The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America ■---- --------- ~ ----— / - -----------•^-■■M .mm. , AMERIKANSKI PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOli DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four. Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. štev. (No.) 6i CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 29. MARCA — THURSDAY, MARCH 29, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII KOMPANIJSKE UNIJE SO SAMO IGRAČA V ROKAH DE-LODAJALCEV. — ZAHTEVA, DA KONGRES SPREJME WAGNERJEV PREDLOG TEKOM TEGA ZASEDA-NJA. — NEMIR SE POJA VLJA MED PREMOGARJ1 NA VZHODU. Washington, D. C. — Med tem, ko kapitalistično časopisje z vso silo bombardira takozva-111 Wagnerjev zakonski pred-ki je bil pred kratkim stavljen kongresu v razpravo, jn trdi, da bi bil za industrijalce do skrajnosti krivičen, ce.š, da bi jim popolnoma zvezal roke pri njih borbi proti delavstvu, se pa na drugi strani zopet oglašajo zasotpniki delavstva, ki enako pritiskajo na sprejem tega zakona. Omenjeni zakonski predlog namreč zahteva, da se morajo kompa-nijske unije proglasiti nezakonitim. Predsednik Ameriške delavske federacije, Wm. Green, je imel v ponedeljek govor, v katerem je povdarjal, da sporazum, ki se je dosegel med avtomobilskimi industrijalci in delavstvom, nikakor še ne odstranjuje potrebe sprejetja Wa.gnerjey.ega predloga, in je al>eUral na kongres, da ga ^'ejme še tekom sedanjega nasedanja. Kompanijske unije, je izva-•1a' govornik, niso po mnenju delavstva sploh nikake unije, Marveč so samo igrača v rokah delodajalca. Ustanovljene so bile od kompanij in kompanije •Nh tudi vzdržujejo. Teh unij sploh ne bilo, ako bi delodajalci prepovedali njih organiziranje. Razvidi se iz tega, da s° jim dobrodošle, in zato ne samo, da trpe njih obstoj, marveč •^h celo tudi financirajo. Kadar bo Wagnerjev predlog postal zakon, bodo te unije, prenehale poslovati, kajti korpo-racije jih ne bodo smele podpirati, delavstvo samo pa za ^ke unije ne bo plačevalo prispevkov. Komaj se je spor v avtomo-»!lski industriji nbkoliko potla-^ ' se pa pojavljajo novi nemi-V drugi panogi industrije, godlT*8 med Premo»arjL Po' ^oa v premogokopih na Vzh°du, ki je obstojala med °Peratorji in delavstvom, po-Gf;e s 1. aprilom. Pri pogaja-za novo pogodbo namera-ajo premogarske unije zadati zvišanje plače, in sicer fiajm RADIKALNE ZAHTEVE Italijansko delavstvo zahteva preuredbo današnjega gospodarskega sistema. Rim, Italija. — V zadnji številki delavskega lista "Problemi delavstva" je izšel članek, kakoršnega ni imela Italija prilike čitati že dolga leta pod sedanjo fašistično cenzuro. Članek je nekak proglas narodne zveze za proučevanje delavskih problemov in zahteva drastično preuredbo celotnega sedanjega gospodarskega sistema. Predvsem je čudno, da je vladna cenzura pustila članek na svetlo; ker pa je že pustila, da je izšel, se lahko domneva, da vlada celotnemu načrtu ni nasprotna in je možno, da ga bo vsaj deloma upoštevala. Kakor omenjena zveza zahteva v tem članku, morajo vsa produkcijska sredstva v Italiji, torej vse tovarne, postati last delavskih unij. Unije bi nato dovolile mali del dobička lastniku podjetja, kakor tudi obresti upnikom. Unijam samim naj bo dovoljeno, da si bodo same izvolile svoje uradnike, in jim jih ne bo več postavljala vlada, kakor je to zdaj v veljavi. Članarina v uniji naj bo prostovoljna in ne obvezna, kakor je to pod današnjim fašističnim sistemom Končno zahteva zveza, naj te Jugoslavife, VEČJA VLOMILSKA DRUŽBA, KI JE ROPALA IN STRAŠILA PO LJUBLJANI IN OKOLICI, VARNO POD KLJUČEM. — DEVETINDVAJSETLETNI FANT ŽRTEV ZA-VRATNEGA NAPADA. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Nove vrste aeroplart, ki je bil nedavno preizkušen na nekem letališču blizu Chicage. Posebnost pri tem letalu je, da ima krila zgrajena v obliki dežnika, da v slučaju sile lahko služijo kot padalo. S tem aeroplanom je mogoče pristati na prostoru, dolgem samo 25 čevljev. HORNERJEV JE TO Governfer ne dovoli prodajanja pive preko bare. Springfield, 111. — V državi Illinois se pivo, še manj pa kake druge opojne pijače ne bo smelo servirati preko bar, marveč samo pri mizah. To bo seveda veljalo, ako bo obveljala odločitev governerja Homerja, ki jo je izrekel v torek s tem, ko je odklonil svoj podpis pod zakon, ki ga je prej odobrila zakonodajna zbornica, bo unijam dovoljeno, da lahko jProti governerjevi volji se za-stopijo v zvezo tudi z delavski- ,kon zdaj lahko uveljavi le na mi unijami v inozemstvu in se .ta način, ako obe zbornici po-z njimi zvežejo v svrho socijal- ,novno zanj glasujete z dve-nih reform, ki bi izboljšale sta- tretjinsko večino glasov. -o- n.ie delavskih mas sirom celega sveta. Taka mednarodna akcija bi bila posebno koristna na Japonskem. Ako bi se posrečilo, organizirati japonsko delavstvo in dvigniti njega življenjski standard, bi se s tem dvignili stroški japonske produkcije, in tako bi Japonci ne mogli več preplavljati svetovnega trga s svojimi cenenimi izdelki, k čemur jim točasno pomagajo nizke plače japonskega delavca. -o-- KRIŽEM SVETA KONTROLA NAD BORZAMI . anjšo plačo $5 na dan.i Pro°r1,i°d0 VZh°dni prem0garji DRZEN ROP SREDI MESTA h,)do br?koneSV0'Z V?' ! Chicago, 111. - Trgovina z takoj "oglasili Premogarji v Illinoisu in J'ani ter drugod in zahtevali dasi njih pogodba poteče tudi Indi sele leta. s 1. marcem prihodnjega KAZEN ŠPANSKEMU BOGATAŠU DOVOLJEN POVRATEK Palma, Majorka. — Juanu March, o katerem se govori, da je najbogatejši mož v Španiji, je bil dovoljen povratek v domovino in se je vrnil v svoje tukajšnje domovanje pretekli iponedeljek. Pred nekaj meseci je bil March še jetnik v neki kaznilnici blizu Madrida, in sicer pod obdolžbo, da je leta 1926 podkupoval monarh iste. Posrečilo se mu je iz ječe pobegniti ter je zbežal v Francijo. Med njegovim pregnanstvom pa so ga izvolili po- — Pariz. Francija. — Po odredbi, ki je prišla v veljavo ta teden, je Francija odpravila kvoto na uvoz avtomobilskih pnevmatik, kar je ugodno zlasti za ameriško trgovino. Istočasno pa se je trikratno povišala carina na uvoz riža. — Dunaj, Avstrija. — V srednji in jugovzhodni Evropi je po raznih ječah skupno o-krog tri in pol milijone političnih kaznjencev. Tako je ugotovil neki znameniti Nizozemec, k"i se že skozi 12 let trudi, da reši te vrste obsojence. — Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je izrekel svojo odobritev na predlagano izpremembo ustave glede volitve predsednika. Izpre-memba zahteva, da naj bo predsednik izvoljen direktno od ljudstva in ne potom elek-torjev. PAPEŽEVO PRIZNANJE ZA ROOSEVELTA Vatikan. — V privatni avdi-jenci, ki jo je dovolil škofu II. P. Rohlmanu iz Davenport, Ia., se je papež Pij nad vse pohvalno izrazil o delu predsednika Roosevelta, češ, da deluje v izredno krščanskem duhu Nevarna družba v rokah policije I Ljubljana, 7. marca. — Po [dolgem trudu in brezuspešnem zasledovanju je vendar spravljena na varno hudo nevarna jdružba, ki se je dolge mesece [udejstvovala v Ljubljani, okolici in tudi zunaj na deželi. — Vlomilci so se takorekoč sami ^zdali, pokopala jih je intriga, ki so jo zasnovali proti neki jženski iz Rožne doline. Pred tedni je namreč prejela policija ovadbo nekega Špruka iz Rožne doline, da si je imenovana ženska prilastila po nepošteni poti zlato uro. — Ženska je bila seveda pozvana na policijsko upravo, kjer je lahko takoj dokazala, da o-vadba ne odgovarja