugoslaviji l0.05 •, program. SREDA, 20. VIH. 8,08 Z glasbo v dober Počitniško popotovanje od strani 8.45 Radjjski r * mikrofonom. 11.35. “ priljubljeno. 12.10 Velik' orkestri. 12.30. Kmetijsk* ^ (Joža Urbas: Današnje prašičev in načrtna križanj*'" p« Ob izvirih ljudske glasbene sti 14.05 Razmišljamo, u». £(0 mo... 14.25 Naši posluSa^,^ tajo in pozdravljajo. 15.’° 1 glasba. 18.00 Zborovska^ ^ prostoru :in času. 18.1* ^ (f 18.30 Potovanja za ag#1' 19.45 Minute z ansamblom ^ ja. 20.00 Koncert ** , (Ljubezen). 20.25 Znan*®^ j»J preti Mozarta. 21-05 Offenbacha opere "0* pripovedke. 22.30 Revij* ^ jjfi* pevcev zabavne glasbe. *•" jjjO« utrinki 23.10, Jazz Pw J! 0.05 - 4.30 Nočni prog»n>- ČETRTEK, 21. VIA p 8.08 Z glasbo v d°*rjSo ' Mladina poje. 9-05iff pjllJU^S poti 11.35 Znano jg 12.10 Znane r Kmetijski nasveti luneujsKi n*»*«iti (M®-1 Dohodek na kmetij* M ■ . , 1A m Mehurt**" zapela. 18.15 f^*^45 postne se vključuje^ z ansamblom Sl®v 20.00 Četrtkov «g, Lit<< pesmi in "^‘S^dbe*** večer (Avgust plesniv Lepe melodije* j" diey iz jugoslovanskih ^ p<£ gosteh pri “ji** ”kf0g■ 23.30 Paleta popevk J ^ j0 N avtorjev. 0-05 program. POTA IN Sl%£ gv9usta 1980 DOLENJSKI LIST *S>Ž* Cev^^obil kl ga je •l*milt' . °*ke c“ “ ž“iemberka. Dh^UjU „k_. ceste ip navrta Darinka Vidrih ni dolžna povrniti štipendije Šolskemu centru za gostinjstvo — V štipendijski pogodbi se sklicujejo na pravilnik, ki ga sploh nimajo novom §°tovajf primer, o katerem je nedavno tega razpravljalo šolske l ° StK^e združenega dela, sedaj ko smo na ptagu novega tema l u.Za nuioge sila zanimiv. Štipendiranje je zmeraj žgoča dnioa* C ^ žgoča pa postane, ko štipenditor iz takšnega ali ie ivnnl16^ ?8a odreče ,.poslušnost” delovni organizaciji, ki mu teesta ratpri ^ot> recimo, Darinka Vidrih iz Novega nedavi„ j ere je dolski center za gostinstvo Novo mesto Gost ° S tei^ vračdo štipendije v znesku 6.693,10 din. znespV lncl Prav*jo takole: omenjeni jo ie «*"«• del štipendije, ki šolania 'e? Prejemka v času poMdhn Pend‘Stka se Je tudi s pogodbo zavezala, da bo po - 'Es:4'- SE JE V GOSTILNI zvečer zjMUCnilci so v sredo ^•letneeFTe? do 'ztreznitve če v. ah? ,^!fa Hašiča iz Golobovi-in le nV»’ Je s‘Cer brez zaposlitve zasebnem fu110,dela P1* nekem Prišel v eost^n11’ K že v‘n->en Pričel n*. na Dragah in se °Pravilo c„Patri sOb razburljivo •niličniki ? 8a prikrajšali šele nedvomne ^ ,Pa **> k temu Prekrške. dodal sodnik za *et"^kjEmn,^A ,G0BARJE ~ Sent-20.00 ^l^uki so v soboto ob 28-letnetra i* . do iztreznitve 33-Ietnefa n^“jana Brajdiča in Roma iz n^!tu^1(a Kočevarja, oba Dominik sta vasi- Marjan in (Pričakala druee^ D°blU^i VaS‘ h*t Jasnam 'Jg»AL noVQ~„?,.ob “»• un zjutraj so iztreJ!! f miličniki pridržali do Avsca^j 23-letnega Zdravka je nertL. ^ega blatnika. Zdravko se ■Zzivaiv *no ^riel in druge goste _ * pretepu. ^°D AVTOMOBILOM cesti nekaj po 13. uri je na Dri$l~ . ^^C—Pohanca v Rrpžinnh končanem šolanju delala pri štipenditorju toliko časa, kolikor je sprejemala štipendijo. Ker pa tega ni storila, saj ji je delovno razmetje na njeno zahtevo prenehalo popreje, je dolžna povrniti omenjeni znesek. Po dosedanji praksi in teh podatkih bi bilo povsem umestno pričakovati, da bo tako odločilo tudi sodišče. Le-to pa je pritegnilo odgovoru Vidrihove. Vidrihova namreč trdi, da je res podpisala pogodbo o štipendiranju, vendar ji je štipenditor plačeval zgolj oskrbnino •in ji ni dajal nobenega drugega denarja, čeprav je v času prakse delala kot vsak drug delavec in sicer s polnim delovnim časom in izmenami, vendar brez dopusta in regresa zanj. Sodišče je ugotovilo, da je bila štipendija Vidrihove poračunana s stroški bivanja in oskrbe v dijaških domovih, na drugi strani pa tudi, da Šolski center za gostinstvo Novo mesto nima nobenega samoupravnega akta, ki bi urejal učna oziroma štipendijska razmerja. Senatu tako ni preostalo drugega, kot da je zahtevek gostincev odbilo, kajti brez ustreznega akta nikakor ni bilo moč ugotoviti, ali je pri Vidrihovi šlo za štipendijsko ali morda sle učno razmetje. Nekdo se bo morda vprašal, kaj je bilo s pogodbo. Resda se je Vidrihova z njo zavezala, da bo po končani štipendiji delela v Šolskem centru toliko časa, kolikor je sprejemala štipendijo, s podpisom pogodbe s je celo potrdila (tako namreč piše v njenem 8. členu), da je seznanjena s pravilnikom o štipendiranju in da ga tudi sprejema. Vse lepo in prav, toda sodišče je ugotovilo, da Šolski center za gostinstvo Novo mesto tega pravilnika enostavno nima. Kako se je Vidrihova seznanila z njim in kako ga je sprejela, je le njena stvar, dejstvo, da šolska ustanova, kot je gostinski center, nima pravilnika o štipendiranju, pa je zagotovo stvar še koga. Da ne govorimo o tem, kako se je mogoče na akt, ki ga v ustanovi enostavno ni, sklicevati v štipendijski pogodbi. Odločitev novomeškega sodišča je po pritožbi Šolskega centra za gostinstvo Novo mesto pred dnevi podprlo še sodišče združenega dela SRS. B. BUDJA K PRETEPU 4. uri zjutraj ^letni At Jej ,?a je _____ P« jIsJV0!* Posušen iz Hrušice 41 't&hju . na Gorenjskem. Pri Z ZLIZANIMI GUMAMI S CESTE — Posnetek tega na videz povsem opuščenega avto-mobia ob avtocesti Ljubljana— Zagreb je hkrati svanlo vsem, naj se v zdajšnji prometni gneči ne. podajajo na pot s tehnično nepopolnim vozilom. Tujec na posnefku je moral s ceste zaradi nekaj kapljic dežja in zlizanih gum. BRIGADIRJI POMAGALI KROTITI OGENJ Med neurjem, ki je v petek okoli 18.30 divjalo po Dolenjskem, je strela treščila v kombinirano gospodarsko poslopje Frančiške Zukovec iz Preske pri Dobrniču. Povsem je zgorelo ostrešje hleva, kuhinje in lope, zraven pa še 5.000 kilogramov sena, tako da je bila lastnica oškodovana za blizu 150.000 din. Požar je ogrožal tudi sosednjo stanovanjsko hišo, vendar so širjenje ognja preprečili domači gasilci, pomagali pa so tudi brigadirji tamkajšnje MDB in vaščani. N________________________✓ HIDROKLORID NA CESTI V petek ponoči je Momir Zlatanovič iz okolice Šabca peljal cisterno s priklopnikom po magistralni cesti Ljubljana - Zagreb. Pri Mokricah je med vožnjo za trenutek zadremal, dovolj, da je z vozilom zapeljal na bankino in še v jarek, kjer se je voznik prebudil in skušal s hitrim manevrom cisterno spraviti nazaj na cestišče. To mu je skorajda uspelo, le prikolica se je zaradi naglega manevra nagnila in se prevrnila, čez njen zračni ventil pa je pričel iztekati hidroklorid, snov, ki je zelo škodljiva predvsem za ribji živelj. Izteklo je 150 litrov tekočine, vendar verjetno posledic ne bo čutiti. PODRL ZAPORNICE IN POBEGNIL Številnim nesrečam na železniškem prehodu v Primostku se je v petek ob 12.40 pridružila nova. Neznani voznik tovornega avtomobila, zelene barve (znamke Mercedes), pokritega z modro ponjavo je peljal iz Črnomlja proti Metliki. V Primostku je očitno prezrl spuščene zapornice. Tik pred piskajočim vlakom je ušel trčenju, pri tem pa odtrgal desno zapornico in levo poškodoval ter meni nič, tebi nič odpeljal naprej. Za pobeglim voznikom poizvedujejo. :r,«d«s Po{kodovala Tomšetova huie trčila v kolesarja 'ri^ ^Ia'n' cesti Sevnica-Kraju Arto se je v sredo ob - *°de. r^Rčl materialne nudili v šentjemejskem zdravstvenem domu, škode na avtomobilu pa je bilo za 20.000 din. Alkotest je nakazal utemeljen sum, da je Hudorovac vozil vinjen. ZARADI VOŽNJE PO LEVI TRČILA Na lokalni cesti v Martinji vasi je 12.30 do prišlo prome V *'C1l v >, 0 ’> ME? obM®0 OGRAJO;- F lni * »*«• 1 kidalec ' * -r '"N * ’ U--I, H ■' ■■■»" , 7 srp vrsta • pice SnT “ ■ Največje nase! živalstvo, med’ [je ob obali Ohridskega jezera je Ohrid; mesto je ogrozilo jezero in njegovo izjemno katerim zavzema poseben položaj edinstvena ohridska spužva (na desni fotografiji). Starec med svetovnimi jezeri Ameriško—jugoslovanska skupina raziskovalcev meni, da je Ohridsko jezero najstarejše na svetu — Edinstveni primeri živalstva — Človekov vpliv na jezero Rešitev prejšnje križnike it.luka II mesto Vietnama kravica Zahodna ^asba ne PoV*f^ je duha, ampak nSff!i1Ai -- naša nun*- zaradi nje je raztresena, zastrupljen* se* Jezera so, če jih ^edamo z očmi geologije, razmeroma kratkotrajne naravne tvorbe. V milijonih let zgodovine zemeljske skorje jezera izginjajo in se porajajo. Velika večina današnjih jezer na svetu je mladih in le nekaj jih je, ki v jeziku geologije veljajo za stara. Naše Ohridsko jezero je eden takih „starcev“ in prav zaradi tega je za znanost tako zanimivo. Že od leta 1972 ga kupina ameriških in jugoslovanskih strokovnjakov temeljito preučuje. Sprva so menli, da bo pet let in pol raziskovanj zadoščalo, a so zaradi izrednii ode ritij raziskovanja podaljšali. Zaključili jih bodo verjetno šele čez kakšno leto ali dve.. Znanost, ki se ukvarja s preučevanjem jezer, rek, močvirij in drugih slakdovodnih naravnih tvorb, se imenuje limnologija. Četudi jezera zavzemajo kar 2 odstotka zemeljske površine, pa se le malo strokovnjakov ukvarja z njimi. Za Ohridsko jezero velja, da se zanj strokovnjaki razmeroma dolgo zanimajo, toda šele novejša preučevanja so prodrla {^obje v njegove skrivnosti. Zakaj je jezero tako zanimivo za naše in ameriške limnologe? V prvi vrsti zaradi starosti. Na svetu je le peščica jezer, ki se Samomor po načinu naredi sam ' — Nasprotovanja J Priročnik za smrt Palice v knjigarnah po svetu so natrpane s priročniki, ki po metodi , naredi sam“ uče, kako hitro shujšaš, kako si pomagaš pri gradnji hiše, kako vrtnariš, fotografiraš, kako popraviš napako pri avtomoblu ipd. Tej množici se je ne drago tega pridruži nenavaden priročni, ki z 10.000 besedami popisuje, kako lahko narediš samomor. Knjigo je založia britanska organizacija Exit, ki propagira „pravico do častne smrti“. K tako dvomljivemu založniškemu dejanju naj bi jih prisilila resnična potreba po samomori slkem priročnku. Knjiga, ki natančno opisuje, kako na več načinov dokončaš svoje življenje, opozarja na napake, ki so krive, da nekateri! samomori ne uspejo, predvsem pa poučuje, kako na neboleč m nekrvav način sežeš po svojem življenju. Napisala, jo je kupina zdravnic ov m pravnikov. Kritiki - teh je, razumljivo, neprimerno več kot navdušencev — priročniku očitajo nemoralnost. Bojijo se, da bo priročnik stregel prav tistim cljem, za katere sami avtorji pišejo, da niso zaždjeni« Gre predvsem za to, da bodo labine osebe, bolniki, duševni zmedenci, melanholiki in depresivne osebnosti samomor izvršili ,,strokovno” in da bo tako trenutek slabosti zapečati nphove usode, kar se druga če ne bi zgodilo. Avtorji nenavadnega pri-ročnika zatrjujejo, da ima človek pravico umreti spokojno in da nič ne zavezuje hudo bolnih, duševno povsem strtih, da prenašajo boleče breme životarjenja. »Samomor ne bo dolgo pravica. Kmalu bo postal dolžnost,” je povedal tehtni pomidek D. C. Saundets direktor ene od londonskih i bolnišnic. lahlco ponašajo s tako starostjo kot Ohridsko jezero. Morda sta le južnoameriško jezero Titica-ca in afriško Tanganjiško jezero nastala v isti geološki dobi kot naše. Profesor dr. Harold L. Allen, ki vodi ameriško znanstveno skupino, pravi: »Prav lahko, da je Ohridsko jezero najstarejše na svetu.” Natančne starosti zaenkrat še niso določili. Domnevajo, da je jezero nastalo bodisi v obdobju med drugo in tretjo zaledenitvijo v ledeni dobi ali pa celo že v pliocenu. »Za zdaj je gotovo le to,” pravi naša strokovnjakinja dr. Jordanka Seraflmova Hadži-šče, „da je jezero staro najmanj dva milijona let.” Tudi po načinu nastanka predstavlja nenavadno Ohridsko jezero svetovno redkost. Nastalo je z navpičnim ugrezanjem dna. Kotanja, ki je tako nastala, se je zapolnila z vodo in nikoli več se ni izpraznila. V stotisočletjih so se v Ohridskem jezeru razvile živalske in rastlinske oblike, katerim v svetu ni enakih. Tako imenovane endemične oblike življenja so se v okrilju starodavnih jezerskih voda razvijale po svojih potih, značilnih ssamo zanje. Zato je Ohridsko jezero kot izredno staro polno takih redkih živali in rastlin. Toliko jih je, da sodi tudi zaradi tega med svetovne dragocenosti in mu ob bok lahko postavimo samo Bajkalsko jezero. Raziskovalec Siniša Stankovič je pred leti dejal, da je Ohridsko jezero največji naravni spomenik v Evropi.Najnovej-ša raziskovanja samo potrjujejo, da .je imel ji aš profesor prav. V jezeru je več kot polovica rib endemičnih oblik, rakov ostra-kodov in črvov trikladov ima Ohrid za dve tretjini le njemu lastnih, medtem ko v ježem 90 odst. vodnih polžev predstavlja edinstvene .primerke. Na to posebnost opozarjajo tudi latinska imena živali, saj poleg rodovnega imena stoji še vrstno ime ohridanus, po naše ohridski. Salmothymus ohridanus je ohridska postrv, ki se je v Resnice ne more nadomestiti nobeno formalistično sprenevedanje in snobistično šokiran-je, kot ne more čistega, žlahtnega vina nadomestiti noben barski cocktail. IVAN POTRČ V temelju vseh ženskih pregreh je ljubosumje. MALLEUS M ALLEFICARUM Ljudje ne vedo, čemu živijo, in če vedo, je laž. S. KOSOVEL stun "jej okrilju jezera razvila v štiri posebne vrste. Morda je najbolj znamenita ohridska okrogla spužva. Po videzu je podobna morskemu ježku brez bodic, živi pa samo v najglobjih predelih jezera in je skoraj ni najti do Robine 200 metrov. Strokovnjaki so s citogenetsko /preiskavo in s pomočjo sodobnega elektronskega mikroskopa mikroske-nerja dokazali, da živi ta 'primitivna žival samo v Ohridskem ježem in nikjer drugje na svetu. Z najnovejšimi znanstvenimi pripomočki, ki so jih razvili v Združenih državah, so se lotili preučevanj tudi drugih spužev in polžev, vendar so doslej lahko obdelali le del ohridskih primerkov. Istočasno s temi preučevanji je potekala primerjalna analiza, ki naj bi pokazala, kako je človek s svojo dejavnostjo vplival na stanje jezerskih voda. Primerjava s podatki izpred 40 let je pokarala, da se favna zaskrbljujoče spreminja Se posebno v območjih večjih naselij ob obali. Industrijske in gospodinjske odplake so načele občutljivo naravno ravnovesje v Ohridskem jezeru in res zadnji čas so začeli sz načrtovanjem modernejše kanalizacij^ ^ pre-čiščevalnimi zbiralniki. Kot zatrjujejo raziskovalci se jezero samo ne bi mogjo več čistiti in bi počasti začelo propadati. Nič več ne bi slovelo po svoji modrini, čisti vod, ki omogoča, da se vidi dno do globine 21 ' metrov, in lepega dne bi ostalo morda tudi brez okusnih ohridskih postrvi. Nazadnje pa bi ga zapustila še reka turistov, ki se zdaj iz vsega sveta zgrinja na njegove obale. zmeni več za svojo Pri posameznikh je redca, v skupinah, narod* m dobah P^^HE »rjtj mtj. ^»kasta koza k«liče, slonovi čekani Brič »Jeruzalemu nasa slikarka (Jicbivaiet irske li.itok prebivalki i rana st.gr. mesta žime snežni zamet plug jan ež gibalo bikobor. vzklik napai plus luhraj grigonj angLž- -m- ma h na kiaa "prvi" moški planet dl belg. terme orkan oslov !» 