Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale. - II Gruppo 70% Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . . L 1.750 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . L 3.500 PODUREDNIšTVO : Letna inozemstvo . . ... L 4.500 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646 Poštno čekovni račun štev. 24/12410 i m Leto XXIV. ■ Štev. 37 (1219) Gorica - četrtek 21. septembra 1972 - Trst Posamezna številka L 80 Evharistija in edinost v Cerkvi POGLED NA TRG 1. MAJA MED MAŠO SV. OČETA Sv. oče Pavel VI. je v Vidmu med mašo imel govor, ki ga tu povzemamo v naših besedah. Najprej je papež pozdravil navzoče vernike, ki so prihiteli v Videm ne samo iz videmske škofije, temveč tudi iz sosednih škofij in iz cele Italije. Zatem je veljal njegov pozdrav oblastem in vsem, ki so pri kongresu pomagali. Nato je rekel: »Poseben pozdrav pa naj gre vam, izseljenci iz Benečije in iz Furlanije, ki ste semkaj prihiteli ob tej slovesni uri. In vam Slovenci, ki vas veže na to zemljo toliko zgodovinskih in narodnih vezi in ki ste želeli s svojo prisotnostjo potrditi predvsem duhovne vezi, ki vas bratsko vežejo na to ljudstvo. Vsem zagotovilo, da se vas bomo spomnili pri tej evharistični daritvi...« Po teh pozdravih je Pavel VI. povedal, zakaj je prišel na ta kongres v Videm. »Prišli smo, da bi skupaj z vami molili pri tej evharistični skrivnosti, ki jo bomo sedaj obhajali in ki mora zbuditi našo vero in pomagati, da bomo bolje razumeli in do neke mere tudi bolj okusili »brezno bogastva, modrosti in vednosti božje«... Marali smo priti, kljub težavam, ki si jih lahko predstavlja vsakdo, ki pozna nekoliko naše vsakodnevno življenje... Toda vašemu vabilu, dragi videmski sinovi hi hčere, ni bilo mogoče, da bi se ne odzvali, kajti poleg tega, da cenimo vašo Cerkev in da vas imamo radi, se je pridružila še osrednja misel, ki ste jo izbrali za ta kongres: gre za teološko in ekle-ziološko temo, ki se ne tiče samo bogoslovnih študijev in razprav v pokoncilski Cerkvi, temveč se tiče tudi enega vidika našega apostolskega poslanstva. To se pravi, da se odnos »Krajevna Cerkev in Evharistija« tiče tudi edinosti Cerkve. Kjer pa gre za edinost Cerkve, tam gre tudi za apostolsko službo, zaupano Petru in zato tudi zadnjemu, čeprav nevrednemu njegovemu nasledniku. EDINOST CERKVE O tem ste v teh dneh že veliko slišali. Mi bi radi obrnili vašo pozornost na posebno milost sv. Evharistije, na »res« kot se izražajo teologi, to se pravi na posebni namen, ki ga je Kristus imel, ko je postavil ta zakrament. Veste, da je bila to edinost njegovega skrivnostnega telesa. Besede sv. Pavla »Corpus unum, cor u-nuin, Eno telo — eno srce,« ki ste jih izbrali za geslo tega kongresa, Izražajo to dejstvo kot izklesane: enemu kruhu, to je Kristusu, ki je postal kruh za nas, mora odgovarjati eno telo, lo je njegovo skrivnostno telo, njegova Cerkev. Evharistiji odgovarja Cerkev; Kristusovemu resničnemu in osebnemu telesu pod podobami kruha in vina odgovarja njegovo socialno hi skrivnostno telo, ki so katoličani, to je človeška družba, združena v skupnem organizmu, ki ga imenujemo Cerkev. Glava — Kristus razliva življenje v ude svojega skrivnostnega telesa. Evharistija je znak in vzrok tej novi človeški strukturi, ki v svoji zgodovinskosti in ve-soljnosti živi iz duha Kristusovega, ker jo je Kristus skupaj sklical...« Ta edinost Cerkve, je nadaljeval papež, se javlja v enotnosti vere, v skupni ljubezni in v istem počelu nadnaravnega življenja, ki je milost. Tako vsi skupaj tvorimo telo »celotnega Kristusa«. Kristjan se ob tem kruhu hrani in je deležen božjih dobrot. Saj ima ta kruh v sebi »vso sladkost«. Vendar ta kruh ni dan samo zaradi poedincev, temveč je dar, ki prestopa bregove posameznikov in se razliva na sobrate v veri, na Cerkev. VAŽNOST KRAJEVNIH CERKVA »Kar velja za posameznike, velja za tisti del Cerkve, ki jo imenujemo "krajevna Cerkev”. In prav to ste vi izbrali kot osrednjo temo vašega kongresa... V krajevni Cerkvi najdemo stično točko, kjer se mu odpira pot do osebnega zveličanja. V krajevni Cerkvi, to je v župniji, mu je na razpolago služba duhovnikov, tu se uvaja v vero, tu se druži v obče-stveno skupnost, tu posluša božjo besedo, tu prejema milost, tu živi Kristus sam, ki se z njim srečuje vernik, vključen v vesoljno Cerkev. Krajevna Cerkev je zato v verski uredbi katoliške Cerkve začetek in konec verskega življenja kristjana... Tako razlaga koncil: "Kristusova Cerkev je resnično navzoča v vseh zakonitih krajevnih občestvih vernikov, ki se, zedinjena s svojimi škofi, v novi zavezi tudi sama imenujejo cerkve. Ta so namreč vsako v svojem kraju novo, v Svetem Duhu in popolni gotovosti od Boga poklicano ljudstvo. Oznanjevanje evangelija zbira vernike v teh občestvih in v njih se obhaja skrivnost Kristusove večerje, da se po Gospodovem mesu in krvi povezuje vsa bratska skupnost v eno telo”.« »Krajevno cerkev moramo ljubiti kakor mater, domači zvonik nam mora biti med Ekumenski dan V nedeljo 24. septembra obhajajo v Sloveniji ekumenski dan. Zadnjo nedeljo v septembru so izbrali kot ekumenski dan, ker je najbližja smrtnemu dnevu A. M. Slomška. Letos pade zadnja nedelja prav na dan Slomškove smrti, ki je 24. september. vsemi najlepši. Vsakdo se mora šteti srečnega, da pripada domači škofiji, domači župniji. V svoji krajevni cerkvi more vsakdo reči: Tukaj me je Kristus čakal in me ljubil; tukaj sem ga srečal in tukaj pripadam njegovemu mističnemu telesu. Tukaj sem v edinosti z njimi. Vsi, ki smo tukaj, moramo biti uvrščeni v Kristusa in biti z njim in med seboj ena sama stvar. Evharistija je pa tisto, kar nam daje in nam mora dajati to zavest občestvenosti. Evharistija je obed Gospodov: vsi se zbiramo okrog istega oltarja, kakor gostje okrog Kristusa in gostje drugih vernikov, ki jih moramo imeti za brate...« Po teh lepih in pesniških besedah o edinosti kristjanov v vesoljni in v krajevni Cerkvi je sv. oče spregovoril o tem, da je krajevna cerkev tudi socialni organizem, ki ima tudi razne slabosti takega organizma. Vse te slabosti moramo premagovati z ljubeznijo, da ohranimo edinost. Toda ne gre samo za edinost v krajevnih cerkvah, ohraniti moramo edinost tudi z vesoljno Cerkvijo. Ta edinost pa ima svoj center v Petrovi Cerkvi, v rimski Cerkvi. Vendar ne po volji ljudi, temveč po volji Kristusovi. »Govorimo o tem, pravi papež, ker je to naša dolčnost in naša čast, kot trdi sv. Janez Krizostom: »Kdor je v Rimu, ve, da so Indijci njegovi udje.« Govorimo o tem tudi zaradi koristi krajevnih cerkva. Kako žalostno bi bilo zanje, če bi izgubile zavest edinosti božjega ljudstva, če bi se predale skušnjavi separatizma, samozadostnosti, samovoljnega pluralizma in razkola ter pri tem pozabile, da je potrebno, če hočejo uživati polnost Kristusovega Duha, da so organsko vcepljene v Kirslusovo Telo.« S tem pozivom k edinosti je sv. oče zaključil svoj govor. Iz njegovega govora je slutiti, kako ga skrbi sedanje stanje v Cerkvi, ker nastajajo v njej razne težnje po separatizmu. Toliko pričakovani obisk sv. o-četa Pavla VI. v naši deželi je postal stvarnost in prebivalci Furlanije in Julijske Benečije smo tega obiska veseli. Saj je bilo po skoro dve sto letih, da je kak papež o-biskal našo deželo, v Vidmu pa je sploh bil prvič v njegovi zgodovini in prav tako v Ogleju. 