Leto XVTL, št. ti Ljubljana, nedelja J. februarja 1936 Cena 2 Dir w pr&vmStvo; Ljubljana. BLnalijeva olica t- JMetoo tt sm, 8123, Loseratnt oddelek: Ljubljana, Seien-burgova ul tt. — TeL 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. li. — releton St 2455. Pocminica Celje: Kocenova ottca tt X — relefon St. I9a Računi pri poŠt. tek. zavodih: Ljubljana St 1X842, Praga Oalo 78080, 3124. 3125, 31286, Wen it 10B.241. Idiaja vsak dan, razen ponedeljka. Mocočalna zn&Sa mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40*— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. Telefon 8122, 8123, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon it 2440. Celje, Strosamayerjeva ulica ftter. 3. Telefon St 65. Bokopial se ne vračajo. Nemčija in kolonije Vrsta znakov kaže, da ae pripravlja Nemčija na veliko kampanjo, katere cilj je obnova nemške kolonialne posesti Spt.oano znano je, da se Nemci tem su^amijenjem niso ocirekii nikdar, marveč »o ves čas vzdrževali tezo, da se jim. kolonije morajo prej ali slej vrniti. Vendar se je to vršilo poprej tako rekoč bolj za notranjo propagando. Sedaj pa se opaža, da se Berlin pripravlja na povsem konkretno akcijo, ki ji je dal izraza tudi taiko pomembni voditelj kakor je minister Gebbels. Temu primer-kor je minister Goebbels- Temu primer-navedeni smeri. Za enkrat še ni jasno, ali bo Berlin po-skiišal najprej obnoviti vojaško utrjevanje v P oren ju ali pa bo nastopil 3 kolonialnimi zabite vami. Kakor se ouje, je Neurath v Londonu, dajal zagotovila, da miiitarizacija parenske cone ni med akuialnimi nemškimi načrti. Res je sicer1, da s francoske strani tem zagato v i-lom ne verujejo dosti, vendar se zdi, da ozir na Anglijo, ki spada med osuov-ne smernice hitderjevske zunanje politike, sili Berlin, da nastopa v poreuskih načrtih oprezneje. Toda tu se takoj vsiljuje tudi vprašanje, 6e bo mogoče kolonialno kampanjo voditi brez nevarnosti nezaželjenih konfliktov z Veliko Britanijo. Svoje zahteve po obnovi kolonialne posesti gradijo Nemci na več temeljih. Najenostavnejša je zahteva, ki se postavlja z vidika stare formule, da se je Nemčiji z mirovno pogodbo zgodila krivica, ki da jo je treba popraviti. Kakor je ta formula krepka propagandna teza za notranjo poiitiko, tako seveda nima prave modi napram inozemstvu, ki edino prihaja pri vprašanju kolonij v praksi v poštev. Zato je treba poseči po drugih argumentih. Da je eden med njimi zahteva po mednarodni enakopravnosti Nemčije, se je že ponovno pokazalo-More se pristaviti, da je ta osnova imela ponekod uspeha, tako na primer tudi v Angliji, ki se je čudovito naglo sprijaznila z nemško oborožitvijo ter sklenila presenetljivo hitro pakt o medsebojnem razmerju v pomorski vojni oborožitvi, dasi je oboje pomenilo prekrvitev versajskih in ženevskih določb. Zato se nihče ne čudi, če imajo v Londonu tudi glede oborožitve porenskega pasu nekako svobodnejše nazore. Toda vprašanje kolonialne posesti je vendarle bolj komplicirano, ker tu ne gre samo za. enakopravnost s tujimi sredstvi ter na tuj račun, marveč pač tudi na — britanski račun; v takih primerih pa angleška pravičnost in velikodušnost navadno nista neomejeni. Zlasti smatrajo danes v Berlinu za učinkovito utemeljitev svojih zahtev po kolonijah potrebo po sirovinah in potrebo po deželah, ki naj sprejmejo previšek nemškega prebivalstva. Sam Hitler je v letošnjega januarja v svojih govorih dal izraza temu naziranju in z njim podprl svoje zahteve po kolonijah. Povsem internega značaja pa so njegovi argumenti, ki so se povzpeli do nazira-nja, da so evropski narodi višje vrednosti, da so po naravni nadarjenosti poklicani, da gospodujejo drugim rasam. Ta teza je vzbudila seveda velik protest na Japonskem, navdušila in prepričala pa tudi ne bo demokratičnih sil v Evropi. Vsekakor pa je argument glede sirovin dobro preudarjen za notranje nemške namene. Spričo težavnega gospodarskega položaja naj usmeri politično pozornost prebivalstva na zunanje težnje in nezadovoljstvo preloži na tuj račun. Da Nemčija resno misli zahtevati po-vratek svojih nekdanjih kolonij, je nedvomno. Nadalje je gotovo, da je akcijo za kolonije neposredno sprožila italijanska ekspedicija v Abesinijo. Italijansko podjetje je tako rekoč precedens za nemško kolonialno politiko in ni čuda, da so bili v Berlinu tako silno pozorni za razvoj italijanske akcije, pa da so se držali tako dosledno rezervirano. Toda dočim je Italija našla edini še »prosti« kos Afrike nezaseden, je za Nemčijo stvar težavnejša. Zakaj tu se odpira komplicirano vprašanje, na čegav račun naj se izvrši obnova nemške kolonialne jvosesti To je jedro zadeve Za interno nemško politiko je seveda stvar jako enostavna: vrnejo naj se kratkomalo kolonije, ki jih je Nemčiji vzela mirovna pogodba. Tudi oficielni govori so kazali na to logiko, ko so se zgražali nad tem, da imajo nekatere države kolonij na preostajanje, druge pa so siromaki brez njih. V takem stanju sta le Anglija in Francija, a samo do neke mere tudi še Nizozemska ter Portugalska. Toda v Versaju sta dobili kolonije od Nemčije samo prvi dve, in sicer ogromno večino Velika Britanija, ki jih ima ali sama v upravi ,ali jih je izročila dominionom. Tu, v konkretnem, bo pot težavna. V imenu Velike Britanije je izjavil orejš-nji zunanji minister Hoare, da ni misliti na preuredbo kolonialne posesti, marveč kvečjemu na drugačno razdelitev sirovin. Res da je takrat Šlo na račun Italije, ali brez dvoma je napram Nemčiji stališče prav tako. Tako vsaj se čuje iz emmciacij, ki prihajajo v tem pogledu VELIKI FAŠISTIČNI SVET ^ Od sedanjega zasedanja velikega fašističnega sveta se pričakujejo važni vojaški ukrepi - Splošna miiitarizacija Italije Rim, L februarja, o. Nocoj ob 22. ®e je sestal v Beneški palači pod pred sodstvom Mussoliniija veliki fašistični svet. Za sedanje zasedanje velikega fašističnega sveta Vlada v vseh političnih krogih izredno zanimanje, ker trdijo, da bodo na njem sprejeti sklepa, ki bodo usodnega pomena za na-daftjnui razvoj razmer v Italiji in za njene odnos a je v mednarodni politiki. Na zasedanju bo Mussolini obrazložil vcOaški položaj v Abesinitfi, opisal pomen dosedanjih zmag italijanske vojske, podal obširno poročilo o obrambi proti sanlkaijam ter seznanil vrhovno fašistično ustanovo z bodočimi smer-esčicami zunanje politike. Glede na vedno večjo verjetnost proglasitve petro-lefekfi s-acnkcij proti Mitji bo Mussolini pojasni] tudi ukrepe, ki jih namerava izvesti v tem primeru rtailijanska vlada. Razpoloženje italijanske javnosti zaradi verjetnosti poostritve sankcij prihaja do izraza tudi v pisanju italijanskega tiska. Posebno pozornost je zbudil uvodnik v današnjem »Popolu cTItafia«, ki ga smatrajo kot Mussofi- raitievo glasilo. Trdijo, da je članek napisal Mussofini sam, zaradi česar mu pripisujejo veftik pomen. Diplomatski krogi sodijo, da je hotel Mussofini z njim doka? odkrito povedati, da je vojna neizogibna, če se poostre sankcije pro?i Italiji s prepovedjo uvoza petroleja. Glede na to pričakujejo, da bo Mussolini natočil velikemu fašističnemu svetu čistega vina ter pojasni, kakšen je položaj Italiie in kako se misli Itaftjja izogniti gospodarskim in vojaškim - -Medicam sankojjskega bojkota. V poučenih krogih tudi iirdijo, da bo Mussolini predložil velikemu fašističnemu svetu celo vns>to novih zakonov, nanašajočih se v prvi vrsti na povečanje italijanskega vojnega letalstva in na druge vojaške in gospodarske ukrepe, če bi se afriška vojna razširila tudi na Sredozemsko morje. Najvažnejši'' med temi bo vskakor zakon, ki odloča splošno miilitanizaoitjo vse države. Z aftesinskih bojišč Na obeh glavnih frontah zopet zastoj v operacijah London, 1. februarja. AA. Reuterjev urad poroča: Na fronti v Somaliji nadaljujejo Italijani z izkoriščanjem svoje zadnje zmage. S severne fronte poročajo o običajnih medsebojnih spopadih in bombardiranjih. Sedaj so Italijani že na vseh prometnih zvezah med Makalo in Addis Abebo zgradili mnogo cest, na katerih lahko vozijo tovorni avtomobili. Italijanski in abesinski del teh cest se stikata 30 km od šelikota in 3 km južno od Makale. še-likot se sedaj nahaja v pasu, med obema armadama. . Italijanski častniki zatrjujejo, da so prebivalci šelikota zaprosili Italijane, naj zasedejo mesto. Italijanski vojaki so zgradili cesto pod zaščito oddelkov s strojnimi puškami. Prišli so že na pol km razdalje do gore Dogea, ki pa je zelo utrjena. Na drugi strani gore se nahaja Am-ba Aradam, ki jo imajo zasedeno Abesinci pod poveljstvom rasa Mulugete, ki je bil ranjen o priliki zadnjega bombardiranja italijanskega topništva. Svoječasno je ras Mulugeta izdal nalog, da se mora zgraditi velika cesarska cesta iz Addis Abebe do Šelikota. Cesto je začel graditi švedski inženjer Fernand. Oddelki miličnikov so zasedli jarke na gori Jasa in so tako prišli že na 2 in pol km oddaljenosti od šelikota. Tu jih je ustavila skupina abesinskih vojakov, toda s pomočjo strojnic so se Italijani prebili do izvirkov vode pri ^elikotu. Italijani so se tako povzpeli do najbolj izpostavljenih sprednjih postojank, odkoder sedaj stalno obstreljujejo s topovi Amba Aradam in dolino reke Gabat. Dedžas Balca — naslednik rasa Deste na jugu Pariz, 1. februarja. AA. Havas poroča iz Adis Abebe; Zdi se, da bo imenovan za poveljnika abesinske južne vojske dedžas Balca, ki bo reorganiziral abesinsko vojsko, da jo usposobi za nadaljnji boj. Dedžas Balca bo prenesel svoj glavni stan v pokrajino Bali. Abesinski vojskovodja Balca je že precej star, vendar je znan kot zelo energičen in brezobziren človek. Vojaki ga obo-žavajo. Za cesarja Menelika je poveljeval več oddelkom in se je posebno odlikoval v bitki pri Adui leta 1896. Udeležil se je tudi vseh drugih vojn. ki jih je imel cesar Menelik. V mirnem času se je dedžas Balca odlikoval kot zelo sPosoben upravnik. Med vstajo leta 1913 je postaj guverner Adis Abebe. Izdal je tako stroge in odločne ukrepe, da je bilo upora takoj konec. V zvezi z izpremembo poveljstva na južnem bojišču so odšle tja nove, znatne sveže sile, da nadomeste izgube, ki jih je utrpela abesinska vojska zadnje čase na tej frouti. Dedžas Gabre bo odpotoval v Sidamo. finančni minister Turtre Selasije bo pa prevzel poveljstvo nad manjšim oddelkom v Valiju, namesto dedžasa Bajeva Neumerede. ki je kot najstarejši po činu. po odhodu rasa Deste zadnje čase poveljeval vsej južni vojski. Dedžas Bajev Neumerede je zadnje mesece zadrževal italijansko Prodiranje ob reki Uebi Sebeli. Zdi se, da bo sedaj skušai ogražati desno krilo italijanske vojske, ki je prodrlo v pokrajino Sidamo. Zdravstveno stanje italijanske vojske Dolo, 1. februarja. A.. Vodja zdravstvene službe v italijanski vzhodni Afriki Aldo Castelani je novinarjem izjavil, da je zdravstveno stanje italijanskih čet izvrstno in da je po njegovem mnenju poskrbljeno v enaki meri tudi za bodoče. Oblasti so izvedle vse potrebne preventivne ukrepe proti nastopu tropskih bolezni v italijan-vojski. Od začetka vojne ni bilo med italijanskimi vojaki niti enega Primera legarja. kolere, kuge. disenterije ali črnih koz. Število malaričnih bolnikov je prav neznatno, ker dobe čete potrebne količine kinina. Italijansko vojno poročilo Rim, 1. februarja. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 112: Niti na somalskem niti na eritrejskem bojišču ni bilo važnejših dogodkov. Peru in sankcije Ženeva, 1. februarja, w. Odbor za sankcije je dopoldne sprejel na znanje izjavo zastopnika Peruja, da bo njegova država pričela izvajati sankcije 20 februarja. Opozarjal je na težkoče, ki jih ima perujska vlada v tem vprašanju, ker je industrija po večini v rokah alj pod nadzorstvom Italijanov. Rumunski delegat je pripomnil, da tak položaj ni samo v Peniju Pogajanja o novi an-gleško-egiptski zvezi Kairo, 1. febr. AA. V teku so priprave ze pogajanja med egiptovsko delegacijo in angleškim vrhovnim komisarjem Lampso-nom o novi zavezniški pogodbi m ureditvi štirih vprašanj, ki so ostala ob prevzemu angleškega protektorata nad Egiptom 1. 1914 neurejena. Protektorat je potekel ob koncu 1. 