UREDNIŠTVO ZARJE je v “Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. nci oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne : :	sprejemajo	: : :
NAROČNINA : celolelna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Rosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 2G-40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—.	:	:
Posamezne številke po 8 vin.
Z AH J A izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •' •’	ob	pol 11. dopoldne.	*.	\
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do j2. dopoldne in od 3. do 7 zveča-Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. —	. riejema upravništvo. s
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj*
— Reklamacije lista so poštnine proste. .............
Si e v. 501.
V Ljubljani, v sredo dne 5. febuarja 1913,
Leto til.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celolelna................................K	21 f>0
polletna.....................................1080
četrtletna...................................  540
mesečna.......................................180
Za Nemčijo:
celolelna................................K	2640
polletna.....................................1320
četrtletna................................. 6 60
mesečna.......................................220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ni š t v o „ Z a r j e * v Ljubljani.
Državni pravdnik pleni.
Včeraj je velečastiti gosp. državni pravdnik ljubljanski zopet zaplenil »Zarjo«. Mi smo seveda veliko preneumni, da bi mogli ugeniti, kakšni čudežni nagibi so mu vznemirili dušo in navedli njegovo c. kr. modrost, da je izvršila konfiskacijo, ki se čisto dostojno in enakovredno pridružuje njegovemu dosedanjemu cenzorskemu delu. Tudi se ne bomo prav nič čudili, ako bomo čitali v uradnem listu, da je deželno sodišče potrdilo zaplembo; kajti take po-tr.ditve s*ede v Ljubljani konfiskacijam kakor piščeta koklji. Preden se sodnouradni šimel toliko zdrami, da preuči konfiskacijo in konfisci-rani sestavek, se zbudi žc Lazar v grobu. In v lepi palači na Slovenskem trgu res ne pričakujemo takih čudežev. Gospodu državnemu pravdniku se je zljubilo konfiscirati »Zarjo« in on nahaja v članku, ki mu je pokvaril dobro voljo, nekakšne prestopke zoper kazenski zakon. Sodna zbornica bo seveda našla v njem natančno tiste prestopke, že zato, ker je najlažje konstatirati, kar je že konstatirano.
Aji nemara bi se vendar izplačalo, če bi se deželno sodišče malo bolj intenzivno poba-vilo s takozvanim delovanjem ljubljanskega tiskovnega cenzorja, in po potrebi iz lastne ini-ciative konfisciralo nekoliko njegovih glasovi-tlli 'konfiskacij. Če pravi zakon, da dobi zaplemba državnega pravdnika šele tedaj pravno veljavo, kadar jo potrdi sodišče, je pač s tem že izrečeno, da je tudi mogoče odreči potrditev konfiskacije; in brez vsake šale pravimo, da bi sodna zbornica zlasti v Ljubljani pogosto-ma dobila priliko, da prekriža konfiskacijske ukrepe državnega pravdnika — seveda ako ne ravna mehanično.
Bodi pa že tako ali tako — resnica je, da q ljubljanskih konfiskacijah ni več mogoče molčati >n dfi bo trebil govoriti z velecenjenim gospodom državnim pravdnikom in o velecenjenem gospodu državnem pravdniku, ki pustoši s svojim rdečim svinčnikom po ljubljanskem časopisju. Navsezadnje bi dejali, da je Ljubljana vendar kolikor toliko v Avstriji. In če ima Avstrija enotno zakonodajstvo, enotno pravo, tedaj mora imeti tudi enotno prakso. Pravico imamo torej zahtevati, da se z nami v Ljubljani ne ravna slabše kakor v Inomostu, v Podmok-lih ah jia v Znojmu. 'l aka enotnost prakse je
EMILE ZOLA:
Rim,
(Dalje.)
XVI.
Drugi dan, po povratku s pokopališča po pogrebu je Pierre sam zajtrkoval v svoji sobi; od kardinala in donne Serafine se je hotel posloviti popoldne. Zvečer, z vlakom, ki odhaja ob desetih in sedemnajst minut, je hotel zapustiti Rim. Nič ga ni več zadrževalo; le en obisk je hotel še opraviti, ki mu je bil pri srcu — starega Orlanda je hotel obiskati, junaka neodvisnosti, kateremu je bil prav obljubil, da ne zapusti Rima, ne da bi se prej še obširno pomenil z njim. Ob dveh je dal poklicati izvoščka, ki ga je odpeljal v ulico Venti Settembre.
Vso noč je nalahno pršelo in od vlage je bile vs,e mesto odeto z zelenkastim soparom. Zdaj^ ni več deževalo, toda nebo je ostalo mračno, in pročelja novih velikih palač v ulici Venti Settembre so bile s svojimi enakimi balkoni, s svojimi enakomernimi okni, ki so se vrstili brez konca in kraja, pod tem december-skim nebom videti medla in neizmerno otožna. Zlasti finančno ministrstvo, ta ogromna grmada zidovja in skulptur, je izgledalo kakor mrtvo mesto, kakor neskončno žalostno veliko brezkrvno telo, ki ga je zapustilo življenje. Zrak se je vsled dežja oblažil. Bilo je skoraj vroče; vladala je vlažna toplota mrzlice.
V	veži male palače Prada je srečal Pierre na svoje začudenje štiri ali pet gospodov, ki so se napravljali, da odlože svoje svršnikc; sluga mu je dejal, da ima gospod grof sestanek s podjetniki. Toda ker hoče gospod abbč obiskati grofovega očeta, naj gre kar v tretje nadstropje. Mala vrata na desni nad stopnjiščem.
Ali v prvem nadstropju se je Pierre nena-
nujno potrebna, da ne pride predmarčna samovolja na površje, da se ne razvijejo na eni strani veksacije, na drugi pa protekcije. Zahtevati smemo, da je v Ljubljani dovoljeno pisati in izrekati, kar je dovoljeno drugod po Avstriji.
Državni pravdnik sicer ni Bog, ne ministrski predsednik, ampak nekoliko višji funkcionar kakor diurnist v registraturi je vendar. In zato ne bi smel biti avtomat.
Ravno včerajšnja konfiskacija »Zarje« pa zbuja v nas mnenje, ki se nam že dolgo vsiljuje v glavo, da »deluje« pri ljubljanskem državnem pravdništvu avtomat. Zakaj ta konfiskacija je resnično nezaslišana. Edino, kar bi jo moglo razlagati, bi bilo še to, da gospod, ki jo je zagrešil, ne razume članka, katerega je kon-fisciral, bodisi da ne pozna slovenskega jezika, bodisi da ne zna čitati časopisov. Saj je prišla tudi včerajšnja »Zarja« v mnogo rok, preden je «roka pravice» ujela še neraznešene liste. Mnogo ljudi v Ljubljani je čitalo, kar je cenzor iztrebil. In lahko pravim, da Se je splošna sodba vjemala z našo sodbo: Te konfiskacije ni razumel nihče in vsakomur se je zdela nezaslišana. Med ljudmi, ki so strmeli nad njo, je dovolj takih, ki poznajo zakon vsaj tako imenitno, kakor ga pozna velečislani gospod državni pravdnik, a nobeden ni mogel v članku zaslediti onih prestopkov, ki so razkačili juri-stovsko vest dičnega cenzorja.
Kaj si je mislil konfiskator ravno pri tej zaplembi, tega ne bomo nikoli razumeli. Ali bi dali kaj zato, če bi mogli razumeti, kako se more poroditi v glavi sodobnega človeka, pa naj je tisočkrat cesarsko kraljevski človek, mnenje, da ima kakšen državni pravdnik iz lastne iniciative varovali kavalirje iz gosposke zbornice pred našo kritiko. In kdo nam more braniti, da si predstavljamo bodočnost države brez gosposke zbornice boljšo kakor pa z njo? če hoče baš vedeti, mu lahko povemo, da si zamišljamo bodočnost tudi brez takih državnih pravdnikov, kakršen je on. srečnejšo kot pa z njimi. In do te misli imamo popolno in absolutno pravico, četudi radi verjamemo, da njemu ni všeč. To kar njemu ne ugaja, sploh še davno ni protizakonito in njegova nevšečnost r.e opravičuje nobene konfiskacije.
Da bomo o tej zaplembi povzročili interpelacijo v državnem zboru, si gospod lahko misli. In da bodo tisti čitatelji, ki so bili včeraj prikrajšani, potem čitali, kaj da zna ta gospod konfseirati, je seveda tudi gotovo. Ali zdi se nam, da bo kmalu sredstvo interpelacij preveč enostavno in da bo treba o praksi takih konfi-skatorjev v poslanski zbornici nekoliko natančneje in obširneje gocoriti. Če ima cenzor« potrebe — kaj vemo kakšne — imamo tudi mi potrebo, da naposled izvemo, pri čem da smo. Ako pride v parlamentu do take debate, tedaj bo ljubljanski državni pravdnik lahko ponosen, da je poskrbel zanjo menda največ materijala. Mogoče da ga bo to veselilo. Nas ne bi. Ali radi mu pomagamo do tega užitka.
Mednarodne strokovne organizacije v leta 1911.
Pred kratkim je izšlo letno poročilo mednarodnega tajništva strokovnih central za leto 1911. V mednarodnem tajništvu je združenih 19 central. Mednarodni strokovni tajnik sodrug Legien poroča v predgovoru, da je izostalo od
central le eno poročilo, namreč ono angleške centrale, ker je bila ta z delom za zavarovalni zakon preobložena. Izločiti je pa moral pregled bolgarske centrale in sicer zato, ker niso bile še poravnane diference med bolgarsko deželno centralo in drugo centralo te dežele. Žal, da niso v mednarodnem tajništvu združene strokovne organizacije, ki so v Avstraliji, Novi Zelandiji, Južni Afriki in Južni Ameriki, kakor tudi večji del angleških strokovnih organizacij, v kolikor niso združene v angleški deželni centrali. Ako bi bile vse te strokovne organizacije zedinjene v mednarodnem strokovnem tajništvu, tedaj bi se zvišalo število članov najmanj za dva in pol miljona. Vprvič pa so v poročilu tudi posebna izvestja mednarodnih tajnikov poedinih strok.
Najboljši pregled o strokovnem gibanju deželnih central, ki so združene v mednarodnem tajništvu, daje naslednja tabela:
Število članov strokovnih organizacij:
Skupaj	v	deželnih centralah
		1910.	1911.	1910.	1911.