0-bisk sv. očeta je potekal takole: Iz Rima je sv. oče odpotoval z letalom z letališča Fiumicino v soboto zjutraj. Prvi postanek je bil v Benetkah, kjer so ga sprejeli z velikimi slovesnostmi. Obiskal je cerkev Madonna della Salute in nato še baziliko sv. Marka. Zatem se je ustavil v patriarhovi palači, kjer so ga pozdravili zastopniki cerkvenih in civilnih oblasti. Po obisku v Benetkah se je odpravil z letalom v Videm. Toda njegov odhod iz Benetk se je zakasnil, ker je bilo toliko ljudstva na trgu sv. Marka in drugod, ki papeža niso pustili naprej. Zato je dospel na letališče v Ronkah s 40 minut zamude. Letalo s sv. očetom in spremstvom je namreč pristalo na letališču nekaj po 15,30, dočim bi po programu moralo prispeti nekaj pred 15. uro. Ta zamuda je bila kriva, da je papežev obisk v Ronkah in Ogleju moral biti skrčen na minimum. PAVEL VI. V OGLEJU Na letališču v Ronkah so papeža pričakali goriški nadškof msgr. Cocolin, prefekt Molinari, goriški župan De Simone in številni drugi zastopniki oblasti. Poleg tega je bilo tam zbranih tudi mnogo ljudi, ki so sv. očeta pozdravili ob izhodu iz letala. Papež je po kratkih pozdravih z oblastmi imel kratek nagovor na množico, ki je bila tamkaj zbrana. Takoj nato se je s helikopterjem dvignil za v Oglej. Toda po poti se je papežev helikopter preusmeril najprej nad Re-dipuglio, da je sv. oče vsaj z zraka videl vojaško pokopališče, šele nato so se obrnili proti Ogleju. Tu so pristali na travniku poleg o-glejske bazilike. Ko je sv. oče izstopil, so ga navzoči verniki pozdravili z burnim aplavzom. Še večje je bilo veselje vernikov, ki so sv. očeta čakali v baziliki sami. Saj je bila ta polna kot malokdaj. Tudi tu je Pavel VI. pozdravil vernike s kratkim nagovorom. Poudaril je, zakaj je želel obiskati Oglej in njegovo baziliko. »Predvsem zato, je rekel sv. oče, ker čutimo dolžnost, da se poklonimo Ogleju, ki s svojo dragoceno zgodovinsko tradicijo daje pričevanje resničnega krščanstva. Potem pa tudi zato, da obiščemo to baziliko in te kraje, ki jih nismo še nikoli videli.« V nadaljevanju nagovora je Pavel VI. omenil bogato krščansko preteklost oglejskega mesta in rekel : »Tu smo, da vas obiščemo in da vam damo zagotovilo, da vas Cerkev ljubi. Zato vas pozivamo k ljubezni, k tisti edinosti, ki mora biti harmonija v hotenju in soglasje duhov. Iz Ogleja, ki je bil križišče narodov, kateri so se tukaj stekali, vas pozivamo, da bi skupaj gradili boljšo človeško družbo.« Po tem kratkem nagovoru si je sv. oče ogledal kripto in druge umetniške zanimivosti bazilike. Spremljali so ga nadškof Cocolin, genovski kardinal Siri, profesor Brusin, profesor Sergio Tavano in profesorica Luisa Bertacchi, ravnateljica oglejskega muzeja, in seveda domači župnik msgr. L. Mar-cuzzi. Kake tričetrt ure je trajal obisk Pavla VI. v Ogleju, gotovo premalo za ljudi in za papeža samega, da bi si mogel kaj bolje ogledati oglejske zanimivosti. Toda čas je neusmiljeno bežal. Zato se je ob 16,45 znova dvignil s helikopterjem in se usmeril proti Vidmu. OBISK V VIDMU Tam je pristal na športnem igrišču in se nato v odkritem avtomobilu odpeljal po drevoredu Un-gheria na trg 1. maja, kjer ga je čakala nepregledna množica. Menijo, da je bilo od 150 do 200 tisoč ljudi, ki so papeža pozdravili z največjim navdušenjem. Med navzočimi na trgu 1. maja je bilo tudi veliko slovenskih vernikov, tako iz Italije kot iz Slovenije, saj je samo iz Ljubljane prišlo deset avtobusov. Bilo je tudi veliko število naših duhovnikov s tostran in z onstran meje. S svojo udeležbo so slovenski verniki želeli izpričati, da je papež oče vseh kristjanov in da zato zanj ni mej. V papeževo mašo so vključili birmovanje kakih 800 birmancev, ki so jih birmali deloma nekateri navzoči škofje, deloma pa sv. oče sam. Pri darovanju je šest mladeničev v furlanskih narodnih nošah prineslo simbolične darove na oltar. Pri obhajilu je nad sto duhovnikov obhajalo številne vernike, ki so želeli prejeti sv. obhajilo. Vsa slovesnost na trgu 1. maja je trajala eno uro in tri četrt. Dobro, da je bilo vreme v Vidmu ves čas slovesnosti kar lepo in sončno, dočim smo drugod, zlasti v Gorici, prav tist čas imeli hudo ploho. Po končani slovesnosti pred baziliko Madonna delle Grazie je sv. oče odšel v nadškofijski dvorec, da se je tam srečal z oblastmi in s škofi. S temi se je zadržal v zaupnem razgovoru eno celo uro. Tudi v Vidmu je čas hitro bežal in sv. očeta je čakalo še srečanje z duhovniki in redovniki v videmski stolnici. Prišel je tja že vidno utrujen, saj je bil na nogah neprestano od jutra. Kljub temu se je ustavil z njimi tri četrt ure. Imel je pripravljen govor, toda ni bral z lista, temveč se je kar po domače razgovoril. »Če bi vam hoteli povedati vse, kar nam srce narekuje, bi trajalo celo noč.« V nagovoru je sv. oče orisal značilnosti, ki se danes zahtevajo od ljudi, ki so se Bogu posvetili. »Če je bil čas, je potreboval duše Bogu posvečene, je to današnji čas,« je med drugim dejal Pavel VI. Ob koncu svojega obiska je papež daroval videmskemu mestu kelih, s katerim je tisti dan maševal. Nadškof Zaffonato, ki je prejel papežev dar, je bil vidno ganjen. Prišla je ura, da se sv. oče poslovi. Zunaj na trgu pred stolnico je bila še zmeraj velika množica, ki je čakala, da papeža še enkrat pozdravi. Sv. oče je vstopil v svoj beli avtomobil, iz njega ponovno odzdravljal množici pred stolnico in po ulicah ter se v temi odpeljal po avtocesti na letališče v Ronkah. Tu se je znova vkrcal v letalo, ki ga je malo pred deseto uro odpeljalo nazaj v Rim. Osemnajsti narodni italijanski kongres v Vidmu se je nato uradno zaključil v nedeljo 17. septembra z mašo ob 16. uri, ki jo je imel kardinal Poma na trgu 1. maja. (Nadaljevanje na 2. strani) Slovenci na evharističnem kongresu Sveti oče v Ogleju Toda dejansko se je kongres končal z odhodom sv. očeta. Evharistični kongres v Vidmu in obisk sv. očeta je za nami. Ali bo vse to ostalo le lep spomin in dogodek za zgodovino? Nikakor ne! V Ogleju je Pavel VI. rekel: Med posameznimi skupinami, ki so se udeležile kongresa v Vidmu, smo bili tudi Slovenci, živeči v Italiji. Želeli smo, da se kongresa udeležimo strnjeno kot posebna skupina. To iz dveh razlogov: 1. ker je v duhu pokoncilske Cerkve, da se narodnostne skupine družijo v skupnem češčenju božjem; 2. ker je med nami razvit drugačen način češčenja sv. Evharistije kot pa med našimi sosedi Italijani. Mi pred Najsvetejšim zakramentom rajši pojemo kot pa molimo ali premišljujemo. Zaradi tega so slovenski duhovniki na svojih sestankih ponovno obravnavali našo udeležbo pri evharističnem kongresu v Vidmu in se zedinili, da želimo imeti svoj dan in svojo cerkev. To željo slovenskih duhovnikov so predložili organizacijskemu vodstvu v Vidmu obenem s programom udeležbe. Vodstvo kongresa je idejo o navzočnosti slovenskih vernikov sprejelo, glede programa pa je zahtevalo, da se nekatere namere opustijo. Tako so se zastopniki slovenskih duhovnikov iz vseh treh škofij, ki v njih bivajo Slovenci, in vodstvo kongresa zedinili na obliko navzočnosti in na program, ki je bil pozneje uresničen. To se pravi, dopoldne romanje na Barbano, popoldne pa skupno češčenje in skupna maša v baziliki Madonna delle Grazie. Odbor slovenskih duhovnikov je šel na delo in skrbno pripravil vse podrobnosti. Priznati moramo, da je svojo nalogo odlično izpolnil, saj je ves program potekel po predvidenjih v splošno zadovoljstvo. NA BARBANI Za dan udeležbe Slovencev na kongresu je bil izbran petek 15. septembra, ko je praznik žalostne Matere božje. Ta dan je že naše tradicionalno romanje na Barbano. Potrebno je bilo samo, da se to romanje poveže s kongresom. To ni bilo težko, saj sta Marija in Jezus bila povezana v življenju in pri našem odrešenju, zato ju ni težko združiti tudi v skupnem češčenju. Ker je bila udeležba na kongresu zamišljena kot skupna udeležba vseh Slovencev v Italiji, je tudi romanje na Barbano bilo zamišljeno kot skupno romanje vseh. To se je v polni meri uresničilo. V petek dopoldne je pripeljalo v Gradež 33 avtobusov vernike iz vseh treh obmejnih škofij Italije in še nekaj z onstran meje. Prišli so verniki iz Kanalske doline z župnikoma iz Žabnic in U-kev, potem smo videli tri avtobuse iz Beneške Slovenije, šest z Goriške, 18 s Tržaške. Z onstran meje je bilo pet avtobusov, trije iz Brd, eden iz Solkana in eden iz Kanala. Skupno 33 avtobusov. Z verniki je prišlo približno 60 duhovnikov. »Ribiči« v Gradežu so imeli kaj voziti tisto jutro, saj so morali do desete ure prepeljati približno dva tisoč ljudi na otok k Mariji. Kajti »Pozivam vas, da bi skupaj gradili boljšo človeško družbo.