Glas zaveznikov
Leto 11 - St. 419
ln{oirm&cijjsk« dneonšk A. L. S.
Cena 4 lire
TRST, torek 29. oktobra 1946
UREDNIŠTVO: Via S. FeUlco 8 • Telefon st, 93854 in 94448
OGLASI: Cena za milimeter višine (Širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi I* 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I- SocietA per la PubbUcita in Italia, Trst ul. Silvio Pellico St. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
KISELJEV' PRVI GLAS
O SOVJETSKEM STALIŠČU
Proli reviziji listine ZN, posebno pa člena o vetu
Danes govor Molotova
KDO BODO NOVI ČLANI VARNOSTNEGA SVETA
Nhw York, 29. oktobra Jutri se bo na zahtevo Švice r *tal Varnostni svet. Švica sicer ni hjegova članica, želi pa postati članica mednarodnega sodišča.
V hotelih in urad.h delegacij, se nadaljuje «zrlculIsno» razpravljanje ° nadomestni izvolitvi treh novih fienov VS, ki bodo zamenjali Ni-Sozemsko, Egipt in Mehiko. Trenot-ho imajo največ izgledov Belgija, Kolumbija in Sirija, Kolumbija predvsem zato, "ker jo podpira a. bierlško-latinskl blok in velesile. Dobri so lzgledi tudi za Belgijo, čeprav domnevajo, da bi Sovjetska *vezu predlagala Norveško. Edina heznanka je nadomestilo za Egipt. p°gosto omenjajo sicer Sirijo, zna-110 Pa je, da se za to izpraznjeno biesto poteguje tudi Indija, da bi Nastopala milijone oseb, ki zdaj niso zastopane v Varnostnem svetu. Verjetno je, da bi Indija dobila potrebno število glasov, ker jo bosta hajbrže podprli tudi Britanija in ZSSR. Stališče ameriške delegacije hi znano, ker ga drže v največji tajnosti, predvidevajo pa, da bo Podprla kandidaturo Kolumbije. Britanija se bo verjetno uprla Izvolitvi Norveške.
VOLITVE V BOLGARIJI...
Sofija, 29. oktobra
Bolgarsko notranje ministrstvo fe javilo, da Je vladna Domovinama fronta dobila pri volitvah večino. Dobila je 364 sedežev, opozi-pa 101.
Izmed vladnih fedežev so dobili komunisti, ki tvorijo skupaj s kmetsko in socialno demokratsko atranko ter stranko enotnosti *2veno» Domovinsko fronto, 277 sedežev. Moskovska radijska postaja. je danes oddajala naslednje popolne izide: Domovinska fronta 2,983.758 glasov, opozicijske stran-''r .L203.882 glasova. Komunistična stranka je dobila 2.265.1&5 glasov, kmetska pa 550.413.
Sv , a :ckl rad.o je včeraj zvečer Poročal, da nista bila izvoljena niti Polkovnik Simon Gcorgijev niti Gecrgij Kuličev (bivši zunanji mi-hiater), ki ata oba člana stranke *2veno».
NEW YORK, 29. oktobra — Za včerajšnje zasedanje glavne skupščine ZN je vladalo precejšnje zanimanje. Delegati so se ga udeležili v velikem številu, da bi slišali predvsem pričakovane važne izjave treh slovanskih držav: Češkoslovaške, Poljske in Ukrajine. Pričakovali so, da bo bojeviti ukrajinski zunanji minister podal uradno izjavo o sovjetskem stališču glede najbolj nasprotujočih si vprašanj, ki jih preučuje skupščina. Prvi govornik je bil egiptovski delegat Mahmoud Hasan paša, ki je v govoru napadel navzočnost britanskih čet v Egiptu, ko je izjavil: »Nobena miroljubna država ne bi smela biti podvržena sili ali političnemu prodiranju.*
Hasan pasa je dejal, da mora po
...IN V SLOVENIJI
Beograd, 29. oktobra Agencija «Tanjug» poroča, da so bile nedeljske volitve v ustavodajno skupščino Slovenije povsod v naj več j :m redu in v prazničnem ozračju. Prebivalstvo se jih je ude. Ježilo na isti način, kot se je udeleževalo pradvolivne kampanje, to je enotno [n številno.
DEMILITARIZACIJA OTOKA P ANTELERIJ A
Rim, 29. oktobra Kot poroča »Ansas, so dela za de. militarizacijo otoka Panteilerija skoraj zaključena. Do zdaj so odstranili približno 1500 ton vojnega •nateriala, med katerim je strelivo >n topovi.
v Hamburgu so ustano-vili »evropsko ljudsko
GIBANJE*
Hamburg, 29. Oktobra Britanska poročevalska služba v Nemčiji j6 javila, da so brittnske oblasti dovolile v Hamburgu delovanje «Evropskemu ljudskemu gibanju v Nemčiji*. Namen gibanja 3e ustanovitev evropskih Združenih držav.
listini ZN ta organizacija varovat) koristi v»th, istočasno pa spoštovati suverenost in nedotakljivost vseh držav. Nobena država ne bi smela imeti pravice do posebnih prednosti Izven svojega ozam.ja. Pogosto potekajo pogajanja za obnovo zavezništva pod odkritim alt prikritim pritiskom zasedbenih čet. Egipt zahteva, da ZN izjavijo, da ni mogoče načeti nobenih pogajanj In skleniti nobene pogodbe med suverenimi državami, dokler ena izmed njih odkrito ali prikrito Izvaja na drugo pritisk s svojimi oboroženimi silami. Egiptovska delega. olja ponovno izjavlja da predstavlja zasedba ozemlja drugih dižav, ki so clanice ZN, po tujih četah grožnjo za suverenost članov organizacij«, kar ni združljivo z osnovnimi najeli listine. Hasan' peša je zahteval, naj Združeni narodi »prej. mejo zadevne zakone, na podlagi katerih se nob.na država ne bi mo. gla postavit; nad zakon sam bodisi z vetom ali na drug način. Izrazil je obžalovanje, da ni mednarod. nlh čet ZN. Ta praznina nudi dober izgovor za vzdrževanje oboroženih sil na suverenih ozemljih proti volji zainteresiranih držav.
Za njim je ogovoril delegat stalne olanice Varnostnega sveta Kitajske. Dr. Wellington Koo je dejal, da je 'se prezgodaj misliti na revizijo listine ZN, da bi spremenili določila ° soglasnosti in pravico vela. Koo je dejal, da b) želel, da bi Varnostni svet manj razpravljal o postopku, zato pa dosegel obsežnejši sporazum o političnih vprašanjih.
Nikakega zastora
Češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk je načel spansko vprašanje. Izjavil je, da je imel j Trygve Lle v otvoritvenem govoru prav, da je omenil to vprašanje. Masaryk je Izjavil, da se je svet bojeval za to, da zruši fašizem; to je treba napraviti povsod, kjer koli še obstoji. Češkoslovaška je priznala špansko vlado v izgnanstvu. Masaryk je nato omenil, da je slišal mnogo govoriti o tem, kar nekateri imenujejo železni zastor nad Češkoslovaško. Dejal Je, da je od konca vojne živel tam in da 4Mi po nalogu vlade in delegacije zagotoviti, da nad Češkoslovaško ni nikakega železnega zastora. Tisti, ki dvomijo, pridejo lahko pogledat. Češkoslovaška je lojalen član ZN. Ima pogodbo z veliko Sovjetsko zvezo. Odločena je spoštovati vsak člen te pogodbo in izpolnjevati dogovore ki jih je prostovoljno m rade volje podpisala. Glede pravice veta jo Masaryk dejal, da bi želel, da bi to vprašanje rešili soglasno.
Novozelandski delegat Boredsen je sporočil, da Je njegova vlada predložila načrt za zaupno upravo za-
sovjetske divizije
V	EVROPI IN AZIJI
Leeds, 29. oktobra
V	dopolnilo nedavne izjave bivšega britanskega ministrskega predsednika Winstona Churchilla o sovjetskih tetah v Evropi, porota vojaški dopisnik konservativnega glasila v.Yorkshire Posty>, da znaša po podatkih celotna mat Rdete armade v Evropi in Aziji 360 divizij, kar je najštevilnejša vojska v mirnem tasu, ki jo je kdaj videl svet. Računajo, da štijejo te lete 3 in pol milijona mol.
Po približnih podatkih so te divizije razmešlene takole: Ncmtija 82, Poljska 10, komunija 25, Bolgarija 8, Madžarska 16, Avstrija 16, Jugoslavija 1, Češkoslovaška 1, Baltik in Črno morje 30, sovjetsko o-zemlje 171. V Evropi je 189 divizij, skupno na ozetnlju Evrope in Azije pa 360.
ItaSija-prehodna točka
tajnih židovskih izseljencev
Vsak teden jih odhaja okoli 1.000
RIM, 29. oktobra — Italijanski verodostojni viri cenijo, da Nezakonito prihaja v Italijo na mesqp od 500 do 800 Jtidov. Po-tega računajo, da odpelje iz Italije vsak todou ladja, ki ima krovu povprečno looo tajnih potnikov,
Coprav je skoro nemogoče podati
hodnega Samoa^ki ga Novi Zeland upravlja na podlagi mandata Društva narodov. Delegat je izrazil soglasje z ameriškim načrtom nad atomsko silo, kritiziral pa je pra vico veta: «Velike države si skušajo speči torto in jo pojesti. «Be-redsen je nato govoril še o Varnostnem svetu ter o malih narodih. Po njegovem govoru so zajedanje preložili na večer.
Zvečer je prvi govoril delegat Saudove Arabije emir Fajsal Izjavil Je, da se bo njegova država pridružila tistim, ki žele revizijo listine ZN z namenom, da Izločijo pravico veta. Dejal Je, da nudi ta pravica skupini držav privilegirano stališče, ki načenja načelo enakosti, ki je temelj organizacije ZN. Pravi način za uresničenje upanja o novem svetu je odločno sodelovanje med državami, da se uresniči načelo pravice in zakona. Sau-dova Arabija je ekupaj z ostalimi arabskimi državami učinkovito sodelovala, ca pokaže primer popolnega sodelovanja.
