GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Potreben je velik pogum,, da človek prizna svoje napake, in veliko junaštvo, da to stori pred ljudmi. Ponižnost vpričo ljudi je prav tako redka kakor hrabrost med štirimi očmi. PIERRE DE LA MURE 26. DECEMBER Dan samostojnosti Vzadnjih dneh tega meseca bo minilo pet let od najpomembnejše odločitve slovenskega naroda, odločitve za samostojno pot, odločitve za samostojno državo Slovenijo. Pet let. Kako hitro leta tečejo. Poslanski klub Demosa je 9. novembra 1990 v Poljčah sklenil, da bo plebiscit za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Zakon o prebiscitu je slovenska skupščina sprejela 6. decembra 1990, 12. decembra so predstavniki Slovenije obiskali Hrvaško, BiH in Makedonijo in pojasnjevali namen plebiscita, 18. decembra je predsedstvo SFRJ sporočilo, da je odcepitev Slovenije protiustavno dejanje, nato so zasedali številni zvezni in republiški organi, v nedeljo, 23. decembra 1990, se je 88% volivcev na plebiscitu odločilo za samostojno Slovenijo, tri dni kasneje, to je 26. decembra 1990 pa je skupščina RS slovesno razglasila rezultate plebiscita. Tujina je z veliko pozornostjo spremljala dogajanja v Jugoslaviji, ni pa bilo nikakršnih aktivnosti tujine, ki bi lahko pomenile neposredno ogrožanje izvedbe plebiscita. Politični krogi v tujini so javno in načelno podpirali procese demokratizacije v Jugoslaviji, hkrati pa so nasprotovali vsem tistim političnim aktivnostim, ki bi lahko destabilizirale politične razmere na Balkanu. Za mednarodni kapital je bila zanimiva Jugoslavija kot celota, ne pa vsaka republika posebej. Zagovarjali so nujnost ohranitve ozemeljske celovitosti Jugoslavije in nasprotovali odcepitvenim težnjam posameznih republik. Diplomatski predstavniki v Jugoslaviji so večinoma menili, da se je Slovenija prehitro in nepremišljeno odločila za samostojnost, saj ne izpolnjuje elementarnih pogojev za preživetje v mednarodni skupnosti. Pogosto so tudi omenjali plebiscit v Sloveniji kot začetek državljanske vojne v Jugoslaviji. Kakšno sprenevedanje ali še bolje, po teh mnenjih se vidi, kako močan vpliv je imela srbska politika na diplomatske kroge v Beogradu. Diplomatov ni skrbel memorandum srbske akademije znanosti in umetnosti, ne Kosovo, ne izredno konfliktne razmere na Hrvaškem in v Bosni. Dvomilijonska Slovenija pa je bila zanje generator vseh težav na Balkanu. V zadnjem tednu pred plebiscitom je tudi tujini postalo jasno, da je kriza v Jugoslaviji neizbežna. Večina je bila prepričana, da Slovenija brez tuje pomoči ne bo preživela. Na razmere v Sloveniji bo vplivala tudi situacija na Kosovu, pa tudi dogajanja v Sovjetski zvezi. Svetla točka v mednarodni skupnosti je bila Švedska, ki je s simpatijami spremljala razvoj dogodkov v Sloveniji in pripravljala predpise, s katerimi naj bi pospešili gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Madžarska je podpirala prebiscit in napovedala, da bo v primeru odcepitve takoj priznala Slovenijo. Na nedeljo, 23. decembra 1990, je bilo na vseh voliščih mirno, vse do poznih nočnih ur, ko so objavili prve neuradne rezultate plebiscita. Slovenija se je odločila za samostojnost. Državljani Slovenije so se tako odločili z velikansko večino, čeprav je takšni odločitvi nasprotovala tujina, čeprav so tudi nekateri slovenski politiki svarili pred prehitro odločitvijo. Konec decembra 1990 naša republika še ni bila pripravljena za samostojno pot, na plebiscitu pa se je Demos zavezal, da bo vsa potrebna osamosvojitvena opravila dokončal v šestih mesecih. Za takšno odločitev sta bila potrebna odločnost in pogum, predvsem pa neomajna vera v slovenskega človeka in tisočletna želja, da slovenski narod zaživi v svoji državi. Plebiscitu so sledili meseci napetosti in silnih naporov, doživeli smo napade jugoarmade in na koncu zmagali. Januarja 1992 smo postali članica Združenih narodov. Letos mineva pet let in napovedi, da ne bomo uspeli, se niso uresničile. Nismo še zadovoljni z doseženo stopnjo demokracije, nismo zadovoljni z življenjskim standardom, bolijo nas socialne in druge krivice, v mednarodni skupnosti se nismo dobro znašli in še veliko je težav na vseh področjih. Roko na srce, saj vendar nismo pričakovali, da bo nastajanje nove države minilo brez težav. Rima niso zgradili v enem tednu, pa tudi za našo Slovenijo pet let res ni dolgo obdobje. Preobrazba družbe je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko napora in potrpljenja. Petinštirideset let smo živeli v enopartijskem sistemu, ki nam je vsilil svoj vrednostni sistem, svoj način mišljenja. Težko je v nekaj letih spremeniti navade in ustaljene načine obnašanja, da, tudi pričakovanja. Nobena sodobna država ne gradi svojega razvoja na kultu osebnosti in odvisnem posamezniku. Čvrsta družbena skupnost je skupnost samostojno razmišljajočih ljudi, ki se znajo boriti v bitki za obstoj. Sodobna demokratična država je država politične svobode. V petih letih se je naš politični prostor že toliko izoblikoval, da bodo ljudje vse lažje razpoznavali, kdo je kdo v naši državi. Pomembno pa je tudi, da so mlade politične sile v petih letih dozorele in s svojimi programi razvoja slovenske države pridobile naklonjenost velikega dela slovenskih volivcev. S ponosom lahko praznujemo DAN SAMOSTOJNOSTI, dan, ko smo s plebiscitom odprli pot v svobodno in samostojno Slovenijo. DR. MIHA BREJC predsednik občinskega sveta Domžale Sveti Miklavž na osrednji prireditvi v Domžalah OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE JE NA SVOJI 12. SEJI MED DRUGIM RAZPRAVLJAL O DVEH POMEMBNIH AKTIH Svetniki odločali Na začetku seje so člani sveta brez razprave sprejeli spremembo Statuta Občine Domžale, saj je šlo za uskladitev Statuta z Zakonom o lokalni samoupravi glede pristojnosti župana. Precej pozornosti pa so člani sveta namenili točki obravnave osnutka Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale. Osnutek Poslovnika je predstavil predsednik Komisije za pripravo Statuta Občine Domžale in Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale g. Anton Peršak. Skoraj vsi sodelujoči v razpravi so si bili enotni, da je potreben daljši čas javne razprave o osnutku tega akta. Večini razpravljalcev se zdi predlagani osnutek Poslovnika preobširen in preveč podroben za delo sveta. Pripravljale! osnutka Poslovnika pa so obsežnost osnutka zagovarjali ravno zaradi natančnosti postopkov pri delu sveta, da bi ne prihajalo na sejah sveta do nepotrebnih težav. Člani sveta so se odločili, da osnutek Poslovnika sprejmejo in posredujejo v 45-dnevno javno razpravo. Po predlogu g. Staneta Oražma in ga. županje pa bo predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc sklical sestanek priprav-Ijalcev osnutka Poslovnika, predsednikov strank in svetniških skupin glede osnutka Poslovnika in uskladitve pripomb na osnutek. Nekaj pripomb so imeli člani sveta tudi na osnutek Odloka o plakatnih mestih in načinu plakatiranja in oglaševanja na območju občine Domžale, katerega so s sklepom posredovali v 30-dnevno javno razpravo. Poleg osnutka Poslovnika so največ časa člani sveta namenili Odloku o grbu, zastavi in prazniku Občine Domžale. Delo (Nadaljevanje na naslednji strani) OBČINE: DOMŽALE, KAMNIK, LUKOVICA, MENGEŠ, MORAVČE V SODELOVANJU S 55. OBMOČNIM POVELJSTVOM SLOVENSKE VOJSKE VABIJO: na svečanost ob Dnevu samostojnosti, ki bo: v soboto, dne 23.12.1995 ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Mengšu. V SLAMNIKU PREBERITE Srečali so se lastniki gozdov in gozdarji Lukovica: W Svoj grb imamo Moravče: Iz urada župana -ytk& Vsem bralkam in bralcem čestitamo za Dan samostojnosti, želimo vam vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 1996. UREDNIŠKI ODBOR ALI VEMO Kaj je lokalna samouprava (lokalna demokracija)? i. Ljudje imamo najrazličnejše potrebe in k vsakemu dejanju nas žene želja, da bi jih zadovoljili. Seveda ne gre samo za biološke in materialne potrebe, ampak tudi za duhovne potrebe, potrebo po rekreaciji, po ustvarjanju, po zabavi... Nihče izmed nas pa si ne more vseh svojih potreb zadovoljiti sam. Zato se med seboj povezujemo v najrazličnejše organizacije (podjetja, zavode, društva...), v katerih skušamo skupaj z drugimi doseči svoje cilje. Najbolj zapletena človeška organizacija je država. Za razliko od drugih družbenih organizacij je država prisilna organizacija - iz nje ne moremo preprosto izstopiti, kadar se nam zahoče. V državo smo ljudje povezani zato, ker je edina organizacija, ki lahko zadovolji potrebe, katerih sami ali v ožjih skupnostih (družini, podjetju ipd.) ne moremo zadovoljiti. Dobrine, kot so notranja in zunanja varnost, gradnja javnih cest, skrb za infrastrukturo javnih luk in letališč, kovanje denarja, socialna pomoč revnejšim, pokojninsko zavarovanje, zdravstvene storitve in podobno, so javne dobrine. Država skrbi za njihovo zagotavljanje. Država pa ni neka namišljena tvorba,, temveč organizacija, ki mora delovati v imenu in v korist državljanov. Demokratična država opravlja le tiste naloge, ki ji jih ljudje poverimo. Tisti, ki vodijo dr- Nadaljevanje na naslednji strani 2 /lamnik Domžale OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE JE NA SVOJI 12. SEJI MED DRUGIM RAZPRAVLJAL O DVEH POMEMBNIH AKTIH Svetniki odločali (Nadaljevanje s prve strani) Komisije za celostno podobo o izvedbi natečaja za izbor grba in zastave je predstavil predsednik komisije g. Matjaž Vovk. Mnenja v razpravi o predlaganem grbu in zastavi v razpravi so bila deljena. Po odmoru, ki ga je predlagal g. Bogdan Oso-lin, je predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc opozoril člane sveta na določilo iz Statuta, da je za sprejem odloka potrebna 2/3 večina vseh članov sveta. Po izvedbi poizkus-nega glasovanja, kjer se je pokazalo, da predlog odloka ne bo dobil zadostne podpore, so se člani Občinskega sveta odločili, da bodo glasovali o sprejemu predloga Odloka o grbu, zastavi in prazniku Občine Domžale na naslednji seji. Knjižnica Domžale je s soglasnim imenovanjem dobila novega ravnatelja, g. Marjana Gujtmana. Občinski svet je s sklepom tudi odobril prenos pravice uporabe na poslovnih prostorih v delu objekta Ljubljanska 70 na Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je uporabnik teh prostorov že sedaj. S sprejemom osnutka Odloka o novelaciji denarnih kazni za prekrške ter drugih denarnih zneskov se je začela 30-dnevna javna razprava o povečanju denarnih kazni za prekrške. Brez pripomb so člani sveta sprejeli Pravilnik o dodeljevanju ka-drovsko-službenih stanovanj. S 1. decembrom 1995 so se povečale cene v vrtcih. Oskrbnine bodo tako sedaj večje za 10,44% in usklajene s cenami vrtcev v drugih občinah, g. Janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale, je članom sveta predstavil poročilo o delovanju Zdravstvenega doma Domžale. Svetniki so ga zadolžili, da pripravi dolgoročni, finančno ovrednoten plan investicijskih in vzdrževalnih del, Občina Domžale pa se je s sklepom zavezala, da b'o v prihodnje zagotavljala sredstva na osnovi predloženega plana najmanj v višini, ki jo določa zakon o zdravstveni dejavnosti oziroma merila Ministrstva za finance. Pred zaključkom seje so^člani sveta dali še soglasje k prodaji opreme v uporabi geodetske uprave RS, Izpostave Domžale. Ker so svetniki SKD že na začetku seje opozorili na obsežnost dnevnega reda seje in na Med novembrsko sejo občinskega sveta dolgotrajno zasedanje, so člani sveta nekaj po 20. uri sprejeli sklep, da bodo sejo nadaljevali v sredo, 13. decembra 1995. V nadaljevanju seje 13. decembra 1995 so člani sveta najprej razpravljali o poročilu o razširjenosti. narkomanije v občini Domžale. Svetniki so temu problemu v razpravi namenili precej časa. Izhodišče za razpravo je bilo gradivo, ki ga je pripravila občinska uprava na osnovi poročil Centra za socialno delo, Zdravstvenega doma, Policijske postaje ter programa prof. Lili Jazbec. Poročilo iz gradiva, ki ga je predstavila županja, so dopolnili še ga. Andreja Pogačnik-Jarc s poročilom ALI VEMO Kaj je lokalna samouprava (lokalna demokracija)? Nadaljevanje s prejšnje strani žavo, so zavezani, da to delajo v dobro vseh, ne le v svoje dobro. Dobro vemo, da na žalost ponavadi ni tako. Vendar imamo ljudje možnost, da vplivamo na to, kdo bo odločal o javnih zadevah v družbi, še več - včasih lahko o nekaterih javnih vprašanjih odločamo tudi sami neposredno, npr. na referendumu. Tako smo se za samostojnost Slovenije odločili njeni prebivalci neposredno, na plebiscitu. Nihče ni odločal za nas ali namesto nas. Neposredno odločanje ljudi o javnih vprašanjih (vprašanjih, ki se tičejo vseh), je demokracija v najbolj žlahtnem smislu. Zal pa prav o vsakem vprašanju ni mogoče razpisati referenduma, saj bi to stalo preveč časa in denarja. Zaradi tega ljudje o javnih zadevah odločamo posredno - na volitvah izberemo tiste, ki bodo v našem imenu odločali o teh zadevah. Pri tem gledamo zlasti na to, kakšna stališča o javnih vprašanjih zavzemajo različne politične stranke. Volilni glas oddamo za kandidate tiste stranke, ki nam je glede na svoja stališča najbližja. Posredna demokracija ni idealna rešitev, ker se včasih izjalovi v vladavino političnih strank oziroma osebno okoriščanje tistih, ki so na oblasti. Je pa zastopniška demokracija, kot ponavadi ugotavljamo, »najboljša izmed vseh slabih oblik političnega sistema«. II. Demokratična je tista država, ki odločanje o javnih zadevah čimbolj približa ljudem. Ena izmed poti, po katerih pridemo do tega, je lokalna samouprava. Zato je eno izmed meril, po katerih lahko neko državo označimo kot demokratično, tudi stopnja njene decentraliziranosti oziroma vprašanje, v kolikšni meri je zagotovljena lokalna samouprava. Kaj je torej lokalna samouprava? Lokalna samouprava je pravica prebivalcev lokalne skupnosti, da samostojno odločajo o lokalnih zadevah javnega pomena. Lokalna skupnost je skupnost ljudi na nekem ožjem območju znotraj države, ki jih povezujejo skupni interesi. Lokalno skupnost je težko natančneje opredeliti. Sociologe, pravnike, geografe in druge ta pojem spravlja v zadrego. Popolnoma trdnih kriterijev za to, kaj je lokalna skupnost, ni. Zato ni čudno, da obstajajo npr. v evropskih državah lokalne skupnosti zelo različne velikosti in števila prebivalcev - od nekaj deset pa do več sto tisoč. Tudi pri nas imamo občine, ki se po svoji velikosti med sabo precej razlikujejo. Enotne opredelitve lokalne skupnosti torej ni - brez dvoma pa lokalne skupnosti ni brez ljudi in brez njihovih skupnih potreb. Potrebe, ki iih zadovoljujemo na ravni lokalne skupnosti, so po svoji naravi drugačne kot tiste, ki jih zadovoljujemo na ravni države. Na ravni lokalne skupnosti odlo- čamo o načinu zadovoljevanja elementarnih potreb, ki so pogoj za normalno življenje skupnosti. Javne dobrine, ki se zagotavljajo v lokalni skupnosti, so npr. ceste, ki omogočajo gibanje znotraj lokalne skupnosti, varstvo otrok, osnovno šolanje, osnovne zdravstvene storitve in najnujnejša socialna pomoč (pomoč ostarelim na domu in podobno), javna razsvetljava, pitna voda, odvoz in odlaganje smeti, gasilska služba, rekreacijski objekti, javna snaga, daljinsko ogrevanje, pokopališka in pogrebna dejavnost itd. Demokratična država ne odloča o teh zadevah iz centra, »od zgoraj navzdol«, temveč to prepušča prebivalcem samih •lokalnih skupnosti. Ta prenos odločanja navzdol se imenuje decentralizacija. Brez decentralizacije ni lokalne samouprave - drugače povedano, lokalna samouprava je rezultat decentralizacije. Bistvo lokalne samouprave je torej v tem, da o javnih vprašanjih, ki jih je mogoče reševati na ravni lokalne skupnosti, odločamo sami ljudje v tej skupnosti. Tudi tu seveda ne moremo o vseh vprašanjih odločati neposredno. Res je sicer, da je na lokalni ravni lažje kot za vso državo izvesti referendum ali pa celo sklicati vse polnoletne občane za odločanje o kakšnem vprašanju, vendar se tudi na tej ravni to le redko dogaja. Zato tudi v lokalni skupnosti (tako kot v državi) poverimo svoje zaupanje ljudem, ki jih izvolimo v organe lokalnih skupnosti - svoj vpliv na javne odločitve izvajamo torej posredno, preko izvoljenih predstavnikov. Toliko za uvod. V prihodnjih številkah pa nekaj več o določenih vprašanjih s področja lokalne samouprave - o tem, kaj so občine in kako nastanejo, v čem je razlika med novimi in starimi občinami, kaj so upravne enote, kaj občine delajo, kdo so ljudje, ki odločajo o lokalnih zadevah v našem imenu, kako te ljudi izvolimo, od kod občinam denar, da opravljajo svoje naloge itd. DADA BREJC o aktivnostih za preprečevanje narkomanije, ki se izvaja na osnovnih šolah, in ga. Breda Ko-kalj-Limbek, ki je svetnikom predstavila vrste zasvojencev z drogami. V razpravi so člani sveta opozorili na nujnost pospešenih aktivnosti v zvezi s preprečevanjem narkomanije; ta je po podatkih močno prisotna tudi v naši občini. Sklenili so, da bo občinska uprava s pristojnimi strokovnimi službami do konca aprila pripravila program boja proti drogam in drugim vrstam narkotikov. Občinski svet bo moralno in finančno podprl vse dejavnosti, ki spodbujajo zdravo življenje brez odvisnosti, od Ministrstva za notranje zadeve pa se zahteva ta- kojšnje ukrepanje zoper razpe-čevalce mamil. V nadaljevanju so člani sveta podprli predlog elaborata o družbeni upravičenosti ustanovitve centra za mlade v Občini Domžale. V okviru centra se bodo odvijale razne aktivnosti za mlade, njegov sedež pa bo v kletnih prostorih Ljubljanske 70 v Domžalah. Center bo pospeševal kreativno preživljanje prostega časa, omogočal mladim zadovoljevanje specifičnih potreb, kot je potreba po samostojnosti, druženju z vrstniki, potreba po uspehu in doseganju ciljev ter prikazovanju samega sebe, potrebe po uveljavljanju... Člani sveta so soglašali z ugotovitvijo, da je nujen po- spešen razvoj organizirane skrbi za mladino. Člani sveta so v nadaljevanju soglašali tudi s podpisom pogodbe o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja za poslovne prostore na Šaranovičevi ulici na Viru in pooblastili županjo za podpis izjave o prevzemu vložka povečanega osnovnega kapitala v podjetju Geoplin d.o.o. Ljubljana. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo po sklepu Občinskega sveta izpeljala postopek za imenovanje komisije po 14. členu Zakona o samoprispevku, ki bo odločala o pritožbah zoper odločbe o ugotovitvi obveznosti zavezancev za samoprispevek. S sklepom so člani sveta ustanovili tudi Statutarno-pravno komisijo in določili njene pristojnosti. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo do naslednje seje pripravila predlog kandidatov za imenovanje v komisijo, ki bo štela pet članov. Vzadnji točki, kjer člani sveta zastavljajo svoja vprašanja, pobude, predloge in zahteve, je svetnike zanimala predvsem problematika sanacije deponije v Dobu, spremembe namembnosti zemljišč, obisk sežigalnice odpadkov... Do novega leta se bodo člani Občinskega sveta srečali še enkrat, in sicer na svoji zadnji, 13. seji v tem letu v sredo, 20. decembra, kjer bodo med drugim obravnavali letošnjo drugo spremembo proračuna Občine Domžale. LOVRO LONČAR Podžupan Simon Mavsar je odgovarjal na vprašanja Kaj je novega v zvezi z avtocesto? V zadnjem mesecu in pol so naši razgovori s sogovorniki nekoliko zastali, kar je le v manjšem delu posledica naše »nekooperativnosti«, ki pa ima svoje argumentirane razloge. V preteklem obdobju smo kot enega ključnih pogojev opredelili in s sogovorniki (MOP, MPZ, DARS, DDC) tudi uskladili začetek resnih postopkov za realizacijo rekonstrukcije magistralne ceste M-10. Kljub doseženemu konsenzu je »nasprotna stran« z nekaterimi ukrepi jasno dokazala namen po nespoštova-nju dogovora, kar je povzročilo našo nadzirano radikalizacijo pri celotnem razreševanju prometne problematike v občini Domžale. Dne 12. 12. sem bil na sestanku pri DARS-u in dogovorili smo se za nadaljnji protokol, organizacijo ter vsebino dogodkov, ki bi nas pripeljali do oblikovanja predloga lokacijskega načrta, o katerem bo odločal Občinski svet. S sodelavci bom v vmesnem obdobju tudi sicer pristojne organe in svet redno obveščal o dogajanju. Po vsebini so še vedno odprta vprašanja, ki so bila predmet dokumenta »ZAHTEVE«, ki ga je verificiral svet, in sicer: a) presoja vplivov na okolje (s posnetim nultim stanjem), b) definiranje območja omejene rabe z metodologijo plačevanja odškodnin, c) odločitev o lociranju priključkov, d) zagotovila za izgradnjo povezovalne ceste Želodnik-Mengeš-Gorenjska, e) nedvomno definirani in po vsebini kvalitetni posegi na vodnogospodarskem območju f) (ne) vključenost cestninske postaje v Kompo-Ijah... (op. detaljneje v dokumentu). Osebno in sodelavci bomo storili vse, da dosežemo najboljše rešitve, ki bodo slonele na legitimnih interesih občanov. Pri tem (morda se sliši naivno) je v naših prizadevanjih vse drugo nepomembno, kar vključuje tudi politiko. To sem in smo doslej že dokazali. Bodo sploh začeli z gradnjo ceste Črnuče-Depala vas? Povezanost magistralne ceste M-10 s pripravo dokumentacije za AC sem vam popisal že v prejšnjem odgovoru, v zadnjem obdobju sem vložil veliko energije in časa za dosego zadostnega zagotovila, da bo do rekonstrukcije res prišlo. Zadostno zagotovilo ni podpis obljube pristojnega ministra ali karkoli podobnega. Po dolgi poti se je vse skupaj zreduciralo na dokončno porabo zagotovljenih sredstev v Proračunu RS v letu 1995. Od 176 mio SIT jih je bilo do ca. 20 mio SIT porabljenih za pripravo dokumentacije, razliko (ca. 142 mio SIT) pa ravno v teh dneh skušamo pridobiti za plačilo prekvalifikacije namembnosti zemljišč. Če bomo denar porabili letos in zadržali v predlogu proračuna za leto 1996 dosežena sredstva (to je bila in je že vzporedna plat »boja«), potem bi v poletju leta 1996 lahko začeli z gradnjo. Dosegli smo, da za problem magistralke vedo vsi, ki so v RS pristojni za ceste in da jih skoraj ravno toliko priznava argumente in podatke za izgradnjo. Še vedno pa se pojavljajo interesi, da bi na podlagi proceduralnih težav (kjer je težko dokazati kakršnakoli ozadja) vse skupaj ustavili. Z radikalizacijo, publiciteta in vpetostjo v postopke, ki so v večjem interesu države, smo dosegli pozicijo, ko nam bo (osebno: v to skoraj že verjamem) rekonstrukcijo uspelo izpeljati, kar je nujno in neodložljivo. Kaj gradijo za bencinsko črpalko v Domžalah? Vprašanje se nanaša na območje, ki ima delovni naziv C-12 ali R-3. Začela se je gradnja poslovno-trgovskega objekta, v katerem bodo svoje prostore pridobili Mercator Spar, McDonald (drivein), nekaj individualnih lastnikov lokalov ter nekaj podjetij s svojimi pisarniškimi prostori. Omenjeni gradbeni poseg je usklajen s sprejetimi spremembami zazidalnega načrta za območje R-3 za bencinskim servisom. Se vam zdi, da je na območju domžalske občine premalo bencinskih črpalk? Število in lokacije bencinskih servisov bodo predmet obravnave ob oblikovanju osnutka dolgoročnega plana in družbenega dogovora Občine Domžale, ki naj bi na sejo Občinskega sveta predvidoma prišel v januarju ali realneje v februarju. Pri odločitvah bomo realni, kar pomeni, da z omenjeno infrastrukturo ne bo prišlo do preobremenitve območja občine. Ko bodo lokacije polnopravno izbrane in potrjene, bomo pri izbiri distributerja sledili najugodnejšim ekološkim in tudi drugim zahtevam sodobno urejenih bencinskih servisov. Domžale /lamnik Decembrski praznični dnevi so mi vedno pomenili veliko. Čas za spominjanje in premislek, čas za preprosto, prisrčno in iskreno besedo, ki išče pot k drugemu, k sočloveku. Politika je smiselna le takrat, ko upošteva človeka, posameznika z vsakdanjimi tegobami in stiskami. V kolonah na cesti ne stojijo levičarji in desničarji, ampak ljudje, ki hočejo čimprej priti na cilj. V bolnišnicah in ambulantah ni levičarjev in desničarjev, so le bolni ljudje, ki potrebujejo pomoč in trpijo. V vrtcih in šolah niso otroci levičarjev in desničarjev, so le mladi ljudje, ki hočejo znanje in modrost. Človek ima dve roki - levo in desno - in najbolj srečen je, ko ju v naročju sklene skupaj in se umirjen poglobi vase. Zato je moja največja želja ob vstopu v novo leto 1996, da prenehamo z nesmiselnim ločevanjem in nestrpnostjo. Poklicani smo, da živimo in delamo za druge, ker samo zanje lahko veliko storimo, ker smo bili izbrani, da ustvarjamo in spreminjamo. Za vse - brez razlike, brez računice, brez laži in koristoljubja. Vodijo nas lahko le čista vest in resnica, strpnost in ljubezen. Včerajšnjega dneva ne moremo več spremeniti, lahko pa drugače zaživimo danes in jutri. Da bo leto 1996 bolj srečno in veselo! Vaša županja: CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Leto, ki se izteka, je bilo naporno, a uspešno. Začeli smo z eno od temeljnih reform slovenske države, z reformo lokalne samouprave. Zdaj že vemo, da je naša bodočnost predvsem v naših rokah. Zavedamo se nujnosti sodelovanja v mednarodni skupnosti, pa tudi v domačih logih je mogoče pričakovati združevanje energij za skupen uspeh. Marsikaj je še slabo, a dobrega je vse več. Vsem, ki ste se skupaj z nami trudili, vsem, ki želite dobro, posebej pa še bralkam in bralcem Slamnika, želim vesele božične praznike, čestitam vam za dan samostojnosti in vam želim srečno in zdravo novo leto 1996. Predsednik občinskega sveta občine Domžale: dr. MIHA BREJC ČESTITKE ZA PRVO MESTO V TEKMOVANJU TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE ' ,,; iK.'iO'"«' ™f,y nm "V ,.; , mili h- m* *»V «*"»* m : »>l f*Rf '■ n Domžale - naše lepo, urejeno, čisto mesto Moramo priznati, da je vse skupaj kar malce presenetila odločitev TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE, da naše mesto med srednjimi in manjšimi mesti v Sloveniji postavi na prvo mesto in s tem vsem pove, da smo se v Domžalah potrudili, da je naše mesto v primerjavi z drugimi bolj prijetno, urejeno in čisto. Izbira, ki poteka četrt stoletja Za izboljšanje kakovosti življenja, urejanja in varovanja okolja, ohranjanja domačnosti in gostoljubja, obogatitev turistične ponudbe ter uveljavitev Slovenije je Turistična zveza Slovenije letos že petindvajse-tič organizirala tekmovanja slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja. Pri organizaciji in izvedbi tekmovanja sodelujeta Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ter Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, letošnje tekmovanje pa je bilo tudi prispevek Slovenije k EVROPSKEMU LETU VARSTVA NARAVE. Udeleženci tekmovanja so prebivalci vseh krajev v naši državi, razdeljeni v različne skupine. Nekdanja občina Domžale je na tem področju že dosegla lepe uspehe, PRIZNANJE s pečatom gostoljubnosti — v kategoriji ~ Simon Mavsar, podžupan, je sprejel priznanje, ki potrjuje, da so Domžale - lepo, urejeno in čisto mesto. saj sta se v vrh urejenosti uvrstila že Mengeš in Radomlje, imeli smo najlepše urejeno železniško postajo, pa tudi naši bencinski servisi so v svoji panožni skupini že prejeli priznanja. Prvi v Sloveniji Letos pa je v kategoriji srednjih in manjših mest Turistična zveza Slovenije na osnovi predloga posebnfc ocenjevalne skupine, ki je večkrat obiskala tekmujoče kraje, sprejela odločitev, da NAŠE MESTO DOMŽALE MED SREDNJIMI IN MANJŠIMI MESTI prejme priznanje kot najbolj urejeno v Sloveniji. V kratkem filmu o našem mestu, videli ste ga lahko tudi na TV, smo ob podelitvi priznanja slišali, da to prejmemo predvsem za prizadevanja, s katerimi smo ozelenili mesto, za urejenost zelenic, veliko število označevalnih in informativnih tabl, ki turista usmerjajo v želeno smer, čistoče, rož na oknih naših hiš, pa tudi siceršnjega prizadevanja občine, da Domžale postanejo turistično mesto. Hkrati so nas opozorili, da pogrešajo skrb za starejše, neurejene domačije v starem delu Domžal in čimprejšnjo obnovo gasilskega doma v Domžalah. Pokazali so tudi našo VELE ter tako dali priznanje podjetju NAPREDEK, kateremu se je za njihovo skrb (obnova poslovne stavbe, poslovalnic, VELE park sredi Domžal) zahvalila tudi županja. Po priznanje v Portorož Priznanja so podeljevali v Portorožu. V imenu Občine Domžale ga je sprejel Simon Mavsar, podžupan občine. Žal se podelitve zaradi predhodno dogovorjenih obveznosti ni mogel udeležiti g. Drago Burja, predsednik Turističnega društva Domžale, ki je veliko prispevalo k urejenemu mestu. Naj bo PRIZNANJE S PEČATOM GOSTOLJUBNOSTI, s katerim je Turistična zveza Slovenije razglasila naše Domžale za lepo, urejeno in čisto mesto, za vse nas potrditev naših prizadevanj, da bi živeli v lepem in prijetnem okolju, hkrati pa predvsem spodbuda za to, da bo naše mesto jutri še bolj čisto, lepo in bolj urejeno. Iskrene čestitke! Iskrene čestitke torej prav vsem, ki živijo v našem mestu in so kakorkoli prispevali, da so Domžale najbolj urejeno, lepo in čisto srednje oz. manjše mesto v Sloveniji. 