207. ttNllKi.
V UHMjani. i ponedeljek. 3. septembra 1908
ILI. leto.
litija vuk dan svcccr Imnifi nadalje tji amatike ter vtkja po »osti pretentan aa H K h pol leta 12 K, bi Četrt leta 0 r, aa aa »essa IK Bder hodi tam ponj, plača aa lin lato 10 K.£ Na naročbo bree IsteaeBne VBeaB|atve aaroMne aa na oaira. - Ba - Dopisi na) aa lavoie franke Tati. — Hakapial aa ae vraia|o. -
drotelarva teleta ti. M.
desete aa vsa lato 25 K, aa pol lata 13 Kf ia četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za Llufcljano t pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol leta U B, aa tetrt lata 5 B 50 h, aa aa mesec 1 K 90 h. — Za Baaaeifo celo lato 28 K. Za vsa druge delala in Amerika aa plačuje od peterostopoe peta-vrste po 14 h, če se oaaaulla tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat fa v Bnaflovih alleak it S. — Upravnlitvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oananila, t ]. administrativne stvari.
■eue itevUke po lf h.
Beravništva telefon it 85.
VIII. konjreso slovanskih i časnikarleu v pozdrav.
Nista še minula dva meseca, ko so bili na konferenci v Pragi zbrani voditelji in predstavitelji vseh slovanskih narodov, da v bratski vzajemnosti in, kar je ves slovanski svet navdalo z iskreno radostjo, v bratski složnosti sklepalo o nadalj-nih vzajemnih potih slovanske politike, in že nam je napočil dan, ko se zberejo v naši slovenski metropoli predstavitelji največje sile v modernem javnem življenju, zastopniki javnega mnenja, časnikarji vseh slovanskih narodov, da slovesno manifestirajo za solidarnost slovanske javne misli, da pregledajo svoje bojne vrste, uspehe svojega dosedanjega delovanja in da se združijo v še ožjo. v svoji solidarnosti nezmaglji-vo četo prvoboriteljev za povzdigo slovanske kulture, v četo, ki naj bode v bratski vzajemnosti vodila sinove skupne slovanske matere v svetlejše dni boljše bodočnosti.
Neprecenljiva je moč organizo-vanega časnikarstva.
Časnik je v roki spretnega žur-nalista sila, ki se jej nihče ne more ostavljati, kajti dan za dnem polaga v dušo svojega čitatelja seme, iz katerega se v njem, ne da bi se tega zavedal, poraja mišljenje, o katerem je preverjen, da je čisti produkt njegove lastne duše, dočim v resnici ni drugega, nego asimilovano mnenje iistovega pisatelja: tako polagano se je v čitatelju izvršil ta proces navze-manja, da se ga zavedati niti mogel ni. In ravno zaradi te neopazljivosli, zarad] magičnosti svojega vplivanja je časnik faktor, ki mu dalekosežno-sti določiti ni mogoče.
Spretnemu časnikarju je dana moč. da povede svoje čitatelje na katerokoli polje hoče in da jih razplam-ti za ideje, za katere bi najgenial-uejši govornik svojih poslušalcev ne mogel raz vneti s tolikim uspehom. Kajti izgovorjena beseda more učinkovati le hipno, ko pa je izzvenela more zapasti pozabijenosti, omejena je na čas in kraj. Časnik pa siplje svoje seme neopazno dan za dnem in prihaja v tiho kočo in v šumno palačo ob isti uri ne kot usiljiv ozna-ajevalee, temuč kot željno pričakovan donašalec novih misli, kot svetovalec in budi tel j.
Neprecenljiva je moč posameznega časnika, tem silnejša pa je moč organiznvanega čnsništva. ki po različnih potih vodi javnost do istih vzajemno stavi jen iii ciljev.
LISTEK.
jlovenci m slovansko vzajemnost.
Rodna kri se ne da zatajiti in kogar je usoda ločila od domovja, od bratov in sestra, tega se loti hrepe-flenje po njih, ki jim polje po žilah sorodna kri. In to hrepenenje je toliko, tako neodoljivo, da ga končno toora dovesti v bratski objem, bodi da ga je hotel, bodi da je sledil temu hrepenenju nezavestno.
Naš mali slovenski rod je germanski klin, ki se je zagozdil v veliko ^"vansko telo, že zgodaj šiloma ločil °d naših severnih slovanskih bratov, hi prepuščeni lastni usodi smo bili l^večeni narodnemu poginu, da nas fii v IG. stoletju vzdramila slovenska ^formacija, ki nam je dala slovensko knjigo in nas učila ljubiti in spoštovati svojo materinščino. — Za reformacije smo bili Slovenci še ved-prepuščeni samim sebi. Ostala slovanska plemena so imela s samim seboj opravka dovolj in ni se našel mo-J^ent, ki bf zopet združil, kar je bilo j<*eno. In tako so slovanska plemena točena živela svojo zgodovino, sijaj-jj° in slavno ali pa borno in tužno, kakršna je bila naša.
In to spoznanje je pred desetimi leti rodilo organizacijo, čije člane pozdravljamo v svoji sredini danes.
Pred desetimi leti še so časnikarji posameznih slovanskih narodov hodili svoja pota. Poznali se niso med seboj, izvečine neznane so jim bile posebnosti posameznih slovanskih narodov, njihovih teženj in borb in le od slučaja do slučaja se je zgodilo, da so v vzajemnem soglasju zastavili svoje bojno kopje za iste cilje. Slovanska vzajemnost, ki se je bila tako lepo razcvela v dobi velikih državnih in narodnostnih borb v 1848. letu, je v njih pač imela svoje vnete zagovornike in pospeševatelje, toda dejanjski oživotvorila se je sto-prav tedaj, ko so se resnično združili pred desetimi leti in na skupnih posvetovanjih določili smeri vzajemnega bratskega delovanja.
Trezno politično razmotri van je teh posvetovanj je v j>ojmovanju slovanske vzajemnosti rodilo idejni probrat, ki je epohalen za nadaljno zgodovino slovanskih narodov. Začel se je s spoznavanjem, da so bili stari slavjanofili s svojim ideališki nepraktičnim slovanstvom na povsem napačni poti in da po njihovih načelih in vzorih nikdar ni mogoče doseči realnih uspehov, da, niti idejnega edin-stva. Zmagalo je spoznanje, da je slovanskim narodom vzlic temu, da so razdeljeni na mnogo držav, da imajo svoje tradicije in ideale, da so različnih veroizpovedanj itd., vendar mnogo stvari skupnih, da se v mnogih zadevali vjemajo njih stremljenja, da so v mnogih vprašanjih njihovi interesi identični in da je v teh zadevah mogoče skupno, solidarno postopanje. Stari slavjanofili so se potezali za rusificiranje Slovanov, za pravoslavje, za samodrštvo. Novo slovanstvo odklanja vse to. Novoslo-vanstvo stoji na stališču popolne ravnopravnosti vseh Slovanov, popolne svobode v verskih stvareh in na demokratičnem stališču. To je princ i-pialno temelj novoslovanskega gibanja in na tem temelju hoče doseči solidarno in enotno postopanje vseh Slovanov v vseh skupnih kulturnih in gospodarskih zadevah.
V tem smislu voditi svoje narode boljši, svobodnejši bodočnosti nasproti, ta cilj so si stavili organizo-vani slovanski politiki in časnikarji.
Preje samo idealna vez je postala kri in meso in v kratki dobi desetih let svoje organizovanosti so to pot že osmič prihiteli zastopniki ja\-nega mnenja na skupščino, na kateri se sestane jo prvoboritelji vseh slovanskih narodov, da   si izpopolnijo
svoje medsebojno poznavanje, se navdušijo brat oh bratu za nadaljni vzajemni boj in si preudarno zarišejo pot, po kateri je doseči skupne interese vseh slovanskih narodov, in da si podajo bratsko roko v medsebojno pomoč.
In mi Slovenci se odličnih in ve-lemožnih predstaviteljev velike ideje slovanske vzajemnosti tembolj veselimo, ker si moremo le ob njihovi bratski pomoči obetati boljšo bodočnost. Majhen narod, ki ga usoda ni blagoslovila z blagostanjem in velikimi silami, pač pa s toplim srcem in dovzetno dušo, se oziramo Slovenci vanje, kakor se slabotno dete ozira v svojega doraslega brata, ki ga ljubi od srca in od katerega sme z gotovostjo pričakovati blagosrčne zaščite in opore.
Že enkrat smo tega svojega brata sprejeli pod svoj borni krov: bilo je to leta 1902., ko so se slovanski časnikarji na svojem drugem kongresu sestali v ravnoisti beli Ljubljani, ki se je tudi danes odela v praznično obleko, da po svojih skromnih razmerah dostojno sprejme nadvse drage ji brate.
Za slovensko časnikarstvo najpomembnejši sad tega ljubljanskega kongresa je bila ustanovitev »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev« v Ljubljani.
Tekom svojega desetletnega obstoja se je slovanska časnikarska organizacija okrepila in razvila tako, da more z uspehom posvečati svoje delovanje ne samo svoji notranji organizaciji, temuč tudi vdejstvova-nju svojih idejnih vzorov. Će še ni tako popolna, kakor bi bilo iz srca želeti, krivde ni pripisovati njej sami, marveč političnemu zistemu držav, ki skušajo njen razvoj zaprečiti ali pa vsaj zavlačevati, ker so si dobro sveste, kolika je sila organizova nega novinarstva. Specialno avstrijska vlada, ki vzlic možati in odkritosrčni izjavi, da moderno slovanstvo odklanja vsakršno slavjansko vzajemnost, ki bi imela le količkaj »prekucuškega« na sebi, kot utopist iško, nepraktično sanjaštvo, raje verjame našim germanskim kolegom, ki nas hočejo posili narediti za državi nevarne preobratilike. Zato nikakor neče privoliti v to, kar bi za avstrijsko časnikarstvo bilo najvi-talnejšega interesa, da bi se namreč ustanovil slovanski korespondenčni biro, ki bi ga upravljala »Zveza slovanskih časnikarjev« sama. Končno bo morala tudi avstrijska vlada spoznati, da ima v nas lojalne slovanske žurnal iste in da je le v njenem last-
nem interesu, ako ugodi naši upravičeni zahtevi.
Pomanjkljiva je avstrijska časnikarska organizacija tudi v tem pogledu, da nima svojega posebnega časnikarskega učilišča, kakršnega je predlagal že Stepan Radić v »Hrvatski Misli«. To bi bilo neizogibno potrebno, če naj tudi Slovani dobimo svoj strokovno naobraženi žurnal i-stovski naraščaj. Končno smo slovanski časnikarji domalega diletant je ali pa vsaj samouki, žurnalistu pa treba obsežne naobrazbe bolj nego komurkoli drugemu. Šele potlej bo-demo mogli stopiti v isto vrsto s svojimi angleškimi, francoskimi in nemškimi tovariši.
Svoje specialne želje, ki se ne tikajo naše stanovske organizacije, temuč vitalnih interesov slovenskega naroda, in ki jih polagamo svoj itn slovanskim bratom na srce, da jih s svojim mogočnim vplivom dovede j o do končnega uresničenja, prijavljamo na drugem mestu. Vemo, da naše prošnje ne bodo ostale neuslišane, zato vas, brate, pozdravljamo v svoji sredi tem iskrene je.Oprti na vašo moralno in dejanjsko podporo zremo Slovenci z večjim upanjem v bodočnost, s trdno nado, da bode slovanska vzajemnost dovedla čas, ko bode tudi Slovenec svobodno zagospodoval na svoji grudi.
Srčno dobro došli tudi ostali naši znameniti gostje, srčno dobro došli v beli Ljubljani! Revni smo in ni nam dano, da bi vas sprejeli s tolikim sijajem, kakršnega si sami najbolj želimo. Toda, kar vam damo, vam dajemo iz vsega srca: dajemo vam vso svojo žarko, plamtečo, slovensko ljubav.
Dobro nam došli!
Hi, naš položaj in nate želje.
Po zadnjem ljudskem štetju je Slovencev na Kranjskem, ki je skoro izključno slovenska dežela,475.000. Na Štajerskem, kjer prebivajo kompaktno samo na južnem delu dežele 409.500, na Koroškem, kjer je isto-tako južni del slovensku 90.500 in na Primorskem 213.000. Seveda treba pomniti, da vlada od nekdaj pri Slovanih beleži znatno manjše število, nego jih je v resnici.
Nadalje žive kolonije Slovencev: v Gradcu 30 tisoč, ki so čisto brezpravni, v štajerskih okrajih V o i t s b e r g , K i s e n e r z , B r u c k najmanj 10 tisoč in v okra-
jih K 6 f1 a c h , Vordernberg c. 6 tisoč, istotako brezpravnih. Na Dunaju 5 tisoč, ki se organizujejo v društvu »Zvezda«, pa so brez politične moči, v Zagrebu in njegovi okolici 15 tisoč, ki dele svojo usodo s Hrvati, kakor onih 5 tisoč Slovencev, ki bivajo na Reki.
Narodni smrti posvečeni so B e-neški Slovenci (30 tisoč) itai. podaniki ob primorsko - ital. meji. Na V e s t f a 1 s k e m živi c. 20 tisoč slovenskih delavcev, ki se vrlo organizujejo v narodnih društvih, istotako organizovana je močna kolonija v Egiptu (»Palma ob Nilu«). V Ameriki je preko 100 tisoč Slovencev s popolnoma razvitim narod-no-političnim, gospodarskim in socialnim življenjem. Poleg tega jih je mnogo poraztresenih po svetu pri raznih podjetjih in delih, in kot državni ali zasebni uradniki. Samo po ostalih avstrijskih kronovinah je po uradnih podatkih 35 tisoč Slovencev, tako da je v Avstriji sami 1,192.780 Slovencev.
Razvijati smo se začeli Slovenci pravzaprav šele z velikim preobratom leta 1848., kajti dotlej v nas ni bilo pravega gibanja niti na duševnem, niti na narodno - političnem, niti ne na narodno - gospodarskem polju. Slovenska kultura torej obhaja z letošnjim letom svojo šestdeset-letnico, njeno stanje pa priča, da se je od usode z bistrim umom obdarjeni slovenski narod razvijal nenavadno hitro.
Razcepljeni na četvero kronovin imamo svoje kulturno središče v Ljubljani. Po večini smo poljedelci, lastne industrije imamo doslej le malo, istotako doslej še nimamo razvite veletrgovine. Zemlja je le malo rodovitna, velikega kapitala ni. Pa smo v razvoju. Organizujejo se poljedelski in industrijski producentje v številnih zadrugah, konzument je v konsumih, narodni kapital pa se upravlja v gospodarskih društvih, hranilnicah in posojilnicah. Imamo tudi celo vrsto stanovskih organizacij.
Politično življenje je med Slovenci zelo razvito. Poglavito njegovo iztočišče je Ljubijana,iz katere so se Slovenci vseh pokrajin razdelili v dvoje velikih taborov: v narodne na-prednjake,ki so svobodomiselnega, in v pripadnike slovenske ljudske stranke, ki so klerikalnega mišljenja. Poleg tega je omeniti socialno-demo-kratično stranko, ki pa se v pretežno poljedelskem narodu ne more razviti. Politično večino ima slovenska ljudska stranka kot zastopnica kmečkih
Toda že v tiste temne dni je v srca Slovencev zasijal topel žarek slovanskega bratstva: Ko so Turki plenili, morili in požigali po sosednji hrvaški zemlji, so med Slovenci bivajočimi na Kranjskem in Štajerskem, našli gostoljubnega zavetja mednje pri begi i Hrvat je-uskoki, naseljevali so se med njimi in se bratili, saj jim je bilo dobro, kakor da so doma med svojci.
Ko pa so se proti svojim tlačite-Ijem jeli vzdigati kmečki punti. so si Slovenci in Hrvati podali roke in se v združenih vrstah borili proti svojim zatiralcem, kakor so se v eni bojni vrsti branili pred turško krvoločnostjo.
V praktičnem življenju se je torej jugoslovansko bratstvo vdejstvo-valo že dolgo preje, predno je prišlo spoznanje o njegovi dalekosežni pomembnosti. Saj tudi ni bilo drugače mogoče: kajti ideja o vzajemnosti ni in ne more biti prazen fantom, ki ga je iz domišljije v življenje poklicalo zgolj razgreto čuvstvovanje, temveč je organičen sad duševnega plemenskega sorodstva.
Zavestno idejo o slovanski, specialno jugoslovanski vzajemnosti pa je med Slovenci prvi poznal v življenje ustanovitelj slovanskega slovstva Primož Trubar. In ponosni moremo biti Slovenci, da je misel o slovanskem bratstvu stala že ob zi-
bali našega slovstva, da se poslej, iz-intši dobo katoliške protireformacije, nikoli več ne loči od njega. Primož Trti bar je namreč zasnoval veliko misel, književno združiti vse Jugoslovane od Adrije do Carigrada in je to svojo misel tudi praktično vdej-stvil: vsaj je on bil tisti, ki je spoznavši, da tudi Hrvatom in Srbom ne dostaje knjig, poskrbel, da sta pod njegovim vodstvom Stepan Konzul in Anton D a 1 m a t a oskrbovala prevode nabožnih knjig v hrvaškem in srbskem jeziku in da so se te knjige natiskovale s cirilskimi in glagolskimi črkami v posebni, pod Trubarjevim vodstvom stoječi tiskarni v Urachu, od koder so jih razpošiljali po južnih slovenskih deželah. In iz Kranjskega se je med Hrvate in Srbe širila reformacija, med svojimi kranjskimi tovariši so hrvaški in srbski predikantje črpali svoje navdušenje. Slovence in Hrvate je takrat reformacija družila tako živo,da so občevali med seboj tako tesno, kakor nikdar preje ne in kakor poslej ne skoro 400 let do dobe ilirizma.
Ko pa je umrl Trubar (1586.), je ž njim legla v grob tudi ideja o književnem združenju južnih Slovanov.
Doba, ki je sledila Trubarjevi, je bila v obziru na slovansko vzajemnost čisto brezplodna, kajti v tej k a-
t o 1 i š k i dobi se je ves interes osredotočil edinole na propagiranje katoličanstva, vse drugo je moralo stopiti v ozadje, tako tudi jugoslovanska misel. In zopet so Slovenci živeli sami zase, brez stike s svojimi slovanskimi soplemeniki. Idejnih stikov ni bilo, ker se jim je bilo odpovedalo slovensko slovstvo, praktičnih stikov pa tudi ni bilo. In tako je ostalo do francoske dobe početkom 19. stoletja, ko je naš prvi slovenski pesnik in prvi slovenski Časnikar Valentin Vodnik 1. 1811. zapel »Ilirijo oživljeno« in izprožil misel o združenju. Vendar pa tudi poslej v Slovencih ni bilo ne pesnika ne pisatelja, ki bi se potezal za idejo združenja. Pač pa imamo v francoski dobi zaznamovati praktičnih, dasi sicer malopomembnih stikov s Hrvati in Čehi. Kajti Ljubljana je za Napoleonovih Časov postala duševno središče obširnega upravnega ozemlja Ilirske provincije in zato je vanjo prihajalo mnogo Slovanov z juga in s severa.
Francoska prekucija je pretresla vse javno življenje. Pojavljale so se nove misli, oživilo se je svobodoljubne in narodnostna ideja je vsepovsod vznikla kakor cvetlica iz tal.
Započelo se je narodnostno gibanje med Slovani in našlo živahen odmev tudi med Slovenci.
V ožjo stiko z ostalimi južnimi
in severnimi Slovani so prišli Slovenci najprej na polju znano-s t i.
Prve vezi med Čehi in Slovenci sta stkala jezikoslovca, slavni Čeh D o b r o v s k y in Slovenec Kopitar, ki sta na znanstvenem polju celo delovala skupno, kajti skupno sta leta 1822. izdala staroslovensko slovnico, s katero sta položila temelj na-daljnemu jezikovnemu raziskavanju slovanskih jezikov, ki je v začetku bilo najvplivnejši faktor z ozirom na medsebojno spoznavanje in zbliževanje Slovanov. In Dobrovskega češka slovnica »Lehrgebaude etc.« jo bila vzor Metelkovi slovenski slovnici.
Prebit je bil visoki jez med slovanskimi narodi in valovi češkega in hrvaškega vpliva so jeli mogočno pljuskati v skromno luko slovenske literature, slovenskega duševnega in s tem tudi socialnega življenja.
Češki pesnik Pr. C e 1 a k o v -s k y je prvi opozoril Slovane na lepoto pesmi največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. — Pavel Jos. Šafafik, slavni češki literarni zgodovinar, je Slovane seznanil z literarnimi razmerami Slovencev. Slovenski učenjak Matija Čop, velik ljubitelj Poljakov, je bil naj temelj i te jši poznavalec vseh slovanskih jezikov in slovstev; Kol-larove in Šafafikove ideje o
želni šolski svet pokliče še en nemški zastopnik, tako da se bode v bodoče še huje nego doslej moglo izvrševati poneničevanje naših učnih zavodov.
Ljudskemu šolstvu s tem, da ima večino v deželnem zboru kleri-kalizem, ni napočila ravno najsijaj-nejša doba. V krajih pa, kjer biva le količkaj Nemcev, rastejo od klerikalizma ne dosti zabranjene, od vlade pa po vsej moči podpirane šole nemškega Schulvereina, kakor gobe iz tal.
Germanizujoča vlada in kleri-kalizem, ki ne vidi povoda, da bi se njenemu nasilju upiral, — to je stigma trenotnega političnega položaja na Kranjskem. Kakšen je ta klerika-lizem, se najbolje spozna iz dejstva, da je njegov voditelj, dr. Šusteršič, svoj čas ob naj opasne j šem trenotku Celje proglasil za »Fremdes Gebiet«, da so vsled izdajstva te »ljudske« in narodne interese zastopajoče stranke Slovenci prejeli udarec v obraz z ustanovitvijo novega čistonemškega gimnazija v Ljubljani, da so se klerikalci pri zadnjih državnozborskih volitvah združili z Nemci, in da so ob volilni reformi za kranjski deželni zbor peterim odstotkom Nemcev dovolili posebno kurijo veleposestnikov. Zagrizenost kranjskega klerikalizma gre tako daleč, da se je popolnoma odtegnil družbi sv. Cirila in Metoda, ki si je stavila eminentno narodno nalogo, slovenske meje čuvati s tem, da ustanavlja in iz svojih sredstev vzdržuje slovenske ljudske šole in otroške vrtce. Na kratko povedano: karkoli ima klerikalizem po svetu slabih strani, jih ima v sebi združene naš kranjski klerikalizem. Narodna mlačnost in skrajna netolerantnost do vsega, kar ni klerikalno, so ]>oteze njegovega značaja.