1. Angleška		2.440.723	3,010.346	710.994	861.482
2.	Francoska	977.350	1,029,238	340.000	4.50.000
3.	Belgija	138.928	92.735	68.984	77.224
4.	Nizozemska 143.850		153.689	44.120	52.235
5.	Danska	123.864	128.224	101.563	105.269
6.	Švedska	122.180	116.500	85.176	80.129
7.	Norveška	47.453	53.830	46.397	53.475
8. Finska		24 928	19.640	15.346	19.640
9. Nemčija		2,688.144	3,061 002	2,017.298	2.339.775
10. Avstrija		451.232	496.263	400.563	421,905
11. Bosna in Herc. 6 269			5.587	6.086	5.587
12. Hrv. in Slav. 6.805			8.504	5.108	7.182
13. Ogrska		86 778	95.180	86.478	95 180
14. Srbija		7.418	8.337	7.418	8.337
15. Rumunija		8.515	6.000	8.515	6.000
16.	Bolgarska	3.000	—	3.000	—
17.	Švica	93.797	78.119	63.863	78.119
18	Italija Španija	783.538	709.943	350.383	384 446
19.		40 984	80 000	40.984	80.000
20. Zed. drž.		1,710.433	2,282.361	1,710.433	1 775.000
	Skupno 9,905.189		11,435.498	6,121.709	6,900.995
Število vseh članov strokovnih organizacij je torej naraslo v teh deželah v teku enega leta od 9,905.189 na 11,435.498, število članov dotič-nih deželnih central pa od 6,121.709 na 6,900.995. Le za sedem dežel se je določilo lehko tudi odstotno število organiziranih industrijskih delavcev. Na Danskem je bilo od vseh industrijskih delavcev organiziranih 51,75 odstotkov, v Nemčiji 32,91, na Norveškem 27,64, na Švedskem 21,88, v Zedinjenih državah 19,26, v Bosni 11,64 in v Italiji 9,49.
Glede gmotnega stanja strokovnih organizacij so znani podatki za 50 odstotkov skupnega števila članov. Letni dohodki teh organizacij, torej približno polovice vseh strokovnih "organizacij, so znašali 192 miljonov kron, stroški pa 170,4 miljonov kron. Med stroški je 90 miljonov kron za podpore. Torej nad polovico vseh izdatkov so dobili zopet organizirani člani kot neposredno podporo. 60 miljonov kron so znašali stroški za stavke. Za stavkovno gibanje so dobile Zedinjene države in Nemčija 22,26 miljonov kron. Angleška 8,64 miljonov kron itd. Žal, da ni mogoče še določiti uspehov vseh mezdnih gibanj po vseh deželah, ker šele potem bi se lehko popolnoma jasno videlo, kako mogočno da vplivajo strokovne organizacije že danes po vseh deželah na življenske razmere delavstva.
Iz poročil poedinih dežel navajamo le nekaj podatkov:
Na Francoskem zbuja posebno pozornost izredno visoko število strokovnih listov,
doma sestal s Prado, ki je sprejemal svoje podjetnike. Opazil je, da je silno prebledel, ko ga je spoznal. Izza one strašne drame se nista bila videla. Duhovnik je torej razumel, kakšen strah, kakšen nepriličen spomin na moralno sokrivdo, kakšen smrten nemir je morala njegova prikazen zbuditi v tem možu.
»Prihajate li k meni? Ali mri imate kaj povedati?«
»Ne, pripravljam se na odhod, pa bi se rad poslovil od Vašega očeta.«
Prada je še bolj pobledel; ves obraz mu je trepetal.
»O, k mojemu očetu hočete. Nekoliko bolehen je — ozirajte se na to.«
Njegov strah je proti njegovi volji izdajal, česa se je bal: Neprevidne besede, morda celo kakšnega zadnjega naloga, kletve onega moža in one žene, ki ju je ubil. Gotovo bi tedaj tudi njegov oče umrl.
»Oh, kako je sitno, da Vas ne morem spremiti gor! Ti gospodje me pričakujejo. Moj Bog, kako nerodno je to! Čim utegnem, pridem za Vami. O, takoj, takoj!«
Ker ni vedel, kako bi ga zadržal, ga je moral pustiti samega k očetu, medtem ko je bil sam tu doli prikovan od svojih denarnih zadev, ki so se poslabšale. Ali s kakšnimi uplašenimi očmi je gledal za njim, kako je beračil ves njegov trepet! Niegov oče, edina njegova resnična ljubezen, velika, čista in zvesta strast njegovega življenja!
»Ne dajte, da bi preveč govoril, razveselite ga. Kaj ne da storite to?«
Gori ni odprl vrat Battista, svojemu gospodarju skrajno vdani vojak, temuč povsem mlad mož, česar ni Pierre začetkoma niti opazil. Našel je povsem golo, povsem belo sobo z enostavno svetlo papirnato tapeto z modrimi cvetlicami, z uborno za zaslonom stoječo železno
ki so pričeli izhajati v zadnjih letih. Izhajajo večinoma po enkrat na mesec. — Poročilo iz B e 1-gije poudarja, da je namen tamošnjih organizacij združitev v deželne in industrijske zveze, da se ta namen čimdalje bolj uresničuje. — Na Holandskem imajo štiri različne strokovne smeri: poleg deželne centrale, ki je v mednarodnem tajništvu, so še centrale anarhističnih, krščanskih in katoliških strokovnih organizacij. Ali socialistične strokovne organizacije imajo skoraj še enkrat toliko članov kakor ostale tri skupaj, čeprav škofje in duhovniki s strastno vnemo vabijo v katoliške in krščanske strokovne organizacije. — Danska se ponaša z najvišjim odstotnim številom organiziranih delavcev. — Poročilo iz Š v e d i j e pravi, da so se tamošnje strokovne organizacije oživele iznova po velikem boju leta 1909.
— Na Norveškem imajo izredno nagel in-dustrialni razvoj. Medtem ko se je pomnožilo prebivalstvo od leta 1865. za 40 odstotkov, je naraslo število industrijskih delavcev za 505 odstotkov. Strokovne organizacije naraščajo močno, čeprav je bila zapletena ogromna večina organiziranega delavstva v hude boje. — Na Finskem občuti delavstvo ruski bič. Zlasti knjigovezi so morali prenesti hud boj, ki pa je končal z zmago delavcev, ker so finskim knjigovezom priskočile na pomoč inozemske organizacije. — Poročilo iz Nemčije je najobsežnejše in se bavi tudi z gospodarskimi razmerami, z nasprotnimi strokovnimi organizacijami in s podjetniškimi zvezami. — Strokovne organizacije na Avstrijskem krepko napredujejo, in kriza, ki je nastopila vsled separatističnega gibanja, je že skoraj premagana.
— Bosna in Hercegovina se tudi lehko ponašata z lepim napredkom. Največje ovire stavi delavstvu nazadnjaška vlada in seveda podjetniki tudi. Prave koalicijske pravice nima še bosansko-hercegovsko delavstvo. — Na Ogrskem, tej klasični deželi zatiranja, so se strokovne organizacije lepo ojačile. — Na Hrvaškem napreduje strokovno gibanje in obenem nazaduje število izseljencev. Iz tega se lehko sklepa, da je delo strokovnih organizacij že toliko izboljšalo življenske razmere delavstva, da se čuti tudi doma zadovoljno. Vse lepe besede in vsa dobrodelnost od »zgoraj« se doslej še ne more ponašati s sličnim rezultatom.
— Poročilo iz R o m a n i j e pove, da je vlada oropala vse delavstvo po državnih obratih koalicijske pravice in da podpira krepko podjetnike pri snovanju žoltih organizacij. — Na S r b s k e m so se v zadnjih letih strokovne organizacije lepo razvile in delavstvo ima tudi že več strokovnih listov. — Deželna centrala iz Š v i c e je poslala obširno poročilo z bogatim statističnim materialom. Zlasti je zanimiv odstavek o socialni zakonodaji. — V 11 a I i j i tvorijo največje število organiziranega delavstva poljedelski delavci. Italijansko delavstvo je z enodnevno splošno stavko protestiralo proti roparskemu pohodu v Tripofitanijo. — V Španiji je naraslo število organiziranih delavcev na 80.000. To je za razmere, ki vladajo na Španskem, krasen uspeh. Vlada je brutalna, domači in tuji kapitalisti brezvestno izkoriščajo delavstvo. — Poročilo iz Zedinjenih držav je izredno obširno. Poročilo poudarja zlasti kulturno vrednost in vpliv strokovnih organizacij. Poročilo našteva mnogo socialnopolitičnih in gospodarskih pridobitev, ki jih je priborilo delavstvo v resnem boju s kapitalizmom.
posteljo, z deskami na steni ,ki so služile za knjižnico, s črno leseno mizo in dvema navadnima stoloma tako kakor prej. In skozi široko, svetlo okno brez zavese je bilo videti enako čudovito panoramo Rima — ves Rim tja do čudovitega drevja na Janikulu. Ta dan je svinčeno nebo pritiskalo na to sliko in mračne, žalostne sence so jo preplavljale. Ali stari Orlando sam s svojo krasno staro, belo levjo glavo, z mogočnim obrazom, z mladostnimi očmi, v katerih so še žarele strasti, ki so nekoč kipele v tej ognjeviti duši, se ni izpremenil. Pierre ga je našel v onem naslanjaču, poleg iste z enakimi časopisi pokrite mize; noge so mu bile odete z istim črnim pogrinjalom, kakor da bi ga držala ta mrtva bedra v kamnitnem oklepu priklenjenega, tako da je bil človek lahko prepričan, da ga najde po mesecih, po letih brez vsake izpremembe na živem gornjem delu telesa, z njegovim od moči in inteligentnosti se bleščečim obrazom.
Vendar je bil tega mračnega dne videti potrt in obraz mu je bil teman.
»Oh, tukaj ste, moj ljubi gospod Froment! Že tri dni mislim na Vas; zamišljam se v grozne dneve, ki ste jih morali preživeti v tej tragični palači Boccanera. Moj Bog, kakšen grozen slučaj! Srce se mi obrača v telesu; ti časopisi mi s podrobnostmi, ki jih objavljajo, še bolj rujejo po duši.«
Pokazal je na časopise, ki so bili raztreseni po mizi. Potem je s- kretnjo piepodil to mračno zgodbo, odslovil mrtve Benedete, ki ga je preganjala.
»No. kaj pa Vi?«
»Nocoj odpotujem; nisem hotel zapustiti Rima, ne da bi še enkrat stisnil Vaše junaške roke.«
»Vi potujete? Kaj pa Vaša knjiga?«
»Moja knjiga — Sveti oče me je sprejel —
vdal sem se, zavrgel sem svoje delo.«
Orlando ga je srepo pogledal. Zavladal je kratek molk, in medtem so si povedale njiju oči vse, kar so si imele povedati. Niti enemu niti drugemu se ni zdelo, da bi bilo treba kaj razlaganja.
»Prav ste storili,« je starec enostavno zaključil. »Vaša knjiga je bila utvara.«
»Da. utvara otročarija, in sam seru jo preklel, v imenu resnice in razuma.«
Na otožnih ustnicah pobitega junaka se je zopet prikazal smehljaj.