« Tega danes res najbolj potrebujemo. Da bi nam pri tem pomagal Jezus pri daritvi sv. maše in v zakramentu sv. Evharistije, saj nas čaka tako pozabljen. poleg tistih, ki so prišli z avtobusi, so bili še številni drugi, ki so se pripeljali z lastnimi avtomobili. Do desete ure so bili v glavnem vsi na Barbani. Tedaj je pristopil k oltarju škof Jenko iz Kopra v spremstvu osmih duhovnikov iz svoje škofije, ki so skupaj z njimi somaševali. V spovednicah so bili pa že od jutra spovedniki, ki so potem spovedovali do konca maše. Veliko vernikov je opravilo sv. spoved. Cerkev na Barbani je bila polna in ljudsko petje, ki ga je vodil msgr. Močnik, je lilo iz prepolnih src vernikov. Pri maši je spregovoril msgr. Jenko in navezal svoj govor na praznik žalostne Matere božje, ki smo ga tisti dan obhajali. Pokazal je na vlogo Marijino pri našem odrešenju obenem z Jezusom in poudaril še nekaj misli za naše primorske ljudi, zlasti dejstvo, da že toliko let ni na Goriškem in Tržaškem duhovniškega naraščaja. Po maši so se prvi romarji kmalu vkrcali za povratek v Gradež, saj se je zjutraj pokazalo, da je treba najmanj tri ure, da prepeljejo vse romarje po morju. Vreme, ki je bilo zjutraj oblačno in vetrovno, se je še poslabšalo. Začel je pršiti dež. Vendar so romarji bili vseeno veselo razpoloženi, saj take maše na Barbani nismo še doživeli. PRI MARIJI MILOSTI V VIDMU Ker so avtobusi odšli iz Gradeža dokaj zgodaj popoldne, ni bilo težave začeti točno z našo pobožnostjo v baziliki Marije milosti v Vidmu. Ob štirih je bila prostorna bazilika prepolna slovenskih vernikov tako, da številni niti niso mogli v cerkev in so stali zunaj na stopnicah. Romarjem z Barbane so se namreč pridružili številni drugi, ki so prišli v Videm z lastnimi prevoznimi sredstvi ali z vlakom. Računati smemo, da je bilo v cerkvi kakih tri tisoč ljudi »Os-servatore Romano« pravi, da jih je bilo okrog štiri tisoč. Ob štirih pristopijo duhovniki k glavnemu oltarju, oblečeni v mašne plašče. Lep je pogled iz cerkve na prezbiterij, saj je tam o-pravljenih za mašo 56 duhovnikov, ki so vsi razvrščeni okrog glavnega oltarja, še lepši pa pogled na cerkev, kjer stoji glava pri glavi. Ob glavnem oltarju je pri strani zbran pevski zbor, ki bo pod vodstvom prof. Jericija odpiral ljudsko petje in tudi sam pel med češčenjem in mašo. Pevci so v glavnem člani zbora Lojze Bratuž, veliko pa jih je tudi iz drugih zborov, tako goriških kot tržaških ter iz Kanalske doline. K zvočniku pristopi g. Cencig, duhovnik iz Benečije, ki pozdravi navzoče takole: »Mi slovenski verniki, ki živimo v Italiji, raztreseni po treh škofijah Vidma, Gorice in Trsta, smo danes napravili naše vsakoletno romanje k Mariji na Barbano in zdaj smo tukaj zbrani, da se s to slovesno liturgijo udeležimo evharističnega kongresa, ki ga je pripravila videmska škofija in z njo vsa italijanska Cerkev. Prvikrat v zgodovini smo ofi-cielno vsi skupaj združeni videmski, goriški in tržaški Slovenci. Četudi smo si bratje po narodnosti in po veri, nas ločijo človeške meje in politične pregrade. To skupno evharistično slavje, ki smo ga danes pripravili, izpričuje, da se mi slovenski verniki zavedamo pomena, ki ga ima videmska škofija in tudi evharistični kongres, ki naj druži ljudstva, različna po jeziku in kulturi, a e-naka v izpovedi iste vere. Vsem vam tukaj pričujočim škofom, duhovnikom in vernikom vseh treh škofij Vidma, Gorice in Trsta, srčna zahvala in iskreno voščilo obilnega blagoslova in milosti od Evharističnega Jezusa, po priprošnji Matere božje Marije.« Zatem spregovori msgr. Pizzoni, videmski pomožni škof in predsednik organizacijskega odbora za evharistični kongres. V kratkih besedah želi dobrodošlico navzočim tudi v imenu videmskega nadškofa msgr. Zaffonata. Za pozdravi izpostavijo Najsvetejše na oltar; začne se češčenje. Verniki in zbor zapojejo evharistično pesem. G. Stanko Zorko prebere odlomek iz evangelija in pove nekaj evharističnih misli. Znova zapoje ljudstvo: Hvali svet Odrešenika. Sledijo pozdravi evharističnemu Jezusu, ki jih izrečejo po vrsti za dekleta Marilka Koršič, za fante Bernard Špacapan, za žene ga. Sfiligojeva, rojakinja iz Vidma, za može Tone Kostna-pfel. In zopet pesem iz vseh src. češčenje se tako zaključi, kratko, prekratko, a lepo in prisrčno. K oltarju pristopi msgr. Peter Co-colin, goriški nadškof, da začne sv. mašo. Asistirata mu msgr. Lojze Škerl iz Trsta in msgr. Rudi Klinec iz Gorice. Molitev in petje vodi msgr. Močnik kakor zjutraj na Barbani. V posebnem stolu nasproti pevskemu zboru zavzamejo mesto msgr. Zaffonato, videmski nadškof, msgr. Pizzoni in pa msgr. Andrea Pangrazio, bivši goriški nadškof in do nedavna tajnik italijanske škofovske konference. Gotovo je, da je tudi on veliko pripomogel, da so po daljšem premisleku pristali na željo nas Slovencev, da lahko imamo to skupno evharistično slavje v Vidmu. Saj je prvič v zgodovini, da smo zbrani v tako velikem številu slovenski verniki iz videmske, goriške in tržaške škofije, kakor je poudaril g. Cencig v svojem pozdravu. So-mašuje 56 duhovnikov, navzočih je pa gotovo še kakih 40 drugih duhovnikov, med njimi lepo število tudi iz Slovenije. Sv. maša teče gladko brez za-stankov, petje je mogočno, saj je tri tisoč vernikov, ki poje. Prav tako jih tri tisoč odgovarja glasno in razločno na molitve in skupno moli. Tudi zbor prispeva svoje, da je petje skladno in v ritmu. Po e-vangeliju ima nadškof Cocolin nagovor. EDINOST SE URESNIČUJE V OBČESTVU (Govor nadškofa Petra Cocolina v Vidmu) Že samo to, da smo sc zbrali k molitvi in češčenju Jezusa v evharistični skrivnosti, je razlog za globoko ganotje in iskreno veselje. Veselje, ki se poraja iz kruha življenja, ki se za nas lomi. »Presveta Evharistija obsega namreč ves duhovni zaklad Cerkve, Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje in živi kruh, ki daje ljudem življenje s svojini mesom, po Svetem Duhu oživljenim in oživljajočim, in jih tako vabi in navaja, naj obenem z njim darujejo sami sebe, svoja dela in vse stvarstvo.« (P. 0.5) — Ni je torej Cerkve brez večerje Gospodove! Kajti prav v Evharistiji se ponovno in nenehno oznanja in potrjuje zaveza med Bogom in krščanskim občestvom. Mi pa smo poklicani, da smo priče te zaveze in te enotnosti s Kristusovim telesom. »»V tem se je razodela božja Ljubezen do nas, da je Oče poslal na svet edinorojenega božjega Sina, ki je postal človek, da bi z odrešenjem ves človeški rod prerodil in združil v enoto. Preden je božji Sin daroval sam sebe na oltarju križa kot neomadeževano žrtev, je prosil Očeta za verujoče z besedami: »Da bi bili vsi eno, kakor Ti, Oče, v meni hi jaz v Tebi, da bodo tudi oni v nama eno, da bo svet veroval, da si me Ti poslal!« (Jan 17,21) In v svoji Cerkvi je ustanovil čudoviti zakrament Evharistije, ki obenem označuje in uresničuje edinost Cerkve.« (Odi. o ekum. 2) Edinost Cerkve, znamenja in zakramenta ljubezni in edinosti presvete Trojice, ne bomo našli, če ne v krajevnih občestvih. Prav v teh se uresničuje v vsej polnosti pestra mnogoličnost in različnost darov Svetega Duha. Te mnogoličnosti nikakor ne utesnujejo napetost k edinosti, saj je ta vendarle sad ljubezni Svetega Duha. Zato pa posamezne Cerkve ne smejo zatajiti svojega izvora in svojega prostora. Njihov jezik, zgodovina, običaji, načini življenja in mišljenja in sploh njihova osobitost so prav po izvoru različni. In nihče nima pravice te različnosti kakor koli kratiti. — »Tako bo mogel vsak človek in bo mogla vsaka družbena skupnost katerega koli naroda doseči popoln razvoj svojega kulturnega življenja, primemo nadarjenosti in izročilom vsakogar.« (G.S.60) Bodimo vsi znamenje edinosti! One edinosti, ki je »izraz edinosti Očeta s Sinom v Svetem Duhu!« (L.G. 17) Ta edinost se uresničuje v občestvu. Te enotnosti ne ogrožajo razlike, pač pa takozvane neovrgljive in izključujoče razlike, ki so tuje duhu občestvenosti. Prav zaradi nestrpnosti nastajajo v cerkvenih občestvih spori in prelomi, ki onemogočajo vsak razgovor, kot da bi šlo za obsodbe, ki ne dopuščajo priziva, za sektaštvo in nestrpnost. Pravcata Babilonija, izrodek človeške toposti in napuha. V sličnem ravnanju ni Boga naših očetov, ni Jezusa iz Nazareta. Ni Vsemogočnega, osvoboditelja iz egiptovske sužnosti, onega Boga, ki je iztrgal Abrahama iz gotovosti njegovega doma in njegove kulture, Boga ljubezni, zgolj ljubezni. V tem primeru bi bili daleč proč od »edinosti duha«, od »vezi miru«, ki nas » z vso ponižnostjo in krot-kostjo druži v potrpežljivosti in ljubezni.