V političnem ozira torej živimo Kranjci v kaj malo solnčni dobi. In v gospodarskem oziru ni dosti boljše. Nemci imajo še vedno veliko moč, ker imajo v svojih rokah najstarejši in na večji denarni zavod v deželi, »Kranjsko hranilnico«, in ker so v njihovih rokah domalega vsa večja industrijska podjetja. Nam Slovencem pa manjka velikega kapitala in podjetnikov. Vrhu tega je zemlja malo rodovitna in narod se trumoma izseljuje v Ameriko.
Nemogoče je, da bi se te razmere vzdržale in prvi znaki porajajočega se preobrata se že kažejo, organi-zuje se gospodarstvo in iz naroda, ki je skoro izključno le poljedelec, vstajajo agrarne združitve, ki ji bodo končno gotovo jiriborile vrhovno gospodstvo in zatrle tudi naš ekstravagantni klerikalizem, čigar brutalni terorizem je najboljši pospešit el j lastnega konca.
In ta prognoza, ki se jo mora staviti z vso gotovostjo, je naša tolaži >a.
KOROŠKO.
Celovec, 6. septembra.
Iskrene, koprneče pozdrave, bratje!
Obup in nado v srcih vam prožimo svoje roke, kakor na svoje odreši-telje gledamo na vas, ki vam je v srcih bratska ljubezen in ki vam je dana moč!
Neprestana je naša tožba, ali naš glas ne seže do prestola pravico deleče javnosti: prešibek je, preveč je oslabel v večni borbi in preveč je neprijateljev, ki ne dopuste, da bi se ga slišalo in uslišalo. Loteva se nas obup videčih, kako nam venejo moči in kako je vse zaman.  2e se več ne
bližamo terjajoči — ne, prihajamo proseči.
In strah in up v srcu se oziramo po zaščitniku.
Ko vidimo v svoji sredi vas, ki vam je v vaši organizovani skupnosti dana skoro nezmagljiva moč, nam vzplapolava novo upanje.
Bratska ljubezen je v vaših srcih. Bodite vi naši zaščitniki, bodite vi tolmači naših tožba, ponesite jih pred prestol vsemogočne javnosti in bodite spasitelji svojih koroških slovenskih bratov! In ljubljanski kongres bode blagoslavljala nevenljiva hvaležnost.
Obup in nado v srcih vam prožimo svoje roke in iskren je naš pozdrav.
Naša usoda ni prav nič milejša nego ona naših slovaških bratov na Ogrskem: avtonomne kakor državne oblasti ne vidijo višje naloge, nego sistematično delati na raznarodovanje koroških Slovencev in to svojo nalogo izvajajo dosledno in z največjo brezobzirnostjo. Slovenščina je izrinjena iz uradov, in že za Korber-jeve vlade se nam je šiloma vzela pravica, ki nam je po zakonih zajamčena in ki smo jo neovirano izvajali mnogo let, da se namreč vsaj pred sodnijo razpravlja v naši materinščini, v kateri so ravno nas koroške Slovence nekdaj morali nagovarjati naši nemški koroški knezi. Zdaj pa je slovenščina čisto brezpravna, vržena iz uradov in sodnije na ulico, in vsi brezštevilni poizkusi naših mož, deloma zopet priboriti njeno enakopravnost, se brezuspešno razbijajo ob germanski trdosrčnosti višjih oblasti, v prvi vrsti nadsodišča v Gradcu.
Germanizuje se v uradu in v šoli in v cerkvi in odpor proti temu brezčutnemu početju Nemcev je tem težji, ker se je celo del domačinov-Sloveneev izpozabil tako daleč, da se je na podlagi takozvanega krščanskega socializma združil z Nemci in da se v njihovih bojnih vrstah bori za krščansko-socialne ideje, dočim se za slovensko narodnostno vprašanje ne briga resno, marveč ga pušča v nemar in ga upotrebi j a samo še kot zastavo, ki se razobeša skozi okno. Tako je moglo priti, da so se ob volilni reformi koroškim Slovencem zgodile velikanske krivice, ker se klerikalni slovenski poslanci niso pomišljali, izdati narodne pravice koroških Slovencev. In tako se je zgodilo, da imamo en sam lasten volilni okraj, ki ima tudi svojega lastnega slovenskega poslanca, dočim je več nego polovica slovenskih volilcev prideljenih mešanim volilnim okrajem tako, da morajo v njih imeti večino Nemci. In te Slovence smatrajo koroški Nemci že sedaj kot sebi na milost in nemilost prepuščene žrtve in jim odrekajo vsakršno narodno svobodo. Ta krivica boli tembolj, ker se s pogledom nanje ne morejo docela oprostiti slovanske parlamentarne stranke sploh.
Slovenskih šol na Koroškem nimamo, niti ljudskih, kamoli srednjih.Edini slovenski šoli v Velikov-cu in v Šentjakobu moramo vzdrževati sami iz sredstev slovenske Ciril in Metodove šolske družbe, vse ostale šole pa so prožete nemškega duha in takozvane utrakvistične šole so dvojezične le v toliko, da se slovenščina rabi samo izprva, dokler ni deca po-nemčena v toliko, da more slediti nemškemu pouku: tako torej, da so takozvane utrakvistične šole najhujši zavodi za poneničevanje, nesrečne j ši tembolj, ker prermnnizujejo našo nedoraslo, dovzetno deco.
občin, dočim ste narodno-napredna stranka kot zastopnica meščanstva in socialno-demokratična stranka v manjšini.
Naš politični položaj je vseskozi nepovoljen. Za svoje zajamčene pravice se moramo neprestano boriti zoper vlado, ki nas kot Slovane zatira in na vseh koncih ovira, in proti navalu na naše ozemlje od strani Nemcev in Italijanov.
Narodna zavest je po v sod i vzbujena in v pretežni večini povoljno zavedna.
Duševna kultura je dosegla precejšnjo stopnjo. Slovensko ljudstvo je popolnoma razvito edinole na Kranjskem, dočim ga v ostalih pokrajinah sploh ni, če izvzamemo ono malo število šol, ki jih iz lastnih sredstev vzdržujemo s pomočjo »Ciril in Metodove šolske družbe«, ali pa je pomanjkljivo in preračunjeno na raznarodenje. — Državnih slovenskih srednjih šol nimamo, pa se nam pripravljajo, istotako nimamo slovenske univerze, za katero se borimo že od početka svojega narodnega preporoda.
Duševno naobrazbo širijo med narodom čitalnice, ljudske knjižnice in številna izobraževalna društva. Analfabet je med mlajšimi Slovenci redek pojav. »Družba sv. Mohorja«, ki šteje 79.146 članov, je med Slovence poslala že 11.275.000 knjig.
Velikih modernih tiskaren imamo četvero, manjših pa vse polno.
Žurnalistika je visoko razvita in pošilja med narod razmeroma velikansko število političnih, leposlovnih, znanstvenih in strokovnih li-stov.
Knjigotrštvo se šele razvija.
Literatura, leposlovna in znanstvena, je izzorila nepričakovano lepih sadov, in je primeroma zelo obsežna. Slovenci so zelo nadarjeni pisatelji in znanstveniki, to dokazuje zgodovina njihovih slavnih mož. Naš najvišji literarno-znanstveni zavod je »Slovenska Matica« v Ljubljani, štejemo pa še celo vrsto znanstvenih strokovnih društev.
Gledališč imamo dvoje: v Ljubljani, ki goji opero, opereto in dramo,, in v Trstu, kjer se goji samo drama. Oboje vzdržujeta »Dramatični društvi«. Poleg tega se prirejajo gle-dališčne predstave povsod i po slovenskih krajinah.
Tudi glasba je visoko razvita. Prvi naš glasbeni zavod je »Glasbena Matica« v Ljubljani, ki ima svojo glasbeno šolo in svoj znameniti orjaški mešani zbor. Imamo precejšnje število komponistov - umetnikov in vse polno pevskih društev.
Vpodabljajoča slovenska umetnost je sicer še mlada, pa si je že odnesla lavorike z Dunaja. Trsta, Belega grada, Lvova. Varšave itd. Snuje se umetniška galerija v Ljubljani, kjer je tudi znameniti deželni muzej.
Imamo narodnovažno turistov-sko »Planinsko društvo« in veliko število sokolskih in telovadnih društev.
Socialno življenje je povsem moderno razvito.
Splošno torej moremo biti Slovenci s svojim razvojem prav zelo zadovoljni. Ker je slovenski narod domalega prepuščen samemu sebi, mogel narediti iz lastnih moči, to je storil v največji, sploh dosegljivi meri. Da se ni povzpel še višje, temu je vzrok edinole njegova neugodna usoda, ki ga je izročila nemili mačehi Slovanom sploh in Slovencem še posebej neprijazne vlade.
slovanski vzajemnosti so med Slovenci našle naj ognje vi te j še oznanje-valce.
Narodnostna in vzajemnostim ideja pa med Slovence ni prihajala samo od Cehov, marveč v še večji meri od Hrvat o v , kjer je Ljudevit Gaj, slavni preporoditelj jugo-slovanstva. Širil Kollarjeve ideje o slovanski vzajemnosti. Gaj je pridobil Slovenca Stanka V r a z a , da je postal ilirski pisatelj. Gaj je Slovence navdušil za svoje ideje in pro-vzročil, da se je porodila naj ideal -nejša doba Slovencev, doba iliri z m a.
Slovenci so dali Hrvatom svojega Stanka Vraza, ki se je povsem posvetil ilirskemu književnemu delu, Hrvatom ustanovil časopis »Kolo«, zbral »Narodne pesmi ilirske« in med hrvaškim meščanstvom vzbudil največ ljubezni in oduševljenosti za ilirski jezik. Poleg Vraza so bili v ilirskem kolu Slovenci: Davorin Trstenjak, Franc Miklošič, Josip M u r š e c , Štef. K o č e v a r , Urban J a r n i k , Matija M a j a r , Juri Kobe, Matija Ravnikar i. dr.
Matija M a j a r Z i 1 j s k i je bil, ko mnogo naših rojakov niti pojmilo ni slovanske ideje, edini in poleg Vraza najbolj goreči apostol slovanske vzajemnosti. Izdaval je »Slavjana« in ustvaril slovnico, v kateri je učil, kak vzajemni jezik bi morali pisati.
Majhno in slabotno je telo slovenskega naroda. Pa še to pokrivajo rane, ki odprte kličejo po svojem zdravitelju. Pokazati hočemo nanje v naslednjih situacijskih poročilih, ki smo jih za priliko, ko se v slovenski prestolici zbero najvplivnejši pr-voboritelji za procvit političnega in kulturnega življenja slovanskega, prejeli od vodilnih krogov posameznih slovenskih pokrajin.
KRANJSKO.
Na Kranjskem smo Slovenci gospodar, ki v lastni hiši nima dosti govoriti. Imamo namreč c. kr. vlado, ki je slovenskemu narodu odločno sovražna. Njen voditelj, deželni predsednik Schwarz, ki je za svoje zaslužno delovanje prejel baronstvo, vidi namreč višek svoje misije v tem, da sistematično zatira in oškoduje vse, karkoli bi moglo biti v prilog Slovencem, dočim si kranjsko nemštvo, ki tvori jedva pet odstotkov vsega prebivalstva, ne more želeti gorečnejšega in trudoljubivejše-ga zaščitnika.
V politično upravo, v urade in v sodnijo vtihotaplja ali pa kar vsiljuje Nemce,, ki slovenščine niti zmožni niso, in jih protežira na vse načine v deželi, v kateri bi po vsej pravici morali uradovati izključno le Slovenci.
Neznatni peščici Nemcev je izpostava! čisto nemški gimnazij v Ljubljani, tako da imajo Nemci v čisto slovenski deželi kar petero gimnazije v (3 v Ljubljani, 1 v Novem mestu, 1 v Kranju), dočim Slovenci nimamo niti enega slovenskega gimnazija. Kajti na vseh peterih zavodih je učni in uradni jezik nemški, slovenski se poučuje le nekaj predmetov in še te le v nižjih razredih. Ko pa so učenci dozoreli, sprejemajo nauke v nemščini in tako postane neizogibno, da tudi slovenski absol-viranec kranjskih srednjih šol misli z nemškim duhom in da mu je zatrto resnično slovensko občutevanje in mišljenje. — Vzlic temu pa so kakor ravnokar označeno, vsi kranjski gimnaziji v svojem bistvo nemški, ker so slovenski le v toliko, da imajo na njih slovenski dijaki veliko večino in da jih poučujejo izvečine (toda izdaleka ne izključno!) slovenski profesorji, je Schwarz kranjskim Nemcem izposloval še en gimnazij, na katerem se poučuje izključno le nemški in z izključno le nemškimi, iz drugih avstrijskih kronovin v ta refugium za Nemce, ki jih drugje ne morejo spraviti pod streho, pritekli jnimi močmi. Mesto da bi vlada zastavila svoj vpliv v to, da Slovenci končno vsaj na lastnih tleh dobe slovenske gimnazije, je dala Nemcem še en, germanizaciji še zvesteje služeči zavod, Slovence pa potolažila z bodočnostjo.
Vlada bi se ne upala s toliko drznostjo Slovencev udariti v obraz, če bi se kranjski klerikalizem na izdaj -ski način ne bil odtegnil vsakršnemu odporu proti njenemu početju. Tako pa je kranjsko nemštvo iz rok za Nemce vedno radodarne vlade prejelo novo mastno nagrado za svoje ne preveč lojalne težnje, dočim 95% slovenskega, vsikdar do zadnje kaplje krvi lojalnega prebivalstva, po zaslugi kranjskega klerikalizma ni dobilo niti najmanjše kompenzacije.
Toda s tem udarcem Schvvnr/ še ni storil dovelj. Vedel je izposlovati še to, da se za nemške srednje šole imenuje tretji nemški deželni šolski nadzornik in deluje na to, da se v de-
Davorin Trstenjak je leta po naročilu Irazovem, kot vseučilišču ik v Gradcu, ustanovil aka-demično društvo, ki je v sebi združevalo Hrvate, Srbe, Čehe, Poljake in Slovence, v Zagrebu pa je Slovence združeval v »ilirskem kolu«, da so se dodobra mogli spoznati s Hrvati in Srbi in se ž njimi pobratiti.
Dr. Jakob Zupan, temeljiti poznavatelj in veliki ljubitelj Hrvatov, je poslovenjal iz Vukove zbirke srbskih narodnih pesmi in prelagal zgolj slovanske klasične pesniške proizvode.
Dr. Razlag se je takoj izpo-četka poprijel ilirske ideje in govoril za to, da se v Zagrebu osnuje jugoslovansko vseučilišče, da bi »Slovenska Bčela« prinašala sestavke tudi v »ilirskem« narečju. Izvršujoč to misel, je izdal leta 1851. knjižico »Zvezdice«, ki je imela namen, »raz-plamtiti serdca vruča za Slave slavu, za rod ljubljeni i dom predragi.«
Narodne zavesti med širšimi sloji Slovencev ni bilo do Bleiweisovih »Novic«. Probudili so jo pa v Blei-weisovih prsih Ilirci. Ilirski pokret je v Slovencih razplamtil rodoljub-je in jih navdušil za požrtvovalno narodno delo.
Ko pa so Ilirci nefuo cvetko književne edinosti hoteli presaditi tudi na politično polje, na katerem je še vedno vladala razkosanost, je vlada vse ilirsko gibanje zatrla s si-
lo in vrgla Jugoslovane nazaj tja, kjer so bili pred 1. 1835. Slovenski ilirci raz ven Vraza, ki je postal Hrvat, so se oklenili prapora, ki ga je dvignil urednik »Novic«, dr. Blei-weis, in konec je bil »jugoslavizmu«.
Bleiweisove »Novice« so bile razširjene med Srbi, Hrvati, Čehi in Moravci, od leta 1845. pa tudi med Slovaki, s katerimi so izmenjavale liste. Nasprotno pa je slovaški »Orol«, (urednik Lj. Štur), prinašal poročila o Slovencih. In tako so Slovenci prvič prišli v ožji stik s Slovaki. Prinašale so redno znamenite sestavke o življenju ostalih Slovanov in bile neprecenljiv posredovatelj slovanske vzajemnosti.
izven domovine se je netila narodna zavest v Slovencih preko Dunaja in Gradca: v teh mestih so občevali slovenski visokpšolci in činovniki z drugimi Slovani. Shajali so se na plesih (prvi slovanski ples je bil leta 1844. v dunajskem Jo-sefstadtskem gledališču), koncertih in »besedah«.
Poljak Emil Kor y tko je v Slovencih prevzel vlogo nabiranja narodnih pesmi in je bil med nami to, kar je bil Srbom Vuk Štefanov ić K a r a d ž i ć , Čehom pa Jaromir E r b e n.
Slovanska vzajemnost na književnem polju je torej bila v najlepšem cvetju, praktično pa je združil Slovence, Čehe, Rusine in poljske kmete politični prevrat  leta 1848.,
ko so roko v roki nastopali za ravnopravnost slovanskih narodov.
V Trstu so Slovani jeseni leta 1848. osnovali »Slavjansko društvo«, ki je v sebi združevalo Slovence, Srbe, Hrvate, Čehe in Poljake.
Leto 1848. je med Jugoslovane privedlo nekaj znamenitih Cehov: V. D. L a m b 1 a , Jos. dr. K f e n o v -s k e g a , voditelja graških Slovanov in predsednika »Slovenije«, istotako navdušenega Slovana, ki je v mariborskem okraju celo kandidiral za slovenskega poslanca, I. Aleks. Ba-čovskega, ki je bil oproda Stanka Vraza.
Pesnik Vesel - Koseški je svoje rojake navduševal za »Slavenski Jug« in iz ruščine ]Trelagal Puškinove pesmi.
Od leta 1848. vzajemnost med Slovenci in ostalimi južnimi kakor severnimi Slovani ni ponehala, temveč je dobivala čimdalje konkretnejše oblike na književnem kakor na socialnem polju.
Jos. M a r n nam je dal češko slovnico in ravnotako tudi hrvaško.
Slovenec Franc Miklošič, leta 1854. rektor dunajske univerze in slaven jezikoslovec, je temeljito poglobil poznanje slovanskih jezikov, vseučiliščni profesor dr. Greg. Krek pa zgodovino slovanskih slovstev.
France Stegnar je že rano zlagal svoje pesmi pod vtiskom srb-
in tako se  oži  naša slovenska
meja hitreje in hitreje.
Nujno in neizogibno potrebno je, če naj se reši, kar se še rešiti da, predvsem to dvoje:
1. da se docela izvede ravno pravnost slovenskega jezika, odnosno da se . zopet uveljavi status quo v uradih in v šoli, pred politično oblastjo in pred sodnijo. Ljudsko šok stvo na Koroškem se mora popoln«, ma preustrojiti v narodnostnem smislu; v to svrho pa se mora naj popre-je preosnovati učiteljska pripra v niča, da se bode v njej vzgajal zadovo-ljujoč naroden učiteljski naraščaj.
2. Poglavita politična zadeva koroških Slovencev v bodočnosti bodi, da se volilni okraji zlože drugače, da Slovenci ne bodemo brez usmiljenja prepuščeni nasilni germanizaciji. Saj smo koroški Slovenci severna narodna predstraža velikega slovenskega kontingenta.
Bratska dolžnostna naloga vseh slovanskih strank bodi, varovati spe. cialno nas koroške Slovence, ki sin<> v veliki večini zajeti v nemške volilne okraje.
Vi pa, gospodje časnikarji, nam ne odrecite svoje nezmagljive pod pore. Ponesite v javnost tožbo zatiranih koroških bratov in izvojujte nam naše pravice. Vam je dana mu: in zato upamo na vas kakor na svoje odreši tel je.
ŠTAJERSKO.
Maribor, 6. septembra.
Do pol milijona nas biva Slovencev v lepi štajerski deželi, skoro nas je toliko, kakor je Slovencev na Kranjskem. Naš politični položaj pa ni dosti boljši, nego oni naših koroških bratov. Tudi mi smo izpostavljeni brezobzirnemu nasilstvu nem-štva, furor teutonicus divja pri nas s toliko silo, kakor morda nikjer drugod. Saj so nasilja specialno celjskih Nemcev dobro proslula po vsem slovanskem svetu. Pritisk germanstva je nezaslišan in je tem neznosnej>i. ker ga na nas izvršujejo nemški so-deželani roko v roki z vlado, ki je njihovo germanizacijo na vsej eni sprejela v svoj politični program. Sistematično se deluje nato, da se severna slovenska meja kolikor mopo-če pomakne proti jugu in da se slovenski živel j na Štajerskem zatre docela.
30 let že se borimo proti nemškemu nasilstvu, toda naši narodnostni uspehi so vzlic energičnemu in smotrenemu nastopanju naših političnih voditeljev prav neznani, kajti preslaba so naše sredstva in naše moči, da bi se uspešno ustavljali skupnemu navalu Nemcev in državne oblasti. Eno pa je rodil ta nas dolgoletni boj: probudil je naš narod, vzbudil v njem narodno zavest in v njem izzoril politično zrelost.
V gospodarskem oziru naš položaj ni ravno najslabši. Od nemškega kapitala smo se že precej emancipirali. Štajerski Slovenci so izvečine poljedelci. Slovenskega meščanstva je le malo, premalo, da bi moglo v mestih dobiti odločilno moč. Naraščaja prihaja v mesta le malo, kar pa ga pride z dežele, zapade germa-nizatorskemu nasilju! Vzlic našemu tridesetletnemu resnemu in truda-polnemu boju nam je bilo doslej nemogoče osvojiti si južnoštajeiska mesta. Saj je bil vsak napredek nemogoč, ker je pod vplivom Nemcev stoječa vlada zastavila vse svoje nio-
(Dalje v prilogi.)
skih narodnih pesmi, katerih je mnogo tudi poslovenil.
Sploh se je na literarnem polju zbliževanje Slovanov javljalo najbolj v tem, da se je že leta 1848. jelo prevajati iz drugih slovanskih jezikov v slovenščino. Med drugimi je Fr. Levstik iz staročeškega prevedel »Kraljedvorski rokopis«. (1S56.).
Sedaj se moremo Slovenci ponašati, da imamo v prevodih zastoj domalega vse poglavite leposlovee slovanske. Slabeje zastopana je edinole dramatika. Omenjati pa je, da so slovanske drame stalno na reper-toirju slovenskih gledališč.
O gibanju naših slovanskih bratov na slovstvenem in umetnostnem poljll nas stalno informirajo naši leposlovni listi in zborniki. O proizvodih južnoslovenskih slovstev (hrvaškega in srbskega) pa prinašajo naši listi celo samostojne oceno.
Slovansko vzajemnost nadalje razširjajo slovenski časnikarji, pobliže nas seznanja s Slovani slovenska potopisna literatura in slovensko leposlovje se je pred desetletjem obrnilo od Francozov in se hodi aČit k ruskim realistom.
Odločilne važnosti za pobratenje med južnimi in severnimi Slovani je bil veliki izlet Slovencev v Prag0 leta 1883., ki ga je vodil sedanji župan ljubljanski Ivan Hribar. Dotlej je bila stika med Slovenci in Čehi le bolj idealna, izražala se je v lite-
1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" St. 207, dne 7. septembra 190S.
j£, da v kali zaduši vse, karkoli bi Slovencem moglo donesti narodnostnega sadu. Pol milijona ljudi izbrisati s površja, tega ni zmogla niti avstrijska vlada; mogla pa nam je zasekavati toliko ran, da smo dodobra oslabeli.