'As Slovenija •S? Odsevi... Kdaj bodo volitve? Bodo prihodnjo pomlad, bodo na jesenf Tako smo se začeli spraševati natanko 20. novembra, ko je predsednik SKD Lojze Peterle predlagal, da bi imeli volilci možnost povedati, kaj si mislijo nekaj mesecev pred z ustavo določenim rokom. Čeprav skoraj neverjetno, pa je vendarle res, da je ta Peterletova poteza ponovno »zbližala« med seboj sicer že malce sprti strani, LDS in ZLSD, saj sta složno stopili skupaj in skoraj v en glas pričeli zatrjevati, da SKD nima prav, ko trdi da se gospodarske razmere poslabšujejo, da imamo neučinkovito zunanjo politiko itd. Skratka, enotni sta, da so predčasne volitve nepotrebne in še več, trdita, da so brez sprememb veljavne zakonodaje neizvedljive. Vest o predčasnih volitvah je v tistih novembrskih dneh zasenčila skoraj vse druge vesti. Tudi tisto o že dolgo pričakovanem nastopu (tokrat kot preiskovanca) pred parlamentarno preiskovalno komisijo Staneta Do-lanca, ki je, kot je sam rekel, raje veliki gobar, kot pa veliki gobec. Preiskovalni komisiji ni pozabil povedati, da skorajda ni bilo seje zveznega predsedstva, na kateri Slovenije ne bi obtoževali kontrarevolucije in specialne vojne, on pa da jim je oporekal in jih prepričeval o nasprotnem. Ni kaj, vrsta »zaslugarjev« za osamosvojitev se veča... Kot rdeča nit pa se vseskozi vleče Tamova in Tajnikar-jeva zgodba. Ropova komisija je sicer ugotovila, da je Tajnikar podpisal dokument, ki ga kot minister ne bi smel, vlada pa nam je razložila da minister Tajnikar pravzaprav ni podpisal nič takega, kar bi bilo lahko usodno za našo državo. Če pa ni storil nič usodnega, potem ni kriv, je ugotovil Drnovšek in če ni kriv, ni naredil nič narobe, čeprav je delal napake. In potem se je zgodila nočna seja parlamenta. Da bi bilo videti vse »t.ako, nič kaj posebnega«, so jo sklicali za popoldne, pa se jim ni izšlo. »Sejali« so do zgodnjih jutranjih ur, vendar so šele popoldne z 38 glasovi za izglasovali zakon, ki omogoča ponovno sanacijo Tarna, vendar brez glasov poslancev SKD, SDSS in SLS. Da bi bila komedija zmešnjav še večja, so na dan sprejema zakona za sanacijo Tarna člani njegove uprave podpisali izjavo o odstopu, vendar nam je bila uradna novica o tem prikrita še teden dni. V petek, 1. decembra, (simbolika je verjetno zgolj naključna) pa je bila slovenska javnost obveščena, da smo priznali ZRJ. Zanimivo pri tem je prav gotovo dejstvo, da smo bili pri priznanju ZRJ prvi od štirih držav, s katerimi smo bili še pred nekaj leti pod skupno streho. In to menda zato, ker je avgusta 1992 ZRJ priznala Slovenijo. V kakšnih okoliščinah se je to zgodilo, pa sedaj menda ni več pomembno, tako kot najbrž ni več pomembno, da so naši izvoljeni predstavniki še nekaj mesecev nazaj zatrjevali, da ZRJ ne bodo priznali toliko časa, dokler se ne bo odrekla nasledstvu SFRJ in dokler nam ne bo vrnila odvzetega premoženja v Srbiji in Črni gori. Da je svet res poln naključij, je tiste dni spoznal tudi predsednik Kučan. Ko je ravno hodil po Belgiji, je do tja prispelo tudi Drnovškovo pismo o priznanju ZRJ. Vendar pismo ni bilo namenjeno Kučanu. Le zakaj bi mu pisal, ko bi mu lahko sporočil vest o priznanju po telefonu, pa mu seveda ni. Pismo, naslovljeno na Bruselj, je bilo namreč le eno izmed Drnovškovih pisem, ki so bila razposlana po evropskih glavnih mestih. Ko so vprašali Drnovška, ali je Kučan vedel za priznanje, je odgovoril, da je vlada o priznanju razpravljala že teden dni pred odločitvijo, da pa gre pri priznanju za odločitev, ki je v pristojnosti vlade in ne predsednika. Kako se ob vsem tem počuti slovenska diplomacija v svetu, pa očitno ne zanima nobenega od predsednikov. Skratka, vlada je pohitela s priznanjem ZR Jugoslavije, prav nič pa se ji ne mudi reševati obmejnih težav s Hrvaško, da o pravi diplomatski katastrofi pri pogajanjih z Italijo sploh ne govorimo. Če rečemo bobu bob, si natočimo čistega vina in si priznamo, da naša oblast ne dela in se ne obnaša, kot bi se morala, se ni treba čuditi, kako nas drugi ocenjujejo. Naša država še vedno ni podpisala pridružitvenega sporazuma z Evropsko zvezo, čeprav je bil podpis z velikim pompom napovedan že za oktober mesec, čeprav smo »računali« na Drnovškovega prijatelja Španca Javierja Solana, kot je izjavil premier. Po novem letu bodo Španca zamenjali Italijani, pa smo tam... Do kam pa bo prišla cena nemške marke, zaenkrat še ne ve nihče. V posameznih manjalnicah so bile nemške marke celo do 120 tolarjev. Res lepa podoba Drnovškove zgodbe o uspehu. Nekateri strokovnjaki razlagajo, da je do vsega tega prišlo zato, ker so devizni tečaji že nekaj časa počasi naraščali, ljudje so pričeli kupovati tuje valute in s tem povečali povpraševanje po devizah in tečaji so se dvignili. Da bi preprečili prekomerno kupovanje deviz, so v Banki Slovenije po vzoru iz nekdanjih časov administrativno omejili prodajo tujih valut. Pomeni to konec svobodnega deviznega trgovanja? Nam lahko kdo zagotovi, da se motimo? Prav nič pa se ne motimo, če napovemo, da bomo že čez slabih deset dni rekli: »Še letos bodo volitve!« DADA 4 /lamnik Domžale Vprašanj kar ni hotelo zmanjkati Domžalski socialdemokrati organizirali pogovor z Janezom Janšo in dr. Miho Brejcem Kljub močnemu sneženju se je 14. decembra vabilu občinskega odbora SDSS Domžale na klepet s predsednikom SDSS Janezom Janšo in podpredsednikom dr. Miho Brejcem odzvalo veliko ljudi. Za prijetno razpoloženje je na začetku poskrbela Nuška Rožič, dijakinja prvega letnika Srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani in učenka glasbene šole v Domžalah. Na citrah je zaigrala narodno »Venite rosce moje«. Dr. Miha Brejc je najprej govoril o človekovih pravicah. Omenil je 10. december, dan človekovih pravic, in ob tem opozoril, da stanje na tem področju v Sloveniji ni dobro. Vse večje so socialne razlike in vse več je tistih, ki se težko preživljajo. Ko ljudje poskušajo uveljaviti svoje zahteve do delodajalcev, se pokaže neverjetna neučinkovitost pravosodja. Namesto, da bi sodišča tekoče reševala delovne spore, saj gre vendar za preživetje, čakajo oškodovanci po več let na sodno razpravo. Vsaka demokratična družba se najprej razpozna po tem, da vse tri veje oblasti, to so parlament, vlada in sodstvo, učinkovito delujejo. Ker v Sloveniji pravosodje skorajda ne deluje, je po mnenju dr. Brejca to dokaz, da je pravna varnost ljudi majhna, zato Slovenija še ni pravna država. Sedanja oblast je namenoma povzročila razpad pravosodja, da bi lahko nekaznovano izvedla lastninjenje, ko pa bo proces lastninjenja končan, bo zagotovo poskrbela za zelo učinkovito zaščito svojih interesov. Dr. Brejc je omenil tudi svojo pobudo za presojo ustavnosti zakona o kazenskem postopku in dejal, da je sramota za našo državo, da oblast uvaja takšna represivna sredstva, kakršna je uporabljala totalitarna oblast. Takrat je bil razlog zaščita delavskega razreda itd., danes pa naj bi šlo za boj proti kriminalu. Janez Janša je zelo pregledno predstavil svoj pogled na tako imenovano zgodbo o uspehu. Če bi Drnovškova vlada ob koncu leta naredila obračun, bi lahko ugotovila, da je Slovenija nazadovala v vseh pogledih. V zunanji politiki Slovenija skoraj nima več pravih sogovornikov. Drnovšek je Italiji najprej obljubil spremembo Ustave, čeprav nihče ni tega od njega zahteval. Na začetku pogajanj bi morala Slovenija predstaviti svoje zahteve, ravno tako Italija in s tem bi se lahko pogajanja začela. Žal je Drnovšek naredil usodno napako. Leta 1990 je bila Slovenija v primerjavi z drugimi republikami Jugoslavije in drugimi vzhodnimi državami v veliki prednosti, danes pa so jo prehitele Češka in Madžarska: Po pogajanjih v Daytonu in podpisu mirovnega sporazuma v Parizu, bodo velesile Slovenijo spet uvrstile v paket balkanskih držav. Nič čudnega ne bi bilo, če bi od balkanskih držav velesile zahtevale, naj uvedejo carinsko unijo in podobna pravila igre, kakršna veljajo v Evropski zvezi. Če se bo Slovenija temu upirala, tega ne bodo razumeli, saj podobna pravila veljajo v EZ. Janez Janša je govoril tudi o gospodarskem položaju v Sloveniji in dejal, da je težko verjeti podatkom o nizki inflaciji, če pa se menjalniški tečaj nemške marke povzpne tja do 120 SIT. Če temu dodamo še skromno gospodarsko rast, veliko brezposelnost, vse večjo notranjo zadolženost slovenskega gospodarstva itd., potem od Drnovškove zgodbe o uspehu nič ne ostane. Poslušalci so obema govornikoma zastavili vrsto vprašanj in razvila se je zelo živahna razprava, praktično o vseh aktualnih temah. Nekaj po deseti uri zvečer je predsednik OO SDSS Domžale Roman Kurmanšek razpravo zaključil, Nuška Rožič pa je za konec prijetnega večera zaigrala na citre in zraven tudi zapela. Predsednik SLS ob koncu leta Ko sem razmišljal, kaj naj vam, spoštovane državljanke in državljani - pri tem mislim na vse in ne le na člane »moje« stranke - poleg najlepših želja za božične in novoletne praznike še povem, mi je prišel na misel nemški pregovor, ki pravi, med obljubljenim in izpolnjenim se veliko obleke in obutve potrga. Ker pa je naša stranka pretežno kmečka, sodi zraven tudi reklo, ki pravi - obljubljati je gosposko, besedo držati pa kmečko. In v tem primeru sem in bom predvsem na kmečki strani! Slovenska ljudska stranka se je že doslej zelo trudila, da bi preprečevala korupcijo, divjo privatizacijo in sploh vse oblike kriminala. Čeprav lahko zatrdim, da ne brez uspeha, se to še zmeraj dogaja, zato bo tudi v bodoče ena izmed naših osrednjih nalog. Nisem proti podeljevanju slovenskega državljanstva tujcem, toda prepričan sem, da ga lahko dobi le tisti, ki ima spoštljiv odnos do slovenske države, našega jezika kulture in tradicije. S 1. januarjem leta 1996 bo Slovenija enakopravni član CEFTA, kar pomeni predvsem za našo stranko zelo odgovorno delo; poimenoval bi ga kar bitka za zaščito našega kmetijstva in sploh našega podeželja, saj je vsem jasno, da bo prav ta panoga najbolj pod udarom. Tako kot doslej bo naša stranka tudi v bodoče odločno nasprotovala takšni spremembi ustave, ki bi omogočala prodajo naših nepremičnin in zemlje tujcem. Veliko zapletov je tudi z denacionalizacijo in podobnimi stvarmi - o tem bi lahko veliko govoril, toda mnenja sem, da prav vseh problemov, s katerimi se bom kot predsednik domžalske SLS podružnice v prihodnjem letu ukvarjal skupaj s članstvom, na tem mestu in ob tej priliki ne kaže na dolgo in široko razpredati. Za to bo še veliko časa in priložnosti! Leto 1996 bo tudi leto priprav na volitve v državni zbor. Pri /fS RAČUNALNIŠKI MJP TEČAJI Ljubljanska 80 (SPB1), 61230 Domžale ZACKTNI ThCA.I (25 ur): nos, \vinix)\vs, \VORD 1'OR VVINDONVS, se prične iS. 1.1996 oh I h.30 uri l..\(T.U:'. 7. 9. 1912, sta praznovala biserno poroko, kajti v četrtek, 16. 11. 1995 je minilo že 60 let, kar sta si v cerkvi v Krašnji pred Bogom obljubila večno zvestobo in ljubezen. Oče Franc, Tomažinov iz Pšajno-vice, se je priženil k Vovkovim. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok. Življenje jima ni bilo posejano z ro- žicami. Mama je bila z otroki med vojno izseljena v Nemčijo. Oče; ki je delal na cesti v Kranju, je šel kasneje za njimi. Ko so se po vojni vrnili domov, je bil dom požgan, pa tudi dva izmed otrok sta v Nemčiji umrla. Franc in Frančiška sta zavihala rokave in zase ter za preostalih pet otrok na ruševinah zgradila nov dom. Življenje je bilo težko, toda njuna velika ljubezen jima je dajala moč za pomoč tudi drugim. Skrbela sta za lastne otroke, imela pa sta veliko srce tudi za prek 20 rejencev, ki so našli svoj začasni dom v veliki Vov-kovi družini. Tu se je v praksi izkazalo, da je skrb za druge sad res--nične ljubezni, kot pravi Phil Bo-smans: »Ljubezen je kot sonce. Kdor jo ima, se lahko marsičemu odpove, kdor je nima, nima ničesar.« Življenje se je počasi umirilo. Otroci so si ustvarili družine in si postavili lastne domove: Miro živi doma, France v Sp. Lokah, Ivanka v Drnovem pri Krškem, Vera na Količevem, Ana v Avstraliji. Mama je kljub skrbi za veliko družino našla Čas tudi za delo pri Rdečem križu. Kar 30 let je bila predsednica Rdečega križa v Krašnji, ata pa je tudi že prek 30 let član lovske družine in še zdaj gre kdaj pa kdaj s puško na rami pogledat za kakšno lisico. Imata 13 vnukov in 9 pravnukov. V družbi otrok, sorodnikov in prijateljev sta v soboto nazdravila ob čestitljivem jubileju. Tudi mi se pridružujemo čestitkam in jima želimo, da bi jima Bog naklonil še vrsto zdravih in srečnih skupnih let! MARINKA MOŠNIK Miklavževanje Sv. Miklavž je bil škof v Miri v Mali Aziji in je umrl leta 324. Njegove ostanke so prenesli leta 1084 v Bari v Italiji. Njegovo češče-nje se je mahoma razširilo v Vzhodni Cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp. Na Slovenskem mu je od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva, blizu 200, med njimi tudi ljubljanska stolnica. Prišel je tihi, blagi čas... MePz Šentviški Zvon pod vodstvom zborovodja Karla Leskovca VABI na božične koncerte: - v cerkvi v Šentvidu v petek, 29. 12. 1995, ob 19. uri - v cerkvi v Blagovici v soboto, 30. 12. 1995, ob 19.30 uri - v cerkvi v Škocjanu pri Dobu v petek, 5. 1. 1996, ob 19. uri Kot gostje bodo nastopili tudi Tomaž Plahutnik (citre), Primož Krt (orgle) in Adela Ramovš (flavta). VABLJENI! Sveti Miklavž je najbolj priljubljen zimski svetnik. S posebnim pričakovanjem ga sprejemajo otroci, pa tudi odrasli, saj je sv. Miklavž tisti, ki obdaruje in za pridnost nagrajuje. Tudi naše otroke je letos obdaril Miklavž s svojim spremstvom v kulturnem domu v Lukovici. Program je bil popestren z igrico »Pričakovanje Miklavža«, skupaj z Otroškim Cerkvenim zborom. Miklavževanje je organizirala Županijska Karitas Brdo, zato se ob tej priliki zahvaljuje Občini Lukovica, Krajevni skupnosti Lukovica, Krajevni skupnosti Rafolče, Krajevni skupnosti Šentvid - Prevoje in Krajevni skupnosti Zlato Polje za finančno pomoč, prav tako pa tudi vsem darovalcem Županije Brdo in Zlato Polje. PRISRČNO HVALA! V letii 1996 naj vsem Bog da zdravja in miru, pri tem pa naj vse skupaj spremlja ljubezen, sreča, vera in upanje. Ko boste na družinski ogenj vrgli poleno odpuščanja, boste ob njem ogreli svoja srca in sreča bo spet prebivala med nami. Župnijska Karitas Brdo 10 NOVICE IZ MORAVSKE DOLINE OBČINA MORAVČE Iz urada župana Spoštovane občanke in občani. Počasi se izteka prvo leto, ki smo ga skupaj preživeli v novi občini Moravče. To je čas, ko delamo preglede nad delom, ki smo ga opravili v letu 1995. In kaj lahko torej rečemo o minulem letu? Potrebno je bilo veliko volje in napora, da bi uspeli. In uspeli smo. Nekateri so pričakovali, da bomo že po nekaj mesecih obupali in se pridružili eni od velikih občin. Mi pa smo kot prvo oblikovali občinsko upravo in prevzeli obveznosti in naloge. Med občani se je pojavil delovni elan, da skupaj naredimo korak naprej v razvoju. Prav to in neposredno odločanje o lastni usodi je potegnilo voz razvoja. Prav področje investiranja je pokazalo, da smo naredili več, kot je to uspelo stari občini, v kateremkoli letu. Poglejmo samo ceste, ki so še kako aktualne. Gradilo se je na Vrhpolju, Tu-štanju, Podbrdu v smeri Crmač, v KS Velika vas-Dešen, v Pečah in na Limbar-ski gori. Zima nas je prehitela pri asfaltiranju Tomanove poti in Čebulovne v Moravčah. Pogodbe so podpisane tudi za ti dve cesti. In načrti za leto 1996. V izdelavi je strategija razvoja in posodabljanja cest v občini Moravče. Kar nekaj je cest, ki kar kličejo po posodobitvi. Naj jih naštejem le nekaj: Imenje--Moravče, Mošenik, zaključek Grmač, Negastrn, omrežje v KS Vrhpolje in KS Peče ter KS Velika vas. Dokončati moramo novogradnjo na Limbarski gori, asfaltirati cesto Češnjice-Tuštanj... Sodelovanje z občani pri soinvestiranju in določenih delih bo tudi v letu 1996 pospešilo dinamiko posodabljanja cest. Tudi na obvoznico nismo pozabili. Prvi pogovori na DDC pomenijo začetek del, ki bi jih morali zaključiti v letu 1997. V prihodnjem letu bomo pridobili vso ustrezno dokumentacijo, začeli bomo z urejanjem samega jedra Moravč (razsvetljava, pločniki, parkirišča). Določena avtobusna postajališča bomo opremili s sodobnimi čakalnicami. Vodovod Prav vsi smo v predvolilnem obdobju poudarjali pomen tekoče pitne vode v vsakem gospodinjstvu naše občine. • V prihajajočih prazničnih dneh užijte vso draž praznikov, da vam bo prinesla potrebnih fizičnih in psihičnih moči za zdravo in uspešno spopadanje z novimi nalogami, ki vam jih bo zagotovo prineslo tudi to, 1996. leto. Tolikim izrečenim predprazničnim željam se z iskrenim voščilom pridružujemo tudi mi, ustvarjalci teh strani. Tako smo res veliko investirali v dograditev obstoječe mreže v predelu Limbarska gora. Kljub počasnemu izvajanju del pričakujemo, da bo ta del projekta zaključen v prvih pomladanskih mesecih. Telefon Po občini so krožile najrazličnejše govorice o telefoniji. O posameznih podrobnostih smo vas že obveščali. Danes vam lahko zagotovimo, da je pogodba za polaganje optičnega kabla podpisana. Dela v občini Lukovica so zaključena. Takoj, ko bodo dopuščali vremenski pogoji, se bo začel izkop in polaganje kabla od Želodnika proti Moravčam. Po priključitvi kabla na centralo bo moč aktivirati vse razpoložljive proste linije. Kanalizacija V izdelavi so projekti za eno izmed zadnjih faz izgradnje omrežja v Moravčah. V letu 1996 bo čistilna naprava začela z rednim obratovanjem, kar pomeni obvezen priklop na sistem. S posebnim odlokom bo prekinjeno obdobje anarhije na tem komunalnem segmentu. Zimska služba Te dni je to zelo aktualna tema. Na osnovi pogodbe jo za nas opravlja Komunalno podjetje, .katerega solastnik smo tudi mi. Od izvajalca smo zahtevali, da prilagodi službo tako, da bo večina cest primernih za vožnjo že v zgodnjih jutranjih urah. Zdravstvo Našo ambulanto smo opremili s sodobnim laboratorijem tako, da vam ne bo potrebno opravljati osnovnih preiskav v Domžalah. Tudi nov avto Panda 4 X 4 bo omogočil lažji dostop medicinskega osebja do vsake hiše naše občine. Šolstvo Na ramenih občine je tudi OŠ Jurij Vega in njena podružnica na Vrhpolju. Na tem področju smo veliko investirali v opremo in posodabljanje ter vzdrževanje šolskih prostorov. Vsekakor pa bo velik zalogaj izgradnja prizidka zaradi prostorske stiske. Pri tem projektu pričakujemo pomoč ustreznih ministrstev. Kultura Pred nami so veliki premiki na področju kulture. Posodobitev našega doma in razširitev knjižnice ter prizidek godbenega doma so tisti najpomembnejši elementi razvoja kulture v občini. Šport Tudi tu bo potrebno veliko dela, kajti poiskati moramo novo lokacijo za nogometno igrišče in ga vključiti v športni park, ki ga občina zelo potrebuje. Kmetijstvo To je ena izmed vodilnih gospodarskih panog, kateri smo s sistemom regresiranja in izobraževanja omogočili korak naprej. Vsekakor je to le začetek, ki ga moramo nadgraditi v operativnem smislu. Drobno gospodarstvo Čeprav država ni poskrbela za sredstva, ki bi jih lahko mi namenili razvoju drobnega gospodarstva bomo le-temu intenzivno pomagali. Drobno gospodarstvo, kmetijstvo in tudi turizem so tiste panoge, ki bodo morale nositi breme razvoja. Otroško varstvo Razširitev vrtca je nujno potrebna. Saj veliko naših malčkov obiskuje vrtce v Domžalah in Ljubljani. Še bi lahko naštevali, kljub temu bomo zaključili z mislijo, da smo na dobri poti razvoja. Iz urada župana vam ob koncu leta voščimo vesel božič in srečno novo leto 1996. Novemu SLAMNIKU na pot Upam, želim ter tudi zahtevam, da bo nova uredniška politika drugačna od stare prakse, kije kljub sprejetemu odloku treh občin in zagotovljenemu financiranju dovoljevala posameznikom cenzuriranje uradnih obvestil občine, samovoljo pri vsebinski in oblikovni zasnovi ter pri dodeljevanju prostora posameznim člankom brez soglasij urednikov posameznih občin. Prav takšno dosedanje ravnanje je botrovalo temeljitim spremembam. Novi odgovorni urednici, gospe Dadi Brejc in urednici za občino Moravče, gospe Bernardi Mal ter celotnemu uredništvu, želim uspešno delo. Župan občine Moravče dr. vet. med. MATJAŽ KOČAR amnik Moravče Spoštovani bralci! Glasilo je namenjeno predvsem vam, zato upravičeno pričakujem, da ga boste sooblikovali tudi vi. Članke, ki bi jih radi objavili na straneh občine Moravče, pritožbe in pohvale, pobude za teme, za katere menite, da so primerne za obdelavo, ter vabila, lahko oddate v prostorih Občine Moravče v času uradnih ur, ali v prodajalni Šolske potrebščine (nasproti občinske uprave), v zaprti ovojnici. Prispevki, oddani do 10. dne v mesecu, bodo objavljeni v tekoči številki glasila. Male oglase, zahvale in reklamne oglase, ki so objavljeni v skupnem delu Slamnika, še vedno sprejema ga. Erna Žabjek - Kočar v uredništvu glasila Slamnik v Občini Domžale. UREDNICA STRANI ZA OBČINO MORAVČE 4 Spoštovane občanke in občani! Ob zaključku leta bi vam zaželel veliko zdravja in razumevanj v družinskem in delovnem krogu. Vse drugo nam bo uspelo s skupnimi močmi ter hotenji, ki nam jih ne manjka. Zato nam je pot odprta. Želim vam vesel božič in srečno novo leto. Župan občine Moravče: MATJAŽ KOČAR Občanom in občankam Moravske doline Prvo leto samostojne občine Moravče se izteka. Ni bilo lahko, toda uspešno ga bomo zaključili. Vsi z vsem ne bomo nikoli zadovoljni. Občinski svet se bo trudil, da bi vse probleme naše občine reševal čimbolj uspešno. To pa je odvisno tudi od Vas, spoštovane občanke in občani Moravske doline. Vsem želim vesele božične in novoletne praznike, da bi jih kar najlepše preživeli v krogu svojih najdražjih. Naj vam bo srečno, zdravo in zadovoljno leto 1996. JOŽE RAZPOTNIK, predsednik občinskega sveta Fajdigova mama s Katarije in njenih 85 let Na obrobju Zasavskega hribovja v prijetni vasici Katarija preživlja jesen življenja Fajdigova mama, ki v teh hladnih dneh, ko je narava odeta v belo oblačilo, praznuje svoj 85. rojstni dan. Njen nasmejani obraz izžareva toplino njenega srca, gube na obrazu so izraz žalosti, ki je tolikokrat prekrižala njeno življenjsko pot. Njeno življenje je kot odprta knjiga, vendar je v tej knjigi življenja več strani popisanih z žalostjo in manj z veseljem. Fajdigova mama je bila rojena 19. 12. 1910 v vasi Borje pri Mlin-šah v družini, kjer je bilo 12 otrok. Ob igri z brati in sestrami, ob delu doma na kmetiji ter obiskovanju osnovne šole v Kolovratu, ji je minilo rano otroštvo. Pri 19-ih letih se je poročila z Jožefom Brvarjem, Fajdigovim s Katarije. Ni bilo medenih tednov in dolgih poročnih potovanj tako kot v današnjih časih, temveč sta z možem takoj po poroki odšla na njivo, saj je bil čas žetve in pri Fajdigu so potrebovali delovne in pridne roke. V slogi in ljubezni so minevala srečna leta zakonskega življenja in v teh letih se ji je rodilo 9 otrok, od katerih jih 8 še živi. Hudi časi vojne tudi Fajdigovi mami niso prizanesli. Kot 33-letna žena in mati je ostala brez moža, ki so ga pokosili sovražnikovi streli. Skupaj z otroki je pobegnila iz goreče hiše. Nekaj časa je potem živela pri Barličevih v Drtiji, nato pa dobila dom pri Gostiču v Gorici, kjer je živela do konca vojne. Po vojni Fajdigova mama sama ni bila kos tegobam vsakdanjega življenja in tudi otroci so potrebovali očeta, se je poročila s Francem Učakar-jem, Flipovim iz Podstrani. Luč sveta je zagledalo še 6 otrok, od katerih so štirje še živi. Številna družina se je preživljala z delom na kmetiji. Otroci so drug za drugim Asfalt na Grmače Cesta iz smeri Podbrdo-Grmače je v dolžini cca 1200 metrov še makadamska. Kljub vzdrževanju je bila večkrat slabo prevozna. V zadnjih dneh letošnjega novembra smo se proti Grmačam zapeljali po novem delu asfaltne ceste in to prav v tistem delu, ki je bil najslabše prevozen. Za novo asfaltno prevleko je finančna sredstva v večini prispevala Občina Moravče, deleže pa krajani sami, nekateri več, drugi manj, vendar vsi z željo, da bi se v Moravče čimprej pripeljali po asfaltni cesti. Prispevali so tudi lastniki parcel in počitniških hišic na tem območju. Na sestanku 1. 12. 