298 štnllln. I MM i pfltfnm. a. inata ni?. 1. leto .Slovenski Narod* !***■ M a**ttr za Avrro-Ogrsko: za NcaGJo: Cto Teto skupaj naprej . K 30*— I cck> leto naprej . . . . K 3V— &t^u : : ;: : ll& m *-«««>in «• **• ^^ «a meace . • . . • 2-50 | cdo leto naprej . . . . K 40 — Vprašanjem ?l«de Inacratm ta naj pnioM za odgovor toptaofet et! znamka. Vpravatttv* 'spoda , dvorile ;ero\ Kaaflora mile« M. 5, t »••*«« iL SS. tafta* VMfc 4m arsSif tt itaiM ••isti« I« prttaftkt. hMtnti te ra6ma|o po poraM)**«« prostoru ln t4cer: 1 mu vlaok, ter 08 li Uro« prostor: enfcrat po 8 vtn., drakrat po 7 vtn., Uikrat po rt v. Motano (mmk prostor) 16 r\n., ^arie in cahvale (onak proolor} 10 vio. Pri vafjlh Inaercltuh no dogovoru. %*i\ airtćiiti til w*J«b airoiiiai veli« -§f •• ailtiratal. "TS1 Ra mok> yii—it a«r»ć»e torti tttlatft rftitrji te at iKeis Bikttar titrati. „Mmrm^mm Mađara«" t«la*»* 4t. 85. .Slovenski Narod* relja v M«att|aaU dostavljan sa dom an €t se hodi ponj ; ćelo leto naprej . . . . K 28*~ I četrt Itta „ . &**• . 7-— po! leta „ ..... 14-— I na mtsec „ ..".*. 9 2*30 Posanazna Itevlika valja 12 vinarjev Dopisi aaj to firankirajo. Rokoptei sa no rrafiajo. Orodalitvo: Snattova milo a »L 5 (v L nadstr. (evo, tstetoa M. 14 Ob letu. Mavadili smo se na letna merila. žalo zdaj na prevalu med starim in »ovim letom nehote postaiamo in mislim ;\ Kaj je za nami? Kaj smo preživeli približno od tak rat, ko je An-gcfe ie ntzz\ cčv.v ođ-jcknil v tem ĆTl^rnatskem ^rcu glas ruske revo.vciie, ko ga ie čas prisiiil, da Jasno formulira sir»er svoje politike. In raxvU ja program, ne sa*no avstrij-st«;ja, nego probran, ćiplomaciK f d r j o legitimne oblasti. Zr:rabil ic dobro resnićnost vo?nega položaja, cia cna sama rok« ne obdrži već svetov-nega Že^la. Zato sr; je nmisiil v snmo-dnioćbo q r i a v. v meinarodno državno xvexo ali organirsciio oblasti. Nlrpro-va morala *e vladanje in ne samo n;c-gova. To ie tradicija preteklo'-'.:, ideja nove svete alijance.. S Czerninom Je irsilila demokracUa svojega nasprotnl-ka na imvvl meidan, rrei oči celer* i r rta. In d o I i v e 1 i smo spnznanie ti-* fftegu, kar tvori trend med bodoč-m>stjo in pretek'ostjo. Ideja današnje države, produkt iiajčlstei^e um^kc male-motike, je udarila v obra« idrii demn-k-af!Tma, ker Je zičutili valujoča tli pod n gami V izkr:sta!'ziraniu treh naznačenffi idei ic prešlo leto. Ruska revolucija je šla svojo pot. Razvoj ie pogroltnil Kcr- jenskega in povišal Trockega. Nima po-mena dancs presojati, ie-li on apostol ali 1c mož, ki ie znal računati s ćustvi. Za zdaj stoji in vodi mirovna jogalanja. A^ir je spas njegove osebe, zato se pripravili na kompromis z možem, ki ima men-da iste vzroke. Kot voditelj svoje stranke tfmeiU Trockij na široki podlaci, kot reprc7-ntant države pa visi nad brez-nom, ki ga slej ali prej požrc. To ču-timo in pa da *mo ločeni od pogajanj, ki s,e isto in morJa prcdvscm tičejo nas. Zato prisiu^kuiemo Brestu Litovskcmu in presoiarno, kakor cela demokratična Evropa, vsak kamen, ki £a lam kleiejo za temtlj miru na tehtnici svojega po-štrria, da ločimo laž od resntee. Rusija ni Trockij in zdi se. knkor bi jo trenotno riizicdal mir pred novim izbruhom. Vse globine riene zfmtje, prepojene s tujo in bratrko krvjo, se pno, c?a v titanski sili rrcm?.g?.jo smrt, ker hočejo žlvcti. Doživimo tuđi to njeno zadnjo, najvišjo be-sedo? Rekel bi, da smo za pot, ki jo cua Zv'ai ho-Ji. še ne^rcii. Treba, da preživimo prej ni?m prvo stornjo, rjen prvi pogol. Kajti za tc?:a smo zreli. Zreli, da ie narod pot do snmejra sebe. In to je novo leto, čas pred nsmi; to Je rreskušnja za cc!o Dodočnost. Kaiti samodoločba narodov ni samo političen, nej^o tuđi in mojseoče največ kulturen lAfiom. V tem, da smo politično svo-bodni. «e oproš.amo na znotraj, ker življenje ne gradi na visoko, nego grebe na glofcoko Z^to se mora vse deio osloniti na nujglobljo, notranjo poštenost. ki more biti narodu, kakor je nas, eJina smernl,?.. Njena morala je «vdbnda, a ne si:2. — Kam rre rszvoj? Kjtf so use-kane njegove struje? Komaj se misel dotakne zavesti, kako vre iz podzavest-nosti č!ovc$ke ćult ta skrivnostni proces, utihne vpraSanle. In ?nlrno bhko od-klsnjamo t:sto merilo, kl je, recimo, ve-Halo za Poljake, ko so jim vračali državo. 2? o d o v 1 n a ne more posveče-vati zakona na^e bodočnosti; ona ne more biti stvnrnica k življenju vstajajo-čejra crtani Trn a. In drutič, če smo pošteni, re moremo akceptir?fi fraze o »notranjepolitični uredltvlt narodn^stnih proMemov. Nismo Čevclj, ka^ere^a si ?cU rosrod popraviti, ker žuli. Narodnost ni politična ali trseovska šrekub.c'ia. NaScsa čustva ni rodil dr-žavn; raknn, nc^o kri. Zato je cilj Ie svobodi Jufcoslovanov, ne pa ir.il :•■;*. ki nr,;n nudi surogate in kompromise. To\so s.tri!^e — dejanja bođo njihove voJc. Vcrvfcmo. da bo tekla krepka \ oda po naši strugi. 2a enotao slovne stranko. Odličen slovenski politik nam ft poslal članek, ki ga spodaj priobčujcmo kot zanimiv prlčetck potrebne razpra-ve o konsolidaciji in ureditvi naših političnih sil. Po našem mnenju gre spo-itovani avtor p r e d a 1 e č. IzhajajoČ s stališča, da se mora današnja slovenska politična razcepljenost odpravitl ter izvršiti reorganizacija naših političnih sil, prihaja do e n o t n e narodne politike preko enotne politične stranke, obsegajoče vse napredne ln klerikalno politične skupine našega naroda,, ki stoje na programu narodne samoodločbc. Zdi se nam ta na-Črt načelno predalekosežen in praktično neizpeljlv, V tem oziru opozarjamo na razprave zadnjega zaupnlškega se-stanka S. L. S. Tuđi vzgledi iz druglk narodov, ki jih navaja spoštovani go-spod a\-tor, nas ne prepričajo: Cchi organiziralo sedaj enotno stranko, toda ta stranka naj ne bo Ie deklaracijska, temveč tuđi odločno napredna. Veliko resnico pa govori avtor, ko pravi, da mora deklaracijska ideja temeljito preobraziti naše domače Javno življenje ter povzročiti v tvorbi strank najdale-kosežnejse spremembe. Njegov klic po enotno organiziranem političnem delu za našo deklaracijo mora najti kar naj-krepkejšega odmeva. Mi menimo, da je pot k dosegl tega cilja: ženo tavljenje našega strankarskega organizma Ia koalicija. S. L. S. organizira svoje vrste enotno, enotno naj se organizira tudl napredno slove n s t v o. Obstoj pokrajinskih strank danes ni več opravičen. Na plan naj stopita Vscslovenska ljudska stranka in Vseslovenska napredna demokratič-, na stranka, ki skleneta trdno koalicijo' za boj za našo samoodločbo. To se. nam zd\ neobhodno potrebno, načelna upravičeno in praktično izpeljivo, dt; se z vso vnemo posvetimo skuplU prvi in največji nalogi na5e narodne politike. Dofodkl svetovnd vo]ne sro prtntsli Slovencem mnogo nesreče in gorja, obogateli so nas pa za en velik dobiček, da se je ves narod oprijel velike rešil-ne misli, zahtevati svojo politično zdru-žitev v jugoslovanski državi Hrvatov, Slovencev in Srbov. Marsikatert To-ni^ž, ki še pred letom ni verjel, postaja veren. Za ujedinjenje v smislu deklaracije 30. maja se je Izjavila cela Slovenija, tako da ima Jugoslovanski klub naših poslancev res večino naroda za seboj. V tem oziru ni razločka med naprednjak! in pristaši ljudske stranke. Naša narodna stranka Štajerska je bila prva, ki se je na več shodih že pred pol letom izrekla za ujedinjenje Slovencev s Hrvati in Srbi v smislu državnozbor-ske deklaracije. LiOT^aLT Literarni pregled 1.1SI7. V začeku vojne smo s pomilovanjem mislili na nekat^ra trgovska in obrtna podjetja, češ, vojna jih bo unišla. Pa tuđi za naš knjižni trg smo si bili v skrbeh Prišlo je drugače. Knjisrc se sedaj v vojnem času prodajajo bolje nego kdaj; tuđi slovenske, da, reći smemo. da se slovenskih knjig več zahteva neso se jih proizvaja. To zadnje dejstvo kaže posebno pogled na naše književno življenje leta 1917. Znanstveno de!o se pri majhnem narodu vedr.o bori za eksistenco. Voine razmere še ga boli otežavijo. Poleg »Pravnika« izhaja dalje *Carniola«, zgo-dovinski organ za Kranjsko. Kot anahro-nizem moramo omeniti dvojezičnost tega izključno Kranjski posvečenega lista; dovolj bi bilo, da se kazalo cb koncu leta poda tuđi nemški, kakor delajo drugi znanstveni listi, n. pr. mariborski »Časopis za rgodovino in narodopisje«. Narodopisju so škodovale vojne rekvizicije; izginile so stare cinaste in bakrene posode (seveda so tuđi stare knjige kot »star papir« šle v tovarne, ćelo Dai-matin je bil baje zraven) in kot »stare cunje« so izginili mnogokje ostanki narodne noie. Spomladi m & najtoaniaio. da iziđe »Časopis za slovenski jezik, književnost in zrodovin^*, a narnera ]• očivldno propadla. Nckaj slovenskih znanstvenih prispevkov je izlio v publi-kac;jah jujcoslovanske Akademiie xna-nosti in um-tnosti v Zagrebu. Prirodo-c-ir-u je v zadnjem Času posvečala več pozornosti »Carniola*. Smisli za priro-doznanstvn ie pri nas vobče malo. Za-greb^ko »Prirodoslovno društvo« ima z'asti s popularnJm listom »Priroda« velike uspehe; ti*k* • fenaucrjera »Kratkm icodoTlna «1ot. »lor. •tva* (4o L 1S4K.). a pred kratkim v Trstu Joža Kovren-č i ć svoje pr^ml pod naslovorn »Peveta dežela«, ki jim pa lahkotni izrai živej?a čuvstva ubijajo neokretne misli, lz^lo je več prevodov iz tu!?h književnosti, n Dr. 2upančičev prevod Maubertovih »Trch povesti«, Kalanov pre^'od Colomovecra Ir^nskefa romana »Boy« itd. Dobro je. da ae v »Zvor.u« naznanja. kaj nocv'lni prevaiatelji prevajpJo s tem se vsaj nekoliko omtjć koliziie, Prevaja se brez programa, kakor r»č temu ali onemu kaj t!ffkleri-kalno« strujo Je bilo toliko, da se brošura »Ob SOletnici dr. Janeza Ev. Kreka« ni niti tiskala v »Katoliški tiskarni«. Društveno delovanje !e v vojnem času trpelo. aparat poverienlkov in zve-za članov z druStvi je zrahljana. »Matica Slovenska« je sredi leta dobila »milostno« pravico, živeti; njena prva skrb ie bila, ponraviti Škodo, ki ji jo je povzročila prisilna uprava, ko JI je vse premoženje zapisala za vojno po- sojilo in š© napravila dolg. Slovenska javnost se Ji dostl radodarno odziva s prispevki. a težko Je očividno odboru, ki nima predsednika In je nepopoln,] spraviti delovanje v tir. V kratkem izj ideta dve njeni knjigi belestristične vse-bine, ki sta bi!! namenjeni že za 1. 1914., neka povest E. Kristana in povest Zofke Kvcdrove. Tuđi »Leonova družba«, k! se je ustanovila pred voino kot odpor proti napredni »Matici« Se za leto 1917. ni izdala svojih publikacij, med katerimi bo menda 2. zvezek Skrabčevih izbra-t nih jezikoslovnih spisov (izprva spreje-i tih v program Matični). Poleg teh dveh" korporacij se je bal v preteklem letu pojavilo dvoje novih literarnih podjetii* namreč napredna »Tiskovna zadruga«,' ki je v Narodni tiskarni prevzela »Zvon« ter sprejela v svoj program izdanja ži-večih ln starejših pisateljev (n. pr. Jur-čiča, Stritarja, Tavčarja, Levca, Pod-limbarskega); za BoŽič oziroma za Mi-klavža nam je dala Milčinskega lepo ilustrirano knjigo: »Tolovaj MataJ in druge slovenske p r a v 1JI c e«. Krekova struja Je ustanovila »Novo Založbo«, ki je za Božič izdala Izvirao in bogato ilustriranega »Mart i na Krpana« in Ivana Cankirja »Podobe ii sanj«. Ste vilo svojih publikacij je skrčila Mohorjeva družba (obenem je udnino zvišala ođ 2 K na 3 K) ter Izdala poleg Koledarja »2ivljenie svetnikov (1. ivcxek), Pengo- Stran 2. .SLuvtrsreru nh^u , ane sr er?eemoni rfi/. 4?^O SttTT, Tef cdinotfi vseh narodno mislečih 3foyencev pa ie oe odgovaria vidna tblika naše slovenske politične organizacije. Vse po slance na Dunaju in ves ftarod v domovini veže sicer jugoslo-ranska deklaraciji, v politični organizaciji v slovenskih deželah pa to ujedi-aienje še im naiđe odločnesca izraza. Pred voisko smo imeli naprednjak! narodno - napredno stranko za Kranjsko, flarodno - napredno stranko na Gori-Ikem, narodno stranko v Trstu in na-ffodno stranko štajersko. Nasproti tem tmanizacijarn je stala vsesloverska Bttdska stranka, kl pa tuđi ni bila enot-flo organizirana, ampak je bila boli jvzzi ljudskih strank posamezrah pokraj in. SedaJ smo obegateni za novo kmečko stranko dr. Šusteršičevo* četu-di boli na papir ju. Opravičbo svojega obstanka so razne imenovane stranke v dobi let M-cer dokazale z delom za svoje programe in z bojem za svoja politična na-iela. Stranke pa nišo naraenjene za Tečnost ampak so trenotni izraz na-fodnega življenja. Danes }e pa obvla-dala ideja ujedinjenja skoro vse deja-jljo ln nehartje naroda. Zato je ocivid- £' o, da bode ta deklaracijska ideja^v kj-kor se to že ni zgodilo, naravnim r-> 4om kmalu temeljito preobrazila tuđi ▼se na5e domače javno življenje, ttr provzročila tuđi v tvorbi strank nsj~T~-lekosežnejSe spremembe. Kdcr ne gleda le na zunanje oblike, ampak na •tvar, bode mi vendar pntrdil, če pra-Irlm. da imamo zgornje Število sloven-dkfh strank danes bolj po imenu ne*o w resnld Kar pa občutimo vsi kot ne-ttajljivo politično realnost ali gotovost, fe v narodu trdno vkoreninjena jugo-slovanska Ideja ssmoodločbe naroda, Ideja, ki po svoji rotranji sili nadkrilju-|e idejo katerekoli pri nas obstoječe klerika'ne ali napredne stranke. Gotovo je. da so politične ideje on! mogočni firrttelj. kl ustvarja stranke. Ustanovf-lev kake stranke ni nlc druge^a nceo sklep enako mtelečih za udejstvovanje Itake politične ideje. Deklaracijska ideja ujedinjenja in narodne samoodločbe, ki se je tako trdno vkoreninila po vsem Slovenskem, izkazuje se Istotako že »daj očividno kct tvoriteljica nove strankarske Ideje "n kdor hoče v poli-tfčtiem slovarju potskati izraz za to.kcr se zdaj v našem javnem življenju ^odi, dobi! bode odgovor, da 5c poraja pri nas nova velika slovenska stranka narodne samoodločbe na eni strani, na drusi strani pa stran!