resnici. Takoj pa se ji je zazdelo, kdo jo je ovadil, zato se je odločila in ona povedala, kaj vse ve o Luki Spruku. Ta je bil policiji že znan kot nevaren tat in vla-čugar, zato se je na podlagi novih informacij odločila, da izvede na dveh stanovanjih v Rožni dolini hišno preiskavo. Ta ni ostala brez uspeha. Pri Tomažu R. so našli varnostni organi večino robe — kakor manufakturnega blaga ter dru- Predsednik zahteva strog zakon glede tega. —0— Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je pretekli to rek izrazil kongresu svoje mnenje glede delniških in drugih borz. Svoječasno je predlo- _ ..... predlog, po kate- Predmetov - ki je izvirala žil kongresu x,---------- . v rem bi imela vlada strogo cen-vloma v Robeznikovo trgovi zuro nad borzami in špekulira- ino na 1CU njem na njih. Wall Street pa je 1 izvedel na kongres tak pritisk, da se do zdaj še ni nič ukrenilo glede predloga. S posebnim pismom je zdaj predsednik ponovno povdarjal potrebo po strogem zakonu, češ, da se dru V stanovanju neke uge ženske pa je policija našla precej zlatnine, ki je tudi izvirala iz vlomov v razna stanovanja. Policija je med tem dognala, da tvorijo vlomilsko tolpo, ki je ogražala javno varnost, že ome- nega umora pa že ni bilo, kar ljudje pomnijo. Zato je zbudil ta primer veliko zanimanje po vsej dolini, posebno, ker niso mogli dolgo ugotoviti identitete ustreljenega. Šele danes dopoldne je prišlo v Kamnik sporočilo, da je bil to 291etni Filip Gerbec, doma v občini Zlato polje iz naselja Pšaj-novice, kjer so samo 4 kmečke domačije. Po tej ugotovitvi bi se tudi dalo sklepati o motivih umora. Filip Gerbec je bil že znan oblastim zaradi najrazličnejših prestopkov in je imel mnogo nasprotnikov. Nekdo se je hotel iz kateregakoli vzroka maščevati nad njim in ker je najbrž vedel, da se bo v usodnem času vračal po gozdni poti proti Pšajnovicam, ki leže kake tri-četrt ure od Šmartina, ga je počakal za drevesom in ga ustrelil. Kljub vaeatranskeimi poizvedovanju orožniki dozdaj še niso mogli odkriti nobene sledi za morilcem. -o- Nesreča pri delu 34-letnega rudarja Jožeta Čaterja iz Hudejame je pri delu v rudniku zasula zemlja. Čater je pri tem dobil hude notranje poškodbe in ima zlomljeno tudi levo nogo. -o- Napad s krampi — -• njenj Luka Špruk, nezakonski gace utegne pripetiti zopet tak ' _ v ' . ,. T sin zene Tomaža R., dalje Ivan polom kakor leta 1929, ki je imel za posledico sedanjo depresijo. -o- ZAHTEVA ČIŠČENJE ADVOKATSKE ZVEZE Racine, Wis. — Pri zborovanju tukajšnjih advokatov pretekli ponedeljek je predsednik chicaške komisije proti zločin-stvu pozival zvezo advokatov, j naj izključijo vse take člane, j ki sprejmejo posel, da zago Tekavc, Ivan Smrdel, Josip O. in neki Rakovec. Petorica je pohajkovala brez dela že cela leta, vendar so vsi vedno dobro živeli. Treba je bilo še nadaljnjih poizvedb, nato šele so mogli ugotoviti, da je blago zakopala žejna Tomaža R. na Rožniku. Tam !so pričeli kopati in slednjič res Nedavno se je nekega večera napotil posestnikov sin Adolf Pavko z Mestnega vrha pri Ptuju, na obisk k znancem v Zg. Velovleku. Pred vasjo pa sta ga na cesti napadla dva moška in mu prizadejala s krampom hude poškodbe, da je padel v nezavest. Pavk je bil pripeljan v ptujsko bolnico, kjer je izpovedal, da je enega napadalcev ^poznal za Janeza Kovačiča iz Zg. Volovle-ka. -o-- Smrtna kosa GA JE DO SMRTI POTRLA ted gin> 111. — Pred dobrim ok *>m je bil 24letni tukajšnji tir° ki farmar Arth. Bahr are-ko5!1 ^sled neprevidne vožnje, •le imel neko manjšo kolizi-drugim avtomobilom. Ta fant°dek ga Je tako potr1, da je Ce]. 0 n.iem premišljal skozi je 0j!den- Pretekli ponedeljek svoi na obisk k nekemu hi] 2am.U so«edu, kjer je, ko je Pu*lr« ,ren°tek sam, pograbil k0 * se ustrelil. dragulji na 111 W. Van Buren Street je bila pretekli ponede- |glancem v pariamentu in tako ljek zvečer žrtev drznega ro- ; ^ zdaJ iti> parskega napada. Štirje moški so se pripeljali pred trgovino z avtomobilom. Eden ostane v avtomobilu, dočim so drugi trije skočili na svoje delo. — E(den se je s strojnico postavil k vratom trgovine. Drugi je z žogarskim batom POČITNICE ZA NEMŠKO DELAVSTVO Berlin, Nemčija. — Tekom letošnjega poletja bo na stoti Jo do soče delavcev poslanih za te-razbil šipo 'den dni na počitnice, kjer bodo na oknu in tretji je takoj pri- imeli vse brezplačno. Večina Pri- varjajo zločince. Tak advokat znalno se je izrazil papež tudi je bolj nevaren, kakor je zloči-o Rooseveltovi zahtevi, da mo-!nec sam, kajti daje mu nauke rajo Amerikanci v Rusiji uži- in navodila in ga trga iz rok vati versko prostost. pravice. --o-- VLADA SKUŠA POPRAVITI KRIVICO i Salt Lake City, Utah. — V krajih tukajšnje države je v kongresu se namerava staviti' ponedeljek divjal silovit or-predlog, da se izplača peterim kan, toda najhujše delo razde-otrokom pokojnega dr. S. A. janja je izvršil v tukajšnjem Mu did a iz Maryland znesek'mestu. Del mesta, okrog miljo $200,000 v odškodnino za kri-'dolg in četrt milje širok, je o- TORNADO RUŠIL MESTO New Orleans, La. — Po več V celjski bolnici je umrla Marija Jakob, rudarjeva žena iz spravili na policijo čedno zalogo'Zg. Hudinje stara 54 let. — V nakradenega blaga, ki izvira iz Celju je umrla Katarina Skri-Jraznih vlomov in tatvin. Injar, zasebnica stara 70 let. — j Na policiji je po aretaciji vse :V Mariboru je umrla Neža Pa-družbe trajalo zasliševanje več pov, rojena Brenkuš, zasebnica dni in šele zdaj so spravili drznej stara 61 let. tatove na sodišče. Seveda pa aretiranci niso hoteli izdati na policiji vseh grehov. Zaenkrat tudi še ni pojasnjeno, čigava je zlatnina, ki se nahaja na policiji in ki so jo varnostni organi dobili na stanovanju Luke Špruka. Umor v Tuhinju Kamnik, 5. marca. — V so- Mačko namesto prešičlta Kmet Trajko Stajič iz Kukov-ea pri Prokoplju je poslal učitelju Nedeljkoviču za sv. Savo v vreči mačko, namesto prešička. Učitelj je kmeta tožil in ta je bil obsojen na mesec dni zapora in 300 Din globe. — Draga šala. -o- boto zjutraj so našli v vasi Bu- | Lastnika zadete srečke iščejo vico, ki se je svoječasno priza- stal kup razvalin. Vihar je do-'ču v Tuhinjski dolini na neki j Pri nakupu srečk drž. razre-dejala očetu. Dr. Mudd je bil besedno odnašal strehe in ru-' gozdni poti 281etnega moškega, dne loterije je neki neznanec čel grabiti razne dragocenosti jih bo šla z nemškimi parniki namreč kaznovan, ker je vzel šil hiše ter premetaval avtomo- ki je bil ustreljen v glavo. Ležal kupil četrt srečke štev. 19.068 -•-- j------- v zdravniško oskrbo John W.'bile in pohištvo. Vse njegovo, je po dolgem na poti, roke pa je Slučajno je ta srečka zadela gla- Bootha, ko se je ta zatekel po'delo je bilo izvršeno takorekoč imel v hlačnih žepih, kar je bilo ' iz okna in jih metati v košaro, jna potovanje po morju, drugi ki jo je imel s seboj. Vse to je 'pa bodo poslani, da si ogledajo bilo izvršeno tekom ene minu-'razne zimske resorte brezplač-te in takoj nato so banditi izgi-,no. Neki hotelir se je upiral, nili z avtomobilom. Odnesli so Ida bi dal delavcem stanovanje; vrednosti do $3000. Ko je zaslišal ropot, je lastnik trgovine za kazen je bil poslan v delavsko armado, kjer je moral ko- izvršenem napadu na predsed-|v enem samem trenotku. nika Lincolna k njemu po po-J---—--- moč za svojo zlomljeno nogo. zneje pomiloščen, ko je zausta-Dr. Mudd je bil aretiran, češ, vil razširjanje rumene mrzli-da je bil v zvezi z zaroto in je'ce, ki je izbruhnila na otoku. prihitel ven, toda bandit s pati jarke, da je spoznal, kaj |bil poslan na neki kaznilniški Ena dr. Muddovih hčera je nu-strojnico mu je pokazal nazaj. Ije delavec. 