1922, ko so sultane proglasili za kralja. Ta štiri vprašanja so: 1) Imperialne prometne zveze s Sueškim prekopom vred; 2) obramba Egipta pred zunanjimi napadi; 3) zaščita tujih interesov z manjšinskim pravom vred: 4) položaj Sudana. Angleški odgovor združenim egiptskim strankam navaja, da bi kazalo razpravljati najprej o bodočih vojaških sporazumih", ki naj postanejo podlaga nove zavezniške pogodbe med obema državama. Macdonald izvoljen za poslanca London, 1. februarja, o. Listi poročajo, da so pri naknadnih volitvah na škotski univerzi izvolili za narodnega poslanca vladnega kandidata Ramsaya Macdonalda. Volilni rezultat bo objavljen šele v ponedeljek. iz angleškega vira Da bi se postavila Francija na drugačno stališče, za to domnevo ni nikakega razloga; da bi bila bolj popustljiva, tega že iz prestižnih razlogov ni pričakovati. Ako se je te dni vodilni švicarski list povzpel do trditve, da Francija prav za prav bivših nemških kolonij Kamerun in Togo ne potrebuje, pa da bi jih morda najlažje oddala, je treba pristaviti, da velja prav tista glede Anglije in kolonij, ki jih je prevzela ona. Mirno moremo , reči, da ne bo ne v Parizu ne v Londonu razpoloženja za resignacijo na nekdanje nemške kolonije. In ker Nemčija še nima sredstev, da bi si jih pridobi'a s silo, ji ne kaže drugega, kakor da žične o njih običajne diplomatslke kupčije, ki naj bi jo privedle do cilja na račun kogarkoli. Morda ima njena zahteva po militarizaciji Porenja . amen, nuditi tu koncesije v zameno za kolonialni uspeli, morda ima v rezervi koncesijo tudi v obliki povratka v Ženevo ali kaj podobnega Vsekakor pa začetek nemške akcije za kolonije nikakor ne more temeljiti na takih temeljih, ne more nastopati s takimi sredstvi, da bi se obetal nagel in siguren uspeh. Pri tem niti nismo upoštevali nemške težnje, ne se zameriti Angliji. Tudi na tem področju runanje politike se tedai Nemčiji Hf1erjevske ere ne morejo nuditi boljši pogoji za lavorike. Maršal RadogHo ima besedo Rim, 1. februarja, g. V angleških uradnik krogih zanikajo najodločneje, dat ao bodisi od angleške ali od italijanske strani t*~ Sa kaka namigovanja o možnosti ureditve italijansko-abesinskega spora. Tudi t Londonu so sedaj spoznali, da ima sedaj besedo samo še maršal Badoglk). Hitra ureditev spora se zdi sedaj potrebna tudi Londonu, ne toliko zaradi ljubezni do Afričanov, femveč zaradi lastnega mi™ v Afriki. Sodelovanje angleike in francoske mornarice fthn, 1. februarja, o. Na Malto je prispel poveljnik angleške vojne mornarice na Sredozemskem morju admiral Williajn FV sher. V zvezi z njegovim prihodom se trdi, da bo prihodnje dni prispel na Malto tudi poveljnik francoske sredozemske vojne mornarice, ki se bo z angleškim poveljnikom posvetoval o praktičnem sodelovanja francoske in angleške vojne mornarice na Sredozemskem morju v Primeru skupne vojaške akcije proti Italiji. Posvetovanj se bodo pozneje ndeležffi t«B dragi pomorski strokovnjaki. Italija se bo hranila do zadnjega diha Rtm, L februarje. AA. rfopoio d* ka£a« Je objavi danes članek, o katerem pravijo, da j« bil napisan po navodilih ministrskega predsednika Mussoikrija samega. Članek opooarja na vedno resnejši mednarodni položaj ki na možnost nove vojne, ki pa je Italija ne žeh. V sroji HMUiwsmfa rojann ▼ Boicami je namreč Mussolmi jasno in odločno podčrtal, da Italija nima nobenega razloga, da bi izzvala evropsko vojno. Abesinsko vprašanje je čisto kolonijakio vprašanje, če pa se bodo sankcije poostrile, potem bo to korak v smeri proti svetemu vojni ki Italija ie vnaprej odklanja vsako odgovornost sa svetovno *ojoo. Sankcije ne morejo pospešiti nailjufMifu spora ▼ vzhodni Afrflri, ampak ga bodo k zanrlekle ki otežkočOe. Prepoved izvoza petroleja se bo Lzjpreroenfla v blokado Italije in bCokada pomeni vojno. Nekateri mogoče niti ne misiijo, da bi bfla vojna adruženii držav proti Italiji težka stvar. Italija se bo branila do zadnjega diha m se že doigo časa pripravlja mi vse možnosti, ki lahko nastanejo. Na koncu poziva pisec vso ewopsfco akademsko mladino, naj se združi ▼ deta za preprečen je evropeke vojne. Sestanki suverenov In državnikov v Parizu Romanski kralj pri Lebranu — Razgovori o položaja v srednji Evropi in ohranitvi miru Pariz, 1. februarja, vr. EHptemaibskii razgovuii, ki so bili najavljeni za konec tega ali začetek prihodnjega tedna, so se danes pričefTi. Rumunski kralj Karoil, ki je dopoldne položil venec na grob Neznanega vojaka, je bil opoldne gost predsednika francoske republike pni obedu v Elizejski paflač; V kraljevem spremstvu so bili zunanji minister Titulescu, voljni minitser An-geleseu in prosvetni minister Lapeca-tu, s francoske strani pa so se udeležbi poleg drugiih obeda ministrski predsednik Sairrairt, minister Paul-Bou cour, zunanji minister Flandin, vojni minister Marin, mornariški minister Pietri, minister za letalstvo Deak ter generalni tajnik zunanjega mrinustrstva Leger, s katerim je imeli rumunski kralj že dopoldne razgovor. Pni obedu je kralj Karofl izročil pred sedniku Lebrunu red Karola I. stapnje. Po obedu so se vršili razgovori med knaAjem KaroHom in predsednikom republike ter med posameznimi ministri. Vsebino razgovorov drž^o v tajnosti, vendar pa se doaroava, da so se razgovarjali v glavnem o vprašanjih srednje Evrope. Poslanik dr. Porič pri Flandinu Parii, 1. februarja AA. Zunanji minister Flandin je danes sprejel jugoslovenskega poslanika v Parizu dr. Božidarja Purina. Sestanek Litvinova s Flandinom Pariz, 1. februarja, b. Ruski zunanji minister Litvinov, ki se mudi v Parizu, je knel danes v prisotnosti ruskega poslanika v Parizu Potemkina razgovor z generalnim tajnikom francoskega zunanjega ministrstva Legerjem ter z zunanjim ministrom Flandinom. Državniki so razpravljali o splošnih političnih smernicah. Pri tem je Flandin potrdil Litvinovu, da bo francoska zbornica 11. februarja razpravljala o ratifikaciji rusko-francoskega pakta. Flandin m Litvinov sta govorila tudi o organiziranju kolektivne varnosti v Evropi ter o ruskih kreditih v Franciji, ki bi jih Rusija porabila za naročila pri francoski industriji. Okrog ratifikacije Sraneosko-ruske zveze Pariz, 1. februarja o. Vlada je snoči sklenila da se debata o ratifikaciji francosko -ruskega pakta, ki je bila prvotno določena za 6. februar, odgodi do 12. februarja. V političnih krogih domnevajo, da je prišlo do odgocUtve zaradi važnih diplomatskih razgovorov, ki se vrše v Parizu. V Pariz so prispeli poleg drugih mnogoštevilnih evropskih državnikov tudi rumunski kralj Karol, bolgarski kralj Boris, turški zunanji minister Ruždi Aras, rumunski zunanji minister Titulescu ln sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. V poučenih krogih zatrjujejo, da so razgovori, ki so v teku s temi vladarji in državniki, v zvezi z ratifikacijo francosko-ruskega pakta, ki jo Litvinov zelo forsira. Prav to dejstvo slino razburja desničarske kroge, ki opozarjajo na nevarnost, da bi ratifikacija francosko-ruskega pakta dala Nemčiji povod za odpoved lokamske pogodbe ki za popotno okupacijo porenskega pasu. Trdijo, da nemški za man ji minister Nesurath v Londonu ni dal tako preciznih zagotovil, kakor ao sprva govorili, marveč je izrazil celo vrsto zadržkov ln pogojev, zaradi česar so angleSki krogi glede francosko-ruskega pakta postali skrajno rezervirani. Kar se tiče stališče Nemčije, opozarjajo tudi v belgijskih diplomatskih političnih krogih, da predstavlja demilitarizirani porenski pas najboljše jamstvo za varnost Belgije. Po belgijskih informacijah bi smatrala Nemčija ratifikacijo ftrancosko-roskega pakta za ogrožanje svoje zapadne meje, ki bi btta doeeia odprta, tako da bi mogle francoske čete takoj vkorakati na nemško ozemlje tudi ▼ primeru, če bi Francija zaradi kakega spora Nemčije z drugo državo ne bila neposredno prizadeta, toda v smishi francosko-ruskega pakta dolžna priskočiti Rusiji na pomoč. V francoskih krogih ugotavljajo v nasprotju e tem, da je Nemčija že davno Ukvidirala demilitarizacijo Porenja s tem, da ima tam že danes nad 250.000 vojaško popolnoma izvežbamih in oboroženih hitlerjevcev, ki se lahko vsak čas pretvorijo ▼ kader redne nemške vojske. Cilji Sarrautove vlade Pariz, 1. februarja, o. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da si je Sarrautova vlada postavila v zunanji politiki mnogoštevilne naloge. Predvsem se bo skušala izogniti poostritvi sankcijskih ukrepov proti Italiji, za drugo glavno nalogo pa smatra poglobitev aktivnega sodelovanja Francije z Anglijo ter Mak) antanto in Rusijo. Tretji cilj francoske zunanje politike naj bi bila politična in gospodarska stabilizacija Po-dunavja s sodelovanjem vseh podunavskih držav ob podpori Rusije. V francoskih vladnih krogih upajo, da se bo posrečilo izvesti ta program, čim bo končana rfcati-jon-sko-abesinska vojna, ker se bo mogla Italija zopet aktivno posvetiti ureditvi Podam a v ja. Takrat naj bi se sklenil že dolgo nameravani podunavski pakt. Srednjeevropski in sredozemski problem je zaradi tega po mnenju pariških diplomatskih krogov tudi glavni predmet razgovorov, ki jih imajo te dni francoski državniki z romon-skim kraljem Karlom, zunanjim ministrom Titu! esc om, turškim zunanjim ministrom Ruždi A rasam ter z zastopniki Jugoslavije, ki bodo te dni prispeli v London. Francoski državniki skušajo tudi Litvinova pridobiti za aktivno sodelovanje pri reševanju po-dunavskega problema. Temu je bil posvečen tudi današnjS skoro dve uri trajajoči pogovor Flandina z Litvinovim, ki postavlja za pogoj takojšnjo ratifikacijo francosko-ruskega pakta, ker smatra, da bi b?» to najboljša zaskumba tudi pri reševalen podunavskega problema. Japonci zanikajo zvezo z Nemčijo Tokio, 1. februarja. AA. Zunanje ministrstvo odločno demantira vesti o dozdevni japonsko-nemški zvezi. Današnja številka ima 380 m al i k oglasov Izobčenje krščanskih socialcev Senzacionalen članek od misijonarjev izdajanega sila slovenskih fantov" — DeBnitivni razkol med klerikalnim delavstvom »Kres« »glasilo slovenskih fantov«, la tahaja kot mesečnik v misijonski tiskajni v Orobljah, objavlja v januarski številki aaljši članek g. Rudolfa Scnersuja o novi k«toliški delavski strokovni organizaciji »Zvezi združenih delavcev«. O tej orga-zaciji smo že poročal] o priliki sporov med njo in vodstvom Jugoslovenske strokovne zveze, ki po pravici smatra novo zvezo za proti sebi naperjeno tvorbo. Po mišljenju »Kresa« pa so ustanovitev nove organizacije z veseljem pozdravili v«i iskreni katoličani na Slovenskem. Ta dogodek je v naši kulturni zgodovini podoben nastopu škofa Mahniča, ki je postavil pred vsakogar neizprosni: ali — aH, ali katolik ali liberalec, ali katolik ali socialist, ali za Kristusa ali proti njemu, ali po papeških okrožnicah aH brez njih in proti njim. Prav tako je nova delavska organizacija presekala z vsakim slepomišenjem, z vsem koketiranjem z marksizmom in socializmom ter napovedala borbo vsaki načelni meglenosti in nergaštvu, vs^ki diktaturi enega stanu nad drugim, vsakemu razrednemu sovraštvu, vsakemu smešenju cerkvenih naukov in duhovščine.« »Morebiti bo kdo rekel« beremo dali je v »Kresu«, »saj že imamo Jugoslovansko strokovno zvezo. Čerou se je ustanovila še druga nova delavska organizacija? Res je, v Sloveniji smo imeli do sedaj samo JSZ. Toda vodstvo JSZ vodi svojo organizacijsko ladio po takih nevarnih kalnih vodah, da je postalo nujno potrebno, do prevzamejo novi ljudie krm'!o te ladje v r"Ve in če to ne gre, da si štešejo novo ladjo in zaiadrajo pod novo nebo in v čiste vode. Poglede p;snnje časoosov in revij, ki jn izdaja in k; jih je izdajala JSZ. Tam je lepšo or?aniz£»ci.je, k^r smo i h sp'-"h kd'i žavnike kakor Dollfussa Briininga. Gil Rohneli. na slovenske voditelje, na »slovenske kapitaliste«, na inozemske katoliške državnike kakor Doifussa. Rrimimga Gil Ro-hlesa. Šremeka. na katoliške organizacije in katoliške stranke v drugih dravah. n« nemško krščansko strokovno organizacijo, na centrum na avstrijske krščanske stro-kovničaTie. Smešili so panežn in niegove nauke, zlasti niegovo zamisel stanovske ureditve družbe. Propagirali in zagovarjal; pa so vseh vrst ma^ksize^ in kolektivizem, ki juh vse i jasni obsodbi obeh v okrožnici »Qviadra?esimo anno«. »Religiozni socializem, krščanski sociali- . zem so protislovni izrazi, nihče ne more I biti obenem dober katoličan in pravi socialist.« Tako pravi papež Pij XI. v okrožnici »Quadragessimo anno«. Po tej nedvoumnosti vrhovnega cerkvenega poglavarja ne more biti več debate o tem, šli s« sme izraz krščanski socializem še rabiti ali ne. Uradno gtotto JSZ »Delavska pravice« pa v vsaki številki ponavlja ta obsojeni izrez. Celo z nekakim poudarkom. Zares, ali ni to upor zoper cerkveno oblast? Dve fronti se ustvarjata: za Cerkev in proti njej, za papeža in proti njemu. In tudi slovensko de'avstvo se mora odločiti. Danes ni več čas, da bi čiovek tičal z eno nogo v krščanstvu, z drugo pa n. pr. v socializmu. Kctnur ugaia socializem, naj bo socialist, toda odkrit, kdor pa hoče biti kristjan, naj bo kristjan, toda cel in dosleden. V Sloveniji je danes nekako 120.000 delavcev in delavk. Od teh je organiziranih v JSZ okoli 4500. In to število je dosegla JSZ v času, ko je imela monopol med delavskim gibanjem. Krivica za to leži na JSZ, ki ni znak slovenskega delavca pritegniti v organizaciio. Pritegniti ga ni mogla, ker mu ie ho+ela vcepiti tujo učenost, iz tuiine prinegene nauke, ki so se rodil} v židovskih glavah in ker je vedno bolj trgala vezi z vsem ostalim katoliškim gibanjem. Pred 25 leti je HI o vse drugače. Takrat je štela organizacija katoliškega delavstva 6000 članov čeprav ni bilo v vsej Sloveniji preko 60.000 delavcev. JSZ je postala skelet ki nikogar ni zanimal, nikogar vec privlačeval Pmv zit<> je bila do sedaj edina naša delavska organnzaci ia čisto osamljena. tuje telo v slovenski katoliški organizirani pkuonosti. Mnogo «e j'h ie trudijo. bi prišlo ori vodstvu JSZ do sprememb B«H0 pn je vse zastonj. Vodstva ni b;lo mogoče spremeniti. ker ie imelo in ima zaradi svojih ne-demokrafskih pravil ogromno moč v rokah '■ti volia delegatov skoraj ne more priti do izraza.