**, ki ie temu tife-dinjenju in narodni samoođločbi nepri-fazna, dr. Susteršičeva stranka. Cet'idi se ta naravni proces £e ni do konca ćc-igral. Je v svojih temeljih Že gotovo dejstvo ter se je to dejstvo proglasila ćerudi ne fzrecno pa dejansko, ko ie pred kratkim prećsednik kluba držav-Jozborskih naših poslancev dr. Koro-iec izreke! nasnroti slovenski akade-Jrični mlidinl besedo o enctnl falangi. Ta izraz ne more kaj drugega pome-nitt, nego da se bližamo ustanovitvi jKiorne sfTvenske stranke, v kiteri bo prostora za vse Slovence, ki se priznalo k ideji deklaracije 30. maja. Na.ctane torej začasno le vpraša-rte, ali naj se narod zadovolji s tihim soglasiem obstoiečih strank ^!ede de-Idaracijske politike ali naj se deluje iz jpoklicane strani smotreno za erot"o stranko. Gotovo je, da po?arr-me Stranke ne odločijo z lahka odreci se •voji preteklosti in aktivni politiki ne savržejo radi uspehov svojega mrmgo-letnecra truda za svojo stranko. Tuđi obćuti olikan človek naravnost potrebo, ^iti član stranke, za katero ?e je odio-<čil. Stati izven 5trank, biti nepolitik, tuđi na Slovenskcm ni reč v navadi in •e ne smatra za Častno. Vendar na dru-f! strani moramo oriznati, da se je ▼sled vojnih dosodkov o?je st-ankar-iko defovanje Izvzem&i Časopisje in fto-*?pocarske naprave, pri nas nehote £Đ*tao skrčilo, tako da tmajo stranke fMoaati orav slabo bilanco za zadnja tri leta. Će ne npoStevamo dela poslancev v državnem zboru, ne preostane vašim političnim štrajkam imo*o več nego Ime in časopise z denarnimi zavodi. Posestno stanje strank potemta-tcem ne tvori nenremostliive ovire za organizacijo enotne slove^Mce stranke, fe se Izkaže, da ten trti raziogi in inte- resi naroda isto zahtevajo. Ali pa mtv rebiti napela strankam braniio* združiti se v dcklaracUiko eaotao stranko? Ni razvidno, katero vodilno načelo naših rjudskih strank bi se ne dalo v okvir ju skupne stranke goj:.i v zadt ^tni meri, napredni kroti moraj o pa že po bis Um svojih strank biti romirjer:. da je v veliki slovenski stranki dandanes za »iiii delivanje već nego dovoli pri'nž-nostL Uiede vodiinih načel se bo dalo pri priTierni dobri volji najti in dclo-čiti iamstvo sodeJovanja za obe sve-tovni naziranji, kakor že izku^nja Ju-coslcrvanskega kluba v parlamentu do-volj dokazuje, slasti obmeinl Slovenci si moramo biti v svesti, da je močna slovenska enotna stranka 5posobnejša rediti nas v sedanii kritični dobi narod-nega pogina, nego neorganizira-n a mnozica strank. Jasno ie, da bodo naši bratje Hrvati in Srbi našli v tvorbi sk-pne države na xdruženhi Sloven-cu trdnejšo oporo, nego če smo v vsakteri ćtželi šc povrh razcepljeni v po dve ali tri stranke. Eno izmed te-2.^v::ih vprašanj, če se je šio za skupno rostopanje naših politiJni'a strank, je l.'.o pi*ed vojno vprašanje moči v de-uarniitvu, v organizaciji zadrug in njih /ez. i^nes, ko ima uenar malo ceno, n ko se ga denarni zavodi skoro že branijo, more se tuđi o ti stvari trez-"'-"• sod?ti. Gotovo bode zlasti ob predu ▼ redne gospodarske razmere kredit v na.šem gospodarstvu igral veliko vlogo in denarni zavodi si bodo magli vseskozi čestitati, da jim vojska ni bila v škodo, ampak so si veći-noma opomogli. Enotna organizacija Slovencev v eno samo politično stranko pa niti posameznim zadrugam, niti organizaciji zadrug ne more biti Škodljiva. O potrebi konsolidacije naših go-srodarskih n?.prav in zadružnih centra! se je pa s strani strokovnjakov rekla Kak že marsikatera opravičer.a felja in moreblti današnja doba mirno in v splošno zadovoljnost tuđi na tem polju reši 5T>orna vprašanj a, ki f>odo nsšema gospedarsken:j življenju nova vzpodbuda. Pnznavalci razmer tuđi vedo, dx smo bili ba§ na tem polju pred vojno rrasproti drugim narodom, n. pr. Cehnm, še daleč zadaj. Kako si pa sploh more končno misliti prepričan Ju poslovan boljšo podias:o zr. našo upravno združitev v skupno državno obliko, neso je konsolidarno narodno gospodarstvo vscs:a slovenskega sveta! V tem oziru nas caka hvaležno delo. Cvire za združitev Slover.cev v močno enotno stranko pa naše zadružništv'o gntoT*o ne podaja. Ce se ozremo na Nemško, \idimo, da se je tarn za veliko časovno idejo svetrvne nadviade nem-šrva porodila ln mogoeno organizirala velika nova strarka, domovinska Tir-pitzeva stranka. Nale Vsenemce vadimo vsak hip marl?ivo pri organizaciji •kupnega odpora zoper nrše zahteve. Poljski narod nam je podal v ti vojni sijajen vzgled podrejevanja interesov posamez^ih strank interesom skv.pne poljske države, in videti ie, da ti napori ne bodo brezuspešni. Pri Českem rra-r?du se ves Čas vojne na vsn moč delu-ie za enotnost organizacije političnih ?tr:ij. Socijalisti ^-e stmje na Čekićem ** zelo blizu errtrfmu narodnrm! cilju ne Ie po protrrarnu, ?.rpp2k tuđi oo enotni organizaciji, tako da bo proti-narodna struja pod dr. Šmeralom kma-!u tako osamljena, kakor pri nas dr. ŠusteršiČ. Poznavalci česliih T2zrr.tr ?r2vijo, da je orsa^iiatonjno dc!o z% češko - slov^^lco državo na v~-?h poliih v.zTa\-rr.«t velikansko. Visc'io je pn r?-?s ceriH! do-e^"»"jo rrops^an'io zi cfekia-r2cijsko po!?tiv->, toda to ne more n ne ?we biti V5e. Postaviti moramo isto na «oliđro podla^o veiike s!ovcmemo pnza-btti, da ima vlada danes mnogo srtd-8tev, ali ^koro v^a sredst\fa sV.spmsti v sro0h rolcah, kt 0b bo proti nam i daj s pomočjo dr. šusteršiča. zdaj s pomočjo Nemcev in Madiarov izrabUa-la. Le organizirana naša obramba bo mogla biti združenim nas p ratnikom primeren protiutež. Smotcr, za katere* ga se nam je boriti, je tako vejik in te-žaven, da bo tuđi najmočn?. enotna slovenska stranka Isteca x laporom vseh sil doseči mogla. In Čc ežemo svoje ujedinjenje, kar nam ■ .or ne sme bili le sanja, ampak re" lamen, je jasno, da je notranja urc^i _v nove državne oblike tako velikan^.t naloga, da bodo še zd/užene organizirane sile vsega naroda komaj zadostovale, pri razcepljeniu v neštevilno strank in stiancic pa na dober uspeh ne moremo opravičeno rač.matt. Sami ob sebi pa tuđi k nam ne bodo pečeni golobi pri-leteli. Enotna slovenska stranka mora imeti svoj kmećki, svoj meščanski, svoj delavski program. Pri današnjem ne-spremenjenem stanju strankarstva na Siovcnskem bi pa bi! pravi čudež, do-živeti tozadevnn enotno portopanje. Kak narodni svet, ki se nasvetujt od več strani, ne bo f.posoben uvcljaviti se tozadevno zadostno. De!o Jusoslo-vanskesa kl :ba v pnrlamer-.tu, ki je vserkori srečno in Času primerno, mora se r>os!o1vti ii utrditi tuđi med niro-dom in skrajni čas je, da r.c resno v^a-me v pretres ideja ustanovitve enotne slovenske stranke in da se organizacija iste izpelje v sogbsju z vsemi doseda-njimi strankami, ki so se izrekle za ujedinjenje. Baviti se je z zndevo posameznim organizacijom in sliši naj se vsestransko javno nnenje*o tem pred-logu. O obliki in fzvr^itM nij pa s konč-nim predto^om stopi nrrd javnost Ju-?oslovan^ki klnb, k] s! !e nridnbil s svojim parlamertSTTim defom nnlo^no zaupanje ln ki samo enotno stranko najnujnejc potrebujc. __________________________Dr. V. K. Na^a dekfaracnsVn ideji je narod-n a ideja v naj^lobokel^em zmi^lu te he-sede. JiiKoslovani noćemo le, da bode-mo noTiti^no neodvisnu trmvrč mi ho-čemo politično in narodno neođvisnost, ker vemo, da le v svohođrri Jupro«!nviii nervirano r?zvi?e:nn vse *vo^ dc§c\T.» in rmotne sile. Smo rdrav, pn^*?n in ne-pokvaren n?.rod. V dnhu čistf demokracije si hočemo urediti svoje kuUnmn in gospodarsko življenje v trdni zavesti, da moremo dati svoihn liudem duševne hrane in kruha dovoli. ako smemo de-hti. Z vresničenjem nnSejra ujedinjenja ie v najožji zve^i ves bla«:obit, duševni in srm^tni, nr>?es:a celokurinega ljudstva in vsaketra nosgmeTnrj^a n^šeca rojaka. L?'r) J917. *e Tr'o ra nns zscćov\r>-fkc važnosti. Postavili snio svoj pro-jrram in prišli smo čo prepričan«a. da je treba Z2 ta program f'elovati s s!o?nirrti močmi. Prićeli smo rbirati ^voie relitič-ne sile v ednotno falango. Pri sami poU-tiki pa ne smemo ostati. Treba ie 2brati v s o rnoč. treba *e je rrinrnviti za brjs in za de?o ns vseh poljih. V znnmcnia deklaracije moramo posvečati posebno paznost tuđi or^anizacji lospodar-skej?a in prosvetnega rske samostojnosti bo od nas za!itev?Io skraine vztrajno^ti, da srećno prebHrlimo prve te^avne ča^e. Zdravo srosi5odn~stvo )~ hrbtenic^ narodnve^a telesa. Pofco v rok: s Doii-tič~!O konro^idacJio nav.h vrst mora iti tuđi £os?oda^ka. Mnocco je pri nas podjenosti. mnos:r> je sile in sredstev, toda marika nam se one smntrcne orca-nizacije, ki to občadiiicmo n. pr. pri Ce-hih. katerih žilavost in nerJomlrvost temelji v mnofcsm oziru ia krepki, trdni. nezni*]iivi poc^Ti vel?koDotcznc«ra c«^ sroćarsk»Ka de!a. Cešk?ma narodu »e lastra državnost !e še rteobhoJcn okvir za v vr.akem orirn ćovrSeno kulrurno in gospodarsko organizacijo. Kar ]e pn ČcTi h ft doseženo. to si moramo mi po večini ie le iosrraditi. vt »Podobe iz narave« (2. zv.) in M i 1 • 5 i n s k e s a »Ptičkebrczgnez-dt«. Končno Je v založbi »Omladine« Izila knjiga Milana P u g I j a: >Z a -JKonci«. O Puglju, Milčinskem in Can-karju nam ie še pesebe izprcgovoriti. Pugljeva knjiga obsega deset ieljtonskih Črtic ki vse opisujejo zakonske nezve-stobe in nezvestobice; manjše stvarce, ki kaiejo Pjgljevo poredno humoristi-ko, a le redko bude ubrano raspoloženje. Prejsnie Pugljeve knjige so bile tehtnejše. Čitaj za njegovimi »Zakcnci« Milčinskega »Ptičke brez gnezda«, pa se boš zamislil: Ti »ptičkit so ljubljanski dečki iz Florijanske ulice in z Mirja, ki jim njih roditelji, »zakonci«, nlso pripra-Tili toplega gnezda in ki so vsled tega ;le rano izpostavljeni vsem nevarnosttm jKDtillčnega barabstva. Sodni akti mla-jdinskega sodnika so to, ki v leposlovni jobliki sllkaio veliko socialno zlo. Od-dočno tenćenco imajo v sebi in korist, [T o lo v a i u M a t a J u«. To ilustrirano knjigo bo dečkom silil t roke pač fe tolovajskl naslov, a radi jo bodo imeli tuđi, ko jo bo-4q čitali (»Bntalcec in Da tuđi »Puto in retelinčkac naj bi Milčinski izpustil!). Pravljice rri^o povsem nove; motivi narodnih pravijic so namreČ v njih nporab-Ijeni in v nove celote vezani. Većina iih ima idejno jedro, a vendar se tendenca ne vsiljuie. Pa zaprimo kniij;«\ ki raz-kriva otroški fantaziji deže!o tolovajev, podzemskih kraljev, rcienic in povođ-nih mcž, in pojuimo v domovino Can-karievih *Podob iz sini*, kicr vla-data ubrana pesem in zvon. Izrusti uvod in kenec te knjige, pa še morđa kftkih sed?m zadnjih podob in dobiš komade krasne poezije, čiste, prečiste lirike, ki jo prešinjajo sanje, smrt, nema bolest in nemo molčanje, pa tuđi — po hipnem izpremenliivem liri^kem razpo-loženju — pomlad in cvetje in življenje in pričtkovanjc \idel boš s:rob od Alp do morja in prazne dvorane, poine ?roz» ne tišine, u tuđi zfbko, ki se ob niej bu-dijo nade, in med čmim jezerom grcu-kobe neugasljivo luč močne, čiste vere »v tisto veliko uro, ki je bila oznanjc-na«, tisto blagoslovljeno tretjo nro Kri-stovega trpljenja, ko se fasrintelo pretrpa od vrha do ttl. Cankar Je \idel, da se je kralj Matfaž pač dvignil, a već — ni videl: \idel Je tedi mečnejca Petra Kler^a, a s? je ickal od ?a!rrti in sn-mn, ko Je za^rl, da je naS Klcpec kljub svoji moči vlekel po klanca btnaro drv za Gospodarja. Zakai je bil tako ponižen Peter Klepcc, u Veti Jože? »Nckoč so se mu u'ile solze po M:ih in to ie hil ntegov poglavi*ni greh«; za kaj tovar:si so njegov© mehkobo izrabsiali; on ra )+ 5e dalje »sanial, sapjal. milo sanfaU ter se je ćelo bal. da bi se sanje uresničile (zakai potem bi bilo poez^ie konec). Zdi se nam. da je Cankar s?m ta Peter Kle-pec; pravi nam sicer na enem mestu, da ra je zapu^til ^b!edi tovariš iz m!?i-cib lete, a mis'imo. da se mu včasih vrača: vrnil se mu ie sigurno takrat, ko je napisa! nvodne beseae »Podob.im iz sam:, ćeš, da je v njih marsikatera be-seda »zastrta in zabrisan^g, ker so bi'e pi-ane v letih strahote 1914—1917. V velikih časib so čc?ki pisatelH govorili be-sede nezastrte m nezabrisane. -Mnia beseda.^ pravi Cankar. »ie podobna pla-hema, komai razumi]iverrra :ecljanju, mola misel, namesto da bi svettašvig-nila proti nebn, prhuta nestalno, ne ve kam in ne rr.ore nikamer«: ni torej mo-§ka češka beseda, amrak ne?>na slrvcn-ska in — krasna. Za Božič smo dobili t njo lep dar. Težko nam te sedaJ ob nastopo no-ve?n leta, da so se v preteklem morali posloviti od nas mnž!e, ki bi bili radi doživeli »tretfo nro trpljenfa, ko se pretrpa Z3Bjinja!o od vrha do ta!« — moJje k?kor Peru^ek in Oerbič in Trstenjak iu po Klcpčevsko mehki Podlim** r*kL Tirfi ta pa velia gesjo, da s skep-Himi sllami za skupno stvar. V tem spoznanju bedemo po&večali v na&em Flsto traino in Čim največjo paznost splo^no naroinim gospodarskim vpraianjem. V ospredlii Stoji ie dalj časa konsolidacija naš c ja n-drnfnlStva. Da tiči v našem za-družnižtva ogromna narodna gospodarska sila, ki se danes Ie za to ne uveljavlja, ker ni jednotno organiziran a, ker ni položen vinar k \incrju, ker ji manjka jednotnega delovnesa nacrta — o tem pač ne dvomi r.ikdo. Da Je predvsem treba tu njs vsega kar Č'jti v jucosiovanskem duhu v valikl živtjenski naši zahtevi od 30. maja 1917. Takorc!'«5č s pridržano sapo smo ta_ krat priiakovaf: ©p-otl, kaj nam prinese dnevro r-i« čas©pisje novič in nasla jati smo — eS iadnatnosti nastop* vseh zastop, ni kov rašega naroda. Maraikoga se je opri-je?o kot cmotica ob apoznartju, da so veliki trenotk* čr3ve$ke zgcdovtne dal! velikih mož tuđi nam. In vsi oni, kl so tako zelo trpe! i po vojni in njenih po javih In že iz. gubljali v«*ro. adajsječ ss pesimizmu, so zope* povzdigni!, svojo glavo in v očeh jim je Tsitircls ve!:ko upanje. Ta ali oni j© po-etal »Torda zopet nekoliko skeptlčen, ko se je zvedelo, da je niša parlamentarna dele. zacija zopet d^voliia vladi polletnl proračun; nastala je pač tiha skrb, !i morda re zavlada zop^t v njih oportunizem fn se morđa zopet vdad^ za par malenkosti. St^ah Ja bil reupravičen in ko j« priilo do tega aplcine^a tpozr^-ja. takrat ae je So prizna, ti: s prvim trenotkom, ki smo ga pustili iti mimo nas in našeg* ljudstva, smo zakrlvili politično napako In sicer ne malo ... štajerski Slovenci smo bili doslej med sto. venaklm narodom n^kaka avantgarda. Ka-redni tabori Itd. so temu najboljsa priča. Vstajall so med naml v zgodovtnskih tre. rotVlh našega na-oda njegovi veliki možje in Slovenski Stajer jih je posluša) na|p"eje a pridržanim diSom, v naslednjem Jim je žo sledi) in da! znamenje ostale mu slovenske, mu narodu. Več Kot enkrat smo bili ognji-i5e velikih narednih dejanj. ki so odločilno vplivaii na razvoj vsega našega naroda. Da. nes se totaži naša slovenska štajerska jsv, nost mencia z dejstvom, da je načelnik Ju-goslovenskega kluba Štajerc In da sedi kot zastopnik Kranjsk« v deleeacijah in, da so vsi parlamentarni zastopnlki našega naro. da po Siovcnskem Stajerju v tem klubu. To je vse lepo, a n*, spravi iz sveta dclstva, da smo narodno . politično dares 9'.lno mrtvi, ali vssj okoste.ieli. To dejstvo pa Ima v sebi marsikakšno očito in prikrjto nevarnost in će bećen-o zamudili v bližnji bodočnostl še samo par kratkih mescev, bode nam to v nepririerno *kodo, ki Je pozneje ne bodo več mogofce ztepa popraviti, gotovo pa bo. demo časovno v ncprinnerni izgubi In kar bi nas danes veljalo nekaj duševnih, telesnih fn gmotnlh naporov, r.as bode pozneje ve. ljalo desettisoĆ^ in §© več gmotnih žrtev, da o duševnih ln telesnih za enkrat niti no govorimo. Ta al! enl nam bode morda ©čita!, da smo prečrnog!