Glasovi o vojni
Nato je spregovoril delegat Bele Rusije Kiseljev. Njegov govor je pri. šel poslušat tudi Molotov. Kisaljev je izjavil: «V6jna se je končala že malo več kot pred enim letom in oči tistih, ki so izgubili svoje drage, so še vedno vlažne od solz. Kljub temu pa v reakcionarnih krogih Velike Britanije in Amerike že govore o drugi vojni. Kdo bo imel koristi od takih glasov o vojni? Samo tisti, ki so z zadnjo vojno zaslužili — karteli in oboroževalni magnati. Generalisim Stalin je Izrazil prepričanje, da vojna ne grozi. Med govoricami o vojni in stvarno vojno nevarnostjo, ki je trenotno ni, je velika razlika,*
Kiseljev se je pogosto obračal k ameriški In britanski delegaciji m nadaljeval: «Toda to ne pomeni, da gre na mednarodnem' poprišču vse v redu. Danes je na svetu mnogo sil, ki hočejo škodovati mednarodnemu sodelovanju. Nizozemska in avstralska delegacija hočeta n. pr. spremeniti listino predvsem tam kjer govori o soglasnosti petih velesil.«
Kiseljev je dejal, da hočeta Imenovani državi lirttno spremeniti iz orodja miru v orodje gospodstva nad nekaterimi narodi. Vsi napadi na čl. 27 (veto) kažejo, da skušajo spremeniti nalogo Varnostnega sveta In ga napraviti za orodje pritiska enega bloka na drugega. Delegacija Bele Rusije je odločno proti vsaki reviziji listine, posebno pa proti spremembi ČL 27.
Tuje cele
Kireljev Je dejal, da ni vojaških razlogov za prisotnost tujih čet na raznih ozemljih. Vendar pa čet niso umaknili. Trdil je, da britanske čete še nadalje vplivajo na politični položaj v Grčiji. V Egiptu je po njegovem zdaj mnogo več britanskih čet, kot je predvideno v
PO ZASEDBI ANTUNGA
London, 29. oktobra Poročilo iz Nankinga pravi, da bo zavzetje pristani šča^ Antung ob Rumenem morju, ki so ga zasedlo vladne čete najbrže oviralo pogajanja med kitajsko vlado in komu. r.isti. Pričakujejo, da bodo komu-n U tč ni voditelji raagiralj na izgubo pristanišča, kar predstavlja udarec za njihov ugled. Vladne čete ogrožajo tudi Ci-fu, glavno komunistlč. no pristanišče
ZADNJI ROK
GRŠKI OPOZICIJI
London, 29. oktobra , Grškim opozicijskim strankam so dali do danes Čas, da se odločijo za morebitni vstop v koalicijsko vlado. Ta zadnji rok je določil ministrski predsednik Tsaldaris.
Atenski dopisnik «BBC» ie izjavil, da ni nobenega upanji da se bo vlada razširila, ker je, kakor je videti, stavila opozicija kot pogoj za sodelovanje v vladi odstop Tsaldarisa ter imenovanje ministri kega predsednika, ki uživa zaupanje vseh strank. Čeprav pa bi morda Tsaldaris na to pristal — prači dopisnik — je dvomljivo, če bi to sprejela monarhistična stranka.
RAZKOL V RUSKI
PRAVOSLAVNI CERKVI
Pariz, 29. oktobra
Ruska pravoslovna cerkev v Moskvi je doživela poraz, ker so duhovniki, ki zastopajo 48 ruskih pravoslavnih župnij, sklenili namesto oblarii moskovskega patriarha priznati oblast metropolita Via-dimira, ki ima sedež v Parizu.
Carigrajskemu patriarhu so poslali brzojavko, v kateri zahtevajo, da odobri ta sklep.
Istotasno so sporočili, da pa so duhovniki šestih drugih pravoslavnih župnij v Parizu sklenili, da se podrede moskovskemu patrijarhu.
Gospodarska obnoia i držaiah, ki jih podpira ustanova MM\
Le učinkoviti ukrepi ZN lahko rešijo prihodnje leto svei pred nevarnostjo
VVASHINGTON, 29. oktobra — Glavni ravnatelj ustanove UNRRA La Guardia je izročil glavnemu tajniku Združenih narodov Trygveju Lieju poročilo o možnosti nove svetovne prehrambene kr.ze v letu 1947. La Guardia je izrazil željo, da bi Lie poročilo predložil glavni skupščini Združenih narodov. Ponovno je poudaril, da se bo svet prihodnje leto lahko izognil nevarnosti le, «če bodo Združeni narodi brez oklevanja izvedli učinkovite korake in se postavki po robu nujnim potrebam.* __
Poročilo La Guardie nosi naslov
»Gospodarska obnova v državah, k Jih podpira ustanova UNRRA*. Poročilo je sestavi! na zahtevo glavne skupščine Združenih narodov. ' Vsebuje podrobno ocenitev gospodarskega položaja v Vzhodni Evropi in na Kitajskem od konca vojne do danes. Posebej obravnava gospodarstvo v Grčiji, Jugoslaviji, Albaniji, Poljski, Italiji, Češkoslovaški, Avstriji in Kitajski. Poročilo pravi, da je UNRRA dala znatno pomoč tudi; Beli Rusiji in Ukrajini. Teda UNRRA je začela tu z delom Sele spomladi 1946; zato ni podrobnega poročila o gospodarski obnovi v teh dveh pokrajinah.
Porobilo pripominja, da bo pridelek leta 1946 sicer precej večji kakor z leta 1945, vendar pa bo
STALIN ODGOVARJA...
Wlnsion Churchill - vojni hujskač
LONDON. 29. oktobra. — Moskovska radijska postaja je danes zjutraj prenašala odgovore, ki jih je dal generalisim Stalin na vprašanja, ki mu jih je stavila neka ameriška novinarska agencija- V teh odgovorih je generalisim, kot je sporočila moskovska radijska postdja, označil britanskega ministrskega predsednika za časa vojne \Vinstona Churchilla za vojnega hujskača. Vprašanja Stalinu in njegovi odgovori se glasijo.
«Kaj po vašem mnenju zdaj naj
bolj resno ograža svetovni mir?*
«Vojni hujskati, prvi med njimi pa Churchill in vai tisti v Britanci in Združenih državah, ki mislijo kakor on.»
«Kaj naj bi storili rsavodl na svetu za preprečitev nove vojne,
ako bi nastopilo tako ogražanje?* *HufSkače take nove vojne je treba razkrinkati in onemogočiti.»
»Ali so Zdrifženi narodi jamstvo zh varnost majhnih drZav?*
»O tem ie ni mogoče ničesar reči.*
«A11 mislite, da je zdaj mogoče vz-bližnji bodočnosti združiti gospodarsko upravo štirih zasedbenih področij v Nemčiji za vzpostavitev gospodarske enotnosti Nemčije in za olajšanje bremena zasedbe, ki ga morajo nositi štiri okupacijske države?*
«Vzpostaviti je treba ne le gospodarsko, marveč tudi polititno enotnost Nemčije f» >’
«AW mislite, da je zdaj mogoče v postaviti osrednjo upravo, ki bi jo •zvajali Nemci sami, toda pod zavezniškim nadzorstvom, kar bi omogočilo Svetu zunajih ministrov, da bi izdelal mirovno pegodbo za Nemčijo?*
»Da*.
»Ali ste, sodeč po volitvah, ki so bi it v raznih področjih Nemčije po-leti in jeseni, prepričani, da je Nemčija politično dovolj napredovala na joti k demokraciji, da bi obstajalo upanje, da bo v bodoče miroljubna država*.
«Doslej o tem nisem prepričan». »Kaj bi bilo treba poleg sedanje, ga načrta štirim velesilam Se storiti, da bi preprečili, da bi Nemčija ne postala spet nevarnost za mir?»
«v Nemčiji je treba popolnoma odstraniti ostanke fašizma; Nemčija mora bltt demokratizirana.»
,«A11 naj bi nemškemu narodu dovolili, da bi vzpostavil svojo trgovino in industrijo,ki bi zadoščala nemškim potrebam?«
»Do.«
«Ali mislite, da se izvajajo sklepi sporazumu. Britanske letalske sil^Ipotsdamske konference? Ce ne, kaj
J"«no ati vilo Zidov, ki so »dej v l‘-'l'j!,< trde, da jih je najmanj 20 25 t soc. Menijo, da se je število vred kratkim še zvišalo.
Vokina teh Zidov prihaja verjetno iz amer šk«ga in francoskega Področja v Nemčiji in Avstriji. Na v8i> nac ne se skušajo izogniti pre-Ledu oLnienjnih straž.
Židje, ki nezakonito prihajajo iz
‘onooskega področja, s« posluzujo-vlakov, s katerimi se vračajo ‘v 1 Italijanski vojni ujetniki. No-'heri Židje se preoblečeo v bivše datniko, ostali se pa v vlaku eno-,t&vno skrijejo.
Pristaniške oblasti pravijo, da je J hovo dela pri nadzorstvu parni-°v- ki se bavljo s temi nezakoniti-
mi prevozi, zelo otežkočeno. Odkrili so tudi, tla zapuščajo parniki, ki plujejo med Italijo in Palestino, italijanska pristanišča večkrat brez tovora; opremljeni so z rednimi listinami za kako drugo ital jansko pristanišče, kjer naj bi imeli nalomit; blago. Namesto tega pa, odhajajo ladjo manjše tonažo na določene točke vzdolž obale, kjer vkrcajo »tovor Zidov*. Parniki odplujejo po nezakoniti zapustitvi Italije nato proti Palestink
Odstotok parnikov, katerim uspo uiti britanskemu letalskemu nadzorstvu in pomorskemu bloku ob palestinski obali, je dokaj nizek. <
Trenctno so središča menjerih Zidov v severozahodni Italljk
so tudi v Iraku in v Transjordanlji. Se vedno uporabljajo tuje čete proti Indonezijcem, ki se bojujejo za neodvisnost. Ameriške £gte intervenirajo trenotno na Kitajskem, kjer vojaško pomagajo tist; strani, ki »e bojuje proti demokratskim silam Kitajske. To pomaga razširjanju državljanske vojne, vpliva na javno mnsnje in predstavlja težko grožnjo za mir na Daljnem Vzhodu. Politika Združenih držav ne ustreza mednarodnemu sodelovanju ter predstavlja kršitev listine.