« Krščanski ; a Ici. k? s ponosom proglašajo velikega dr Kreka za svojega ustanovite1 ia in učitelja, pač niso pričakovali in — priznati moramo — po v«eh velikih uslugah, ki so jih storili slovenskem" kle-rikalizmu tudi n<> zadušili -la se sedai na vsem 'ep"rn pjo?'"jo za nflsorotnike papeža in s tem to nasprotnike Vitoli. šk^ oe-kv. M ord a bodo sedaj tudi oni priznali. to^be ?" nri^o^be o zloraba vere vendarie niso neutemeljene. General Kondilis bo danes pokopan Obdukcija pokojnikovega trupla je dognala neutemelje-nost vesti, da bi bil Kondilis zastrupljen Atene, 1. februarja, o. Ker so se vsled nepričakovane smrti generala Kondilisa pojavile vesti, da je bil zastrupljen, je izvršil včeraj profesor medicinske fakultete Ne-misimos obdukcijo pokojnikoveg t trupla. Po obdukciji je bii objavljen komunike, ki ugotavlja, da je generala Kondilisa zadela srčna kap. Katastrofo je pospešila silna naduha pokojnika, za katero je bolehal že več let in se je zlasti v zadnjih mesecih zaradi silnih Kondilisovih duševnih in telesnih naporov usodno razvila. Truplo generala Kondilisa so snoči prepeljali v atensko katedralo, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Častno stražo tvorijo gardisti. Pogreb bo jutri ob 15.30 in bo pokojniku pri tej priliki izkaza'a vojaške časti celokupna atenska posadka. Zaradi razburjenja prebivalstva je odredila vlada strogo preiskavo vseh vojaških posadk. Poinirjenje Kondilisovih prijateljev Atene, 1. februarja o. Intimni prijatelji pokojnega generala Kondilisa izjavljajo sedaj, ko je dognano da je general Kondilis umrl naravne smrti, da je bržkone Za Zagrebom posveti v Beogradu Beograd. 1. februarja p. Sinoči sta se vrnila iz Zagreba v Beograd Božidar Vlajič in dr Milan Gavrilovič. ki sta na drugem sestanku poslovnega odbora Združene opozicij? zastopala bivšo zemljoradniško in demokratsko stranko Božo Vlaiič je bil danes prj Ljubi Davidoviču in mu je podrobno poročal o razpravah na sestanku poslovnega odbora ter še posebej o razgovorih z dr. Mačkom Enako je dr Gavriiovič obiskal šefa zemljoradnikov Jovana Jovanoviča ter mu tudi referiral o sestankih v Zagrebu. Ot 10 dopoldne so se pri Davidoviču zbrali Joca Jovanovič. Milan Grol. Božidar Vlajič dr. Markovič in dr Gavrilovič Imeli so daljšo konferenco. 0 podrobnostih svojih današnjih razgovorov novinar] 3m po konferenci niso hoteli dati nikake izjave. Zatrjevali so le. da so z rezultati, ki so bili doseženi v Zagrebu, zadovoljni in da so bili razgovori na drugem sestanku poslovnega odbora združene opozicije mnogo bolj uspešni, kakor na prvem. Za železniške staro-upokojence Beograd, 1. februarja, d Član akcijskega odbora staroupokojencev g. Viktor Grilj, strojevodja v p„ in g Jože Pete jan sta se mudila v Beogradu kjer sta intervenirala na vseh merodajnih mestih v zadevi zboljšanja položaja železniških staroupokojencev C tudi provizijonistov, rentnikov in delavcev), ki naj bi se izenačil o položajem upokojencev po novem zakonu. podlegel reakciji, ki je nastopila po velikih naporih pri zadnjih volitvah. Politični krogi so se v ostalem postavili na stališče, da Kondilisova smrt ne bo povzročila nikake spremembe grškega notranjega političnega razvoja. Nasprotno je sedaj stanje mnogo bolj povoljno, ker je bil Kondilis proti vsakemu sporazumu dočim sedaj ni izključeno, da bo prišlo do sodelovanja vseh protivenizelističnih strank. Pričakujejo, da se bodo sedaj Kondilisovi prijatelji združili s Teotokisom, ki je enako resen nasprotnik venizelistov. Značilno za razmere v Grčiji je, da je veni zel istično glasilo »Pat ris« objavilo vest o smrti generala Kondilisa pod naslovom: >Bivši diktator je mrtev, živela svoboda!« Reševanje vladne krize Atene, 1. februarja b. Položaj v Grčiji §e ni pojasnjen. Vršijo se prizadevanja, da bi se sestavila koalicija vseh protivenizelističnih strank in tako sestavila vlada, ki bi imela večino. Tsaldarisovo glasilo »Elenikon Melone javlja. da nameravajo voditelji vojske predložiti kralju željo, naj vlade ne izroči venize-listom naj se razpusti zbornica in razpišejo nov 3 volitve. Zglasila sta se v finančnem ministrstvu, ! pri ministru dr. Kreku, pri predsedniku skupščinsglea finančnega odbora Miti Di-mitrijeviču in v vseh skupščinskeh klubih Prav posebej pa sta poudarila nujno potrebo, da se nemudoma popravi očitni po-grešek v zadnji uredbi o dokladah, po katerem so težko prizadeti železniški upokojenci s polnimi leti, ko dobivajo manjšo doklado, kakor upokojenci z manjšim številom službenih let. Premestitve Beograd, 1. februarja, p. Premeščen je v oddelek kontrole mer pri sreskem načel-stvu v Zagrebu kot kontrolor 6 skupine Dragotin Komorski, kontrolor v Celju. Železniški upravni uradnik Štefan Pavič je premeščen po službeni potrebi iz Koto ribe v oddelek za kontrolo dohodkov pri generalni direkciji železnic v Beogradu. Povečanje turške vojne mornarice Ankara, 1. februarja b. Proračunski odbor turške narodne skupščine je odobril dodatni kredit-dveh milijonov funtov za izpopolnitev turške mornarice, ki je postala potrebna zaradi mednarodnega položaja. Aretacije komunistov na Dunaju Dnnaj. 1 februarja w Zadnje dni Je bilo na Dunaju aretiranih osem, v Dunajskem Novem mestu pa pet komunistov ki so tihotapili iz Češkoslovaške ilegalne spise na Dunai deloma jih po prevedbi v srbsko-hrvatski jezik spravljali v Jugoslavijo. i Knez-namestnik Pavle pri angleški kraljici London. 1. februarja AA. Snoči je angleška kraljica Mary priredila v tnckingham-skem gradu večerjo, ki ao se je udeležili norveški kralj Hakon, norveška kraljica Mand hči pokojnega kralja Jurija V. princesa Mary, Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle ter Jorški in Kentski vojvoda s soprogama. Danes ob 1&30 sta Kentski vojvoda in voj- vodinja priredila intimen obed v svoji hiši, ki so se ga udeležili angleška kraljice Mary, 'princesa Mary in Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavla. n.mi...,,■,- — Beležke „Domoljubova" sveta jeza Stric »Domoljub«, podeželsko glasilo JRZ, je zaradi svoje starosti že precej pozabi j iv. Tako je očividno pozabil tudi na to, da. že nad leto dni niso več na oblasti ti nesrečni JNSarji. Kajti drugače si ne bi mogli tolmačiti, da ga je »pograbila sveta jeza«, ker je dražba za preložitev klanca na državni cesti pri Mednem razveljavljena. In ko pove, da ga je pograbila sveta jeza, nadaljuje: »Ali res še ne znamo vladati? Tt> je čisto navadna ... (kaj. ni napisano). Kdo bo pa v bodoče sploh še hotel dražiti? •Ali je vredno pisariti, plačevati kolke in druge pristojbine, če bo pa vse skupaj šlo v vodo. Dajte ljudem dela! Dajte si dopovedati, da rešitev Jugoslaviie ni v bednostnih fondih, ampak v delu. Bednost-ni fondi so potuha za t'ste, ki se jim delati ne ljubi. S takim ravnanjem sami pehamo ljudi na cesto med tatove in postopače. Sami širimo med mase nezadovoljnost in kar je z njo najbolj v tesni zvezi. VTadaimo! Pa ne z zapostavljanjem ...« Mislimo, da bo naiboljše. *e k »Domoljubov!« sveti jezi ničesar ne pristavimo. Staroradikalski prvaki v Zagrebu »Politika« poroča, da so se mudili skupaj z odposlanci srbijanskega dela združene opozicije v Zagrebu tudi delegati glavnega odbora bivše radikalske stranke gg. Miša TriSunovič, inž. Miloš Bobič in Krsta Miletič. Vsi trije so imeli nekaj sestankov s prijatelji Ace Stanojeviča v Zagrebu ter jim obrazložili stališče bivšega glavnega odbora. Precej pozornosti je vzbudil sestanek med njimi in dr. Budi-savljevičem in dr. Krizmanom. Na sestanku so razpravljali o političnem položaju. Vesti, da se je Miša Trifunovič sestal tudi z dr. Mačkom v Kupincu. pa se odločno dem an t i rajo. Po izjavi g. Miše Trifunoviča je bil cili potovania staroradikalskih prvakov čisto drusr in za sedaj še niso stopili v nobene pregovore s predstavniki KDK. Akademiki kot pristaši združene opozicije »Vreme« javlja, da, se je vršil v Zagrebu sestanek akademikov, ki so pristaši združene opozicije. Sestanku so prisostvovali tudi tajnik dr. Mačka, profesor Jelašič, dr. Budisavljevič in Sava Kosanovič. Vsi trije so Imeli daljše govore, v katerih so naglašali potrebo složnega sodelovanja med Srbi in Hrvati. Sestanka se je udeležilo okoli sto dijakov ter so imeli dostop samo povabljeni. Imenovanje mestnega sveta v Dubrovniku j.-o dolgih in napornih konferencah je dobil Dubrovnik končno mestni svet, ki mu predseduje g. Rudjer Bracanovič, ravnatelj dubrovniške mestne hranilnice. Pri sestavi novega občinskega sveta nista službeno sodelovali niti JRZ, niti bivša HSS. Predstavniki slednje so namreč izjavili, da ne bi mogli sodelovati z nobeno drugo politično skupino in da bo njihova stranka nastopila šele pri svobodnih in tajnih volitvah. Zato so bili člani novega mestnega sveta imenovani brez konzultacije političnih strank. Dr. Tartaglia izključen iz Sokola Sokolsko društvo v Splitu je izključilo ,ir. Ivana Tartaglio, bivšega bana iz primorske banovine in predsednika Jdranske Straže. Izključitev uimeljuje z javnim delovanjem dr. TartagUe. ki da je v nasprotju z idejami in ciijo sokotetva Ta izključitev je izzva.a v Splitu mnogo komentarjev m polemik. Poštene kozle streljajo »Volkischer tseobachter«. je ustrelil v svoji sveti jezi na žide že marsikakega kapitalnega Kozla. Takega, kakor je te dni v svojem kaj čudno zavitem poročilu o »Črni roki« v predvojni Srbiji, pa še najbrž ne. Proglasil je namreč atentatorja in mučenika Gavrila Prinčipa za Žida in fra-mazona. Takole trdi: »Sarajevski morilec je bil Žid in prostozidar Gabrijel Princip. Skupno s svojimi pomočniki je pripadal jugovzhodni evropski tajni organizaciji »Narodni odbrani«, podružnici pariške centrale svobodnih zidarjev«. Nemci imajo o sarajevskem atentatu že celo literaturo, v kateri so prišli do najčudovitejših izsledkov, ki naj bi razbremenili Nemčijo v vprašanju vojne krivde. Reči pa moramo, da v vsej tej bogati literaturi Še nismo zasledili trditve, da bi bil Prinčip žid in »Narodna odbrana« neka tajna podružnica pariške prostozidarske lože. Tako resen list, kakor je »Volkischer Beobachter« bi že moral vsaj malo pogledati v kak leksikon, pred nje objavil tako gorostasno trditev. Pokojni Prinčip je bil čistokrvni Srb, potomec stare srbske pravoslavne rodbine iz Grahova, ki ni imela z Židi nikoli niti poslovnih odnošajev, kaj šele krvne. Da pa je »Narodna odbrana« filiala pariške centrale svobodnih zidarjev, tega si niso upali trditi niti znani dunajski specialisti za falzificiranje podatkov o južnih Slovanov. Friedjung, Mandel inn For-gacz so bili sicer mojstri pri dobavljanju »avtentičnih dokumentov« o zvezah in ciljih »Narodne odbrane«, vendar pa je ostalo prihranjeno glavnemu glasilu nemških narodnih socialistov, da je odkril str-mečemu svetu njene zveze s pariškimi ložami svobodnih zidarjev. Ko čita človek take senzacije, prične malo dvomiti c upravičenosti nemškega ponosa na »nemško eksaktnost in stvarnost«. ' Seja finančnega odbora Finančni minister • državnem računovodstvu, o bankovcih po 500 Din in blagajniških bonih Beograd, 1. februarja, p. Finančni odbor Narodne skupščine je danes dopoldne ob 10. nadaljeval razpravo o novem državnem proračunu. Ko je bO prečitan in sprejet za. planik o včerajšnji seji, je predsednik Mita Dimitrijevič podal besedo finančnemu ministra Dcšami L«etici, da odgovori na rame pripombe včerajšnjih govornikov, zlasti nar posl. Mbhoriča. Na včerajšnjo trditev posl. Mohoriča, da daje novi zakon o državnem računovodstvu finančnemu ministru možnost nekake diktatorske poze je minister Le-tica ugotovil, da je bilo uveljavljenje tega zakona odgoden o za eno leto Ob enem je napovedal, da namerava vlada predložiti narodni skupščini h"1^^""'-". po katerem naj bi se uveljavljenje zakona o državnem računovodstvu odgodiio še sa leto dni ker se mora izvršiti v finančnem ministrstvu še mnogo priprav za pravično izvajanje njegovih določb. Ce je o kaki diktaturi že beseda, se v današnjih razmerah ta diktatura