«d» in da vso generaliziramo. Ti naj kar ostanejo pri svojem mnenju \n prepričanju: o nasprotnem jih no morema prepričati ne danes in prepričati jlh na bo. de mogoče niti takrat, ko bodo sami žo rav. not&ko sredi nevarnesti, ko bode njih samo obkroia! sHni naaprotniSki vihar. Da, niti takrat se ne bodo izooljša!!, ko bodo videll pi lastne očf, da nam t»-ga nasprotnik eto. tine naiincev ln stotlsoče našega narodnega premoženja. Tem tudl danes nišo namenje* ne naše vratice in pišemo jih samo on'.m, kl so dela voljni, da stopijo vendar že enkrat od!oćno ra plan In pišemo jih onim, ki po. trebo k delu spoznavajo pa se k aktivnemu delu vendar še vedno odločiti ne morejo, da vsaj del?.vcljnih no ovirajo in, da jim gre, do vsaj tu in tam z dobrim nasvetom in de-janjem na roko Leto 1918. nas ne sme najti niti en rjsesec •eč v neplodnom ždenju. Z*m to svetujemo vsem, Wi jim je nafea narodna stvar ob Štajerski narodni meji res pri srcu, da prv* tiesece leta posvetljo vse. strars da vkfjub krasnim razmeram v središču, ostane naša severna fronta najvažnejsi deU Staferska bi morala Imeti več tiska. Ako sedaj v tem mogočnem plamenu Ijubezr. i ne zagore srca — potem js vse zaman. Treba Je govoriti. Tretia je o d s I o v i 11 iz src in iz glav vse d v o-rr.'e in vso malodušnost. Sedaj ali r>ko!i. Narod sam je zdaj boljši od tntell. gence. češki plsatelji itd. so fzpregovorill prvi, slovenski še do danes molče, ker jih i« menda-------biti narodni. To Je Žaiostno. Naše žene so se postavite ... Zdaj ni čas -uvtievatlc no modrovatu Zdaj je čas čutiti In ilv'etl po č u s t v u.P sthologlja mas ns pozna modrovanja — pozna bese* d o I n ć i rt. itajeref so r.a taborih pokazali, da so naša najboljsa narodna armida, Zdaj nam lahko trenotek vrne, kar smo v desetletjih izgubiti.« Ali ima pisec gorajšnllh stavkov prav ai; ne? Gotovo v vsakem ©žiru, tako z ezt. rom na sptošne, kot z ozirom na naše cžje razmere, K&r zaupa^o v razsodnost vseh, zaključ'-'Jerro leto 1917. z upanjem, da bode vsfikdo brezpccojno storil v letu 1918., kar mu je storiti deMžnost. Težak bi bil od, gover. fci bi ga kedaj zahtevaia od njih usoda, če bi ne bili v s t a-n u odgovoriti, da so storil i vse kar se jo storiti dalo, ko je bi iečatvto . - . 2a Mšm in n iito Jd* sIgv Aa Mi Za ma i nisko deklaracija Jugoslovanskcga klitba so st izjavili in poslali svoje izjave klubu razven že dosedaj objavljenih: Ob-čina Bela cerkev na Dolenjskem, Zero-vinci na Štajerskem, mestno županshfo Kamnik, Luče, Nevlje, Bukovica, mest-na občina Krško, trg Kropa, trg Šmar-je pri Jelšah, Selca na Gorenjskem, Rob pri Velikih Laščah, Velika Loka okraj Novo mesto, Sv. Križ pri Kosta-njevici, dekanijska duhovščina, zbrana v LJutomeru pri zadušnicah po pokoj, dr. Kreku; Bloke, domžalski občani, zbrani na sestanku dne 25. novembra 1917; Kriška vas pri Višnji gori, Pesnica, Gorenja vas, duhovščina braslov-ške dekanije v lavantinski škofiji, Krti-na okraj Kamnik, Št. Janž na Dolenj-skem, Krajnja okraj Kamnik, Voglje na Gorenjskem, Zagorje na Kranjskem, Vcl. Oaber. Kamnje, Moste pri Uublja.- #98. štev. .SLOVtNSKI NAROD*, dnt 31. decembra 1917. Stran 3. fil, Marija Ljubno na Gorenjskem, Lip-ljena, Ruše pri Mariboru, mesto Kranj, mesto Kamnik, Mekinje pri Kamniku, Tržišče na Dolenjskem, Zminec pri Škofji Loki, Železniki, klub narodno-naprednih občinskih svetnikov v Ljubljani, Banjaloka na Kranjskem, Sv. Vid nad Valdekom, Št. Janž na Vinski fori, dušni pastirji dekanij Vuzenica in Ma-rcnbers na Štajerskem, okolica Št. Jur ob južni železnici, klub obćinskih sve-tovalcev stolnega mesta Ljubljane S. L. S., Sežana, Materija v Istri, Poljane pri Škofji Loki, Dob pri Litiji, Stantrz pri Slovenjem gradcu, Radeče pri Zida-nem mostu, St. Jernej okraj Konjice, Naklo na Gorenjskem, Gorenji Loga-tec, Zagorje ob Savi, Stehanjavas, mesto Sv. Križ na Goriškem, Legen pri Slovenjem gradcu, Pameče, Nova Stif-ta, trg Senožeče, Kolovrat, Cerkle na Dolenjskem, trg Gornji grad. Lukovica, Polica (okraj Kamnik), Muljava, Lokev na Krasu, KoČice, Dobrina, Cermoiiše, Nadole, Zetale, župnija Zetale, Velike Lašče, katoliško politično društvo v St. Jur ju ob Taboru, okraj ni odbor Vran-sko na £tajer.ckem, £t. Jurij ob Taboni, Mislinja pri Sovenjem gradcu, št. lij pod Turjakom, Cven, Osilnica, Grušov-ie (pri Konjicah), Verhole (okraj Konjice), občine slovenjegraškega okraja (skupno), Drašiči, Vić, Cerklje na Go-fenjskem, Smolnik pri Mariboru, Laže okraj Konjice, Ceršak okraj Maribor, okolica 5marje pri Jelšah, Studence pri Krškem, Marezige, duhovSčina kamni-ške dekanije, duhovSčina Kornjfsraj^ke dekanije, občina 2elimlje okraj LjuMja-na, Boštanj na Dolenjskem, Slamnjak pri Ljutomeru, Velka okraj Radiona, mesto Kostanjevica na Dolelnjrkem, trg Mozirie, slovenski deželni počinci goriški, Toplšica (Slovenii gradec), Laže pri SenožeCah, duhovništvo staro-trške dekanije (okrai Slovenji gr?Jcc), Rakek, Braslovče, Šmarje na Goriškem (pri Ajđovščini), Vrhe pri Slovenjem gradcu, trg 2a!ec pri Celju, Ol;o-slavci pri Ljutomeru, Vrhpolje pri Yi-pavi, trg Mokronog na Do!enj<;em, okolica Šoštanj, Pristova okraj Šrrar-je, Dolenji Logr.tec, IzobraŽevalno dru-$tvo v Globa^nici na Koro^kem, D:am-Ije okraj Ceiie, trg Središče, Selnica ob Muri, Žužemberk, Kamna gorica, Pilštajn okrai Brezice, občina Loškl potok okraj Kočevje s 2M podpisi ob- j Čanov (volilni okraj Jakličev), okolica Slatir-a, učiteljstvo kozjanskeza okraja na £tajerskem, fupnija v Dramljah, krajni šolski svet v Dramljah, firanil-nica in posoiilnica v Dramljah, Ranko-vec okraj Ptuj, Sv. Mohor pri Rogaški Slatini, Spodnje Sečovo, Sv. Pet2r na Medvedovem selu (okrai Smnrjf), Sv. Katarina okraj Ptu.\ Imeno okraj Prežive, Aržiše okraj Litija. Spođnie Ko-seže (pri Brdu), Dol okraj Kamrik, Podrečje, Sv. Križ pri Kamniku, trg Motnik, Hrušovka okraj Kamnik, Žalo* okraj Kamnik, Rafolče na Kranjskem. Prevoje na Kranjskem, Gozd okraj Kamnik, Bistr-čica okraj Kamnik, Pa-loviče pri Kamnfku, Županje^'ive, Brezovica, Tunjce, Podhnišje pri Kam-riku, £martno okraj Knmnik, Drb okrnj Kamnik, Loka pri MensŠu, SnitaM*, Orehova vas pri Mariboru, Ruš.ca okraj Kamnik. — Dosedaj je došlo Ju-goslovanskemu klubu blizu 300 izjav posameznih občin, več županskih zve*. duhvoščine več dekanlj. dru^tev, knr-peracij, veliko število odličnih na Trsatu zbranih Hrvatov in Slovencev. Od vseh strani prihafajo še vedrto nove navdušene izjave za deklaracijo, sn*a-]ia za pokojnim dr. Krekom, za katere-jra spomenik istoča^no prispevajn občine večje zneske. Vse z navdMScjem odobruje nastop knezo^kofa lj*:b*'an-skega, obsoja vsak razkol in needfiost med Slovenci, pozdravlja skupno delo-▼anje v smislu jujrosiovanske dekhra-cije in izraza ziupanje klubu. Vsem za-vednim občimim, društvom, korporaci-jam In posameznfkom, ki se jim ni mo-*oče sproti zahvaliti posamezno, izreka Jugoslovanski klub tem potom najtop-kjšo zahvalo. Občinskl odbor trn S ? n t J u r i J ob Južni Želcznici [e v svc>«» 5C7i koncem novembra t 1. sklcril ?og!rsno zanpnico Jugoslovnnskeirm klnbu, osobito načelniku driu Kornsč-i In se z na-vdu§enjem izrazil za majniško deklaracijo. — 2upanstvo obćine irg St. Jurij dne 28. decembra 1917. Okrafni zastn? Oomji Grad je sklenil v svoji glavni »ktip-Sčini dne 17. decembra 1917 sotfa^no sledečo resolucijo: Pridružujemo se v popolnem ob^egu deklaraciji Jnjroslo-vanskesra k^uba z dne 30. maja 1917. Izražamo svoje porolno xai;panjc Jugo-slovanskemu klubu in posebel nje^ovc-mu načelniku dr. Koroscu in našemu ožiemu zastopnku dr. Verstovlckti. f;b-sojamo pa vsak naston. ki ho^a «ejati razdor v vrste iu*os!ov»nskega naroda na veselje na^ih niro«!nih nasprotnikov t času. ko ćela Jugoslavija želi zjedi-Djenja pod habsbur5k?m Žezfom. Obenem se iz celera srca pridružujemo ćelova-nju Njih Svetosti papeža Bcnedikta XV. In Njih ces. kralj. Apostolskefa Veličanstva cesarja Karla 1. za doseffo tras-ne^a miru. — Navzoji okrajni rastop-niki so ob tej priliki darovali za spome-tđn — apostola tdinstva ia kUcatdja mm složno delo — Cvanifellsta đr. J. Kreka — znesek 250 kron. — Okrajni odbor Gornji Grad, dne 17. decembra 1917. — Za načelnika: Anton TurnSek. Občin'ski odbor v Dolenji vaši pri Rlbnicijev svoji seji dne 29. decembra 1917 naslednjc sklenil: ObČinskl odbor se pridružuje v polni meri deklaraciji Jusoslovanske-ga kluba z dne 30. maja 1917. Poslan-cem Jugosfovanskega kluba izreka naj-iskrenejšo zahvalo in jih prosi, da vztrajno delujejo naprej fn % združe-nimi močmi do^ežeja tako ztieljeni cilj. — 2upan M e r h e r. Slovensko ženstvo za daklaracijo. Slovenske žene in dekle-ta občine Orehovica na Dolenjskem sez navdušenjem pridružujemo izjavi »lovenskega ženstva za ujedinjeno Jugoslavijo ter izrekamo Jusoslovanskemu klubu s^*oje zaupa-nje. Sledi 70 podpisov. Pnr'anlo n mir. Ukrasna neviralns. Pet.ojrad, 28. decembra. (Kor. or. Agentura.J Nemško odposlan-stvo za reiitcv s pogajanji v rveii stojećih tenničnih vprašanj je dospelo sem. Dana]« ^S. drceinbra. (Kor. urad.) l'ri t:eiji %t,\ miiovne konferer^e v CrestJ LituV.'kem, ki se je rrsila dne 2S. decembra, je predsedoval bolgarski justic ;i mi*:;ster Popov. Po otvorit vi zborovanja je opozo-ril predsednih na pomen uvedenih ml-rovr.ih po22ja.ij, ki ol etajo podla^o za novo ero v razvoju rnednarodnejia prava. Čnv*Uvo re ima rmcfo zahvalili deleccciiam Stirizveze in kusije, ki reprcseiitira pravna čustva velikega ruskega naroda. Da poda izraia te] mi-?li. je iuaiiČTi minister Popov odstopil pred*ed«tvo voditelju rusko delegacije. Gospod Joffe, ki Je prevzcl pred-•-dstvo ter je opozoril, da je bilo ▼ zsdr.ji plerarni seji skle?jero. po rts-govoru o rektterih specijalni1! rpraJa-njih med zastonn.iki štirizveze in R> sije, dolcčiti prihodrfjo plen-rno sejo za 4. januar po nar em koledarn. Ker so sedtj ti razgovori končani, *e ta seja zadrja pred < januarjem 1915. Nato si je izpros:i Ibrahim Hakl pa5a besedo, da spregovori pifd krit- j ko ieztdnevno oavzo par beied. Isva-jal je. da se njegovo upanje, katero je izrekel ob otvorttvi konferenc, cl«, se ! bo de!o v krst/iem čtrj rtdovoljivo i končalo, ni izka'»lo za Dre«inelo. O te-*avnih rTJraianjih, ki jih je nstrari?« tri in pollctna vcfns, »o se Tržila ra^-mutriranja in ?o bila v*.a ta vpnltrja prerojena. Lahko se reče, da je večina teh vprašanj d*;cs ^i poti k praktični rešitvi. Tekom >e«tdne\rrega rezprav-ijanja se je dosegel zelo dober rezjltft Za ta rezultat je treba izreii ru?kl delegaciji gahvaK kr ]- kazala med po-g?j2r;l mn^go odkrftost!. pravičnosti ir. mnoro prnktičneja mf*lien?a. Go-spodje «o dokrsali, dt so t'jdi dobri diplomati in dobri državrriki. Ob koncu je želei liski paš^ gospodom rjske de-le^tcije srečen povratek v domovino ter je korčal z željo na »rečno svlde-njc na doličeni df^.. Vodit?'! rjslce delegacije je tuđi irrazil rnrnfe. da so pričrta pogajanja dober pričetek in da pripuSčajo upanje, da se bo ta grozna vojna kmtlu kon-Ča!a. V sedai se pričenjajoči pavzi borno imeli vai občutek, da stoje za nami milijoni trpečih lj'?di. ki krepene ?o koncu vr-jne. Zavest te odgovornosti pred našim! narodi, pred člov^Stvom in zgo-ovlno. r.am daje upanje in no-tranio silo, da borno ni!!! pot do spiol-neza miru. V tem upinju proglaiam sedanio te}o za zaključeno. Brett LJtovsk, J9. decrmbra. (Kor. nrad.) Ztinsnji mini*ter grof Czernin je v^eraj rvečer z delom svojega sprem-stva od^otov^l na Dunaj. da nt pnjve-h^;e z merodajnimi faktorji o doseda-n;em usneht1 prve konference. Soflja, 29. decembra. SporočPt mi-nistrskega predsednika Radoslavo-v a o bVif.ajočem se miru z Rusijo, so provzročila v zbornfei veselo prc^er?e-terje; izz^rala so no v«eh klopeh živahne ktsce »Uri»!« SpIoJno se smatra f^o-s-danji rezultat r^gajenj kot velika zrnima nvrrvne politike grofa Czer-»i-na. Mfd ljnd'tvom vhda veliko veselje in zadovnlistvo « prvim va?"im korakom t* ^osero svetovnega miru. Bcr>l, 29. decembra. »Pravde* po-roča: Sovjet ljudskih povericnikov je izda! ukaz Ifetja nemlkih vojnih vjet-nikov v ruskim drža^Tfn otctuIJu, da bi se nepo^e^no po rk^ri mlrovrih poralanj ©rf^ela med^ebojna izmen^ vojTf'h vfernfkov. Stockbolm. 30. decembra. (Kor. n.> TJkr^iinski informacijski virnđ poroča iz Kijeva: PooMaičeTfi zafttopnfki an-tle^Hce m franc^^ke vlade tr> obljubili renerMnemu ta^ni^tvu ITcraJlne, da bo-do nrirnali Tlrrailno kot samn^tojno rernibTfko In fo pndr>?ra!1 z »rofjem in mtiniciin. če generalno tajnfftv© ▼ fm^ nu renubTlke narove NernČM!, Avstro-Ogrski ii aeda^M m^k' vladi vo|iw. Generalno taj^lltvo !e odrmrmilo, da hoče ottatf ukr«!tn^ka retriMflca «•-prp^i obema skupinama popotnom« ne- vtrt^a. CMTCICTNe D^ZAVC m MIROVNI PRCDLOGf. L«w Batančno tn « rvllklm nesaupanjem *• bodo rasmotriTali. toda sa prvi pogled M rlđU kakor da «o 4I »fdlogi raeen korak e«ntralsih drtar fm bi a« dosegla obraza, da ae obnova B^cfja. Brblja, Romanika In Crma šora, tako da H m bilo sobenega ne-■poraaiualjeAja ?e«, te Ce bi bilo to »đrn. Beno s odlkodnlno sa Belrijo, bi lm^io to velik rpl!v na etailM« liberalne stranice v parlamenta. Amttordam, ft- decembra. (Kor. nr.) Reuter poro£a ts Londona: *T1mes« ptlfjo: Pravi DuocB odgovora grofa Czernlna je proEoren Nemflja m njfni pRtelfti upnjo, rta bodo ljtiđeki korriaarjl ratificirali nkle_ p« d«le«ator In hočmjo iy>raMtl odločftev revolucljonarre Rufl'e v to. rta portkrepe čmofleđe v laveinlikib erttentnib dr24vah t^r prebljejo fronto soTratnikoT M^m^ije. Tak mir, kakršrcega ho/*^jo centralne dr2a-ve tu kakri«reca smatrajo bol^evlki ta od_ govarjajofrfa »vo^im principom, hl bil r nr»ro r#rtra!nim drtaTam. Preko naj. var.,.#1*ih vprtianj. kakor Je vpra*ar»le bo-<5o*-o«ti Alca^i^s _ T.otari-nftT-'e, prehnj.ijo mrl^e. V»a ta »avirtesna pop«'«^3a so ka. rakterifTi^r.a ra ajlk Bepofrtenost. »DallT CVronir!«« piSe: Mirov-nl po_ grt.M ••rtrminih irtar n© nacijo ni^akržie tX)tovo«t! proti obnovltri rojn«. .»'ornlnp-f»ott« Imenuje o^t^vor grofa Ceernina đi_ plomati^tjo loTijlerstro. »Dallr Mali« 1xva_ 1a: GovoriferJ« © miru bo dob'io *^le po-t«ra reani^ea pomen. £• bo N*rr>/Mia na bo_ JilCn poraler.a 1d Ce bo njena rroč ilomlje. na valed pomarv.an'a In porarn, ,tfar.p>ie-•t^r Ouarđian« m«r>i. 4a »o retnlVl TTtrovTil pre^^ocl ikrbno ^r#mtiT>rI. Slcer «« ne da'io spraritl v »k^afl • teorijo zmarovlte Kemčije, ne kažejo pa Eltl trohice novpj^a aV.a:jenJa ali iata.<:*Te jr!ll*ar1*rra. n^j^tvo j#, <1a *« rsK'rli t AW<~:*i - Lot^rlrftVI li ▼ Tnr»ifl auTerenoet ali«, kf Je rtn-fia krivi, eo. Kaprafledno irio pa ti bflo, Pe bi se Te Iz teh TirokoT tarrri:! nr?nf>:i r^^^H- 2a. »•xniki rnorajo »prijeti I« t*h rogo;>v v«c, ksr je »prejer-^jiTO. 1« pote*n rariflnsiti •voje Tnirlma'^e pvgc'm. C-jrth. !• rt.ecembra. >Tajreean?<»tfrer« poroda ic Londona- Anf!eika rT»«1a ?«e protivi V »TvomlH sla Int«rpe1!ra?a po#V.nra Arj:!n fraTlkalec) in ffemhat (aocliaM-t) o 4o_ rolk]h ▼ Ruti4!. Z«nanjl mMet^r Pl**hon !• t tvojem orsr'vrorn irraTjil: Po^o^kl ▼ Runl'l tvorilo rtvimi * v«tor»om Ke'itTi^TiIh dri&v t vojno a»jv*ir:^j?a ^e'rtTa te vojne. Be«'an*a n^ila r!»r!a je ocern^ro^i^a o1"l-jalne ttlVe s tWTe«niTt1. Po krlvrtl bol^oTl. lov je đacea vra Ruti Ja v rat«T!lu. KemiM. ja »e tnuM. da bi nadft?i«Ta!a §• v^«-nj ie LJo^d Georre |>OBovii: Mir je mo«ro£e <*o. biti le ■ sinaacr' rmafiti' SKnkal? 7a r-*»V-•l.'e i» da ŠTv.rm podjarmimo In J;m vlafa. 19? Ka. Jb »•' ?arn^. rta zajotovimo svotu ■air. »ravi^rort in hr*t-t-ro. Vmf+^v Kl"*._ •i;e - IjOtarlniVft rta^e Jara^tvo rn trsj^n na!r. tele notem borno »a^trail vojr.o «a dcbl>no, ko bo Nemttja tslavlla, »aeimvan na i titnlacIja Ruilje. «11 pa «• bo'*^ rr-gAJi-Bja razbila. V obeh •!