'otok pri Floridi. Bil pa je po- na v tukajšnjem mestu. vni dobitek in pripada na neznanca 250.000 Din. Pri nakupu je neznanec navedel ime neke ženske v Osjeku katere pa sedaj dokaz, da je šel popolnoma brezskrbno po cesti, ko ga je nekdo ustrelil iz zasede. V Tuhinjski dolini smo sicer zadnja leta za- ne morejo najti, ker ni tam no-beležili nekaj ubojev, izvršenih j bene ženske ki bi se tako pisala, v tepežih in raznih obračunava- Za srečnega neznanca pa tudi njih med vinjenimi fanti, podob-'ne vejo. SLOVENEC ta proti Kompanijskim unijam - Glas ital. delavstva ... • M --—»•» '.» I "J *_ AEROPLAN S PADALOM Storaft 2' •AMERIKANSKl SLOVENEC* Četrtek, 29. marca 1931 fcMERIKANSKI SCOVENEC CCd in mjstarejii slovenski list v Ameriki, Ustanovljen tet« IMt. V nebrojnih iznajdbah, ki preobražajo svet. Človeku res ni 1 shaja vsak dan razun ntdelj, pon«-Itljkov Is dncvov po praznikih. Izdaja ta tiaka! EDINOST PUBLISHING CO. Nailov uredništva in uprava: |S49 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: t Aj» celo leto pol leta . $.• četi t leta Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto -$6.00 £a pol leta____3.00 četrt leta___1.75 _$5.00 . 2.50 . 1.50 I nič pretežkega; vse izve, vse premaga. Človeštvo je res napre-The first and the Oldest §lovene \ dovalo v vseh o.zirih, toda ta napredek človeštvu ni prinesel Newspaper i* Amerim. Rttabliahad 1.891, iMued daily, txcnpt Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addresa of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone, CANAL 5544 Subscription: For one year ---- For half a year----- For three months__ __$5.00 __ 2.50 __1.50 Chicago, Canada and Borope: For one year----$6.00 For half a year _____3.00 For three monthi______1.75 Wl DO OUR PARI Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ns ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. miru, zadovoljstva in sreče, ker ta gigantski napredek je človeka le zasužnjil. Človek je hotel, da postane gospodar postal je suženj. veselice naj bi nudila našim prijateljem in znancem, da bi imeli čimveč vesele zabave. Tudi naša podružnica SŽZ. a'št. 20 bo priredila plesno veselico in sicer na velikonočni po- Kateri pa znajo, čitajo raje angleške liste, kar jim navsezadnje skoro ne moremo zameriti, ker so bili v angleščini bolj podučeni kakor v slovenščini. Zato menim, da bi bilo dobro, Moderna industrija, današnje tvornice — v katerih milijo- nedeljek, dne 2. aprila zvečer | da bi Amer. Slovenec tu pa ni delavnih rok služijo svoj boren kruh — ustvarjajo moderno j v Slovenia dvorani, za katero, tam tudi v angleščini podal le-suženjstvo, ki je hujše od starega rimskega suženjstva. Nekoč, veselico se naše članice in od- pe, zanimive in podučne članke morJ"- — Majhen p urnik je bil človek suženj človeka, danes je suženj stroja. Stroj je bornice veseličnega odbora pri-,za mladino. Seveda bi bili mo-'Je kmalu zašel v vihar, nemir-delavcu vzel in izpil telo in dušo, - izpil mu je vse življenjske. pravljajo prav živahno, da bodoče večji stroški, a mladina no moi"je je ladjo premetavalo sokove in mu uničil vso življenjsko energijo. Zaradi tega ni ta veselica ena najbolj zanimi-jbi se pričela bolj zanimati za.8em in tJa- Posebno pri obedu, čudno, če so ljudje postali stroji brez duše in nesposobni zajvih in zabavnih letošnje sezo- j list in menim, da bi bilo to listu l katerega se je udeležilo le 25 vsako duševno udejstvovanje. Težka sedanja doba ubija de- ne. — Ker spada naša podruž- (koristno, ker mladina bo še o-!P°tnikov> se je poznalo, da je lavčevo dušo, pritiska ga na ramenih in tlači ga k tlom. Huda j niča št. 20 SŽZ. tudi k Zvezi stala tukaj, medtem ko bomojvse bolno- Kaplan parnika je borba za obstanek je delež današnjega človeka, ki se bori za slov. društev, zaradi tega vabi- mi starejši počasi drug za dru-,p** obedu Pričel z govorom, sebe in za svoje drage. Življenje človeka je borba ljubezni in mo in pričakujemo, da nas u- gim morali iti, kakor so odšli katerega je pa vsled morsko pravice, borba resnice in laži, kreposti in greha. V resnici je radniki, člani in članice ten naši predniki. — Pozdrav vsem bolezni poslušalo vedno manj človeško življenje večna borba in veličastna pesem, ker člove- društev v polnem številu obi-j čitateljem. M. Kapsh. ioseb- "Upam, da bo vas vseh Entered as second class matter November 10, 1925, at the post officc at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. K štiridesetletnici K.S.K.J* Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota slavi letos 401etni-co svojega obstanka. Ob slavljenju tega visokega jubileja naše najstarejše in prve slovenske podporne organizacije v tej deželi izraža tudi dnevnik "Amer. Slovenec" K.S.K. Jednoti iskrene čestitke z željo, da bi ta naša dična slovenska katoliška organizacija rasti a in napredovala kakor doslej in še bolj tudi v bodočnosti. Naj se njen vpliv, njen delokrog in njena moč blagodejno širi med našim slovenskim ljudstvom v tej zemlji še dolgo let z istimi smotrenimi cilji kakor doslej, ki so, pomagati svojemu članstvu v bolezni in nezgodi ter ohranjati med našo mladino slovensko zavednost in sv. vero. Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota je mati vseh naših podpornih organizacij v tej zemlji. Ustanovili so jo slovenski pijonirji, duhovniki in lajiki. Naši vrli pijonirji so s tem pokazali, da so bili v svojem času kot zavedni Slovenci in katoličani resnično napredni ljudje, v pravem pomenu te besede. Ravno K.S.K.J. nam pokazuje njihovo globoko gospodarsko umeva-nje, njihovo dalekovidnost in njihovo visoko skrb za svoje drage rojake, ki so prihajali v to deželo za delom in kruhom. Ti naši slavni pijonirji so bili prvi, ki so zamislili slovensko podporno organizacijo in njim gre kredit, da se je pozneje tako lepo razvilo življenje naših podpornih društev po slovenskih naselbinah po Ameriki. To njihovo zamisel so potem kopirali poznejši došleci v to deželo, ki se sedaj radi bahajo z neko na-; p i h njeno "napredno stj o likonoč. Veselični odbor podr. 20 SŽZ ško življenje je borba duha in materije in ne zgolj borba za ščete dne 2. aprila v naši do-obstanek. Človek se bori tudi za višje stvari — za ideje. mači dvorani. Nekateri moderni pisatelji hočejo v svojih delih pokazati,! C o takrat pa ostanite najlep-da je človek le neka višje razvita žival, ki ima na svojo nesrečo,še pozdravljeni, čitateljem Am. tudi razum in svobodno voljo. Gotovo je, če so dognali "neka- Slovenca pa želimo veselo ve-teri", ki jim pamet škoduje, da smo le živali, pač ni čudno, da se z nami tudi gospodarsko tako postopa kakor z živalmi. Ti moderni pisatelji ne poznajo .