Germanizuje in zatira se nas na v^ej črti.
Naše slovenske ljudske šole izpodrivajo od vlade podpirane šole nemškega schulvereina. Ustanovila se je na čisto slovenskem ozemlju z vladnim in državno-ncmškim denarjem cela vrsta nemških šol, v katerih se i'onemčuje naša deea. Srednje šole Štajerskem nimamo Slovenci seveda nobene, ker vlada ne uvideva povoda, da bi Slovencem na ljubo strla nemški odpor. Vrgla nam je samo oglodano kost slovenskih paralelnih razredov na gimnazijah v Celju in v Mariboru.
»Siidmarka« ima tukaj svoje glavno torišče. Sistematično nakupuje s svojimi neizčrpnimi viri slovenska posstva ob narodni meji. tla bi jo s to kolonizacijo potisnila proti jiuru. Narodnostni boj na meji je nepopisno ljut, ker je »Siidmarka« agresivna. Sicer se je do poslednjega časa od strani Nemcev zatrjevalo, da je »Siidmarke« namen edinole ta, da varuje nemško posest na slovensko-nemškem obmejnem ozemlju. To hinavsko zatrjevanje pa je ovrglo Sialmarkino« zborovanje v Celju (30. avgusta t. 1.), na katerem se je javno proklamirala južna Štajerska kot nemški »Eroberungsgebiet«. Nemški naval je tolik, da so vsi obmejni kraji v nevarnosti. Kraji, ki so pred 30 leti bili samo še v nevarnosti, so danes za nas Slovence že izgubljeni.
Sistematično se germanizuje tudi v uradu. V teoriji se ravnoprav-DOSt slovenskega jezika sicer pripo-znava, v praksi pa se prav nikjer ne izvaja. Politična državna služba je Slovencem sploh zaprta in je za nemške aristokrate rezervirana domena. Večina teh vladnih organov je slovenščine sploh popolnoma nezmožna. — V pravosodju vlada po-polen pruski kolonizacijski zistem: slov. sodnike pošiljajo v čisto nemške kraje, da se poizgube med svojo nemško okolico, v slovenske sodne okraje pa pošiljajo Nemce, ki ali slovenščine sploh niso zmožni, ali pa so absolvirali takozvani slovenski kurz, ki je seveda docela nezadosten in daje samo fiktivno kvalifikacijo. Na ta način se torej odstranjajo slovenski *odniki, na drugi strani pa se v čisto dovenskih okrajih pred sodnijo onemogoča razpravljanje v slovenskem deželnem jeziku. Krivda te neznosne eermanizacijske propagande zadeva v prvi vrsti graško deželno nadsodi-šče, ki je pravcata ekspozitura nemškega kolonizacijskega urada v Be-rolinu. Okrog njega se zbirajo vsi zakleti sovražniki štajerskih in koroških Slovencev in videti je, kakor da nimajo nujnejšega posla, nego z nasiljem nastopati proti Slovencem.
Ob takih odnošajih je prevrat na Štajerskem mogoč edinole tedaj, ee pride državno krmilo v roke drugi vladi. Uspeh Slovencev je bil, ko je na mesto nemškega nacionalca bil izvoljen socialni demokrat Resel v volilnem okraju, ki je pravzaprav bil prikrojen za nacionalnega Nemca, slično kakor je bil na Koroškem v beljaškem okraju s pomočjo Slovencev izvoljen socialni demokrat. Celjski volilni okraj je sestavljen tako, da je tudi njega mogoče iztrgati iz nemških rok. Pa samo tedaj, če bi se zopet našel nemški socialni
demokrat, ki bi mu tudi Slovenci zaupali svoje glasove. Kako se bodo razmere zasukale, tega seveda ni mogoče vedeti, združeni nastop socialnih demokratov in Slovencev pa bi gotovo mogel provzročiti preobrat v posestnem stanju južnoštajerskih mest. Seveda bi bilo Slovencem s tem le malo pomagano. Toda storjen bi bil začetek. Resnično pravičen pa političen položaj na Štajerskem ne bode preje, predno ni prevzela državnega vodstva nepristranska vlada, ki bode sedanjemu sistemu zatiranja naplavila konec.
PRIMORSKO. 9
V Trstu, 6. septembra.
Gospoda časnikarji'
Z radostnim srcem vas pozdravljamo zbrane v metropoli slovenstva! Dobrodošli nam sobojevniki za pro-budo in prospeh slovanske misli! Dobrodošli nam tembolj, ker hočemo iz vaše navzočnosti črpati novih sil za težavni narodnostni in socialni boj, ki ga vojujemo na slovensko - italijanski meji na dve strani: proti Italijanom in proti Nemcem.
Pred nedavnim časom še najbolj zatirani €lel slovenskega naroda moremo ob tej priliki, ko gledamo nazaj na svoje delo, z dokajšnjim zadovoljstvom konstatirati, da naša borba ni bila docela neuspešna, da hodimo naprej, čeravno počasnim korakom.
Pred desetimi leti še so v slovenskem Primorju vladale nadvse žalostne razmere. Zdaj pa je preje naravnost nepremagljiva sila italijanskih strank že skoraj strta dodobra.
Kako trd je bil naš boj, koliko truda in žrtev je zahteval, to more slutiti le tisti, ki ve, da je država do zadnjega Časa smatrala Primorje za čisto italijansko provincijo in po tem svojem mnenju tudi vravnavala vsa svoja dejanja. Pretiš in Rinaldini, najkrepkeje izražena nositelja tega vladnega politiškega sistema in naj-balj enražirana pospeševatelja italijanskih narodnostnih prizadevanj, sta v Primorju storila vse, karkoli je bilo v njunih človeških močeh, da bi primorskim Slovencem izpodveza-la življenjsko žilo.
Kakršna so bila sredstva te vladne zatiralne politike, kaže najbolj slučaj poslanca Spinčiča, ki ga je vlada svoj čas odstavila iz službe, slučaj, ki je bratom Cehom dobro znan, saj so oni bili tisti, ki so se za Spinčičeve pravice zavzeli naj topleje.
Poslej pa so se razmere bistveno izpremenile.
Pred državnimi oblastmi je narodna enakopravnost izvečine uveljavljena popolnoma. Sicer se tudi sedaj še tu pa tam delajo ovire in se najdejo elementi, ki nam izkušajo krajšati politično pravico, toda sčasoma se bode dalo s pomočjo skupnega nastopanja slovan. večine preprečiti tudi te intrige. Pokazalo se je to pri tržaškem pomorskem sodišču, ki je bila edina tržaška oblast, pri kateri se do najnovejšega časa ni uradova-lo tudi slovenski iz enostavnega vzroka, ker je tržaška trgovska zbornica vedela preprečiti, da vanj ni prišel niti eden sodnik-lajik, ki bi t»il slovenščine zmožen. Končno je vlada tudi tukaj zadostila upravičenim zahtevam primorskih Slovencev in je proti volji trgovske zbornice imenovala štiri slovenske sodnike-lajike.
Dočim je na polju enakopravnosti v uradih ustvarjen zadovoljiv po-
ložaj, ki ga imamo zahvaljevati edinole odločnosti desetletnega neprestanega in doslednega boja, vladajo v drugih ozirih še prav mizerne razmere. V Trstu samem in v Gorici se vlada in italijanstvo krčevito branita, v javnem življenju dati Slovencem, ki jih je ogromna večina, popolne enakopravne svoboščine. Če pa vlada le količkaj odjenja, sežejo Italijani po orožju nasilnosti in pouličnih izgredov, kakor smo to pred kratkim doživeli v Gorici in v Trstu. In stalo nas bode še dokaj boja, predno zmagamo tudi to nasilje, ki mu ne more biti usojeno dolgo življenje, ker se vzdržava le preveč^ umetno.
S pogledom na ljudsko šolstvo se naš boj omejuje na to, da se v Trstu končno ustanove slovenske ljudske šole, ki jih doslej nimamo, ako odštejemo one, ki si jih vzdržujemo sami iz doneskov Ciril in Metodove šolske družbe. 25 let se že borimo zanje, obljubil nam jih je Beck in obljubil Marchet s častnimi besedami — toda vse častne besede so bile dane zgolj le iz strahu pred ulico — šol pa le še nimamo. Obetajo se nam za letos, toda tolikrat prevarani nimamo vere vanje. Otrok pa je na tisoče in nimajo, kam bi sedli, da bi čuli nauke v svoji materini govorici.
Srednje šole na vsem Primorskem nimamo niti ene slovenske. Pač pa vzdržuje država v Gorici nemško gimnazijo in realko in v Trstu nemško gimnazijo in realko in je ravnokar ustanovila nemško realko v Pu-lju, ne da bi ji bil za to državni zbor dovolil potrebni kredit in ne da bi bila koga vprašala. Sploh obrača vlada vso svojo pozornost in podporo v prvi vrsti na stremljenje Nemcev in podpira njihove nemške schulve-reinske šole (Gorica, Opatija), z vsemi sredstvi, dočim popolnoma pušča v nemar slovensko šolsko mladino.
Tudi v Istri se je posrečilo novo volilno reformo urediti v sporazumu obeh strank, italijanske in hr-vaško-slovenske, tako, da je tudi tukaj večina slovenskega prebivalstva dobila politični vpliv vsled česar se je položaj presukal tako, da so se Italijani sami začeli bati za svoje lastne volilne okraje, ker imajo Slovani povsodi večino. In tako bode tudi tukaj mogoče sčasoma odpraviti vse ovire politični svobodi slovanskih domačinov- v šoli in v uradu. Istri se odpira na upanju bogata bodočnost.
Sploh je na vsem Primorskem zaznamovati krepko napredovanje v narodnem oziru: vrlo se razvija politična dozorelost in zadovoljivo je udeleževanje javnega življenja, istotako se razvija Primorje v gospodarskem oziru. Celo naši krvni sovražniki, nemške nacionalne stranke, priznavajo v svojih glasilih, da se primorski Slovenci odlikujejo po svojem hitrem gospodarskem razvoju in da so si njihovi voditelji s svojo preudarno politiko, s svojo neutrudljivo požrtvovalnostjo na vseh poljih iz tekli nevenljivih vsega priznanja vrednih zaslug.
Ta priznana dejstva docela opravičujejo nado na boljšo bodočnost slovanskega Primorja in reči se sme z gotovostjo, da bode v dvajsetih letih sila primorskih Italijanov precej skromna.
Toda če je strto nasilstvo Italijanov, nismo še odrešeni vseh nadlog. Kajti bati se nam je, da se tekom časa specialno v Trstu nemški živel j ojači tako, da nam postane več
nit uri, v znanosti vezala je literate. Takrat pa je prvič pohitel na sever slovenski narod.
Dejanska vzajemnost med Čehi in Slovenci postaja čim ožja in se več ne omejuje zgolj na književno polje in na stike v državni zbornici Slovenska akademična mla-flež pohaja v vedno večjem številu eeške visoke šole v Pragi in ne do-naša v domovino samo znanja češkega jezika, temuč tudi zavestno rodo-Ijubje in marsikatero radikalno narodno misel. Čehi pa pošiljajo med Slovence velik kontingent uradni-štva in imajo med nami ekspoziture svojega kapitala.
Od Čehov smo Slovenci dobiti svojo sokolsko organizacijo in sokolski zleti so bili že ponovno povod bratskim sestankom severnih in južnih Slovanov.
Pravega apostola češko-slovan-ske vzajemnosti so nam dali Čehi v osebi Jana V. L e g e , ki je svoje rojake v spisih in z živo besedo vne-nial za Slovence, zbirajoč v svojem Praškem domovanju okrog sebe češko in slovensko akademično mladino. Bil je neutrudljiv pospeševatelj slovenskega stremljenja in si za slovenstvo iztekel toliko zaslug, da ga je »Slovenska Matica« imenovala svojim častnim članom.
S Hrvati družijo Slovence najožje vezi. Ne le da se medsebojno redno pohajamo, da pošiljamo med uje svoja pevska društva, da čitamo
njihove novine, kakor da so naše, hodijo k nam predavat njihovi vseuči-liški profesorji in izdaje »Slovenska Matica« hrvaške knjige. V Istri hodi slovenska in hrvaška politika roko v roki.
Med Hrvati so živeli in delali Slovenci pisatelji Janez Trdina, Josip Stare in Davorin Trstenjak.
S Srbi nas vežejo predvsem naši dnevniki in pa književna poročila. Knjige »Srbske Matice« so tudi med Slovenci priljubljene in razširjene. Dnevi slovenskega izleta v stolni Belgrad pa so dejanjski poživili in zožili naše prisrčno razmerje do njih. Med Srbi žive in delujejo Slovenci Vukasovič, slovenska umetnica Vela Nigrinova, zgodovinar dr. Z u p a n i č i. dr., tako da tudi s Srbi naše vezi niso zgolj teoretiške.
Z Bolgari nas je pobliže seznanil Slovenec prof. Bezenšek, ki sam deluje med njimi, v dejstvu pa se je slovenski narod seznanil z njimi o priliki svojega izleta v Sofijo. Slovenec Bezenšek je Bolgarom ustvaril bolgarsko stenografijo.
S Poljaki so naši stiki le skromni. Imamo prevode poljskih slovitih pisateljev in poročila o njihovem slovstvu in lepo število poljščine zmožnih Poljakofilov, naši slovenski umetniki so priredili razstavo v Lvovu in Varšavi, inače pa je vzajemnost z njimi le bolj akademična.
Z Rusini so slovenski stiki le skromni. V prvi vrsti nas seznanjajo ž njimi naši časniki.
Rusom je njihovega najstarejšega zgodovinarja, očeta slovanske zgodovine, Ietopisca Nestorja v Moskvi odkril Slovenec Žiga baron Herberstein (1486.), in Herberstein je prvi zapadno Evropo seznanil z življenjem in bitjem vzhodnih Rusov v svojih Commentarii de rebus Moscoviticis. Slovenec Miklošič, slavni jezikoslovec, pa je to znamenito knjiero prvi izdal in raztolmačil (1860.).
Prevodi iz ruskega slovstva so v Slovencih vzbudili toliko ljubezen do ruskega jezika in življa, da so se med nami ustanovili Ruski krožki, v katerih se poučuje in neguje ruščina. Velikih zaslug na tem polju si je med nami iztekel slovenski zdrav-nk dr. J e n k o. Med Rusi žive in pišejo Slovenci pisatelji Š t i f -t a r , J u r t e 1 a , H os t n i k i. dr. Prof. K o r š pa je na ruski jezik prevedel največjega slovenskega pesnika Prešerna in ustanovil poseben krožek njegovih ljubiteljev.
Kakor nam kaže že ta kratka skica o slovanski vzajemnosti med Slovenci, od svojih bratov nismo samo jemali, marveč smo jim tudi dajali. Tudi drobna slovenska veja na velikem drevesu slovanskem je rodila svoj sad.
nego opasen, to pa tembolj, ker ga ščiti in podpira vlada. Nemci nam utegnejo postati nevarnejši sovražniki, nego so nam Italijani.
Nemška kolonizacija v Trstu mora še pravočasno vzbuditi vso našo pozornost: Vsiljuje se na vsa go* spodarska polja in je Italijane izrinila že iz večine nihovih najkrep-kejših pozicij. Zato je dolžnost slovanskih vplivnikov, da posvetiju početju Nemcev v Trstu vso svojo pozornost.
Vse hvale vredno je, da se del češkega kapitala koncentruje na Trst in da so češki denarni zavodi svoje delovanje raztegnili tudi na to edino avstrijsko trgovsko luko. Toda samo to še ne more in ne sme zadoščati. Če ^si hočemo Trst osvojiti in ohraniti, si moramo v njem ustvariti takšno gospodarsko pozicijo, da proti njej nemška kolonizacija in pa domače italijanstvo ne bosta mogla uspevati. Mi Slovenci sami nimamo za to niti potrebnih gmotnih sredstev, niti za zdaj ne potrebnih moči. Zato pa opozarjamo na Trst svoje slovanske brate: v Trstu je hvaležnega torišča do-velj, da se razvije krepka slovanska industrija in slovanska veletrgovina. In udejstviti to oboje je prva naloga vzajemnega   slovanskega delovanja.
Ko pa se bodo gospoda časnikarji kdaj na kongresu zbrali v svobodnem Trstu, smelo upamo, da jih bo-demo mogli sprejeti kakor v izključno našem domu. Ob vaši krepki pomoči, upamo, nam kaj takega ne bode nemogoče._
Volitve v dalmatinski deželni zbor.
Z a d e r , 6. septembra. V Dubrovniku bodo Starčev ičanci kandidirali kanonika L j e p o v i p i-j a, voditelja čiste stranke prava. Kandidiral pa bo baje v Dubrovniku tudi kanonik Crnica. V zunanjih okrajih Zadra kandidira dr. Pero K 1 a i č. V S p 1 j i t u je zagotovljena izvolitev demokrata dr. S m o d -lake. V I nio t s k e m je napovedal svojo kandidaturo Peric, v n e -retvanskem okraju vitez V u-ković. V Šibeniku se Starčevi-čanci in stranka prava najbrže zedi-nite za kandidaturo dr. Dulibiča.
Sankcionirano Rauohovo nasilstvo.
Zagreb, 6. septembra. Cesar je pooblastil bana Raucha, da zavrne prošnjo akademienega senata zagrebškega vseučilišča glede reaktiviranja nasilno upokojenega profesorja dr. Š u r m i n a. Na ta način se pač ne bo doseglo pomirjenje duhov.
Madžari proti jubilejnemu križu.
Budimpešta, 6. septembra. Poslanec Henntaller je poslal velikemu županu v Šomodju predlog, naj prihodnja kongregacija sklene, izreči ministrskemu predsedniku We-kerleju nezaupnico zato, ker je pod pisal kraljevo lastnoročno pismo o ustanovitvi jubilejnega križca, češ, da je ta čin ministrskega predsednika nezakonit in nasproten državnemu pravu. Komitatna oblast naj uka že vsem svojim uradnikom, ako se jim podeli tak križec, da ga vrnejo kraljevi kabinetni pisarni. Obenem se naj razpošlje vsem komitatom okrožnica, da se pridružijo takemu postopanju.
Za ustavo v Bosni in Hercegovini.
Sarajeva, 6. septembra. Povodom inšpekcijskega potovanja ministra barona B u r i a n a so srbske in mohamedanske organizacije razvile živahno agitacijo, da prepričajo ministra, da prebivalstvo ni zado voljno s počasnim razvijanjem usta ve, kakor namerava storiti Burian, temuč je Bosna zrela, da dobi takoj popolno ustavo. Prihodnje dni se vr ši v Sarajevu mohamedansko - srbski shod zaradi ustave. Na shodu se do loči besedilo spomenice, ki se pošlje delegacijam. — Dočim pa Srbi in mohamedani zahtevajo ustavo, hočejo Hrvatje (katoličani), da se najprej uredi vprašanje glede priklo-pitve Bosne in Hercegovine monarhiji. Hrvatje se namreč boje, da bi ostali v vseh zakonodajnih zastopih v manjšini, ako bi dobila Bosna ustavo, preden se reši vprašanje o aneksiji.
Konflikt med srbskimi staro- in mladoradikalci.
Belgrad, .. septembra. Urad ni list razglaša kandidaturo ministri zunanjih del Milovanoviča od strani   mladoradikalcev   in nekega sodnega tajnika od strani staroradi-kalcev za mandat v Nišu.   S tem j< javno  napočil  konflikt  med mini strom Milovanovičem   in staroradi-kalno stranko na eni, in med mlado in  staroradikalci  na  drugi strani Srhsko časopisje prorokuje, da bo ta
konflikt imel za posledico, da se koalicija razpusti ter ministrstvo odstopi.
Bodoča naloga ruske dume.
Petrograd, 6. septembra. Ministrski predsednik Stolipin je izjavil predsedniku državne dume, da so vesti o grozeči reakciji in odpravi dume neresnične. Vlada izdeluje zakonske načrte o lojalni samoupravi, o vaškem občinskem redu in o tiskovni svobodi za pred-stoječe zasedanje dume.
Sinod proti Tolstega jubileju.
Petrograd, 6. septembra. Sinod poziva vse pravoverne, naj se ne udeležujejo proslave 801etnice grofa Leva Tolst ga ter poziva duhovščino, naj razširja med ljudstvom spise, ki zavračajo Tolstega nauke. — Cerkev je s svojo duhovščino povsod enako reakcionarna in nasprotna vsaki prosveti.
Ruska inteligenca Levu Tolstemu.
Petrograd, 6. septembra. Za 80. rojstni dan grofa Leva Tolstega dne 10. t. m. mu pošlje ruska inteligenca skupno brzojavno čestitko z nebrojnimi podpisi. Brzojavka se bo glasila: »Danes, ko so pogledi celega civiliziranega sveta obrnjeni na Jasno poljano, kjer je stala pred 80 leti vaša zibelka, je tudi naša želja, da se pridružimo vsem onim vašim prijateljem, ki čutijo potrebo, da pozdravijo Leva Nikolajeviča ter mu voščijo dolgo življenje na čast in korist domovine. Prejmite od vaših čestilcev izraz globoke hvaležno.-ti za vaše enostavne, toda velike resnice in velepomembne besede, s katerimi ste sredi laži in zmot na dnu naših duš zbudili lepe čute, do tedaj za-duševne v dnevnem življenju. V svo-jiv srcih čutimo veliko resnico vaših besed ter jih toplo želimo uvesti v življenje, toda še vedno nam manjka moči, da bi sledili vašim sledovom. In ravno to globoko spoznanje slabosti nas sili, da se tembolj globoko poklonimo vam, da ste zbudili našo zavest, uspavano vsled farizejskih časov in okolnosti. Želimo iz vse duše, da se ohranite še dolgo v zdravju in svežosti duha v slavo domovine in v korist človeštva.«
Ustavna Turčija.
Obsodba visokega uradnika.
Carigrad, 6. septembra. Bivši ravnatelj konzularnih del v ministrstvu zunanjih poslov T e v f i k beg je bil te dni obsojen zaradi podkupljivosti na globo 318.000 piastrov, v 5 let in 3 mesece ječe in na izgubo vseh odlikovanj in pravic.
Zaprti ministri izpuščeni.
Vsled sklepa ministrskega sveta so izpustili vse ministre in druge dostoj anst venike.
Nemiri v provincijali.
Turška vlada dobiva neprestane vznemirljive brzojavke o nemirih v Siriji in Palestini. V Palestini agiti-rajo mohamedani za poboj kristjanov. Zaradi teh agitacij je odstavljen guverner v Palestini; na njegovo mesto je imenovan ravnatelj trgovinskega oddelka S u b i beg. Vse kaže na to, da podžiga agitacije neka inozemska velesila, da bi provzroči-la evropske zapletaje. — V Kurdistanu vlada popolna a n a r h i -j a. Turško vojaštvo je odpoklicano iz teh pokrajin ter je vsled tega prebivalstvo izročeno na milost in nemilost roparskim plemenom.