^'taJ!H ho S^a aa nas vvjrta r»apr«J. Cotovo Je velik n«peh ra Ntm^i'o !b Avttfo _ O^«iko. rta l"-»«ta r»t rQ*kI fronti svo*5oTn*Mia «1 ^e itivl'a aeraofočo na'oro. rla pr*m?w avet. t'Kla «T©t bo »m.s^al in Franro^l bo^o imeli velik đelel na imn^I. N«to Je »nroje_ la »bornfea % vaeml y!a»r*Tl proti 84 arlsso-vora resol'^ijo. kl <*1obrava i«Jav» vlada ter jl Itreka »au^ar^e. Bern, If. drrembra. CKor. urađ,) Pa-HiV! «aaor>ls4 r« bavilo eTtoraJ »-"MJ-'ffro s onroforem centralrlb đrfav t Pre«tn Ll_ tr,Ti»keni fn i «T»vnrom mnanJetra ministra Pl^hona o ni ran JI poTltiki Francoak«. Cm_ •oplaje primerja oba pror'aea ter pr*h.t*a do amkliurka. da Je o<1«;oTor centralnih rtr-lav mejatrako d«1o đvonmnostl. !?v»»t naj b! r^lslll. rta so <*ertra^ne drfJive f^rejfle meko miroT'o ^onnd^n t+r tako roV*^a1e ■toJo r^ini"»v!1eno«t xa mir «» portl^j^ ne. •ebl^re*« prot^ama. tato rta bi bila e*t»*»._ ta kriva nadaljevanja Tojue. O^-roror P1-ebona ja por^i!ncm« ume^ten. FVanro^T« *e ixrrsra pokaxa^a voljo bojevatl ?e ra r»ra-r1_ eo in akleHH mir. ko bo pravfra rto^o^<*p.a. Stockholr-, f«. rtererr.vra. Hlasom *a„ aee'ilvik aoroMl ao te vriTa re«na ro!»"c-tc^ars^a T*a-1 v WaaMattonti. Tjcnrtcr.'i. ?a_ r\wn hi Rimu ile-!« note Trorkefa, An?!?. Ika vlafla Je tkMrala nato konferenr^* to-Jaiklh »trokorn Jakov pod nrert •ertfrtvoin mareala ?rtnrha. Ker f*1rr» t*» lroT»*^rcrre ni bi1 a aadovoijlva sa T^ov^ Cr^'-fro'a. nm J* vrlima konfererra ▼ flavne^ rtanri na Franr^tkam. katare bo se ndeWW ret«!n. Hala; 1b Peršin*. Te dal bo Imel sejo en_ tentni vojni avet, teiteva, tf. deeanbra. Partiki ,Now. york Heraldr norofa la Waahinrtona: I^aml •Ina; je obveetil ^aaoplaje. da Zertlnjert« dr* lav* ae futljc v nwki anirovnl predio ti no. beatea« vvroka, ci M vtefrali apresncnitl ■iik odBoiaJe proti evropeki vojni. Ametefdem, ••. deretnbra. Reutđr po. roea ti Londona: L.l*t! Zedlnjenili drtav ia—uli Ivajo o mirovalk predknrih grofa O—faiiia la aoaia«*«) Icjavljajo, da tt pred. lod ne morejo vnllvatl mi amarUko ode l«Abe t vojni Bmrru St. tfaaavbra. Parilka lidaja ,Calce«o Tr!bwa*« poroda Is Waeh1n«rtonat »ooeevell Je ▼ aaaesa pfaraa konaravn^m« •Jaati Loudeeira lajavll. da Je Wlleoa «oa«. psj pTSjđatjdjalUo ■ latnjlvlml pretveuuni. raje prađ rojno.« Narod H sa pa ne Ml volil. će bi kaađkliral ▼ na«alm vojae«ja programa. FRANCC8KA rBOHNICA. — POOOD1A Z ITALIJO. — FRANCOSKA IN RUSIJA. Pariz, 29. decembra. (Agence Havaa.) T zbornici je posl. Montet omesti pocođbe Francotike i Anjlijo. Rueljo In Italijo, in rakel. da njor-ejo te pogodbe vrneralrltl mnoge narode, četu dl Je njih Uredba zavisna od zmage. SaJ vidimo v potjodbi s Italijo, da Italija poleg Tridenta in Trata sahteva a» ncmSko Tirolsko. Istro, otoke T Jad^an^kem morju, Albanijo, Dođekanes in ugolnosti v Hali AeIJL S takiml pogodba. ml »• ne taiu> praTica oarof!ov In "ille bi. če bi c* nrofrJt'i e, nova senena ta bodove vojske. Nec'voinio Je bila itftlijanska vojna popularna in narodna, za kar borno mi Francoil Ita'iji hva':e?ri. Tođa ono kax je hote! ilaJi^anskl narod in to pogodbo i^tli. Janske v'ade t^ treba loeitl in je vpr.tifitl ita i^ansk* uercđ: Si - l| dajete tndl o-i«5o_ vor na to. kaj bi bil bodovi mir, *e oatanete pri PTojih *?;i»cijah na" Dodekane*, Alha_ nijo in L;»'inR<*tjo? — ZvmnJI minl^ter Pi. ehon *e odgovori!: Govorili »te o naSi po_ gnćli e It« ijo. Ali *t* si vi na Jaarrm o resnih po»ledicah, Ce bi «daj adromili o tej pogodbi? Pali ja ee Je i nami udeletila voj_ ne ■ ozirorn na neko pogodbo. In to pogodbo Bino «k!en!li s naro"om, ki je aprejel vojno ve!«c! svoje Ijuberni do pra.vičnosti 1b sa najvl*je Interese, ki Jih mora braniti in pa ▼sleđ volje. Ca iipopolni svojo enotnost. Nikdar ni bi:o med narodi veinefiih po. točb. kot J« ta, niVdar pom«mbn«jleft, Jarn»'5epa in javnejiesa spcrazTimlj»n1a.« Ztiorr ira je cato pre&la k rampravi o vpcfcHcB letnil:a 1^19. Clemenceaa Je lzjavil, da bo rahteval, da re Tsi nevpokll-canl kmetje prite.TteJo v J«ni!«rjn in febrn. arju sa • tednov k de-Oia sa fronto. Ce bi tbcrni'a to otklonila, bi atavll rpratanje zRnparJa. Clen?nceau Je nato opoaorll. da Ktmcl U^notno ▼ velikih m^oflnah đrve na fra^ro^ko fronto. PeTavci »o neobhv^Tne pct/ebnl. L/vestotleoč moi, V:i so sa fronto mobilizirani, bi o-*ali v pliT^aJu potre' o v Huljo. Zbornica Je pritr!Ila Clemencean_ ovim Itvajunjei!, pre'la k raT«^vorn o po-^anjernih filenih in kon?ro p^rejela r^lotno pretllc^o o vr>okll"u letnika 1919 s 421 gla. eovi proii 7S p!p,?OTom Zunanjl rrinf«tcr Pichon je nadalje lr_ jari! « emirom na mirovna penjanja bolj-ft^viSke vlaće: »Oni dan, ko bo imela Runijd p r a v 1 Vn o eeatavljeno, na volji nnroda slonečo vlado, bomo priprav'ljeni raimotrlra. ti % d jo mogoC<* pokoje pravič. nesra in trajnica miru. Pričetek voine m:d Ukrajina in boljševik!. Amst2rda.il, 29. decembra. (Kor. urad.) Hcuter poroča iz Petro^rada 23. decembra: Boljševiške in ukrajinske irmade z artiljerijo in letali zi stoje, kakor se e ?. t r j u j ev pri Markovi nasproti, pripravljena na boj. PtiiOgtd^ 28. decembra. (Kor. n.) Age:itura. Đriz 24. decembra vjeta šifrirana brzojavka franceski vojaški misiji na romunski fronti, je vsebovala r.aročilo fra^.coske vlade, da naj voja-žka misija stopi v ozke stike z ukrajinsko Rado in jo podrira z vsemi, misiji razpoiažiiivimi sredstvu ker se je izrekla Rada za vzuržanje reda in za *klcp miru ? privolienjem zaveznikov. Tuđi to dob!H Franco-!i n?.ro-ilo, da naj z vsemi sredstvi podpirajo krajevna pol'tična zdrufenja, ki skušajo vzdržatj bojno silo na romunskl fronti. Trancozi hočejo s sodelovanjem z nedavno ustvarjenimi krajevnirpi upravami pre-prečiti ncmškc priprave zs pomladan-sko vojno na zapadni fronti. Ustanovila se je posebna komisija, da s privo-ljenjem kozt?T:e vnja^ke vbde zaerto-vi dobavo premoja !n 2ivil za romansko južno fronto ter da dobavi zlasti za prehrano kozaških tabori^ 100.000 pudov žita. Kar se tiče Ar^lefev, so dobile njih tmbulance in sanitetni od-delki danes točna navodila iz Londona, da naj «e umaknejo In zapuste na.^o fronto. Ta brzojavka dokazuje, da pod-pira entc"ta kar najbolj izdatno vse težnje, naperjene proti miru in proti drlavski vladi. !n da bodi Rada pod ki je venđar nikdo na noben naCln ne o.^rcia, r,.', > v :t.\\ z A-*de'*i \r i'ran-cozi, da SČiti interese bogatih kmetov In rujanskih hte^ktnalcev proti na-rndnm re\T!ih kmetov in d^l^vcev. Brzojavka bD prinnrnogrla, da se bo Rada razkrinknla pred ukra1?nskim1 vojak! kot intri^antka proti miru. Proti ne-sramnernu vmešavanjn franeoskih j?e-ncrrlov se bodo storiti kar najostrejšl korsM. Pefrocrsd. 29. decembra. CKor. b. Aif*ntnr».) v Harkovu se je vr^il kongres vseh delav^kri in voj?.5W» sovje-tov in dela kmttiških sovjetov. Kongres *• fe proo sVlrnje^^ni mfm. Patrograd, 21. darembrm. (Kor. nrađ. Alfentiira.) OJarni larrSllnl odbor je «»k1e_ nll odredbo o podrtavlJenja hank. Pet £Ja-noT se je vzdrfa'o flaiovanje. Odredba praTl: V Interean pravilne organiiaciJa Javnega cremofenja, ▼ Interean eneridene. ga latrtja banane ipeknlaclje ta popolae avrobodltve deiavoev te kmtttTT iar Taasa robotajo^eca Ijnđstra sploh pred tzkoriSCa«, njem s strani bančnean kapitala in v svrho UBtanovltve v pravem Interesu ljudstva la rerniA razređov teleće ećine ljudske banr ke rnake republike, ođreja glarni lrrriilnl odsek: Banani posll trorljo driavn! mono_ pol. Seđaj obstoje«« delniAke banke In ;irlu vatne banke se ■drulijo z driavno banko-, Državna banka prevsame aktiva in caalva likvidiranih bank. Posebna odredba bo đ lefo ni^o mirovali. Stockholmska sodjal^-; •tifna Vonferenca inesect J^nija se Je siceri ra??la brez nozitfvntk rezultator, Ttndar Jt^ mnoTo storfla xa mfrovno Idejo. Poznele fv?i!tta In septembra «r©6imo mtrovno »rizs.devs.nfe atnefa. kl na J© ostmlr> brec ^«e^t. Vse treteklo !?»r> *a Je stala r. os*>redjn rv«tovn«fa »anfmanjt Rusija. VelfVa neradovoifnott 9 carlzmom, kl se Je Varala v Petrotradn ne ie na ulici, marve.6 tTTdf ▼ d'tmi. Je rodfla revolucijo, kl Je I»-br*jTinflt dne 12. »»arca % uporom dtime ia •dstavitrijo ct^fi 4ne 15. marca. Zdelo se Je. 4a bo eV«f?kutfva dtime z Rod^HanVom kot ored^edn!koTn In kne«om Lvovom kot ministrskJrn predseđnikoni »tnrtvila v Rusiji red. Kongres ruske armade ▼ Minsku m izjave ruske vlade, daslravno nišo ostale brec ncovora, so odnlrale perspektivo ml ene^fično nidaljevanje vojne. Razpad pt fe bil neirorfben. Ukrafina sJ Ie nstano-▼iia svoj mrodri nđbor, ooznvzneli dio velike of^^^'v«. T? se Je prl-Wi s 1. luHJem. V"**-- - • * ^ ie nsedla Staolslavov tn prođ ■■- * v Tt*My Stian 4 .SLOVENSKI NAROD\ dne 31. decembra i*i7. 2S8 siev. •e !n Lomnico, tn fr> }e pa zađela vsoda. Uporni duh v armadi ln anarhija, tatrofe-ita med vojaStvo, ter krepka protiofenziva centralnih arcnad je iztrgala Rusom ropet Tarnopoi, Stanislavov in dnt i. avgusta tuđi zopet Crnovice. Istočasno so ie prej •stamovljeni dciavskl in vojašM sovjet! priveli krepke je pritrskati na vlado in tekom t uli ja vidimo prvi oboroženi nastop bol]$e-Tikov, ki jim pa ni uspeh Kerjensklj je sku-ial resiti s koalicijskim kabinetom ln z vojni mkabinetom, kar se da rediti, teda njegov spor s Komilovom, očiten žc na drlav-ak konferenci v Moskvi koncem avgusta, je dovedel do boja in upora, ki je stal Korni-iova svobodo. Ruska armada pa je bila v 4emd}ib omajana. Ne me em te Je posrećilo *koro brez boja zasesti Rieo dne 3. no-ŠTembra ln malo boja je stalo mdi zasedenje trtokov pred zalivom, Nič ni pomagala pro-flasitev ruske republike. Konćno ?o ima-caJi Ueninovci sredi novembra v Petro-fratđu in s tem se prične popolni razr>ad to sije. Da atrde svoje stališće pri nižjth .siojih ln morda tuđi kolikor toliko vsied Anarhije v ruski vojski, je ponudila boljše-▼iška vlada dne 29. novembra pokajanja vsa premirje in mir, ki so se pričela dne -2. decembra in so prišla dne 23. decembra do provtzoričreta zaključka. Dogodki na bojišcih. NA$E L'RADNO PORCCILO. Dunaj, 29. decembra. (Kor. urad.) Vzhodno bojišče. Preralrje. Ttalijansko bojišče. 2 inočfum aril-#Ht]skfm in minskim ognjem pripravi en ! •jtovražn! napad na vfšlne rzhodno oć j fore Tomba smo zav?n?l!. Kakor *e rečknt, je sovražn!k tuđi veersj s svojo artiljerijo obstreljeval niišo bolnišnico Bi Primolanu. — Sef *en. štaba. * Dnnaj, 30. decembra. (Kor. orad.) Vzhodno bojišće. Prenurje. {talijansko bojišče. Mestcma zri-titeo artiljerijsko deloraitfe. — £. %. IX. NEMŠKO URADNO POROClLO. BeroRn, 29. decembra. (Kor. nrađ.) Zapadno bojišče. Skupina p t m. Ruprehta* V posameznih odickih fandrske fronte ob Scarpi pri Graluco-urtu In Gofineficuu se te stresanje nrotl ▼eč^ru ojačilo. Vzhodao od Tieuporta in pri PoIcappeHa so se večkrst ponesre-či!i angleškl izviđn! sunkL — Sknpina nemškega prestoioiasleđ-ni-k 3u Severno oć Courteconji so cdrli iz-vidiri oddelkf t irznzo^ke crte ter pri-pcllaU nekaj vfstita nazal. Vzhodno boiišče. Nl£e«ar ncTe^a. Makedonska fronta. Ob Prespan-«frem Jezero severov^fcodno od Bitolja in ob Dojransfccm Jezeru ▼čs«ih žirai*no artiljerijsko defovacje, Italijansica fronta. JtaflUiftsSrt nfrsđ j ■a vf*Ini Tztiodno od gore Tomba ?e je zlomfl t našem ognju. — v. Ludenćorfl Đeroifn, 30. decembra. (Kor. nrad.) Zapadno beji?če. V !cku pri Vpresn« gttno od Scarpe !n na ▼zhodnais bregu Mo%e je bilo arti!Jerf?*ko dc-ovanje ▼Casfb stopajeTano. MasrS! fzvl^ni boji ob an;leški fronti in v Arsonfh . Vzhodno bojice. NKesar novesca. Makedonska fronta. Severo-zapad-99 oć Bitofia hi ob Dofrans&ec] Jezeru le o^enj vča5]b oživeL Ita!ijan>ka ironta. Na hrbt« Tomba fn ▼ odsc-kti Plave na ob«h «tranffh Pe-đerobbe so se rszvil pofioiđr.e siifll wr-tf!ier?!sk? fn minski bofL — v. LuJenđorff. NEMSKO VECEPNO POROCI? O. Đeroltn 30. decembra. (Kor. nrad.) MtdMarcoinpom in La Va-«qoerie so naše ćete r kraiev- ■ em šunku zavzefe n 3 j « p r c d- ■ ji angleSki jarek ter vielc lekaisto mol Cei dan slino ttrtlianje ob £on romba. Z ITALIJANSKE TVOSTZ. Itilljanko bojUS«. Wo!ffor wV6 poroća 24. decembri*: Ka lt&Ujanski trostl *o Italtjani sop«t pockcsllt med Brvoto la Plavo uhraniti mi groieiefa eb-kolj«nja n ttrmni s&TecnikoT i protinana. dom na Ttfiin« rmhodno fcrlba Tombe. Ta. laj so N«mci in Avetrijci prodrli nafbolj saprej ln ■ cc*ffegm pr*bena hrlba Tombe Sl«đa|o artnj«r1j«kl opazoval^i im v talijansko ransino. Napad je bi! breaasp'jAea Itljub ogremnetnu artilj*rii?kemti đelova-ujo. Zavemški so •• • pomc^jo favojc/anih fttaHaaftkili poilcIJ na omenjenem gre^nn taJu> tttrAilt, Am. nm morejo om a jati njihr>r« poaldj« 1 talijanski težki kalibri U ni Sin« pm tuđi n« njihoTi gorski toDori g hrlba Palo ne. Ko ao ItalU?ni jurlftali » rrojih oporilč, so popucali kax po vrsti t o^njti masib. str«lnlh pnšk. — Znani italijanekl ▼ojal dopisnik Lnigi Barzini c^isnje boj« mn& Piaro to Brer.to v Uitu >Coniere đella •ara« In jth osn&čm ka jako resu« in dal«. feoseSne. Pra^i* <3a sorražstk kjerkoli pro, dr« na kaki vifiini ali lalotl kak đoborl. Ta_ ; greblattn«, da nad avstro _ ogTskiml pocici- j jami meceno italijanski letalci letake, s ka. > terimi vabijo avetrijske Slorane, naj fbete na ttalijansko stran in vstopijo v slovansko legijo. A m • r i s k * zrakoplorci. Tribuna poroča, da i»& vetbajo blizu neke^a jut_ noitaiijanftkeea iperta ameriS!:! rra\:oft!oY_ ei. Teh rrakor^ovcev je par stotin in so đo«Iej edire poinožneelle, poslane Italiji li Amerike ITALIJANSKO URADNO POROCtLO. $9. decembra. Na T»ej fronti obi-CAjnl tnotilni ogenj. Oboje«transko patmlj. i eko deloTacje ▼ hs.gs.rini in Vallarsi. So_ j vrnini pcski;w vo_ jaiklh oseb. PcSkodovan ni nohen uporne. ■ nik. V (*ryglb bombardiranih mestih ni ne 2rtev n« ikode. GIBANJE NA ZAPADNI FRONTI. Zeneva, 19. decembra. ZahodnoSricar. ski listi poročajo, đa s« je pre^riTpaclja Ea-vesniSkib čet te privela. Vsleđ tega je tt^i poeet franco-kih pariam-ntBrcev na frouti odgojen *5o b. januarja. VOJNE PRIPRAVE AMERIKE. Amsterdam. 59. decembra. Glede v-oj-nin prlprav Amerike se čuje to_!e: Za transport prve američke vo*ske t Evropo, to j« 100.000 mož, bo treba 10.000 vagonov. Jtlrl pristanf$ča •• bodo preuredila tako, đa bo morio tja naenrat po 23 lađij. Za tranipcrt ^eh ćrt v Bvrcpo bo tre^a 230 ladij ah 1C 0.000 ton in 20.000 ton rezerve. Prvih 6 roe*eeev bo Eađostoralo to gtevtlo ton. Potem ?• bo spravilo 1^00 lo^omotiv, ki so bile zgr*J«ie t Ameriki, po tpč'M ra Frajarosko. TRIJE ANGLESKI RUSILCI POTOPLJENI. London. 29. decembra. (Kor. tir.) Ađmiraliteta poroća: \" noči na 23. de-cerrbra so radeli pred nizozemsko obalo v mesdenerr! vremena trije an-glešk! rušilci ob mine a!i pa so bili torpedirani. Pri tem je pojr'nilo 13 Častni-kov in 100 mož. ■oizoda posadk« ^Seeadlerja«. London, 2% decembra. Reut«r porot'a te W«i:ip.gtona: Luknar ir 10 dmeih Venj. cev ki ao pripadali posađki »feeaAitrla« ter bili »efetkon: oktobra r neki cbor-sženi barkasi p-ijeti, so zbeiali 18. t. m. v obo-rofenem čolnn iz kraja na Novi Zeianfiiii, kjer so bili internirani. Tri dni poen »je ?o »• iv*!