1995 je bil imenovan gradbeni odbor za asfaltiranje drugega dela te ceste, da vsa dela ne bi bila samo na ramenih peščice ljudi, tako je delo porazdeljeno. Tudi pripravljalna dela že potekajo in jih bomo krajani, kar bo v naši moči, opravili sami. Kaj pomeni peljati se po asfaltni cesti, vemo le tisti, ki smo se dnevno leta in leta vozili po slabem makadamu in zato smo vsakega metra asfalta še toliko bolj veseli. IVICA ZORKO-ZUPANČIČ odhajali v svet za učenostjo in si tako rezali boljši kos kruha, kot ga je imela njihova mati. Razen sina Štefana, ki ga je službena pot zanesla v Beograd, vsi živijo po raznih krajih Slovenije, doma pri njej pa skupaj s svojo družino živi sin France. Fajdigova mama je vesela vsakega obiska, naj si bodo to njeni otroci, vnuki, pravnuki, sosedje ali pa naključni popotniki. Vesela je, da lahko s kom pokramlja o vsakdanjih stvareh, saj samota ubija in le obisk ali nekaj prijaznih besed samoto lahko prežene. Fajdigova mama pravi, da res v življenju vse mine in se vse spremeni, ostanejo pa le spomini na lepe in tudi na žalostne dni. . Z lepimi spomini v srcu ter z žalostjo na obrazu se spominja svojega vnuka Robija, ki mu je cesta v lanskem oktobru pretrgala nit življenja. Zdravje Fajdigovi mami dobro služi, kar dokazuje tudi to, da vsako pomlad prva nabira regrat in tudi v kuhinji je še dobra gospodinja, saj ji tako čas hitreje mine. Ne ustraši se celo stekle lisice, s katero sta se tudi že srečali, vendar jo je mama korajžno pokončala. Iskrene čestitke, Fajdigova mama, za vaš rojstni dan s tiho željo, da bi še dolgo živeli v krogu svoje družine in prijateljev, sosedov. Naj vam svetloba dneva lajša žalost in naj vam bolečina v srcu mine, tako kot mine dan. IVICA ZORKO-ZUPANČIČ -0 o' Novoletni koncert Vabimo Vas, da si polepšate praznično vzdušje z obiskom tradicionalnega novoletnega koncerta v Moravčah. V družbi pihalne godbe, združenih pevskih zborov in s pokroviteljstvom Občine Moravče, bomo ob izbranem programu preživeli lep večer, v petek, 29. 72. 7995 ob 19. uri v Kulturnem domu Moravče. Koncert bosta popestrila s svojim nastopom tudi priznana slovenska pevka Jožica Kališnik in citrar Miha Dovžan. Pridite in prazniki bodo ob naši družbi z glasbo še lepši! Uradni vestnik občine Moravče Z namenom, da bi objavljali vse sprejete občinske odloke, občinske akte, razpise in sklepe občinskih organov, izdaja Občina Moravče od junija letos URADNI VESTNIK OBČINE MORAVČE. Do sedaj so glasilo prejemali člani občinskega sveta, predsedniki komisij, krajevne skupnosti, vodstva političnih strank, nekatera večja podjeijd in ustanove na območju občine. V želji, da bi se čimveč ljudi seznanilo z objavljeno vsebino, ki se tako ali drugače nanaša na vse občane, smo se v občinski upravi odločili, da preko Slamnika obvestimo vse, ki želijo prejemati Uradni vestnik, da to sporočijo po telefonu št. 731-044. MILAN BRODAR, odg. urednik Moravče /lamnik 11 ŽUPAN NA OBISKU V NOVO NASTAJAJOČI KRAJEVNI SKUPNOSTI DEŠEN Naj bo petek, 13. oktobra, srečen začetek Bo že tako, kot pravijo nekateri starejši Dešnani, da izvira ime njihovega kraja iz tega, da so pred stoletji tukajšnji ljudje Turke podavili in podušili ter pometali v Savo. Sava še vedno teče v isto smer, Turkov ni več, »dušenje« krajanov pa je še večje. K temu so pripomogle tudi iz leta v leto ponavljajoče se obljube bivših »domžalskih« občinskih mož, da se mora z deli pričeti še v »tem letu«. Leta pa so hitro naokoli, besede in obljube tonejo v pozabo, problemi krajanov pa so iz dneva v dan večji. Nova lokalna organiziranost je dala več upanja tudi stotim krajanom, ki utemeljeno pričakujejo več posluha in seveda tudi denarja (ob svojem delu, ki so ga pripravljeni opraviti za razvoj kraja) za urejanje najbolj perečih problemov krajanov. In o tem so želeli podrobneje seznaniti tudi moravškega župana, gospoda dr. Matjaža Kočarja, ki si je »na svoje oči« prišel ogledat vas, za katero mnogi domačini pravijo, da je ni lepše daleč naokoli, če odmislijo veliko, kot pravijo, »rak rano« v obliki kamnoloma, ki resno ogroža vas in njene ljudi. Župan si je ogledal, do kod se- . Voščimo Vam vesel Božič, srečno, zdravo novo leto, vse najboljše stvari, kar Vam najbolj Vaše srce k temu novemu letu poželi! Vabimo Vas na 2. občni zbor v petek, 19. januarja 1996 ob 19. uri Kulturni dom Moravče Planinsko društvo Moravče gajo meje vasi oziroma nove krajevne skupnosti. Krajani so se namreč odločili, da v skladu z obstoječo zakonodajo ustanovijo svojo KS (do sedaj skupaj s KS Velika vas - Dešen) in tako končno začnejo - seveda ob pomoči občine - urejati važne življenjske pogoje: prevoz otrok v šolo, organiziran odvoz smeti, javno razsvetljavo in cesto. Krajani so sami s svojim delom in denarjem že napeljali elektriko, vaški vodovod, telefon, razširili in utrdili makadamsko cesto iz Desna proti Dašniku oziroma zasavski cesti. Največja želja krajanov je, da bi dobili asfaltirano cestno povezavo z Moravčami in z zasavsko cesto. Zelo pereč in doslej nerešljiv problem je tudi prevoz otrok v moravsko šolo, ker se tudi zatika zaradi ceste. »Na licu mesta«, pod kamnolomom Ušenišče, si je župan ogledal zemeljsko razpoko, ki lahko povzroči usoden zdrs zemlje in kamenja na vas. Tudi sam se strinja s krajani, da bo treba ta pereč problem čimprej rešiti skupaj z republiko, ker je to za občino prevelik zalogaj. Po predstavitvi problematike in o-gledu terena še nekaj vprašanj za gospoda župana: Kaj menite, so želje krajanov utemeljene? Želje krajanov vasi Dešen so mi znane. Vaša pobuda za ustanovitev nove krajevne skupnosti Dešen je povsem legitimna. Zavedati se morate, da s tem prevzemate tudi odgovornosti, ki jih takšna odločitev zahteva. Ker vas poznam kot delovne ljudi, mislim, da boste to nalogo uspešno izpeljali. Izpolniti boste morali še nekaj pogojev, ki vam jih je naložil Občinski svet. Kaj lahko pričakuje Dešen od občine pri reševanju problemov in v kakšnem času? Problemi vasi Dešen so problemi občine Moravče. Zato v svojih pri-zadevannjih ne boste osamljeni. Dejstvo je, da vas je stara občina Domžale povsem zanemarila in ste tako ostali v razvoju prikrajšani za marsikaj, kar je bilo nekaterim v Domžalah dobesedno podarjeno. Na drugi strani ste bili izpostavljeni izraziti eksploataciji in degradiranju okolja. Delovna organizacija SCT je vsa leta brez pravega nadzora povzročala tudi veliko materialno škodo vaščanom. Danes se lahko vprašamo, ali je tisto, kar so nudili v zamenjavo, res vse, kar so bili dolžni narediti za ta kraj. Sam sem se prepričal, da je zaradi posega SCT-ja zemljišče ponekod takšno, kot bi ga zajel najmočnejši potres (razpoke široke več kot dva metra, globoke tri do štiri metre in dolge več kot deset metrov). Tudi geologi bodo morali povedati svoje. Prav podjetje SCT se bo moralo Priprave naših cest za zimo V soboto, 25. 11. 1995, so krajani Desna organizirali akcijo priprave ceste Dešen-Dašnik (priključek na zasavsko cesto) na zimske vozne razmere. Akcije se je udeležilo 14 krajanov, ki so dobra dva kilometra ceste očistili nanešenega listja, iz obcestnih jaškov in kanalov so očistili pesek ter uredili izogibališča vozil. Z dobro voljo, pridnimi rokami in šilcem domačega je bila cesta do noči očiščena. Na koncu ne smemo pozabiti pohvaliti tudi najmlajših krajanov, ki so pridno prijeli v roke grablje in pomagali. Tako vzgajamo tudi naše najmlajše v pridne ljudi. V imenu organizatorjev še enkrat hvala vsem in nasvidenje v prihodnjih akcijah! BRANKA BIZJAN Prijava potreb za ureditev kmetijskih zemljišč na območju Limbarske gore in Gore pri Pečah Vse kmetovalce, ki imajo kmetijsko zemljo (travnike, njive in pašnike) na območju naselij: Limbarska gora) Hrastnik, Gora pri Pečah, Ples - del, Zg. Dobrava - del in zaselkov: Kovačija, Štebalija, Stance Laze in Storovje, obveščamo, da morajo do 15.1.1996 prijaviti potrebe po ureditvi zemljišč (razbijanje skal, planiranje, ureditev poljskih poti, založno gnojenje). Ob prijavi morajo biti predloženi: - izpolnjen obrazec - Prijava potreb po agromelioraciji, .- posestni list, - mapno kopijo površin oziroma cele kmetije. Prijavite lahko vse površine iz navedenih območij, razen zemljišč, ki so bila vključena v projektu Agromelioracija Moravče II in projektu Agromelioracija Katarija. Prijave oddate na KGZ - Moravče, gospodu Tadeju Jermanu ali Kmetijski svetovalni službi - Moravče, gospodu Janezu Ocepku, vsak dan od 7.-9. ure. Tam lahko dobite tudi dodatne informacije. inž. kmet. JANEZ OCEPEK zavedati, da je njihova nadaljnja usoda v veliki meri povezana s stališči občine do teh odprtih vprašanj. Že prvi pogovori na relaciji občina - SCT so pokazali, da je ignorantskega odnosa iz preteklih let konec. Kamnolom Ušenišče ni samo stvar SCT-ja, ampak prostorsko gledano, predvsem občine Moravče. Ceste na območju Desna in širše okolice v KS Velika vas so naslednje vprašanje, ki ga bomo morali reševati skupaj. Ker pa so investicije na tem področju izredno visoke, pričakujem vašo maksimalno udeležbo v sofinanciranju in izvajanju zemeljskih del. Lep primer tovrstnega sodelovanja med občino in posameznim krajem je izgradnja ceste Podbrdo - Grmače, obnova cest v Tuštaju, priprava na asfaltiranje Tomanove poti in Čebulovne v Moravčah in asfaltiranje na Limbarski gori ter v Pečah. Tako bomo lahko v najkrajšem času uspeli posodobiti večino cest v občini. Ali lahko vi osebno pomagate pri organiziranju prevoza otrok šolo, saj so se do sedaj vsa dogovarjanja končala neuspešno in morajo nekateri otroci pešačiti več kot 4,5 km do šolskega kombija, in to v času, ko je vas z okolico zelo ogrožena zaradi stekline? Prevoz otrok v šolo je pereč problem, ki ga na svoji koži najbolj občutijo otroci - šolarji in njihovi starši. Osebno sem se zavzel za takojšnjo rešitev s podaljšanjem proge do Desna. Če je vzrok za to, da danes šola ne more organizirati prevoza do Desna, objektivne narave, ga bomo prav z vašo pomočjo kmalu rešili. Steklina, ki se je pojavila pred nekaj meseci med lisicami in resno ogroža ljudi in živali na vašem območju, je neke vrste biološki fenomen, saj tovrstnega širjenja te zelo nevarne in neozdravljive bolezni še nismo pričakovali v teh pozno poletnih in zgodnje jesenskih mesecih, ki se nadaljujejo tudi v zimo. Prav zaradi tega sem kot župan uvedel izredni ukrep, ki velja za lovce. Obveščena so bila tudi ustrezna ministrstva. V kratkem pričakujem poročilo LD Moravče o njihovih ukrepih v zvezi z uvedbo izrednih razmer. Ali se boste kot župan imeli več razumevanja za življenje na tem nerazvitem območju kot vaši predhodniki? Ali boste vi oziroma pristojni organi občine nudili pomoč pri reševanju težav krajanov? Upam, da sem na to vprašanje v veliki meri že odgovoril. Prav na vaši pobudi za ustanovitev krajevne skupnosti Dešen temelji uspešno sodelovanje v bodoče. Kljub temu da po sprejemu bilanc v posameznih KS le-te ne bodo več »pravne osebe« (KS ne bodo imele svojih žiro računov), menim, da bo pomen KS in vloga le-teh v bodoče naraščala. Zakaj? Prav krajevne skupnosti ali tudi vaške skupnosti, če jih tako poimenujemo, bodo tisto jedro, ki bo moralo predstaviti občini svoje težave na eni strani in želje ter potrebe na drugi. Predsedniki bodo tisti, ki bodo vodili koordinacijo in kot legitimni sogovorniki občine ter občinskega sveta vplivali na določen del politike v občini. Vlada Republike Slovenije je trenutno zaustavila postopek volitev v nove organe KS. Kmalu pa pričakujemo poenostavljen in predvsem bolj jasen načrt izpeljave volitev. Vsaka KS bo tudi v bodoče imela določena finančna sredstva na pod-partijah žiro računa Občine Moravče, s katerim bo suvereno razpolagala. Finančno administrativne zadeve pa bomo za posamezno KS opravljali v občini. Svetniki Občinskega sveta Občine Moravče so tak moj predlog v veliki meri podprli, kljub določenim razumljivim pomislekom, ki pa smo jih, upam, skupaj razrešili. Na koncu naj dodam, da želim novi krajevni skupnosti, ki je v fazi ustanovitve, veliko uspehov in plodnega sodelovanja tudi v bodoče. Gospod župan, dr. Matjaž Kočar je seveda vedno dobrodošel v Dešnu, še z večjim veseljem pa ga bodo krajani sprejeli, ko bo prereza/ slavnostno vrvico na otrvoritvi asfaltne ceste, se peljal s šolarčki iz vasi do šole v šolskem avtobusu oziroma kombiju, položil temeljni kamen na morebitni novi planinski postojanki... In še bi lahko naštevali. Po prvih vtisih sodeč, bo nekaj teh dolgoletnih želja in potreb tudi realiziranih. BRANKA BIZJAN Miklavž razveselil moravske otroke Sveti Miklavž že dolga leta pridno obiskuje moravske otroke. Letos je prišel že v nedeljo, 3. decembra, ko so ob 15. uri otroci in starši napolnili domačo cerkev. V igrici Oh, ti darovi smo najprej spoznali Urško in Janeza, ki vsak po svoje pišeta pismo Miklavžu in ga prosita za darove. Urška je seveda pridna (kot vse deklice - kdor pač to verjame), Janez pa je lump, ki zna dobro lagati in razbijati šipe. V naglici pozabi napisati naslov in tako poštar, ki se je po cerkvi pripeljal s pravim muzejskim kolesom, ne ve, komu izročiti njegovo pismo. Vsa pisma za Miklavža poberejo angelci in odhite v nebesa pripravljat darove, za parklje pa ostane samo pismo njihovega starega znanca Janeza. Z velikim veseljem mu pripravijo paket z darili, le da namesto željenega kolesa dobi samo sprednje kolo, namesto računalnika otroško računalo s kroglicami, namesto novih smučk pa staro smučko, verjetno še iz Miklavževih ali parkljevih otroških let. Tudi pet kilogramov čokolade na papirju Janezovim zobem ne bo škodovalo. Še sreča, da parklii Janeza niso odvlekli, saj so bili dobro opremljeni z verigami in nabruše-nimi vilami, da so se otroci v cerkvi kar samodejno stisnili k mamicam ali očkom. Ali bo imela občinska nogavica preveč lukenj? V novembru se je na sestankih zbralo več prebivalcev različnih vasi. Opozarjali so na pereče probleme svojega kraja in iskali optimalne rešitve, ki bodo realizirane le ob finančni pomoči in posredovanju občine Moravče. Tako so se na sestanku zbrali krajani Desna. S problemi kraja so seznanili župana. Izdelali so pobudo za samostojno KS Dešen, ki naj ne bi bil le del KS Velika vas -Dešen. Krajani Imenj so se sestali 21. novembra v prostorih Kmetije odprtih vrat Lukati. Sestanek je sklical Roman Novak zaradi očitkov s strani svetnikov in občine Moravče, da si krajani ne prizadevajo za urejenejši kraj. Očitki so neupravičeni, saj so krajani tisti, ki vzdržujejo ceste, ki so v veliki meri zgradili vodovod..., da ne naštevam vsega. Krajani se v prvi vrsti zavzemajo za redno vzdrževanje in asfaltiranje cest, ureditev telefonije, obnovo vodovodnega omrežja in postavitve hidrantnega omrežja. Zapisnik je bil posredovan Občini Moravče. Krajani čakajo na odgovor. Potem se bodo ponovno sestali in se pomenili, kaj jim je storiti brez vode, telefona in asfaltne ceste ob koncu 20. stoletja. Iz enakih razlogov so se sestali krajani vasi Dole 25. 11. 1995 v gasilskem domu v Krašcah. 20 navzočih krajanov se je najbolj posvečalo vprašanju asfaltiranja ceste in so v ta namen imenovali gradbeni in nadzorni odbor, predlagali način financiranja in se odločili za pristop k izdelavi projektov. Opozorili so na nevarni in nepregledni križiščiu v vasi Dole in na križišču s cesto R-336 Želodnik-Moravče. Krajani opozarjajo še na vprašanje telefonije, avtobusnega postajališča in neurejenih hidrantov. Vse želje in potrebe krajanov ne bodo uresničene že jutri, ker Miklavž, dedek Mraz in Božiček takih daril ne prinašajo. Zato se še enkrat vprašanjem, če bo v občinski nogavici preveč lukenj, skozi katere bo odtekal denar iz proračuna. Se bodo vedno eni in isti morali zadovoljiti le z zašilo zakrpano nogavico. MAL »S kom boš šel na pico?« »Z motorjem...« Vrhpolje, 18. november 1995: vrhpoljska vesela jesen je postala na Vrhpolju tradicija. Letošnja je bila že peta in je minila v znamenju nagrad ter narodno-zabavne glasbe. To zadnje v naslovu je odgovor na Tofovo vprašanje, ki ga je lastniku izžrebane vstopnice zastavil ob izročitvi ene izmed 20 nagrad. Pošastno, da tako full cool the best fant vabi na pico motor namesto full cool punce. Nagrade so prispevali sponzorji prireditve, ki jih je bilo kar 46. Dušo prireditve sta poosebljala Pavle Barlič in Janez Mihelčič. K duši sodi tudi srce v povečani podobi Toneta Fornezzija-Tofa, ki je s »štosi flikal« program in v razpoloženi publiki iskal pravi ritem utripa Pika na i - Igor in zlati zvoki VoT SLA hA U ^L(\ [)\[ E rireditve. V kulturnem delu prireditve so nastopili glasbeniki, i so se predstavljali z narodno-zabavno glasbo. Zaigrali so Gamsi, ki so publiko navdušili z Jodel avtomatom, in se jim je mudilo na bolje plačan »špil«. Rajko Vavpetič je s prijateljema, Andrejem in Tomažem Svetlinom, odigral znane instrumentalne viže. Vsi trije so po prireditvi še dolgo v noč igrali zainteresiranim obiskovalcem. Tudi 14-letni Uroš Križman bo, ko bo velik, uspešen harmonikar, če se bo znebil treme in čeprav ne bo vedel, kdo je bil naš (jugoslovanski) maršal. Publika je z najbučnejšim aplavzem nagradila ansambel Igor in zlati zvoki, ki so kot pika na i zaključili uradni del prireditve. Po prireditvi se je večina obiskovalcev zadržala v družbi Rajka in prijateljev na zabavi v gasilskem domu na Vrhpolju. Izkupiček prireditve ie namenjen GD Vrhpolje. Za konec pa ne bo odveč še povabilo na 6. vrhpoljsko veselo jesen v prihodnjem novembru. MAL Prinesel je darilo za vsakega malčka V igrici je sodeloval tudi otroški pevski zbor, saj je pomagal angelčkom in parkljem pri petju pesmi Franca Juvana, ki je tudi avtor uprizorjene igre. Grozljive parklje je s prizorišča pregnal sveti Miklavž s svojim angelskim spremstvom. Po pozdravnem nagovoru je najprej razdelil darila otrokom male šole, nato vsem predšolskim otrokom, nazadnje pa še vsem drugim, dokler ni izpraznil košar in košev. Pred odhodom se je Miklavž zahvalil vsem svojim sodelavcem, ki so pripravili zanimivo igrico, zavili darila in spekli Miklavževe dobrote. Večino denarnih sredstev za darila je tokrat prispevala Občina Moravče, ki se je na ta način oddolžila tudi svojim najmlajšim občanom, nekaj pa župnijska Karitas in Župnija Moravče. Za otroke je bila tudi letošnja prireditev lepo doživetje, ki ga je nekoliko motilo le prerivanje na oder, da bi čim prej dobili darilo iz Miklavževih rok. Vendar je Miklavž s pomočjo res dobrih sodelavcev, ki že nekaj let vztrajno pomagajo temu prijatelju otrok, za vse pripravil dovolj daril in nihče ni odšel domov brez darila in prijetnega spomina na letošnji Miklavžev obisk. MILKA NOVAK Priprava odloka o ravnanju z odpadki Komisija za ekologijo občine Moravče je resno pristopila k delu. Vsi želimo, da se vprašanje zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov reši v celoti za vso občino in ne samo po posameznih krajih. Zato pripravljamo osnutek odloka, ki bo urejal vsa ta vprašanja. Vzporedno s pripravo osnutka odloka o ravnanju z odpadki pa se izvaja ogled na terenu in zbiranje podatkov, kjer bo možen odvoz odpadkov v zabojnikih in ponekod v večjih kontejnerjih. Vse je odvisno od dostopa vozil za odvoz. Dejstvo pa je, da tudi če bo v določeni vasi ali naselju organiziran odvoz v zabojnikih, bo le-te potrebno dostaviti do prve javne poti, ki bo dostopna za to namenjenim vozlom za odvoz. Na območju, kjer je veliko počitniških hišic, se pojavlja vprašanje, kako to regulirati. Po do sedaj znanih podatkih večina občin zaračunava tretjino povprečnega prispevka za gospodinjstva, kar smatramo, da bi bilo tudi za nas sprejemljivo. Glede na to, da je naša občina zelo konfiguralna in bo potrebno v težje dostopnih krajih organizirati odvoz odpadkov s kontejnerji, se tudi tukaj pojavlja vprašanje plačila (za vsa gospodinjstva enako, ne glede na to, ali je to na Limbarski gori ali v Pečah). Naša želja in težnja je, da vsa ta vprašanja v čimkrajšem roku rešimo tako, da bi spomladi lahko pričeli tudi s sanacijami črnih odlagališč. Po zadnjih zbranih podatkih je preko dvajset večjih ali manjših odlagališč. Popis le-teh pa še ni zaključen in ob tej priliki tudi naprošamo občane, da nam sporočijo lokacije takšnih in podobnih odlagališč, če je le mogoče. Kot člani ekološke komisije se zavedamo, da bodo vsi ti napori tudi finančno visoki, zato predlagamo ustanovitev občinske komu-nalno-nadzorne službe, saj bo le tako mogoče pravočasno ukrepati proti kršitelju, ki bo dolžan povrniti stroške sanacije. Tako se bodo finančna sredstva, ki jih bomo morali žrtvovati danes, počasi vračala nazaj v našo blagajno. Upamo, da bomo dolini vrnili njen prvotni videz - tisto, kar je nekoč bila. Le tako bo lahko turistično še bolj za-nimiva. DUŠAN GROŠELJ 12 /lamnik Domžale wmmmmmmmm O grbu tako in drugače Podžupana in predsednika komisije za celostno podobo občine Matjaža Vovka smo zaprosili, naj nam kaj več pove o predlaganem grbu, ki je v zadnjem času dokaj razburil domžalsko javnost in jo tako rekoč razdelil na dva dela - na tiste, ki so »zagreti« za grb in na tiste, ki so »proti«. Odgovoril nam je z besedami avtorja grba Kostja Gatnika, ki se je za rog izobilja odločil zato, ker so na ime občine Domžale vedno vezani pridevniki napredna, razvita in bogata. Podžupan Matjaž Vovk je dejal, da rog obilja simbolizira razsipavanje božjih darov, kar je mišljeno v dobesednem smislu in pomeni razsipavanje darov res vsem prebivalcem. V grško-rimskem izročilu, pa tudi še kasneje, je bil rog izobilja obrnjen navzgor in napolnjen s sadjem. Avtor Kostja Gatnik ga je obrnil navzdol z utemeljitvijo, da je rog obilja sčasoma postal bolj atribut kot simbol liberalnosti, javne sreče, srečnega naključja in pridnosti ter previdnosti, ki se z njimi sploh začne obilje, upanja in milosti, jeseni kot letnega časa sadov, pravičnosti in gostoljubnosti. Občinski svet je glasoval tudi o zastavi občine. Zastava izhaja iz podobe grba v mo-dro-rumeni kombinaciji s slamnikarsko kito; ta ponazarja obrt, ki se je začela na naših tleh razvijati že v osemnajstem stoletju. Ob koncu devetnajstega stoletja so tovarne slamnikov zaposlovale že okrog 500 delavcev, pred prvo svetovno vojno pa že okrog 1000, na leto so takrat izdelali že blizu milijon slamnikov, ki so bili znani po vsej Avstro-Ogrski in dobršnem delu Evrope, saj so imeli svoje podružnice v Pragi, Budimpešti, Bukarešti, na Dunaju, v Bratislavi, VVelsu, Firencah. Domžalski slamniki so segali celo čez lužo, tudi v New Yorku so jih okrog leta 1882 lahko kupili. In kaj nam lahko poveste o izbiri datuma za občinski praznik/ Za 19. april smo se odločili iz razloga, ker so 19. 4. 1952 Domžale v skorajda enakem teritorialnem obsegu kot danes dobile status mestne občine. Ta status so sicer v letu 1957 izgubile, vendar pa si Podžupan in predsednik za celostno podobo občine Domžale Matjaž Vovk bomo prizadevali, da ga v prihodnosti povrnemo. Za novembrsko številko Slamnika smo v uredništvu načrtovali anketo, v kateri bi občane povprašali o grbu in zastavi, pa zaradi zakasnele primopredaje tega nismo več utegnili. Z novembrsko številko Slamnika sem zadovoljen. Dobro je, da ta številka daje slutiti neko novo programsko zasnovo. Čeprav sem bil od marca 1991 član prejšnjega uredniškega odbora in sem tako bolj ali manj vplival na uredniško politiko v preteklem obdobju, moja gornja trditev ni mišljena kritizersko. Danes so povsem drugačne okoliščine kot pred štirimi ali petimi leti, vmes so bile dr- žavne in lokalne volitve. V občinsko oblast so stopili novi ljudje s svežimi idejami, ki stvari in dogajanje vidijo drugače, morda bolj kritično kot mi, ki smo bili že od vsega začetka demokratizacije pri nas zraven. Veseli me, da gre pri vodenju uredniške politike za strpen in civiliziran pristop. Tega pa žal ne morem reči za 62. številko privatnega časopisa Domžalske novice, ki je v glavnem posvečena raztrganju predloga novega grba, zastave in praznika občine Domžale. Že v uvodniku urednika ni najti niti ene same dobre besede ali vsaj objektivne kritike, stvar se nato ponovi še v dveh člankih v isti številki. Zdi se mi, da bi bilo pošteno, da bi se urednik ali kdo drug obrnil name in mi dal priložnost, da povem tudi jaz svoje mnenje. Tako pa se ne morem znebiti občutka, da gre za napad na delo komisije, ki jo vodim, predvsem zaradi tega, ker sem član Slovenskih krščanskih demokratov in izhajam torej iz vrst strank slovenske pomladi. D. B. Kratko o grbu! V Domžalah se trudimo za nov grb. Bomo ga drago plačali: okroglih 1,500.000 SIT. Imamo grb, ki bi ga z malenkostnimi popravki spremenili tako, da bi nastal lep slamnik v grbu. Cena popravka 50.000 SIT. V Domžalah je denarja preveč, skromnosti in zmernosti premalo. V »mestu izobilja«, bomo imeli nov grb in novo zastavo. To nas bo stalo toliko, kolikor dobi letne plače delavska družina. V Domžalah je bil samo Jurij Berlot proti takemu postavljanju grba. V Domžalah je samo Jurij Berlot neumen, vsf drugi so pametni! Član komisije za celostno podobo Občine Domžale JURIJ BERLOT Med političnim in strokovnim odločanjem V vsakdanjem življenju smo nenehno »postavljeni« pred vrsto različnih izbir, ko se moramo prej ali slej odločiti vsaj ze eno od njih. Nobena »teorija odločanja« me ni pripravila, da sem se namenil zapisati nekaj misli, ampak me moti poljubnost in zamenjavanje političnega in strokovnega odločanja. V politiki vsaka odločitev vpliva na druge ljudi, zato je nujno potrebno na vseh ravneh (od krajevne skupnosti do občine in države) razlikovati med političnim in strokovnim odločanjem. Politično naravo imajo le tiste odločitve in tisti procesi odločanja, ki prizadevajo koristi vseh, večine ali vsaj pomembnega dela določene lokalne skupnosti. malu Štirje letni časi v štirih nadstropjih blagovne hiše MAIA. Blagovna hiša MAIA je trgovina, ki Vam v štirih nadstropjih ponuja igrače, floristiko, darilne programe, semena in vse za vrt in dom. Povejte z igračo! Oddelek z igračami Vam ponuja velik izbor igrač za vse starosti. Božično in novoletno vzdušje. Povejte s cvetlico! Najrazličnejše rože, šopki in aranžmaji. Nasveti in sproščenost domišljije. Povejte z darilom! Oddelek z darili in okraski za praznično razpoloženje očara s svojo različnostjo in vrhunsko kakovostjo, s prisrčnostjo in estetiko! Povejte z nasvetom! Kmetijska apoteka. Svetovanje in prodaja. Semena, različne rastline in lončnice, grmičevje (dendrološki materiali). Bogato opremljen razstavni prostor za veleprodajo. Vabimo Vas na sprehod skozi štiri letne čase v novi blagovni hiši MAIA v centru Domžal! Blagovna hiša MAIA-trgovina z letnimi časi Čeprav je na prvi pogled res videti tesno prepletenost med večino političnih in strokovnih odločitev, je določena strokovna utemeljitev za odločitev političnih subjektov običajno samo podlaga za politično odločanje. Menim, da pripravljale! gradiv (na vseh ravneh), o katerem se kasneje odloča (in glasuje), preveč poudarjajo njegovo strokovnost kot najpomembnejši kriterij za sprejem odločitve (za). Dr. Alojz Ihan je zapisal v sobotni prilogi Dela (2. 