Konec štrajka na železnicah.
Solun, 6. septembra. Na vseh orijentskih   železnicah   je ponehal štrajk ter se vrši promet redno. Demonstracije proti ministru. — Šolski štrajk.
Carigrad, 6. septembra. Proti ministru notranjih del Haki begu, ki vodi obenem začasno naučno ministrstvo, so priredili uradniki na-učnega ministrstva pred vladno palačo demonstracije, ker je minister izmed 450 uradnikov jih odpustil 350. Šolsko osobje grozi s štrajkom.
Nemiri v Perziji.
London, 6. septembra. Položaj v Perziji postaja z vsakim dnem bolj kritičen. Guvernerji gospodarijo samovoljno ter ropajo po vaseh. V Teheranu so razmere tako napete, da ruski polkovnik Lijakov le s težavo zdržuje red. Prebivalstvo grozi napasti Ruse, ker hoče na ta način izsiliti intervencijo Rusije, ker ne pričakuje pomoči ne od vlade ne od šaha. Mesto T e -bris je še vedno v oblasti punta r j e v. Mesto namerava baterija kozakov bombardirati, a Sada kan je izjavil, da bo po prvem strelu 15.000 oboroženih prebivalcev n a -p a d 1 o R u s e. In prebivalci so večinoma divji Tatarji, ki se ne šalijo.
Puntarji dobivajo denar od Perzov v Carigradu. Š a h je resno zbolel.
Nemške spletke glede Maroka.
London, 6. septembra. Predlog- nemške vlade, naj velesile takoj priznajo M u 1 e j a H a f i d a za maroškega sultana, je napravil skrajno neugoden vtisk nele na Angleškem in Francoskem, temne tudi v Italiji in celo Avstro - Ogrskem, kjer so dosedaj vedno podpirali nemško politiko v Maroku. Nemčija je s svojim predlogom očitno pokazala, da zasleduje v Maroku egoistične namene ter se hoče novemu sultanu prikupiti, kakor se je svoječasno prikupila Turčiji preko trozveze.
Občni zbor „Prosuete".
V salonu hotela »Ilirija« je bil v soboto zvečer ob veliki udeležbi članov V. redni občni zbor »Prosveten , tega za ljudsko izobrazbo velevažne-ga društva. Zborovanje je otvoril predsednik tovariš M u 1 n a r , ki je pozdravil tovariše, goste in starešine, zlasti pa zastoj mike koroških akademikov, predsednika Zveze nar. društev na Štajerskem in Koroškem, zastopnika akad. ter. društva Gorota-na, zastopnika Akademije, predsednika pripravljalnega odbora narodnih izobraževalnih društev na Kranjskem, zastopnika akad. društva »Kras«. Pozdrave sta poslala bivši predsednik »Prosvete« dr. Re-kar in akad. fer. društva »Balkan».
Zapisnik lanskega občnega zbora se je prečital in odobril.
Nato je podal predsednik splošno poročilo o društvenem delovanju. Idealni snovatelji društva so položili zdrav temelj kulturnemu gibanju po Slovenskem. To se vidi iz tega, da imamo danes že blizu 100 javnih ljudskih knjižnic, katerih skoraj polovico oskrbuje »Prosveta«. Ljudstvo pridno sega po knjigah in najbolj razveseljivo dejstvo je, da največ čitajo ljudje po narodno izpostavljenih mejah. Izreka zahvalo županu Hribarju in slovenskemu naprednemu časopisju za naklonjenost.
Tajniško poročilo je podal tajnik tovariš K 1 e p e e.
Preteklo poslovno leto je delovala »Prosveta« predvsem na ljudsko izobraževalnem polju; gojila je v prvi vrsti ljudsko knjižništvo, priredila nekaj predavanj in veselic. Na novo je prirastlo »Prosveti« 12 knjižnic, 7 se jih je pa izpopolnilo, 2 knjižnici, v Bučki in Radomljah, ste se morali vsled klerikalnega hujskanja opustiti. To jasno osvetljuje, kaj si mislijo klerikalci v ljudski izobrazbi! Ostale knjižnice dobro uspevajo. Z otvoritvijo knjižnice je bilo navadno združeno predavanje o pomenu in namenu ljudskih knjižnic. »Prosveta« ima poleg centrale 4 odseke (podravski, konjiški, celjski in posavski) in eno podružnico (dolenjsko), ki se je ustanovila pred 3 tedni in šteje 100 članov. »Prosveta« je delovala na to, da se knjižnice raznih društev ali čitalnic spremene v javne in ima zaznamovati v tem oziru lepih uspehov. Vendar pa je še ne-broj spečih knjižnic, ki so za naše ljudstvo mrtev kapital. Vel. srpana je priredila »Prosveta« za srednješolce izlet v Prago, da si tam ogledajo praške znamenitosti, predvsem pa jubilejno razstavo.Da se je izlet omogočil, gre predvsem zahvala poslancu Hribarju, ki je preskrbel znižano vožnjo. Izleta se je udeležilo 35 oseb. Vodstvo izleta je bilo v rokah tov. Zalarja. Pred začetkom lanskega šolskega leta je začela »Prosveta« akcijo po slov. časopisju za vpisovanje otrok v slovenske šole. Društvo je bilo zastopano po delegatih na svetovnem kongresu »Svobodne misli« v Pragi in na zborovanju spodnjesta jerskega naprednega učitelj stva v Celju. Odbor je imel preteklo leto 17 sej, prejelo se je 338, odposlalo pa 440 dopisov. »Prosveti«, se je darovalo preteklo leto mnogo knjig ter več denarne podpore. Posebno društvo slov. učiteljic je darovalo in nabralo veliko lepih knjig. Izrekla se mu je zahvala.
O knjižništvu je poročal knjižničar tovariš P 1 e š k o. »Prosveta« ima 29 knjižnic z nad 2500 knjigami. 23 jih je ustanovila sama, 6 so jih srednješolci. Preteklo leto se je ustanovilo 6 knjižnic in sicer na Muti, v Spodnjem Dravogradu, Račjem, Bel-čovsi, Gor. Radgoni in Seleh. V vseh skupaj je 452 knjig. V Polzeli so ustanovili knjižnico srednješolci, v Dobličih pa novomeški abiturijenti. V Spodnji Polskavi je ondotni učitelj Kokl prepustil svojo knjižnico osrednjemu odboru. V vseh teh knjižnicah je 678 knjig. V Kočevju so ustanovili knjižnico dol. gimnazijci. Knjižnica se ustanovi tudi v Litiji, v Trbovljah in Slov. Bistrici, ona v Leskovcu se premesti v Kostanjevico. Najhujše pri ustanavljanju knjižnic je, ker ni dobiti sposobnih in vestnih ljudi, ki bi jih vodili. Letos je ostalo »Prosveti« 726 knjig
j na razpolago. Število knjig se je pomnožilo za 872. Podarjenih je bilo 634. Knjižnice so se revidirale pismenim potom. Odgovorilo je doslej le 10 knjižnic, v katerih je izmed 473 čitateljev bilo 68% moških in 321:1o ženskih. Od 14.—20. leta je bilo 63% vseh čitateljev, od 20.—40. leta 21' \ , od 40. leta naprej pa 15%. Uspeh obiskovanja je povoljen. Najbolj so se knjige čitale iz knjižnice v Polzeli, kjer se je izposodilo 606 knjig, največ čitateljev je imel Št. Jakob na Koroškem, po največ knjig je prečital povprečno vsak čitatelj v Račjem, največ knjig se je povprečno izposodilo vsak mesec v Račjem in največkrat je bila povprečno vsaka knjiga prečitana v Polzeli in St. Jakobu.
»Prosveta« je pripomogla v 11 krajih k ustanovitvi knjižnic. Ljudje čitajo najrajši Krsnika, Jurčiča, Trdino in Sienkievvicza. Škoda, da mladinskih knjig ni skoraj nič zlasti za dečke od 9—15 let ni nobene literature. DomaČa knjižnica »Prosvete« ima 287 sešitkov.
Blagajniško poročilo je podal tovariš Tram p u š. Dohodkov je bilo 2995 K 74 v (daril 1095 K), izdatkov pa 2451 K 27 v. Prejšnja leta je bilo dohodkov in sicer 1904/05 1881 kron, 1905/06 551 K, 1906/07 pa 1880 K. Prebitka je letos 544 K 47 v. Aktiva znašajo 428 K 74 v, pasiva 1197 K 13 v, čisto premoženje pa 3092 K 08 v.
O teh treh poročilih se je razvila debata.
Predsednik podravske podružnice tov. M r a v 1 j a k je prosil odbor za točna poročila in rešitve dopisov.
Predsednik je odgovoril, da je bila »Prosveta«, ki deluje pravzaprav le v počitnicah, zelo obremenjena z delom, posebno pa tajnik. Treba bo misliti na tajniško uradno mesto, kot je vpeljano že pri Ciril-Metodovi družbi.
Tovariš K o r u n stavi resolucijo, naj se o božiču skliče izreden občen zbor, naj se prirejajo poučni izleti in se sklicujejo prijateljski sestanki. (Sprejeto.) Dalje nasvetuje, naj se vzgoji srednješolski naraščaj, naj se ustanovi agitaeijski odsek za podpore.
Tov. K o b e , načelnik dol. podružnice, nasvetuje, naj se založe vstopnice, ki bi se rabile pri društvenih prireditvah v prid Ciril-Me-todove družbe.
Tov. Z a 1 o k a r želi, da se poleg ljudskih knjižnic vpeljejo še predavanja in sicer po več na leto. Dasi ima »Prosveta« težavno stališče med ljudstvom, ker so jo klerikalci proglasili za brezversko, vendar mora nadaljevati svoje delo z besedo in dejanjem. Kakor na deželi tako je tudi v Ljubljani treba ljudske izobrazbe.
Predsednik omeni, da se Simon Gregorčičeva javna knjižnica v Ljubljani spremeni še letos v centralo slovenskih ljudskih knjižnic.
Starešina R i b n i k a r govori kot predsednik pripravljalnega odbora zveze slovenskih izobraževalnih društev na Kranjskem in omenja namene te zveze, ki hoče pred vsem poživiti sedanje čitalnične knjižnice in ustanoviti novo. Vsaka občina mori imeti svojo knjižnico.
Na to so sledila poročila podružnic.
Za podravski odsek je poročal njegov predsednik tovariš Mrav-1 j a k , ki pred vsem obžaluje, da je zbrane tako malo ljubljanske inteligence ter konstatira z zadovoljstvom, da se na meji slovenska inteligenca zanima za »Prosveto« in jo podpira. Podravski odsek je ustanovil 3 javne ljudske knjižnice v mariborskem okraju: v Lajteršbergu, Breznu in Pekrah. Pripravljenih ima 800 knjig za nove knjižnice. Skrbel je za ljudske veselice, ki so jako lepo uspele. Ob otvoritvi knjižnic so bila predavanja. Ustanovil je odsek tri podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Gmotno stoji dobro, ker ima 380 K čistega dobička.
Za celjski odsek je poročal tovariš L i p o 1 d. Upravljal je ta odsek 3 knjižnice ter skliceval krajevne sestanke. Ustanovi se ljudska knjižnica v Trnovi j ah.
O dolenjski podružnici je poročal tov. K o b e. Poleg nemških nasprotnikov ima podružnica zagrizene sovražnike v slovenski duhovščini in katoliško-»narodnih« akademikih.
Za knjiški odsek, ustanovljen pred enim mesecem, je poročal tov. Vedernjak. Knjižnica se ustanovi v Češnjevcu pri Slov. Bistrici.
V imenu preglednikov je poročal tov. Sodnik, da so vsi računi in knjige v najlepšem redu, zato je predlagal absolutorij vsemu odboru, odvezo s pohvalo pa knjižničarju iu blagajniku. (Sprejeto.)
Pri volitvah je bil soglasno z vsklikom izvoljen za predsednika tovariš Trampuš, v odbor pa tovariši Klepec, Kreč, Šorn, Šlajpah, Tekav-čič in Zorman, za preglednika pa to-
variša Vedernjak in PleŠko.
Pri slučajnostih se je učitelj Pesek kot predsednik zveze nar. društev na Štajerskem in Koroškem zahvalil za pozdrav in poudarjal nato, da misli zveza ustanoviti posebno mladinsko organizacijo. Naj sodeluje dijaštvo pri naših mladinskih listih ter naj se združi dijaštvo in učitelj stvo za prosveto naroda!
V imenu koroških akademikov je govoril predsednik »Gorotana« Vi-zer. Želi, da bi se ustanovilo več knjižnic po Koroškem. Naj gredo akademiki, ki so izštudirali, službovat na Koroško.
Ravnatelj zveze slov. zadrug Rozman je priporočal, naj se »Prosveta« s prošnjami za podporo obrne na centralo slovenskih zadrug, ki jo bo podprla, dijaki naj pa njo podprejo z besedo pri ljudeh, da se gospodarski organizirajo.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zaključil je predsednik 3urno zborovanje.
Dnevne vesti,
V Ljubljani. 7 septembra.
— 611 letnici kmečke svobode.
Danes, dne 7. septembra, je šestdeset let tega, kar je kmet postal svoboden človek, ravnopraven državljan in nehal biti suženj graščinski in kloštrski. Sicer je bil že cesar Jožef II. odpra v>l mnogo verig, na katere je bil kmet mnogo stoletij priklenjen in znatno olajšal kmečko sužnost, ali kmet je še vedno ostal tlaČan brez pravic, bitje, ki je ginevalo v nevednosti, siromaštvu in brezpravnosti Graščinski valpet in graščinski pisar sta ga imela v rokah ; prvi ga je po dii na tlako in pobiral od nj^ga desetino, drugi mu je rezal kruh pravice in ta kruh ni bil nič manj grenak, kakor je bila grenka tlaka. Po 90 in celo do 180 dni na leto je moral kmet brezplačno delati tlako na graščinskem imetju in poleg desetine je moral plačevati še vsakovrstne druge dajatve. Pač so se bili kmetje tekom stoletij mnogokrat spuntaii zo per te grozne krivice; v krvavih bojih so si poskusili priboriti svobodo in Človeške pravice; a vsak tak poskus je bil s kruto silo zadušen. Z mečem in z vešali so mogoč m ki kmečki stan vselej ugnali, tako da se naposled še ganiti ni upal in vdano prenašal svojo nad vse žalostno usodo. Revulucita 1. 1848. je prines'a kmetu svobodo in je iz brezpravnega tlaČana napravila ravnopravnega tlaČana. Kri m« ščanov in mestnih delavcev je osvob >dila kmeta, zakaj revolucija 1. 1848 je bila delo meščanov ia mestnih delavcev, oele ko je revolucija zmagovala, so se oglasili kmetje in začeli trkati na graščinska vrata ter prosili za olajšanje svojih bremen. Uspeh revo lucije je bil, da je cesar 25. aprila dal avstrijskim narodom ustavo. Prvi državni zoor se je sešel 22 julija in Št ri dni pozneje je bil sprožen predlog, naj se odpravita tlaka in desetina. Celih šesfc tednov so se graščaki in duhoviuki ljuto branili tega pred loga, malone vse plemstvo je porabljalo ves svoj vpliv zoper osvobo-jenje kmetov, posebno knez Windisch-graetz, toda meščanski svobodomise'ci se niso vdali nobenemu pritisku. Dne 7. septembra 1848 je prišel predlog zaradi odprave tlake, desetin in dru gih dajatev na glasovanje in je bil z veliko veČino sprejet. Reakcija, ki je kmalu potem nastopila, je sicer uničila mnogo tega, kar je revoluoija izvojevala. toda kmetske svobode se ni upala dotakniti. Plemstvo je sicer z duhovščino vred dobilo zopet vso oblast v roke in je kmete tudi grdo osleparilo pri izvedbi zemljiške od veze, ali pri odpravi tlake in desetine je vendar ostalo in na tem temelju se je kmečki stan razvil in je postal močan pa tudi imovit. Kmet da naŠnjih dni je v primeri s kmetom pred šestdesetimi leti mali bog. Grdo pa je, da se naš kmet letos niti spomnil ni preznamenitega dogodka v zgodovini kmečkega življenja in se ni zmenil, da je letos 60 let, kar je vsled revolucije postal ravnopraven Član človeške družbe in nehal biti graščinski sluga.
— Ranchov ipl|on Nastić — so trud a tk ljubljanskega „Slovenca Znano je slovenski javnosti, kako stališče je zavzel ljubljanski „Sloveneo" v nvelesrbski zaroti". Postavil se j e popolnoma v Rau-chovo službo in hitel poveličevati vohuna Nas ti ća, ki je s svojimi „odkritji" rešil katoliško Avstrijo, da je niso dobili v svoje roke Srbi, ki so pravoslavni, torej ne naše vere! Strašno so se navduševali naši prijatelji v Kopitarjevih ulicah za Nastića, vse se je pa čudilo, odkod ta navdušenost in poveličevanje. Slovenski javnosti smo v stanu pojasniti vzrok tega navdušenja. Nastić je sotrudnik ljubljanskega „Slovenca". Ia povsem zanesljivega vira vemo, da je ta p o d k u p-ljeneo, sovražnik vseh Slovanov, poslal „Slovencu" 14. av-
gusta brzojavko, ki jo je ta list priobčil v sledečih besedah: „0 d n a j bolj (!) informirane (!) strani smo ob sklepu lista dobili sledeče poročilo : Velesrbski zarotniki so izku-šali tudi Slovence pridobiti za svojo akcijo Dozdaj še ni konstatirano, ako je bil kak Slovenec zapleten v za roto " Brzojavka je bila nemška in se je Nastić podpisal na njej! Mislimo, da je zdaj vsakemu jasno, zakaj je „Sloveneo" tako koval v deveta nebesa plačanega špi-jona Nastića! Koliko drugih vesti je ta Človek poslal škofovemu listu, tega še ne vemo, morda pa pride Čas, ko bomo lahko še z drugimi fakti pojasnili srčno nagnenje „Slovenčevo" za „odkrivalca" „velesrbske zarote", čestitamo na iskrenem prijateljstvu!
— Ali Je to taonetno? Pred
kratkim so v Ljubljani slovesuo otvorili novo „Katoliško tiskarno". Ob tej priliki je izšla slavnostna priloga „Slovenca", kjer priobČuje Nace Žitnik nekaj spominov iz svojega žurnali-stičnega Življenja. Med drugim si je privoščil v teh spominih moža, ki počiva že v grobu. Vzela ga je jetika. Žitnik pripoveduje, da mu je ta človek — bil je rajnki P in t ar — napisal vsak dan toliko, kolikor je hotel. Obenem je pa Pintar urejal „Novice". Neki dan je zapazil Žitnik v „Novi-cah" uvodnik proti „Slovencu". Prosil je Pintarja, naj napiše odgovor. Ta je vzel neksj praznih listov in začel pisati odgovor, ne da bi b 1 dotični članek v „Novioah" prebral. Žitniku se je to zdelo sicer nekoliko čudno, vendar je molčal. Ko je pa nekoč prinesel neki deček Pintarju zaprto pismo in je je ta pozabil r»a svoji mizi, Sel je Častivredni Nace Žitnik v Pintarjevi odsotnosti, vzel dot čno pismo in je odprl. Našel je v njem Pintarjev rokopis in krtačni odtisea: članka za „Novice" proti „S!nvencu", kar je Pintar sam pisal. — Žitnik se zdaj javno baba s tem svojim dejanjem! Toda prijatelj častne besede, v tem ni nič humorja, nič no-blese! Vsak Človek v Ljubljani je vedel takrat, da je Pintar urednik „Novic". Tam je pisal po prepričanju, pošteno je zdelaval Škofa Miss o, le škoda, da tega lista ni nihče bral. Pri „Slovencu" so silili Pintarja, da je odgovarjal napadom v „Novicah" in ker je bil Pintar rutiniran in zelo plodovit, je to tudi storil. Seveda ti odgovori niso izvirali od srca. Tu pa je prišel Žitnik, ki je glavni redakter pri „Slovencu", kadar mu to pusti dr Krek, in izvršil Čin, kažnjiv po kazenskem zakoniku I Ali ne čutite gospod Žitnik, da ste se s tem postavili v jako slabo luč?!
— „Ljudska posojilnica11 si je nasproti hotela „Union" sezidala hišo, ki se mora v estetičnem oziru imenovati pravi atentat na dober okus. Mislili smo, da je to neokusnost pripisovati pomanjkljivi estetiČni naobrazbi merodajnih gospodov, a zdaj smo izvedeli, da je bila ta gorostasna neokusnost premišljena in preudarjena. Gospodje so hoteli imeti nekaj prav pisanega, češ, kmet si bo tako hišo laglje zapomnil in pri agitaciji za „ljudsko posojilnico" ga bo lagje dirigirati. Ljudski dovtip je tej hiši že dal primerno ime. „Ta pisana š p a r-kasa" imenujejo ljudje to hišo, in lahko se zgodi, da ostane zavodu ta priimek. Hiša bi bila morala gotova biti že 1. julija, a preteklo bo še nekaj tednov, predno bo povsem v redu. Vzrok tej zakasnitvi so mnoge prezidave. Vsak Čas so kake zidove podrli in jih drugače postavili. To je seveda veljalo lepe kronioe. Menda se ne motijo dosti tisti, ki računajo, da je „Ljudska posojilnica" pri tej hiši zabila kakih 70.000 K., to se pravi: imela bo hišo, ki jo velja kakih 70.000 kron več kakor je vredna. Vse zaradi prezidav. Najlepše je, da so pri zgradbi pozabili na okna pri kletih. Kleti proti hiši hotela „Lloyd" nimajo nič oken. Arhitekt je pozabil nanje. Šele stranke, ki so ogledovale hišo, hoteč kako stanovanje vzeti v najem, so prišle na to, da je v kleti popolna tema. In šele zdaj se je pokazalo, da te kleti nimajo oken. Pomagali si bodo zdaj na ta način, da bodo okna napravili na trotoarju.
— Klerikalen napad. Marker v kavarni pri „Slonu" g. Vikt. Sedej je šel snoČi sam s sokolske veselice domov. Nasproti hotela Štrukelj ga je obkolila večja klerikalna družba in ga brez vsakega vzroka dejansko napadla. Napadeneo je spoznal tri osebe, bili so to finančni konoipist S vete k, ki se je tudi pri napadu na vrhniški postaji posebno odlikoval, medioineo Adolf Robida, in „Slovenčev" reporter P u o. Napadalci so naskočili gosp. Sedej a in ga večkrat udarili. „Slovenčev" poročevalec Puo ga je udaril s palico po obrazu tako, daje g. Sedej še danes ves otekel. Kot pravi klerikalni junaki so potem napadalci zbežali. Sedej je pohitel za njimi, ujel Robido in ga primoral, da je Šel ž njim k redarju na kolodvor. Redar se je seveda hitro spomnil, da je Robida, sin mestnega policij, komisarja, in ni hotel ničesar storiti. Stvar pride seveda pred sodišče. Kle-
rikalni in nemškutarski napadi se tako množe, da je mestni policiji pač pri. poročati malo veČ eneržije. Čemu pa ima na razpolago špehkamro.