»Vse ste torej videli in razumeli. Zdaj veste vse?«
»Da, vse vem, in zato se nisem hotel odpeljati, ne da bi govoril z Vami odkritosrčno, kakor sva si obljubila.«
Orlanda je to zelo razveselilo. Ali naenkrat se je spomnil na mladega moža, ki je bil Pierru odprl vrata in je potem skromno sedel na oddaljen stol pri oknu. Bil je še skoraj otrok, še ne dvajset let star, golobrad, plavc lepote, kakršna cvete včasi v Napulju. Imel je dolge kodraste lase, kožo kakor lilija, usta kakor roža, in pred vsem sanjave, hrepeneče oči neskončne blagosti. Starec ga je očetovsko predstavil: Angiolo Mascara, vnuk enega njegovih starih bojmi tovarišev, povestnega Mascara iz .ccfc. 1ROC rih, ki je s stotino ran padel kakor junaK.
»Dal sem ga poklicati, da ga oštejem,« je smehljajoče nadaljeval. »Pomislite, to fante s svojim dekliškim obrazom se Vam spušča v nove ideje! Anarhist je; tri ali štiri tucate anarhistov imamo v Italiji, in on je med njimi. Pravzaprav je čisto priden majhen deček, ki ima le še svojo mater in jo preživlja z zaslužkom svoje skromne službice; ali danes ali jutri ga zapode. Cuj me, ljubo dete, obljubiti mi moraš, da boš pameten.«
(Dalje.)
Drugi del mednarodnega poročila razpravlja V mednarodnih tajništvih poedinih strok. To poročilo jc nekaj novega. Doslej je v modernem delavskem gibanju 28 mednarodnih tajništev poedinih strok in sicer ima 24 od njih svoj sedež v Nemčiji, 2 na Angleškem, 1 je na Holandskem, 1 pa v Švici. Tajništvo slikarjev je bilo ustanovljeno prav pred kratkim. Poročila so poslala, žal, le tajništva, ki so v Nemčiji. V letu 1912 so imela tajništva sledeče število članov: peki 63.187 (v 13 različnih deželah), stavbinski delavci 418.590 (14), pivovarniški delavci 118.681 (8). knjigovezi 46.588 (12), tiskarji 134.700 (14), tovarniški delavci 267.052 (7), brivski pomočniki 4100 (3), občinski delavci 64.786 (8), steklarski delavci 42.450 (17), lesni delavci 320.600 (20), hotelski in gostilniški uslužbenci 28.129 (7). klobučarji 30.200 (13), krznarji 6406 (4), litografi 34.266 (14), kovinarji 970.420 (18), delavci s porcelanom 36.050 (7), sedlarji 18.567 (5), krojači 101.500 (15), čevljarji in usnjarji 64.400 (11), kamnarski delavci 45.000 (16), tobačni delavci 50.125 (7), transportni delavci 821.816 (21), lončarji 15.978 (6), skupaj 3,703.591 članov. Ako pa prištejemo k temu številu še število rudarjev, tekstilnih delavcev itd. tedaj je nad 5 miljonov delavcev združenih v mednarodnih tajništvih poedinih strok. Zlasti v Ameriki in na Angleškem je še mnogo strokovnih organizacij, katera bo treba šele pridobiti za mednarodno združitev po poklicih.
Poročevalci mednarodnih tajništev poedinih strok so tudi na kratko očrtali postanek in razvoj dotičnega tajništva. Zelo so zanimiva, ker kažejo, kako zgodaj se je zbudilo v delavcih spoznanje, da morajo gojiti ozke stike s tovariši izven lastne dežele.
11,435.498 delavcev je štela v letu 1911 armada zavednega delavstva. Da je to število danes še znatno večje, o tem ni dvoma. To je armada, ki krči pot socialističnim idejam in ki nam je porok, da hitimo nevzdržema do našega cilja.
Ljubljana in Kranjsko.
— Občni zbor ljubljanske podružnice »Ljubljana« planinskega društva »Die Natur-freunde« se je vršil pretečeni četrtek in je prav leno uspel. Udeležba sicer ni bila taka, kakor bi jo lahko pričakovali, ker slovensko delavstvo ne kaže za to organizacijo potrebnega zanimanja. Občni zbor je ob napovedani uri otvo-ril predsednik sodr. Jandejsek in na kratko orisal dosedanje delovanje podružnice. Obžaluje, da dosedanjemu odboru ni bilo mogoče zanesti med širše plasti slovenskega delavstva, zadostno zanimanje za važnost turislike in izraža nado, da bo tekoče leto morda uspešnejše. Blagajnik sodr. Wolfesberger poroča, da je štela podružnica v pretečenem letu 22 članov, ki so vsi redno vplačali svoje prispevke. Društveni člani so napravili v poslovni dobi tudi več izletov in par precej težkih tur v Kamniških planinah. Nato so bili v odbor izvoljeni: sledeči sodrugi in sicer: Jandejsek, Pitsch, Bevc, Zupančič, Petrič, Kocmur, Lapajne in Krombholz. Pri točki »raznoterosti« se je razvnela prav živahna debata o notranjem poslovanju podružnice in je pokazala, da se člani prav resno pripravljajo zanesti zanimanje za društvo v vse tiste kroge, katerim je namenjeno. Končno so še sodrugi vzeli z žalostjo na znanje, da jih zapusti dosedanji blagajnik sodr. Wolfesberger, ki je bil eden najagilnejših članov. Društveni lokal se nahaja v restavraciji »International« na Resljevi cesti in se shajajo tam sodrugi turisti vsak četrtek ob 8. zvečer.
— Kdor seje veter, žanje vihar. Pred nekaj meseci smo priobčili nedolžno notico, ki se je pečala s surovim nastopom nekega železniškega uradnika napram podrejenemu vratarju 'drž. železnice. Mislili smo, da bo to zadostovalo, da se uprava pobriga za stvar in jo brez nadalnjih intervencij javnosti primerno uredi. Galamboš menda ni zadovoljen, da le njegovi uslužbenci poznajo njegovo popolno nezmožnost, on temveč hoče imeti še javno potrdilo in zato tira vsako malenkost do skrajnosti. Ker smo objavili gori omenjeni slučaj, zato ima se-■dflf Hapadeni vratar mučno disciplinarno preiskavo, ki seveda ne more imeti drugih posledic, kakor da potrdi to, kar smo napisali mi. Res vzorna je državnoželezniška uprava, vsaj v kraljestvu dvornega svetnika Galamboša. Pravica in objektivnost sta mu popolnoma neznana pojma. Sistematično sili svoje uslužbence, da se zatekajo po pomoč v javnost in pred sodišča, on pa križa svoji roki in podpisuje dekrete, s katerimi se pričenjajo disciplinarne preiskave. To je seveda salomonska modrost, s katero se prav lahko vlada. Vprašanje je le: Koliko časa? In tudi na to imamo odgovor: Dokler bodo železničarji tako naivni, da bodo slepo verjeli jugoslovanskim frazerjem, Id imajo vedno polna usta, tam kjer jih ni treba, ki pa hrabro skrive svoje elastične hrbtenice, ka-'dar je treba zastopati interese železničarjev. Železničarji, pripravite se, vihar se bliža! — Rectus.
— »Jugoslovansko« človekoljubje. Včeraj ob 4. zjutraj je nenadoma obolel v službi na 'državnem kolodvoru sodrug Blatnik. Krč ga je 'držal v želodcu in ga grozno mučil, da ni mogel niti na svoj dom. Zvijal se je bolečin po trdih deskah premikaške barake in v srce se je smilil vsakemu, kdor ga je videl. Edini, ki ni imel z revežem sočutja, je bil njegov neposredni predstojnik znani »Platzmeister« Tomaž Tavčar. Ta možakar ne le da se sam ni pobrigal za obolelega, tudi ni čutil potrebe rešiti svojo dolžnost in naznaniti slučaj službujočemu uradniku. Blatnik se je mučil, dokler ni prišla njegova soproga, ki je šele vsa obupana javila bolezen svojega moža gosp. prometnemu uradniku. Ta je seveda obvestil zdravnika gosp. dr. Illnerja, ki je takoj prišel na lice mesta in odredil, da so bolnika prepeljali v deželno bonico. Pohvalno moramo omeniti, da je službujoči uradnik gosp. Ješe človekoljubu (?) Tavčarju precej glasno in razumljivo pojasnil stališče, seveda brez nade na uspeh, kajti kmet ostane
k'met. Pri tej priliki bi pa opozorili one maloštevilne železničarje, ki še trobijo v hripavi jugoslovanski rog na ta slučaj, ki jim zopet sijajno dokazuje »jugoslovansko« ljubezen. Opazovalec.
— Malo manj nasilja svetujemo pri agitaciji za edino zveličavno jugoslovansko omejenost znanima prevoboriteljema v abstinenčnem gibanju gg. Drenovcu in Umniku. Oba sta sicer visoka dostojanstvenika v državni železniški službi in celo spremljata tranzitne vlake na južni kolodvor in nazaj, vendar pa še do danes ne vesta, da ni lepo napadati med vožnjo na stroju ljudi. Za danes se ne bomo spuščali v posameznosti, povdarjamo pa, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce	—k.
— Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne
9.	t. m. ob pol desetih dopoldne v restavracijskih prostorih hotela »Južni kolodvor« (Stelzer) v Ljubljani.
— Pomlad se bliža. Prijatelj »Zarje« nam piše: »Zarja« je svoj čas prav umestno opozorila mestni magistrat na nezazidano stavbišče na prostoru stare bolnišnice, ki leta in leta ne donaša lastniku nobene koristi. V Ljubljani imamo premalo otroških igrišč, kjer se mladina lehko izleta in premalo senčnih kotičkov, kjer bi okoličansko delavstvo, ki dela v ljubljanskih obrtnih zavodih, lehko prebilo svoj opoldanski oddih in zložno povžiio svoj grižljaj. Omenjene zemljišče je kot nalašč za ta namen in uverjeni smo, da bi ga lastnik do preklica oz. do predaje proti mali odškodnini ali pa brezplačno odstopil mestni občini, ki bi ga brez dragih naprav lehko izročila vnanjemu delavstvu in mladini na razpolago. Pomlad se bliža in solnce že giblje mladi, razposajeni svet. Nujno je priporočati mestnemu magistratu, da pravočasno izvrši ta nasvet, ki občini ne nalaga imena vrednih stroškov, za okoličansko delavstvo in za mladino pa bi bil prav blagodejen. Drugod po svetu je zanimanje za taka vprašanja mnogo večje. Predkratkim je bilo v Diisseldorfu zborovanje nemških mest in vrtnarski ravnatelj Cilke iz Kelmorajna je obširno utemeljeval zahtevo, da občine pravočasno poskrbe za otroška igrišča, in vrtnarski ravnatelj baron En-gelhardt iz Diisseldorfa je s prav krepkimi besedami grajal, da ostaja po mestih mnogo nezazidanega sveta praktično neizrabljenega. Vprašanje otroških igrišč je dovolj važno in resno, da se ga tudi ljubljanska občina lehko resno poloti. Torej na delo!