človeškega dostojanstva, ker so ponižali človeka do navadne živali. — Moderni ljudje nimajo nobenega smisla za kaj pametnega ali za kaj svetega. Religija, duša, Bog za nje ne obstojajo. V njihovih domovih Bog nima prostora. Vrgli so ga iz svojih .domov, ker so ga vrgli iz svojih src. Srce modernega človeka je polno nemira, išče mir pa ga ne najde, ker ga pač ne zna iskati. Ker je pot modernih ljudi kriva, zato ne najdejo onega, kar bi jih osrečilo in kar želijo. NOVICA IZ BRIDGEVILLA Bridgeville, Pa. ŽALOSTNA VEST Colorado Springs, Colo. Sv. misij on se kvi sv. Barbare oseb. 125 imelo užitek od te morske j vožnje," je pričel, ko je bila servirana juha, "in gotovo bo ,vseh 24 tu navzočih prišlo cer- zdravih na svoj cilj. Veseli me, prične v v Bridgeville |ko vidim 22 smehljajočih obra zov in verujte mi, da bom ves čas vožnje za vseh 17 skrbel kot oče. Upam tudi, da se mi bo vseh 13 pridružilo, ko bom napil na srečen izid potovanja. Prepričan pa sem, da je nas sedem popolnoma nedostopnih III ...........II. J ■:. .. .' ' 1 ......... dne 15. aprila. Prvi teden bo sv. misijon v angleškem jeziku in ga bo vodil Father Oman iz Clevelanda. Vsi stariši se prosijo. da redno pošiljajo svoje Tukaj smo izgubili daleč na'otroke, sinove in hčere, k misi-okoli dobro znano rojakinjo jonskim pobožnostim. To pa Mrs. Mary Lovšin, ki je umrla radi tega, ker mladina bolj ra"|za morsko bolezen in sem res-v visoki starosti 86 let. Bolna 'zume angleško kakor sloven-j nični vesel, da smo ostali še je bila od 1. febr., umrla je pa sko. Ne mislite, četudi je vaš,trije pri mizi. Upam, da se boil. marca ob 2. uri zjutraj. Po-jSin ali hčerka že prekoračila jva tudi sama rada — hej, na-gr.eb pokojne je bil v soboto 3. J18 ali morda 20 let, da že sa-;takar, le prinesite, bom pa sam marca ob 9. uri zjutraj s peto Ima dovolj vesta, kaj je prav in; jedel." sv. mašo zadušnico, nakar je kaj ni. Lahko je, da vedo, kako bilo njeno truplo položeno v se varovati in živeti, da ne pri- grob poleg trupla njenega so- [ dejo navskriž z državnimi po-proga, kakor je bila to njena stavami, a v verskih stvareh so Sheboygan, Wis. Bolj poredko se oglašamo v Sheboyganu. Boste mislili, da nam je menda črnilo zmrznilo. Skoro bi uganili. Toda kako bomo obhajali velikonočne praznike, moramo vam pa le naznaniti in obenem povabiti naše dobre župljane k cerkvenim obredom velikega tedna. Kdor hoče imeti veselo in ki pa ni nič drugega, kakor le kopi- srečno veli-konoč in prejeti od ran je dela naših slovenskih katoliških pijonirjev v tej zemlji, Vstalega milosti, mora to je, kar se tiče gospodarske pl&ti poznejših podpornih orga- brez smrtnega greha. Tega se želja. Njen pogreb je jasno pričal, kako priljubljena in spo- *nmiA t, ,.„, , j j , , štova-na je bila. Pričali so tudi ŠE ŽIVIMO y SHEBOYGANU zbran med delom m naj se zdr- ....... ... , ... 'v. , . ... številni lepi venci, ki so krasili w _ ____ ivi .nannrrphiMMUi o*rvvn.t*xo.m.» vn nizacij. Zato pa, ko vemo, da je K.S.K. Jednota prva in najstarejša slovenska podporna organizacija v tej zemlji, hčerka naših prvih slovenskih pijonirjev duhovnikov ill lajikov v tej zemlji, je zlasti nas katoličanov dolžnost, da njeno štiridesetiefcnico dostojno proslavljamo vsepovsod. Pa ne samo to, da proslavljamo njen jubilej, ampak povečajmo z marljivo agitacijo tudi njene vrste, njeno moč! K.S.K.J. je razglasila za štiridesetlet-nico posebno kampanjo, katere glavno geslo je; Za štirideset-letnico K.S.Iv.J. spravimo na njen krov štirideset tisoč članovi To je prav lahko, če se članstvo zaveda svojih dolžnosti do svoje matere Jednote in vsak član stori le nekoliko v ta namen. Naprej za K.S.K. Jednoto! Delajmo vsi, da se njene vrste čimbolj povečajo, da postane naša glavna slovenska katoliška Jednota ne le najstarejša, ampak tudi po številu največja slovenska podporna organizacija v Ameriki! Za ta namen delajmo vsi! -o-- ži nepotrebnega govorjenja in smeha. Zvečer bo zopet pobož-nost v cerkvi. Vsi pridite! Na velikonočno soboto bo blagoslovljenje ognja, velikonočne sveče in vode. Po teh obredih bo sv. maša. Pridite posebno možje, ker se vam ni treba ukvarjati s pripravi j a-njejn "žegna". Jedila se bodo, blagoslovila zvečer; kdaj, bo' že v cerkvi oznanjeno. biti I ^ nas|: imamo "Vstajenje" na velikonoč zjutraj ob šestih. Gotovo bo tudi letos vse lepo, njeno krsto, ko je ležala na mrtvaškem odru. — Rojena je bila pokojna Mrs. Mary Lovšin v vasi Breze pri Ribnici na Dolenjskem 1. 1848, 5. aprila. V Ameriko je prišla, ko je bila stara 24 let in je živela v Colo. Springs in Pueblo, Colo., s svojimi štirimi otroci. Vsak, kdor je blago ženo spoznal, jo je tudi spoštoval. Bila je pri vseh priljubljena. K sv. maši je hodila vsako jutro do zadnjega. — Pokojna zapu-znebimo pri.sv. spovedi. Kflor'^"'™ «*« šča dve hčeri: Mrs. Frank še ni v prijateljstvu z Bogom, I ker slisimo, da se nasi pevci ze gtark y CoJo g ^ in Mrs. ima lepo priložnost prejeti sv.lfriudno vadijo Tudi mah otroci,. Frank Gabrovshek Rush> Golo. 'ki bodo spremljali Najsvetejse,! jn ve» vnukov pa lahko prav malo podučeni, zlasti še taki, ki niso zahajali v katoliške šole. — Father O-man je zlasti dober govornik in iz njegovih misijonskih pridig bodo lahko veliko dobrega povzeli. — V nedeljo, 22. aprila, pa začne sv. misijon v slovenskem jeziku, katerega bo vodil misijonar Father Odilo. — Ker smo že več let zapored imeli sv. misijon, nam je slov. misijonar Father Odilo mnogim znan in zelo priljubljen slovenski misijonar. Zato farani, le prav pridno prihajajte v cerkev k misijonskim pridigam. Porabimo en teden za sv. misijon, saj nam vseeno ostane še 51 tednov, ki jih lahko porabi- Profesijcnalen lenuh. — Zakaj vendar ne delaš, delo še ni nikomur škodovalo! — Motite se, gospa. Jaz sem že dve ženi zgubil skozi to. * * Na postaji. — Popotnica: Dajte mi eno celo in eno polovično karto. Sprevodnik: Zakaj polovično? Deček, ki je z vami, ima dolge hlače, imeti mora celo karto. ---Če vi po hlačah sodite, potem pa dajte meni polovično Dve muhi z enim udarcem. — Gospod doktor, nisem vas preveč nadlegovala, ko sem vas klicala semkaj tako odf.d^ leč? — O, prav nič, gospa. Imam namreč tukaj blizu še enega mo za druge stvari. Ker vsak i bolnika, mislil sem si, zdaj Današnji Danes, v času tehničnih iznajdb in naprav je človeku uspelo, da je s pomočjo najmodernejših prometnih sredstev zago-spodaril vsej zemeljski obli. Človek je .prodrl in odkril najgloblje v skrivnosti prirode. Neizmerna, navidezno neskončna pota zvezdnih teles meri z največjo natančnostjo, tehta jim težo, zasleduje njih sestav. Na zemlji in pod zemljo rešuje najtežje uganke. 'Do najenostavnejših prvin razkraja stvari in zasleduje njih spojitve; uspehe svojega truda pa uporablja zakramente prve tri dni velikega tedna. Kako vzpodbudno bi bilo, da bi prišlo veliko ljudi k sv. obhajilu na veliki četrtek — to je dan, ko je Jezus postavil presv. RešnjeTelo. Ta dan bo pri nas izpostavljeno Najsvetejše kot ob času 40,urne pobožnosti. Prosimo, da bi ljudje prihajali ves dan moliti Jezusa. Posebne obilne udeležbe pa pričakujemo zvečer. Na veliki petek bodo tudi lepi cerkveni obredi. Farani so vabljeni, da pridejo k češčenju sv. križa. Od 12. ure do treh popoldne bodo šolski otroci molili v cerkvi v spomin neznosnega trpljenja Gospodovega. Tri ure je Zveličar umiral za nas na križu in spodobi se, da te tri ure verniki posvetijo molitvi. Vabimo tudi farane v cerkev v tem času. .Ob pol treh bo sv. križev pot. Kdor ne rao- , , , ..,. TT , , — — ....