12. 1995), daje »strokovno odločanje mogoče izključno v območju, ki ga pokriva strokovna teorija«. V nadaljevanju svoje misli je pisec zelo nazoren in konkreten ter piše: »Recimo o tem, s kakšnim posegom je treba odstraniti žolčne kamne pri določenem bolniku.« Zgled prepletenosti političnega in strokovnega odločanja se je »zgodil« tudi na 12. seji Občinskega sveta občine Domžale (29. 11. 1995), ko so svetniki razpravljali o novem občinskem grbu in novi občinski zastavi. V gradivu je za odločanje svetnikov objavljen pred odlokom tudi del pisnega mnenja posameznih članov strokovnega dela Komisije za celostno podobo občine (vodi jo krščanski demokrat in podžupan Matjaž Vovk). Strokovne argumente so napisali prof. dr. Božo Otorepec, prof. dr. Janez Marolt in dipl. inž. arh. Marjan Kocjan, ki so s pozitivnimi stališči ocenili izbrani predlog grba in zastave. Toda, glej ga zlomka! Razprava na seji je po »zaslugi« nekaterih svetnikov (Majde Pučnik-Rudl, Jožice Polanc, Jožeta Nemca, Janeza Cerarja in Jurija Berlota) zašla čisto v odrugo smer. Videti oziroma slišati je bilo, kot da imenovani svetniki sploh ne bi premislili strokovnih argumentov, ampak so se v razpravi osredotočali na »materiali- stično teorijo« (bahaštvo) grba, v nasprotju z nekaterimi drugimi svetniki in predlagateljem Matjažem Vovkom, ki so v njem videli »pozitivne simbolne vrednote« (darežljivost, upanje, milost). Menim, da je bilo ozadje »nasprotnikov« grba in zastave politično motivirano! Šele nadaljevanje prekinjene 12. seje Občinskega sveta (13. 12. 1995), bo zaradi dveh neuspešnih »poskusnih« glasovanj (potrebna je dvetretjinska večina) »prineslo« dokončno politično odločitev. Ali bo ta politična odločitev pomembna za prebivalce domžalske občine? Prav ima dr. Alojz Ihan, ko piše: »Zato bi bilo v dobro strok, pa tudi politike, neprestano poudarjati, da so teze o strokovnem odločanju v politiki puhle floskule (prazne besede, fraze). Te floskule so odlično delovale v boju proti komunizmu, ker je bil komunizem pač floskula-ren sistem (temelječ na praznih besedah in obljubah).« Sploh še kdo razmišlja o komunizmu? O, to pa je že druga zgodba ... BOGDAN OSOLIN Ob tednu Karitas Karitas je ljubezen do bližnjega. Ljubezen pa je dajanje in sprejemanje v najširšem pomenu besede. V vsakem trenutku svojega življenja se to neprestano ponavlja in kdor v oblici tega živi, ta živi karitativno. Pregovor pravi, da nikoli ne izgubljamo časa, kadar dobro opravimo to, kar moramo. Če pa najdemo tudi cilj, ali morda delamo celo z veseljem, smo zadovoljni, še posebej, če smo napravili kaj dobrega. To nas notranje bogati in lahko rečemo, da smo srečni. Danes vse premalokrat slišimo: »Jaz sem srečen človek.« Morda nas je premamila potrošniška mrzlica in smo nesrečni, ker nimamo vsega, kar nam ponujajo izložbe. Pre-mamljajo nas z reklamami in nas odvračajo od pristne sreče, ki jo doživimo ob naravi, dobrih medsebojnih odnosih, v Bogu. Kako čudovito je stvarstvo, v izobilju nam daje sreče in notranjega miru, če ju le iščemo in ju tudi hočemo najti. Kaj je teden Karitas? Teden Karitas je teden, v katerem želi slovenska Karitas opozoriti ljudi na pri nas relativno novo cerkveno dobrodelno organizacijo Karitas. Z različnimi prireditvami bi rada opozorila ljudi na dejavnosti, s katerimi se ukvarja. Glavni temelj krščanske Karitas je zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. Ljubezen pa pomeni otipljivo obliko služenja sočloveku. Najbližji so sočloveku ljudje, s katerimi živimo in delamo, nato so sosedje in farani - župljani. Zato je največ nalog zaupanih prav župnijskim Karitas, ki se lahko ustanovijo v vsaki župniji. Njen ustanovitelj je gospod župnik, pobuda za ustanovitev pa lahko pride tudi od laikov, ki so pri Karitas pripravljeni prostovoljno delati. Župnijske karitas se združujejo v dekanijske, te v škofijske in vse združuje Slovenska Karitas, ki je vključena v mednarodno Karitas. Karitas želi pomagati in služiti vsem ljudem, neodvisno od njihove vere, stanu, poklica in narodnosti. Ve- čino dela opravljajo prostovoljci, po župnijah pa skorajda izključno samo prostovoljci. Letošnji teden Karitas - od 26. novembra do 3. decembra - je bil posebej posvečen strpnosti in solidarnosti do: - ljudi z motnjami v duševnem razvoju, ki jih je v Sloveniji okrog 50.000 - gluhih in naglušnih - 6000 - slepih in slabovidnih - 3000 - paraplegikov ih tetraplegikov - 750 - ljudi s cerebralno paralizo - 4000-5000 - ljudi z multiplo sklerozo - 2000 - ljudi z mišičnimi obolenji. Vprašajmo se, kakšen je naš odnos do vseh teh preizkušanih sester in bratov? Koliko smo mi solidarni in strpni z njimi? Ali smo kaj storili, da bi jim olepšali življenje? Medsebojna solidarnost med »zdravimi« in invalidi lahko veliko pomaga tako enim kakor drugim. Mnogi invalidi so duhovno izredno bogati ljudje, ki so šli skozi težke preizkušnje, v katerih so dozoreli v čudovite ljudi in so v veliko pomoč zdravim v njihovih duševnih stiskah. Ob njih lahko tudi spoznamo, kako krhki smo. Danes ves ponosen, morda še celo ošaben v lepem avtomobilu, jutri pa že lahko priklenjen na invalidski voziček. Danes zdrav, poln energije in načrtov, jutri pa že na bolniški postelji. Vsi smo na tej poti in nihče nima garancije, da ga nesreča nikoli ne dohiti. Situacija se včasih bliskovito menja, tako na dobro, kakor tudi na slabo. Negotovo je naše bivanje tukaj in zato nam je še toliko bolj potrebna strpnost in solidarnost med vsemi ljudmi. Potrebna nam je medsebojna ljubezen in pomoč. Nikoli pa ne pozabimo na to, da je z nami Bog, vir neizmerne ljubezni in energije, na katerega se lahko v naših stiskah vedno obračamo. Pomaga nam po dobrih ljudeh, zato smo vsi poklicani, da seodzovemo božjemu klicu, ki nam pravi, karkoli boste storili kateremu izmed mojih najmanjših, boste meni storili. Vsak dan srečamo ljudi v stiski in skušajmo jim po svojih močeh pomagati. Včasih nas samo kdo vpraša po pravi poti ali času. V majhnem bodimo zvesti... Življenje je velik mozaik, sestavljen iz milijonov drobnih kamenčkov, Ob bližajočih se božičnih praznikih in prihajajočem novem letu 1996 se iz srca zahvaljujemo vsem, ki nesebično pomagajo ljudem v stiski. Vsem želimo božjega blagoslova, zdravja, sreče, uspehov in medsebojnega razumevanja. Tajnica župnijske Karitas MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL vo DNI FIL TRI LttStttl mri IDEALNO DARILO, KI OSREČI VSO DRUŽINO l i 1 jfL - odstrani slab okus in vonj in druge škodljive snovi v vodi - za vse informacije o filtriranju vode se obrnite no: t M • ^ LAMBDAABB d.o.o. Radomlje, pp.5 Wm Tel..061/815-755 & 0609/621-172 Ž£UMO VAM VEUKO ZDRAVJA IN USPEHOV V LETU 1996 Domžale /lamnik 13 Vsem hvala! Ob odločitvi TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE, da so DOMŽALE NAJBOLJ UREJENO, LEPO IN ČISTO MESTO med srednjimi in manjšimi mesti v Sloveniji, se iskreno zahvaljujem vsem Domžalčanom za njihovo skrb in prizadevanja za prijetno urejeno okolico domov in rože na oknih, hvala prizadevnim članom Turističnega društva Domžale, podjetju NAPREDEK za obnovljene poslovne zgradbe in kostanjev park sredi mesta, hvala lastnikom urejenih lokalov ter vsem, ki skrbite za zelenice, koške, obvestilne table in sploh za lepo zunanjo podobo našega mesta. Tudi zaradi vaših prizadevanj, dela in prijaznosti smo NAJLEPŠE UREJENO MESTO V SLOVENIJI. CVETA ZALOKAR ORA-ŽEM Za srečno 1996 Županja se je odločila, da bo del finančnih sredstev, ki so v proračunu namenjena božičnim in novoletnim praznovanjem, namenila v sklad Zveze slovenskih društev za boj proti raku, hkrati pa bo vsem občanom, ki so dopolnili osem desetletij z voščilnico, katere čisti izkupiček je v celoti namenjen nakupu knjig za slovenske knjižnice, poslala toplo misel in najboljše želje z obilico zdravja in sreče ob božiču in prehodu v novo leto 1996. V prazničnih dneh bo županja ga. Cveta Zalokar Oražem obiskala nekatere občane naše občine, ki so jih priporočile humanitarne organizacije, jim zaželela srečno 1996 ter jih v imenu Občine Domžale tudi obdarila. IZ URADA ŽUPANJE 1 Na zadnji tiskovni konferenci v letu 1995, na katero je Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, povabila vse novinarje, ki so v letošnjem letu spremljali življenje in delo naše občine, se je za sodelovanje zahvalila tudi g. Stanetu Stražarju, dosedanjemu uredniku Slamnika. Na obisku v občini Domžale je bila v decembru tudi direktorica Sklada Republike Slovenije za malo gospodarstvo ga. Cvetka Tinaver. S predstavniki Občine Domžale, Obrtne zbornice Domžale ter Podjetniškega centra Domžale se je pogovarjala o sodelovanju na področju kreditiranja malega gospodarstva. Sodelujoče je seznanila z oblikami kreditiranja v okviru republiškega sklada in politiko, ki jo vodijo na tem področju. Ob koncu pogovora so sodelujoči tudi ugotovili, da bo potrebno še več narediti pri izobraževanju obrtnikov in podjetnikov s področja financ. Kdor hitro da, dvakrat da »Še pred nekaj dnevi smo jo imeli, ŠOLO, lepo šolo, zgrajeno pred trinajstimi leti. Naše iskrive oči so izražale srečo v prijetno opremljenih učilnicah; svetli hodniki so odzvanjali prešeren smeh; bogata knjižnica nam je ponujala svet pisane besede; telovadnica, kaj šele telovadnica, koliko zadovoljnih ur smo preživeli v njej! Lepo nam je bilo... Potem... potem nam je šola pogorela do tal. V nekaj minutah. Ognjeni zublji so lizali vse, popolnoma vse. In uničili vse,« so v prošnji za pomoč pri gradnji nove šole zapisali učenci in učitelji Osnovne šole Spodnja Kungota, skupaj z njimi pa je za pomoč zaprosil tudi njihov župan inž. Jožef Karnet. Ca. Cveta Zalokar Oražem vsakodnevno prejema različne prošnje za pomoč; njihovo prošnjo je še posebej skrbno prebrala in v imenu Občine Domžale takoj prispevala denar iz rezervnega sklada. Če bi ga morda tudi vi, štev. njihovega žiro računa je 51800-630-25526, pripišite pa še ZA ŠOLO. Vsi skupaj želimo, da bi se učenci izpod strehe gasilskega doma čimprej vrnili v brezskrbno šolsko življenje. y G. Simon Mavsar, podžupan, je predstavniku švicarske delniške družbe ADYMAT AG, ki ga je spremljal g. Peter Škufca, v spomin poklonil knjigo O) TA SLAMNIK. OBISK ŠVICARSKIH STROKOVNJAKOV Gospodinjski odpadki za kompost V zadnjem času v Občini Domžale kot tudi sicer širše v Sloveniji, razgibano potekajo parcialni razgovori na temo ravnanja s komunalnimi in drugimi odpadki. Pri tem skušajo to zadevo rešiti v celoti - od izvora do,deponiranja in predelave teh odpadkov. Posebna skrb je namenjena tehnologiji, ki naj bi zagotovila čimbolj gospodarno in ekološko ravnanje z odpadki. Kot je večina bralcev že seznanjena, je Občina Domžale, skupaj z drugimi občinami prejšnje skupne občine, skrbno začela iskati nove lokacije za deponijo komunalnih odpadkov, projekt ločevanja odpadkov pri izvoru in tudi sanacijo obstoječe deponije v Dobu. Poleg omenjenih nalog pa imamo v občini tudi precej posebnih odpadkov, ki jih je potrebno nevtralizirati. Ob iskanju optimalnih rešitev se je vodstvo občine odločilo, da zainteresiranim svetnikom ter vsem, ki spremljajo to področje, predstavi izkušnje švicarskega po- djetja ADYMAT AG; to je v razgovoru s prisotnimi predstavilo dolgoletno tradicijo in strokovne reference na naslednjih področjih: ločeno zbiranje odpadkov, načrtovanje deponij, kompostiranje in nev-tralizacija posebnih odpadkov. Podjetje posebej poudarja pomembnost vsaj delnega ovrednotenja slehernega odpadka in njegovo koristno uporabo; s tem zaključuje naravni krog, da se čimveč odpadkov v primerni obliki vrne naravi. Tudi z diapozitivi so predstavili projekt kompostiranja gospodinjskih odpadkov v velikih zasipnicah, kjer jih s pomočjo mikroorganizmov, ki prežvečijo in predelajo odpadke, in kisika spremeni v koristen humus ter jih vrne zemlji. Pri tem kompostirajo vse gospodinjske odpadke, ostanke trave, odpadke z vrtov in sadovnjakov, ostanke s čistilnih naprav, gnoj, odpadke iz živilske, papirne in lesne 'ndustrije. Njihovo kompostiranje ni nič drugega kot pospešen naravni proces, saj traja njihov postopek od šest do osem tednov namesto nekaj let. Tako pridobljen kompost uporabljajo v kmetijstvu in vrtnarstvu, predstavili pa so tudi projekt, ko so z njim revitalizirali eno izmed dolin v Švici. Pojasnili so tudi metodo cepljenja, ki onemogoča, da odpadki smrdijo. S tem zmanjšajo gospodinjske odpadke do 60%. Povedali so tudi, da je najboljša metoda za uničenje preostalih odpadkov - sežigalnica. V razpravi je prisotne najbolj zanimalo, kako zagotovijo ločeno zbiranje odpadkov. Povedali so, da je to ločeno zbiranje že v glavah vseh ljudi, ki strogo upoštevajo ločevanje odpadkov, saj se več ne dogaja, da bi različne odpadke dajali skupaj ali »pospravljali« na divjih odlagališčih. Kazni so tako visoke, da nikomur še na misel ne pride, da bi se tako znebil odpadkov. Zavest je torej odločilna in začetek pravega obnašanja na tem področju je v ljudeh. Smo pripravljeni na to? Kdaj do razdelilnice hrane? Skoraj že poldrugo leto od časa do časa slišimo, da je v teku organiziranje javne kuhinje v Domžalah, ki bo poskrbela za vsaj en obrok hrane na dan vsem tistim, ki si ga sami ne morejo zagotoviti. Da bi zvedeli kaj več, smo se najprej obrnili na Center za socialno delo, kjer nam je v. d. vodje centra svetovala, naj se obrnemo na Nušo Šink v občinskem oddelku za družbene dejavnosti. Povedala nam je, da gre za zelo staro stavbo (okrog sto let) na Ljubljanski 34-36, ki je potrebna temeljite obnove. S posodobitvijo se bo (se je verjetno že) spopadla občina, saj naj bi bilo v ta namen zagotovljenega tudi nekaj denarja iz stanovanjske dejavnosti. Ker bo občina po adaptaciji prostore odstopila Rdečemu križu Slovenije, smo poiskali Braneta Kosmača s prošnjo, naj nam pove, Dogodivščine malega cirkusa za majhne in velike otroke V domžalski knjižnici je bil v petek, 8. 2. 1995, poseben praznik. Prišli so majhni in veliki, pa klovnesa in klovn, da bi videli in slišali, kako je Igor Mislej svojim otrokom pripovedoval (in si izmišljeval) pravljice, ki zdaj v knjigi razbremenjujejo njemu podobne očete - oni lahko berejo svojim nadobudnežem poglavja iz knjige Dogodivščine malega cirkusa. Kadar se rodi prvorojenček, se zberejo bližnji in daljni znanci, da bi videli, kakšen je, komu je podoben. Vsi veliko govorijo in vedo, le mati v sebi ve tisoč in eno skrivnost (morda celo bolečino in radost), pa običajno ob utrujenosti in skrbeh utihne. Zdi se mi, da je bilo ob predstavitvi otroškega prvenca diplomiranega inženirja Igorja Misleja skoraj tako. Ker knjige ne rodi vsaka mati, pa tudi očetje se ne morejo pobahati s to vrlino, smo tokrat utihnili majhni in veliki, da bi slišali, kako pridejo taki novorojenčki na svet. Porodne muke so bile hude in dolge, nam je razložil založnik in potem še avtor sam, a našlo se je široko srce Dolenjske založbe, ki je z dobrimi botri (sponzorji) začela tiskati v Mengšu rojene črke. Avtor je zatrdil, da je bilo to že pred šestimi leti, ker ga je zvedava hčerka zvečer prosila za ŠEEE... pravljico in mu predlagala, naj ji pove pravljico o cirkusu. Igor v svojem otroštvu cirkusa ni spoznal, zato je bujno zaživela fantazija odraslega gledalca predstave z otroškimi očmi. Vse zgodbe pa imajo tisoč otroških zakajev, zato jih nikoli ni" smelo biti konec. Rojevala so se poglavja s simpatičnimi naslovi, otroci pa so očetu sproti popravljali, če kaj ni bilo v redu. Otroci nimajo radi žalostnih zgodb in smrti živali sredi njih, njihov svet je še veder in čist. Ta otroška cenzura je blagodejno vplivala, da so junaki živeli še naprej. Slišali smo, da jih ie še za eno knjigo (cirkus ima nadaljevanje), ki čaka na založnika. Škoda, da otroci ne znajo tiskati, sicer bi Šeee ... knjige že zdavnaj zagledale beli dan. Igor je v razgovoru dejal, da je teh »stvari« že veliko napisal. Vsi navzoči pa smo že tisti hip verjeli, da drugo-in tretjerojene laže pridejo na svet. Gorjanski škrat, tako se namreč imenuje zbirka, v kateri je knjiga izšla, je Dolenjski založbi našel še enega odličnega ilustratorja, Jurija Kastelica, ki je (spet po navdihu in cenzuri svojih otrok) narisal junake malega cirkusa, živo in prepričljivo, da jim še bolj verjamemo. Odrasli skoraj nismo opazili, kdaj se je končalo pripovedovanje o »cirkusu« v knjigi, ker so otroci zavreščali, kajti prišla sta klovn in klovnesa iz pravega cirkusa. Neutrudno sta navduševala mladež, jo poklicala med nastopajoče, ki je tudi po nastopu vztrajala pri svojem Seeee... cirkusu. Klovna sta povabila tudi utrujene in zadrte obraze odraslih v drugačen svet in pot do Igorje-vih dogodivščin ni bila težka. Medtem ko so se majhni otroci gostili z maksi rolado v zgornjih prostorih knjižnice, smo si drugi priskrbeli knjige in že kar tam brskali po njih. Otroci so sledili temu dobremu zgledu doma in od tu dalje knjige ni bilo moč več videti. Pri nas smo ravnali premi- šljeno, kajti kupili smo dve knjigi in ni bilo nobenega cirkusa... No, ob desetih zvečer, ker otroka luči v sobi nista hotela ugasniti. Zjutraj so prišle malo zaspane oči vprašat, kdaj bo pa Šeee ... (ena) knjiga. Zvečer je bil spet mir, kajti odrasla otroka sva imela vsak svojo knjigo. Radovednost, kakšen je vendar ta cirkus, naju je pritegnila. Priznati moram: nena-.vaden. Toliko resničnih in nemogočih stvari se v njem zgodi, da je to dojemljivo le za otroško domislijo, ki ne razmišlja, zakaj se vse srečno izteče. Pa vendar, junaki v svojem cirkusu govorijo, trpijo, molčijo in so kar naprej na preizkušnji. Je nujno, da v cirkus vdrejo tudi roparji, policisti in podobni gostje? Bralci sami bodo ob bogastvu besed in svežini dialoga odkrivali nove svetove. Morda bodo celo presodili, da je to cirkus vsakdanjega življenja. Vabljive Dogodivščine malega cirkusa bomo brali različno: Otroci zase, odrasli zase. Prav je tako. Knjiga, ki zna govoriti vsem in vsakomur, je dobra. Pisatelj bo imel zdaj široko paleto kritikov, kajti prišel je iz anonimnosti domače hiše. Najbrž mu bo to narekovalo nove strani pestrih knjig za mladino. ANICA GRILJ kako si zamišljajo razaemnico hrane pri Rdečem križu. Povedal je: Tako kot imajo oskrbovanje s hrano najrevnejšega sloja prebivalstva urejeno na Dunaju, kjer smo pred nekaj dnevi bili na obisku, pri nas, na žalost, prav gotovo ne bb mogoče organizirati iz preprostega razloga, ker nimamo dovolj denarja, je takoj na začetku telefonskega pogovora dejal njihov v našem statutu in se nikakor ne nameravamo deliti. Kar zamislite si, kako bi lahko koga, ki je na primer iz Mengša (torej ni več iz naše občine), odpravili z razlago, naj gre kar v svojo občino po kosilo. In kako bo z zbiranjem sre&tev za zagotavljanje hrane? Občina Domžale bo poskrbela za adaptacijo stavbe, opremo pa Bo do pomladi res že vse nared? tajnik Brane Kosmač. Vsekakor pa upamo, da bomo lahko kmalu uresničili obljubljeno in zagotavljali en obrok hrane na dan 30 do 40 najbolj ogroženim ljudem. Na pripombo, da gre najbrž za 20 do 30 ljudi, ki bi prišli v poštev za brezplačno hrano, vsaj tako smo lahko že kar nekajkrat prebrali v raznih obvestilih, je odvrnil, da organizacija Rdečega križa še vedno pokriva tudi področje Mengša, čeprav je to sedaj druga občina. Tako imamo zapisano tudi bomo zagotovili mi, je odgovoril Brane Kosmač. Z zbiranjem denarja bodo najbrž težave. Organizirali bomo razne zbiralne akcije, iskali donatorje, sponzorje, delno pa bomo, upamo vsaj, dobili sredstva tudi iz proračuna. Kdaj lahko torej pričakujemo kuhinjo? V tem mesecu naj bi se začela in tudi končala osnovna in adaptacijska dela, sledi postavitev opreme, čez tri do štiri mesece pa naj bi pričeli razdeljevati hrano. D. B. epigram pjšmeuhovstvo (vsak po svoje o dolgovih poje) Slovenija, le kaj te stari brigajo dolgovi, požvižgaj se, pozabi, glej se v politiki le novi. France Cerar 14 /lamnik Domžale Domžalski rogisti že drugič osvojili zlato odličje! Tekmovanja lovskih rogistov v Avstriji predstavljajo že dolgoletno tradicijo. Ta prireditev pa ni samo avstrijska, saj vabijo tudi sosednje države, da se jim pridružijo na teh tekmovanjih. Lansko leto so se odzvali Domžalski rogisti in osvojili zlati rog v svoji kategoriji B sosednje dežele in gostje. Prireditev je bila na avstrijskem Štajerskem, 1. julija pa je bilo tekmovanje na avstrijskem Koroškem v lovskem dvorcu Mage-regg pri Celovcu. Ponovno so se ga udeležili Domžalski rogisti, zdaj že kot stari znanci. Tudi letos je tekmovanje potekalo po enakih če ne celo težjih pogojih kot lansko leto - ocenjevanje s točkovanjem, obvezni program signalov in dve koračnici. Skupina je nastopala v zasedbi osmih članov, med njimi tudi g. Peter Maierhofer, naš prijatelj, sicer član rogistov iz Halbenreina-Ratkes-burga. Rogisti se mu zahvaljujejo za vso pomoč, ki jo je nudil na skupni vaji pred nastopom. Letošnja prireditev je bila ravno tako uspešna kot lani, saj so Domžalski rogisti zopet osvojili zlati rog in pokal (spominski) in kot edini predstavniki Slovenije častno zastopali našo državo, obenem pa sprejeli povabilo na naslednje tekmovanje leta 1997, ki bo v Borovljah na avstrijskem Koroškem. K uspehu jim čestitamo in želimo čimveč mednarodnih uvrstitev na takšnih tekmovanjih. Domžalski rogisti pa se na koncu zahvaljujejo vsem donatorjem, Zvezi kulturnih organizacij Domžale in našemu prijatelju Martinu Ogrincu-Daretu za nesebično pomoč pri organizaciji prevozov in daril. KAJETANA RETTINGER »ŽIVLJENJSKA POT« SE JE IMENOVALO ZANIMIVO PREDAVANJE PATRA JOŽETA KOKALJA... Spregovoril je o svoji rani mladosti in misijonarskem delu Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Dob je v petek, 24. novembra 1995, v Kulturnem domu na Močilniku v Dobu organiziral zanimiv večer z gostom patrom Jožetom Kokaljem, ki je v jezuitskem redu že pol stoletja. Poslušalce v polni dvorani je najbolj zanimalo obdobje njegovega misijonarskega dela v Zambiji. Urina kazalca sta se kar prehitro že dvakrat in čez zavrtela okrog svoje osi, prisotni v dvorani pa bi še kar poslušali. Kdaj in zakaj se je odločil postati misijonar, je bilo vprašanje iz občinstva. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, pri jezuitih pa so ga vzgajali kot člana Marijine kongregacije. Tako kot tudi več drugih dijakov, ki so se zanimali za misijonarsko poslanstvo, je bil reden udeleženec krožka pri lazari-stih, na katerem so dijaki prebirali in študirali misijonarska pisma in njihove probleme. V letu 1943, med okupacijo Ljubljane, je bil ministrant pri uršulinkah (star je bil štirinajst let), vsako jutro pa je ministriral pri župniku, beguncu z Dolenjske. Še sedaj se večkrat spomni na skodelico fižola, ki mu jo je župnik vsako jutro dal tako rekoč od svojega obroka, saj v tistem času hrane skoraj ni bilo. Takrat je bila navada, da je maši sledila zahvala, kar pomeni, da po obhajilu niso šli takoj domov, ampak so ostali na zahvali po maši, kar je trajalo približno deset minut. In pri taki zahvali po maši ga je nenadoma preblisnilo: »Ali molim zato, da bi šli drugi v misijone? Kaj pa jaz? Ali ne bi bilo prav, da ne bi samo molil za to, ampak, da bi tudi sam šel?« Šlo je za trenutno odločitev, vedel je, da bo to njegova življenjska pot. Njegov oče je bil namestnik višjega državnega tožilca, pa je maja 1945 presodil, da je bolje, da se s starejšim sinom umakneta v tujino, dokler se razmere doma ne uredijo, kajti najbolj nevaren čas nastopi takoj po zmagi revolucije, ker zmagovalci tedaj brez sodišč zapirajo in ubijajo svoje nasprotnike. Tako sta z očetom 8. maja 1945 odšla iz Predoselj na kamionu čez Ljubelj, šla proti Beljaku in naslednji dan prišla do Bač pri Baškem jezeru. Tam so ju na dan zmage, 9. maja 1945, prestregli tanki. Skupaj z drugimi ujetniki so ju strpali v šolo, vsem pobrali dokumente, ure, pasove, vezalke in prvič v življenju je občutil, kako lahko človek v trenutku ostane brez dostojanstva. Čez deset dni so jih odpeljali na Jesenice in potem v Škofjo Loko, kjer so jih zaprli v škofjeloški grad. Ko so jih odpeljali v Šentvid, so bila vsa okna v Škofji Loki zaprta, na ulici ni bilo žive duše, tako da ni nihče mogel videti ljudi, ki so tiho stopali po izumrlih ulicah. V Šentvidu sta bila zaprta dva meseca, potem so njega zaradi mladosti, bil je šestnajstleten fantič, izpustili, malo kasneje je prišel domov tudi oče, vendar ne za dolgo. 2e čez teden dni so sredi noči prišli in očeta Življenjska pot patra Jožeta Kokalja je bila zanimiva aretirali. Kasneje, dobro se še spominja tistega dne, bilo je 16. oktobra, je bil oče obsojen. Decembra istega leta je Jože Kokalj odšel v Zagreb, kjer je doštudiral in tam ostal celih dvanajst let. O tem obdobju svojega življenja bi lahko povedal še marsikaj, tudi veliko bridkih spominov, vendar je ze tako, je dejal, da se človek na srečo raje spominja lepih stvari in ko na koncu gleda nazaj, se najprej zahvali Bogu za življenje. Ko je v letu 1966 končno le dobil potni list, vendar samo za kratek obisk v Rimu, je od tam odšel v London, nato v Ameriko in potem v misijone. Ni šel domov, ker je vedel, da bi ga zaradi predolge odsotnosti (dovoljenje oziroma potni list je dobil samo za Rim), zaprli. V osmih letih kaplanovanja v Mariboru je moral kar dvakrat v zapor. Enkrat so ga obsodili zaradi stavkov, ki naj bi jih izrekel med novo mašo patra Vidra, sošolca, čigar stric, znan profesor na univerzi in astronom v Libanonu, je bil takrat ravno na obisku. Za besede, ki naj bi jih izrekel, ga je ovadila neka ženska, zdi se mu, da je bila žena miličnika. Ves proces je potekal v smislu: ali je ta pa ta rekel to pa to? Ženska je pritrdila in obsodili so ga. Odšel je v Zambijo. Zambijska misijonska skupnost je po številu Slovencev v njej druga največja, prva je misijonska skupnost na Madagaskarju. V Lusaki je ostal štirinajst let, čeprav je mislil, da najbrž ne bo prišelveč nazaj, saj se je želel delu v Zambiji posvetiti do konca. Najlepše izkustvo iz tega obdobja je po njegovem spoznanje, da je vera tista, ki združuje ljudi s še tako različnimi političnimi nazori. Po šestnajstih letih je prišel domov na obisk in v tistem času napisal dve knjigi »Iz sončne Zambije«, malo kasneje knjigo »Pogovori ob Gangesu«, v kateri posveča okrog sto strani patru Cukaletu, znanemu Slovencu. V knjigi »In šli so po vsem svetu« opisuje delo naših misijonarjev na raznih koncih sveta. Njegova prva knjiga je bila »Misijonske Šmarnice«, zadnja, ki jo je napisal, pa govori o življenju in delu Frančiška Ksaverja. Kako se je v daljni Zambiji spopadel s popolnoma tujim jezikom, je nadalje zanimalo poslušalce. Najprej se je moral naučiti angleškega jezika, kajti v Zambiji vsi dijaki govorijo angleško. Kdor ne zna angleško, mu tudi francoščina ali nemščina ne pomaga. Za domačine je belec, ki ne razume in ne govori angleško, skrajno problematičen in nevreden njihove pozornosti. Malo kasneje pa se je lotil jezika domačinov, imenovanega nvanja. (izg.: njandža). Po štirih mesecih je moral že maševati v njihovem jeziku. Dostikrat je zašel v neprehodne jezikovne »tunele«, iz katerih se mu je včasih zdelo, da skoraj ni izhoda, vendar ni hotel nikoli odnehati. V težkih trenutkih omahovanja si je imel navadno reči: »Ni res, da ne bom zmogel, ko pa imam dober dokaz za to!