— Naš grob. Včeraj jc v deželni bolnici umrl po dolgi srčni bolezni delavec sodrug Jernej Ravnikar. Pokojnik je bil zvest in delaven sodrug in ostane ljubljanskemu delavstvu v najlepšem spominu!
— Umrli so v Ljubljani. “Leon Brozovič, krojačev sin, 10 mesecev. — Amalija Koller, zasebnica, 82 let. — Alojzija Šegatin, Čevljarjeva hči, 8 mesecev. — Marija Kink, hči čevljarskega pomočnika, 3 leta. — Viktor Milavec, sin izdelovatelja orgelj in posestnika, 5 mesecev. — Marjia Žvab, dekla, 38 let. — Uršula Franz, vdova sprevodnika južne železnice, 65 let. — Marija Aman, žena gostilničarja, 41 let.
— Anton Rejc, bivši delavec, 72 let. — Jernej Hafner, sin usnjarskega pomočnika, 17 mesecev. — Ivan Traven, vpokojeni dacar, 80 let.
— Kazimir Kralj, sin posestnika. 4 leta.
— Riž v ajdovi moki. Pred kratkim je bilo več mokarjev pred sodiščem občutno kaznovanih, ker so prodajali z rižem mešano ajdovo moko. Trgovci se opozarjajo, da smejo sicer riževo ajdovo moko prodajati, toda le, če jo označijo pri prodaji s pravim imenom. Kaznjivo pa je prodajati to zmes za čisto ajdovo moko in brez označbe, da* je z rižem mešana ajdova moka. Občinstvo se tudi opozarja na prodajo teh dveh vrst moke. Z rižem mešana ajdova moka ni zdravju škodljiva, pač pa manj vredna kot čista ajdova. Zato je tudi cenejša. Mlinarji in mokarji jo mešajo zato, ker je riž c£ne$t kot ajda in zato, ker se naje mešana bolje ohrani.
— S trebuhom za kruhom. V pondeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 26 Hrvatov in 8 Slovencev; nazaj je pa prišlo 15 Bolgarov in 250 Ogrov in Hrvatov. 8 Hrvatov je šlo v Solnograd, 25 slovenskih tesačev se je pripeljalo s Hrvaškega.
— Od ogljjka omamljene so včeraj zjutraj dobili v lastnem stanovanju na Dunajski cesti št. 19 Antonijo Sajetovo, Marijo in Ireno Tavčarjevo in Rozo Mačkovo. Bile so vse v posteljah in bi bile neizogibno vse za vedno zaspale, ako bi jih ne bili še pravočasno rešili. Prvi je dospel na lice mesta gosp. dr. Rus, nato pa obveščeni policijski zdravnik gosp. dr. lllner, ki sta odredila, da so omamljenke prenesli na zrak in spravili k sebi. Vse štiri so, ko so jih prenesli na zrak, neznosno bruhale. Omamile so se bile od ogljika, ki je prišel od preveč zakurjene peči in je le malo manjkalo, da niso vse štiri postale njegova žrtev.
— Žrtev alkohola. 47 let starega kajžarja Janeza Juhanta pri Podborštu je njegov brat v pijanosti s kolom tako močno udaril po glavi, da so nevarno ranjenega Janeza morali prepeljati v dež. bolnišnico.
— Najden vtopljenec. V nedeljo popoldne je opazil ob Ljubljanici, in sicer pri izteku Bo-rovnišce v Ljubljanico lovec K. gr. Lichten-berg ne daleč od nasprotnega obrežja sumljivo stvar, ki jo je nesla voda. Poslal je ponjo psa, ki je šel takoj v vodo, toda ko je prišel do omenjene stvari, je začel pes lajati in je ni hotel prijeti. Medtem je lovec spoznal, da mora biti kak vtopljenec in je tekel do Podpeči, kjer je dobil čolnarja Tineta Boha. Boh je potegnil truplo na suho, in to z veliko težavo. Kdo je vtopljenec se ne ve, ker je truplo že tako se-gnito, da ga je nemogoče spoznati. Truplo je moralo biti že dolgo časa v vodi. Mogoče je, da je vtopljenec vajenec trgovca Rutnerja, ki ga pogrešajo že 7 tednov.
— Ponesrečen čoln. V pondeljek popoldne je neki čolnar plovel po Ljubljanici s polnim čolnom pilotov. V takozvani špici je voda čoln zanesla v Grubarjev prekop. Ko je čolnar uvi-
del, Ha ni kos valovom, je skočil iz čolna in priplaval na suho, čoln je pa plovel z lesom do Karlovškega mostu, kjer se je zadel v kamenito podstavo (kozo) in se takoj razdvojil. Pilote kakor tudi ostanke čolna je voda odnesla in so jih nekaj polovil i.^nekaj jih je šlo pa pri odprti zatvornici dalje. Škode je približno 1500 kron.
— Izgubila ali okradena je bila v pondeljek popoldne n# Dolenjskem kolodvoru Frančiška Kožar iz Cušperka na Dolenjskem. Pogrešila je namreč, ko je hotela kupiti vozni list denarnico, v kateri je imela 6 bankovcev po’ 20 K in zlat prstan z rdečim in belim kamnom.
— Izgubljeno »n najdeno. Zasebnica Albertina Obreza je izgubila črno ročno torbico. _
Lina Gatscli je izgubila zlat prstan z briljantom vreden 200 K. —- Služkinja Frančiška Marčan je izgubila črno denarnico z okoli 20 K denarja —- Antonija Primc je izgubila belo svilnato ročno torbico, V kateri je imela zlato brožo in nekaj drobiža. Hlapec Josip Snoj je izgubil 16 K 70 vin., zavitih v nogavici.
——^___________________________
Neiztožlji ve „šarfmaherske“ menice.
Pred' dobrim tednom je graško sodišče izreklo razsodbo- ki je velike važnosti za delavsko gibanje. V zloglasrti pravdi, ki jo je naperila graška zveza mizarskih mojstrov zoper svojega člana mizarskega mojstra Antona Smolnika na izplačilo globe, so »šarfmaherji« pogoreli na vsej črti m trgovsko sodišče jim je vtisnilo na čelo pečat nemoralnosti. Ta razsodba je najlepše zadoščenje graškim mizarskim delavcem.
Povod za pravdo je dal boj v graški mizarski obrti, ki S« ga uprizorili mojstri z namenom. da sc odkrižajo neprijetne strokovne organizacije in da io nadomeste s krščansko organizacijo, ki bt bila mojstrom vdana in ki bi jo obračali, kakor bi se jim zljubilo. Ko se je v juniju iztekla Kolektivna pogodba, so predložili mizarski podočniki jak0 skromne mezdne zahteve, še preden so se pogajanja o predloženih zahtevah začela, je veliko število mizarskih mojstrov Plodilo zahtevam organizacije" kar le izpričuje, da te zahteve niso bile pretirane in da so j*'1 mizarski mojstri lahko izpolnili. V tem pa so začeli najhujši petelini, ki nosijo veliki zvonec v zvezi mizarskih mojstrov' z nezmerno agitac>jo in nahujskali so več mojstrov, da so odKlonih delavske zahteve, vsled česar so mizarski pomočniki v nekaterih delavnicah stopili Y |tavko- »šarfmaherji« so nato odgovorili s splošno zaprtijo in nametnpiso
lavmeah stopili v m.ivko. »^artmaherji« so nato odgovorili s splošno zaprtijo in pametnejše podjetnike, ki jmi ni bilo do tako nevarnega boja, so prisilili s svojimi zloglasnimi pravili V teh pravilih s‘Oji, da mora vsak član nri zvezi založiti Piemco, ki naj služi načelstvu
Sntncftrn rlo SC PO ('Inn	•	...
zvezi zaioztti	ki	naj	služi	načelstvu
za jamstvo, da Se °p član slepo držal načel-stvenih sklepov- Načelstvo ima namreč pravico, da kaznuj člane, ki se ne brigaio /t načelstvene sklePe, z globo do 1000 K. Pravila pa onemogočil telo tudi članom izstop iz te šarfmaherske ofKanizacije, ker je izstop treba naznaniti ob kc?nci> leta in stopi v veljavo to naznanilo šele p° Preteku pol leta. Da je v stn tutih izrecno izraženo, da je namen organizi' cije: pobijanje <?';,avsklh. zahtev, ni treba po sebej omenjati *n le kaze, kako širokovestno sc obnašajo proti podjetniškim organizacihm politične oblasti; ki nadlegujejo in otežujejo ustanavljanje delavskih organizacij z vs-ikn vrstnimi šikanaf*11 m zaprekami.
Mizarski m o! s ter Anton Smolnik, ki ie popred ugodil zahtevi svojih pomočnikov in ki je bil takisto Pozvan, da zapre svojo delavnico, je spoznal* da bi s tem spravil v nevarnost svojo eksJsteJico in prelomil delavcem dano besedo. Zv^zi je odgovoril, da se iz navedenih radiov ne more pridružiti skletm Načelstvo ga jt? nato kaznovalo z globo inno kron in ko se \C temu uprl, mu je diktiralo na daljne globe. d* ga prisililo k pohlevnosti' Zoper to ostud*10 izsiljevanje, ki je zahtevalo' da pahne 80 dravskih družin brez vzroka na cesto, je SmolP1^ poklical na pomoč državno pravdništvo, ki Pa je ostalo gluho na poziv in ni v ravnanju ^arfmaherjev« opazilo nič k-i znivega.
Med tem j^ zveza mojstrov v boiti 7 ri» lavci doživela sramoten poraz. Da utnh-ži svojo besno jezp’Je začelo načelstvo iztoževat; založeno Smeltovo menico, glasečo 2 1000 kron, za pokritje diktirane globe Zoner plačilno povelj®' s,e Je Smolnik uprl in’ jrnškn trgovsko sodišČc [e Po dvodnevni razpravi za vrnilo šarfmahe«ke tožnike. Razprava sama je spravila na dan po moralno nesnago, ki ie nn kopičena v zveZ' mizarskih mojstrov in zhsti pokazala tudi moralno propalost klerikalne zveze lesnih d^avcev, ki je na škodo Sv stva hlapčevala Podjetnikom. Razsodba pa ie skeleča zaušnic^ za Podjetniško organiznniL • nle »krščanskem Priromate. Sodttte““Si? da od načelstvi sklenjena izprtiia nasn^i ?’ koalicijskemu zakonu in da je nemoralna vsled česar je bil skif P neveljaven in za člane neoh vezen. Razsoja je dalekosežnegadoSSST ker izreka, da ^ manipuladje podjetniških organizacij z žaljenimi menicami za strahova nje članov po vel,ki večini nepostavne in neve" ljavne.