----- in vnukinj. — zna, da so pri cerkvi, kakor so bodo lepo molih Vemo, da bo - ^ naj sveti vefina lug in j ygaki ^ ^ &tvQm ^ ta dan nasa cerkev premajhna ^ ^ .. bo ameriška zem. se bo med sv, misijonom tudi lja. | šlo okoli v cerkvi s peharčlcom Mr. John Godec je prestal težko operacijo in se' okroglega vrže zdravi doma. Želimo mu, da te pa, da vas zato vabimo v cer- — pa to vas ne sme strašiti. Le pridite! Boste že dobili sedež — naši odborniki vam ga bodo preskrbeli. Končno želim vsem faranom »v.. Cirila in Metoda srečne in blagoslovljene velikonočne srečno ' in kateremu je mogoče, naj kaj i .i-------1— -—-- notri. Ne misli- imam priliko, da z enim udarcem ubijem dve muhi. Gotovo. — Torej papa, ti v resnici misliš, da ima tudi žival pamet (možgane)? — Gotovo, pa krave in teleta čimpreje popolnoma okreva in kev, in napačno bi bilo, če bi j še prav okusne, j se veseli zdravja. — Zimo smo' radi tega ostajali doma. Pač| imeli precej lepo do sedaj, to pa ste zato vabljeni v crekev, praznike. EnaOco vsem .citate-1ge prayi> do nastopa pomladi, da ne bo misijonar mučil svoje ljem m naročnikom Amer. Slo- . tudi sedaj so pravi spomla-' glave zaman in potem v cerkvi venca. Hej, skoro bi bil poza- dangki dnevi. _ z delom gre(govoril praznim klopem. Ne bil urednika! Njemu pa selpa bolj počasi. Morda bo v pojglejmo, kaj bodo ljudje rekli, i letju kaj boljše. 1 če gremo v cerkev. Nobeden I Mrs. J. Meglen v Pueblo,: naj ne'presliši odmeva svoje ^Colo., pa zakličem vesele ča-j vesti, ki mu očita, da ima pred stitke. Me prav veseli, da je Bogom ta in oni dolg za po-'zmagala in dobila tretje me-'ravnati. Zlasti sedaj v času sv. Joliet, 111. j sto v sedanji ravno končani misijoiia se približaj cerkvi in Kakor hitro minejo dnevi ■ kampanji Amer. Slovenca.—' spovednici in reši svojo dušo. resnega postnega časa. že so j Vem, kako težko je priti z gla-'— Koliko je naših rojakov in na dnevnem redu razne dru- sovi tako visoko, zlasti v seda-!rojakinj po Ameriki, ki so klic štvene prireditve; tudi v naši njih časih, zlasti še v naselbi-'svoje vesti takorekoč udušili, naselbini razna društva k,arjna>h, kjer stari umirajo, mladi-1 pa so morda pri zadnjem obje- prav posebej prav veselo Ale-111 jo! Sheboygancan. -o-- PODRUŽNICA S.Ž.Z. V JO. LIETU re v cerkev, naj bo pa doma tekmujejo med seboj, katere'na pa ne zna slovensko citati.• (Dalje na 3. strani.) Najsrečnejši mož je dentist. — Piki: Kdo je najsrečnejši mož na svetu? Poki: Zobozdravnik. Piki: Zakaj? Poki: Zato, ker je on edini moški, katerega sleherna ženska uboga, da zapre ali odpre usta, kakor ji on ukaže. Jaz sem nekoč moji ukazal, naj zapre usta, pa sem jo dobil po ustih. * Aha. — Mislil sem, da boš zavpila, ko sem te poljubil. — Saj bi bila, ko bi ne bilo mame v drugi sobi. TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (35) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS. Divje so zatulili volkovi in odpirali svoje krvoločne gobce. Z rnoqnitjii nogami so se aiagjo poganjali'.naprej proti plenu, ki jim jc prihajal nasproti. Dekle se je za trenutek, ustavila, za-gledajoč Gridleya, ni vedela kaj -hi. Videla je pred seboj nevarnost krvoločnih zveri, za seboj pa zopet divjake. Zverine so bile že fikoro pri njej, ravno tako tudi zlobni divjaki in tako je stala Rdeča Roža Zorana sredi teh nevarnosti, ne vedoč, kam se naj odloči. "Neznani nevarnosti grom zopet v.pest," si je mislila deklica in že opazila, kako je Jason Gridley stekel proti njej, ne divjaško, ampak prijazno, kakor bi ji hotel v nesreči pomagati. Skruk in njegovi kompanjoni so bili že skoro pri njej, ko se jc odločila da zbeži k neznancu, naj se že zgodi karkoli. Tekla je na vso rnoč, ker si je želela 'priti iz strašnega položaja. — Kako naj se reši osmih sovražnikov naenkrat, štirih mož in štirih volkov? Plena željni volkovi so bili že za njo. Jana je od strahu ppdla ;na ti?, za njo se jc ,pa -pognal mpčan volk. Gridley je pomeril in ustrelil, a zverina je bila t^ko blizu, da je zadeta padla na deklico. Strel je odmeval daleč okoli in nihče tega še nikdar ni slišal, zato sp zveri ne no prestrašeno obstale in Skrukova banda se ni premaknila. To je dalp Gridleyp priložnost, da je zvalil ubitega volka z do smrti prestrašene deklice. Vzdignil je dekleta in ko je zopet stala na nogah je njena rqka prijela za kamenito bodalo, •ker njej, Rdeči Roži Zorana, je bil vsaki moški, ki ni bil njenega rodu, sovražnik. Toda, predno je zamahnila z bodalcem proti Gridleyu, jc opazila v njepovem pogledu, da ji ne želi škodovati. Dovolj ji je bilo in dovolj zgovoren je bil ta pogled, da je Jani omahnila roka in lahek nasmešek je zaigral na njenem obličju. — Tako se je Rdeča Roža Zorana čutila enkrat varno. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo toeno m zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: $ 2/70.......... 100 Dill $ 5. pošljite...'.? 5.75 Za $ 5,00.......... 200 Din Za $10. pošljite....$10.85 y.:i $10.00.......... 400 Din Za $15. pošljitc....$16,00 Za $12.25.......... 500 Diu Za $25. po.šljitc....$26.00 Za $24.00..........1000 Din Za $40. pošljite....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanske.ua Slovenca) 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ItL. A Četrtek, 29. m arc A 1934 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 5 PROŠNJE ZA POVRATNI 'PERMIT' Vsak inozemec, ki je bil zakonito pripuščen v Združene države za stalno bivanje, sme zaprositi za povratno dovoljenje (Permit to Re-enter), ako hoče oditi v inozemstvo na obisk. "Permit" lilu ,daje pravico do povratka v Združene države kot izvenkvo-ten prisiljenec. Ko se zaprosi za "permit", treba ravnati se po sledečih pravilih: Prošnjo treba vložiti vsaj trideset dni pred odhodom in treba zapriseči k isti pred priseljeniškim uradnikom v najbližji priseljeniški postaji. Ker je mogoča zamuda ob uradnem pregledan ju zapiska o prejšnjem prihodu v Združene države, se priporoča, da se prošnja vloži šest ali celo sedem tednov pred nameravanim odhodom. Inozemec mora osebno vložiti prošnjo na priseljeniški postaji. Oni pa, ki so prišli s konzularno priseljeniško vizo, namreč vsi, ki so bili zakonito pripuščeni od 1. julija 1924 naprej, niso primo-r»ni podati se osebno na priseljeniško postajo. Ravnotako so izvzeti oni, ki so legalizirali svoje bivanje na podlagi zakona od I- 1929 in so dobili takozvani "Certificate of Registry". Tudi onim, ki so dobili kak permit po 1. januarju 1932, ni treba iti o-sebno na priseljeniško postajo. Vsi ti morejo poslati svojo prošnjo po pošti direktno na "Com- [gtvo! missioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C. ZBOROVANJE DELAVSTVA PRED GROZEČO STAVKO tri dolarje. V splošnem se lahko reče, da inozemec, ki ostane v inozemstva! čez rok svojega permita, ne more se več povrniti v Združene države. Ako Me ne dovoli podaljšanje in veljavnost permita je zapadla, on ne bo pripuščen kot izvenkvoten priseljenec, marveč mora zaprositi za redno priseljeniško vizo. Kakor znano, se te pa izdajejo dandanes le v izjemnih slučajih. Predolgo ostajanje v inozemstvu more tudi pretrgati petletno dobo, predpisano za 'naturalizacijo. Le ako inozemec | je odsoten ne več kot šest mesecev, se smatra v svrho naturalizacije, da je stalno in nepretrgoma bival v Združenih državah. Ako pa je odsoten več kot šest mesecev, se domneva, da je pretrgal svoje bivanje v Združenih državah. Le, ako poda dober razloge, zakaj je moral ostati v inozemstvu več kot šest mesecev, se mu lahko dovoli, da gre naprej z naturalizacijo na podlagi svojega prejšnjega prihoda. Ako pa je bil odsoten več kot leto dni, ne velja nikako opravičenje, njegovo prejšnje bivanje v Zdr. državah ne šteje več in mora začeti vse znova, kar se tiče prvega in drugega državljanskega papirja. Še le po preteku petih let po zadnjem prihodu bo mogel vložiti prošnjo za državljan- FLIS. -o- iKpodk.ap.ljfi prejšnjo 200Q letjio grozo, tako da postane Švica s svojim orjaškim gorskim svetom najpriljubljenejša dežela tujih gosto,v. m aeoffiiiN .N aU.t '.»v vaj hU'.UIi ) V— * —S. —v. . Deti-oit,u, za slučaj izbruha stavke. Stavka pa je bila preprečena s spre je Wm. Collins, uradnik Ameriške delavske federacije za detrciiski distrik.t .....