— Z Bleda se nam piše: »Slo. venec" je v št. 199. z dne 31. m. m. poročal o veliki Čukarski slavnosti na Brezjah na čast goriškega nad. škofa dr. Sedeja. Zamolčal je pa „Slo. venec", da so nadškofa na blejskem kolodvoru sprejeli gg. župan Rus, župrjik Oblak in dekan Novak, dasi bi bilo to javnost gotovo zanimalo, zlasti z ozirom na g Rusa, ki tako rad zatrjuje, da ni klerikalec, pa vedno pleše po klerikalni komandi. Zato je treba v spominu obdržati, da je župan Rus pri obč. volitvah volil župnika, župnik pa njega; pri velitvi župana je bil g. Rus izvolien z župnifeovo pomočjo soglasno. Na žapnikovo povelje se je pritožil zoper napredne častne občane, da se morajo črtati iz volilnega imenika in zdaj je šel na župnikovo povelje pozdravit goriškega nadškofa, ki vendar za nas nima nobenega pomena. Res, dobro bi bilo, Če bi g. Rus enkrat javno pojasnil, kdaj se pri Človeku začne spoznavati, da je klerikalec — VeČ blejskih liberalcev.
— Oorlikl klerlkalcL so se spravili prav po kranjskem vzorcu nad okrajne Šolske nadzornike v G-o-rioi in v Tolminu. V „Primorskom listu" so povedali čisto odkrito, da želijo imeti na teh dveh mestih moža, ki bi služila v vsem klerikalni stranki. Tolminski okrajni šolski nadzornik bi moral na svojih nadzorovalnih potih obresti vse farovže in se ponižno klanjati prečastitim gospodom; goriški pa bi moral kaznovati zlasti vse one učitelje, ki nočejo iti v klerikalni tabor, potem bi bili klerikalci zadovoljni. V „Prismojenou", kakor imenujejo zavedni kmetje farovški „Primorski list", je z ar jul iz polnega grla neki posvečenec s Cerkljanskega, ker ni bilo k njemu okrajnega šolskega nadzornika, ko je bil v kraju. To je strašno razžaljenje! Kje pa je zapisano, da morajo okrajni šolski nadzorniki posečati farovže. Obljubljajo mu, da ga odstavijo, ko mu poteče funkcijska doba. Mogočni so ti popje s Cerkljanskega, toda najbrže se ljuto varajo. Varajo se tudi tisti farji v goriškem okrajnem glavarstvu, ki se zaletavajo v tamošnjega okrajnega šolskega nadzornika. Mož je povsem korekten, strog pa dober Šolnik, radi Česar ga visoko spoštujejo učitelji, kar pa ni prav klerikalcem, ki bi radi videli razpor med njim in učitelji, da bi po taki poti mogli kaj ujeti zase. Goriški klerikalci pa se tudi tukaj kruto varajo. Njihove laži, podlosti in natolcevanja ne obrode zaželjenega sadu; to je tako gotovo, da lahko strup vzamejo za to. Kranjski vzorec se ne sponese na Goriškem.
— Laž za lažjo. V sobotnih „SlovenČevih" idrijskih novioah je klerikalni dopisun v notici „Drugi ukaz deželnega odbora" pisal med drugim tudi to: „Zidarji so hoteli le še nekaj malega zazidati, a g. tajnik jim je oblastno ukazal: „Na mojo odgovornost niti žlice mavte veČ!a" Izjavljam, da teh besedi nisem nikoli rabil, niti se v tem smislu proti komurkoli izrazil in je to zopet prav grda laz klerikalnega dopisuoa. Idrijska klerikalna sodrga brez laži res živeti ne more! J. Novak.
— Ka] pomeni tujski promet za slovanstvo? Turistika med Slovani še ni tako razvita kakor pri drugih narodih, zaradi tega bode marsikdo vprašal, kaj pomeni turistika za nas. V Avstriji, posebno na Kranjskem je turistika že desetletja razvita in lahko se reče, da je Jskoraj vsak Sloveneo turist. Bolj nego vsi drugi Športi okrepča in razvedri duh in telo turistika; ona si je ohranila prvenstvo med vsemi sredstvi, ojačiti si zdravje in čilost. Toda tu pri nas se je turistika in promet s tujci šele v zadnjih Časih spravil v organizacijo in dosledni sistem. Prvo je bilo Slovensko planinsko društvo, ki se je marljivo kakor mravlja lotilo tega dela, in reči se mora, da je to društvo delalo naravnost čudeže. Po naših ponosnih planinah stoje danes vzorne planinske koče, do njih vodijo izvrstni markirani poti, povsod so podružnice, in vse to je delo organiziranega Slovenskega planinskega društva. Pred tremi leti se je ustanovila v Ljubljani deželna zveza za promet tujcev. Ta zveza ima zopet drug delokrog, namreč organizacijo tujskega prometa, organizacijo hotelov in letovišč in svetovne reklame za divne lepote kranjske dežele. Deželna zveza ima v svoji organizaciji oele vrste prometnih društev po deželi, in med tem, ko dela slovensko planinsko društvo na planinah, dela prometna organizacija pod planinami. Tudi deželna zveza za tujski promet je dosegla velike uspehe, in lahko se reče, da stoji ona danes na tako visoki stopnji, kakor druga moderna prometna društva. Dežela kranjska sme torej biti ponosna na preprosti narod,   ki   to   organizacijo razume
(Dalje v prilogi.)
B    2. Priloga ..Slovenskemu Naroda" St. 207, dne
in se z vso vnemo peča 8 to velevažno kulturno strujo. Kakor V drugih ozirih, je bil tudi tukaj češki narod velevažen in zvest podpornik slover skemu narodu. Na tisoče in tisoče Čehov pohiti vsako leta na Kranjsko in v Pragi obstoji podružnica Sov. plan. društva. Želeti bi bilo, da tudi drugi slovanski narodi pridejo do prepričanja, da je turistika in tajski premet kulturen faktor, ki se ne sme zanemarjati. Tujski promet ni samo velik vir dohodkov, ki donaša milijone in milijone ljudstvu, tujski promet je tudi pospeševatelj kulture, ako se narod sam za njega zaiama. Dotika s tujci nam danes nikakor ni več nevarna, pač pa nas izpodbuja na tekmovanje in nas sili do napredka Dobro organizirani promet pa služi tudi v čast narodu, ki ga je priredil. Mednarodni tujec, ki je bil navajen smatrati slovanske dežele kot nekulti-virane in zaostale, vidi, ko uživa slovansko gostoljubnost, da so slovanski narodi dospeli na veliko višjo stopnjo kulture, kakor je to obče znano. So pa vse slovanske dežele od Urala do Balkana, vsa slovanska mesta tako zanimiva, tako interesantna, tako raznolika, da bode mednarodni tujec rad dohajal tudi na slovanska tla, samo da se mu ugladijo pota. Neprecenljive vrednosti pa je slovanska turistika za medsebojno spoznanje slovanskih narodov. Kaj pomaga vsa vzajemnost na papirju, kaj pomagajo vse lepe besede, ako kak slovanski narod ne pozna značaja in odnošajev, ne pozna narodnogospodarskih razmer svojega pobratim8kega naroda. Tu pa je turistika tisto sredstvo, ki nas zamore v sedanji dobi železnio in paro-brodov najkrajšim potom zbližati in ustvariti med nami ono trajno vez kulture, v kateri bomo našli našo pravo vzajemnost. Ta stvar je tako jasna, tako neovrgljiva in tako umljiva, da lahko sedaj, ko se zbero v beli Ljubljani slovanski Časnikarji, vsem priporočamo: Bodite turisti in prepotujte vse slovanske zemlje!
— Odvetniški izpit je izvršil dne 5. t. m. pri višjem deželnem sodišču v Gradcu z odlično dobrim uspehom gosp. dr. Anton Švigelj, bivši koncipijent ljubljanskih odvetnikov gg. dr. D. Maj ar on a in dr. J. Furlana. — Novi odvetnik namerava otvoriti svojo pisarno dne 14. t. m. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 22 v prejšnjih prostorih „Zadružne zveze".
— Iz poštne službe. Imenovani so: za poštarja II. razreda na Jesenicah poštni onoijant Anton Vničič v Gorici; za poštne oficijante poštna aspiranta Narcis S c hm idi s oh en za Trst, Konrad Klin ar za Zagorje, z\ poštno oncijantinjo Katarina Ž ar k v Žireh. Mesto poštne upraviteljice v Mostah pri Ljubljani je podeljeno poštni aspirantinji Mariji D ostal v Zireh, ono v Jesenicah ob S^vi pa poštni ekspedijentinji Ani Veselic v Brestu.
— Iz politične službe. Okrajni komisar deželne viade kranjske Edvard Grum je poklican v ministrstvo za javna dela.
— Iz šolske službe Absolvi-rani učiteljski kandidat g. Iv. Šraj je imenovan za provizoričnega učitelja v Šmihelu pri Novem mestu.
„Slovensko žensko društvo"
obžaluje, da se po mestu širi nejevolja nanj., ker baje prostor v „Narod-nem domu" ni odstopilo časnikarskemu banketu. Društvo bi bilo v slučaju občasne obvestitvo o tem rado preložilo otvoritev razstave za nekaj časa. Toliko v pojasnilo.
Javna telovadba in veselica Sokola I v Ljubljani. Sokol I. je včeraj  pokazal sadove svojega enoletnega delovanja.  Eno  leto obstoji društvo, a že prva njegova javna telovadba je napravila   na občinstvo vtisk, da so to možje dela in vztrajnosti.  Tako lepe telovadbe 5e nismo slepa videli. Vršila se je na travniku poleg I. mestne  deške  ljudske šole. Točno ob pol 5. je ob sviranju mar-ziijeze prikorakalo 36 telovadcev na telovadišče, krepkih postav, lepih teles. Izvajali so najprej belgrajske proste vaje vzorno ter dovršeno. Posamezni gibi so bili elegantni in točni do popolnosti. Zato jim je tudi občinstvo, & je nabilo ves prostor okrog telo-vadišča, navdušeno ploskalo. Nato so bile vaje na orodju. Najprej se je telovadilo  na drogu,   bradlji, kozi in konju vzdolž, potem pa so se telovadci menjali in telovadili na drogu, bradlji in konju z ročaji; izvajal se je tudi skok v višino.  Vsa orodna telovadba je dokazala, da se v Sokolu I marljivo in vztrajno telovadi, kajti izvajale so se vaje precizno in natančno, če se je pa pri odskoku komu kaj ponesrečilo, je vzrok mehek teren. Sledile so vaje vaditeljskega 2bora na drogu in konju in vaditelj-8kega naraščaja na bradlji in skok v višino. Vaje vaditeljskega zbora na drogu so bile naravnost briljantne, a ^di ostale so se izvajale dovršeno. Pleskanja občinstva kar ni hotelo biti jje konoa ne kraja. Končno je vseh *6 telovadcev napravilo na 3 bradljah, * konjih in kozi veličastno skupino, *** je  zagrme!o  mogočno ploskanje
sto in sto gledalcev. S tem je bila telovadba končana. Vodil jo je načelnik brat Albin K and are. Nato se je razvila ljudska veselica na prostranem prostoru Ob kraju so bili postavljeni šotori in sicer za tobakarno, ore-tlioe, kavarno in slaščičarno, jeatvine, vinarno in pivarno. V vseh so stregle ljubeznive gospe in gospodične in sicer v prvem v Črnih oblekah in Črnih klobukih, drugod pa v belih oblekah in so imele v kavarni in slaščičarni bele, v vinarni pa rdeče klobuke, v šotoru za cvetlice rdeče ovetlioe v laseh, v onem za jest v ine bele cvetove, v onem za pivo pa višnjeve kokarde. Zabava je kaj kmalu postala jako živahna. Za to so skrbele gospodične in gospe, ki so trudoljubno stregle mnogobrojnim žejnim in lačnim, skrbela je Društvena godba, ki je prav pridno svirala slovanske komade, skrbel pa tudi pevski zbor Sokolov, ki je zapel par krepkih zborov. Ob posebni godbi se je razvil ples za mlade in poskočne ljudi. Tisoč pavovih peres, ki so se prodajala za primerno ceno, je bilo kar naenkrat prodanih in ves veselični prostor je bil na m* h na novo oživljen, kajti vse je švigalo venomer semtertja. Gmotni uspeh prireditve je bil prav zadovoljiv — prodalo se je okoli 700 vstopnic — največji je pa seveda moralni uspeh, ki ga je dosegla prireditev s telovadbo.
Eksekutiva narodno-radikalnega dijaitva je priredila ob priliki svojega letošnjega glavnega zborovanja minuli petek zvečer v prostorih, „11 rije" svojim starejši nam in članom svojih organizacij prijateljski večer, ki je v vsakem oziru prekrasno uspel. Udeležila se ga je lepa vrsta nar.-rad. društev „Adrije", „Slovenije" in „Tabora" in kot posebno dragi gostje nekateri tovariši s Koroškega. Izmed starejše generacije slov. razumništva je bilo med drugim opaziti g. notarja Hudovernika. Eksekutiva nar.-rad dijaštva je o priliki tega prijatelj sko-intimnega sestanka poklonila starejšim dr. Gregorju Žerjavu diplomo častnega članstvu, ki so mu je podelila akad. društva „Adrija", „Slovenija" in „Tabor". V prijateljskem razgovoru se je o tej priliki izprego-vorila marsikaka iskrena beseda, sprožila pa tudi marsikaka lepa misel, ki obeta, ko stopi v življenje, obroditi koristen sad ne le narodno-rad. dijaški organizaciji, ampak vsemu slov. narodu.
Simon Gregorčičeva lavna knjižnica ostane v torek, 8. t. m. zaprta.
Znanstvena knjižnica Omladine. II- zvezek prol. Drtinovega dela: „Razvoj mišljenja evropskega ljudstva" izide tekom par dni, na kar opozarjamo vse naročnike. Vsled mnogih tehničnih ovir se je izdaja tega zvezka zakasnila. Poskrbelo se je pa, da bodo nadaljnji zvezki izhajali redno v mesečnih obrokih.
„Dijaški almanah*1 za 1. 1908/9, ki ga izdaja eksekutiva narodno-radikalnega dijaštva izide 20. sept. Almanah bo prinesel slovenskemu dijaštvu prav temeljitih in zanimivih informacij tako glede Šolstva kot glede gmotnega vprašanja. Iz bogate in vsestransko zanimive vsebine naj navedemo članke: Dr. Bogumil Vošnjak : „Slovenski dijak in tuiinau, „Svetovni nazor in Šola", „Žrtve slovenske kulture", „Dijak in javno narodno delo" itd. Vzlie temu, da bo Almanah mnogo obsežnejši nego lansko leto in tiskan na finej-šem papirju, mu ostane cena nespremenjena. Stane 1 K, po pošti 1 K 10 v, kar naj se blagovoli vposlati vnaprej. Naroča se pri upravništvu „Omladine" v Ljubljani, Breg št. 12.
Sokol V Škof ji Loki priredi v torek 8. t. m. javno telovadbo z ljudsko veselico. S to prireditvijo hoče pokazati svojemu požrtvovalnemu podpornemu občinstvu uspeh svojega enoletnega delovanja s prepričanjem in samozavestjo, da je storilo napram sebi, kakor tudi napram naklonjenim somišljenikom svojo dolžnost. Poleg že naznanjenega sporeda nastopi tudi oddelek sester Sokolić iz Žirov z vajami s praporci. Upamo, da omenjeni nastop vspodbudi že itak narodno ženstvo v Škoiji Loki do vspored-nega delovanja s Sokolom, ter da se čim prej ustanovi tudi v Škofji Loki oddelek ženskega telovadnega društva
0 otvoritvi »Sokolskoga doma V Žireh" piše „Sloveneo" v št. 203 z dne 4. t. m. sledeče: „Slavnost je imela značaj komedijanstva. Sokolov je bilo okoli 300 Telovadba splošno slaba. Sokolioe tudi telovadile. Nave-deli bi lahko več malih dogodbio. Vemo da je tudi v Žireh marsikaj dobrega itd." Kar se tiče slavnosti, mora se reči, da nikakor ni bila prav nič komedijantska, pač pa je to bila čukarska v Škofji Loki, kajti kar so čuki v Škofji Loki delali, tega še „slavni" cirkus Fumagali ne zamore. Da je pa bilo vsestransko poskrbljeno za razvedrilo, to je po sebi umevno, kajti tako se dela tudi v Ljubljani i sploh pri vseh večjih veselicah. Na kak način pa se Čuki zabavajo? Da je bilo 300 Sokolov v Žireh, je to I
7. septembra 1903.
častno število, najsijajnejše zadoščenje za Žirovskega Sokola in sploh za oelo Žirovsko dolino na nesramne napade „Slovenčevega" na duhu najbrže oslabelega dopisuna. Dopisun naj pove število čukov, koliko jih je bilo v Loki? Kar se pa telovadbe tiče, je bila ta že tako preoizna, da jo zamore tudi naj bolj s l vešČak pohvaliti. Posebno je Še pohvaliti Sokole iz Škofje Loke, Žirov m Idrije, dasi Še mladi, kateri pa so svojo nalogo častno rešili Tudi Sokolioe, namreč ženski naraščaj, je prav povoljno izpolnil dano mu nalogo, kakor tudi moški naraščaj. Zanimivo je bilo gledati posebno mlajša Sokoliće in Sokoli če v nežni starosti od 5 do 6 let. O malih dogodbioah naj „Slovenčev" dopisun kar lepo molči, Če ne se mu lahko postreže z velikimi dogodbami iz čukovskega izleta v Škofji Loki. Na druge „Slovenčeve" Čenče ne bodem odgovarjal, ker se mi odgovarjati vidi veliko prenizkotno takemu dopisunu. Slavnost je bila najsijaj-nejša, kajti obiskalo jo je veliko inteligence ter bo ostala Žirovoem gotovo v vednem spominu. Kar se tiče telovadbe Ćukov, pa mi pisati o isti ne pride na misel, ker se mi vidi škoda papirja in Črnila. Opazovalec.
Sokolski zlet v Krškem. O priliki javne telovadbe, ki jo je priredil „Sokol" v Krškem dne 23. avgusta, je bilo priobčeno v „Sioven-skem Narodu" poročilo, v katerem ni omenjen izredno lep sprejem na Vidmu, ki je presenetil došle goste, vrle hrvaške in brežiške „Sokole". Videmčani smo hoteli napraviti „Sokolom" tak sprejem, kakor ga najbolj - zasluzijo ti neutrudljivi boriloi za narodno prosveto. Na koncu kolo -dvorskega drevoreda je bil postavljen slavolok, sicer skromen in priprost, a delali smo ga z navdušenjem za sveto narodno reč. O prihodu sokolskih društev k slavoloau so jih sprejele belo oblečene videmske go-spice z brezštevilnimi šopki in gospica Marica Arnškova je v krasnem nagovoru pozdravila vrle hrvatske, brežiške in krške „Soko e" ter pripela na prapor brežiškega „Sokola" lipov venec. Za krasen sprejem se je v krepkih besedah zahvalil podstaro-sta zagrebškega „Sokola". „Sokoli" so bili ob krasnem sprejemu tako ginjeni, da navdušenih „Na zdar"-klioev ni hotelo biti konca.
Narodni trgovci, posnemajte! „Slov. Branik" poroča sledeči slučaj: Neki naroden trgovec na skrajni slov. meji ima v svoji trgovini nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda. Vsak agent, s katerim trgovec kako kupčijo sklene, mora dati nekaj v nabiralnik, pa bodi Nemec ali Žid ali karkoli. To je posnemanja vredno. — Nabiralniki naše obrambne družbe ne spa dajo samo v gostilne, ampak tudi v trgovine. Tudi marsikateri odjemalec bo tuintam vrgel kak vinar v nabiralnik! Narodni trgovci, storite narodno dolžnost!
Sokol na Jesenicah je marljivo društvo. Z uspehom je tekmovalo v Zagrebu in Pragi. Prvi v društvu vzgojeni telovadci so že večinoma dobri vaditelji v drugih društvih, dva med Srbi, dva med Cehi, eden načelnik v Škofji Loki, eden vaditelj na Vrhniki, eden je ustanovil samostojno društvo na Javorniku, Sokol na Jesenicah se pa bori s težavami. Doma nima, nima dobre telovadnice, podpornikov zelo malo, nasprotnikov pa mnogo. Rodoljubi, tukaj odprite srce in roke, beseda naj pa umre.
Slika iz Sokolskoga nedeljskega življenja. Pripeljal sem se včeraj iz Koroškega. Ob 10. zvečer se križajo na Jesenicah  pred durmi zbujene Koroške Štirje vlaki, na Celovec, Trst, Trbiž in Ljubljano. Stopim na peron.  Vse polno potnikov. Začujem  enoglasni akord mogočnega „Hej   Slovani".   Odkrite  glave poje malone oel peron. Skozi gnječo ljudstva  opazim  rdeče srajce. Jeseniški Sokol v dvoredu se poslavlja vračajoč se iz Dovjega od radovljiških bratov. Odkrite glave poje vse . . . Nemci pa beže, med izhodom slišim nemške žene, sikajoče na begu is perona pomembni   brrr . . .,   kakor   če podiš tropo plašnih jerebic. Mogočno doni „Hej  Slovani"  po jeseniškem kolo dvoru; videl sem med potniki odlične slovenske in  slovanske književnike, peli so s Sokoli odkrite glave: Naša reč  slovanska živo klije.  Začuje se ostro povelje, Sokol odkoraka. Kakor vihar in nevihta pretresa zrak na jeseniškem kolodvora sokolski „na zdaru, u dušeč s svojo silo in močjo brliz-ganje železniških strojev in komandiranje nemških železniških uslužbencev. Vse pozdravlja četo Sokolov, najpri-srčneje pa dečke v Črnogorskih čepicah  in rdečih garibaldinskih srajcah, sokolski naraščaj, katerih nazdar klici iz mladih, zdravih prs in Čistih grl se glase med to  bojno človeško godbo kot  vzvišena  prelepa pesem, polna moči in nepremagljivega, neusahljivega življenja Slovencev na Jesenicah. Sokolski telovadec pozabi ob nedeljah na zabavo, Sokol je vedno na straži in pri delu brez oddiha, pa naj si bo delavnik ali praznik.
Sankcionirana deželna zakona- Cesar je sankcijoniral načrt zakona, ki ga je sklenil dež. zbor kranjski in s katerim se spremeni deželni red za deželo Kranjsko ter zakona, s katerim se spremeni deželni volilni red vojvodine Kranjske.