« (Ef. 4,2) Raznolikost povzroča, da se odnosi menjajo in da se družba presnavlja. Skupnost različnih doprinosov poraja novosti. Nihče ni vse! Nihče ne zmore vsega. Kolika sreča, da so ljudje, ki so od nas različni! Uspevajo v tem, kar je za nas nemogoče; dospejo tja, kamor bi ml nikoli ne prišli; razumejo, kar je za nas nerazumljivo. Ko se jim mi pridružimo, napoči prava radost, saj tudi naše življenje dobi nov smisel. Krščansko sožitje je nujnost! Zahteva ga naša vera, pa tudi izkušnja, da resnice ne smemo istovetiti z zavestjo, ki jo mi imamo o resnici. Za vse nas bi veljalo pravilo: »Ti, ki si nekdo drug, si potreben moji resnici: resnici, ki je inoja vera, moja ljubezen. — Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega; ni več moškega in ženske; kajli vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu, če pa ste vi Kristusovi, ste torej Abrahamov zarod, po obljubi dediči!« (Gal. 3,28) Vsakdo naj prevzame breme vseh. Kakor Kristus, ki se izstoveti z vsakim človekom, da bi vsakdo bil sin nebeškega Očeta. Vsi bodimo kot preroško znamenje: »Množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in duha.« (Apd 4,3) Bratska cbčestvenost se javlja v ljubezni, ki priznava vsakomur njegovo pristnost, v katero smo poklicani. Drugim pa nudi vse več, kot so človeške vezi (etične, kulturne, narodne). Nebeški Oče nas namreč navaja k bratskemu občestvu, ki ga moramo vedno znova izpopolnjevati. Eden in isti je namreč krst, po katerem smo bili vključeni v isto Kristusovo telo; ena in ista je evharistična gostija, pri kateri smo po Kristusu združeno z Očetom in z brati; ena in ista je vera v Kristusa Gospoda, isto je upanje v zveličanje, ista ljubezen vseh src, ista služba za ljudi. Biti verni znači: biti združeni z drugimi; pomeni: pomagati drug drugemu, učiti se od dobrega, id je v drugih. Samo če prevzamemo nase polnost soodgovornosti, bomo znamenje in živo pričevanje: »Vi pa ste Kristusovo telo in njegovi udje, vsak na svoj način!« (i Kor. 12,27) Iz presvete Evharistije, ki jo slavimo, izhaja to vabilo: Vsak dan gradimo v nas edinost v Svetem Duhu: ono edinost, ki je skupek imen, izkustev, jezikov; ki je v tem, da drug drugega sprejemamo v proslavljanju in češčenju enega in istega Gospoda! Po govoru se maša nadaljuje. Pri obhajilu obhaja večje število duhovnikov pred oltarjem in po cerkvi. Obhajil je veliko, zato se vsa pobožnost nekoliko zavleče, da smo že nekoliko prekoračili določen čas. Potrebno je zaključiti, zakaj ob 18. uri je druga pobožnost. Zaradi tega je za zaključek samo ena skupna pesem: »Marija, skoz življenje...« Z Marijo smo začeli, z Marijino pesmijo zaključimo ta veliki dan. Zunaj je vreme še vedno kislo. Zato se udeleženci počasi odpravijo v avtobuse, čeprav bi si mar-sikaka skupina rada ogledala tudi mesto. Toda nič za to. Izpovedali smo svojo vero v evharističnega Kristusa, ga počastili v Najsvetejšem zakramentu, ga sodarovali pri mašni daritvi. V naših srcih je sonce, ki ga na nebu ni. Marija naj nas nadalje vodi skoz življenje. K. H. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIH VERSKE KR VICE Zamenjava v vodstvu CEI Najvišje predstavniško telo italijanskih škof je Italijanska škofovska konferenca (CEI). To vodi poleg predsednika generalni tajnik. Do sedaj je bil generalni tajnik CEI bivši goriški nadškof msgr. A. Pangrazio, ki je to službo opravljal v precej težkih okoliščinah, saj je bilo potrebno šele iskati primernih poti za delo konference, ki je bila v nastanku. Tajnika imenuje papež sam za dobo štirih let. Sedaj je mandatna doba msgr. Pan-graziu potekla in sv. oče je na njegovo mesto imenoval pomožnega škofa v mestu Luca msgr. Henrika Bartolettija. Msgr. Pangrazio bo še nadalje vodil škofijo Porto e Santa Rufina blizu Rima in bo poleg tega delegat pri kongregaciji za semenišča in sicer za semenišča v Italiji, in pa konsultor pri kongregaciji za škofe. Novi tajnik msgr. Bartoletti ima 56 let in se je rodil v Firencah; škof je od leta 1958. Reforma nižjih redov v katoliški Cerkvi Dne 15. septembra je vatikansko glasilo »L’Osservatore Romano* objavilo dve važni apostolski pismi Pavla VI. Z njimi se preurejajo nižji redovi in diakonat v rimsko katoliški Cerkvi. Bistvo prvega pisma glede nižjih redov je v tem, da se tako zvani nižji redovi odpravljajo skupaj s tonzuro. Nižji redovi so bili štirje: ostiariat, ek-sorcistat, lektorat in akolitat. Cerkev jih je podedovala iz prvih krščanskih stoletij in jih je podeljevala s posebnimi posvečenji. Danes tega ne bo več. Namesto »redov« ostanejo »službe«. Te pa bodo lahko opravljali laiki, posebno še službo lektorja, to je bralca pri liturgiji, in pa službo akolita, to je strežnika pri maši in pri drugih liturgičnih obredih. Tudi subdiakonat je odpravljen. Drugo apostolsko pismo pa govori o diakonatu. Ta bo zanaprej prvi sveti red, kateremu s.ledi mašniško posvečenje. Več o novih reformah bomo spregovorili v kaki prihodnji številki. Goriški nadškof med somaševanjem s slovenskimi duhovniki v Vidmu Vtisi s taborjenja V drugi polovici julija smo goriške skavtinje imele svoje taborjenje blizu Možnice (Moggio Udinese); letošnje taborjenje je bilo četrto v življenju naše goriške organizacije skavtinj. Prostor za tabor je bila jasa blizu vasi ob potoku. Tam smo prale, se umivale in kopale, za pitje pa smo si napeljale vodo po »vodovodu« iz sosedne hiše. Voda je namreč nujen pogoj za življenje v Taboru. Zatem smo se lotile postavljanja tabora. To delo je zmeraj utrudljivo in za marsikoga neprijetno, saj kdo je danes vajen žaganja, kopanja, iskanja drv po gozdu, sekanja in podobnega. Vendar menim, da bi bilo v prihodnje boljše, ko bi se pri tem delu omejile na najnujnejše, da bi tako ostalo več časa za igre in zlasti za izlete, ki jih je bilo letos premalo. Ko je tabor postavljen, se začne redno skavtsko življenje, polno dobre volje in iznajdljivosti. Razdelile smo se v pet vodov: Make, Planike, Orhideje, Encijane in Koprive. Med »koprivami« smo bile »starejše« skavtinje. Vsak dan smo si izbrale posebno temo za razmišljanje, ki naj bi nam bila tudi vodilna misel za čez dan. Po jutranji telovadbi in umivanju v potoku je bila sv. maša. Pripravljale smo pesmi, prošnje in oltar, ki je bil vsak dan v svežem cvetju. Pri maši smo čim bolj same sodelovale. Mislim, da je marsikatera šele tu na taboru v polno doživela pomen Kristusove daritve. Važna se mi zdi iz našega življenja anketa, ki smo jo izpeljale. Odgovori nanjo so bili iskreni in so nam nudili priložnost, da smo se o njih prav tako sproščeno porazgovorili tisti in še naslednji dan. Pri izletih naj omenim romanje na Sv. Višarje. Kakor povečini vse ostale dneve smo tudi ta dan doživele muhasto vreme, ko je sijalo sonce, pa prišla ploha in znova sonce ter se spet od nekod pripodil oblak in nas pregnal pod streho. A zaradi tega se nismo preveč razburjale: v gostilni smo veselo prepevale in spraznile svoj repertoar pesmi, ki ni ravno skromen. V Reziji so ta čas taborile tržaške skavtinje. Zato ismo jih obiskale kot se spodobi za dobre sosede. Tudi pri njih je bilo iger in petja na kupe. Prav tako smo obiskale goriške skavtinje iz župnije Srca Jezusovega, ki so taborile v dolini Aupa nekoliko više kot me. Razgovarjale smo se odprto, jim govorile o naši organizaciji, one pa o svoji. Menim, da bi morale imeti več stikov z italijanskimi skavtinjami in tudi kake skupne izlete. V Možnici smo se seznanile tudi s tamkajšnjim kaplanom g. Mariom Gorjupom, ki je doma iz Benečije. Poleg kaplanova-nja v Možnici mora oskrbovati še več vasi v dolini Aupa, ki so raztresene daleč po hribih. Enkrat smo ga obiskale v vasi Dordolla in mu pomagale v cerkvi. Obljubile smo, da pridemo še kdaj pozimi. V stik smo prišle tudi z domačini Furlani, ki so zelo dobri in prijazni; radi so nam pomagali. Ko zaključujem te svoje vtise, se v imenu udeleženk zahvaljujem vsem, ki so nam pri taborjenju pomagali. Poetična kopriva Z GORIŠKEGA OKNO V DANAŠNJI SVET Robidnice XIV. Evharistični kongres v Vidmu je za nami. Zato moremo potegniti nekaj zaključkov. Kongres je zbudil v italijanski javnosti dovolj pozornosti, vendar predvsem zaradi udeležbe sv. očeta Pavla VI. Človek je namreč med kongresom imel vtis, da niti v Vidmu samem ni bilo kaj dosti navdušenja za kongres kol tak. Ne vem, človek sodi po zunanjih vtisih. Ti pa so bili takšni, da če si prišel v Videm prve dni