-i,,i,....-........—........... .. ..........."" zrl večne ginovo glavo, ter jih je z vozovi "Mnogokrat, ko sem Ako inozemec, ki je prišel pred dnem 1. julija 1924, stanuje v kraju, ki je predaleč od priseljeniške postaje oziroma ne more iti tja osebno iz drugih razlogov, sme poslati svojo prošnjo po pošti na dotično priseljeniško postajo. V takem slučaju pa treba priložiti zapriseženo izjavo (affidavit), ki naj navaja razloge, zakaj mu ni mogoče osebno friti. Ako vsa priseljenčeva družina namerava odpotovati na obisk v jnozemstvo, je predpisana pro-sn3a za vsakega posameznika (brez razlike starosti), kajti se x2daje permit za vsako posebno °sebo. Družinski poglavar pa sme vložiti prošnje za ženo in °troke. Te prošnje morajo biti zapriseženo podpisane 'pu^d notarjem od one osebe, za katero velja permit. Z vsako prošnjo treba priložiti sledeče: 1. Dve fotografiji prosilca (Polno lice brez klobuka in v meri dveh in pol inča na vsaki strani), podpisani od prosilca pred notarjem. 2. Money Order za tri dolarje, plačljiv na ime Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C. Kar se tiče tiskovine za pro- ®njo, najbolj važno je, da se na-tai GORE IN ČLOVEK V dobi do skrajnosti razvitega planinstva je težko umeti, da so prevzemale gore človeka minulih dvatisoč let le z grozo in strahom. In vendar je zopet um-1 ljivo, da so neprehodne gore, brez vseh poti, pokrite z ledom in snegom in razjedene s prepadi in globelmi, vzbujale v človeku predvsem strah pred nevarnostmi, ki so mu na vsakem koraku pretile tamkaj. Ves stari in konji požrlo brezno. Sploh je v starem veku malo slišati, da bi kdo hodil na gore, kakor n. pr. Filip Mačedonski; i in če je to storil, potem ga je za-1 jemal samo razgled. Biti je moral že mož, ki .je smelo slutil nove svetovne lepote, kakor Tibuil, da se je vdal občudovanju veličastnih gorskih predelov ledenega Tavra. Tudi srednji vek človeka ni zbližal z gorami. Menihom, ki so se v pobožni samoza-taji umaknili v samotne divjine, se je pač že utegnilo sanjati o romantičnem veličastvu gora. ako Sigebert iz Gembloux-ja, ki je živel v 11. stoletju, v svojem spisu o legiji, ki jo je bil cesar Maksimilijan zaradi njenega krščanstva iz Egipta premestil v Galijo, ves začuden občuduje Alpe. Toda tudi ta pesnik si olajšan oddihne, ko jih po prestanih velikih naporih čez Alpe prijazno sprejme galska zemlja. Vsi prehodi čez Alpe v srednjem veku zapuščajo v ljudeh tako grozo . Tako piše upr. Leonardo Bru- vek je zrl v gorah le strašanske m, ki kaže sicer zelo živahno na-ovire, nekako izpačenje narave, >'avno •č-vatvo, v 14. stoletju: ki je bila tu tako nasprotna vsemu, kar se je zdelo človeku sta-1 rega veka lepo, ljubko in ko- j ristno, tako nasprotno skladnosti obdelane ravnine. Iianibalov i prehod preko Alp se je zdel kakor nezaslišan in celo bogokle- j gorske grmade, sta me prevzela groza in strah, in še sedaj ne morem misliti nanje brez groze." Ulmski pridigar Feliks Fabri, ki je na svojih romanjih večkrat prekoračil Alpe, piše: "Čeprav so gore same strašne in grozne v snežnem mrazu in solnčni vročini in se njihovi vrhovi dvigajo v oblake, so vendar doline pod njimi ljubke. Kozmo-graf Sebastian Muenster je "za-drhtel do mozga in srca", ko je stal na prelazu Gemmi. Petrarca, ki se je 26. aprila 1935 vzpel na Mont Ventoux in smatrajo ta dogodek nekateri kot prvo estetič-no pojmovanje gora, je vendar vodila le želja po znanosti. In ko se je oziral po širpem gorskem svetu, ga je prevzela misel rut zveličanje duše, ki se je bal, da jo na tem potu zanemarja. Ravno tako imajo znanstvene cilje pred očmi kasnejši hribolazci in raziskovalci gora: papež Pij IT. Piccolomini, nemška raziskovalca Konrad Gassner in Jakob Schenchzer. Izjeme so med njimi tisti, ki pri tem občutijo tudi radost. Tako izjavlja Gessner v svojem pismu 1. 1441.: Dokler-koli mi Bog ohrani življenje, sem sklenil, da poj dem vsako leto na gore ali vsaj na eno goro, deloma da se seznanim z gorskim rastlinatyom, .deloma pa, da okrepim telo in osvežim duha. Kakšen užitek je vendar, zreti gorske velikane in dvigati glavo v oblake." — Ravno tako osamljena je izjava Španca Christovala de Vi rues, ki imenuje Alpe "neskončno božje čudo", ob katerega pogledu ga prevzema groza, ki jo pa spremlja "neka radost". ;Na splošno je do začetka 18. stoletja -veljalo .o gorah naziranje, ki ga je opredelil Anglež Addison: "Alpe prevzemajo človeka z nekako prijetno grozo in predstavljajo najnepravilnejše in najbolj spačene prizore sveta." valo na sodobnike in potomce in budilo obsudoyaw'e do gorskih lepot. Človeška srca pa so se splošno' ga mu ljubljene matere ob slovesu jokajoč zatrjevali in obljubljali, da bodo tudi v tujini izpol-nj.cvy.ii božje in cerkvene zapovedi. Kj-e so sedaj vse tis*te prisege ? Pokopane leže -v .tujini in pohabljene, dasi :se morda še ni ohladil vrač .o.četov in materin poljub. Tako malo marsikateri misli na svoje obljybe, dane ob najsvetejšem trenutku slovesa. | Prežajostno je vse to, da medtem ko taki iščejo sreče, zabredejo v največjo nesrečo, da namreč izgube Boga. — Dal Bog. da bi letošnji sv. misijon glasno odmeval tudi pri takih izgubljenih dušah in jih prive-del zopet na pravo pot, k izpolnjevanju verskih dolžnosti. — Pridite torej k sv. misijonu vsi. Sv. misijon ni samo za pobožne duše, je še bolj za izgubljene, da pridejo zopet do dušne-miru in pokoja. Mogoče je odklenila, goram šele tedaj, ko to zadnji misijon, ki ga d oži vista se pojma o lepem in korist-, mo, zato se potrudimo sedaj, nem enkrat za vselej jasno ločila.' dokler je čas. To pa je storil Rousseau, ki je Sporočiti moram par žalost-kot prvi z vsem ognjem svoje i nih novic. Prva je, da nam je duše opisal svojevrstno veličastnost gora. Z njim se začne čisto in strastno občudovanje gora, ki ss. V baročni dobi je zrl človek na gore kot na nekaka čuda, na katerih ga je zanimala velika višina, obsežen razgled, šumeči slapovi itd., in še Haller opeva v svoji znameniti pesnitvi "Alp''" predvsem take .čudne stvari. Vendar je njegovo uelo zelo v; u- OFF1CE OF COUNTY CLERK OF COOK COUNTY. ILLINOIS, STATE OF ILLINOIS} COUNTY OF C O O K i Po določilih odseka 34 illinoiškcira zakona za primarne volitve s tem odločam, da bo barva papirja, ki se bo rabil za primarne glasovnice raznih strank za primarne volitve, katere se bodo vršile v Cook okrajn izven mest. •Bervvyn, Chicago in Chicago Heights, trga Cicero in vasi Evergreen Park. Morton Grove, Sticknev in Summit, v torek, 10. aprila, A. I). 1934. sledeča: Demokratska stranka.....rožnata Republikanska stranka........bela V PRIČO TEGA sem stavil svoj podpis in pritisnil pečat okraja Cook. 26. marca A. D. 1934. (PEČAT) ROBERT M. SWEITZER County Clerk okraja Cook, Illinois obolel naš g. župnik Father Moder in je bil odpeljan v bolnico, kjer pravijo, kakor se sliši, da bo najbrže moral na operacijo. Faranom se priporoča, da molijo, da g. župnik čimprej ozdravi in se zopet povrne na svoje mesto. — Druga novica je, da je naglo umrl Mr. Smole iz Presto, Pa. Pokojni je bil mož blagajničarke društva Kršč. žena in mater. — Naj mu bo lahka ameriška gruda in večna luč mu naj sveti; žalujočim naše sožal.ie. M. U. Iznajdljivost. — Stara mati: Zakaj pa si kupila otroku tako visoko zibeljko? Moderna mati: Zato, da bolje slišim, kadar otrok iz nje pade. ten .