Kiseljev, ki je bil prvi poročevalec sovjetske države, ki j; posegel v debato, je dejal, da Varnostni
svet ni storil ničesar v pogledu Francove Španije, »središča, iz katerega ustvarjajo vojni zločinci in fašisti nal -te za bodočo vojno*. Postavil je zahtevo, da VS ponovno preuči to vprašanji in da sprejme določen« ukrepe proti spanski grožnji za mir.
Za Kiseljevim je govoril poljski delegat Rzymowski, ki se je tudi zavzel za konec Francovega režima, dejal pa je, da Španija ni edina evropska država, v nevarne in kriminalne
bi bilo treba storiti, da bi bil potsdamska sporazum učinkovit?«
«Potsdamski sklepi se ne izvajajo vedno, zlasti kar se tiče demo. kratizacije Nemčije,*
»Ali se strinjate z mnenjem, ki
ga je prejšnji petek izrazil Byrne6, ko je rekel, da se je napetost med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo povečala?« sNc.d
»Ali mislile, da bodo redanji raz govori dovedli do zaključka mirovnih pogodb, s katerimi bo mogoče vzpostaviti prijateljske odnešaje med zavezniškimi državami, ki so se berile proti fašizmu, in bivšim! osnimi državami, ki jim Je treba preprečiti, da bi pričele novo vojno?« eUpam.*
Stališče Jugoslavije
«Kakžno je stališče Sovjetske zveze do odločitve Jugoslavije, da ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo?«	•
«Jugoslavija ima vzroke, da je ne. zadovoljna?*
»Al; mislite, da so pravico veta na konferencah štirih zunanjih ministrov in na sestankih Sveta Združenih narodov zlorabili?« sMislim, da m.»
«Do kakšne stopnje naj po mnenju Kre.r.lja zavezniške s le začnejo in izvajajo razprave proti manjšim vojnim zločincem v Nemčiji Ali je mogoče misliti, da so num-berške odločitve ustvarile dovolj močan okvir za takšne ukrepe?«
sClm dalje gremo pri tem, tem bolje je *
»Al! misli Sovjetska zveza, da Je zahodna meja Poljak« trajna?* «Da.»
«Kakšno je sovjetsko stališče o prisotnosti britanskih č«t v Grčiji In ali Sovjetska zveza mirti, da naj Britanija pošlje še več orožja sedanji grški vladi?«
eSovjetska zveza misli, da so tam nepotrebne.»
»Kolikšna je sedanja moč sovjetskih oboroženih sil v Sledečih državah: Poljska, Bolgarija, Romunija, Jugoslavija in Avstrija? Koliko časa, bo po vašem mnenju treba tem silam zaradi zavarovanja miru ostati v teh državah?«
«Na zahodu — to je v Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Bolgariji, Romuniji in Poljski — ima Sovjetska zveza zdaj vsega skupaj 60 divizij, vštevši tudi strelske divizije in oklopne sile. Mnogo teh sil ni docela izpopolnjenih. V dveh mesecih.
ideje še vedno zelo žive. Poljsko ljudstvo zaskrbljeno gleda na šovinistične povračilne ideje, ki j'h trpa v nekaterih dslih Nemčije. Poljska se bo uprla vsakemu poizkusu, da bi razdelili velesile in osnovali koalicije tekmujočih držav. Uprla se fco tudi poizkusom, ki bi hoteli spremeniti postopek glasovanja Varnostnega sveta. Rzymow_ ski Je dsjal, da bo po ustanovitvi Sveta za zaupno upravo treba prikazati hinavščino, ki jo vsebujejo nekatere izjave. Lepe besede o svobodi in demokraciji so žalitev Sloveč.va, ko Izhajajo Iz ust tistih, ki barbarsko upravljajo tako imenovane kolonialne na-ode.
Francoski delegat Parodl je izjavil, da obstoji v javnem mnenju občutek razočaranja nad delom ZN. Omenil je predolga razpravljanja v Varnostnem svetu In snar med kateri so j ideologijami, kar je morda najve-nacUMČr.ifčje vprašanje našega časa. Zaradi
ko bodo izvršili povelje predsednl-štva Vrhovnega. Sovjeta v naši državi glede demobilizacije sledečega letnika, ki je bilo izdano 22. oktobra 1946, bo v omenjenih državah ostalo samo 40 divizij.
«Ali se Sovjetska zveza še vedno zanima, da bi dobila posojilo od Združenih držav?«	»
«3e.»
«Ali ma Sovjetska zveza že svojo atomsko bombo ali podobno orožje?«
«Nc.»
«Kako naj bi po vašem mnenju najbolje nadzorovali atomsko silo? Ali mora biti nadzorstvo nad atomsko silo organizirano na mednarodni osnovi in v kakšni meri morajo narodi žrtvovati svojo suverenost in koristi za uresničenje tega nadzorstva?«
«S'trogo mednarodno nadzor sivo je potrebno.»
«A11 mislite, naj bi Nemčiji dovolili — kakor to predlagajo nekateri krogi — da zviša svojo industrijo v večji meri, kakor so se o tex zedinili, da bi Nemčija na ta način v večji meri odplačala svojo odškodnino?«
»Da, mislim tako.*
«Kol!ko časa bo potrebno za obnovo cpustošenlh pokrajim zahodne Sovjetske zveze?«
«3est do sedem let, če ne več.*
«Ali bo Sovjetska zveza dovolila obratovanje trgovikih zračnih zvez na svojem ozemlju? Ali misli Sovjetska zveza v Širokem obsegu razširiti svoje zračne zveze na druge celine?«
«Kaj takega pod nekaterimi pogoji ni izključeno.*
»Kakšno je mnenje vaše vlade glede Japonske? Ali menite, da je ta zasedba na sedanji osnovi uspešna?«
ttVsekakor so dosegli uspehe, toda uspehi bi seveda bili lahko večji.*
»Kakšen pomen bi imel sporazum s Švedsko z ozirom na obno-vo Sovjetske zveze? Kakšna zunanja pomoč bi bila zaželena za izpolnitev te velike naloge?«
sSporazum s Švedsko je stvar gospodarskega Sodelovanja med dvema narodoma.*
Se nižji od predvojnega. Treba bo Se vrsta let, preden bomo prisil spet v redne razmere.
Poročilo pravi: «Leta 1947 bodo to države, kar se tiče prehran«, še pasivne. Primanjkljaj bo mogoč« kriti, če bodo te držav« dobile tujo valuto, s katero bodo plačale potrebni uvoz. Ce uvoza ne bodo mogle plačati, verjetno ne bedo kos prehrambeni krizi leta 1947. To bi ustavilo njihovo ie itak počasno Industrijsko obnovo in povzročilo polem njthovlh nestalnih financ.
To položaj ji vsemi političnimi in gospodarskimi poslerfoami je mogoče preprečiti le, če bodo Združtni narodi brez zavlačevanja napravili učinkovite korake in se postavili po robu nujnim potrebam»t
Poročilo analizira gospodarski položaj v osmih državah. Z eni> ali dvema izjemoma te dižave morda no bodo imele razpoložljivih fondov tuje valute za uvez zadostne količin« živil, da bi megle dati svojin narodom vsaj 'najnižji primerni živilski obrok. Istočasno ne bodo mo. gl« uvažati surovin in opreme za irdustrijo, poleg tega pa tudi ne poljedelskih pripomočkov, s katerimi bi do maksimuma zvišali pridelek v letu 1947,
Končna gospodarska neodvisnost teh držav bo odvisna od nadaljne obnove, proizvodnje in Izvoza. Doslej je bil izvoz omejen zaradi nt zadostne proizvodnje in drugih č'niteljev, Jugoslavija in Poljska sta na primer prid vojno svole E"spodarstvo v veliki meri opirali p.a izvoz poljedelskih pridelkov, zdaj pa morata živila celo sami uvažati. V vseh državah je izvoz industrijskih proizvodov zaradi ri zke industrijske proizvodnje in zaradi nujnih notranjih potreb omejen.
Po besedah La Guardie je:
*UNRRA zamaSila eno največjih vrzeli, M so nastale zaradi vojne, vendar potrošnje «i mogla postaviti na predvojno raven. Brez dvoma bo zaradi tega po končanem delovanju ustanove UNRRA obstajala Se nadalje zelo velika potreba po uvozu predmetov za nujno potrošnjo in gospodarsko obnovo.*
Poročilo navaja tudi raap« druge činitelje, ki so omejili izvoz v državah uvoznicah. Ti čini tel ji bo-do obstajali tudi prihodnje leto:
1)	Inflacija. V državah, kjer je prišlo do inflacije, so nujno potrebni predmeti postali za tujega kupca predragi. To velja za grški tobak in za kitajski ter italijanski izvoz v letu 1945. Ce inflacije ne bodo ustavili, bo ta činitelj omejeval izvoz verjetno tudi v bodoče.