kongresa, nisi nikjer mogel slutiti, da se tam kaj posebnega dogaja. Izjema je bila bazilika Madonna delle Grazie in trg pred njo. Tam je bilo nekaj več življenja, posebno zato, ker so pripravljali oder in prostor za papeževo mašo. Drugod v mestu nisi nikjer videl nič izrednega; življenje v Vidmu je teklo po svojem vsakdanjem tiru. Nalašč sem obiskal stolnico. Nič posebnega, obisk ljudi kakor kak drugi dan v letu. Vedel sem, da je v baptisteriju izpostavljeno Najsvetejše za celodnevno če-ščenje, vedel sem, da je baptisterij nekje pri stolnici. Vprašam in mi povedo, da je baptisterij v zvoniku stolne cerke. To je osmerokoten prostor, na sredi stoji oltar, nu oltarju sv. Hostija, okrog oltarja so verniki. Morda 40 ali 50 oseb. Mislim, da je bil tak prostor za celodnevno češčenje Najsvetejšega med evharističnim kongresom odločno slabo izbran. Evharistični kongres bi moral največji poudarek dajati sv. Evharistiji in njenemu češčenju, toda v Vidmu tega ni bilo. Osrednja misel »Evharistija in krajevno občestvo« je ostala v mejah maše in raznih srečanj, ki so bila na sporedu. Na teh srečanjih so obravnavali vprašanja z različno tematiko. Evharistiji in njenemu češčenju pa so posvetili silno premalo po- XI. mednarodni natečaj zborovskega petja C. A. Seghizzi V dnevih 21., 22., 23. in 24. septembra se bo vršil v Gorici v dvorani na Telovadnem trgu (Piazza Cesare Battisti) XI. mednarodni natečaj zborovskega petja. Poleg Italije bo na natečaju zastopanih 10 držav in sicer: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Nemčija, Grčija, Jugoslavija, Romunija, San Marino, Švedska in Ogrska. Slovenska zbora bosta samo dva in sicer zbor Vasilij Mirk s Proseka in komorni zbor iz Ptuja. Iz Gorice bo nastopal italijanski zbor »S. Ignazio«, ki ga vodi prof. Jericijo. V četrtek ob 21. uri bo na vrsti poli-fonsko petje, prav tako v petek ob 9.30, ob 15. in ob 20.30. V soboto ob 15. uri bo na sporedu folklora, prav tako v nedeljo ob 9.30 in ob 15. uri. Nagrajevanje zborov in nastop zmagujočih bo v soboto in v nedeljo ob 21. uri. Zornosti. Mnenja sem, da bi se videmski kongres bolje kot »evharistični kongres« moral imenovati simpozij o maši. Kajti na maši je bil ves poudarek. Zaradi tega je videmski evharistični kongres, ki je bil prvi pokoncilski evharistični kongres, zgrešil svoj poglavitni namen, to je češčenje sv. Evharistije, ki je trajni zakrament. Organizatorji so iskali novih oblik za evharistične kongrese, toda pri tem so se izneverili bistvu evharističnih kongresov. Saj so ti nastali prav zato, da se da poudarek javnemu in zasebnemu češčenju sv. Evharistije. Kjer tega ni, naj se taki kongresi nazivajo kako drugače, ne pa »evharistični kongresi«. V tem oziru je bilo tudi nelogično, da so papež in škofje na evharističnem kongresu delili zakrament svete birme. Ni vse za povsod. Po mojem mnenju evharistični kongres ne sme postati »enolončnica«, v kateri je vsega po malo. Te kritične opombe so bile napisane zaradi tega, da bi rešili evharistične kongrese in evharistična slavja s stranskih poti, na katere je krenil videmski kongres. Evharistični kongresi naj ohranijo svoj prvotni namen, izkazovati evharističnemu Jezusu javno in privatno češčenje. Ne gre za triumfalizem, temveč za izraz naše katoliške vere v resnično bivanje Jezusa v zakramentu sv. Evharistije tudi izven maše. Ker nekateri danes to versko resnico stavijo med dvomne resnice, ni prav, da se jim indirektno daje potuha s tem, da se na evharističnem kongresu porine javno češčenje sv. Evharistije na tako pozabljeno mesto kot se je zgodilo v Vidmu. (r+r) »Katoliški glas** v vsako slovensko družino! Bralci pišejo »Dve vprašanji tržaškemu duhovniku N. N., ki je v zadnji številki tega tednika povedal svoje mnenje o duhovniški obleki. Ogledala sem si vse škofijske liste od leta 1963 do zadnjega, prav z namenom, da bi našla kakšne škofove odredbe o duhovniški obleki. In sem jih res našla. V avgustovskl-septembrski številki iz leta 1964 odreja gospod škof, da smejo duhovniki poleg talarja in dokolenske suknje nositi, kadar ne izvršujejo striktno duhovniških funkcij, tudi clergyman, to je zapet jopič, ovratnik, dolge hlače, navaden klobuk, pozimi suknjo in vse to črne barve. V aprilski številki iz leta 1969 opominja isti gospod škof svoje duhovnike, naj se držijo glede obleke odredbe iz leta 1964, naj se ne sramujejo nikjeir pokazati, da so duhovniki, naj ne zakrivajo o^Tatnika z majicami ali s čim drugim, ker to ni prav in naredi slab vtis na vernike in naj nosijo obleko črne barve. V junijski - julijski številki tudi iz leta 1969 opominja gospod škof svoje duhovnike, naj nosijo talar, ko spovedujejo in nosijo obhajilo bolnikom in sploh ko o-pravljajo duhovniško službo. V majski - junijski številki iz leta 1970 opominja ponovno gospod škof duhovnike, naj se drže glede obleke strogo in dobesedno odredbe iz leta 1964, zlasti naj ne zakrivajo ovratnika z majcami, ker dajejo s tem vtis, da se sramujejo svojega duhovništva, čeprav nimajo tega namena. Potem dodaja, da bodo z izvajanjem te njegove odredbe pokazali vernikom, kakšnega duha so. Potem nisem zasledila več nobene škofove odredbe glede duhovniške obleke. To pomeni, da je še vedno v veljavi tista iz leta 1964, da je gospod škof še ni preklical. Gospod duhovnik N. N. iz Trsta gotovo vse to dobro pozna, bolj kot jaz navadna vernica. Zato bi rada vedela, kaj on misli o škofovi odredbi iz leta 1964 in o vseh drugih njegovih poznejših opominih, in kako opravičuje dejstvo, da je včasih oblečen v strogi duhovniški obleki, to je v črni obleki in ovratniku, včasih pa v "civilu” in zakaj je dobro, da je včasih v "civilu”.« Metka Jelinčič USTAŠKI PODVIG Pretekli teden je zbudil precej pozornosti nesmiseln podvig ustašev, ko so zaplenili švedsko letalo. Zgodilo se je namreč, da so trije ustaši preusmerili letalo švedske civilne družbe, ki je letelo iz Go-teborga v Stokholm, na letališče majhnega švedskega mesta Malmoe. Na letalu je bilo 80 potnikov in ustrezno število osebja. Ustaši so grozili, da poženejo letalo v zrak z vsemi potniki, če švedske oblasti ne izpustijo sedem ustašev, ki so bili zaprti v švedskih zaporih, in če ne dajo 500 tisoč švedskih kron odkupnine. Švedska vlada je pristala na vse zahteve u-stašev. Nato so ti izpustili potnike, pridržali pa pilote in hostess. Zatem so prisilili pilote, da 'so jih z letalom odpeljali v Španijo. Na madridskem letališču so španske oblasti vse ustaše pridržale in jih priprle. Sedaj ugibajo, ali jih bodo vrnile Švedski ali pa jih bo špansko sodišče samo sodilo. Vsekakor se zdi, da bodo že obsojene ustaše vrnili švedski, tri teroriste, ki so letalo preusmerili, pa bodo sami sodili. IZRAEL SE MAŠČUJE Zaradi napada arabskih teroristov v Miinchenu na izraelske športnike so Izraelci začeli kaj kmalu s povračilnimi u-krepi. Najprej so napadli z letali Sirijo in južni Libanon, nato so napravili v južni Libanon posebno očiščevalno akcijo s tanki in kopnimi četami, ki je trajala 36 ur. Sedaj se pripravljajo na udar v Sirijo. Tako vsaj trdijo poročila. Izraelski napad na Libanon, ki je povzročil večje število žrtev tudi med civilnim prebivalcem, je bil izrazit maščevalni ukrep, ki ga z moralnega stališča ni mogoče odobravati. Arabski begunci niso krivi za teroristične atentate drugih A-rabcev. ZDRUŽENI NARODI ZASEDAJO V sredo se je začelo letošnje zasedanje Organizacije združenih narodov v New Yorku. Trajalo bo do božičnih praznikov. Na sporedu so razni problemi: mednarodni terorizem, razorožitev, atomsko o-boroževanje, kriza na srednjem Vzhodu, Vietnam in še toliko drugega. Ali se bodo diplomati v čem zedinili, bomo videli. Značilno je, da so prišli zastopniki Kitajske na zasedanje že prvi dan. VOLITVE V NEMČIJI Ministrski predsednik v zahodni Nemčiji Villy Brandt je sklenil, naj se predčasno razpusti parlament in razpišejo nove volitve. V parlamentu sta namreč opozicija in vladna koalicija socialnih demokratov in liberalcev imeli vsaka enako število glasov. Zato vlada ni imela več večine. Edini izhod iz zagate je Brandt videl v novih volitvah, ki naj položaj razčistijo: volivci naj odločijo, kdo naj jim zanaprej vlada. Volitve bodo verjetno v nedeljo 19. novembra. VELIKI