lahko nanaša le na zmanjšanje deficita. ■ Minister je nato govoril o novem sporazumu glede državnih obveznosti v inozemstvu in je poudaril, da onih 15 odstotkov, o katerih govori novi sporazum, dejansko pomeni le ublažitev devizne kvote napram staremu sporazumu. Poleg tega so bile napram francoskim porterjem dosežene tudi še nekatere druge ugodnosti. Bankovci po 500 Din Vlada je s posebnim komunikejem objavila, da bo izdala bankovce po 500 Din. že tedaj je bilo naglašeno, da izdaja teh novčanic nima nikakega inflacijskega značaja. Kljub temu pa so se v javnosti na neki način pojavile kombinacije o inflaciji. Lahko zagotovim, da je dalo povod za izdajo bankovcev po 500 Din naše gospodarstvo samo, ker se je kupna moč dinarja povečala in zaradi tega zlasti v manjših krajih bankovci po 1000 Din često niso uiporatani, ker jih spričo pomanjkanja drobiža ni mogoče zamenjati. Blagajniški boni Minister je nadalje govorii o izdan ju blagajniških bonov t skupnem znesku 500 milijonov dinarjev. TI boni se bodo pričeli verjetno izdajati ob konou prve polovice meseca februarja. Za naš denarni trg pomenijo novost. Boni se bodo ponudili onim, ki imajo gotov denar, ki ga pa iz kakršnegakoli razloga ne morejo direktno staviti gospodarstvu na razpolago. Odredilo se bo, da se boni izdajo za L marec na tri mesece. Korist bo dvojna. Oni, ki imajo gotovino, jo bodo lahko daH državi na razpolago proti obresti m, država p« bo lahko to gotovino stavfla na razpolago narodnemu gospodarstvu. Državni zavodi ne bodo sodelovali, ker bo imetnikom bonov dana možnost, da bone pri zavodih po potrebi eskontirajo. Minister je končno govoril o zlatom carin. Ce bi se carine plačevale v iflota le polni kvaliteti, hi morda dofaodki dejansko znašali več. Toda to hi ve blago podražilo. Finančnemu ministra g. Letfcd Je varjal nar. posl. g. Ivan Mohorič. sta govorila o proračunu še nar. poet A. g ime Kukišič in Petar Bogovac, nakar J« bila seja ob 13. zaključena. Prihodnja b« v torek db 10. dopoldne. Pogreb Petra Tesliča ob ogromni tsdeležbi prebivalstva Sisak, 1. februarja, o. Ob ogromni udeležbi prebivalstva iz Siska in okolice ter velikega števila deputacij iz raznih pokrajin države je bil danes pogreb pokojnega senatorja in veleindustrijca Petra Tesliča. Pogreba so se udeležili tudi številni senatorji in narodni poslanci, delavstvo in nar meščenci Tesličevih podjetij, vsa nacionalna društva iz Siska in sosednih krajev, zlasti tudi iz Zagreba. Cerkvene obrede je ob veliki asistenci duhovščine opravil posebni delegat zagrebškega pravoslavnega metropolita prota Kokič. Pevska društva iz Siska in Zagreba so po cerkvenih obredih zapela pred hišo žalosti več žalostink. Sokoli in nameščenci pokojnikovih podjetij so nato prenesli krsto na topovsko lafeto. Kakor znano, je bil pokojni Peter Teslič generalštabni podpolkovnik v pokoju, zato je bil pokopan z vsemi vojaškimi častmi. Krsto je spremljalo šest podoficirjev, na čelu sprevoda pa je korakala častna četa z vojaško godbo. Pred hišo žalosti se je poslovil od pokojnika podpredsednik senata dr. Uroš Krulj. ki je orisal pokojnikove vrline kot politika in človeka, zlasti pa kot velikega zaščitnika siromakov. V žalnem sprevod« je korakalo mnogo tisoč ljudi. Po ulicah, koder se je premikal sprtvod, so bile sve- tilke zastrte s črnim florom. Vee trgovtse so bile zaprte. V povorki so nosili okrog 200 venoev, med katerimi so bili posebno lepi venci ministra vojske m mornarice generala Petra Zivkoviča. senata in Narodne skupščine. Pred krsto so nosili oficirji, ki so se v velikem številu udeležili pogreba, visoka odlikovanja rajnkega. Ministra vojske in mornarice je zastopal komandant kraljeve garde general Radko Raketič. M§d pogrebci sta bila tudi zamenika kraljevih namestnikov Jovo Banjanin in dr. Peter Zee, dalje zagrebški ban dr. Kostren-čič ter večje število senatorjev in poslancev. Pred kapelo na pokopali S5u se je v imenu senata poslovil od pokojnika senator dr. Nemec iz Zagreba, nato pa so govorffl še senator dr. Peter Zec, ki je izrazil Pokojniku zahvalo v imenu domovine, ziasti pa v imenu Ličanov, katerim je bil pokojnik oče in mati, dalje v imenu mesta Steka župan Josip Petner, v imenu sreza Siska nar. poslanec in bivM minister dr. Ljudevft Auer, za njim pa še zastopniki raznih nacionalnih organizacij. Uradniki in delavci Tesličevih podjetij so nato prenesli krsto v pravoslavno kapelo svete Petke, kjer bo ostala, dokler ne bo dograjena rodbinska grobnica. Izenačenje odvetniških tariS Beograd, 1. februarje. AA. Pravosodni minister dr. Miškuiin je definitivno odobril pravilnik o višini odškodnine za odvetniška dela. Pravilnik dobi obvezno moc 15 dni po razglasitvi v Službenih novinah. Pri tej priliki je daj pravosodni minister tole izjavo: Potreba po sprejetju tega pravilnika se je pokazala zelo velika po unifikaciji pro-cesualnih zakonov, ker so bila procesual-na dela izenačena, nagrade odvetnikom za izvršeno delo pa so se vršile po določbah, ki so bile na vsakem področju dragacnev ponekod jih pa sploh ni bik), tako da eo sodišča te nagrade odmerjala po lastni uvidevnosti. Tako so bile nagrade za ista procesualna dela ne področjih raznih ape-lacijskih sodi« zelo različna. Zato so tudi . odvetniki že večkrat zahtevali, da sc to vprašanje uredi enotno. Nobena obstoječih tarif se ni mogfla v celoti raztegniti ne celo državo, ker no- bena rw popolnoma ustrezala norim proce-sualnim določbam. Najbližnja terifa, ki »e je mogla vzeti za predlog novi tarifi, je bile ona za odvetnike na področju apete-cijskih sodišč v Ljubljani, Splitu in Sarajevu. To se je tudi zgodilo. ^ Pri izdelovanju nove terife »e j« vpošte-val sedanji težavni gospodarski položaj. Stremeli smo za tem da bo čim bolj znosna za ljudstvo. Posebno se jc to vpošte-va'o pri pravdah manjše vrednosti, kjer pridejo po večini do izraza siromašnejft sloji prebivalstva. Na prvi pogled, se vidi občutno zmanjšanje nagrad v novi tarifi v primeri z nagradami v starih tarifah. Z ozirom ne hudo gospodarsko depresijo da-našnih časov je prišla v tarifo že posebna določba, da se za dobo trajanja *e gospodarske depresije siplošno zniža tarifa še za 12%. Pravosodni minister je pooblaščen odločiti kdaj preneha veljati to izredno znižanje. Ekspozitura naših železnic v Pragi Juidove Noviny« poročajo: Da bi se na jugoslovenskih železnicah dvignil prevoz češkoslovaškega blaga se je uprava jugoslovenskih železnic odločila osnovati v Pragi ekspozituro za tovorni promet V tej ekspozituri bo imel svojega zastopnika tudi Jugoslovenski LJoyd. Jugoslovenske železnice posnemajo v tem oziru italijanske državne železnice, ki imajo take ekspoziture v Pragi in Pešti. Jugoslavija se nadeja, da se ji bo posrečilo zagotoviti s povečano akvizicijo za sebe transport češkoslovaškega blaga preko Sušaka in Splita, kar je tem verjetneje, ker je bila X. januarja uveljavljena nova češkodlova-ško-jugoslovenska znižana pristaniška tarifa za blago. V zadnjem času se opaža poostrena borba za prevoz blaga iz Češkoslovaške in v Češkoslovaško med severnimi pristanišči (Hamburg in Gdinja) Jn južnimi (Trst in Sušak). Te dni so imeli v Pragi sejo predstaviteljl tovornega prometa srednjeevropskih železnic, na kateri so bile regulirane in zopet znižane neke tarife v smeri proti jugu. Ker je treba sedaj plačati za blago, ki se prevaža po Sredozemskem morju zvišane premije za zavarovanje, sta Lloyd Triesti- t no tn Oosulich Line sklenila plačevati te premije iz svojih sredstev, da bi tako mogla konkurirati s hamburškimi tarifami Smrt japonskega prosvetnega ministra Tokio, 1. februarja AA. Prosvetni minister Matilda, ki je bij eden izmed najuglednejših čianov stranke Minseito, je nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. Kdo bo Gandhijev naslednik Delhi, 1. februarja w. Za predsednika - dijskega nacionalnega kongresa ]e bil izvoljen Pandit Javaharlal Nehru, ki je bil zaradi svojega nacionalističnega delovanja že petkrat obsojen v zapor. Nehru se smatra kot naslednik Gandhija. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno in deževno, zmerno toplo, ▼ par dneh hud mraz. Dunajska vremenska napoved se nedeljo: Izpremenljivo, od časa do časa deževno, pred ponedsljkom temperatura ne bo padla. V noči od nedelje do ponedeljka mogoče sneg. Maši kraji in ljudje Skrbi in priprave za tujski promet Avtobusno zvezo s Sušakom je treba obnovili — Zanimanje za naše kraje po Evropi Ljubljana, 1. februarja. Pred dnevi smo zabeležili, da je avto-podjetje, ki je zadnja leta vzdrževalo redno avtobusno zvezo med Ljubljano in Sušakom, opustilo svojo koncesijo in da odločujoče instance t ekoncesije ne nameravajo podeliti nobenemu drugemu interesentu. Nevarnost je torej, da bo ta za neiš tujski promet važna proga, ki je spričo skrajno pomanjkljivega železniškega kontakta med Ljubljano in morjem vršila odlično funkcijo, propadla iz podobno neumestnih razlogov .kakor je bila svoj čas onemogočena redna avtobusna zveza med Celjem in gornjo Savinjsko dolino, železniška uprava se je namreč tudi v pogledu zveze Ljubljana—Sušak postavila na stališče, da pomeni avtobus prehudo konkurenco železnici, in kakor je nekdo namignil. bi bili na odločujočem mestu pripravljeni, da dovolijo avtobusno progo ne iz Ljubljane, pač pa iz Kočevja. Razume še, da bila takšna rešitev povsem nemogoča, saj je ravno kočevska proga tista, ki tehnično najmanj ustreza potrebam sodobnega prometa, in bi avtobusna proga. Kočevje—Sušak pomenila to. Jfko kakor nič Nerazumevanju, ki ga izpričuje železniška uprava se pridružuje nič manj žalostno dejstvo, da je cesta preko Kočevja in Delnic v tako zapuščenem stanju, da se vozilo z rednim obratovanjem na nji nenavadno hitro iztroši ter se avtobusni podjetniki za koncesijo nič kaj hudo ne potezajo Zveza za tujski promet je storila vse potrebno, da se avtobusna proga Ljubljana—Sušak vendarle reši, in upamo, da njene intervencije ne bodo ostale brez uspeha. Hkratu je zveza p odvzela tudi akcijo, da se prekliče nedavni sklep prometnega ministrstva, po katerem znižani nedeljski listki na praznike ne bodo več dovoljeni in ki pomeni prav tako občuten udarec prizadevanju naše tujsko-prometne propagande. Gospodarska kriza je bilanci našega tuj. skega prometa prizadejala sicer mnogo škode, a skrbno organiziranemu propagandnemu delu, ki ga vršita zveza in Putnik. je doslej vendarle uspelo vzbuditi v inozemstvu nekaj živahnega zanimanja za naše kraje. Tako se razni interesenti iz Nemčije zadnji čas v velikem številu oglašajo s prošnjami, naj jim zveza preskrbi načrte za avtomobilske in avtobusne vožnje po naši državi. Prav tako ^e številni nemški klubi in zasebniki zanimajo za proge kajaškega športa, ki držijo pri nas skozi nekaj svetovno znamenitih pokrajin. Za bližajočo se sezono se nam obeta večje število nemških kajakov, ki hočejo obresti Savo od Gorenjske do Siska in pa klisure Drina od Višegrada do Zvor-nika, ki veljajo za ene najlepših na Balkanu. Prav tako so se začeli zanimati za našo državo danski turisti Dansko-jugo-slovensko društvo v Kodanju je priredilo nekaj predavanj o nas in tako se danski avtomobilski klub že pripravlja na več obiskov našim pokrajinam Oba avtobusna izleta, ki ju je >Putnik« lani priredil na bruseljsko svetovno razstavo, sta prav tako rodila nekaj lepih uspehov. Medtem ko je predlanskim obiskalo naše kraje samo 71 Belgijcev, je njih število lani v avgustu naraslo na blizu 400. Ta številka je pač najlepši demanti napadov, ki jih je bila zveza za obe takratni vožnji v Bruselj deležna Skrbnemu prizadevanju zveze in Putnika bi moralo stati ob strani samo nekaj več razumevanja pri poklicanih instancah, da bc smotrnega organizacija prometa v državi pomagala večati dotok tujcev k nam. Uradniki, upokojenci, invalidi Po državnem proračunu za leto 1935*36 je 208.277 državnih uslužbencev in 38.810 osebnih ter 24*979 rod' hinskih upokojencev Beograd, 29. januarja Proračunski oddelek finančnega ministrstva je objavil pregledno statistiko državnih uslužbencev, upokojencev in invalidov. V tekočem proračunskem letu je vsega skupaj 208.277 državnih uslužbencev, prejšnje proračunsko leto pa jih je bilo 3.158 manj. Ministrov in banov je 23, uradnikov 57.762, uradniških pripravrikov 16.042, zvaničnikov 34.896, slug 10.848, kontraktualnih, honorarnih uslužbencev in dnevničarjev 36.885, nerazvrščenih uslužbencev 2.252, oficirjev in vojaških uradnikov 10.536, podoficirjev in orožnikov pa 39.277. Na splošno državno administracijo odpade od vseh teh državnih uslužbencev 62.87 odstotkov, na državna podjetja ;in ustanove pa 37.13 odstotkov. Največ •uslužbencev ima prosvetno ministrstvo. Na to ministrstvo odpade 26.95 odstotkov od akupnega števila državnih uslužbencev, na vojno ministrstvo 26.55 odstotkov, na notranje ministrstvo 20.24 odstotkov, na ministrstvo pravosodja 8.17 odstotkov, itd. Med državnimi podjetji in ustanovami imajo največ uslužbencev državne železnice. Na nje odpade 55.43 odstotkov vsega državnega uslužbenstva. Prometno ministrstvo ima 9.104 uradnike, 1.973 pripravnikov, 19.477 zvaničnikov, 26.72 slug in 9.643 pogodbenih in honorarnih uslužbencev ter dnevničarjev. Na drugem mestu je ministrstvo za šume in rudnike, na katero odpade 17.36 odstotkov vsega državnega uslužbenstva. Podjetja in ustanove ministrstva za pošte imajo 15.25 odstotkov vsega državnega uslužbenstva. Dne 1. oktobra 1935 je bilo «4.236 državnih upokojencev. Njih število se je od prejšnjega leta zvišalo za 2.143. Osebnih upokojencev je 38.810 s skupnim letnim prejemkom nekaj preko 735 in pol milijona. Rodbinskih upokojencev pa je 24.979 in znašajo vsi njihovi letni prejemki preko 300 in pol milijona. Za narodna priznanja in podpore pa je v proračunu nekaj preko 4 in pol milijona za 426 oseb. Po številu upokojencev je na prvem mestu notranje ministrstvo, ki ima 10.792 upokojencev s skupnimi letnimi prejemki blizu 137 milijonov. Na drugem mestu je vojno ministrstvo z 10.063 upokojenci, ki prejemajo letno okrog 194 milijonov. Prosvetno ministrstvo, ki ima 9.462 upokojencev z blizu 196 milijoni letnih prejemkov, je na tretjem mestu. Na zadnjem mestu je ministrstvo zunanjih zadev, ki ima 155 upokojencev, ki dobijo letno 4 milijone Na glavno kontrolo odpade še 212 upokojencev z letnim prejemkom preko 5 milijonov. Predsedništvo ministrskega sveta ima 188 upokojencev z letnimi prejemki 8,700.000 Din, Narodno predstavništvo 186 vpokojencev z letnim prejemkom 2,100.000 Din, državni svet pa 17 upokojencev, ki dobivajo na leto okrog 600.000 Din Največ invalidov je na področju nlške finančne direkcije. Po štetju od 1. julija lani je bilo 70.142 invalidov s skupnimi letnimi prejemki 104,546.859 Din. Takozva-nih osebnih invalidov je samo 17.843. vdov, sirot in drugih rodbinskih članov invalidov pa je 52.269. Niška finančna direkcija im? 14.933 osebnih in rodbinskih invalidov ki prejemajo letno 19,700.000 Din. Zagreb je na drugem mestu z 11.625 invalidi, ki dobijo letno blizu 18 milijonov. Na področju ljubljanske finančne direkcije prejema letno 8,800.000 Din 5.120 invalidov in njihovih rodbinskih članov Na Beograd odpade 1.479 upravičencev do invalidnin, ki dobijo na leto blizu 4 milijone. Anton Stacul f Ljubljana, 1. februarja Ljubljančane je danes močno presenetila tragična novica, da je po kratkem trpljenju umrl ugledni trgovec g. Anton Stacul, ki ga je poznala in cenila vsa Ljubljana. Štel je 73 let, a njegova tragika je v tem, da je šele pred tremi meseci opustil svojo slovečo delikatesnico v Šelen-burgovi ulici, da bi v miru preživel vsaj še dobršno dobo življenja. Usoda je žal hotela drugače. Mož je bil rojen za delo. Ko je pred pol stoletjem prišel iz Furla-nije v Ljubljano, se je razvila njegova vzorna marljivost v trgovini, natančno kakor ura: ves dan je stregel strankam, v kolikor ga ni zadržala blagajna in pisarna. Kakor da je prišel s tira, mu je bilo zdaj, ko je opustil trgovino. Sin Jean, ki je bil določen za naslednika in je bil steber trgovine že od ranih nog, se je pred leti smrtno ponesrečil pri skoku v morje. To je bil za g. 3'acula strahovit udarec. Tolažbo pa je našel v ostalih svojih otrokih, ki jim je lepo ugladil jx>t v življenje. Sin inžcnjer Anton je arhitekt v Bocnu. mlajši dr. Viktor je sloveč mladinski zdravnik v Ljubljani, od treh hčera je ena gospa dr. Morova, druga je poročena v Budimpešti, gdč. Pina je ostala pri očetu. Ugledne- I ga pokojnika bodo v nedeljo ob 15. spre-m'li iz Gradišča št. 4 k Sv. Križu, kjer bo počiva! v rodbinski grobnici. Ohranjen mu bo lep sipomin. Prizadetim družinam naše iskreno sožalje! PRI OSEBAH, KI JIM NI »IOGOCE MNOGO KRETATI, PA ZARADI TEGA TRPE NA ZAPEKI IN MOTNJAH V i*KE-BAVI, SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA, nudi večted^ns^a kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša FRANZ - JOSEFOVE vode zjutraj na tešče ln zvečer, predno ležete spat Ogl reg S. br .61S5/35 tovariš! 60 letnica delavnega moža Posestnik g. Lavrač Ivan iz Moravč je praznoval v ponedeljek 60 letnico. Jubilant je ugledna moravška korenina. Dobiš ga povsod, kjar se dela za obči blagor. Po svojem nesebičnem delu je zato zlasti v kmečkih vrstah znan tudi daleč izven kamniškega sreza. Nesebično deluje že dolga leta pri občini, raznih zadrugah in društvih. Največ zaslug pa si je pridobil kot dolgoletni načelnik posojilnice za katero je tudi on pred vojno zastavil vse svoje imetje, da je niso politični nasprotniki uničili. Poleg tega je načelnik moravškega pevskega društva. podstarosta Sokola, podpoveljnik gasilcev in odbornik v raznih drugih društvih. Kljub vsestranskemu društvenemu delovanju sa odlikuje kot umen kmetovalec in živinorejec, kar pričajo že na zunaj krasno urejena gospodarska poslopja. Delavnemu možu bodi naklonjenih še mnoeo let! Utopljenec v Drtijščici Moravče 1. februarja V četrtek okrog poldneva je neka ženica nabirala ob Drtijščici drva. Ko je prišla do struginega ostrega ovinka med Drtijo in ba-novinsko cesto, je zapazila v vodi moško truplo. Prestrašena j 3 poklicala bližne va-ščane. ki so potegnili mrliča iz vode in spoznali v njem od ponedeljka pogrešanega občinskega ubožca Štetala Jtaneza iz Drtije, starega okrog 60 let. Pokojni štabal je šel v ponedeljek zvečer po banovinski cesti iz Moravč v Drtijo. Kakor se sodi je v temi zašel s ceste in padel v vodo. ki je bila zaradi zadnjega deževja narasla. Zborovanje prlrodoslovcev Ljubljana, 1. februarja Snoči se je vršil v balkonski dvorani univerze občni zbor Prirodoelovnega društva ob udeležbi številnih ljubljanskih članov in v prisotnosti zastopnika mestne občine, nje prosvetnega referenta prof. dr. Mole-ta in dekana filozofske fakultete prof. dr. Milka Kosa. Občni zbor je otvoril univ. prof. dT. Krafl. V svojem govoru se je spomnil dveh med letom umrlih članov, odvetnika dr. H. Turne in senatorja prof. dr. Rožiča Govoreč o položaju društva, je omenil, da so se na zadnjem občnem zboru odpirali mračni vidiki: zdelo se je, da bo ne-dostajanje denarnih sredstev onemogočilo sleherno društveno delovanje. Subvencija banovine in nekatera darila so nekoliko olajšala društveno stanje in omogočila izvršitev vsaj najnujnejših publicističnih nalog (izdajo Prirodoslovnih razprav). Prof. dr. Kra! je pravilno omenjal, da bi biki slovenska kultura brez pri rodnih ved rudi-m en tarna, in rudimenti ne morejo dolgo obstajati. Njegov govor je izzvenel v poziv javnosti in širšim inteligenčnim krogom, da moralno in materialno podpro prizadevanja Prirodoslovnega društva. Tajniš&o poročilo je podal docent Kavčič, ki je označil »Prirodoslovne razprave« za najvažnejšo društveno publikacijo. Tz posebnega seznama časopisov, ki ga je izdalo Prirodoslovno društvo tik pred občnim zborom, lahko posnemamo, da dobiva društvo v zameno za Prirodoslovne razprave okrog 800 prirodoslovnih znanstvenih čnsopisov iz vseh evropskih držav. Ti ča- sopisi presegajo po vrednosti 100.000 Din in 6d jih spričo nezadostnih sredstev ne bi mogla nabaviti nobena naša knjižnica. Društvo oddaja časopise Državni licejski knjižnici in univerzitetnim institutom, kjer tvorijo dragocen, za našega prirodoslovnega znanstvenika edinstven viT informacij o znanstvenih izsledkih v vseh panogah pri-rodnih ved. Po seznamu časopisov in izjav tajnika, kakor tudi po dopolnilni izjavi prizadevnega knjižničarja in sestavijalca seznama dr. L Kuščerja, smo lahko upravičeno sklepali, da Prirodoslovno društvo že s to zamenjavo izvršuje delo, ki je vredno da ga zlasti državne in samoupravne oblasti podipro z zadostnimi sredstvi, ki naj mu omogočijo redno izdajanje Prirodoslovnih razprav. Iz tajnikovega poročila še posnemamo, da je Prirodoslovno društvo priredilo v minulem poslovnem letu 12 predavanj. Poseben delokrog si je določilo z izdajanjem popularnega časopisa za prirodoznanstvo »Proteja«, ki je v preteklem letu dosegel naklado 1800 izvodov. List se je lepo »vedel in vzbuja v čitateljskih vrstah splošno priznanje, vendar je v širših inteligenčnih vrstah še vse premalo znan in uvaževan Zvišanje števila naročnikov je velikega pomena za gospodarsko ustalitev Prirodo-srfovnega društva, saj bi »Proteus« utegni' postati njegova gospodarska hrbten ca. Umljivo pa je. da Prirodoslovne raziprave kot strogo znanstveno glasilo ne mor»jvcu so se v nedeljo sestali predstavniki vseh kulturnih organizacij, da bi določili spored proslave 100-letnice narodnega preporoda na Hrvatskem. Ti predstavniki kulturnih organizacij so se bavUi tudi z ureditvijo muzeja, ki bi v Kari oven združil vse zgodovinske vrednote okoliša. Mnogo dragocenega zgodovinskega blaga shranjujejo doslej na podstrešju mestnega poglavarstva in prva naloga akcije za ureditev muzeja bo ta, da »e najdejo hi uredijo primerni muzejski prostori. Vaše lepo lice po zlimi iti rta pomJad ima to blagodejno URAN kremo rad. ker je URAN krema edinstven in ne-dioseglTiv preparati za negovanje Mca. * Urejevanje pristanišč za amfibije v Splita. V Split sta prispela tehnični ravnatelj češkoslovaške zračne proge inž. Kubiček in pilot Hranička, ki bosta sodelovala pri ureditvi pristanišča za amfibdje v Splitu. Sporazumno z zastopniki poveljstva našega vojnega letalstva, Aerokluba, mestnega poglavarstva in drugih ustanov ho tudi določen čas, kdaj bo amfibija prihajala v Split in odhajala od tam na svoji redni progi Sušak—Split—Dubrovnik, ki jo bodo otvorili letos 1. Junija. * Službeni list dravske banovine od 1. t m. objavlja uredbi o združitvi občin Gor nja Radgona. G. Radgona okolica v občino Gornjo Radgono ter Sv. čurij ob Ščavnici in Terbegovci v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, odlok o ustanovitvi katastrske uprave v Ljutomeru uredbo o ustanovitvi notarskih zbornic v območju apelacijskih sodišč v Ljubljani, Splitu in Novem Sadu ter uredbo o izločitvi mlinov na parni ali motorni pogon iz zakona o obrtih. • Priprave za proslavo 300 letnice varaž-dinske gimnazije. Varaždin ima pestro zgodovino in se v zadnjem času vrstijo i udi razni pomembni jubileji. Letos septembra bodo praznovali najpomembnejši varaždin-ski jubilej — 300 letnico obstoja i ndelova-nja gimnazije Izvoljen je bil nedavno odbor, ki pripravlja za to proslavo spominsko knjigo, v kateri bodo obudili spomne na nekdanje čase bi^ši učenci in učitelji varaždinske gimnazije. Spomenica bo obsežna, ne bo pa sprejemala strokovnih člankov. Te dni je odbor ponovno pozval bivše učence in učitelje, naj do 31. marca pošljejo svoje prispevke za spomenico. * Angleži in naše rudno bogastvo. Angleška družba, ki izkoriščuje veliki rudnik v Trepči ob robu Rosovega polja, začne v kratkem iskati rudo na Novem brdu nad sta-roslavno Gračanioo, kjer so že v srednjem veku kopali srebro in druge rude. Na Novo brdo so že začeli prevažati razne stroje in orodje ter se začne delo v najkrajšem času. Kakor domnevajo se na Novem brdu nahajajo poleg ležišč drugih rud tudi ležišča platina. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v ŠIŠKI (Telefon 33-871 IELITN1 KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES OB 3., 5., 7. in 9.30 PREMIERA NAJNOVEJŠEGA VELEFILMA IZ DUNAJSKEGA ŽIVLJENJA iSSuSST'TAUBER TI SI MOJE SOLNCE PRI PREDSTAVAH ob 7. in 9.30 uri NASTOPI SVENGALI REZERVIRAJTE VSTOPNICE. - Zglednemu Slovanu in dobremu našemu prijatelju v spomin. V svoji stari domovini je 24. januarja legel v prerani grob g. Karel Schindler, ki je vroče ljubil naše kraje kot svojo drugo domovino. Njegov rojstni kraj je bil prijazno slovaško mestece Ki-jov. kjer se je rodil leta 1887. Gimnazijo je dovršil v Brnu, trgovske šole pa na Dunaju. potem pa je dobil namestitev pri nekdanjem valjčnem mlinu Vinka Majdiča v Kranju. Zaradi izrednih sposobnosti je postal ravnatelj tega podjetja in se udejstvoval kot tak dolgo vrsto let.. Ko je imelo med vojno avstrijsko vojaštvo mlin v svoji upravi, je g. Schindler požrtvovalno pomagal revnim domačinom in si je 7aradi tega nakopal mnogo neprilik Po prevratu se je osamosvojil in postal družabnik lesne tvrdke Gor-janc in drug v Kranju, katero je vodil z najboljšim uspehom preko 10 let. Bil je zaveden in iskren Slovan in najboljši prijatelj našega življa. S svojim blagim značajem si je pridobil mogo prijateljev, mnogo naših rojakov pa mu tudi dolguje hvaležnost za pomoč in prisrčne izraze dobrotlji-vosti. Pred nekaj leti se je z družino vrnil v svo jo staro domovino. S svojim d slovenjem in blagim značajem si je ohranil med nami najlepše spomine. Senzacija! Senzacija! Danes ob 11. uri MATINEJA slavnega telepata in jasnovidca SVENGALI Rezervirajte pravočasno vstopnice. »ELITNI KINO MATICA« Pri večernih predstavah ob 7. in 9.30 nastopi SVENGALI pred glavnim filmom TI SI MOJE SONCE od RICHARD TAUBERJA EMIL JANINGS v pvoii najboljši in največji kreaciji Stari in mladi kralj Ostali: Werner Hinz, CIaus Clausen, Leopoldine Konstantin. Predstave v nedeljo ob 3., 7., in 914, v ponedeljek ob 7. in 9. uri. V nedeljo ob 11. uri dopoldne filmska komedja: POZABI NA VSE SKRBI. Vstopnina Din 3.— V torek: DOLARSKI PRINC * 0 zaposlitvi naših delavcev v Perziji je izdal izseljeniški komisarijat v Zagrebu naslednja pojasnila, da ne bi naši brezposelni delavci polagali upanja na razne netočne vesti, ki se že precej časa širijo: V Iranu v Perziji gradijo železniško progo in bodo dela trajala približno še tri leta. Vizum iranskega konzulata pa dobijo samo oni, ki imajo dovoljenje zaposlitve in bivanja že od iranske vlade. Pri gradbi železniške proge dobijo delo samo kvalificirani delavci, med njimi zidarji, minerji, kovači, tesarji, klesarji in strokovnjaki za betonska dela. Dnevni zaslužek teh mojstrov ]e 40 do 45 francoskih frankov ali okrog 100 Din. Potni stroški in izdatki za vizum pa znašajo 5.700 Din, poleg tega pa mora imeti vsak izseljenec za razne druge stroške najmanj tisoč dinarjev v angleški, ameriški, francoski ali turški valuti. * Zanimiv cerkveni spor v Zadru. Edina hrvatska glagol jaška cerkev v Italiji je še cerkev sv. Miho vila v Zadru, v kateri se še danes opravlja bogoslužje v našem jeziku. Cerkev je last naše cerkvene province In hočejo italijanske civilne in cerkvene oblasti to cerkev prevzeti v svojo upravo. Ta zadeva bo rešena po diplomatičnih potih. V Zadru pa je prišlo še do drugega cerkvenega spora, v katerem nastopajo vsi meščani Zadra brez razlike narodnosti in vse organizacije proti nakanam civilne ln cerkvene oblasti. Predmet tega spora je cerkev sv. Šimuna, odnosno relikvije tega sv ka. V to cerkev roma v trumah narod iz vse okolice in so ta romanja tudi v gospodarskem življenju Zadra velikega pomena. Ko so zdaj italijanske oblasti sklenile prenesti relikvije v Italijo, v Ancono ali v Bari, ie la nakana povzročila veliko nezadovoljstvo vsega mesta. BANKA BARUH PARIŠ (9°) u- RUE AUBER Tele*.: Opčra 98.15 — Telef : Opftra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni aradi v Belgii Franciji. Holandiji in Luksen-bi- ;prejemalo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No 1117.94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458.65 Ned. Dienst. LTJKSENBURG: Nt 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno na?e «"kovnp nakaznice-SITAR & SVETEK — štampllje - Etikete Graverstvo — sedaj na Marijinem trgu 8. * Prva mednarodna ribarska razstava v Beogradu. V okviru beograjskega velesejma bo letošnjo jesen prva mednarodna ribarska razstava živih morsko- in sladkovodnih rib in ribarskih potrebščin. V velikem obsegu bo prirejena tudi stalna ribja kuhinja. Kakor zatrjujejo bo razstava nadkrilila vse dosedanje slične prireditve ki so bile zadnja leta ne le v državi, temveč v vsej Srednji Evropi. Poleg živih sladkovodnih rib bodo razstavljene tudi vse žive povodne ptice in ribarstvu škodljive živali. Skratka: pravi živi naravni park vodnega prebivalstva;"- Predvidene so tudi mednarodne ris barske tekme. Sodelovalo bo preko :10 ri-barskih društev in zadrug iz vse države. Tudi dravska banovina ne bo Izostala, načelno je že pristala, da pripomore k razstavi s svojimi izkustvi. . * Knjiga o Jadranu io o zemlji ob njem. Med almanahi, ki izhajajo za novo leto, se je >Jadranski koledar« v izdaji konzorcija »Istre« v kratkem času uvedel, kot izredno zanimiv in bogat zbornik. Letnik 1936.. ki sta ga uredila Tone Peruško in Jožko Ži-berna, prinaša na uvodnem mestu članek predsednika zveze jugoslovenskih emigrantskih društev dr. I. M. Coka o pomenu tiska za emigrantsko gibanje, nato pa se vrsti pestra revija literarnega, krajinskega, zgodovinskega in političnega gradiva, ki ga je prispevala množica uglednih piscev. Naj navedemo samo nekaj imen: Mate Balota, Niko Bartulovič. Drago Gervais, Lujo Voj-novič, Rikard Katalinič - Jeretov, Ivo Ura hor (Pogled na manjšinsko gibanje), Bogomir Magajna (Vinograd), Ante Dukič, Srečko Kosovel (ciklus doslej neobjavljenih pesmi) dr. Fran Ilešič (Iz zgodovine izraza Istra), urednik Ziberna (Zemeljsko prirodno bogastvo naše zemlje). Viktor Car-Emin. dr. Lavo Cermelj (0 naših periodičnih publikacijah v Julijski Krajini v povojni dobi). R. Medin Drenovčev (Slovanski živelj na DANES OB 11. URI MATINEJA. PREDPRODAJA OD 11. — %13 URE. 1 * Islamskega romanja v Meko in Medino se naši muslimani letos, kakor vse kaže, ne bodo udeležili. Abesinsko-italijanska vojna dela potovanju mnoge težave posebno hudo pa zadenejo naše romarje zvišani stroški. Egipts-ka vlada je namreč odredila svojim konzulatom, da morajo za tranzitne vizume zahtevati tudi visoke kavcije, ki zapadejo v primeru, če bi se morali jxrtniki preko določenega časa ustaviti v Egiptu. To velja tudi za primere, če hi prišli zaradi kake bolezni v karanteno. Zahteva se še celo posebna kavcija za morebitne stroške v bolnišnicah. * V Brusu cveto vrtnice. Na vrtu nekega posestnika v Brusu v moravski banovini so se razcvetele vrtnice ki se prav nič ne razlikujejo od normalnega cveta. V neki okoliški vasi so v cvetu tudi Jablane in ves okoliš ima toliko vijolic, da se z njimi kitijo vaška dekleta Okolica, ki meji na Sandžak, še ne pomni tako tople zime, pri svoji precejšnji nadmorski višini. Prebivalstvo se mnogo bavi s sad-jerejo in je v hudih skrbeh, kaj bo, če naenkrat nastopi mraz. » Gadja zalega. Hupo Šehovič v Derven-ti je daleč na okoli znan lovec, ki skoraj ne zamudi dneva, da ne bj stopil s puško na rami za divjačino. Te dni se je napotil s svojim psom proti vasi Ljubljanici. Ko sta prišla v gozd. ki mu pravijo Siljanica. je pes skočil malo stran in začel kopati zemljo pod grmom. Šehovič. misleč, da je pes zavohal jazbeca, ki si je bil tamkaj izkopal brlog, je zamahnil z rovnico, da bi odkopal vhod v jazbino. Prestrašen je od=kočil, zakaj zagledal je velik klobčič kač, gadov, ki so se že začeli razvijati. Udrihal je z rovnico po kačah in vse pobiL Bilo je okrog 50 gadov. f ■ Zvočni kino Ideal ■■■ DANES PREMIERA VELEFILMA PO ZNANEM ROMANU Viktor Kugo-Ja (LES MISERABLES) BED FILM SIJAJNE IGRE, MOČNE VSEBINE IN PODVIGOV. CH. LAUGHTON — znan iz filma »Henrik VIII. - FRIDERIK MARCH največji ljubavnlk Predstave ob 3. 5., 7 in 9"/« uri DANES OB POL U MATINEJA * Idrijske rojak« in prijatelje opozarjamo na podlistke o idrijskem kotu, ki jih je ob priliki 35 letnice ustanovitve in 10 letnice ukinitve realke pričelo izdajati emigrantsko glasilo »Istra«. » Pravkar Je izšla fe&ruarska številk« družinskega lista »ŽIKE«. Ima naslednjo vsebino: 1) Joža Lovrenčič: Predpustnd sonet 2) Vinko Bitemc: Zamenjana maska, 3) Rafael Bačar: Pritlikavci v d&un-gli, '4) Viktor Pirnat: Poroka, ki ni bfla poroka,' 5) Mark Twain-Dr Pavel Brežnfk: Naš italijanski vodnik, 6) Rudvard Kip-ling-Miran J are: Protistrup. Slede rubrike: »Zanimivosti«. Zdravniška posvetovalnica, v kateri nam daje primarij dr. Dragaš nasvete, kako se ubranimo škrla-tinke in davice, >Praktični nasveti«, kjer izveste, kako naj 3e dame oblačijo in >Go-spodinjski kotiček«, ki vsebuje nekaj Jedilnikov, in ki pouči našo gospodinjo, kako .VI Jj Kaj pravi gospa Ivanka k temu? Prav res je nespametno kaznovati takega revčka, če se zamaže. Zakaj pa imamo terpentinovo milo Zlatorog? Njegova obilna, gosta in bela pena odpravi prav hitro vsako ponesnaženje. In perilo je zopet kakor novo, snežno belo in duhteče. PRIDE VELESENZACIJA FRITZ KORTNER kot RDEČI SULTAN ABDUL HAMID iHattflflHMBMMHnBBMMBMBBBBta« nemški državni gimnaziji v Trstu), Ivan Pregelj (Biskup Juraj, Oče. budi volja Tvoja). V književnem delu so posebne pozornosti vredne preprosto lepe Dukičeve in Gervaisove čakovske pesmi. Za njih boljše razumevanje je Dukič napisal tudi nazoren članek v čakovskem naglasu. Poleg tega prinaša knjiga tudi obsežen skrbno urejen mladinski kotiček »Jadranski koledar« zasluži, da ne bi manjka! v nobeni javni in zasebni knjižnici, ki hoče biti nacionalna in sodobna obenem. * Sarajevski starokatoliki brez pokopališča. Starokatoliška cerkvena občina v Sarajevu je do letos pokopavala svoje mrliče na pravoslavnem pokopališču. Z novim letom pa ji je pravoslavna cerkvena občina odpovedala pokopališče zaradi pomanjkanja prostora. Starokatoliška občina se je obrnila na predstojništvo evangellške cerkve, ki pa je tudi odgovorilo, da ne more dati na razpolago svojega pokopališča. • Statistični podatki o lanskem ribolovu. Lani so vlovili v naših vodah 4,640.850 kg morskih rib. Največ je bilo sardel, in sicer okrog 3,700 000 kg. Ribolov je bil najizdat-nejši v vodah splitske pristaniške kapetani-je. Na njo odpade 2,30^.000 kg. rib. Na dru gem mestu ie področje kapetanije šibenik. Svežih rib so prodali 2.200.000 kg. predelali pa so jih okrog 2,400.000 kg. S postaj Sušaka, Šibenika in Splita so odpremili preko 370/00 ks rib # Odvetnik dr. Matej Pretner je prežel odvetniško pisarno dr. Mihe Kreka in se je preselil na Tyrševo cesto 38. v Ljubljani. (Zadružna zveza). • Darujte podpornemu dru«tv» slepih v , Ljubljani Pod Trančo 2-III. • Nenavadna smrtna nesreča. V kaznilnici v Skoplju se je jetnik Atanas Pejovič vedel tako dobro, da so mu dovolili hoditi na delo tudi izven kaznilnice. Bil je kakor se pravi, svobodnjak Na delo je hodil tudi v državno kobilarno v Dušanovcu. kjer je pomagal v kuhinji Oni dan so mu veleli. naj vjame purana in ga zakolje. Pejovič je vzel kuhinjski nož in pohitel proti peiutninskemu dvorišču. V naglici se je spodtaknil in padel tako nesrečno, da se mu je nož zasadil v srce. Obležal je na mestu mrtev * Črnogorski čudak v borbi z vso vasjo. Pred nekaj leti se je vrnil v svoj hribovski rojstni kraj Prekobrdje nad Kolašinom iz Amerike neki Tomaž Rakočevič. Mož je v tujini dobro zaslužil, neprijetno pa je presenetil svoje rojake s svojim čudaštvom. Domov se je vrnil z vsemi napravami modeme tiskarne, da bi osrečil svojo staro domovino ssvojimi pestnitvami. Tiskarske stroje so iz Kolašina nosili 6 ur daleč v hribe. Tomaž je nekaj časa mirno pesnikova! v svoji domačiji, ki si jo je lepo preuredil, motili pa so ga pri pesniškem ustvarjanju radovedni sosedje, ki so se zelo zanimali za čudaškega rojaka. Tudi drobnica sosedov je uhajala na njegovo PRIDE VELESENZACIJA FRITZ KORTNER kot RDEČI SULTAN ABDUL HAMID zemljišče in to je moža tako razljutilo, da se je oborožil in streljal na ljudi in živali ki so prišlo na njegovo posest. Pri neki taki bitki je po trditvi orožnikov oddal okrog 200 revolverskih strelov. Ubil je nekaj koz, človeških žrtev pa v tej bitki po srečnem naključku ni bilo. šele potem, ko mu je zmanjkalo municije, so ga orožniki ukrotili in odvedli v podgori-ški zapor. Proti zaporu se je pritožil v stihih, ki so napolnili 10 pol. Sedaj so čudaka obsodili na 3 mesečni zapor, ki pa ga je prestal že med preiskavo. • Za predpustne prireditve kupujte papirnate servijete, krožnike, serpentine, kon-feti, bombice ter papirnate čepice najrazličnejših oblik pri tvrdki M. Tičar, Ljubljana. šelemburgova ul. in Sv. Petra cesta. Društvom popust. naj pripravlja mizo. in kako naj servira Kakor vidite, ima >2ika« za vsakega nekaj, pa naj si bo to razvajen leposlovni gurman ali pa gospodinja, ki vsak tre-notek rabi kako pomoč v svojem gospodinjstvu. Pobrigajte se, da jo tudi VI dobite. Pijte ženo žitno kavo žiko in pošljite 3 kontrolne listke, ki jih dobite v zavitkih, na naslov: Pražarna #ika, Ljubljana—Vič. • Ubijalca so našli, ne vedo pa kdo je njegova žrtev. Pred tedni so blizu železniške postaje v Rumenki nad Novim Sadom našli ubitega mladega človeka, katerega ni nihče poznal. Ko je bila neznančeva slika objavljena v listih, se je javil neki kmet iz Petrovega sela ter zatrjeval, da je neznane« njegov sin. Toda zgodilo se je, da 9e j« pred nekaj dnevi kmetov ubiti sin živ in zdrav vrnil domov in orožništvo je moralo uvesti nove preiskave o zagonetnem zločinu. Te dni so orožniki zaradi sumljivega vedenja ustavili hlapca Slavoljuba Pešiča, ki jim je naposled priznal, da je neznanca ubil. Ponoči ga je zalotil v hlevu in, meneč, da ima pred seboj kakega roparja, ga je udaril z gorjačo in ubil. Mrtveca je potem naložil na voz in zapeljal do železniške postaje, kjer ga je vrgel v cestni jarek. Tujec je imel v žepu listine, katerih p® Pe~ šič ni prečital, temveč jih je takoj zažgaL • Eno srce — ena radenska! • Pri zaprtju, motnjah » prebavi vsemi-te zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. • Tovarna JOS REICH spre ema mehko in škrobPeno perilo v nai'epšo izdelavo. Ako 9e preveč redite. Slatino PETANJSKO pšjte! PRIDE VELESENZACIJA FRITZ KORTNER kot RDEČI SULTAN ABDUL HAMID Iz Kamnika ka— Zvočni kino Kamnik predvaja v nedeljo in ponedeljek velefilm *SeQuoia«, Id prikazuje življenje in lov divjih zveri v pra-gozdih. Kot predigra Foxov zvočni tednik in kulturni film. Iz Trbovelj t— Koncert sokolske godbe na pihala pod vodstvom br. Ruda Dolničarja se to vrti drevi ob 20. v Sokolskem domu. Prijatelj glasbe, vljudno vabljeni. PM ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo iiirodne FrB81Z JOSOfOVB -tenistnrano od ministrstva »1 sor politiko m nar zdravje s. br. 15.485 od 26. V. 1985. m» Revmatična bolečine, giht in is i jas »CriBOIx_tat*etelfr. Ba-w M domač ki radi tog* cenen Btotefeo a* nporafctjajo kot deteo sredstvo pel MeStedi t boka, ▼ luffil. gi*vo. ki sobofeota ter prehlada. ZAtmJti pnm *N IB OLac taMete Bahovec v origtoataih stekleni, cah 20 ta«. Dta 20.