2)	Propad nemSkega trga. Zaradi zemljepisne lege Nemčije in za-
lega prihaja do mednarodnih in notranjih sporov v državah. Parodi je dejal, da Francija ni b la nikoli vreta podpornica prav.ee veta. Predlagal je naslednjo rešitev vprašanja veta: »Morah bi organizirat! sistem veta, v katerem bi veto uporabljali prostovoljno.* Parodi je vztrajal na potrebi po takojšnji organizaciji mednarodne vojske, po omejitvi oboroževanja in nadzorstvu nad novim orožjem. Dotaknil so je tudi španskega vprašanja in izrekel pozdrav hrabremu španskemu narodu, ki se je dolgo in vztrajno bojeval za svobodo. Parodi Je dejal, da stojimo sicer pred številnimi težkimi vprašanji, da pa nobena organizacija ne bi mogla, nadomestiti sedanje organizacije zaN. Zasedanje so nato preložili na današnji dan.
Poročr jo, da bo danes zvečer r.a
sesedanju glavne skupščine ZN govoril Molotov.
NADZORSTVO
HAD«AT0MSK0 SILO
Washington, 29. oktobra V Washlngtonu so javili da j« predsednik Truman Izročil vse vire atomske sile v roke komisije, ki je sestavljena Iz 5 civilistov in katere predsednik je David E, Lil-Henthal.
»Zelo dobro vemo,
rudi njene gospodarske ter poli- napadli.
lične moo, j« bila trgovina Vzhodne in Južne Evrope že več let pred vojno osredotečtna na Nemčijo. Med vojno so to težnjo še okrepili, danes je izvoz v to držayo popolnoma ustavljen.
3)	Pomanjkanje denarne ureditve. Trgovina med Vzhodno in Južno Evropo temelji skoraj izključno na zamenjavi. Določbe teh pogodb o zamenjavi omejujejo mednarodno trgovino. To ravnanje prepreČJje Izvoz.
4)	Obubožanje trgov. Države kot so Italija, Avstrija in Grčija, so izvažale v drug’ države istega področja predvsem luksuzne in pol-luksuzne predmete. Zdaj te države riso sposobne kriti trgovinskih izmenjav z luksuznimi predmeti.
Kot nadaljnji činlteij navaja poročilo »polit čn« t;žav«», ki so preprečile pogodbe o zamenjav« med večjim številom držav.
La Guard.a zaključuje takole: »Brez pomoči Iz tujine bodo stale vlade pred nelsprosno izbiro. Na eni strani bo zelo slabet prehrana io veliko pamanjkanje objeke ter drugih bistvenih predmetov, po drugi strani pa podaljšana brezposelnost, zakrsnjona obnova pclje-delske in industrijske prrizvodnje z vsem sledečim pomanjkanjem. Nihče ne moro predvidevati poti, ki si jo bodo izbrale razne države, če si jo bodo morale izbrati.
«Nobenega dvoma »i, da bo brez pomoči iz tujine tisto olajšanje in obnova, ki bi jo ob zadostni podpori iz tajne lahko izvedli leta 1947, odložena. Zaradi -tega bodo- trdo prtteftnšem, narodi trpeli ponovno pomanjkanje*.
ČUDNE METODE VOLIVNEGA BOJA
I KOMUNISTI HOTELI VREČI i REYNAUDA SKOZI OKNO
Pariz, 29. oktobra Včeraj so sporočili, da jč Oivii francoski ministrski predsednik in voditelj skrajne delničarske stranke P. R. L. Paul Rcgnaud komaj ušel, da ga nrio vrgli z okna prvega nadstropja nekega poslopja v Vlattenu. v bližini Dunkergua kjer je imel volivni shod.
Dvorano, kjer je bil shod, so do polovice ncpclmli komunistični pristaši, ki so Regnaudav govor sprejeli z Velikim vpitjem. Metali šo vsakovrstne predmete.
Ob koncu govora so napadli govorniški oder. Samo odločni nastop župana iz Wat tena je preprečil, da niso Regnauda m ostalih kandidatov P. R. L. vrgli skozi okno. Rey-naud je bil prisiljen, da se je pod zaščito župana umaknil, druge kandidate pa so ob izhodu iz dvorane
Neredi v Indiji so se v dneh stalno ponavljali. V mestih Ambalapuzha in Shertally v južni Indiji so morali v soboto proglasiti obsedno stanje; oblasti pripisujejo nerede »komunističnemu delovanju*. V raznih krajih Indije so neredi izbruhnili predvsem v petek, na predvečer prisege novih muslimanskih članov vlade. V Kalkuti je policija streljala na množco, ki je začela s požiganjem ter pri tem ubil« eno osebo, 14 pa jih ranila. Predhodno j« izgubilo življenje Že 11 oseb, ki so\jih bodisi zabodli ali j« ob tej pri-i pa pobili s kamenjem; ranjenih je liki dejal »predsednik Truman, dajbl)o pri teh dogodkih 45 oseb. Vo-
Meredi vfindšji
NOVI DELHI, 29. oktobra — Policija je morala včeraj zjutraj v bližini parlamenta uporabiti solzilni plin, da je razpršila množico demonstrantov, ki se je zbrala, ko so na zasedanje osrednje zbornice prispeli ministri začasne vlade (zasedanje je bilo prvo, odkar so pred sedmimi tedni osnovali začasno vlado, ki je včeraj ob splošnem navdušenju vse zbornice prisegla). Med neredi, katerih so se udeležili tako pristaši Kongresa kot muslimanske zveze, so bili trije demonstranti ranjeni.
Indiji so se v zadnjih ir-?;- ,	.	,
[licija v petek zvečer streljala na
skupino oseb, ki je napadla neko
ni mogoče doseči poln« mer« koristi, ki i shajajo ia^atomskt sile, brez ustanovitve primernih mednarodnih nadzorstev. Zato s« moramo vedno sa veda ti, da je najvažnejši korak k uresničenju prednosti atomske sile za nas same ter za ves svet v srečni zaključitvi pogajanj, ki so zdaj v teku. Čeprav pot ni povsem prosta, sj moramo prizadevati, da ne bi niti naša država niti katera koli druga doživela strahote atomske vojne ter da imajo velike pridobitve znanosti In industrije odločilni vpliv pri ustvaritvi boljše živ. Ijenske ravni za vse človeštvo«
zači avtobusov so zaradi neredov proglasili stavko, dokler ne bodo dobili zaščite proti napadom. V okrajih vzhodne Bengalija, kjer so neredi, so trenotno trije bataljoni vojakov.
Neredi v Kalkuti so dosegli tolikšen obseg, da so policijske sile ter britanski in indijski tanki zasedli vse mesto. Petkova kronika je zabeležila v celoti 27 mrtvih. V Bombaju je po nekem vladnem poročilu policija morala v petek štirikrat streljati, da bi razpršila množico.
versko procesijo Hindujcev.
Vrhovni poveljnik vzhodnolndij-sklh sil general Bucher Je lrjavll, da bo vojska še nadalje sodelovala pri vzdrževanju reda, dokler ne bo »nastop.lo znatno izboljšanje položaja*. General je nadalje demantiral vesti, po katerih naj bi b:l v vzhodni Bengaliji izbruhnil splošen upor ene ekupnostl proti drugi. Po njegovi izjavi so norede izzvale tolpe, ki hočejo doseči določene smotre.
Musl-manski bengalski ministrski predsednU je izjavil, d« je povečanje napetosti v Kalkuti posled ca panike, ki to jo Izzvale neutemeljene govorioe. Pozval je k pomiritvi.
V nedeljo se je položaj v Kalkuti nekoliko zboljšal. Ob 19. uri je stopila v veljavo policijska ura. V 24 urah pred uvedbo pol cijske ure so ubili 9 oseb, 130 pa so jih prepelj lli v bolnišnice. Včeraj je odšel v Kalkuto Gandhi; prepotoval bo področje vzhodne Bengalije, kjer io neredi. Bombajska vlada poroča, da je prišlo do neredov tudi v pokrajini Kalavah, kjer so p rkušall zažga-
Do večera so zabeležili 6 mrtvih In J ti razna poslopja. Pr. tem je bil uh t 22 ranjenih. V kraju Danla je po-j polici jeki agent In 4 demonstranti.
Stran 2
Komentar o sporazumu
med tržaškimi Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico
RIM, 29. oktobra — Italijanska sindikalna delegacija se je vrnila iz Pariza, kjer se je v preteklih dneh udeležila se-BUnka, ki ga je sklicala svetovna sindikalna zveza med predstavniki tržaških Enotnih sindikatov in tržaške Delavske zbor-rice. Sestanek se je zaključil z dogovorom med obema strankama in z ustanovitvijo osrednjega sindikalnega odbora s predstavniki obeh organizacij.
Na vprašanja, ki jih je stavil dopisnik «Arue» namestniku tajnika ''alijanske delavske zveze Rfenatu Bitossiju glede pogodbe in o posledicah, ki Jih bo lahko imela v dti-nošajih med Italijanskimi in Jugoslovanskimi delavci v julijski krajini, je Bitoss: izjavil: »Ne bo preteklo mnogo časa, ko bo doseženi sporazum med Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico dal svoje dobre sadove. Ce upoštevamo položaj, ki Je nastal med stavko, ki so jo proglasili Enotni sindikati dne 30. junija in novi duh, ki je preveval oce stranki za dosego organične e-notnorti vseh tamkajšnji sindikatov, moremo razumeti, kako se Je položaj popolnoma spremenil. Nasprotje med obema sindikatoma se Je tako poostrilo, da niso bili le interesi delavstva zaooetno branjeni, marveč so namesto prisrčnosti, ki običajno mora obstojati med onim’, ki črpajo Iz dela sredstva za življenje in ki imajo posla z onim, ki računa na čim večji dobitek, nastala ostra nasprotja. To nam da mitlitl, da je tudi po podpisu sporazuma še potrebna dolga doba prepričevanja za to, da bi zastopniki delavstva obeh organizacij dosegli tisti obojestranski sporazum razumevanja in potrebnega sodelovanja za popo'no dosego sporazuma do 31. marca prih. leta. kot to predvideva sedanji sporazum.