VOJAŠKI MANEVRI Oba največja vojaška bloka v Evropi sta skoraj istočasno imela velike vojaške manevre, največje po vojni. Vzhodni socialistični blok jih je imel na Češkoslovaškem in so se jih udeležile čete vseh držav vzhodnega bloka razen Romunije. Zaveznice NATO pa imajo svoje vojaške manevre prav te dni in se vršijo na Nor- veškem. Sodelujejo vojaške enote vseh držav članic NATO, tudi Francozi. Govorijo o miru, pripravljajo se pa na vojno, če drži latinski pregovor: Si vis pacem, para bellum, če hočeš mir, pripravljaj se na vojsko, bi to bilo kar prav. SOVJETSKA ZVEZA KUPUJE ŽITO V ZDA, KANADI IN FRANCIJI Te dni so bile objavljene nove, sorazmerno natančnejše vesti o velikih sovjetskih nakupih kmetijskih pridelkov. Najprej je dosti pozornosti zbudil sovjetsko-ameriški sporazum o nakupu ameriškega žita v skupni vrednosti 750 milijonov dolarjev, ki naj bi ga ZDA dobavile v treh letih. Potem pa so se podatki stopnjevali: med ZSSR in ZDA ne gre več za tričetrt milijarde temveč že za dolarsko milijardo žita. Nato sta v podobo stopila še dva dobavitelja, Kanada in Francija. V naturalnih količinah je videti vsebina sporazumom o sovjetskih nakupih takale: iz ZDA 5 milijonov ton žita v treh letih, iz Kanade 4 milijone ton in iz Francije 1 milijon ton. Skupno gre trenutno torej za deset milijonov ton v treh letih. Iz Moskve je prišlo tudi pojasnilo, od kod tako velike potrebe po uvozu žita. Vremenske razmere, ki so vplivale na letošnjo letino, so bile izredno slabe. O-stra zima je marsikje prisilila kolhoze in sovhoze, da so morali spomladi preorati že zasejane površine in jih zasejati znova, kar je seveda bistveno znižalo predvidene hektarske donose. Temu se je pridružila še huda suša na prehodu iz pomladi v poletje, tako da se je sovjetska žitna bilanca precej napela. Združene države so za Sovjetsko zvezo najnaravnejši partner. Kmetijska produktivnost je namreč v ZDA pri nekaterih pridelkih na svetovnem vrhu, pri drugih pa prav blizu, medtem ko sovjetska precej zaostaja. Zbirni podatek iz virov OZN za lansko leto pove, da ima ZSSR 32 milijonov kmetijskih delavcev, ZDA pa 3,5 milijona; to pa pomeni, da povprečen sovjetski delavec prideluje hrano za o-sem ljudi, ameriški pa za 59. Slavje v Cerknem Preteklo nedeljo je bilo v Cerknem veliko slavje ob odprtju nove šole. Prišlo je veliko ljudi in posebno veliko nekdanjih borcev iz Primorske, ki so najbrž vsi šli kdaj skozi Cerkno med leti zadnje vojne. Na shodu je govoril Stane Dolanc, tajnik izvršnega biroja ZKJ, in Lidija šentjurc, nekdanja aktivistka. V Dolančevem govoru je bila morda najbolj značilna njegova izjava, da komunisti nočejo narodne sprave. Mi to razumemo tako, da slovenski in jugoslovanski komunisti hočejo še nadalje uganjati politiko razlikovanja med »dobrimi« in »slabimi« državljani, med državljani prvega razreda m med državljani drugega razreda in morda celo tretjega. Katoliška kapela bo služila muslimanom Redovnice, dominikanke v mestu Lille v Franciji, so darovale muslimanski skupnosti v mestu kapelo, ki že dve leti ni bila v uporabi. Muslimani jo bodo spremenili v svojo molilnico (mošejo). To dejanje je izredno ugodno odjeknilo med številnimi muslimani, ki živijo v Franciji. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ ZORA PISČANC Od Dunaja do Prage OD MIKULČIC DO VELEHRADA IN BRNA V jutru petega dne našega potovanja smo zapustili Bratislavo in se usmerili proti Vdehradu in nato naprej proti Brnu. Spet nas je sprejela ravnina z nepreglednimi polji koruze, žita, ječmena iin sladkorne pese. Vzdolž poti pa so rasla sadna drevesa in sicer same češnje. Moravsko prečka reka Morava, ki je tiste dni prestopila bregove in se razlila po širnih poljih. Kmalu smo zagledali veliko železnih stolpov in pod njimi črne mlaku-žc. To so naftna polja. Hiše so lepše in nekatere okrašene s prelepo narodno ornamentiko, naslikano na ploščice iz rnajo-like; podobne so onim, katere smo pred leti videli na Portugalskem. Le da je ta ornamentika bolj živa. Ustavili smo se v Mikulčicah, kjer so leta 1948 odkrili izkopanine, ki dokazujejo, da je bila že v 9. stoletju tu velika vodilna državna tvorba. Obiskali smo muzeje, kjer hranijo dragocene predmete, nože, sulice, lepo izdelane zlate gumbe, zapestnice, lončeno posodo; v sredini pa je 16 grobov z dobro ohranjenimi okostnjaki. Po okostju in še posebno po zobeh sodeč, so morali biti to sami mladi, izredno visoki možje, ki so verjetno padli v boju. Z izkopavanjem še vedno nadaljujejo in pri tem delu so zaposlene večinoma ženske. V času sv. Cirila m Metoda je bila ve-likomoravska država ena vodilnih slovanskih držav. Vladal ji je ponosni Svetopolk. Da je zasedel prestol, je izdal Nemcem kneza Raslislava, ki je bil poklical sveta brata Cirila in Metoda na Moravsko. Kruti Bavarci so Rastislavu iztrgali oči. Sveto-polk je pozneje na prigovarjanje spletkarskega nemškega duhovnika Vihinga pognal iz dežele Metodove učence in dosegel, da je Rim imenoval Vihinga za Metodovega naslednika. Tedaj so se na stežaj odprla vrata nemškim misijonarjem, ki so obenem s križem širili tudi nemški jezik in nemško nadvlado. Ko je leta 894 Svetopolk umrl, so se Nemci povezali zoper Moravsko z Madžari. Leta 906 je Moravska kot država propadla in ni vstala nikdar več. Večino ozemlja so si osvojili Madžari. Pozneje so Čehi iztrgali Madžarom precejšen del stare moravske države. Leta 1918 je prišla vsa Moravska s češko in Slovaško v enotno državo Češkoslovaško. Prispeli smo v Velehrad, kjer je imel sv. Metod svoj metropolitski sedež. Tu je tudi umrl leta 885 in bil tukaj pokopan. Za njegov grob nihče ne ve, kje je. Velika cerkev sameva. Temelji prvotne cerkve, ki so jih odkrili pod sedanjo, so arheološka zanimivost, ki si jo ogledujejo starino-slovci in turisti. Romarji ne prihajajo več. Kjer je nekoč bil sedež Metodove nadškofije, prekrasna cerkev in zraven semenišče, kjer je bil Stojanov dom za duhovne vaje in tečaje, kamor so tudi slovenski bogoslovci hodili na cirilmetodijske kongrese, tam, kjer je mrgolelo pobožnih romarjev od blizu in daleč, je danes mrtvo in prazno kot na pokopališču. Stojanov dom, semenišče in župnišče so podržavljeni in spremenjeni v hiralnico. Videli smo belo-oblečene redovnice, ki so pred seboj porivale vozičke z nepokretnimi in umsko ne- razvitimi osebami. Redovnice se na Češkoslovaškem smejo baviti samo še s takimi reveži. Gorje, če bi skušale vplivati na deco. To jim je strogo prepovedano. Kako prefinjena krutost! škof Stojan je bil po prvi svetovni vojni za škofa v Olomucu. Umrl je v sluhu svetosti kot naš Slomšek. Sedaj je pokopan v cerkvi na Velehradu in na njegovem grobu so vedno rože. A Velehrad kot središče velikomoravske države in Metodovega misijonstva ter pred zadnjo vojno središče cirilmetodijske misli in dela za cerkveno edinost ne obstaja več. Komunistične oblasti so kot nekoč Svetopolk uničile delo slovanskih blagovestnikov. Upajmo, da ne za vedno. Kolo zgodovine se neprestano vrti. V BRNU Brno je glavno mesto Moravske, drugo po velikosti v državi, šteje 350.000 prebivalcev in se razteza na rodovitni ravnini, obkroženi z valovitimi griči. Peljali smo se skozi lepe gozdove, prešli obsežno ravnino pri Austerlitzu, kjer je bila znamenita bit- ka med Napoleonovimi četami in Rusi 2. decembra 1805. Pod večer smo prispeli v Brno. Toliko je bilo še dneva, da smo si ogledali grad Spielberg na griču nad mestom. Grad je znan po svojih ječah. Sezidal ga je kralj Premisi II. v 13. stol., pozneje ga je avstrijska cesarica Marija Terezija dala spremeniti v jetnišnico, ki je bila ena najhujših v Avstriji. Tu je bil zaprt tudi italijanski pisatelj in domoljub Silvio Pelllco, ki je opisal svoje trpljenje v teh ječah v knjigi »Le mie prigioni«. Jet-niške celice so bile globoko pod zemljo in vso ogromno stavbo je obdajal visok zid. Grad je sedaj spremenjen v gostišče in verjetno tudi v neke vrste žganjekuho, sodeč po ceveh in belooblečenih osebah, ki so se motale okoli strojev. Na vzpetini nad mestom raste novo naselje samih stolpnic. V tem naselju stanuje že 27.000 ljudi in še vedno zidajo nove stavbe. Seveda nii sledu o kaki cerkvi ali kapelici. To je naselje, ki Boga ne potrebuje, podobno kot Nova Gorica. (Se nadaljuje) Prebivalci tržaške občine bodo šli na volišča Mandat tržaškemu občinskemu svetu je sicer zapadel že pred enim letom, toda zaradi predčasnega razpusta parlamenta spomladi letos in drugih političnih kriz bodo volivci tržaške občine šele 26. novembra stopili na volišča in obnovili občinski svet. Slovenci, ki samostojno nastopamo na volitvah že vso povojno dobo, bomo torej v tržaški občini še enkrat poklicani, da se odzovemo klicu slovenske vesti. Nobenega dvoma ni, da bo slovenska lista tudi tokrat izvolila v občinski svet svojega predstavnika. Preteklo mandatno dobo nas je v tržaškem občinskem svetu zastopal dr. Rafko Dolhar, ki je pozneje postal tudi občinski odbornik, ko je Slovenska skupnost podpisala političnoprogramski sporazum s strankami leve sredine, to je z DC, PSI, PSDI in PRI. Nedvomno je setev dela v okviru tržaškega občinskega odbora pozitivna za Slovensko skupnost, toda o tem bomo podrobneje spregovorili kdaj pozneje. Danes naj povemo, da je na volitvah, ki so bile jeseni 1966, prejela Slovenska skupnost kar 4.911 glasov. Prepričani smo, da bodo njeni dosedanji in novi volivci možato izpolnili svojo narodnostno in socialno dolžnost ter podprli borbo slovenskega delavca, slovenskega izobraženca, slovenskega obrtnika, kmetovalca, učitelja itd. Slovenci se moramo danes zlasti zavedati položaja, v katerem se nahajamo. Naša prva dolžnost je manjšinska politika, je skrb za slovenstvo v zamejstvu, je naša boljša gospodarska bodočnost. S temi mislimi bomo v tržaški občini začeli s pripravo na volitve. Volivec Repertoar SSG v Trstu 1972-73 V ABONMAJU : 1. L. Pirandello: »Le premisli, Giacomi-no!«; 2. F. Benedetdč: »Pravila igre«; 3. F. Raimund: »Kralj gora in ljudomrznik«; 4. D. Forte: »Martin Luther in Thomas Miinz-ner ali Uvod v knjigovodstvo«;; 5. Pregelj-Mejak: »Tolminci«; 6. Gostovanje SNG iz Ljubljane; 7. Gostovanje SNG iz Maribora. IZVEN ABONMAJA : Ljudski oder: Vojmil Rabadan: »Kadar se ženski jezik ne suče«. Mali oder: Ted Whitehead: »Alpha Beta«. Otroška predstava: Saša Škufca: »Janko in Metka«. Ostala gostovanja: Balet SNG iz Ljubljane; Dramsko kazalište »Gavella« iz Zagreba; »Mladinsko gledališče iz Ljubljane; Mestno gledališče ljubljansko; Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Vrste abonmajev: Red A (premierski). Red B (prva sobota po premieri). Red C (prva nedelja po premieri). Red D (mladinski v sredo). Red E (mladinski v četrtek). Red F (okoliški - popoldanska predstava 'na dan praznika). Cene abonmajev za sedem predstav: Parter I. premiera 13.500 lir, ponovitve 7.000. Parter II. premiera 9.500 lir, ponovitve 6.000. Balkon premiera 3.000 lir, ponovitve 3.000 lir. Za vse predstave, razen premier, tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 2.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma invalidom. Abonma Red okoliški stane 7.000 lir. Za cenjene obiskovalce tega reda bomo preskrbeli prevoz. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. februarja 1972. Za vse druge predstave nudi SSG svojim abonentom 50-odstotni popust! Vpisovanje abonetov od 18. do vključno 5. oktobra v Tržaški knjigami, ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter pri glavni blagajni Kulturnega doma (vsak dan, razen nedelj in praznikov, ob 8. do 14. ure), ul. Petro-nio 4, tel. 734265. Devin - Nabrežina V zadnjem času je v devinsko-nabre-žinski občini prišlo do zamenjave v vodstvu v treh javnih ustanovah, ki so zelo pomenljive za tukajšnjo slovensko prebivalstvo. Prve dni septembra je prišlo z odlokom deželnega odbornika za turizem imenovanje za novega predsednika turistične ustanove, in sicer bo predsednik za nadaljnja štiri leta učitelj Pietro Paren-tini po rodu Istran, prebiva pa v Seslja-nu. Poučuje na italijanski osnovni šoli v Devinu in se že vrsto let politično udejstvuje v vrstah KD. Pripada morotejski struji v KD, ki ima v rokah pokrajinsko politično vodstvo te stranke in se je zmeraj, zavzemala za dobre in konstruktivne odnose med tukaj živečima narodno-stima. Slovenski gostinci devinsko-nabre-žinske obale upajo, da bodo s tem novim imenovanjem bolje zaščitene njihove koristi. Drugo imenovanje je prišlo od tržaškega prefekta dr. Abrescia, ki je za novega komisarja za izredno upravo jusarskih zemljišč v Medji vasi in Štivanu imenoval Josipa Legišo iz Medje vasi št. 18. Njegova namestnika pa sta Milko Pernarčič, tudi iz Medje vasi, in Josip Legiša iz Štivana. Novi komisar nadomestuje Zdravka Pahorja in je star 36 let. Zaposlen je v štivanski papirnici in se poleg tega uspešno ukvarja s kmetijstvom. Upamo, da se bo novemu komisarju posrečilo pomiriti duhove v vasi. V zadnjih letih je namreč bilo slišati precej negodovanja v zvezi z raznima nepravilnostmi, zlasti v zvezi s prodajo določenih zemljišč nedomačinom, medtem ko naj bi bili nekateri domačini prikrajšani. Novemu komisarju želimo čimveč uspeha v njegovem delovanju. Za naše ljudi je nadalje zelo važno i-menovanje učitelja Dominika Hvaliča iz Medje vasi za novega predsednika šolskega patronata devinsko-nabrežinske občine. Dominik Hvalič poučuje v slovenski o-snovni šoli, ki bo v prihodnjem šolskem letu imela 13 šolarjev. Zasedel je mesto, ki se je zdelo, da je kot nekakšna domena italijanskega učitelja Rema De An-gelisa, kateri ni imel nikdar pravega posluha za pritožbe slovenskih šolnikov. Novemu predsedniku želimo mnogo u-speha pri njegovem odgovornem delu. Zakaj ne četrtega učitelja v Borštu Sedmega septembra 1.1. je bilo pri šolskem skrbniku Fidenziju odposlanstvo mater iz Boršta, ki je zahtevalo namestitev četrte učne moči na borštanski šoli. Zna- Tekmovanje iz folklore v Gorici Tudi letos se je v Gorici uspešno zaključil 3. festival folklore. Preden spregovorimo o letošnji prireditvi, oglejmo si, kaj je sploh folklora. Folklora je izraz ljudskega življenja, to je slovstva, glasbe, pesmi, šeg in plesa. Ples pa je najstarejša oblika umetnosti in plesna glasbila imajo pri tem zelo važno vlogo. Ples je igra v najčistejši obliki in služi človekovi zabavi. V plesu človek izraža svojo dušo. Odrski ples je umetnost, družabni ples služi zabavi, ljudski ples pa obsega oboje, v njem dobi izraz človeško življenje od rojstva do groba. V starih časih je ples služil izključno za magijo. Ko pa se je človek lotil poljedelstva in je bil odvisen od naravnih sil, je s plesom prosil božanstva za dobro letino. Poleg tega se je človek zatekel k plesu ob raznih priložnostih, kot so pogrebne svečanosti, snubljenje, prošnje pred bitko in po njej. Folklorni plesi so šli danes že skoro povsod v pozabo. Tu v bližini živi ples samo še v Reziji. Tam ga še vedno občutijo kot del svojega življenja, le noše so se pod vplivom časa spremenile. Tako lahko razumemo, zakaj je strokovna komisija dodelila drugo nagrado skupini dz Rezije. Preproste in revne noše poleg po vsebini ne bogatega plesa niso vzbudile zanimanja pri publiki. Nasprotno smo doživeli pri skupini, ki je prišla dz Grčije in odnesla prvo nagrado. Pri tej smo lahko občudovali razkošne noše in bolj razgibane plese. Z enakim navdušenjem je občinstvo sprejelo tudi skupina iz Cagliari dn Nuora, ki sta dobili tretjo oziroma četrto nagrado. Poleg folklornega festivala, ki ga že tretje leto z veliko prizadevnostjo organizira Pro Loco iz Gorice, in folklorne parade po mestnih ulicah, ki je že sedma po vrsti, je bil letos na programu mednarodni SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA Na vseh podružnicah se je začelo vpisovanje za novo šolsko leto in sicer : — Sv. Križ: v župnijskem domu — Opčine: v Finžgarjevem domu — Bazovica: v Slomškovem domu — Ricmanje: v Baragovem domu — Boršt: v Krekovem domu — Boljunec: v Mladinskem domu — Mačkolje: v Župnijskem domu — Rojan: v Marijinem domu no je namreč, da zakon ne dovoljuje skupnega pouka več razredov, če je število učencev več kot deset. Letos bo v Borštu število učencev presegalo deset, kakor koli naj se razredi kombinirajo. Odposlanstvo je dr. Fidenzi sprejel in obljubil svoje zanimanje in dejal, da bo čez deset dni odposlanstvo mater zopet sprejel za točnejši odgovor. Ko se je odposlanstvo drugič zglasilo pri šolskem skrbniku, je ta dejal, da problem ne sega v njegovo kompetenco, ker da je to stvar ministrstva. Zaenkrat pa ni namestitev četrte učne moči v Borštu možna, je pribil materam dr. Fidenzi. O vsem vprašanju pa je šolski skrbnik imel razgovor tudi z dolinskim ravnateljem, ki mu je vso stvar podrobneje razložil. Jasno je, da morajo odgovorne šolske oblasti čimprej namestiti v Borštu četrto učno moč; vse druge predlagane rešitve s strani šolskega skrbništva ne morejo namreč zadovoljiti potrebe borštanske šole. Primerov kot v Borštu je tudi drugje, zato se bomo k problemu še povrnili. Slovenska skupnost na TV Opozarjamo -naše bralce na televizijsko oddajo, ki bo na sporedu v sredo 27. t. m. po drugem kanalu italijanske televizijske mreže. Oddaja spada v okvir deželnih političnih tribun in bo na njej sodelovala tud' lista Slovenske skupnosti prek svojega deželnega svetovalca dr. Štoke. O položaju, funkcij in nalogah dežele Furlanije-Julijske Benečije v okviru državne in evropske realnosti bodo govorih po en deželni svetovalec vsake stranke, ki je zastopana v deželnem svetu. Tokrat ne bo nastopil deželni svetovalec PSIUP, ker so se vsi trije deželni svetovalci priključili PCI. Televizijska oddaja, ki bo, kot rečeno, na sporedu 27. t. m. ob 19.15 na drugem kanalu, ne bo ozemeljsko omejena samo na našo deželo, ampak bo prvič vključena v vsedržavno italijansko omrežje. kongres na temo »Prava in neprava folklora«. Predavali so predstavniki Italije, Avstrije, Jugoslavije in Francije. Ob zaključku folklornega tekmovanja lahko rečemo, da je ta prireditev pozitivna posebno še v našem mestu, kjer se stikata italijanska in slovenska kultura. Saj se tudi iz narodnih plesov spozna značaj in duša nekega naroda. Upamo, da se bo tudi širša publika začela počasi zanimati za tovrstno umetnost. Franka Žgavec Širite »Katoliški glas" Iz Slovenije Misijonar je umrl V Celju so pokopali znanega misijonarja-lazarista g. Matijo Contala. Pokojni je bil doma iz Prekmurja, kjer se je rodil leta 1895. Čeprav je takrat Prekmurje spadalo pod Madžarsko, je mladi Matija želel študirati v Sloveniji. Tako je srednje šole opravil v Celju in Ljubljani. Leta 1912 je stopil med lazariste. Med njimi je imel razne vodilne službe, vendar se je v glavnem uveljavljal kot pridigar na ljudskih misijonih. Teh je imel nešteto po vsej Sloveniji. Po zadnji vojni je bil od leta 1947 do 1953 zaprt in opravljal »poboljševalno delo«. Ko so ga izpustili, je znova začel misijonariti, kolikor so mu moči dopuščale. Umrl je dne 31. avgusta. Pogreb je vodil pomožni škof Grmič ob udeležbi 75 duhovnikov. »G. Čontala pa res zasluži, cla ste mu prišli na pogreb,« tako je pozdravil g. škofa Grmiča celjski inteligent. Laik, ki ZA KMETOVALCE Na vrsti je vinska posoda Naši vinogradniki pridelujejo zelo dobra bela in črna vina. Ce pa slučajno naletimo na pokvarjena vina, so temu največkrat krive zanemarjene vinske posode. Zato je nujno potrebno, da vemo kako z njimi ravnamo. Sode, ki so vsebovali bolno vino, ki je n. pr. dišalo po kisu ali potemnelo na zraku ali zvodenelo zaradi vinskega cveta, ozdravimo najbolj zanesljivo z vročo vodno paro. V ta namen rabimo parni kotel, iz katerega napeljemo paro po cevi v sod; ta naj bo obrnjen tako, da zgoščene pare lahko odtekajo. Ko teče čista voda, stene soda pa so precej tople, je sod ozdravljen. Drugi način je pranje s sodo in žvepleno kislino. V vreli vodi raztopimo sodo (300 gr na 10 1 vode) in napolnimo sod do ene tretjine. Sod zapremo, večkrat obračamo in po 2-3 dneh izpraznimo. Nato nalijemo v sod čiste vode in ji dodamo žveplene kisline (300 gr na 10 1 vode). Spet zapremo sod, večkrat obračamo in po nekaj dneh izpraznimo. Končno ga operemo z obilo vode. Za sode, ki so vsebovali skisano vino (ocetne bakterije) je vroča vodna para najbolj zanesljivo sredstvo. Plesnivi sodi, kd zaudarjajo po plesni, lahko vsebujejo plesni različnih barv: bela plesen pomeni začetek napada in zato je čiščenje lažje; rumene in zelene plesni so starejše in pomenijo težji slučaj. — Belo plesen v sodu odstranimo tako, da nalijemo v sod nelkaj vode in nato počasi dolijemo prav toliko žveplene kisline. Sod zapremo, večkrat obračamo in čez nekaj dni izpraznemo. Nato ga operemo z raztopino sode in končno dobro oplaknemo s čisto vodo. — Sod z rumeno ali zeleno plesnijo je treba v notranjosti o-strgati in ga pripraviti kot novega ali pa stene ožgati s plamenom, nato ostrgati plast oglja in ga pripraviti kot novega. Presušeni sodi, ki so ležali v presuhem prostoru, imajo duh po suhem lesu, katerega se vino zlahka navzame. Takšnemu sodu najprej zategnemo obroče, ker verjetno pušča, nato ga napolnimo z vodo in dodamo 2-3% metabisulfita. Ko se je les nabreknil, ga operemo kot plesnive sode. — Enako uspešno je tudi pranje z žvepleno kislino tako, da nalijemo v sod nekaj tople vode in nato žveplene kisline (1 liter na 10 1 vode), zapremo, obračamo in končno večkrat operemo s čisto vodo. Še besedo o vinskem kamnu. Ce ga je malo, ni nevaren. Ce pa se je nabrala debelejša plast, je nesnaga, ki jo vsebuje pogosto kriva, da vino postane sluzavo ali grenko ali kislo ali ponovno vre. — Kamen odstranimo z drobnimi udarci po steni soda ali z verigo, ki ima oglate členke. Nato je treba sod dobro oprati z vročo vodo. Na kraju še opozorilo glede žveplene kisline. To je zelo močna kislina; če pade na obleko, usnje ali les, ga ožge; na koži povzroči opekline z mehurji. Zato je potrebna vsa previdnost. Kadar jo mešamo z vodo takrat vedno vlivamo kislino v vodo in ne narobe! ing. Janko Košir Na poti do svetništva Prvi naslednik ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boška je bil don Mihael Rua. Umrl je v Turinu leta 1910, potem ko je vodil salezijansko družbo 22 let. Letos 29. oktobra bo v Rimu razglašen za blaženega. mu je govoril ob grobu, je pa rekel: »Leta 1929 mi je pokojni g. Matija dejal, da se za sv. obhajilo naj lepše pripravim, če prosim Marijo za pomoč. G. Matija, še danes sem vam hvaležen za to.« Najhujša nesreča na Slovenskem V preteklem tednu se je zgodila pri Planini najhujša prometna nesreča v Sloveniji v tem letu, ko sta trčila nemški avtobus in madžarski kamion. Nemški avtobus s 30 potniki je vozil iz Nemčije preko Slovenije na Jadran. Prva postaja bi morala biti v Postojni, kjer so si nemški turisti želeli ogledati postojnsko jamo. Bili so že zelo blizu prvemu cilju, ko se je zgodila nesreča. Na blagem o-vinku pri Planini je v levi del avtobusa zadel madžarski kamion s prikolico, ki je vozil v nasprotni smeri. Trčenje je bilo tako hudo, da je avtobusu posnelo ves levi del karoserije, ker sta se obe vozili oplazili. Pri nesreči je bilo šest nemških turistov mrtvih, vsi ki so sedeli na levi strani ob oknih, in večje število ranjenih. Oba šoferja v kamionu sta bila le malo ranjena, tudi šofer avtobusa je bil le ranjen. RADIO A TRST A Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 29.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 24. do 30. septembra 1972 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za orgle. 11.15 Mladinski oder: »Paglavci pastirci«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vetra in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 15.15 Gogolj: »Mrtve duše«. 17.00 Šport in glasba. 18.00 Baletna glasba. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna giasiba. Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. -17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Slavne simfonije. 19.10 Oidrvetnik za vsakogar. 20.30 Slovenski razgledi. Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade p-o-sluišavoe. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Veliki -detektivi iz kriminalk. 19.20 Za najmlajše: »Pravljica o carjiu Sal-tanu«. 20.30 J. Massenet: »Manon«, opera. Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncerti v sodelovanju z deždlnimi glasbenimi ustanovami. 19.10 Higiena -in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.30 Simtf. koncert, četrtek: 1-1.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade -poslušaivce 18.15 Umetnost... 18.30 V ljudskem toniu. 19.10 -C. Mortati: Osaba, država in vmesne skupnosti. 19.25 Za najmlajše. 20.30 »Srečno pat, ekscelenca«. Radijska drama. 21.50 Skladbe davnih dob. Petek: 11.35 Opoldne