« Pomislil je na misijonarja, ki je v Zambijo prišel pri svojih triinšestdesetih letih in se naučil jezika domačinov. Po treh letih si je končno lahko rekel: »Zmogel sem!« Ali tudi domačini v Zambiji, podobno kot na primer Japonci, upodabljajo sveto Marijo z njihovimi potezami, se je glasilo naslednje vprašanje. Nasprotno, je povedal pater Kokalj. Ob neki priliki je prišel do prekrasnega črnega kipa svete Marije. Postavil jo je v cerkev. Nemalo je bil presenečen, ko so se domačini skoraj osramočeno obrnili od kipa rekoč, da Marija ni bila črna, ampak bela. Nič ni pomagalo, da jim je skušal dopovedati, da je barva koža nepomembna, da Marija ni bila čisto bela, da je imela obraz Arabke. Kaj dela danes in kakšne so naloge jezuitov v današnjem času, je zanimalo poslušalce. Pater Kokalj je povedal, da je bil jezuitski red ustanovljen za obrambo in širjenje vere pod vodstvom svetega očeta kot vrhovnega predstojnika. Jezuiti niso monolitni, ne mislijo vsi enako, pač v smislu reka Sv. Ignacija: »Iskati in najti Boga v vseh stvareh«, kar pomeni res povsod, ne samo v zakramentih in molitvi. Jezuiti nimajo redovne obleke, njihov življenjski standard v ničemer ne odstopa od standarda drugih ljudi. Pater Kokalj je prepričan, da bi v premišljevanju v duhovnih vajah morali laiki iskati smisel svojega življenja in svoje izkušnje posredovati drugim. Iz Zambije v Slovenijo so ga poklicali leta 1981, in sicer za provinciala, t.j. predstojnika slovenskih jezuitov. Predstojnik je bil šest let, potem je bil dve leti pomočnik učitelja novincev pri Sv. Magdaleni v Mariboru, od leta 1990 pa je župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Čas se je hitro iztekel, zato lahko samo upamo, da bo pater še kdaj našel čas in nas razveselil z novim zanimivim predavanjem. DADA BREJC Drage bralke in bralci Slamnika. Koliko slovenskih pregovorov in rekov poz-natet Duhoviti ljudje imajo vedno katerega na jeziku. A pri tem je važna prava mera, sicer kmalu veljaš la človeka, ki samo deli nauke in vse naokoli poučuje. Gotovo ste že doživeli, da je kdo s »pravo besedo na pravem mestu«, z duhovito domislico, s prebliskom ali pregovorom prinesel dobro voljo, razelektril napeto ozračje, obogatil družinsko praznovanje, sočloveku vlil volje ali celo dal obliž na rano. V našem času, v katerem se širi notranja praznina, pozunanjenost in plehkost, ljudje spet radi segajo po tem, kar je preskušeno, ker je preživelo stoletje. V pregovorih so odgovori na večna vprašanja, ki jih zastavlja življenje - povedo, kako »je vedno bilo, je in bo«. Ker bomo kmalu stopili v novo leto - pa tudi zato, ker tudi nov uredniški odbor Slamnika šele dobro začenja v novi zasedbi —, sem za prvič izbral nekaj pregovorov, ki se nanašajo na začetek. Najbolj znan je tisti, ki pravi: Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo. | Izkušnja pove tudi naslednje: Dober začetek je pol dela. Kako pomembno je, da na začetku dobro premisliš svojo odločitev in se držiš izbrane poti, pove tale: Tisti, ki veliko začenjajo, malo končajo. Od ljudi, ki uporabljajo velike besede in trosijo obljube, se naučimo naslednje: Ne začenjaj z velikim dobrim namenom, ampak z majhnim dobrim dejanjem. Podobno resnico izraža norveški pregovor: Nič na svetu ni daljše kakor pot med dobrim sklepom in dobrim dejanjem. Večkrat se kesamo, da smo sprejeli kakšno dolžnost, a takrat velja: Kdor se pusti vpreči, mora vleči. Človek mora gledati naprej in nazaj, v preteklost predvsem s hvaležnostjo. Veliko življenjsko modrost pove bolgarski pregovor: Če zajemaš iz novega vodnjaka, ne pljuvaj v starega. Pa končajmo s kitajskim pregovorom, ki uči modro porazdeliti moči: Kdor ima pred sabo dolgo pot, ne sme teči. Izjema so le maratonci. Pregovori nastajajo v vsakem času. Zato vas, drage bralke in bralci, vabim, da mi pošljete kakšen pregovor ali duhovit izrek - bodisi da je star ali nov, tuj ali domač. Objavili ga bomo. Moj naslov: Bogdan Dolenc, Mala Loka 8, 61230 Domžale DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE Spoštovani! Ob zaključku letošnjega leta je Društvo invalidov Domžale pripravilo vsakoletne obiske najstarejših in najbolj prizadetih članov. Pridni aktivisti društva, med katerimi moram še posebej pohvaliti 33 poverjenikov, ki skozi vse leto skrbijo, da so invalidi na njihovih območjih pravočasno obveščeni in dobro informirani o vseh akcijah, je v predprazničnih dneh z najboljšimi željami za zdravo in srečno 1996 obiskalo čez 200 naših najstarejših članov in jim razdelilo pakete, v katerih je bilo več kot tono različnega blaga. Tako kot že vrsto let bomo tudi v letu 1996 s svojimi aktivnostmi lajšali vsakodnevne tegobe invalidom in lepšali ter bogatili življenja naših članov. Program dela našega društva za leto 1996 bo kot doslej temeljil na socialnem programu in rekreativni dejavnosti, saj so okrevanja, srečanja, izleti, športna srečanja z našimi prijatelji indruštvi invalidov ena najljubših oblik razvedrila. Ob zaključku leta 1995 se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste Društvu invalidov Domžale pomagal i s finančnimi ali materialnimi sredstvi ali le z dobro misiljo. Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale Obenem pa prav vsem našim članom, prijateljem našega društva in sponzorjem želim prijetne praznike ter veliko zdravja in sreče v letu, ki prihaja. Vabim vas, da pridete v društvo, greste z nami na izlete, športna srečanja, letovanja in zdravljenja ter ne pozabite, da vam bomo pomagali tudi pri reševanju vaših problemov. Preživimo torej leto, ki prihaja, skupaj! EDVARD ZAVRŠNIK VABILO 61235 Radomlje Zl$<£>$\ RADOMLJE Vabimo vse krajane in prijatelje petja na tradicionalni NOVOLETNI KONCERT zgosti večera: Moški pevski zbor Doberna, ki bo v ČETRTEK, 28.12.1995, ob 19.00 uri, v Kulturnem domu Radomlje OBNAVLJANJE IN PREDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH. MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE. TAPETNIŠTVO JARC EMILJARC, PREVOJE 131, 61225 LUKOVICA MOBITEL: 0609-635-915 Alkimist Pauola Coelha V začetku decembra je izšla pri založbi Vale Novak iz Ljubljane, Poljanska 1, knjiga z naslovom Alkimist. Napisal jo je oseminštiride-setletni brazilski pisatelj Pauolo Coelho, ki je trenutno eden izmed petdesetih najbolj branih avtorjev na svetu. Alkimist je pripoved, ki kljub preprostemu in nedolžnemu jeziku, kot bi šlo za otroško pravljico, posreduje resnico z enako močjo in prepričljivostjo kot filozofske knjige. Pisatelj v knjigi, ki je miselno bogata, razglablja in pojasnjuje, kaj ga vodi v življenju. Eno njegovih glavnih vodil je: zavrzi temačne misli in poslušaj srce. Bralec se skupaj z glavnim junakom pastirjem Jakobom uči poslušati svoje srce in slediti dobrim vzgibom. Avtor svetuje, naj vsakdo stopi na pot življenja skladno s svojimi sposobnostmi in željami. Če ne bo storil tako, bo življenje preživel v zavesti, da se ni izpolnilo to, kar je želela in hotela njegova duša. Usoda nam je vsem pisana; saj je vsakdo izmed nas del Duše sveta. To pravljično pripoved, ki jo je pisec poimenoval Alkimist, je prevedla iz portugalščine Blažka Mueller. Delo zajema 165 strani. Avtor je doslej napisal sedem knjig. Te so prevedene v 23 jezikov in so jih doslej prodali v svetu v skupni nakladi nad 10 milijonov. O Alkimistu so kritiki zapisali, da je ta knjiga čudovita filozofska pravljica, da je polna poezije in humoristične misli, da bralca privlači s komiko, z dramatično napetostjo in s psihološko intenzivnostjo; dalje so napisali, da je delo eksotična pripoved za stare in mlade ter slednjič, da je knjiga magično delo in je res potovanje k Duši sveta. MILOŠ LIKAR Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818 Pred 195 leti je bil rojen škof Slomšek Zgodovine naroda ne pišejo le kralji, vojskovodje, grofje, politiki in uspešni gospodarstveniki, temveč jo še bolj in kar odločujoče pišejo močne duhovne osebnosti in kulturni ustvarjalci. Eden izmed najvidnejših takšnih tvorcev slovenske zgodovine je bil mariborski škof Anton Martin Slomšek (1800-1862). Kot nekoč Mojzes Izraelce je ta mož spodbujal in učil slovensko ljudstvo in ga vodil v obljubljeno deželo narodne samozavesti, resnične kulture in večnega odrešenja. Slomškovo vodilo »Prava vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodne omike« je bilo nad sto let glavnini slovenskega naroda kažipot. Mnogim je to še danes. Slomškova življenjska pot Omenimo le glavne postaje njegovega bogatega življenja. Rodil se je 26. novembra 1800 na Slomu v župniji Ponikva blizu Celja. Za prvorojencem Antonom je mati imela še sedem otrok in je ob zadnjem porodu umrla, ko je bilo Antonu šele dobrih 15 let. Prav na mater, ki je bila iskreno pobožna, pa tudi blage in vesele narave ter dobfa pevka, je bil Slomšek močno navezan. Kot otrok je pomagal pri domačem delu na kmetiji in od domačega kaplana * prejel prvi pouk v branju in pisanju. Ta plemeniti duhovnik mu je postal po smrti staršev drugi oče in druga mati. Poslal ga je v celjske šole, potem pa v Ljubljano na licej, kjer se je spoprijateljil s sošolcem Francetom Prešernom. L. 1824 je bil posvečen v duhovnika. Pet let je bil kaplan, nato devet let duhovni voditelj bogoslovcev v Celovcu, pa spet župnik v Dravski dolini, stalni kanonik pri Sv. Andražu v Labotski dolini (danes na avstrijskem Koroškem) in nekaj mesecev župnik v Celju. Leta 1846 je bil imenovan za lavantinskega škofa. Mariborske škofije še ni bilo in sedež škofije je bil v že omenjenem Sv. Andražu. Tam je škofoval trinajst let, do 1859, ko je prenesel sedež lavantinske škofije v Maribor. Tu je umrl 24. septembra leta 1862. Slomškovo delo in pomen Slomšek je svoje življenjske moči posvetil predvsem duhovniški, dušnopastir-ski dejavnosti, hkrati pa se je zavzemal za vsestransko kulturno rast svojega naroda. Bil je odličen govornik in pridigar. Govoril je iz prepričanja, iz srca, iz svoje globoke duhovnosti. Vsem se je znal približati, vsako priliko je porabil za poglobitev vere. Veliko je pisal in prevajal. Znane so njegove »Drobtinice« (od 1846 dalje) - nekakšen letopis za versko in naravno vzgojo ljudi. Pastirska pisma je pisal v lepi domači besedi. Imel je posebno ljubezen do slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda. V njunem duhu je delal za zbližanje s pravoslavnimi in ustanovil zedinitveno (ekumensko) bratovščino. Leta 1859 je prenesel sedež lavantinske škofije iz obrobnega Sv. Andraža v Labotski dolini v Maribor. S tem je v bistvu začrtal severno mejo Slovenije. Škofijo je tako zaokrožil, da je bila vanjo vključena večina Slovencev na Štajerskem. Istega leta je v Mariboru ustanovil bogoslovje - visoko bogoslovno šolo ter dijaško semenišče. Prirejal je misijone po župnijah in pogosto sam sodeloval. Podpisal je zidavo novih cerkva in obnavljanje starih, skrbel za razcvet ljudskega cerkvenega petja, za lepoto bogoslužja in za misijone. Ob dušnopastirskem delu je mislil tudi na kulturne potrebe svojega naroda. Čeprav je odlično obvlada! nemščino in latinščino, je nadvse ljubil materin jezik, ga preučeval, izpopolnjeval in zanj navduševal druge. Kot učitelj in pridigar je Mariborski škof Anton M. Slomšek (1800-1862) govoril lepo, preprosto in razumljivo. Njegova velika ljubezen je bila šola, zanjo je pisal vzgojne članke in učne knjige, čitanke, pesmarice in mladinske pripovedne spise. Najbolj znana je vzgojna in učna knjiga »Blaže in Nežica v nedeljski šoli« (1842). Bil je pobudnik in soustanovitelj velike ljudske knjižne založbe »Družbe sv. Mohorja« (1852), ki s svojo redno zbirko vsako leto prihaja v zavidljivo število (letos 16.000) slovenskih domov in tudi sicer izdaja dragocene domače in prevedene knjige. Nobenega dvoma ni, da spada mariborski škof Anton Martin Slomšek med največje može slovenske zgodovine. Rojakom je utrdil samozavest, vcepil spoštovanje in ljubezen do domačega jezika, do lastnega naroda in njegove kulture. Vsajal je vanje temeljne kreposti: poštenje, delavnost, dobroto, gostoljubje, in s tem soustvarjal slovenski narodni značaj. Mnoge njegove besede bi bilo treba izpisati z velikimi, svetlimi črkami in jih postaviti pred oči tudi današnjim Slovencem. Pisatelj Alojz Rebula je o Slomšku napisal bogat življenjepis z naslovom Pastir prihodnosti (Mohorjeva družba, 1992). Zelja vseh poštenih Slovencev je, da bi bil Slomšek kmalu razglašen za blaženega, saj se mnogi že sedaj priporočajo njegovi priprošnji. Dr. BOGDAN DOLENC Domžale /lamnik 15 O božiču Prazniki, ki jih obhaja Cerkev, so spomin na velike odrešenjske dogodke, ki so v neposredni povezavi z Jezusom Kristusom. Vsi pa imajo središče v božičnem času. To je praznik, ko se Cerkev spominja zemeljskega, telesnega rojstva druge božje osebe. Božič tako pred vsakega človeka - brez izjeme - postavlja eno največjih skrivnosti Boga, to je skrivnost Učlovečenja. Praznovanje božjega rojstva 25. decembra se je prvič pojavilo v Rimu okoli leta 336. V poganskem Rimu Pred nastopom krščanstva je bil v Rimu na ta dan praznik nepremagljivega Sonca. Dnevi so se krajšali, noči so se daljšale. Postajalo je vedno hladneje in grozilo je, da bo sonce izgubilo svojo bitko za oblast na nebu. Vendar zgodilo se je nekaj nemogočega, Sonce je na 25. decembra zmagalo in takrat so praznovali dan, ko je rojeno nepremagljivo Sonce. Krščanstvo je leta 313 postalo uradna rimska vera. Ta dan si je prisvojilo za rojstni dan Jezusa Kristusa! V krščanski tradiciji je Kristus označen kot resnično sonce pravice. Že prvi kristjani so v Kristusu videli tisto sonce, ki razsvetljuje vsakega človeka. Poročilo o Jezusovem rojstvu Samo evangelist Luka nam nekaj malega pove o rojstvu Jezusa Kristusa. Iz njegovega poročila lahko izluščimo nekaj zgodovinskih dejstev. V času Jezusovega rojstva je rimskemu imperiju vladal cesar Avgust (29 pr. Kr do 14 po Kr). V provinci Siriji, pod katero je spadala tudi Judeja, je vladal cesarski namestnik Suplicij Kvirinij. Zaradi popisova- nja, ki ga je ukazal cesar Avgust, so Judje hodili v tista mesta, od koder izvira njihova rodbina in je bil njihov rodni kraj. V Galilejskem mestu Nazaret je živel človek z imenom Jožef, zaročen z ženo Marijo. Ta je bila v visoki nosečnosti. Ker pa je bil Jožef iz Davidovega rodu, je bila pred njim in Marijo še dolga pol. Prepotovati sta morala skoraj 110 km, do Davidovega mesta Betlehem. V he-breiščini pomeni Betlehem hišo kruna. Mariji se je v mestu »dopolnil čas poroda«. Jožef je kot skrben rednik iskal prostor, kjer bi Marija rodila. Hodil je od hiše do hiše, pa so ga povsod odklonili. Mesto je bilo polno prišlekov, ki so prišli na popisovanje. Pa tudi z rojstvom in novorojencem ni hotel imeti nihče opravka. To je bila za gostitelja še dodatna skrb. V okolici Betlehema je veliko naravnih votlin, ki popotniku nudijo skromno zavetje. Pastirji so te votline uporabljali za zaščito svoje živine. V eni takih votlin je Marija rodila Jezusa. Duhovni pomen božiča Bog, ki je prišel med nas, se imenuje Jezus Kristus. Angel, ki pastirjem na betlehemski poljani oznani Jezusovo rojstvo, pravi: »Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličan« To oznanilo je srž Učlovečenja. Jezus se ni rodil za nekaj izbrancev. Rodil se je za vse: za vernike in nevernike, za morilce, prešuštnike in krvoskrunce. Tako pester rodovnik, kot ga ima Jezus, menim, da ga nima nihče. To ni rodovnik zemeljskega veljaka. To je rodovnik Boga, ki ljubi človeka. Eno je gotovo. Jezus Kristus nas ni hotel narediti še bolj srečne, ko smo že srečni. Hotel nas je odrešiti, ker smo grešni. Priznajmo svoje grehe in napake in v naših dušah se bo rodil Jezus. ŠTEFAN ROZMAN Ob prihodu Betlehemske lučke Plamenček miru iz Betlehema prihaja letos v Slovenijo, da bi v siju njegove svetlobe s srcem uzrli ljudi okoli sebe in se razveselili njihove drugačnosti. V množici neznancev si nikoli nista niti dva enaka. Vsak je zase drugačen in neponovljiv. Velikokrat je prav ta drugačnost tista, ki nam je pri naših prijateljih tako všeč. Veselimo se njihove drugačnosti. Toda od kod potem nacionalizem, rasizem in druge oblike nestrpnosti? Drugačnost naenkrat postane ovira. V množici ljudi si izberemo prijatelja, toda zakaj ravno njega? Mogoče preprosto zato, ker je drugačen od drugih in od nas samih. Toda kot se veselimo te drugačnosti, bi se morali veseliti vsake drugačnosti. Luč miru naj nam odkrije stiske in lepoto okolja in ljudi ter naj nas osvobodi nestrpnosti in zaprtosti. Različnost more biti veliko bogastvo. Zaradi prijateljstva, sodelovanja in strpnosti mnogih ljudi je luč miru prišla do vašega doma. S sprejemom plamena ste sprejeli tudi nalogo, da mir in strpnost širite v svojem okolju. Svečka bo dogorela, vrednote in sporočilo ljubezni do drugačnih pa naj ostanejo med nami- in iz besed preraščajo v drobna dejanja strpnosti, ki bodo polepšala svet. S to željo vam Slovenske katoliške skavtinje in skavti voščimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1996. E. T., B. T. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto ter veliko uspeha pri urejanju in vodenju glasila Slamnik pa želimo tudi celotnemu uredniškemu odboru Slamnika. Domžalski skavti SLOVENEC, december 1930 Komur je v otroških letih padla slana na srčne gredice in ožgala zelene klice, ki so silile veselo na dan, na božje solnce, tega bo do smrti spremljala tiha žalost. Otroku je radost toliko kolikor toplo pomladansko sonce rastlini. In po naravnem zakonu, ki ga je zapisal Stvarnik v svoje stvarstvo, morajo roditelji, mora vsaka mati dati svojemu otroku radost za duševno rast, za popotnico v življenje. Ta radost ozari otroka s srečo, ki nikdar ne izgubi svojega bleska in svoje toplote. Vedite, da strašno popari otroka večni prepir v družini. Taki starši so ubijalci mladosti svojih otrok. Zadnji čas se veliko govori o združitvi malih občin. Res je, da male občine ne morejo vršiti raznih socialnih nalog, ne morejo storiti kaj uspešnega za reveže, hiralce, bolnike itd. Tudi nimajo sredstev za napravo vodovodov, izboljšanje občinskih potov, urejevanje potokov itd. Samo velike občine, ki imajo izdatno davčno moč, morajo napraviti kaj takega. Nasprotno je pa tudi res, da imajo male občine marsikatero prednost. Ljudje se poznajo med seboj. Župan more res po svoji vesti izdati razna potrdila. Vsakega pozna po obrazu, ve njegove rodbinske razmere, to je velikega pomena. Župani, malo premislite o tem. • V Sloveniji je bilo do 1. oktobra letos zaposlenih in zavorovanih 77.388 delavcev in uslužbencev. Največ jih je delalo v tekstilni industriji (9.416), kot hišna služinčad (8.127), v kovinski industriji (6.264) in v gozdarsko-lesni industriji (5.987). • Po statistiki Avtokluba smo imeli v Sloveniji do 1. novembra letos 1.065 osebnih avtomobilov. Najbolj so bile zastopane tele znamke: Ford (120 avtomobilov), Fiat (82), Chevrolet (64) in Renault (49). Mo-tociklov pa smo imeli 1.320. Od tega števila jih je bilo v Ljubljani 196. KLAVDIJ TUTTA JE RAZSTAVLJAL Slike in pariški akvareli Likovno razstavišče Domžale je 7. decembra odprlo razstavo z naslovom Slike in pariški akvareli priznanega slikarja Klavdija Tutta, ki živi in dela v Novi Gorici in Kranju. Rodil se je 12. januarja 1958 v Postojni. Samostojno razstavlja že od leta 1977, na Akademiji za likovno umetnost je diplomiral leta 1982, pred dvema letoma pa je ustanovil mednarodno likovno delavnico Slovenija odprta za umetnost. V katalogu, ki je bil na razpolago obiskovalcem razstave, smo prebrali, da je slikar Klavdij Tutta poleg številnih domačih razstav sodeloval še na mnogih tujih razstavah in dosegel veliko uspeha, kar potrjujejo nagrade in priznanja, navedene na zadnji strani kataloga. Milček Komelj je v prispevku z naslovom Vesolje ustvarjalnega veselja, s katerim je obiskovalcem predstavil umetnikovo delo, med drugim zapisal: »Klavdij Tutta je slikar življenjskega vitalizma, ki ga pojijo prsi Mediterana. Njegove obširne slike so pokrajine spomina nanj, panorame, izhajajoče iz predstav, ki jih umetnik kot preplet znamenj in življenjske poezije razporeja na platno kot zemljevide življenjskega principa. Za nosilca takih sugestij si je tokrat v današnjem duhu slike kot objekta izbral kombinirane oblike platna, ki z večdelno, največkrat križno kombinirano formo, ponekod predrto z okenskimi prazninami, asocirajo na totem«. »In s čopičem bom ohranil podobe domače...« »In s čopičem bom ohranil podobe domače...« je poimenoval svojo slikarsko razstavo Danijel Fugger, ki jo je v petek, 15. decembra 1995, ob 19. uri, v prostorih Kulturnega društva na Studencu odprlo Kulturno društvo Miran Jarc - Škocjan. »Naša slovenska pokrajina z leti vse bolj spreminja svoj obraz. Izgubljajo se naravne lepote in stari slovenski simboli, med katere sodijo prav gotovo stari kozolci in slamnjače, pokrajina pa s tehničnimi in gradbenimi posegi izgublja svoj značaj. Zato že precej časa lovim s čopičem izginjajoče motive in od tu izvira naslov moje slikarske razstave,« je zapisal na vabilo avtor razstavljenih del. Ob otvoritvi razstave, ki jo je omogočila Občina Domžale, sta v kulturnem programu nastopila Komorni trio in Domžalski trobilni kvartet, program pa je povezovala Draga Jeretina--Anžin. Razstava bo odprta do 26. decembra 1995, vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa ob 10. do 17. ure. Vabljeni! Skrivnostni svet - Palčkovija Vsak izmed nas je poln skrivnosti, taka je tudi narava. Naravo blizu nas že kar dobro poznamo, vemo, kje bomo nabirali želod, kje bomo našli kostanje; vemo tudi, katere ptice bodo pozimi iskale hrano v naših krmilnicah. Kje stojijo ali visijo ptičje krmilnice? Na vrtu vrtca ŽABICA v Trzinu. Takole sem se pogovarjala z »malimi šolarji« iz Trzina in jih vprašala, če se kdaj srečajo s palčki, s temi krasnimi bitji, ki urejajo pravljični svet. Palčki živijo v krasni deželi Palč-koviji, tam se dogajajo same zanimive stvari. Seveda ima v Palčkoviji glavno besedo Glavni palček, ki ima ogromno pomočnikov. Čez nekaj dni je imel že vsak mali šolar svojega palčka, ki mu je pomagal ali pa ga je tudi pokaral. Palčki so ponoči skrili neurejene kocke, pogledali so, če so si otroci zvečer umili zobe, pa še in še bi lahko naštevala. Otroci ne bi bili to, kar so, če ne bi bili zelo radovedni. Kje je Palčkovija, so me kar naprej spraševali; v bližnjem gozdu se je videlo le to, kako pod koreninami dreves Palč-kovije palčki zračijo in pospravljajo, povohali smo tudi lahko, kaj si dobrega kuhajo, več pa ne. Kdor išče, ta najde. Tudi mi smo našli možnost, da v Palčkovijo pridemo čisto zares. Otroci so bili navdušeni, da se bomo odpravili na takšen izlet. V Palčkoviji ni bil še nikoli nihče. Ko smo se pričeli pogovarjati o Palčkoviji, so bili starši kar malo na trnih, kaj neki je sedaj to, so me spraševali. Pa je prišla tista sobota, ko smo se odpravili raziskovat svet palčkov. Vsi raziskovalci so bili točni in zelo dobro opremljeni. Imeli so močne baterije, hribovske čevlje. V Palčkoviji je tema, tla pa tudi niso najbolj ravna. Deževalo je tako močno, da so brisalci na vetrobran-skem steklu komaj odganjali vodo. Ringa, ringa, raja, jelka pa nagaja. In kam smo se peljali raziskovat? Proti Kočevju smo se odpravili v ne-omadeževani svet Roga in Želenj-skih jam. Bolj smo se vozili proti jugu, močneje je snežilo. Mamice in očki, ki so bili tudi z nami, so zaskrbljeno gledali v goste snežinke, otroci pa so ugotavljali, čigava baterija je večja, močnejša. Pripeljali smo se do Kočevja, kjer je bilo kar precej snega. Tu nas je pričakal gozdar, ki Rog in Želenjske jame zelo dobro pozna. V Rogu nas je pričakala prava zima, veje so bile sklonjene pod težo snega, tako da smo se vozili kar skozi sneženi tunel. Otroci so bili zelo zaposleni z ogledovanjem narave. Sneg nam je preprečil, da bi šli više v roške gozdove, prav do obrobja pragozda. Zapeljali smo se do najde-belejše jelke, vsi otroci so se postavili okoli nje, pa so jo komaj objeli. Veličastno staro in zelo visoko drevo. Gozdar nas je opozoril na sveže volčje sledi v snegu; nekaj volkov je malo pred nami prečkalo cesto. Otroci so slišali kar nekaj zanimivosti o življenju volkov, medvedi pa v tem letnem času dremljejo in medvedke pričakujejo mladiče. Po kosilu smo se pa odpravili v Palčkovijo. Vse je bilo sneženo, ko nas je vodič peljal proti vhodu v podzemski svet. Sami bi se težko znašli med grmi in potkami, ki so peljale k našemu cilju. In kar naenkrat smo prišli pred jamo. Stopili smo v Palčkovijo. Čisto zares, prižgali smo baterije, saj je bilo zelo temno. Jame niso turistično opremljene, spoznali smo se s prvinsko podzemsko naravo. S kapnikov je kapljalo, jame še delujejo. Zlasti manjši stranski žepi so zanimivi, vse polno lukenj vodi v še neraziskani svet. Kar naenkrat smo nad sabo zagledali nebo, nad nami pa naravni most. Po tem prehodu smo se znašli v še temnejšem delu jam, kamor hodijo prezimovat netopirji. Bili so vznemirjeni, ko smo posvetili z baterijami vanje. Tudi tu je kapljalo s kapnikov, kar smo si lahko ogledali od blizu. In kako je bilo s palčki? Pazili smo, da nismo nobenega pohodili, ničesar nismo vrgli po tleh. Ko smo plezali po drseči strmini navzdol proti izhodu, smo si veliki in mali pomagali. Na poti domov nas je spremljalo tudi sonce, ki je z zadnjimi žarki osvetljevalo zasnežene roške gozdove. Spoznali smo drugačen delček naše domovine. V enem dnevu smo se povzpeli visoko na hrib in pokukali v podzemski skrivnostni svet. Palčki so sedaj naši stalni spremljevalci. MARIJA KAVKA Srečanje z Japonsko (I L) V takšni metropoli, kot je Tokio, se najprej vprašaš, kako je mogoče vzdrževati komunikacijo v tako velikanskem mestu, kjer se na vsakem koraku kar tre ljudi. V Tokiu in njegovi širši okolici je kar 15 linij na tirnicah in so zanimiva kombinacija poti, ki potekajo po zemlji, vendar tudi globoko pod njo. Tako za Tokio ne velja tipična podzemna železnica (subvvav), kar je sicer značilno za svetovna mesta. Kratke razdalje, ki to niso! Ker smo nekateri slovenski udeleženci svetovnega energetskega kongresa, prebivali v idiličnem Orien-tal Hotelu v naselju Shin Uravasu, sem preprosto pomislil: »Zdaj pa grem na krajši potep v središče Tokia.