}


'Amerikanaki
Slovenec"
52
LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
p Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
KUPUJTE VOJKE BONDEI
ŠTEV. (NO.) 167.
CHICAGO, ILL., PETEK, 31. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 3t, 1943
LETNIK (VOL.) LII.
Rusi se bližajo poljski meji
/
-....
Amerikanski Slovenec
PRVI SI OVFNSKI L 1ST V AMERIKI
pqgyiciOiY
Wfl »TATBfl
JQHsiamm
VITEBSK PRED PADCEM; BERLIN ZOPET NAPADEN
Moskva, Rusija. — Rusko vrhovno poveljstvo poroča o novih uspehih na osrednji in južno-zapadni fronti. NNa fronti pred Kijevem so Rusi na novo potisnili Nemce nazaj ni železniško križišče Korosten je zopet v ruskih rokah. Rusi so prodrli včeraj
do sedem milj zapadno od Ko- --1—
rostena in prednje ruske straže se zdaj nahajajo okrog 49 milj od predvojne stare poljske meje.
Na južnem delu fronte od mesta Berdičev vse doli po o-vinku reke Dnjeper so ruske Čete v ofenzivi in so potisnili Nemce od šest do dvanajst milj nazaj. Nemške zgube v teh bojih se opisuje, da so izredno velike. Armada, ki ji poveljuje general Valutin, je osvojila do 250 mest, vasi in naselij zadnje tri dni. Tekom vsega tedna pa 560.
Na severu pa se bi je j o važni boji za Vitebsk, katerega Rusi bolj in bolj obkoljujejo in njegov padec pričakujejo vsak čas. Hudi boji so v teku tudi pri Krivom rogu, kjer so Nemci
-o
zadnje tri dni skušali izvesti več močnih protinapadov, a so jih Rusi vsepovsod odbili z velikimi zgubami za sovražnika.
London, Anglija. — Angleški letalci so v noči med sredo in četrtkom ponovno bombardirali Berlin. Napad je bil zelo obsežen in pravijo, da morda največji dosedaj. Poročilo iz Švedske omenja, da je več delov mesta gorelo po napadu, kar je znamenje, da so letalci uspeli z napadom. Berlin je bil dosedaj napaden vsega skupaj 99 krat, omenja poročilo.
Zavezniški stan, Nova Gvineja. — Ameriški letalci so včeraj napadli japonsko bazo Rabaul na vzhodnem koncu o-toka Nove Britanije. Bazo so (Dalje na 6. strani)
NEMŠKA POMORSKA MOC OBČUTNO REDUCIRANA
London, Anglija. — S potopitvijo največje nemške bojne ladje Scharnhorst in pa s potopitvijo treh nemških rušilcev v Biscay zalivu nad severnim obrežjem Španije in med francoskim obrežjem včeraj, so Nemci doživeli na morju zelo občuten poraz. Nemci so zdaj brez vsake večje bojne ladje in mornariški strokovnjaki so mnenja, da nemška moč na morju je le še senca, brez vsake večje nevarnosti za zaveznike. •
Angleži, ki so še vedno priznani za najbolj drzne mornarje, so z napadom na Scharnhorst na novo dokazali svojo sposobnost na morju. V Biscay zalivu je baje še vedno skritih nekaj nemških submarinov, od-kjer skušajo ovirati plovbo po Atlantiku med Anglijo in Gibraltarjem. Tam so Nemci imeli tudi par rušilcev, ki so po noči križarili in skušali nadlegovati zavezniško plovbo. 2e ves
-C
teden so bili spopadi med angleškimi oddelki brodovja in nemškimi ladjami v tem zalivu. Sodelovalo je tudi letalstvo.
Nemški rušilci so imeli brez-dvomno namen tudi ovirati invazijo, ki je napovedana. Angleži so to slutili in so izvabili skrite Nemce v boj, v katerem so Angleži s sodelovanjem letalstva včeraj potopili Nemcem tri rušilce.
Nemci so imeli v začetku te vojne 59 rušilcev vseh tipov. Koliko jih imajo še danes ni znano. Toda veliko število istih so jim zavezniki v dosedanjih spopadih že potopili.
OBNAŠANJE ARGENTINSKE VLADE USTVARJA ČUDEN P0L02AJ
New York, N. Y. — Sumner Welles, bivši državni podtaj-nik je objavil v nekaterih vodilnih listih zanimiv članek o Ar-gentiniji. Njegovo mnenje je važno, ker kot dolgoletni zelo vtešč diplomat ve marsikaj, kar drugim ni znano. On piše o Argentini j i, da je danes skoro popolnoma izolirana dežela. Združeni narodi sicer zdaj v vojni nekaj kupujejo od nje, kar bo. pa prenehalo po vojni. Najbolj ji bo hodilo v kvar to, ker se obnaša dokaj čudno do svojih drugih ameriških republik. Argentinija je edina, ki ni hotela pristati na sodelovanje z drugimi ameriškimi republikami za varstvo obeh Amerik. Dalje Argentina še vedno trpi, da se na njenem ozemlju zbirajo in da delujejo osiščni agentje. To je čisto nasprotno in skoro sovražno stališče proti stališču panameriškega dogovora. Radi tega Argentina ne dobi nobenih ugodnih prednosti od Lend-
Lease, katerega nudijo Združene države drugim, ki z njimi prijazno sodelujejo v prizadevanjih proti osiščni politiki. -
Bivša Castillova vlada in sedanja Ramirezova ste si zelo podobni. V zunanji politiki ni med njima nobene razlike. Ljudstvo nima nobene priložnosti za odločevanje, pač pa mora tavati v temi, po kateri ga vodi. Vlada je odpravila kongresno zasedanje, političnih shodov ni. Vlada se prav po diktatorskih načelih.
Po vojni bo ostala Argentinija osamljena in njeno gospodarstvo bo s tem zelo prizadeto.
HUD UDAREC ZA ZAVEZNIKE
Ogromni valovi ognja se valijo med prasketanjem in bobnenjem oroti nebu iz lreh izmed 17 zavezniških ladij, ki so bile uničene v pristanišču Bari. Italija, ko se je "nad njimi nepričakovano pojavilo 30 nemških bombnikov dne 2. decembra. Petero izmed 17 ladij je bilo ameriških Več kot tisoč oseb je bilo ubitih.
CEHI PREDLOŽILI NAČRT, KAKO POSTAVITI HITLERJA PRED SODIŠČE
London, Anglija. — Dne 4. januarja 1944 se bo sestala komisija Združenih narodov, ki zbira sezname fašističnih in na-zijskih	zločincev, ki so
vršili in še vrše barbarske zločine po zasedenih deželah. Belgijski sodnik Marcel de Baer je podal načrt za sestavo takega mednarodnega sodišča. Češka zamejna vlada pa je predložila načrt, po katerem se bo prišlo do vojnih zločincev in iste postavilo pred tako mednarodno sodišče. Glede tega postopanja, omenja poročilo, da je češki načrt najbolj praktičen izmed vseh in da je skoro gotovo, da bo tudi izmed vseh upoštevan za takega.
-o-
VOJNA ZAVAROVALNINA ZNIŽANA
London, Anglija. — Zgube, vsled potapljanja parnikov in z njimi vred blaga, ki ga prevažajo parniki preko Atlantika, so se znatno znižale, odkar je zavezniška kampanja proti nemškim submarinom uspela. Dosedaj je bila cena za zavarovalnino proti izgubam na morjih 20 šilingov za 100 funtov. Od 1. januarja naprej pa bo cena zavarovalnini znižana za polovico na 10 šilingov za vsakih 100 funtov.
-o-
OKROG CHICAGE SNEG — CHICAGA BREZ SNEGA
Chicago, 111. — V južnem in in osrednjem Illinoisu je zapadlo zadnje dni precej snega. V Springfieldu ga je padlo od 4 do 6 inčev. Po nekaterih krajih pa celo do 10 inčev. V Chicagi in okolici pa nimamo nobenega snega in vremenoslovci pravijo, da bomo novo leto praznovali v Chicagi brez snega.
-o-
ŽELEZNIŠKA STAVKA PREKLICANA
Washington, D. C. — Uradniki železniških unij so preklicale napovedano stavko, ki be se imela začeti d^nes 30. decembra. Odkar je predsednik Roosevelt proglasil, da bo železnice obratovala vlada, je spor polegel. Kako bodo uredili glede zahteve po povišanju plač, pa še ni znano.
KRIŽEM SVETA
—	London, Anglija. — Rimska radio postaja javlja, da bodo nemške oblasti konfiscirale vse kolesa (bicikle) v Rimu. Vzrok je, ker so neki kolesarji ponovno razžaEtf* nemške prometne oblasti v Rimu. Zdaj bodo za kazen pobrali prebivalcem vse kolesa.
—	Bern, Švica. — Radio vest iz Berlina omenja zračni napad na Rim. Na neki del mesta, da je bilo vrženih več težkih bomb. Če je poročilo resnično j ali ne, ni ugotovljeno, ker Nemci so že v jeseni poročali o nekem napadu na Vatikan, ki pa ni bil od strani zaveznikov.
—	Alžir, Afrika. — Francoski narodni odbor v Alžiru je na svojem zasedanju odobril zavezniške načrte za invazijo Evrope. Francozi, ki se nahajajo v francoskih kolonijah bodo sodelovali po vseh njihovih močeh, omenja poročilo.
—	London, Anglija. — Turški poslanik pri angleški vladi v Londonu je odpotoval v Ankaro na važno posvetovanje. Njegovemu odhodu se pripisuje veliko važnost. Zdi se, da odločitev Turčjie, da poseže v vojno, pride ob invaziji na zapadu.
—	Lisbona, Portugalsko. — Frankova vlada v Španiji ima v načrtu prenoviti ves ustroj španskega socialnega življenja. Malim ljudem se bo dalo več , pravic, pravijo. Franco se naj-brže boji, da po padcu fašizma in nazizma v Evropi bodo postala zanj vroča tla v Španiji.
—	Washington, D. C. — Četrto vojno posojilo je napovedano, da prične s svojo kampanjo 18. januarja. Za okraj Cook v Illinoisu je določena kvota $721,818,300.00. V sodelovanje za razpečavanje vojnih bondov se bo pritegnilo vse organizacije in ustanove, kakor tudi posameznike.
—	New York, N. Y. — Statistika delavskega departmenta kaže, da so ameriški delavci tekom meseca novembra s stavkami zapravili in zgubili 2,-825,000 delovnih dni. Tekom novembra je bilo v deželi nekaj nad 300 stavk.
"Amer. Slovenec" je vex, lq druži ameriške Slovence od obale do obale.
NEMCI SE BAHAJO S SVOJIMI UTRDBAMI OB ATLANTIKU, DA SO NEZAVZETNE
London, Anglija. — Nemški tisk reagira na napoved invazije vsestransko s tem, da piše, da so pemške obrežne utrdbe sploh nezavzetne. "The Voel-kischer Beobacter" piše, da so obrežne utrdbe ob Atlantiku j nad 1600 milj dolge. Utrdbe so takega značaja, da ni moč priti do njih. Vse zaloge in bivališča so pod zemljo. Strmine, bregovi in hribi so v oblikah čisto spremenjeni. V votlinah so skriti nemški topovi, da jim zračni napadi ne morejo škoditi. *Delo nemških inženirjev pa še vedno nadaljuje. Vse okolice so pre-prežene z bodečimi in električnimi žicami. Nato list izzivalno pravi: "Naj se tem utrdbam Eisenhower le približa!" — Nemci bi radi strašili. Da imajo dobre utrdbe bo res. Toda, da niso res nezavzetne, bo pa Nemcem kmalu dokazalo ameriško orožje!
-o-
POMOČ GRKOM DOSPELA
London, Anglija. — Švedski parnik je dospel v pristanišče Piraeus v Grčiji, kamor je pripeljal 1,100 tonov hrane in medicinskih potrebščin. Parnik je vozil pod pokroviteljstvom Rdeečga križa.
-o-
MUSSOLINI MRTEV; ZOPET POROČAJO
Madrid, Španija. — Poročilo iz Nemčije omenja, da je Benito Mussolini, bivši diktator Italije umrl na berlinski kliniki. Bil je baje operiran radi turov na želodcu in je podlegel. To, če je poročilo točno, če ni le namen Mussolinija skriti pred svetom ?
-o-
RUSI ZAVRGLI HIMNO INTERNACIJONALE
Moskva, Rusija. — Ruska vlada je te dni uradno objavila, da za naprej ni več narodna himna Sovjetske Rusije himna internacijonale, pač pa nova ruska narodna himna. Nova himna opeva in dviga vrline ruskega naroda. Ta korak kaže, da se Rusi vračajo od mednarodnosti k svoji narodnosti, kar mora vsak pozdravljati zlasti pa vsi Slovani.
KAKO JE V JUGOSLAVIJI
Za "Overseas News Agency" napisal Victor Bienstock
Med tem, ko prepiri in na-1 sprotstva glede političnih vprašanj Jugoslavije še vedno naraščajo, pripovedujejo poročila iz ! partizanskih virov, da je Titova vlada začela širom Jugoslavije \ ustanavljati svojo domačo lokalno administracijo.
Cenijo, da obsega osvobojeno ozemlje zdaj že svoji dve tretjini vse Jugoslavije, in da je nemška pozicija močno podobna položaju Japoncev na Kitajskem.
Nemci imajo zares pod svojo popolno kontrolo le čisto ozke predele ozemlja, ki se kakor dolgi prsti stezajo v notranjost' dežele vzdolž najvažnejših prometnih linij. Zemljevid severnega dela dežele bi pokazal osvobojeno ozemlje kot nekak- ! šne otoke različne velikosti, ka-! tere potem dele druge od drugih posamezni deli od Nemcev kontroliranega ozemlja.
V teh svobodnih otokih pa so zdaj začeli ustanavljati ljudske odbore, ki so izvoljeni kot mestne in vaške občinske oblasti. Pod partizansko vlado imajo ženske prvič v svoji zgodovini volilno pravico. Vse kar u-krenejo ti odbori, je odobreno ali ovrženo na splošnih razpra-: vah, katerih se udeležujejo vsi volilci . . . nekako tako kot mestni zbori v New England.
Velik je napor, katerega delajo v smeri iztrebljenja nepi- j smenosti pri odraslih ljudeh —' partizanski viri trdijo, da je uspeh te kampanje jako velik. Dosegli so precej tudi v krajih, v katerih je bilo prej do 60^ nepismenosti.
Dobro informirani krogi trde, da so Titove armade zdaj organizirane v približno 30 divizij, katerih skupno število moštva znaša do morda 300,-000 mož. K tem pa je treba prišteti še raztresene posamezne čete gerilskih skupin v vsej deželi. V nekaterih brigadah se nahaja do ene četrtine žensk-vojakov. Vse te čete so prav dobro preskrbljene z lahkim orožjem, toda artilerije in tankov jim zelo primanjkuje. Armade so naraščale s tako hitrostjo, da je bilo nemogoče, preskrbeti vse z orožjem, katero so bili uplenili sovražnikom, in tudi proizvodnja partizanov samih v domači industriji se je pokazalo nezadostno.
Pi'ed dvema mesecema je* bil uradno odpravljen pozdrav s pestjo; namesto tega je bil uveden navadni vojaški pozdrav.
Sedanje uniforme so ravno take kot navadne jugoslovanske-vojaške uniforme, izvzemši le grb, ki vsebuje tudi peterokrako rdečo zvezdo na kapi. Titova armada se bori pod u-radno jugoslovansko zastavo, na kateri pa se tudi nahaja rdeča zvezda.
--o-
Rumuni in Transnistrija
Bern, Švica. — Iz ruskega ■ ozemlja, katero si je rumunska vlada nameravala prisvojiti v • teku svoje vojne z Rusijo, se
vleče dolga kavalkada beguncev in z njimi gre nazaj tudi 6,000 rumunskih traktorjev.
Ker se Rdeča armada vedno bolj približuje mejam tega o-zemlja, je rumunski guverner te takozvane "Transnistrije" zapovedal, da je treba takoj evakuirati vso imovino rumun-ske vlade.
Omenjene traktorje je bila rumunska vlada poslala v Transnistrijo leta 1941 — kot del "kolonizacijskega" programa okupirane sovjetske zemlje.
Ravnatelji 1,500 rumunskih tovaren in drugih gospodarskih podjetij na ozemlju Transnistrije so vsi odposlali svoje rodbine nazaj domov. Zdaj se celo sami pripravljajo na to, da se povrnejo. In vsak dan se javi manjše število delavcev na delo.
Vlada je uradno posvarila rumunske naseljence v Transni-striji, naj ne odhajajo na lastno pest, radi nevarnih zimskih raamwr in je celo objavila, da ne bo uporabljala svoje vojske za pomoč žrtvam sneženih žametov. Toda kljub vsemu temu se vračajo begunci nazaj — včasih kar z vozičkom, katerega sami porivajo pred seboj. Rumunski kolonisti, ki so bili nakupili različna posestva, ko se je ta kolonizacija začela, bi radi zdaj prodali svoja "posestva" za vsako ceno, toda kupcev ni nobenih.
-o-
Razdrli železniško progo in
napadli nazijsko letališče
London. — Jugoslovanski partizani so poostrili svojo delavnost v okolici Zagreba, ker bi bili radi odrezali hrvaško prestolnico od zvez z drugimi mesti. Obnovili so svoje napade na železniške proge, prerezali so železniško zvezo med Zagrebom in Budapešto, naskočili bližnje nazijsko letališče ter ujeli 225 sovražnih vojakov.
Razdejali so več milj železniške proge med Zagrebom in Dugim selom, 11 milj proti vzhodu. Blizu Velike gorice so spravili iz tira vlak, ki je vozil iz Zagreba v Beograd.
Par dni prej so partizani napadli sovražno letališče pri Veliki gorici, 8 milj južno od Za-, greba, in pri tem uničili sovražni bombnik na tri gonilne stroje. Ujeli so 75 nemških vojakov, med njimi tudi nemškega majorja, zraven pa še 150 hrvatskih ustašev. Tako pravi Titovo ! poročilo po Prostem jugoslovanskem radiu.
Pri bližnjem Turopolju so i partizani uničili velikansko sovražnikovo skladišče ter pognali v zrak neki most.
ligBLAGOSLOVA POLNO | i| SREČNO IN ZDRAVO S j; NOVO LETO
j j \ žalila vsem dragim	j j
j \ prijateljem in naroč-j j |	j nikom lista	j j
j j Uredništvo in Uprava, j;
Stran 2
AMER1KANSKI SLOVENEC
Petek. 31. decembra 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891
Izhaja vsak torek in petek
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cerm»H Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ____________________________$4.00
Za pol leta_________________________2.00
Za četrt leta ..._________________1-25
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _____________________________$4^0
Za pol leta ___________________________ 2.25
Za četrt leta_____________________1-50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued every Tuesday and Friday
Published by
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ..............................$4.00
For half a year-------------------- 2.00
For three months ---------------- 1-25
Chicago. Canada and Europe:
For one year...................-...........$4.50
For half a year-------------------- 2.25
i For three months -------------------- 1.5C
Dopisniki so proieni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor "dnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka xjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	___
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni »tram kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. *..''__
OB ZAKLJUČKU LETA
Zgodovina sveta najbrže ne pomni tako krvavega leta, } kakor je leto 1943, od katerega se danes poslavljamo. Lani |£ ob tem času smo premnogi z upanjem pričakovali, da bomo |{ vsaj po gotovih delih sveta že gledali mir in da bo kojiec, J strašnega klanja. Toda ravno nasprotno je šlo vse naprej. , Letos se je vojni duh še bolj razširil po svetu. Več držav, ] ki so bile lani še nevtralne, je poseglo v vojni metež in iz- t gleda, da bodo še nadaljne države vstopile prej ali slej v ta j nesrečni dirindaj.
Stara nesrečna Evropa, ki je toliko opevala svojo civi-lizacijo, je danes ena sama razvalina. Izpod razvalin pri- ] hajajo kriki za pomoč. Izgleda, da se Evropa sama ne mo- ] re rešiti iz tega gorja. Borbe divjajo naprej. Nepopust- : ljiva strast vodi, razuma — dostojnega človeškega razuma, ki bi vsaj za trenotek postal in začel misliti, kam vsa ta blaznost vodi — ni nikjer. Slave in časti lačni diktatorji,. ki so to vojno začeli, misleč da bodo vrgli pod svoje noge ves svet, divjajo naprej in blazno vodijo milijone in milijo-! ne v krvave mesnice, da tamkaj padajo po vseh delih sveta za koga ali za kaj ? Za prazen nič!
Koliko milijonov mladih fantov in mož je moralo v tem letu v pre rane grobove? Koliko mater, očetov, sester, žena in drugih žaluje za svojimi dragimi, ki jih ne bodo videli nikdar več. Vzela jih je krvava vojska. Oni, ki so padli za svoje diktatorje, so padli za svoje blazne voditelje in za njihovo blazno politiko. Ti, ki so padli na strani demokratičnih dežel, ki branijo demokracijo pred fašizmom in na-zizmom, so vsaj padli za ideale demokracije, za svobodo j svojih dežel in za svojo lastno svobodo. Cena, ki zahteva življenje, je najdražja cena, ali vendar demokracija in svo-1 boda ste ideal, ki je vreden vseh žrtev. Za ta ideal so padali s ponosom svobodoljubni ljudje že starih vekov in potem vse skozi tekom zgodovine. Borec, ki se bori za demo- j kracijo in svobodo svoje domovine, je največji junak. On stavlja svoje življenje, svojo srečo in vse kar ima, za nekaj, kar morda njemu, če bo padel, ne prinese koristi, prinese pa jo drugim, ki pridejo za njim. To je borba za svojega bližnjega, za bodočega človeka, za boljšo človeško družbo, ki bo živela jutri. Da imamo danes v Ameriki demokracijo in svobodo, dolgujemo zanjo onim ameriškim pijonirjem, ki so tej deželi to demokracijo in svobodo priborili, za njo trpeli in umirali. Njim gre slava in čast! Kakor ti junaki, ki so nam priborili demokracijo in svobodo pred dolgimi leti, tako sedanji borci demokratičnih dežel gradijo novo de mokracijo in svobodo vsemu svetu. Spomin na nje bo ne« smrten in svobodoljubni ljudje na zemlji jim bodo hvaležni, dokler bo stal svet. Za borce, za zgodovino demokracije in svobode na svetu je bilo letošnje leto važno zgodovinsko leto. Letošnje leto je odločilo marsikaj, tudi to, da je zmaga demokratičnim deželam zagotovljena po pametnem sodelovanju istih. Iz tega vidika je bilo letošnje leto potreb-1 no, ker brez žrtev letošnjega leta bi ne bilo leta zmage, ki pride za njim, kar je upanje demokratičnega človeštva.
Teža vojne je pa seveda mnogim zmešala račune. Zmešala je račune skoro sleherni človeški družini na zemlji. Mladi možje, polni raznih načrtov za bodočnost, so morali j odložiti vse, zapustiti družine, stfoje drage, in oditi na bojne poljane. Velike žrtve so to. Tudi gospodarski načrti in drugi načrti so bili od te vojne prizadeti. Celo ta list, ki! ga držite v rokah, je bil od vojnih razmer prizadet v tem letu. Kadi pomanjkanja osobja je bilo vodstvo lista pri-morano skrčiti dnevnik. Mnogi tega nismo ljubili in nismo j bili s tem zadovoljni. Toda kje je pomoč? Kakor ni po-j moči, ko mora mladi družinski oče na vojno, tako je ni tu. D a se je narodu ohranil vsaj list, kakor šen je, se je storilo, kakor se je, z upanjem, da bo po vojni mogoče zopet orga-| nizirati osobje okrog lista in potem bomo zopet lahko mislili na pogosteje izdajanje lista. Dokier pa druge pomoči in izhoda ni, je treba ostati pri tem, kar je. Sicer pa te razlage treba ni. Prijatelji našega lista so razumni ljudje. Sami znajo misliti, in soditi, zakaj se kaka stvar napravi. tako ali tako. Zato smo trdno prepričani, da dobro vedo in vidijo vse težave v svetu. _ Bogu pa njim je list hvaležen
! ob zaključku tega letar Brez božje pomoči in velikodušne podpore od naših zvestih dragih prijateljev bi Amerikanski Slovenec ne bil to, kar je, namreč najstarejši slovenski list v Ameriki, ki ima za seboj bogato zgodovino plodonosnega
dela za svoj narod v Ameriki.
Z trdnim neomajanim zaupanjem v Boga in v naše dobro slovensko ljudstvo upa "Am. Slovenec" še na nove uspehe v bodočnosti. Močno upanje imamo, da bo po tej vojni vihri zasvetila lepša in svetlejša bodočnost nam tu v Ame-I riki, kakor tudi ostalemu svetu in da bo življenje prijetnejše, pa tudi delo prijetnejše za vse dobro na svetu. V tem duhu se poslavljamo od starega leta 1943, istočasno pa gledamo z vsem upanjem v bodočnost novega leta 1944.

DVA ROJAKA UMRLA 3 Sheboygan, Wis.
V naši naselbini je pred krat- k kim umrl Rudolf Kotnick, star v 29 let, ki je bil po nesreči ob- s strel jen na lovu na srne. Zapu-i* šča žalujočo ženo, 4 leta staro j v hčerko in 10 mesecev starega z sinčka, starše John in Jose- t phine Kotnick, 5 bratov in 4 se- * stre ter večje število daljnih so- t rodnikov in prijateljev. Po- * grebna sv. maša je bila oprav- s ljena v cerkvi sv. Cirila in Metoda, pokopan pa je bil na po- š kopališču v Zeleni dolini, ob i številni udeležbi sorodnikov in 1 prijateljev.	1
Dne 21. decembra pa je umrl < Frank Zagožen, star 30 let. Bo- i lan je bil le nekaj dni. Zapušča jI žalujočo ženo, hčerko staro 61 let, mater, brata in dve sestri. 3 Zadnje čase je vodil gostilno < na 1630 So. 8th St. Bil je član 1 KSKJ, JPZS in C. O. of Forest-; ers. Pogreb se je vršil 24. de-,J cembra z Requiem sv. mašo, iz 1 cerkve sv. Cirila in Metoda na ! pokopališče v Zeleni dolini.
Pogrebne obrede za obema j umrlima so opravili Father Louis F. Koren. Oba prerano u-mrla priporočam v molitev in blag spomin, žalujočim ostalim pa izrekam iskreno sožalje.
J. Mohar, zastopnica.
-o--
IZ PISEM NAŠIH VOJAKOV
Priobcuje Mrs. Jennie Keber
Waukegan, 111.
Prebrala sem več pisem, ki jih je poslal domačim Pvt. Fred j Zalaznik, katerega starši, Mr. j inMrs. Joe Zalaznik prebivajo na 1204 Lincoln St., North Chi-; cago. Dolgo časa ni prejel nobene pošte od nikoder, slednjič ga je pa pošta vendarle dosegla in je prejel več pisem naenkrat. Dne 29. sept. piše, da se je sestal z Joe Habjanom, kar ga je silno razveselilo, toda nista dolgo ostala skupaj. Dne 2. nov. piše, da se je sestal z več fanti i iz države Illinois, ki so mu posedali, da je eden naših generalov iz Waukegana; oni so to vedeli, ker so se sam" borili pod njegovih vodstvom. Dne 10.! okt. pa je med drugim pisal ta-• kole:
"Kakor vojna zdaj poteka, j pravijo, da bomo za božič že doma. Katero leto se bo to zgodilo, ne povedo, vendar se pa .vse neprestano obrača na bolj-: še. Kar se mene tiče je vse dobro. Danes zjutraj sem šel k maši z nekim poljskim tovarišem iz Pennsylvanije; oba sva šla k obhajilu. Ko smo pojedli "chow" popoldne, si je dal ta ■ fant iz Pennsylvanije obriti glavo na čisto z britvijo; neki drugi fant iz Indiane je dal napra-; viti isto. Vi bi se smejali, ko bi ju videli. Pošiljam Vam pet frankov francoskega denarja za spomin. Denarja nam ne primanjkuje. Dva meseca nisem prejel nobenega pisma od nikoder. Tukaj je več fantov, ki imajo doma mlado sestro, kakor jaz, pa se med seboj p^go-j varjairio, kdo ima najboljšo se-j istro; jaz seveda trdim, da je' ^ moja sestra najboljša izmed jvšeh."	\
Še par stavkov iz pisma, kij j ga je pisal iz Severne Afrike
JI. oktobra 1943:
Danes zjutraj smo šli v cerkev, zdaj popoldne se pa pogovarjamo o posebnem kosilu, ki 3mo ga imeti. Dali so nam "chicken" in bilo je prav izvrstno, četudi je prišlo iz kon-zervnfe kante. Ob tem času bi bil zares rad^doma in poslušal radio, kako igrajo razne football igre in jedel dobro domače nedeljsko kosilo, kakor sem ga še pred kakim letom."
"Kadar pridem v Rim, bi rad šel tam k maši, če mi bo le mogoče; to si prav zares želim. Moj najlepši dan pa bo, kadai bom spet videl našo cerkvicc doma, in morda ne bo tako dolgo, če bodo le skrbeli, da bode grdi naziji neprestano bežali.'1 "V skrbeh sem, ker so nam povedali, da je veliko slučaje\ otroške paralize ravno okrof Chicage. Upam, *da je doma vs< v redu. Tudi upam, da bom pre. ali slej prejel pismo, ki ne bc tako staro, da bi iz njega m mogel izvedeti nič takega, kai se zdaj godi tam."
Pvt. Fred Zalaznik, 366509.59, A.P.O. 372, Co. K, 3rd Repi. Bn. c/o Postmaster New York N. Y.
■-o-
LETNA SEJA SANSOVE PODRUŽNICE Kemmerer, Wyoming.
Vse tukajšnje člane in člani ce podružnice št. 40 Sansa ii vse druge prijatelje in prijate jljice vabim, da se udeležiti J glavne seje Sansa, ki se bo vr šila prvo nedeljo januarja 194-ob treh popoldne na domu pr Johnu Keržičniku. Najprej bo do volitve novih uradnikov, pc tem pa se bodo pobirali pri spevki za sirote v starem kra ju. Vsak izmed nas ima še ko ga tam, da se ga lahko sporni nja in malo pomaga ubogim re vežem, ki so zdaj tam po< nemško peto, da jih pomagam rešiti sužnosti, če bd mogoče.
Vsem želim srečno in blago slovljeno novo leto 1944. N; svidenje 2. januarja.
Konst. Podlestnik, preds
_o--
j VELIK CERKVENI KONCER' VJjOLIETU
f Joliet, 111. V nedeljo dne 2. januarj priredi pevski cerkveni zbor s\ Jožefa v JoUetu velik cerkver koncert z bogatim programor v cerkvi sv. Jožefa ob 3. uri pc poldne. Program je obširen i: 1 obeta poseben užitek. Vodil g bo Mr. Anthony Rozman, orga nist cerkve sv. Jožefa. Točk bo oznanjal in napovedova p reč. g. župnik M. J. Butate župnik cerkve sv. Jožefa.
Vabijo se vsi Slovenci iz dc mače in drugih naselbin k obil ni udeležbi.
Program koncerta bo slede či: Prelude:
Sonata — Rene Becker; Mi Alex Zimmerman, at the orgai 1. St. Joseph's Mixed Choir Mr. Anton Itozman, director.
a) Selections from Operett "Slovenian Christmas"—-Tom ) b) Old ; Christmas Care |"Zveličar nam je rojen zdaj" c) 'Božična" — Bricelj.
2.	Rosarian Women's Choir:! ru Mr. Anton Rozman, director mi
a)	"Dream On"
b)	"Hail Sweet Babe"	ni
c)	"Dear Little One'-'	si
d)	"Lovely Infant" Old je traditional Slovenian melodies Bi with English words.	m
3.	St. Joseph's Men's Choir: vt Mr. Anton Rozman, director M
a)	"Sveta noč" — Gruber 1J
b)	"Okrog in Krog" -i Tra- A I ditional.	T
4.	Plaque Dedication: in le honor of the 12 members of the bi choir in the U. S. service	m
a)	Blessing by the Rev. M. J. k Butala, pastor.	n.
b)	Military presentation: ir Harwood Post, American Le- k gion. — Organitfnd Cornet^an- rr fare: Mr. Alex Zimmerman, at j p the organ; John Meyerhoff, d William Welsch, Ralp Bergren c — Cornet Trio.	s
c)	"America" — by John F. p Trzynski, at the organ (orga- z nist cerkve Sv. Križa).	b
5.	Presentation of Plaque to v the Blessed Virgin.	t
a)	"Lepa si Marija"—Chime 2 solo, by David Larsen.	t
b)	*"Veš o Marija" — Vocal t i solo, by Margaret Panian.'r i (choir member 52 years ago), r
c)	"Angelsko Ceščenje" — 1 ! Chime solo, by David Larsen. 1
i	6. Solo	1 a) "Ave Maria" — Millard. |
I b) "Our Father" — Mallote, 1
•	by: Miss Elizabeth Grayhack, 1
•	Soprano vocalist.	\] ■ 7. A CAPPELLA CHOIR — 1
>	Joliet Township High School— i ( - Mr. Alex Zimmerman, Director 1
>	(130 voices).
\ a) "Largo" — opening the-1 me song — Handel. f b) "Gloria Patri" — Pales-
1	trina.
2	c) "Emitte Spiritum Tuum" j J — Father Schuetky. - ,
3	d) "Thank We God in Heav- ji s en" — reveberating "Kyrie
r Eleison" — A French Carol.
e)	"Carol of the Sheepfolk" — Johnson.
f)	"Westminster «arol" — "Gloris in Excelsis" — English.
g)	"While Shepherds 1 Watched" — Jungt.
h)	"Carol of the Bells" — j Leontovich.
i)	"Beautiful Savior" — Christianson.
i- 'j) "Vesper Bells" — closing n theme song — Beethoven. >- 8. Solo
e a) "Birthday of a King" — by Brother Jude Linneman, O.
4	Carm. — Niedlinger.
•i b) "O Holy Night" — >- (accomp. by Mr. Anton Roz->- man, at organ) — Adams. i-J 9. St. Joseph's Mixed Choir: i- Mr. Anton Rozman, director. >- a) "Gospodov Dan"—Grum i- b) "Nad nizko skromno" — Zorman.
d c) "Poglejte Čudo" — Zor-o man.
10. Benediction — by Rev. ►- Geo. M. Kuzma, Ass't Pastor, a Za odbor:
John L. Zivetz.
PISMO IZ VZHODA r	Johnstown, Pa.
Božič je praznik miru.- Ob tem času hitijo misli krščanske-a ga sveta proti Betlehemu, kjer 1. je bil rojen naš Zveličar, Kralj
ii	miru, Kralj neskočne božje lju-n j bežni.	. . .
>- ; Kako vse drugačni so bili bo-n žični prazniki za milijone ame-a riških domov prejšnja leta. In1 t- kako tudi ne? Milijoni naših! e fantov in mož stoje v orožju po il vseh delih sveta. Nekateri v; i, i mrazu, drugi v tropični vročini, i vsi pa stojijo smrti nasproti. >- Matere in žene so v strahu za l-i svoje sinove in može in ne morejo imeti onih veselih prazni-i- kov, kakor so bili takrat, ko je ! bila cela družina skufcaj na sve-. ti večer. In vendar, poedrav pr- i r. vega svetega večera je vedno 1. istega pomena: Čast^ Bogu in •; mir ljudem, ki so blage volje!
Svet v svojem napuhu seje so-a ;vraštvo med narodi. Pohlep po lc [časti je pahnil svet f največje )l! klanje v zgodovini ckiveštva. V I Betlehemu pa je bil rojen On,' ki je luč in ljubezen, Kralj mi-j
ru, pod katerega zastavo je Jf mir, pravi nebeški mir. ! J« Smrt je obiskala dve druži- Iv ni. Obe osebi, ki ju je iztrgala, // sta umrli v^Clevelandu, O. Prvi X\ i je umrl Frank Šuštaršič iz. (( » Beaverdale, Ta. Zadnjih osem! =
mesecev je bil zaposlen v Cle-: velandu. ^ Druga pa je gospa j
Mary Hrovat, vdova od leta nj r 1940 in sestra pokojne gospe Z{
—	Agnes Tomec, žene Andreja |n( Tomec, na katerega domu je ^
1 ležalo truplo pokojnice, ki je gj ; bila 27. dec. položena k večne-1 ^ mu počitku na župnijskem po-!(j . kopališču, potem ko je bila za -
njo opravljena pogrebna sv. : maša v cerkvi sv. Terezije. Po-
—	kojna Mrs. Hrovat je bila v A- j
—	meriki od leta 1923. Zapušča'^ t pet pastorkov in eno sestro vjp
državi Michigan. Marca mese- 'j n ca tega leta je sla v ameriško ^ slovensko metropolo, za božič h \ pa so pripeljali njeno truplo na-1 ^ 1- zanj v Johnstown. Pokojnica je n bila Andreju velika opora pri
0	vzgoji otrok, ki so izgubili mater v rani mladosti. Tako ga je
e ! zdaj smrt Mrs. Hrovat toliko
bolj globoko potrla. Prizade- j il tim naše iskreno sožalje, pokoj- j a. I niči pa večni mir. Nepreneho-; r ).|ma iz dneva v dan se manjša r
—	ameriška Slovenija. Ni več da- r . leč čas, ko pade zagrinjalo a- ^
meriškemu slovenstvu.
d.	j Naročnikom in čitateljem že- ,
e,	ilim srečno in blagoslovljeno no- j k, vo leto 1944. Naj bi novo leto (
prineslo zmago Ameriki, mir ^
—	trpečim narodom in lepšo bo- ,
—	dočnost vsem v pravičnosti in j ■ ar trajnem miru. Dal Bog!
Lovrenc K. ,
e-	-o-—
JANKO PREMRU, VODJA s- NANOSKIH ČETNIKOV i PADEL
1" Buenos Aire«, Argentina.
V junaški borbi z največjim ■ v- sovražnikom našega naroda in •ie na čelu "Simon Gregorčičeve j brigade" je padel vipavski jute" nak Janko Premru.
O tragični usodi Johanove
—	družine v Št. Vidu pri Vipavi-ih. i smo že poročali. Tudi o Janku s i smo obširno pisali, naj pa sedaj, ko je padel kot junak za
—	j svobodo naroda in Jugoslavije, podajamo še nekaj podrobnosti
—	o njem.
Janko Premru je bil že od ng svoje zgodnje mladosti prepojen s slovenskim narodnim du- j hom. Kot mlad dijak na goriški j
—	srednji šoli je z besedo in živim j O. vzgledom vspodbujal svoje to—
. variše k narodni zavesti in k od-;
—	poru proti detlnemu sovražniku )z- Slovencev. Z vso prirojeno
spretnostjo in iznajddljivostjo ir: je med slovensko dijaško mladino tajno delil slovensko tiska-im no besedo, jo navduševal za na- ,
—	rodne ideale. Janko Premru | pa ni ostal samo pri tem delu.
3r- Ustvaril je izvrstne zveze za prenos revolucionarnega čtiva 2V. preko meje in rkzpredel mreže p. porazdelitve po vsej Vipavski, Goriški in ^Krasu. Z njegovim delom in prizadevanjem je slovenska krepka beseda prispela v vsako slovensko hišo.
Ko so pričeli fašisti z orož-3b jem in najpodlejšimi sredstvi ce- ustrahovati primorske Sloven-jer ce, je-Janko Premru z ostalimi al j našimi - revolucionarji izdelal ju- načrte za obrambo slovenskega naroda v Primorju. Izvedba teh jo- načrtov je rodila bogate sado-ie- ve, ki jih bo zgodovina našega In narodnostnega boja v Julijski lih Krajini beležila z zlatimi čr-po kami.
1	v Ob izbruhu sedanje svetovne ni, vojne v septembru 1939 so se ►ti. vse naše revolucionarne organi-za zacije na Primorskem celokup-10- no pridružile zaveznikom. Z o-ni- gromnimi žrtvami so se kovale je dragocene usluge zavezniški /e-i stvari, ki jih bo pravilno oceni-pr- i la šele zgodovina in pri katerih no je bil v veliki meri udeležen tu-in di junak Janko Premru. Te u-je! sluge bodo najbolj zgovoren so- dokaz slovenske soudeležbe na po porazu temnih sil osi. In zavezuje jniki bodo morali te usluge upo-
V|števati.
)n,' Ko je bila izdajalsko napa-ni-i (Dalje na 5. strani)
DOGODKI
infd Slovenci po Ameriki
NajnovejSi faran
Chicago, 111. — V krstno kro-iko pri Sv. Štefanu je bilo na adnje vpisano, da je bil 19. ov. rojen Terrance Michael Tush, krščen pa 19. dec. To je nček mlade družine Mr. in [rs. Michael Krush. Materino ekliško ime je bilo Anna Lu-ar.
Odšel k vojakom
Pueblo, Colo. — K vojakom e odšel Joe Papish, sin dobro oznane družine Mr. in Mrs. im Papish Sr. iz So. Santa Fe Ive. Njegov brat Frank se na-laja že več kot eno leto v Afri-:i, oče obeh fantov pa je že šest nesecev na bolniški postelji.
Nesreč« na železniškem križišču
Imperial, Pa. — Dne 16. dec. e tukaj umrla za poškodbami, ci jih je dobila v avtomobilski lesreči, Mrs. Frances Ušenič-iik, stara 24 let, rojena tukaj la Imperialu. Ko sta se soprogom vozila v avtomobilu, je na železniškem križišču vlak udaril v avtomobil. Zapušča žalujočega soproga, enega sinčka, očeta, 7 bratov in 2 sestri. Pogreb je bil 20. dec. Po pogrebni sv. maši so jo pokopali na St. Mary pokopališču na Imperialu, Pa. — Vsem prizadetim izrekam svoje sožalje, posebno pa soprogu in sinčku — John Jamnik.
Sorodnikom vojnih ujetnikov
Washington, D. C. — Podpi- J_ sani sem v stiku z nekaterimi vojnimi ujetniki, Slovenci, ki so se morali boriti v italijanski vojski. Nekateri imajo sorodnike po Ameriki, pa ne vejo njihovega natančnega naslova. Za nadaljne informacije blagovolite pisati naravnost meni. Moj naslov je Rev. John Prah O. C. D., Carmelite Monastery, 2131 Lincoln Rd., Washington (2), D. C.
Danilo Malinič iz Brestovič od Sežane pri Trstu ima dve teti v Clevelandu, Antonia Karič in Ivana Celia.
Filip Brecelj ima svaka in dve svakinji, rojeni v Budanjah ; na Vipavskem pri Gorici, Marija in, Frančiška Koren. Meni, da so v New Yorku ali kje blizu tam. •
Ostali ne vedo, če imajo kaj sorodnikov tukaj, upajo pa, da se bodo dobili rojaki, ki so po-1 znali njihove starše ali druge I sorodnike. Njihova imena so:
Anton Magajna, iz Vremske j doline v tržaški okolici; Cvetko . Tomažinčič, iz Opatjega sela I pri Gorici; Angelo Kraljič, iz Doline pri Trstu; Tomaž Ma-raš, iz sela Marasi, Pulj (Pola).
Jih je še več, pa z drugimi i zaenkrat še nisem imel prilike I za razgovor. — Fr. John Prah i O.C.D.
1 Prekmurske božične
Chicago, 111. — Na božični dan je zbor Adrija pri Sv. Štefanu pri sv. maši ob 10:30 razen nekaj splošnih slovenskih zapel tudi šest lepih božičnih pesmi iz Prekmurja in sicer v ; prekmurskem narečju. Rojaki (iz Prekmurja in Medjimurja, povejte svojim znancem po drugih delih Chicage, da bo na novega leta dan spet ravno tako.
p * _ «
Žrtev pljučnice
Milwaukee, Wis. — Pred kratkim je v bolnišnici umrl za pljučnico rojak Anton Pousha iz 1308 So. 3rd St. .
Med delom umrl«
Detroit, Mich. — Te dni je med delom umrla! Josephine Hren, stara 66 let in rojena v Potoku, ZadreČka dolina na Štajerskem. Zapušča moža, tri sinove in dve hčeri, v starem 'kraju pa sestro.______ ^ ^
Petek, 81. decembra 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
KAKO BO PO VOJNI S TRGOVINO?
V	Ameriki se ljudje še vedno dovolj ne zavedajo, da smo v vojni. Ne mislimo tistih, ki imajo svoje drage na -bojiščih, ti pač čutijo. Pa jo čutijo tudi marsikateri drugi. A veliko je pa še takih, ki za vojno prav nič ne vedo, kakor le toliko, da v trgovinah ne morejo več tako vsega kupiti, kakor so pred vojno. Vendar zadnje je le malenkost.
V	gospodarskem oziru čutijo vojno trgovske in industrijske ustanove. Posebno ustvarja vojna težave za male trgovce in obrtnike. Vojna določila so tu za velike in male, a je že tako, da veliki in organizirani vediio lažje dobijo naročila, kakor mali v malih količinah, ker pri malih naročilih ni velikega dobička in se z njimi nihče noče baviti. Tako in radi tega mali trgovci in obrtniki trpijo in mnogi so že zaprli svoje trgovine in so šli na delo v vojno industrijo ali kam drugam, ker jim za enkrat tako bolje kaže.
Kako bo pa s temi po vojni? Kaj ima mali trgovec in obrtnik pričakovati po tej vojni? Težka vprašanja so to.
Zelo se motijo tisti, ki pričakujejo, da bodo po tej vojni lahko kar zopet začeli s trgovinami. Hirose, ki je direktor za pospeševanje trgovine, pravi, da> mnogi, ki ne bodo pripravljeni in se posebej izučili za povojno trgovino in bodo skušali iti nazaj v trgovino, bodo naredili le "trgovski samomor", to se pravi, propadli bodo v podvzetju, ker povojni časi bodo čisto drugačni tudi za trgovino in obrt, kakor pa so bili pred vojno.
Hirose pravi, povojni ljudje bodo čisto drugačnejši, kakor so bili pred vojno. Njihove zahteve in potrebe bodo čisto druge. Povprečni Amerikanec že danes zahteva čisto drugo postrežbo, kakor jo je preje. Naši fantje in možje, ki se nahajajo po vsem svetu v tej vojni, bodo prišli nazaj s čisto drugim obzorjem in gledanjem na življenje. Treba bo novih načinov postrežbe. Dalje bomo imeli tudi čisto drugo življenje v vseh ozirih. Ameriška industrija bo brezdvomno stopila iz vojne proizvodnje v proizvodnje novih predmetov, o katerih danes še ne sanjamo ne. Številne tovarne, ki izdelujejo zdaj letala za vojno, bodo preuredile svoje tovarne za izdelovanje malih letal za privatno upo-1 rabo. Izdelovati bodo začeli nove avtomobile, ki bodo uporabljali novo gorivo in nove pogone. Za vse to bo treba novih delavcev, novih prodajalcev in še marsikaj drugega. Naši letalci, ki služijo zdaj v armadi, bodo, ko se bodo vrnili, najboljši prodajalci privatnih letal. Kajti prodajalci morajo razumeti to, kar prodajajo. Kakor je bilo preje na sto tisoče zaposlenih prodajalcev za prodajanje avtomobilov, tako bo potem zaposlenih veliko prodajalcev letal za privatno uporabo.
Po deželi bodo začele rasti nove naselbine. Tovarne že sedaj gradijo zunaj bolj na prostem, kjer je več prostora za graditev delavskih stanovanjskih hiš, kakor v gosto naseljenih mestih. Za vse to bo treba veliko materiala in blaga. '
Socialne razlike med ljudmi bodo po tej vojni precej izginile. Bogati in revni se bodo prav v tej vojni bolj med seboj spoznali. Nevarnosti samoohrane na bojiščih in drugje jih bodo zbližale. Bolj bodo cenili drug drugega.
Ljudje pa tudi zahtevajo že danes vse drugačnejšo postrežbo, kakor so preje. Kdor stopi danes n. pr. v gostilno, vidi, da ne zahtevajo gostje več samo navadnega piva in vina. Celo vrsto likerjev jim morajo servirati. Ženske pijejo kakor moški, kade kakor moški, zahtevajo "highballs", vse vrste likerje, da mnoge še moške prekašajo. Rečete novotarije. Yes, toda trgovci in obrtniki bodo morali računati z njimi, če bodo hoteli uspevati v trgovini.
Trgovine in prometa bo dovolj, toda tisti, ki jo bodo vodili, bodo moral^ uporabljati nove metode in načine, drugače ne bodo uspevali. V novi dobi smo in v še bolj novo dobo bomo prišli. Novi ljudje bodo morali stopiti tudi na vodstvo trgovine in obrti, in bo šlo.
Mnogi se novim časom ne morejo privaditi in se novo-tarijam upirajo. Taki navadno v novih razmerah podle-žejo prej ali slej. Kjer je vse naokrog usmerjeno v nove razmere, se poedinci ne morejo upirati in vstrajati. Kdor se upira, je podoben onemu, ki sicer ve, da je treba zjutraj vstati in da čas ne čaka, pa potegne zagrinjalo na okno, da ni svetlobe v sobi — toda sonca, ki vzhaja in se dviga, to ne ustavi.
V	začetku zadnje krize je zapisal nekdo: Ne bojte se, v Ameriki bodo še rastli dolarji na vsakem grmu in za vsakim vogalom, samo vsak se bo moral preje naučiti, kako se obirajo dolarji na grmovih in za vogali na drogovih. Tako bo tudi po vojni. Trgovine in prilike bo dovolj. Ljudje pa bodo morali študirati, kako priti do njih s poštenostjo in pa pridnostjo.
V	poštenem in pridnem prizadevanju so vedno uspehi.
Ustanovljena 31. dec«m< bra 1921. '
CHICAGO, ILL.
Odbor za leto 1943:
Predsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank Puklavec, 1930 W. 21st Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street	j .
Blagajnik: Jos. Oblak. Jr« 1840 W. 22nd Place. Zapisnikar: Anna ZokaL 2050 W. Coulter Street. Duhovni vodja: Rev. Edward Gabranja, OFM, 1852 W. 22nd Place Nadzorniki: John Densa,.2730 Arthington Ave. — Karolina Pichman, r! 2326 So. Woleott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. I Porotni odbor: Malh Hajdinjak, 2017 W. 21st Place — Leo Mladic. \ 1919 W. 22nd Place — Paulina Oxboll, 2029 W. Cermak Rd. — \ Anna Zorko, 1654 W. 21st Place. | Družbena zdravnika: Dr. Jo«. E. Ursich, 1901 W. Cermak Road in i
Dr. F. T. Grill, 1858 W. Cermak Road. I Vratar: Frank Robide, 1833 W. 22nd Place. I Uradno Glasilo: "Amerikamki Slovenec".
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, 1in vsako prvo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. \ i Štefana, na 22nd Place in Woleott Ave.
§	Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta
i starosti Pristop v Družbo je prost. Pri Družbi se lahko zavaru-l jete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v Chicagi Rojaki, \ pristopajte v to domačo Družbo.
\	Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite Ki
| na Družbenega tajnika ali pa predsednika.
NAZNANILO
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 2. januarja 1944, točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Vabljeni ste, da se gotovo udeležite.
Začnimo leto prav in pridite na to sejo. Ako ste zaostali z vašim asesmentom ste prošeni, da poravnate vaš dolg.
Bolniki ste prošeni, da vrnite vaše zdravniška spričevala vsaj en dan pred sejo.
Z sobratskim pozdravom,
JOS. J. KOBAL, tajnik.
Nenavaden, toda zanimiv in zabaven je ivicarki. Za denar, ki jim ga darujejo ljudje, si naro-hodi sv. Miklavž okrog na večer pred novim letom. Fantje se opravijo v svojevrstno nošo, na kateri so obešeni številni bronasti zvončki. Na glavi nosijo izdelane prizore iz sv. pisma in podobno. Hodijo od hiše do hiše, kakor nekoč slovenski kolednika Za denar, ki jim ga darujejo ljudje, si naročijo posebno večerjo, največ pa gre gotovo za pijačo.
TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
NAPOLEON 0 KRISTUSU
ZVARIL STALI NGRADSKi MEČ
Več kakor ponosen je 83-tetni Tom Beasley, v Veliki Britaniji, ki je vstal iz bolniške postelje, da je zvaril rezilo stalingradskega meča, ki ga je ministerski predsednik Churchill poklonil premierju Stalinu v Teheranu.
Mr. Beasleyeva rodbina je izdelovala meče 250 let. On sam je napravil meče za pet generacij angleških kraljev in kraljic in pravi, da je prav ta ko ponosen na meč, ki ga je Churchill ponesel maršalu Stalinu. "V to rezilo sem djal vse, kar sem »e naučil> kovaštva od svojega osmega leta naprej, ker stalingradski meščani imajo jeklena srca in so vredni najboljšega meča in uram, da jim bo ta ugajal."
Njegova družina izdeluje zdaj tudi gotove dele za "leteče trdnjave in Mr. Beasley u-pa, da bo nekoč prišel dan, ko se bo tudi on malo peljal v eni izmed njih. Je oče tri in dvajsetim otrokom.
-o-
ČE NIMATE ZADOSTI Če nimate zadosti gasolina, se spomnite, da je v sicilijan-ski kampanji vsaka mehanizirana divizija ameriške armade porabila po 18,000 galon gasolina vsako uro, kadar se je pomikala naprej. Drugod je pa morda še težje delo, kakor je bilo v Siciliji.
-o-
JUNAK SOLOMONOV Če ste okrog leta 1925 veliko hodili v kino gledališča, se boste še spodinjali "Our Gang"
TA JE SAMO ZA MOŠKE
Neki vojak je zvedel, da je general Eisenhower izvrsten računar in da se za zabavo rad peča s tem, da matematično natančno izračuna, ravno koliko prilike ali verjetnosti je, da bo pri igranju dobil take ali take karte v roke. Da bi ga preizkusil, ga je vojak vprašal, kako velika je možnost, da bi pri "pokerju" dobil obenem tri kralje in dva jakca. General Eisenhower je hitro in kar na slepo odvrnil, da na 1,082,900 slučajev pride en tak slučaj. Nadi fantje po Italiji, taki seveda ki so se učili višjega računstva, hodijo od tedaj naprej okrog s papirjem in svinčnikom in računajo ta problem. Do sedaj so dognali, da je general svoj odgovor skoraj čisto pravilno pogodil.
\T/?ANSATLANTIC
•teamwork t.
«o GUDEH VOO-OOO,WHICH T. PILOT ^tCENTLY TOVED
MEH ZA SMEH
IBERNARD C.FRBfBEffi.lC.
• NE« ZEALAND'S RJCPiOrnOHA** WD40K MEDlTfftRANEAlf TMEATftE. Mfft OtVtStO« IN THE FOfttFRONT OT THE FAMOUS l»M EJ^HTM AHMY.	^
PRED SODIŠČEM Sodnik: "Želite, da razpravo odložim, ker je vaš advokat zbolel ? "
Obtoženec: "Da, to imam pravico zahtevati." 1
Sodnik: "Toda vas so prijeli na kraju zločina in sami ste priznali, da ste hoteli vlomiti. Zato n« vem, kako naj v&a vaš advokat še brani."
Obtoženec: "Saj prav zato. Tudi jaz sem namreč radoveden, kaj vse bo povedal."
MUZIKALNA RAZLAGA
"Kaj je pa s teboj, Gene, da si tako marogast?"
"Ut, danes je bila huda! Papa in mama sta štiriročno razbijala po meni!"
>TEMPLE*MERCw
In?™« NMOfMV «££* *UIMS __>
\L Itft »Attn*. rtMV.SMCOtHEoJi JK U 10KYED WTIOMS W*I.T» jm
BNITEP NATIONS
slik in pegastega fantička v! njih, ki je takoj potegnil nase pozornost. Ta nekdanji "Freckles" je George Wendelken. Leta 1924 je bil prideljem pomorskim graditeljem, ali kakor jih navadno kličejo, "Sea-j bees." Bil je v prvi diviziji te-, ga neopevanega mornariškega bataljona, ki je sledil marinom ' na Guadalcanal. Tri mesece se je omenjeni fant tam izogibal. japonskim kroglam, končno pa je bil 15. jan. 1943 zadet v obe nogi, nakar je prebil de-' vet mesecev po bolnišnicah, deloma zaradi ran, deloma pa zaradi malarije. Pred kratkim je nastopil v Chicagi pred delavci vojnih tovaren. Prejel je tudi prezidentovo javno pohvalo (citation) za svoje delo, ko je dosegel, da so "Seabees" nakazali za vojne bonde $1,250,-000 od svoje plače.
■ o
PONOS JE PONOS
Pospravljanje kuhinskih odpadkov je velik problem po velikih mestih. William B. Johnson od The Chicago and Suburban Ash and Scavender Association je pred par tedni mislil, da je • enkrat za vselej rešil ta problem, danes pa vidi, da se je zmotil. Računal je, da bodo ženske najboljše za to delo.in je za poskušnjo najel dve precej močni, ki sta tehtali vsaka ne manj kot 200 funtov. Nameraval jih je najeti se petdeset.
To je bilo pred psr tedni. Sedaj Mr. Johnson ve. da ženske ne prenesejo tegn dela. O-gromne količine odpnUkov se jim hitro pristudijo, potem pa
pusvijo delo. Mož se ne more odločiti, da bi najel šs drugih 50 prosilk. Odkar je namreč najel ženske, se je njegov položaj vsestransko posfa' šal. Molki, so bili pri tem podjetju uslužbeni, so izgubili svoj l.rofesijonalni ponos na svoje delo, češ, kaj naj počnemo tukaj, če ženske lahko delajo vse to? Veliko se jih je v resnici poslovilo zaradi tega. Mr. Johnson je v čimdalje večji zadregi. '	, ^
-o-
SICER JE TO USIV PREDMET,. TODA . . .
Ko bi bili učeni jezikoslovci, bi lahko razložili, odkod pride beseda "uš." Morda bi tudi lahko spisali dolge učene članke, ali pride angleška beseda "louse" od hrvaške besede "lazica" ali obratno, in zakaj, ali pa zakaj ne. K sreči pa so razmere v Ameriki take, in domovi tako čisti in snažni, da nam ni treba misliti ne na bolho ne na uš. Ni pa tako pri naših fantih, ki se bojujejo v tro-pičnih krajih. Za nje je vsakovrstna golazen bolj nevarna in smrtonosna in se je tudi veliko bolj bojijo, kakor se bojijo oboroženega sovražnika. Da obvarujejo naše fante v tropičnih krajih pred tifusom, ki je posledica delovanja take golazni, so armadni zdravniki pripravili prašek proti ušem, ki ga pokadijo po obleki s posebnimi pištolicami. Ko je enkrat vojakova obleka s tem praškom prepojena, nobena taka golazen ne bo prišla blizu 30 do 90 dni, četudi je obleka med tem časom oprana. Razen tega je vojakom strogo zaukazano, da mora vsak takoj sporočiti, če bi našel kako uš.
n
Stran S
BOŽIČ NA STAREGA LETA DAN
S. P. D. SV. MOHORJA
Francoski katoliški tednik "Semaine . Catholique" priob-čuje razgovor, ki ga je imel kratko pred svojo smrtjo Napoleon z generalom Bertran-dom, ki mu je bil sledil v izgnanstvo na otoku Heleni. Sicer je bil ta pogovor že večkrat priobčen, široki javnosti pa je do danes kaj malo znan. Danes je posebno zanimiv, ker nam spričuje, kako je največji osvajalec, kar jih je imela E-vropa, klonil pred krščanstvom, čigar zapovedi je v svoji politiki zanemarjal in večkrat kruto kršil. Največji imperator Evrope, ki je hotel ze-diniti človeštvo z mečem, je, potem' ko so se njegove sanje razblinile v nič, spoznal, da more le ljubezen ustvariti enoto in bratovstvo človeštva. Moško je to priznal, ko je obenem z njegovimi orjaškimi načrti ugašalo tudi njegovo življenje. Malokateri politik in vojskovodja je izpovedal o Kristusu in njegovem nauku tako globoka spoznanja kakor Napoleon na svoji bolniški postelji v pogovoru z Bertrandom.
"General," je dejal Napoleon, "nobeden tako ne pozna ljudi kakor jaz, in zato vam rečem, da Kristus ni bil človek Kakor mi. Le površni duhovi ga morejo primerjati z drugimi filozofi, oznanjevalci vere in bajeslovnimi bitji. Nobene podoBhootimi med Njim in njimi." In dalje:
. "Med Kristusovim naukom in drugimi verami ter nauki je neskončna razdalja."
"Največji čudež je, da je Je-
zus zahteval od ljudji to, kar je na svetu najtežje doseči in česar ni dosegel nihče drugi, namreč, da bi Ga vsi ljubili vse veke. Kristus zahteva zase srce in vsi dobri ljudje so mu Ga darovali in darujejo. Tako bitje je zame Bog."
"Kristus je izpregovoril in od takrat se čutijo rodovi med seboj vezane z bolj globokimi vezmi, kakor so vezi krvi. On vžiga v človeku ljubezen, ki uniči vsako samoljubje in pred katero so vse druge ljubezni nič. Kako bi bilo spričo tega čudeža mogoče ne priznati, da je kaj takega zmožno samo božje bitje?"
"Cezar, Hanibal, Aleksander, Ludovik XIV. — kaj ostalo od njih, kakor samo ime? Tudi o meni bodo govorili uči-itelji zgodovine, toda nihče ne bo čutil do mene ljubezni, kakor je ne čuti nihče do drugih vojskovodij in osvajalcev. In kakšno brezdno, general Bert-rand, je "ined tem, kar sem jaz hotel ustvariti, in med kraljestvom božjim, ki ga je oznanjal Kristus in ga tudi v resnici ustanovil tako, da ga ne bo mogel zrušiti nihče."
Nato je nastal molk. Ko ni general nič odgovoril, je cesar vzkliknil: "General Bertrand, če vi ne razumete, da je Jezus Kristus Bog, sem se hudo zmotil, ko sem vas napravil za generala."
Napoleon je bil mož; ko ic videl, kako ničevo je vse, kar ustvarja človek, naj bo še tako velik, se ni bal, da to prizna in se pred Bogom poniža.
TREBA JE BILO HITRO MISLITI
"To je bila najtežavnejša odločitev, kar jih je še kdo moral kdaj napraviti," je rekel Lieut. Keith E. Kosket, doma iz Milwaukee. Ko se je nahajal na nekem bombnem poletu nad Nemčijo, je bila njegovemu strelcu ali topničarju nenadoma odstreljena cela roka tako blizu rame, da ni bilo mogoče napraviti trdne obveze, ki bi ustavila kri. Poročnik Kosket je vedel, da ne bi ranjenega tovariša nikoli mogel pripeljati še živega nazaj v Anglijo, ker traja polet štiri ure. Privezal je torej na ranjenca svoje padalo
in ga spustil iz zrakoplova. Pozneje je prišlo poročilo, da so Nemci takoj našli tega ranjenega ameriškega strelca (Sgt. Tyro C. Weaver iz River View, Ala.) ter ga naglo prepeljali v bolnišnico, kjer je zdaj na poti okrevanja.
Maj Gen. Frederick L. Anderson, poveljnik osme ameriške zračne sile, je poslal poročniku Kosketu uradno prizna- . nje, v katerem pravi: "Zdaj ste gotovo veseli, da ste s svojo prisotnostjo duha v takih skrajnih okolnostih rešili življenje svojemu ranjenemu tovarišu."
——o-
ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC!
9tran 4
AMEftl KAfISKI SLOVENEC
Petek, 81. deeemtam 1>48;
POGLED NA NEKATERE DOGODKE V LETU 1943
Kakor vsako leto, tako se je tudi v tem letu vrtil svet in mi vsi z njim, ki bivamo na njem. Lansko leto, ko smo dali po naših mestih in naselbinah slovo staremu letu s žvižgom siren, s zvonenjem, streljanjem in drugim ropotom, smo zraven delali načrte in vse mogoče zaključke, kaj bo nam vsem prineslo novo leto 1943. Nekateri smo že mislili, da bo nam prineslo ljubi zaželjeni mir, ki smo ga vsi in ves svet tako silno potrebni. Toda vojno zlo noče še vzeti slovo, še grize in uničuje in bo še in še, kakor zgleda. Da bi se vsaj v prihodnjem letu zmanjšalo, če že ne povsod končalo.
Kaj pa smo doživeli in dobili v tem letu, ki se danes poslavlja od nas? Poglejmo na nekatere dogodke:
V mesecu januarju:
Novo leto 1943 nam je prineslo nove davke, takozvane ' "Victory Tax", ki so jih nam i začeli odtegovati pri plačah.
Predsednik Roosevelt in ] Churchill sta "se sestala v Časa- ] blanci,, v Afriki*- in sta začela povzročati vročico Hitlerju in i Mussoliniju.	* • s
Adolf Hitler je praznoval i klaverno desetletnico, odkar je postal državni kancelar nem- ( Škega Rajha.
V	Paragould, Arkansas, so j se rodili trojčki dečki. Krstili so j jih z imeni: Franklin Roose- < velt, Winston Churchil in Jožef Stalin.	i
V	januarju je preminul veli- č ki jugoslovanski iznajditelj in znanstvenik Nikola Tesla.	a
1
V februarju:
Prodajanje čevljev se je po- * stavilo na karte. —	_- 1
Zaveznike je začelo skrbeti pogosto napadanje nemških 1 submarinov na zavezniške tran- \ športe na Atlantiku.	i
Benito Mussolini je odslovil e iz načelstva urada zunanjega ministerstva svojega zeta grofa Ciano.
V	kongresu so predložili nov s davčni načrt za plačevanje \ davkov na dohodke in zaslu- I žek sproti.
Francoska bojna ladja Ri- 1 chelieu je dospela v New York za popravila.	»	a
Rusi so vrgli nemške čete iz i Stalingrada in ujeli blizu 300,-000 Nemcev. Rusi so vzeli Nem- a cem tudi Rostov in Harkov. i
v	*
V	marcu:
Poveljnik angleške osme armade general Montgomery je 1 zlomil v Tuniziji znano utrjeno ( M a ret h črto.	I
Predsednik Roosevelt je do- 1 živel desetletnico svojega pri- ^ hoda v Belo hišo.
Winston Churchill je bil ] vprašan, kedaj bo dosežena j zmaga. Odgovoril je: Enkrat drugo leto, najbrže pa drugo j leto pozneje.	. i
Kapitan Rickenbacker je iz- i javil glede zmage: Treba bo ] 15,000,000 Amerikancev, da bodo dokončali delo, ki ga bo zahtevala zmaga.
V	deželi »o govorili o po- * manjkanju semenskega krom- < pirja.
Rusi so osvobodili mesto -Ržev.	i
V	Washington je dospel na posvetovanje angleški zunanji ]
minister Anthony Eden,
. ■ i
V	aprilu:
Nemci in Italijani so se zače- : li umikati iz Tunizije.
Amerikanci so začeli uporabljati z uspehom "novo tajno o-rožje", takozvane puške "ba-zooke", ki so se izvrstno obnesle proti tankom.
Ameriške "leteče trdnjave" so se pojavile prvokrat nad Parizom in so bombardirale tovarne, ki izdelujejo za Nemce orožje. ___*_- - - -
Predsednik Roosevelt je obiskal Mehiko in njeno prestolno mesto Mexico City.
Naborni zvezni urad je izdelal načrt, po katerem naj bi se začelo vpoklicavati v vojaško službo tudi družinske očete iz dobe pred napadom na Pearl j Harbor.
Rusko vojaško poveljstvo je objavilo, da so nemške zgube tekom zime 1942-1943 znašale več kakor 850,000.
Vlada je izdala odredbo, da delavci si ne smejo po lastni volji prebirati službe, pač pa morajo dobiti dovoljenja od lokalnih vojnih odborov.
V maju:
Winston Churchill je dospel na važno posvetovanje v Washington.
Sovjetska Rusija je razpustila s posebno objavo tretjo in-ternaeijonalo.
Zavezniki so ujeli na polotoku Cape Bon v Tuniziji okrog j 250,000 Nemcev in Italijanov.
Edsel Ford, sin starejšega Forda, velikega avtomobilskega industrijalca, je umrl.
Angleški letalci so razbili na reki Reni v Porurju velike jezove, katerih voda je poplavila na daleč vso okolico.
Amerikanci so se izkrcali na otoku Attu v Alaski.
Španski diktator Franco je po namigu iz Berlina predlagal, naj bi se vojskujoče stranke za- 1 čele pogajati za pogojen mir.
Maršal Rommel je pribežal iz Afrike bolan, tako so poročali v Berlinu.
Gostilničarji po vsej deželi so se pritoževali nad pomanjkanjem žganja in likerjev.
Dr. Russell, ustanovitelj an-tisalonske lige je izjavil, da bo naša dežela suha leta 1950. ^
Premogarji so odšli na stav- 1 ko in prenehali z delom. Vlada Združenih držav je prevzela premogokope in premogarji so se vrnili na delo.
V	juniju:	<
V	Washington, D. C., je dospel na obisk Edward Barclay, predsednik afriške republike Liberije.
V	deželi je začelo primanjkovati gazolina in krompirja.
Zavezniki so zavzeli v sredozemskem morju otok Pantelle- ! ria.
Nevarnost od strani nemških submarinov je začela pojenja-vati. Zavezniki so jih začeli dobro preganjati po vsem Atlan- ! tiku.
V	Detroitu, Michigan, so iz- 1 bruhnili plemenski izgredi med Črnimi in belimi. V spopadih je bilo več mrtvih. Poseči je moralo vmes vojaštvo, da je napravilo mir.
John Lewis je proglasil v ' premogarski stavki premirje do 31. oktobra 1943.
Detroitske pralnice so začele , apelirati na gospodinje, naj sa- ' me perejo perilo doma, ker na-; ročil ne morejo sprejemati radi pomanjkanja delovnih moči.
V	juliju:
20% od zaslužka in plač se začne odtegovati vsem v Zd. državah.
Amerikanci invadirajo otok Novo Georgijo v južnem Pacifiku.
Otok Martinique, francoska posest blizu karibejskega otočja, odpove pokorščino vichiški vladi.
Ameriško brodovje izvojuje zmago nad japonskim brodov-jem v Kula zalivu.
Francoski general Henri Gi-raud je dospel v Washington na posvetovanje.
Ministenjki predsednik poljske zamejce vlade Sikorski se je ubil v letalu blizu Gibraltarja.
Rusi zaustavijo novo nemško ofenzivo proti Moskvi.
Sirokoustnež Benito Mussoli-
V8I TI KUŽKI BODO PRINAŠALI SREČO
"Sorgeanl Poncho" je Ime mesarskemu psu (bulldog), ki ga imajo ▼ marinskih barakah. Charleston, S. C.. ▼ mornaričnem ladjisču. sa maskota, to Je. srn iiral ki prinese srečo. Drži ga Sgt. Kearney Pierce, prej časnikar ▼ Morgantownu, S. C. Tega psa so sparili z lepo samico "chow" pasme. sd£j bo pa, kakor vidite, dovolj maskolov.
ni je odstavljen kot načelnik, vlade. Z njim je padel črni fašizem v Italiji.
Nemška luka Hamburg je { razdejana od zavez niških bomb. „
V avgustu:
V St. Louisu, Mo., se je ubil mestni župan in 14 drugih, ko so se udeležili poskusne vožnje v vojaškem "gliderju".
Med državnim tajnikom Hul-lom in podtajnikom Sumner Wellesom nastane spor.
Avtomobilski promet se je: znižal od prejšnjega leta za 43%.
Zavezniki so potopili 90 submarinov v Atlantiku tekom 90 dni.
Zavezniki osvoje vso Sicilijo.
Rusi zopet zasedejo Harkov.
Churchill in Roosevelt se sni-deta v Quebecu, Kanada.
Italijanska mornarica se preda zaveznikom.
Zavezniki zasedejo Salerno.
V septembru:
Italija sprejme zavezniške pogoje in izstopi iz vojne.
Borba za Rim se prične.
Sumner Welles se odpove svojemu uradu, podtajništvu v državnem departments
Angleški letalci začno bombardirati Berlin.
Amerikanci popolnoma okupirajo otok Novo Georgijo in zasedejo baze Lae in Salamua na Novi Gvineji.
Kampanja za tretjo vojno posojilo se otvori.
Rusi očistijo vso donsko kotlino.
Ameriški bombniki napadejo japonski otok Markus.
Naziji rešijo Mussolinija z neke gore.
Zavezniki izvojejo bitko pri | Salerni.
V oktobru:
Zavezniki zasedejo mesto Neapelj.
Italija postane soboriteljica 1 ob strani zaveznikov.
Avstralci so zasedli japonsko J bazo Finschhafen na Novi Gvineji.
Moskva odpokliče Maksima Litvinova kot poslanika iz Wa-shingtona in ga nadomesti z Andrejem Gromko.
V Moskvi se snidejo na posvetovanje Anthony Eden, tajnik Hull in Molotov, ruski zunanji komisar.
Rusi potisnejo Nemce preko reke Dnjepra in nadaljujejo z ofenzivo proti zapadu.
Portugalska izroči Azorske otoke Angliji na razpolago za antisubmarinske baze v Atlan- i tiku. *
V	novembru:
Zavezniki začno noč za nočjo bombardirati Berlin.
General Patton oklofuta pro- ' staka v bolnišnici.
Amerikanci invadirajo Bou-1 ganville, Gilbertsko otočje Tarawa in M akin.
Bankirji se pritožujejo, da je ■ začelo primanjkovati bakrenih centov.
Nemci zasedejo nekatere do-dekaneške otoke ob turški obali.
Adolf Hitler je izjavil v svojem govoru: Kar koli že se zgodi, zmaga je zajamčena. Povedal seveda ni, komu je zajamčena.
Poročilo iz Stockholma poroča o Mussolinijevem samomoru.
V	decembru:
Mornariški urad izda naročilo za veliko ameriško bojno la-> djo Wisconsin, ki bo stala nad', 90 milijonov dolarjev^.	:
Vrše se dve najvažnejše kon-'
ferenci med zavezniškimi voditelji in državniki v Cairo in Teheranu.
Bolivija napove vojno Nemčiji.
V Washingtonu opozarjajo na pomanjkanje premoga tekom zime.
Za kongres je največja uganka, kako kontrolirati in voditi volitve med vojaki, če se jim dovoli glasovanje. Vojakom bi se vsi radi prikupili s tem, da priporočajo, da se jim dovoli glasovanje, a kako to izvesti, je težka naloga.
Amerikanci uspešno bombardirajo Maršalske otoke.
Bombnik Liberator tipa preleti razdaljo od Montreala do Anglije v 11 urah.
Ameriške ladjedelnice so tekom 11 mesecev zgradile za 25 milijonov tonov parnikov. Letal in bombnikov pa so v Ameriki zgradili od časa, ko je prišel napad na Pearl Harbor, nad 150,000.
Rusi postavijo pred sodišče tri nazijske vojne zločince in enega Rusa izdajalca. Obsojeni so na smrt in usmrčeni.
Nemci grozijo, da bodo v povračilo postavljali ujete zavezniške letalce pred vojaška sodišča.	t
Predsednik Roosevelt napove, da se invazija Evrope pripravlja. Vodil jo bo general Dwight Eisenhower.
j —— :
DOGODBICE
-
Francoski zdravnik Portal ' je predpisal nekemu pacientu ' posebno dieto, ki temu ni bila ( po godu. Nekega dne ga Por- ' tal obšiče, mu potiplje žilo in ! pravi s strogim glasom: "Nav- 1 zlic moji prepovedi ste jedli 5
mehko kuhano jajce!" _ «
"Kaj ?" je menil pacient pre- i strašeno, "to ste spoznali po ( mojem utripu?" — "Seveda! ^ Jajce vsebuje žveplo, fosfor in albuminozne sestavine, ki dražijo želodec. To spoznam = takoj po utripu." Pacient mu je to verjel in se odtlej ni več upal upirati njegovim predpisom. "Vi ste velik mojster," pa je dejal Portalov asistent, i ko je z njim stopil iz bolnikove ;s sobe. "Ne razumem, kako ste j mogli ugotoviti po utripu, kaj je bil mož jedel." — "Prepro- ^ sto," je odvrnil Portal, "imel j je madež od rumenjaka na|r srajci."
♦ # e
3
Sloviti goslač Sarasate je bil nekoč pozvan k nekemu zdrav- s niku na violinski večer. Pozi- f vu se je odzval, toda med go-;1 slanjem je nenadoma večkrat 1 zacvilil. Spremljevalec na ki a-j virju ga je opozoril na to in ga p vprašal po vzroku.	*
"Veste, sklenil sem se ma- c ščevati," je odvrnil Sarasate j spremljevalcu, "kajti nekoč 1 me je bolel želodec in sem po- p klical na pomoč današnjega c gostitelja. Ali veste, kaj je storil z mano? Zdravil mi je vne-|s tje slepiča."	j s
Nedeljski pomvnki
- — 1»__■ ■ .i. ■■■
, J. M. Trunk
TEDENSKI KOLEDAR
2. Nedelja — Ime Jezusovo
3.	Ponedeljek — Sv. Genovefa
4.	Torek — Sv. Tit, škof
5.	Sreda — Simeon, stolp.
6.	Četrtek — Sv. Trije kralji
7.	Petek — Valentin
8.	Sobota — Severin
NEDELJA PO NOVEM LETU
"Gospod Jezus je v slavi Boga Očeta" (Filip. 2, 11).
Ime je Jozue, kar pomeni "rešitelj", toraj Jezus. Jozue je bil brat Mojzesov in pripadla mu je naloga, da nadaljuje in izpelje delo naloženo Mojzesu, zadržano pa po trdovratnosti Izraela. Ko je Mojzes slutil, da so mu dnevi šteti, je poklical Jozueta, ga blagoslovil spričo ljudstva in rekel: "Bodi pogumen in močan: kajti ti boš pri-vedel to ljudstvo v deželo, o kateri se je Gospod zavezal, da
jo da njih očetom" (Mojz. 31. 7>-
Ta nedelja je obenem praznik najsvetejšega Imena. Evangelij omenja drugega Jozueta, Jezusa, rešenika vseh ljudi. Za Izraelce je bil Jozue velik mož, zagotovilo, da bodo posedli Obljubljeno deželo, in zastava, da bodo končno premagali vse svoje sovražnike. Morda je Bog iz tega razloga odredil (Matej 1. 21), da naj se njegov Sin imenuje Jezus. Jozue je pripeljal izvoljeno ljudstvo v deželo, ki se je cedila od medu in mleka, i se je boril za ljudstvo pogum- ' no in uspešno. Ampak Jezus, ^ Odrešenik in Gospod nove za- , veze, naj bi odprl vsemu člove- \ štvu nebeško deželo, ki je bila 1
-	zaprta radi greha človeškega rodu.
i Zelo primerno je, da je cer-i kev upostavila ta praznik in da l nas poživlja, naj častimo njega, t ki je nosil to ime. Naloga Jo-, zuetova je bila Časna, omejena i na eno ljudstvo, ampak naloga i Jezusova je za vso večnost. Ko I je Jozue vodil ljudstvo, se je to ) izkazalo hrabro, močpo, kakor
-	še nikdar poprej in pod nobe-■ nim voditeljem. Bog je hotel,
da naj se hvaležno ljudstvo spominja zmag v Jerihu, pri Bethelu in ob Meromskih Vodah.
Jezusova naloga je duhovna.
Najvišjo in najbolj slavno zmago je dosegel na Kalvariji, ko so ga njegovi sovražniki pribOi na križ in ga zasmehovali v smrtnem boju. Ampak v Imenu Jezusovem so se miljoni borili v krščanski dobi zm»et moči teme in se bodo borili, dokler se ne prikaže znamenje križa zopet na nebu oznanjujoč njegov drugi prihod. V njegovem imenu je moč. V tem imena so zmagali vsi pravi junaki, v njem našli grešniki izveličanje.
Kakor naši predniki, se moramo boriti tudi mi, ker smo postali njegovi bratje in bomo v tem imenu postali dediči kraljestva božjega.
SILVESTROV VEČER
L	^_
Pravijo, da je Silvestrov ve-čer. "Se nekaj ur, pa bo konec e starega in začelo se bo novo « leto."	v*
j "Važni časi so za nami," pra->_ vijo drugi. "Prinesli so nam to in ono; Bog ve kaj nam bo pri-a | neslo novo leto."
In koliko jih je, ki sprašujejo: kaj je čas?
il
govorimo o nečem tako j r_ strašnem, o preteklem času, se sprašujem tudi jaz, kaj je čas K in kako ga je moči odrezati in razrezati.
i- j Milijoni ljudi so živeli in žive a v času, so govorili in govore o ! času ter menijo, da imajo takoj odgovor na jeziku, kadar sliši-e jo vprašanje, kaj je čas: toda g noben smrtnik še ni povedal, >_ kaj je čas in noben smrtnik tuft di ne ve, kaj je čas. >- Cas je skrivnost celotnega »- stvarstva, skrivnost, v katero jsmo zaviti ljudje s časom vred;
noben utrip srca, noben pogled, noben dogodek v nas in Izven nas mu ne more uiti. Vai smo v njem, pa ne vemo, kaj je.
Toda, ali ni mogoča misel izven časa? Človek bi menil, da je ona, misel, edina, ki je neodvisna od vsega. Toda tudi misel, ki je kakor blisk, samo da je de neskončno hitrejša, tako da ji trajanja in nastanka in biti meriti ne moremo, je vendar v času. In ali nima čas brata, ki je prav tako strahoten kakor on in ki mu pravimo prostor?
"No," bo rekel kdo, "čemu ta mučna vprašanja, čemu ta mučni razgovor, ko pa ničesar ne razumemo in teh vprašanj tudi nikdar ne bomo rešili? Sicer pa nam to tudi ni potrebno. Čemu torej vse to?"
Mož ima prav. Nikdar ne bom našel odgovora na vprašanje, kaj je čas, pa vendar zopet in zopet postavljam podobna vprašanja, jih obujam v pogovorih na Silvestrov večer in pišem o njih. Prav isto delajo vsi tisti, ki hodijo podobna, pota kakor jaz, zato naj nam opro-ste vsi tisti, ki lahko mirno sede in jim roka prav nič ne vsdrhti, da bi vsaj malo odgrnili paj~ čolan te skrivnosti. jč. y.
_____r
._____■ M iiMijiiniNii --^^^MMIMII	1 »1»^—f »a ..........—law	iwm	jmgjFj^j^JjJLi^^^^M*
To nenavadno barčico so Amerikanci dobili v dar od Japoncev, kater* so prepodili blizu kraja Munda na otoku Mow Georgia. Japonci »o morali gotovo v njej dovaiati svoje čete. lfjen trup je narejen iz dvojnih jeklenih »ten. Ima trden stroj na kerosin in prostora sa 150 mož. Amerikanci jo rabijo za redno prevažanje na kratko daljavo, kot nekak brod«	- -
DARILO OD JAPONCEV
Petek, 31. decembra 1943
AMERIKANSKl SLOVENEC
Stran K
| Družba f^||jp)sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914.'
Sedež: Joliet,	i
Nale geslo: ''Vse sa vero, dom In narod; vsi za enega, eden za vsa."	<
GLAVNI ODBOR:	J
Predsednik: George Stonich, 257 Lime Street. Joliet. Illinois
L podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St., Joliet, 111.	*
2. podpredsednik: Kathrinc Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. HL	<
Tajnik: Frank J. Wedie, 301 Lime Street. Joliet. I1L	1
Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St., Joliet. I1L	<
Blagajnik: Joseph JOepec, 903 Woodruf Rd., Joliet. I1L	\ Duhovni vosJja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th SL. Pittsburgh, Pa.
Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. IIL	,
NADZORNI ODBOR:	<
Andrew Qavach. 174« W. 21st St, Chicago. IH -	2
Joseph L. Drasler, 1318 Adan* Street. North Chicago^ Illinois.	;
Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet, 111.	<
POROTNI ODBOR:	j
Joseph Pavlakovich, 39 Wincheli St, S harp?burg. Pa.	*
Mary Kovadch. 2294 Bine Island Ave, Chicago, IIL	j
John Denis, 2730 Arthington Ave, Chicago. IIL	J
Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar,	,
540 North Bluff Street, Joliet, Illinois.	<
URADNO GLASILO:	J -Ameriksnski Slovenec". 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IB.
. Do l. Jan. 1942 Je DSD. izplačala svojim članom in Planiram ter	j
njih dedi&em raznih posmrtnio, poikodnin, bolniških podpor ter drugih	!
izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.	*
Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav z	<
ne msnj kot 8 člani '(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak k«to-	j
ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladin-	<
ski oddelek pa od rojstva do 16. leta.	j
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni	<
certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year	J
Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako	<
leto viša.	<
Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (Icam) tudi bolniško	J
podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in	<
poikodnine.	J
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience	<
tabeli	J DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries).
Uradni jezik je slovenski in angleški.	!
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo * njeno	j
sreaot	<
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali bat-	J
meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet, IIL	<
I Blagoslovi j eno, srečno in zdravo Novo leto	g
selimo vsem uradnikom(cam) vseh lokalnih društev Družbe sv.	A
Družine, kakor tudi vsemu članstvu naše dične in ugledne	A Družbe sv. Družine ter mnogo vsestranskega uspeha v novem letul
CELOKUPNJ GLAVNI ODBOR in GLASILO DSD.	M
ŠTEFUCOVA SKOMINA
Štefuc se ga je rad nalezel in ' mu je, v petek in svetek prišlo i prav, če si je mogel privoščiti i kak požirek, na Silvestrovo se je pa še posebej veselil. Ta večer niti njegova čmerna Malu- : ša ni sitnarila, če je Štefuc ma-.lo pregloboko pogledal v kozarec.
Vrzdina je v gozdu skrita in močno raztresena vasica. Njeno središče je Štekurjeva domačija, do koder imajo vsi kmetje precej enako dolgo pot. Ker je bil Stekur vrhu tega še vesel Človek in dobričina, je tudi Štefuc često rad zavil k njemu, a na Silvestrovo si te pravice celo ne bi bil dal vzkratiti. Kakor hitro so doma opravili sveti večer, jo je mahnil k Štekurju, a Maluša je z otroki ostala doma.
Misel, da ga ne nadzira ženino budno oko, je tudi Štefucu vlila več, dokaj več živahnosti, kakor jo je navadno očitaval. Beseda se mu je kar iskrila in venomer mu je šlo na smeh.
Poleg možakov je bilo v družbi tudi nekaj fantov in deklet. Še celo harmonikarja so imeli v sredi. Če je kdo le preveč kvasil o vojnah, strahovih in črnih pošastih, se je Lebanov lokavo nasmehnil in nategnil harmoniko, pa so bili vsi namesto strahov naenkrat polni mehkega valčka ali poskočne polke. In ti šment, je ogrelo tudi Štefuca. Farizejsko je jel ogledovati dekline in bolj ko je pil, bolj so okrogle vrele iz njega. Pocepe-tavati je začel z nogami in se po medvedje sukati po sobi, kajti fantje so vestno skrbeli, da ni bil nikoli deležen ženskega para, s toliko večjo vnemo pa so mu natakali pijače; zdaj yina, zdaj žganja, dokler ni bil ubogi Štefuc čisto vrtoglav. Jezik se mu je zapletal in niti sam svojih besedi ni več razumel, a govoril je Še vedno nevtrgoma.
Ko je nazadnje Lebanov nehal * grati, je stopil Štekur k Štefucu in mu nazdravil:	^
"Veselo novo leto!"
Možina, ki je bil tako nalo- \ žen, je momljaje kimal:
"Veselo, kakopak, vsem skupaj veselo!"
Med dekleti se je drobno o- ^ glasilo:
"Seve, samo meni ne!"
"Kateri?" se je nerodno su- 1 kal Štefuc in z blodnimi pogledi 1 iskal, a dekle je reklo:
"Meni! Ves večer sem upala, da se bova nekajkrat zasukala, , pa me še pogledati niste marali!"
"I, bo pa zdaj nadomestil, i kar je zamudil," je navidezno krotil Lebanov in pridno mežikal dekletu.
"Zdaj pa jaz nočem," je menila mladenka. "Sem že dosti dolgo čakala! Saj nisem res tak izmeček. Grem rajši domov."
Kakor na moč užaljena se je začela hitro poslavljati, a Štekur se je pomembno spogledal z njo in z Lebanovim ter stopil k Štefucu:
"Ne bodi teslo, sosed, in stopi z njo"
"Aha," se je zmagoslavno razlezel Štefucu obraz, "nič se ne boj, Štekur! Za dva fanta, ti pravim, za dva sem, ne samo za enega!"
Mladenka je srtiuknila ven-kaj, a Štefuc je zamotovilil za njo:
"Čakaj, deklina, da te ne bo zeblo!"
"Nič več ne čakam," se je hihitalo dekle in kakor košuta br-zelo po snegu naravnost v tisto smer, kjer je med grmičjem zevala Volčja luknja, ena izmed številnih jam, kakršnih je polna okolica Vrzdine. Jama se strmo odpira v globino kakih dveh metrov, potlej pa se v
zložnem rovu spušča pod zem-
■ •
i o, kjer se na več krajih široko . aztegne in je polna kapnikov? as itefuc pa je lomastil kar nav-»rek in je naenkrat obtičal v »bjemu zasneženega traja. Ho-el se je pognati kvišku, toda neg se je usedel pod njim in c raje ga je pošastno vleklo na- r zdol.	r
"Ježeš," se je zavedel, "zem- j ja se je odprla! Hudič me bo, fg oj, jo j, na pomoč!"	\
Okrog in okrog se je odzvalo j >oredno hihitanje, ki je Štefu- c a Še bolj prepričalo, da ga je c ibdajala druščina samih pe- v :lenskih rogatcev. Začel je vpi- c i in moliti ter klicati vse svetni- j :e na pomoč, ko je nenadno za- j lišal Malušin glas:	. c
"Kaj pa počneš, grdoba?" 1
2
Lebanov je hotel imeti zvrha-
T
io mero šale in je bil skočil po : »tefucovo ženo, češ, da naj hi- \ ro pride, ker je mož obseden.
Ženin glas je možaka blisko- . ito iztreznil. Spokorno je za-el javkati:	*
"Oh, ljuba moja, pregrešil em se. Skomina me je prijela >o prepovedanem, sam Bog mi ►dpusti. Nikoli več ne pogle- 1 lam mlade ženske, že stare ne, * i/Ialuša, samo tebe, Maluša, Če -J noreš toliko preprositi, da me jJ ?og še zdaj reši iz hudičevih \ krempljev. Joj, Maluša, ne veš, c tako me drži in kako me že pe- r :e."	j
Divji smeh se je odzval vzdi- 2 lovanju, vmes pa je rekla Ma- * uša:	'J
"Le gagaj, panj zanikarni! s Vli ti je treba noreti! Boš že vi-lel skomino, teslo!"
"Oh, tak to imam za novo le- 1 o," je modrovaje zategnil Šte- £ uc, ki se je bil že vdal v usodo, co je začul glas: "Naj bo, Šte- \ uc! Primite!"	, i
Bila je krepka fantovska ro- j ca in Štefuc jo je krepko prijel, i £o je bil srečno zunaj, je spo- 1 :nal Lebanovega in vse, ki so se rili od smeha, ko so ga videli ta- 1 j co preplašenega in razpraska- j lega. Možic se je otresel in iz-)od čela pogledal Lebanovega, j )a se mu je zasvitalo:	,
"To si mi ti zagodel ..." i "Kaj sem jaz kriv, če vas i skomina po dekletih," se je za- j smejal fant. "Z Malušo se zme- [ ] lite.	]
Hihitanje ga je zbodlo in rad i )i bil rekel kako okroglo, da bi . se otresel sramote, toda Malu- j ja ga je krepko potegnila proč: "Kakor goba je že stari greš-lik, pa mu še ne da kri miru! i Le čakaj, ti že posvetim sko-nino!"
Odvedla ga je domov in ga ;ako temeljito poučevala, da rrsto let ni imel miru pred na- j S?ajivimi jeziki, češ:
"Štefuc, kako pa kaj skomina?"
Spočetka se je jezil, pozneje I se je pa vsakomur odrezal:
"Sem jo v breznu pustil. Kar J gledat pojdi, če te mika."
In je bilo tudi res. Odtlej se ni ozrl po nobenem dekletu več. j Če mu je katera kljub temu hotela ponagajati, se je obrnil in zarobantil, da jo je takoj minila volja do take šale.
Maluša je bojda še danes za-! dovolj na z njim, a Silvestrovo obhajata lepo doma. I. A.! -o-
n Aziji odstranjujejo |
PREBIV ALSTVO IZ DALMATINSKE OBALE
London. — Najnovejša poro--čila pripovedujejo, da Nemci v 1 velikem obsegu prestavljajo ali izseljujejo jugosl. prebivalstvo na 280 milj dolgi črti ob dalmatinski in črnogorski obali. S -tem nameravajo preprečiti kakoršne koli partizanske po-j skuse, pomagati zaveznikom pri izkrcavanju, kadar pridejo tja iz druge strani Jadrana.
j To evakuiranje ljudstva se že vrši na celi južni jadranski obali Jugoslavije. Na krajih, kjer bi zavezniki najlažje pristali, so Nemci pregnali vse prebivalstvo 35 milj na široko.
Jd|2A HERFORT:
n	ZIMSKE NOČI
(odlomek)
Luna, ki ji je dosti manjkalo do ščipa, je prejadrala že pol neba, ko se je v grapi, strmi in razdejani, zganila senca in šla počasi, tavaje proti gošči. Kjer se je križala senca mogočnih bukovih debel, je imel nočni potnik varno kritje. Prišel je do roba, sneg je bil shojen od divjadi, steČina je bila, se ustavil, vzel iz žepa drobno stvarco in jo varno položil v sneg. Neznanca je vzela noč. Pod jutro je za robom pridrucal od nekje zajec, čisto belino je preletela temnokrila sova in zaklicala noči v slovo, lisica pa je pritavala od vasi. Prišla je do neznančevih stopinj in jih obšla v velikem loku. Na dober streljaj od temne točke -— neznanec je položil tja ono stvar, je postala, dvignila prednjo nogo in vonjala v ono smer. Nič! Previdno je odšla.
Par noči zapored je hodila mimo strupene vabe, katero je nastavil nepridiprav. Ko pa jo je vil glad in mraz vedno huje, ko ni dobila nikjer nobenega grižljaja, je šla z nočjo počasi proti stari stečini na usodno pot. Prišla je do kraja, kjer je ležala vaba — bilo je prazno. Žalostna, z negotovim korakom je šla dalje, naključju nasproti, ki naj bi ji prinesel vsaj boren grižljaj.
Dolgorepa tetka je odšla, v smrečju pa so zatrepetale mehke peroti v smrtnem krču — strupeno vabo je pobrala sova.
Ž3tari jiremetenec iz mlina v raztrgani grapi je šel po o-pravkih v gozd. Prišel je do stečine in zaklel. Nikjer nobene človeke stopinje, nikjer vabe, nikjer lisice . . .
Noč ima svoje tajne, katerih si človek pač ne zna razložiti.
Na Krasu ob morju ji je tekla zibel, pa je prišla v mrzli noči med nas. Nebo se je zjasnilo, oblaki so pred njo plaho pobegnili. Komaj je prišla, že j je vkovala drevje v led. Vsa-| ko vejico posebej je ovila z i ledenim plaščem, vsako drobno biljco je objela — mrzla . -_J - - i .....
žnanka s Krasa — burja.
Nebo je bilo Čisto, visoko, kot velik zvon iz temnega stekla, ki se je iskril v drobnih lučkah zvezd. Sneg se je sušil, burja ga je drobila in odnašala, nanašala ga v globelih in ga grmadila, robovi pa so bili spihani, goli.	,
Studenci so se namah oko-vali z ledom, pota so se zgubila v belini, žival je plaho pobegnila v dole, kjer je bila vsaj malo zavarovana pred strupe-nomrzlim dihom kraške starke.
Na skednju, kjer je bilo polno sadkega sena, so se tiščali strnadi, noče vali so skupaj, stisnjeni v seno, burja jih ni dosegla, ni jim mogla do živega. Skozi lino, kjer je čuk posedal, je gledalo seno, vse iv-nato je bilo, burja je tresla deske in ropotala z njimi sama, I čuk je odšel v dolino, tam je i topleje.
Nekje se je predramil zajec, burja mu je shladila lož, pa jo urno pobrisal navzdol, to je bilo vse ledeno, zaman si je, iskal bilk; kopati ni mogel, ker je bil sneg trd do kamen. V dolino je šel, tam bo morda našel pičlo hrano, pa topel lož.
Visoko gori v hribih kraljuje v zimskih nočeh burja in joče sama okoli voglov, živali plaho pobegnejo pred njeno kruto pesmijo. Po dolinah pa oživi v zimskih nočeh sleherna senca, sleherna žival oživi z nočjo in gre za hrano.
Če zajoče v zimski noči zajec, če zacvili miška z visokim tenkim glasom, če se razleže ozek zategel krik v sicer gluho noč, tedaj vedi: Živali gredo za hrano, narava pa je trda mati — kar ni pazljivega in krepkega, zdravega — podleže.
-o_
— Washington, D. C. — Influenza, razni prehladi in plju-i čnica so dvignili v devetdesetih večjih ameriških mestih, za 24% smrtne slučaje. Tako po-; ročajo zdravstveni uradi, ki so zbirali tozadevno statistiko, od -jI. pa do 18. decembra.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
B LOUIS J. ZEFRAN
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
' na razpolago noč in dan.
Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženilovanj a.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
SLOVENSKE KNJIGE NA RAZPRODAJI
Na posebni razprodaji imamo sledečo zbirko knjig, le kakih 30 sestavov:
1.	ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA, 11. zvezek
iz leta 1932. Ilustriran s slikami slovenskih krajev, narodnih noš, tedanjega denarja, itd----------------------- 40c
2.	RDEČI NAGELJČKI. nad osemdeset zbranih sloven-
skih pesmi —------_-----------------------.--------------------i---------- 45c
3.	ENA BOŽJIH CVETK, krasna povest 416 strani...........,$1.00
4.	OD SRCA DO SRCA, 1. in 2. zvezek .........................— 50c
5.	DRAMA OF EUROPE, zemljevid, ki kaže meje pred-
vojnih drŽav v Evropi____________f............................-....... 15c
Skupna vrednost____________„$2.50
V tej razprodaji dobite vso to zbirko za samo
$1.25
TO PA SAMO DOKLER ZALOGA NE POIDE. Pošljite naročilo z zneskom takoj na:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago (8), 111
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
dena Jugoslavija, cilj in smoter pokojnega Janka, in ko je Jugoslavija klonila pod težo štirih velikih napadalcev, je Janko Premru vedel, kje je njegovo mesto. Zbral je svoje fante. ! V začetku jih ni bilo ravno dosti, polagoma pa so vrste naraščale, najprej v stotine, pozne-j je v tisoče. Na ponosnem Nanosu je nastala prva slovenska o-svobodilna brigada z imenom I našega primorskega slavčka Simona Gregorčiča. Na čelu brigade je stal naš Janko Premru.
Junaški so bili podvigi, ki jih je brigada pod njegovim vodstvom izvajala in Lahi so nabrali veliko neljubih spominov. Trajno pa bodo ti podvigi zapisani v zgodovini slovenskih osvobodilnih bojev.
Na čelu Simon Gregorčičeve brigade pa je pred kratkim pa- i del naš Janko Premru. Brigada je to izgubo desetkratno občutila ali že v naslednjih dneh je junaško smrt svojega poveljnika temeljito maščevala.
Večna slava junaku Janku!
'•Slovenski List".
--
Vi radi berete vesti is dragih naselbin; drugi radi bero 1 novice iz vaše naselbine. Poro* čajte novice in dogodke v "Am. Slovencu*9.
j DR. FRANK T. GRILL
ZDRAVNIK in KIRURG	(
I	i)
r	•
. Stanuje in ordinira na:	1
| 1	11
) 1858 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
j od 2 do 4 popoldne in' 'od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob	V
^ nedeljah po dogovoru. ~	ft
Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955	l
%' i t", f
' "■	"	1	" ■■■■-■■■«■ I. ■■■■!■ ■■■
STUDENEC BLAGOSLOVA!
300 svetih maš letno, za žive in mrtve člane Masne Zveze. Članarina za vsako osebo živo ali umrlo. 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). Upišite vaše sinove vojake.
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Blvd. DepL A. Si. Louis (8). Mo.
" ........ - ............<i
Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se	)
' rabijo za previdenje bolnikov, sporočamo, da onih	(I | križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50
{ nimamo več. Po-	V
' J \ _ srečilo pa se je nam	v
f 1 f^l dobiti, toda le ome-	/j
\ /t^'^L«* jen0 noyih	)
li* iŽbv-^ druge vrste sličnih	V
) Jf^T^ Ii 1 križev, ki so nare-	/
^ \M jlScp-^ jeni mnogo lepši in	)
[> M« H I^^/St ne kakor do-	N
j j' V1 | /M sedanji, pač p*a na-	t
\ jj | v ■ rejeni iz lepega	/
fi I- X | jj i orehovega lesa, z	\
i I II 11 ^P"11 ' pozlačenim	l
\ L 1 bronastim križem,	\
u j ji ki so dosti lepši in	l
4 mnogo bolje in na-	/
tančneje izdelani,	\
jm m/J ^ kakor prejšnji. Ti	((
Mmff \ križi istotako vse-	/
{^*=J(Jit bujejo vso pripra-	\
<==:====+J vo, ki se rabi ob	v
. času previdenja	/
bolnikov in so na-	\
j rejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so	(
\ spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo	(
f • in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na	)
/ Bteno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, '	\
\ ki je pravi kras za vsako katoliško hišo.	i
\ Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj	( C ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v krat-
/ kem pošlji.	I
| STANEJO S POŠTNINO SAMO	j
$3.50	j
LV	•
1	Naročila je poslati na:
j KNJIGARNA AM. SLOVENEC
[(j 1849 W. Cermak Road,	Chicago 8, Illinois
Pristopite k
DR. SV. JOŽEFA,
iiev. 53, K. S. K. J.
0
V WAUKEGAN, ILL. •
Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se
sprejemajo od 16. do 55. leta. •
frank jerina, predsednik,
JOSEPH ZORC, tajnik, 1045 Wadsworth Ave« No. Chicago« m.
Anton bespalec, sil, blag.
DRUŠTVO SV. VIDA
itev. 25, KSKJ.
CLEVELAND, OHIO $
Odbor sa leto 1942:
Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: J os. J. Nemanich.
1145 East 74th Street
Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo ne-> deljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1J0 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Stran 6 i _
AMERIKANSKI SLOVENEC
■
Petek, 31. decembra 1943
■ ■■ —w —----------------------- --- ----
KNEZ SEREBRJANI
— ROMAN — Rusko — A« K« Tolstoj	Poslovenil,—AL Benkovič r
• Serebrjani ni vedel, kaj bi odgovoril.
"Škoda," je nadaljeval Basmanov, "danes se ne bom več mogel skopati. Do doma imam kakih trideset vrst, a jutri, knez, če mi izkažeš milost, te pogostim bolje kot sedaj; videl boš, kako se pri meni pleše ko- ' lo: sama izbrana dekleta in fantje — najstarejši nima niti dvajset let."
To govoreč je Basmanov močno pogr-koval.
"Hvala ti, bojar, mudi se mi v Slobodo," je odgovoril Serebrjani hladno.
"V Slobodo? Ali nisi ušel iz ječe?"
"Nisem ušel, Fedor Aleksejič, šiloma so me odpeljali. Ker sem carju zastavil svojo besedo, bi sam ne bil ušel, sedaj pa se zopet izročim njegovi volji."
"Torej hočeš na vsak način na vislice? Prostemu prostost, rešenemu raj! Jaz pa sam ne vem, ali bi se vrnil ali ne."
"Zakaj pa ne, Fedor Aleksejič?"
"Zakaj?" je rekel Basmanov in postal nejevoljen, ali pa je hotel Serebrjanega samo navdati z zaupanjem. "Služiš carju po vsej pravici, žrtvuješ zanj dušo in telo, on pa ti posadi na glavo kakega Godunova, da sam ne veš, kdaj!"
"Saj te ima car menda rad!"
"Rad! Doslej me ni hotel povišati niti za okolničega. In kdo mu je bil bolj hlapec od mene. E j, Godunov mu služi čisto drugače. Ta samo gleda, da bi zemski bojar ji o njem ne mislili slabo. 'Hej, Boris, pojdi v mučilnico zaslišat bo jar ja!' — 'Grem* gosudar, samo da bi me ne ukanil. Jaz tega opravka nisem navajen; ukaži Grigoriju Lukja-niču, naj gre z mano!' — 'Hej, Boris, tam za ono mizo zemski bojar malo pije, nesi mu vina, ali me razumeš?' — 'Razumem, gosudar, samo da meni ne tofl zaupal; rajši pošlji Fedko Basmanova!' — Fedka se pa prav nič ne izgovarja, kamor ga pošljejo, tja gre. Ko bi car samo z očesom trenil, pa bi rodnega brata zastrupil, ne da bi vprašal zakaj. Ali se spominjaš, kako sem ti prinesel k mizi čašo od Ivana Vasiljevi-ča? Mislil sem, da je vino zastrupljeno, bogme, da sem tako mislil!"
Serebrjani se je nasmejal.
"In kje," je nadaljeval Basmanov, iz-podbujen še k večji drznosti, "kje pa dobiš zanj lepšega slugo od mene? Si li že videl take obrvi, kakor jih imam jaz? Ali te obrvi niso sobolje? In lasje? Primi jih, knez, in potipaj; svila, prava svila!"
Nevšečnost se je Serebrjanemu pokazala na obrazu. Basmanov je to opazil in nadaljeval, kakor bi hotel dražiti svojega gosta.
"In moje roke, poglej, knez, ali niso kakor dekliške? Samo nekaj žuljev sem dobil danes. To je že tako v moji naravi, da si v nobenf stvari ne prizanašam."
"Res si ne prizanašaš," je rekel Serebrjani, ki ni mogel več zadrževati svoje nejevolje. "Ako je vse res, kar govore o tebi..."
"A kaj pripovedujejo o meni?" mu je segel Basmanov v besedo in zvijačno stisnil oči.
"Saj je že tega dosti, kar sam pripoveduješ o sebi. Drugi pa pripovedujejo, da pred carjem plešeš, sam Bog nas varuj, v ženski obleki!"
Kri je šinila Basmanovu v lice, a poklical je na pomoč svojo običajno nesramnost.
"Kaj pa je zato," je rekel, z narejeno brezskrbnostjo, "če tudi res plešem ?"
"Ce je to res, oprosti," je rekel Serebrjani, "me je sram samo gledati te, kaj šele s tabo obedovati!"
"Aha!" je vzkriknil Basmanov in narejena brezskrbnost je izginila, oči so se mu zaiskrile, na pogrkovanje je pa sploh pozabil. "Aha!" sedaj si se pa le zarekel. Vem, kaj si mislite o-meni; A jaz, vidiš, pl ju jem na vas vse!"
Serebrjani je dvignil obrvi in roka mu je segla po sabeljskem ročaju. A spomnil se je, s kom govori, in je samo skomizgnil z ramami.
"Kaj boš prijemal za sabljo?" je nadaljeval Basmanov. "S tem me ne preplašiš. Ce še jaz primem za sabljo, bova šele videla, kdo bo koga!"
"Z Bogom!" je rekel Serebrjani in dvignil šotorovo zaveso, da bi odšel.
"Čuj r je kriknil Basmanov in ga prijel za kaftan. "Ko bi me kdo drtigi tako pogledal, Bog mi je priča, da bi mu ne odpustil, a s tabo se ne bom prepiral: od vraga vrlo sekaš Tatar je P
"Ti tudi," je dobrodušno rekel Serebrjani, ki je obstal pri vhodu in se spomnil, kako se je boril Basmanov. "Tudi ti jih nisi slabše od mene. Kaj pa ti je spet prišlo na misel, pačiti se kakor baba !w
Basmanov obraz je postal zopet brezskrben.
"No, ne bodi hud, knez! Saj nisem bil vedno tak. A v Slobodi, saj sam veš, se človek nehote nauči marsičesa."
"To je res, Fedor Aleksejič! Kadar sediš na koniu s sabljo v roki, se človeku srce veseli, če te pogleda. Danes si pokazal svoj pogur^> da te je bilo veselje pogledati. Zavrzi vendar svoje babje navade, ostriži si lase, kakor Bog veleva, pojdi se spokorit v Kijev ali v Solovke in se vrni v Moskvo kot kristjan."
"Ne jezi se, ne jezi, Nikita Romanič! Sedi sem, obeduj z menoj. Saj nisem tak pes; dosti jih je še hujših od mene. Vse pa tudi ni res, kar govore o meni; ne verjemi vsega, kar slišiš. Včasih iz nejevolje tudi sam sebe opravljam."
Serebrjani se je razveselil, da si je mogoče vedenje Basmanova razložiti na lepši način. t
"Torej ni res," je naglo vprašal, "da si plesal v ženskem krilu?
"Ali te pa boli tisto krilo! Ali ga oblačim iz lastne volje? Ali ne poznaš carja? Ali hočem biti morda svetnik? Saj se itak njemu na ljubo postim v Slobodi; niti ene rane maše še nisem zaspal; vsako sredo in petek se klanjam po stokrat clo tal Čudno, da si nisem še glave razbil! Ce bi moral po cele tedne hoditi v kuti, bi menda tudi ti za spremembo oblekel krilo!"
"Rajši bi šel na morišče!" je rekel Serebrjani.
"Ne vem, ne vem," je dejal Basmanov porogljivo, zlobno pogledal kneza in nadaljeval s hlinjeno zaupnostjo: "Ali misliš, Nikita Romanič, da mi je prijetno, če me po carski-milosti ne imenujejo več Fedor, ampak Fedora? In če bi imel vsaj kak dobiček od tega! Dobiček ima samo on, jaz pa samo sramoto. Zadnjič grem po polju mimo Dragomilovske Slobode, kmetje pa s prsti-kažejo name, nekdo iz tolpe pa celo zakriči: 'Glejte, carska Fedora jaha!' Jaz planem nadnje, pa so se razbežali. Pridem k carju in mu pravim, češ, naj ne da Dra-gomilovcem, da bi se delali norca iz njegovega hlapca, ker me je eden izmed njih že imeloval Fedora. 'Kdo ti je to rekel?' — 'Ce bi to vedel, bi te ne bil prišel nadlegovat; sam bi ga ubil.' 'No,' je rekel nato, 'vzemi si iz mojih skladišč štirideset so-boljih kož za dušegrejko/ — 'Kaj pa mi bo dušegrejka? Saj še Godunova ne oblačiš v dušegrejko, ali sem jaz kaj slabši od njega?' — 'Kaj pa ti naj dam, Fedja?' — 'Povišaj me za okolničega, da se mi ljudje ne bodo rogali v obraz,' — 'Ne,' je rekel, 'okolniči.ne postaneš. Ti si moj šaljivec, Godunov pa je moj svetovalec; tebi dam zaklad, njemu Čast. Ker pa so te Drago-milovci imenovali Fedoro, zato ukažem prepisati vso Dragomilovščino v mojo last!' — Pa sem ga imel, šaljivca! A od takrat, ko smo zapustili Moskvo, tudi šal ni bilo več« Vsi so se postili in molili Boga. Iz dolgega časa sem si izprosil, da smem na svoje posestvo, pa se mi je tudi tam priskutilo. Venomer ne moreš hoditi na lov na zajce in prepelice! Nehote sem se raz~ veselil, ko se je raznesla vest o Tatarjih.
VITEBSK PRED PADCEM;
BERLIN ZOPET NAPADEN
(Nadaljevanje s 1. strani)
bombardirali dalj časa in povzročili občutno Škodo. Na za-padnem koncu pri Cape Glou-ster pa bijejo ameriški marini trdovratne boje z Japonci. Japonci imajo ob obrežju močne utrdbe krite z konkretnimi bunkerji. Marini so očistili okolico dveh milj po velikih naporih. Letalci so bombardirali japonske pozicije na otoku Bougan-ville in baze v okolici Kavienga.
Neapelj, Italija. — Na italijanski fronti so zadnja dva dni napredovali Kanadci pri Orto-ni za nekaj malega. Mesto Or-tona je po več dnevnih bojih en sam kup razvalin. Osma arma-
da potiska Nemce proti Pesca-ri. Napredovanje pa je počas*. no, ker sovražnik se trdovratno upira ob vsakem koraku. Ame- i riške čete so napredovale prr Son Vittore in v nekaterih dru- j gih krajih.
— London, Anglija. — Svobodna radio postaja iz Jugoslavije omenja, da so jugoslovanski gerilci prodrli do 25 milj globoko v ozemlje, ki je bilo pred vojno pod Italijo in da o-grožajo progo med Trstom in Reko. Gerilci so v teh bojih ubili do blizu sto Nemcev, omenja poročilo.
-o-- rt-
Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage!
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. dec. 1926	Inkorporirena 14. dec. 1927
v Chicagi UL	t državi Illinois.
Duh. svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St.. Lorain, Ohio
Olavni Odbor—Supremo Com m t ti—
Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. L podpreds.—First Vice-President Mrs. Frances Rupert, 1930S Shawnee Ave., Cleveland, Ohio IL podpreds.—Second Vice-Pres. Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St, Pittsburgh, Pa.
III.	podpreds.—Third Vice-Pres. Mrs. Mary Shepel,
5 Lawrence St., Ely, Minn.
IV.	podpreds.—Fourth Vice-Pres. Mrs. Frances Raspet,
305 Spring St.," Pueblo, Colo.
V.	podpreds.—Fifth Vice-Pres. Mrs. Mary Markezich,
2809 E. 95th St, So. Chicago, HI. Tajnica—Secretary
Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St, Joliet, I1L Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster 714 Raub St, Joliet, I1L Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, O.
Mrs. Mary Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. Mrs. Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Svetovalni in porotni odsek— Advisory Board Mrs. Frances Susel, predsednica 15900 Holmes Ave., Cleveland, O. Mrs. Ivanka Zakrajsek, 6059 — 68th Rd., Ridgewood, N. Y. Mrs. Marica Kopach, 1217 S. 61st St, West Allis, Wis. Mrs. Anna Kameen, . P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth, Minn. Prosvetni odsek—Educational Com. Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje", 1135 E. 71st St, Cleveland, Ohio Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St, Warren, Ohio Miss Gladys Buck, 10036 Ave. L., So. Chicago, HI Odbor za Mladino in razvedrilo— Youth & Recreation Board Albina Novak,
6701 Schaefer Ave., Cleveland, O. Frances Bogovich, 6701 Schaefre Ave., Cleveland, O. Lillian Kozek, I 2244 So. Woleott Ave., Chicago, HI.
OB ZAKLJUČKU LETOŠNJEGA LETA
uniforme kadetinj. V mesecu maju je podr. št. 17, West Allis, dala blagosloviti ameriško zastavo in bandero kadetinj. Dne 24. okt. je podr. št. 2, Chicago, dala blagosloviti ameriško zastavo. Ravno isti dan je št. 20, Joliet, obhajala blagoslovitev slovenske zastave, ban-dera novo ustanovljenega vež-balnega krožka, njih uniform ter medalj, katere so "Championship kadetinje" prejele od podružnice. Vsa ta slavnost se je vršila o priliki 15-letnice. In 14. nov. je podružnica št. 25 priredila posebno zabavo v po-čast 15-letnice.
Tudi naši pevski zbori večkrat javno nastopijo. Zbor v Chicagu je imel letos dva koncerta ter nastopil na več drugih prireditvah. Pevski zbor podr. v Sheboyganu, Wis., tudi večkrat javno nastopi. Zbor podr. št. 16 v So. Chicagu je imel več nastopov. Podobno št. 3, v Pueblo, Colo., katere imajo številen pevski zbor. Vsem, ki širijo našo lepo slovensko pesem, naše priznanje.
Lahko bi napisala še mnogo dogodkov raznih podružnic, kajti imele so predstave, programe in razne zabavne večere.
Iz opisovanja delovanja podružnic med letom se vidi,, da so članice aktivne, delavne in navdušene za svoje podružnice in celo organizacijo. Vse to je časti vredno.
Letos, ko se leto poslovlja, se bomo vprašale, kaj bo leto 1944 prineslo? Želim, da bi naše podružnice ostale enako delavpe in navdušene. Da bi matere-članice, katere imajo sinove na bojnih frontah, dočakale prihod svojih dragih, da bi ob koncu prihodnjega leta sinovi naših mater pripovedovali doma o minulih doživljajih ns frontah, katere, upajmo, se n« bodo nikdar več obnovile.
Srečno Novo Leto 1944 želi vsem članicam Zveze
Josephine Erjavec.
Ko je nastopilo leto 1943, je vsak izmed nas gojil eno veliko željo — željo miru in sprave. Želeli smo, da bi se v letošnjem letu gotovo končalo to krvavo klanje narodov, da bi naši ameriški sinovi in hčerke zopet prišli domov in stalno uživali toploto domačega ognjišča.
Toda — naša želja se ni izpolnila, čeravno nam razni doživljaji na bojnih frontah dokazujejo ,da tisti čas ni več daleč. Ko bo zopet enkrat mir, takrat šele bodemo vedeli prav ceniti mir sveta.
Leto je dolgo, v enem letu se lahko mnogo izpremeni, mnogo dogodi. Tudi danes ob zaključku leta se bomo vprašali, kaj nam bo prineslo prihodnje leto.
Za Slovensko Žensko Zvezo je bilo to leto uspešno in zanimivo. V tem letu je praznovalo 15-letnico kar 11 podružnic, ki so podružnica št. 16, So. Chicago, Illinos; št. 17, West Allis, Wisconsin; št. 18, Cleveland, Ohio; št. 19,Eveleth, Minn.; št. 20, Joliet, IU.; št. 21, Cleveland, Ohio; št. 22, Bradley, 111.; št. 24, La Salle, 111.; št. 25, Cleveland, Ohio; ,in št. 26, Pittsburgh, Pa. Vse imenovane podružnice so zelo važne za našo organizacijo, ker se v njih nahaja velik del našega članstva.
Poleg obletnice podružnic je Slovenska Ženska Zveza imela v tem letu tudi druge važne doživljaje. Prva je bila kampanja, ki nam je prinesla lepo število članBtva. Dalje kegljaška tekma, ki se je vršila meseca aprila v Milwaukee, Wis. Konvencija v mesecu maju v Pitts-burghu, Pa., ter Zvezin dan meseca julija v Lemontu, sta bila dva posebno pomembna dogodka. V oktobru se je vršila letna tekma vežbalnih krožkov, v Clevelandu, Ohio.
Več naših podružnic je imelo slovesnosti v večjem obsegu. V mesecu januarju so pri podr. 16, So. Chieago, blagoslovili
Pavelič je zaukazal vsako vas požgati in vse poklati, ako se prikaže kje kaj partizanskega, kaj odpora, kaj borbe za svobodo. Nadškof Stepinac mu je odločno povedal, da tako ne sme biti. Tu je Slo za i-; dejo.
Isti Pavelič ima svoje "usta-še," ki morijo mestoma, kakor koljejo v Chicagu prešiče. Vidim trditev, da je en nadškof vsaj za ustaše in še baje dva škofa sta za to robo. In tu gr€ za — politiko.
* -
Raznih kratic kar mrgoli
Videl sem o "kadetih" v rusk dumi. Zagonetka. Kaj. so ti? Izvedel sem, da so konstitucio nalni demokrati, za kar so ra bili kratico KD, ka-de, tora. "ka-deti." Kdo naj se spoziu danes, ko je takih kratic k< gob v jeseni? Za pomoč gre Prav, prav, saj je mizerija ii še bo neizmerna. Dajte, zbi • rajte, pametno tudi, ker va Amerikanci nimajo srajc! & malo špasa je poleg, dasi r špas. Vidim kratico JP, n vem, kaj označuje, pa je men da za pomoč. Prav, če je. "Je . Pi," roba bi lahko pomenil tudi: jej - pij! Nočem in n smem se norčevati iz pomoč dajte, zbirajte, ampak že pre je bilo, da je nečak "tam jamral stricu "tu", da je treb pomoči, in stric je bil usmilje in pisal, da v kratnem pošlj deset dolarjev za "pomoč. Ko nečak dobi pismo, ne š denarja, je bil tri dni pijan k klada. Fakt, ne izmišljen« Sam sem bil poleg, ko je zac L njič prišla "pomoč" iz Amer = ke. Židasta obleka, malo prt delati bi bilo treba, pa bi sbil - kakor je do tedaj bilo pri gre fih. Fant, pazi, da ne dobiš U a ke obleke pod noge, ker žid _ "od štuka" so hotele, in možj o so kartali za tisočake cele n< j. či, in prej ga je bilo pol litri i- po "pomoči" liter! Nič izm i. i šljega. JP . . he . . he . . lahk e bi se izpremenilo v "jej-pij. >_j Visoka gospoda je odšla, k i- je prišlo. Znali so si pomaga in še ponašajo se, da so zna ti "rešiti" — miljone. Za koga? i- Tu zbirajo — nikle! Prišla j d visoka gospoda. Kaj je priči e kovala, mi ravno ni znano, si n mim pa, da bodo Amerikani 5 i kar s šavflo metali. He . . ; he . . . Od vrlo pametne strai i vidim: ". . . dognali, da bom morali zidati požgane hiše r v svoj račun." Cim preje prič i- do takega spoznanja, tem bi h lje bo, nekaj bo odpadlo tu< r. od nabranih — niklov.
H . r.
r. Katoliška hijerarhija, koi č trola, "razumni starši", plai »- ned parenthood, jeza, zdravn i- ki in cerkev, praški in penez o morija, jeleni in orli, nagon i t- razum, ločitev, nebesa in še pi ikel, krave tudi. To bi bilo pr o bližno nel^aj, ne vse, pa je i že huda godla. Kako jo pol ta fajmoštrovska starina st; i.' ra in sitna! Počasi, siten p >- sem in star tudi. o Škofje so se zbrali zadnj r- in izdali nekaj navodil še ce n o tem, kar je bilo v Moskvi, d) i- si v Moskvo ne gledajo rad bržkone bi ne hoteli iti tja, ki e kor so šli Angleži in Amei 4 kanci. Pravijo, da je tisto >- j Moskvi lepo, pa menda ni 1 e po. Oni so škofje, jaz sem i- fajmošter. Pravijo pa tu a škofje, da je tisti "planned p; i- renthood," slovensko bi rels b "umni starši," hudo umazai iri roba. To je piknilo predsedi >- ka tiste kompanije, in mož . a hudo hud na škofe, in zaht ie i va, "ločitev" cerkve od zdra ništva, ker zdravniki že sar li vejo, kaj delajo, ko pride kc po prašek in plača, in pene: imajo še škofje radi, in po pr
ek prihajajo tudi katoličani, i škofje trdijo, da ni nič uma-anega pri tistih "periodah," akršne pozna sama narava, mpak pri zdravniških praš-ih bi bila taka šmucarija. Veli, sami vidite, da je tudi tu ekaj neke godle, ne le^pri faj-loštru.
Prašek, pa konec, tako uda-ijo kaki zdravniki, in škofje utitef Res je konec s praškom, nihče se ne porodi, ara->ak ni konec, ker s praškom e konec človeškega življenja, n s tem ni konca, ko je prašek imoril, kar je živelo, in to je lavadna morija, dasi je hudo :nanstvena." Tu so si škofje in leki zdravniki s praški v laseh, n praškarji se jezijo in zahtevajo ločitev cerkve od vsega sdravilstva. Well, jeza ge.u-nevna, saj nihče nima rad, a-to kdo pokazuje na — morijo, d, drugače vodi v špehkamro n včasih še na gavge. Toliko homatij na svetu že radi Moskve in partizanstva, pa še to pride. Pomagaj si.
Jaz si navadno pomagam z jeleni in orli. Srečne živalice, ko vas vodi nagon, da ne pride do morij, človeka pa naj bi vodil razum, pa ga pri praških pricefra do morij, in jeza pri tem nič ne pomaga, dasi pomaga prašek, ko ni treba bri-safi, kadar človeški angelčki začnejo streljati v hlačice, kei vsak morilec, in tak je tisti, k pride po prašek in oni, ki daj« prašek, pride pred sodnika, č« hoče ali noče. Srečni jeleni ii orli, žal pa, da jih ne moren zavidati, še otožen postanem ker pri jelenih in živalih je vse O. K., ampak če je O. K., '.o do nebesa in če ni O.K., je pa lahko pekel, in jaz, ki hodin med jelene, sem človek, bol; srečen, ker imam priliko dc nebeškega "rajanja," dasi m preti tudi praženje v peklu Radi kakih praškov nimam te žav, ampak še druge robe j« vse polno, in treba je, da po slušam škofe, ne zdravnike, ii pokleknem in se trkam na pr sa in prosim: Hospodi, pomi luj, pomiluj . . . dasi je to nek: "ruska" roba, kakor je mendi tisto partizanstvo, in brez ti robe "pomiluj, pomiluj" . . bi jaz še za krave ne bi'. U pam, da bo s tem vsa godla po žlepana.
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio pro gram, ki se oddaja vsako ne deljo od 9. do 10. ure zjutra preko radio postaje WGES 1 ChicapL —
CALIFORNIA CAR CO.
potrebuje 100 "car" Na cene s< ne ozira. Pokličite "Smitty' Mansfield 3700, 4715 W. Madi son Str., Chieago, 111.
I DR. H. M. LANCASTER I
i Dentist
I 2159 West Cermak Rd. j
Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St)	J
CHICAGO, ILL.
'k*	JiiiigčB wfcjisi w m my
i p^^^T^^^^S™ ] DR.JOHN J. SMETANA i
> Pregleda je 06 in predpisuje očala ] ' ( 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avanse ) TeL Ona! 0523 Uradne ure: mk dan od 9 J
\ jiutraj Jo 8:30 zvečer.
_____ ^____„ ______
J. M. Trunk
1 - --X	■■	____