*?t!'i r.rh" ve^Je la-11e ter T)o?adko B«r>7!!. et TjeH in zaprli. Polit!fn^ v@jli. =5 Ptrlancntarn«* In d*les«c??95ff» zs- 9#dan|e *5* Prvotrr^ je bilo ra-meravano. da :azen za tište, ki so ali v zločinski fantaziji te strašne stvari izmislili ali Da, ki so jih zagreš:li. Taka karen bi bila za monarhijo več vredna, neso izvojevana bitka. — švicarski list naj bo uverjen. da tu ne *rc xa izrodke n^.b^ne zločin ke fantazije, tenveč za ialostna deistva. >=: Mariborski govori. Pri zaobljubi »ovih mariborskih meščanov s-o priredili mariborski V«enemci politiTno demon-strracijo proti tuzo^lovanskim zahte-?ant V svojem nagovoru na nove me-$č«n€ le pozivljal župan mariborske Nemc«, da naj z đašo in srcem ščitijo staro nemiko, sedaj ogroženo me sto. Sin j slovenske matere đr. Mravta* je imeJ velik rovor. v katerem ie deial: Tuđi danes kakor nekdaj. nas orrožajo 30-\Tažniki z juga in jagovzhoda, toda to nišo zunaniji, to so rotranli sovražnikL NastoDiti moramo proti njim tako innia-to, kakor naši prtdniki nekdaj proti inr- tau PiiMgii «■* * mn mm «f. ribor ea vedno nemško mesto* in nikdar ne bo smelo pripadati jucoslovanski^gp Žavu Ko so svojčas odstopili 1 iriroKo zunanjemu sovražnku, 50 se lirolci dvignili t orožjem. Panes še ne vemo, ali se tuđi nam ne bo z nasiljem dvig-niti proti podobnim nacrtom. Mi se ne damo odtrgati od Avstrije, mi se ne damo prodati. V imenu novih meSČanov je neki Andrašič (!) obliubil da se bo-do mariborski Nemci, če bo treba, s puško in kanonom dvignili proti jugoslo-vanski državi. = Ćeškl in Jusoslovanskl listi ne smejo v Inozemstvo. Ccški listi poroča-io» da od 25. septembra češki časopisi ne smejo v inozemstvo. Kakor smo iz-vedelu ie zadela tudijugoslovan-sk e liste ista usoća. = Potovanie člaiiov ogrske delegacije v \ idem. Iz Budimpešte poročajo, da se napotijo številni ćiam ogrske delegacije na povabilo vojnej^a ministra v Vi-dem in od tam na fronto. Odr-otujejo najbrls dne 6. januaria. = Glas S!oveacevf Krvatov in Tr-bov, »novi jugoslovanSki dr.evn'k^, iz-\Ce 1. januarja pod odgovornim uredništvom drja Ivana N. Novaka. = O tajn! pogodbi med grofom Czerninotn in nt mskim državnim kanc-lerjem srofoni hertlinsom vedo porocati franeoski listi. Pogodba se baje tiče A!-zncije - Lotaringije, Belgije, severne Iranciie, Srbije. Albanije, Kuronska, Litve ter nemikih kolonii in se postavlja porolnoma na stalisče nemske politike. Z njmške strani se ta vest označuje kot izmišljena. — »Journal de Oe-nevec navaja vsebino tajne pogodbe ta-ko-Ic: Alzacija-Lorena mora octati brez rcKOjno nem-4ka. Ncmčija bo izpraznila Belgijo in severno Franciio 5e le, čim ji vrne ententa njene kolonije. Avstriji nai pripadejo Alban ja, Srbija !n Crna ?:ora, vendar pa nai te dežele dobijo nekako posebno avenomfjo. Nemčija pi;^iasi s\oj desinteressemer.t {rlede nekdanje ruske Poljske pod rogojem, da Poijska sklcne s centralninii državami voja-ko konvencijo. Litva in Kuronsko naj pri-padara Prusij;. — Italijanski ffnančn* mlnfster Meda o polcžsjti. Finan^r»#-minister Meda je imel v Milanu govor u položaju, v katerem je povdarjal potrebo vziraianja v družbi z zavezniki in sicer qo ustvarit-ve situacije, ki bo mogla porušiti trđnost avstro - nemlikefca odpora. = Gionttl, italijanski Ljenin? »Avanti« poreča, da bo igral dozd^vno Ciolitti vlogo Lienina v Italiji. Giolitti a^ ura baje r vso vnemo za sporazumni mir, ki edirii bi mqzd resiti Italijo po-polncga poloma. Govori se, da hoče Cif-olitti izvršiti na ontentne vlade potom prijateljskih diricmatov presijo, da bi se udeležile posvetovanj v Brestu Litov-skem. Giollttijev org^an »Štampa piše, da ente^ia je dosti časa narode aliirancev vocila za nos z izjavo, da bo dosegla končno zm^.go. Te besede so v resnici samo »bluff*. Ententni naredi ovidevajo «edaj, da je zmago aliirancevr kaj težko deseci in da ne bodo mogli več prena-šati vojnih težkoć in pomanjkanja. Za-htevaio torej, da se ententne vlade i>o-primejo edinega mocroče.^a i?hoda. to ie pporaziimnesa miru. Vlade aliirancer se morajo torej zavzeti za kompromisni mir. = Rusfci delef tti, ki so se pokajali z ner-.^kim vrhovnim povelistvom za premije, so bili nadporočnik Schancr, vo-jaški zclravnik Sa.c:nlovič in prostovoljec Meren. Meren *n Schauer sta 2ida. == Uradna brzojavna agentura ukra-Hnrke vlade. Ukrajinska vlada Ie raz-ructila v Kijeva obstoječo podružnico petrogradske brzoiavne agenture ter je ustanovila svrjo lastno ukrajinsko brzojavno agenturo. = Makslm GorVl aretlraa? Iz Stockholma javljajo, da ie boljševiška vlada da'a aretirati slavnega ruskcjra ;\c. .clja f'sksima Gcrkega, ker je trdil. da so boljševik! nemški agenti. = NemSk! boiJtevISk! ttst Je pričel izhajati (kakor poro'a *Dailv Maii«) v Petrosrradu. Trockij je naroćil, da se ga naj riri rosebno na fronti med nemškitni vr;.ki. Nemske obia^ti bolo seveda b'/}.revisko propagando med nemSkim vojasivom energično zatrle. = Posebna sr^a misija, pod vodstvom panškega srbskega po.«:!?nika Vesniča je prispela 22. decembra v Novi Jork, da organizira propagando za Irf^ki dogovor. =r- franeosko - švicarska ro«po-đarska 2n Pn^inCna pogođfca. iz Berna poroCajo 2^. 1. m. oficijaino: Kakor izve švicarska brzojavna agentura, je bila danes sklenjena med Svico !n l'ranco-sko desetmesečna go5podsrska in fi-nanćna pceodba. = Romanski glas za novo vlado in zopetno rvezo s centralnim! držcramL Iz BukareŠta poročajo: Bivši rorrunski minister ra zunanie zadeve in voditelj konservativcev Aleksander M a r g h i -loman Je irnel drljSi poeovor z urednikom »Transozear!!«. Pckel je m*đ drugim tndi to-le: V seđanjem trenutku je treba delati. Morda centralnim dria-vatn ni simpatična po^ajati se z vlado, ki ie sedal v Jasijn. Toda, naj se ne va-rajo. Teh .30^.000 mož romitn^kih čet. T:i so v Moldavi. ni soadalo nikdar k vojnim hujskačem. Ti voini hujskači so ta-kof počerkom vojne »finili in so sedaf f Ftfrofrada ai Pulam aliiaiv- hajajo v nevtralnih deželah na varnem. Castniki in vojaki. ki tvorijo sedaj po-slednji ostanek romunske vojske, spa-dajo k najboljemu, kar je ime! nas* narod. MolČe so storili svojo dolinost ko ni šio več drugače. Iz njihovih vrst se ne pojavi nikak odpor, Če bi šio za to, da dobi Romunija dmso v I a-do, ki ne bo !e zmožna, ampak twi vredna, da se kdo z njo pogaja. Samo s tako vlado, — to je meni popolnoma razumljivo — bi mogle centralne države sklcniti mir in ie bi kot predpogoj za ta mir zahtevale, da kralj, ki je napo-vedal vojno, ne srne klepati o miru, — potem menim, da bo tuđi kralj storil neizogibno gesto. Potem bo pa treba nadalje oskrbeti resnične garancije za trajno, ozkotervsrca narodov segajoco zvezo med centralnimi država mi in Romu n i i o. Le-ta se bo potem mo^Ia posvetiti obnovi svojega, z nespametno Iahkomise!nostjo zanravljenesra življenja. Pri tem delu sebno pa moralne podpore velevlasti. = »Nemčija more fn mora bH? pre-magana.« Diinajski listi javljajo iz Bas!a: General Pershin^, zapovednik američke eksnedicije v Evropi, ie sprcjel v svojem glavnem stanu več vojnih no-ročevalcev. Naiprej je pouđarjal veliko prisrčnost v odnosaiih med angleŠkimi in franeoskimi četami, ki ie zelo drago-cena. Nato je dodal: Tuđi Amerikanci imajo dovolj sposobnega materijala za dobre častnike in mostvo; tr,da vežha-nie zahteva časa. Mi čePmo dati Fran-ciji ln njenim zavezmcam močno, dobro organizirano in dovolj izvežbano ar-madvo, ki bo vredna, poseči v boj ob strani svojih slavnih zaveznic. Jaz sem oh vsaki priložnosti spriča! svojo ne-omajno vero v koneĆno zmago altiran-cev. Vest, da bi bil mz kda^ rekel, da Nemčije ni možno premagati, lahko ovr-žem po svojem prijatelju Wi!sonu. Skiicujem se na njegovo jasno sporo-čilo, da Je Nemčila rremagljiva in da mora biti premazana. To fe tuđi popolnoma moje prepričanle. Ne sm; se ver-jeti nemški tezi, da Amerikanci ne mo-rejo prebiti nem.ške fronte. Amerikanci zmorejo to in bodo to storili. Svet naj ve, da so Amerikanci odločeni zmagati« Novoletna vošlla naših vojakcv. Pofil^jamo iskrene noroletn« pozđr«. T€ Tsem slovenskim đekletom 1« .lalnjih italijan»k»h Baežerlh planln v«i tnkaj pođ-pjeanl- ^Notrma!-!. Gorenje! to Dolenjel«. NAđloTC«: 6p#lie Josef, Vrbor«: Grozina Frmne, Kriko. Pođlorc*: T«1b*a Franc, Bo. rcrr-ica; Jeme Jakob, 2ej« pri Kamniku; Renko Antoa, Renbe pri LitijJ; Lenđer Iv^ Potok: Perko M?haeU Krize; Semenič Jo_ sef. Kamenjak. Love«. Cufer Tvan, Trtilk; Skrbe Franc, tvtenberg: Kastelie Ivan, Trebaj«; Hočerar Iiraic, Vieejc; Kaplan Naee, Vrbove: Pusttavrh A loj*, Crni vrh pri Polhcrrena Qr*dcn; G^aeelj Nlkolaj. RIbno pri Bl#di:: leljko Marko, Griblje, Belokra-nj«; Repnik Ivan, NevlJ« pri Kamnikii; RMAik Ivac. Morarč« pri Litiji; Koncilja Tvan. Praproć« pri SntenberkTi; Obranorlč Još«, Potok; Briski Anton, Vas. — V^em prijateljem in maneea Te««lo in srečno novo leto! Milo* KavCic, — Veselo to sreč. no novo leto vnein 4ani&£im fantom rn de„ kletom fielljo prosto voljni ?trelcl ob Tlavl: Podlovec £itnU Jo^ip, Ptnj; ptr. vod ja Siarđ Josip. LJnbijana: atrclci: Babnlk Al-bin, Ljubljana; Valentin Iran, Ljubljana. ViČ; Hral« Ladko, Ljnbljana. Glince; Smrekar Pavel, Dobrunje pri Ljubljani; SenCar VI^tOT. Pr«ToJe pri I>omtalah; flrok Vinko. Loka pri MeusSn: Malei Anđrej. Kamnik: Jeiek Ferdinand, Kamnlk; Ko. njar Konrađ, St. Trojica pri Domžalah; S^e^otnjak Oto. Metlika. Dolenjsko; Bro_ đarič Martin, Rosalnice pri MetlikJ: Trček Leopold. mlinar z Metlike: Kozaa Nlkolaj, Metlika: Seunlk Antoa, Metlika: Hočerar Josip, Trebelno pri Mokrono^u. Gorišek I^njre, Mokrnnof, Dolenjsko: Skoflanc Vinko, Mokrono*, Dolenjsko; Mlakar Alojz, L^skorec pri Krikem: Levičar Josip, L«. skorec pr* Kriken«: Hofman Joaip. Lesko. Te<" pri K^kem. — Slovenski mlađeniCi tn možje, ki »e nahajamo v visokih »eđmogra-Skih jorah ToSCimo najsrcCnejfte noro lrlo. Aloje Ben«4njak, čfabni narednik: ^ro^tak Kare! Ponifi; narednik Pire« Josef; pocld«. retnik ta jer Ivan; Zlatoper Janei; Ktn*o_ rec Fr«nc; prostak BaričIC Vinko; Josef ženiS: Leffiia Karei; ^ulterfti« Anđrej; CetOTodja Botić Ivan; Ptirkart Tvan. — Srečno in reselo oovo leto voftčimo vucra SloTencem in Slovenkam slovenski strolci Mrcjaih puSk. Cetovodja Andrej Koren is Podmorja v Istri: predttrelec Franc Rciič Ie Flčana, Istra in streiee Anton Cebron ir BatuJ. Goriiko. — \>«ra čitateljem »Slov. Naroda? iel« kranjski lorri sretno novo leto. Brecar A'oj«. e*»tovodja: Iran fteme; Frmnc Zarrfinik; Josip Afeđređ; Iran Mli-Bar; Iv«» Koćevar; Albin Vo#elL — fešti iz primorskih te!. N^^arnost nemike kclonizadj« na Gor!škein. Zadnja leta pred vojno so se močKo jačila nemSka stremljenja po Primorju. V Gorici so bili njihovi glavni predstavniki nemški državni urad-niki, predvsern z državne železnice, in kak trKovec in obrtnik. Ko so joriški Lahi v svoji politični zaslepljenosti po-maiali Nemcem v roriški mestni za-stop, je zrastel creben nemškim tuj-cem v Gorliki in osabno so ncsili po-koncu flave. Takrat je iraška »Tages-po«tc nasvetovala, naj bi se opriJell Gorice nemSki trgovci in obrtniki. Hoteli so fzkoristiti takratno trgovsko-obrtno krizo v sroriškem mestii. Prišla je vojna in teški sovražrik je bil zazo-spoioval v Gorici. Sedaj je Gorica re-šena. Ali komaj se je to zgodilo in so borno mogli počasi vraćati na svoje domove, že se je dvignila nernška roka, ki steza svoje prste po Goriški, v glavnem šega fo središću naše slovenske Goriške, rada pa bi zajela kaj tuđi v drugih krajih, kjerkoli bi se našlo ne-razsodnega domaćina, kl bi prodaj svojo zemljo nemškemu jugu. Na se-stanku poslancev in županov v četrtek v Ljubljani so se bavili mnogo tuđi z nevarnostjo nemške kolonizacije na Goriškem in govorniki so izvajaii: Govori se ćelo o nemški kolonizaciji na Goriškem, kakor da je nastala v naši deželi praznota, katero hočejo sedaj Nemci izpolniti, o kolonizaciji, da bi ostali mi večni begunci in poćasi izgi-nilu Ali je že prešla nemška kolonizacijska blaznost? (Klici: Ne!) Dobili bi narodnostno mešano deželo in izpodri-nili bi nas v kar najkrajšem času. Nemci imajo že urejeno svojo denarno organizacijo za »obnovitevc Goriške, pokupiti hočejo Goriško in posnati nas po svetu. Izvedeli smo, da v Monako-vem ima glavni sedež njihova kolonizacijska akcija za avstrijsko Primorje. Sveta dolžnost goriških Slovencev je, da ne prodajo niti koščka svoje zemlje tujcem. Tukaj se je varovati zlasti me-šetarjev, ki bi znali s slovensko besedo vabiti koga, naj za drag denar proda svoje zgradbe in zemljišča, katere da kupujejo kaki domaćini, ko bi pa v resnici zagospodoval tujec na njih. Za novo leto toplo priporočamo goriškim Slovencem, da sveto čuvajo svojo slovensko zemljo in ne zasreše izdajstva nad njo! Oklenejo pa naj se tuđi vse-stransko povsodi vsake slovenske organizacije v svrho obnavljanja Goriške ustanovljene, da ostanemo goriški Slovenci sami gospodarji na svoji grudi. Velika bo priložnost zaslužka pri obnavljanju in nemški kapital bo hotel se-gati na vsa testvama polja in iztisniti iz našega kmeta velik zaslužek, ali mi se hoćemo držati svojih pripomočkov, pričakujoč pa tuđi, da bodo ti v vsa-kem oziru izdatni. Organizacije potrebujemo in vse pojde lepo po naše in se izvrši po našem srcu in naši volji. 2i-velo prvo leto obnavljevanja Goriške, leto 1918.! Na nasToT okrajnega gfavarstva r Ljubljani. Na sestanku goriških poslancev in županov v Ljubljani v četrtek, smo čuli to - le pritožbo: Na ljubljan-skem magistratu je bil urad za besun-ce. Tam so radi in dobro postregli be-guncem. Oni, ki so dobili v mestu pod-poro, se imajo zahvaliti le postrežlji-vemu uradovanju ljubljanskesa magistrata. Ali kar naenkrat se je ustanovil begunski urad na okrajnem glavarstvu in na magistratu ga ni več. Na magistratu je opravil begunec svoje zadeve vsak dan, na okrajnem glavarstvu je p-istop v urad dovoljen samo enkrat v tednu. Vide! sem, kako je stal neki gospod na stopnicah ln odpravljal ljudi. Torej uradovanje na stopnicah. Vi-del sem nekega pohabljenega Turlana. ki mi le potožil, da hodi že več časa tja, pa- ne more nikdar priti do tega, da bi svojo zadevo razložil uradniku. Take razmere pač treba odpravitL Skrajni čas je za to. Skupna pisama soriških Župan* stev. Na sestanku goriških poslancev in županov v četrtek v Ljubljani, je renški župan Stepančič predlagal usta-novitev skupne pisarne goriških župan* stev, da se tako doseže enotnost v de-loviniu goriške dežele pri obnovljeval-neni poslu. Popcldne so imeli župani sestanek, na katerem se je pooblastilo renškega župana Ivana Stepančiča, da v imenu predsednika županske zvez« za goriški politični okraj Antona Klan-Čiča izvede organizacijo skupne pisar* ne, v katero svrho stopi takoj v stike s kraško župansko zvezo in s tolminski-ini župani. To je preudarna misel, kl prinese goriški deželi obilo dobrega sadu. Nernškf železnlški nradnikl na Go-riskem. Piše nam^nekdo s Tolminske-ga: Ko sem v porfedeljek, dne 24. decembra zjutraj na postaji v Hudijužni prosil listek ra Ljubljano, je zarenčaJ pri blagajni službujoči uradnik po nemško, da ako hočem kaj, moram govoriti nemško. Ko sem ponovil svojo zahtevo po listku slovensko, je odsovoril: Govorite nemško, sicer ne dobite listka! Urad-ni jezik je nemški. Na moj protest, da jaz nisem nikaka uradna, ampak privatna stranka, mi je odgovo-ril: Vi sploh listka ne dobite! To ni posamezen slučaj. Tako se obnašajo surovi nemški železniški uradniki po višjih navodilih na naših slovenskih tleh. Naznanjamo slučaj našim državnim poslancem. — Dobili smo še ta - le dopis iz Hudejužne: Pred kratkim je zahtevala neka ženica vozni listek do Bohinjske Bistrice. Nemški uradnik jo takoj nahruli po nemško: »Wo ist das Bistric? Die Ortschaft kenne ich nicht. Wenn Sie nicht die Karte auf deutsch verlangen, bekom-men Sie nichts. Die Amtssprache ist deutsch.