« Center je vedno popotovalna meka za slehernega tujca, kjerkoli že je. Vožnja po Kieyo Line je trajala dobrih 20 minut, z desetimi vmesnimi postanki vred, vendar pa je japonski brzec takole mimogrede obdelal dobrih 40 kilometrov, kar seveda pomeni, da je bila njegova povprečna hitrost okoli 180 kilometrov na uro. V neznanski zmedi postaj in različnih železniških linij se lahko preprosto zgubiš, zato za nesporazume poskrbi japonska tehnologija. V vlaku elektronske naprave ves čas kažejo, na kateri postaji si, katera postaja je pred tabo in katera za tabo. Enako so označeni tudi napisi na vmesnih postajah in na veliko srečo v latinici (in ne zgolj japonski pisavi), sicer je lahko tujec povsem izgubljen. Tako je popotovanje vsaj malo olajšano. Kljub temu pa se lahko tuj popotnik hitro izgubi, kar seveda pomeni, da je treba poprej temeljito »preštudirati« vozni red in vozne poti. Večina domačinov si priskrbi mesečno ali tedensko vozno kartico, vendar pa je mogoče nabaviti tudi povratni vozni listič. Da je sploh mogoče vstopiti na peron, je treba kartico ali vozovnico položiti v odprtino na vhodu, ki jo naprava v hipu pogoltne, elektronsko označi in na drugi strani tudi vrne, kar traja le nekaj sekund. Torej se mora potnik naglo podvizati, da na drugi strani pravočasno zagrabi kartico ali vozovnico. Možnost slepih potnikov je praktično izključena, saj so na vhodih in izhodih mestnih postaj kabine z osebjem, ki skrbno nadzirajo delo elektronskih naprav. Voznih lističev ob povratku potnik ne dobi nazaj, ker jih naprava preprosto »požre«. To je tudi svojstvena sreča in seveda ekološka poteza. Ali si je mogoče predstavljati, kaj bi bilo, če bi se na deset tisoče lističev sprehajalo in premetavalo po peronih glede na gostoto vsakodnevnega prometa? Kot rečeno, se je prvotno načrtovani »krajši« ogled središča Tokia močno zavlekel. Vlak Kievo Line je s svoje izhodiščne postaje na zemlji na postaji Shin Uravasu pristal globoko pod zemljo. Tako smo morali najprej prehoditi tri dvižne stopnice, kar pomeni, da smo bili najmanj tri nadstropja Tipičen japonski prizor - veliko ljudi na kupu.... pod zemljo. Neskončna pot do centralne železniške postaje v Tokiu pa kljub številnim tekočim pešpotem poteka dobre pol ure. Seveda če poti dobro poznaš in si v nenehnem gibanju. Ker pa jih sam razumljivo nisem poznal in hkrati sem »še malo« raziskoval, se je moje prvo srečanje z izhodom centralne tokijske postaje zavleklo v debelo uro. Načrtovani spanec Na japonskih vlakih najbolj neposredno spoznaš, kakšnemu življenjskemu tempu so ljudje izpostavljeni. Med vožnjo dobesedno spijo ali dremajo, pa naj si bodo mlajši ali starejši. Očitno je to posledica naporov, kjer koli že - ali v šoli ali na delovnem mestu. Vendar pa so tudi ti predahi skrbno načrtovani. Tako sem lahko opazoval na videz globoko speče potnike, ki pa so se na mah prebudili, ko je bila na vrsti njihova izstopna postaja. Zdi se, da so naravnani kot budilke, ki pa se le redkokdaj zmotijo. Sicer pa so Japonci zelo urejeni. Za moške je že obvezna obleka in kravata, kar je za njihove razmere delovna uniforma. Posebne uniforme imajo tudi učenci v osnovnih, pa srednjih šolah, tako da je na Japonskem že na zunaj hitro opaziti, kam kdo sodi. Ženske se nosijo po zadnji modi, pri čemer je presenetljivo veliko mini kril, čeprav je sicer Japonska izrazito puritanska dežela* kar je mogoče zaznati tudi na TV programih. Očitno si želijo Japonci čim hitreje približati se zahodnim vrednotam in se otepsti svojega tradicionalizma, kar je mogoče občutiti na slehernem koraku. Delovni utrip je naravnan med 9.00 uro dopoldan in 17.00 uro popoldan, in tedaj je treba na prometnih postajah dobesedno paziti, kam stopiš. Ko se proti nevajenemu tujcu zvali neskončna količina človeške množice, ki hiti z enega vlaka na drugega, potem se je treba umakniti kot veš in znaš. Toda domačini so tudi najhujše gneče navajeni in se zanimivo sploh ne prerivajo ali med seboj dotikajo. Vsak ima tudi v tej neznosni množici svoj prostor, ki ga obvladuje. Skratka, svojo auro, ki jo čuva, v kateri ima vsaka oseba tudi lastno svobodo gibanja. IOŽE SKOK 16 /lamnik Domžale Pisma bralcev Kaj bo zdaj z asfaltiranjem ceste skozi vas Čeplje? Konec novembra se je na sestanku skupaj s predstavnikom občine Lukovica in predsednikom KS Lukovica zbralo šestnajst ljudi iz vasi Čeplje, z namenom, da se dogovorijo o asfaltiranju poti skozi vas Čeplje, levo v smer proti Remsu, nadalje v smeri Čeplje Z-nojilo in Rusov grič. Predsednik KS Lukovica in predstavnik vasi sta izrazito poudarila željo, naj vaščani pozabijo na spore, ki so nastali, saj zaradi teh ne moremo začeti z delom. Časa naj ne bi izgubljali že zato, ker je v planu občine Lukovica, da se asfaltirajo vse poti do vseh zaselkov v občini. Vsi pa naj bi si po zdravi logiki želeli napredek. Večkrat je bilo čutiti željo po strpnosti in dobri volji. Predstavnik občine je nadaljeval sejo, vendar bolj vsiljivo in prepirljivo kot pa mirno in samozavestno; povedal je, da je kot prvo potrebna izjava lastnikov o odstopu zemljišča. To je na seji tudi zahteval. Vse lepo in prav, boste rekli. Vendar eden od lastnikov zemljišča ob cesti meni, da je ta cesta zemljišče, ki ima svojo parcelno številko, je vrisana v mapni kopiji Geodetske uprave in last občine. Meni, naj geometer najde občinsko cesto, ki ima svojo parcelno številko, pa ne bo nobenega spora več. Zemljišče je pripravljen odstopiti v primeru, če bo novozgrajena cesta širša kot štiri metre, ker je po njegovem mnenju toliko široka vrisana. Obstoječa pot že sedaj posega v njegovo parcelo. Tako misli 'lastnik. ' I j Drugi lastnik parcel, na drugi 'strani poti, pa trdf, da obstoječe mapne kopije niso pravilno izdelane. Zemljišče je pripravljen odstopiti le ob obstoječi poti. Prav tu, ko govorimo, naj bi geodetska uprava strokovno in odgovorno izmerila zemljišča, se dufiovi razburijo do neverjetne mere. Če o pravilnosti podvomi celo predstavnik občine, je mera res polna. Pri tem se sprašujem, kakšno vrednost ima v naši državi uradni dokument s podpisom in štempiljko državne ustanove? Ali mu lahko res vsak, strokovnjak in nestrokovnjak, oporeka? "Demokracijo sem si vedno predstavljala kot nekakšen demokratičen red, predvsem red, ki vzdržuje. Ne pa kaos. Marsikdo od prisotnih je v nadaljevanju želel izvedeti, čigava je obstoječa pot in čigava je cesta, ki je zarisana v katastru oz. zemljiški knjigi. Na to vprašanje žal ni nihče dobil zadovoljivega oziroma verjetnega odgovora. Ta dilema se je kot rdeča nit vlekla čez ves sestanek. Tudi občinski predlog naj se asfaltira z druge strani trase, za sporni del pa se poiščejo papirji, je marsikoga spravil v negotovost. Večina ljudi se vendarle še drži nekega reda pri izgradnji in najprej preskrbi papirje oziroma dovoljenja. Prepričana sem, da je na tem sestanku manjkalo samo to, da se reče bobu bob. To bi pa lahko naredil sklicatelj seje. Močno si želim in upam, da bo to lahko storil kdaj drugič. Tako kot sicer v življenju so se tudi na tem sestanku nekateri ljudje na zmedo odzvali tako, da so nemočno dvignili roke in se vdali v usodo. Drugi, jezni nase ali na življenje, so se prav tako vdali v usodo. Za koliko časa? Čutiti je bilo, da je brezupno in nemogoče karkoli spremeniti in zakaj bi se trudili. Večkrat se je kaj zgodilo in ljudje so se razjezili. Ponovno se kaj zgodi in že spet se razjezijo. Kakšno korist imamo od tega? Mene spominjajo taki ljudje na človeka, ki sedi v kotu, okoli vratu pa nosi tablico z napisom »bedak«. Neumno se je vedno znova le jeziti. Izguba časa! Zakaj nočemo videti življenja v novi in drugačni luči? Zakaj smo prepričani, da bomo dosegli to, kar si želimo le, če se bomo razjezili? Nekdo je razmere na sestanku imenoval: »Slovenija v malem.« V tej burni in jezni izmenjavi mnenj so bili vendarle »sprejeti« nekateri sklepi. Med njimi je najbolj zanimiv tale: »V primeru nesporazuma pri odmeri meje ob cestišču stroški geometra bremenijo stranko, ki ne soglaša z izmerami.« Zanimiv je pa zaradi tega, ker se eden od sklepov glasi takole: »Z naročilnico KS Lukovica se naroči izmera ceste po mapni kopiji.« Pri »sprejetju« tega sklepa smo tudi izvedeli, da KS Lukovica nima denarja. Marsikoga to sploh ni presenetilo, saj je ob sprejemanju podobnih, nasprotujočih si sklepov sploh čudno, da ima še naročilnico. O tem, kakšen je status KS v naši zakonodaji, je pa druga zgodba. Ali ne? HELENA JARC Poslovanje avto šole »SAM« Replika na izvajanje Igorja Župančiča v prejšnji številki Slamnika (11); glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče. Dolžan sem dati nekaj pripomb na pisanje avtorja članka Poslovanje Avto šole »SAM«. Kot je avtor ugotovil, je našim občanom opravljanje izpita možno v več avto šolan. Se pravi, da so strokovno in tehnično brezhibne, da lahko poučujejo. Vsakemu je jasno,-da si ni noben direktor Avto šole iz zraka domislil njenega delovanja. Poteka registracije se nismo sami domislili kakor tudi ne kriteri- I j ......., I I j j AHMi'l I I Spoštovane bralke in bralce prosimo, da vse svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne bomo objavili. jev in načina, kako opravljati vozniški izpit pri izpitnem centru Domžale. Se pravi, da v družbi delujejo mehanizmi, ki se jih več ali manj vsak drži. Vi to imenujete čakanje na ... Verjamem, da je vaša jeza upravičena in da ste gnev usmerili na Avto šolo »SAM«, kjer ste pač opravili določeno število ur vožnje. Za zdaj še ne opravljamo končnih izpitov za pridobitev vozniškega dovoljenja. Če ste plačali pristojbino in če vas je vaš inštruktor Pavel Kokalj pravilno prijavil in ste dobili datum in uro izpitne vožnje ter je bil inštruktor z vozilom na prostoru izpitne komisije, je bilo s strani Avto šole vse opravljeno. Zakaj vas pa niso hoteli izprašati (vzeli na vožnjo) bi se morali obrniti nanje ne pa, da ste pripeljali brata v Moravče, kjer sta si dala duška z metanjem kamenja v stavbo z napisom in krivljenje napisa ob cesti, katera je kazala smer avto šole. Zvalili ste krivdo na Avto šolo, čeprav vam je pristojbino zaračunal Izpitni center. Tako niste mogli izkoristiti pravice, ki vam kot enakopravnemu članu naše družbe pripada. Še enkrat, Avto šola »SAM« vam ni onemogočila opravljanje vozniškega izpita, ampak izpitni center Domžale. Kar se pa tiče vožnje inštruktorja Pavla Kokalja z vozilom »R5« cam-pus z napisom na tabli, ki je montirana na strehi avtomobila, je to ravno tako, kot bi vi imeli cvetličarno z nekim napisom. Kot opažam, vam ni šlo za poi-skanje dejstev in pravnosti, ampak za vandalsko izsiljevanje in obračanje pozornosti v negativnem smislu. Dovoljujete si biti tožnik, porotnik in sodnik hkrati. Sočasno pa se sklicujete na demokracijo. Končno pa predlagate celo način, kako naj se v naši družbi ljudje obnašajo in kam naj se usmerjajo. Zelo demokratično, ni kaj. Ali je to reklama za izpitni center Domžale ali pa smo vsi zmanipulirani. Zakon o Temeljih varnosti cestnega prometa, ki je bil izdan 1988. leta, pravi v 171. členu, kdo lahko pridobi vozniško dovoljenje. V členu 173 je referirano izdajanje vozniškega dovoljenja. V členu 172 pa za kakšno kategorijo gre. Držimo se programov, ki jih nalaga 169. člen istega zakonika. Direktor Avto šole »SAM« PAVEL KOKALJ Odgovor naslednicam nekdanje občine Domžale Polemiziranje med Radomljami in Domžalami uhaja v stranski rokav in bistvo se žal izgublja. Zadeva je namreč starejša. Nekakšno razmerje oziroma neraz-merje med Radomljami in nekdanjo Občino Domžale je po svoje nastalo že leta 1962, ko so Radomljam in okoličani začeli plačevati samoprispevek za gradnjo nove radomeljske osnovne šole. Tedaj se Slovencem in žal tudi Domžalča-nom o samoprispevku še niti sanjalo ni (če je to mnenje netočno, naj me, prosim, kdo popravi). Po sedmih letih pa je bil uveden skupni samoprispevek za celotno občino Domžale. S tem smo Radomljam dolga leta plačevali kar po dva samoprispevka, med zadnjimi pa smo s svojim krajevnim samoprispevkom prenehali v letu 1994. Tako smo z denarjem iz lastnega žepa sofinancirali tudi gradnjo drugih šol, obenem pa pridno urejali svoj kraj, asfaltirali ceste, gradili pločnike, urejali cestno razsvetljavo, vodovod, kanalizacijo in gradili športna igrišča. Ves čas smo plačevali tudi prispevek za mestno zemljišče, vmes pa večinoma sami vzdrževali in posipali še makadamske ceste ali pa pozimi z njih odmetavali sneg. Medtem ko nam je te dejavnosti sofinancirala tudi občina, pa nam je za asfaltiranje cest in izgradnjo pločnikov v letih 1991 do 1994 za prispevek, kt si ga je sdma določila, ostala dolžna in to za 9 milijonov tolarjev. Na] mi bralci, prosim, oprostijo nekatera ponavljanja. Domžalčanom žal ni dano, da bi to razumeli. Ves čas so bili blizu sedeža občine in verjetno zato sam kraj Domžale nikoli ni plačeval svojega lastnega samoprispevka - plačeval je le občinskega. Sofinanciranje za asfalt v kakšni ulici pa ni uradni samoprispevek. Tak dodatek k stroškom za asfalt smo plačevali oziroma plačujemo tudi pri nas. V prispodobi bi Radomljani in okoličani, ki spadajo pod radomeljsko osnovno šolo, lahko omenili tisto staro ekonomsko šalo: »Najprej pojejva tvojo malico - potem pa vsak svojo.« FRANCE CERAR Kdo naj skrbi za varnost in red okoli šole Radomeljska osnovna šola v Pre-serjah je menda ena redkih oziroma edina osnovna šola v domžalski občini, ki ima še vedno dvoiz-menski pouk. Učenci nižjih razredov (2., 3. in 4. razred) zaradi prostorske stiske pouka ne morejo obiskovati dopoldne; popoldne se iz šole vračajo domov po 16. uri. Šola pa je »dobro obiskana« tudi v večernih urah, saj je vrsta zunaj-šolskih dejavnosti na programu po 17. uri. Učenci so seveda zelo dejavni. Na šoli so razredi, v katerih le po nekaj učencev ne obiskuje nobenega od krožkov. Tako je ob večerih precej obiskovalcev šole - žal pa ti niso edini. V okolici šole se zelo radi zadržujejo mladi, ki so šolo že zapustili. Ker je šola ob cesti, ob njej pa tudi gosto naselje, na njenem igrišču in v okolici prek vsega dneva ne manjka sprehajalcev s šti-rinožnimi prijatelji in vzporedno s »staro kulturno navado«, da vse, kar pade od njih, tam tudi ostane. Vsa ta dejstva so pri starših učencev zbudila vrsto vprašanj, v katerih je dozorelo spoznanje, da šola v popoldanskih in večernih urah nujno potrebuje varnostnika oziroma nekoga, ki bi bdel nad dogajanjem v šoli in okrog nje. Ob vsem tem vemo, da vse, česar ne opraviš sam, ostane ali ni postorjeno. Torej: naj starši pobudo za dežuranje prevzamejo v svoje roke, ali pa je treba dobiti varnostnika. Šola, ki finančno komaj diha pod vsemi bremeni, za to nima denarja. Edina rešitev bi naj torej bila dodatna obremenitev staršev. Sprašujemo se, ali je to res edin§ rešitev?! Kljub vsemu pa je še živo zgodovinsko dejstvo, da je bila radomeljska šola prva, ki je bila zgrajena s samoprispevki krajanov. Zal pa prav ta šola nima dovolj prostora za najmlajše. Izmenski pouk je zanje veliko breme, saj za sabo potegne dnevni nered. In nazadnje prav naši najmlajši nimajo enakih možnosti kot njihovi vrstniki po drugih osnovnih šolah v naši občini - da bi bili popoldne doma. Mar zato ni upravičen pomislek staršev, naj se za varnost šolarjev najde kak občinski tolar in ne vedno le žep staršev. Predsednica sveta staršev HELENA KREGAR, prof. Nova urednica in uredništvo se predstavi... Dobili smo prvo številko glasila SLAMNIK, ki ga ureja novi uredniški odbor. Že ob spremljanju njegovega imenovanja nas je mnoge prevevala bojazen, da bo glede na to, da je uredniški odbor izrazito enostrankarsko sestavljen temu primerna tudi vsebina časopisa. In ob novembrski številki smo lahko hitro ugotovili, kako prav smo imeli. V uvodniku nova urednica obljublja, da bo to »časopis nas vseh, časopis, ki obvešča, bogati in veseli« in tako dalje in naprej. A vsega tega ni opaziti in njegova usmeritev je izrazito drugačna. Dati poudarek le eni resnici, netiti prepire in slabo voljo, vse, kar bi lahko bilo pohvalno, uspešno, pozitivno je pori-njeno v stran, na zadnje strani, ob rob. Vse v stilu politike njene stranke; nič ni dobrega, kar delajo drugi; vsi so lopovi in tatovi, resnica in poštenost sta v zakupu pri Janši in njegovih v SDSS. Seveda, bližajo se volitve in vsa ta predvolilna gnojnica bo očitno pod uredništvom ga. Brejc dobila najbolj udarne strani našega glasila. Žalostno je, da ga. Brejc prelomi svojo besedo že v prvi številki, ki jo je dala na svetlo. Izrazito prednost in poudarek imajo članki, naperjeni pro|i LDS in ZL. Ob tem nas je še posebej »razvešeTila«' s''k*6?hentar-jemfo hbvembrskem^olitičnem do- gajanju. Nobene kritične distance, pač pa pravi strankarski panflet, po nareku strankarskega strokovnega sveta, najbrž. Hvala lepa, pustite strankarska prerivanja tam, kamor sodijo, v našem glasilu ni potrebno, da se gremo »visoko politiko«, ki je visoka zlasti po količini negativne energije in sovraštva. To niso teme, ki bi bile naše. Nisem proti komentarjem in kritičnim člankom in predlagam, da ostanemo na našem domačem dvorišču. Potem boste zanimivi, udarni in pokončni. Ga. Brejc, ali ni malo preveč prozorno izrazito forsiranje člankov o vaši stranki (SDSS), ki ste ji namenili kar celo četrto stran? Vsekakor tako »enoumnega« časopisa (eno-umje je lahko na žalost tudi pomladansko) ne bomo z veseljem čakali, kot si želite, postavlja pa se tudi vprašanje, ali je prav, da bi z znatnimi sredstvi iz proračuna (okoli 10 milijonov tolarjev) sofinancirali strankarsko glasilo SDSS. Upam, da so bile to porodne napake, a ker si nikakor ne želimo, da bi se ponavljale tudi med odraščanjem, sem nanje, morda nekoliko bolj zajedljivo, opozorila takoj. Želim si, da bi delali časopis za nas vse in zlasti, da bi se držali sodobne pozitivno naravnana mišljenjske usmeritve (cenco pozi-tivo!). Pokažite s svojim uredniko-vanjem svojo širino in enakopraven odnos do vseh opcij. Potem boste »naša« urednica. KRISTINA BRODNIK • • • Spoštovana ga. Kristina Brodnik. Če svojega pisma ne bi poslali po faksu KSP Domžale št. 38-61-711664, vas ne bi vedeli kje iskati in pismo bi neobjavljeno odromalo v arhiv z nepoznanimi odpošiljate-Iji. Pišete, da vas je že ob spremljanju imenovanja uredniškega odbora (UO) prevevala bojazen, da bo zaradi izrazito enostrankarsko sestavljenega UO temu primerna tudi vsebina glasila. Že s tem prvim stavkom poveste, da je bilo vaše »spremljanje« imenovanja UO, če se milo izrazim, dokaj površno. Kajti če pogledate sestavo UO, morate ugotoviti, da sta v odboru ena predstavnica SLS, en predstavnik SKD, dva nestrankarska predstavnika, ena predstavnica SDSS in dva predstavnika LDS, urednika strani Lukovice in Moravče pa sta imenovala njuna občinska sveta. Trdite, da je usmeritev glasila izrazito dru- gačna. Če pri tem mislite na odsotnost člankov stranke ZL in LDS v zadnji številki glasila, vas moram razočarati. Ni jih bilo. Niti enega prispevka, ki so ga poslale stranke v 11. številki, nismo zavrnili. Verjamem pa, da ste pogrešali članke ZL in LDS, ki so v prejšnjih številkah prevladovali. Takrat verjetno niste ogorčeno pisali, da je vesti samo z ene strani preveč, da so stranke slovenske pomladi prikrajšane. Tudi mene veseli, da sem vas razveselila s komentarjem o novembrskem političnem dogajanju, čeprav v navednicah. Pomembno je, da ste ga prebrali in očitno vas ni pustil neprizadete in to je prav. Prav pa ni, spoštovana ga. Brodnik, da hočete svoje prepričanje, ki je lahko kakršno hočete, vsiliti tudi drugim. Vaše presojanje, katere teme so za občane Domžal in kaj naj bi bilo za naše občane prepovedano, sodijo v preteklost. Dovolj je bilo petinštirideset let prepuščanja stvari v odločanje drugim, višjim, dovolj je bilo »ostajanja na domačem dvorišču«. Hvala lepa za vašo »udarnost« in »zanimivost«, če jo bomo dosegli samo, če bomo »pokončni« po vaše, te nam je že davno preveč. Ko postavljate vprašanje, ali je prav, da bi z znatnimi sredstvi iz proračuna sofinancirali strankarsko glasilo SDSS, ponovno dokazujete, da ne razumete ali pa nočete videti stvari takih, kakršne so. Že bežen pregled objavljenih člankov v letošnjih številkah Slamnika nedvomno pokaže, da gre za »znatno porabo proračunskih sredstev« predvsem za objavljanje člankov in slik županje, ki ie članica ZL, sledijo članki LDS, druge stranke pa le počasi sledijo. Res pa je, kot sem zapisala že na začetku, da sem za zadnjo številko dobila le prispevek predsednika občinskega odbora SDSS, ki ga pa, kot je iz vašega žolčnega zapisa razvidno, ne bi smela objaviti. Kako gre vaše razmišljanje skupaj z vašim zadnjim stavkom, v katerem si želite, da bi bil časopis za nas vse, ko pa se vam je zvišal pritisk ob prvi številki, v katero vaši vzorniki niso napisali kaj afirmativ-nega za stranko, ki vam je blizu? Kakorkoli že, kot sem v uvodniku za prejšnjo številko zapisala, je dovolj enoumja in strahospoštovanja do oblastnih organov, pa naj razni ljudje še tako grmijo, da to ni ža nas, da je to samo za tiste z vrha, za »posvečene«. UREDNICA Potrebe po delavcih MIZAR Gorza Primož - VOSOP, montaža vrat, oken, pohištva, Za-družniška ulica 2, 61234 Mengeš. Dela in naloge: MIZAR, drugi poklic: OBDELOVALEC LESA, del. čas: dopoldan, moški, starost od 18 do 40, določen čas 6 mes., rok prijave: 26. 12. '95, št. objave: C397390 KLJUČAVNIČAR KOTIKO d.o.o., Lukovica, Prevoje 73, 6T225 Lukovica. Dela in naloge: KLJUČAVNIČAR, drugi poklic: ROČNI OBDELOVALEC KOVIN, del. čas: dopoldan, moški, nedoločen čas, drugi pogoji: lahko pripravnik, rok prijave: 6. 1. '96, št. objave: 8862761 AVTOMEHANIK Skok Jože - Avtoprevozništvo, vulkanizerstvo, Veselovo nabrežje 16, 61234 Mengeš. Dela in naloge: pripravnik, moški, določen čas 6 mes., rok prijave: 27. 12. '95, št. objave: C396407 AVTOELEKTRIKAR ELAS d.o.o., Mengeš, OC Trzin, Peske 12, 61234 Mengeš. Dela in naloge: SERVISER TRANSPORTNIH NAPRAV IN OPREME, drugi poklic: ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, del. čas: dopoldan, moški, nedoločen čas, drugi pogoji: poskusno delo 3 mesece, lahko pripravnik, vozniški izpit za kat. B, rok prijave: 13. 1. '96, št. objave: C505275 ŠIVILJA GAT - Design d.o.o., Kamnik, Cankarjeva 3, 61240 Kamnik. Dela in naloge: ŠIVANJE GALANTERIJSKIH IZDELKOV, del. čas: dopoldan, določen čas 3 mes., drugi pogoji: možnost stalne zaposlitve, rok prijave: 29. 12. '95, št. objave: C685490 USNJARSKI GALANTERIST GAT - Design d.o.o., Kamnik, Cankarjeva 3, 61240 Kamnik. Dela in naloge: IZDELAVA GALANTERIJSKIH IZDELKOV, drugi poklic: USNJARSKI GALANT. TEHNIK, del. čas: dopoldan, določen čas 3 mes., drugi pogoji: možnost stalne zaposlitve, rok prijave; 29. 12. '95, št. objave: C685486 NATAKAR Marinšek Darja - Bistro »Orhideja«, Perovo 26, 61240 Kamnik. Dela in naloge: NATAKAR, del. čas: dopoldan, popoldan, ženska, nedoločen čas, drugi pogoji: poskusno delo 3 mesece, rok prijave: 26. 12. '95, št. objave: B695498 EKON.-KOMERCIALNI TEHNIK Korona d.o.o., Domžale Vir, šaranovičeva 21 A, 61230 Domžale. Dela in naloge: ADMINISTRATIVNO KOMERCIALNA DELA, drugi poklic: ADMIN. TEHNIK, del. čas: dopoldan, popoldan, ženska, starost od 25 do 40, določen čas 3 mes., drugi pogoji: možnost podaljšanja delovnega razmerja, word-star - urejevalnik besedil, word, rok prijave: 27. 12. '95, št. objave: C440140 UPRAVNI TEHNIK ELAS d.o.o., Mengeš OC Trzin, Peske 12,61234 Mengeš. Dela in naloge: PRIPRAVNIK, drugi poklic: ADMIN. TEHNIK, del, čas: dopoldan, ženska, starost od 19 do 20, določen čas 6 mes., rok prijave: 25. 12. '95, št. objave: C505289 ADMIN. TEHNIK Tatami d.o.o., Mengeš, Kolodvorska cesta 6, 61234 Mengeš. Dela in naloge: SPLOŠNA EKONOMSKA IN ADMINISTRATIVNA DELA, drugi poklic: UPRAVNI TEHNIK, del. čas: dopoldan, ženska, določen čas 12 mes., drugi pogoji: poz. rač. prog. VVindovvs, angleški jezik - govorno in pisno, rok prijave: 29. 12. '95, št. objave: C116599 ZDRAVNIK Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2, 61230 Domžale. Dela in naloge: ZDRAVNIK, del. čas: dopoldan, popoldan, nočno d., določen čas 12 mes., drugi pogoji: strok. izp. oz. sekundariat s preizk. znanja, slovenski jezik - govorno in. pisno, rok prijave: 26. 12. '95, št. objave: C582434. CVETLIČAR Magroma d.o.o., Ljubljana, Černivčeva ulica 16, 61000 Ljubljana. Dela in naloge: CVETLIČAR ALI ARANŽER; drugi poklic: ARANŽERSKI TEHNIK, del. čas: dopoldan, popoldan, določen čas 18 mes. Bruto plača 43000 do 55000. Drugi pogoji: možnost stalne zaposlitve, zn. slov. jezika. Rok prijave: 28. 12. 95, št. objave C360670. KRIVILEC ARMATUR Simakovski Petar - Zaključna dela v gradbeništvu, Mislejeva 3, 61000 Ljubljana. Dela in naloge: ŽELEZOKRIVSKA DELA; del. čas: dopoldan, moški, nedoločen čas. Rok prijave: 26. 12. 95, št. objave C654768. TESAR OPAŽEV Simakovski Petar - Zaključna dela v gradbeništvu, Mislejeva 3, 61000 Ljubljana. Dela in naloge: TESAR; del. čas: dopoldan, moški, nedoločen čas. Stanovanje je samsko. Rok prijave: 26. 12. 95, št. objave C654799. VOZNIK VILIČARJA Donit filtri d.o.o. Medvode, C. komandanta Staneta 38, 61215 Medvode. Dela in naloge: VOZNIK VILIČARJA; del. SNAŽILKA Histor p.o. Ljubljana, Gregorčičeva ulica 7, 61000 Ljubljana. Dela in naloge: SNAŽILKA; del. čas: dopoldan, popoldan, ženska, določen čas 3 mes. Bruto plača do 45000. Rok prijave: 29. 12'. 95, št. objave B682339. Histor p.o. Ljubljana, Gregorčičeva ulica 7, 61000 Ljubljana. Dela in naloge: SNAŽILKA; del. čas: dopoldan, popoldan, ženska, določen čas 3 mes. Bruto plača do 45000. Rok prijave: 29. 12. 95, št. objave B682342. ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK Cankarjev dom, Ljubljana, Prešernova 10, 61000 Ljubljana. Dela in naloge: PRIPRAVNIK; dopoldan, popoldan, starost od 18 do 24, določen čas 6 mesecev. Rok prijave: 26. 12. '95, št. objave A172952. STROJNI TEHNIK Center trgovsko podjetje d.d. Ljubljana, Letališka 1, 61000 Ljubljana. Dela in naloge: PRIPRAVNIK; del. čas: dopoldan, popoldan, moški, nedoločen čas; slovenski jezik - govorno in pisno. Rok prijave: 26. 