Potrebno Je povdartti, da ne smemo doseči le enotnosti v vodilnih krogih, marveč tudi v vseh delih od notranje komisije do sindikata In zveze kategorij, ker je le tako mogoče združiti voljo in namene za obrambo pravic in svobode vseh delavcev, ki bivajo na še spornem področju.*
Bltossi Je nato dejal, da »Je prilika nudila možnost navezati stike med Italijansko delavsko zvezo in osrednjim svetom Jugoslovanskih enotnih sindikatov. Komisija italijanskih delavčev bo odšla prve dni decembra v Jugoslavijo, da se prepriča o načinu, kako so rešili vprašanje socialnega skrbstva delavstva. Delegacija Jugoslovanskih delavcev bo prišla meseca januarja v Italijo,
da se udeleži narobnega kongresa splošne italijanske delavske zveze. Bitoss: Je zaključil z izjavo: »Mi-slim in istega mnenja so bili tudi jugoslovanski predstavniki, da mo-rairo obžalovati samo to. da se nismo srečali že mnogo jSreje, kar bi P pomoglo ze davno dovesti do o-zračja naklonjenosti in prisrčnosti, ki Je potrčbno v odnošajih med o-bem^ državama.
28. OBLETNICA
ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE
Praga, 29. oktobra
Včeraj je predsednik Beneš ob 28. obletnici češkoslovaške republike podpisal zakon o dveletnem načrtu. Dogodek so pozdravili s topovskimi streli.
Kesneje je dr. Beneš v prisotnosti članov vlade, diplomatskega zbora in sovjetske delegacije govoril na Vaclavskem trgu. Dejal Je tudi, da Češkoslovaška ni samo po zakonu, marveč tudi dejansko nacionalna država. Z uvedbo dveletke se Je pričela nova doba obnove in miru. Predsednik je izjavil: «Danes smo zaključili tisočletno borbo proti Nemcem, da bodo mogli bodoči rodovi živeti svobodno in neodvisno.* Ministrski predsednik Gottwald je poudaril, da Je obletnica značilna tudi zaradi dejstva, ker pomeni zaključek prvega leta podržavlje-nja industrije. Dodal Je. da bo vlada pripravila novo ustavo in se v vsakem pogledu zavzela za koristi naroda.
Pri odkritju spominske plošče v spomin prvega predsednika Češkoslovaške Tomaža Masaryka je namestnik ministrskega predsednika Zdenek Pierlinger dejal: »Ce bi bil danes Masaryk med nami, bi bil srečen, ko bi videl, da nosi Sovjetska zveza s svojo trdno mirovno politiko skupaj z drugimi demokratskimi narodi bakljo, ki je simbol človekoljubnih načel. Mi, ki smo zvesti politiki predsednika Osvoboditelja — tako je dejal Pierlinger — se ne bomo nemočni ustavili pred vprašanjem, ki ga predstavljajo od-nošaji med vzhodom m zahodom.*
Egiptovsko poročilo
o londonskih razgovorih
KAIRO, 29. oktobra — Predsedstvo egiptovske vlade je izdalo poročilo o razgovorih, ki sta jih o pogledu egiptovske pogodbe imela v Londonu egiptovski ministrski predsednik Ismail Sidki paša in britanski zunanji minister Bevin.
Poročilo pravi:	»Razgovori so
zabeležili gledč na pogajanja v A-lekaaodrljj nov znaten napredek. Dritanci so Iznesli nove predloge, ki J‘h Bodo predložili egiptovski delegaciji*. Porodilo poživa ves e-giptovaki narod, zlasti pa tisk, naj ohrani mirnost in strpnost ter »e vzdrii predvidevanj o razvoju razgovorov, da prepreči napačno tolmačenje in brezplodne zaplete.
Poročilo obvešča, da se bo egiptovska delegacija v soboto sestala k »uradni izmenjavi pogledov* ter nadaljuje: »z ozirom na važnost t«ga sestanka in njegove posledice Je Sidki paša pozval Huseina Hei-kal pašo (liberalni voditelj ln član egiptovske delegacije, ki je na po-tu v Združene države, da se udele-zasedanja skupščine Združenih narodov), naj se čimprej vrne v Bipt, da se skupno s svoji kolegi v delegaciji udeleži razgovorov.
»Ke? je Sidki paša bolan in bo mo-ral, P° Pravnikovem nasvetu ostati ve* dni v postelji, a da prepreči, da >>t se predložitev Izidov london-* h razgovorov egiptovski delegacij, zakesnila, Je pozval zunanjega ministra Abdel Hadi paio, da se Po*amič posvetuje z vsemi člani € egacije in Jim predloži izide raz. govorov z vsemi Informacijami in novimi predlogi.*
^Poročilo obljublja objavo vseh
r® no*ti o bodočih razgovorih in odaja, da bo javnogt obvei3čena
*«>J, tim bo egiptovska delegacija o novih predlogih razpravljala in zerpni preučitvi razvoja Ion-donskih razgovorov sprejsla dolo-ven sklep.
Glavni tajnik sudanske stranke Umma Abdula Bej Khalil, ki je tre.
no v Londonu, je včeraj izjavil ‘Reuterjevemu* dopisniku, da je stranka poslala Sidkiju paši in dementu Attleeju protest, v kate-najodločneje obsoja priznanje 8 ptoveke suverenosti nad Suda-
ds Se bodo Sudanci z vsemi sredstvi uprli
suveren T Pr0grlaJ,ltvl egiptovske suverenosti nad Sudanom.
Po drugi strani pa je britanski mln,strski predsednik Attlee včeraj ob ploskanju v spodnji zbornici izjavil, da ni predvidena nlka-*a sprememba sedanje ustave ln uprave Sudana. Londonske razgovore Je označil kot zasebne informativne razgovor*, ne pa kot prava pogajanja. Razgovori so ee vršili z ogovorom, da ne obvezujejo vla-d« m da jih Js treba tolmačiti Pot
!fiUfnCB.°bŽa,OVaI le neP°P°lne ve-z gipta, ki so se nanašale le
posamezne dele razgovorov, ne
pa na celotni obravnavani problem. Attlee je dejal, da z razgovori nikakor niso vzšli Sudancem pravice, da sami odločajo o svoji usodi.
MOSKOVSKI RADIO NAPADA PERZIJO
Teheran, 29. oktobra
Perzjskt ministrski predsednik Sultaneh je po radiu govoril perzijskemu narodu. Pritož 1 se Je nad napadi moskovske radijske poštar je na perzijsko vlado, ki Jih Je označil za vmešavanje v perzijske notranje zadeve.
Izjavil je, da se njegova zunanja politika ni spremenila ln da obstoje dobri odnošaji z vsemi državami, zlasti s Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in Ameriko. Ghavam je izrazil upanje, da se bodo odnošaji s Sovjetsko zvezo po otvoritvi »Majlisa)) (perzijskega parlamenta) in z ratifikacijo petrolejski koncesij Sovjetski zvezi v severni Perziji še zboljšali.
O odnošajih z Veliko Britanijo Je Sultaneh izjavil: »Ščitimo južno petrolejsko področje in tam vzdržujemo red.*
O odnošajih z Združenimi državami Je dejal: «Perzija upa, da bo debila gospodarsko pomoč od Arne-rike, zato so odnošaji z Združenimi državami »boljši kot kdaj koli.*
1isod.a. ptic&u pevmi
Dva francoska zoologa sta objavila zanimiva opazovanja o usodi prlčev povcev. Ugotovila sta, da izmed to že prvo leto pogine 17 mladičev in samo dva ali trije imajo prihodnje leto mladiče. To ni prav nič čudnega, ker je treba upoštevati, da druge Hvali razdirajo gnezda. V nekem parku so opazovali 67 gnezd; 41 so jih izropala mačke, veverice, polhi in srake, enega je razdrl jež, enega pa je odnesla neka ptica roparica. Mačke, najnevarnejši sovražniki ptičev, so posrkale vsebino 18 gnezd, čeprav jih v tem parku neusmiljeno preganjajo. Ostali za-sledovaloi ptičev pevcev so podlasice, gadje In modrasi. Iz opravljenih opazovanj izhaja, da izmed slo ptičev pevcevkosov, Ičm kavčev, Skrjančkov, slavčkov, drozgov, jih 65 do 70 pogine v zgoraj opisanih okoliščinah: mačke jih pokončajo najmanj to, srake in kavke lt, veverice 10, modrasi in polhi 8, druge kače 8, podlasice 6, roparske ptice 3, ježi, jazbeci in druge Hvali po enega. Pri gnezdih, ki so visoko na drevju,: pridejo kot razdiralo! najbolj v poStev srake, kavke ln roparske ptice, pri tistih, ki so na tleh, pa kače in podlasice.
BlvSo kraljevo palačo v Rimu kvirinal so določili za, sedet predsednika italijanske republike. O ostali imovini kraljevske rodbine pa Se niso določili ničesar. Predsednik republike je izjavil, da vsaka zadevna odločitev pripade parlamentu, ki naj odredi, kaj bodo dali kot dotacijo predsedniku ln kaj bodo dodelili zg, namene javne koristi. • • •
V fizikalnem laboratorjiu v Birminghamu so postavili temelje za ogromni stroj za atomska raziskovanja, ki bo tehtal okrog 1.000 ton. Stroj bo mogel razviti silo 1.000 milijonov voltov, s katero
bodo skušali odkriti skrivnosti protonov in nevtronov, ki tvorijo atomska jedra. Novi stroj ne bo ns ciklotron ne betatron, pač pa nekaj povsem novega. Z nfim bodo s spreminjanjem atomskih jeder mogli pridobivati nove snovi; svineo bodo mogli spremeniti v zlato, vendar to ne bo ekonomsko, ker bodo proizvodni stroški previsoki v primeri z dobljenimi koristmi.
• • •
i Neki nemSki zdravnik je potrdil govorice o smrti generala Rom-mela, ki so pravile, da general ni umrl zaradi ran, hi jih je dobil ob priliki letalskega napada, temveč da je naredil samomor. Hitler je obdoliil Rom me la soudeležbe pri atentatu leta 1944 in mu dal na izbiro ali samomor, ati pa da stopi pred vojalko sodišče.
» * •
V	NUmbergu so objavili, seznam nacističnih ministrov, ki bodo v kratkem stopili pred soditče. Na spisku so: bivši pravosodni minister dr. Thierack, bivši načelnik gospodarskega urada SS PoM, bivši načelnik ntmikega tiska Otto Die-trich, bivši gauleiter Vzhodne Prusije ter komisar za Ukrajino Koch, državni tajnik dr. Stuchart in bivši namestnik pravosodnega ministra dr. Schelegelberger. Tre-notno preučujejo tudi vprašanje vključitve bivšega načelnika glavnega stana generala Ouderiana.
• • •
V	Stuttgartu so razpisali nagrado 15.000 mark in 6.000 cigaret za pojasnila, ki bi omogočila izsleditev krivcev eksplozije. Do zdaj se policiji opisali dve osebi, ki ju imajo za soudeleženca pri atentatu z bombami, ki so eksplodirale pred sodiščem za denacifikacijo. Ameriška policija je v sodelovanju s krajevno izvedla številne aretacije.
Ameriški vojaki
pogostili sirote
Nedeljske pogostitve, ki jih prirejajo vojaki 3. bataljona 351 pehote za otroke Ut Sirotišnice Presvetega Srca Jezusovega, so velik dogodek za vse udelecevce. Ne samo za otroke od 5 do 12 let, ki imajo na ta način priliko, da preiivijo popoldne izven doma, ampak tudi za sreča vojakov, ki iivljo daleč od svojih drulin.
Vsako nedeljo ob 11.30 naioiiio otroke pri Sirotišnici na vojaške avtomobile ter jih peljejo v rasne čete 3. bataljona. Vsaka četa pripravi kosilo 12 otrokom. Število malih gostov bataljona znala torej 60. Otroci dobe dobro kosilo, nato va jih odpeljejo v razvedrilnico, kjer dobe čokolado in Coca-Cola, kar vojaki sami prispevajo od svojega tedenskega obroka.
Po eni uri petja in igranja spremljajo spet otroke na avtomobilih v sirotišnico. Po navadi odidejo o-koli 15. ure. Otroci zapuščajo vojake veselo razpoloieni in oblolent s slaščicami za tiste, ki se ne morejo udeleliti teh tedenskih prireditev.
Vojaki lega bataljona pripravljajo zdaj načrt da bi priredili kosilo v sirotišnici za vso skupino 150 o-trok, in sicer na 21. november ob priliki ameriškega sThanksgiving Daya*. Ob tej priliki bi priredili tudi koncert.
Stavka pristaniških delavcev
Delavci v pristaniščih D’Aosta in Vittonio Emanuele IIL včeraj dopoldne začeli stavkati z znak protesta, ker so v Javnih skladiščih namestili osebe, za katere menijo, da so istrski begunci.
Zaradi stavke, o kateri so sindi-
kalne organizacije izjavile, da so povsem neprizadete, je bilo izto-varjanje ln natovarjanje osmih parnikov ustanove UNRRA prekinjeno. Gre za 7 parnikov, ki so zasidrani v pristanišču D’Aosta in za jadrnico, ki stoji v pristanišču Vitboria Emanuela. Na prvih ladjah so natovarjene sol, rž, tračnice, pše-inca in oves, jadranica pa je polna konservirane hrane.
Pri iztovarjalnih delih (za natovarjanje lesa je bil pripravljen samo en parnik), bi moralo sodelovati 3* edinic ali 1500 delavcev.
Drugih 12 edinic je bllg pripravljenih za natovarjanje blaga v skladiščih, kar je skupaj 46 edinic s skupno 2.500 možmi.
Glede zaposlitve »beguncev* poroča Delovni urad Zavezniške vojaške uprave, da so Javna skladišča zahtevala 30 delavcev in da je isti urad izdal predpisane »nul-la-osta* (zelene lističe), ker je bilo teh 30 delavcev v redu vpisanih. Osebe, ki ne morejo z anagrafskimi dokumenti dokazati, da imajo stalno bivališče na pedročju «A», ne morejo biti vpisane pri Delovnem uradu, niti ne morejo dobiti »nulla-oste*.
Jugoslovanski veleposlan k v Mehiki, Sava Kosanovic, Je Izročil svoje poverilne listine mehiškemu predsedniku, ki je v svojem pozdravnem govoru izjavil, da bo Jugoslavija v njegovi državi našla mnogo iskrenih prijateljev, ki občudujejo junaške napore Jugoslavije za dosego njenega zedinjenja in okrepitev svobode.
Tanjug poroča, da Je bila ob prenosu ostankov 254 Jugoslovanskih talcev, ki so jih nemški fašisti u-strelili v Gradcu, v Mariboru velika žalna svečanost. Član krajevne o-svobodilne fronte dr. Potrč je govoril o mučeništvu rodoljubov, ki so prostovoljno darovali svoja življenja za svobodo domovine.
Osrednji odbor Srbov na Hrvat-skem je naslovil na hrvatske Srbe volilni proglas ob priliki volitev v hrvatsko ustavodajno skupščino, ki bodo 10. novembra. Pregla? pra-
posebno nadarjenost in veselje za umetnost.
V	Zagrebu je bil miting komiteja vseučiliščnikov ljudske mladine Jugoslavije, ki so ga ustanovili ob koncu lanskega šolskega leta. Na mitingu so vseučiliščniki izrazih željo za sodelovanje pri obnovi države. Posebej so naglasili skrb, ki jo Je preteklo leto država posvetila univerzam. Nakazala je 80 milijonov dinarjev za popravilo vseučl-liškUi zgradb, študentovskih domov in kuhinj. Poleg tega je država nakazala 18 milijonov dinarjev za podpore vseučiliščnikom.
V	septembru so dosegli sijajne uspehe pri tekmovanju v srbskih premogovnikih. Čeprav so rudarji delali na urejevanju novih Jaškov, so vendarle v vseh rudnikih znatno prekoračili načrt proizvodnje.
Fašistični zastavi, bombe in naboji
V	nedeljo ponoči so pri Sv. Justu neznane osebe izobesile iz katedral-skega zvonika zastavo s fašističnim grbom; ob podnožju droga so položile ročne bombe brez varnostnih zaklopk. Zastava in ročna bomba sta bili položeni tudi na podnožje spomenika podlim.
O dogodku so znan« naslednje podrobnosti: župnik katedrale Sv. Justa je včeraj zjutraj obvestil policijo, da so neznanci na stolpu razobesili zastavo z liktorskim svežnjem. Na kraj dogodka so ta-kej poslali gasilce, da bi .zastavo odstranili. Gasilci so pravočasno opazili, da Je ob podnožju droga za zastavo pritrjena ročna bomba brez varnostne zaklopke. Poklicali so čistilce min, ki so bombo takoj razstrelili; eksplozija je razdrobila okvir strešne line, ne da bi povzročila nadaljnjo škodo.
Podoben položaj je bil pri spomeniku padlim:	izobešena je bila
zastava s fašističnim grbom, ob drogu pa rodna bomba brez varnostne zaklopke. Čistilci min so tudi v tem primeru razstrelili bombo na licu mesta.
Na cesti na Reko pri hiši št. 34 so našli 6 nabojev kalibra 75 mm. Obvestili so čistilce min, kj so naboje odstranili.
V	nekem odtočnem kanalu v drevoredu Ippodromo so občinski
delavci našli tri ročne bombe brez zaklopk. Čistilci min so jih razstrelili na kraju najdbe.
Včeraj ob 17. uri je družina Cop. pi, stanujoča na Skorklji At. 53, našla na vrtu pri svoji hiši ročno bombo. O tem Je obvestila policijo, ki je takoj poslala na kraj čistilce min in bomb. Ker je bila bomba brez varnostne zaklopke, so jo na mestu razstrelili.
Proti polnoči so neznanci vrgli ročno bombo vrste »Breda* proti stanovanju Gastona Fabbrija, stanujočega v ulici Chiadino št. 136. Zaradi eksplozije je bilo razbitih kakih 15 okenskih šip. Žrtev ni bilo.
Pester mirozov na trgu Unita
Združeni godbi prvega bataljona «Scots Guards* in drugega bataljo. na «Queen’s Cameron Highlanders* sta včeraj ob 16.30 uri igrali mirozov na trgu Unlti. Čeprav je kaza. lo na dež, a« j« vendar hitro »brala velika množica, ko so godci na pihala in bobnarji korakali na trg pod poveljstvom četnega višjega narednika Cooperja ki pripada bataljonu »Cameron Highlanders*.
Pozdrav je sprejel polkovnik D. S. Duncan, poveljujoči častnik 2. bataljona »Cameron Highlanders*, s svojim priobčnikom stotnikom Janom MacDonaldtm.
vi: «Za Srbe predstavljajo te volit
RRITANSKA IZJAVA
O PREMESTITVAH NEMCEV
London, 29. oktobra Poročevalec britanskega zunanje, ga ministrstva je včeraj v Londonu izjavil, da vršijo britansko preis. kavo glede premestitve nekaj tiso-čev specializiranih delavcev iz sovjetskega področja v Nemčiji v Sovjetsko zvezo preko zavezniškega nadzorstvenega sveta v Berlinu.
Pri komentiranju sovjetske izja. veš, po kateri se baje poslužujejo britanske zasedbene oblasti v Got-tingenu pri atomskih raziskovanjih, 200 nemških tehničnih znanstvenikov, je poročevalec dejal, da je pooblaščen Izjaviti, da Je uporaba nemških tehnikov na britanskem področju v skladu z zavezniškimi smernicami v tej zadevi.