Državna subvencija Vas Preska v ljubljanski okolici je dobila 5640 K državne podpore za vodovod.
Veselica dražbe sv. Cirila In Metoda v Dovjem je uspela nad vse ugodno. Dosti ljudi, mnogo navdušenja, lep gmoten uspeh. Tajnika osrednjega vodstva g župnika B.r-oeta so ljudje nosili na ramah, ko je govoril za našo šolsko družbo. Bilo je navzočih mnogo bližnjih županov, med njimi tudi radovljiški župan in dež. poslanec dr. Vilfan. Splošno pozornost je vzbujal naraščaj jeseniškega Sokola v kroju. Fantiči so peli lepe slovenske pesmi in si osvojili sroa vseh.
Stenogralaki   in strojepisni
tečaj so lici ta tor j a Josipa C h r i-
s t o f a se oovori 16. septembra ob 7. zvečer na I. mestni deški ljudski šoli v Komenskega ulicah.
Zrele rdeče Jagode  nam je
poslal g. Franc Dremal j, pek. mojster na Vrhniki. Nekaj posebnega v tem Času!
Vodovod v Šiški Poljedelsko ministrstvo je vodovodni zadrugi v Šiški za napravo vodovoda dovolilo 40% državnega prispevka.
Krompir Je kradla 421etna Marija Albreoht iz Zgornje Šiške posestnikom v Dravljah. Na-kradla ga je za 550 K. Oddali so jo dež sodišču.
Ženski tečaj na c* kr pletar-ski šoli v Radovljici. Na c kr. ple-tarski šoli v Radovljici prične ženski tečaj za pletarski pouk. K temu tečaju to pripuščene učenke, ki so dovršile ljudsko šolo in so dopolnile štirinajsto leto. — Tečaj se otvori takoj priglasila se sprejemajo vsak dan.
Velik požar je uničil v Marijanu v Furlaniji poslopja in skladišča tamkajšnje mizarske zadruge. Škode je 200 000 K; 500 delavcev je brez dela.
Polno vina je še po vseh vinorodnih delih Goriške. Ko so manevrirali vojaki po Furlaniji, so jim dobri ljunje polagali pred hiše kar oele škafe vina. Letos bo vinska letina zopet obilna. Starega vina je še polno, ali vseeno se držijo vinogradniki visokih cen. Neki vinogradnik pri Tržiču ima še polne kleti vina; da bo imel kam spraviti letošnji pridelek, je dal napraviti cisterne.
Utonil Je 21etni mlinarjev sin Jakob G r ž i n a iz Zagona pri Postojni in sicer v potoku Nano-ščica.
Pogozdovanja Krasa na Notranjskem sta prišla gledat od hrvaške deželne vlade gozdarska nadzornika Štefan Petrovič in Bogoslav Kosovi č. Tudi hrvaški Kras mislijo pogozditi.
V hipni blaznosti se Je ustrelil v Trstu 251etni Edvard M i-chelutti. Težko, da bi ostal pri življenju.
Meteor Je padel na morju med Savudrijo in Gradežem na čoiotski bragoc „Maddalena penitente". Padel je le kos na ladjo, veČina je padla v morje.
TO jO kavelj I V Trstu je 26-letni Josip Okelj padel v pijanosti tri metre globoko in obležal kot mrtev. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga skušali spraviti k zavesti. Res se je mož zbudil, trikrat pošteno kihnil, se parkrat po krščansko pridušil kot Tolminec, potem pa zbežal skozi vrata v prvo gostilno.
i mrl Je v Krku v Istri odličen rodoljub dr. Franjo Valarič, apostolski pronotar in dekan stolnega kapitlja krškega. Pokojnik si je pridobil nevenljivih zaslug za uvedenje glagoljice v cerkve krške škofije. Bil je veČ let istrski deželni poslanec in neustrašeno zastopal koristi svojega naroda.
Umrla je 5. t. soproga upokojenega nadučitelja iz Žirov g. Matije Božiča v starosti 69 let.
Poročil se je 2. t. m. v Gradcu Ernst Slane, naducitelj v Petrov-čah pri Celju, z gdč. Si d o ni j o Stuheo, bivšo učiteljico.
Nezgoda ali zloba. Prošli teden je bilo pri Draščah na Žili raztrganih posestniku p. d. Stucu sedem ovac. Nekatere ovce so imele zlomljene noge. Sumijo, da je to povzročila maščevalna roka sovražnika.
Smrtna nesreča. 60letni pastir Martin Kep, službujoč na Lu-benčevem pod UrŠulsko goro na Koroškem je zlezel na jesen, da bi na-klestil vej kot krmo za živino. Tu pa mu spodrsne, in starček pade tako nesrečno raz drevo, da je čez nekaj časa izdihnil. Našli so ga zvečer mrtvega v jarku ležati, nekaj korakov od omenjenega drevesa ob vodi, kamor se je siromak še zavlekel, bržkone,  da bi se zmočil z vodo in
se tako okrepčal. Ali obležal je ondi mrtev.
Slovenščina „kurzovca" Granitz* v Marnbergu. „Domovina" piše: Navajeni smo marsičesa od naših nemških sodnikov in pristavov, ki so se v glasovitih „kurzih" naučili slovenščine. Pa adjunkt Granitz v Marnbergu hoče vse prekositi. Pri neki obravnavi, ki se je nedavno tega vršila, je čital slov. pismo, katerega je pisal neki kmet orožniški postaji; v pismu je bila beseda zvijača podčrtana. Granitz si je mislil: aha, to mora biti kaj posebnega in je dejal: „Nioht, wahr, zvijača heisst „Sohwei-nerei" ? To je klasičen primtr za znanie slovenščine nemških adjunktov. In naša j ustična uprava se sramuje nastavljati takih ljudi, kateri so mnogokrat tudi slabi juristi, po Slovenskim! Kaj Čuda, da se obsodi po naših sodiščih po nedolžnem toliko kmetskih ljudi, ki si potem ne vedo dalje pomagati in tiho trpijo. Kdaj bo konec tega vnebovpijoČega škandala?
Poste na deželi. Piše se nam: Čital sem v Vašem cenjenem listu notico o selški poŠti. Ravno tako, kakor tam, se godi na progi od Žužemberka do Zatičine, na postajah Za-gradeo, Krka oziroma Gabrovšica pa tudi na Dvcru proti Straži. To je že malo preveč, kako je treba tam čakati. Gospodje poštni komisarji naj bi se malo pobrigali, koliko časa sme pošta stati na postajah.
SlOV Bistrica. Tudi tukaj je letos obilo sadja in bo obilo vina, da ljudem sodov primanjkuje, kar že mnogo let ni bilo. Ker je grozdje že sladko, bo izborna pohorska zlata kaplja. Sadje plačujejo prekupci kilo potresenega po 4 v, obrano namizno pa 8 v. Kanadske in znane reinete po 10 v. Sadje je letos silno lepo, brez vseh peg. Seno se že privaža in oddaja kmetom po 4 K 100 ki g, in sicer na železniški postaji.
Otvoritev nove šole v Krtini se vrši dne 13. t. m. t. j. drugo nedeljo ob 2. uri popoldne. Po blago-slovljenju in otvoritvi se vrši ljudska veselica v prostorih g. Ane Zamik. Spored se pravočasno objavi. Vsi prijatelji šole se že tem potom vabijo k naj obilnejši udeležbi.
Šolski odbor.
Radovljiški vodovod. V notico
Vašega lista z dne 3. septembra 1908 pod naslovom ^radovljiški vodovod" se je vrinilo več pomot, katere nikakor ne smejo nepopravljene ostati. Radovljiški vodovod ni pričel funkoi-jonirati dne 29. pr. m. temveč funkcij onira že od lanske jeseni. Ravno tako je popolno napačno, da bi se bil dne 29. pr. m. odkril 4 m visok marmorni spomenik. Ta dan je bil res spomenik dodelan, slovesno odkrit pa sploh ni bil. Ravno tako tudi ni resnično, da bi bila država k vodovodu prispevala 50%, temveč je prispevala le 40%. Kar se tiče dobrotne gospe Josipine Hočevarjeve, moramo navesti, da v gori označeni notici visokost njenega prispevka k radovljiškemu vodovodu ni prav navedena. Resnično pa je, da je tej svoji veliki dobrotnici izkazalo mesto hvaležnost s tem, da je njej votirala marmorni vodnjak na trgu radovljiškem.
Kako naj brani Slovenec svojo narodno Čast? Včeraj teden se je po dirki na C venu peljalo iz Ljutomera z vlakom več udeležencev. V kupeju je bil tudi neki komi iz Apač, bojda slovenski odpadnik. Ker je jel razgrajati ter se nasilno vesti, ga je M. Filipič iz Stare vasi opozoril, naj miruje in ne nadleguje sopotnikov. Raztogoteni komi mu zakliče: „Sie sind ein ganz gew6hnlicher windischer Trottel", nakar mu F. odgovori s krepko zaušnico. Razjarjeni komi pa potegne revolver in ga pomeri na F. kričeč: „Sohlag nooh einmal zu, wenn du Courage hast!" Na ta vzklik mn F. — ne bodi len — pripelje še krep-kejšo, da se je oni kar sesedel. Mori ln o orožje je moral vtakniti v žep ter sedeti mirno kakor otrok. V Ra-dinoih so razgrajača prijeli orožniki.
Slovanske goste opozarjamo na današnji inserat prve slovenske tovarne za orožje Peter Wernig v Borovljah. Ustanovitelj g. Peter Wernig, katerega fabrikati slovijo po celem svetu, je spremenil svoje podjetje s pomočjo al. Kreditne banke v Ljubljani v družbo z omejeno zavezo. On je eden prvih, ki je pridobil borovski puški tisto slavo, katero dandanes zavzema. O tem priča nebroj visokih odlikovanj, katere je sprejel na Avstrijskem in v inozemstvu, tako da je njegovo pod-etje glede dobrote eno prvih v Avstriji. Sedaj se je še bolj razširilo in je v stanu prestati vsako konkurenco. Ker pa je slovensko podjetje, sato so začeli razni nemški šovinisti z grdo gonjo, ki pa ni imela skoraj nobenega vpliva. Ravno zato priporočamo tudi širšemu slovanskemu svetu, da se seznani s to slovensko tvrdko.
Znižanje voznlne na progi Opčlna drž. žel Dutovlje-Skopo. Veljavno s 1. oktobrom t. 1. se zniža voanina na progi Opčina o. kr. drž. žel. Dutovlje Skopo A) aa osebne vlake: H. razred na K 0.80, m. raz-
red na K 0.40, B) za dvorne in državne uslužbence pri osebnih vlakih za I. razred na K 0 80, za II. razred & 0.40, za III razred K. 0 30.
Kinematografu „Edison11 se je primerila mala nesreča, ki vzbuja občno veselost. Na lepakih, nabitih na vseh vogalih, je čitati, da se med drugimi predstavlja t adi „Crno, pretresljiva drama v 32 slikah" — „Sohwarz, ersoh ii tterndes Dram a, lange dauernde Projeotion in 32 Bil-dern" — v resnici se pa predstavlja drama iz starega Rima in njen junak je cesar — Neron Prelagatelj je italijanski napis „Nero" dobesedno prestavil v „Crno".
Pritožba z državne železnice SnoČi se je z Dovjega hotelo peljati nekoliko ljudi v Ljubljano z vlakom ob pol desetih. Dasi so ljudje stali še pri blagajni, kjer so se izdajale karte, je vlak odpeljal dalje, tako da so morali v Dovjem prenočiti. Kdo je zakrivil, da je odšel predčasno vlak, ni znano, pač pa je to treba javno ožigosati. Ko so se dotičniki, ki so ostali v Dovjem, prišli pritožit v pisarno postaje, so bili uradniki z njimi naravnost nevljudni. Kakor čujemo, bodo nekateri zahtevali odškodnino, ker niso mogli  priti  pravočasno domov.
Produciranje Čukov pod ian-darmeri]skimi bajoneti Včeraj popoldne so imeli šentvidski Čuki javno „telovadbo", katero so prišli gledat tudi šentviški Sokoli, hoteč videti, kaj bo iz te moke. Se pred začetkom telovadbe je prišel k njim Belcev tajnik Vidmajer, ki je grozil Sokolom z aretacijo, če ne gredo proč. Seveda so se njegovi grožnji samo smejali. Ko so Sokoli telovadbo, ki je bila prav slaba, kritizirali, poslal je Vidmajer orožnike na nje, da se morajo odstraniti. Orožniki so to tudi zahtevali. Na ugovor Sokolov, da dostojno kritizirajo, so orožniki odnehali od svoje zahteve. Ko so to videli ljubljanski Čuki, so planili na Sokole in so postali tako brutalni, da so morali žandarji poseči vmes ter znanega Volto zapodili proč. Čuki so grozili, da bodo motili vsako sokolsko prireditev. Bomo videli, če bo res!
Hudo spoprijela sta se bila v
petek v šentjakobskem okraju neki pleskar in neka čevljarjeva žena. Pleskar jo je bil nekaj nahrulil in ogenj je bil v strehi. Ko jo je še udaril in razbil pri stanovanju nekaj' Sip, je postal tak vrišč, da je skupaj drlo staro in mlado in se radovalo nad večernim koncertom, kateremu sta napravila kouec šele dva policijska stražnika in še potem so odme vale iz ženskinega stanovanja nduh-teče rožice", katerih pleskar sicer ni s posebnim zadovoljstvom poslušal, a ni oilo drugače, da jih je moral. Poslednjo besedo bode izpregovorilo menda sodišče. — Tudi na Poljanski cesti ima neki mož zelo ljubeznjivo boljšo polovico. Ko je prišla te dni domov, je napravila možu tako zabavo, da je moral poslati po policijo. Ker jih ]"e pa tudi stražnik moral v preobilici presliŠati in razbijanja ni hotelo biti konec, je stražnik hudo žensko predstavil k uradu in šele tu se ji je zavreta kri ohladila.
Nesreča- Ko je v soboto popoldne po Erjavčevi cesti jahal častniški sluga Jožef Metelko, se mu je konj splašil, vsled česar je jezdec padel pri vladni palači s konja in se tako poškodoval, da so ga morali na odredbo na lice mesta doŠlega zdravnika g. drja Staudacherja odpeljati z rešilnim vozom v garnizijsko bolnica.
Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov in 1 Slovenec, nazaj je prišlo pa 150 Hrvatov in Slovencev.  — V Heb je šlo 25 Hrvatov.
— V soboto so šli v Ameriko štirje Hrvati, nazaj jih je prišlo 15.
Izgubljeno in najdeno. G. Julija Stimoova je izgubila 6 K vreden pas. — G. Veličan Pavlic je izgubil zlato zapestniČno iglo. — Neki gospod je izgubil zlata očala. — Hlapec Anton KlanČar je izgubil denarnico, v kateri je imel do 34 K denarja. — Gdč. Katarina Ahlinova je našla zastavni listek. — Posestnik Ivan Tr-zinar je našel listnico z nekaj denarja.
— Neka dama je našla na trgu manjšo vsoto denarja. — Akademični slikar
f. Bela Grosser je našel srednjo vsoto anarja. — Sluga Ivan Cerar je našel zlat uhan. — Gdč. Leopoldina Sker-jančeva je našla srednjo vsoto denarja.
„&ramer(-koncert se vrši v sredo, 9 septembra ob 8. zvečer v ^eSčanski pivarni" (Dekleva). Vstop prost.
Drobne novice.
— Vest o prodali Lovčena je
popolnoma izmišljena, kakor zatrjuje „Cetinski Vjesnik".
— Vohun Nastlć je baje prevzel uredniitvo „Cetinskega Vjesnika". Pričakovati ie, da bo odšle imel ljubljanski „Sloveneo" destokrat dopise iz Cetinja.
— Ameriški Gibraltar. Vojno ministrstvo Zedinjenih držav namerava
Navajski otok Oahu utrditi po načinu Gibraltarja. Posebno se utrdite pristanišči Pearl in H ono lulu, kamor pride tudi 15 000 vojakov.
— Protežiranje Nemcev povsod. Naučna uprava je dovolila, da se v Gurahumori v Bukovini ustanovi nemška redna gimnazija.
— Krokodili v mostn. Pri zadnji poplavi v Sudanu so valovi zanesli v prestolnioo Khartum več krokodilov, ki so požrli nekaj otrok in odraslih ljudi. Končno so angleški častniki postrelili nepovabljene goste.
— Češki poslanec Klolač se je odpeljal v Bosno ter se je mudil tja grede tudi v Zagrebu.
Književnost
„Dražba sv. Mohorja" je prav kar izdala svoje letošnje knjige in sioer: 1. Koledar za 1. 1909 ; 2. Gregorčičeve poezije; 3. Umnega Čebelarja, II. snopič; 4. Slovenske veČer-nioe; 5. Zgodbe sv. pisma in 6. Molitvenik. — Družba ima letos 84 389 članov, za 5533 več kot lani.
»Brodkovski odvetnik." Ta roman ugaja vsem, ki so ga čitali tako, da ga ne more prehvahti. „Narodna založba" je dobila že več pisem, v katerih se ji izreka toplo priznanje, da je obelodanila to knjigo. Tudi Časopisje se je izreklo ugodno. nS i o -venski Branik" piše o tem romanu: „Kar najiskreneje priporočamo to knjigo slovenski mladini; iz nje razvidi, koliko zlo je Nemka v rodbini. Mladenič, ki prečita „Brodkov-skega odvetnika", gotovo ne bo jemal Nemke za ženo". In ^Edinosti" je bila poslana sledeča izjava: „Ne morem drugače, nego da pod silnim vtisom, ki ga je napravila name znamenita povest „Brodkovski odvetnik", priporočam isto vsakomur, naj jo čita. Osobito naj ne pregledajo tega imenitnega dela mladi gospodje, ki mislijo storiti važen korak v zakonski stan. čitajte, mislite in uvažujte, kar je tu napisanega".
Izpred sodišča*
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Uboj. Hlapec Valentin Jenko je bil jezen na delavca Jakoba Ka-povca iz Šenčurja, ker je imel ta ljubavno razmerje z njegovo sestro Marijo. V nedeljo, 2. avgusta zvečer je prišel Jenko v Šusteršičevo gostilno na Primskovem; tam je sedel med drugimi gosti tudi Kapovec, ki je p riši emu tudi napil, kar je pa nekoliko vinjeni Jenko osorno odklonil. Kmalu je nastal med obema prepir, tekom katerega je Jenko Kapovoa po nosu udaril. Ta pa je vsled tega, da bi bil za vsak slučaj pripravljen, odprl svoj ostro nabrušeni nož ter se odstranil proti kuhinji. Jenko mu je sledil in ga sunil s pestjo od zadaj v hrbet. Že preje je Kapovca Jenkovo postopanje raztogotilo, zdajci pa poseže v žep, se obrne in sune dvakrat z nožem s tako silo proti svojemu nasprotniku, da mu s prvim sunkom predere prsno kost in mu rani srce, z drugim sunkom ga pa rani v leve nadlehti. Jenko se je zgrudil in bil V par trenutkih mrtev. Obdolženec vse odkrito prizna, zagovarja se le s silo« branom. Kapovc je bil spoznan hudodelstva uboja krivim in obsojen na 5 let težke ječe.
Skralna podivjanost. Simon Alivojvodič, 29 let stari oženjeni delavec iz Gospiča na Hrvaškem doma, se je imel v tajni obravnavi v soboto zagovarjati zaradi hudodelstva posilne nečistosti. V gošči, ki se razteza ob desnem bregu Save za vasjo Orehek, je posilil dne 28 junija t. 1. neko 28 let staro dekle, 6. julija pa V gozdičku „hrastiček" 59 let staro omoženo žensko, ki je šla z jerbasom na glavi na njivo. Dne 19. julija t. 1. se mu je pa enak napad na neko delavčevo ženo ponesrečil, ker se je v kritičnem času približalo več ljudi h kraju, kjer se je vršil napad in je moral Alivojvodič pobegniti. Obdolženec taji, da bi bil on napadalee, a sta ga dve napadeni ženski, ko se jima je predstavil, z vso gotovostjo za storilca spoznali. Obsojen je bil na dve leti težke ječe.
Roparski umor dekana Erjavca Danes se vrši razprava proti 25 let staremu Viktorju Pangercu, rojenemu v Vipavi in bivšemu delavcu v Trstu, zaradi roparskega umora, ki ga je izvršil nad dekanom in kanonikom Matijem Erjavoem. Pangero je bil v Trstu nastavljen kot pomožni sprevodnik pri državni železnici, a službo je prostovoljno popustil, ker si je domneval, da ga hodi žena, od katere se je ločil, tožarit. Prisiljen je bil dninariti, ker je bil pa slaboten, mu tudi to ni Šlo izpod rok. Obdolženec je čim dalje bolj bolehal, in danes, ko sedi kot roparski morilec na zatožni klopi, je popolnoma
So trt in se vidi na njegovi vnanjosti, a nosi kal smrti v sebi in da ne bo več dolgo med Živimi. Pangero, ako-ravno do skrajnosti slab, je sam prosil, da ga postavijo Že sedaj pred porotnike, ker si je bil gotovo v za-
vesti, da prihodnje porotniške dobe ne bo več uoakal. Med obravnavo se večkrat okrepča s požirki vode. Sodišču predseduje dvorni svetnik Pajk, zagovornika je odredila odvetniška zbornioa sodnega svetnika v p. Ven-oajza. O obravnavi in njenem izidu bomo prihodnjič poročali.
Brzojavka
dražbi sv. Cirila ta Metoda
ob priliki glavne skupščine gmotno nič ne hasne. Mesto brzojavke kupita poštno nakaznico, kateri izročite večji ali manjši znesek, na odrozek pa pride pozdrav skupščini I Seveda je treba storiti to par dni poprej. Pošiljatev naj se naslovi na moiko podrnž lco sv C in M v Ptuu Lani je družba na ta način prejela lepo vsoto 477 K 51 h.
Telefonska in brzojauno poročilo.
Zborovanje jugoslovanskih učiteljskih društev.
Gorica, 7. septembra. Glavni skupščini „Učiteljske zvezeu prisostvuje do 500 učiteljstva, več poslancev in vsi goriški šolski nadzorniki. Referat Ganglov o šoli in kmetskem vprašanju je bil sprejet z gromovitim odobravanjem. Učitelj Pesek govori o regulaciji plač. Navdušenje velikansko.
Avstrijski prestolonaslednik v Alzaciji.
Dunaj, 7. septembra. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand se je včeraj odpeljal v Metz, da prisostvuje velikim nemškim vojaškim vajam v Elzac ji.
Stolyjin o gusudarstveni dumi.