čin, in rimski pisatelji vedno znova opisujejo divjo razdrapa- j nost pustih skalnih labirintov, s katerih je genialni vojskovodja j svojim vojakom pokazal kot naj-1 večje nasprotje smejočo se rav- i nino reke Pada. Lucan imenuje Alpe "-mrzle in grozne '. Claudian pa pripoveduje o potnikih, ki so ob poizku-|su, da bi se vzpeli na gore, oka-menili, kakor če bi bili uzrli Gor- ?> z J J I * J ^ 7* -?f J Eadosine in vesele velikonočne praznike želi vsem svojim gostom, prijateljem. in znancem ANTON GOLENKO, lastnik 2226 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS Telephone Canal 8045 Obenem priporoča posctnikom svetovne razstave, domačo kuhinjo ter snažne in zračne sobe po zmerni ceni. — k £ t k fč t k kt t kr kile-t t k (C llHiif./j'if i'-jS'i s V,i V,: ,4V y,J V- , »'. •'■. «'.. y ■«,';. V,/ V<- ,«V >'v">'." ,«V »V i4'" u V> * lC»o navede, kdaj, v kako pn-SUu,išče, s katerim parnikom in •J0(' katorim imenom je inoze-Prišel v Združene države, ta informacija ni pravilna, Priseljeniški in naturalizacijski Urfd iie more potrditi zakoniti Prihpd prosiica. Ako se permit 116 dovoli, se pristojbina povrne Prosilcu. termiti se ne pošiljajo prpsil-Cu Po pošti, marveč prosilec mo-a iti powje qsebno na priseljeni-j1 Postajo, označeno v to svrho. ako važno je, da prosilec v pro-^lli sam navede, na kako prise-•l6)iiško postajo naj se ptrjnit po^iie. : ^ Povratni permit se izda le-ali veljavnost se more iz j..jJl'eSa razloga podaljšati, vsa-ne za več kot šest mese-Za 0 ^nozemec hoče zaprositi Podaljšanje permita, naj se t<° u "a ameriški konzulat, da Podpiše prošnjo, in naj po-Prošnjo skupaj s starim per-! m, Pošlje po pošti na Com-'Lssiohtu- of Immigration & Na-Tu'illl2ation, Washington, D. C. 0 m°ra storiti trideset do šest-Kt, . aiu Pred rokom, ko zapade ložu' Pevmit- krošnji treba pri-1 Mednarodno nakaznico za K&s ^iff Sff Kfe- V a-s Kil? ^~f" ^p? ^ ^ w A". ZADOVOLJNE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem fey ib w/ -Sv' Nam so dobrodošli in vabimo naše stare vlagatelje in prijatelje, kakor tudi vse one, ki nimajo bančnih zve^, 4a otvorijo hranilne vloge, kakor tudi čekovne račune na naši banki. Dosedanjost je pokazala in dokazala stabilnost in varnost našega denarnega zavoda, kakor tudi to, da je bila naša banka med prvimi bankami, ki je odprla po narodnem bančnem prazniku. Mj se bomo prizadevali, da bomo nudili isto postrežbo našim vlagateljem in klijentom sedaj, kakor smo v preteklosti. Uradniki in direktor« želijo izraziti tem potom vsem vlagateljem m idijentom najprisrčnejša voščila za veselo in radostno Veliko noč! k k-'" tif: fč<^ k^ k s k <*' k 1532. Za časa turških vpadov sc i bili taki cekini pri nas glavn tresti po celem telesu, kakor bi bila od odgovora na to vprašanje odvisna cela njena usoda. "Ivan Friderik Herberstein, vaš z vami tajno poročeni soprog, gotovo ni več med živimi." "O, moj Bog, tedaj res, kar mi pravi moja slutnja, povejte mi resnico, ali imate dokaze?" "Dokazi so pač neizpodbitni, ako vas je mladi graščak res tako ljubil, kakor je bilo videti, tako bi gotovo dal glas od sebe,dobili smo poročila, da je bil težko ranjen in obležal na bojišču. Med njimi, ki so se vrnili nazaj v domovino, ga ni in tudi ga nikdo ni potem več videl." "O, to ni mogoče, moj Friderik mrtev, to bi bil najhujši udarec. Zdaj sem sama, brez pomoči v rokah graščakinje, ki se hoče maščevati nad menoj." "Njena osveta vas ne zadene, ako. . ." "Govorite, gospod oskrbnik." Oskrbnik molči nekaj časa, kakor bi se hotel naslajati nad negotovostjo, v kateri se je nahajala Agata in še bolj razvneti njeno razburjenost. Naenkrat se zravna in reče s povzdignjenim glasom: "Spomnite se na oni trenutek, ko sem prosil za vašo roko, odklonili ste me, danes zopet prosim za njo — če ste moja žena — ste rešeni, to edino milost dovolijo sicer stroga določila postopanja zoper čarodejke, jaz ponudim roko k rešitvi, oklenite se je." "Moj Bog," vzklikne Agata, "to moram slišati — naj bi prelomila Frideriku zvestobo, katero držati sem za vedno obljubila?" "Graščak Friderik ni več med živimi, ta vez vas ne veže, in če bi tudi živel, dala bi se veljavnost poroke izpodbijati, tedaj ni treba imeti še daljnih pomislekov, — prosti ste od te zveze." "Nikdar ne bom in nočem biti — zvesta ostanem svojemu ljubljenemu soprogu, ki je žrtvoval toliko zame." "Ali mislite zopet odkloniti mojo ponudbo," vpraša oskrbnik Trenak z rezkim glasom, "odločite svojo usodo — zadnji čas je." "Ne morem, moj Bog, pomagaj mi v tej stiski, naj me zadene, kar hoče, tebi ostanem zvesta, moj Friderik, tvoja sem do smrti." "Tedaj nimam tukaj ničesar več iskati, od sedaj naprej nisem več vaš prijatelj, ampak sodnik, ki se mora ravnati po postavi," reče oskrbnik s povzdignjenim glasom, pogleda še enkrat na Agato, kakor bi pričakoval, da se v zadnjem trenutku premisli. A ta si zakrije obraz, glasno zaihti ter pade nazaj na svoje vlažno ležišče. Trenak je stopil k dverim, jih odprl, oprezno zaprl, zasukal ključ, ugasnil tresko ter se podal proti svojemu stanovanju. Po stopnicah se slišijo počasni koraki, potem pa je nastala grobna tišina, iz katere se je slišalo samo ihte-nje izmučene Agate. — Mali pastir Franček je priletel ves zasopljen v Stralek ter šel takoj h gospodu, da pove, kar se je ravnokar zgodilo. Štefan Nuernberger, ki je prišel iz sobe ter hotel pogledati, kaj delajo posli, je prvotno nemo gledal fanta, ki je od strahu še ves trepetal, potem pa se je vsedel od trenutne slabosti na stol. Šele po daljšem času je mogel spregovoriti ter vprašati fanta, če more povedati, ali je spoznal roparje. "Zdi se mi," pravi pastir, "da je bil med temi možmi birič iz Hrastovca, imel je sabljo ob strani, kakor sem ga videl že večkrat, ko sem pasel živino in je šel po poti v Sent Rupert." (Dalje prih.) \ Prišel je v ječo, v kateri je bila zaprta Agata. — Po vseh teh mukah, ki jih je prestala današnji dan, se je je polastil čut težke utrujenosti. Zleknila se je po slami ter gledala pred se v temoto. Zdajci sliši pred vratmi rahle stopinje, zdaj se zasuče ključ, zdaj, oh zdaj pride nekdo, od katerega bo zvedela, zakaj se nahaja tukaj. Dvigne se z ležišča ter napravi nekaj korakov naprej, ko v tem trenutku stopi Trenak z gorečo tresko v temnico. "Ah, oskrbnik Trenak," vzklikne Agata ter se bolestno prime za glavo, nato pa opre ob steno, ker ji je bilo, kakor bi morala pasti. "O ne ustrašite se me, gospodična Agata," reče na pol glasno oskrbnik Trenak, "danes je vam moj prihod ljubši kakor tedaj na Strale-ku." Porogljiv nasmehljaj mu zaigra okoli usten in v svetlobi goreče treske se mu je videla na obrazu vsa škodoželjnost. "Ne mučite me, gospod oskrbnik, trpim itak dovolj; povejte mi, zakaj sem tukaj, kaj sem zakrivila?" "O tem, mislim, mi ni treba govoriti, vi sami dobro veste, kaj imate na vesti." "Ne čutim se krivo." "To pravi vsak, po nedolžnem še nikdo ni prišel sem." "Vi me trpinčite, gospod oskrbnik, tako se ,vi maščujete nad menoj, sedaj vem za vzrok vašega postopanja." "Motite se, gospodična, hočem pozabiti, kako ste me žalili, nisem prišel se maščevat, ampak da vas rešim." • Rešit, ali res, vi, gospod oskrbnik?" "Da, rešit, zato se me ne bojte." Agati se razjasni lice in srce ji bije od radosti hitreje, ko sliši to besedo. Oskrbnik stopi z