0». avlnmnb. 100 anton kotar oder pešec mit. letalec dodatek divja koza Znanost vidi honočnost črno Revščina in Predvsem tam, kjer vladata že sedaj — 500.000d^'']ona.živa|skih jn ppmnj Z vprašanjem, kB so pa ne bodb se P01® Čanja bližnja bodočnost feždfn T razvij^očih se in se še ukvarjajo ati, saj bodo poglavitne strokovnjaki. Iz do« študij, še posebno« ra2vit°v^e hrane visoko „Meje rasti” e n* 2 ,.Jr^Ve> kjer proble- bodočnost kaže Cro^^j ^ _^ak°t° ne bo. bodočnost kaze _*«oio ne bo. Drugje kaj. šTudi najnovejša • j *e bo .število stostranka študija, dvigpflo na 1,3 izdelalo 13 razh&uh svoj i , 1x3 teljala šk* organizacij od atd dojenčki in stva za kmetijstvo do splošno umsko in' ne slika bodoča desetin* stva v ^ zaostalost prebival-rožnatih barvah. _ • j, ^ ’ .enem pasu . Po predvidevam* ^ naravni ^ x hodo se človeštvo do leta P°g°ji spreminjali na namnožilo na 6,35 , . >'Pravtopaobljubljajo od sedanjih 4 rfflhg Jgofla podatlri v nJUi. Največji porast števna " ^ vakfvu Kri V rPVTlih močno načete biološke verige, seveda ni mogoče predvideti. V tej apokaliptični sliki vzbuja optimizem le omenjanje možne gp preobrata na bolje, če bo človeštvo našlo nove tehnologije. Da bo v nekaj desetletjih prišlo k pameti in drugače ravnalo, ni preveč upati. valstva Do v revnui in deželah v razvoju-v študiji dodajajo, d» lahko zaradi revščiJ*« L manjkanja hrane in bolezni prebivalstva manj. Lepa tolažba! » « Pridelava hrane l 90 povečala za primerjavi z letom 17'j,' j sei^^i 5SS5 se do leta 2000 bodo bistveno naravni pogoji. najnovej- Temperatura ozra-bi se dvignila za fosfl -u 230 di izgorevanja 8onv. Velike površi-“mlje naj bi i namakanja uničili, obdri® 5*^ad* tategp načina oranja zelja preslana. ht4, da bo s zemlje in iz morij ° hakih 500.000 do 2 rastiin- tesnj.1- Kakšne bodo posledice fakn Črtice Janez Tmvna Izropana Zemlja - mtmH pragozda v porečju Amazonke. Živi srečno, živi dolgo Zdravniki pravijo, da zadovoljstvo daljša življenje Bodite srečni in zadovoljni v življenju pa boste dolgo in zumljivo — England Skupil razumljivo — srečno živeli. Zadovoljstvo v službi, sreča v zakonu in radost v prostem času so zagotovila za dolgo življenje, ugotavljajo v britanskem zdravniškem časopisu id Journal of Medicine, pina zdravnikov pod vodstvom dr. Georgea E. Vaillanta je analitično obdelala duševno in telesno »zgodovino” izbranih 188 ljudi. Sledili so njihovemu življenju, spremembam, boleznim in splošnemu počutju vse od leta 1942, na vsaki dve leti pa so opazovanim osebam poslali še posebno vprašalno polo, ki so! jo redno izpolnjevali s potrebnimi podatki. Ko so kasneje zbrane podatke točkovali nepristranski zdravniki, ki izbranih oseb niso poznali, so prišli do ugotovitve, da je kar 97 odst. tistih, ki so živeli prijetno in zadovoljno, bilo v odličnem zdravstvenem stanju, medtem ko je bilo med nezadovoljneži velik odstotek takšnih s stalnimi in resnejšimi zdravstvenimi težavami. ti iz narodovega Kultura je najpotrebnejša ti-m, ki ne čutijo potrebe po M. ILIČ Strast je reka, ki, če stopi čez bregove in se razlije po ravani, uniči ne samo vso okolico, ampak tudi samo sebe. D. KETTE ~ ' *TdTl i p . m°ljube in najizvistnejše pisatelje v Rek° peš in bos dedek sem slišal, da si je P* je ^ * SI“S1 gospodom * ^ imenovati palača. Več let je on gospod in še velik, uto kriCT111116 Imei> V ^^n® °Tencc poštenjak VRTILNICAR Z današnjim dnem začenjamo objavljati sp** dolenjskega barda Janeza Trdine, ki so nastajali v let» 1870 — 1880 in praznujejo torej krepko stoletnic* Sam pisatelj zapisov o dolenjskih ljudeh ni v knjigi, niti jim ni določil naslova. To ^ kasneje uredniki njegovih del, nazadnje in kunii n/” r™" zbran* del Janez Logar, ki je spise loči od Bqk ^ ^ ® “zpošajal do Detn^sffi*^m°^ povesti ter j* zvrsti pod skupnim naslovom Crt»c v h^nka,^’ S?*1** ® Sloveniji po sulrem m povesti iz narodovegaživljenja. Janez Trdina je sto* .p4bumndalmatinSkih S P “ črticami in povestmi zarisal živo podobo doler* 8 ^Hi^ Ju Prijatei1^!1t?jh dni> katen= sem preživel s človeka v obdobju, ko se je stari kmečki red m4l - »Ka^iali i* ih1hi;^gorjlem B,ažem. Brezdušni so za Slovence nastopili hud časi raznar{7^a v & pritiskov. Trdina je vidri rešitev našega krepitvi kmečkega stanu, zato je z ljubeznijo podučne življenjske usode Dolenjcev, ki *° pridnos^o in iznajdljivostjo gospodarsko op Nedvomna odUka pripovedi pa ni samo po^ed v dušo Dolenjcev, temveč tudi klena, J lepa slovendca beseda, ki ji vrija dane priduhniti. Živeč dvanajit let v hrvaški Reki. bistroumn spoto* ostjo H* marsikaterega rojaka, ki si je opomogel z spretnostjo. Prvo leto sem stanoval pri Gote J. Spendahi. Ko se je b3 doselB v Prfn??^_iaiupa*j* pripovedoval, da ni imel nič in da ni znal w (KJ(rato izuril v kupčijstvu in si pridobil svojo hišo m btaien, sukna in drugega blaga. Mož ni bil sicer m ^ nar0*” slovenski um in slovensko srce sta ga pnpej ^ 0jcnru J stranki, kateri je ostal zvest do zadnjega doffl® prišel za prostega hlapca Dežman, gorer^ trg°vca 10 Lancovu pri Radovljici. Tudi on se je izrno _ .^u^čarja povzdignil do premožnega štacunarja. hii P m a rzbistri poto^ V,atinskih 5olah-“ »e seznanil 1" piebival PO laških in '^eWV'tSko PCitik^110 M 16 S We,sko .*l*yianit 83 Poletja. d se,mu * za pn-V ^ VZajemnost* slovar "jegovem strošku je ^ Bejj* Pritekej iz ni^a ru,ke8a jezika, krasni tit1 ® *« šteie^l^3 P616**-^ v tJlP mesta n*)bolj izobražene in r rt je tako čist, srce n-^pn .-«ji —■■! ui j« ’ 4a se čuti vsakdo “e^česemorenazvati p?31* Priselil v Ri.v ^“rjevem J ° m * obogatel s 16 ^ * vnel za brez . kakemu v P™ ■ “arodne zavodr”3061”11 družt''u 211 v_ Tudi kupec Anton Kandut mi je ostal v prijaznem spominu. Rodil in odgojil se je na Štajerskem v Slovenski Bistrici. Slovensko ni imel prilike dobro se naučiti, tembolj pa se je trpinčil s tujimi jeziki Dasiravno mu teče domača beseda okorrio in grapavo, si je ohranil v prsih pošteno slovensko srce. Kamorkoli je prišel, se je upisaval le v čitalnice, nikjer in nikoli ne v kazine; za domače potrebe je imel vselej odprto mošnjo; za Jugoslavensko akademijo je podaril lepo vsoto -celih dve sto goldinarjev. V Reko je prišel brez imetka za kupčijskega pomočnika. Pozneje je delal tako srečne špekulacije, da si je kupil lepo hišo in stesal ladjo, ki je stala do sedemdeset tisoč goldinarjev. Brodaril je z njo po Evropi in Ameriki, po Sredozemskem morju, po Atlantskem in Tihem oceanu, dolder se ni vrnil po brezbrojnih skušnjah in nevarnostih srečno nazaj v ljubljeno domovino. Iz neomikanega stanu bi naštel lahko še veliko zgledov, kako premeteno si znajo Slovenci v tujem kraju služiti svoj kruh, kako neutrudno love krajcar za krajcarjem, goldinar za goldinarjem, kako uspešno se pomičejo naprej in 'naprej, dokler se ne prerinejo skozi sto težav in zaprek do premožnosti in samostalnosti. Ali za zdaj me ni volja to popisovati, kajti namenil sem se govoriti v tej knjigi bolj obširno samo o Dolenjcih in Dolenjkah. Ttadi njih se nahaja dovolj v Primorju, v službi in na svobodi, v tujih in svojih hišah. Nekateri žive ondi le začasno, drugi zopet stanovitno; če ujamejo kak dobiček, frče nekateri naprej, da oskubejo še koga drugega; drugi pa se oženijo, odpro kako štacuno ali krčmico in pravijo: ,,Naš dom bo tukaj; mati božja trsatska bodi nam milostljiva; blagoslovi naše trude, ki se bodo vršili pred tvojimi očmi. Tebe ne mslimo nikdar več zapustiti, pa nas niti ti ne zapusti.” Poznam Dolenjce, ki so se popolnoma porečili, to je poitalijančili in podganili. Sploh preti v Trstu in Reki velika nevarnost slabotni slovenski narodnosti. Starši po navadi še ne zataje svoje krvi, otroci pa se izvržejo večidel v strupene jaScutarje in madžarone, ki so hujši od korenitih Tržačanov in Rečanov. Hrvaški pisatelj in patriot prvega reda Ivan Dežman je izjema brez para. Zaradi tega je skoraj sreča, da našega človeka morje ne mika. Edinemu Kraševcu se v Primorju ne tozi, kar ni čudo, ker je burje in kamenja navajen. foto slišal: Milan Markelj LE KAM SEM SPET , Založil glavo? IB SVETU OKOLI dolenjski list pred 2B leti ) Tat pod plaščem pridnosti LJUDI, KI SO bili zaradi različnih prekrškov že zaprti, predvsem pa zaradi gospodarskem kriminala, ne nastavljajmo spet na vodilne položaje! To se žal pri nas še prepogosto dogaja. Budnosti ni nikoli dovolj! Na to ne bi smeli nikoli in nikjer pozabiti, zlasti pa ne tam, kjer upravljajo ljudje z velikimi vrednostmi, odgovornostjo in s položajem. Kontrola dela in poštenosti je še vedno potrebna, saj nam kmalu odkrije tatove in špekulante, če se skrivajo pod plaščem zlagane pridnosti in »pomoči drugim ljudem”. V VIDMU-KRŠKEM včasih primanjkuje pitne vode, zato bodo začeli že letos iskati nove vodne vire. Letos nadaljujejo tudi z gradnjo vodovoda v Podboču, pripravljajo pa tudi gradnjo vodovoda v Kostanjevici, ki pa letos še ne bo stelda. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE omogoča delavcu bolj učinkovito sodelovanje v proizvodnji. Zato so se pri Pionirju nenehno učili novih sodobnih načinov gradenj in uporabljanja strojev. To je skrb za delavca. Razen te je potrebna tudi skrb za človeka. Gradbeni delavec mora premagovati številne napore in težave, ki j* delavci drug* strok ne čutijo. Prav zato vedno razmišljajo o težavah in niso pozabili na človeka. URA NA NOVOMEŠKEM rotovžu že več mesecev stoji. Verjetno mestu ne bi bilo v sramoto, če bi jo popravili, saj je na najprometnejšem kraju in jo vsak, ki pride v Novo mesto, takoj opazi. ISKANJE NOVIH topi* vrelcev se v Ddenjsk* Toplicah nadaljuje. Pri prvem vrtanju na kopališkem trgu so prišli do Robine 55 metrov. Že pri 44 metrih so prišli do toplega vrelca. GRADBENA DEJAVNOST v Sevnici je dokaj živahna. Medtem ko pri stavbi gozdarsko poslovne zveze zaključujejo gradnjo hmeljske sušilnice, pa so ob konfekciji Lisca pričeli izkopavati jame za razširitev tega mladega podjetja. “ TLENJSKEGA LISTA 11. avgusta 1960) (Iz ] NEŽNE DUŠE - Študentje postanejo hudo občutljivi v obdobju, ko so na vrsti izpiti. Zelo pogosto zbolijo, ugotavlja posebna analiza, ki so jo opravili na harvardski univerzi vendar je bolezen izrazito sezonskega značaja in je tesno povezana z manjšim učnimi uspehom. Razumljivo, da obolevajo pogosteje bruci kot prekaljene stare bajte, četudi slednji prav tako pogrnejo na preizkusnih tleh znanja pri izpitih. Menda je edino zdravilo! proti omenjenim tegobam učenje. NEVARNA KOSILNICA- Te dni se ie za letos končala velika morija. Lastniki zelen* tratic okoli hiš so se lotili košnje z najrazličnejšimi motornimi kosilnicami. Samo v ZDA, kjer radi računajo * statistično obdelujejo vse mogoče, je vsako leto 77.000 hujš* poškodb pri košnji tratice okoli hiš. Najpogostejši vzrok za sekanje prstov in dlani je neumno poseganje med rezila, ko se še vrte. Za take bistre glave bodo začeli izdelovati kosilnice, ki se bodo tisti hip, ko j* bo možni amputira-nec spustil iz rok, izključne. SIROLJUBI PES - Iz Moskve je prišla novičica, da se je eden od anglešldh udeležencev olimpijsk* iger vrnil ž lbsten domov. A ne zato, ker bi mu ne uspelo dobiti katerega od olimpijsk* odličij, temveč zato, ker mu je policijski pes požrl zavojček najljubšega srra. Tragičen dogodek se je pripetil pri pregledu prtljage. Upajmo, da se je ubogi fant že potolažili. NAGICE V DUBROVNIK! — V Dubrovniku se to poletje zadržuje skupina fotoreporterjev slovite revije Hayboy, ki izhaja v nekajmilijonski nakladi. Po vsebini dosedanj* številkah sodimo, da fotoreporterji ne iščejo lepote Jadrana in ne fotografirajo gol* skal. POSLEDICE — Angležinje &okovito napredujejo v pitju. Se malo pa bodo dohitele svoje moške konkurente. Toda nosijo tudi posledice. Kot ugotavljajo zdravniki se je med ženskim občinstvom precej dvignilo število jetrnih obolenj * drug*, ki so povezana z uživanjem pretiran* količin alkohola. Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. Poskuse delajo na ljudeh (Žrtve r e v š č i n e). Pri nov* zdravil* m način* zdravljenja je treba učinek zdravil = prej poskusiti. Prej so se k temu jemale živali, 1 najčešče morski prašički. V Londonu pa take i poskuse delajo na zdrav* ljudeh. V enem letu 1 pride na kliniko čez 1.000 zdrav* ljudij - I revežev, ki pustijo v svoje telo štrkati razne i strupe, zavživajo nov* zdravil, pustijo se 1 operirati — za denar, da bi ne umrli od lakote, i Kaj človek vse ne stori iz revščine! (Čimbolj) ko se naše dolenjsko I živinarstvo na deželi, to je oddaljeno od mest ali 1 tovarni§dh krajev, opazuje, tem bolj se dospe 1 do prepričanja, da je našemu dolenjskemu 1 kmetu lep junc, osobito pa lep yol v ponos, lepa 1 junica, lepa in dobra, to je jako molžna krava pa š le postranska stvar, za katero se naš kmečki I gospodar veliko manj pobriga, kakor pa za 1 lepega vola. Da^ nikakor ni redka prikazen, da 1 ima naš kmet, zraven prav lep*, da znabiti | krasn* juncev * volov, prav malo vredne, I majhne kravice. i (Napad na) perzijskega šaha. Perzijski cesar se je mudfl te dni v Parizu, kjer je obiskoval razstavo. Ko se je peljal v svojem vozu, priskoči k njemu anarmst po imenu Salson in pomeri s svojim samokresom cesarju na prst fahov spremljevalec je izvil Salsonu samokres iz rok * policija je hudodelca aretovala. Na policiji se je dognalo, da je bilo v samokresu pet patron, a ni sprožil, ker je bflo njegovo orožje pokvarjeno. (U s t a v o) je treba prevstrojiti. Mi Slovenci moramo natančneje pogoje staviti, pod kterimi bi za novo državno ustavo v avtonomnem smislu delovali. Državni zakoni morali bi jasno in točno ustavne pravice varovati tudi v dežel*, kjer se kak narod nahaja v manjšini. Gosp. govornik dvomi na izpeljavi toli velicega prevrata, ker Avstrija nima za to sposobn* mož. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1900) ■moja TO dotno/ina OHRID 3 dni, 3.700 din po osebi odhodi: SEPTEMBER: 5., 12., 19., 26. OKTOBER: 3., 10., 17., 24. NOVEMBER: 7., 14., 21., 28. INFORMACIJE IN PRIJAVE V POSLOVALNICAH: V gR/ NOVO MESTO, Novi trg 6, telefon: (068)21-333,23-404 KOMPAS LJUBLJANA, Miklošičeva 11, telefon Jugoslavija (061)323-496 ▼ LIJ V IVIeroator MERCATOR ROŽNIK - TOZD METLIKA prireja v sodelovanju z Lesnino RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA TER KOPALNIŠKE OPREME v novem maloprodajnem skladišču v Metliki ob Cesti 15. brigade od 15. do 25. avgusta 1980 vsak dan od 9. do 19. ure ob nedeljah od 8. do 11. ure za razstavljene predmete 10% popust prodaja na kredit ne zamudite priložnosti ugodnega nakupa Konfekcija „Lisca" Sevnica" TOZD ŠIVALNICA Senovo objavlja JAVNO LICITACIJO za odprodajo osnovnega sredstva 1 kom. IM V kombi, tip 1600 R, letnik 1976, izklicna cena 30.000,00 din. Licitacija bo 22. 8. 1980 in sicer za družbeno pravne osebe, ki se izkažejo s pooblastilom, od 8. do 10. ure, ter za občane, društva ali civilnopravne osebe od 10. do 12. ure v prostorih TOZD Šivalnica Senovo. Ogled kombija je možen od 10. do 12. ure dopoldan dan pred licitacijo. 603/33-80 SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE NOVO MESTO, NOVO MESTO, CESTA HEROJEV 27 -RAZPISNA KOMISIJA RAZPISUJE PROSTE DELOVNE NALOGE IN OPRAVILA TAJNIKA za opravljanje del in nalog v skupnosti za varstvo pred požarom in Občinski gasilski zvezi Novo mesto. Pogoji: kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — strokovna usposobljenost višje ali srednje izobrazbe upravne, pravne ali tehnične smeri s 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti, — da je družbenopolitično aktiven in moralnopolitično neoporečen Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Novo mesto 15 dni od dneva razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v času 30 dni po izbiri. 604/33-80 „SOP” Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, komisija za delovna razmerja TOZD OPREMA objavlja prosta deta in naloge DVEH ELEKTRIČARJEV z naslednjimi pogoji: — končana poklicna šola elektro stroke, — 1 leto delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, — poskusna doba 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo bo pretežno na montažah. Pismene prijave sprejema kadrovska služba „SOP" Krško, CKŽ 141 15 dni po objavljenem oglasu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. 605/33-80 DELAVSKI SVET DSSS ZCD NOVO MESTO razpisuje naslednja opravila in naloge ' s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let 1. vodjo kadrovske službe, 2. vodjo pravne službe, 3. vodjo planskoanalitske službe. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri s 5 oz. 7 let delovnih izkušenj. Pod 2: diplomirani pravnik s 5 let delovnih izkušenj. Pod 3: visoka izobrazba ekonomske smeri s 5 let delovnih izkušenj. Kandidati naj .vložijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 30 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Dolenjske, DSSS, kadrovska služba, Novo mesto. Partizanska 14/a. Kandidati bodo v 30 dneh po končanem razpisu obveščeni o izidu. 606/33-80 ISKRA, AVTOMATIKA Ljubljana, o. o. TOZD Tovarna elektrospojnih vezij, o. sub. o. NOVO MESTO Razpisna komisija razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN TOZO Pogoji: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, strojne ali elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki, ali da ima z delom pridobljene zmožnosti na teh delih in nalogah, — da ima družbenopolitične in moralnoetične lastnosti po družbenem dogovoru o osnovah kadrovske politike občine Novo mesto in ustvarjalen odnos do samoupravljanja; — da ima sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja ter usklajevanja delovnega procesa Mandatna doba traja 4 leta. Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela in družbenopolitične aktivnosti in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 21 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO". O imenovanju bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu ustreznega sklepa delavskega sveta. 608/33—80 SKUPNI SVET DOMA STAREJSlH OBČANOV V USTANAVLJANJU NOVO MESTO razpisuje za štiri leta prosta dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi direktorja doma Za direktorja doma je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, izpolnjuje še nasledke pogoje: — da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo socialne smeri; — da ima pet let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog s posebno odgovornostjo; — dosedanja samostojnost in uspešnost opravljanja del oziroma nalog — da je dnižbeno in politično neoporečen. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Dom starejših občanov Novo mesto, Šmihel 1, z oznako „Za razpisno komisijo". Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po sprejemu sklepa Sveta zavoda. 617/33-80 raz v/-s ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO razpisuje naslednje naloge in opravila: vtlsn* - UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK TER SAMOUPRAVLJANJE S TEMELJI MARKSIZ- MA-PROFESOR, Js - UČITELJA ZA MATEMATIKO TER ORGANIZACIJO IN EKONOMIKO PODJETIJ OZ-GOSTINSKO POSLOVANJE - PROFESOR (DIPLOMIRANI EKONOMIST), - UČITELJA ZA SAMOUPRAVLJANJE S TEMELJI MARKSIZMA TER OBRAMBO IN ZAŠČITO-PROFESOR, -UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO TEP OBRAMBO IN ZAŠČITO - PROFESOR. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. 614/33-80 /O ljubljanska banka ___________________________ ,j ;*** LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA POSAVSKA BANKA KRŠKO Komisija za delovna razmerja Oglaša za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge - REFERENTA ZA POTROŠNIŠKO KREDITIRANJE OBČANOV V EKSPOZITURI BREZf^ CE. Pogoji za zasedbo del in nalog: ^ ustrezna srednja šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustrezn delovnih izkušenj. Kandidati za oglašena delovna opravila naj prijavi s * v nu tudi čez poletni čas. , VSeh tozdih bi morali obravnavati politiko ^a. po delu z sedanjegi predvsem gospodarno obnašanje posameznika.” — Plačevanje režijcev je kamen spotike v prenekate-rem kolektivu, ker se izgovarjajo, da njihovega dela ni' možno nagrajevati po opravljenem delu. Kako je na tem področju? u lej, tremitnn J- ”".7- ”*z doslei poslanili analiz ;; nalogi za \ delovnih organizacij je jasno] * razvid“-.'ia !»«>“ p'“e- nagraje- analizo1 " t, . Jega stanja in ut-o- o 0VKm Pornanjkljivosti. " .teJ> trenutno naivV.*n„j« ^rijan Šormak.OVem Marjan Ograjevanja „Sistemi delu so! pomanjkljivo pri re- najbcSj ž'jcih.” anali!? 83010 za to> da bi ugotavlS, ZdajŠnie, f anJe in r pomanjkljivosti v S^^aj^anjavposa- marveč 0lrgani7ac9i> grafi:® Je dolžnost to: unrav°.0 avnavati v samo- •- ESf1 0tganih in prejeti " SS . ^ s točno S?^ f1083™’ njih napak« za odPravo načini menite o zdajšnjem katerem no’ oziroma na še nremPi0 *Wh’ 3 ^ ?e spodjej0-' prstom. Morda zaradi lažne J» opraviip "“»j« količino solidarnosti Prav ta je v ' ’ kvalitetJ16^3 *dela’ 1)3 tuc*‘ sistemih nagrajevanje velika ; r !1 n» Je že upoštevana, ovira.” ♦ R. BAČER upoštevana, P3 tudi ostali kazalci, ......................... Na velikem travniku pred Znančevim mlinom bodo te dni zapeli stroji. Težko pričakovana investicija Gozdnega gospodarstva, ki je pod svoje okrilje sprejelo Vrtnarijo, se začenja uresničevati Za preselitev s Ceste herojev, lqer so napoti graditeljem novel soseske in dolgoročnejšo usmeritev vrtnarstva so izdelali investicijski načrt, ki je po predračunu znašal 29 milijonov bodo v GG zagotovili sami; deloma s prodajo zemljišča in objektov v stari vrtnariji, ostalo iz poslovnih skladov tozdov. Vrtnarija pa ne bo le preseljena in modernizirana. Radi čakajo... dinarjev, vendar precej oklestila. a je banka Čistka in stabilizacija sta povzročili, daje odobren investicijski program le v znesku 19.650.000 dinarjev. S temi sredstvi bomo morali preseliti vrtnarijo in njene delovne prostore do konca junija prihodnjega leta. Črtan pa je bil en trakt objekta, v katerem je bilo predvidenih tudi nekaj pisarn. Te jel prepovedano graditi, zato banka tudi ni odobrila sredstev. Prav tako pa je bila iz prvotnega programa črtana naložba v lokal na Cesti herojev. K odobrenemu investicijskemu programu je Ljubljanska banka v Novem mestu odobrila 35 odstotkov kredita, ostalo pa jjjgsna kriza bo kmalu popustila ^v9usta so bili novomeški mesarji večkrat brez dela, ker nimajo kaj prodajati — —aradi °Mjub o višjih cenah kmetje držijo živino doma in je ne prodajo ^2* se je v minulih ^ mesnicfc f r->e na tej di i ^m na m!r >, tek: »Mesa ?Prt°. ie^1. • pa je lesnici Dra ^ma kavljev v tedrni dasti °b ?tetn». d! moraJo ^ti kupci setnutek pri Jfj^ejo pravi ®>ej0 nabavi mesa. Sicer i 2S* r«k. Zakaj NanjefS je bilo Smu> dS^S6110 inž- Mihi 'He. ekt°i]u novomeške iet0 sta sezonska kritična pri 28 potre fr 5»? & kritičnem osl»bi in Niti prava ^SfJanje ri.?fdr«Publiško ^ °u’ ^ ntnŽJ?®1 ni *Wb€tat 2X k Pa Je Je M ža b^Penzaclu m0o živino in čakajo ugodnega trenutka. Novomeški izvršni svet je tudi določil nekaj sredstev za kompenzacijo cen in omilitev mesne krize, vendar ne tdiko, da bi lahko brez skrbi nabavljali drago živino na jugu. To so si lahko privoščile nekatere bogatejše občine in tiste, ki imajo že ustanovljene interesne skupnosti za preskrbo. Novomeška take skupnosti še nima. Kljub vsemu nabavljamo drago meso in ga pod ceno prodajamo. Če ta razlika ne bo krita, bo naša zadruga v izgubi. Ni pa to samo novomeški problem. O tem so razpravljali že vsi ustrezni organi v republiki in sprejeli stališče: ali sprostiti cene mesu ali pa držati na vajetih cene živine in mesa. NISO VEČ VASI, AMPAK DEL NOVEGA MESTA Po odredbi republiške sekretarke za urbanizem se eda vrsta vasi na obrobju Novega mesta prijučuje meščanom. To velja za naselja: Irča vas, Brod, Šmihel, Bršljin, Cegelnica, Grobne, Ločna, Bučna vas, Muhaber, Ragovo, Žabja vas, Dolenje Kamence in Potočna vas, Gotna vas, Jedinščica, Re-gerča vas, Krka, Velika Cikava in , Mačkovec. > Trenutno nabavljamo polovico količine mesa, kolikor smo je sicer za normalno oskrbo. Pošiljko pa razdelimo najprej obratom družbene prehrane in bolnišnici, ostanek gre lahko v maloprodajo po mesnicah. Zato je izbira slaba, mesa pa malo. Položaj na mesnem trguje tako zaostren, da dolgo pri tem ne more ostati. Prepričan sem, da bo že septembra bolje in da bo mesna kriza v nekaj tednih popustila. Omenil bi še to, da bi imeli na novomeškem področju znatno manj težav pri nabavi mesa, če bi lahko kupovali takrat, ko je živine dovolj in po zmernih cenah, pa bi meso spravili v hladilnico za rezervo. Ker hladilnic ni, lahko kupujemo le danes za jutri.” PRANJE CEST NI REŠEVANJE Pretekli četrtek ob uri stra-1 hov, ko je bila večina prebivalcev mesta ob Krki že v globokem snu, se jc zaslišalo glasno zavijanje sirene. V desetih minutah je bilo vsega konec. Namesto gasilskega avtomobila in požara je po cesti z za vijočim glasom prala ceste zal to prirejena cisterna novomeškega Komunalnega podjetja. Oskrba s plinom je v Novem mestu spet normalna Prvi teden v avgustu je novomeška No votehna dobila manj plina kot običajno, že so kupci navalili v večjem številu, kot je za ta čas običaj. Trenutno pa je plina dovolj, kar je izjavil Jožko Mikec, poslovodja prodaje plina na CikavL P „Ko smo dobivali polovično količino plina, so stranke takoj zavpile: „Plina ni!’