Štajersko.
—	Letošnji ^iaški nabori se vrše- Mariih mesto 16. in 17. amila, Maribor okolica: Ranč? ~ :a 18.. 19.. 21. m 22. aprila, Sv LenSf V >2- m 24., Račje 25. in ^ v
Pesnica is., 19^ 21 in 22. aprila, Sv. LeS v
Slov. goricah 2^- .in 24., Račje 25. in 26 in Slov Bistrica 28.. 29-	30.	aprila, Radgona 1 ji <
in Cm ur ek 4.,	n 6. marca. Celie i, L
1. aprila, Celje Golica 2., 3., 4 ju 5 V,,
7. in 8., Laško f'' 10- mil., Vransko 1? iT Mozirje 15. in 1 • 111 Ljubno 17 aprih-~V 1 •• 28., 29. in 30. aPr»la; Ljutomer 1. ji 3Konjice Radgona 4. in	marca; Ptuj mesto'6 ,J01nja
Ptuj okolica 6„ 7.. 8„ 10.. ll-in
in 14. in Rogatec 15. in 17. marca; Sevnica l8i Kozje 26 m 27. m Brežice 28., 29. in 31. marca; 0'^anj \8- 111 19., Slovenjgradec 21., 22. in 21 m Marenberg 24., 25. in 26. aprila.
ie. zgorel. lz Ljubna poročajo:' petek dopoldne je bila sedemletna hčerka love* Uberauerja sama v kuhinji. Oče in mati sta rezala slamo na podu. Dekletce je najbrže prisl® preblizu ognjišča, ker se ji je vnela obeka.' hipu je bi ves otrok v plamenu. 131etni deček, 1 J? vic|el gorečega otroka, je hitro obvestil
nlfJSe’ rvl SC? ®Icer takoi Prihiteli, a žal že prepozno. Otrok je bil tako močno opečen, da ie' soboto ob 3. popoldne umrl.
if* n 7 ^edek loyski Plen. Dne 30. januarja Jlf1 y občinskem lovu Sv. Ana, župnjf JS? ^ 2 .	10 let zasledovan divji prasA
nncfii V, kr?gel- Zadnjo smrtno rano mul* poslal najemnik tega lova g. Hajšek MatnJ sam. Starec, kosmat kakor medved, je ok sprednjih nogah 1 m visok in 180 cm ^
seT 17, S tehta 180 kg- Predlansko jese« ses nikp	pridružil domačim svinjam P,v
gozdu ki‘? ?” Sv‘ Ani’ katere 80 bile,-paši- sPremil je svoje li>
hleva F,-n? i in kavaljrsko čakal big hleva, rrlič, lovec, mu pošlje v nlačilo zaj^
SvMPJwaŠi6? Ui nič šk°dovalo. Nasle^j so	eran]^z domačimi svinjami
vJoiHnn E	'1’-, Dve domači svinji sta P*
divjim mHdilP ad P° 6 in 8 krasnil1- P°vse! blakai/f^1- podobnih praset, katera/
da dl	J ta	'n Vld£ti prav zdrava. Le &
aLak	SP t J	inera?lla ni	obdržala na plef
ampak se prodala nekemu gostiiniPnrin v
divjirščVetinarlT	Kostilne- To je
redčene gozdove.36 ^ V naSe že dokai '
ie DH5o|C?rGta. ie JTzroC,la smr‘- V nedelj domov	vioff	i	• delavec	Karol Painsi vioij
SMS? * ie-*v postelio ter kadil v
zasial	n^	f	Prižgano	cigareto v ustih
odeie KmS ?iaK-.e PadIa na I>oste,j° in vne ostafa onrnv. v a.P0St-lja v Omenil, bil Painsi že mrtev!*5 re,i,M drUŽba’’
Koroško,
Smrtna nezgoda na žele/nioi 17 Rik^’
goValnanma^0r0t?j?:
le 7am,w«i naš' Postaji Strahotna nezgoda. 1(5
i,|ak 5t- 416 mmail i«'
padla ond knic .f lzs.t0Pit'. Pri tem P>
telesi S tn Sa’- so ^ zdrobila spodnji °c' telesa, b tovornim vlakom št	sn
vestno dekle prepeljali v Celovec' kier JC ol
10.	zvečer v ordinacijski sobi na iužnem ^
flC	dt,etOVO	^	ni	znana	*
velikovške okolice.
Umetnost in književnost«
pol 8£	»SUS2Tv
Cilka Otahalova uostule vVlo? oi'S Jlelio popoldne ob 3. zabavna farncSl vesela ■era .Mala {okoladarica«, zveč™ ob 7 .n zadnjic v sezoni opere a	d5
eden se izori Puccinijeva mera .fa«111' S«\vS335.'lr«ik°medlja iz ruske re^-
2«. ianu^rSl^
spoju,nia smrti t ustanovnika Ivana Mun^ skupščina bo dne e	8	^
skupščina bo dne	~ fetošll5a
rdeture zemlim^ Svetega) marca. " krale v rl1^evida se razpošiljajo v obm^ njavo nuhlik«!o°S ~ Matica izkuša doseči
in umetnosti v Kra^lvu °-^1RdeiVil0 n^e ^
giSEStf rar ‘ ^ ?oil;
RešhnP ?‘?kaCf V dar' ak0 »a ti refleksi
Doria ^i drUge «osPodarske stvari, jfi e a f )i? Jan0V t)C Z,a 19,3 dozdaj 3370. TcK® umrli Prist°Pili štirje ustanovniki in st,r!
Kn Glavna skupščina »Matice Sloveli
Srp t {Jev^?Ka) marca. Samostalne Pref3. loge za to skupščino je v smislu društveni!’ P v* Pravni odboru vsaj 14 dni prej. >
Razsodbe obrtnih sodišč*
OeUjdaja^a ne zadene krivda, ako ie prl«*^ shranjena delavska knjižica ukradena. ^
vionS?^0 kuiižico stavbinskega delavca ,
n eni miin-Zene"1U P°di'ett'ik« odnesli iz A
lavec is i5e nj^0Ve Pisarne; o tem je ftjJlSt< lav ec 15. januarja obveščen in pri
k še^e 25 lal! aftbil ,<klavsk”	?	P'
odpustu h iUm Iija’ *° Policija , Irs^ oapustu je dobil le potrdilo da se ie delavS,{
jenSi‘2f?,a- Tožbo na odškodnino. „ dišče rSli de,avske knjižice zakasnela, ie sče odklonilo iz naslednjih razlogov:
iavsko kSni0S- dei°dajalca za izročeno K zak v ^ Presojati po § 964 spl. Je|| za škodn T	paragrafa jamči hra«“L
sti a tl ?axStane vsled njegove n&agL shranil rf Ji a s[uca,jn?. ^kodo. Ker je obtoki svoje Disirnl ° Mizico v zaklenjeni se ie Lvrvi i111 zanemaril svoje dolžnosti-nnkniptv I i m v niiznico in da je bila j siučain t 5lavska knjižica iz nje,* je pr11^ iipcr^ katerega toženec v zmislu naVl
takoi ‘ia/cfHra!a ‘le iamči- S tem da je nr cti naslednji dan obvestil o izgubi in sinril Potrdilo o izgubljeni knjižici, je to_ze ^ •xvse* ar je bilo v njegovi moči. «
nove knjižicek0V0 Šk°d° ‘n da omogoči ‘
TAko‘ v delovni pogoubi m dogovorjena me/uu, (e delavec opravičen brez odpovedi zapustiti delo. ako mu de,0(laialec nc n,a^a primerne mezde.
Obrtno sodišče je tožbi ključavničarskega pomočnika na plačilo I4dnevne odpovedne odškodnine v znesku 48 K do zneska 36 K ugodilo. Presežni zahtevek je odklonilo.
Po soglasni izjavi spornih strank je toženec pomočnika 12. septembra sprejel na delo in p< i sprejemu ni bila dogovorjena višina mezde in tudi ne odpovedna doba. Naslednji dan, 13. s-ptembra, je tožnik prišel na delo in toženec mu je dejal, da mu plača le po 16 K na teden; ta mezda je bila tožniku prenizka, toženec ni bil voljan plačati niti IH K in tožnik je vsled tega zapustil delo.
Tožnik smatra tedensko mezdo 24 K svoji 'delavni sili primerno in zahteva od toženca odškodnino za 14dnevno odpovedno dobo v zneski; 48 K.
Toženec ugovarja, da je tožniku ponudil 16 K tedenske mezde in da tožnik za ta znesek ni sprejel dela.
Razlogi: Med spornima strankama je bila sklenjena delovna pogodba; ker mezda ob sklepanju pogodbe ni bila dogovorjena, jo je določiti v zmislu § 1152 spl. drž. zak.
Za primerno nagrado je sodišče vočigled tožnikovemu poklicu in njegovi izjavi, da spre.ime delo za tedenskih 18 K, spoznalo tedensko mezdo 18 K in ker mu delodajalec ni hotel plačati te primerne nagrade, je bil tožnik v zmislu § 82 a lit. d) obrtn. reda opravičen zapustiti delo; ker ni bila dogovorjena odpovedna doba. je sodišče po §§ 77 in 84 navedenega zakona tožniku prisodilo znesek 36 K,
glede na picsežni /nesek pa je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
Tablica z napisom »Kajenje prepovedano« velja za posvarilo v zmislu § 82 lit. g) obrtn. reda. Delodajalec sme brez odpovedi odpustiti delavca, ki se ne ozira na to prepoved.
Tožbo služabnika, ki je bil 10. novembra brez odpovedi odpuščen in ki zahteva odškodnino za 14dnevno odpovedno dobo, je sodišče odklonilo.
Razlogi: Dognano je, da je tožnik kadil cigarete v skladišču, kjer je nabita tablica, ki vsled slame in lesa prepoveduje kajenje. Tablica s prepovedjo kajenja je zadostno posvarilo in so podani predpogoji za takojšnji odpust v zmi-slu § 82 lit. g) obrtn. reda.
Delodajalec sine odpustiti delavca, ki je vsled pijanosti nesposoben za delo (§ 82 lit, h obrtn. reda.)
Sodišče je zavrnilo tožbo postavljača odra na stavbi, ki je bil 13. junija brez odpovedi odpuščen.in ki zahteva 14dnevno mezdo za odpovedno odškodnino.
Razlogi: Sodišče je smatralo za dognano, da je bil tožnik 13. junija ob pol 6. zvečer, ko se je nadaljevalo delo, tako pijan, da ga niso mogli pustiti na delo.