lučjo sredi temnice, tako da gleda Agati v razsvetljeni obraz. "Pa kako," vzklikne Agata ter položi roko na srce, kakor da bi ga hotela umiriti, ki je bilo vedno bolj razburjeno. "To je popolnoma lahko," reče mimo Trenak. Agata gleda nepremično oskrbnika in čaka nestrpno, da začne govoriti. "Bodite mirni, gospodična, vse vam razložim in v vaših rokah je, če hočete' biti rešeni." "O govorite vendar!" "Gospa graščakinja je zaznala, da se je Ivan Friderik Herberstein zaljubil v vas, protivila se je temu, a bilo je zastonj, ni poslušal njenega pametnega nasveta, omamljen je bil od ljubezni do vas in se je odločil, skleniti z vami zakon, kar se je tudi zgodilo, to sami veste." "Tedaj to ve graščakinja, o, zdaj vem, da sem zgubljena." "O ne obupajte," pravi oskrbnik, "hočem vam pomagati. Graščakinja ne more verjeti, da se je zaljubil mladi graščak v vas iz naravnega čuta, pri tem so morale sodelovati tajne, čarov-niške moči." "Kaj govorite, jaz bi bila čarovnica?" "Da, uganili ste, graščakinja je prepričana, da ste se zvezali z hudim duhom ter se njemu zapisali, da vam je dal sredstvo, s katerim ste omamili mladega graščaka, da je postal slep za vse, kar je graščakinja hotela." "O grozno, to je satanska iznajdba, jaz — Čarovnica, to ni mogoče!" "O, je mogoče, in graščakinja je tako uver-jena o tem, da je z nobenimi dokazi ne prepričate o nasprotnem." "Potem naj govori Friderik Herberstein, on more priseči, da sem nedolžna." "On vam ne more pomagati." "Kako mislite to," vpraša Agata in se začne — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne ilo 8:30 zvečer. Velika jubilejna KAMPANJA prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki K. S. K. JEDNOTE Povodom 401etnice K. S. K. Jednote se vrši velika JUBILEJNA KAMPANJA, trajoča od 1. marca do 31. julija 1934; torej pet mesecev. Namen te kampanje je pridobiti vse katol. Slovence in Slovenke v Ameriki pod Jednotino okrilje, da bi K.S.K. Jednota štela koncem svojega jubilejnega leta 40,000 članstva. NAGRADE: V tej kampanji je zdravniški pregled za odrasle in otroke PROST. Za nove člane, ki se zavarujejo za $250.00 se plača 50c nagrade; za $500.00 — $1. nagrade; za $1000.00 — $2. nagrade; za $1500.00 — $3. nagrade in za $2000.00 — $4. nagrade. Za otroke 50c nagrade. Za člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odraslega se plača določeno nagrado le tedaj, če se kandidat zavaruje za več kot $500.00. Katoliški Slovenci in Slovenke! K.S.K. Jednota Vas uljudno vabi pod svoje okrilje. Ta Jednota je nad 100% solventna in je tekom svojega 401etnega poslovanja izplačala že nad pet milijonov dolarjev raznih podpor. Vprašajte za pojasnila glede pristopa kakega tajnika (co) našega krajevnega društva v Vaši naselbini. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W >IRITE "AMER. SLOVENCA"! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO," ILLINOIS Črni križ pri Hrastovcu Rnr TISKARNA W ^Amerikanski SlovenecN izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. ► Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec A 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Kdor želi dobra drva in premog, naj ga war oči pri J. HOOGSTR A 1646 NORTH AVE. Tel. 5025 W SHEBOYGAN, WIS. — Dobra in točna postrežba. — V vsako hišo -- Sveto pismo! Svet stoji zopet ob prelomu ene dobe in prehoda v novo, kakor je bilo ob koncu starega Rima, za časa reformacije in francoske revolucije. Vprašanje, ki vse zanima, je le še to: Kakšno bo tisto novo, ki prihaja? Na to vprašanje odgovarja sloviti angleški pisatelj H. G. Wells v svoji najnovejši knjigi "Oblika stvari, ki pridejo". — "Manchester Guardian" navaja po knjigi razvoj v prihodnjih desetletjih naslednje: Civilizacija zastane. To je doba gospodarskih zapleti j a jev, nezmiselnih nacionalizmov, teritorialnih sporov in zadevic, ki vodijo do vojne, tooija vojen se konča s propadom civilizacije. Bolezni desetkujejo človeštvo. Vse vezi so pretrgane. Tehnični napredek in proizvodnja prenehata. Za svet nastopa klavrna doba. Zedinjene ameriške države n. pr. predstavljajo samo nejasen sistem občin brez federacije. Leta 1960. prehaja človeštvo v dobo mraka. Toda sredi revščine in zmede se že kažejo znaki obnove. Misleci, ki jih je človeštvo že na pol pozabilo, so bili že v dobi izkušenj napovedali potrebo ene same države, ki naj bi obsegala ves svet. Rešitev prihaja s svetovne konference letalcev, ki se vrši 1. 1966. v Bassori. Letalci se odločijo za zarotniško metodo. S pomočjo učenjakov, sociologov, tehnikov, prevzemo svetovno oblast in s kontrolo nad vsem transportom porušijo lastninsko pravico in zagospodarijo svetu. Svojo vlado osnujejo na temelju enakega deleža vseh na splošnih dobrinah. Svetovne dobrine postanejo last vseh, izvzemši le stvari, ki jih vsak človek neobhodno potrebuje za svojo osebno rabo. (Ta sistem je precej podoben tistemu, ki ga zastopajo sedanji tehnokrati.) Ker imajo plemiči ozračja vso dejansko- o-boroženo mop v svojih rokah, morejo svojo voljo brez ozira vsiliti obubožanemu prebivalstvu. Nova svetovna država se zelo hitro razvija, čeprav ne manjka uežkoč. Ob složnem naporu vseh Jsil, ki jih vodi osrednja oblast, se hitro vrača blagostanje. Okoli leta 1970. se oblast v novi državi utrdi podobno, kakor se je to zgodilo v Sovjetski Rusiji, toda četrtek, 29. marca 1931- denar in pred prihodom Turkov so jih naši dedje pogosto zakopali v zemljo, da bi jih skrili pred grabežljivim sovražnikom. Zato najdemo včasih na istem kraju po več novcev. Kamnik je bil svoje dni v živahnih trgovskih stikih z Benečani in v kamniški okolici izkopljejo vsako leto par novcev iz benečanske dobe. To poletje so našli poltolar doža Franca Erizzeja, tolar papeža Urbana VIII., novec škofa Rai-munda iz Come iz leta 1258. itd. V nekem jarku je nekdo našel red železne krone, ustanovi i >n od cesarja Ferdinanda leta 1815. Marsikdo najdene predmete zopet zavrže, kar pa ni prav. Cuvajmo najdene zanimivosti, ki so važni dokumenti naše zgodovine in zgodovine zemlje, na kateri živimo! -o- TELEFONIJA Z ULTRA-KRATIMI VALOVI Kakor poročajo italijanski listi, je senatorju Marconi ju uspelo oddajati radio poročila z ultrakratkimi valovi že na razdaljo 250 km. Na to daljavo sprejemanje sicer ni dobro, zelo dobro pa je še na razdaljo 130 kilometrov, kar je skoraj trikrat večja razdalja nego pri prvih Marconijevih po-sku ih v lanskem letu. Val, ki ga uporablja izumitelj, meri samo 60 cm, njegova posebna prednost pa je ta, da se da usmeriti v točno določeno smer. Samo v tej smeri jt tudi sprejemanje mogoče, take da bo sprejemanje fonogramov po tem sistemu po nepoklicanih osebah silno težko ali pa sploh nemogoče. -o----- NEKAJ ZA VSE Kokoš je za infekcijo z vra-ničnim prisadom neobčutljiva. 2e slavni arabski zdravnik Avicena, "knez zdravnikov" (980-1037) je bolnikom za je-tiko priporočal zdravljenje z višinskim zrakom; priporočal jim je posebno gorsko in mor- NOVA KRVNA BOLEZEN Na Aalandskih otokih so odkrili novo krvno bolezen, ki je podedljiva in nastopa najbolj v pubertetnih ter "nevarnih" letih. Na koži, sluznicah, v nosu in dlesnih se pojavljajo skorbutu podobna obolenja in dolgotrajne krvavitve. Bolezen sliči nekoliko znani hemofiliji, samo da kaže kri povsem normalno sestavo. Našli pa so v njej veliko število večjih ploščic, ki so težko lepljive, tako da razlagajo ž njimi pojav trdovratnega krvavenja. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST