184. številko.
u DuNjoni, v soboto, 10. avgusta 1907.
XL leto.
izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje In praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, »a po! leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za'.Lfnbliano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati« — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
JVtesečna priloga: „Slovenski Cehnik"
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10, h.
Upravnišiva telefon št. 85.
_wiaonw
Zbližulmo se!
(Napisal  dr. Pero Magdič, poslanec v hrvaškem saboru in ogrskem,  parlamentu) j
Odkritosrčno mi treba pri-tati, da so  nam, Hrvatom bratje
Slovenci v zadnjih letih, zlasti isza šega narodnega pokreta 1. 1903» pa
no danes izkazali mnogo velikih za-
Vse, kar čuti bratsko, je simpa-tizovalo S nšfso borbo in jo podpiralo na vse mogoče načine.
• Zlasti mi je treba pohvalno omenjati slovenskega Časopisja, ki je s svoje Sieprestano in objektivno pi-s* v o o*naših razmerah skušalo za našo s:var zninteresovati vso slovensko javnost.
In ta javnost je često spregovorila nam Hrvatom v prilog, zlasti na veličanstvenih svojih  ljudskih sho-
in na raaJkih   narodnih slavno-
A to kopirno ni noben čudež! Saj smo mi vseVdar računali na moralno pomoč svojhh bratov Slovencev, kakor gotove računajo tudi oni sami na našo. In *vako bi tudi ne, ko vendar eni in drugi pričakujemo od skupne E;iše borbe blagotvornih posledic.
V politiki imamo dovolj skupnih interesov: Ako se okrepe Slovenci — se ojačimo tudi mi Hr vatre: ako se postavimo na svoje noge mi Hrvati, doneslo bo to dober s;id radi Slovencem.
Nepričakovana borba nas krvavih delegatov na skupnem hrvaško--rskem saboru v Budimpešti je vz-b idila vnovič živahnejše zanimanje i ; šib bratov Slovencev za hrvaško stvar ter povzročila v novejšem času pomenljive izjave slovenskih poslan-eev: dičnega ljubljanskega župana g. Ivana Hribarja, g, dr. P 1 o j a in dragih, izjave, ki ne bodo ostale neopazen tudi izven HrvaŠke.
Da-li bo tem izjavam madžarsko '"■<■:-«»] »isje pripisovalo kako važnost, to je nam Hrvatom vseeno, ker ni predobro poznamo šovinizem teh li-
. da bi se nadejali od njih. da bi pregovorili o teh izjavah z ono treznostjo in pre vdanost jo. ki mora biti prirojena pravemu politiku.
A eno je gotovo, da bodo imela
* izjav«* dobre posledice in da nas bodo krepile v nadaljni borbi za naše pravice; in ni več daleč čas, ko se bodo bratje Slovenci in Hrvati dola zbližali v svoji borbi proti sov-
ragu in se strnili v ene in isto bojno t alanire.
Moje mnenje je, da je ž<3 adavna pote.kel čas, ko smo bili eni kakor drugi še tako naivni, da smo mislili, tla lahko smatramo Nemce in Madžare za svoje prijatelje.
Ta dva naroda sta nam prijatelja samo dotlej, dokler nas potrebujejo, kadar pa dosežejo, kar žele, zatirajo nas s podvojeno silo, Ijnteje nego kdaj preje.
Ne zaupaj Nemcu, kakor ne zimskemu solneu«, to naj velja za Slovence, a Xe zaupaj Madžaru, krvoloku staremu«, naj velja za Hrvate!
Nemci in Madžari po mojem globokem prepričanju niso nikdar bili, ne morejo biti in ne bodo nikdar iskreni prijatelji in zavezniki nas Slovanov.
Za to imamo brezštevilnih dokazov v zgodovini, a današnja njihova politika tudi govori dovolj jasno.
Danes, ko še ni perfekcioniraim nagodba med Avstrijo in Ogrsko, se prilizujejo Slovanom eni kakor drugi, kadar pa bo vse urejeno, nas po stari svoji navadi ne bodo hoteli niti poznati.
Politika avstrijska in madžarska dandanes ne stremi za tem. da bi narodom dala, kar jim gre po zakonu in pravici, marveč skuša, da z brutalno silo, s teptanjem zakonov in z majoriziranjem slo\anskih elementov doseže svoj cilj in da nas vse utopi v morju germanstva, oziroma mndžarstva.
Kako naj bodo sicer Nemci pošteni prijatelji Slovencev, ko nečejo niti slišati o pravični in upravičeni zahtevi slovenskega naroda, da se v Ljubljani ustanovi slovensko vseučilišče?
Kako naj bodo na drugi strani Madžari prijatelji Hrvatov in hrvaških Srbov, ko svojevoljno gazijo hrvaško-ogrsko nagodbo, ki sicer tudi L 1868, ni bila sklenjena v smislu prave volje hrvatskega naroda, nego tako. kakor >o hoteli Madžari sami M
Gotovo ne! Mi Hrvatje specialno smo mislili, ko smo sklenili reško resolucijo, da bo mogoče na Ogrskem najti elementov, ki bi bila za odkritosrčno, pošteno prijateljstvo s Hrvaško, a prevarili sum se. Slepi šovinizem je objel tudi najt reznejše madžarske politike v toliki meri, da ni mogoče z njimi niti razpravljati, kamoli jih na podlagi obstoječih zakonov prepričati, da se nahajajo na krivem potu in da delajo oni krivico nam, a ne mi njim. kakor bi rad dokazal  eden   izmed  naj trezne jši h nji-
hovih politikov ilr. Ljudevit Ho-\Uh
Kako mislijo Madžari o nas Hrvatih in o naših v zakonu utemeljenih zahtevah in koliko jim je ležeče na spoštovanju zakonov, naj služi za zgled to-le:
V času naše obstrukcije proti že-lezničarski praginntiki sem srečal v kuloarju državne zbornice uglednega Kossuthovca, poslanca in vseučili-škega profesorja dr. Pavla Lazarja, ki me je vprašal, zakaj obstru-iramo in kaj hočemo.
»Zahtevamo samo ono, kar nam zakon zajamčuje«, sem   odvrnil jaz.
»Vedi« — je odgovoril Lazar — če bi tudi manjkala v tej praginatiki samo pika nad črko i, mi bi Vam ne dovolili, da bi to piko ustavili. Ako hočejo Hrvati od Madžarov kaj dobiti, jim je mogoče to doseči samo na eden način: lepo nas morate prositi!«
Te značilne besede, ki jih je slišalo več mojih tovarišev, označujejo jasno, kako politiko danes vodi madžarska koalicija.
In vzpričo takšnih izjav pišejo sedaj madžarski politiki, da jih mi Hrvati terorizujemo! Zares večje brezobraznosti si ni mogoče več misliti!
Mislim torej, da prihaja čas, ko je treba, da se Slovenci in Hrvati čim najbolj zbližajo m združijo ter pri-čno skupno, složno in vztrajno borbo tako proti Nemcem kakor proti Madžarom.
Mednarodni sestanek suo-bodnlh mlslltellev v Prosi in Slovenci.
Sestanek, ki bo od dne S. do 12. kimavca v Pragi, je prvi, kjer bodo prisotni tudi Slovenci. S tem se predstavimo naprednjakom celega sveta, ne samo. da sploh ohstojimo, temuč da jim pokažemo tudi pri nas že veselo poganja kali naprednost in svobodno mišljenje, dasi smo bili doslej že tisoč let narod rimskih in nemških hlapcev.
Program    sestanka je približno
tale:
Opravilni jeziki so: češčina, francoščina in nemščina.
Shod otvori dne 8. kimavca dr. Krejei. profesor na češkem vseuči-I išču.
Nato bodo sledili pozdravi in kratka    poročila    delegatov z vsega
sveta: iz Italije, z Ogrskega, Francoskega, iz Belgije, Švice, z Nemškega, Poljskega, Španskega, iz Argentini-je itd.
Zatem pa poda profesor Hektor Denis, bivši rektor bruseljskega vseučilišča, poročilo o dosedanjih pripravah za izdanje »Nove Enciklopedije«.
Dne 9. kimavca dopoldne: organizacija Svobodne Misli, popoldne: Svobodna šola. Svobodna šola in Svobodna Misel. Pravica na izobrazbo v vseh  stopinjah šolstva.
Dne 10. kimavca: Ločitev cerkve od države. (Laiška država. Mrtva roka).
Dne 11. dopoldne: Domoljubje in Svobodna Misel; popoldne: Laiška družba: reforma zakonskega prava, družabno stališče žene, sežiganje mr-ličev, svoboda vesti.
Dne 12. popoldne: pregled napravljenega dela, določitev prihodnjega shoda, zaključek.
Poziv glavnega tajništva v Bru-selju so podpisale vse narodne sekcije, med njimi tudi Slovenci.
Sestanka naj se udeleži čim največ slovenskih naprednih društev, čitalnic, delavskih društev, naprednih občin itd.; kjer je mogoče poslati posebnega delegata, naj se ga naznani na naslov: Sekretariat »Volne My-šlenkv«, Praha, Vinohradv, Korunni tf. 6 in pošlje obenem z naznanilom prispevek za shod v znesku 5 K ali istotoliko mark. oziroma frankov; 14 dni pred sestankom dobi dotični delegat zato legitimacijo, informacije, glasovnice itd.
Kjer pa ni mogoče poslati posebnega delegata, naj se to priglasi na naslov: Svobodna Misel, Praga, Vinogradi, ki preskrbi, da dotična korporacija dobi na shodu svojega zastopnika, kateremu naj se sporoči pozdrave, predloge, oziroma sploh vse, kar se tiče shoda. V tem slučaju naj se obenem z priglasitvijo pošlje 8 kron prispevka za stroške.
Slovenska sekcija predloži vsem udeležnikoni shoda spomenico, kjer bodo navedene poleg ostalih informacij o Slovencih vse naše kulturne zahteve in zapreke, ki nam ovirajo dosego naših kulturnih ciljev, torej predvsem slika našega šolstva od ljudske šole na Koroškem in v Trstu do vseučilišča v Ljubljani; socialna mizerija našega ljudstva; najbolj kričeči slučaji nasilstev (Ricmanje. Sora, vsa Koroška itd.)
Nujno poživljamo vse napredno misleče Slovence, da naj omogočijo
izvršitev te narodno naravnost eminentne »vizitniee« našega naroda za naprednjake vsega sveta, bodisi z udeležbo ali pa z gmotno podporo. Vsak, tudi najmanjši dar bo dobrodošel. Zlasti društva in občine naj dovolijo poleg prispevka 8 K še večje zneske. Če bodo gmotna sredstva dopuščala, se spomenica izda razven francoski tudi nemški in češki ter s podobami, katerih imamo iz Ricmanj že šest pripravljenih. Ravno tako bi se potem moglo priobčiti tam nekaj najlepših krajin naših planin ter potem povabiti one tuje, posebno laške, španske in južnoameriške udeležnike kongresa, zlasti časnikarje, ki 86 snidejo tiste dni v Pragi z vseh štirih strani sveta, da bi se vrnili domov čez Trst ter tako mimogrede ogledali našo krasno zemljo. Če nam omogočijo napredni Slovenci z moralno in gmotno podporo to izvesti, lahko rečemo, da bo ta način informiranja pridobil našemu narodu velevažnega podpornika v našem narodnem boju za obstanek, namreč — javno mnenje Svobodne Misli vsega sveta.
Vsa pojasnila daje Slovencem: Svobodna Misel,  Praga, Vinogradi,
vestnih.
Ustanovitev »Slovenskega obrtniškega društva« se je te dni izvršila. Tako se je položil temelj organizaciji slovenskega obrtništva, ki je zgrajena na stanovsko-strokovni podlagi. Osnova stanovske organizacije za naš obrtni stan je bila nujno potrebna. Namen tega strokovnega društva je, zbrati slovenske obrtnike in obrtnice v krepko enoto. Pridržujemo si. izpregovoriti še obširnejše O potrebi ustanovljenega društva ter O ciljih, za katerimi bo stremilo. Za danes opozarjamo zavedne obrtnike na to organizacijo in jim toplo priporočamo, da pristopijo temu društvu, ki bode posvečalo svoje delovanje koristim domačih obrtnikov, zastopalo njih splošne stanovski' interese, pa tudi snovalo potrebne gospodarske naprave. V naslednjem navajamo poglavitne določbe pravil »Slovenskega obrtniškega društva«. Slovensko obrtniško društvo je stanovska organizacija, katere namen je, skrbeti za povzdigo strokovne in splošne izobrazbe obrtnega stanu ter zastopat i in pospeševati stanovske koristi in splošne interese obrtnega stanu. Društvo hoče združiti obrtnike in priboriti jim vpliv in veljavo v jav-
LISTEK.
Žene Mohomedanke v Bosni in Hercegovini.
Zofka Kveder-Jelovšek.
Mohamedanci v Bosni in Hercegovini so Slovani. Po padu bosenske kraljevine leta J40:J. BO -topili pod turško vlado mnogi Bošnjaki k pre-rokovi veri, kateri so vdani fanatična Bosenski Mobamedanci so zato, kar je lahko umevno, zelo interesantan tip. ki strinja v sebi posebnosti rase in verske vplive v karakteristično celoto. Predvsem bodi povedano, da so bosenski Mohamedanci brez narodnosti. Šele v najnovejšem času se je začela tudi pri njih buditi narod lastna zavest; posebno žena, ki je še konservativne j š a od rnoža, je le »Tur-kinjica« in ničesar drugega.
Bosenska Turkinja je milo, igra-vo bitje, polno fantazije. Brez naobrazbe je, ali polno poetičnih doset-kov. Prelepa, mnogokrat umetniška ročna dela, ki jih sarna brez uzorcev ustvarja, kažejo v svojih pestrih in prekrasnih barvah fin in siguren okus. Zal da so ročna dela dozdaj edino polje, na katerem slobodno razvija svoj talent.    Njeno    življenje je
ozko, ograničeno, od sveta ne ve skoro ničesar. Njena usoda odigra se za lesenimi rešetkami haremskih oken j. Le skrbno pokrita in zavita si upa na ulico k sorodnici ali prijateljici. Nakupovati sama ne sme, vse kar potrebuje, znosijo ji otroci ali mož v hišo.
Navadna turška žena se imenuje bula, imenitnejŠe gospe zovejo se hamme, posebno odlična dama pa kada. Vse imajo malo pravic in so popolnoma v oblasti svojega moža. Po postavi jo mora mož kupiti. On da 12.000 akšev (okoli deset kron) pa tudi sto in tisoč dukatov za njo, kakor je pač premožen- Ta kupna cena je njena in tudi soba, v kateri stanuje z vsem pohištvom in vsemi darovi, ki jih je kdaj dobila. Ako mož ni zadovoljen ž njo, jo lahko pošlje brez posebnih ceremonij proč. Plača ji le v ženitovanskem pismu dogovorjeno kupno ceno; tudi mora skrbeti se 4 mesece in 10 dni za njeno hrano in stanovanje. Drugih dolžnosti nima. Lahko se takoj zopet oženi, ako hoče, ona pa šele čez 4 mesece in 10 dni. Ako je bila ob času ločitve v blagoslovljenem stanu, je dolžan mož dete do njegovega petega leta vzdrževati. Če pa hoče, lahko vzame otroka takoj po rojstvu materi in ga vzgaja sam V* svoji hiši. Otroci so last moževa, žena nima do njih nobenih pravic. Če gre žena sama od sebe od moža proč,
ni on dolžan plačati ničesar.
Četudi je mož neomejeni gospodar in vladar družine, je družinsko življenje bosenskih Mohamedaneev navadno zelo lepo in mirno. Mož post opa ljubeznivo z ženo in je otrokom vesten in blag oče. Turek zelo 3 j ubi otroke. Žena se čuti zelo nesrečno, če nima otrok in misli, da ima mož prav, če jo pošlje proč in vzame drugo, ker mu ni mogla ona podariti »cvet srca« ali pa ker mu je rodila le hčerke. Tudi v narodni pesmi se primerja žena brez otrok drevesu brez sadu, rožnemu grmu brez cvetja.
Mladi ženi se zato ne godi posebno dobro in njen položaj ni jako ugoden. Pred starši svojega moža ne sme nikdar sedeti, nikdar ne sme iti prej kakor mož spat, pri mizi mora streči in pri obrednem umivanju mora tastu, tašči, svaku in možn vlivati vodo na roke, držati jim brisalko itd. Smatra se jo še na pol otrokom in čeprav mož in njegova družina z »mlado« navadno lepo postopajo, mora vendar v vsem in vedno molčati, poslušati, ne sme se vmešavati v razgovore starejših, sobo sme zapustiti le nazaj grede, z eno besedo, nobenemu ne pade na um, vpoštevati jo ali vprašati za svet. Sele ko dobi prvega otroka, postane prava žena in sme sedeti poleg svoje tašče na minderju, nizkem turškem divanu, ki obkoljuje celo sobo.
Mogoče je ravno zato materinska ljubezen pri Turkinjah tako jako razvita. Otrok je mohamedanski materi mnlik in ona ga naziva z najslajšimi imeni. Narodne pesmi, ki po jo o materinski ljubezni so prelepe, polne naj nežnejše poezije. Vse mohamc-drmske matere, tudi najbogatejše, dojijo svoje otroke same; le če mati umrje, vzame se za dete dojilka. Turki poznajo dva sorodstva: mlečno sorodstvo in krvno sorodstvo. Prvo je važnejše od drugega; sorodniki po mleku se ne sinejo nikdar med seboj poročati, nuni tem ko je med krvnimi sorodniki dovoljeno mnogo izjem.
Ako se rodi deček, pozdravljen je z mnogo večjim veseljem, kakor deklica. Mnogi dogodki v življenju otroka se slave ne le od bližnjih sorodnikov, ampak tudi od vseh znancev, sosedov, skoro eele vasi. Tako že porod sam. Znani in prijatelji prinašajo mladi materi in novorojenčku darove. 40. dan, ko sme mati prvikrat iziti iz harema, obišče z otroči-čem vse sorodnike in znance; vsakemu prinese kak dar in tudi vsak daruje zopet kako malenkost za otroka. — Ko je staro dete dve leti, ga prvikrat »oblečejo«, t. j. ono dobi ravno tako obleko in vse tisto kar nosi odrasel Turek ali odrasla Turkinja. Mali otročički izgledajo neizmerno dra-žestno ravno zaradi te vestnosti, s katero so oblečeni na las tako, kakor
njihovi očetje ali matere. S štirimi ali petimi leti pošljejo dete v versko šolo, katero obiskuje od 3—10 let, kakor je pač    talentirano in kakor se uči. LTčijo se tam arabske črke, arabsko čitanje, nekaj   izrekov korana, Islam in druge verske predpise deloma v arabskem, deloma v perzijskem in turškem jeziku. Seveda ne razumejo otroci nič od tega, kar se učijo, saj še hodže (turški duhovniki) ne vedo vselej, kaj poučujejo. Tako učenje je naravno velika muka za otroke; šiba poje kaj vztrajno,   če nečo koran v trde otroške glavice. Matere skušajo z raznimi sredstvi olajšati otrokom učenje,   dajejo jim lešnike za jestiT ker so ti baje za pamet jako dobri; — od navadnih orehov pa postane človek   po   njihovem mnenju — bedast. Izpiti iz korana vrše se za vsakega učenca posebej in niso vezani na poseben čas. Kadar prestane deček izpite, pogosti   njegov oče hodžo in celo šolo, — da če je bogat, celo vas. Po kavarnah toči se kava vsakemu zastonj, kdorkoli   pride,   tujcu, prosjaku, ciganu. Tudi obrezovanje dečkov, ki se vrši med 2. in 10. letom se slavi z velikimi   družinskimi veselicami.
Deklice se tudi v koranu ne poučujejo tako strogo, kakor dečki. Mo-hamedanska vera sploh žene kaj malo spoštuje, v drugih slučajih zopet je z deklicami strožja nego z dečki.
6
nein življenju. Društvo čuva in bra-ni koristi in pravice obrtnega stanu in posameznih obrtnih skupin ter deluje za povzdigo gospodarskega blagostanja obrtnikov. Društvo hoče biti svojim članom tudi zabavna vez. V dosego tega namena se društvo poslužuje vseh postavno dovoljenih sredstev, zlasti pa stremi društvo za svojimi nameni s tem: a) da prireja shode in predavanja; b) da izdaja strokovne knjige, brošure in svoje glasilo, v katerem zastopa pravice obrtnega stanu, zagovarja težnje obrtnega stanu ter budi in širi stanovsko zavest; c) da vzdržuje po potrebi knjižnico, čitalnico, posredovalnico služb ter prireja obrtne razstave in oglede obrtnih podjetij; d) da opozarja na potrebe obrtnikov in se poteguje za koristi obrtnega stanu na shodih, po peticijah, prošnjah in spomenicah pri oblastvih. pri zakonodajnih in avtonomnih žastopih in pri članih teh zastopov; e) da daje svojim članom pojasnila in svete; f) da samo ustanavlja gospodarske naprave ali pa sodeluje pri ustanavljanju takih naprav in zavodov, ki naj izboljšajo gospodarski položaj obrtnikov in pospešujejo obrtovanje; g) da snuje dobrodelne naprave v korist svojih članov in obrtnikov sploh, tako bolniške blagajne, podporne sklade itd.; h) da pospešuje zabavno življenje članstva s prirejanjem veselic in izletov. Redni člani morejo postati obrtniki in obrtnice na Kranjskem. Letna članarina znaša štiri krone. Podporni član postane lahko vsakdo, članarina za podporne člane znaša štiri krone na leto. Pristop k društvu je javiti odboru »Slovenskega obrtniškega društva« v Ljubljani.
Zakon o stavbnih obrtih določa, da se morajo prosilci za neomejene zidarske. tesarske in kamnoseške koncesije izkazati z izpričevali o svoji učni in pomočniški dobi ter z iz-pričevalom o prestanem izpitu. Ker se je dogodilo, da se je včasih pripustilo k izpitom take osebe, ki še niso imele za seboj one dobe praktične vporabe o svojem obrtu, ki jo predpisuje zakon, in se jim po tem navzlic temu. da so napravili izpit z dobrini uspehom, ni moglo podeliti koncesije zategadelj, ker niso imeli dokazil o zadostni pomočniški vpo-rabi. je trgovinsko ministrstvo naročilo deželnim političnim oblastvom, da v bodoče dopuščajo izpite le takim zglasilcem, ki se izkažejo z izpričevali o prebiti učni dobi in predpisani pomočniški dobi. Xa ta način se izogne raznim neprikladnostim. Tudi pri nas se je že dogodilo, da se je odrekla koncesija izprašanemu prosilcu, ker ni imel zadostne prakse. To pa je za prizadetega obrtnika samega najbolj neprilično, zakaj umij ivo Je? da bode nerad iskal, potem, ko je napravil izpit, službe in dela pri kakem mojstru, ki ima morda celo le omejeno stavbno koncesijo. Imetnik neomejene koncesije pa se bode celo premišljal sprejemati v službo bližnjega konkurenta. Popolnoma pravilno je zategadelj, da komisija pred vsem preišče, ali ima zglasilec raztin teoretične skušnje sicer potrebno usposobljenost za obrtno samostojnost.