12. '95, št. objave B403390. Domžale /lamnik 17 Nagradna novoletna križanka »TREH OBČIN« Tipski zabojniki »da ali ne« C. Repniku iz KSP Domžale se za zelo dolg in takojšen odgovor, ki načenja tudj širšo problematiko ravnanja z odpadki v Sloveniji, iskreno zahvaljujem. Žal jasnega odgovora ali rešitve problema nisem dobil. Nisem pa dobil odgovora niti od občine, ki bi morala ukrepati in zaščititi svojega občana. Da bo zadeva povsem jasna, naj navedem na kratko le dejstva: • KSP Domžale krši odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki Ur. v. št 6/1992 Občine Domžale. In sicer določilo 11. člena, drugega odstavka, kjer mora izvajalec dobiti za vsako spremembo pri zbiranju in odlaganju odpadkov soglasje lokalne skupnosti - torej sedanjih občin! • KSP Domžale je brez soglasja ukinil 80 litrske posode - »kante« in poleg tega izdal strogo navodilo delavcem, da iz teh posod ne smejo prazniti oz. sprejemati smeti! • KSP Domžale kljub protipravnemu nepobiranju smeti pošilja račune za neopravljeno storitev! • Z vedno novimi študijami se odlaga uvedba ločenega pobiranja. Upam, da bomo zaplet razumno odpravili in ga izkoristili za pospešeno uvedbo ločenega pobiranja komunalnih odpadkov in tudi zbiranja posebnih gospodinjskih odpadkov. To je bil tudi moj osnovni namen, poleg tega da opozorim na dvom o tem, da bodo omenjene posode uporabne tudi pri ločenem pobiranju odpadkov. Slednje mi lahko zagotovi le občina ali pa izvajalec ločenega pobiranja, ki bi moral biti šele izbran z javnim razpisom. Za takojšen javni razpis za izbor izvajalca (koncesionarja) lo- PRIHAJA ZIMSKI ČAS IN Z NJIM TUDI SNEG. PRI NAS DELAMO ZA VAS PLANIRNE DESKE TIP 35° IN 360° VSEH VELIKOSTI IN ZA VSE VRSTE TRAKTORJEV. KOVAŠTVO ANDREJ MUŠIČ LOKA, TESTENOVA 47 61234 MENGEŠ tel/fax 061 738-619 DESKE PRODAJAMO PO DOSTOPNIH CENAH. čenega pobiranja komunalnih odpadkov in pobiranja posebnih odpadkov ni nobenih ovir več. Znani so vsi potrebni podatki, ki jih potrebujejo občine za pripravo razpisa in potencialni usposobljeni konce-sionarji za izdelavo strokovnega in ekonomskega dela ponudbe. Ureditev ločenega pobiranja posebnih odpadkov je nujna zaradi tega, da se zmanjša količinsko (do 60%) in neustrezno obremenjevanje odlagališča v Dobu. To bo pri sedanjem načinu pobiranja in odlaganja polno v dveh do treh letih. Pri ločenem pobiranju pa bi se zapolnilo v štirih do petih letih. Časa, ki je potreben za izvedbo postopkov in realizacijo rešitve za odlaganje oz. ravnanje s komunalnimi odpadki, v bodoče ni več. Zadeve se lahko zaradi različnih interesov, razvojnih vizij, slabih izkušenj in krivic iz preteklosti, neurejenih medsebojnih razmerij, še dodatno zapletejo in na koncu privedejo v krizno stanje, kjer bo za pametno rešitev težko najti dovolj razuma. Država pa v resnici brezbrižno in neodgovorno opazuje in odlaga reševanje oz. ga prepušča občinam in posameznim podjetjem. Pri tem daje vtis, z (ne)aktivnostmi pa to dokazuje, da skuša namerno izigrati cilje reforme lokalne samouprave. S spoštovanjem v upanju na razumno ureditev problema(tike) TOMAŽ ŠTEBE Občani - ljudje! Po svetu se je v zadnjih letih zelo razpasla narkomanija. Vse to beremo, vidimo v filmih. Vse to gre mimo nas, prečrtaš in pozabiš.»Nikoli pa ne pozabimo, če se to dogodi nam samim. Začneš razmišljati, kaj sem naredil narobe v življenju, da se je moj otrok spustil v to. Začneš razmišljati, kako je moj otrok sploh prišel do droge. Razmišljaš, kako da ni vedel in predvidel vseh posledic, ko je drogo prvič vzel. Toda drogo je vzel in postal odvisnik. Postal je bolnik. Hud bolnik. Tega ne bo razumel vsak človek, ki bo to bral. Ne bom pisal o travmi, ki jo doživljamo. To je pisanja za cele strani. Hočem, da postanete pozorni, da se to ne dogodi vam, ki imate otroke, saj otrok do teh stvari pride zlahka, ker mu jih ponujajo. Kdo je tisti, ki ponuja? Kdo je tisti, ki nabavlja? Kdo to lahko prepreči? Vsa ta vprašanja imam. Kdo je tisti, ki lahko hospitalizacijo za te hude bolnike uredi doma, v Sloveniji, ne v Italiji, Španiji, Franciji?! Naslov v uredništvu Odgovor g. Jožetu Nemcu na članek ZAKAJ TAKO? V občinskem glasilu Slamnik je bilo v zadnji številki objavljeno vprašanje oziroma protest z naslovom ZAKAJ TAKO, v katerem trdite, da smo se v občinski upravi izboljšanja prometne varnosti in umirjanja prometa lotili nestrokovno in neodgovorno. Ker se v zadnjem času pojavlja več vprašanj v zvezi s tem, želimo posredovati širšo informacijo o te) problematiki. V odgovoru na svetniško vprašanje g. Antona Peršaka je podžupan g. Simon Mavsar v odgovoru zapisal: Ležeči policaji predstavljajo eno od možnih oblik oz. ukrepov za umirjanje prometa na javnih prometnih površinah. V zadnjih letih smo v občini prejeli več pobud za njihovo postavitev in s strani predlagateljev je bila pričakovana hitra realizacija. Zakonske podlage za postavitev ležečih policajev ni, zato vsi že realizirani projekti potekajo v fazi »poskusnega obratovanja«, -katerega rezultati bodo primerna podlaga za njihovo ohranitev na posameznem konkretnem mestu in za globalno oceno o njihovi umestnosti. Rešitve pošljite do 5. januarja 1996 na uredništvo glasila SLAMNIK, Ljubljanska 69, 61230 Domžale. NAGRADE: 1. nagrada Telefonski aparat; model 2315 S PANASONIC. Nagrado prispeva KABAJ. 2. nagrada 10.000 tolarjev. Nagrado prispeva LKŠ gradnje, Prikrnica 18, Moravče. 3. nagrada Dve nedeljski kosili; Feliks Lukati - kmetija odprtih vrat. 4., 5., 6. nagrada Knjižno darilo uredništva Slamnik »Oj, ta Slamnik«. Občinska uprava je v lanskem letu naročila izdelavo študij o pro-metno-varnostnih ukrepih na posameznih kritičnih mestin in območjih občine. Rezultati študij (ki so osnovni pogoj za poskusno izvedbo ležečih policajev na konkretnem mestu) omogočajo izvedbo omenjenih protihitrostnih ovir in na podlagi študij so bili v lanskem letu že pridobljeni konkretni projekti. S problematiko uvedbe ležečih policajev se je v okviru svoje redne seje v mesecu septembru ukvarjala Komisija za varnost v cestnem prometu. Ker je bilo zahtev oz. pobud veliko, se je Komisija odločila za naslednje začasne kriterije: - izdelava in pozitivna ocenjena študija - izdelani projekti postavitve - prednostna obravnava lokacij pred šolami in vrtci - prednostna obravnava najbolj kritičnih mest oz. odsekov cest izven območja šol ali vrtcev (podatki Policijske postaje o številu nesreč ...) Pri navedbi konkretnih ulic, kjer bodo ležeči policaji izvedeni že s sredstvi proračuna za leto 1995, pa je prišlo do pomanjkljivega odgovora. V prvem delu smo že podpisali pogodbe za sledeče lokacije: 1. Domžale, Krakovska c. (že postavljeni) 2. Domžale, Cankarjeva ul. (že postavljeni) 3. Domžale, Rojska c. (že postavljeni) 4. Domžale, C. talcev 5. Domžale, Slamnikarska ul. 6. Dob: Prešernova ul, Šolska ul. V drugem delu pa bodo podpisane naslednje pogodbe (v decembru): 1. Domžale, Kettejeva ul. 2. Domžale, Prešernova ul. 3. Trzin: Kidričeva ul. Mlakarjeva ul. Sredstva so zagotovljena v proračunu za leto 1995. Konkretna izvedba bo odvisna od vremenskih pogojev, če ti ne bodo ugodni, bodo ležeči policaji postavljeni spomladi 1996, takoj, ko bo mogoče. Iz navedenega je razvidno, da so vse lokacije v bližini šol, vrtcev, cerkve oz. na najbolj kritičnih odsekih in mestih. Med izbranimi lokacijami je tudi Kettejeva ulica (OŠ Rodica, OŠ Roje), naj pa ob tem povemo, da je za to ulico podpisana tudi pogodba za izgradnjo drugega dela pločnika. S spoštovanjem županja Občine Domžale CVETA ZALOKAR ORAŽEM 18 /lamnik Domžale ATLETSKI KLUB DOMŽALE V LETU 1995 Uspešni organizatorji in tekmovalci Atletsko leto 1995 za domžalski atletski klub ni bilo tako uspešno kot jubilejno petnajsto, so se pa ponovno odlikovali kot dobri organizatorji državnega prvenstva v krosu, ki je bil hkrati tudi Dnevnikov kros. Zelo do- bro obiskan je bil Olimpijski tek; letos je bil prvič pripravljen ob skakalnici v Ihanu. Atletski delavci so skupaj z Društvom Sožitje uspešno izpeljali mednarodni miting specialne olimpi- ade, organizirali so vrsto občinskih atletskih tekmovanj, uspešno pa domžalsko reprezentanco v krosu odpeljali tudi na kros Dela na Ravne na Koroškem. Ker bralce Slamnika redno obveščamo o doseženih tekmovalnih rezultatih v letu 1995, naj le še enkrat ponovimo, kateri atleti in atletinje so bile na-, juspešnejši v pravkar preteče- nem letu, ki je bilo, žal, delno usodno za najbolj obetavnega slovenskega tekača na srednje proge, Boštjana Brnota, člana AK Domžale. Kljub daljši odsotnosti zaradi poškodbe se je uvrstil na tretje mesto v skupni razvrstitvi v kategoriji slovenskih mlajših mladincev. Med atleti, ki šo v letošnjem letu osvajali medalje na državnih prvenstvih ter se uvrščali med dobitnike priznanj na različnih drugih tek- mah doma in v tujini, so: Ana Naranča, Jasna Paladin, Meta Pungerčar, Bojana Vojska, Anja Završnik, Karmen in Vida Rep-nik-Prešeren, Sabina Milano-vič; Boštjan Brnot, Jože Pirnat, Tomaž Kušar, Damjan Barič, Matej Juhart, Aleš Pranjič, Matjaž Kebert, Lenart Milanovič, Peter Hameršak, Damjan Jovič, Klemen Avbelj. Trenerja Damjan Berdik in Tone Založnik sta uspešno pripravljala tekmovalce, pomembno pa je, da sta v treninge vključila tudi nove tekmovalce. Tekačem in metalcem Atletskega kluba želimo v letu /996 veliko športne sreče ter čim-manj poškodb! Pridobitev za Skakalni klub Termit Moravče Že kar nekaj zaporednih let se moravski skakalci neutrudno prizadevajo, da bi v svojo sredino pridobili kar največ novih članov in tako po-polnili razredčene vrste mladih skakalcev. Žal se Vzporedno z manjšanjem števila mladih manjša tudi število drugih članov v klubu, ki pa so po daljšem zatišju letos s prostovoljnim delom izboljšali razmere za delo v klubu. Pod naletno stezo so si zgradili prostor za orodje in drugo opremo, kar so doslej hranili v stolpu, kjer so imeli tudi sestanke, pisarno in arhiv. Ureditev prostora je zahtevala veliko prostovoljnega Jela, v katerem so nekateri člani zelo veliko sodelovali in jih je treba pohvaliti, drugi pa malo manj, vendar bo zanje zanesljivo dovolj priložnosti, da se izkažejo. Že nekaj časa se namreč poraja misel, da bi pobočje ob skalnih objektih v zimskem času uredili za rekreativno , smučanje krajanov. Upamo, da se nam bodo načrti uresničili in bodo s tem zagotovljene še večje možnosti za pridobitev mladih talentov skakal- nega športa. Za finančno pomoč smo zaprosili tudi matično občino Moravče in pričakujemo, da nam bo po svojih močeh pomagala. '• Za mlade in najmlajše pa še posebno povabilo! Pridružite se nam na treningih vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure, v Osnovni šoli Jurij Vega Moravče. Kasneje, ko nam bo narava podarila sneg oz. nam omogočila zasnežiti pobočje s snežnim topom, pa nasvide-nje na smučišču. T. HABJANIČ Prostor pod naletom - ugodnejše razmere za delo moravskih skakalcev. PET MINUT Z ANDREJO RUČMAN Dve tretjini življenja na kotalkah Andreja Ručman, dvanajstletna učenka šestega razreda Osnovne šole Domžale, se druge polovice letošnjega leta ne bo preveč rada spominjala. Zlomila si je: nogo in mavčna obloga ji je preprečila, da bi s trenerkama Ido Glažar Cregorič in Fiono Johnson nadaljevala začrtano delo. Andreja kotalka že od tretjega leta, tedaj jo je namreč prijateljica tako navdušila za kotal-kanje, da sta si za začetek razdelili plastični kotalki, ko pa jo je morala vrniti, ji je mami kupila nove in od tedaj je kotalkanje ob učenju najpomembnejši del njenega vsakdana. Začelo se je s tečajem, nadaljevalo z vpisom v kluo in danes je Andreja Ručman ena izmed uspešnih mladih tekmovalk KK Pirueta Domžale. Prve kotalke je podarila, hrani pa še prvi dres in veliko lepih spominov na tekmovanja doma in v tujini. Po prihodu iz šole, kjer ji razumevajoča razredničarka omogoča izostanke, so na vrsti naloge in učenje. Pri tem jo včasih zmotita mucek Miki in želva Pika. Popoldnevi in večeri so Andreja Ružman - dve tretjini življenja na kotalkah namenjeni kotalkanju, katerega del sta tudi jazz balet in gimnastika, ter včasih jahanju, ki se je Andreji zelo priljubilo, zamenjala pa ga ne bi, saj kotalkanje ostaja njena največja ljubezen, dvojni flip najljubši med skoki, dvojni rid-berger pa najtežji skok. Ukvarja se tudi s hitrostnim kotalkanjem in še danes je žalostna, ker ji je poškodba noge onemogočila letošnji nastop na državnem prvenstvu. Rada se spominja vseh tekmovanj, najbolj se razgovori o nastopih v tujini, kjer je bila na Danskem peta, v Belgiji pa šesta, 3. mesto v Puli, lepe spomine pa ima tudi iz Italije, Hrvaške, Švice in Francije. Doma je vedno lepo. Mavčne obloge ni več, Andreja pa hiti, da bi nadomestila izgubljeni čas. Pred njo je namreč težka naloga. Prišla je v skupino kadetov, kjer bo potrebno še več znanja, še lepši prosti program, ki ga ima najraje in še več dvojnih skokov in potem bo zanesljivo še uspešnejša tudi na državnem prvenstvu, kjer je letos že osvojila četrto mesto. Srečno, Andreja! V. V. Nogometaši Zlatega polja (stojijo) in veterani Virtusa pred tekmo - skupaj s sodnikom Franjom Vugrincem. Bilo je zelo prijetno. KONEC NOGOMETNE SEZONE 1995 ZA FANTE IZ ZLATEGA POLJA Zlato polje proti Virtusu S srečanjem z veterani Virtusa smo na Duplici pri Kamniku zlato-poljski nogometaši zaključili letošnjo nogometno sezono. V mrzlem nedeljskem dopoldnevu smo se pomerili z veterani Virtusa z Duplice. Čeprav smo izgubili z 1:2, je bilo to za nas veliko in prijetno športno doživetje, saj nimamo izkušenj z igro na pravem nogometnem igrišču. Kljub mrazu sta se obe ekipi izkazali z dobro igro. Korektno je tekmo sodil Franjo Vugrinec, dolgoletni nogometni sodnik iz Kamnika. Ekipa Zlatega polja je v letošnjem letu odigrala 17 tekem z raznimi ekipami, v povprečju kar uspešno. Že tretje leto zapored je bil Roman Hribar najuspešnejši strelec ekipe iz Zlatega polja, sledili pa so mu Janez Hribar, Janez Uranka, Stane Hribar in Roman Habjanič. Pohvalo pa zaslužijo prav vsi fantje, ki so se vse leto pridno udeleževali nogometnih tekem. Njim in vsem našim zvestim, navijačem srečno in zdravo 1996 in čimmanj golov v naši mreži. T. HABJANIČ OŠ Rodica - Šolsko prvenstvo v namiznem tenisu 29. novembra so se mladi igralci namiznega tenisa z OŠ Rodica pomerili na šolskem namiznoteni-škem prvenstvu. Tekmovali so v kategoriji dečkov 5.-8. razred (posamezno in dvojice). Prikazali so kar nekaj razburljivih dvobojev in nekaj lepih točk, še posebno v tekmovanju dvojic. Pri tem se je poka- zalo, da tisti, ki redno in dobro trenirajo, dosežejo tudi dobre rezultate. Upam, da bo ta atraktiven in razburljiv šport v bodoče pred zelene mize privabil še več tekmovalcev (tekmovalk). Med posamezniki je zmagal Aleš Maček, pri dvojicah pa Simon Ce- rar JANEZ STIBRIČ Tradicionalni, letos 25. NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK Dirigent: Aleksander SPASIČ Gost dirigent: Tomaž HABE Solisti: Irena Baar, sopran Marjan Trček, tenor Eva Bohte, klavir Andrej Trampuž, harmonika četrtek, 28.12.1995, ob 20. uri Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik petek, 29.12.1995, ob 20. uri Kulturni dom Mengeš sobota, 30. 12.1995, ob 20. uri Hala komunalnega centra Domžale Predprodaja vstopnic: - Likovno razstavišče Domžale - Trgovina Zarja Mengeš - Zveza kulturnih organizacij Kamnik Svetovni šahovski prvak v Ljubljani Letošnji najpomembnejši šahovski dogodek v Sloveniji je zagotovo nastop Garija Kasparova v Cankarjevem domu v Ljubljani v začetku meseca decembra. V Finalu 11. evropskega moštvenega pokala je svetovni šahovski prvak nastopil za ekipo Bosna - Sarajevo, ki se je na koncu tekmovanja uvrstil šele na 4. meso med osmimi najboljšimi evropskimi ekipami (80 velemojstrov). Zmagal je Erevan iz Amerike. V novi šahovski rubriki Slamnika vam predstavljam lepo zmago Garija Kasparova nad izraelskim velemojstrom Leonidom Judasinom. Šahovske poteze partije Judasin - Kasparov: 1. e4 c5, 2. Sf3 d6, 3. Lb5+ Sd7, 4. d4 Sf6, 5. Sc3 cxd4, 6. Dxd4 e5, 7. Dd3 h6, 8. Sd2 Le7, 9. Sc3 O-O, 10. Lxd7 Lxd7, 11. Sxd6 Dt7, 12. Sf5 Lxf5, 13. exf5 e4! 14. + 4 A ■ A s A H I M H S HIBB-8B1H Sxe4 DeS, 15. f3 Tad8, 16. Dc3 Dxf5, 17. O-O Sxe4, 18. fxe4 Dxe4, 19. Le3 a6, 20. Tf4 Dg6, 21. Tf2 Lh4, 22. g3 Lf6, 23. Db5 Tfe8, 24. Lb6 TdS, 25. a4 h5, 26. Db3 Tde5,27. Tafl h4, 28. Kh1 Tel, 29. a5 h3, 30. Df3 Txf1, 31. Txf1 Dxc2, 32. Dxb7 Te4! (Glej poučen diagram!) BOGDAN OSOLIN »Železni« Rihard Lorbek Riharda LORBEKA iz Preserij pri Radomljah njegovi šahovski kolegi iz Šahovskega društva Domžale poznajo kot neutrudnega in »zagnanega« člana s skoraj 35-letnim stažem v društvu. Kljub zdravstvenim težavam (pred leti ga je prizadela možganska kap, težave s sladkorno boleznijo in srcem) je še vedno aktiven, čeprav v zadnjem času predvsem v dopisnem šahu. Kljub temu da so mu v novembru letošnjega leta amputirali drugo nogo, se je še v oktobru udeležil veteranskega šahovskega turnirja v Radovljici, kjer je med 31 udeleženci zasedel 7. mesto. Rihard ima trenutno naziv »mojstrski kandidat«, v dopisnem šahu pa je »šahovski mojster«. V pogovoru mi je povedal malo več o dopisnih šahovskih turnirjih, v katerih trenutno sodeluje, in sicer: - Slovensko državno prvenstvo, Moštveno prvenstvo Evrope, Svetovni šahovski pokal ter dva prijateljska šahovska dvoboja med Slovenijo, ZDA in Argentino. V okviru teh turnirjev si dopisuje z več igralci iz Argentine, ZDA, Esto- nije, Švice, Nemčije, Madžarske, Irske, Norveške, Danske, Izraela... in Slovenije. K dejavnosti ga spodbuja žena Magda, ki mu kot bivša višja medicinska sestra tudi drugače stalno stoji ob strani ter pomaga pri zdravstvenih tegobah. Večkrat ga obišče tudi dober šahovski kolega, Vid Vaupetič; z njim se pomenita o aktualnih šahovskih novicah, in aktivnostih šahovskega društva Domžale. Rihard je še razložil, da dopisni šah poteka preko posebnih dopisnic, ena poteza lahko »traja« tudi dva tedna ali več (odvisno od hitrosti pošte), posamezen turnir pa vodi direktor turnirja, ki je hkrati tudi mednarodni sodnik. Posamezni mednarodni dopisni turnir traja od dva do treh let, domači pa od enega* leta do leta in pol. Prijavni na za posamezni dopisni turnir znaša približno 30 DEM. Rihardu pri njegovem dopisnem igranju šaha lahko zaželimo, da postane svetovni - ali pa vsaj evropskih prvak, saj mu časa ne manjka, volje pa tudi ne! MARTIN GROŠELJ Šahovske novice Mladinsko prvenstvo Gorenjske Tekmovanja v pospešenem šahu v Kranju se je udeležilo tudi več mladih iz drugih regij. Skupaj je nastopilo 29 igralcev in igralk. Zmagala sta Branko Panič (Murka Lesce) in Gorazd Novak (Triglav Krško), ki sta zbrala po 7 1/2 točk. Najboljša iz Napredka Domžale pa sta bila Anže Mam na 11. in Aleksander Nadj na 12. mestu s 5 točkami. Alternativna simultanka V okviru spremnih prireditev 11. ekipnega prvenstva Evrope v Ljubljani sta odigrala MM Meštrovič in Bašagič simulantko z 21 mladimi iz Sarajeva in Ljubljane ter oddala 7 remijev. Od Slovencev sta remizi-rala Tadej Starčič (dr. M. Vidmar LJ.) in 10-letni Aleksander Nadj (napredek Domžale). Odprto prvenstvo Mengša 95 Štiri dni v decembru se je merilo 17 igralcev in igralk iz Mengša, Komende, Kamnika in Domžal v eno-urnem šahu. Favorizirana Domžal-čana Mk Vavpetiča in Kamhičana F.IDE. Mojstra Kraglja je tokrat presenetila mojstrica Pavla Košir iz Most pri Komendi in dolgoletna članica Napredka iz Domžal. Brez poraza je zbrala 7 T/2 točke. Najboljši Mengšan je bil mladinec MK Bojan Hribar, sicer član ŠK Komenda s 6 točkami na 5. mestu. Turnir je v FIT TOP Centru odlično izvedlo šahovsko društvo Mengeš in vsem sodelujočim namenilo lepe praktične nagrade. Novoletni turnir mladih Mengeš 96 ŠD Mengeš je v času božično-novoletnih praznikov organiziralo za mlade iz osnovnih šol Mengeš, Vodice, občine Kamnik, občine Domžale skupen turnir fantov in deklet letnika 1980 in mlajših, in sicer v sredo 27. dec. in četrtek 28. dec. t.l. od 9. do 13. ure v športnem centru FIT-TOP. » S. L. Domžale pd domžale PLANINCEM IN VSEM, KI IMAJO PLANINE RADI Voščilo Gore! Kdo jih ne pozna? Pozno jeseni ali spomladi, ko nam dolinska megla razžira razpoloženje, se po dolgem kislem vremenu, ko vetrovi odgrnejo oblačno zaveso, pokažejo nad gozdovi daleč na obzorju. Bleščijo se v soncu kot kristalno čisti zvoniki, ki pozvanjajo v sinje višave. Videti so hladne in oglate, nam pa je ob pogledu nanje toplo pri srcu, saj nam zbujajo prijetne spomine na nepozabna doživetja. Gore! Najlepše, kar nam je dala narava, zemlja, ki je privzdignjena nad obzorje in nad vsakdan. Pridružite se nam tudi v letu 1996, pojdite z nami in jih obiščite naše velike in male hribe in ttribčke, visoke in najvišje gore, tudi našo Veliko in Malo planino, kjer lepi razgledi, prijetni sprehodi in stari stanovi odkrivajo naše korenine, tišino ter obetajo prijetna doživetja ob našem Domžalskem domu na Mali planini (1534 m). Da bi bile vse vaše planinske'poti v letu 1996 prijetne, srečne in varne vam želi PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE m GORE IN PLANINE VABIJO* Domžalski dom na Mali planini Planinsko društvo Domžale, uspešno zaključuje letošnje leto. Mladim in starim je prineslo vrsto novih in lepih doživetij v planinah in gorah. Izletništvo, planinstvo in alpinizem imajo posebno mesto v programu dela društva, ki ob tem skrbi tudi za Domžalski dom na Mali planini. Vsako leto ga obišče veliko planincev, največ ob tradicionalnem srečanju domžalskih planincev, ki je bilo tudi letos. Obisk Domžalskega doma na Mali planini je bil ob zaključku letošnje sezone tudi priložnost za kratko oceno, ki jo je podal oskrbnik doma Miro Avbelj: »Z KO NE VESTE, KAKO NAPREJ, POKLIČITE tel.: 0609 639-766 pogovori, nasveti, razvedritev za vas KLUB NASMEH Društvo upokojencev Domžale želi vsem svojim članom vesel božič ter srečno in veselo novo leto 1996 OPTIKA golavšek Mengeš, Slovenska 30, tel.: 737-968 Domžale, Ljubljanska 88, tel.: 722-911 (v bližini Kuriva) Srečno novo leto 1996 letošnjo planinsko sezono smo zadovoljni, zlasti nekatere sobote in nedelje v poletnih in jesenskih mesecih so v dom privabile številne planince. Še vedno pa nismo zadovoljni s številom nočitev, saj se premalo obiskovalcev odloča, da na Veliki oz. Mali planini in njenih sosedah preživi več dni. Z obnavljanjem in dograjevanjem doma smo nadaljevali tudi v letošnjem letu, saj želimo, da bo dom še prijetnejši za vse planince, ki jih vabimo, da nas obiščejo tako številno, kot ob pričakovanju novega leta 1996, ko bo Domžalski dom pretesen za vse, ki bi v njem želeli dočakati najdaljšo noč v letu.« Miro Avbelj, oskrbnik Domžalskega doma na Mali planini: Dobrodošli! Dobrodošli torej tudi v letu 1996 v Domžalskem domu na Veliki planini! Dve pesmi Vročina Škrilasto obrežje ščemi od sončne pripeke, pozdravlja redke galebe, tavajoče med skalami. Spokoja ne zmoti niti rahla sapica, vročina puhti sama, samotna, osamljena. LEVSTEK ZLATKA Začudenje Začudena sem, ko otrok še čisto mali, nenavadno vprašanje mi postavi in pri tem zvedavo gleda mi v oči: »Mama, mama slišiš, zakaj pa sonček sveti in kaj mi zdajle govori, zakaj pa nima ustec in zakaj ne vidim, kje ima oči, pa zakaj tako je daleč in zakaj čisto sam na nebu tam živi.« DAŠA KOŠIR pFRIZER ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO MODNO FRIZERSTVO * Delo po vzoru angleških frizerskih salonov, ličenje - make up za različne priložnosti, lasna diagnostika s pomočjo mikroskopa in ustrezna terapija, vodenje evidence tretmajev na vaših laseh, prijazen ambient in cene za vsak žep, vsak deseti obisk pri nas nagradimo z brezplačno uslugo po vaši želji. Posebna ugodnost, ki je v našem salonu že tradicija, pa je vsak prvi četrtek v mesecu, ko vas uredimo s 50% popustom. ODPRTO: PO 13.-20. TO 7.30-20. SR 13.-20. ČE 7.30-20. PE 13.-20. SO 7.-12. Natalija Herga, Dragomelj 124, 61230 Domžale, tel.: 1612 643 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1996 FRIZERSKI SALON Slamnikarska 18 61230 DOMŽALE Vesel bozic in srečno novo leto 1996 oo 1—' '—, CVETJE ERIKA AUDIO VIDEO TV SERVIS GORJUP, RADOMLJE DARKO GORJUP, RADOMLJE STRANKAM, KI SO V LETOŠNJEM LETU SODELOVALE Z NAMI IN NAM ZAUPALE DELO, SE PRISRČNO ZAHVALJUJEMO. DOBRO ŽELIMO DELATI ZA VAS TUDI V LETU 1996. OB BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH PRAZNIKIH VAM ŽELIMO MIR, LJUBEZEN IN TOPLINO V VAŠIH DRUŽINAH. SREČNO 1996 DELOVNI ČAS CVETLIČARNE: VSAK DAN OD 9. DO 19. URE SOBOTA OD 9. DO 15. URE TEL.: 061 728-051 TEL. FAX.: 061 727-042 AUDIO VIDEO TV SERVIS, POPRAVILO NA VAŠEM DOMU SPREJEM STRANK PO TELEFONU od 7. do 9. ure od 14. do 16. ure in od 20. do 21. ure TEL. FAX.: 061 727-042 MOBITEL: 0609 637-971 KOMLANCs.p. Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem voščimo vesele božične in novoletne praznike, v letu 1996 pa obilo zdravja, sreče in vsakršnih uspehov Vam želi kolektiv KATJA & ALEN PROIZVODNJA KOMERCIALA Nožice, Gostičeva 42/a, Radomlje tel. faks: 81-50-81 MALOPRODAJA SALON OTROŠKE OPREME IN KONFEKCIJE Ljubljanska 63 (pod Metalko - nasproti knjižnice) ^ tel.:71-11-44 KMETIJSKA ZADRUGA DOMŽALE z.o.o. Zg. Jarše, Industrijska 15, Radomje vose I vse/77 svojim članom in kupcem vesele božične praznike in zdravja, uspehov polno novo leto 1996. Vabimo vas v naše trgovine v Lukovici, Jaršah, Domžalah, Dolu in v Črnučah, kjer dobite vse za kmetijstvo in vrtičkarstvo. 20 Domžale MNOGO POTRPLJENJA PRI SKUPNEM DELU IN OBOJESTRANSKEGA ZADOVOLJSTVA OB NAŠIH SKUPNIH SREČANJIH ŽELIMO V LETU 1996 VSEM GOZDNIM POSESTNIKOM, VSEM, KI GOZD POTREBUJETE, IN VSEM, KI IMATE GOZD RADI! GOZDARJI ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE S KRAJEVNE ENOTE DOMŽALE IN HKS DOMŽALE U DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. 61230 Domžale, Kolodvorska 6 Z novim letom 1996 bo Delavska univerza Domžale, d. o. o. spremenila ime podjetja. Novo ime se glasi: ISCG, Izobraževalno-svetovalni center in grafične storitve, d. o. o. Domžale. Novo podjetje je direkten pravni naslednik Delavske univerze Domžale, d. o. o., tako da ostaja nespremenjen naslov in št. žiro računa. Vse pogodbe, sklenjene pod prejšnjim imenom, ostanejo v veljavi. Želimo si, da bomo tudi pod novim imenom z vami uspešno sodelovali. Izobraževalno Svetovalni Center in grafične dejavnosti d.o.o. Kolodvorska 6 < 61230 Domžale Tti: (061) 7)1 082 Faxhel: 712 278 I RO]DEX S E R v r s VIDEO - TV - KAMERE - SAT TV GRUNDIG, PACE, PANASONIC PHILIPS, SAMSUNG, SONY • Smo edini specializiran servis z izkušnjami iz tujine za navedene znamke aparatov na vašem območju. • Servisiramo najnovejše modele VCR, TV in SAT sprejemnikov (100 Hz IDTV, PAL PLUS). • Servisiramo video opremo za nadzor (kamere, Time Laps VCR, projektorje). • Kamkorderje popravimo po prejšnjem dogovoru. • Kvalitetni SAT sistemi po ugodnih cenah. Aparatov ne popravljamo, temveč popravimo Vsem strankam in ostalim občanom voščimo vesel božič in uspešno novo leto 1996. Goropečnik Roman s.p. Slamnikarska 5, Domžale . Delovni čas: 9.