« Morala se je stranka poslužiti druge stranke, da je dobila iistek. Kaj takega na čisto slovenski zemlji. Vedno očitnejši so nemški naklepi glede goričke dežele. Odlikovanja. Z viteškim križem Fran Josipovesa reda z vojno dekoracijo je odlikovan policijski višji komi-sar Alojzij Keršovan pri policij-skem ravnateljstvu v Trstu. — S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje z meci so odlikovani: resp. finančne straže Ivan A h a č i č in nadpaznika Ivan Kal-' š e k in Ivan Skodnik. — S srebrnim zaslužnim krijem s krono na traku hrabrostne svetinje so odlikovali viSji ptzniki finančne strtže: Ivan Vi-ttsek, Ivan Juretič in Ivan Mi-koTto. — S fti^bmim saUiiinlDi kxU 29» štev. .SLOVENSKI NAKUU-, a«c II decem&ra ■•!?• Stran 5. žem na traku fcrabrostne svetinfe z meci je odlikovan paznik finanćne straže Ivau P c r n a š, vsi primor^kcjd finan-čnega ravnateljstva. Tretiič ranjen. Pri naška kovanju Monte lemana &wcca na tirolski fronti ie bil trctjič ranjen rezervni poročnlk Miloš Lebaiu sin nadučitclja Lebana s Trnovc~a pri Gorici. Meseca maja 1915 ie rvl pri Gorlicah ranjen v levo nogo, me&eca juiija 1916 ga ie zađel šrapnel v ievo roko na doberdobski planeti in sedaj ie vdobii kroslio v desno stegno. Zdravi se v domobranski boinišnici v Plznju. Iz primorske finančue >lužbe. Računski revidenti Karei Cofiou, Karei Krajićek, Oskar Scbiemer so imenovani za računske svetnike v službenern obscžju primorskega finančnesa ravnateljstva. Iz obrtnoiitšpekcijske službe. Obrtni inspektor f. razreda inženir Ahil Pellegrini v Trstu ie imenovan za obrtnega višjega inšpektona. Iz pomorskooblastne službe. Tajnika pomorske oblasti FeCer conte Smechia in dr. Rudolf groi Miillinen sta imenovana 2a svetnika pomorske oblasti. Umrla ie v Katinari pri Trstu za. Angela vdova S p e 11 e. Umri je v Oberhollabrunnu gosp. Alfred Le n a 5 s i, znani veliki industri-ialec iz Gorice. Umrla ie na Ulcinja v jnžni Dalmaciji gu. Katic^ .Tova no viceva, vdova po bivšem glavncm uredniku *Srbobrana« in poslancu Pavlu Jovanovića. Hčerka gospe Jovanovičeve, Desartka, je žena bivšega črnogGrske^a ministra Mirka Miju§kovi2a. Tjmrl je v Italiji v Bielli ođretnflc Črno5olec". Ivan Čanka r, Fru A lb r ceh t Ivan A1 b r ec h t. Josip Kostanjevcc, Ferdo Kozak. Jnš Kozak, Zofka Kvedrova, dr. Ivan Lah, Rado Munik. dr.Novi-čan, Stanko Svet Ina so delo-ma vposlali. deloma obljubili pripoved-ne suise. V pe«n!^kenr» delti bodo sodelovali: Tran Albrecht, Ivan Alb-recht. Vek. Bcnkovič. Anton D e b e 1 i a k. C v. Gnlir, A I. Orad-n i k. Jankn G 1 a s e r. I g o Oni-den, Vida Jerajeva, R u đ o 1 f Majster- Vojinov. JankoSa-mec. Oton žapanči! 1. dr. Od sotmdnikov znanstveni član-knv in cseiev ter sotmdnfkov Ihtka oriieniamo: prof. A. Bartel, nrof. Josip Brcznik, dr. Emil Bre-7. i % a r, dr. VI a d i m i r BorStnik, Ivan Cankir. dr. H. CrenoS. rik, Anton Debeljak, dr. Fr. rierifanc, dr. S. Holar. fr. nr-7 a v e c dr. J. K. Olnnar, f r. o o -vekar, dr. P. G r n i e 1 f, dr. Tr. Me???, orof. I ▼ t n K o ? t \ a 1. dr. A. Krair^er, dr. ATb. K r a m e r, đr, T v a n L a h. A w t o u La J o v 1 c. A nt Loboda, dr. Drarotin Lončar, -r. J. Ma?kov5Pk. dr. M a t i j a M »t r k 0. dr. P^iko Nachtlral Albin Prenefnh. dr. 3. P^et-" a r. ^r. I v. P m a t e 1 f. p^f. V e r -d i ?! a * d $ * ? d I dr. J. 5 1 e M n -*rer. Jakr»b 5 u i c a r, dr. WoSor-\U Ivai Zataa*. Rasen te?a bo prinaial Zvone od ča*a do ča* a prilog 0 »Naša k n 11 -g a«, ki jo crejrje dr. Jankt šlebinser ii ki bodi vena »lika *a!e?« sadorme-2a knjižnega trga. Za omi letmk -Ljubljanskesa Ztd-na« je oskrhel Ivan Vavpotič n^»vo opremo: list bo tiskan 1 novimi črk^mi in velikost besedila 5e je xdat-no rar^irila. Zvon: bo lzhajal mcucno na 80 stran eh tuoie-daj 56 straneh). od katerih bo odpadlo na listek 20— 26 strani. Znatno povećanje lista in stalno nara^čajoča draginja papiri a in ostalih tiskarniških potrebščin je prisilfla Tiskovno zadrugo. dt je p o-ri^aia mroćnino za prihndnje Ieto na 20 kron. V>led pomanjkanja papirja ranianjamo. d* homo tiskuli -Ljubijanskega Zvona* le v tol'Vih ir-vodih, koiikor je dosedanjih uaročni-kov in kolikor %e ho pristaši to in vpla-ča!o r 0 v i h naro:nikor ćn 15. i a n u a r j a. Ponatis številke je radi nomanjkanja in dr;$nr.ie papirit isključen. Upamo, da najdeio naše žrtvt ?n nas trud med jupr>«lovansko irteligenco potrebno umevanie. da naUnein listu rve^ti vsl dosedanji r.aročniki in bz jim pridružijo Se novi! Uprava >Ljub!j^nskc^a Zvrna^ se n?fiaja od 1. jannarja !91S v Sodni ulici i t. 6.________________________ Dnevne veste. — Z veliko srebrno svetinjo 2a hrabrost pred sovra?nikom ie !fll odlikovan revident Južne žeieznice v Zalogu An-drei M as e 1 j. ki ie bil kot tp. u.« iz že-lezn;$ke službe odpoklicm ne fronto ter prideHen, akoravno ie bil pranorščak v rezervi 3. strelskemu poiku kot narednik. Gospod Maselj je ena tistih fcrtev cienunciianstva. ki 50 s svojim junaštvom dokazali, da je ^p. u.« grdo obrekovanie. — Odlikovanje. Z tlatim zaslužnim križem :< kronn na traku lirabrostne svetinje v priznanje posebnega trbornc^a službovanja je odlikovan ćežclnovladni koncipist Ivan P o i j a n e c. — Cetrtič otffikoran je bi! pri domaćem pešpolku gosp. Maks Jerac, to pot z bronasto hrabrostno svetinjo. — InpertinentiM lotrlge. !z ve^ krt-]tr pa tuđi iz Ljubljane same nam poro-čajo. da se očiviJno od ene in iste strani smijeio proti podpisovanja izjave »loven-skega žensrv« r* deklaracijo inpertincntne intrige. V nekćm kraiu ni Dolenjskfrn 3e ie tsodilo. da je javni tunkcijonar unići! polo s podpisi tirnka^rfjfh žen in deklei, da b! tako onemogotil, da b! se ženstvo doti-ne občine iavro pridružilo ljubljanski iz:avi V nekem dregem kraju n* Kranjskern je b!!a očfteljlca. kl Je zMralt pnđp!«e. ispo-stavlien* mučnim iikanam. ki na' bi io oplašile: ▼ Ljubljani sami se Je zgodilo, da 10 ▼ neki rodbini očfvfdno pod utisom gotovih irročenj ^tfja't polo. katerr* so MH ženski elani rodb!n« podp'sali. Zi erVrt: ne Imenujemo nobenfh imen. Pažljivo pa ra-slediMemo ćelo intrlica in bomo brezobzirno tjdtHl! po onTK ki na tt perfiden ns^i« sknltio prepreci f?, da b\ T?ri?!a v-!*a sl toTostJc trđi. 4a tođo priFfopM tsI do »n'i, njega. Vpokojen! *3e*. nra^nlirt •• l«^)ro ▼s«i: č*a pri^las«. Se enkrat torej: ^ri«to-pit« bree I sjeme t«1! — ^Radogojc. Ob^nl ibor đijaškpfm pođpomela društva »TU^Io^oi-r »• ttPi t torek. dne 15. januarja ISTR *T^^*»r o"r> <». ari t pluarni predeednika dr. Frana Novaka, odTetnfka t LjubTJanl. Dalmatinora olica it. Z. e običalnfrn dnernim rfiom. — SocijalnodemokratICni konaument. akt ahod m j* rrftil rč^raj popolnne ob ie prec«»j dobri nrt*lefn? t M«itnem »^orat:. Sbod j« otToril sortruff Kopač. go»or1l Je kot •dini fOTomik so<1ruK A. Krlitan, ki J9 pojaanJeTal urgniDlza^ijo prehrane preblralstra pri (emer je opocarjal na r»a_ ne nedostatnosti t obstoječib đrtnrnih or-aranicacijah ter bodrfl poa'ninlce, da raj ustTurijo protiul'S proti icdi"al;*Vton» !n or_ (ranisa^ijam p rod učen tov t f,rj jiniRaciji kcnsum*ntov\ N»'oc» te organi taci je bi ne bila baviti ae z neposredno ntbaro ilTil, marreč br»niti interese konsum^ctor. Jči. titi jih pred netimiaelritoi zviaanjem eou Sn irrojeTati Jim prarico «oo da naj oilTotTori gospodarske avpte. da naj postrbi za prarilno a*«itcp»tTO keman-m*ntor t presoje-ralnicl ceu t*»r v druarih korporacijah, ki Imajo odio* i Ino beatđo bo 9&*tmto% 1t1T šrt. Mk. it S7#. $ Ji, da erneM biti ▼ ljnbljaa-tkem poMeHa*—i okoMft« na SIlreetroT rcN^r. to j« dne II. decembra lflT. ^'>«U!ne đe li. are Im kararae 4* 1. are ponori za ofcrat e4prt«h. — Irebenje ljuWjanafcfH ereek. Dne 2. jar>. tJa M\* vri»l •• it. srebanj« ljub> ljac*!:ih srećk. ?e^ due je OD^stna blo^AJ. aa im promet m str^ak&mi zaprta. — UfRHs je ▼ Ljnblj«n1 Tdora po e. kr <>kraja«m flaTarin gospa Emilija Pr-tri*. K. m. p.' — Mu6en priser t* Je odisral w soboto popo'dne pr^-đ renervno bolcisulco et. t. Poria*!*etiiik Frane KrtnirllC Je j^Uei <*e« št Jakobaki trs nekaj •ouo*-. Krr je • konji srdf) rarnal. fa je tamk&j «!ntbuJoM •trstlaik ojv>minjaL St ratnik je bil preo«w. ren. fant pa prenagle jrae. £ porekla, fita ae In kf>n"no pofrahilM. rf*rmžriik ;t nepr^miš.. Ijeno potecnil *»b!jo ter Tiuaril Kram.iriic'«* pu ilati. hriiailjal rntt je relikn Lrvavo rano. Kramar7iče eo morali v r-'sermi bolciS-olcl obrecati in so |t •pravili v d^lelno holn!ini*». Priw» je opaeoralo mnogo l^s. di. n » n rfra^ali uađ niućaiia đo-gođkcn. Invalidi 9» vab?je, da v h»tt*iO z*if»le-dornnja aa^ih akupnia itstnih koristi, spo. ro^e »toJ naslor na -.Coikore adrulenj« iaralMoTj v Kr&nio. S tave i*a Cor»,-tj*k«m u*m pihk-j,->: Dne it. i*tTu. Denarnira je bi'a tiribij^ns ođ Marmontor« ulice do Rimske ceste, Coj-soTea^ txabna in Tmorske^a pristana. Izgubljena j« bila t soboto želemiSka rđeča lefitimacija na ime Angela PekolJ. Ortd* naj ae v naiem upravnifttrn. Zgubfta se j« rujaT-a znoška %\%*n ro-korica, na poti ođ Prešernove nlica do F*ra^e Jožeforeira trsa. NajHitelJ naj jo fKlđa proti n«srmdi r npravTiiStru na^rr* lista. KovČ*gv e katerem ptno pfwall t eo-botn! šterilki, se dobi v Ctril Metodori uli-♦•i it, 1». T. naristropje vrata it. 4., kumor ?o ta otrovi prine«li. KorCeg ni bil r-kr*. rien. m.irre^ Ie pomotoma % drnso prtljalo ▼red o.leefier. Pes, srednje Telfk. rjar. ne Ie fzfrvibil od hlle ftkrsbarjeTe t Lipi pri ižan^k! mit_ njr-i. P«*e ćtije nk ime . Sultan 3, Krior ya ima ali ka^ t«. nai a*a prikelje nn^ni. ozi-roni neznani omenjeni družini, kje se na haja. Psiček, crn, kl «li*! wa Ime «Puppec !*e je »fitekel is Karile Tf>r»wS^ cvi« Bt. It. pH rr.Roim*nu. Kdor fra je dobit naj ga Trne proti nagradi.____________________ Aprovizacifo. -'- Sreže meso na rumene izkaziil- c« C. Stranke z rumenimi i/kainlcami C st. 1 do 1400 preimejo sveže meso v cerkvi av. Jožcfa v sredo dne J. Janu-trja popnSJnc. Določen je tale red: od pol 1. do 7. st. 1 do 200, od 2. do pol 3. Si. 201 do 400. od pol X do 3. 5t. 401 do 600. od 3. do pol 4. Jt. 601 do 800. od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. štev. 1001 do 1200. od pol 3. do 5. ure Itcvilka 1201 do 1400. — Pna oseba dobi V4 kjr. 2 o*ebi p°1 kjr. 3 in 4 osebe -/4 kg. 5 in 6 o^cb 1 k*. 7 in 8 oscb P/4 kg. več oscb V/2 kg. Kilogram stane 2 kroni. -!- Prodijaid petroleja *% v&biio. da zane^llivo takej naznar.iio ostanek pe-troleja ter obenem predlože vse karte in prejemnice aa petrolej r mejtnl posve-tovaJnicL 4- NalT'^i« otae im Mdrobno prodajo srežlh iabclk je dol«'>ćila c. kr. de-žeina vlada z ukazom 26. t m., ki je pri-občen v uradnern lista danes. [im liikRauki nrOiki! Z novim letom zapadc do malega vsetn liubHanskim nar oc nikom našega lista naročnina ttr imamo v Ljubljani urejeno pobiranje denarja pri naročnikih na domu. Da se olehča obemt pobiralcema denarja poslovanje. prosimo, naj cenieni naročniki v slučaju od-sotnosti puste pripadajočH znesek pri svojcih ali sosedn'h strankah, da odpade zamuda časa pobiralcn s dvakratno uli trikntao iftiasitviia BflZMSMffL * četrt razred namersvaio rpcTlati na avstriisklh ieieinicah. Praviio. da se o tem ie vrie po^vetovania med ' ido te ielez-niikimi u;;«varni. * SpliUki costiiniCarjl rnorajo imetl v rojnl sUoe izkušnje s svojimi gosti. — SkteniU ^> oanireč, da mora f ost rsako jed in plja£<*> plaćati Žc naprej. takoj ko \o na-roCi in ne *«lt. ko }o poic «tli popije. * Sir ix krompirja. V Sekesfehcrvaru ie pollcjja obsoJila lastnika mlckarne Skal-ka na 36.000 kron globe, ker je prodaj al sir, v kate:em je bilo već kromptri* nego česa ciruge ga. * Trto vina z dtteti ▼ AinerikL Bo-ftte AKieričan;.e rade kupujeio dsteta. Zavodi xa KJipuS^ena, siromašna, nerakoaska deteta jih prodalajo vs&k dan bogatim da-mam. Otroci se adoptiraio in tnaierijalno L>.re«krbe. * Szartna no?eodt ditnei?kee« vse-uČHlikes* proiesof-ia Manlbacris. Ko je sel vseučiii^ki profe^^r dr. iu!?.i Mauthner. vod ta keir.i-!neiu laboratorija na splo^r.i poUkliniki iivećtr doinor, r.\ aapaiil ▼ Dolgi ulici, da Je oćpru >tc!:iena 5treha kleti za r-remog, r*ied čcaar je p&tiel ▼ klet In 8C tako i>ožkodoval, da je ponoći umri. * Vrlika «a*i!^ca kvoilnske toTame fa kariae pri/se si posoreia. Pred neka) dnevi ie pojj-irc'a. veliku cikoriiska sn*;iraca ko-I^'ke fovarne kavnih pr::ne?i v Koliba na CeSkem. Uničenih ?e okoH 24 vagonov cikorije. Škodi« Iz tem boli občutna. ker ss vsled T>?Ž£ra izgubljena cikorija v sedan;ih razmer^h z drugo spioh nadomestiti ne da. * Nasilno ie hotel odTesti !n peročlii (epo devoiko v Džakulah v Bosni pežee •*.iu--tafa Serbcslć, ko je priše! na dopust \t. Budimpešte, ljetna Ko> cabruliti. Trof. Kruia je tcrii đe-1ot»1 ej, iitsrarnem poljr?. Jua;oa!ovenski dijaki kl so štcđirali v Prki?i, «e fotoro radi 3po*nlniajo ca Trle^a, iskrenega ćetkc» sa učenjaka, k! je bil ponos češke in ?Io-vanske raanosti sploh. Gospodarstvo. Promet 9 snhlcn sad Je a. C&ntrala 2« preskrbo & suhim sadidn na Dunaju opetovano opozarja, da je vsa-ka kupiija za ^uhim itdjem vsled ministrske odredbe z dne 1. septembra 1917, drS. zak. *t. 368, prepovedana. Priđeiovalci suhega sadia *o dolžni IV.efa takoj ntrnan!ti, in aicer množino in vrsto 9*jhesa sadja. ki ga Imajo v wUod- Kazneni ?e lahko naravnost na centralo, na občino ali pa nakupovalcu. kateri »e pooblaSčeu za rakupovanje v istem okrajn. Cđlno Isti nakupovalec ali pa od njega pooblašcen podnakupovaiec ame Icn-uovati suho sad je_ Pridelovalcl stihesa sad ja. kakor tuđi rsi drugi, ki imalo isiega v zalcgi, so doižni suho sadje prodati gori omemer.im nakupovalcem po določeni ceni. Prodaja suhega sadia na druge osebtf, m) si bode katerekoli (na pr. aprovizaci-jam, vojaStvu, bolniinicaml )e prepo-▼edana. Za poŠiljatcT suhega sadia po Sele«-nici so dolo^er*a poSebna transportna do-voljenja (svetio - zelena na katerih Je be> seda vE>6rrobst« že natisniena). Ista trans-portna dovoljcnja daio »Gemiisc - Obst-SteUe ca Dunaju«. Posnjatev suhesta radja na podlaci dn-gih iransportuih dovoljenl (na bele), je prepovedana ter se bodo tak© pošiljatvt kazensko raslcdovaie. (1562) Parna. C. kr aodnija v AjdovJčinj Je poslala Pi>srrv!oralnici ia goriške be^unce Kne«ek 2t K 77 t iz neke kazenske porarnave. Po. srcđovalnka iareka srojo najtoplejšo sa-hraio. Darfic. Gospod e. kr. komercijalni sretnili Mak* Samassa, ilef trrdk© Samasaa v LjuMjHiil. izroćil je porodom lSOletnlr« cbeiojft trrdke mestnemu Eupanstrn 1000 kron £* reve&e Sentjakobske fare. Družbi av. CiriJa in Metoda fcta đan>_ vall po 10 K ga dr. Kalanova In ga. Zaloi, nikovaia Cei .ta mesto venca na krsto pck. g€. K&rrudnik. — v isti namen Je darova! g. .T. Splnđler, nađeprorodnik Jntne £el€»-nice v Mariboru 20 K mesto venea ga. Rosi Splndlorieri. — Gospod Lud. Ditricb. Po_ •»tojna 25 K mesto renca pok. gđC. FanlW Dnrjara — UCJteljs^o đrnStvo t.k politični okraj Ljutomer je sbralo 40 K 27 T mesto renca nznrlima tovarišema J. Kosi in A. IjšSi. — CM. podružnica t Trojanah Je na* trala rneđ oćborriki 55 K meMo Tenca n» grob pok. «-. Ogrisku % geslom: »Ob grobik na£ih oC-etoT. eKrbicao za deco na mejah.