. In ko so nekateri pri nas čakali v vrsti povsem po nepotrebnem. Rekli smo ljudem, da nima smisla čakati, da bo plin pripeljan čez dve ali več ur, pa nihče ni hotel stran. Izgubljali so čas in čakali. Kot da je to kakšen užitek! Trenutno dobivamo plin spet štirikrat v tednu in ga ne manjka več. Plina je tudi sicer dovolj, amoak steklenic zanj ni, ker si delajo stranke zalogo in bomb ni v obtoku. Tako plinarne nimajo plina kam polniti.” — Ali pri vas dobi vsak plina, kolikor ga hoče? „Vsak dobi eno jeklenko. In tudi za soseda, če je brez prevoza, ga lahko dobi, ampak samo z njegovo pogodbo in seveda s svojo. Ker so se prej mnogi izgovarjali prav na nemotori-zirane sosede in stare tete, so odnašali po več jeklenki domov Jako imajo posamezniki večje zaloge plina, kot ga 'potrebujejo m kot ga je smotrno imeti, drugi pa ga dobijo samo za sproti.” R. ZA ZALJUBLJENE, NE PA ZA OTROKE Ragov log je edini mestni park, in kadar govorimo o površinah za otroke, radi kažemo s prstom nsnj, češ: kaj takega v drugih mestih nimate. Zal pa to lepo sprehajališče otrokom - dojenčkom ni dostopno. Ker je dohod v park iz mesta samo prek stopnic, je pot z vozičkom v gozd onemogočena. Možnost je, da gresta na sprehod vedno dva, ali pa da prosiš na cesti neznanca, naj ti pomaga čez stopničasto ovira Prav pri parkih pa bi lahko pomislili tudi na paraplegike, ki jim vsaka stopnička pomeni oviro pri življenju na vozičku. temveč tudi organizirana na veliko večjih površinah. Doslej so imeli na voljo okrog 60 arov zemljišča, na novi lokaciji pa bodo imeli 2,60 hektara zemlje. Računajo, da bodo gradbena dela na novem objektu končana do konca letošnjega leta, čez zimo bodo opravili instalacijska dela, spomladi 1981 pa naj bi bil novi pokriti delovni prostor vrtnaijem zagotovljen, seveda s potrebnimi stranskimi prostori od sanitarij dalje, kar je bilo doslej vse zastarelo in zasilno. »Dolenjski listu v vsako družino NI SAMO EDEN! Obilica sindikalnih nalog teija e polnitev akcijskih načrtov, zato je letošnje dopustniško poletje pod geslom „za sindikate ni dopusta.’’ Marsikje pa se še izgovarjajo: »Predsednik je na dopustu, zato sindikat spi. 'fraki izgovori prav letos ne ve(jaio veči in jih na novomeškem občinskem sindikalnem svetu tudi ne bodo upoštevali, kajti uvedeno je kolektivno vodstvo, s tem pa tudi kolektivna odgovornost za sprejete naloge. Ce ni predsednica, mora namesto njega delo opraviti kdo drug. Uspehi rojevajo nove želje V KS Šmarjeta gradnja večnamenskega doma prednostni načrt kratkim začeli graditi otorško varstveno ustanovo za stanovalce nove se seske na Cesti herojev in ločenskega okoliša. Vrtec bo gotov prihodnje leto. (Foto: R. Bačer) Precej okleščena naložba Te dni se začno prva zemeljska dela za preselitev vrtnarije s Ceste herojev k Težkemu potoku — Iz investicijskega programa je banka precej črtala Tudi krajane v krajevni skupnosti Šmaijeta, ki je vaška in s precej raztresenimi vasmi, tarejo v njihovem vsakdanjiku mnogi problemi. Pravih kmetov ni več veliko, ljudje so si poiskali vsaj dodatni zaslh ek v šmarje-1 škem obratu 1MV in sv novomeških delovnih organizacijah. „Največ se ubadamo s komunalnimi zadevami, ureditvijo' cest, gradnjo vodovodov, kanalizacije in ureditvijo naselja v Smarjeti. Lani smo končno asfaltirali cnsto od Šmarjeških Toplic do Šmarjete in cesto v Gorenji vasi, dokončali pa smo tudi napeljavo vodovoda na Vinico,” pravi Franc Medler predsednik sveta krajevne skupnosti in njen dolgoletni aktivni delavec. Tudi za naprej imajo številne načrte. Posodobili bodo cesto Smaqeta-Viryi vrh, uredili pokopališče in cesto do njega, napeljava vodovoda na Obrh pa jim zaradi premajhnega zajetja v Zalovičah povzroča precej skrbi. Ker je čistilna naprava končno prenovljena, bodo skušali čim-prej priključiti na kanalizacijo del Gorenje vasi in novo naselje v Smarjeti. „Nujna je tudi ureditev ceste KlevevJT-Mala Strmica, saj je skrajni čas, da1 tem zaselkom omogočimo boljšo povezavo s svetom.” V teku so tudi priprave za gradnjo: prepotrebne večnamenske stavbe v Smarjeti, v kateri naj bi dobili prostore krajevni urad, krajevna skupnost, mladina, v Ujej bo tudi večja dvorana, knjižnica in še kaj. Sredstva! zanjo že zbirajo s samoprispevkom, vendar brez občinske pomoči ne bo šlo. Tudi vsel potrebne dokumentacije še ni-! majo. ,Toliko potov je potrebnih, da bi jo pridobili," potoži Medle in pravi, da smo te postopke preveč birokratizirali. Levji delež pri uresničevanju večine načrtov prispevajo krajani sami tako z denarnimi sredstvi! kot s številnimi urami prostovoljnega dela. Saj se zavedajo, da apredka brez lastnih prizadevanj ne ba »Načrte uresničujemo te uspehi so, vendar številni problemi ostajajo. Težave so npr. z odkupom mleka, saj nimamo poštene zbiralnice. Tudi z ljudmi) so težave, premalo je pripravljenosti za aktivno delo v krajevni skupnosti Na sestanke le pridejo, za delo pa nas ostane hudo malo, še to vedno istL Predvsem od mladih bi bflo pričakovati več zanimanja in volje za delo, vendar kaže, da Hm skupni problemi v krajevni 4cupnosti niso dosti mar.” Premalo dejavne so tudi družbenopolitične organizacije, ki bi jim vendarle morale nuditi več podpore in pomoči. Z. LINDIČ Novomeška kronika RIT^C ZA AVTOMO- BILE - Globevrukov vrt, ena redkih in večjih zelenih oaz sredi mesta, bo tudi manjši Te dni so šMi vhod, da bodo na vrt lahko zapeljali avtomobil Resda je to potrebno aradi dostav Rdečemu križu, Id una v hiši svoje poslovanje, ampal bati se je, da bo na tem vrtu nastala neuradno splošno parkirišče. Avtomobilisti so namreč kot kobilice... PLOČNIK ZAPRT - Kako so nekatere novomeške trgovine na tesnem s prostorom, se lepo vidi pri Barve-lakih. Kadar tam dobijo pošfljko blaga, kot se je to zgodlo prejšnji teden, morijo zložiti škatle! na pločnik in ta postane neprehoden. OBUTEV PO ZNIŽANI CENI -V trgovinah z obutvijo imajo spet znižane cene in poletno razprodajo. Lepaki vabijo kupce, ki izbirajo in marsikateri tudi najde kaj za svojo noto tudi po polovični ceni TA TEDEN KAR BOGAT - Kar b novih občančkov smo dobilil prejšnji teden v novomeški porodnišnici Rodile so: Irena Ograjšek iz Kolarjeve 2 - deklico; Jožica Sašek iz Ulice Mirana Jarca 26 — Jaka; Milena Savom iz Scgove 3 -1 Anjo; Ma jda Barjaktarevič s Prešer novega tega 7 - Majo; Veronik* Skedelj iz lindeške 3 - dečka in Marija Opara iz Scgove 10 - Anita. so z ——^ njem pravic do denamii nadomesti, da bi bila potrebna Se dodatna pojasnla. En sam stavek v tem cirkulamem pismu ima namreč 70 besed... 11 POKAL NAJBOLJŠEMU - Mladi zadružnik Ivan Peteikovič BLAGOVNICA KMALU NARED? Nova trgovska hiša na križišču Ceste 21. maja z obvoznico v Brežicah dobiva končno podobo in kaže, da se bodo vsak čas lotili tudi urejanja okolice. Kupci se že veselijo otvoritve, saj na tihem upajo, da bo blagovnica vsaj tedaj založena z vsem blagom, tudi z artikli, katerih sedaj primanjkuje. To velja še zlasti za pralni prašek, meso in kavo, za gradbeni material, stavbno pohištvo ipd. BO ZDAJ MANJ NESREČ? Trakotrji zahtevajo veliko žrtev tudi v brežiški občini. Del krivde za to nosijo izdelovalci, ki jih pošiljajo v prodajo brez varnostne opreme. Kje je odgovornost? V kmetijskih šolah in zimskih tečajih bodo zato posvečali sveč pozornosti varnemu upravljanju s traktorji, razen tega bodo spremenili kreditno politiko v korist varnosti. Posojila hranilno kreditne službe bodo odobravali predvsem kmetom, ki bodo kupili tudi vamostne pripomočke. Novo v Brežicah KMETICE NA IZLETU - Članice aktiva kmečkih žensk iz brežiške občine se vsako leto enkrat srečajo na skupnem obisku turističnih in kmetijskih zanimivosti Slovenije. V, petek, 8. avgusta, so obiskale Postojnsko jamo, Vipavo, vipavsko vinsko klet in v živinorejo usmerjeno primorsko kmetija Tako si vsako leto naberejo tudi po nekaj izkušenj iz sodobnega kmetijstva. kdaj Šolski avtobus? - v Bukošku imajo pet kilometrov makadamskih cest. Začeli bodo zbirati samoprispevek in predsednik KS Ivan Hrastovšek se je pohvalil z izredno voljo vaščanov po ureditvi cest. Vsa dela so pripravljeni narediti. sami, samo za asfalt bi poskrbelo podjetje. Kljub vsemu bodo še potrebovali finančno pomoč, vendar kaže, da se zdaj niso obrnili na pravi naslov. Zaprosili so namreč skupščino in dobili negativen odgovor. Se vedno so optimisti in upajo, da se jim bo v kratkem uresničila tudi želja po prevozu otrok v šolo. »Dolenjski list« v vsako družino si:vniši;i vestna Občinskega tekmovanja traktoristov v Cerkljah se je v nedeljo dopoldne udeležilo petnajst mladih zadružnikov in članov iz brežiške občine. »Konkurenca je bQa huda in rezultati v povprečju zelo dobri,” je pojasnil Herman Mlakar, ki jd z drugimi člani komisije spremljal tekmovanje od začetka dokonča. Udeleženci so morali najprej opraviti preizkus teoretičnega znanja in odgovarjati na 50 vprašanj iz agrotehnike, iz vzdrževanja in ravnanja s stroji, iz samoupravne organizacije zadružnega kmetijstva BREŽIŠKI VESTI in iz varnosti Z vsakim pravilnim odgovorom so si prisluž0i po eno točko, z oranjem največ 270 točk in s spretnostno vožnjo največ 25 točk. Na prvo mesto se je uvrstil mladi zadružnik Ivan Peterkovič iz Gornjega Lenarta, na drugo član Jože Šerbec, prav tako iz Gornjega Lenarta in na tretje mesto mladi zadružnik Alojz Petan iz Dečnega sela. Vsi trije so prejeli pokale v trajno last. Na regijskem tekmovanju v Krškem bo sodelovalo šest traktoristov, trije mladi zadružniki in trije člani. Republiško tekmovanje bo letos v Šentjerneju, izbirno tekmovanje za Dolenjsko pa v Trebnjem. J. T. Uspešne akcije Sentlovrenčanom manjka še 300.000 dinarjev za dokončanje del pri obnovi cest Lani septembra so v krajevni skupnosti Sentlovrenc uspešno izglasovali 3-odstotni samoprispevek, letos konec avgusta pa bodo dela že končana. V tej krajevni skupnosti bodo tako dobili blizu pet kilometrov obnovljenih in asfaltiranih cest, v Velikem Vidmu pa se bo treba še odločiti med vodovodom in cesto. Vsa dela bodo veljala blizu šest milijonov dinarjev, k čemur je treba prišteti še velik prispevek krajanov v delu in materialu. Da je ta akcija tako uspešno potekala, imajo precej zaslug vaški odbori SZDL. Zdaj manjka 300.000 dinarjev, kijih bodo morali krajani še prispevati, če bodo hoteli dela končati do roka. V okviru teh del pa bi se radi lotili še obnove kulturnega doma, ki je že izpraznjen, kur je trebanjska občina stanovalcu, ki je v njem stanoval, preskrbela novo stanovanje. Obnova doma naj bi se začela še letos, naslednje leto pa se bodo lotili vodovoda. / NI ZDRAVIL ZA ŽIVINO Zaradi vlažne pomladi let® garje razsajajo kot že dolg0 ®' Sevniški veterinarji (tudi dragun se dogaja podobno) P* nemočni, saj zdravil za gatj* n ’ čeprav jih izdelujejo doma« proizvajalci Se bolj kritično je preskrbljenostjo z uvoženim zdravili Po besedah vodje eno posavskega veterinarskega *av da v Sevnici dipl. vetennaij Alojza Miheva ni niti tinte * žigosanje mesa, kaj šele zdm monzal. „Ce bi imel injekcij monzala, ki velja 32 dinarjev> sploh ne bi bilo potrebno pogovarjati, da ni rešitve z kravo, ki stane okoli m* POLETNA KOSTANJEVICA - Čeprav je Krka bdj podobna mlečni kavi, je na kopališču vedno dosti kopalcev, zlasti mladine. Domačini, žal, nimajo druge izbire, če se hočejo osvežiti v vročih avgustovski) dneh. (Foto: Jožica Teppey) Šolsko gradbišče še miruje Za ureditev šolskega kompleksa v Kostanjevici zmanjkalo denarja — Stara šola naj počaka Mirenski „Dani” še vedno primanjkuje embalaže — Posledica je za četrtino manj*3 prodaja , Mirenska ,,Dana”, ki šteje med najbolj znane proizvajalce bistrih sadnih sokov, je pred dnevi na mednarodnem vinskem sejmu dobila veliko nagrado za svoj borovničev sok. Dobila pa je tudi nekaj drugih priznanj, med njimi za fruteUo. Niko Došlo, vodja komerciale, ki te dni nadomešča direktorico, je povedal, da je nagrada plod načrtovanega vlaganja v tehnologijo in kadre. V tej tovarni so si namreč zadali nalogo, da ogo, da kvaliteto stalno izboljšujejo, s čimer si žele ohraniti naklonjenost kupcev. Sicer pa se ta delovna organizacija srečuje s podobnimi težavami kot sorodne tovarne. Trenutno je največji problem, ki jih tare, pomanjkanje steklenic, zaradi česar bodo Niko Došlo na jugoslovanskem trgu prodali za četrtino manj kot bi lahko. Krivdo za tako stanje zadeva tudi trgovino, ki še zmeraj vztraja pri nesmiselnem odkupovanju samo tistih steklenic, za katere lahko kupec pokaže kupon tiste trgovine. Pa tudi sicer trgovina ni dorasla vedno večjim potrebam potrošnikov in združenega dela. Kljub vsem tem težavam v tovarni računajo, da bodo izpolnili plan, tako da bo prihodek za okoli 15 odstotkov večji kot lani, dohodek pa bo zaradi vse večjih stroškov enak lanskemu. Mnogi dobavitelji nemreč izsiljujejo višje cen g samoupravnimi sporazumi-surovinami za zdaj še res pa je, da jih dobe v domači republiki, površin, zasajenih s drevjem, vse manj. sicer nosilka razvoja te sti na Dolenjskem, vendar ne bi zmogla tako naložb, tako da bo še ostalo po starem. „Dana” je imela na leta tudi precejšnje naa^ ne izvoz sokov, vendar izpolnjujejo v predragega reprodukj m materiala niso konkurenčni zunanjem trgu. Pa tudi ^ cija je majhna, saj je z q_0(j. sok iz grozdje 88,110 ’ tako stotna, za vina, ki som je izdelana iz grozdja, e premija 50-odstotna. j g. Iz kraja v *r*1 POLETJA BO KMALU k^o - Približno tako se vetje*11' menio signalizacijo v Trebn^m-. j, ni prišlo nikomur na . ozn*^ obnovili na cesti f* * cestnih pasov. .-P0®1.. ,- ved**®, označbe tudi ne vichj0 ' ja pri •"»jejo ■ ve*1"" P# nadaljujejo svoja »J^ijo 1»r»di stojni Pa ne da tako ravnaj stabilizacije? —j ^ v OBNOVA CE^Sskupn°stiJi šentruperški kiajevn . ng d dalj ča^ potekajo vpadnicah v senu na oSt»* i del nekoliko «»*"■> noStbfn i v tej krajevnip0bnove-. 