Petrograd, 7. septembra. Ministrski predsednik Stolvpin je imel daljšo konferenoo s predsednikom dume Homjakovom. Konferenca je bila namenjena razgovoru o splošnem političnem položaju, v prvi vrsti pa gosudarstveni dumi. O tej konferenci je Homjakov podal interesantne podrobnosti. Stolvpin je naglašal, da na vsak način ostane na svojem mestu in da so neresnične vse vesti o njegovem odstopu. — Po njegovem zatrdilu se ni bati nikakršne reakcije. Da bi bili v visokih krogih na delu razni nazadnjaški elementi, da bi go-darstveno dumo dopravili, ni resnično. Pozicija gosudarstvene dume je popolnoma zagotovljena. — V bodočem zasedanju predloži vlada dumi več reformnih načrtov, ki se bodo tikali v prvi vrsti kmečkega vprašanja. Med drugimi projekti bo tudi zakon o tiskovni reformi.
Cesarjev odhod iz Išla.
Išl, 7. septembra. Cesar se je danes odpeljal iz Išla na Dunaj. Z Dunaja se odpelje v par dneh v Pešto (Gbdollo), kjer ostane do 25. t. m. Njegovo zdravstveno stanje se je znatno zholjšalo. Nahod je popolnoma ponehal, a tudi kašelj gn le red-koma napada.
Tittoni v avdijenci.
Rim, 7. septembra. Ko se vrne minister Tittoni v Italijo, se takoj odpelje h kralju v Raeconigri, da poroča o svoji konferenci z baronom Aehrenthalom v Solnogradu.
Ponesrečen odvetnik.
Reichenau, 7- septembra. Odvetnik dr. Maks Kovatsch je skušal priti po neki novi poti naRakso. Na potu je padel preko visoke stene ter obležal na mestu mrtev.
Bratje Sokoli!
Zbirališče jutri ob Val.2. v telovadnici „Narodnega doma".
Nazdar!
Odbor.
HeteoralotKno poročno.
Vlita« nad morjem tO«. Srednji mftnl tlak 736-9 mm.
scptem. 1	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ ffMfl	1 Tempera-turi t C°	Vetrovi	Naba
5	9. z v.	7385	12*1	sr. j vzhod	dež
6	7. zj. 2. pop.	742 8 7423	8-6 171	si. svzh. sr. vzhod	jasno del. obl.
■	9. zv.	7436	11 2	Sl. szah.	jasno
■	7.zJ. 2. pop.	744*3 742*5	57 192	si. jvzh. sr. jvzh.	* *
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura 14 6° in 12 3«; cono 16-3° In 16 2'. Padavina v 24 urah 6 6 mm in 0 0 mm.
Apno
najboljše kakovosti po zmernih cenah priporoča 3i53 -i
F. VVEINBERGER
poaaatnlk apnoalc v Zagor|u ob Savi.
Zahvala.
3165
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti našega iskreno ljubljenega nepozabnega očeta, gospoda
Viktorja Dolenca
posestnika
izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Iskrena hvala tudi za darovane vence in sploh vsem, ki so nepozabnega rajnika spremili na njegovi zadnji poti.
Razdrto, 5. septembra 1903.
Žalujoči sinovi.
Zahvala.
3163
Vsem onim, ki so mojemu nepozabnemu soproga, gospodu
Viktorju pl. Wnrzb&ch-TanneDberg
izkazali poslednjo čist, se s tem ginjena zahvajujem Zahvaljujem se tudi za premnoge sožalne izjave in prekrasne darovane vence ter za spremstro ob pogrebu, zlasti veleč, duhovščini, p n. u radništvu, meščanstvu, gasilnima društvoma iz Litiji in Šmartnegav pevskima društvoma iz Liti e in Smart-nega, lovskim tovarišem pokojnikovim ter prav posebno g dr Ivanu Premru za neumorno, požrtvovalno zdravni-ko pomoč.
V Litiji, 6. septembra 19 8.
Franja pl. Wur bach-T^nnenbeg
v imenu žalujoče rodbine.
Zahvala.
3152
Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo ljubljenega brata, svaka in strica, gospoda
Josipa Pezdlrco
uradnika deln. pivovarne v Laškem
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sočutje in sožalje iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za dušno tolažbo, g dr. Schwabu za potrpežljivo zdravljenje, gg. uradnikom pivovarne za izredno kolegijalnost, posebno pa še cenjeni družini Kranjčevi za ljubeznjivo postrežbo ves Čas bolezni, dalje darovalcem krasnih vencev in vsem mnogoštevilnim udeležnikom pogreba, osobito cenjenim damam iz Laškega,
g. dr. Karlovšku iz Celja, kot zastopniku upravnega sveta delniške pivovarne, vsem gg. kolegom pokoj-nka iz Laškega in Žalca in sploh vsem, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast.
Žalujoči ostali.
Marija Sever
učiteljica za klavir
Jurčičev trg št. 3, I. nadstropje
je dobiti doma od 10 do 11 dop.
3166 1
V bližini realke se odda
mesečna sobo
ali pa se sprejme dijak iz boljše rodbine na brano in stanovanje
Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda." 3159 i
Stranka brez otrok išče lopo mirno
stanovanje
s 3 ozir. 4 sobami ter pritiklinami, Se mogoče s kopalne sobo, za november ali za maj. 3155-1
Ponndbe pod šifro flA. F.M na uprav. „Slov. Naroda".
2
na stanovanje in hrano
v boljši družini.      3i64—i
Naslov pove upravniŠtvo nSlov. Naroda."
Dijaki oli Milice
se sprejmejo na hrano In stanovanje
V boljšo rodbino v bližini realke in dekliškega liceja. 3i34—2
Naslov pove upravn. „Slov. Naroda."
Avtomobil
znamka Mercedes a 4 sedeži se ugodno proda.
Kje, pove npravništvo „Sloven-skepa Naroda". 3i62—i
Dijaki
80 sprejmejo pod primernimi pogoji na brano in stanovanje. 2913—6 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Zdravilno grozdje
najfinejša namizna vrsta, sladko, z debelimi jagodami, vsak dan sveže trgano, pošilja v poštnih zavojčkih po 5 kg franko za K 3 50 L. Altneu, Vrsec št. 46 na Ogrskem.  306i—4
se sprejme v bližini realke na lepo stanovanje, dobro hrano in postrežbo.
Naslov se poizve v upravništvu Slov. Naroda. 31 8-2
Spretnega
stenografa
sprejme odvetnik dr. Ivan Sket ? Gorici. Plača po dogovoru.    3138 2
80 sprejme na hrano In stanovanje 3168
Izve se v uprav. »Slov. Narodau.
Proda 80 po prav nizki ceni večja partija   ali   tudi  manjše partije
lepih
Naslov se izve pri upravništvu .Slov. Naroda". 3158—1
ali
sprejme na stanovanje in hrano slovenska rodbina. Kje, pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". 3066 -2
Špecerijska trgovina
s popolno  opravo  se  da v najem
v Štepanji vasi št 50 3103-2
Gospodična, lina 3i69
kuharica
zmožna voditi samostojno gospodinjstvo, želi v službo h kakemu gospoda ali k večji družini samo v boljše hiše Pismene ponudbe pod „st. 19" na uprav. „Slov. Naroda" do 15. t. m.
Uprava mesečnika s postranskimi podjetli išče
upravnika
od 15. oktobra t. 1. naprel. Trgovsko izbraženi imajo prednost. Plača po dogovoru. 3157-1
Ponudbe do do 18. septembri
na uprav. „S1. Naroda" pod ,0. Z. A 1
Josip Deisinger
posestnik in trgovec
Pavla Deisinger *>/. tfasman
€~*-~vz£   poročena. J $k°fj<* loka, dne 7. septembra t908.
3160
3347
06
0B
Dijaki
nižjega rs sreda, iz boljše rodbine, se sprejmejo na hrano in stanovanje.
Poizve se v upravništvu „Slov. jjaroda". 3146 2
Hiša
blizu državnega kolodvora v Sp. Šiški, obstoječa is šestih Stanovanji na lepem in mirnem prostoru,  Je naprodaj.
Več se poizve v Koslorjovi nlici štev. 118. 3137-2
Dude stanovom'
vsako z 2 sobama in pritiklinami, pripravni zlasti za penzijoniste, SO eddasta v Škofji Loki 3U8-2 Več se izve pri g. Antonu Ho-Stann v Škofji Loki.
ČeŠplje žganje
več vagonov, se prodajajo po 100 kg za 8 K, postavljene na vse postaje na Kranjskem. S094—3
Naslov: Vučenic, LJubljana, poste resiante
Prodajalko
ia konfekcijo, popolnoma izurjena v šivanju, se sprejme takoj.
Naslov pove upravniŠtvo „Slov.
Narodau.
3095-3
„Nladiho".
Vpisavanje v L in II. razred zasebne dekliške dvorazrednice
društva „M adikeu se bo vršilo še v torek, dne 15. septembra t. 1. od 9 do 12. ure dopoldne na šoli sami v pritličju mestnega dekliškega liceja na Eleivveisovi cesti, kjer daje vodstvo tudi vsak dan dopoldne natančnejša pojasnila. 3i02—2
ne zamudite priložnosti, naprodaj je slaščičarna v Ljubljani z velikanskim premetom in najboljšimi odjemalci. Urejeno s stroji in obstoji čez 20 let. Cena 5000 K Naslov pod „Renta bel 19081 LJublJanag poste re-stante. 3i04—2
Trgovski lokal
lepo urejen, pripraven posebno za trgovino z mešanim blagom ter več
co
manjših lokalov
za druge obrti, v lepem kraju na Dolenjskem, se dalo takoj v najem« Vprašanja pod „400" na uprav. -.S:ov. Naroda- do 1, oktobra 1908.
300
vinskih sodov
od 300-900 litrov in od 1000 do 3800 litrov, v prav dobrem stanju, siočne iz hrastovega lesa, oddapo prav primerni ceni tvrdka
H. Rosner & Ko.
veležganjarna sadjevca v Ljubljani 3006—4
poleg Koslerjeve pivovarne
II
,Jlaro5na kavarna'
sprejme
donašalca
in odda sledeče časopise:
Mane Freie Presse, Arbelter Zeitnng. Grazer Tagblatt, Premden-Blatt, Union- Politik« Munchner rUegende Blatter, Wlener Bllder, Interessantes Blatt, Megendorfer Blatter, Wiener Caricatnren, Moderne Knnst, Muškete, Zla ta Praha, Proavlata, Pechfltt, Sekt, Cber Land and Meer, Wage, Lefpzlger Illu-btrle rte Zeitnng, Oesterreichische 111 ns trie rte Zeitnng, Bombe, Ljubljanski Zvon, Bom in Svet, Slov. Narod, Slovenec in Lalbachar Zeitnng. 3 25-3
Slovenci!
Kupujte in zahtevajte po useh trtoulnoh edlnole Ivan Kehrovo
2951
čistilo (krema) za čevlje in usnje
v prid družbi sv. Cirila in Metoda.
Kupi se malo rabljen
landauer
Naslov pove gostilničar pri Jf%{ goven" v LJubljani._3140-2
Naprodaj je:
dobro ohranjen biljard z 10 quees za 70 K, — 2 omari, in sicer ena majhna za spravljanja leda, de dobro ohranjena za 20 K in ena velika, dvodelna za 50 av. — 2 veliki, skoraj novi železni polnilni peči, ki se kurita s premogom, ena za 50 K in ena za 80 K Več pove Ivan Wakonigg v Smartnem pri Litiji._3070 -3
Posestvo
na prodaj!
V enem najlepših krajev Sp. Štajerske (letovišče) se proda pod
ugodnimi pogoji posestvo, obstoječe iz lepe hiše, gospodarskega poslopja ter krasnega sadnega vrta, v obsegu 13/4 oralov, zasajenega z rodovitnim drevjem; vse v najboljšem stanju.
Več se poizve iz prijaznosti pri tvrdki H. Suttner, Ljubljana. 3119-2
pomočnika
z večletno prakso v špecerijski stroki. Ozira se le na izurjene detajliste, vešče obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Vstop ali takoj ali najkasneje do 15. oktobra t. 1 3053-3
/. Karel Pianinsek /.
Cjubljana.
Najbolji!
in natmodernelal
KLOBUKI
vseb vrat v najbogatejši Izberi po gL 1 20 ui vise * ljut>l|Miil pri
Klobuki se sprejemajo v popravo.
Mesečna sobo
na ulico, s posebnim vhodom, se takoj odda- — Istotam se spre j-: meta na hrano in stanovanje :
dva dijaka.
Klavir na razpolago. — Poizve se pri M Šuaterstč, Salendrove ulice št 4 v LJubljani. 3096 -3
~H7Vplk
v Šoštanju, Štajersko.
Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par ln elektriko se priporoča
ji sušenje vsakovrstnih oblek i. t, i.
Nolldno.
Za vse v snaženje Izročene stvari se jamči- 3010—4
Preuzcmnica
0bl6l( za Ciljano
pri
J. MAGDICU
krojaču
Miklošičeva cesta št. 10.
Krojaška obrt
Josip £hčin
Vegove ulice štev. 12    LJubljana    Vegove ulice štev. 12
se priporoča p. n občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode ln dečke.
Priznano solidno delo, postrežba vestna in točna. — Cene delu primerne,
jako nizke. 3154—1
Proti jamstvu se izdelujejo tudi na obroke. -   Naročila brez predujema se ne smatrajo resnim. — Predujem naj znaša vsaj 1Ji.
Št. 993 m. š. sv.
Razglas.
3156
Na mestnih ljudskih šolah in otroških vrtcih se prične šolsko
leto 1908/9
dne 16. septembra 1908
Vpisavalo se bode dne 13., 14. in 15. septembra v šolskih poslop jih to ie:
za I. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulicah št. 17 ;
za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št 5 ;
za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 21;
za mestno dvorazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št 40.;
za nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 21.;
za mestno slovensko dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trg« št 1 ;
za mestno nemško ljudsko dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 19 ;
za I. mestni slovenski otroški vrtec v prostorih zavoda v Komenskega ulicah št 12 ;
za II. mestni slovenski otroški vrtec v prostorih zavoda v Cerkvenih ulicah št 21
Co kr* mestni šolski svet v £jubljani,
dne 1. septembra 1908.
zmožen slovenskega in nemškega jezika, dobro izvežban v trgovini i mešanim blagom, se sprejme pri Kristianu Starki u v Sevnici Ob Savi. 3142-2
Prodajalka
katera je v papirni in galanterijski stroki izvelbana
se takoj sprejme
pri
LJubljana, Mestni trg 11. 3132-2
Veliko
zalogo čevljev
3058-3    •     za •
Sospotle, tfome in otroke
po najnižji ceni
priporoča slav. občinstvu trgovina
E. BARAGA
ildouske ulice št. I Ljubljana.
Nova hiša
na Gllncah št 78 z vrtom, 9 sobami itd. se iz proste roke proda.
Kupci naj se oglasijo pri lastnici tam. 5126—2
Gospodična
ki je absolvirala trgovski tečaj (s odliko) želi Službe v kaki pisarni ali trgovini v LJubljani. 3087-3 Ponudbe   na   „Narodno knji-
garno" v LJubljani.
to. Edvard Olobsčaika
v Kranju je od 16. septembra naprej slavnemu občinstvu vsak dan na razpolago v svojem stanovanju, v hiši, kjer je lekarna. 3048-7
\\wAmma v PraPromem Pr* |ra IPR   Zidanem   mostu z
velikim sadnim vrtem, zrn m MIV vi hlevom, podom, zidanim svinjakom in kovačnico z vsem orodjem, pripravna za vsako, posebno za gostilničarsko obrt, ležeča ob okrajni cesti, ki vodi na Krško, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. 3117—2 Natančneje se izve pri lastniku Janezu Fišterju v Praprotrem 1 ali pa v pisarni dr. M. Pirca, od vetnika v Ljubljani.
PATENTE!
Inženir ln zapriseženi patentni posrednik ns Dunaj n VIL Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnemu uradu.
4377-41 I
Rovoma „ILIRIJA"
Ljubljana ■ ■ 3 minute oB južnega kolodvora m a Ijllbljana
2658 1        je vsak dan I
Xjmjm vso noč odprta. ^ J KIT        — y*
/s tlajnouejse Muze
svilnate, batistne, čipkaste, volnate in iz modnega blaga,
d.a,msl2l  IsloTo-o-lsi  najnovejše mode
fif moderni pasovi, damski in otroški predpasniki, spodnja krila, ovratniki in kravate.
Dalje priporoča svojo bogato zalogo domačega dela tudi po
meri ln po najnižjih cenah
|| n.|«t,ij
5   Za šolsko mladež: 2|
2
jesenske In zimske obleke, svršniki, delni ogrtači In zimske snknje
se dobivajo v največji izbiri in po
čudovito nizkih cenah v
ffAn jleshem skladišču oMeK"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
co
S
banka v Ljubljani podružnica
.trn iuj
12 o
obratuje od dne vloga po
KttpuJolnj£»od#J»w^
53
C8+^38C
Največja slovenska tvornica orožja.
Ustanovljena leta 1867.
Prva borovellsha
tvornica orožji
Vferni
Pete
c. in kr. dvorni dobavitelj
družbi z ometeno zavezo
Borovlje na Koroškem (Feilach)
priporoča
lovske puške
oseh sistemov, priznano Izdelki prve urste z noheUlm strelnim učinkom.
Jlajfinejše trocevne puške.
VVernigov patent:
cetverocevne puške*
jako praktična iznajdba!
jfajvišja odlikovanja na svetovnih razstavah.
Vsaka puška se preskuša na c. kr. poskusnem zavodu v Borovljah in pred odpošiljatvijo še na lastnem
strel
• V V
ISCU.&«
M i -
3167
Slovanski ceniki zastonj in poštnine prosto.
Slovanski ceniki zastonj in poštnine prosto.
» »namkah. Z* to dobite 8 veietlm higienične vzorce, 6 vzorcev K 1-fcU, 1* vsorcev K 3 40, 26 vzorce* 6 K 80 b poleg nafnovelsega ilustrovanega cenovnlka in navodilo za uporabo francoskih in ame-rifikih gumastih predmetov, tacat od
9*   h    nanrtj.    V    zalogi   SO VSO
kuriozitete, mnogo novosti, isdelnje Tsak gnmasti^predmet NalcenejSc in direktno se kupi le na pismeno naročilo. Diskretna po&ttjatev
zalo** t<»>iinilil4lh aru it« a i« ti h predmetom . Dunaj, L, Wlpplingerstrasse 15—10. 836-27
svetlo pivo i
varjeno na plzenjski način in
1380 21
M
___►:
g prodaja v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani K
jj češka đelaiška pivovarna v G.BnfljBjevicah. te
S Uvedeno letno zvorjenle 220.000 m. Delniška glavnico 2,500.000 K. K ^ V Ljubljani se toči sedaj to češko pivo edino E U v hotelu „pri Maliču" (firma A. Deghenghi). p
feninininKM^
KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
VH
> b
C en
D
Ljubljana, Turjaški trg it. 7.
Največja zaloga
pohištva
zrn spalne In Jedilne sebe, salone In gosposke setoe.
Preproge, zastorjl, medreol na vzmeti, llmnati medreol, •troski vezl&kl Itd.
155 36
C
J)
O
9
25
oc
IVaJml aj* eei&e.
\»j»oMdn^jji^ blaero,
^\^v\^a^^p^^v\^v^^. ^▼V^vV^V\^vx^^v^^^^^^^^^V\^^^^^^^^^M^Pv.^iV.>ak^^.^^^av>^^ >^s
Hidravliške stiskalnice
Zlata svetinj
Segedin 1899 Zlata svetinj Budapešta 1899 Ziata svetinj
Požun 1902
Za hidravliške stiskalnice
za vinski in sadni mošt za velik obrat z eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za vino, sodno v no in sadni sok
za gonitvijo na roko, s pritiskom Herkules, lesena ali železna gonitev.
M ini za sadje
in grozdje, roDka ni stroji in sušilni aoa-rati za sadje.
Izdelujejo in razpošiljajo kot špecijaliteto najnovejše konstrukcije
Ph. Mavfarth St Co.
Dunaj I11
2023-8
Specialna tovarna strojev za uporabo sadja.
Katalogi s podobami zastonj in poštnine prosto. — Vprašanja prosim pravočasno.
o
CD   OCVr^lldT   V Mubljenl
rila 9Lf UirV Židovske ulice št. 7
puškar priporoča ivojo veliko zalogo raznovrstnih
41 26
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, sol s kis in čeških alrojo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in paske Book s Krup-povimi cevmi za brezdimni smodnik. .'. Priporočani tudi
m ueliBo zalogo vseh lovskih potreUlin
p> najnižjih cmk.
Popravila la aaroćbe m izvrftn|elo tata« bi sanealjlvo
Oenovniki na zahte vanje zastonj in poštnine prosto.
vence in trakove
priporoma
36
Benedikt, Ljubljana.
Zastonj razpošiljam
mol Uustrovani.cenovnik.
Ure. razno zlatnino = in srebrnino =
prodajam po zelo zn žanih cenah.
FRANC KEBER
urar
In trgovina zlatnine In srebrnlne
LJubljana, Dunajska cesta it 12.
»»gle««
i
Za jesen!!!
Krasne novosti za ženske mm- volnene obleke. -•■
B
-zaloga meškega sukna-
Za neveste prav ugoden nakup.
Imam zvezo z najboljšimi tvornicami in r»om lahko svojim ceoj. odjemalcem najbolje postregel. — Najzanesljivejša trgovina, ker strežejo  domači ljudje.
7 Ljubljani, Ihpijro sli« it. 1.
Nasproti loteriji. -1   ■  ■ I-
JOSIP STUPICA
jermenar In sedlar
v LjubUonl. Kolodvorske ulice Štev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
- kakor tudi krasno opremljeno =====
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : ===== opravo 1
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebne I ne kakor  tudi  že   obrubljen ene vozove in konjskr oprave.
Br. HlavUo
Atelje za ortopedićne aparate In bandaie.
Prešernove ulice St. 5.
c/i 1M
Izd elo vatel j  Idr orgle'nih medicin-akih Ine.rameBtov ln vseh potrebščin za bolnike.
Nov vegetabilski creme za prsi.
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Babi 80 samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3 — in K 5*—, poštnina 70 h. Prodaja in razpošilja srnina Kathe Menzel, Dunal, VII, Maria-hilferstrasse 120. II. St T. 32. Znamke vseh dežela se sprejemajo.
»817—60
Dobrota za gostilničarje in pivopivce
Ruska industrija za ogljikovo kislino „SECURITAS" v
Rušah na Štajerskem, ki je izza svojega več nego petnajst-2637—6        letnega obstanka zgradila več]
tisoč aparatov za točenje piva
s tekočo ogljikovo kislino, priporoča vsem ekonomlAkim in za dobrobit njih gostov skrbnim restavraterfem in hotelirjem svoje, skoro nepokcnčljive aparate za točenje piva in ledne omare, po izredno nizkih cemh.
% Ledne in točilne omare te aJIT" firme so izdelane masivno in ob- « enem elegantno in so v kras vsaki restavraciji 1 Tvornica priporoča nadalje svoje aparate za ogljikovo kislino za točenje in impregniranje vina in prevzema prav ceno vsaka popravila. Ce-novniki prospekti in proračuni zastonj in poštnine prosto.