Z ozirom na nevarnost posla je bil tožnik, četudi ne totalno pijan, vendar za delo nesposoben. Ker je svojo nesposobnost za delo sam zakrivil, je podan razlog za takojšnji odpust v zmislu § 82 lit. h) obrtn. reda.
Tožbeni zahtevek je tedaj neutemeljen.
V	teh okoliščinah ni bilo treba preiskovati, da li je bil tožnik že poprej ponovno in brezuspešno posvarjen vsled svoje pijanosti.
Širše meje.
Berlin, 5. Iz zanesljivega bolgarskega vira javljajo, da bi bila Bolgarska pripravljena priznati v Odrinil mohamedanskega verskega dostojanstvenika, ampak da se ne zadovoljuje le z mestom Odrinom, temveč zahteva, da se razširi meja do Rodosla. Bolgarska ne sklene nobenega premirja več. ker je zadnje stalo zaveznike 400 iniljonov frankov.
POMOŽNI: ČETE.
Belgrad, 4. Srbska vojna uprava je odposlala kombinirane čete s potrebno municijo in z živežem na pomoč Bolgarom in Črnogorcem. Vesti o konfliktih med Si bi in Bolgari se ne vjemajo z resnico. Naravna je. da so pred sklepom miru posamezna vprašanja odprta, niso pa tako globoko segajoča, do bi mogel zaradi njih nastati resen spor med zavezniki in tudi ni razloga misliti, da se ne bodo prijateljsko rešila.
Atene, 5. Grška vlada je odredila odhod grških pomožnih čet na bojišča v Traciji.
OPERACIJE USTAVLJENE?
Berlin, 5. Brzojavna agentura objavlja depeše iz Sofije, ki pravijo: Poslaniki tro-zveze so imeli pozno v noč konferenco pri italijanskem poslaniku. Nato je nemški poslanik posredoval pri bolgarski vladi. Boj pred Odrinom je zopet ustavljen. Bolgarska vlada je poslala vojaškim poveljnikom primerna navodila.
Berlin, 5. Iz uradnih krogov ni nobenega potrdila onih vesti, ki pravijo, da so Bolgari vsled posredovanja trozveze ustavili vojne operacije pred Odrinom.
Dunaj, 5. V tukajšnjih krogih sprejemajo vest o ustavljenem boju zelo skeptično.
NOVA KRIZA NA TURŠKEM?
Carigrad. 5. Vsled notranjih težav in trajnih sporov v armadi je povabil Mahmud šev-ket vodje strank na Porto z namenom, da jih pridobi za sestavo koalicijskega ministrstva. Njegov predlog je bil zelo hladno sprejet. Nasvetoval je, da bi Hakl paša sprejel mesto velikega vezirja, ali večina je zahtevala, da prevzame Sajd vodstvo kabineta. Tudi armada nasprotuje Mahmud Ševketu. Generala Fuad in Pertev sta se Izjavila proti njemu. Enver beg je postal popolnoma nemogoč; pri Čatal-džl ga niso trpeli, zato so ga poslali v Isnid, da vodi uvrstitev anatolskih redifov v armado. Tudi v Mali Aziji se kažejo znamenja razpada.
V	Smirni imajo prvaki neprenehoma konference s francoskim poslanilfflm. Sedanji kabinet je diplomatično in materialno tako na suhem, da ne bi povzročilo nobenega presenečenja več. ako bi sklenil mir In odstopil.
Mir v Mali Aziji.
Carigrad, 5. Uradno oporekajo vestem, da je vilajet Bazza razglasil neodvisnost in da se razširjajo nemiri po Mali Aziji.
CESARJEVO PISMO CARJU.
Peterburg, 5. Princ Hohenlohe je dospel včeraj ob 10. dopoldne v Peterburg. Ob 3. popoldne ga je car sprejel v Carskem selu. Danes se udeleži dvornega lova pri Ropši. Na dvoru je bil zelo toplo sprejet. V Carskem selu vlada najmiroljubnejše razpoloženje.
KARDINAL NAGL UMRL.
Dunaj, 4. Kardinal Nagi je umrl ob tričetrt na 1. ponoči.
(čudno ie, da do jutra ni bilo mogoče zvedeti kardinalovo smrt. Zadnja vest, ki je bila izdana ob 1. ponoči, je dejala, da je kardinalovo stanje jako slabo. Tudi včerajšnji dunajski jutranji listi niso imeli poročila o kardinalovi smrti. Kakor je videti, se je smrt naravnost zatajevala. Dunajska »Zeit« n. pr. poroča, da »leži kardinal od 11. zvečer v agoniji«. Potem ima notico pod vprašujočim zaglavjem: »Kardinal je umrl?« - - in tu pravi: Ob 2. ponoči nam javljajo: »Ko je prelat Wimmer zapustil škofijsko palačo. Je na vprašanje o kardinalovem stanju odgovoril: »Zdaj uiu je že dobro.« Vsled tega se vzdržuje govorica, da je kardinal že umrl in sicer ob četrt na dve. Od pol 2. dalje je nemogoče dobiti kakršnokoli zvezo s palačo, ki je popolnoma zaprta. Vratar odreka vsako obvestilo.« List zaključuje redakcijo ob 3. zjutraj, pa je izšel brez vesti o smrti. Prav tako drugi dunajski listi. Očividno je torej, da se ja smrt namenoma zatajevala. S kakšnim namenom, to je seveda uganka, ki dela dunajski javnosti veliko preglavico.
Nagi je bil rojen leta 1855. na Dunaju. Za maštiika je bil posvečen leta 1878. Služboval je najprej v Amstettnu na Nižjem Avstrijskem, pozneje je bil profesor na semenišču v Sv. Po-litu, 1885. je postal dvorni kaplan, 1889. pa rektor cerkve nemškega poslaništcva v Rimu, kjer je ostal 13 let. Leta 1902. je bil imenovan za škofa v Trstu, in iz tiste dobe je tudi pri nas znan. Bil je vseskozi reakcionaren, skrajno klerikalen, v nacionalnem oziru pa Slovencem neprijazen. Pred tremi leti je bil poklican za ko-adjutorja dunajskegia nadškofa dr. Grusche, kateremu je 25. septembra 1911. sledil kot nadškof. Kmalu nato je bil imenovan za kardinala. Tudi na tem mestu je prav debelo podčrtaval svoje skrajno klerikalno reakcionarno mišljenje.)
Pogreb.
Dunaj, 5. Naglov pogieb bo v petek ob treh popoldne. Pogreb bo vodil kardinal Skr-bensky iz Prage. Včeraj zvečer je dvorni svetnik Weichselbaum konserviral kardinalovo truplo.
Naglov naslednik.
Rim, 5. V vatikanskih krogih so mnenja, da bo Naglov naslednik monsignor dr. Pfluger.
DELEGACIJE.
Dunaj, 5. Delegacije bodo imele prihodnje ‘ zasedanje meseca aprila na Dunaju.
SKUPNI MINISTRSKI SVET.
Dunaj. 5. Ta teden se snide skupni ministrski svet, da sestavi proračun za delegacije.
IZ FINANČNEGA ODSEKA.
Dunaj, 4. Danes je finančni odsek glasoval o četrtem poglavju zakona o oseoni dohodnini. Pri parugralu 154. je sodr. dr. Keuner predlagal, da se odpravi davčna prostost cesarja*cesarske rudhine in oficiijev. Meščanska vcLina je kaj-pakda .socialno demokratični predlog, ki bi zagotovil državi na leto pet miijjnov kron več, odklonila, m sicer predlog o česa; ju in cesarski rodbini s 33 proti 11 socialno demokratičnim, češko-radikalnim in ukrajinskim glasovom. Predlog o častnikih je propadel z 28 proti 18 glasovom. Za ta predlog so poleg navedenih strank glasovali tudi meščanski Čehi in poljski demokrat dr. GroB. Jugoslovanski klerikalci so glasovali proti obema predlogoma. — K § 157 je bila sprejeta določba, da jamčijo za davčne globe tudi v skupnem gospodinjstvu živeči družinski člani. Otroci, ki podpirajo drugod živeče starše, smejo odbiti podpore od obdačenega dohodka; dalje so dovoljeni odbitki do 300 kron za zavarovalno premijo, prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje, vojaška taksa, do zneska 1000 kron enoodstotna amortizacijska kvota hipotekarnih dolgov pri dohodkih do 3560 K. Odsek je sklenil nadalje ponovitev razprave o Stanekovem predlogu, ki zahteva, da se smatrajo duhovniške korporacije za en davčni subjekt, dočim hoče vlada skupen dohodek duhovnih korporacij razdeliti na posamezne člane in bi tako mnogo duhovnih korporacij ušlo osebno dohodninskemu davku. — Dela v finančnem odseku ne napredujejo tako hitro, kakor želi vlada in več kot gotovo je, da mala finančna reforma do pondeljkove seje poslanske zbornice v odseku še ne bo rešena. Finančni odsek ima prihodnjo sejo jutri.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE NA ČEŠKEM.
Dunaj, 5. »Fremdenblatt« izpodbija vesti, ki so krožile po češkem in nemškem časopisju o stališču, katerega je zavzela poslednja ministrska konferenca napram ureditvi jezikovnega vprašanja pri političnih uradih na Češkem. »Fremdenblatt« pravi, da so vse vesti neosno-vane, ker vlada (1) še ni nikomur sporočila svojih tozadevnih sklepov. (In posamezni nacionalni agitatorji v kabinetu?)
BOJ LUKACSEVIH HLAPCEV ZOPER GENERALNO STAVKO.
Budimpešta, 4. Odkar je izredni strankin zbor sklenil generalno stavko, je vlada razveljavila zborovalno svobodo. Iz vseh koncev dežele prihajajo poročila o infamnih zlorabah uradne oblasti, ki si jih dovoljujejo lokalni policijski poglavarji. V Oravici Je policijski načelnik prepovedal socialno demokratičen shod, ker na naznanilu niso natančnejše označene osebe sklicateljev in poročevalcev, da bi sc »prepričal o resnosti shoda«. V Oroszlamosu je policijski mogotec prepovedal shod, ker »vlada v deželi razburjenje«. V Torokbecse je bila prepovedana plesna zabava, ker je imela vsled pevskih točk in slavnostnega govora značaj
—	ljudskega shoda. Policijski kolovodja v, Hatzfeldu je svojo prepoved motiviral s tem. da se »na socialističnih shodih ponižujejo državne oblasti.« Vse navedene pa je prekosil poglavar aradske policije, ki je kratkoinmalo prepovedal — generalno stavko. — Vzlic blaznenju teh kazaških hetmanov priprave za generalno stavko čvrsto napredujejo.
LETOŠNJI KONGRES NEMŠKE SOCIALNE DEMOKRACIJE V JENI.