« Polog tega je pnspevala %. OgrUkora ir 20 K. Hvala! Tlredni&too „Sfov. Jfarođa" p. *- Poslano.* ) Po me3t>i heračijo pri ceni. trgovcfh r. rttS^-1 vo'etn m vo^čitom v imenu želernlfarjev sklad *ta drJ?. kolodvora neki postainl moj-* sier Blaba in drugi. Prosimo imenovane v takih siu'ai»h postaviti na cesto, ker ne Želimo, da bi isti na račun našega ugled* pasli syo]o umazano lakomnost. ___________ kt«nRarJI ttL ML t LJsMJa* • Za vsebino tega spisa Je oredniSivot oJsoTorno le toliko, kolikor đolcCa takoDj lz£3jate!f H oduovomi aredkUkv Vslectln Kopitar. 7 % Lssfff!«!? fn tlsk »Narodne »tskant#^ Wsy Oposaviaoa *^n cenieno občinstvot da !e dospeia večit poSiliatev ŠIVALNIH 8TB0JB?. Prosim torej, kdor ft stroj naročit a'l se sa i?:ega zantmal, da se ogla» cUmpreje v trgovini JOS. PSTELINCA, UUBLJJaJlA. St. Petra naiip it 7. Tovarnlška saloga ilval« «fr«jev« Istotam se kupita dve izloibeai o«arl Vlkterfta Kragalf m$. Petrls, aoproga pristava juz. želeioice ntfnunja v svojem in v >7ienu ce'elih sorodnikov vsem prl|ste1jem in znancem pretresujočo vest, d* je njih iskrenoijubljena mati, oziroma stara mati, 9e?tra, svakJnja in teta, gospa Emilija Petris ▼deva e. kr. okrajnega glavaria v goboto, dne 29. decembra t I., o^ 3. uri sjutraj, po kratkem« mufnem trpljenju boguvdano preminula. Pogreb nopozabne pokojnice se je vrifi v nedeljo, doe 30. decembra 1917. ob 2. uri popoldne iz mrtvataice v deielni bolnici na pokopalBČe k Sv. Križu. Obenem se zahvaljujemo za obile dokaze iskrene ga sočutja, ki so nam 6oTR povodom prebridke izgube ter vsem, ki so spremi!; nepozaboo pokoj-nico na nje zadnjem petu. V LJUBLJANA, dne Z\. decembra 191?. 4587 Zahvala- I 2a tolafilno sočnije povodom smrti ljubljene matere, I I gospe Joslplne VIčlč I se najsrčneje rahvaljujcjo I ialuion ostali. I POSTOJNA, dne 24. decembra 1917. «81 I Stran 5, »SLOVENSKI NAROD*, dae 91. đeceiribia 191T. 2S8 štev. Zahvala. i Vaem, t » niio prcbhdki izgubi našega nepozab-nega, dobrega Stankca • kakorkoli totaiHi in ^m, ki so bili ranjkemu dobri in so mu osladili kak ftrt&ottk tivljcnja, vseni izrekamo prisrčno, iskreno I zahvalo. Rodbine Kuder, Pintar, 4560 Majer, Duh. Kupim Kišo z vrlom m latial dollai. Pormdbe na upravniStvo kov. Naroda pod „MU* 4M5'. 4545 wm~ Utenec ^m ^tlPUJ— v modni trg .> vini ALOIS Fll- VHEHEG se sprejme v ^nggfHl FreSeren v Ljubljani. Vtlika naročita na enostavma atrugarska dela fe ftaami oddejo. Posudbe na upravu. *$krv. Naroda« pod „Strugar**. 4554 ' mm --——~—----——■---- " 200 K nagrade »Hotel Slon« 4549 ! late aa fcretbiao w^s«I'!to SOBARKO k sam "St.' ni ~:am izvtn rrstitt Liu^.;anc. Kj« pove upravs »5»or Ntroda«. iaaT" SprejMMJo — zn mie predi'n'co :n t-:n "C> ra papir 5 predice in tkaike proti donr ^ a*: BmQY«!'w^0*li *>•§-waM, b. Il Pttval ?rt rrefctttii tUf. I8Ć3 36 STANOVANJE a* iw »a4aailit U deUlo vini i «*onib:> f'Jiio vtrj«. Nekoliko M lihko »rpir^orf i fjvlli P1»ment ponudfc« pod ^aHsaOTaale** na upravn*tvo »Siov. Naroda«. 4576 G O Z D I t mdiniM lesem, ki te m^re takoj sekati v itmen okoiu U Ni ali 29 oralov, ležeći ob 2clezn»ci z relo »fodn mi t5oti se prodajo skupno ali po pircflah. Rffltktinti naj naznanljo svo^e naslove rod f Oosdi*1 na opravnilivo »Sio; Naroda«, da dobe na-tanČuejSa pojasm-a, 4573 / Zlata svetinja Berolifl, Pariz, Rim ita\>/ ■if^jio-tehniku a preitkara jt fzprićala, da f. ^&mjmaP prav irrrvtno vporabna ustna voda, Irer so njeni podatki popolnoma ne-Skodljhri in se 2 njo lahko razkužuie. Kdof namerava probati le Hm\ I KOSTANJEVEGA LESA ! na! 9a ponudi takoj tvrdkl X PogaCnik, Uubliana, Marile Temiie c«c«a 13. ir-—-------------------------------..... " ..."___________________ Ročne mline za mietev vseh vrst lita prikladne prodaja alteU ODseahfttB. H*r. Ostrava, Brtmhmmmmmm ti. 443.' £t. Za prodajo raSflealalo in pajPfruHI) predmalov iičc dobro uvedena VvHta ia Kranjsko in &U}tnko irvežbanega 4577 — potnika — pt^fti dobii proviziji evctrtnelno ktsntje proti atalni plači in potnimi troSki. [ ponodbe z reierencami naj se pošijejo „Zafreb, paitsl pratfftl št. Sf". alafboll xaalmiT ta Mfhdajil ftov. llulravul tetalk sa i PDCHSJkg kxf tUdbttt}«* v«k tMl€« aaaija aaalailial attk « tafiM m « **fl ^^1 <.kloalff! flsoNAli la taffh do^dkih, ter otaAo ttmii»lr»y ***•: P««"1". P«ve««. !■*• '""'^1?'. *?> latrti ali r#Mii, potone «mIm tn Crtice b go^odlfgstv«, ainvatva, vzgoieslovja, taaaike ^ITEOTNSKE SUKE* fo tnjiutUalai bi »aaiaakarski ■ oštrom« Miifk, M Je posveta le lmn^emHUt SLIKE- M *k\ \m*H **r>*— rmU redMna, vrate mMfaa^ tavttii, Wr* ^ol riko droitro ttd. Zahteva|teM TEDEN8ICE SUKC" po^od in prWoblv»jteinaroCnfkov. 1 „TEDENSKC SLIKE" tt&^o «a pol WjK 7J0 ta oto^oKlJ^ »tarfalid dobe kot ■****• tiJke Prtim, J«a6^ Gr*#«>rdč. ta Aah«ca ter teat lafa ^5^^^-^^™^ SSS« .TOEMSKE SUKE- bre^^ i. pdatep^n oaiad. jJaOTfmišNt liiia^^TEDENSKE SLUM : tmatito h loffliMi: Ponudi* pod jmm wm§m 4BW m optavn. »Slov. Naroda«. 451« Prostome Irtenice delavd za nabavo leda. Pomidb*nft Prms« Stter, iai*fjm Hotel „Pošta" 1» Jtstnkth vkljub vojnetnu (mu to dobro «b'*kan, «« r v«tn opravo vied m s MMintai rMbf* !•• vo« proda ili z*mem« za h *o ? Tr«m. Hotel im« e'tktrfčno r»T9\retl|av« in svoj tastni vodotok, ter let; n^ n« metnem kriju v bi fini ko odvor« in oddaljen 15. m«nut f>đ v^lt^e »ovarne Pojasnila d«ie Ustn ** : ai ^Ba^^^kaiB^Ba^t^Ba^ ^^^^^^^^^^^^a^^b^^k ^a^k^^^^^^^^^^^^i ^L^dpt^ ^**» nM(IT| #VSVflOTV« WVW|« *^OJ Fran Marolt, Uubliana, Slovetiaka 1085 foii! laradoe lesmi ta X 111 ali ISO sa Mte te. Fa paAtt SO ▼. v*t. HiHepše dafHa! Prazne vreče ▼sakr vrs^ suh« v«>ait)f klali, trdno in v ^««kct množini, ter p■ mm** ŠL tf, Itier naj se čev- liarji. ki žele vstoptti v slafbo v svrho dogovora o«ebno iflas1)o od 9. ure dopoldne do 1 ure ptpoidne. 4221 Novost! FMaattai ao a avala trvsjvtaa It AttetMlM ▼ ftarlMp «aia. Uika nttoa M. i. Priporočam se aa obilni obisk slav, občinstvu v Gorici in okoHd In sagotav-i;am, kar bo v moji «ioči, najbol}So po-strežho z IMIi po najnifji ceni Ni Fe9tlo svidaile 1. januarja 191 a v Gorici. Vteclo novo i«to! 4442 JAKOB 8TA1C, lr«ovssT AftevMlaL ^a^^B^toaa^^B^^BBBH^p^^^a^K^ # Solske : potrebšcjne: priporeCa NARODNA KNJIGARNA v ijyblitil. W V*tha W t$b*rm rvkavic in msno»rytnih parftmev Jrceno nou© I eto 1918! i«l« juejim nareSnfkem, odjemaleem, prijateljem in zncmctm ne^Iednje tvrdne: Opravn. nSiov. Naroda" Franc Lavtižar mesar LJUBLJANA. Restavracija Lloyd Ljubljana, sv. Petra cesta 9 Bari Taues. Mafija Trebar trgoTlna s čevlJI Ljubljana, sv. Petra cesta 6. Srecno novo lefo | 2ell vsem svojim bratmn In bralkom iavna ljudska knjižnica gMpedanktga aaoradiiaga draitva za ieotJakobaU okraj Vožarskl pot 2, koncem Ftorljanske ulice in začetkom 1 Karlovske ceste (postaialiiCe električne ceste žeieznlce). Alojzij Fuchs zlatarska delavnica Ljubljana, Selenburgova ulica G. HotelJ $trukelj % Anica Jesih. Srbeiica, hraste, izpuščaji I Izcinvjo kar najhitreji« po uporabi „Dr. Plvscha original- I ma nskvtfa mazili1'. Brez duha in ne oma!«. Mali Ion« I ček t 230, veliki K 4—,druž nska pore Ja K 11 —. 532 I Or. E. WeacHs Kronen-Apotheke, (6ySr)t Raab Ogrsko. | Anton Bajec ometni in trgovski vrtnar i Mn»a]a »1.1.1. tUiutn. di n ukt]a ilegif cvetlični salon samo Pod Tranio šL 2 poleaj Cevllarakega mostu. j Velika zaloga suhih vencev. J «Mmmte lopfcov, fMcev, tratrav Lti i Znaan]a narobila to6no. i Vrtnarija na Tržaški cesti št. 34. \ ~~' Novoletnl spored v ..Kino ceutral ' i mt VaaoSf ▼ paaoaVlitai ma SOvostrovo p#tej na lepaklh nazaftaloaoga sparoda svečor ob pol 9. šo Predor v dvanajsti soški bitki pri Tolminu. Nad 500 metrov dolji film, poin prizorov z naie domtfe semlje. V tank U Jmur|a IMS, v n«i* a. \*m. la v telrtok 3. lutOMrl« i Mlinar Iz Flandrije. """*» ^v teth ^»^ —?1£Srr Mrtev ali živ. Izvrstna dtmajska barka v treh dejanjih, polna pristnega dnnajskega huaurja. 9w% miiliii mk iaa pilatopa« MH ii1liil1«1 V pitak 4. jaaiaiaM>ja ■ ■•rallsk sporaMl. ««2 OiNiaar Tolnils v veliki Nordisk drami MMoz brez milosti"« 298. stev. .SLOVENSKI NAftOD\ dne 31. decembra !91?, Stran 7 SOL ALI Jfcted prsvcćasn* o^Krtt surov*« zamorimo Tovarna polvšUa J. J. Nag'as Ljubljana, Kongresni trg 5t. 12. m lf * v* i L#^t sa spalu In fedilaa soš«. Ml««« ta w*«oi^t iob«. Prepreke. LSttortt, ssoirofft «a ?u)! ilmtstt mođrecl, ot?*Sk! ga&ićU Ki. s Mm eiai ta lib is Ma': I BRATA | DlKliiaih. UM .tfaito ! Prodajalnicai i Mikiosičeva ulica st. 6. J oasprotj hotela „Un?•■»**. iMu FRF^l JL^ JLr m^i k \ 1L0 ii nKsimn jtetefl:. Dslavt sac Igriaka olicm *tev 6 Et«*?r *na lila. II # ##I * OTBMBJk vsafcosm*; tft po~ * -k» posole * SM;hpHw! feaarninf žrtva«', da rr*raf»ga atotrt £a srojo ■ Iiiftu—I «r *t»—~ * :> ć« ?Vrbl sa «- oj"« " atafajt:. đ« mJc doictria pretgr4ff;a Kan. 2« ajtfplatftla) vata^pi ••»lila te iafcbo rotl ćrbi 10 !• let — Za vi- «-<■» vojno ijua»JB» ispSa ae v afa&j« doihretja aotMtat debe on-cnu z sMajai a*t|s«;e ?«r- Ka primer: Oseba, bi )e aotooi aavafevsajB potpisa a K 3000 vofftej?« |*r??:: a * *ca si boce pri četrtieteeaa vflatevanf« po K *#••• pifliafJM r 15. letih, c*»e, kn fe plač.' - • dva č-trtietBa alwU v altnpa«ni aa^tk-r %' 4* *?. KT|A teina isputfa m saoataHm a.i v poi c 4oic i oacbl tako| pefaM aamarovajn -.j-.n pcx> .io K 5000 —. ___ Do K SOOfr— ni potr** itara«* preisiiavs •:« cavia zm ■■■itfnMi *h1 K 1OW—: leta» po)letn# cdrtfetao *«» a» ra dobo to fet . 77-- 9T» 30- ft-W . . 12 . . »— JM* *«* *'^* I I !5 . . «-— 34-40 12 43 *» ! ! 16 . . 44-» T2 7O !'.?-» .",-»! ! I 18 . . »50 ^1« 10 2S Stt I I 30 I . S5— 17» »10 810 Toftt* "»tTsm^lt ic br« r!«aia d>kTiđe v prsln-m oht-*u r ri-afovartvj viteta. Ođkap ali ob""?r*niicv oolice s pofoji!^*! *••**«?« mo^oč. — Kđ-->r na r»r;^w za.jrovanie akle- nieno ra K ICOO tu 12 let, zz kojo jt p■« «T jedno f^tno nr-^i so K ^ - . no :-dncm !ev^ opust! ali a posojilom obremeni, dobi po sedanjetn atanjo v gotoviai l'r^canih K a* 4». — Pri ttm pa je bil skori eno lete za stučjj sTirrti zavarovan. Po!ais:!ls đafe ia posudbe «^re!^raa Generalni zastop c. kr. criv. zoyarova!ne družbe „flvstriiski Feniks" Ljubljana, Sodns ulica štey. 1* 5^ I Ivan Jax & sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I priporeča svojo bogata zalogo w veznih kp^S- W W ErmaW hn5 a , ---------— Pisalni stroji „ADLER", Pkti!il strofi vseh vallkesti « učiteljica kut vzgoiftsljka %\%%\ proti dobri plači, e hrano ?n stano- vanican. Zaliteva se inanj* ajpdbt Nastop takoj. — Kje, pove upfavn. *Slov. Ntr.c _______________44»__________________ Slovenski vojoh je rAVAt^iar ltlal '«■ *e dohita vesaa m krasno a shtrami coremljen ▼ vach knjigotrŽmcah w Ljubljani *n > ratnth t.« vinah na deerli po 1*90 S R«.'no%ili« ga p« tndi ralaln?^ JaaUo (!•». JajfUt, So^fei vod trt) v Liubi)«si» ki date <*bi*aicii trg^vaki rr»DO*-t vsem kl narobe \včjo innofino izvodom. P. m. travci, uC.te^i m »rloh priiatelii ljudstva, ngrocate \oukom in arugim to pet.e^«f* kr, •*:." f 4C17 ll*4aUlr«lM M »•&** Bskanioil liSNTKiTE etafbolito K*Novosti po 10, 14 1S9 20 In 24 fcron; lasne podfcc« Jn mražlcG, letna mactl, »Mrter Ud. lenske lase Štaf«?i Ste*rtiQli Liubliana, Pod Trančo Št. 1. Pozor! X«ra41 *'»««tl t «?• w ve*aako Kintacae • >• Utal o4»rt iibo ia »rodlai« l»!9aje i« aloar vaak! Amm sa^af* •« • £• >f ifl w wćmi9 «4 t do 11 fotainEnuf^tisP3 đptjsjpiie, ILiubS|anaf I S*i«*bs?f?va a'ica \. 1. I |tnp»r«M »•Uh« & *<*f o I desintekej #3M|B^ai W *^_„^ff ^f^_^ a Poblraafa pasfe^a darkt sa leto 1918 91? bode prićelo s đatm 2* lanuv^rja 1918. Ta dftvel: je plača ti ▼ oltro"*Q Ijubijanskega mesta za vsakega psa, lz-vsem^i za one, ki so zm. varslTo o-ainljenih posester neobhodoo potrebni. L*str;ki p*o» »«^ si cre«Vrb? za to leto veljaTQ»h pasj h znamk najka« snc;e do iaa 10. ftbrSfar]a 1915 pri mestoi blagajni proti plačilu 8 kron. Z csirom aa § 14. ttrrŠilne odredbe o pobiranja pasjega davka, oposar« jiijo 3C lastDiki psor, naj pravocasno Tplačajo fsksot ker bode polofii konjak od 20. f^braTavja 1918 nadaljo vse one pse, ki se dobe na ulicah brez te-ijafn h znarnk. Mesfnl magistrat ljubljanski, do« 15. decembra 1917. ! Vs@ vojašhe predmete 1 priporočara po UUUIO alzkUl oenab svojo zalogo Xvtxd f sali vnt jaaji tukra j S> JTiikcv, port gumbov v$«h vrsi krta2 pertepaiav in pri li klin ; mtta eficd. obvej tegotovlj. unfform j sobne peti« r*dow delnfh ptallev jbrKanttne "^15*11 koiuhasSIH vre? ' pu£ra b a] on« tov ; MAxAU koiuhov vseh vrst instrtisnentov saj k5IPl ^eP1« nohl« oiiov odanokov .parfumov eepic ^1 M lcplce ^ ogledal roka vic ovratnik ov brivsiclh a par a tov, ovoi*Ut gamal vseta tozlvinih in po:nih nec^salrejev nanje?)!h gamal ; ga3ant«rilakih <>Fe«li v fcsiaiiif »fj-^li« ajpaialMfoMk traiaiaiaiknl|n4i vakal^r kra>aiplai6if« BV*?nabavke t Proamvtaa baalui LlOBllana. - Tclalon Stajv. 41 Stran B. .SLOVENSKI NAROD«, dne 31. decembra 1917. 298. tev. i Mnrlni calfin - ******* «"i**i° ***>*«> I nOUni jalull tM* Mto«r.lMotalwv t ' rfiinlii II iffhbn ^*'11 town »N°Tes* j«»»««. I I llllllllf-Mnll lili II kmkor U b«««na. flc ia ko uho. I i JlUUlj lilUJlUAu ™e'ter ecpic za dane ia __ _ — a^i«_ ^^^jtnt- ia^ P9Si«Hb|Bbh mm M96f ZHMPXI ISU Albert D^rsanc fcrli— Ia beattiil—lraai sterlaar aA (ZtlM poitl^i tudt na d«lt*o-^ asn« 2653 i i inr mi**tj ^^0^ i hi i •■"•• «•*»•»*•« LUliL ttett\ip«Fiaittklev amk« ta aiMEarikat, '»iosolidn« rvrdk»: M. Krtštofič - Bučar M«kl|HM, lavi trg i. UftUa Ute. Fine otroške oblekce ■i in krstn« oprave. ■■ ju t s ea- «-» -5 JE Co t • fJa!e«n«fi* • • ^» • "3 © ti i 3 dežnike in solnčnike domaćega izdeika pri poro ča I tvornica dežniko? in solnčniko? Jos. Vidmar Ljnbllana Pred Skofij« 19 — PreSera«ra alica 4. Semenska trgovina AL Korslka v Ljubljani BtatvtiMva enta ali Vrtača šter, 3 fcaaai« vmIm ■■>tl«> tau prl«*laae«a s«aeai kakori fcwga, repe, aolate, lmč©, kmnare, ksaoplje Itđ. tor Pk »te*** »• aalTiillh •«■■. 