Ruška industrija za ogljikovo kislino v Rus ah na Štajerskem.
Podpisani deželni odbor razpisuje
3039-2
službo zdravnika
na p. p. glavarjevem zavodu v Komendi pri Kamniku
z letno plačo 2000 K ln prostim stanovanjem.
V smislu ustanovnega pisma so s to službo spojene sledeče dolžnosti:
1. zdravniško vodstvo in opravljanje zdravniških poslov v bolnici, katera se ima sezidati v Komendi iz ustanovne glavnice in brezplačno zdravljenje bolnikov in hiralcev v obstoječi Glavarjevi hiralnici ravnotam.
2. brezplačno zdravljenje obolelih ubogih v okolišu nekdanje fare Komenda;
3. ureditev redne vsakdanje brezplačne ordinacije v stanovanju, oziroma po njeni dovrŠitvi v bolnici za ambulatorično zdravljenje omenjenih bolnih ubgih.
Vozni stroški, ki bi narasli vsled zdravljenja bolnih ubogih v imenovanem okolišu, dalje stroški za odrejena zdravila in potrebne obveze ubogim, kakor tudi bolnikom in hiralcem v bolnici in hiralnici, se zdravniku proti pravilnim računom povrnejo iz ustanovnega fonda.
Zdravnik je zavezan, urediti si domačo lekarno.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu
odboru
do 1. oktobra 1908
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici,
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 27. avgusta 1908
Ustanovljeno leta 1870.
(Telefon it. 273.)
Lastnik F. Bennue.
Seb. Unterhuber
Tovarna cementa v vVeissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave In naprave vodnjakov
d Ljubljani, no Dunajski cesti šteu. 73
•41 *<
»Jaseni
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd. Stopnice po naročilu narejene s železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in s raznimi vzoroi za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzet]e betonskih naprav ln vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement ln romancement iz Weissen. bacha — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.        2230 —11
Najcenejša in Dajhitrejša vožnja v Ameriko je i parniki „SeveroDemške^a Llojda"
e oesareklml brzoparnlki „KAISER VVILHELM II.", „KRONPRINZ
vVILHELM", „KAI3ER VVILHELM d. OROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5^9 dni.
Natančen, zaneeiji* poduk In veljavne vozne listka sa ramllra gori navede-parobrodnoga društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite w BLif salelf amaaM edin« i« pri
k.
IVAHDH TAVČARJU, Kolodvorske nlica št.35 s
Msprett ebčesnani gostilni „pri Staran Tišlerje". •0m
Odkod Iz IJubljane je vsak torek, Četrtek ln soboto. —
▼en pojasnila, ki se tikajo potovanja, todno ln brespla
Ono. — Postrežba poštena, reelna ln solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadno drsava kakor: Cclorado. Meziko, Califor nijo, Ariaona, Otah, Wioming, Nerada, Oregon In Waehlnfton nađi naSe društvo posebno ugodno in izredno ceno Crea Oalveaten.   Odhod na te)
progi iz Bremna enkrat mesečno. 8044—52 Tn as dobivalo pa tudi hstkj preko Baitimora in na vse ostale dale sveta kakor; Brazilijo, Kubo. Bnenoe-Aires, Colombo Singapore i Avstralijo itd
4
E0
ia^salaS
s/
Julij a^Stor
^ Prešernovih uliocalm čl« d
Največja zaloga Mikih, daasklb In otrobi j čifllf, čavljev za lawi-tiinls la pristali
goisserslili jontlh tnljN.
Elegantna
In       2095 14
|ako skrbna Izvriltev po vseh oenah
AV6USTREPIC
sodar 36 LJubljana. Kolosijeke ulloe 16
(%P   T r za o -v • zoa, tzdoluj«   prodaj« in popravljat
vamkovisine
sode
tajnrfajl* M '<aa>«fl»ww,w»
Oblastveno varovano!!]
(Pasta za likanje)
naj ki
senzaoijonalna iznajdba, ki daje oblačilnemu'blagu
izgledan je novega. Nentrpljivo za namizno, posteljno, toaletno perilo,  bele (ne  škrobljene)  srajce, bluze, nevestinske opreme« vitraže, zastorjo, čipke, pajčolane itd.
,,Hygienicus** dela perilo konsistentno in izredno voljno kakor žamet, pavolnitnim blagom pa daje izgledanje holandskega platna. Vedno enako velikega učinka za vse tkanine: platnene — pavoinate, volnate ali svilene. — :RmaElcaadfe«^ramfla»^^2    2 47 17
Dobiva se v vseh špecerijskih, kolonijalnih, drogerijskih In podobnih trgovinah
Varstvena znamka.
Priporoča se
trgovino
z oblačilnim Mojom
HUGO ML
Stritarjeve ulice it 4.
Velika zaloga
najnovejšega
la
najboljšega blaga za ženske in moške obleke.
V?orc! w zahtevani« noitolns oraste
•> -.T." <*
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor rudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrimae C hrt s ti finega i a majskega rama, pristne slivovke, brinjevca, tropinjevca In pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675—24 Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avg
_ust Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom In esenci.
Ljubljana, Šelenburgove ulicefšt. 3.
T* Q*o.      j«*■ tli* «aV Aht^kt
3 Tovarna ln prodaj a olj natlh
barv, flrneza in lakov.
<44  Blektrleni obrat. *»
Oftaoov-Hibi
Inti m
Isti
184a.
v aatalf
[Dunajske cesta št. 17
priporočata svoj j bogato zalogo
voznih kolos
Ivan Jax in sin
stroji ^ g
š
Brezplačni knrzl za vezenje v kisL
Pisalni stroji .ADLER'
VOCOOC
1
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva o«sta it. 6.
Deiaraics
Igrlike ulice it 8.
falta ai salitri e. kr tri li o. kr. prti. )tL Zalet
Slikarja napisov, Starblnska la poblštrena pliskarjr
Velika isbirka dr. Sekoenfeld-ovik
barv v tuba* sa akad. slikarje, ■aloaja čopldav mm pleskarje, slikarje In zidarje, itedllnega mazile za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanja sobnih tal pod
imenom , Jtapidol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najine stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano realno m fino po najnižjih cenah.
I
1
i l
i
I
t i
t
i-
nava
ETaj
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
a 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežom nove sestave,
ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo    —  V vsakem
položaja delajoče kretanje brizgalnic nepotrebno! Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva, Krško, Kostanjevica, Bohlnska Bistrica, Metlika, Šenčur, K6roftka Beal:, Hruaica, Zgornja Slika, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, *>etob Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stolice,  Valta vas,
St. Peter na Dolenjskem.
R. A. Smekal
■kladiiie Tieh gasilnih predmetov, brli'V™*'"jj Uric, sekani in gospodarskih stroje* tei motornia gaV O^pla^eTanje riti obroke. m_,8 Wmr 129 odlikovani! -**
Blaž Jesenic?
LJubljana., Stari trg 11.
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
»veji«  fafon« -
nsitiilii ceel.
in
Jtfotari x&It;r <lenftv*». po cen tfts|sajs atai jvcyctsniki (k^bsečrreytlaćnc
Tvrtka Drtonofflleno 1.1858.     Telefona io Danoj ft. 350 In it. 20585. "
Veletržec z vinom
A. KAJFEŽ, Kočevje.
1.19 25
LJUBLJANA, (prodaja na debelo). DUNAJ L, Hohermarkt št. 3. (restavracija). DUNAJ XVI., Sechshaus, Viadukt štev. I (restavracija). DUNAJ XV., Mariahllfergurtei 33 (prodaja na debelo).
Po-or!
Priporočam slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega
kararakega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in atavbinaka dela. Preskrbujem slike za na spomenike po iako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. 1347—21 Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam na* grobne spomenike po Jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem
3gnacij Čamernik, kamnosek
v tjubtjant, Heme—fcega ulice žte». 26.
^ a f krajša   in naicenejš
V AMERIKO
x modernimi velikimi brzoparniki is Lonbljane 6ez Antverpen v Hew Tork
je proga
pot
deca %aetde *
Na naših parnikih Flnland, Kroonland, Vaderland, Zeeland in Samland ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med Antwerpnom in Novim Torkom je anažnost, is-borna hrana, vljudna postrežba in spalnice pa novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, sa vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod i* LJubljane vsak torek popoldne. 80—36
Naši parniki vozijo tudi na mesea po večkrat £es Kanadu v Severno Ameriko in ja ta vožnja izdatne eenejia kakor na Novi Tork.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Lubljani, Kolodvorske ulice 0*1* 26
od )ninega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri StaremTLsleiin".
01 00 00
ca £
CB
c
o
">
O C
a +*
(0
>
s>
s
5"
to
g
a
o
c
CD
t? 3 O
m
3
8)
B 5
to
oo
00 10
MT 9 v v
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v mm zadružnim dom y LjllblJ3tli na Dunal$kl Mstl it9Y> 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premoženja
59,197.246-20 K 12,888.795-43
fMag^^fflattaffiB^gSga^^
IvW^vvvVvvW
obrestuje hranilne vloge po 4l|a°|0 I
bre% vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojllnlea sama na vložnike.      42—is
Sprejema tuli vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
^   Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907  .  K 12,434.93324. Poaojuje na ■eitujta^ts po & V« % ■ IVs*/«! »a aanartlaaeijo ali pa po brts amortlsa«IJ« ? »• po O %.
Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortlzovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. Izven
nedelj ln praznikov.
3461
52
84877
728373
f*   nojbollSe l3vlrno dvojno otežano "l0V'S
pivo prazdroj in črno pivo
(Bockbler) iz meščanske Budejeviške pivovarne se toči
v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
vrček 20 Vin. vrček
S3
I površnike, sukne in dežne g gajnovtjg modele
$ Jesenske in zimske obleke, A plašče za gospode in dečke
i
I
za dame in deklice
priporoča
po izredno nizkih cenah 1
Konfekcijska trgovina
A. L u kič
fjubljana p«d škofijo 19.
K
g] 3143-2
Pred škofijo 19.
C. Kr. prun držaunn limnazija
v Ljubljani
Tommous ulice št. 10, zraven »Narodnega doma".
Na c. kr. prvi državni gimuazi|i se prične šolske leto 1908 1909 s
slovesno službo božjo v domači kapeli
dne 18. septembra 1908
Nanovo vstopajoči učenci se bedo vpisovali za prvi razred dne 15., za ostale razrede dne 16. septembra od 9. do 12 ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je zglasiti dno 17. septembra dopoldne.
Natančnejša pojasnila se Čitajo v naznanilu v šolskem poslopju. Po naredbi c. kr. dež. šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, Št. 2354 se anejo učenci,  ki po svojem  rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo o. kr. okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori,
v ljubljanske gimnazije sprejemati samo po dovoljenju c kr. deželnega
Šolskega sveta. — Dotični roditelji naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje. St45—2
Raunateljstuo c. kr. I. državne aimnazlje u Ljubljani
dne 31. avgusta 1908.
I   Izvrstno zimsko kegljišče!
En
na
M
HO
rs
>
C
rs
Retecji „Narodni k" 7 Ljubljani.
Cenjenim gostom vljudno nazoanjam, da sam 86 iz arene
preselil zopet
o sprednje restasriscHsne prostore.
Postrezal bodem kakor dosedaj vedno z dobro kuhinjo ter izvrstno pijačo, osobito z dolenjskim čičkom iz Zajceve kfeti in štajersfaim rizlingom.
Čez ulico 8 vinarjev ceneje.
"Vedno sveže delniško pi^ro.
Sprejemam a bone men t na obed in večerjo.
Kegljišče sem letos popolnoma prenovil ter je Še nekaj večerov v tednu prosto. — Vljudno opozarjam slav. kegljaške klube, da se kmalu oglasijo.
Se priporoča z vsem spoštovanjem 3120 2
.11 2iHe rsfci ^nils:, restavrater.
t/»< o«
j83f!flfi8H 03|SUt{Z CU}SJAZ£ I
anilo. _ I
Izpremsmba stanoraDja ii pređoaznanilo Reza jfobmaver||
vljudno naznanja, da otvori jeseni
lirilicr* za Nno risanJe> prikrojevanje in
... izdelovanje ženskih oblek /.
po doseda   naiboljicm in nedoseinem sistemu.
I j Vljudno vabi Častite dame, katere se hočejo prvega tečaja | I m ; udeležiti, da se blagovolijo kmalu zglasiti. J Hj
a _ j 3071—3 Natančnejša pojasnila se dobe I-—^k
■ I    v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 6, Z. stop., 1. nadstr.
I \     Istotam se prodajajo krojni vzorci po meri v vsakovrstni obliki.
—1
Malo gostilno
na račun v Ljubljani ali nje bližini prevzame soliden, oženjen pensijonist. Ponudbe pod ,.penzl|onlst" na
upravništvo „Slov. Naroda". 3069—3
Kuharica
dobro izurjena v kuhanju kakor tudi .-. v gospodinjstvu išče le boljše
stane službe.
Najraje h kakim gospodom za gospodinjo- Gre tudi na deželo.
Ponudbe pod „kuharica" do L oktobra 1908 na upravništvo „Slov. Naroda". 30U-2
Dijaški dom
V Ljubljani, Poljanska cesta it. 22 sprejema
ii
vseh ljubljanskih šol v popolno oskrbo.
Pojasnila  ustmeno  ali pismeno vsak dan od 8.—12. dopoldne. 3086 2
Prava istrijanska
i
Zaradi preobile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naprej
bele vino liter po 26 vin. fini teran  „   „ 21 „
Ceniki in vzorci brezplačno na zahtevan je. 2828—11
Cantina sociale cooperativa
Kdor hoče varno, mirno in hitro
M: 1 potovati, naj se iti=«
potrjenega glavnega zastopnika:
J?. SciSitig,
Ljubljana, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi pamiki „velikani11:    2343 10
Ka senu Aug. Victorra, nosi 25.000 ton
Amerika....., 24.000.,
President Lincoln . „ 20.000 „ President Gr^nt   . „ 20.000.,
Vožnja  Ljubljana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo IV2 dni, ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
±±±±±2Jdt±±±±± t*t± £±± ± JUt* 11 g
M 1 ——^—■——^^a—mm m
2 |f Pozor!
Pozor
ti
* ¥
«
M M
a
m
i
m
Kavarna
—1»
1
,Leon<
V Ljubljani
898 36
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in np^r":
vso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in elek-0  o   trični klavir,   o o I
Z odličnim spoštovanjem
Lio ta Faul Popčilk.^
v od c. kr. deželne vlade dovoljeno šolo
za krojno risanje in izdelovanje oblek
se vrši s 1. septembrom 1908. 3076-2
Marija Nachtigall-Slavčeva. Hnoflove ulice št. 5.
Istotam se sprejmejo sosplce z dežele na stanovanje In hrano.
t
49 «
« 1
e
t
s 19 %
m
m
zwa«b«s
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Škerlj
spediterf Kongresni trg šL 16.
Telefon štev. 252.
2800—9
t
I)
r
9
0 9 B 9
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Št. 453.
Razglas.
3101-2
♦
♦ J
rt
i ♦
A. Vpisovanje v I. razred deške, oziroma dekliške vadnioe in v otroški vrteo je
v ponedeljek, dne 14. septembra
od 8 do 10. ure, v II., III. in IV. razred obeh vadnio
v sredo, dne 16. septembra
od 8. do 10. ure v dotičnih učnih sobah.
B. Ker ni več prostora, ne bo v začetku šolskega leta 1908 1909 sprejemnega izpita za I. letnik moškega in ženskega učiteljišča.
C. Gojenoi in gojenke, ki so bili sprejeti meseca julija v I letnik in dozdanji gojenci II., III. in IV. letnika se zglase
v sredo, dne 16 septembra
in sicer gojenoi ob 8. uri, gojenke ob 2. uri.
Ponavljalni izpiti so v sredo, dne 16 in v četrtek, dne 17. septembra.
Na žensko učiteljišče se gojenke na novo ne sprejemajo, ker ni prostora. Šolsko leto 1908 1909 se prične v petek, dne 18. septembra s slovesno sv. mašo.
Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča
v Ljubljani, dne 20. julija 1908
Farna pralnica in lihhica
(z motoriiifti obratom) **o—n
C J. H&mtmn v LlnbllasL
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna aU pa se posije ven kaj.
Mosejakoraruje. Zmerne cene. PerDo kakor nova
*eTHV*»*+»*»***»***»***»vvT»
oljčne knjige
za ose srednje in ljudske šole
v najnovejših odobrenih izdajah,
pisalne in risalne ter druge šolske potrebščine
v najboljši kakovosti ta po zmernih cenah
priporoča
L. Schvventner
Prešernove ulice itn- 3 v UubUanL
3161—1
41
Za lesensko sezono!
Krasne
okleke, površniki in razna oblačila
Lastni Izdelki iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga
tu In inozemskega blaga
za gospode in dečke *\      za naročila po meri.
v velikanski Ubiti.      S .-. Stalne, izredno nizke cene! .'.
Konfekcija Kane
Ljubljene, Duerskj trg |t«u. 3.
858-67
Me srni M tišin licej in ¥i§ja flekližka Šola TLjnbljani.
ŠolskO lCtO 1908/9 86 pri5ne V Petek» dne 18- septembra s slovesno
Vpi Vpi
službo  božjo ob 9. ari v Križe v niski cerkvi.
TAVATI i P v t *n razrec* Mceja bode dne 15 septembra dopoldne, OU\ alijr sprejemni Izpiti pa dne 16. septembra.
C H Vil HI P V      letnik   v«*Ie dekliške Šole bode dne 16. septembra, oUVflllJ" sprejemni Ispiti pa za deklice, ki še nimajo dovolj šol, 17. septembra
Oblačiti ca J6 osebno v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov VgldMll & V ter 8e izkazati s krstnim listom in z zada jim šolskim
iapricevalom.
Vpisovanje v trgovski tečaj y* fsfhem«**- fy?
krstni Ust In zadnje šolsko Izpričevalo.
Sprejemni ispiti bodo 29. septembra. Natančnejša pojasnila v zavodu na Črni deski.
Ravnateljstvo.
3000-2
■ 1111
! Novost v Ljubljani!
Vsled mnogosiransko izraženih zelja so se nabavili aparati z zračnim pritiskom in se je začelo s ?- septembrom t. /.
svetovnoznano, od vseh zdravniških kapacitet za želodčne in
prsne bolezni ordinirano
iz meščanske pivovarne
napolnjevati v steklenice.
Steklenice (10/10 po 60 vinaiiev in 5/io Ktr& — ne 4/i0 kakor so običajne v Ljubljani), po 30 vinarjev se dobivajo
v plzenjskem sanatorij«
»pri Roži"
v Židovskih ulicah v Ljubljani.
Steklenice se bodo dostavljale v sa ta namen nabavljenem vozu dvakrat na dan V MŠOi ako se jih najmanj 10 naroči.
Naročila se sprejemajo v točilnici „pri Roži", kjer naj blagovoli p. n. naročnik svoj naslov v zato pripravljeno knjigo vpisati. Tadi potom dopisnice — naslovljene na restavracijo „pri Roži" v Ljubljani — doposlana naročila se bodo točno izvršila.
jfa deželo se pošiljajo zaboji (25 ali 50 steklenic).
IMT Ako se shrani pivo v kieti s temperaturo 8—10° R, se garantira, da bo isto ostalo 14 dni cisto in se bo dobro penilo.
69. gostilničarjem, kavarnarjem, trgovcem z jestvinami i. t. D. se dovoli primeren popust.
I a I I
Dijak
iz boljše hiše SO eprejaee
hrano In stanovanje ~W  3073 2 Več se izve v Prešernovih ulicah št 5, I. nadstr. desno. _
2716
25
Slavna zaloga ¥ lekarni
Db. pl. Trnkdczy]o v UubUonl.
■
■
9>
f —_™""=— Primarius
dr. 0. Gregorič
Ljubljana
kronsko ustna voda
EU0D1H
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode. t        Caaa 2 kroni.
d
a
N II
r
a
S
uloga v lekarni
UD. pl. Trak6czy]a u Ljubljani.
Jlarodna knjigarna
v Ijubljani
na Jurčičevem trgu št. 3
'   priporoča 1
1
k
k j
i
3074—5
k
k
kaneclijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisesemski, ovitni in barvani papir.
Kasete s pisemskim papirjem.
<S>    <S> 9>
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Odjcmalne knjižice '"J*
«>  o <s>
Zaloga šolskih zvezkov in risank. Zavitke za ura&e v vseh velikostih. -Velika izber---
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, pereanikov, radirk,   kamenčkov,   tablic, gobic, črnila Itd.
<G>    <9 <S>
^arve za šole in umetnike
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
«>  o> •
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje «. ■ m* •
— Poezijske knjige. -
podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
)f otesf iiT tintniki.
1 k k k
k
k k\
i
Prodal
bodem dne 15. septembra 1908 od svojega zemljišča, ležečega v davčni občini Cerklje pri
■ranim In Zg. Brnik, približno
a a
t njiv in
z doraslim lesom.
Kupoi naj se zglsse dne 19. septembra 19C 8. predpoldne pri g. Jos. Jenka (Bsbiču) na Zgornjem Brniku pri Cerkljah.
Nemoem posestvo ni na prodaj.
Janko Vavken, Cerklje.
3098—2
1
Šolske knji;		
■ ■ ga ga ga	za ljudske in srednje šole,	■ ■
	učiteljišče, licej, dekliško šolo,	
	za obrtne in strokovne šole	
Ima v nainovelalh Izdalah v zalogi jtodna knjigarna v £jubljani.		
H
Izredna državna loterija.
Na najvišji ukaz Njegov, jjgfc. in kr.apost. Veličanstva
Izredno luNlelsho loterijo
za dobrodelne namene c. kr. domobranstva In žandarmerije.
! Ta denarna loterija, dovoljena, obsega 11984 dobitkov o gotovini o skupnem znesku 513.760 K-
Si 200.000 K ^
Srečkanje bo nepreklicno 22. oktobra 1908.
S046-2     £„a srečka stane * krone«
Srečke se dobivale pri oddelku sa državne loterije na Dunaja III, Vordere Zollamtstrasse 7, v loterl|ab9 trafikah, pri davčnih, poštnih, tezo Javnih ln železniških uradih, v menjalnioah Ltd. Igralni načrti za odjemalce srečk znaten|. — Srečke te dostavljalo poštnine prosto.
C kr. loterllsko-dohodnlnsKo ruonotellstoo. •iTSUKr,"">
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke. Portland-cement najboljše vrste,
zarezane strešnike (sistem Nlarzola)   pB&y štedilnike m drugi stavb, materijal
(sa^rivesanje ali pribitje na late, torej popolnoma varat preti nevihti.)
F. P. VIDIC Sc Komp., Ljubljana
Irf.j.telj 1» o4K»T»r»i »rednlk B • • t • P ■ • t ..1.» lak.
L—tntM in tlak »Narod*. U»k»r»e«.
4