'j.da ,bolU°Ueob teh JV na vpauiiiw«i» v - teh del nekoliko cestah v I so bojda —.jr krajani, ki žive skromni, kot so, asfalta. Zadovoljni gramozom. Do začetka novega šolskega leta je samo še štirinajst dni, delo na gradbišču osnovne šole v Kostanjevici pa stoji že od junga. Nova šola je namreč vezana na staro poaopje, zato bodo morali dokončati vsq kanalizacijo, dela, ki sojih načrtovali skupaj za Za obnovo starega šolskega poslopja bi potrebovali 6,5 milijona dinarjev, vendar jih nimajo kje vzeti Izvršni svet občinske skupščine Krško je zato sklenil, da se obnova »iur ZA VSA VOZILA -Po^ed na krški most, ki ga zdaj popravljajo noč in dan. Čezenj smejo samo pešci in kolesarii. (Foto: J. T.) 12 poaopje, javo vode, sanitarije in druga e zgradbi. starega dela odloži Zato to jesen še ne morejo računati z enoizmenskim poukom in podaljšanim bivanjem za vse, ki to želijo. Ravnatelj Lado Smrekar je kljub vsemu optimist in upa, da zastoj ne bo predolg. Dograditev novega in obnovo starega poslopja so namreč že od vsega začetka obravnavali kot enovito nalogo, ker samo to omogoča prehod na celodnevno šola Do zdaj je veljala gradnja okoli 55 milijonov dinarjev. V tej vsoti je všteta tudi oprema z učili. V novi šoli so kostanjeviški otroci dobili tudi : lepo telovadnico, knjižnico, moderno kuhinjo in večnamenski prostor. To:> poslopje je namenjeno predmetnemu pouku v specializirani učilnicah za tuje jezike, kemijo, fizik o, glasbo, tehnično vzgojo ipd, stari del pa razrednemu pouku. V novi šoli bo krajevna zbirka NOB kot pomagalo s za pouk novejše zgodovine, v stari šoli pa bodo po obnovitvi vnovič postavili likovno zbirko z okoli 2000 deli ki jih je podarilo 170 umetnikov. Okolico šole bodo spremenili v park s plastikami, pred vhodom pa postavili kip matere z otrokom Ivana Meštroviča, darilo Olge Meštrovič. Sola bo torej v celoti zaživela šele potem, ko bo urejen ves kompleks, ko bodo zadihale tudi umetnine, ki ji dajejo že leta posebno privlačnost. Kostanjevica se širi in pomlaja, zato število otrok iz leta v leto narašča. Lani so imeli 391 šolarjev, v naslednjih letih pa računajo še na večji vpis. J.TEPPI V KRŠKE NOVICE ZNOVA KMEČKI PRAZNIK -Temeljna organizacija kooperantov krškega Agrokombinata je za njegov datum postavila 7. september. Danes naj zato povemo samo to, da bodo ta dan pripravili veliko razstavo plemenske živine, kulinarično razstavo kmečkih jedj in povorko, v kateri naj bi sodelovala sleherna krajevna skupnost in pokazala nekdanja kmečka opravila m navade za svojem področju. Z lastnimi napori do napredka Krajani Blance in Kladja z lastnim prizadevanjem iz nerazvitosti — Posodabljajo ceste m vodovod — 2e jasni obrisi nove Stillesove tovarne na Kladju Vaščani manj razvite krajevne skupnosti Blanca so v sredo, 6. avgusta, radi priskočili na pomoč delavcem brežiškega komunalno-obrtnega podjetja, ki so tedaj pričeli polagati asfaltno prevleko na 1800 metrov cestišča od Blance do Rožnega. Predračunska vrednost po izraču- spremenjenih pogojev gospodarjenja nih cestne službe pri krajevni skupnosti Sevnica je bila 5,3 milijona dinarjev, s prostovoljnim delom pa so predvideno naložbo, ki bi bila sicer prevelik zalogaj, pocenili na okoli 2,4 milijona dinarjev. • Čeprav gre za lokalno, ali kot pravijo vaščani »občinsko” cesto, so že doslej opravili več kot 1000 ur prostovoljnega dela. Pomagali bodo tudi pri ureditvi odvodnjav, muld (s slednjimi se bo cestišče razširilo za pol metra - na 6 metrov), saj se dobro zavedajo pomena dobre cestne povezanosti Do sedaj jih je asfaltna cesta povezovala le s sosednjo krško občino, zato so se prizadevno vključili v posodabljanje ceste proti Sevnici. Asfalt bo omogočil tudi hitrejši razvoj industrije v tej krajevni skupnosti v okviru celotnega industrijskega razvoja sevniške občine, o čemer bodo vaščani seznanjeni na zboru krajanov 27. avgusta, kot je povedal novi predsednik sveta krajevne skupnosti Blanca Lojze Požun. Medtem ko sta projekta Lisce za tovarno elastičnih pletenin na Brezovem in rudnika nekovin za pridobivanje kremenčevih paskov na Blanci zaradi še precej „v zraku ’, pa so že jasni obrisi nove tovarne sedežnega pohištva sevniškega Stfllesa na Kladju, ki je od Blance oddaljeno poldrug kilometer. Čeprav so nekateri vaščani sprva negodovali ker so bile spet prizadete kmetijske površine, se sedaj veselijo nove tovarne, saj se mnogim delavcem ne bo več treba voziti na delo v Sevnica Kladje vse bolj spreminja svojo podobo. Prizadevni predsednik asfaltnega in vodovodnega odbora Franc Abram le redko govori o uspehih, čeprav bi bOi na doseženo lahko ponosni tudi večji kraji Marca letos so asfaltirali kilometer dolgo cesto skozi vas, nekateri vaščani pa so prispevali tudi po 2 stara milijona. Lansko jesen pa so pričeli obnavljati vaški vodovod, saj je stari, zgrajen pred 14 leti,'postal premajhen. Pri tem so imeli pred očmi tudi nevarnost rdečega petelina, saj je leta 1953 vas pogorela, za gašenje pa so morali vodo črpati celo iz Save. Pripravili so bazene, v katerih je 100.000 litrov vodne rezerve, nabavili pa so tudi črpalke in cevi. »Pri tem nam je pomagal tudi Stilles, občinska skupnost požarnega varstva pa je odklonila pomoč pri nabavi dveh hidrantov, zagrenjeno pove Franc Abram-Gasilsko društvo na Blanci je!»cer že dobilo nov kombi, vaščani Kl»fl* pa pričakujejo, da bodo tudi njim priskočili na pomoč z več razume vanja. Da se hočejo izkopati nerazvitosti, so doslej v" dokazali. Seveda pa hočejo ohrani čimbolj neokrnjene svoje, že pt*c J posodobljene kmetije in vas, kM J* nedvomno tudi v skupnem oziro družbenem interesu. SEVNIŠKI PABERKI OD MALEGA DO VELIKEGA CIRNIKA je boljša cestna povez« 2e julija so vaščani Malega Lim ^ pričeli z razširitvijo kflometra« V dveh tednih so ob P°®Isto nekaterih vikendašev uspeli na c . nuna icim vuienuaacv Jajc navoziti dovolj gramoza, takoojE sedaj možno na cesti tudi stečJ( avtomobilov. Krajevna skup« . Šentjanž je sicer obljubila P0®5n0 pri prevozih, ker pa je vas zavzeta pri posodobitvi ceste v Svinjsko, je ostalo le pri obljU0^ DO ROŽNEGA NIČ VEČ PO MAKADAMU - Prejšnji teden so začeli asfaltirati cesto od Blance proti Rožnemu, gradnjo pa bo precej pocenilo prostovoljno delo krajanov. (Foto: D. R.) Kvaliteta ohranja naklonjenost Na preizkus teoretičnega znanja in ravnanja s traktorji so prišli tekmovalci dobro pripravljeni v Cerklje sprejema priznanje in pokal za osvojitev prvega mesta na občinskem tekmovanju traktoristov, ki je bilo v nedeljo, 10. avgusta, v Cerkljah. Pokrovitelj tekmovanja je bfl TOK Slovin. Veščine na traktorjih Prejšnji gradnji Priskočili maljskc , temu da d°pustih, občinarjei « lopatal] delu so koPel v bli avgusta 1980 DOLENJSKI UST Kmalu bo več stanovanj Zdi se, da bodo stanovanja v Turjaški ulici in v naselju 4. maj vseljiva oktobra — Srednjeročni načrt gradnje stanovanj bo uresničen s 109 odst. — Še je moč graditi Po podatkih, ki smo jih dobili na Samoupravni stanovanjski skupnosti v Kočevju, bodo načrt gradnje stanovanj za obdobje 1976 - 1980 v kočevski občini uresničili celo 109-odstotno. Trenutno predstavljata največji investiciji usmeijeni gradnji blokov v Turjaški ulici in v naselju 4. maj. Soseska v Turjaški ulici, ki bo imela 216 stanovanj, bo stala 150 milijonov, prva faza 'gradnje v naselju 4. maj, 64 stanovanj, kar bo veljalo 80 milijonov. Seveda je v to vrednost všteta v glavnem tudi vsa komunalna oprema. Cena za kvadratni meter stanovanja v teh naseljih bo okrog 13.500 dinarjev. Rok za dograditev stanovanj je konec avgusta, kot kaže, pa bo vselitev možna šele oktobra. V omenjenih naseljih bodo sprva le stanovanja, pozneje pa bodo zgadili še vrtec, poslovno stavbo in medobčin&i računalniški center. Te dodatne investicije so predvidene za sosesko v Turjaški ulici. Poleg omenjenih gradenj, ki jih izvaja Zidar iz Kočevja, potekajo dela v Dragi, Osilnici in Vasi. V glavnem gre tu za stanovanjsko -poslovne stavbe. Stavbna zemljišča v Kočevju so še na voljo, vendar so omejena zaradi poplavljanja in rudniškega območja, upoštevati pa morajo tudi koristnost zemljišča za kmetijstvo. M. LUZAR NAJPREJ HIŠNA SAMOUPRAVA, NATO EKONOMSKE STANARINE V Kočevju si (s precejšnjo zakasnitvijo) prizadevajo ustanoviti čim več hišnih svetov in poživiti delovanje hišne samouprave. Ob tem razpravljajo tudi o samoupravnem sporazumu o prehodu na ekonomske stanarine. Zaradi zdajšnjega za-mrznjenja cen pa ekonomskih stanarin še ne bodo mogli uvesti KULTURNI TEDEN Kulturni teden, posvečen kočevskemu občinskemu prazniku, bo letos od 29. septembra do 5. oktobra. Zvrstilo se bo več gledaliških predstav, razstav, pri-sostovati pa bo moč tudi simfoničnemu koncertu in literarnemu večeru. Te prireditve bodo obilno nadoknadile zdajšnje poletno kulturno mrtvilo. t TAKOLE NASTAJA CESTA — Medtem ko so z novomeške strani (na odseku od Lopate do Smuke) šele začeli s posodabljanjem ceste proti Kočevju, se Kočevci že lahko hvalijo z dokaj kilometri asfalta na tej cesti, ki bo velikega pomena za obe občini. — Na Eosnetku: delavci novomeškega Cestnega podjetja med prebijanjem riba blizu Starega loga. (Foto: D. Rustja) SE BO IMENOVALA PO KARDELJU? — Na posnetku je del soseske, ki jo gradijo v očevski Turjaški ulici. Predvidevajo, da bodo stanovanja vseljiva oktobra, ljudje pa so izrazili željo, da bi se soseska imenovala po Edvardu Kardelju. (Foto: D. R.) STAVBI NE PROPADATA VEČ Razpadajoči gospodarski stavbi v Kostelu, ki jih je svojčas imela tamkajšnja kmetijska zadruga, nazadnje pa sta bili last kočevskega ZKGP, je odkupila Lovska družina Banjaloka. Eno stavbo so lovci že domala preuredili, zdaj premore veliko dvorano, sanitarije in pisarno, sosednja stavba pa še čaka obnove, v njej bo kuhinja, bife in nekaj prostora za prenočevanje. DROBNE IZ KOČEVJA PROMETNA GNEČA v mestu ob Rinži je dokajšnja, kar gre v glavnem na račun domačih in tujih turistov, ki so odkrili, da skozi ribniško in kočevsko občino vodi lepa cesta proti morju. Žal pa (pečo povečujejo številni tovornjaki, meo katerimi prednjačijo vozila z lahko vnetljivimi tekočinami. KDOR SE SPREHAJA po stezah med njivami in travniki, zlahka opazi, da je letos izredno malo metuljev, le tu pa tam je videti kakšnega, belina. Tudi ptic ni, umaknile so se v hoste, na njivah namreč ne najdejo dovolj hrane, saj so mrčes ljudje zatrli s strupi in umetnimi gnojuL KOČEVSKE Mojster za škropilnice ^arla Hanzlja poznajo in cenijo metliški vivodinski vinogradniki — Tudi žveplalniki in v metliški občini, tudi v hrvaških krajih, zlasti v n' vinogradnika, ki ne bi Karla Hanzlja, kleparskega mojstra. Predenje vinograde, so .... tudi drugi ^lJl polni vseh vrst mu jih od vsepovsod riTf*10- Hanzeli ^ •» sa nedon naokol>. ki se še e o sem , °sne8aP°sla. boi/j/emvPok°iu. sedaj reje min ! Ja ln zat0- da J™"®; ko se naveličam, pa pustim. Mi pa ne bi bilo treba: otrok nimam,, s pokojnino bi tudi preživel,” razlaga mojster, ki se je, tako kot še njegova brata, kleparske in inštalaterske obrti izučil pri svojem očetu. Mojster Hanzelj pa ne le da škropilnice popravlja - pravi, da tako zbite ni, da je on ne bi popravil - marveč dela tudi nove. „Ze pri očetu smo delali tudi škropilnice; takrat;.je oče hodil po dele na Dunaj, jaz pa jih večino dobim pri nas, le razpršilce nabavim iz Italije. Sicer so pa naši deli boljši kot italijanski, tam je vse hudo tenko,” pravi mojster. Novo škropilnico dela tri dni, tako da mu za delo pride po 300 dinarjev na dan. „Za ta denar danes noče nihče delati,” pove Hanzelj, pri katerem se je izučilo veliko pomočnikov, ki so danes vsi iskani mojstri. Poleg škropilnic se mojster Hanzelj loti seveda tudi drugih popravil potrebnih stvari. Med drugim izdeluje tudi žveplalnike; sedaj jih ima naročenih več kot 50. Kako ljudje zaupajo izkušenemu mojstru, pove tudi to, da mu marsikdo • prinese predelat novo škropilnico, kajti dolgoletne izkušnje povedo, da so izdelki mojstra Hanzlja res kakovostni in trpežni. A. B. GALERIJA V GRADU V prostorih metliškega gradu, ki jih je pred kratkim izpraznil zasebni obrtnik Jurečič, namerava Belokranjski muzej urediti prostor za razne razstave. Tak prostor Metlika nedvomno potrebuje, saj bodo lahko le v primernih razstavnih prostorih pripravljali razne razstave, za katere je tudi v Metliki vedno več zanimanja. Sfcveda je največja ovira spet pomanjkanje denarja SPREHOD PO METLIKI MALO STVARI BI BILO TREBA DODATI Metliki, pa bi bila še prikupnejša, lepša. Cvetja in zelenja je dovolj, kazijo pa mestu videz odpadki, ki bi sicer romali v koše, a le-teh ni ali pa so tako poredko postavljeni po mestu, da jih še izurjeni skavt komaj odkrije. Poleg tega je zelo grdo videti tudi plakate, ki visijo z vseh dreves in iz izložbenih oken. Na slednje smo že večkrat opozorili, a so besede bob ob steno. Morda pa bo zadela ta vestička v čmo. CESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI, držeča skozi mesto, je te dni polna osebnih avtomobilov, tovornjakov, traktorjev, motorjev, počitniških hišic na kolesih, kolesarjev in pešcev. Prometna gneča je še posebno velika ob koncu tedna, čez dan pa se vali reka avtomobilov proti morju. Ob gledanju prometnega vrveža se človek nehote'spomni na Novo cesto za Sv. Rokom, ki bi lahko razbremenila Cesto bratstva in enotnosti, seveda pa bi jo bilo treba asfaltirati ter urediti križišče pri samopostrežni trgovini. Bodo krajani Metlike tudi to dočakali? PLOČNIKI PRED BIFEJEM ŽITO, pred hotelom Bela krajina in pred samopostrežno trjpvino so nemalokrat zavzeti z avtomobili, kajti v mestu je malo parkirnih prostorov, kupci pa bi se najraje kar skozi izložbena okna zapeljali v prodajalne. Domačini bi res lahko pustili svoje železne konjičke doma, a kaj, ko smo že vsi hudo razvajeni in malo manjka, da se tudi na stranišče ne zapeljemo z avtomobilom. metliški teduik BODO PRODRLI GLOBLJE OD 266 METROV? Člani ribniškega društva za raziskovanje jam se pripravljajo na .zelo zahtevno naloga Od 15. do 17. avgusta bo skupina šestih, morebiti celo osmih jamaijev raziskovala brezno na Sušjaku pri Loškem potoku. To jamo, ki je ena nqjvečjih v ribniški občini, so v šestdesetih letih raziskali v dolžini 266 metrov, tokrat pa se bodo jamarji skušali prebiti še globlje pod zemljo, saj premorejo dokaj sodobno opremo (nekaj so si je sposodili pri kočevskih jamarjih) pa tudi korajže jim ne manjka. Vodja odprave bo Miran Erič, ki pravi, da bodo storili vse, da bi jamarji dosegli cilj, skrbeli pa bodo tudi za lastno varnost Sicer pa je pred ribniškimi jamarji še več akcij, tovrstnega raziskovanja je še zlasti potrebno področje Velike gore. M. G. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI OTVORITVE JELKINE BLAGOVNICE se je udeležil tudi srednje velik pes. Morebiti zato, ker ga niso uradno povabili, se je zavlekel v izložbo, odkoder je zvedavo opazoval, kako so se ljudje gnetli med policami. Z razstavljenimi predmeti se mrcina kajpak ni najbolj skladala, da pa bi se pes priplazil ven, niso pomagale ne Klobase niti meSo, celo na lastnikove grožnje s palico se ni oziral. Hudomušnež je pripomnil, da je kosmatega gosta najbrž ujezilo to, da so ljudje tako hitro razgrabili pralni prašek. RIBNIŠKI MLADINCI, ki so skupaj z vrstniki iz Prokuplja sestavljali MDA Fran Levstik, so se pred kratkim vrnili z delovne akcije Kras 80. Tamkaj so dosegli izvrstne delovne uspehe, o čemer pričajo štiri udarniška priznanja in večje število pohval. CESTNE NEVŠEČNOSTI doživljajo turisti, ki skozi Ribnico iz ljubljanske smeri vozijo proti Jadranu. Večkrat zaidejo! Cesta v smeri Kočevja je sicer označena, vendar veliko voznikov pred ovinkom smerokaz prezre in pelje naravnost v Opekarsko ulico, ki ne vodi proti morju. Prometna signalizacijama križišču je sicer postavljena, toda zaradi stiske v tem delu mesta je pogosto neučinkovita. Neurejeno odlaganje smeti Nobeno smetišče v občini ne izpolnjuje osnovnih pogojev — Kaže, da se bodo stvari obrnile na bolje — Zaenkrat se zatika s pristankom za plačevanje odvoza V ribniški občini je precej pereče vprašanje odlaganja smeti. Kaže, da se občani stežka otresajo starih navad, kar pa ni samo ribniška posebnost. Ljudje še vedno odlagajo Smeti na nepravih krajih, obenem pa ne soglašajo s plačevanjem smetarine, ki naj bi jo uvedli za sodobno odvažanje smeti. Rezultat tega je vse več „čmih“ smetišč, za katera so , krivi tako posamezniki kot delovne organizacije. Tako stanje je nevzdržno, vendar gre iskati vzroke zanj tudi pri> pristojnih ustanovah. Komunalno podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, dela v glavnem še na star način, to je s kantami. Sedanje smetišče na Mali gori je sicer dovolj veliko, vendar je ob cesti in oddaja smrad, tudi nezavarovano je, privlači Rome. Kaže, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Posebna komisija pri izvršnem svetu ribniške občinske skupščine je s sanitarnim inšpektorjem pregledala smetišča v šestih krajevnih skupnostih in nakazale morebitne rešitve. Vse večje vasi bodo dobile kontejnerje, komunalci pa bodo kupili najsodobneje opremljen avtomobil za odvoz smeti, vreden 1,4 milijona dinarjev. Smetišče, ki ga bodo prestavili, bo urejeno in bo imelo umik za dovoz smeti. Kot rečeno, bodo uvedli smetarino, vendar se bojijo, da se bo tu zataknilo. M. LUZAR SPOMENIK S. ILCU-KRIŠTOFU Na pobudo ZZB NOV Ribnica bodo 4. septembra v Lokovici pri Šoštanju odkrili spomenik Stanetu Ilcu - Krištofu, ki seje rodi 1. maja 1920 v Gorenji vasi in je padel 15. julija 1944 kot sekretar komiteja KPS v šaleško -mislinjskem okrožju. Za spomenik (zanj so uporabili kamen iz Hčevih domačih krajev) so ribniški borci prispevali nad 20.000 dinarjev. Slovesnosti ob odkritju spomenika v Lokovici, na kraju, kjer je padel sekretar Krištof, se bo udeležila številna delegacija borcev in mladine iz ribniške občine. „CRNO” SMETIŠČE - Na posnetku je del smetišča v nižini Sodražice, taka neustrezna, nezavarovana, zlasti pa smrdeča in nehigienska odlagališča odpadkov pa je moč najti po vseh krajevnih skupnostih ribniške občine. (Foto: D. R.) ROK ZA UGOVORE: 15. AVGUST Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri ribniški samoupravni stanovanjski skupnosti je izdelal predlog prednostne liste upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice. Trem upravičencem z lanske liste so se pridružile še štiri družine z nizkimi dohodki, v skupini mladih družin je 14 amen še od lani, novih pa je deset. Morebitne ugovore zoper predlog prednostne liste sprejemajo še sdo 15. avgusta, nato pa bodo izdelali dokončno listo, po kateri bodo delili stanovanja. REŠETO KRSTA KOT LUKSUZ Kdor hoče svojim sorodnikom še po smrti povzročati težave, naj pride umret v Črnomelj. V občinskem središču in največjem belokranjskem mestu namreč ni moč dobiti niti ene krste in tudi ničesar drugega, kdr k temu spada. Na komunali, ki bi morala skrbeti za to, se izgovarjajo, da za nakup zaloge krst ni denarja. V sosednji Metliki ga očitno imajo. Poleg tega morajo sorodniki večkrat sami poiskati ljudi za prevoz pokojnika iz mrliške vežice do groba, kajti na razpis za ta dela se že tri leta nihče ne javi. Nerazvitost tudi na tem področju. ČRNOMALJSKI DROBIR Uspešna izobraževalna sezona V pretekli sezoni je bilo v idejnopolitično usposabljanje vključenih 135 članov ZK — Še vedno premalo delavcev iz neposredne proizvodnje teoretični, programi pa večkrat niso dovolj aktualizirani. SILVO NA BEGU - Pred kratkim se je s potovanja po Južni Ameriki vrnil Silvester Mihelčič mlajši, ki je v daljnih deželah marsikaj videl in doživel. Tako je le 14 ur pred državnim udarom „ušel” iz Bolivije, Peru pa je zapustil komaj štiri ure pred velikim štrajkom; v Kostariko ga niso pustili, zato se je odločil za vrnitev v Črnomelj. BREZ VOZNEGA REDA -Semič ima dobre avtobusne in železniške zveze z drugimi kraji, vendar se ljudje pritožujejo, ker za avtobuse ni voznega reda. Prav tako se ne ve tino, kje bo ustavil jutranji avtobus: včasih pelje do motela Smuk, včasih pa samo do samopostrežne. Vinko H f TOVARNE — Predsednik slovenskih sindikatov Cmomli s' Je pozorno ogledal novo tovarno Gorenja v hladink Jvier k° 200 zaposlenih izdelovalo kompresoije za izdelali gon iS? tr* *eta’ *co Pro*zvo^nja popolnoma stekla, bodo .000 kompresorjev na leto. i , razne oblike idejnopolitičnega usposabljanja je bilo v pretekli df sezoni vključenih več kot 15 odstotkov članov d H m' - 0ISan*zac*j e Zveze komunistov v črnomaljski občini. V ie n s,Prejšnjimi leti število udeležencev narašča, med njimi ■Največ mladih, opažajo pa tudi, da se člani Zveze komunistov nje ^ zavec*aj° SV0Je odgovornosti za idejnopolitično usposablja- Precej slabše pa je bilo usposablja-osnovili?W Zveze komunis‘ov v maloTte^^Mjah’ ”j JC ldo :j . izdelalo svoj program ^"OMHienega usposabljanj! m f„P° ku^0 Ovajati. Prav tako je 2 it?unistov' ki si skušajo organi?" ‘ Še dodatno znanje. V °blike 'c*ejnoP°litične-13S Janja je ba° vključenih vednn °iV Zveze k°munistov. Se ^ dogaja, da se posamezniki OBČINARJI s krampi petek so brigadirjem pri vodovoda v Adlešičih na pomoč delavci čmo-Občinske uprave. Kljub J* je sedaj največ na SeJe °b 13. uri zbralo 24 >ki so korajžno krampali mraka. Pa končanem osvežujočo neopravičeno izogibajo tega usposabljanja; za tako početje gotovo nosijo del odgovornosti tudi osnovne organizacije, ki kljub večkratnim opozorilom komiteja proti takim članom niso sprožile nobenega ukrepa. Kljub temu da je bila zadnja izobraževalna sezona ena najuspešnejših, Je v idejnopolitično usposabljanje še vedno vključenih premalo delavcev iz neposredne proizvodnje, članov samoupravnih organov in delegacij. Ponekod kadrujejo za razne izobraževalne oblike le zato, da ..izpolnijo obveznosti”, zgodi pa se tudi, da kandidatu sploh ne povejo, da so ga prijavili. Ena od pomanjkljivosti je tudi ta, da članov, ki so končali obliko idejnopolitičnega usposabljanja, osnovne organizacije ne angažirajo dovolj pri številnih samoupravnih in družbenopolitičnih nalogah. Izboljšati bo treba tudi učne programe, saj so le-ti preveč splošni, večkrat tudi prezahtevni, preveč y y mi % m'Vil mmššmššmmmim. tedensK6le * Četrtek, 14. avgusta - Anastazija Petek, 15. avgusta - Marija Sobota, 16. avgusta - Rok Nedelja, 17. avgusta - Radivoj Ponedeljek, 18. avgusta - Helena Torek, 19. avgusta - Marijan Sreda, 20. avgusta - Bernard Četrtek, 21. avgusta - Timotej LUNINE ME!* 18. avgusta ob 23.28 uri - prvi krajec 0~~ P m BRESTANICA: 16. in 17. 8. italijanski barvni film Canterburijske Zgodbe. BREŽICE: 15. in 16. 8. italijanski barvni film Pušč ica, meč in karate. 17. in 18. 8. ameriški barvni film Di vja tolpa. 19. in 20. 8. ameriški barvni film Prepovedane sanje. CRNOMEU: 15. in 17. 8. italijanski film Človek, po imenu Buldožer. 17. in 18. 8.a|heriški fflm V podzemlju seksa. 19. 8. ameriški film Smoki in bandit. 21. 8, italijanski film Izjemen dan. KOSTANJEVICA: 16. 8 ameriški film Vsi predsednikovi ljudje 17. 8 ajneriški film Fantje iz 3. čete 20. 8. italijanski film Za vlačevanje. KRSlO: 16. in 17. 8. ameriški film Herbie ere v Monte Carlo. 20. 8. grški film Ifigenija. 21. 8. ameriški film Tiger je živ. MIRNA: 16. 8. italijanski film Profesorica ima lepe noge. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 15. do 17. 8. ameriški barvni, film Galaktika - v semirska križanka. Od 18. 8. do 21. 8. ne bo filmskih predstav zaradi čiščenja dvorane. RIBNICA 16. in 17. 8. ameriški film Pozdrav s hudičem. SEVNICA: od 14. do 15. 8. italijanski film Disco mrzlica, 16. in 17. 8. angleški film Aggnt tajne službe št. 1, 20. 8. film življenjski preobrat. oa SLUŽBO DOBI IŠČEM VARSTVO 8-mesečne deklice. Naslov v upravi lista (3014/80). ZAPOSLIM PK ali KV NATAKARICO. Gostilna Jakše, Drska 44, Novo mesta FRIZERSKI SALON „ JELKA” Dol. Toplice, sprejme pomočnico in učenko. Hrana in stanovanje preskrbljena. Tel. 85-748. NA DELO SPREJMEM AVTOKLEPARJA z najmanj štirimi leti izkušenj ali priučenega avtokle-paija. OD po dogovoru. Oglasite se pri avtoklepaiju J-A. Prešernova 16, Brežice. V UK VZAMEM VAJENCA avto-kleparske stroke iz bližine Brežic. Jože Augustinčič, Prešernova 16, Brežice. STANOVANJA GARSONJERO AU SOBO s opalnice) v Kočevju ali okolici išče za mlajšega uslužbenca DO Kc posebnim vhodom (s souporabo iš MELAMIN Kočevje. Ponudbe pošljite na naslov: DO MELAMIN Kočevje, Tomšičeva 9, tel. 851-115. ŠTUDENTKO vzamem na stanovanje. Naslov v upravi lista (3015/80). ODDAM SOBO dvema šolarkama v središču Novega mesta. Naslov v upravi lista (3016/80). USLUŽBENKA iSČE SOBO s 1. 8. v Novem mestu. Apolonija Martini, Brezovica 44, Bizeljsko. IŠČEM prazno ali delno opremljeno sobo. Ponudbe pošljite pod šifro „DOBRO PLAČILO'’. V NOVEM MESTU ali bližnji okolici najamemo stanovanje za dobo enega leta. cenjene ponudbe sporočite po tel. (067) 21-262 int. 5 do 14,30 ali na naslov: družina Savič, Cankarjeva 5a, Postojna. POD NUJNO IŠČEM enosobno stanovanje ali sobo s souporabo kopalnice in kuhinio od 1. septembra dalje. Marjanovič, Domagojeva 15, Zagreb, tel. (041)417-114. Motorna vozila PRODAM OPEL KADET . 1100, letnik 1970, registriran do 9. 6. 1981. Drago Radkovič, Sremiška 1, Krško. ČOLN ISTRANKA in motor Yamaha 15 KS prodam za 13 M. Naslov v upravi lista (1312/80). PRODAM ŠKODO S 100, letnik 1971. Jože Potočar, Sevno 3, Otočec. PRODAM Z 101 L, letnik 1977, registrirano do maja 1981. Avsec, Šmihel 32, Novo mesto, tel. 22-878. PRODAM LADO 1300 S, letnik 1977. Janez Kramarič, Jerebova 14, Novo mesto tel. 23-436 pri Kovačič. PRODAM dobro ohranjen fiat 750. Kink, Otočec 86, tel. 85-135. WARTBURG TURIST, julij 1979, brezhiben kot nov, prodam. Cesta brigad 35, Novo mesto, s tel. 25-136. UGODNO PRODAM tekmovalni motor Husquama 125 ccm-moto cros, letnik 1980. Prodam tudi VW-hrošč . starejši letnik, zelo dobro ohranjen. Dušan Gorenc, Dol. Toplice 52. PRODAM Z 101, letnik 1974, karoserija uničena, in dele za karoserijo R 4. Jože Lenčič, Smalčja vas 36, 68310 Šentjernej. PRODAM 126 P letnik 1979 prevoženih 9000 km. Brodar Jože, Ra-govo 14. Telefon 25-948 UGODNO PRODAM A Ml 8, letnik 1971, neregistritan. Ogled možen vsak dan popoldan. Miroslav Stojs, Rostoharjeva 5, Leskovec pri Krškem. UGODNO PRODAM Z 101, letnik 1975. Ogled in informacije v trafiki nasproti Občinske skupščine v Novem mestu. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo Oiesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebnje. . „ . , IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jcže Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (ce. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenj-dca banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 dia 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100603-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefo (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih (Klasov: 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM Z 750, letnik 1968. Franc Bele, Dol. Težka voda 13, Stopiče. NUJNO PRODAM ŠKODO 100 L, letnik 1974, registrirano do 24. 6. 