Okrajne zveze obrtnih zadrug. Obrtna novela določa, da se morejo posamezne obrtne zadruge enega političnega okraja združiti v višjo organizacijo, v okrajne zveze obrtnih zadrug. Odbor take okrajne zveze ima v primeru, da taka okrajna zveza druži saj 2/:: v tistem političnem
okraju obstoječih obrtnih zadrug, vsekakor pa ne manj nego tri zadruge, pravico zahtevati, da se ga pri-pozna kot obrtni svet obrtnega oblast va. Kompeteneo, obseg pravic in delokrog takim svetom določa ministrstvo. Te dni je državni zakonik prijavil ukaz trgovinskega ministrstva, ki določa pravice tem novim obrtnim korporacijam. Glasom tega ukaza so taki okrajni obrtni sveti poklicani, izjavljati se obrtnemu oblastvu o vprašanjih, ki se tičejo organiziranja obrtnih zadrug ter gospodarskih in humanitarnih naprav pripadajočih zadrug. Nadalje je vprašati te organizacije za mnenje vselej, kadar gre za to, da se izdajo kakšna določila, ki se tičejo obrtnikov tistega okraja. Ukaz našteva podrobno vse predmete, glede katerih se je ozirati na izjavo okrajnega sveta. Med temi je mnogo stvari, ki niso le splošnega stanovskega pomena, marveč tudi neposredne gospodarske važnosti. Okrajni svet se zbira k sejam na povabilo obrtnega oblastva, saj vsako četrtletje enkrat. Funkcije članov sveta se opravljajo kot častno mesto, statut okrajne zveze določa, katere stroške jim je po-v racati.
Ureditev sposobnost nega dokaza za trgovinske obrte. Za trgovino z mešanim blagom, kolonijalnim, špecerijskem in materijalnim blagom določa obrtna novela sposobnosten do kaz. Dokaz sestaja iz dokaza o dovršeni učni dobi in dopolnjeni praksi. Skupna vporaba mora obsegati saj dobo 5 let. Za absolvente gotovih uči-lišc sme določiti ministrstvo olajšave glede časa dejanske vporabe v trgovini, oziroma v kontoarju. Priporočati in želeti bi bilo, da se ministrstvo ob določitvi onih učilišč, katerih izpričevala dajejo pravico do olajšav, ozira zlasti tudi na absolvente meščanskih šol, zlasti onih s trgovskim in obrtnim značajem.
Češki deželni ▼bor.
Praga, 9. avgusta. Glasilo čeških agrarcev »Venkov« poziva z vso odločnostjo, da se mora sklicati češki deželni zbor ter ustanoviti deželno zavarovalnico. Ako bi se deželni zbor ne sklical, grozi »Venkov« z zelo nemirnimi časi. Že sedaj vre med kmetovalci, ki jim je toča provzroči-la mnogo škode.
Jugoslovanski minister?
Z a d e r , 9. avgusta. Spljetsko »Xaše Jedinstvo« je zvedelo z Dunaja, da bo kmalu imenovan minister za Jugoslovane. Kot kandidatje se imenujejo poslanci dr. P 1 o j , dr. Šusteršič in dr. I v č e v i č. (Ali se bodeta Gostinčar in Demšar dala tako prezirati? L'redn.)
Za varstvo delavcev.
Dunaj, 9. avgusta. Leta 1900. se je sklenil v Bernu mednarodni do-jjovor med večino evropskih držav, da se prepove nočno delo žensk v industrijskih podjetjih, kjer je upo-slenih vsaj deset delavskih moči. Avstrija je sedaj izdelala zakonski načrt, ki spravlja določbe bern^kega dogovora v soglasje s §§ 95. in 96. obrtnega reda. Zakonski načrt, ki se predloži trgovinskim zbornicam v odobritev, sega še preko določb bernskega dogovora ter zahteva popolni nočni počitek za žensko delavstvo, tudi v podjetjih, kjer je manj kot 10 delavcev. — V trgovinskem ministrstvu se izdelujejo še tri druge zakonske novele in   dve   naredbi v
varstvo delavstva. Drugi zakonski načrt urejuje porabo belega fosforja. Izdelovanje užigalic iz belega fosforja se podredi koncesijoniranim obrtom. S tretjim zakonskim načrtom se uredi delavni čas pomožnih delavcev v trgovinski obrti po nemškem zgledu s tem, da se določi minimalni počitek. Obenem se pooblasti vlada, da določi čas, kadar se morajo trgovine zapirati. — Četrti zakonski načrt raztega nedeljski počitek tudi na konzumna društva. — Z novo naredbo se uredi poraba in promet s svinčeno belobo.
Za razoroževanje.
Dunaj, 9. avgusta. Med delegati na mirovni konferenci v Haagu se je doseglo sporazumljenje glede omejitve ohoroženja, tako, da bo angleški delegat že prihodnje dni izročil konferenci dotične predloge svoje vlade. Seveda ne bodo predlogi nalagali nobeni državi obveznosti, ker sicer bi se sporazumljenje ne bilo doseglo. Izrekla se bo le zelja, naj bi se vlade s tem vprašanjem resno bavile, naj ne ženejo konkurence v oboroževanju do skrajnosti. Prvotno je bil angleški predlog seveda dokaj radikalnejši, zato so pa tudi Avstro-Ogrska, Nemčija in Rusija izjavile, da se ne udeležijo posvetovanja o razoroževanju, dasi je bil ruski car, ki je pred leti dal prvi inicijativo za to. Angleški liberalci in radikalci so bili razočarani nad takim nasprotovanjem, ker razumejo pravi liberalizem ter mu hočejo celo žrtvovati prvenstvo Anglije v svetovni moči. Za sedaj pomeni pridobitev že samo dejstvo, da bodo začeli narodi in vlade verovati v mogočnost razoroževa-nja.
P e t r o g r a d , 9. avgusta. V noti k24. avgusta 1898, v kateri se je izrekel car Nikolaj za razoroževanje, je pisal grof Mura v j e v v carjevem imenu: Stotine milijonov se porabijo za nabavo razdirajočih strojev. Narodna kultura, gospodarski napredek, pridobivanje vrednosti so v svojem razvoju ovirani. Gospodarske krize provzročajo večinoma oboroževanja do skrajnosti in stalna nevarnost, ki tiči v tem kupičenju bojnega gradiva, dela armado naših časov za tlačilno breme, ki ga zamorejo narodi čimdalje z večjim trudom prenašati. Jasno je sedaj, ako se položaj vleče še nadalje tako naprej, mora dovesti do usodne katastrofe.«
London, 9. avgusta. V angleškem predlogu za omejitev oboroževanja se ne gre za projekt, temuč za nekako spomenico,v kateri se priznava Škoda pri neprestanem in stopnjujočem oboroževanju.
Razgovor s srbskim ministrskim predsednikom.
Praga, 9. avgusta. Srbski ministrski predsednik dr. Pašič, ki se mudi v Marijinih varili, je izjavil, da bo imel v začetku meseca septembra konferenco z baronom A e h r e n-t h a 1 o m. Nadaljevanje trgovinskih pogajanj je določeno na sredo meseca septembra. Položaj na Balkanu se zdi Pašiču normalen. Bolgarske čete so skoraj popolnoma uničene. Srbija upa, da bodo velesile nastopile proti početju Arnavtov. Ako se to ne zgodi, se Srbija pritoži pri velesilah.
Politični
umor v Srbiji.
Belgrad, 9. avgusta. V Vra-lij i je bil umorjen vodja narodne stranke    Risto    Popovi ć. Umor
ima političen značaj. Oblasti se dol-že, da so šle morilcem na roko.
Srbija in črna gora.
Belgrad, 9. avgusta. Crnogorski diplomatični agent v Carigradu D r e c u n je prišel s posebno misijo v Belgrad. V imenu kneza Nikole poda baje izjavo in zagotovilo, da niti knez niti njegova vlada- ne sumniči visoke srbske osebe, da bi bile inspirirale članke v raznih časopisih proti Crni gori. Obenem ima nalog, da vpliva na srbsko vlado, naj po možnosti zabranjuje agitacijo črnogorskih dijakov v Belgradu proti sedanjemu režimu v Crni gori.
Dogodki na Ruskem.
O d e s a , 9. avgusta. Na parniku »Rostov«, ki je prišel iz Macedonije, so aretovali skupino inozemcev, med njimi so Turki, Armenci in Perzi. Pri njih so našli mnogo razstreljiva, načrt Odese in drugih mest, naslove najvišjih upravnih uradnikov in knjigo, v kateri so navodila za poulične boje z vojaštvom, razna sredstva za gradnjo barikad in za izdelovanje bomb.
M o s k v a , 9. avgusta. V R i g i so ustrelili včeraj deset revolucionarjev, ki jih je vojno sodišče obsodilo na smrt. Obenem je bilo obsojen ili nadaljnih osem revolucionarjev na vislice. Tudi v M i t o n u se je zopet sestavilo vojno sodišče, ki je takoj prvi član izreklo eno smrtno obsodbo.
V a r š a v a , 9. avgusta. V L o d z u sta bila v nekem strankarskem prepiru ubita dva delavca, trije pa so ranjeni.
Petrograd, 9. avgusta. Volilni imeniki 25 mest so gotovi. Število volileev se je znatno skrčilo. Poprej je bilo 117.800, sedaj je le 73.700 volileev, t. j. več kot tretjina manj.
Turški napad na perzijsko zemljo.
London, 9. avgusta. V zbornici je povedal državni tajnik, da je perzijska vlada prosila, naj angleški poslanik v Carigradu ugovarja pri turški vladi v interesu miru zaradi zadnjega vpada turških vojakov v Perzijo.
Zmede v Indiji.
London, 9. avgusta. Ko je policija imela v Kalkuti hišno preiskavo v uredništvu indijskega časopisa, napadlo jih je 30 indijskih agitatorjev. Dva policijska uradnika sta resno ranjena. Indijski voditelji or-ganizujejo po celi deželi bojkot proti Angležem. Dosedaj je Anglija vse to mirno gledala, a kmalu poseže s krepko roko vmes. kakor brž dobi dovolj svojega vojaštva v Indijo.
Punt v Maroku.
Pariz, 9. avgusta. Nad Casa-blanco plapola francoska zastava. V ostalih maroških mestih je položaj za Evropejce še vedno skrajno nevaren. Posebno v Mazaganu, Rabatu in Larašu niso izključeni krvavi napadi fanatičnih mohamedanov na Evropejce, Francija ima pred Maroku tri križarke, a jih pričakuje še več. — Francoski poslanik v Maroku, R e g -na u ld, je poklican k ministrskemu predsedniku Clemenceauu v Karlove vari, kamor je prispel včeraj. Takoj so se vršile dolgotrajne konference.
M a d r i d , 9. avgusta. Zastopniki Španije v inozemstvu so izročili vladam, ki so se udeležile konference v Algecirasu, posebno noto, v kateri
je rečeno, da se je Španija dogovorila s Francijo, da organizuje policijo v Casablanci ter odpošlje tja dva in-strukcijska častnika. Razun tega odpošlje Španija več vojaštva, da zasede ("asa hI a licu.
Pariz ,9. avgusta. Španski minister zunanjih del M a u r a je prišel inkognito v Pariz. — Iz Casablanci-se poroča o novih nemirih, tako da je nujno potrebno, da pošljeta Španija in Francija 1500 vojakov« Posebno se Marokanci maščujejo za bombardiranje nad židovskim prebivalstvom. Židovski del mesta gori in Marokanci neusmiljeno more moške, ženske in otroke. Vseh šest francoskih vojakov, ki so bili pri zahrbtnem napadu le lahko ranjeni, je umrlo, kar dokazuje, da ><> Marokanci streljali z zastrupljenimi kroglami. Po ulicah še vedno leže trupla Marokaneev in umorjenih Židov. \ Se trgovine so zaprte. Revni sloji trpe grozno pomanjkanje. Državna ban ka je oropana. Roparji so odnesli 60.000 pezet. V noči od srede na četrtek so puntarji zopet napadli francoski konzulat ter streljali iz mina reta svoje mošeje. S francoske križarke so mošejo razdjali. Pri tem napadu je bilo zopet ubitih pet francoskih vojakov. Tudi med španskimi vojaki je nekaj mrtvih in ranjenih. Večji del mesta je v razvalinah. Položaj je čimdalje bolj kritičen. Vedno več fanatikov prihaja iz dežele v mesto ter se je bati, da se francoska posadka ne bo mogla braniti. Franci ske križarke so porabile skoraj vs< streljivo pri bombardiranju mesta, V mestu je smradljiv in okužen zrak, ker še vedno leže trupla ubitih Mavrov po ulicah. Dovažanje živil je nemogoče.
London,    9.    avgusta. Šerif Mael Ainim s»- bliža z 8000 fanatiki mestu M o g a d o r. Napadli  so Kaj. Jubv ter ubili več vojakov. Guberi; tor je pobegnil.
Kranjska trgovska In obrtniška zbornica.
V Ljubljani, 9. a vi;.
Seji, ki je bila ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrat: je predsedoval zbornični predsednik g. Josip L e n a r č i č.
Naznanila predsedstva.
Zbornični član g. F r a n č i c odložil zaradi prevelike oddaljeno-mandat v obrtnem odseku;   Na nje govo mesto je bil poklican namestnik g. Josip V i d m a r.
Trgovinsko    ministrstvo* je naznanilo,    da    je poklican v carin-svet zbornični svetnik B a u m ga r t-n e r kot član in Vinko M a j d i č kol namestnik.
Končno je naznanil predsednik, da je vlada dovolila v Ljubljani tedenske živinske semnje (vsako sr< do)  mesto   odpravljenih blagovnih semnje v.
Naznanila tajništva.
Zbornični    tajnik g. dr. Murni k je poročal o došlih    dopisih in rešitvah sklepov zadnje seje. — Od okrajnih glavarstev in davčnih ur: dov je došlo za čas od 18. februar; do 4. maja 1907 159 naznanil o izpiv-membab v obrtih, ki so se v zborničnem,   obrtnem in občinskem katastru zabeležile. — O prošnjah za podelitev omejenih koncesij za izvrš vanje   stavbnih   obrtov   je podal:; zbornica 23 izjav. — Zbornica je iz-
(Dalje v prilogi).
Vsakoletni veliki tridesetdnevni post morajo deklice že z devetimi, dečki šele s petnajstimi leti postiti. Postni mesec, ki se vsako leto za deset dni pomakne naprej, se imenuje Ramazan. Od solnčnega vzhoda pa do soln-enega zahoda ne sme pravoverni Turek niti jesti, niti piti ali pušiti. Po solnčnem zapadu ožive ulice in veselo, razposajeno in glasno nočno življenje se prične. Poje se, muzicira, je, pije, hodi se v obiske k znancem in prijateljem. Vse hiše so razsvetljene, kavarne polne obiskovalcev. O polnoči začne se v vsaki hiši velika pojedina, a ob prvi jutranji zori naznanjajo klicalci iz m i nare to v zopet začetek posta. Vse legne spat. Proda-jalnice odpirajo se šele med 10. in 11. uro dopoldne in samo za nekaj časa. Po postu je veliki Bajram, največji turški praznik. Na ta dan oblečejo se Turki v nove obleke in tudi najubož-nejši Turek skrbi, da ni ta dan umazan ali celo raztrgan.
Turki molijo petkrat na dan in pred vsako molitvijo morajo se po njihovih obredih umivati, in sicer: obraz, usta, vrat, roke in noge. Molitve se molijo v džamijah. Ako ne more iti v džamijo, moli Turek tam, kjer ga ravno vhiti čas. Na tla pogrne svojo molitveno preprogo in moli svoje molitve brez ozira na okolico. Ženske sinejo v džamijo le v nekaterih redkih dneh leta. Džamije so poslikane z arabskimi in orientalskimi ornamenti, tla so pokrita s preproga-
mi, ki so večkrat ogromne/prekrasne in zelo dragocene. Slike in kipi so Turkom prepovedani.
Tudi doma ljubi Turek preproge jako. Bogatini imajo stare, svilene preproge prelepih vzorcev in čudovitih barv, siromak si pogrne svoj dom vsaj z iz slame pletenimi plenta-mi. Da ne pomažejo preprog, si vsak Turek izzuje črevlje predno stopi v džamijo ali hišo.
Postelj po turških hišah ni. Zvečer polože na pod blazine, na katerih spe oblečeni, čez dan spravljajo blazine v velike hrastove škrinje. Vsak premožnejši Turek ima dve hiši. Harem (ženska hiša) je od selamlika (moška hiša) popolnoma ločena. Ce si vzame bogat Turek drugo ženo, sezida tudi za njo posebno hišo, in obe živiti popolnoma oddeljeni ena od druge. Vendar je v Bosni in Hercegovini že jako malo Turkov, ki bi imeli po dve ženi. — Pri siromakih je seveda celo gospodarstvo mnogo priproste j še.
Obeduje in večerja se skupno v haremu. Tudi moški jedo tam. Tekoča jedila jedo z lesenimi žlicami, vse drugo s prsti. Kava, sladkarija in cigarete so tudi najubožnejšemu Turku neizogibno potrebne stvari. Otroci od 2—3 let začenjajo že piti črno kavo in pušiti. Žene in otroci pusijo cigarete, moški tudi čibuke; nargilej-ke, vodne pipe, so posebno pri starejših Turkih jako obljubljene.
Turki, posebno Turkinje so jako
praznoverne. Verujejo v hud pogled v hudobne duhove1, ki letajo zvečer okoli po zraku, v strahove, pošasti in vile; posebno mali otroci so pred raznimi čarodejstvi v veliki nevarnosti. Zato se poslužujejo matere jako rade amuletov, zaklinjanj in drugih skrivnostnih pripomočkov.
Žene ljubijo kinč, dragulje, dišave in razna lepotičja. Gracijozne so in znajo s cvetlico, s koščkom svile, s koralami ali z navadnim zelenim listom okinčati lase in napraviti obraz mikaven in dražesten. Od prvega leta dalje si mažejo lase s petrolejem, da boljše rastejo in si jih barvajo na rdeče. Mila, pomade, pudri in take stvari so vsaki Turkinji neobhodno potrebni pripomočki lepote. Že matere skušajo na vsak način, da bi bili njihovi otroci lepi in mikavni. Vsak dan jim naravnajo glavo, nos, prste, nohte itd. Glavo zvezavajo od pod-bradka čez teme in okoli čela s širokimi trakovi, da bi dobila lepo obliko. Deklice si kasnejše večkrat barvajo zobe in nohte, da bi bile lepše.
Turki nimajo mnogo zaupanja v evropske zdravnike in Turkinje še celo ne. Tuj mož se pravoverne Turkinje ne sme dotakniti, niti jo ne sme videti v lice. V nevarnih slučajih se je zgodilo, da je mož dovolil zdravniku, da pogleda ženine — noge. Avstrijska vlada je zato v Sarajevu, Mostaru, Travniku, Jajcu, v Tuzli in v Banjaluki nastavila zdravnice, da zdravijo turške žene. Tudi za
dobre babice skrbi vlada. Vendar se obračajo Turkinje navadno šele takrat za pomoč, ko vsi njihovi čari niso nič pomagali in ko je že zdavnaj vsaka pomoč iluzorna.
Trud avstrijske vlade, dvigniti duševni nivo Turkov s pomočjo javnih šol je zaradi verskih ozirov večkrat jako težaven, da o pouku turških deklic niti ne govorim. Z raznimi vabili, darovi, obljubami in štipendijami se je posrečilo število obiskovalk prve mohamedanske dekliške ljudske šole v Sarajevu povečati, tako da se tam zdaj vsako leto po 80—100 deklic vsaj za silo izobražava. Deklice dobe v tej šoli obed, ves material za ročna dela in štipendije po 20 K mesečno. Obisk te šole seveda ni obligaten, deklice prihajajo in izostajajo, kakor se pač spol j ubi njihovim staršem. Deklice se uče v srbo-hrvaščini čitati in pisati in vse drugo, — seveda v zelo reducirani meri — kar se uče drugače na štirirazrednicah. Ves pouk je prikrojen strogo po verskih zahtevah Mohamedanizma. Otroci so talentirani in se uče z lahkoto. Občutljivost v verskem oziru je večkrat skoro smešna. V računstvu se ne sme upotrebljavati -j- (in) znak; iz istega vzroka nobena bosenska Mohamedanka ne upotrebljava križcev v svojih ročnih delili. Pri zgodovini je izpuščen skoro celi srednji vek, križarske vojske se ne spominjajo itd.
Vlada je prišla v svoji stiski na idejo,   vzgojiti   za mohamedanske
ljudske dekliške šole mohamedanske učiteljice. Pri omenjeni dekliški >■ v Sarajevu so ustanovili zato še tri letne pedagoške kurze. Zdaj poučuje-jo v Sarajevu že tri mohamedanske učiteljice, za zdaj   še   pod nadzor stvom »evropejskih« učiteljic. Hrva tic in Srbkinj. Njihova plača je za početek 30 goldinarjev mesečno.
Še nekaj o ljubezni.
Po strogih pravilih Islama ne bi smel razen najbližjih sorodnikov pogled nobenega drugega moškega oskruniti dekliški obraz mlade M hamedanke. Ali ta stroga postava se danes ne upošteva več tako resno. >
mo v unenitnejših turških družinah se še danes dogaja, da pripelje snube nevesto na svoj dom in da šele v svojem haremu vidi, ako mu je osoda naklonila lepo ali grdo življenske družico. Narodna pesem opeva tako poročno vožnjo: Ženin je radoveden in nestrpen, da bi ugledal lice izbranke in prosi Alaha naj pošlje vihar iz planine in jug iz Hercegovine, da odkrijeta pajčolan raz obraza ne veste. Vihar pridrvi, veter pribiti, pajčolan se dvigne in mladi Turek ugleda obraz, »kao sunce sjajno.
Hčerke srednjih in ubožnejših slojev že poiščejo priložnost, da ugleda mlad častilec njihov obraz. Pri že-nitovanjih ali kadar koruzo robkajo, puste starejši mladino obeh spolov samo, da se malo pošalijo; da še celo kolo zaplešejo, ne da bi si morale deklice zastreti obraz. Kadar je spo-
1. Priloga »Slovenskemu Naroda" št. 184, dne 10. avgusta 1907.
dala 6 legitimacijskih in 2 identitet-ni karti za trgovske potnike. — Na novo so se registrirale tri znamke. C. kr. patentni urad je zbornici poslal 810 patentnih spisov. — Železniško ravnateljstvo v Trstu je naznanilo zbornici na njeno tozadevno vlogo, da namerava razširjenje skladišča za blago na prekladišču v Kamniku in da se je v ta namen obrnilo do železniškega ministrstva za dovolitev stavbnega kredita. Glede priprave potrebnih voz pa so se postajneinu nrado v Kamniku dala dotična navodila.
Zbornični račun za leto 190G.
Poročal je zbornični svetnik g. M e j a č. Dohodkov je bilo 46.866 K 82 vin., izdatkov 53.436 K 52 vin., potemtakem je primanjkljaja 6569 K "d vin., ki se je pokril iz blagajniškega preostanka iz leta 1905., ki je znašal 25..'>f>7 K 53 vin.: ostane koncem leta 1906. še bhijrajniškeirn prebitka 18.797 K 83 vin. Ako se prištela temu zaostali zbornični zaostanek 3117 K H) vin., izkazuje se aktivno premožcmje z 21.915 K 62 vin. — Razmeroma veliki primanjkljaj si je razlagati s tem. da so se nekateri večji leta 1905. zapadli zneski izpla-eali šele v letu 1906. Zaklad za višjo ircrovsko šolo znaša na« 1 58.000 K. Ustanovil se je potovalni tečaj za črevljarske mojstre v Idriji in Žireh. Računi se odobre ter se predložijo trgovinskemu ministrstvu v odobrenje. Volitev zborničnega zastopnika za Idrijo.
Ker se je dosedanji zbornični -topnik v odboru obrtne nadaljevalne šole v Idriji preselil v Ameriko, imenoval se je sporazumno z okr. glavarstvom v Logatcu za zastopnika v Idriji ondotni trgovec g. Dragutin L a p a j n e.
Prošnje za podporo.
Črevljarska zadruga v Tržiču je priredila letos črevljarski tečaj ter prosi za prispevek k pokritju stro-e v. Dovolilo se je 300 K. — Istota-ko prosi rokodelska zadruga v Idriji za podporo udeležnikorn črevljarske-ga tečaja. Podpore se ne dovolijo, ker se tudi drugje niso dale, a v pokritje stroškov za tečaj se dovoli primerni znesek, kadar bodo stroški znani. (Poročevalec zbornični svetnik gosp. Pire).
Ureditev   nedeljskega  počitka v posredovalnicah služb.
Zbornični koncipist g. dr. W i n-d i s c h e r je poročal o vprašanju, kako urediti nedeljski počitek v posredovalnicah služb in mest, ki so po
brini noveli uvrščene med koncesi-onirane obrti. V zmislu predloga poročevalca je zbornica sklenila, priporočati deželni vladi, da izda dovoljenje, da smejo posredovalnice tudi ob nedeljah tekom dopoldanski b ur od S.—12. poslovati zategadelj, da so do-sl >pne tudi onim službojemalcem, ki so ob delavnikih zadržani.
Zbornični svetnik g. Mejač je predlagal, naj se deželno vlado opozori, da so v Celovcu in Gorici trgovine v nedeljo dopoldne odprte ter >e jo naprosi, da posreduje, naj se nedeljski počitek v vseh teh deželah enakomerno uredi, ker je dosedanja uredba na škodo ljubljanskemu tr-govstvn. - Predlog je j »odpira I tudi zbornični svetnik g. Kraiger ter se j*- o njen? ločeno razpravljalo in sklepalo v  smislu predlagateljevem.
- Končno je poročal zbornični svetnik K ra i ge r o križevem potu neke obrtne pritožbe- Stvar je romala od obrtne do politične oblasti in nazaj, a še danes ni rešena. Prosil je, naj zbornica ukrene potrebne korake, da
se bodo obrtne težnje hitreje reševale. Predsednik je obljubil odpomoč. Iz pritožnikovega govora posna*
nemo:
»Tudi pri nas se v zadnjih časih pogosto čuje, da je treba pospeševati razvoj obrtnega stanu. Prav pogosto se poudarja, da je treba malega obrtnika podpirati. Tudi vlada pogosto izjavlja po svojih zastopnikih, da je pripravljena, ozirati se na opravičeni1 želje ob t ni kov. Priznati se mora, da se je izdalo v zadnjih letih mnogo postav, ki so namenjene varstvu in obrambi obrtnega stanu. Žalostna resnica pa je, da vsi ti dobri zakoni obrtniku ne pomagajo, ker so po navadi le na papirju in se ne izvajajo tako, kakor treba. Kadar pride do tega, da se hoče obrtnik poslužiti pravic, ki mu gredo po postavi, pri obrtnih oblast v ih ne najde tiste zasloni-be in tiste dobre volje, ki bi jo moral dobiti. Tudi je postopanje počasno in zamudno v toliki meri, da se obrtnik, ki išče pravice, naposled naveliča, ker dobi vtis, da se mu dela nepotrebne težave.« — O stvari še spregovorimo.
Nato je sledila tajna seja.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 10 avgusta.
— Že zopet mečkajo! Zadeva glede imenovanja ravnatelja na prvi gimnaziji počiva ter uživa v ministrstvu sladko spanje.Bili ste že dve seji deželnega šolskega sveta, ali ministrstvo se ne gane. Niti ni imenovanja, niti se ne zahteva popolnitev ternopredlogov! Vse spi, prav kakor bi prva gimnazija v Ljubljani ravnatelja ne potrebovala. Senekovi<* Odhaja, je že tudi deželni vladi poslal svoje ključe — ali slavno ministrstvo se ne gane. Nekaj se kuba, a mi stojimo na straži in nikakor ne bodemo dopustili, da bi nas Marehet za to grimnazijo opeharil. Vemo prav dobro, da se krčevito poskuša ustvariti iz prve gimnazije v Ljubljani nemški z a v o d. Občutek pa imamo, da se mora ta neumni poskus po-nesrečiti in da se ima Božidarju Sclnvarzu in grofu Barbu etikrat za vselej iz stegna izbiti arogantna misel, da je omenjena gimnazija nemški /avod. Odločno zahtevamo, da stori ministrstvo svojo dolžnost, ker smo Že do grla siti teli slepih miši, kat«- -e love V naueiiem ministrstvu z nami!
— Profesor Gartenauer je že pred dvema mesecema prosil za upokojenje, a njegova prošnja še do danes ni rešena. Tudi tukaj se nekaj kn-lia, in prej kot ne bi v ministrstvu tudi to mesto radi oddali brez razi i-sa. Že čujemo, da sta okrog viteza Kalteneggerja lazila dva tuja nemška nacionalčka, katera bi se brez razpira rada vsedla v maslo. Pri predzadnji seji deželnega šolskega sveta so Tavčar, Lesar, Kržič in Blei-v.ris vložili energičen protest proti oddaji Wedanovega mesta. V zadnji seji se je pa sklenilo, da so ta protest predloži »mučnemu ministrstvu. I e bo to ministrstvo tudi Gartenau-erjevo mesto oddalo brez razpisa, potem bi bilo pač najbolje, da nastane nbstrukci ja V deželnem šolskem svetu. Ce hoče Marehet to obstrukcijo imeti — jo bode imel!
— Krajni šolski svet v Preski je oblastna' gosposka, in gospodje, ki sede v ti korporaciji, so imenitni od nog do glave. Bog ne daj, da bi se jim kaj proti volji zgodilo! In če se jim Zgodi, so jezni, da se kar svet trga! Zadnjo jezic.• so imeli pri imenovanju krajnega šolskega nadzoru i-
znanstvo storjeno, začne se slavno bo-sensko »ašibovanje«. Beseda se ne da prestaviti. To je nekakov poetičen razgovor, — platonično vasovanje. Vsak petek popoldne stoje mlade bo-senske tfohamedanke na vratih od dvorišča vsaka hiša je navadno okroginokrog zagrnjena — in čakajo na svoje častilce. Tudi pri tej priložnosti se skriva na pol in le zdajpazdaj pokaže s\ o j šaljiv in dražesten obraz zaljubljenemu izvoljencu svojega sr-'•.'i. Mladi fant stoji tri ali štiri korake od nje in govori o svoji ljubezni.
-Zakaj mi skrivaš SVOJ obraz? Lepša si od rože,« pravi.
»Ah, solnoe je ožgalo moje lice,« draži ona in ostane skrita.
»Iskal sem in izbiral, dokler niso odkrile oči tebe, ki si lepša, kakor evetliein šopek, ki ga Še nihče ni pripel na prsi, lepa kakor dišeč jasmin, ki ga še nihče ni utrgal, vitka in krasna, kakor iz zlata in biserov ustvarjena,« zatrjuje on. In tako gre to dalje na dolgo in široko.
Ko je znanstvo že zrelejše, par mesecev staro, prinaša ji on sladkih fig in drugih polizkov v dar, ona pa ani vrača cvetlice ali vezenje. Ce je katera koketna in se razgovarja z več njih, se dogodi, da nastane pod njenim i>endžerom — oknom — krvav Pretep.
Tudi če tisti, ki ga ljubi, ne pride sam od sebe, sme opozoriti ga nase. Kadar gre mimo njenih oken ali
mimo vrta, mu vrže cvetlico ali jabolko, vendar tako, da je ne vidi; on že ve, kaj tak dar pomeni. Zgodi se celo, da omožene lepotice obsujejo kakega zapeljivega turškega Don Jnana 8 takimi pomenljivimi darovi.
Zaroke in ženit ve se vrše s preobilnimi ceremonijami in navadami.
Ce starši dekličini ne dovolijo hčerki možitve, pomagata >i zaljubljenca z »otmico«, on svojo izvoljenko ukrade in odnese. »Otmica« je bila v prejšnjih časih kaj nevarna stvar, ali s zdaj ni posebno nedolžno in varno podvzetje. Bošnjaki imajo naglo in vročo kri in handžar za pasom je pri takih priložnostih kaj nalahko
zataknjen.
Nekatere opazovalce bo čudilo, fla tudi današnji moderni, izobraženi Turek, ki je študiral v Beču ali Parizu, ki je prepotoval pol Evrope, ki se nosi elegantno in bodi v lakaslih črevljih in v fraku, da tak v svoji družini ne uvede modernih evropskih navad. On so oženi z bogato turško deklico, nakupi miz, Ogledal, postelje, omare in drugo moderno pohišje, ali ko pride prvi otrok na svet, že potuje moderno pohišje iz sob, na steni ostane le še kako zrcalo ali pendlovka in spominja na reformatorske poskuse hišnega gospodarja. V par letih napravi žena iz njega zopet starega konservat i v nega Turka.
ka. Okrajni šolski svet je imenoval na to mesto v Preski g. Ivana Kavčiča iz Medvod. To imenovanje je provzročilo vihar \ k raj nem šolskem svetu, in le ta se je s polno svojo jezo pritožil na deželni šolski svet. Pritožba se je pričela z markantnim stavkom: Kdo je bil vendar ta osel, ki je imenoval Ivana Kavčičal Ces. kr. okrajni šolski svet je spravil osla v malho, deželni šolski svet je pa pritožbo zavrnil. Pa bo še kdo trdil, da ne živimo v lepih razmerah na Kranjskem!
— Sodnijski zdravniški izvedenci in slovenščina. Pri sodišču na Kranjskem smo po dolgotrajni borbi izvojevali slovenskemu jeziku donia-lega popolno enakopravnost. Razprave so slovenske, razne izpovedbe se protokolirajo v slovenskem jeziku, skratka slovenščini se pripoznavajo v sodnem postopanju vse tiste pravice, ki jih uživa nemški jezik. Ker ju-stična uprava še vedno z materinsko ljubeznijo skrhi, da je Kranjska nad mero založena z nemškimi sodnimi uradniki, se vedno še često prigodi, da skušajo posamni nemško-nacio-nalni zagrizenci kratiti pravice slovenskega jezika ter vtihotapiti v po-samne sodne panoge zopet nemščino. Toda takšni poskusi vstajajo ponaj-več osamljeni, ker jim posveča slovensko časopisje največjo pozornost ter z energičnim odporom skrbi za to, da dotičnim uradnikom kmalu poide veselje, uganjati pri sodišču nemško-nacionalni šport. A vkljub temu pri naših sodiščih še ni vse tako, kakor bi moralo biti. Predvsem mislimo tu na sodne zdravniške izvedence. Pri raznih obravnavali baš tu v Ljubljani, ki so bile sicer vseskozi slovenske, smo često imeli priliko opazovati, da so sodni zdravniški izvedenci podali svoje mnenje v nemškem jeziku, oziroma da so se eitali zdravniški izvidi, sestavljeni v nemškem jeziku. Ni nam pač treba naglašati, da so zdravniški izvidi pri obravnavah v največ slučajih velike, da, odločilne važnosti. Nujna potreba je torej, da te izvide razumejo vse stranke, ne samo sodnik ali sodni dvor. Pri nas dobrih 90prebivalstva ni veščega nemškemu jeziku. Pretežna večina strank naravno ne razume v nemškem jeziku podanih ali spisnnih izvidov. Da to ni v interesu pravosod-stva, je pač jasno. Zato je pač že skrajni '"-;;s. da zabtevamo tudi v tem oziru temeljite remedure. Pri slovenski sodni obravnavi mora tudi zdravniški izvid biti brez izjeme slovenski, to zahtevamo ne morda iz šovinisti-ških ozirov, marveč iz zgolj praktičnih, v interesu pravosodstva samega ležečih razlogov! Pri raznih sodiščih izve!- Ljubljane se v tem oziru postopa že dokaj pravilno. V Ljubljani pa se seveda slej kot prej še vedno grdo nemškutari; tu so zdravniški izvidi ne glede na to, ali je obravnava slovenska, še vedno po pretežni večini nemški. Xe bodemo več tega trpeli! Sodno zdravniško izvedena dr. Plečnik in dr. Schnster se bosta že morala navaditi na slovenske izvide, za to bodemo že poskrbeli! Pravosodstvo in Čast slovenskega jezika ne sme trpeti radi udobnosti dveh komodnih gospodov !
Slovenski   vsesokolski   zlet v Domžalah.    Kakor smo že poročali, priredi »Slovenska sokolska zveza« v četrtek na Veliki šmaren slovenski vsesokolski zlet v Domžale, kjer bo velika javna telovadba  ter ljudska veselica. Kdor ve. kako so Domžale v narodnem oziru eksponiran kraj, gotovo ne zamudi prilike, da poleti s Sokoli v prijazne Domžale, da vzdrn-mimo domače prebivalstvo iz nevarne oniNvolosti. Domžale so podobne skoraj mestu in škandal bi bil, če bi nam priseljeni Nemci, ki so si z žulji Slovencev nakopali stotisoče in milijone, vzeli ta krasen kraj. Ce poj de v Domžalah tako naprej, kot je šlo doslej, se zna to zgoditi. Ne sme se pa. Zato pohitimo v Domžale in povejmo zaslepijencem, kaka   nevarnost jim preli, če ne starejo okov, v katere jih vedno tesneje oklepa nemška sirova brutalnost. -    Vlak ima najlepšo zvezo.    Ob 2. popoldne se odpeljemo iz Ljubljane, vrnemo se pa iz Domžal ob 9. ter pridemo v Ljubljano okoli 10. »Ljubljanski in Šišenski Sokol« se vrneta iz Domžal peš v Ljubljano in odhajata od tam ob 8. Občinstvo bo postreženo v  vrlih    narodnih gostilnah ob Dunajski cesti pri Kuharju, Kebru in Juvanu, ki so vse ob telo-vadišču. Prva dva imata krasne senčnato vrtove. Istotako ima g. Potočnik lep in prostoren vrt. — V četrtek torej vse v Domžale! Naj Nemci vidijo, da imajo njih zatiranci krepko oporo v nas!   Orožniški oddelki, ki bodo komand i ran i v Domžale v četrtek, so pa čisto nepotrebni! Dostojno hočemo nastopiti in   pokazati tako oholemu tujcu, da smo bolj kultivirani od njih!
— »Vam bo že pokazal moj mož, ki je državni poslanec!« Te dni je nastal na trgu med prodajalkami zelenjave ljut prepir, ker sta se vtihotapili v njihove vrste dve ženski iz okolice,   ki niste baje imeli pravice
tamkaj prodajati. Nastal je med ženskami velik vriše, psovke so letele semtertja in domalega bi se vnel še
pretep, ako bi ne posredovala dva policijska stražnika. To pa ni bilo po volji neki ženici, ki se je tudi z veliko vnemo udeleževala splošnega krega in prepira in hotela imeti v krogu prepirajočih prvo besedo. Mogočno kakor razjarjena koklja na gnoju se je razkoračila pred stražnikoma ter ju jela oštevati, češ, da nimata pravice se vmešavati med prepirajoče se ženske ter jih poživljati na mir in red. Stražnika se menda že nista mnogo brigala za besedičenje jezikave ženice, zato se je postavila pred nju ponosno kakor kakšna španska kraljica, jela nervozno mahati z rokami ter kričati na vse grlo: »Kua, vi nas č'te tle-la aufmišat. Moj mož, k' je držanu posla'e vam bo že poka-zou!« Bila je to žena najvplivnejšega in najpametnejšega poslanca v vsem parlamentu Jožeta Gostinčarja. Da-li je strašna grožnja naivne ženice z »bavbavom« Gostinčarjem ostrašila stražnike, o tem molče viri.
— Ljubljanski Nemci se skušajo na vse načine okrepiti. Domačega pomladka nimajo skoro nobenega, zato skušajo na umeten način ojačiti svoje trhlo, poginu posvečeno nern-štvo. V tem delu se zlasti odlikujejo tukajšnji nemški trgovci, ki bi imeli vzroka dovolj, da bi bili tilii in mirni kakor piske. Od česa pa živi ta prešerna nemška gospoda, kakor od slovenskih svojih odjemalcev? Ako jim ti izostanejo, lahko takoj zapro svoje prodajalne ter vzamejo potno palico v roko. Toda Slovenci smo potrpežljivi in popustljivi in na te naše sicer dobre lastnosti greše naši Nemci, predvsem trgovci. Domačih slovenskih trgovskih pomočnikov in poslovodij je v Ljubljani v izobilju, toda ti ne dobe mest pri nemških trgovcih, ker ti reservirajo vsa boljša mesta nemškutarsk i m uslužbencem ponaj-več s Štajerskega, dasi lomijo ti ljudje večinoma tako slovenščino, da človeka kar ušesa bole. Razume se, da se ti uslužbenci udeležujejo vseh provokatoričnih nemških prireditev ter se prav nič ne boje Slovence izzivati pri vsaki mogoči priliki. A Slovenci smo kakor jagneta, izzivajo, žalijo nas, v zahvalo pa jim nosimo svoj denar v prodajalne! Temu bo treba napraviti enkrat za vselej konec! Cemu bi redili gade na svojih prsih?! Zato več narodnega ponosa in narodne zavednosti in pustimo lepo v miru nemške trgovce in podpi-rajmo domačine Slovence! Svoji k svojim, temu geslu se naj ne izneveri noben narodni Slovenec! Vrhu tega pa je treba še uvažavati, da se Nenu i pri zadnjih volitvah niso strašili pokazati svojega strupenega sovraštva vsemu, kar je narodno in slovensko napredno. Imeni Del' Cott in Hans Kregar, za katero listo so glasovali Nemci, nam služita v veden memento, da vršimo povsod in vselej
svojo narodno dolžnost zlasti pri nakupovanju. Daleko nam je, da bi poživljali slovensko občinstvo na bojkot proti komurkoli, opozarjamo samo svoje ljudi na to, da je srajca vedno bliže telesa, kakor kožuh. Naše neprijatelje pustimo v miru in jim nečemo Škodovati, nasprotno, zabeležili bodemo pri priliki imena VSeb onih. ki se odlikujejo po svojem krepkem nemškem mišljenju in s svojim izbranim nemškutarskim o-sobjem, ter jih toplo priporočali v naj izdatnejšo podporo častitemn nemškemu občinstvu od blizu in od daleč! In če to morda ne bo po volji dotiču ikom. naša krivda to ne bo! Svoji k svojim, dlan na dlan!
"— 0 dr. Ploju piše zadnji »Slovenski Gospodar«: »Saj dobro vemo, da k maši ne hodite, k spovedi in k sv. obhajilu še* manj, češčenje Marije Vam je deveta briga itd.« Tako pišejo sedaj o dr. Ploju tisti duhovniki, kal eri so ga še pred tremi meseci v nebesa povdigovali. Hinavci!
— Skrajna sirovost. V kakem divjaškem tonu je pisana »Naša Moč«, katere odgovorni urednik ji4 »državni poslanec« G o s t i n č a r , naj pričajo sledeči izbruhi proti neki osebi, ki ni krščansko-socialna: »Živi tako pasje, da se mi gabi pisati O njem,« »samo med Malajei ima so-\ istnike«, »morda boš poginil kot baraba, najbrž v kakem hribu na kak praznik ali pa nedeljo, kamor se odteguješ od izpolnjevanja verskih dolžnosti.« »Vedi, da ne uživaš niti toliko časti med delavstvom kot najslabši baraba.« Take lumparije pokriva
imuniteta Gostinčarjeva!
— Na branik za kočevske Slovence! Odbor »Prosvete« vljudno vabi vse Slovence, da se mnogobrojno v deleže velikega ljudskega shoda, ki bo v četrtek, 15. avgusta t. 1. ob 4. popoldne pri Francu Turku v Novem Kotu ob priliki otvoritve javne ljudske knjižnice v Novem Kotu in Loki na Kočevskem. Poročevalca: g. I. Rus, veletržec iz Ribnice in predsednik »Prosvete«, g. iur. E. Rekar.
— Lov na napredno ueiteljstvo. »Slomškovi zvezi« zvoni mrtvaški zvon in potaplja se osrečevalna
ladja, na katero noben zaveden učitelj ni hotel stopiti. Na sušici umira ta »zveza«, zato vabijo v zadnjem trenutku zdravnike, da bi jo rešili pri življenju. Dobrepoljski Jaklič, ki je že tolik rat pokazal, da je v sramoto učiteljskemu stanu, razpošilja priliznjena vabila na napredno učiteljstvo, naj bi pristopilo k »Slomškovi zvezi«. Vabilo je poleg priliznjenosti tudi lažnjivo, ko govori o naprednih učiteljih, češ, da so odtujili učiteljski stan narodu. L parno, da Jaklič dobi toliko učiteljev in učiteljic v svojo »Slomškovo zvezo«, da mu enkrat za vselej minejo skomine po naprednih učiteljih in učiteljicah.
— Ivan Perz, kaplan v Starem trgu pri Kočevju bi bil rad poslal katehet na kočevski gimnaziji. Pri zadnji državnozborski volitvi se je temu klerikalnemu petelinčku primerila majhna nesreča. Med agitacijo zakrivil se je pobožni mož hudodelstva žaljenja časti nasproti cesarju. Gotovo značilno za farške razmere na Kranjskem! Značilno pa je tudi, da je cesar sam ukazal, da je takoj ustaviti vsako kazensko preiskavo. Kaj bi se zgodilo navadnemu učitelju, če bi agitiral in če bi pri tem žalil cesarja samega? Ivanu Perzu pa stvar ni škodovala — samo katehet v Kočevju ne bode! Morda pa postane kanonik, kdo ve?