— ali 40 tabl. Dk» >4-— a napisom proizvajalca; Apoteka Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA KONGRESNI TRG ki Vam na zahtevo pošlje brezplačno pwft.w te obSlrno brošuro za bolnike. br. 17816/18., 24., 2S..VL 1905. Iz Ljubljane v— Ljudska univerza. V ponedeljek 3. t ul bo predaval univ. prof. ing. Igo Pehani o za nas zelo zanimivi temi: Problem nafte sploh in v Evropi. Predavanja se prične ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vstopnine ni. u— Francoski institut opozarja in vabi ca zanimivo francosko predavanje, ki bo torek 4. t m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem ddfnu. Predaval bo dr. Kline o temi: Louis Pasteur. u— Rezervni oficirji, ki reflektirajo na vzel odvetniško pisarno dr. MIhe Kreka tn njeni obrazec s sliko po navodilih zadnje okrožnice najkasneje do 21. februarja. Po tem datumu se legitimacije daljšo dobo ne bodo potrjevale. Uprava ljubljanskega pododbora. o— Društvo »šola In dom« v Ljubljani bo imelo 5. t. m. ob 20. redni občni zbor ▼ risalnici državnega učiteljišča na Re-sttjevi cesti, n. nadstropje. Starši pridite! u— Dramski tečaj Zj(D se bo vršil vsak teden ob ponedeljkih in petkih v Kazini II. nadstropje ob pol 8. zvečer. Gorenjci se opozarjajo, da redno posečajo lekcije. u— Več. kakor vse na svetu mi je — morala! To je geslo gospe Dulske. Kljub temu pa je njena hiša zelo nemoralna. »Morala gospe Dulske« je naslov komediji, katere premiera bo drevi ob 20.15 na Šentjakobskem gledališkem odru. Kdor si želi dve uri smeha in zabave, naj poseti to predstavo. Objava. Informirani smo bili, da se izdaja neki gospod Glase ali Glaser, baje nameščenec tvrdke Radloval is Celja, sa direktorja naše tvrdke. Izjavljamo, da s navedenim gospodom nismo v nfkaki zvezi ter nam je ta gospod neznan. »RADIO" reg. za dr, z o. z. ▼ Ljubljani, Miklošičeva cesta 7« u— Dom visokošolk priredi 13. t. m. (jto 20. v Kazini akademijo s plesom pod jpokroviteljstvom g. rektorja Cisti dobiček f'|e namenjen za odplačilo Inventarja. u— Kmetovalčevi domisleki o vremenu v februarju. Dobro znan je ljudski izrek: V brlogu medved se zbudi, če gorko je, se obrne, ker ve, da zima se povrne, pa Bpet zaspi Ce je pa mrzlo tedaj vstane, ker ve, da je pomlad že tu. Neko drugo kmečko Pravilo pravi: Ce na Svečnico prej od strehe kane, kot od sveče, ne bo še kmalu konec zime. Ali pa: Petje kosa v začetku februarja, kmalu dela bo za vrtnarja. Za dan 6. februarja je znana prislovica: Odnaša rada sneg nam sv. Doroteja; če ne najdega, ga raje Se nareja. Rad razlaga kmetiž, da po 8. februarja gre solne« z gora v ravnino, v novembru pa z ravnine v gore, V posebni veljavi je pri kmetih bv. Valentin, prvi pomladin, ki prinese ključ od korenin. 22. februarja praznujejo Stol bv. Petra. Kakršen je ta dan, tako bo 40 dni Silno udomačen je rek: Sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Isti dan bo tudi pustni torek. Ce je na pust zjutraj oblačno, je njiva jeseni ajde polna, če je pa jasno, je pa ajda sirota. Ptičarji vedo povedati: Ce ptiči ujeti so tolsti, mastnati, bo dosti 6nega še in mraza prestati Kmetje pa trdijo, če pregorko j« svečana, v aprilu počiva še brana. Zadnji mesec zime, svečan, je tedaj v ljudskem izročilu poln rekov, znamenje, da kaj rad po svoje zapelje rimo na prag pomladi. Letos bo februar še posebej zanimiv, saj te nam vendarle obeta o njem zimska glika Prirode. u— Realltetni trg. Posestnik Ivan Pipam T VHanarjah Je prodal Sokolu v St. Vidu nad LJubljano parcelo v izmeri 2904 ma za 35.586 Din. — Kmetska posojilnica ljubljanske okoHce je prodala Katarini Meršetovi iz Stanežič in Ivami Gosarju iz Brikorlce hišo št. 17. ▼ Podutiku za 40.000 Din. — Amalija Rusova je kupila od posestnika Petra Tomšiča hišo št 27. v Sta-ničevi tdici s vrtom za210.000 Din. — Hišo št 5. v Podmilšakovi ulici v Spodnji giški sta kupila Fran Zdravje in soproga od mizarja Jakoba Eržena za 190.000 Din. — V Zgornji šiški je kupil hišo št 71. od Alojzija Mohoriča zasebni uradnik Avgust Makarovič za 53.500 Dhv. u— Prihodnjo soboto svečer b« viSek letošnje zimske sezone, saj priredi Jadranska straža svojo slovito revijo narodnih noš. Prireditveni odsek, v katerem sodelujejo sami izkušeni možje in strokovnjaki je pridno na delu, da bo priprava in organizacija vzorna. To to naša najslikovitejša prireditev po originalni opremi velike dvorane na Taboru in po številni udeležbi pestrih narodnih noš, bo pa tudi najbolj demokratična prireditev, saj združuje Jadranska straža kot eminentna nacionalna organizacija vse sloje prebivalstva, prav posebno želv Ljubljani. Revija narodnih noš bo nudila nepozabno sliko. Otvorjena bo s kraljevim kolom, potem pa se bodo po taktih sloveče želsz-ničarske godte »Sloge« vrstili najrazličnejši plesi, med katerimi bodo nastopile tudi posamezne skupine. Prijava narodnih noš je letos tolikšna, kakor še nikoli ni bila. Damski odsek se trudi, da bodo bifeji bogato založeni, pijača pa bo iz znane kleti Pia Radoniča. Ni dvoma, da bo prireditev JS v soboto na Taboru najodličneje obiskana. u— Koncert Glasbene Matice b« l t m. ob 20. v operi. Izmed avtorjev, ki so zastopani na sporedu, sta dva Slovenca (Ostere in dr. švara), dalje Josip Slavenski iz Beograda in Rus Mosolov. Vse skladbe >Ma-gnificat«, »Brodnik«, »Zelezolivarnica« in »Re ligiofonija« se to pot prvič javno izvajajo v Ljubljani. So to izredno zanimiva dela visoke muzikalne vrednosti, ki nam dajejo pogled v sodobno glasbeno ustvarjanje. Prodaja vstopnic po običajnih opernih cenah ▼ knjigarni Glasbene Matice. u— V mlekarni ga je zadela kap. Včeraj malo pred 9. zjutraj je prišel v meno Megličevo mlekarno v Tavčarjevi ulica siromašno oblečen človek in naročil čašo mleka z zemljo, Ko je sedel j« izmenjal nekaj besed z lastnico lokala in povedal, da je prišel v Ljubljano v bolnišnico, a ga niso sprejeli češ da je prenapolnjena. Nar to se je naslonil na mizo, ksikor da bd rad malo zadremal. Šele čez nekaj časa so drogi gostje opazili da se mož ne gane in da mu je zastalo srce. Telefonirali so po policijo in komisija je ugotovila, da je siromaka zadela kap. Po delavski knjižici so spoznali v njem Antona Majem iz Smer-jete pri Celju. Do avgusta lani je bii zaposlen pri gradbi ceste Litija—Radeče, nato je ostal brez dela. Tragična sms* siromašnega delavca, ki je umrl, ko ao «nu pravkar odklonili sprejem v bolnišnico, je nov opomin, da je treba vprašanje o razširitvi bolnišnice že vendar premakniti s mrtve točke. u— Zanimivosti iz statistike sreskega sodišča. V glavno pisarno ljubljanskega sreskega sodišča je bil lani velik naval, kajti stranke so tja hodile overovljat podpise na listinah in potrjevat točnost prepisov listin. Legalizacij podpisov je bilo lani 2597, predlanskim 2655. Zemljiška knjiga je bila lani mnogo zaposlena. Izkazuje 7200 raznih vlog (predlansko leto 6828). Zemljiškoknjižni urad je lani napravil 1140 zemljiških izpiskov. Zapuščinskih zadev na novo je bilo lani 1315 (predlanskim 1319). Zaradi siromašnosti pokojnikov je bilo takoj rešenih 1051 zadev, kajti sestavila ae je le smrtovnica. Zanimivo je, da je bila dediščina v nekem primeru izročena državi ker ni bilo prijavljenega nobenega dediča. Mnoge zapuščinske zadeve se vlečejo že po 5 let .zlasti zadeva nekega dunajskega veleposestnika, katerega dediči niso nikdar zadovoljni s sklepi in odredbami sodišča. Mnogi zapuščinski spisi izvirajo tudi še iz prejšnjih let, ker Se niso bile plačane takse in tako spisi ostanejo nerešeni. Kino Adrian ST. VID predvaja klasično opereto Johanna Stranssa baron predstave: danes ob 4., 6., in 8. mL Bogato dopolnilo kratkih filmov. Pri zadnji predstavi 4450 m filma. u— JNAD Jadran poklanja Nj. Vel kralju Petru IL, pokrovitelju XV. slovanskega večera, lično izdelano spomenico, katere osnutek je izdelal g. Blagajne Dušan, eand. arch. Spomenica je na ogled ▼ izložbi Tiskovne zadruge. n— Karneval v NieL svetovno znano zanimivost, si poceni ogledate, ako sa udeležite Putnikovega izleta. Vožnja tja in nazaj za III. razred 680.- Din. za II. razred 1.120.. Din. Odhod iz Ljubljane 19. t n, ob 9.57, povratek v Ljubljano 27. t m. ob 4.14. Potni list ni potreben. Prijave sprejemajo vse biljetarnice Putnika do 10. t m. u —Plesni »avod Jenko v Sarini Mm« še ta ponedeljek ob 20. sprejema ▼ asvi sačetniški tečaj. Vsako nedeljo ob 4. popoldanski ples. Vsak torek in JSetrtak nadaljevalni tečaj. Dijaki-akademiki imajo popust. Posebne plesne ure vsak dan. Uradniška menza v Ljubljani sporoča svojim cenjenim članom in gostom, dia se dne 5. februarja seB v KOLODVORSKO ULICO ŠTEV. 8, BLIZU HOTELA »ŠTRUKELJ«. Radi sedanje ugodnejše lege vabimo tudfi vse bivše Slane in goste, da se poshižiSoči«. a— S šahovskega bojišča. Klubski turnir Mariborskega šahovskega kltfoa ae je zaključil z razdelitvijo nagrad, in sicer sta al delila prvo in drugo nagrado Kuko-vec in Mešiček s sedmimi in pol točkami, tretjo prof. Sila a 6 točkami, četrto dr. LAppaj 5 in pol točk, nato Konič bi Strniša a 4 in pol točkami. Sledijo Bi en s 4, Koser 3, Jauk 2 in pol ter Radolič 0 točk. Po razdelitvi nagrad je bU brzd turnir, ki ga je udeležilo 1® igralcev, med njimi tudi mojster Pire. Končni uspeh je bH: Konic 10 in pol Pire 10, Lešnik 8, Strniša 7, Mešiček 6, dr. Danev in Bi en 5 in pol, KOkovec 4 ki pol Merfak 4, Dobrfla ki dr. Lovree 2 ki pol, Radolič 0. a— Novo postojanko je dobilo naeional-bo zasebno naineščenstvo v Slovenski Bistrici kjer je bil v petek zvečer ustanovni sestanek Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev. Na sestanku so govorili mariborski delegati Tomo Trop, Rado Le-ban, Slavko Reja, dr. Fran Vatovec in Binče Ambrožič. Številno navzočni so kor-porativno pristopili k pokretu nacionalnega zasebnega nameščenstva, ki ima v Zvezi društev zasebnih in avtonomnih nameščencev svojo centralo. Tudi se je na sestanku določilo zaupništvo za Slov. Bistrico. zlje Je spisal petdejansko dramo >Krst psi Savici«, ki sa bo vprlaorte t tukajšnjem Narodnem gledalidču. a— Kulturne novice. Danes sa ▼ Kazini otvori slikaaska ranstava slikarja Slavka Tomerlina. Razstava, na kateri je razstavljenih 70 slik, bo trajala dO 9. t. m. — Aškercu bo posveCano predavanje prof. M BorSnfkove ▼ Ljudski univerzi 10. t. m. a— BohUftnMns novlee. Z TCaraJfaJem dnem je prevzel posle vodje splošne bolnišnice prosektor dr. Franc Hribar. a —Akcija dolžnikov ▼ Dravski Polonia—-Varšava« so ugotovili na obročku senica, ki se je naffia v mariborski okolici in ki si jo sedaj Marfboračani z zanimanjem ogledujejo pri nagačervalou Wallnerju. — Snežnobe-lega krta ao naSH na Teenem. Ta redka žival zbuja tudi živahno zanimanje pri istem nagačevaleu. a— Zlato prinaša srečo. Tako Je dejala 40 letna ciganka, napovedovalka sreče, služkinji Mariji Hebrovi v Gregorčičevi ulici ko je sporočila, da potrebuje za napoved sreče kakšen zlat predmet. Služkinja ji je izročila zlate uhane in novo obleko, pa je zaman čakala ciganko, da bi se vrnila in ji povedala srečo. a— Živa bakla. Pri štedilnika ae je vfga-la 16 letna viničarjeva hčerka Magdalena Grilova iz Krčevine. V trenutku je Ma vsa v plamenih in je, prepeljana v splošno bolnišnico, v groznem trpljenju izdihnila. a— Nova afera. Mariborska Policija vrši intenzivno preiskavo v neki aferi, kjer gre aa več tisoč dinarjev, sa katere je oškodovan neki tukajšnji urad. Rezultati preiskave se zaenkrat držijo v strogi tajnosti a— Izpred sodišča. 