-12. in 16.-19. ure ]§5j£ Tel.: 061 711-007 T KNJIŽNIČARJI DOMŽALSKE KNJIŽNICE VOŠČIMO VSEM SVOJIM BRALCEM, % DAROVALCEM KNJIG IN OBISKOVALCEM PRIREDITEV SREČNO NOVO LETO 1996! OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale tel: 061/714 - 006 Slovenska 24, RE. Mengeš tel: 061 /738 -980 Vesel božič m srečno novo leto! NOTRANJA OPREMA PROSTOROV OBNOVA-"S tUNO OBLAZINJENO POHIŠTVO, TAPECIRANJE SEDEŽNIH GARNITUR IN PREDELAVA STANOVANJSKEGA IN PISARNIŠKEGA TAPECIRANEGA POHIŠTVA. BOKSARSKE VREČE OBLOGA STEN Z BLAGOM, TAPETE OBLOGA TAL - TEPIHI, ITISON TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE SEVER PETER, ŠMARCA, PIBERNIKOVA 23 telefon: 061/813-951,61241 KAMNIK Voščim vesele božične praznike M. ter uspešno novo leto! ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE-KAMNIK Vsem občanom in poslovnim partnerjem voščimo vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in želimo vse dobro v NOVEM LETU 1996! Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT Rova 3 a, 61235 Radomlje Tel.: (061) 727-010 servis Faks: (061) 727-319 (061) 727-798 prodaja NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 Z ABS-OM, SERVOVOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI ŽE OD 30.800 DEM NAPREJ Posebna ponudba vozil: PEUGEOT 106 OPEN ZA 16.400 DEM PEUGEOT 306 TANGO Z VSO DODATNO OPREMO ZA 24.200 DEM OMENJENA IN TUDI DRUGA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RADOMLJE VESEL BOŽIČ IN SREČNO VOŽNJO V LETU 1996 TELEFONSKE INSTALACIJE DOMŽALE servisiranje, montaža in vzdrževanje telefonskih inštalacij Aleksander KABAJ 61230 Domžale Mačkovci 67 Telefon: /0611 722-530 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM OBČINE DOMŽALE ŽELIMO VESELO IN PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKOV IN VELIKO USPEHA PRI DELU V LETU 1996! Domžale fćUsLid^ f 35$ / ACO MAJHENIČ s.p. L -1 LJUBLJANSKA 91,61230 DOMŽALE Telefon: 061 721-057 CENJENIM STRANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 1996 /1KROL EE r=2 1_ E= T - ALOJZ KOSEC, s. p. Prešernova 8,61234 Mengeš, Slovenija Tel./Fax: 061/737-284 IZDELAVA, MONTAŽA, SERVIS, REZERVNI DELI IN BRIZGANJE PLASTIKE VOŠČIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996 /O LB - Banka Domžale vosci vsem varčevalcem in poslovnim partnerjem vesele praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1996 21 IBK9 d. o. o. Ljubljana Enota trgovina Mengeš Ropretova c. 34 (bivša opekarna) Tel./Fax: 061/737-913 Tel: 061/737-520 Spoštovani kupci in poslovni partnerji! V prihajajočem letu 1996 vam želimo vse najlepše in najboljše in se priporočamo za nadaljne sodelovanje. Iz lastnega programa vam nudimo betonske izdelke, na zalogi pa imamo tudi ostali gradbeni material tujih dobaviteljev. Veselimo se vašega obiska! IBK, d. o. o. Trgovina Mengeš 3fc TONE KOMATAR, Vir, Koliška cesta 1, telefon 711-623 Delovni čas: od 9:00 do 12:00 in od 14:00 do 19:00, sobota od 8:00 do 12:00 ure, ponedeljek zaprto VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Radio c. 1 A, Domžale, tel.: 713-001 • faks: 713-001 Svet KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR želi svojim krajanom in poslovnim sodelavcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER MNOGO SREČE IN USPEHOV V LETU 1996 SLAŠČIČARNA OGER iz TRZINA VOŠČI VSEM OBČANOM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE IN VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO TUDI PECIVO PO NAROČILU ZA RAZNE PRILOŽNOSTI IN VSE VRSTE TORT IN POTIC, KAKOR TUDI OTROŠKE TORTE. PREPRIČAJTE SE O DOMAČEM OKUSU IN KONKURENČNIH CENAH. TEL. 715-699 ^ * ^ -0^ PROJEKTIRAMO, PROIZVAJAMO, MONTIRAMO IN VZDRŽUJEMO NAPRAVE ZA: transportiranje skladiščenje doziranje tehtanje embaliranje mletje sejanje mešanje odpraševanje tovarnah močnih krmil žitnih silosih živilsko predelovalni industriji kemični industriji gradbeni industriji lesni industriji VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM -ŽELIMO VSE NAJBOLJŠE- POHIŠTVO vam vsem vošči VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! v svojih poslovalnicah v Domžalah, ul. Antona Skoka 2, tel.: 061/711-804 in v Ljubljani, Topniška 5, tel.: 061/302689 ... in Vam sporoča, da Novoletno velja do 29.12.1995! 22 /lamnik Domžale vabi otroke od 4. leta naprej na predstavo z vvaldorfskimi lutkami Božična zgodba (po knjigi G. Sehlin MARIJIN OSLIČEK) KDA)? V PETEK, 22.12.1995 ob 17.00 in 18.15 KJE? V VEČNAMENSKEM PROSTORU KNJIŽNICE Prosimo, da si vnaprej zagotovite brezplačne vstopnice, ker bo število otrok omejeno. OBČINA MORAVČE, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA MORAVČE Preventivni pregledi molznih strojev Redno čiščenje, vzdrževanje in preventivni pregledi stanja molzne opreme so le nekateri izmed pogojev za proizvodnjo kvalitetnega mleka. Zaradi »nepravilnega delovanja molznega stroja« se lahko v vimenu poveča število somatskih celic, prav tako pa lahko s takšnim strojem povzročimo nastanek vnetja vimena (mastitis). V mesecu decembru bodo organizirani pregledi molznih strojev. Pregled zajema: - kontrolo hidropulzatorja, - pregled in meritve vakuumske črpalke in vakuumvoda, - svetovanje za zamenjavo iztrošenih delov, - manjša popravila in - prevoz do lastnika molzne opreme. Cena preventivnega pregleda znaša 1.050,00 SIT, s tem da lastik molzne opreme plača 350,00 SIT, razlika pa se krije iz sredstev proračuna Občine Moravče. Vsa ostala dodatna dela se obračunavajo po porabljenem času, to je 1.350,00 SIT/uro. Lastnik molznega stroja plača tudi vse rezervne dele, ki so bili zamenjani pri pregledu. Pregledi se bodo opravljali pri vseh kmetovalcih, ki oddajajo mleko. Kdor pa molze ročno ali meni, da to ni potrebno, naj sporoči Kmetijski svetovalni službi ali Kmetijsko-gozdarski zadrugi Moravče. inž. kmet. JANEZ OCEPEK Si vaš otrok želi osvojiti čim več motoričnih sposobnosti? Vključi naj se v alpsko smučarsko šolo za najmlajše. SD Domžale vabi v svoje vrste cicibane, letnik '87 in mlajše, da se jim priključijo na vadbi v telovadnici OŠ Roje, poleg OŠ Rodica. Program alpske šole: * 2-krat na teden SPLOŠNA MOTORIČNA VADBA, * sobota, nedelja /pozimi/ VADBA NA SNEGU. O stroških se bomo pogovorili na prvem srečanju, ker bo nanje vplivalo število udeležencev. Torej, vidimo se v telovadnici OŠ Roje, v torek ali četrtek, med 18.00 in 19.30! Športni pozdrav! Smučarski sejem bo v Hali Komunalnega centra, dne 23.12. in 24.12.1995. Mali oglasi SLAMNIK 7 2 1 0 2 2 PODIRAM sadna drevesa s korenino in razžagam. Tel.: 722-696. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 739-412. PROFESOR uspešno instruira angleščino, italijanščino in nemščino. Tudi prevaja v/iz angleščine in nemščine. Tel.: 722-281 m TV-AUDKMTDEO servis * popravla vw* vnrt aparatov * pop. efcktromkfli naprav POPRAVILA TUDI NA DOMU! JLZL_ 712-324 SERVIS športne opreme (koles, smuči...) v Domžalah, Masle-jeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Tel.: 714-083. w SERVIS šivalnih strojev, Kaju-hova 15, Preserje (v bližini Ke-misa). Tel.: (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure. FANT išče sobo v Domžalah ali v okolici Domžal. Tel.: 777-447. KUPIM 1-SOBNO STANOVANJE v vrednosti do 50.000 DEM na relaciji Lukovica - Domžale. Tel.: 723-475. INSTRUIRAM angleščino, nemščino za osnovne šole. Tel.: 713-044, Andreja. PRODAM mizarski ploh. Eržen Marija, Gorica 31, Moravče. GARAŽO TRIPLEX prodam v centru Domžal. Tel.: 721-882. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš z nami kakor prej živiš. Vojan T. Arhar ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi mož, ati, brat in stric Janez Prašnikar z Vira Vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli osebno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, se lepo zahvaljujemo. Lepa hvala tudi gospodu župniku, Oktetu bratov Pirnat, gospodu Stoparju, praporščaku KS Vir, dr. Starbkovi in gospe Tončki Balantič. Vsi njegovi ZAHVALA V petinštiridesetem letu nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric Viktor Klopčič iz Prevoj 122. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, za denarno pomoč in darove za svete maše. Posebno zahvalo izrekamo podjetju PAP Intel Ljubljana, Trgovskemu podjetju Napredek Domžale, učencem in učiteljem OŠ Janko Kersnik Brdo, zdravnikom in osebju UKC Ljubljana za vso nego in skrb med njegovo boleznijo. Zahvala velja tudi g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru iz Lukovice in trobentaču, g. Franciju, za ob slovesu zaigrano Tišino. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi domači ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Albina Starca, st. iz Štude 55 pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno še družinama Žendar in Pevec, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Globoko zahvalo smo dolžni dr. Farkažu in Zdravstvenu domu Domžale pri lajšanju bolečin. Iskrena hvala g. kaplanu za lep, cerkveni, pogrebni obred ter pevcem Tosame za zapete žalostinke. Zahvala gre tudi Gasilskemu društvu iz Štude, ostalim društvom, praporščakom, g. Mitju Pevcu za lepe poslovilne besede. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Trpeči so in srečni bili njega življenja kratki dnevi. Clas zasliši: »Pridi k meni, majhen ti!« Duša vesela je repetničke razpela. Očka, mamice, sestrice, bratca očesa mokra gledajo v nebesa. ZAHVALA V četrtem letu nas je zapustil naš sinček, bratec, vnuček, pravnu-ček, nečak Žiga Bokal iz Imenj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Imenj in z Vira, prijateljem in znancem, sodelavcem Sarrio Slovenija in Občine Domžale, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljeni pogrebni obred, otroškemu pevskemu zboru, g. dr. Tomažu Mušiču iz ZD Domžale, g. Jani Ceglar, g. Jožetu Kovaču ter celotnemu osebju Centra Dolfke Boštjančič Draga. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi On ima luč za vsako tvojo senco, odgovor na vsako tvoje vprašanje, načrt za vsak tvoj dan, balzam za vsako tvojo bolečino. ZAHVALA V neizmerni žalosti sporočamo, da je mnogo prezgodaj, v 26. letu, po težki bolezni prenehalo biti srce našemu ljubljenemu očku, možu, sinu, bratu ... Marku Dacarju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sošolcem, sodelavcem, prijateljem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred se zahvaljujemo župniku, g. Francu Balohu. Vsem, ki ste mu karkoli pomagali med boleznijo in mu tako stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mami in stare mame Helene Peterka, roj. Berk iz Zg. Kosez 8 pri Moravčah Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, gospe Štefki Brodar za izrečene poslovilne besede, in vsem ostalim za darovano cvetje, darove za cerkev in svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Vsi njeni ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša teta Marija Rahne, roj. Lenček Iskreno se zahvaljujemo znancem, prijateljem in vsem, ki ste ji stali ob strani in jo negovali v času njene bolezni. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, ihanskim pevcem za lepo zapete pesmi, zahvala praporščakom in kolektivu Papirnice Koli-čevo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Nečakinje in nečaki ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice in tete Ane Svetlin, roj. Kunaver se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se dr. Zajčevi za tople besede in lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Posebno se zahvaljujemo župniku Vladu Pečniku, ki je skupaj s pevci iz Kovorja opravil lepo pogrebno mašo. Vsi njeni Romanu v spomin Govorimo si spomine in opazimo kako vse mine, a prijatelj kot bil si ti, še vedno v naših srcih živi. Tvojega nasmeha se spominjamo, šale tvoje iz glave nam izginjajo, osebnosti pa nam tvoje, tudi smrt ukrasti ne more. V našem mestu vsi so te poznali, večkrat tudi čast ti izkazali, tvoji jezi večkrat se smejali, a vedno vsi smo te občudovali. To niso le besede praznine, tu ni laganja, domišljije, to spomini so jasnine, ki rekli smo ji LINE. PERO Domžale /lamnik 23 V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš. Tam lučka ljubezni gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 9. decembra je minilo štiriindvajset let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil mož in oče Jože Vrhovec. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi »NE UMRE VSE S SMRTJO« V SPOMIN Na sveti večer mineva leto dni, odkar te ni med nami, dragi mož in oče Janez Boštele, Vranke 2 pri Blagovici. Vsem, ki se ga radi spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečke, hvala. Slavka Zvezde tebi naj žarijo, vetrič tebi naj pihlja, sonce spokoja naj ti sije, naj ti bo lahka zemljica. V SPOMIN Že leto dni mineva, odkar si nas zapustil predragi mož, oče in dedek Mavricij Orehek z Vira pri Domžalah. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Triindvajsetega novembra smo se v enaindevetdesetem letu starosti zadnjič poslovili od naše nepozabne mame, stare mame in prababice Pepce Florjancic, roj. Ur bani ja, Smukove mame iz Trzina. Izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste nam ob tej bridki izgubi izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sv. maše in sveče, ali kako drugače stali ob strani, počastili njen spomin ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vam, g. doktor Pevc, za nesebično pomoč in dolgoletno skrb. Hvala g. župniku za obred, pevcem »Mengeški zvon« ter g. Barbi Lukan za 50-letno iskreno prijateljstvo. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: otroci z družinami Hiša tiha je postala, ko si vzela ti od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA Neverjetna, a kruta resnica nam je iztrgala drago hčerko, mamico, teto in sestro Ireno Založnik s Trojan. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob tej hudi bplečini kakorkoli pomagali. Hvala gospodu župniku za tolažilne besede in opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru Lipa Trojane za zapete žalostinke. Zahvala tudi Gostinskemu podjetju Trojane, podjetju Lip Radomlje, vsem njegovim sodelavcem in sodelavkam, hvala delavcem in delavkam Planike, obrata Lukovica, hvala trojanskim fantom za izkazano pomoč. Vsem hvala za darovano cvetje in sveče. Šentgotart, 20. 11. 1995 Žalujoči: sinek Klemen, oči, mami, sestre in brat ZAHVALA Ob smrti našega strica in pra-strica Izidorja Jesiharja z Vira Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše. Posebno se zahvaljujem sestram in osebju Doma oskrbovancev Domžale za vso skrb, nego in lajšanje bolečin. Hvala tudi gospodu župniku z Doba za lep cerkveni obred. Hvala Zvezi borcev Vir za cvetje in poslovilni govor ter vsem sedmim praporščakom, ki so se poklonili ob grobu v slovo. Hvala kolektivu Sarrio, tovarni kartona Količevo, za venec. Hvala tudi sosedi Tinci za nesebično pomoč. Njegovi Ugasnil je tvoj pogled, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke in po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. V SPOMIN 14. decembra mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mami, stara mama in prababica Katarina Grčar, roj. Križelj iz Radomelj. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spominjate v molitvi, prižgete sveče in ji poklanjate cvetje. Hvala vsem, ki z dobro mislijo v srcu kjerkoli in kadarkoli pomislite nanjo. Vsi njeni V SPOMIN 22. decembra mineva drugo leto, odkar si za vedno odšel od nas dragi Ivan Svetina iz Sr. Jarš. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Cvetje bujno se razpleta, ptice pesem polni gaj, tebe pa v pomlad zelenja, nikdar več ne bo nazaj. -m V enainosemdesetem letu starosti nas je zapustil mož, oče in dedek Izidor Hiršman z Vira Iskrena hvala vsem znancem in prijateljem za darovanje in gospodu župniku Pečniku za izbrane besede. Vsi njegovi V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš. Tam lučka ljubezni gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Marjanu -Majotu Prosenc 25. decembra 1995 mineva žalostno leto dni, kar te ni več med nami. Marjan, zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob. Mami, oči ter njegovi Majda in Kaja ZAHVALA Konec novembra smo se mnogo prezgodaj za vedno poslovili od našega dragega sina, brata in strica Stanislava Dolinarja z Gore pri Pečah 18. Iskreno se zahvaljujemo sosedom in sovaščanom za pomoč, vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in denar za svete maše ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Dežmanu in dr. Pogačarjevi ter vsemu zdravstvenemu osebju, ki se je trudilo, da bi našega Slavka ohranilo pri življenju. Zahvaljujemo se njegovim ožjim sodelavcem in celotnemu kolektivu delovne organizacije Termit iz Moravč za darovane vence, denarno pomoč in ganljivo spremstvo ob zadnjem slovesu. Hvala gospodu župniku Janezu Zaletelu za cerkveni obred, obema govornikoma za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani ob teh težkih trenutkih.. Njegovi Ko ostane bolečina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel živa in nenehni ta, zakaj? ZAHVALA Ob smrti moža, očeta in starega očeta Antona Dekleve z Vira se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, za izrečena sožalja, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala pevcem za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino ob slovesu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi ata, stari ata, brat in stric Franc Kokalj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, vaščanom in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše. Zahvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred. Hvala govorniku Janezu Hrovatu za lepe poslovilne besede. Vsem za vse iskrena hvala. Vsi njegovi Podoba tvoja v srcih naših zdaj živi, vse do izteka tudi naših dni. V SPOMIN 11. decembra je minilo dve leti, odkar nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož, očka, sin in brat Marko Cerar z Vira. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi ZAHVALA V sedeminšestdesetem letu starosti je za vedno zaspal mož, ata in stari ata Ivan Klopčič s Pogleda 3 pri Moravčah. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, oddane sv. maše ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred, g. Juretu Močilnikarju za zaigrano Tišino ter pevskemu zboru za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi HHHHHH nlBii ■llš 9 r Do 31 decembra so Napredkove trgovine in Blagovnica Vele odprte vse delavnike, tudi ob sobotah ppoldan. Čaka vas velika izbira, prijazno osebje, ugodne cene in v soboto, 23. decembra ob 18. uri veliki božični ognjemet pred blagovnico Vele v Domžalah. Ugoden nakup in vesele praznike vam želi NAPREDEK DOBRO IME MED TRGOVCI Študentski Servis DOMŽALE Ljubljanska 70/1 p.p. 16 61230 DOMŽALE tel.: 061/711-790 POSREDOVANJE DELA DIJAKOM IN ŠTUDENTOM Zahvaljujemo se Vam za izraženo zaupanje in Vam želimo vesel božič, ter uspehov polno novo leto 1996! Uradne ure: Vsak dan 8.-15. ure, sreda 8.-18. ure KO ŽEPNINA NI DOVOU... Dobri sv. Miklavž Danes pa najbrž res ni več nikogar v Sloveniji, ki še ne bi imel prilike spoznati sv. Miklavža, dobrotnika in prijatelja malih in velikih otrok. Dobroto najbolj priljubljenega zimskega svetnika so v zadnjem obdobju začutili tudi mnogi ljudje, ki so do prvih svobodnih volitev poznali dedka Mraza. V halo Komunalnega centra so ga v prvih dneh decembra povabili: Kulturno društvo Miran Jarc, Župnijska Karitas, Slovenski krščanski demokrati in krajevne skupnosti z občino Domžale. Kako neizmerna je bila sreča pridnih otrok, ki jih je obiskal sv. Miklavž s svojim prijaznim spremstvom na osrednji domžalski prireditvi. Več tisoč predšolskih otrok naše občine je sv. Miklavž obdaril, zanje in za njihove starše pa je pripravil še kratek, vendar zelo bogat kulturni program (Miklavžev večer in ples). »Sveti Miklavž, pridi naslednje leto spet med nas!« Tiha prošnja vseh najmlajših ob koncu prečudovitega Miklavževega večera. BOGDAN OSOLIN Sveti Miklavž, pridi naslednje leto zopet med nas! Poročilo CPV ROVA, 7. XI. 1995 ob 13.30. uri so gasilci v CPV sprejeli sporočilo o stanovanjskem požaru, na kraju so se spopadli z ognjem, ki so ga pogasili z vodo. Požar je izbruhnil iz nepravilno zaprtih dimniških vra-tic in se razširil po prostoru, v katerem je pogorelo precej raznih oblačil, okno, zaradi temperature je bila poškodovana elektro instalacija, pralni stroj in še nekaj drugega inventarja. Zadimljene prostore so prezračili, očistili dimnik in iznesli . iz prostora ožgane predmete, pri čemer so pomagali gasilci iz Rov. DEPALA VAS, 12. XI. 1995 ob 12.50. uri so gasilci CPV odhiteli gasit mizarsko delavnico, lastnik je dobil požarni signal na svoji interni alarmni napravi, zato je obvestil gasilce. Požar je izbruhnil na ročnem vibracijskem stroju, ker je bil pregret postavljen v omaro med druge ročne stroje. Zato se je ogenj razširil še na trinajst strojev v omari, ki so bili zaradi ognja z omaro vred popolnoma uničeni. Požar so pogasili z ročnimi gasilnimi aparati. MAČKOVCI, 24. XI. ob 15.15. uri je stekla intervencija v kuhinji zaradi ognja, ki je izbruhnil v delu štedilnika in odsesovalne nape; popolnoma so uničeni štedilnik, napa, kuhinjske omare, lesen strop, vrata, okno in še nekaj raznovrstnega inventarja. DOB, 3. XI. 1995 ob 4.05. uri so gasilci CPV dobili policijsko obvestilo o prometni nesreči v semafori-ziranem križišču. Na kraju je bilo potrebno razrezati razveriženo pločevino zastave 750, v kateri so bili vkleščeni trije poškodovani potniki; te so odnesli iz vozila in predali SELO PRI MORAVČAH, 11. X ob 13.40. uri so gasilci posredova pri reševanju potnikov, ki so bi vkleščeni v avtomobilu Zastav 101. S hudimi telesnimi poškoc bami so rešili dve osebi, v Audiu s bile tri osebe laže poškodovan« vseh pet so odpeljali z rešilcem. SPODNJE LOKE, 17. XI. oi 22.40. uri je bilo potrebno reševa nje pri prometni nesreči, ki se j; zgodila zaradi nepravilnega prehi tevanja na spolzki cesti z Yugom; t. je čelno trčil v tovornjak, pri tem y bil voznik osebnega vozila hudi poškodovan, sopotnica pa je n. kraju poškodbam podlegla. SPODNJE LOKE, 18. XI. ob 8.05 uri so odhiteli gasilci CPV na po moč k prometni nesreči, v kateri st; Tudi reševanje živali je humano zato tudi take primere rešujejo ga silci. čelno trčila avtobus in osebni avto ta se je ob trku vžgal, vendar sc prisebni mimovozeči vozniki priskočili z ročnimi gasilnimi aparat in ogenj na motorju vozila pogasili S tem so tudi verjetno rešili življe nje hudo poškodovanemu vozniku ki ga je bilo treba rešiti iz vkleščene v zdravniško oskrbo; voznik tovornjaka je bil brez poškodb. SPODNJE LOKE, 3. XI. 1995 ob 20.20. uri so gasilci intervenirali zaradi čelnega trčenja dveh osebnih vozil zastave 101 in yuga 55. Ponesrečence so predali v zdravniško oskrbo. DOMŽALE, 5. XI. ob 20.00. uri so dobili gasilci poziv za čiščenje cestišča po prometni nesreči na Ka-rantanski cesti. Na kraju dogodka so iz vozil demontirali akumulatorje, s kemsorbom posuli oljne madeže na cestišču ter vse skupaj pometli in oprali, da je bilo cestišče varno za udeležence v prometu. STUDENEC, 8. XI. ob 11.30. uri je občan iz Domžal sporočil, da so med sprehajanjem po gozdu Ko-mavce našli v skalni jami, globoki približno pet metrov in premera en meter, nemškega ovčarja že precej onemoglega. Zato sta dva gasilca, veterinar in najditelj odšli rešit popolnoma izčrpano žival iz objema skal. Prometna nesreča v Spodnjih Lo kah, ki se je zgodila zaradi neprila gojene vožnje in nepravilnega pre hitevanja na spolzki cesti. pločevine vozila, druga dva sopo) nika sta utrpela lažje telesne pt. r škodbe. Vse tri so odpeljali v zdra\ < niško oskrbo. DOMŽALE, 18. XI. ob 17.00. u v so gasilci odprli pokvarjeno kiju čavnico na vhodnih vratih stanova nja, da je stranka lahko stopil, v svoje stanovanje. ROVA, 24. XI. ob 22.55. uri s( gasilci rešili iz poljske ZASTAVI 126 huje poškodovanega sopot nika. Nesreča se je zgodila zarad neprilagojene hitrosti v nepregled nem ovinku, vozilo je preskočil* obcestni jarek in se zaletelo v hrast Vsi poklicni gasilci iz Centra po žarne varnosti Domžale želimo ob čanom mirne in vesele božični praznike, prav tako srečno ii zdravo novo leto 1996. Tekst in fotografij« VIKTOR SVETLIN, CP> ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE Preventivni program patronažne zdravstvene nege Vsem staršem, ki so se odzvali moji prošnji in v juliju 1995 sodelovali v anketi, izražam globoko hvaležnost, saj sem na osnovi vaših iskrenih in izčrpnih odgovorov spoznala stiske in težave, ki jih lahko imajo mladi starši ob rojstvu otroka. Odgovori v anketi so pokazali tudi to, da so si bodoče matere in matere po porodu želele pogovorov v skupini in še z drugimi materami, kjer bi si lahko izmenjavale izkušnje v zvezi z nosečnostjo, porodom, nego in vzgojo otrok. Na osnovi vaših odgovorov, ki so hkrati vaš dragoceni prispevek pri raziskovalnem delu patro-nažnih sester ZD Domžale, smo oblikovali preventivni program patronažne zdravstvene nege, na podlagi katerega smo ustanovili »SKUPINO MATER ZA SAMOPOMOČ PRED P ORODOM IN PO NJEM«. Na srečanja v tej skupini ste vabljene vse bodoče matere in matere, ki ste še na porodniškem dopustu, ki se želite pogovoriti o svojih izkušnjah med nosečnostjo, porodom in po njem, pa taudi o negi in vzgoji otrok. Skupina se žt sestaja vsako sredo od 16.-17.30, v knjiž niči zdravstvenega doma Domžale (klet poleg fizioterapije). Vodiva jo patronažn sestri jelka Bečaj in Mira Savnik. Vsi informacije v zvezi s to skupino lahki dobite vsak delovni dan od 7.-9. ure pr patronažnih sestrah Zdravstveneg, doma na tel. številki 711-015. JELKA BEČA) višja med. sestri ^^^^^^ B^^^^^^^ B^^^ ^ ^^D^ Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DADA BREJC, odgovorna urednica • BOGDAN OSOLIN, pomočnik odgovorne urednice • člani uredništva: FRANC CERAR, MARIJA KAVKA, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, Dr. BOGDAN DOLENC • Urednik strani Občine Lukovica: TOMAŽ BOLE • Urednik strani Občine Moravče: BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69, Domžale • Odgovorna urednica DADA BREJC, tel.: 721 -022 • Lektor AVGUŠTIN PIRNAT • Uredništvo ERNA ŽABJEK KOČAR, tel.: 721-022 • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.