— Kako ljubeznivo lažejo! Samostanski škandali na Laškem so naše klerikalce docela zbegali. V tej zbeganosti so se zatekli k laži in lažejo tako kot cigani. Posebno se odlikuje v tem mariborski »Naš dom«, ki je pisan za najbolj omejene ljudi, ki še nikdar niso imeli v roki nobenega časopisa. Ta »Naš Dom« se je redovnice Fumagalli lepo otresel in jo natvoril na liberalne rame, češ, Fumagalli je bila liberalka, ki so jo liberalci povsod ščitili, dočim jo je duhovščina vedno preganjala. Klerikalni duševni reveži verjamejo to — in namen je dosežen! Resnice ne smejo nikoli izvedeti in je ne bodo, dokler se bodo nasičevali s tako duševno pašo!
— Iz deželnega šolskega sveta.
Imenovani so: Ivan R i e g 1 e r , učiteljem v Strugah; Henrik Pater-n o s t , nadučiteljem v Senožečah; Ivan Polak, učiteljem in Marija Polak za učiteljico v Dolih; Marija Triller za učiteljico v Št. Vidu nad Ljubljano; Karolina Klemen-e i č za Toplice; Marija B e r n i k za Mokronog in Friderik K r a m a r nadučiteljem v Škof j i Loki. — V stalni pokoj stopijo: Alojz. Bauer, ravnateljica v Ljubljani; Ivana V e-1 epi č, Antonija O k o r n , omožena Pire in Fran Kalan, učitelj v Smibelu pri Novem mestu.
— V Koritnici se ustanovi nova enorazrednica.
— Volitev v radovljiški krajni šolski svet je potrjena.
— Vojaška telovadba se vpelje na ljudskih šolah. S tem se hoče vojno ministrstvo potolažiti radi dveletne prezenene službe. Ce le ne bo vse bolj igrača ?
—Novo šolsko poslopje se bode gradilo  v Rudniku  pod Ljubljano.
— Šolski sluga na drugi gimnaziji v Ljubljani je postal g. Ivan Rozman.
— Odličen gost. Včeraj je po-setil Daše uredništvo češki poslanec in urednik „Narodnih Listov" v Pragi g. Josip Anyž. Gosp. poslanec se vrača s svojega potovanja po Italiji in si hoče ogledati tudi naše slovenske kraje.
— Odlikovanje. Nadzornik policijskih agentov v Pontablju Ivan Cesar je dobil srebrni zaslužni križec s krono ob priliki stalnega upokojenja.
— Imenovanje. Dr. J. Stra-šek, dosedaj praktični zdravnik v Brežicah, je imenovan sekundarijem v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji ter zdravnikom bolniške blagajne v Rudolfovem. Službo nastopi 1. oktobra 1907.
— Železniška vest. Pristav na postojnski železniški postaji g. Franc Cvek je premeščen za načelnika v Borovnico.
Poziv slovenskim skladateljem I „ Glasbena Matioau v Ljubljani je sklenila novembra meseca ob obletnici smrti Simona Gregorčiča prirediti velik in lep „Gr egor čiČe v večer". Da se pa ta večer Čim lepše proslavi, treba nam novih lepih skladb na besede slavnega našega pesnika in narodnega ljubljenca. V to svrho se obrača „Glasbena Matica" do vseh slovenskih skladateljev, naj ji vsaj do začetka meseca septembra t. 1. do-pošljejo, če imajo kaj novih, še ne objavljenih skladb na Gregorčičeve besede, v prvi vrsti mešanih zborov, pa tudi moških ali pa samospevov in dvospevov, vokalnih ali s spremlje-vanjem klavirja. „ Glasben a Maticau je pripravljena, vredne skladbe primerno nagraditi.
Razpis častnih nagrad za nove slovenske, hrvaške ali srbske Skladbe. »Glasbena Matica" razpisuje v smislu odborovega sklepa z dne 26. junija 1907 častne nagrade v skup-
nem znesku 600 kron za izvirne slovenske, hrvaške ali srbske skladbe, in sicer za moške, mešane ali ženske sbore, dvospeve in samospeve, za klavirske in vijolinske skladbe. Konku renče med skladatelji ne bode; kar bo vredno, da se izvaja, se bo primerno nagradilo in izdalo. Termin do 1. decembra 1907. Skladbe bode ocenjevala posebna jury. Imena skladateljev naj se pošljejo v zaprtih ku-vertih. „Glasbena Matica" želi s tem poživiti skladateljsko delovanje, obenem pa tudi dejansko vršiti jugoslovansko vzajemnosti na glasbenem polju.
Odbor »Glasbene Matice".
Legar. Dodatno k naši notici o legarju z dne 7. avgusta t. 1. pri-občujemo naslednje podatke: Med civilnim prebivalstvom v Ljubljani se dosedaj še ni pojavil noben slučaj. Ker je bil eden izmed doma oskrbovanih na legarju obolelih oddan v tukajšnjo deželno bolnico, ostanejo samo še trije v zasebni oskrbi. Razen tega so bili v ljubljansko deželno bolnico sprejeti še trije drugi, ki so se vsi okužili v Postojni ; v tej bolnici imamo sedaj 25 bolnikov za le-garjem. V garnizijski bolnici leži sedaj 56 na legarju obolelih vojakov; poleg tega je tu 11 vojakov, o katerih diagnoza še ni povsem določena. V ljubljanski okolici se Število bolnikov za legarjem ni pomnožilo.
V Postojni znaša število na legarju bolnih 43.
Glede legarja se nam piše: Do • kazano je, da je veliko število vojakov obolelo na legarju. Ker se bolezen vedno širi in ni upanja, da bi v doglednem času ponehala, se poživljajo vojaške oblasti, da v interesu občnega blagra odpovedo napovedane vojaške vaje. Vsekakor je čudno, da vojaške oblasti niso dosedaj na to prišle, da je neodpustljiv greh, če se kličejo rezervniki v tako kritičnem času k orožnim vajam in se jih celo
V tiste stotnije prideli, ki so bile v Postojni, kjer so se nalezle legarja. Že poklicani naj se takoj domu puste, poklicanim pa se naj vaja odpove. —
Če se ne bo ustreglo pravični zahtevi, prosimo gospode poslance, dft ne pozabijo zadevo ožigosati na pravem mestu. V vsaki kronovini bi se drugače postopalo, samo Slovenci smo menda samo „kanonenfutter"!
Na legarju je obolel Lužar Janez iz Mokrega polja. Dne 14. junija se je podal v Ljubljano k vojaškim vajam, bil od 19,—29. junija v Materiji, kjer je pil slabo vodo. Vrnivši se dne 13. julija domov, se je počutil tako slabega, da je šel v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer leži izoliran v paviljonu za nalezljive bolezni.
Slovenci   na vsesokolskem
Zletn ¥ Pragi. Poleg mednarodne tekme, iz katere so izšli Slovenci kot peti, so se udeležili tudi tekmovanja vrst v nižjem oddelku, in sicer so postavila slovenska sokolska društva v tej tekmi pet vrst po 6 telovadcev. Tekmovanje je obsegalo po eno vajo na drogu, bradlji, krogih, konju v šupa na obe strani, dveh prostih vajah, skok v daljino in tek in je bilo možno doseči vrsti 500 točk. Dasi je bil nenavadno strog tekmovalni red. so vendar vse slovenske vrste dosegle odlikovanje in se T^rste v sledečem redu: Ljubljana 403 5 točk dobi venec s srebrnim monogramom in trakovi ter veliko diplomo, Brežice-Maribor 357 5 točk, Idrija 3555 točk prejmeta venec brez monograma in malo diplomo, Ljubljana Šiška 345'5 točk in Jesenice 343 5 točk prejmete malo diplomo. Vseh vrst je v tem oddelku tekmovalo 145 in so slovenske vrste 7., 55., 58., 70. in 73. Lep uspeh je dosegla posebno vrsta ljubljanskega Sokola. Prva Češka vrsta kijev šteje 439 točk, zadnja Kroče-hlavy 199 točk, prva hrvaška vrsta Zagreb 368 točk, zadnja oibenik-Zadar 281 točk.
Na naslov mestnega magistrata V Ljubljani. Piše se nam: V času vsesplošnih higijeničnih naredb v svrho odstranitve po bacilih nastopajočih bolezni imamo v Predilni ulici še pravo predpotopno zalego smradu m zrak okužujočih, od vseh vetrov znešenih kosti in cunj, katerim v zabavo prirejajo orgije v nočnih in dnevnih urah milijarde miši in podgan — obojne one kakovosti, da celo mačke prerano zapuščajo ta svet, ker i njim ni odmerjeno veseliti se daljšega življenja v takem zraku. Ne govorim o onih, ki zjutraj pasiraj o to smrdnišnico mašeči si usta in nos, smilijo se mi pa odločno stanovalci v Grajzerjevi hiši v fronti proti Predilni ulici, ker morajo dan in noč prebiti za dvojno zaprtimi vrati in okni, ako naj ne udihavajo celega dušečega smradu. Slavni magistrat bodi tem potom vljudno o požar j en na nemudno odstranitev zalege kosti in cunj sredi mesta v Predilni ulici ter naj izvoli lastniku hiše eksplicirati nevarnost, ki jo goji okolici, do-čim bi lahko ravno te prostore — seveda po predi doči enoletni desinfek-oiji — v drugo svrho bolje oddal v denar, s tem pa razkužil že silno za-
strupljeni zrak in zboljšal prebivanje bližnjim prebivalcem. Nikjer na svetu bi se to ne trpelo! Zatorej iskidajte nemudoma!
Krajna skupina e. kr. postnih ln brzojavnih uslužbencev v LJubljani naznanja slavnemu občinstvu, da priredi v nedeljo, dne 18 avgusta v proslavo rojstnega dne Njega Veličanstvo veliko vrtno veselico na Koslerjevem vrtu, nakar se si. občinstvo najvljudneje vabi, kjer bode za zabavo osobito za mladino vsestransko preskrbljeno. Natančnejši spored sledi.
i, Z ve za avstrijskih Jugoslovanskih učiteljskih društev". Podpisani poživlja vse udeležnike in ude-ležnice letošnjega glavnega zbora „Zaveže avstr. jugoslov. učit društev" v Radovljici, da se blagovolijo gotOVO zglasiti dO 15. t m. podpisanemu radi stanovanja in skupnega   obeda.    Kdor   se ne
zglasi pravočasno, mu ne Jamčimo za stanovanje, kajti naval tujcev na Gorenjsko je letos izvan-reden. Ivan Šega.
Ljubezniv boi ji namestnik Izpod Šmarne gore se nam piše: Naš dušni pastir si v svoji verski navdušenosti marsikdaj domišlja, da sme vsakega svojega farana po svoji po-ljubnosti sumničiti. Dokaz tega sledeči slučaj: V tukajšnji občini stanujete gospodični sestri siroti, katerih umrli oče je bil c. in kr. uradnik in vrl narodnjak, ki je moral marsikaj radi tega prestati. Obe živite spodobno — mirno in tiho, se udeležujete vedno božjih služb in spolnujete verske dolžnosti, ter niste do daaes ničesar tudi najmanjšega koraka oziroma povoda dali, da bi se kdo nad tem spodtikoval. Le to je greh v očeh našega verskega stebra, da stanuje pri jima pred meseoi iz bolnice došli bolnik, kateremu strežeta, kateri je tukaj rojak in ga vse pozna. Ena teh gospodičen pride pretekli teden v župnišce v svrho, da župnik podpiše pobotnico oziroma potrdi, da je ona še pri življenju. Župnik pa jo prične nadlegovati s sledečimi besedami: Ali je stari K .... še zmiraj pri Vas, ali sedaj kar skupaj živite? Ljudje so zmiraj nad menoj in me vedno šturmajo, pa j a niste vsi v eni sobi, — ali ne veste, da se s tem cela vas pohujšuje ali ne bi bilo bolje to opustiti? Pa še na „Slov. Narod" ste naročeni, ne veste li, da je pod smrtnim grehom prepovedan? Gospodična mu odgovori, da so bili na „Narod" naročeni že njeni starši in da tega ne opusti, in da tudi ne najde v „Narodu" nič pohujšljivega itd. Na to pa se ji božji namestnik jezno zarezi; „Ja, ja, veste, takrat so morali biti vsi uradniki liberalni, kdor ni bil liberalen, ni bil vreden v očeh višjih da ga pes o . . .-, le „Slovenca", le „Slovenca" si naročite, je veliko boljši. Umevno je, da kaj takega, še tako miren in potrpežljiv človek ne more prenesti, če je popolnoma nedolžen pri tem. Radi tega je zahtevala gospodična, da jej pove župnik, odkod ima taka poročila, oziroma naj imenuje djtične osebe, ki taka sumničenja trosijo o njenem in njene sestre življenju, da bo proti dotičnim postopala sodnijskim p »tom. Župnik pa zdaj kakor besen kriči in bije z rokami po zraku in okoli sebe, z nogo pa ob tla pred gospodično, in kriči: „To je uradna tajnost a Gospodična: „To ni nobena uradna tajnost." Župnik vpije še bolj zbesnel: Ka—a—a - aj, vi si upate mene „morale" učiti? Jaz sem moralo studirah Ko se mu kmalu nato zdani v glavi, da je zavozil s svojimi sumničenji, in bi utegnila stvar pred sodišče priti, je bil mirnejši in dejal: „Ali ne veste, kaj je bližnja priložnost?" Ko se mu je na to zatrdilo že drugič, da bo moral imenovati dotično osebo pred sodiščem, jo je odkuril skozi vrata in zaloputnil z njimi, da se je župnišče streslo. Vprašamo vas gosp. župnik: Kje tiči vzrok, da ne imenujete osebe, katera vam je to sumničenje nanesla na nos? Menda tiste osebe sploh ni, in v slučaju, če je sploh katera, se je gotovo sramujete, ker veste, da bi vas pustila na cedilu pred sodiščem, in bi stvar imela za vas poučne posledice. Svetujemo vam in vas resno svarimo, bodite zelo, zelo previdni s svojim govorjenjem in pomislita, da so tla, na katerih stojite, danes z ozi-lom na enega Vaših prednikov silno vroča. Priporočamo vam v vašo korist: Storite in podpišite vse uradne stvari kakor vam nalaga vaš službeni „opravilnik" in to brez neumestnih opazk, ker ste za to dobro plačani od države. Ne vmešavajte se v stvari, katere ne spadajo v vaš delokrog, posebno takrat, kadar niso utemeljene in izvor skrajne hudobije.
Iz Preserja se nam piše: V „Slovencu", z dne 3. avgusta t. 1. poroča nekdo, ki imenuje moje dopise v „Slov. Narodu* strahovito bedaste in nadute, da je dne 30. julija pri obfi. voli t vi v Preserji zmagala sijajno v vseh treh razredih S. L. S. Ker dopisnik nikakor moje osebe ne more pustiti v miru, ga poživljam vnovič,
naj se podpiše, ker si mislim drugače, da je strahopetec, kateremu eo se v pasjih dnevih vsled vročine gotovo skisali možgani. Jaz pa dopise tega dopisuna imenujem ne samo skrajno ošabne in neumne, ampak tudi laž-njive. Lažnjiveo je, ki me blati v „Slovencu" najsi bo ta kaplan Dež-man ali pa vsemogočni župan Kobi, ali kdorsibodi. Kako sijajno ste zmagali, naj povem. Pridrli ste, kakor vojska iz turških krajin, prignali na volišče starčka, ki je komaj prilezel ob palici. V 1. razredu ste zmagali samo s pomočjo pooblastil častnih občanov. V II. razredu tuli ni bilo mnogo razlike -— šla je trda, saj ste lovili ljudi po Kamniku, ker vam je predlo. Pri volitvi je župan kar s prstom kazal na osebe, ki se naj volijo. Trije župniki so volili za vse cerkve, župnišča in mežnarije, ki se nahajajo v treh farah. Će bi tega ne bilo in če bi naši ne ostali doma, kje bi bila zmaga? Vložene so pritožbe in se še vidimo. Kar štirje duhovniki so bili, in to ves dan, na volišči. Posebno seje odlikoval Juvanc, ki je prignal celo gardo ^zavednih" Rakitčanov. Dopisun pravi, da sem postavil vse svoje ubogljive možičke na volišče. O, ti uboga para, povej resnico, kje najdeš boljših mož, ali v naši ali v vaši stranki!? Pri nas so samo odločni, zanesljivi in samostojni kmetje, ki se upirajo duhovskemu terorizmu in ki so za to, da se gospodarsko stanje v občini zboljša. Pri vas so vsi pod komando duhovnikov in Kobija. Reveži so, ki volijo, kar zapovejo „gaspud". Vi delate vsi le za Kobija j korist občine vam je deveta briga. Trojarčka vam pa privoščimo. Ue pa dopisun hoče zvedeti, kakšne može ima v stranki, mu napišem kar cel življenjepis teh nimenitnih" mož, da se bo bralo, kakor življenje svetnikov. V Kamniku je nekdo rekel, da ne bo veČ vozil farških j . . ., ker so pretežka. V Pod-peČi priporoča dopisun Filipiča. No, ta je ^poštenjak"! Kako kaplan Dež-man spoveduje, ve povedati „ Jernej -ček" s Placiaice. Vprašal ga je: Kako ste volili? če ste liberalno, vam ne dam odveze. No, ta Dežman, ki pravi: „PrimojduS, jaz sem Gorenje," preganja tudi babico. Pa ne da bi morda rad opravljal njen posel, ali ga pa morda izročil „Čepetu", ki bi bil mogoče bolj pripraven? Pokliče se pa lahko na pomoč „cekmošteru sv. Lovrenca, „Cajnelj" iz Jezera, o katerem govore, da skače čez zakonske ojnice. Drugim za sedaj priza-nesem. če me bo pa „Slovenec" napadel, bom brezobzirno pokazal v pravi luči može S. L. S. —- Dopisun priporoča nekatere gostilne. No baš v teh se navadno dobiva taka pijača, da jih je treba res priporočati, ker se drugače pivci sami radi ogibajo teh krčem. — Višek nesramnosti je pa dosegel dopisun, ko prosi deželni šol. svet, naj me prestavi. Zakaj ga ni kar pozval, naj me pošlje v pregnanstvo v kak kraj, kjer bi delal za svoje napredne grehe pokoro, živeč o koreninicah in kobilicah, kakor Janez Krstnik v puščavi. O ti šmen-tana reva! Kaj ne, hudo je, ker se mi glede službovanja ne more nič očitati in ker je tudi moje privatno življenje nesporeČno. Jaz sem prav vesel, da nekateri ne marate za me. Radujem se, ker se širi napredna, svobodna misel. Vesel sem, da so vsi boljši ljudje na moji strani. Veseli me, da vam mešam štrene, da ne morete v kalnem ribariti. Ne misli, ti lažnjiveo, ki poročaš „Slovencu", da me boš ugnal. Snovi imam toliko nabrane, da tebi in tvojim podrepni-kom še mnogokrat lahko posvetim. Tebi dopisunČe, kličem: Fej ! Streljaš izza urednikovega hrbta in napadaš tihotapsko, kakor hijena, ker si ne upaš ali neČeš pisati resnice. Jaz pa ostanem neustrašen kakor doslej in se vas vseh, kar vas je pri stranki \ S. L. S. z Gostinčarjem vred, prav nič ne bojim. Avgust Korbar, narodno-napredui naduČitelj.
Jako žalostni pojavi. — Iz kamniškega okraja se nam piše dne 8. avgusta t. 1.: V vašem listu je bilo že pisano o tem, da se stavi v Špi-taliČu v Tuhinjski dolini imenitno poslopje za mežnarja; a stavba tako potrebnega šolskega poslopja pa se je morala vsled tega sistirati do leta 1911.! Ali ni to škandal? Tako se dela pri nas v prilog blaženemu klerikalizmu . . . Tudi v Št. Gotardu pri Trojanah se prireja tamošnjemu mež-narju krasen dom, ki bode opremljen z vsemi udobnostimi sedanjosti; a pijonir ljudske naobrazbe, učitelj, mora pa bivati koj poleg v uborni kolibi. To se pravi propagirati napredek in respekt do Činiteljev, katerim je izročena ljudska prosveta! Prava sramota je to za sedanje pro-svetij eno 20. stoletje. — Neumljivo nam je tudi, da se v našem povsem slovenskem okraju še Šopirijo dvojezični napisi in sicer celo taki, kjer ima nemščina prvenstvo! Tako n. pr. čitamo pred vhodom v staro-slavni trg Motnik na tabli napis: Mark t Motnik. Gemeinde Motnik. Bezirk Stein — in potem še le slo-
venski : T e r g Motnik itd. — Men-giška pivovarna, ki ima odjemalce zgolj v Slovencih, ima v slavnem Motniku tudi svojo zalogo. Seve tudi ona briljira z napisom: „Bierdepot der Brauerei Mannsburg". — Gospoda, to je pa že odveč! če se tolčemo na pristno domačih tleh, kjer o Nemcih ni duha ne sluha, na tak način po lastnih zobeh, potem pač ne zaslužimo drugega, nego da nas tolčejo s polenom po glavi . . . Žalostno, a resnično!
Radovljiški diletantje prirede
v Četrtek, 15 avgusta, v prostorih restavracije „Kunsfcelj" veselico z narodno igro „Rokovnjači" v prid radovljiške ljudske knjižnice. Začetek ob polu 8. zvečer.
NOVO SOkolsko društvo. V nedeljo, 11. t. m. bo ustanovni občni zbor Sokola v Žireh, kjer je bil doslej odsek idrijskega Sokola. Na zdar!
„Slovenčevi" idrijski dopisniki se odlikujejo po zlobi in po za* bitosti. Zadnjo soboto piše neko revše, da je bil oproščen pri idrijskem sodišču mladenič R. K., ki je sunil z nogo nekega klerikalca in zavija stvar tako, kakor da bi bil oproščen zategadelj, ker je sunil klerikalca in mu je to povod, da zlobno napada sodnika. V resnici pa je bil R. K. oproščen, ker sta se tožitelj in toženec poravnala in je torej sodnik moral izreči oprostilno razsodbo. Fej klerikalnim lažnjivim dopisunom ! Za izobrazbo klerikalnih pisače v je značilna tudi notica „Čudne nazore", v kateri se zaganja v obč tajnika J. N., ker je ob priliki sprejemanja de-putacij in predstavljanja uradnikov dež. predsedniku odprl galerijo v mestni dvorani. Lažnjiva je in tako neumna, da se takoj spozna, da jo je pisal idrijski klerikalec. Tega dopisnika vprašamo, naj pove, koliko je bilo otrok med prisotnimi na galeriji, ah so otroci samo tam, kjer je kak cirkus?! Zakaj bi bilo prečudno, da bi sprejemal predsednik delavska in druga odposlanstva vpričo otrok? Saj je bilo vendar sprejemanje javno in deputacijam pač ni bilo treba imeti nikakih Skrivnosti. Mogoče klerikalne, ker ti imajo vedno kaj zahrbtnega in 86 boje javnosti, pošten in odkritosrčen človek pa se nikjer in nikoli ne skriva pred javnostjo. In to hočejo biti 1 udski prijatelji! Prijatelji teme in nazadujaštva pač !