1981, lahko tudi za ček. Anton Novak, Aškerčeva 2, Krško. PRODAM APN 4 v voznem stanju. Tel. 24-792. PRODAM FORD TAUNUS XL 1300, letnik 1974. Anton Gor-šak, Zadovinck 8 pri Krškem. Informacije do 14: ure na tel. (068) 71-05 1. PRODAM Z 750, letnik 1976. Janez Pavlin, Veliki Slatnik 18, Novo mesto. PRODAM karambolirano Z 101 M, letnik 1980. Zdenka Jakše, Regerča vas 17 A, Novo mesto, tel. 23—163. PRODAM Z 101 L, letnik oktober 1978. Ogled v soboto in nedeljo. Marjan Kužnik , Dol. Ponikve 12, Trebnje. PRODAM JEEP, registriran, v voznem stanju. Jože Matekovič, Ulica belokranjskega odreda 3, Metlika. PRODAM Z 101, letnik 1975, prevoženih 46.000 km, dobro ohranjeno. Slapničar, Cegelnica 39a, Novo mesto, tel. (068) 21-096. PRODAM Z 750, letnik 1977. Molkovič, Tomšičeva 5, Brežice, tel. 61-468. PRODAM PRODAM .nova okna Inles (120X180) z roleto, po ugodni ceni, Pečjak, Gotna vas 34, Novo mesto. PRODAM stilno jedilnico in sedežno garnituro Novolcs. Padovan, V Brezov log 45 a, Novo mesto. PRODAM 300 kosov polnilcev za betonsko ploščo. Leon Škrabi, Jerebova 20, Novo mesto, tel. 21-177. NOVE 12-13-14-15 in 16 col gumi vozove za konjsko, vdovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse vrste osovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stanc Bulc, Jurčkova 73, Ljubljana -Rakovnik. HRASTOVE PLOHE 5 in 3 cm, lepe, suhe, prodam. Franci Kocjan, Zagrad 3, Škocjan. UGODNO PRODAM šotor za štiri osebe z opremo, avtoradio in magnetofon. Informacije po tel. 84-112 od 15. ure dalje. 2 MESECA STARO PSIČKO z dolgo čmo dlako, zelo prikupno, dam družini, ki ima rada živali Kenda, Rudarska vas 3, Kočevje. PRODAM novo moško kolo in zmrzovalno skrinjo. Hrastar, Milke Sobar 21, Novo mesta PRODAM novo nemško frizersko haubo Wrila. Jože Šporar, Krška vas 51 a. PRODAM skoraj novo Tiki napo (60 cm) in pomivalno mizo (2 korita). Bevc, Zadružna 19, Črnomelj, tel. (068) 76—634. POCENI PRODAM kuhinjske elemente. Naslov 'V upravi lista (3017/80). ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM rezervne dele za AMI 8 in Z 750. Jožo Badrov, Salka vas 91,61330 Kočevje. POCENI PRODAM ojačevalec FBT 100 W (nov) in harmoniko. Lavrinšek, Krško, tel. 71-278, zvečer. PRODAM dobro ohranjeno pony kolo. Prisojna pot 8, Novo mesto. 17. avgusta bo praznovala 90." rojstni dan draga mama MARIJA SAJETOVA iz Gor. Gradišča pri Šentjerneju. Za visoki jubilej ji čestitajo njeni otroci, vnuki in pravnuki. LJUBLJENI SESTRI JOŽICI OSOLNIK - Bednaršek iz Novega mesta iskrene čestitke za njen rojstni dan ter srčna hvala za vso njeno nesebično ljubezen. Iz srca ji želi njena hvaležna sestra Mara z možem Martinom. Čestitki se pridružuje tudi sin Vojko, ki služi vojaški rok in se ji se posebno zahvaljuje za njeno dobrota DRAGI MAMI IN STARI MAMI MARIJI MALI iz Krke 16 želimo za dvojno praznovanje veliko zdravja, sreče in da bi ostala še vrsto let med nami. Sin Tone z ženo Tončko, mali Matija in Angelca pa pošiljata stari mami 58 poljubčkov. (^OBVESTILA M PRI MLEČNIKU dobite kavo in pralni prašek vsak dan od 6. do 22. ure, tudi v soboto in nedeljo. Pridite do gostišča Mlečnik, črpalka Shell! J. sMlctschnig, restaurant, \9162 Kirschentheuer /Austria, tel. 2279. IZREDNA PRILOŽNOST! Obveščam, da izdelujem v eni minuti fotografije za potne liste, vozniško dovoljenje in osebne izkaznice. Slikam samo doma. Fotograf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Šmarješke Toplice. JffiKUCI^; RUDI LEVSTIK, Trdinova 3, Novo mesto, prepovedujem LUDVIKU JARCU iz Podgore pašo kokoši na moji parceli st. 875/1. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ALOJZ KERIN iz Brezovske gore 7, Leskovec, prepovedujem vsakršno hojo po našem zemljišču in odlaganje smeti v mojem gozdu, pare. št. 2622 KO Ravno. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. KUPIM V NOVEM MESTU ali bližnji rejšo hišo. Samo' resne ponudbe poSji- okolici kupim staro ali stareji PRODAM travnik (2 ha) v bližini Senovega ter hlevski gnoj. Alojz Mirt, Lovke 25, 68280 Brestanica. V NOVEM MESTU PRODAM večjo hišo z vrtom, primerno za stanovanje in obrt ali lokal. Naslov v upravi lista (3013/80). V DOL. BOSTANJU pri Sevnici prodam trisobno stanovanje s pritiklinami v 1. nadstropju in vrtom. Pojasnila dobite pri Zupančič, 61234 Mengeš, Loka, Stoparjeva 7. KUPIM staro hišo, lahko z nekaj zemlje in gozda, v bližini Novega mesta. Ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista pod šifro „DO 20 M”. LEPO NAGRADO izplačam tistemu, ki mi posreduje nakup zazidljive gradbene parcele v okolici Novega mesta (od 800 do 10000 m2). Pismene ponudbe pošljite pod šifro „ LEPA LEGA PRODAM njivo 15 a na Malem Riglju, primerna za vikend in vinograd. Jože Stangelj, Mali Rigelj 7, Dol. Toplice. PRODAM hišo, zgrajeno do III. faze (900 m2 parcele), v Trebnjem -Stari trg. Naslov v upravi lista (3018/80). RAZNO V NAJEM DAM DELAVNICO, veliko 72 m, v Metliki, CBE 3. Ogled vsak dan. osnovna Sola „BAZA 20", DOL. TOPLICE, razpisuje prosta opravila in naloge - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA - VZGOJITELJICE V P R E DSOLSKEM VARSTVU Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti najkasneje 15 dni po objavi razpisa. 618/33-80 V SPOMIN 6. avgusta je minilo leto od smrti našega dragega brata, očeta, sina moža MILANA PRAZNIKA iz Sevnice Umrl je, a vendar še vedno živi v naših srcih, v naS mislili bo vedno ostal živ. Vsem nam je težko za nj > zelo težko, saj nam je bil resnično drag. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 47. letu starosti nas je po_ te^ bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, sin in brat RUDI GRABROVEC iz Dolge vasi 65 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje in darovali vene in cvetje. Posebna zahvala sosedom Angeli Pečjak, Resman, Francki Levstek, podjetju KGP ter tov. Alojz Vidicu za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Vida, sinova Franci in Rudi z družinama« sin Bojan, mama Jožefa in brat Jože te z navedbo cene in manjšim opisom. Sprejemam na tel. 22-831 od 19. do 21. ure. KUPIM enodružinsko stanovanjsko hišo z malim vrtom na območju občine Krško. Plačilo po dogovoru. Ante Sliškovič, (hišnik) šola Leskovec pri Krškem. KUPIM staro lončeno peč z okrašenimi pečnicami, po možnosti nepoškodovano. Ponudbe pošljite na naslov: Goršič, Dol. Toplice 125. Kmetijski stroji PRODAM malo samonakladalko (14 m3) znamke Mengle -Landsberg. 68256 Pišece 57 pri Brežicah. PRODAM malo rabljen traktor Hanomag novejši ter gumi voz (16 col) za traktor vse skupaj za 37000 din. Brulc, Vinja vas 13, Stopiče pri Novem mestu. PRODAM kosilnico BCS, dobro ohranjeno. Tone Dragan, Šmarješke Toplice 17. PRODAM enoosno traktorsko prikolico. Darovec, Ločna 26, Novo mesto. PRODAM mlatilnico s popolnim čiščenjem v zelo dobrem stanju in krožne brane na dvajset diskov. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan. ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je v 73. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama. sestra in teta MARIJA NOVAK iz Zagorice pri Dobrniču se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom. ^ so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali pokojni ve in cvetje. Posebna zahvala velja Pevskemu društvu iz Dobo’ ’ župniku za opravljeni obred ter snahi Olgi za ves trud in skr . jo je nudila naši dragi mami v času bolezni. Žalujoči: mož France, sinovi in hčeika z družinami V SPOMIN 17. avgusta bo minilo let0 bolečine, kar nam je K™1 ^go, iztrgala iz naše sredine na>o nenadomestljivo mamo, ženo. mamo in sestrično ANTONIJO nosan s Tolstega viha 15 o stoj in10 Mama, težko je verjeti, da si odšla zavedno. Ko nem ^n(Jar tako tvojem grobu, se utrne misel: Glej, kako smo si ncizmet110 strašno daleč, da ne seže do tebe klic! Mama.. u^eče. *c0 j, pogrešamo. Lepo je bilo, ko smo te imeli, in t :na beseda r te izgubili. Zaman te išče oko, tvoja topla m * utihnila za vedno. Pust in prazen je *jom , vsem. jf vj Spomin nate živi in bo živel v naših srcih. -te s cvetjei"’ spominjate, ji prižigate sveče in njen tihi dom ga je imela tako rada. Žalujoči: vsi tvoji ob 14 DOLENJSKI LIST št. 17(1618) 14--2 ZAHVALA Ol> nenadni, tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega in ljubega sina, brata in stnea MIRANA RADOVIČA iz Doblič 21 ki nas je zapustil v 24. letu starosti, se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvcbe, za izrečeno sožalje in tolažbo. Posebna zahvala mladinski organizaciji za pomoč in cvetje, Francu Panjanu za poslovilni govor, pevkam iz Doblič ter kaplanuza opravljeni obred. Zahvaljujemo sc tudi delovnim organizacijam »Gorenje” IMV in i.Beti Črnomelj za vence, sožalje in udeležbo na pogrebu, Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti in ga imeli radi. Neutolažljivi: oče Franc, mama Štefka, brat Alojz z družino, sestra Marija, njegova Irena in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 75. letu zapustila naša draga mama in stara mama MARIJA SKOBE iz Budganje vasi 18 pri Žužemberku nri {eno 7 h valju jemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, vsem, ki so darovali cvetje in izrekli sožalje. Hvala tudi »Iskri” Žužemberk za podarjeni venec, zdravstvenemu osebju psihiatričnega oddelka bolnice Ljubljana - Polje, dr. zah 'n strežnemu osebju za vso skrb in nego v času pokojničine bolezni. Prav tako se zahvaljujemo osebju Kliničnega centra iz Ljubljane, dr. Kocutarju za obisk na domu in župniku a repo opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Lojze, hčerid Anica in Cilka z družinama Po težki in zavratni bolezni je umrla naša zvesta in dolgoletna sodelavka, korektorica IVA KRŽE Zgledno članico kolektiva bomo ohranili v najlepšem spominu. Dolenjski list ZAHVALA Ob presni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica KARLA PIRCA roj. 5. 1921 iz Trbinca 17 pri Mimi fn 1»™°° zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti, sorodnikom, prijateljem jemo družinama Zahvaljujemo se cronog, IMV Mirna in zzti za podarjene vence jh vso pomoč. Posebna zahvala dr. Buchbergerju za nesebično pomoč v času bolezni, kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto — posebno dr. Moreli, pevcem z Mirne in Mokronoga, govorniku Škufci za poslovilne besede, duhovniku za opravljeni obred, cerkvenim pevcem ter trebanjski godbi za odigrane žalostinke. Žalujoči: žena Karolina, otroci Franci, Karii, Silva in Ernest z družinami, sestra Nežka z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani in tragični izgubi naše drage žene, mamice, sestre, tete in svakinje ANICE ŠKEDELJ roj. Hosta, učiteljice iz Gotne vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku priskočili na pomoč, nas tolažili, podarili toliko lepega cvetja in jo tako številno spremili na njeni prerani zadnji poti. Posebno zalivalo izrekamo OS Grm za pomoč in organizacijo pogreba, vaščanom rojstne vasi za podarjeni venec in denarno pomoč, sosedom za podarjeni denar namesto venca, sodelavcem in OOS IMV, Šentjcmejskemu oktetu za zapete žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata RUDOLFA RUPARČICA iz Kočevja Se isjč rp Za izraže° Zallvaljujerno sosedom, prijateljem in znancem kanlan.. 00 Soža*je ter podarjeno cvetje. Posebna zahvala Planu za opravljeni obred. • zena Tončka, sin Miran, sinova Stane in Ivan z J Atil lTllIdll, dUlUVd kjldllC 111 manama, sestri, brata ter drugo sorodstvo OSNOVNA SOLA 29. OKTOBER ŠMARJE- ta, Šmarješke toplice razpisuje za nedoločen čas dela in naloge kuharice v šolski kuhinji Nastop službe 1. septembra 1980 Rok prijave: 15 dni po objavi 602/33-80 Solza pogosto ne bi bila, če tebe ne bi gomila krila ZAHVALA Nepričakovano, še poln volje do življenja, nas je v 18. letu starosti za vedno zapustil sin in brat LUDVIK LUKŠE s Potovrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sindikalni organizaciji in sodelavcem SGP Pionir, GD, posebno GD Potov vrh — Slatrnk in ZSMS Potov vrh — Slatnik, duhovniku pa za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama Antonija, oče Ludvik, brat Janez, sestre Joži, Marija in Štefka ter drugo sorodstvo v ZAHVALA letu nas ie J nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in teta JOŽEFA CERUTA iz Ostroga 49 KJerio !>em, ki so* n^em° Vsem sor°dnikom, sosedom, vaščanom in št. In pokoin;m V n:aJtezJrh trenutkih nudili pomoč, izrazili on . sPremili v .manVdaroval' cvetje ter jo v tako velikem v*jcni obred. dom. Posebna hvala kaplanu za lepo Žalujoči: vsi njeni Ostrog, Prekopa, Ljubljana, M«enchen, Semič, Novo mesto ZAHVALA V 81. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in ded ALOJZ ClNKOLE iz Dobruške vasi 17 Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč v najtežjih trenutkih, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi .IMV Novo mesto in hotelu Kompas Bled za podarjene vence ter kaplanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Justi, Lojzka, Rezka, Micka in Albina z družinami, sestra Pepca, Andrej Dolenc, vnuki ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega brata in strica RAFAELA AŠlCA opata v Stični 9e najtopleje zahvaljujemo celotni samostanski družini za vso skrb in gostoljubnost Posebno smo se dolžni zahvaliti prof. dr. Antonu Nadrahu za tople poslovilne besede in organizacijo pogreba, škofu dr. Alojzu Šuštarju za vodenje pogreba in govor, škofu Stanislavu Leniču, predstojniku samostanskih redov na Slovenskem, opatom iz tujine ter številni častni duhovščini, študentom in redovnim sestram za izkazano pozornost. Se enkrat topla hvala samostanski družini cistercijanskega samostana v Stični. Hvala vsem skupaj! Sorodnici Prišli smo delat | J V armadi tisočerih, mla-0 dincev, ki zdaj v tretji £ izmeni delajo na zveznih J mladinskih delovnih akcijah £ po vsej Jugoslaviji, je tudi J triindvajsetletna delavka in 0 komunistka Marica Lopan-j dič iz Bjeljinje. V Suho 0 krajino in Dobrnič ni prišla £ samo zato, da bi spoznala £ Slovenijo, kar je bila tudi £ njena tiha želja, marveč da £ bi prebivalcem manj razvitih t območij pomagala z delom J svojih rok: 4 „Sem smo prišli delat, ne zabušavaL In ker smo sem prišli prostovoljno, nihče nas ni nagnal, moramo tako tudi ravnati Poprijeti za delo tam, kjer je potrebno, ” pravi Marica odločno. Čeprav je to njena prva akcija, pravi, da se je povsem vživela v delo in okolje, prav tako pa je ona sama in njena brigada že po nekaj dneh vzpostavila prijateljske stike z ostalimi brigadirji Da se je tako hitro vključila v delo kolektiva, je morda tudi posledica njenega dejavnega sodelovanja v mladinski organizaciji, saj je bUa predsednica te organizacije v domači vasi, aktivna pa je tudi v tovarni obutve v Bjeljinji, kjer je zaposlena. Na- delovnih akcijah je sodelovala tudi njena mama, ki se je delovnih akcij na progi Samac - Sarajevo in v Sremu udeležila petkrat. Sodelovanje na delovnih akcijah je v njihovi družini tradicija, zato se tudi Marica sama čudi, kako to, da ni že prej uspela sodelovati na njih. 5 pa ! Kako resno se je Marica lotila dela, pove tudi to, da že od začetka pomaga v kuhinji, kar pa je mnogim brigadirjem nekako nečastno. Menijo riamreč, da je mladinska delovna akcija lahko samo na trasi, Marica pa v nasprotju z njimi meni, da je vsako delo še kako potrebno. Treba ga je le opravljati disciplinirano, pa se že pokaže njegova potrebnost. In brigadirji, ki se lačni vrnejo s trase, ji morajo pritrditi vsaj ob kosilu, če drugače ne. ,JPa vendar se marsikateremu mladincu tu spremeni odnos do dela, kar pomeni, da so mladinske delovne akcije poleg šole samoupravljanja tudi šola dela. Marsikateri zabušant namreč zaradi zgleda drugih poprime za delo. Sicer pa se zdaj še nismo prav znašli, kar se tiče zabavnega in kulturnega življenja. Doslej smo imeli le en brigadirski večer, poslušamo glasbo, klepetamo med seboj in se spoznavamo z drugimi brigadirji,” je še povedala Marica. Ni pa povedala, skromna, kot je, da je ona že postala zgled ostalim brigadirjem. Rade jo imajo tudi kuharice v dobmiški šoli, kjer pripravljajo hrano zaobrigadirje. Pri njej so dejanja in besede usklajene: . dela tako, kot govori, predano, disciplinirano, ne da bi kaj preveč spraševala, zakaj je neko delo potrebna J. SIMČIČ Poln presenečenj Odkritja gradu MOČ IN SPRETNOST - Gledalci nedeljsk e tekme koscev v Bukošku so napeto sledii vsakemu zamahu svcjih ljubljencev in jih glasno spodbujali. Zmagovalec je bil tokrat Dušan Bukovin&i. Na diki ga vidite vsega nasmejanega takoj po tekmi. Bil je najhitrejši in tudi s kakovostjo sije prislužil dovolj točk za prvo nagrado v znesku 400 dinarjev. (Foto: J. Teppey) Kosci so se vnovič oznojili V Bukošku pri Brežicah je bila zaključna prireditev letošnjega kmečkega praznika izmed tako v V Bukošku so doma veseli ljudje. Kot organizatoiji kmečkega praziuka so se že nekake ra t odrezali, zato tudi v nedeljo ni manjkalo obideovalcev na zdaj že tradicionalnem tekmovanju koscev. Košnja na travnku za gasidtim domom je privabla veliko poznavalcev od blizu in daleč, zlasti starejše generacije pa tudi radovednežev in navijačev, ki so prišli spodbujat svoje ljubljence. Prav vsi so vztrajali do konca in si tako prislužili vsaj Startnino, če že ne nagrade. strminah, kjer brez „krampižev” na nogah ni mogoče hoditi. Bregov je vajen, ravnine pa ne, zato mu gre košnja teže od rok. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila domačina iz Bukoška, Janez Levak in Stane Deržič. Deržič sodi že v srednjo generacijo, saj se bliža 50. letu, vendar tSe marsikaterega Vsak tekmovalec je moral pokositi pet metrov široko in trideset metrov dolgo parcelo. V prvi rundi se je zagnalo na travnik pet koscev, v drugi pa štirje. Eden je bil tako navdušen, da je ponavljal in drugič preizkusil svojo moč in spretnost. Seveda so mu pri oceni rezultatov šteli boljšo uvrstitev. Največ točk je nastopajočim navrgel čas, komisija pa je razen urnosti ocenjevala še poravnavo redi, rez, čistost košnje in poravnavo odreza. Zmagal je 28-letni Dušan Buko-vinski s Kontnega. Sovaščani in prijatelji so ga navdušeno opogumljali do zadnje sekunde. Ni jih razočaral in ni se zastonj oznojil, dejal pa je, da bi raje kosil po Vozički pod koši V soboto RP košarkarjev -paraplegikov v Novem •_______________mestu______________ Novomeška športna dvorana bo v soboto od osme ure naprej gostila sedem najboljših slovenskih ekip košarkarjev - paraplegikov, ki se bodo pomerili v 4. kolu republiškega prvenstva. Košarka na invalidskih vozičkih je šport, v katerem Jugoslovani dosegajo velike uspehe tudi na največjih mednarodnih tekmovanjih, Zato je pričakovati, da bomo tudi v soboto priča zanimivim in kvalitetnim bojem. Nastopila bodo regijska društva zveze paraplegikov Slovenije iz Celja, Kamnika, Kranja, Ljubljane, Maribora, s Ponikev in Novega mesta. Pokroviteljica prireditve je Industrija motornih vozil Novo mesto. Zvečer pred pričetkom tekmovanja v petek ob 18. uri bodo v novomeškem domu JLA odprli razstavo ročnih del invalidov paraplegikov iz Dolenjske in Gorenjske. Razstava bo odprta do konca meseca, njeno otvoritev pa bodo popestrili s kulturnim programom. PONOVNO SMRT POD TRAKTORJEM V soboto ob 13.30 je prišlo do nove smrtne nesreče s traktorjem, tokrat v bližini naselja Presladol pri Krškem. 68-letni domačin Anton Bohorč je peljal z neregistriranim traktorjem in brez vozniškega dovoljenja po kolovozni poti prikolico z gramozom. Ko je v bližini svoje zidanice zavil s poti na razmočen travnik, je traktor pričel drseti in se po več kot 16 metrih prevrnil ter pod seboj pokopal voznika, ki je bil pri priči mrtev. mladeniča dene v koš. Neštetokrat je že tekmoval in se udeležil tudi republiškega prvenstva v Cerkljah na Gore inskem. Ko je bSo uradno tekmovanje končano, so se spoprijeli v košnji še ^edalci. Kmeta Franc Strgar iz Sel in Karl Šepetavec z Bizeljskega sta menla, da bi v prihodnje kazalo igre popestriti s tekmovanjem različnih starostnih skupin, saj zanimanja za to ne manjka. Tako bi imeli tudi starejši., rodovi možnost pokazati, kaj zmorejo, saj se prav oni ogrevajo za to, da bi pri ocenjevanju dajali prednost kvaliteti in ne hitrosti Obiskovalci kmečkega praznika so ostali v Bukošku še dolgo v noč. Domačini so jih postreli z doma pripravljenimi jedmi, kar je dalo prireditvi šesvečji mik. Na zaključno prireditev kmečkega praznika 1980, ki, se je začela dopoldne s tekmovanjem traktoristov v Cerkljah, so se tokrat pripravljali vsi vaščani z organizacijami in društvi vred. Gospodinje so dva dni pekle kruh, pecivo in druge dobrote, tako da je malone vsaka hiša dala svoj prispevek. J. TEPPEY OB PRST 334etni Martin Jesih je v petek delal na stružnici v črnomaljskem Kovinarju, tozdu SGP Slovenija-ceste. Med obdelavo nosilne plošče reduktorja mu je zaradi nepazljivosti zašel kazalec desne roke med nož stružnice in mu ga odrezal. v brestaniškem _ Romanska kapela Tudi letos je častitljivo poslopje brestaniškega gra -v svoji notranjosti razkrilo nekaj ostankov preteklosti, prekritih z ometi, beležm m drugimi prevlekami, k kip* republiškega Zavoda za varstvo naravne in kultur« dedišč ine, ki je ** pripravljala za ogled odkrite freske s p°svetij° vsebino, ki sodijo v čas do leta 1520, je v em okenskih niš, prav prvem grajskem nadstropj > odkrila slikarije, ta P uvrščajo v barok So *ePe... dovolj zanimive, da f" nameravajo drogo *et" celoti odkriti in p*w J**'' pripraviti za ogled V iste* nadstropju so našli dvesttft leseni, polžasto zaviti stopnišči, katerih namen boo" seveda tudi raziskali. Iz*fj dnega pomena za biestani grad, kakršen je danes, pa tretja letošnja najdba. io_r skozi dve nadstropji čo kapela iz obdobja manike. Je v sosedstvo P1® leti odkrite in že obnovljen baročne kapele. Vse to, kar je letos pn»' „na dan“, bo slovesu bi« niškega gradu doma to tujem samo še ko**s . : Njegovi številni obiskoval bodo našli novo pašo z*®' ’ še pogostejši pa bodo brK» tudi obiski strokovnjakO’- Ž.šebek v_ REŠILI LE KRAVO petek ob 22. uri je strei* poslopj® | treščila v gospodarsko r- ji,; 64-letne Terezije Zakšek iz * I 64 pri Sevnici. Ogerg, ki je zajel poslopje, je bil nepriwnf . Poleg gospodarskega P0*10#*^, zgorelo še nekaj kmečkega 0 ^ inventarja, zgorela je tudi svin* ^ •precej kokoši pa 1.500 kg sena, . j vinski sodi. Domačim je usP0 gorečega poslopja rešitile - „ Škodo so ocenili na 200.000, PODRL NEPREVIDNO pesakinjo Počitnice z borovnicami Marljiva šolarka nabrala 80 kilogramov modrih plodov Minulo sredo ob 14.15 f n‘fU do prometne nesreče cesti Brežice — Globoko v*jg» .sebnega avt^O nartu. Voznik osebnega « POTEM SEM SE KONČNO POMIRIL Častna beseda, da sem bil že večkrat jezen na tale naš red. Ni dolgo tega, ko se zbudim in zvem za tridesetodstotno devalvacijo dinaija. Najraje bi se ugriznil v kazalec leve roke, ker si nisem pravočasno kupil nemških mark, pa sem imel šanso za to. Kimaj sem prežvečil prvi šok, že mi sporoče preko sredstev javnega obveščanja, da se bo podražil kruh tfo, naj bo, saj smo se norčevali iz kruha vrsto let, po menzah ga je ostajalo na mizah več kilogramov, da, celo iz košev za odpadke so štrlele na piano cele štruce. Pa sladkor, kava, olje, praški — človek si obrabi noge do kolen, predno izvoha, v kateri trgovini so povlekli izpod pulta posamezni artikel. Večkrat sem zaklel, in to dovolj glasno, da bi me lahko slišal kdo od odgovornih, zavoljo parnih in neparnih voznih dni, ko pa ni še nikomur uspelo izračunati, če v resnici s, tem prihranimo kakšno kapljo bencina ali ne. Para mi je udraila skozi ušesa, ko sem čakal na vplačani domači avto leto in več, fabrika, izdelovalka mojega železnega konjička, pa je zasedla vse travnike, da je lahko vskladiščila avtomobile, čakajoč na dovoljenje, s katerim bo lahko dvignila ceno. Od razočaranja sem se plazil dva dni naokoli pijan kot mavra, ko so mi,’ državljanu, napisali v časopisu, kaj vse smo uvažali: pesek, damo, kislo zelje, metle, otroške igrače, kokoši, zmrznjene ribe in podobne reči. Iz kože sem skakal, ker nisem mogel dobiti v mesnici teletine, govedine, ko so zevali vame prazni kvalji, ko so povišali ceno elektriki, ko se je dvignila stanarina, ko ni bilo v lekarni zdravil, ko so mi zamrznili osebni dohodek, ko so mi sporočili, da bo plačilo otroškega vrtca od prvega za dvajset odstotkov višje, ko so pričeli zaračunavati pri vodarini še plačilo za odplake. Res hudo sem bil jezen, vendar sem se pričel počasi ohlajati, kajti s pomočjo časopisov sem zvedel, da je padla tudi turSca lira, da se Albanci prav tako otepajo s pomanjkanjem bencina ter s telefonskimi priključki, da so narasli v Angliji življenjski stroški samo v zadnjem letu za dvanajst procentov, da v Nemčiji trenutno ni mogoče dobiti podmornice prej kot v treh mesecih, da Chaplinove vdove ne obišče noben od njenih otrok, da ni prenašalo ameriSco televizijsko omrežje otvoritve olimpijskih iger iz Moskve ter da na Kitajskem ni dobiti kontaktnih leč. Zdaj sem pomirjen Če gledam stvari iz svojega slovenskega zapečka — celo zadovoljen, saj vidim, da tudi drugim po svetu ne cvetejo TONI GAŠPER1Č Nabiralci borovnic se letos zaradi obilice dežja ne morejo pohvaliti z dobro bero. Na gozdnih jasah so vztrajali predvsem mladi, saj so imeli časa na pretek, pa tudi drobni sadež je kot nalašč za otroške roke. Med pridnimi, ki so nabiranju borovnic posvetili vse počitnice, je rekorderka dvanajstletna Alenka Kirn iz Malega Slatnika, ki je letošnje polelje v bližnjem gozdu nabrala prek 80 kilogramov tega sadeža. „S sosedovo Helenco sva tekmovali, katera bo nabrala več. Vsak dan sem napolnila 15 jogurtovih kozarčkov, prej nisem odšla iz gozda. Vedno smo ga bo v jeseni zamenjala za šolske potrebščine, ki jih bo potrebovala v šestem razredu. Zeli si, da bi ji nekaj ostalo tud za kitaro. J. PAVLIN Novomeščani na „olim 204etni Ivan Golob iz je peljal vozilo v Šentlen bližini križišča pa je cest« vidno prečkala 554e°** je Ogorevc :> iz Pišec 55. jjž*> pešakonjo zadel in zbl P° vjpj«• kjer je obležala s p°čen°&y0 *> Hudo poškodovano prepeljali v brežiško boto*™'^ Naši so se na kmečki „olimpiacfi" v Okah 01 Alenka Kirn nabirali le popoldne, da je šla z nami tudi mama, ko je prišla iz službe”, pove Alenka in ob tem nič ne skriva pred davkaiji, da je za vso gozdno bero prejela natanko 253 starih tisočakov. Počitnic na moiju res ri bilo, pa tudi po gorah se ni potikala, zato pa ima prihranke. Morda je to njen prvi prisluženi dinar, ki Nevsakdanja ekipa novomeških športnikov se je s 3. avgusta udeležftrf tradicionalnih kmečkih iger mest zletnega območja, ki so pod nazivom „Oke 80” potekale v Okah pri Gospiču. Igre, ki za tamkajšnje prebivalce predstavljajo pravcato narodno slavje, so bile odlično organizirane, kar potrjuje tudi televizijski prenos tekmovanj. Med domala stopetdesetimi tekmovalci iz devetih mest so novomeški predstavniki 5.000 gledalcem pokazali, da tudi v popolnoma amaterskih, a še kako zanimivih športnih pano- SUHO GRLO Pogovor predsednika repu bUškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinka Hafnerja z vodstvom zvezne delovne akcije „Suha Krajina 80” je v šoli Prevole potekal zelo resno in o stabilizaciji Sredi razgovora je predsednika že tako mučila žeja, da je prekinil uradni pogovor in rekel komandantu: „Vem, da je Suha krajina brez vode, kozarec Radenske pa mogoče imate? gah niso — ^ uspeh Novomeščano skoku v daljavo z mes« tfi Šuštar, medtem Dolenjci v plezanju P^joeU*« metanja kamna * o0vse*® vlečenju vrvim še** solidni. Sicer P“ športnih tekmovanj *. fcjt niso tako P0**? dejstvo, da je olimpiada, kot so eno’ itno*t> igre, zbližala mladej koncev naše na nzgboljS način svoje mesto pri bratstva in narodov. NOCNAKOtf* mesec zaradi «otK>toL odpovedat, ^ v avgU*ta’' “ h?s»čd* * Prireditev * boj® nastopili P* uatefc t0 Ifle80V* sekstet vit*Vjolfl* Andrej P^^^ ^jska OTgalUZ M,vn Zupa»čiC društvo Niko J-“P Grunt0^ m zabavno.