4117 Prodaja ta* mtooovntMgt vetinoma doma pridsiancsa semena. Mo» acnilc »ide * m«ceu lanuarju 19i8, ter te bode dobil braipiaino S spoiu »mojem Al. Korsika. Bjaf~ Nad SO let obstoječa ~^g parna banrarijainkcmicno snaženje obklc ^^■» 124 1 ^^= apretura sukna =^ Linuiua, HntnnRfsr 0Unce' I ttlMrtTfT« oL t. HIIIUII O»\ Barska ulica 46. I P«a1r«tfe« vaataa fca totaa. - Ha|nli!e cene. J. UK, to. \i Petra cesta I Kupujem kote vac4i vrst divjaiin, lisice, kune itd. po najvlljih dnevnih cenah. Dvonadstropna hiša an stila a x opravo, deset lepifc stan o van j, Se §cst let davka proita, v Beljaka na Ko-roSkem *rcdi me«ta Ie2ečat se takol po-IMal proda. Samo 30 000 kron dopUčila treba. — Natančnefle rodatke da;a i. Spitser. Wols, trtibtcJiaU, Zg. Avttr. 4444 Oobre britve in i APARATI ZA STR1ŽHIJE LAS. 1. a britcv iz srebrastcga jckia K 3, 4, 5 ; varnostni brivski [ aparati poni kl Jani K3, 5; : rnamka .Pcrfekt* z 6 k!inami, K 12, 15, 20; Dvoremt re- | zervne kline tucat K450,5, 6. ; Prima aparati za strižcnje Las f ©, U, 12 K. Premena dovoljc- | na ali denar na za i Pošilva po povzetju ali prcdplafllu t c. in kT. dvomi založnik, s Jan Soarad izvozna tvrdlca, Mott If. 1tT7. (Brii) Češko. Glavni katalog vgakomur gratis In franko. i Domaća industrija - domaća obrt! V Ljubljani se snuje tvrdka, katera bode pospeševala domačo obrt, da priđe naše domaće blago kolikor mogoče tuđi izven naše dežele na trg. Vsi cenjeni izdelovald vsacega še takć malega izdelka se prosijo, da pošljejo svoje ponudbe in vprašanja na upravo tega lista pod šifro: „Jusoslovanska trgovina". Mp» Spr«jm« tm aproten fN mesarski pomočnik kateri se dobro razume na prekajanie. Plača 200 K, prosta hrana in stanovanje. Povrnitev voznih tioškov do Bania Luke. Pismena ponudbe na Franjo Stltatl), mesar ta pra-kajalec, Ban{a Laka, Botna. 4518 Povećane slike do naravne relikcsti, kakor tuđi oljnate portrete na platno izvrŠuje ometnišlco po vsaki loto-C!rafi|i 185 Davorin Rovšek prvi fotografski in povečeralni zavod v Ijtbljani, Kolodvorska nL 34 i. BlB^B^B^B^BiBVBVBiB^B^B^Ba^BBBalBaiBaBaaai / i v ^ Vaše blagorodje! . | Utofamo se tem potom vlinđno naznaniti, da smo pr dali iroj^kaltl i ori §k*9Mm t Ljabljaau, Duomjaka oo«U st. 2 gospodom* j i Hedžetu & Koritniku ] 4 ter se pri tcj priliki vsem svojim trgorslrim prijatelj om kakor tuđi . eenjenim gostom, ki so nas z obiskom pođjetja podpirali, iskrtno z&hva- | ljajemo, pros^Ć, 4« bi prvi k*kar drugi ohnuuli svojo aakloojoaoftt našima j I I Z TdefpoMoTuJom ] J. Ooezde deđia i Vaše blagorodje! | UsoTavB se z današnjim dnam vljuđno naznaniti, da sva naVupnim potom prcvzela starortiM^miraiii „boM pri, itoaUs41 v Ljubljani, Đonajska cesU ftt 2 od I J. Gnezdovih deđičev I ter prosiVa pri toj prilošnotti, da obranite zanpanje, ki so ga bili đeležni | naši predoiki, tuđi nama. Zagotavljava, da si bova vedno prizađevala I m vso aoliđnodio in knlaaeo ostrezati Tsem sabtevam hotelskega, kopa- I liftČĐCgm, got*tlniikoga tor karamiškoga pođjetja ter te priporoCava I % T€)Uspo i iiipih——•msKJts^.-amamaassamiosa Marija Cerr^, I*jublfana, nesnea Franjevci nat:e::o ^ostilna Sv. Petra cesta 85. ! J- Bazzolinl trgovina deiikates, tovarna salam in kranjskih klobas v Izubijani, Llngarfeva ulica. Kavama „Evropa" Liablfana Anton in Terezija Tonejc. STANI5LAV HORAK. restavracija na južnem kolodvoru LJUBLJANA. Trafika Jerico Hubacf-Đslsnc Preiemova ulica. Jcisip Stupica i ! jes*menar in sedlar v Iilnbllani, Slom&kova nlica 6. i OROSLAV E1PIN&TO¥!Ć konfekcijska trgevma ! Ljubljana, Mestni trg. Jakob H2a?l?a trgovina kirurgičnih pred-metov, berdaž itd. Ljubljana, Prešemova ulica. Ictiiac Žargi modna trgavlsa Sf. Petra cesta štev. 3. Oistilna Jioiaf na Vr&BiKi Franc Dolenc, gostilničar. Gostilna Cešnovar Ljubljana Bolcijska cesta Ste?. X ! Restavscijs de Schicva Ljubljana RilrtronXa iilta (Pri Sfinn UfanO Anton de Sthiavs, restavreter. [■TlirHfnrM^rTTI — . IHW I li I I Uli illlWi I li il i i i II i im ■ *r—m.*Bmm*.*m* [Kavama „CEMT^^I" I Štetan Miholić s soproso i Trgovina s kožuhovino in čepicami J. WANEK L|ti'3§|ana Sv. Petra cesta Ljubljana Trgovina Hihae! Omahna nasiednik KnJgovezrJca iif^^ jAKOOSČ Franrevo nabrello. KAVARNA „MERKUR« Lubl;ana, Židovska steza Marija Izlakar. Tvrdka Josip Petelinc Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 (za vodo) 3. hiša, blizu fran-čiškanskega mostu. KINO „IDEAL". gostilna „pri Majarončku" in vinska trgovina. It/gn Kohorič krojač Ljubama, Sv. Petra cesta 6. Tomaž Bizilj gostilna pri „Kolovratariu'* v Ljubljani, pred Skofijo. i Ivan Jax £ sin Ljubljana, Dunajska cesta štev. 15. MM IMiM i UiU£iII0 pekarija, slaščičarna in kavama ▼ Ljubljani, Stari trg št. 21. , i tovarna siamnikov v Stobu, pošta Domžale. i __^ mmmmm _^_^, _^ ^_^ ____^^ ^^______ jf_ " T^ ^ ^* V ^S CS T P ^d T C i ^ vinotržec, posestnik in gostilničar I Spodnja Siska, Bitenčeva uSica št. 256. ta irsvi brivnica Zagorje ob Savi. Julija Sfor zaloga čevijev v Ljubljani, Prešemova ulica št. 5. Speciaina trgovina za bluze Mofiijo Silar, Ijubijana, Še'enburgova nlica št. 1. Stavbena tvrdka IVAN OGRIN Ljubljana. trgovina na Bledu. MILAN HOČEVAR 5^ec5ialna trgovina mila, pralnih 5r^ iistiinih potrabs«in9 Ljubliana, Sv. Petra cesta 28. Delikatesna trgovina M. RAUTAR Ljubljana Jn626ov trg M. 3. I Srccn© nouo I eto 1918! " ^JZSfZSZtZf*** FRAN KOS nebanitna pletiln« industrija v Ljubljani, Sodna ulica. Prva kranjska konjska masaiija tn restavracija 9Amerlkac na Glincah ln :: niijalke Kopltarjeva ulica ln Tržaška cesta št 2 v Ljubljani :: ------------Ivan in Marila Marinšek, Glince štev 28. ===== I Josip in Tinica (Kup trgovec z obleko in gostilničar „Pod trančo" Uubliana, Stari trg. Aleks. Gotzl, pcdcbar, Marijin trs, I Fani GOtz!, proda!: fevlisv I v Ljubljani, „cod štsngcami" pri čevli. mostu.! ! | Teodor Korn 1 !š!eparsfco po3]etje ln pokrivanje stren I LjubBjana, Poljanska cesta 8. trgovina Jhn Jabič Ljubljana Dolenjska cesta pleskar Uubliana, Rimska cesta 16. v LJablfanl Privoz (Prnle) št. 4. FBAK'O LUC, brtva, Ljubljana Dunaiska cesta štev. 12. Konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana Pred škofijo št 19. Trgovina paplrja In plialnlh ter risalnih potrebStln, razglednlc rtd Ivan Gajšek oasl. Jerneja Bahovec Sv. Petra cesta štev. 2 (palača „Assfcurazionl Generali"). Štefan Mencinger I špecerijska in delikatesna trgovina ' I Sv. Martina cesta št. 10. | IrisHa io 'tu M čevliarski molster tjabliara« florjass»2 blica 13 restavracija Jnternstionar Resljeva cesta št 22. J. Pogačnik trgovec L|nbl]ana, Marije Terezlfe cesta 13. ^Jmalija Zorčič jpecerijska trgovin OMjm liladfBRh ina ttn. 8. I. MMCHIOTT! trgovina z usnjem Ljubljani Si. Peto cesta fl. 33. j. nmin urar in trgovina z zlatnino, srebrnlno in urami £ ubijaš*, Sv. Petra cesta 16. Josip Vidmnr to.arna dežnikov tn solnčnikov Ljubljana, Pred škofijo štev. 19. Rarslin Fitait Sv. Petra nasip št. 71. Ivana Gorše restavracija „Novi svet" Ljubljana Marije Terezije cesta št 14. Anton Statui trgovhii Spccerije in delikates v Ljubljani, Šelenburgova ulica 4. GRANO HOTEL „UHIGH". j Restavracija — Savarna - Klet I I Ravnateljstvo hotela „UNION", j Frcn szantner zaloga čevljev 1 LjDiiljaBi liliMmn ulica ft 4. A. & E. SKABERNE LJUBLJANA. IVAN OGRlil ! Laverca pri Ljubljani I I restavracija, trgovina z vinom in mlekarna* I I Kavama „Prešeren" Karei PcSajnar, kavamar. Fran Kreč krojaški mojster 1 Wm, oa Tunaro trgi. iUer ifl brivec Ljubljana, Kongresni trg 6. Modna trgovina Peter Šterk LiDiilni au m a. a Terezija Sizjnh posestfiica in pekarija Uubliana, Poljan^ka cesta 25. T. MENCINGER I ipecerlfska trpovina I I Lfniilfana, Sv. Petra cesta. | Kavama „Austria" Fani in Ivan Stritar Ljubljana, Radecke^a cesta St 1. Stavbno podjetje ANDREJ ČERNE Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 23. UM Roškor restavracija „pri Auru" £jill]au, Vilfon tlia 12. Trgovina „pri kroni" £eopold Vukic Postojna. (LOVRENC ŠARC I gostilna in trgovina z žitom in moko Ljubljana, Karlovska cesta štev. 19. I ________________________0 Lud. černe juvellr, trgovec z urami ter zapiiscženi sodnl cenllec rjabljana, Volfova ulica 12. landskroBer s UM\ Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 39. Val. in Antonija Mrak I I Rimska cesta ftt. 4 i I I I restavracija pri „Starem Rimljanu". V. Sterniša zaloga čevljev Ijubijar;^ jurciče^ trg št. 1 Rodbina i&ji Uta. Katinka in Mfia Mm I restavracija južne železnice, Št. Peter na Krastu I I Sreća ln blagoslavlien mir I na] Vas spremila v novom letu 1918! I Sto ieljo se nđaao priporoia MK1NO CENTRAL" v dež. gledališcu. 5««4»£ma ma«*a UAa 4A4OI *•*• 5»«fl"» nareftiB^em, odj«matc«m, prijateljem recno novo leto ivio: * m«««* **w>\. t^c: Razpošiljalnica IVAN UREK I I Ljubljana Mestnl trg 13 Ljubljana j Josip Breskvar čevljanka «ftrft v Ljubljani, Škofja uRca H Alojzlj Tr&k mizarstvo Ljubljana, Linhartova ul. 8. Ivan £*ona5 tafiisvak! !i ftu.fai uir!a li ubijana. Lek'rnar Gabrijel Piccoli c ii kr. fiorii uloinic ta ptpefev dvorsi rsksfnft Ljubljai?*, Dtinijska cesta. KAREL LINHART orw, trvmec 2 ntte vnt ormi I4&UI»a. Hrtu Me trti Antos Mencingor I špecertfska trgovina I i Lfvblfaaa, Sv. Petra cesta št 42. I I «sn -i I modni salon za gospode i I Ljubljana — Sp. Siska E.____„__ _________....._____ _^^___^^_^^^^_^^^_^_^^__ Snion in MarHa Steinsr gostilna Liubltan«, Opekarska cesta. i IISIRA HERfffSfO I tobačna trafika in trgovina s papirjem | I SARAJEVO. | M. SoklK ▼ Lfnliifaal Pred konjušnico v Tniovem. Viktor Bajt, cvetlični salon I —— Ljubljana. —— 1 _______^___ __i i------------—•--------------------------------------------------------1 I Fran Krvarič s soprogo i I restavracija „Perles11 | I mraven glavne poite. | Tvrdka F. BATJEL I I Gorica — Ljubljana. Josip Keich bat var Mjanski nasip št. 8 (tik Katoiiške tiskaroe). Josip Rebek ključavničarski mojster Ljubljana, Frančevo nabrežje 9. Josip Tui'čnr špecerijska trgovina Ljubljana, Stari trg 5t 30. Stavbeno podjetje Jakob Accetto Ljubljana, Tabor St 2. Franc Dolenz Kranj gtif*a trgovini 'm •otfmžftici « Knniu Ih m B!?đu. Rodbina BsS'iČeVa gostilna Jt 6" Dunajska cesta. liii io \nw Mm tevljarski moistsr Ljubljana, Gradišće 4. [Andrej ivlarčan I mesar I I PreSernova ulica 19. Rimska cesta 21. I I. Kostevc imtttmi tunu. Erna TRNKOCZV Ljubljana. aafv'^^B^ * BfBaWB«aaV aWaiaVaW«i čevljarstvo > 8p. Šiska-L5u!3l}ana, Celovška cesta 32. L *,'. Etker uinetr.a \n stavbeno kteparstvo, vmSovođna instancija itl Restavracija „pri Roži". flmalija Sthmidt IV. H. Mmll prva kranjska vrvarna Ljubljana. Kamnik. Lekarnarja Probazka lekarna .Pri Orlu* Ljubljana, Jurčičev trg. Julku M!!?srt restavracija „pri Upi* v Ljubljani. i ; Rodbina Košenina | mesar \ I na Sv. Jakoba nabrežju in Kolodvorska ulica št & Otiiilo Bračko trgovina z rokavicami in parfumi. Q05tilnD „pri Fn]moštruM Ljubljana, Sv. Peter nasip. Josip in Ivanka Schrey. KullMska f^wai?flia kavnlh prlmesl ------- v L ubijani. ------- Ivana Blas prodaja čevljev LjaMjan. mi tim to. 21 Hote! in kavana „pri Slonu44 Ljubljana, Dunajska cesta. Hedžet & Koritnik. H. SUTTflEH eksport ur LJnbllana. Gostilna ALOJZIJA ZORKO Ljubljana, Vegova ulica št. 10. i—---------------- ! ..Narodna fisba.fiiau ! — w Ljubljani. = Josip in Josipina Kozak ■esarski aijster in aaCdiifc Solski dr«vored. I Josip in J05ipinn Podhov I mesar I Sv. Petra cesta št 7 (hotel „LIoyd"). | Načelstvo „Đeželne zadruge izde-| lovalcev sodavode na Kranjske in i i v Uublianr. [ Srežno novo leto I 1 aialaValB^a^B^k a^ttalaf^ftAaHB fla%.A^B^fe^BV^B%^PalalB^BttB^BAa^BA ■Vtffe&a^B^kWaflfeattB% ' I , Martin OkrctJg. "gi»»«r * Nabfgnl, | „Narodna knjigama" v Ljubljani. Jfettt. .dCWeflSM fflOMD«. «bc 31. decembra 1917.____ 1S8. ftcv. Emisija delnic Vabilo na subskripcijo. Na podlaci predkoncesije srl. odloka % dne 14. dec. 1JH2 št. 4133/1912 e* kr. dalmatinskega na« niestništva ustanavljata Jadranska banka podružnica v Splitu in „Cement" tovarna Portland-cementa. družba z o, />. novo akcijsko družbo pod tvrdko „Cement" delniška družba za Portland Cement W Splitu, katere naloga je prevzeti „Cement' tovarno Portland cementa družba z o. z* v Splitu ter obses? podjetja znatno ra/isiriti. Delniška glavnica znasa K 1,500.000-— ter je razdeljena v 7500 polnovplačanih delnic, glasečih ne na prinosca. v nominalni vredno*ti K 200* — 9 od teli se bode porabilo 4380 kosov za prevzetje ^Cement" tovarne Portland cementa družbe % o. z., dočim se ostalih 3120 delnic nudi slavnemu ob-činstvu potom javne subskripcije po ^ledečih pokojih: 1. Cena delnice, pre\ /,ete potom javne subskripcije, znaša K 350-— za komad, ter jo je vplacati v dveh obrokih. namreč K 200*— ob prijavi do 10. januarja 1918. K 150#— najkasneje do 10. fe-bruarja pri blagajni Jadranske banke v Trstu, oziroma njenih podružnicah v Dubrovniku, na Dunaju, v Ljubljani. Kotoru, Metkoviću, Šibeniku in Zadru. 2. Ako bi sulrskrihentii ne bile dodeljene vse pod pisane delnice, o čemur se ga bode obvestilo do 25. februarja 1918. se bode vporabil preostanek prvega placila na račun drugega obroka, v kolikor subskribent ne bode s tem preostankom sicer razpolagal. 3. Reparticijo podpisanih delnic si pridržita Jadranska banka podružnica v Splitu in „Cement" tovarna Portland cement«, družba z o. z. in sicer najkasneje do 25. januarja 1918. 4. Subskribent, ki do 10. fehruarja 1918 ne \ plaća polno subskribirane delnice, izgubi izplačani del v korist rezervnega zaklada nove dražbe. 5. Suhskrihenti participirajo na risteni dobičku ^Cementu tovarne Portland cementa družbe z o- z. ze s 1. februarjem 1918; njihove interese bosta zastopali do definitivnega konstituiranja delniske družbe Jadranska banka podružnica v Splitu in „Cement44 tovarna Portland cementa družba z o. z., ki prevzameta za vse začasne ukrepe odgovornost solidarno. 6. V svrho varnosti vplacil siibskribentov na podpisane dclniee bode vložilo dotična vplačila direktno pri Jadranski banki Trst, (^o/iroma njenih podružnicah), ki bode izdala subskribentom začasno potrdilo. v katerrii se bode zavezala, da bode izročila vplačane zneske osnavljajoči se družbi sele tedaj, ko bode leta odobrena od kompetentne oblasti in registrirana v trgovskem registru. 7. Jadranska banka, podružnica v Splitu se zavezuje, da bode izročila vplačane zneske za del-nice osnavljajoči se družbi samo proti izročitvi dotičnih delnic, oziroma da bode vrnila vplačane zneske, ako se ne bi nova družba najkasneje tekom jednega leta konstituirala. V SPLITU, dne 17. decembra 1917. Jadransko banka, podružnicu v Splitu, „Cement" torama Portland cementa družba z o. .5. Subskripcjja traja do 10. januarja 1918. i Prijave sprejme Jadranska banka podružnica v Ljubljani.