Ogenj V Mali Pristavi pri Št. Petru je treščilo med nevihto v hišo nekega posestnika. Pogorelo je 5 hiš.
Porotne obravnave v Novem
mestu: 26. t. m. Brajdič Janko, hudodelstvo §§ 197, 200, 203, 8, 986,
kaz. zak. in § 1. vlac. post. 27. t. m. StariČ Ludovik radi hudodelstva § a 118 kaz. zak. 28. P e t r i č Jožef radi hudodelstva §-a 127 kazen. zak.. Modic Jakob radi hudodelstva §§ 140, 152 kaz. zak. in V r š č a j Janez radi hudodelstva § 125 kaz. zak.
Stavba Elizabetne bolnice v Novem mestu napreduje. Koncem tega meseca mora biti pod streho. Pozimi se inštalira centralna kurjava. Bolnica bo imela prostora za SO bolnikov. Pretekli torek si je ogledala stavbo vizitatorka usmiljenih sester 5. soror A. Call ter bila iznenađena o krasoti stavbnega prostora in raz gleda.
Sprejem učencev v kmetijsko
ŠOlO na Grmu. Novo šolsko leto se prične z mesecem novembrom. Pouk traja dve leti. Šola na Grmu ima namen, popolnjevati in razširjevati pouk ljudske Šole in izobraziti učence v vseh tistih pomožnih in strokovnih vednostih, ki so dandanes noobhodno potrebne za uspešno kmetovanje. Praktični poduk se vrši na šolskem gospodarstvu pod navodom učiteljev in preddelavoev. Vsa uredba zavoda, skupno stanovanje, skupna hrana, vsa razdelitev dela in časa, učni, hišni in poslovni red, vse navaja učence na to, da se jim vcepi ljubezen do kmetijstva in da se izgoje za praktično kmetijsko življenje. Vrhutega se navajajo učenci tudi na nravno, redno in priprosto življenje, na varčnost, zmernost, delavnost in sploh na težave kmetskega stanu. V šolo se sprejemajo štipendisti iu plaču-joČi učenci. Stipendisti imajo stanovanje, hrano in pouk brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa morajo sami skrbeti. Pravico do štipendij imajo le sinovi kranjskih kmetovalcev. Za novo šolsko leto je razpisanih 5 štipendij, za katere je prositi pri vodstvu šole do 5. septembra t. 1. Pla-čuioči učenci plačajo za hrano po 80 h na dan in za pouk po 40 K na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Potrebna pojasnila daje vodstvo kmetijske šole na Grmu pošta Novo mesto.
V   Kostanjeviškem sodnem
Okraju je dobiti še dosti vina (cvička) najboljše kvalitete po zmerni ceni. Kupcem daje tozadevno pojasnilo kmetijska podružnica v Kostanj evio i.
Občinska hranilnica ¥ Ko-
Stanje V ioi| ki jo je zasnoval župan Globočnik, je začela poslovati z
začetkom t. m. VeČ v tozadevnem inseratu.
V zboljšanje zdravstvenih razmer V Postojni se je vršila pretekli ponedeljek posebna komisija na lici mesta, h kateri je deželna vlada odposlala deželnega zdravstvenega referenta, vladnega svetnika gos. dr. Zupanca in vladnega stavbnega svetnika g. Pavlina. Prisostvovali so sh du in posvetovanju tudi še c. kr. okrajni glavar g. Lapajne, gg. okrajni in okrožni zdravniki, župan in zastopniki trškega gospodarskega odbora. Namen obhoda je bil, da se na lici mesta dožene, kaj treba storiti, da se onesnaženje vode v vodovodnih nabiralnikih prepreči. Vladni zastopniki predlagajo, da se čimprej e izvrši temeljita kanalizacija po vseh delih trga, osobito pa naj* ima glavni kanal pod trgom tako nizko lego in toliko padca, da bo omogočen po-polen odtok ne le onih voda, ki pritekajo iz trga, marveč tudi one pa-dovine ob večjih nalivih, ki bi utegnila škodovati talnim izvirkom vodovoda. Predlaga se nadalje, da se zemljišče v okrožju izvirkov ozir. vodnjakov 100 metrov na široko odkupi, oziroma razlasti, zagradi in z drevjem zasadi, da se na ta naČiu obvarujejo izvirki škodljivega upliva nezavarovanega površja. Veščaki za trjujejo, da se bo po izvršitvi vseh tu navedenih naprav za vedno odvrnila nevarnost, da bi se kvarila voda. Toliko časa pa, dokler se vse to ne izvrši, ostanejo vsi hišni vodo vodi in javni vodnjaki vodovodovi zaprti in le neobhodno potrebna na pajališča za živino v porabi. Zastopniki občine so priznali važuost na-svetovanih del za asanacijo postojnskega trga, a poudarjali, da bi se vse te varnostne naprave, ki so v tesni zvezi z vodovodom, imele izvršiti istočasno z vodovodom in bi spadale v vodovodni projekt. Ako se to ni zgodilo takrat, je potreba, da država in dežela za izvršitev zamujenih, a za vodovod neobhodno potrebnih varnoetaih del sedaj prispevata z enakoodstotno podporo, kakor pri jdrugih vodovodnih delih. Ker bodo stroški jako veliki, je zahteva občine opravičena in bi bila nujna državna in deželna pomoč umestna Gre se za zdravje prebivalstva in za prepotrebno pitno vodo.
Nesrečen dan Ko je bila v St. Petru birma, je v Trnju treščilo v Zobovo 17letno hčerko in še eno osebo omamilo, v Postojni je strela ubila Vičičevega hlapca, na Baču je pa ubila strela Spevčiču vola. Nadalje je pobijala toča kakih deset minut tupatam po pivški dolini.
Nesreča. Tomšiču, p. d. To-ninu, v Baeu pri Knežaku so se zopet splašili konj\ in se je zelo nevarno ponesrečil. Crepinja je zelo razbita in baje hrbtenica poškodovana. Njemu so se splašili konji pred kakšnimi 14 dnevi v Zagorju, kjer se je tudi zelo poškodoval.
N mška kultura. V Šoštanju je dal župan Woschuagg vkljub ugovoru odbora bolniške blagajne odstraniti njen slovenski napis Ali se je sprejelo v kompromisne pogoje, da mora župan Woschnagg odstranjevati slovenske napise? Ali se bodo dali Slovenci v Šoštanju ubiti ?
Po volilnem gibanju   V Dolu
pri Hrastniku je posestnik IgriČnik odpovedal stanovanje delavcu iz kemične tovarne v Hrastniku, ker ta ni hotel voliti Benkoviča. Obdolžil ga je v svoji strasti celo tatvine. Zato ga je sodnija v Laškem priškrnilft zaradi zlobnega in predolgega jezika na 7 dni zapora z dvema postoma. Kaj ie list „Stajerc"? To nam
pove nemšautarski „Štajerc* v predzadnjem svojem lističu sam. V dopisu iz Račjega pravi, da je nŠtajercu list nevednemu ljudstvu, kateri ima lepo število naročnikov, med katerimi se jih dosti najde, ki niti ne vedo, zakaj so naročeni na ta list in zakaj ga Čitajo. Tukaj ima „Štajerc" enkrat prav, kajti mnogi nevedni nŠt;ajer-čeviu naročniki niti ne vedo, zakaj so na list naročeni in zakaj ga Čitajo Pa jim povemo to mi: Mnogi so naročeni na list zato, ker jim naročnine ni treba plačati, mnogi ga pa čitajo zato, ker jim ga nemškutarski trgovci zastonj vsiljujejo.
400-000 pasiv je napravil v Gradcu zidarski mojster Fr. Prenner. Živel je zelo razkošno, imel drag«? ljubice, a žena ljubimce.
Požar. Zadnjo soboto zjutraj so imeli v Kapli blizu Šeut Jurja ob Taboru velik požar. Pogorel je posestnik Ahac in posestuioi Š v e t iu Gruden. Goreti je začelo v Ahace-vem gospodarskem poslopju. Nevarnost je bila velika, da pogori cela vas. Da se ni ogenj razširil, gre zasluga požarni brambi iz Latkove vasi. OČividno je nekdo zažgal. Sam leti na neko slaboumno deklo, katera j« svoj čas služila pri Ahacovih.
Pobožna industrija se tudi na Kranj skem lepo razo vita. V Ljubljani priredi za Sv. Višarje poseben vlak neki pater Učak. Radovedni smo, ali
(Dalje v prilogi).
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 184, dne 10. avgusta 1907.
bo od Čistega dobička podaril kaj ljub. revežem? — Nekje pri Skofji Loki priredi drug takšen duhovni podjetnik romarski vlak na Sv. Goro pri Gorici. — Treba bi bilo opozoriti davčne oblasti, naj naložijo tudi na to novo, zelo dobičkanosno industrijo poseben zelo zdaten davek. Saj drugod so takoj pri roki in pripravljeni oguliti vsakega obrtnika do zadnjega vinarja.
V Soči sta utonila neki lOletni deček in neki vojak, oba en dan. Zadela ju je najbrž kap.
Utonil je v Dravi pastir posestnika Mastna iz ptujskega okraia. Pri kopanju je zašel v pregloboko vodo.
Izginil je 21ktni fant Rozman od Sv. Kungote pri Ptuju. Svoji materi je zapravil vse premoženje in se je zdaj najbrž končal
Ustrelil se le orožniški postaje-vodja K ran j c v Križevoih na Murskem polju. Vzrok strah pred kaznijo.
Velikanski ogenj je divjal v sredo v Koprivnici na Hrvaškem. Pogorelo je 12 gospodarskih poslopij in 3 hiše. Škode je 100 000 K. Ogenj je nastal na nekem vrtu, kjer so se otroci igrali ž njim.
Za ljudske knjižnice na Koroškem so nadalje darovali: G. dr. Ferdo Miiller, odvetnik v Celovcu, 20 K; gdč. Štef. Scheligo je nabrala pri zborovanju učiteljskega društva v Rajhenburgu ob Savi 8 K 40 v; g. Blaže Ran o, poštni asistent v Volšpergu, je poslal okrog 50 knjig; o-. Fr. Ramo v ž, dijak v Borovnici, Je daroval 20 knjig. Prisrčna hvala! Prispevki blagovolijo naj se poslati na naslov: iur. R. PetriČ na Lešah, p. Prevalje, Koroško.
Sokolska slavnost volosko-opatijskega „Sokola". Dne 1. septembra t. L razvije svojo novo zastavo volosko-opatijski „Sokol". Po pripravah in po prijavah raznih sokolskih društev je soditi, da nas zopet čaka nekaj impozantnega. Torej 1. septembra vse v Volosko-Opatij o, kdor želi videti sokolsko narodno slavnost v naših prekrasnih krajih.
Nesreča pri gradnji šole v Mariboru- Na vojaškem vežbališču v Mariboru grade novo šolsko poslopje. Včeraj se je zrušilo sleme ter prebilo oder drugega in prvega nadstropja. Na odru so bili polir Štef. Šunko, zidarja K. SenekovičinL. Krajne ter delavka Gaiser. Šunko se je rešil, vsi drugi so padli v globočino. Senekoviča so izvlekli mrtvega, Krajne in delavka sta smrtno ranjena.
Hrvaško akad pevsko društvo „Mladost1 iz Ztgreba v Opatiji. Piše se nam iz Opatije: V sredo, 7. avgusta t. 1. je priredilo hrvaško akad. pevsko društvo „Mladost" izlet iz Zagreba v našo prekrasno Opatijo. Okoli 10. zjutraj je pripeljal parnik „Petar Zrinski" „Mladost", katera šteje 35 članov, z Reke v Opatijo, kjer jih je prav prisrčno sprejelo opatijsko-volosko ljudstvo s književnikom Viktorjem Carjem E minom na Čelu. Občinstvo je prirejalo -Mladosti" ovacije. Ko se je predsednik „Mladosti" zahvalil na sprejetju in izročil pozdrav Hrvatske osvobo jeni Istri, podali so se izletniki in domačini po Opatiji in Voloski ter si ogledali naše prekrasne bisere. Opoldne je bil skupni obed v restavraciji Prokop. Popoldne so se razkazovale hrvaškim izletnikom najzanimivejše točke Opatije in Voloske, ob polu 9 zvečer je bil pa koncert pred hotelom „Quamero." Obiskalo ga je čez 1300 ljudi. Odveč bi bilo hvaliti pevski zbor „Mladost" glede finosti in preciznosti, s katero se je izvajala vsaka poedina točka, ki je očarala občinstvo. Isto velja za tamburaški odsek „Mladosti", kateri je svoje točke izvajal skozinskoz izborno. Tudi zdraviliška godba je izvedla svojo nalogo mojstrski in na vsestransko zadovoljstvo. Po koncertu je bil na čast „Mladosti" komers v Opatijski hrvaški čitalnici „Zora." Takoj obpričetkuje vstal predsednik Mladosti in se v prisrčnih in ginjenih besedah zahva il volosko-opatijskim Hrvatom in Slovencem kakor tudi ostalim Slovanom za lep sprejem in za gostoljubnost. Končal je, da je društvo „Mladost" sklenilo čisti dobiček koncerta pokloniti istrski družbi sv. Cirila in Metoda. Istrski Sokol in prvoboritelj dr. Ivan Poščić se je zahvalil za prijazne besede v imenu Hrvatov in Slovencev in drugih slovanskih narodnosti, katere se z vspehom borijo z nami bok ob bok proti našim dušmaninom, in naglašal, da so opatijsko-voloski Slovani vedno bili in bodo pripravljeni z največjo gostoljubnostjo in največjim veseljem sprejemati svoje brate, in želel obenem, da bi se Mladost ali pa draga društva kolikor mogoče ve likokrat spomnila na Volosko-Opatijo in nas s tem ne samo razvedrila s prekrasnimi slovanskimi pesmami, ampak nam tudi s temi obiski veliko olajšala našo trudapolno borbo proti vsiljencem, našim dušmaninom. Prehitro je prišla ura ločenja med petjem hrvaških in slovenskih pesmi. In ločiti smo se morah' od teh vrlih hrvaških
bratov, kateri so nas spravili v misel, da smo v raju ob petju rajskih korov. Poslovili muo se drug od drugega, kakor se moreta posloviti le dva brata, katera se neskončno ljubita in katera prenašata tuge in nevolje in katera si tudi enako delita veselje in srečne doživljaje. V nadi, da se zopet kmalu vidimo, klicalo se je od vseh strani : „Na svidenje."
Na Vransko, napravijo izlet člani slov. dežel, gledališča jutri nedeljo 11. t. m., in predstavijo igro „Na letovišču." Ta izlet je obenem odhodnioa g. VerovŠka iz Ljubljane.
Utonil je v četrtek večer ob 6 uri pri kopanju v Krki g. kleparja A. Stegnitscha sinko Alojz, star 10 let. Drugi 81etni sin je prišel jokaioč domu povedat: „Mama, Lojzka nikjer ni!" Šli so ga iskat in ga našli utopljenega.
Cunard Line Dne 7. septembra
bo novi 32 500 tonski, zdaj največji osobni parnik na svetu „Lusitania", opremljen z vijaki na turbin, prvič plul po oceanu; potem vozi po voznem redu zopet 5 oktobra, 2 in 30. novembra, pričenši v Liverpoolu. Kako nestrpni so Nemoi. V
Št. Ožboit v Dravski dolini na Štajerskem so prišli te dni nemški romarji. Ondotni župnik je dal nabiti na vrata neko slovensko naznanilo, ker so prihajali v velikem številu v cerkev tudi slovenski romarji. Nemški listi so zaradi tega ubogega na zuanila vsi pokonou in kriče „arge Provokation !a Tako nestrpni so Nemoi! Mi Slovenci naj pa gledamo nemške napise povsod, kjer jih ni treba in Če se temu upremo, vpijejo Nemoi o naši nasilnosti in krivičnosti. Kakor so Nemci nestrpni proti nam, tako bodimo mi proti njim! Pravico imamo do tega!
Občni zbor društva poštarjev
V Trstu. Piše se nam: Dne 5. t. m. se je vršil v Trstu izvanredni občni zbor društva poštarjev, katerega so počastili zastopniki centralnega društva poštarjev na Dunaju ter poštnih oficiantov skupine Trst in sosedov Korošcev. Ko je predsednik konsta-tiral sklepčnost, se je razpustitev tega društva soglasno sklenila, ter določilo, da se mesto dosedanjega društva ustanove dve skupine centralnega društva na Dunaju in sicer ena za Slovence in Hrvate celega našega ravnateljstva s sedežem v Ljubljani in druga za Italijane v Trstu. Ustanovni shodi teh skupin se bojo pravočasno naznanili. Vsak dosedanji član društva poštarjev se povabi, da takoj naznani svoj pristop k centralnemu društvu in sicer direktno predsedstvu tega društva na Dunaj ali pa g. I. Ulepiču, poštarju na Rakeku. Priporoča se pa tudi ostalim gospodom, ki niso bili do sedaj člani, da svoj pristop čim prej naznanijo, ker vsakemu od nas je znano, da je le v večini moč. Res je teško prispevati toda vsak naj ima pred očmi dejstvo, da bodemo naš cilj le tedaj dosegli, ako pripomoremo k temu vsi, ne pa le posamezniki, torej vsi na krov!
Radostna  narodna slavnost.
Piše nam prijatelj iz Trsta: Jubileji narodnega delovanja, bujnega narodnega življenja, nekje v srcu domovine, kjer rodoljubje ni spojeno z žrtvami in samozatajevanjem, taki jubileji so radostni pojavi, gotovo, ali niso nekaj neobičajnega, izrednega. Kadar se pa kaka panoga našega razcepljenega mukotrpnega naroda na periferiji domovine, kjer se neprestano bije boj proti močnemu in nepomirljivemu sovražniku, kadar se taka narodna predstraža pripravlja na časten jubilej 25 letnice neutrudne, neprestane borbe in neprestanega napredovanja in zmagovanja — vsekako je to pojav, ki nas napolnjuje s ponosom in nado. V onem Trstu, kjer pred desetimi leti nismo mogli glasno govoriti slovensko, da nas niso psovali s „Ščavo", v tem Trstu, v kate rem se je od stoletij sem kovalo verige v zasužnenje našega naroda na Primorskem: v tem Trstu bo dne 1. septembra t. 1. zaplapolala naša trobojnica, sledilo njej bode na tisoče prebujenega, zavednega naroda, na stotine Sokolov; donele bodo himne sokolske glasbe, kjer so se do nedavna le slišale psovke in žalitve. A pred vsemi bo vihrala najstarejša ona trobojnica, jubilarna zastava „De-lavskega podpornega društva", koja je pred 25 leti, ko je tu bilo naše narodno življenje še le v povojih, zagledala luč sveta. 25 let, kar narod gleda v one divne barve in v njih simbolj svojih teženj, znak vstajenja in življenja, ter se kot lev bori za vsak pedenj zemlje, za materinski jezik, za Človečanska prava, da more slobodno dihati. Naše delavstvo, ta narodna nam zenica, bo praznovalo 1. septembra in mi vsi ž njim veliko narodno slavnost. Kdor le more, naj ta dan izleti na obal Adrije, da prispeva k tej slavnosti borečih se levov, saj so oni zaslužili simpatijo in ljubezen vseh ostalih bratov.
Kaplan Ivan Luskar, prej nameščen v St. Ilju v Misl. dolini, sedaj prestavljen k Novi oerkvi, mora biti sila brezsrčen  in sirov človek. Dne
3. t. m., zadnjo soboto, se je zagovarjal pred celjsko sodnijo radi hudodelstva težke telesne poškodbe, katero je zakrivil nad V alentinom Kaudekom. Dne 21. maja t. 1. je zalotil kaplan imenovanega moža, ko je prilepil volilni oklic za Vinka Ježo vnika na tamošnjo kaplanijo. Dasi je kaplan Ivan Luskar duhovnik in torej poklioani o znanje valeč ljubezni do bližnjega, je vendar sklenil, da se krvavo maščuje. Povabil je hinavsko in zvijačno moža v kaplanijo na kupico vina. Komaj pa je stopil Kau-dek v vežo, je kaplan vrata zaprl in jel moža, ki je star in slab, neusmiljeno z bikovko pretepati« misleč, da sme brez prič storiti kar hoče. Ali ni pomislil duhovnik Luskar, da ga Bog vendar vidi ? Sicer mu njegovo tajenje pred sodnijo ni nič pomagalo ; sodnija ga je spoznala krivim več lahkih telesnih poškodb in ga obsodila v globo 140 kron ali 14 dni zapora, kar za tako sirovost od strani takega Človeka gotovo ni preveč. — In kaj so storili pre-milostljivi knezoškof mariborski V Poslali so kaplana Luskarja iz slabe fare na mnogo bolj mastno k Novi oerkvi, kjer bo obenem vodja nove — duhovniške posojilnioe. Tako se v duhovskem stanu „dobro plačuje in hudo kaznuje že na tem svetu", kakor pravi sv. pismo, katerega pravi pomen nam edinole šfeofje znajo razlagati. Radovedni smo, kako bo mladostni in brumni „Slovenski Gospodar" poročal o tej stvari svojim vernim bralcem ?
Dvajsetletnica pevskega društva „Hajdrih" na Prošeku. Kakor je bilo že v listih naznanjeno, obhaja pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku letos svojo dvajsetletnico, kar zbira v svoj krog zavedne narodne može. Pevsko društvo „Hajdrih" je eno najstarejših društev tržaške okolice še izza časov, ko se je začela probujati narodna zavest ob naši sinji Adriji. Odbor je sklenil prirediti v proslavo dvajsetletnice veliko narodno slavnost v širšem obsegu. Samo ob sebi je umevno, da je društvo „Hajdrih" prešibko, da bi samo izvršilo ta naroden praznik, zato se obrača odbor ponovno na vsa slavna društva z vljudno prošnjo, da nam mila bratska društva pomagajo proslaviti naš jubilej, bodisi s sodelovanjem ali pa po deputaciji. Slavna društva prosimo, da naznanijo svojo udeležbo najdalje do 20. avgusta t. 1. podpisanemu odboru, ter mu obenem naznanijo naslov ter skladatelja pesmi. Slavnost se bo 8. septembra že v jutro pričela. Obširnejši spored bo sledil, ko se oglase še ostala društva. Dragi bratje, mili nam rojaki! Prihitite k nam na obrežje sinje Adrije, na ona tla, o kojih so mislili pred desetletji naši so vragi, da so že podjarmljena. Pridite, da proslavimo obenem letošnjo zmago tržaške okolice in pokažemo, da smo ostali, da stopamo bratsko naprej za narodno prosveto. Prihitite k nam, dragi bratje od soških planin in z vinorodne vipavske, hrabri Sokoli prebujene Istre, ter dragi naši sosedi skalnatega Krasa. Posetite nas zvesti bratje gozdnate Kranjske, Štajerske in tužnega Korotana, da nas okrepčate za nadaljne boje, za one boje, ki nas čakajo, da pridemo do svojega smotra: „Tod bivaj narod prost sovragovih spon!" Pridite, pridite bratje, sprejmemo Vas z odprtimi srci, z vdano bratsko dušo. Skrbeli bodemo po svojih skromnih močeh, da, ko se vrnete med Vaše rojake, ponesete prijetna čutila v Vaših zvestih bratskih srcih od naše sinje Adrije od dne narodne slavnosti, kjer bodo, kakor upamo zastopana tudi vsa tržaška društva. — Odbor društva „Hajdrih" na Prošeku.
Pošta Javornik in pismonoša. Že delj časa se opaža, da pismonoša na Javorniku nima predpisane obleke. K vlaku hodi samo s kapo, a še ta je že iz starih Časov, tako, da ga tujci ne poznajo in mu ne morejo zaupati pisem. Vpraša se slavno poŠto na Javorniku, zakaj da ne napravi pismonoši primerne obleke? Ker je poŠta tukaj, v II. razredu se pač lahko da pismonoši napraviti primerna obleka da ga tujci vsaj pri vlakih poznajo. Ker pa tudi občinski sluga opravlja službo pri dopoldanjskem drugem vlaku in nosi pošto za Koroško Belo in Potoke, se prosi županstvo Koroška Bela, da svojemu slugi napravi primerno obleko, kakor jo imajo po drugih krajih.
Zapiranje trgovin. Piše se nam iz kroga trgovskih sotrudnikov. Minulo je že 8 dni tega meseca in še ni ne duha ne sluha o seji, ki je bilo rečeno, da jo bode imel ta mesec trgovski gremij glede zapiranja in odpiranja trgovin. Pač se vidi, da se malo brigajo, da bi se iz vladajo-čoga nereda napravilo enkrat red. Nekateri trgovci nagajajo drug drugemu s tem, da ima prvi dlje časa odprto kakor drugi. Vse zaradi par vinarjev. Prosimo Se enkrat, da se v kratkem in končno stvar pošteno uredi
Simon Gregorčičevo lavno knjltnioo In čitalnico v Vegovih
ulicah št. 2 je obiskalo tekom preteklega tedna, t. j. od 2. do 9. avg. skupno 430 Čitateljev. Povprečni obisk je tedaj znašal 62 oseb na dan.
Zajtrkovalni koncert v „Narodnom domu11 V Ljubljani V nedeljo ob desetih priredi priljubljeni restavrater gosp. K rži sni k na vrtu restavracije „Narodnega doma" v Ljubljani zajtrkovalni koncert, kjer bode svirala priznana „Potujoča slovanska godba na pihala". Priporočamo ta koncert tem bolj, ker svira „Pot. slov. godba" slovanske komade in je že skrajni čas, da se družabno življenje v „Narodnom domu" povzdigne.
Olepševalnemu   društvo v
ROŽni dolini je pristopil kot u stanovnik g. Josip Tribuč, notarski kandidat in hišni posestnik na Glincab. Dne 1. septembra priredi to društvo s sodelovanjem „Ljubljanske društvene godbe" veliko vrtno veselico.
Sokolska slavnost v Žalcu V
ponedeljkovi številki smo pomotoma izpustili „Organizacijo svobod, nar. napr. dijaštva", ki je tudi pribila zlati žebelj v novo sokolsko zastavo.
Prebrisana goljufica. V Gradcu so prijeli neko Marijo Bajer, ki se je izdajala za Josipino Pel s. Lansko jesen je prišla v neki ondotni samostan in trdila, da je nečakinja prosta dr. Josipa Pel s a iz Pulja. Z ozirom na bogatega strica je izvabila raznim bogatim osebam okoli 1000 K denarja. Ravno je mislila oslepariti neko vdovo za 200 K, ko so ji prišli na sled, da je prav navadna sleparka.
Dolenjska podruin ca »Prosvete" V sredo, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v gostilni „pri Tučku" v Novem mestu ust an o v ni občni zbor dolenjske podružnice „Prosvete". Dolenjske akademike, ki jim je narodno in ljudsko-izobraževalno delo resna stvar, vabimo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Vabimo pa tudi zavedno dolenjsko, zlasti novomeško inteligenco, ki se zanima za naše delo, da se udeleži v častnem broju našega sestanka.      Odbor „Prosvete".
Kinemat graf Edison na Dunajski   cesti   nasproti kavarne
IlEvropa" ima od danes do vštetega prihodnjega petka sledeči zanimivi spored: novi vitez (komično), Švica pc zimi (po naravi), začasna kuhinja (fantazija v barvah), ribolovec s severa (drama v 9 slikah) in Žane gre na trg (jako smešno). Vsaka serija ima tako izborne slike, da jo obišče vsak, če je le enkrat obiskal kakšno.
Otrok zatgaL V Radečah je v pondeljek dopoldne zažgal 81etni sin Maks hišo svojega očeta Martina Podlesnika, ki je pogorela do tal. Škode je 2100 K, zavarovalnine pa 2000 kron.
Poročil se je v Kočevju g. dr. Ferdinand uerne odvetnik v Kopru z gdč. Melanijo Jonke.
Utopljenja je rešil profesor dr. Klimesch iz Gradiščice nekega 11-letnega dečka.
Hrvaška stranka prava priredi 22. oz. tudi 23. t. m. v Zagrebu glavno skupščino članov in pristašev svoje stranke. Dnevni red: pozdrav predsednika, organizacija in Časopisje stranke, delavni program stranke (aktualno politično delo stranke ; narodno gospodarski program stranke in sicer gospodarsko politični in gospodarsko socijalni; kulturni program stranke, komunalna politika), glavno glasilo stranke in ustanovitev lastne tiskarne, razprava o predlogih, ki se izvrševalnemu odboru predlože od klubov stranke osem dni pred skupščino.
Kinematograf se naseli v kratkem v Ljubljani (v veliki dvorani ^Katoliškega doma"), ki obeta, po pripravah sodeč, biti nekaj posebnega. Kazale se bodo slike slovite in bogate francoske družbe, ki razpolaga z delniško glavnico 2 600 000 frankov in ima po vseh večjih mestih sveta podružnice. Več povedo lepaki.
Cirkus Horvatu. V sredo 7. t. m. je bila v Cirkusu otvoritvena predstava. Pri tej predstavi smo se imeli Ljubljančanje priliko seznaniti z artisti, kakršnih že nismo videli dolgo v nobenem cirkusu v Ljubljani. Vz-pored je bil bogat, poln najizbor-nejših in občudovanja vrednih artističnih izvajanj. Osobito sta ugajala občinstvu muzikalicna klovn in klov-nesa. Nikakor pa ni ugajala občinstvu obleka klovnese, ki je sestala iz pristnih nemških frankfurtarskih barv. Le naša preveč zuana, slovenska potrpežljivost je bila vzrok, da ni prišlo do glasnega ogorčenja. Na željo obiskovalcev se je ravnateljstvo opozorilo na to, morda nevedoma storjeno izzivanje, nakar je ravnateljstvo takoj drugi večer povoljno stvar rešilo. Obisk tega zanimivega cirkusa priporočamo vsakemu!
Boli ko smo Boga molili, boli je budič klestil. Te dni se je mudil neki kmetic iz novomeške okolice v Ljubljani in med nakupovanjem raznega blaga se je razvil med njim in prodajalcem naslednji zanimivi dialog: Prodajalec: „No, kako pa
kaj toča, je tudi pri Vas močno potolkla ?u Kmetic: „Iu pa kako!" Prodajalec: „Zakaj pa niste faj-moštra prosili, da bi to nevihto pa-nal ? Ali ne veste, da fajmošter lahko pana točo, če le hoče, pa ste se mu vaščani gotovo kaj zamerili." Kmetic: „Naj no grejo, koga bo pana!, saj je njemu ravno tako potolkla kot nam." Prodajalec: „Pa bi bili saj pridno streljali in Boga molili, da bi nevihto odvrnil." Kmetic: „Ah, saj smo streljali, zvonili in molili, pa bolj ko smo Boga molili, bolj je hudič klestil." Tableau.
Mizarska stsvka v Ljubljani
končana V ponedeljek začno mizarji po dolgem času zopet delati. Dosegli so vse, kar so zahtevali, okrajšanje delavnega časa in zvišanje plače.
Morski volkovi so se začeli zadnje čase vedno Češče pojavljati v bližini dalmatinskega m južnoistrskega nabrežja.
Tolovajski   napad v Trzinu.
V prejšnjem času se je vedno čulo o napadih na mirne potnike, ki so se peljali skozi Trzin. Nato so ti napadi nekoliko ponehali, a v zadnjem Času se je zopet oglasila v Trzinu rokovnjaška kri. Tako se je dogodilo zadnjo nedeljo, ko sta se zvečer okoli desetih peljala dva voza Ljubljančanov, iz Kamnika skozi Trzin, da so jih zlikovci pred mostom pred Knof-trovo gostilno napadli s kamni. Sreča je bila, da niso nikogar v vozeh zadeli, marveč ubili samo debelo steklo pri vozni svetilki. Napadenci 80 seveda vozova takoj ustavili in šli v navedeno gostilno, kamor so se poskrili napadalci. V gostilniški veži so bili med fanti tudi trije uniformirani ognjegasci, ki so bili pa solidarni s sumljivimi fanti in so nastopili s temi prav robato napram Ljubljančanom. Ko je eden od teh zahteval, naj vsaj ognjegasci doženejo, kaj se je zgodilo in pogledajo razbito svetilko, so se začeli vsi rogati in eden je zaničljivo rekel: „Ja, ja, drugim na pomoč!" Lepa požarna bramba! Seveda žen-darmerije nikjer. Knoftrovi gostje za njimi smejali in žvižgali. Apelujemo dotične oblasti, da se vsa stvar preišče in se napadalci strogo kaznujejo.
Nagla smrt Ko je včeraj popoldne mlel 23 letni nadtopničar Ivan Sever rodom iz Jezice v kuhinji v topničarski vojašnici kavo, se je nenadoma onesvesčen zgrudil na tla in j a, ko so ga peljali v garnizijsko bolnico, že med potom umrl.
S sekiro se je igrala včeraj na živinskem semnju 121etna deklica ter pri tem v svoji neprevidnosti ranila na treh prstih v njeni družbi se nahajočega šestletnega dečka. Pri tej priliki se je neki škodoželjnež izrazil, da bi rad dal deklici krono, če bi fantu roko odsekala. Takšna surovost pač ni na mestu.^
V CelOVCU sta bila te dni ukradena dva kolesa. Prvo je tvrdke „Corier" in je vredno 100 K, drugo pa tvrdke „Kapper" s tovarniško številko S4405, in je bilo vredno 170 K.
Corrigendum. Peter Marinka nas prosi objaviti, da se on ni pečal z „rokovnjači", ki jih je policija po-lovila v Mestnem logu, marveč je bil le njegov brat Ivan.
O pogrešanem hribolazcu g.
Ivan Lintnerju se nam poroča, da se mu ni ničesar pripetilo in da je krenil, ko je prišel iz Triglava proti Notranjskemu, odkoder se v kratkem povrne.
Utonil je snoČi, ko se je kopal v GradašČici na Viču Zupančičev delavec Jožef Vizjak. Njegovo truplo so potegnili iz vode danes zjutraj in ga prepeljali v viško mrtvašnico
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 38 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov in Slovencev.
Izgubljene in najdene reči. Trgovski vajenec Fran UrbanČič je našel denarnico z manjšo, mizarjeva žena Marija PogaČnikova pa z večjo vsoto denarja. Obe se dobita nazaj pri magistratu. Sobarica Ana Plazar-jeva je izgubila prost bankovec za 10 kron.
— Delovanje mestne posredovalnice  za delo in stanovanja.
Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 1. do S. avgusta je delo iskalo 22 moških in 36" ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 19 moškim in 49 ženskim uslužbencem. — V 37 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 8. avgusta je došlo 1633 delojemalcev in 1900 delodajalcev. V 1031 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 1 natakar, 1 vrtni delavec, 4 gostilniški sluge, 6 trgov, slug, 3 vozniki pive, 10 konjskih hlapcev, 3 delavci. Ženske: 1 prodajalka kratkega blaga, 4 natakarice, 9 gost. dekiio, 2 gost. kuharici, 1 hotelska perica, 1 graščinska gospodinja, 2 orož. kuharici, 2 sobarici, 4 kuharice, 16 dekiio za vsako delo, 10 dekiio k otrokom. — Dela išČej o moški: 1 pečar, 1 vrtnar, 2 hišnika, več pisarniških slug. Ženske: 3 trgovske vajenke, več izurjenih prodajalk raznih strok in  razni drugi posli. —
Oddati je razna stanovanja, 1, 2, 3 in 4 sobami, več meblovanih mesečnih sob, 1 prodajalna. Posredovanje dijaških stanovanj. — Pisme nim vprašanjem je priložiti zuamko za odgovor.
„Društvena godba ljubljanska11 priredi danes koncert v hotelu „Južni kolodvor", (A. Seidel), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost.
— Drobne vesti, Bivšemu češkemu ministru dr. Rezeku sejeomraČil duh ter je v sanatoriju Bubencu v Pragi.
— Za namestnika na moravskom bo imenovan ali grof Maks Coudenhove ali pa dvorni svetnik v trgovinskem ministrstvu vitez Pri ess.
— Nežni spol. V BojnaČu na Ogrskem je brivca Hoffmanna njegova žena ubila s sekiro. — V Aradu so potegnili iz vode strašno razmesarjeno moško truplo. Dognalo se je, da je truplo kmeta Dane, ki ga je njegova žena vsled prigovarjanja svoje matere v spanju ubila in vrgla v vodo.
— Nesreča v gorah. V Kr-patih se je ubil 201etni filozof E. "W"ii enter. — S Pizze Bianze sta padla v grozno globočino COletni Kind iz Turina in 301etni AVeber z Dunaja. Oba so našli mrtva.
— Dober kupec. Siamski kralj je nakupil v neki berolinski trgovini raznega blaga za 75.000 mark. Samo za igrače je plačal S000 mark.
— Razkritja barona Lin-denaua v pravdi — Mo 1 i t o r se izkazujejo kot izsiljevanje. Lepo hčer Olgo umorjene Molitov je hotel najbrž z grožnjo, da jo ovadi za morilko svoje matere, prisiliti k ljubezni. Baron Lindenau nima priporočljive preteklosti. Od leta 1S64. do 1867. je služil pri 16. avstrijskem pešpolku, a so ga odslovili zaradi dolgov in drugih umazanosti. Na smrt obsojeni dr. Hau je bil žalosten, ko je zvedel, da dolže umora njegovo svakinjo Olgo.
— Morilca Gol d, ki sta izvršila grozni roparski umor v Monte Karlu, nista poročena, temuč je navidezna žena le sestra pokojne Gol-dove žene.
— Za kolero obolele je poslal ruski rdeči križ V južni gu-berniji 100 000 rubljev in več zdravnikov.
— Izvoz klaje iz Bolgari-j e je vlada prepovedala vsled neugodne druge košnje.
— Muzej cesarice Elizabete ustanove v dveh dvoranah na kraljevem gradu v Budimpešti. Zbrali bodo vse, kar je bilo v zvezi z življenjem pokojne cesarice.
— Bencin seje razpočil pri nekem požaru v Crnovicah. Osem ognjegascev je hudo ranjenih.
— Devet pijonirjev je utonilo v reki Pregel pri Konigs-bergu.
— Bogat revež. V dunajsko bolnico so sprejeli raztrganega in hudo bolnega moža, ki je umrl, preden so zvedeli za njegovo ime. V njegovih cunjah so našli 90.000 K nemških, francoskih in ru>kih zlatih.
— Madžarska netaktnost. Madžarska vlada je poslala k pogrebu srbskega patrijarha v Karlovce kot SVOJega zastopnika velikega župana Bali o iz Novega Sada, ki je bil v SVOJem življenju najhujši nasprotnik pok. patrijarha Brankovića. Balla je prišel k pogrebu v svetlih hlačah.
* Prodaja nebeškega kraljestva- Neki poslanec pokojne ruske dume je poslal nekemu ruskemu časopisu iz tavrijske gubernije nenavadno kupno pogodbo. Siromašni kmet, ki je mnogo molil ter se postil, vsled česar je bil na glasu polsvetnika, je prodal bogatemu kmetu svoje — nebeško kraljestvo. V pogodbi je čitati dobesedno: Dne 9. maja 1907 sem prodal podpisani kmet Nikola Nikoforović Cučumov, 38 let star, doma iz vasi D. okraj Melisorov, vsled sv je velike siromaščine in potrebe celo svoje nebeško kraljestvo svojemu soobčanu Makariju Teodoroviću Ze-lenskemu za 50 rubljev, ki sem jih resnično dobil, kar s tem potrjujem lastnoročno. Podpis prodajalca je potrdil tudi vaški starešina. Škoda, da se pri nas ne dobi takih norcev. Vsi župniki bi prodali svoje nebeško kraljestvo.
• Politika v ženski soli Kakor znano, je na Cetinju višja dekliška šola, ki jo je ustanovila ruska carica. Šola je neke vrste licej ter ima šest razredov. Šestošolke so imele nedavno V svojem razredu politično zborovanje. Strgale so s stene knezovo sliko, raztrgale jo na kose ter nad razvalinami plesale bojni ples. Ropot je privabil rusko voditeljico v sobo. Deklice so brez obotavljanja priznale Čin. Za dogodek je zvedela vlada ter naročila načelniku tajne policije Janku Angelu, naj stvar preišče. Ko je vstop.l v razred, iznenadi ga ljubeznivi sprejem. Vseh trideset mladih, lepih deklic ga je pričakalo praznično oblečenih.   Izročile so mu krasen šo-
pek dišečih cvetUo. Moral se je pokazati vljudnega : poklonil seje in zahvalil, pri tem pa obČudovaje duhal krasne rože. Toda hipoma se mu zalijejo oči s solzami, začel je hudo kihati, šop je zapodil v kot ter strašno rentaČil. Cvetlioe so bile namreč — popoprane. Dekleta so se iz srca smejala ter mu svetovala, naj si da brž v bolnici odrezati nos, da ga ne bo vtikal več v stvari, ki ga ne brigajo. Ljudstvo se povsod smeje, pravijo, da se je smejal tudi knez Nikola.
* Navodila la potovanje V
zadnjem  „Weltkurierjuu   daje neki strokovnjak takim, ki šele začno potovati,  sledeča navodila:   Nikjer ne ponosiš tako dobro starih stvari, kakor na potovanju.   Vzemi tedaj s seboj svojo  svetlikajočo suknjo, v kateri si leta in leta v pisarni delal, najbolj obnošene in pošvedrane čevlje, obrabljene ovratnike, čemu tudi gledati na zunanjost?   Saj te zunaj v svetu nihče ne pozna!   Za  Pariz in London so priporočljivi dežni plašči, klobuki s krivei   in   močno okovani čevlji.   Dame naj nikoli ne pozabijo si našiti na krila par tuoatov zaponk za podrecanje  —  nič ni graoioznej-šega!   Dostojne kovčke rabi le domišljav človek.   Kot pameten potnik vzameš le par starih rjavih papirnih škatelj, povežeš jih s špago in stvar je gotova. Te škatlje porazdeli v železniškem vozu lepo  na  obe strani polic   ali   mrež  ter   se  naseli čim udobnejše. Pravi potnik zna najmanj štiri sedeže zavzeti obenem.   Ako pa si drzne kdo  zahtevati   zase prostor zraven, umikaj se prav počasi ter ga bombardiraj   z   divjimi   pogledi in dvoumnimi besedami. Ako pa se pripeti kdaj tebi, da v nepopolnoma zasedenem vozu ne dobiš takoj prostora, začni besneti, kliči sprevodnika in postajenačelnika ter brzojavi železniškemu ministru.   Okno je zato, da   se   neprestano   naslanjaš skozi njega ven ter prepustiš svojim sopotnikom občudovati zanimivo tvojo zadnjo plat.   V hotelu je treba pred vsem trdo nastopati.   Ako  greš ponoči po hodniku, mora odmevati, kakor paradni korak.  Ako se odkašlju-ješ, treba je slišati iz pritličja v četrto nadstropje. Kadar postavič čevlje pred vrata,  se mora zemlja tresti. Trdno skleni, da se ničesar novega ne naučiš.   Značajni mož potuje le zato, da se utrdi v svojih predsodkih. Svoje predsodke javljaj vedno avtoritativno in določno.   Proglašaj slej kot prej vsakega Francoza za vetr-njaka, vsakega Angleža za brezob-zirneža, vsakega Italijana za malopridneža itd. Na ta način bos prijetno potoval  in povsod zapustil   naj prijetnejše vtiske.
* Orožna ženska. V okolici mesta Kodanja sta živela skupno vdovec in vdova. Vsak sta imela po dvoje svojih otrok, najmlajšo dvojico pa skupno. Mož se je naveličal vdove ter je sklenil hišo prodati ter se s svojima otrokama izseliti. To je zvedela vdova ter je sklenila strašno maščevanje. Ko ni bilo moža doma, je otroke po vrsti obesila na lesfcvo. Ko so že trije viseli, spomnila se je, da še ni dala kravam klaje. NaroČila je najstarejšemu otroku, 9iennemu dečku, naj tačas pazi na otroke, da ne uidejo. Obešeni so Še živeli ter prosili brata — varuha, naj jih resi, a ta se je bal ženske. Skočil je skozi okno in ubežal. Vdova se je vrnila in obesila še ostala dva otroka, potem pa si prerezala vrat.
* Kolumbovo potovanje po Smrti Krištof Kolumb mora Še po smrti potovati. Ko je umrl 21. maja 1506 v Valladolidu, so ga tam pokopali. Leta 1509 so ga prepeljali v Cartujo pri Sevili. Cartujo je v preteklem stoletju Anglež Pickman spremenil v tovarno za porcelan, ki še danes obstoji. Kolumbove kosti so prepeljali iz C ar tuje že leta 1540, tedaj so jih prepeljali v S. Domingo va otoku Haiti, kakor si je pokojnik sam želel. Ko je ta del otoka prišel pozneje Francozom v roke, prepeljali so Kolumbove kosti leta 1796 v Havano, od tam pa eta 1898 na Špansko in sicer nazaj v Sevilo, kjer so mu postavili v ondotni katedrali lep spomenik.
Telefonska m nrzojavno poročna-.
Dunaj,   10. avgusta.   Kakor se govori, vlada tudi kranjskega dežel-eaja zbora ne namerava vec* sklicati, larveč       bo istočasno s češkim razpustila.
Dunaj,   10.  avgusta.   Danes zju-r\-ij j*1 n;ist;il požar v tovornem skla-lisc'ti  državne železnice.    Ogrnje^asci niso vel' mogli resiti, pač pa s<> požar omejili. Skoda znaša na tisoče K.
Dunaj,  10. avgusta.    V DllNHJ-kein Novem mestu so danes prijeli Ive osebi, ki ste na suniu, da ste izvršili atentat na trgovca Krausa. Detajlov še ni.   Aretovanca pripeljejo anea semkaj, da ju konfrontira jo s Krausoni.
Budimpešta, 10. avgusta. V po litičnih krogih se zatrjuje, da je ogrska vlada v velikih skrbeh radi in tenzivnega političnega gibanja na Hrvaškem; posebno jo vznemirjajo politični shodi, ki jih prirejajo koalicijski poslanci. Vlada pravi, da so ti shodi naperjeni proti državnemu edinstvu in je baje banu Rakodczavu ukazala, da mora v bodoče razbiti vse take shode, ako treba z brahijalno silo.
Petrograd, 10. avgusta. Revolu cionarji so nameravali atentat na ve likega kneza Nikolaja Nikolajeviča Meneč, da se bo vozil z vlakom štev. 802, so položili v bližini Petrograda na tračnice diuamituo bombo. Ko je vlak prispel    na    dotično    mesto, je bomba sicer eksplodirala, vendar pa ni napravila posebne škode. Eno uro kasneje se je mimo mesta eksplozije peljal   veliki   knez Nikolaj Nikola-jevič v vlaku št. 69.
Petrograd, 1U. avgusta. Razprava proti zarotnikom, ki so hoteli umoriti carja Nikolaja, bo 20. t. ni. Poskušenega umora so obtoženi 21-letni poročnik Nikitenko, 'Jllletni uradnik Naumon in dve študent ki nji. Radi sokrivde je obtoženih 5 žensk in 4 moški. Obravnava se bo vršila v preiskovalnem zaporu.
Petrograd, 10. avgusta. V sa-marski guberniji m» kolera rapidno širi, da se je bati, da hi se ne zanesla še v druge gubernije, dasi se se ukrenile najstrožje varnostne odredbe.
Književnost.
— Književno naznanilo- Knjigi „Slovenski p o s o j i 1 n i č aru spisal in založil Ivan Lapajne v Krškem, ki smo jo v našem listu že omenili, je cena: 3 K (trdo in lično vezana), ozir. 2 K 40 v (mehko vezana) in 2 K (broširana).
Gospodarstvo.
— Semestralna bilanca c. kr.
priv. kreditnega avstrijskega zavoda izkazuje čistega dobička 7,122 660 K 71 v. Pri tem so všteti rezultati kon-sorcialne kupčije, v kolikor so bili odračunani do 30. junija t. 1.
2677
Poslano.
Kuhano vodo piti v poletnem Času priporočajo zdravniki in to posebno za odvrnitev nalezljivosti ob epidemijah; vendar kuhana voda sama na sebi ne zadošča našemu okusu in je zatorej treba primešati vodi kaj, kar naredi nje okus prijetnejši. Zato je posebno sposoben Franckov kavini pridatek „Enrilo", ki zavret na vodi, nato shlajen, s sladkorjem ali brez njega, tvori okusno, izborno sredstvo za pogasitev žeje. Te pijače ni potreba piti mnogo; že po enem kosaron izgine žeja za več ur, pri tem je pa uživanje te pijače vseskozi zdravju koristno, kuhana voda v zvezi s prijetno grenkim okusom tega naravnega izdelka želodcu prikladna. To sredstvo si more zaradi njegove nizke cene nabaviti vsaka, tudi najubožnejša družina, zakaj mali poskusni zavojček, ki zadošča za 8 litrov zavretka, velja samo 12 vinarjev.
Razširjeno domačo zdravi.o. Vedno eeCja povpraševanja po ,,Moll-ovem francoskem   imanja  in soli" dokazujejo uspešni
vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSirjoče, dobro znano antirevma-
triCno mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po pofitnem povzetji razpofiilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJl Tuchlauben 9. V zalogah po deželi
je izrecno zahtevati MOIjL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 16—11
#.« otroke je v prvih dveh letih življenja v Bako motenje prebrane resna, kritična stvar, naj bo že vzrok sestava in pripravljanje živil ali pa preobila hrana Kadar izb.ramo živila, ne smemo torej prezreti, da je kal enostransko, če konstruiramo živila po kemičnih načelih, kar se, žal, v zadnjih letih po osto vrši. Taka po preračunanih predpisih sestavljena živila redoma odklanja že normalni želodec. Lajik ima za to pravi čut, kakšna jed in pijača mn ugaja Na podlagi podedovane izknSnje meša raetl nsko in živalsko hrano, kakor mu zahteva organizem. Temu pa kakor malokatero živilo odgovarja Nestl«'jeva otroška redilna moka, koristna otrokom in odraslim, ki ima iz rastlinstva sladkor in prepečenčevo moko, iz živalstva pa mleko, torej hrana, najbolj priležna človeškemu organizmu. Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. 2 2b!9 1
Ob pretečih epidemijah ne moremo, kakor znano, nikoli biti zadosti previdni. Med vsemi razmerami je pa priporočati prirodno s i ati n o , kakršen je Mat t o-nijev Giesshiibler, ki izvira iz skalo-vitega sveta in torej nima prav nič škodljivih organizmov in se je že večkrat, zlasti pa proti legarju izkazal za zdravilen in odvračujoč pomoček in ga tudi zdravniki posebno cenijo. i580 2
Meteorolojlfoo porodio.
fitfns nad norita »06    8r«dnjl wr»6nJ tlftfc 7B0O
Km
Zahtevajte
ilustrovan cenik
t
|a za „Ideal"
♦Hugo Pollak DUNAJ, VI. VVallgasse U.
Cen«, lepa  svetloba brez inštalacije in
nevarnosti, Poraba l1/* kr. na uro.  3911 41
Oblastveno varovano!
AOehtiehtuBilsaa lTfihrryta
129—31
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen le
Thierryjev balzam
b zeleno varstveno znamko s nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica b patentnim saklopom K 6-—.
Thierrvjevo centifolijsko mazilo
za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3 ttO. Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot   najboljši splošno suaui in staroglai ni.
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice b tisoči izvirnih sahvalnih  pisem  zastonj in poštnine prosto.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluj« dobre znana antiseptična
Meluaine ustna in zobna voda
ki otrdi dir-m mi o In odatrt&njuj • neprijetno sapo la um t. 1 steklenica z navodom f H.
BI gorodnema gospodn JI. Levstiku, lekarnarja v Ljubljani.
VaSa Izborna Melnsine astna in zobna ?oda jo najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je aeprekosljiv pripomoček proti gnjilu bi zob, zato jo vsakema najtopleje pripo* roCam. Obenem pa prosim, pošljite Se S steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker le res hvale vredno.
Leopold Qanol, mestni tajnik
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lek&ra* UsL L*u*ttki i Ljubljani; Risljm cisti it. 1
-leg novozgrajenega Pran Joftefovee inbil motitn        13 32
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za   družbo  sv. Cirila   in Metoda:
G   dr. Ernst Dereani  v Gonci   K   10*11) mesto
venca na krsto prijatelja Milana Dolenca — Gosp A. K. v Šmarji pri Jelšah K 3 od konjske
„mešetarije", h kateri vsoti je med drugimi prispeval tudi celjski nemškutar — G. Jauko Stepišnik, učitelj v Zagorju ob Savi K 10, nabral v gostilni gospe M Medvedove v veselje dovo izvoljenega narodnodelavnega odbora, —
Gospod Karel Trošt naduČitelj v bt Jerneju K 3, darovala dva naj večja „»tiskala- cele Bele-krajtne in turisti na potu v Karlovec. — Čast. rodbina dr. M Pirca, odvetnika v Ljubljani, K 25, namesto venca za umrlega g Verderberja. — Skupaj K 51 10   — Srčna hvala!
Za Gregorčičev spomenik: Gg K. in
F. Gustin iz Metlike K 3, mesto vstopnice b koncertu, katerega priredi 11. t. m. društvo „devie in devičarjev*. — Lepa hvala!
Zahvala.
Podpisano društvo se tem potom zahvaljuje gospodom: Andreju Rapetu, nad-učiielju iz Smlednika, Alojziju Potočniku, učitelju iz Rateč, Ivanu Kiferlu, nadučitelju iz Preske in Mihaelu Kosu, učitelju iz Pir-nič za njih požrtvovalno pevsko sodelovanje pri veselici dne 28. julija t. 1. Istotako se zahvaljuje vsem vrlim igralcem : Alojziju Potočniku, Josipu Zelniku, Viljemu Tometu, Andreju Plešcu, Janezu Earletu in Jakobu Gabru, posebno pa še vztrajnim igralkam gospicam Marici Luštrek (Starmanovi), Pe-pici Crtane in Dragici Kovačič.
Prost. gos. društvo v Sori pri Medvodah
dne 5. avgusta 19o7. Ivan Ćarman, Ivan Luštrek,
blagajnik. načelnik.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 7. avgusta: Karolina Brandt, faktor-jeva hči. 2 leti 5 mes. Elorjanske ulice 23.
Pljučnica.
Dne 8. avgusta: Fran Humar, pismonoš.
sin. 2 mes. Bohoričeve ulice 9. Zivljenske slabosti. — Marija Urankar, del. žena. 33 let. Dementia epilept. — Jera Kos, zasebnica. 79 let. Kolodvorske ulice 37. Ostarelost. — Vlnho Ogrinc, postreščkov sin. 21 dni. Kri-ževniške ulice 7. Ecclampeie. — Marija Pa-dovani, prodajalka. 86 let. Poljanska c. 20. Ostarelost.
soparno Jasno
Srednja vcerajSnja temperatura: 22 2 nor male 19 3 . — Padavina v mm 0 0
Zshvala.
Povodom bolezni in smrti iskreno ljubljene soproge ozir. matere, gospe
Jttašice pšeničnik
roj. praprotftik
učiteljice v Radečah pri Zidanem mostu
izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem članom tukajšnjih odličnih rodbin za izkazano sočutje in tolažbo, kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo ob pogrebu. Osobito se zahvaljujem preč. duhovščini, gosp. zdravniku dr. Homanu za njegovo požrtvoval-nost> gg uradnikom, si. učiteljstvu, gg pevcem društva „Kum" in vsem onim, ki so nepozabni pokojnici darovali prekrasne vence in šopke.
V Radečah, 7. avgusta 1907.
2078
Dragoiin Pšeničnik.
54 7
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
, Mattoni-jeve Giesshubler slatine. |
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špeceriiah. vinskih in delikatesnih trgovinah
Da se  izognejo   podtaknjenju, se
pro*\jo p n. konzumenti „Mattonijeve Giess-
bfibler" da si dajo originalne Bttklenice giess-liuoldke slatine odpirati pri mizi pred svojimi očmi in da pazijo Da zamašku na vžgano znamenje-
Išče se
stanovanje
z dvema ali tremi sobami \vl priti-klinami. 2G~9—1
Pouudbe na upravništvo „Slov. Naroda".
Zajci
(4 belgijske samice) se zaradi preselitve ceno oddajo. gf90
Pm zve se na Marije Terezije cesti št. 6 II. nadstr. v LJubljani.
Išče se
■ ■
zmoiea nemščine, ki bi med počitnicami vsak dan eno nro poučeval latinščino za prvi gimn. razred. — Predstaviti se je na Ambroževem trgu št. 3( L nadstr._2688-1
Išče se v svrho razširjenja dobro idoče trgovine
kompanjon
ki naj bi imel 1—2000 denarja. Poleg tega naj bi tudi vodil korespondenco v svrho kontrole.
Ponudbe je poslati na upravu. „Slov. Naroda- pod Šifro „Dobra trgovina" do 20. avgusta t. 1.
Narodni dom.
U nedeljo, dne 11. auiustn
trUi tni
slavne potujoče slovanske
Sodbe na pihala.
Začetek ob 10. dopoldne. Brez vstopnine In pobiranja.
2*83
^2661413
Javna zahvala.
Podpisani izreka v svojem imenu in v sporazumljenju vseh dam in gospodov, ki so se v preteČeni seziji udeležili laških kur zov, vrlemu in marljivemu učitelju laščine gospodu Antanu Šibeniku za njegov trud in vestni pouk, najiskrenejšo zahvalo. Izrekamo mu vsestransko zadovoljnost in zaupnico za njegovo izborno poučno metodo ter ga najtopleje priporočam onim, ki bi se nam želeli pridružiti k tej jako dobri in koristni šoli v prihodnji seziji. 2636 M Bokalič
c. kr. narednik 27. dom pešpolka.
ATtNTt "v g*
Inženir In pat. posrednik
J Knopfelmacher
Dunaj, II. Praterstrasse 37.
!> Hom Mam.     3683 44
Zahvala.
Podjetnika gradeče se železnice Trebnje Št. Janž, blagorodna gospoda ?Olz m Knoch izrekla in zavezala sta se prostovoljno, da zgradita že težko in dolgo pričakovano cesto Krmelj ■ Tržišče, uvzemši mosta in drugih cestnih objektov, brezplačno.
Za ta dobrodušen čin, s katerim prihranita davkoplačevalcem mokro-- šsega in radeškega okraja ne malo tisoč kron, iarekata okrajaa cestna cdbora v Mokronogu in Radečah omenjenima guspodoma najsrčnejšo zahvalo. 2662
Okrajna cestna odbora o Radečah     v Mokronogu
dne 8. avgusta 1907. Franc Juvančič    Franc Zupančič
cačeln-k.
načeln R
Tržaška lirsKa družba
CJiti5cppc Ucrdi.
Lirski družbi G. VERDI, obstoječi izključljivo ii triaskih umetnikov, ki z uspehom nastopajo na italijanskih odrib, bo v čast, predstaviti se velecenjenemu občinstvu z odličnim thaumaturgom prof.
ttittorio Ricci
rred dne 11., 12., 13., 14. in 15. avgusta t. 1 2658
la KoslerjsTem vrtu.
Začetek ob G uri zvečer.
Vstopnina 60. vinarjev.
Izšla je
zgodovinska povest
v dvet delih
Jtra^oucilei
duel) l^ran.
Ponatis iz »Slovenskega Naroda".
Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo pirat je, ki so strabovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vae glavne osebe tega ljudskega romana so zgo dovinske, kakor so tndi glavni dogodki zgodovinski.
Sena obema zvezkoma 2 krone, .      po pošti 40 vin. več. =
Na prodaj
u »Narodni tiskarni11
in vseh knjigo tržnicah.
Zastopnika
dobro   uvedenega   pri tapetnikih, torbarjih, knjigovezih In tvorni-čarjih za obntell
Išče za Kranjsko In Koroško
vrlozmožna tvornica za umetno usnje in knjigo veš ko platno.
Ponudbe pod „Qute Provision 1697"
na  Rudolfa   Mosse   na   Dunaju, I, Seilerstatte 2. 8651
se sprejmejo takoj na stanovanje in hrano. 2688 Naslov pove upr. „Slov. Naroda".
Učenca
iz dobre hiše, kateri je dovršil vsaj dva razreda srednjih šol, sprejme
A. Domlcell na Rakeku.
Gospodična
absolventinja trgovskega tečaja z izvrstnimi izpričevali, vešča slovenskega in nemškega jezika ter vsega v to stroko spadajoČega kakor tndi steno grafije in strojepisja, z daljšo prakso, išče službe v kaki pisarni ali kon-toarju.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati na naslov: „Kontoristinja" poste restante Zagorje ob Savi.   26 ?o—i
2 žoiorio
potrebujem, ki lahko takoj nastopita. Vprašanja   na J. Murkovlća,
parna  žaga,  S tajnica, poita Jezerana,
Hrvaško. 2676—1
hi
se sprejmeta na hrano in stanovanje z mesecem novembrom t. 1. Soba ima poseben uhod. 2689 — 1
Vpraša naj se v Holzapflovi ulici št. 7 pritličje levo.
Elegantno
obstoječe  iz  5 sob, sobe za služkinjo, kopalne sobe  s pritiklinami in z elek tnČno   razsvetljavo ;   razgled   v park,
se od i a za novembrov termin.
Natančneje pove hišnik v Dalmatinovih ulicah st. 7. 2681—i
SLOVENSKI NAROD"
99
se prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
lice ao dobra
Ljubljana: Bizjak L,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Biaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc Jerfca, Prešernove ul 52. Dolenc F., Kolodvorske ul. št. 26. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja Guštin Lina, Šeleuburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union\ Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J.f Jurčičev trg št. 3. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6 Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler I., Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4. Sušnik J., Rimska cesta št 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št. 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36. Ušeničnik Fr. Židovske ul št. 1. Velkovrh A.f Sv. Jakoba trg 8. VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška;
Franzot M., Spodnja ^iftka na
kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški.
Kamnik: Ažman Marija, trafika Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec
Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik, Bled:
Fischer Oton, paviljon. Pretnar Ivan, trgovec
Ja ornik (Gorenjsko): Zore Lecpold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko); Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J.y posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnioa: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radnl: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika :
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Log atoo: Rus Jos., trgovec.
črni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Po povi č Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvora
Ilirska Bistrica: Tomšič Raza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini :
Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Maryf trafika na kolo dvoru.
Trbovlje: Treo Antonija, trafika, Celje:
Miklauc Marija, trafika v „N&
rodnem domu*. Zvezna trgovina.
Celovec. Sowa Josip, časopisni birč.
Gorica:
Bajt J„ ulica Campo Santo št. 43 Gabršek A., knjigotržnica. Hovansk Ivan, Via Corno št 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Marek J., tebakarna, drž. kolodvor. Schmelzer Karel, trafika na ko
lodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Solsks ulica št. 2 (via scuole fi).
Nabrežina:
Na kolodvoru
Divača i
Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi
azza Barriera veccbta (vogal
ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca
serma št 1. Može Karolina, ulica Miramare
8t 1
Schimpff F., državni kolodvor. Stanič Št., uiica Molki piecolo št S
Opatija: Tomašič Anton, trafikant. Milic Ivana, trgovka.
Voloska:
Anton Špendov, prodaja novin Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani
štev. 17.
Grado:
Gabršček, Slovanski Kiosk. Roka:
Siklč Gjuraj, trgovec, via An
drassy št 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Molo. Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vin. Alseretrasse št. 9.
kuharica
vsaj malo nemščine vešča. Pogoji zelo ugodni. 2686—1
Nasl v: M. Hamerllc, k. serb. Hofapotheke Meran
Za Narodno gostilno v Št. Petra
na Krasu se išče spreten oženjen
gostilničar
z odraslimi otroki ali brez njih. Gostilna s 7 sobami za tnjce se takoj odda na račun. 2571—1
Natančno    pojasnilo   v gostilni Kranj c j« t-, ram.
Trgovec
izveŽban v vseh strokah trgovskega stanu zlasti pa v kuočiji z mešanim blagom in špecerijo, 30 let »tar, ki je služboval na Kranjskem in Štajerskem ter je hit ca Dunaja nekaj Časa samostojen išče službe-
Dopisi in ponudbe naj se pošiljajo na Antona Krisp r, Celje, poste restante. 2680— 1
^varilo.
Jfer sem zadnji čas dobil od več Strani obvestilo, da gosp, Jvan J(unc, bivši rnoj pomočnik, %i je pa jre nad eno leto od mene odpuščen, moje ime zlorablja s tem, da fotografira po debeli pod pretvezo, da je moj ja-Stopnifa ter 5 tem občinstvo misli, da Se sliks ^ mojem yavodu izdelajo, Zato svarim tem potom vsakogar, da dotični ni v nikaki 3^e^i z menoj in jaz ne prevzamem nikakršno jamstvo Za njegova dela. 2674 -1
Z odličnim spoštovanjem
Avgust tferthold
umetno fotografski 3avod v Ljubljani, S°dnijske ulice tt.
Grand circus
COLOSSEUM
Ljubljano, Lattermannov drevored. fsmr Danes in vsak dan
ob vsakem vremenu zvečer točno ob osmih velika predstava z raznovrstnim rodbinskim sporedom
V nedeljo, dne 11. aosusta 1.1.
popoldne ob štirih posebe velika
rodbinska in otroška predstava
za  polovične  cene II!
Zabaven bogat spored.
Zvečer oo osmih.     Polne cene!!!
velika glavna in gala predstava.
Cene za prostore in vse bližje se razvi-dijo iz vsak dan izhajajočih dnevnih plakatov.
Z odličnim spoštovanjem 266U R. Horvath. ravnatelj in lastnik.
v
Želji p. n občinstva, da bi naj govorila družba slovensko, žalibog pri najboljši volji ni moči ustreči, ker je družba prvikrat tukaj; pro-Bimo torej p. n. velecenjeno občinstvo, naj ji to oprosti in ji še nadalje izkazuje naklonjenost.
„Austro-Araerlcann".
ki telilo potovati dobro, oeno in zanosilivo, na| so obrnejo na:
N. I. Avramović in F. Kukulic
v Št. Petru na Krasu v restavraciji Kranj c 29.
— Odhod iz št. Petra je vsak dan. — Vsakrinja pojasnila se dajo toino in brezplačno. 2478—3
Kavarna
¥ LJubljani,  na lepem proste r a, SO
takoj proda.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2668—1
Kolo
še novo, se ceno proda-
Več pove J. OBLAK, Šelenburgove Ulice Št. L 2655-2
Delavci
za   kopanje   zemlje   se Sprejmejo
proti dobremu plačilu   2661—2
pri gradnji vodovoda v Radovljici.
Nova hiša
v okolici LJubljane s pekarijo in
prodajalno se takoj  iz proste roke
B^F" proda. 2674-i Naslov pove upr. nSlov. Naroda".
Dekle
krepko se sprejme, ki zna navadno kuho napraviti in druga domača dela. Starost do 45 let. Plača 18—20 kron mesečno. 2612 Ponudbe na Dr. H. Mokronog.
mm tad
trpisli solili
vajen železninske in špecerijske stroke, želi Službe v kaki večji trgovini.
Blagohotni dopisi do 18. t. m. naj se pošljejo pod šifro ,Železninar 1001
na upravn. „Slov. Naroda". 2667—2
Prodam
svojo trgovino knjig, papirja, papirnih izdelkov m sploh vseh šolskih in pisarniških potrebščin v 2:49-3 Ljubljani.
Trgovina je na najprometne šem kraju v Šelen-burgovih ulicah, v elegantnem lokalu, dobro založena ter daje marljivemu trgovcu izborno ^■        eksistenco. ——
Več pove Dragotin Hribar v Ljubljani.
B
obstoječe iz 3 s )b, prostorne kubinje ter potrebni pritiklina se takoj Odda. Prevzame se tndi labko enega
gospoda na stanovanje in hrano.
Poizve se nri g. Ivan Zupančiču, Krizevniške ulice štev. 6, II. nadstropje 2654 2
Sprejme se
2626-4
t
z lepo pisavo, slovenske in nemške korespondence popolnoma zmožna.
Ponudbe pod nkontoaristinja 222" na  upravnistvo   nSlov. Naroda".
Službe
polirja
ali stavbnega risarja išče absolvent zimskih knrzov na tukajšnji c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli. Ima dobra odhodna izpričevala in več let prakse.
Naslov  se  izve   v upravništvu „Slov. Naroda". 2619-5
0 nedeljo. 11. avgusta 1.1.
v hotelu Uega
v Spodnji Šiški
KONCERT
Začetek ob petih pop.  Vstop prost.