Frankfurtska radijska postaja je sporočila, da je poslal vrhovni poveljnik sovjetskega zasedbenega področja v Nemčiji, maršal Vasili Sokolovski, v Jeno zastopnika, ki bo razpravljal o morebitnem popravku sovjetske odredbe glede raz. stavitve optičn? industrije Zoisa in Schott.
ve utrditev bratstva in enotnosti srbskega in hrvatskega naroda in to bratstvo in enotnost sta jamstvo j za našo državo ln za varno bodočnost natega naroda. S to ustavo bodo hrvatski Srbi dobili še enkrat potrjene evoje pravice za popolni politični gospodarski in kulturni razvoj.*
Med potovanjem po Jugoslaviji je
moskovsko Leninovo gledališče izvajalo 10 predstav v Ljubljani in eno v Mariboru za delavce tega velikega Industr jskega središča, poroča »Tass*. Lato je odšlo v Dalmacijo, kjer so ga kot povsod, navdušeno sprejeli. Obbkalo je tudi črnogorsko prestolnico Cetinje, kjer je z velikim uspehom predvajalo več del. Nato je nadaljevalo pot v prestolnico Bosne in Hercegovine Sarajevo. Jugoslovanski tisk je živo poveličeval mojstrstvo sovjetskih umetnikov.
V Cetinju bodo kmalu odprli prvo
šolo plastičnih umetnosti. V šoli bodo poučevali državni učitelji in slikarji. Trajala bo štiri leta in bo imela stopnjo srednje šole. Poleg običajnih srednješolcev bodo obiskovali to šolo zlasti takšni, ki Imajo
Strogi obsodbi ameriških vojakov
Trst, 29. oktobra
Preki sod ameriškega vojaškega sodišča v Geriči je nedavno izrekel stroge obsodbe proti vojakom, ob-toženin nedostojnega vedenja, plianostl in napadov na civiliste.
Vojaka Thomas A. Odorrr iz čete »A* 349 polka so obsodili na 5 let prisilnega dela, na nečasten odpust lz vojske ter na odtegnitev plače in doklad, ker Je prelomil naročene mu dolžnosti, ter se je napil ln nedostojno vedel ln ker je grozil nekemu civilistu z orožjem, katerega ne bi smel nositi. Vse to se je zgodilo L septembra tega leta. Razprava pred sodiščem je bila 14. oktobra.
Vojak Leadus W. Mound te 349 pehotnega polka Je bil obtožen, da J« prekršil 94 ln 96 člen vojaškega zakona ter so ga spoznali za krivega, da jo brea dovoljenja vzel «j«ep», da je zapustil kraj dogodka, ko j« udaril neko žensko, ter da
ni poročal o tem primeru, ki se Je zgodil L septembra. Razprava je bila 14. oktobra. Mounda so nečastno odpustili iz vojske, mu odtegnili celokupno plačo ter ga obsodili na 3 leta prisilnega dela.
Uspešen zaključek zbiranja pšenice
Trst, 29. oktobra Kmetijski oddelek Zavezniške vojaške uprave sporoča, da so uspešno zaključili zbiranje pšenice: zbrali so Ja 43.000 stotov. Iz tega razloga bo v bodeče potreba po uvozu pšenice mnogo manjša kot je bila doslej.
Kmetijski oddelek zbira zdaj koruzo, ki pa Jo je manj, kakor pšenice, Jn sicer zaradi pomanjkanja dežja v poznem poletju in zgodnji jeseni. Da bi zadovoljila kmetovalce, daje Zavezniška vojaška uprava za vsak stot oddane ko-
ruze po 300 lir nagrade. Kmetijski oddelek preučuje tudi vprašanje v zvezi z izboljšanjem koruznega pridelka za v bodoč« in kako bi izlc-clij pogubne posledice suše.
Povišanje taks na sladkor ln kavo
Trst, 9. oktobra Nedavni odlok ZVU st. 263 določa povišanje taks in nadtaks za sladkor in izdelke iz sladkorja ter za surovo in praženo kavo. Odl/ok spreminja tudi davke na drogerij-ske predmete ter določa, da Je treba prijaviti vsako količino kave nad 25 kg, kakaa (v zrnu in ka-kaovno maslo) nad 10 kg ter čokolade nad 20 kg.
v/WWWVW\/WWWW'
Zvezni svet, ena izmed obeh zbornic, ki sestavljajo sovjetski parlament, je v Moskvi soglasno odobril sovjetski preračun, ki določa -Izdatke 319 milijard in 300 milijonov rubljev s 6 odstotnim poviškom v primeru s preteklim letom.
Delovni oddelek Zavezniške vojaške uprave sporoča, da se bodo danes razgovarjali z predstavništvom stavkujočth.
Novi rektor na tržaški univerzi
Akademski zbor tržaške univerze je izvolil novega rektorja, in sicer profesorja pravne filozofije in dekana pravne fakultete na tržaški univerzi Angela Ermanna Camma-rata.
Profesor Cammarata bo vodil rektorske posle tri leta.
PREHRANA
Olivno olje. Jutri bodo začeli razdeljevati vsem potrošnikom v mestu ln v občinah v pokrajini po 1 del .olivnega olja, cena 420 lir liter.
Testenine. Jutri bodo začeli razdeljevati v mestu vsem potrošnikom po 1 kg testen n; cena 26 lir za kg.
PRELOŽITEV RAZPRAVE PROTI BIVŠEMU NAREDNIKU MILICE
Izredno porotno sodišče, ki mu je predsedoval Dr. Roatti, Je po zaslišanju prisotnih prič odložilo razpravo proti bivšemu naredniku mi. lice Franctscu Mianiju, obtoženemu sodelovanja s sovražnikom, na 14. november.
Obtoženec je verjetno 25. oktobra 1943 prijavil in aretiral Adel-chija Azzano, ki je bil naklonjen partizanom; odvedli so ga v Nemčijo, od koder se ni vrnil. Nadalje je aretiral partizan Karla in Henrika Remeca, da je moral prvi vstopiti v domobranske vrste, medtem ko so drugega poslali v Nemčijo. Miani je nadalje obtožen, da Je grozil s smrtjo železniškemu čuvaju Teodorju Dona, ker ni hotel po telefonu, ki ga je imel v železniški čuvajnici, sporočiti pristotnost par. tlzanov na področju.
Obtoženec, k; je opravljal službo na bloku blizu Gorice je priznal, da je po višjih ukazih spremljal Azza-na k nemškim SS oddelkom. Zanikal je obtožbe in je govoril o dobrem prijateljstvu, kj je obstojalo med njim In kmeti, kr so bivali blizu bloka, kjer je opravljal službo in da je bilo med temi kmeti mnogo partizanov.
Izjave obtežilne priče Teodorja Dona so si večkrat nasprotovale. I'o zaslišanju nekaterih partizanov, ki so izpovedali o pomoči, ki so jo imeli s strani Mianija, kateremu se je posrečilo rešiti iz nemških rok mnogo partizanov, je sodišče priložilo razpravo z namenom, da zasliši nekatere druge neobhodno potrebne priče.
Predsednik: dr. Roatti; javni to. žilec:	odvetnik Okretič; ljud3ki
sodniki:	Rugo, Gerlanc, MilUri,
Wieser
300.000	LIR V GOTOVINI
100.000	LIR V ZLATU....
V nedeljo so med 15. in 21.30 uro ukradli v stanovanju gospoda Giu-soppa Medizze v ulic; Solitro 6, štiristo tisoč lir: 300.000 v gotovini in 100.000 v zlatih predmetih.
Tatovi, ki so izkoristili odsotnost družine Medizze, so s silo vdrli skozi vrata v stanovanje. Nato so iz Jedilnice odnesli denar ln zlate predmete, med katerimi sta bili dve zlati zapestni uri, ena verižica m par zapestnih gumbov. Policija vodi preiskavo.
ARETACIJA
ZARADI TATVINE ODEJ
Zaradi tatvine v škodo Zavezniške vojaške uprave so aretirali 23 letnega Silvana Palesa, sina E-milija, stanujočega v ulici Barba-riga 7. Palese je uslužben pri pralnici na trgu Llberta 7. Preteklo noč s; je prisvojil 7 vojaških odej. Ustavili so ga v ulici Udine in ga odpeljali na glavni sedež civilne policije.
GORICA
PREHRANA
Sladkor In moka za brezposelna Stpral sporoča, da bodo jutri začeli razdeljevati v korist brezposelnil> po 250 gr sladkorja ln 2000 gr bel* krušne moke. Razdeljevanje v Golici je izključno v trgovini «L» Provida* v ulici Petrarca, Cen« sladkorju 184 lir za kg in moki V Ur za kg.
Rok za predbeležbo je podaljša« do 31. oktobra. Predbeležba doda*' nlh nakaznic za delavce pri tezk1« in najtežnjlh delih pa je podaljša-na do 9. novembra.
S SENIKA JE PADEL
V nedeljo zvečer je padei g senika 15 letni Lucian M;lan iz Kojskega. Pri padcu si je zlomil desne roko; ozdravel bo v približno 30 dneh.
DVA VLOMA
Iz brivnice Ermanna Comaullj* na Corsu Roosevelt 34 so neznanci v noči na četrtek odnesli 10 bri tev, 2 strojčka za striženje Ias- * brisao in 2 beli ogrinjali. Zaradi nočnega obiska tatov Comauli včeraj zjutraj nekaj ur ni mogel delati, ker si je moral prej nadomestil ukradene predmete.
Iste noči so neznanci vdrli tud* v urade italijanskega Rdečega križa v uli, i Garibaldi 5 in odnesli * p.salne stroje ter razni materiali skupna vrednost ukradenih preš metov znaša 100.000 lir.