Berlin, 5. Letošnji kongres nemške socialno demokratične stranke bo zboroval od 24. do 30. avgusta v Jeni. Med drugimi vprašanji bo na dnevnem redu tudi davčno vprašanje, o katerem bosta poročala dva referenta. Širši strankin odbor, ki se je sešel 31. januarja v Berlinu, je v polnem obsegu odobril predloge strankinega načelstva.
ŠTIRIDESET PROTESTNIH SHODOV.
Budimpešta, 5. Jutri bo prva meritorna seja odseka za volilno »reformo«. Ob tej priliki je sklicala socialno demokratična stranka v Budimpešti za danes zvečer štirideset ljudskih shodov, da protestirajo zoper vladni načrt. Po mestu krožijo govorice, da bo na teh shodih proklamirana generalna stavka. Kakor prejšnji teden pred izrednim socialno demoKratičnin*: kongresom se tudi sedaj Driprsvija prebivalstvo na generalno stavko z večjimi zalogami živil, premoga in drugih potrebščin. Ali govorice ustrezajo resnici, ni mogoče dognati, ker strankino vodstvo iz taktičnih razlogov molči o izbruhu stavke.
Vestnik organizacij.
Glavni odbor „VzaJemnosti“ v Ljubljani ima danes ob 8. zvečer sejo. Kdor neopravičeno izostane ali pride prepozno, zapade globi.
Občni zbor krakovsko trnovske podružnice „Vza-]emnosti“ se vrši v soboto dne 15. februarja 1913 ob 8. zvečer v gostilni g. Steinerja na Opekarski cesti. Dnevni red: 1. Branje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo odbora. 4. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev odbora. 5. Volitev nadzorstva. 6 Razno. K obilni udeležbi vabi odbor.
Občni zbor Šišenske „Vzajemnosti“ sc vrši v soboto 15. februarja, ob 8. zvečer v gostilni pri Celarcu: Spored: Poročilo odborovo, poročilo nadzornikovo, volitev odbora, raznoterosti. K obilni udeležbi vabi vse člane odbor.
Novice.
* Sodrtig s Kitajskega v Berlinu. Iz Berlina nam poročajo:	Na sejo, ki so jo imeli
socialno demokratični državni poslanci v sredo, je prišel kot gost sodrug Hajn-ju-kia iz Kitajskega. Predsednik socialno demokratičnega državnozborskega kluba, sodrug Bebel, ga je pozdravil najprisrčnejše. Sodrug Hajn-ju-kia je nato imel kratek govor v francoskem jeziku in izrazil svoje veselje, da sme bivati med naj-poklicanejšimi zastopniki nemškega proletariata. On da ni prišel ne kot zastopnik vlade nove republike, niti ne kot delegat kake stranke. Nje-
Obnovljena balkanska vojna.
Boi se je vnel na vseh bojiščih. — Odrin je bombardiran in gori. Kanonada od Čataldže se sliši v Carigradu.
Berlin javlja, da je vsled posredovanja trozveze boj ustavljen.
ZAVEZNIKI BOMBARDIRAJO ODRIN.
Sofija, 4. Snoči ob 8. so se pričele vojne operacije pred Odrinom. Armada bombardira trdnjavo.
Sofijn, 4. Vojno ministrstvo j.e dobilo poročilo. da je oblegujoča armada pred Odrinom v zmislu vladnih inštrukcij snoči pričela s svojimi operacijami. Premirje je poteklo ob 7. zvečer; do tega časa je počivala vsaka akcija, ker je bilo poveljništvo informativno, da se ima rok premirja strogo držati in da čaka vlada v Sofiji do zadnjega hipa, če izpolni Turčija pogoje, ob katerih bi se moglo preprečiti nadaljevanje vojne. Poveljništvo armade je čakalo na zadnje vesti od vlade. Ker pa do poteka premirja ni bilo nobene vesti, da je Turčija sprejela vse nasvete skupne note velesil, je bil izdan zadnji ukaz, da se začno vojne operacije. Pred Odrl-nom se je akcija vsled tega pričela od 8. zvečer. Oblegujoča artiljerija je začela Iz svojih pozicij koncentrično obstreljavatl trdnjavo s težkimi topovi. Bombardiranje je trajalo vso noč in se nadaljuje. Efekt se je že pokazal v tem, da so projektili topništva vžgali več objektov v trdnjavi. Turkom se doslej ni posrečilo pogasiti ®|en|^ ^ »Lokalanzeigeu javlja, da so Bolgari snoči začeli bombardirati Odrin in da je trajalo artiljerijsko streljanje do 1. popoldne. Od 5# popoldne se bombardma nadaljuje.
Berfin, 4. »Lokalanzeiger« poroča, da so stio£i ob 9. slišali v Svilenu snočno grmenje to-poV, ki je prihajalo v smeri od Odrina.
NEVZDRŽEN POLOŽAJ.
Sofija, 5. Vlada je poučena, da nimajo Turki nobenega utemeljnega upanja za uspešen odpor v Odrinu. Položaj v mestu je skrajno kritičen. Redne hrane ni ne za vojaštvo ne za civilno prebivalstvo. Težko da bi mogla trdnjava vztrajati do konca tedna.
London, 4. »Daily Mail« poroča iz Carigrada: Tudi v turških oficialnih krogih so prepričani, da se Odrin ne more dolgo braniti. V mestu primanjkuje živil. Zdaj koljejo vojaške konJe.
Konzuli prosijo za varne prostore.
Carigrad, 5. Konzuli zunanjih držav v Odrinu so naprosili tukajšnje poslanike za posredovanje pri turški vladi, da se jim nakažejo prostori, ki so varni pred bombami. Če jim pa trdnjavsko poveljništvo ne more nakazati prostorov, naj se Jim dovoli prost odhod.
Dezerterji.
Sofija, 4. število turških vojnih beguncev j i Odrina se množi. Vsi pripovedujejo, da vlada
v mestu velika mizerija in da želi velik del prebivalstva kapitulacijo, češ da je prelivanje krvi ti#>Iodno.
TURSKO POROČILO.
Carigrad, 5. Pozno proti večeru je vlada izdala uradno vest. da so Bolgari v pondeljek ob 8. zvečer od vzhodne ir. južne strani začeli obstreljevati Odrin. Turške čete so pogumno odvračale ogenj. V mestu je mir.
Varnostne odredbe.
Carigrad, 5. Poslaniki velesil so naznanili Porti prošnjo konzulov, da se določi v Odrinu nevtralen pas, kamor se lahko zatečejo tujci. Veliki vezir Mahmud Ševket je odgovoril, da je Turčija pripravljena ugoditi želji, ali da je treba bolgarskega potrdila.
PRI ČATALDŽI.
Carigrad, 4. Turška armada ima strogo povelje, da ne zapusti pod nobenim pogojem 'defenzive pri Cataldži, v slučaju bolgarskega napada pa ima vztrajati v obrambi z največjo energijo.
Carigrad, 4. V Carigradu je slišati grmenje topov, vsled česar je soditi, da se je tudi pri
Čataldžl vnela kanonada. iz uradnih krogov razširjajo najabotnejše pravljice med prebivalstvom, kakor da ima artiljerija strelne vaje (!)
Carigrad, 4. Streljanje topov, ki se sliši v smeri od Čataldže, je vzbudilo v Carigradu velik strah, ki lahko naraste do popolne panike. Kljub izjavam vlade, da se ni ničesar bati, se raznašajo govorice, da so zavezniki naskočili Turke pri Cataldži, da zmagujejo in da vsak čas lahko prikorakajo v Carigrad. Mnogo prebivalcev se pripravlja na beg v Malo Azijo.
Carigrad, 4. V vojaških krogih so prepričani, da je pri Cataldži tazun kakšne kanonade vsak boj za sedaj izključen. Kakor Turki, tako imajo tudi zavezniki svoje pozicije na hribovju, med obema črtama so pa tla barjasta, tako da je'vsaka operacija infanterije in kavalerije nemogoča. Do boja bi moglo priti na tem terenu le tedaj, če močno zmrzne. Zadnji čas je pa veliko deževalo, tak.) da je zemlja deloma globoko premočena, deloma pa preplavljena. Mestoma je močvirje tako. da se človek do vratu pogrezne v njem.
Carigrad. 5. V mestu se vzdržuje glas, da so se pričelo sovražne operacije včeraj popoldne tud) pri Čataldžl.
NA POLOTOKU GALIPOLI.
Carigrad, 5. Tudi na polotoku Galipoli se je pričel boj. Bolgarska kavalerija je napadla turške predstraže.
JANINA PRED KAPITULACIJO.
Pariz, 4. Iz Aten prihaja poročilo, da je grška armada ves dan bombardirala Janino in se je pokazal velik efekt strelov. Nato je pozvala poveljništvo turške garnizije po parlamenterju, naj se vda, ter zagotovila posadki, da se ji dovoli odhod z vojaškimi častmi. Turški poveljnik je odklonil ponudbo in izjavil, da se ne vda, dokler mu ne ukaže tega vlada v Carigradu. Položaj v Janini je baje revzdržljiv.
PRED SKADROM.
Rim. 4. Iz Drača javlja »Ag. Stefani«, da so tam vkrcali Srbi 1500 vojakov z vojnimi potrebščinami. Namenjeni so baje za Leš na pomoč Črnogorcem, da podkrepe naskok na Skader.
London, 4. »Daily Telegraph« javlja: Ko se je srbska brigada iz Leša bližala Skadru, je prišel turški parlamenter od poveljništva trdnjave. Pasi njegovo poslanstvo ni znano, sodijo, da je prišel zaradi kapitulacije, ker je položaj brezupen in ne more trdnjaya več vztrajati.
Kapitulacija?
Pariz. 4. Vesti iz Črriegore pravijo, da so Srbi in Črnogorci danes izdatno bombardirali Skader s težkimi topovi, ki so jih prpeljali Srbi. Zeki paša je baje spoznal, da je nadaijnl odpor nemogoč in je kapituliral. Podrobnosti in vest tudi še ni potrjena.
TURŠKE PRIPRAVE.
Carigrad. 4. Vojaške oblasti kupajejo konje, vozove in krmo za vojaške potrebe. Vlada dobiva poročila, da se oglaša mnogo prostovlj-cev za armado. Tudi denarni prispevki se nabirajo.
TURKI MOLIJO.
Carigrad, 4. Po vseh džamijah se opravljajo molitve, da bi Alah podelil zmago turškemu orožju. Hodže pozivajo prebivalstvo, naj prispeva za vojno blagajno, ter naglašajo, da gre za rešitev in čast Mohamedove vere.
VERSKI INTERESI MOHAMEDANCEV.
Sofija, 5. Vlada potrjuje, da Je pripravljena zavarovati verske interese mohamedancev v Odrinu na ta način, da ostane sultan kot kalif verski glavar mohamedancev in da zavaruje islamska svetišča v tem zmislu, kakor je obljubila Turčiji nota velesil.