K mnogobrojni ndeleibi vabi s spoštovanjem
8649 s gostilničar. ■■■■■I
55464^111579
7R^G
41
WL
Bicikel za dame
srednje postave, še popolnoma nov, fin, se takoj proda. 26ts—s
Oglasila   pod   šifro   „St. 100", Jesenice ob Savi, poate restante.
Učenec
poštenih staršev se sprejme takoj
v   špecerijsko   trgovino   in žganjetoc.
Ivan Stritar, Ljubljana.
2604- 3
Večje število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu Ivan Za kotni k, tesarski mojsterJ
Danaiska cesta st. 40. 1666—36
ousnje
Na ogla Rimske in Bleiweisove ceste se odda stanovanje s štirimi sobami, na Rimski cesti št 23 pa
Sranovanje s tremi sobami. £087—1 Oboje za november.
Posolila! Predujmi! Krediti!
Posebno ugodno za uradnike vseh mest in činov, za vse častnike, za vse stanovske osebe. Veliki in majhni zt eski po najugodnejših pogojih. Nič predizdatkov, prav zmerne obresti. Vračilo v 6 J do 18 > mesečnih obrok h. Hitra rtšitev even. takojšnja pomoč. Naivišji zneski na dediščine, užitke, depozite, legate itd Vprašanja oddaja pod „Solide Geldquelle" aaon-ena ekspedicija M. Dukes Nachtolg, Wieu L, Wollzeile 9. ' i 557—4
z večjo glavnico išče takoj stara izvozna   lirma   za   deželne  pridelke na debelo v Mariboru.
Vprašanja    pod    „Goldgrube ,
30 i Gewinn" v Maribor, poste restante. 26*7 2
Oddajo se za novembrov termin
stanovanju
prvo z 2 sobama, kuhinjo, shrambo, kletjo, drvarnico, vrtom itd. v pritličju*, drugo z 2 sobama, kuhinje, shrambo, kletjo, drv aruco, vrtom itd. v I. nadstr,-tretje z prostorno sobo in prostorno kuhinjo ter dvrvarmeo podstrešju. 2661 1 Vsa r.£raoenej5a pojasnila daie M. LAVRENČIČ, Sp. Šiška št 231,
RUDOLF GEYER
ključarski mojster v Hilierjevib ulicah 12
sprejme tako)
pomočnika
v trajno delo. Istotam se sprejme tndi vajenec 2648-2
Odgoja otroUa.
Pošteni slovenski rodbini ali izobraženi starejši Ženski (vdovi), posebno v Ljnh-ljam ali okolic, bi se dal v popoh.o oskrbovanje deček v 3 leta. Moral bi se naučiti praviluega slovenskega jezika. Plačilo po dogovoru.
Ponudbe do 15. avgusta t. 1. pod naslovom »Odgoja", Dunaj I., poste restante. 2614-3
Dobro izvežbana, zanesljiva ra-ćunarica se sprejme kot
komptoirlstinja
v trgovino z mešanim blag m. lt»t«tti»m se iprejme lutll
bjagajničarka.
Ponudbi naj se priložijo prepisi izpričeval in pove Čas nastopa.
Naslov pove iz prijaznosti upravn. -Slov. Naroda**. 2633 -3
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12* — , belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30'—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja aH nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt SachsH,  Lobes 35. pri Plznu na Češkem. 2154 c
14*
jrfožitvena
- =—— ponudba.
Vdova brez otrok, 38 let Stara, 5 20.000 Jf premoženja, bi se zopet poročila s kakim boljšim starejšim uradnikom.
J^esne, ne anonimne ponudbe naj se pošiljajo pod š'lfro »£~ F. 8" na upravništvo „S^0V* fiaroda". 2611-2
icaEnonoBsnrsa*,:: i
Izdeiovatelj vozo'
FRANC UISJAN
LJubljana, Rimska certiiSJtev. 11
priporoča svojo bogato zalogo novih W£l ia te rablienih 134—81
1
m
O mesne kroglice
mT  nndnan in miči. Prt>n
Konzervirane, blagodiSeče nestrupene
za absolutno zanesljivo in popolno pokončanje vseh
podgan in miši. Preprosto nič nevarno rav nanje. Ni treba dovolila za strnp. Učinek presenetljiv! Uspeh zajamčen. Dobiva se v hermetično zaprtih steklenicah po K 9*— (1 kg), 4-50 (',, kg) in 3 — 0/4 kg); dalje nerio-sežno učinkujoč prašek  za Ščurke kg K 3—,   Svetla, radikalno učinkujoča tinktura za
stenice, liter K 8—, */■ ,itra K 4"~• 1444 — 10
Kemiški laboratorij „Kreator v Požunu na Ogrskem.
V Ljubljani prodajata Viktor Schiffer  m drogerija Anton Kane.
Oodđam I
Torej vendar hitro in zanesljivo delujoče Sfudstvo proti kurjim očesom Cook  & JohnSOna amer. pat
obročki za kurja očesa
Kos 20 b, 6 kosov 1 K, po pošti 20 h več Dobiva se po vseh lekarnah monarhije in pa v medicinalnih drogerijah itd. 1164—8
Tehnična pisarna
lil K-U t li
tni
■ t«-l|
t«e nahaja od m«*d »J naprej
nburgovih ulicak
2660 2
ia posteljo in puh
priporoča po najnižjih oenak
F". HITI
lE^ecl SteoHJo št. SO. Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
8UUUUUnUUUUUUUUUnnvnauaBUUUnUBl
jueže slive
(češplje)
2:06-1
kupuje v vsaki množini po najvišji dnevni ceni tvrdka
LAVRENC C
Sp. Šiška pri C ubijani SI. 231
*- t Sprejmem v svojo pisarno
„Pri zlatem čevlju1'
Ljubljena
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Cena s -lidne.
Točna postrežba.
z:i j:
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland oementa In peska.
Streha prihodnosti.
Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz Ilovloe.
Odlikovan z diplomo, zlato medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
Edini izdeiovatelj Kranjske
JANKO TRAUN
Izdeiovatelj oementnln A
GHlnce pri J^blJ&s&i
i
m
c
IX
e
m
m m £
«
da
Najboljfii koimetiiki predmeti so:
milo 70 h, cream po
ssssasj 1 K.
za olepšani r- polti in telesa
J ^ ustna voda QB zobni pra-mmmmm Sek po l Kf
za gojitev zob in ust.
J ^ lasna voda OSI lasna po-mmmmm  mada po
i  K,   za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Ada*, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
rlovi lekarni
Mr. Pk. Mardetschlager, kemik
J. Svobode naslednik
* JLjabiJaiti*
Nadomestke sa   Aido zavračajte.
^^v^v^v^ v^^^ v^ v^ v^ v^ v^fr v^ v^ v^ v^^^ v^v^^^^^v^ v^^^^^^^^^^^4^^}
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
solicitatorj
ali pa
2 96 3
izrezanega pisarja.
Vstop čimpreje. — Dr. JANKO VILFAN, odvetnik v Radovljici.
V Maribora se proda zaradi rod-
binskih razmer
hiša z gostilno
Da dobrem prostora v bližini glav. trga. Plačilni pogoji jako ugodni; goatiloa je dobro vpeljana. 2GK— 3
Vež pove Ivan Veras, glavni zastopnik „Slavi je* v Mariboru, Sodnijskc ulice št. 17.
Zaradi  odpotovauja.  se   za takoj ev. za novembrov termin odda v Pre-dilnih ulicah it 10, II. nadstropje elegantno
;*am-|
s štirimi sobami, in pa za november stanovanje s tremi sobami, vsako s kopalno, poselsko in prostorno predsobo z vsemi pritiklinami in vpeljano električno razsvetljavo.
VeČ ravnotam v pritličja desno ali v vinski kleti. 2271-10
Ljudevit Borovnik
pnskar   v   Borovljah (Frrlarl na horoikem
«e priporoča v izdelovanja vsakovrstni pušek za lovce in strelce pc najnovej: sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokroanice, vsprojema vsa>o vrstna popravila, ter jih točne in dobre izvrSege. Vse pnake so na c. kr. preakn&e valnici in od mene preskušane. — tlustre ■ 18 vsnl canlkl zastoni. 32
TJradjn.o dovoljena Ze 15 let obstoječa naj sta rej na ljubljanska
josreoovalmca stanovanj in siužeti
G. FLUX
Gosposke tj1!co št 5 2561
l«^e nnfnoi
blagajničarko za večjo podjetje na deželi, dobro stalno mesto, več deklic k otrokom, kuharic, deklic za vsako delo, brhko natakarico za zunaj, kavarniško blagajničarko za Zagreb, drugega slugo za fino hišo, kočijaia in trgovskega slugo za Ljubljano itd. itd.
Zunanjim domsom ie orilnžiti znamko za odgovor
w n        ■ a ■
si vi Ija
i o  učenka   se   sprejmeta takoj
no Rimski cesti št. 9, II. nodstr.
Mladega
trgovskega - - - • m m m m pomočnika
Špecerijske in fcelr^.n« HtroU^ sprejme takoj FRANC PICEK, trgovec v Ribnici, Kranjsko. 26-22-3
Donafolec
so sprejme takoj 2601 3
v „Narodni kavarn i".
M o * 2638 1
učen ka
v kako modno, galanterijsko ali manufakturno trgovino bi takoj rada vstopila mladenka. — Natančneja poja3nil&
daje Ante Koritnik v Gorici.
Dobro ohranjeno, najnovejšo izdajo
se kupi takoj. 2600 - z
Ponudhe pod ,Platenn na uprave.
BSlov. Naroda".
■ vv
isce
in veliko podstrešje za skladišče
se da z novembrom v najem na Du»
najski cesti št. 12. §023-16
Poizve se pri lastniku Ivaau Mathianu starejšem.
Več spretnih      se c- -1
zidarjev
sprejmem v   trajno   delo. 1
4 do i> kmu na dan.
IVAN OGRIN
zidarski mojster na Drbnikt.
čeuljnnKei
pomočniku
2661
sprejmem takoj.
ANTON Š A FA R
čevljarski mojster v.Cerknici pri Rakeku
Dolžniki
plačajo
že jih opominja opominievnlui oddelek društva „Kreditreform" v Gradca, Haydngasse 10.
Racijonalno  opomiDJanje.   Zveza je prtt leto izterjala črez 9 milijonov kron.       tfl£>—4
Zahtevajte r rezplaeno prospekt št. 19.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1, maja 1907. leta.
Odhod lz Ljubljane fni. tel.:
4-08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 05 prodpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
II-40 predpoldne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. »•OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. •f.40  popoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO zveoer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 30 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 4-o ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano jut. tel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolf o vega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak lz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
II OO ponoći. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja/fRu-dolfovega.
Ii"i5 predpoldne.   Osebni vlak iz Trt^ Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
O-OO popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod Iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OD popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 to zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lO*SO ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v LJubljano dri. kolodvor:
e 40 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 prodpoidne. Mešani vlak lz Kamnika, šio zveoer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-50 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu
ti
m
n n
Otvoritev trgovine.
Tem potom ne usojam naznanjati, da sem otvorila tvrdko pod
imenom
ToniJager
specialno trgovino za fina ročna dola kakor tndi za montiranje, predtiskartjo, tamburiranjt in plisiranjo
v Ljubljani, Židovske ulice št. 5.
Obenem Vam svojo uanovo otvorjeno trgovino najtopleje pri poročam in Vas zagotavljam, da se bom potrudila izvršiti cenjeua naročila,  naslanjajo se na svojo   dvanajstletno  prakso, natančno, točno in po nizki ceni.
Z odličnim spoštovanjem 9fc^m\
2612—2 Ta^aa* ^»
A. KUNST
-e* Ljubljana -t>
Židovske ulica
Velika zaloga obuval
lastnega  izdelka za dama, gospoda In otroke Jo vodno na Izbero.
Vsakršna naročila sa iavrSnjelo točno in po niski ceni. Vm mere se shranjujejo m iBinamenojeJOt — Pri lunaojih naročilih naj so blagovoli vzore« ▼poslati.
Usojam se p. n. občinstvu naznanjati, da sem z današnjim dnem otvorila nanovo preurejeno staroznano
gostilno v ftodnji Stiki „pri Anžohu"
kjer bodem točila pristna dolenlska, goriška in druga vina ter pivo v sodcih in steklenicah iz goesske zaloge kakor tudi postrezala z gor kim i in mrzlimi ledili po jako zmernih cenah.
Na razpolago so zelo lepi prostorni lokali, pripravni za društva ter obširen senčnat vrt — Vsako nedeljo in praznik godba.
Obenem se zahvaljujem sedanjim cenjenim svojim gg. gostom in odjemalcem za njihov obisk „pri Favai-Seidlnn" ter jih prosim za blagohotno nadaljnjo naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem
Jasi Jttedved,
2 34 _— 2 gostilničarka.
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje!
d
rH
4d—br
nt
d
I—l
Pro:i sajam in prahu popolnoma varno zaprt  dimnik,  kjer je
tndi vsaka nevarnost   po ognju izključena, omogo-čujejo samo
-1 patentno dimniška duojnata orota s trolnatlm proti o$n]u varnim zatvorom.
(C. kr. avstr. patent št. 26.175 od 1. jnnija 190€.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki Že večkrat preizkusili in splošno priposnali tem dimniškim vratom prednost p ed vsemi drugimi.
Pojasnila daie S t ZC 1 C O 1
1682-6 dimnikarski mojster.
Patentna vrata se dobivajo * zelezninskih trgovinah gg. Golob,
Wolfove ulice; Golob, Mestn; trg: Nagy, Vodnikov trg: Sušnik, Zaloška cesta; Stupica, Marije Teivzffe cesta in Križevniški tr^: Schneider-Verovsek, Dunajska cesta. -  Naročila sprejema tudi L. Strlcel.
Ponarejanje patentnihgvrat se kaznuje po pat zakonu. "W
IN
P m
m m
iN ta
Občinska
v Kostanjevici
edina hranilnica v kostarjevlškem okra.u
naznanja, da je pričela
s poštovanjem z začetku meseca avgusta 1.1.
In   ms   n sa As a g zrn
v občinski hiši zraven županskega urada.
S Brankami posluje vsako nedelje in torek od 8.-12. ore dop.
Ob navedenih dnevih sprejema hranilne vloge, j.b obrestuje po 4",„ ter pnpisnje nevzdignjenejobresti vsakeoa nol =   — leta h kapitala. "—
||§ Za varnost vlog jamci obilna kostanjevima z vsem g|5 svojim premoženjem In vso davčno močjo, hranilnica sama jm pa te pod nadzorstvom e. kr. deželne vlade, pri kateri je naložena 1 S. varščina v znesku 20.000 kron.
jr3 Posoja SO na zemljišča pO ■•/•» na menice in vrednostne
papirje po 6% na leto. 8660-
Občinska hranilnico o Kostanjevici,
meseca avgusta 1907.
Ivan Globoćnik >• r-
predsednik upravnega odbora.
Alojzij Gatsch 1. r.
blagajnik.
Rajmund Doleialek r. 1.
predsednik ravnateljstva«
Lavoslav Bučar 1. r.
pisarniški ravnatelj.
E llllillllllllllllllllllllllllllllllli IIIIIIIUHIUI..
■m
PatanovHeno loto 184».
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna
= in« par, =3s
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
II Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidna cene.
= IMIllllMMIlllMlllllllimlllllllllllll IMIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII
od
■ mmm
Spredaj ravna oblika,
no tišoi n£t želodec,
pripcioša v !iL::v-:,i;- isberl . J£
Alojzij perschć
v LJubljani
Pred škofijo M. 21.
Vsak dan svez
V9
in
ledena kava
ie dobi
v slaščičarni
SI
Važno!   mm Važno!
{0.podi&jif trgoTcs is Uiiurijsi.
Najboljša In najcimjia postrežba
ia drogva, kemikalije, zelišča, ovttja, korenine itd. lud po Knelppu, ustna voda In sobni praiek, ribja olje, re-dllna In poalpalna moka aa otroka, dliava, mila in sploh vsa toalatna pradmata, fotoajruJIrnr aparate in potratoielna, klrurglona obve-alla vaaka vrata, aradatva aa dasln-fakcljo, voaak In pasta aa tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svažlh mineralnih to« In aollj aa kopal.
Oblastv, kances. oddaja strupov.
Kam AlvlMoreftjt)
posebn' priporočljivo: grenka sol, dvojna aol, aollter, anojan, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila aa izvršujejo točno in solidno.
32
Drogeriji
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice SLI.
a> aataj vl*Jl aal n il evetjo, korenine, k, skorje itd. itd.
PATENTEI
la   «S*5Jfc«»lsa   I»posliml« Sam
M. 6ELBHAUS
lntenlr In zapriseženi patentni posrednik na Dunaja
62-32
VII. Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnemu uradu.
i
1
kr* priVe tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoanano Izvrsten Poptlaatil ■ eena^mf v *~.
ggrgPg^^ °* »▼Btr^akoga clrufitTa in^nirjev in arhitektov določena pred dpise gledd tlakovne in odporne trdote daleč nadkrlljujoel dobroti, kakor
tndi svoje priznano izvrstno apno.
Priporećllft, In sprlčeTalta
?ftffRin aradoi in naja.ovito Js ih tvrdk so na raspolago.
Centralni arad: 899-sf2 I-f Maxim-/ ias^if^rase 8,
aa'
Mislite na
mnihouograške čevlje
moški na trakove najfin. izdelani od gld. 6'90 damski na trakove najf. izdelam od gld. S"75 damski nizki pariški najf. izdelani od gld. 3"90
Tvornica jamči za vsak par. - Popravljanja točno in ceno. -:
HENRIK KENDA
zaloga c. kr. priv. čevljarske tvornice
mnihovgraške.
1077—11
Štev. 9712.
alaavV
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne
službe okrožnih zdravnikov
ia sicer:
1. ) v Grosupljem z letno plačo 1600 E. — Dokler ne dobi zdravnik železniško zdravniške službe na Grosupljem, mu bo tudi še zdravstveno okrožje plačevalo prispevek letnih 600 K;
2. ) v Kostanjevici z letno plačo 1400 E;
3. na Planini z letno plačo 1400 E m
4. ) na Trati z letno plačo 1600 K.
Z vsako teh služb je združena tudi aktivitetua doklada 200 K. Prosilci za  eno  teh  služb  naj   pošljejo  svoje  prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 25. avgusta 1907
ter dokažejo svoio starost, upravičenje do zvrševaoja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 31. jalija 1907 . 2655— 3
Natečaj.
Upravni odbor javne občinske bolnice
Franca Jožefa I. v Krškem razpisuje
mesto ori
z začetno plačo K 2400.
Prosilci imajo dokazati posebno izvežbanost v kirurgiji, najmanj 6 mesečno medicinsko prakso in popolno znanje obeh deželnih jezikov.
Prošnje naj se vlagajo do 5. septembra 1907.
Javna Jranca Jožefa lo občinska bolnica v Krškem,
dne 5. avgusta 1907.
2652—3
83
Prva domaća slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulica 5tev. 12
Ustanovljena leta 1854,
*riporoea slavnemu občinstn in e poštovanim gostilničarjem svoje Bfl^* Izborno
4012 113
Številka telefona 210.
marčno pivo v sode i h in steklenicah
L				
				
gospodje ix* gosp^didne!
V svoji lekarniški praksi, ki jo itvršnjem že več nego 3r> let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredah o za rast Jas in proti nith izpadanju — EAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi In gosti, odstranja prahaj In vsako kotno bolezen na glavi.
Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo  zahvalnu-, in pri-znalnic  Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 h, [2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
PETER JURIŠIĆ 11 1256 8
lekarnar v pakracu štev. 66 v Slavoniji«
"1
Kupuj pa „le v steklenicah"!
Iv. Fabiana nasl. Fr. K ham. Anton Korbar,     Ant. Kane, drog. F. Grošelj. Mihael Kastner.
Adolf Hanptmann. Edmund Kavčič. Kari C. Holzer.    Henrik Kenda.
Josip Kordin.
V LJubljani pri aroapodlh:
Anton Krisper.    -J. Perdan. Peter Lassnik.     Vaso Petričič. Leskovic & Meden Kari Planinšek. P. Mencinger.      A. Sušnik. Josip Mihelič       M. R. Sopan.
A. Šarabon.
1323-14
I. E.\Vutscherja n. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Anton Stacnl. Fran Stopica. Ferd Terdina.
Po vseh drugih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kjer so
obešeni „Zacherllnovi" lepaki.
j&::.čs;.is>:in aristokracije,•
Prodajalna
V Židovskih Ulicah St   3, pripravna za vsako trgovino, so Odda. 2585—3 Vpraša se v isti hiši v II* nadstr.
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom
C J. HAHANN
LJVBLJAVl.
Perilo lastnega Izdelka. ■^t^     1870 TJstanovij*n*> 1870. £^
Oepremcčljipe
pelerine
(za turi5tiko in lou)
/j velblodje dlake ali lodna, ja gospe, gospode, deklice in dečke v najboljši kakovosti
priporočata        1413 — 10
CJricar $ =
^^^= IT)ejae
Ljubljana, Prešernove ulice 9
!
Ji
«5
M
1
6
a
N
&>
d
X m
7
*» m 9
t V*
e
s
b t
e Bi
Književna novost!
Rado
: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broS. K 2*—, eleg. v platno vezana K 3*—, po poŠti 20 vin. več.
Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice Štev. 3. &8_4o
^^^am^^p^^^ana^^^aF^ani^^^p^^^ma^^at^^^ma^^pa^ +mm
Fotografski zavod
JULIJ MULLER
(ustanovljen leta 1870.) asi?—4
cenjenim naročnikom vljudno naznanja, da bo zaradi prezidav, in razširjenja atelje do I. novembra zaprt za nove posnetke, pač pa se naročila na stare slike in drugi posli sprejemajo v hiši hotela L oyd", nasproti .hotelu Union"
&um hupa djbklik /zc
Pozor I
Pristna samo v Izvirnih zavojih z Imenom Kathreiner.
V prid zdravju naj bi nihče ne pil močno razburjajoče zrnate kave nemešane.
Kathreinerjeva Knelppova sladna kava
aa je že Izza mnogo let obnesla za naJokusnejSo primes, Id Ji lahko prebavna, redilna In krvotvorna, spesl zdravje toobaneni dela bajvino pifačo T^1 mtto ia prijetno. Xv
Otroke bi bilo samo 3c navajati
KatligelnerJ ev<
kave.
Szantnericv črevlii
Največja zaloga
za gospode, gospe, dečke in deklice. ———^—
Po
7ennis črevljev Amerikanskih črevljev n%gš!l
Otročjih črevljev y —i*0'?"*
ladaaslz<» ziovostl.
edini v kakovosti, lepi _ obliki in fini izvršitvi!
Prvo In največja zaloja črevljev na Kranjsliem F. 8ZANTNER
Ljubljana, ^ Šelenburgove ulice 4- ^ Ljubljana.
Ceniki anatomi In poafcalne prosto.    Zunanja naročila točno proti povzeti*.
»1
o
(M
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnatoa lemftek.
Lastnina in tisk BNarodne tiskarne11.
12
25