PULJ
1
TEČAJ HRVATSKEGA JEZI& ZA OSNOVNOŠOLSKE UČITELJ* Prvega oktobra se je pričel Pulju šestmesečni izpopolnjevala tečaj hrvatskega jezika za osnovni šolske učitelje; izpite bodo mo^ učitelji polagati po končanem tečaj* O! isk. teh tečajev je obvezen I* učitelje, ki so v letu 1945t*6 po*' čevali na hrvatsklh osnovnih šol*11 * na področju «A», ne da bi Ime11 predpisano usposobljenost za hrv*1-skl Jezik in neobvezen za Italija«-ske učitelje, kateri, čeprav obvl*-dajo hrvatski jezik, ne poučuj# na hrvatsklh šolah)
ŠPORT
SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Buenos Aires, 29. oktobra Kot je sklenila svetovna nog0-metna zveza bo prihodnje svetov«* prvenstvo v nogometu v Buen«* Airesu, in sicer leta 1949. Na Pr vfnstvu bo predvidoma sodeloval* 46 držav.
BOKSARSKA TEKMA
Pariz, 29. oktobra Italijanski boksarski prvak v lahki kategoriji’ Roberto Proiatti, premagal po točkah v 10 krog*11 bivšega francoskega prvaka Farrt*-chena.
L
RADIO TRST I
263,2 m - 1140 ke
Torek, 29. oktobra
18.45 predavanje: Ob vernih *•'
šah; 19 mladinska ura; 19.30 l*1*
vlraki koncert prof. Pavla Slv‘c!
20 napoved časa, slov. vesti; 23J
zadnje vesti v slovenščini.
Sreda, 30. oktobra
8 slov. vesti, koledar; 8.20 glasba; 11.30 ukrajinska knj'‘-c'< nost; 11.45 komorna glasba; IZ", pregled tiska; 12.30 slovenske p«*^ r.a harmoniki; 12.45 napoved čas* slov. vesti.
ITALIJANSKI SPORED Torek, 29. oktobra
17 ritmični orkester; 17.30 jur1-dični pogledi na niirnberško ra*-pravo; 17.45 izvlečki iz opere »M* non»; 18.30 pregled anglc-ameriške-ga tiska; 20.15 ital. vesti; 20.35 lab* ka glasba; 20.55 julijaki pisateU11 21.10 mornariške pesmi; 21.40 koncert; 22.30 operetna glasba; 23 zadnje ital. vesti; 23.15 zadnje slo’’-vesti; 23.30 nočno zabavi6če; 24 z®'* ključek.
Glavni urednik: fRIMOž B. BRDNIK Izdaja A. L S.
MALT OGLASI
MODERNE RADIO APARAT* zamenjamo za robljene. Olajša'4 * * * 8 * pri plačilu razlike. Radioassiston**-Verdi 3, tel. 45-05.	1831 M

LOUIS WILTON
Kilometrski kamen št. 27
— Charles Barresa? — Flelder je nagubal čelo, kot da brska po spominu:	— Ime ml ni povsem
novo: moral sem ga že slišati... — Na mah pa Je udaril z dlanjo ob dlan in vzkliknil: — Seveda, če se ne motim. Je to človek, oni... ehm..., ki je skupno z gospodično Rei-dovo...
— KI J« Imel z njo*ljubezensko razmerje, hočete dejati ln da sta delala skupaj? Je to vse? — Je zaključil Perkins, ki je Za počasi začel izgubljati potrpljenje. — Govorite tu pol ura o tako preprosti zadevi!... Torej, tudi Charles Bar-res je na onem svetu. Zakaj? Zakaj Je bilo treba spraviti ■ poti oba? Kaj sta vedela? Kaj sta komu bila na poti?
Višji nadzornik Je zapičil ponosni pogled v steklene oči mo-Zička, ki pa je vzdržal pogled.
— Premalo vem o zasebnem življenju gospodične Reidove, da bi se drznil izraziti kakršno koli mnenje, ali celo, da ba delal dom-
neve — Je izjavil z največjo neprl-slljenostjo. — Njenega zasebnega življenja nisem nikoli nadzoroval, ne....
Perkins, ki je v zadnjih minutah večkrat pogledal na uro, ga je z osorno kretnjo roke prekinil.
A- Dobro premislite — je dejal in njegov glas se Je zdel skoraj kakor grožnja. — Ce pobrskate malo po možganih, se boste morda spomnili... Tudi kar se Uče ubogega Dana Kaya, kajti tudi o njem bova morala govoriti. Nesrečnež je bil v vašem uradu...
Ce je Perkins upal, da bo s temi, tako brez vsakršnega uvoda izgovorjenimi besedami dosegel veTk uspeh. Je moral obstati dokaj razočaran. Videti Je bilo, da ga možak posluša z nekakšnim zadoščenjem.
— Torej sem le imel prav — je vzkliknil, — v tem primeru res ne morem razumeti gospodične
Reidove — to rekoč Je plaho po-J tudi ugotovil, da je ura bila že gledal m rjuho pokrito truplo* skoraj tri četrt n* štiri, Oditi je
Imela je dar sijajnega spomina... Jaz ne, in tudi včeraj, ko sem se rračal domov, sem ponovno mislil na ime Dan Kaye, za katerega se m. je zdelo, da sem ga nekje Žfl slišal fzgovoriti... Vedeti morate, da ni moja navada neposredno občevati z bivšimi zaporniki; vse zadevne sezname za podpore sem zaupal gospodični Reidovl. Kadar je ona govorila s strankami, sem Jaz dojel le cd časa do časa kakšno besedo in ne Izključujem, kot ml vi zdaj zatrjujete, da smo imeli opravka tudi z imenom Dan Kaye..„ To pa Je moralo bjtl prav v zadnjem času In sem se odločil, da bcm ravno danes o tem govoril z gospodično Reidovo.
— Kaj Je Dan Kaye hotel od vas? In zakaj ga je gospodična Reidova napotila k »gozdarski koči* ? . — je z naraščajočo vztrajnostjo vprašal višji nadzornik.
Ta vprašanja so morala v gospodu Flelderju vzbuditi neskončno presenečenje, kajti pri odgovorih se Je pokazal bolj v zadregi kot kdaj koli prej. Perkins sl je mislil, da za zdaj ne bo mogel spraviti iz njegovih ust nobenega koristnega pojasnila. Po drugi strani pa je
moral na sestanek, kjer ga bo po vsej verjetnosti njegova navzočnost vse drugače potrebna. Razgovor z možakarjem je torej mogel odložiti.
— Zdaj pa me poslušajte! — mu je dejal v zapovedujočem tonu. — Trei^otno nimam več časa, da bi ga vam posvetil, ker me opravki kličejo drugam. Toda 'vi medtem dobro premislite vse, kar Sem vam rekel ln zvečer ko se bom vrnil, bova nadaljevala najin razgovor.
Pet minut pozneje Je višji nadzornik že sedel v avtomobilu v spremstvu ».dve h svojih tovarišev iz Scotland IČarda.
— Z vso brzino, prosim! — je zapovedal Perkins. — Videl bi rad, kaj zmore vaš avtomobil.
»Divji Ajalc* se je podvizal, da ustreže svojemu predstojniku in je takoj vžgal motor.
XL
Perkins je prišel zdrav In živ na razpotje nekaj minut pred dogovorjenim časom, ker Je bil Duncan, ki Je prišel z nasprotne strani, točen do sekunde. Alf je povabil višjega nadzornika v svoj avtomobil in ta je bil zelo zadovoljen, ker ni hotel, da bi oba Ajau, vedela za ta aeetaoek.
Perkins Je bil zelo nezadovoljen, ko }e videl, da se mladenič sploh za nič ne zmeni. Vozila sta se že več kot četrt ure in ta zopernlk iz Etona ali iz Oxforda ali Cambridgea Se ni stavil niti enega vprašanja o stvari.
Perkins pa je imel polno glavo novosti in skrbi tako, da je po nadaljnji milji, ki sta Jo prevozila brez besed, pričel razgovor.
Pričel Je z odkritjem ročne svetilke ubogega narednika ter potem nadaljeval ln ni niti malo prikrival raznih podrobnosti, ki so se nato vrstile. Govoril Je Jasno ln točno, tako da Je nudil povsem natančno sliko o tem, kar je o dogodkih sklepal.
— Torej — je dejal in položil levo roko čez desno — prvič: kakšna skrivnost In kaj je v zvezi s to prekleto »gozdarsko hišo*? Drugič:	zakaj sta Flelder ali
gospodična Reidova poslala sem Kaya In zakaj si je ta zlomil vrat pri črnem kilometrskem kamnu? Tretjič: kaj se je zgodilo (ned narednikovim poizvedovanjem ln kako je nesrečnež padel, »11 kako so ga vrgli v globino? Četrtič: kako Je treba tolmačiti, da je bil oh drugi že nekaj časa mrtev? Petič: kako sta m oba. znašla na kraju, kamor
nikakor nista mogla pasti in kaK« ste, bila plašč in klobuk spet drugem mestu? Šestič:	zakaj JJ
mrtva tudi gospodična Reidov*-Bila je zadavljena z lastno r«10' toda niti na telesu niti na obl#J ni bilo nlkakšnega znaka boja-' . torbici pa je bil Danov listič, so ga preteklo noc ukradli iz n’01 sobe.
Perkins Je prenehal in ? tesnobno pogledal Duncana, ke' 1 upal, da ga bo ta s kakšno bes^0 vzpodbudil.
Alf Duncan se Je zaprl sam se; gledal Je pokrajino in vid* je bilo, kot da nadzornikovih b* sed niti slišal ni.	j
— Sedmič — je nervozno zakM višji nadzornik ter udaril z r°* po kolenu: — vprašam se, kdo J' kdo Je, kdo Je?... Razumete? .
— Da — je odgovoril mlade" kot da bi se zbudil lz spanja. ' ( tem pa je začuden pogledal P*0 gozdnem robu in vzkliknil:
— Pri vseh vragih!	y
Perkins je začuden pogleda* smeri Duncanovega pogleda 1" bil skoraj razočaran.	^
— Oh, majhen Jelen — *e kliknil nepotrpežljivo in Je *> *° b koj nato videti, da se za žival sp več ne zmeni. 4Nad. pr**"1