Kovo delo, ki ga izvršuje kot republikanec in socialist, je le v interesu republike, ki [o ogrožajo sovražniki od zapada in vzlioda. Japonska in Ruska zasledujeta demokratični razvoj Kitajske z bojaznijo, ker se bojita, da bi demokratizem Kitajske razplamtel ljudstvo v njihovih državah. Gre za to, da se pribori njjacli republiki simpatije civiliziranega sveta in da se uspešno nastopi nasproti vsem sovražnim vestem. Hajn-ju-kia si je nato nadel nalogo, da osnuje tako v Evropi kakor tudi v Ameriki parlamentarne skupine prijateljev kitajske republike. Zaslombe išče tudi pri naprednih meščanskih strankah, predvsem pa seveda pri socialističnih somišljenikih. Doslej se mu je posrečila ustanovitev medstrankarskih parlamentarnih skupin že na Angleškem, Francoskem, v Belgiji in na Portugalskem, h katerim so pristopili socialistični voditelji dotičnih dežel kakor Keir Hardie, Macdonald, Jatires, Pres-sensč, Vandervelde itd. Na Holandskem, v Avstraliji in Jtaliji se bodo pa v najkrajšem času osnovale enake skupine, kar so mu odlični parlamentarci teh dežel že obljubili. Upa, da Nemčija ne bo zaostala in v prvi vrsti računa na podporo nemške socialne demokracije. S polnočjo prijateljev mlade republike se bo nadaljni mirni razvoj v demokratični smeri zelo pospešil,
0 tem da je uverjen. Parlamentarne skupine bi imele nalogo, da bi informirale javnost in razkrivale kulturnosovražne namene reakeionar-cev. Zato prosi socialno demokratično državnozborsko frakcijo, naj mu dodeli dalekosežno moralično podnoro. Sodrug Bebel se je zahvalil sodrugu Hajn-ju-kiu za njegova izvajanja in mu zagotovil pomoč. Sodrug Hajn-ju-kia se je nato zahvalil za prijazen sprejem in za zagotovilo pomoči ter se .najprisrčnejše poslovil od nemških socialističnih poslancev.
Socialno politični pregled.
= Bilanca avstrijskega strokovnega giba-uls. dušilo centralne strokovne komisije, »Ge-vverkschaft«, očrtava razvoj naših strokovnih organizacij v minolem letu. Iz poročil se prav azločno kažejo hude posledice gospodarske •<rize. — Težko so zadeti od krize usnjarski delavci: Ker se je produkcija v tej stroki znatno skrčila, je število organiziranih delavcev upadlo od 2600 na 2500. — Velika je bila nezaposlenost tudi v čevljarski in krojaški stroki. Krojaška zveza šteje sedaj 8000, čevljarska organizacija 4800 članov. — Zveza tekstilnih delavcev je v minolem letu pomnožila število krajevnih skupin od 326 na 345. Ampak gospodarska kriza vsled balkanske vojne ji je koncem eta odvzela mnogo članov, vzlic temu je na-aslo število organiziranih tekstilnih delavcev )d 41.600 na 43.500. Velikanski uspeh je pripisati mnogoštevilnim bojem v lanskem letu — ^veza je vodila nič manj kot 247 mezdnih gibanj. — Organizacija rokovičarjev ima takisto za seboj leto hudih bojev in je narasla na 1460 članov. — Organizacija kemičnih Jelavcev je pridobila 665 novih članov; 400 K a r t o n a ž n i h delavcev je izstopilo iz organizacije kemičnih delavcev in si ustanovilo samostojno organizacijo. Organizacija kemičnih delavcev vodi narodnostno Statistiko svojih članov. V minolem letu je štela 12.248 Nemcev, 1242 Cehov, 654 Poljakov, 246 Ukrajincev, 34 Italijanov in 32 Slovencev. — Organizacija jelobučarskih delavcev je narasla od '3370 na 3806 članov; razbojstvo separatistov Se je v tej stroki popolnoma izjalovilo:	cen-
tralni organizaciji so odvzeli le 58 članov. — Organizacija slikarjev, pleskarjev in
1 a k i r a r j e v je pomnožila število svojih članov od 5645 na 6112. — Sedlarji in jer-m e n a r j i so pridobili 300, p i v a r s k i delavci 300, pekovski delavci 500, s t a v b i n s k i pomožni delavci tudi 500, kiparji 150 novih članov. Vzlic hudi krizi veselo napredovanje povsod!
-- Usoda delavske knjižice. Po vseh državah, kjer velja načelo državljanske enakopravnosti, je delavska knjižica že davno odpravljena," samo v Avstriji se dobe še zmerom zagovorniki tega sramotnega znamenja, ki spremlja delavca skozi vse življenje. V socialno političnem odseku je ininoli teden sekcijski načelnik flr. Mataja prostodušno priznal, da vlada uvi-jdeva potrebo po odpravi delavske knjižice za polnoletne delavce in po uvedbi drugačne legitimacijske listine; po vladnem mnenju je treba ilelavsko knjižico ohraniti le za mladostne de-Uvce do 24. leta in pa v področju pomorske bprave Socialno politični odsek je sklenil vprašati poslansko zbornico, ali je pozvati vlado, Ida izdela in predloži predlogo o odpravi delavske knjižice. Nadalje je naročil pododseku za delavska vprašanja, da izdela tak načrt. Tako je vendar vprašanje o odpravi delavske knjižice postalo akutno in upati je, da v kratkem izgine ta sramotni madež iz avstrijskega delavskega prava. Zanimivo je, da so se v soci-»V.no političnem odseku omenjenima sklepoma Srdito upirali krščanski socialci in agrarei sploh; je res velika njih ljubezen do delavstva!
= Svarilo pred Izseljevanjem v Bolgarijo, fcodrug Dimitrov, tajnik zveze bolgarskih strokovnih organizacij, poroča, da naj se nikar ne izseljujejo sedaj avstrijski delavci v Bolgarijo. V nobeni stroki bi ne dobili dela.
'• = Moderno ljudsko preseljevanje. Prav /najini za žalostne razmere, v katerih žive av-> iiski delavci, so izkazi avstrijskih delavcev, žive v inozemstvu. Pravo ljudsko preseljevanje razkrijejo te številke. Kdor le more, si fctrese s čevljev prah »mile« domovine in si po-iče v tuiili deželah delo. V Nemčiii ie 800.000 lozemskih delavcev in od teli je 300.000 roie-ili Avstrijcev, med temi tudi 91.000 delavk. Iz icizmerno velike Rusije, ki slovi po vsem .vetu vsled političnih in socialnih krivic, ki jih norajo prenašati ruski delavci, je le 200.000 lelavcev v Nemčiji. Naša »draga« Avstriia prekaša torej Rusijo za lepo število 100.000! V 'vici je delalo koncem leta 1911 5869 delav-ev, rojenih v Avstriji, med tem ko iih je bilo ieset let prej le 3063. Vsak poznavatelj avstrij-
skih razmer se ne bo čudil temu dejstvu. Žalostne življenske razmere avstrijskega delavstva, ki jih vedno še pospešuje agrarno kapitalistična politika, prisilijo delavstvo, da se izseljuje.
= Angleške strokovne organizacije v letu
1911. Sto največjih angleških strokovnih organizacij je imelo v letu 1911 1,816.506 članov, prejšnje leto pa 1,469.320. Te organizacije so imele 70,482.000 kron dohodkov in 60,053.200 kron stroškov, ob koncu leta 1911 so pa imele 133,700.000 kron premoženja.
= Razvoj ameriških strokovnih organizacij. »American Federation of Labor« obstoja 32 let. Leta 1881 je štela 50.000 članov. Število članov je vedno naraščalo in leta 1902 je bilo že čez miljon organiziranih delavcev. Leta 1912 je pa štela ta največja delavska zveza v Ameriki 1,770.000 članov. V zadnjem letu je izdala zveza zlasti veliko za obravnave za varstvo interesov strokovnih organizacij.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaia in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
r
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za m-*i
Kar se samo z njim krepčam,
Zedno zdrav 2elod’c iinam :
Varujte se
IMflll*'*
ponaredb!
Prisinl „FLOH!fllN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije „l LOklAN“ v Ljubljani.
Postavno varovano
!■»■■■ ■ »t..............  ..	n	»	-—i -	hijj
OTROŠKA
7 A	I	n* ni^ amPa^ za * ^ 80 vin. dobiš „Zaijo“-ves
Zrf	3 1 v/11J	mesec. Vsak delavec mora biti nanjo nar&č&L
e p n i
koledar
za r eh vee spl h in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati sc začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Ko'edar. — Dohodki in stroški. — Kolkovric lcstvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množi na razpredelnica. — Starc in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni iarlf. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina ždcznic in brzojavnih naprav ceie^zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rudništvo. -- Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za ..Zarjo". — Največja mesta na zemlji.-- Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. —
Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :	v	letu.	— Oglasi.	::
Cena • posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival sc bo pri upravi ::	Zarje” v Ljubljani po zaupnikih. ::
Ivan Jax in slo, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
—	strojem	==================
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
r , Pisalni stroji Adler.
“Vozna- kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in Iranko.
ukA
T8- ■
Občno konsumno društvo
===== v Zagorju —■	----
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom)
vabi svoje člane na
redni občni zbor
ki bo dne 16. februarja 1913 ob 8. popoldne v dvorani gospoda R. Mihelčiča na Toplicah.
Dnevni red:
1. Prečitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2. Računsko poročilo za leto 1912.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Sklepanje o čistem dobičku.
5. Interpelacije in vprašanja.
Vstop imajo samo člani.
Za nadzorništvo
Franc Klopčič	ivan	Wallend
zapisnikar.	predsednik.
Delavske konsumne zadruge
ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO
 - vpisana	zadruga z omejenim jamstvom. —  -
Skladišče oblačil
Trst, ulica Raffmeria štev. 3.
M
Evo izkaz inkasov od 18. septembra do 31. decembra 1912:
	Konfekcija		Manufakture		Obuvala		Pokriva'a [ Skupno		
	K	V	K	v	K	v	K	v i K	v
Sept. (13 dni)	5 624	86	6.977	88	2 548	32	1 636	50 16 787	56
Oktober	19123	72	10 705	76	6923	21	3.640	60 40 393	29
November	18.2C9	42	14 200	19	5172	94	2.426	04 40 008	59
December	12.628	60	8 802	67	5 329	74	2 250	30 1 29 011	31
	55.586	60 1 40 686		50	19 974	21 | 9953		44 1 126 200	! 75
Te številke govore jasneje nego vsaka druga ponatejena in lažnjiva reklama. One dokazujejo dejstvo, da članom ..Delavskih zadrug" izdatno konvenira kupovati konfekcijsko blago, manufakture, obuvala in pokrivala edino v	skladišču
oblačil.