33 letno tkalko Marijo Miko je mali senat obsodil na 3 mesece strogega zapora ter izgon iz Maribora, ker je policijskemu stražniku Antonu Kunčiču obgrizla prste desne roke in še zaradi drugih zadev. — Na dve leti robije je bil obsojen znani bivši narednik 26 letni Karel Zorko, ki je poizkusil srečo z raznimi sleparskimi podvigi in ponarejenimi potrdili šentiljske tvrdke Ed. Baumana. — 14 mesecev bo delal pokoro v kaznilnici 26 letni viničar Tomaž Zemljič iz Ložan, tri mesece strogega zapora pa 21 letni delavec Franc Zemljič, ker sta petim posestnikom v Ploderšnici, Žici in Stogovcih odpeljala po eno kravo ter jih potem vnovčDa. a— V droge roke. Avtomatični bufei v Palači banovinske hranilnice je prešel v last posebne družbe, v kateri sta gospa Marija Vastlova, bivša goetflničarka v Kotljah pri Guštanju, m ga. Franja Skofo- Odvetnth Dr. Zajec Marjan Je otvoril odvetniSko pisarno v Ljubljani Gosposvetaka e. 4 Iz Celja •— Celjani poiorl Mnogo Celjanov se ne zaveda, da imamo tudi Slovenci svojo slovensko obal ob sinjem Jadranu. Ta obal bi morala biti naša pljuča na morje ter okno in vrata na široki svet, ali nevedni in še napačno poučeni evropski diplomati so nam ta krasni kos slovenske zemlja, ka tero smo posedovali že kakih 1500 let, brezvestno odvzeli ter dali tujcu v oblast na največjo nesrečo našega naroda. Sedaj ni ta zemlja politično naša, ali po zgodovini, jeziku, kulturi, po krvi in bratstvu in po božjem in poštjnem človeškem pravu je ravno-tako naša, kakor Štajerska, Koroška in Kranj ska in zato se je nikdar ne smemo odreči ter je ne smemo nikoli pozabiti Da se ta vez med nami in bednimi brati učvrsti in okrepi bo imel naš znani predavatelj g. dr. Lavo Cennslj predavanje, ki je tudi v Ljubljani vzbudilo veliko zanimanje. Predavanje se bo tikalo naše slovenske otali na našem Jadranu. Prosimo vse narodne Celjane, posebno naše emigrante m našo mladino, da se udeleže predavanja v najobilnejšem Številu. Vsi naj razpred 3jo tudi najživahnejšo osebno agitacijo, tako da bo v ponedeljek 3. februarja ob 20. predavalnica ljudskega vseučilišča na meščanski šoli nabito polna! e— Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 4 t. m. ob 20. v Mestnem gledališču Schurekovo igro s petjem in godbo »Pesem s ceste«. Predstava je za abonma. Neabomereti naj si preskrbijo vstopnice takoj v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trga. e— Društvo jtrgoslovenskih akademikov v Celju razpisuje iz dohodkov svoje prve javne prireditve podpore revnim akademikom v Celju ki okolici ne glede na drstveno pripadnost. E^ošnje je treba oddati društvu do 30. t m. in priložiti ubož-no izpričevilo. e— Strelska družina obvešča svoje člane, da se bo vršil 7. t. m. ob 19. letni občni zbor v veliki dvorani hotela »Hubertu««. Isti večer po občnem zbora se bo vršilo nagradno streljanje s flobortovko. Za to streljanje je pripravljeno 5 lepih nagrad. e— Poroka. Poročila sta se danes v Pe-trovčah g. Robert Jedlovžnik, uradnik pri »Štajerski železni ind. d.« v Zrečah, in gdč. Heda Kčnigova. uradnica istotam. Iskreno čestitamo! e— Delovni trg. Pri crfjhki borzi dela je bfl 31. januarja v evidenci 701 brezposeln (643 moških in 58 žensk) nasproti 648 (586 moškim in 62 ženskam) dne 30. januarja e— Maskarada Olepševalnega društva bo na pustni torek 25. t. m. v Celjskem domu. Maoke, pripravite se za to priljubljeno prireditev! ČOKOLADA o— Dijaška kuhinja je prejek obvestflat da ji je pokojni g. Ignac Supan. &oMd upravitelj v p v Brežicah, naklonil v svoji oporoki 4000 Din. Blagega narodnega moža, ki se je tudi sicer ob Tsaki priliki spomnil Dijaške kiAinje v Celja, priporočamo mladini kot tzx* ki v hvaležen opomin. e— DivjaSkt napad. Ko se )e vračal 3S-Jetni Franc Cretnik iz St Vida pri Grobet-nem v sredo okrog 19. dotncrv, so ga blizu Sv. Štefana pri Žusrrra napadli Jtirja neznani z železnimi drogovi noži in ročico oboroženi moški ter ga hudo počkodo* ▼aH po glavi, desni nogi in obeh rokah. Cretnika so prepeljali v bokiSmco. e— Kino Union. Danes ob 10. luaEtocJn. Danes ob 14.15, 16.15, 1&30 in 2*145 in Jutri ob 16.30 m 30.30 vefrefihn »Goigotac ki zvočni tednik. Staroznaid HOTEL RAK narft, Velenje sva prevzela i tU I936 1HELH. iN MTOMJfl MRfIZ Cenjenim gostem, letoviščarjem tn osbH Hm tujcem jamčimo za solidno hi dobro postrežbo. Na razpolago so tajske sobo In autogaraža v hiši po zmernih eenah, Z Jesenic a— Zvočni kino Radfo predvaja tom Ob 8. uri popoldne in ob 8. uri zvečer v** lefilm »Kralj džungle«. Med dodatki tod! glasbeni film »Glavni dobitek« — Sledi fikn »Žene štrajkajo«. Iz Novega mesta 75-Ietniea Gstobsrc rntm«, T prljsad vasici DoL Pirošid, ki stoji tam pod riavna Gadovo pečjo, praznuje v krogu dragih svojcev, zdrava in vedno dobro razpoložena svoj 75. rojstni dan Golobova mama. Jubilantka kljub svojim visokim letom in hudim iiv» ljenjskim preizkušnjam še vedno vodi staro, znano gostilno kjer postreže gostom s pristnim dolenjskim cvičkom. Z velikim zanfc manjem sledi dnevnim dogodkom v »Jutro«, ki je njegova zvesta naročnica in fitatsiji^ ea. Kot odločna naprednjakinja Je v tem drvim vzgojila tudi svoje sinove, ki se marljivo udejstvujsjo v sokolskih vrstah. K om stitkam. ki jih je slavljenka prejela, se pridružuje tudi naša z željo, da bi jesen svojega življenja preživela v zdravja in zadovoljstvu. Iz Ptofa — Mestni proračun za leto 1090 ffL f® mestni svet odobril. V četrtek je snet mestni svet proračunsko sejo. Mestni predsednik g. dr. Remec je poročal o ospefed intervenciji glede amortizacije posojila pri Mestni hranilnici v Ljubljani ki o intervencij. pri banski upravi gtede prispevkov za javna dela in glede podpore sa gasilsko četo in da bi prevzela banska «pra_ va vzdrževanje gimnazijskega posJcpja. Proračun za leto 1936/37. iaJkaeuJe 2.218.470 Din dohodkov tn prav tolB&o datkov. Nasproti tekočemu proračunu Jo za 191.911 Din nižji. Rednega kritja izkazuje proračun 621.610 Din, a primanjkljaj 1.996.860 Din se bo zravnal z dokladaml davščinami trošarinam in občinskikni taksami. živahna debata Je trajala nad tri ure. Davščina za uvoz blaga se Je neknMho zvišala. Tudi predpis najemninskega vinarja se Je izpremenlL Pri najemnini od 150 do 200 Din bo znašal zdaj preflpia 4% (prej 6), pri najemnini od 200 Din dalje pa 10% (prej 12%), vendar se pa predpis najemninskega vinarja svSa v primeru, kjer ena oeefoa rabi vefi kakor eno sobo in tri osebe več kakor dre sofal na 15%. Burna debata se Je razvila pri trošarini za vino. Gostilničarji so vali da se trošarina od 1.50 Din pri zniža na 1 Din, a niso uspeli Prav tako se ni ugodilo zahtevi da bi se uvuauhia za uvoženo meso zvišala na 1 Din aa kg. Ostalo Je pri starem, to Je pri 20 pacali za kg. j— O tragični smrti ZaJSka Ivana Is Majskega vrba, ki Je v pijanosti Sel nad ženo z nožem in se pri tem sam zaklal so orožniki ugotovili da ni bilo nikakega, nasilja. Zajšek se je sam nabodel pri padcu na nož ter si prerezal žilo odvodnico. Po legi trupla je morala smrt takoj nastopiti. Ker je bilo Jasno, da Je bilo zgolj nesrečno naključje se tudi m Izvršila sodna obdukcija. j— Tatvina zlate ure. Na Bregu pri Ptuju se je zadrževal na dopustu vojak T. Pred povratkom k vojakom se je hotel še oskrbeti z denarjem, zaradi česar je nagovarjal nekega mladoletnega fanta, naj kje kaj ukrade in da mu bo ukradene predmete dobro plačal. Fant je ros izmaknil pri posestniku Novaku Antonu v Štnkih zlato uro, vredno 600 Din, in jo prinesel vojaku, ki mu je zanjo dal 2 Din. Kmalu zatem »e je T. vrnil k vojakom. Orožniki so fcmta mladega tatiča izsledili. Fantič je vae povedal in so orožniki obvestiH o tatvini vojafiko komando, kjsr J, ilafl, / f Odmev! mariborske bencolske afere Stanje mojstra Vinica ter pomočnikov Gol ca in Tomana je nespremen jeno — Učinki obrtnih strupov44 — Zakaj ni na Dunaja bencolskih afer — Kako so pomočniki živeli in delali Maribor, 1. februarja. Slejkoprej stoji Maribor pod globokim vtisom bencolske afere, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Vse se vprašuje, kako se je mogla v današnji dobi napredka ln občega pouka pripetiti taka nesreča Stanje pomočnikov Franca Golca in Viktorja Tomana, ki oba ležita v splošni bolnišnici, je močno različno. Dočim je pri Goleu položaj s stanjem današnjega dne precej resen zaradi krvavitve, bi mogla glede zdravstvenega stanja pomočnika Tomana obveljati domneva da ni zavzela zastrupitev pri njem tako ostrega stadija Zdravniki splošne bolnišnice se na vso moč trudijo, da bi obema rešili življenje. Žalostno dejstvo je le v tem. da se pri tovrstnih zastrupitvah nikdar ne ve, ke-daj se lahko položaj preokrene do katastrofe. Ni se pa doslej pokazala potreba, da bi se pri obeh izvršila transfuzija krvi, kakor se bo to zgodilo pri krojaškem mojstru Vinku, čigar edina rešitev je transfuzija, ki se ji bo podvrgel v Zagrebu. Kje so vzroki Krojaški mojster Ignac Vinko je imel IV svojih delavnlških prostorih v Vetrinjski ulici 30 na razpolago dva precej velika prostora, ki popolnoma ustrezata predpisom za krojaško obrt Bistvo pa je v tem, da Vinko ni izdeloval navadnih oblačil, ampak le dežne plašče vseh vrst. Imel je veliko naročil od orežništva in vojaštva. Včasih je bilo pri njem zaposlenih do 10 krojaških pomočnikov. IM izdelovanju teh plaščev se zadevno blago najprej prikroji ln se šivi prelepljajo s posebnimi trakovi lz gumija Pri tem se uporablja v tej Btroki navaden sirov gumi, ki se raztopi najprej v benvoTu ali bencinu. Izkušnja kaže, da se sirov gumi hitrejše razkraja v bencolu kakor v bencinu. To ie paragu-mi. Tudi krojaški mojster Vinko je raztapljal gumi v bencolu. Vsak pomočnik je Imel pri svojem delu na razpolago manjšo količino lepila v pločevinasti posodi. Delo se je vršilo na ta način, da je pomočnik z navadnim čopičem zajel lepilo ter z njima prevlekel poedine robove in Sive ter že navedene trakove. Ta način izdelave denžih plaščev je danes običajen po vsem svetu. MATINEJA KINA UNION DANES ob 10.30 dop. Nove kolorirane zvočne MICKI7 MIŠKE EN BEBICE Krasen dopolnilni spored! Enotne cene Din 4.50 Usodno pa je bilo pri tem, da je bencolov ftuh v šlai>o zračenih prostorih krojaške delavnice Ignacija Vinka postajal vse ostrejši. Vprašanje pa je, kako je danes mogoče, da se ljudje, ki se s tem pečajo, ne zavedajo, koliki nevarnosti so izpostavljeni pri tem delu. Vzroka je pač iskati v tem, da je prijavil Vinko svojo delavnico kot krojaško delavnico in ni bila pristojna oblast pravilno in zadostno informirana od strani Vinka, da se v njegovi delav-noi izdelujejo dežni plašči, ker bi bila pristojna oblast nedvomno zahtevala v smislu predpisov urejene prostore. Najprej je zbolel Anton Horvat ,pri katerem so zdravniki v bolnišnici dognali zastrup-Ijenje z benoolom Toda zastrupitev je bila že v takšnem stadiju, da tudi transfuzija krvi ni več veliko zalegla. Sledila sta še pomočnika 22 letni Ivan Konec in 33 letni Stanko Klopčar. Bilo j« to sredi januarju. Prvi je umrl za zastrupitvijo Anton Horvat ki se je podal, bolan in shiran, na svoj dom v Dravograd. Kmalu zatem je nastopila smrt tudi njegovih dveh tovarišev Ivana Konca in Stanka Klopčarja. V tem trenutku je Maribor stal pred novo afero, ki je globoko pretresla vse prebivalstvo. Vsa tragika pa se je še povečala v nadaljnjem razvoju. Ko je opustil krojaški mojster Vinko svoj obrat je prevzel njegovo delavnico krojaški mojster Josip Munda, ki j« bil pri Vinku pri-krojevalec. Ker se je delo silno kopičilo, Je Vinkov naslednik Josip Munda poiskal večje prostore, ki jih je našel v Krekovi ulici 14 v prostorni dvoriščni zgradbi. In tudi Munda nI bil poučen o tem, da sta bencol in bencin ob neprevidenem ravnanju lahko usodna. Ko se je pri Vinku dognala zastrupitev z bencolom, je takoj ukinil uporabo bencola in poskrbel za temeljito zdravniško preiskavo svojih pomočnikov in se je tudi sam dal zdravniško pregledati. Ko je bil tukajšnji Okrožni urad za za- varovanje delavcev obveščen o smrti pomočnika Konca v bolnišnici po zadevni prijavi primarija dr. Lutmana ,si je posebna komisija z šefzdravnikom OUZD na čelu takoj ogledala obratne prostore krojaškega mojstra Mimde v Krekovi ulici 14. Ugotovila je tam razne nedostatke in o tem takoj obvestila mestnega fizika Razen tega je OUZD v Mariboru takoj obvestil o tem tudi centralo v Ljubljani in izvršil zaslišanje Ignacija Vinka in kro. jaškega pomočnika Alojzija Mahajnca. Krojaški mojster Munda je zavedajoč se možnosti dalekosežnih posledic, takoj opustil svoj obrat ter odpustil pomočnike, dokler si ne uredi delavnice po zadevnih predpisih ter z upoštevanjem vseh v po-štev prihajajočih varnostnih ukrepov. Munda se je specializiral za izdelovanje dežnih plaščev na Dunaju, kjer se ti plašči izdelujejo kar na privatnih stanovanjih, in sicer po brezposelnih krojačih. To izdelovanje se vrši na isti način, ni se pa tamkaj še nikdar pripetila kakšna podobna nesreča (Telefon 27-30) Premiera zabavne popularne E. Kalmanove in R. Stolzove operete Jesenski manevri Predstave danes ob 15., 17.. 19. in 21. MATINEJA danes ob 10.30 dop. TRIUMF LJUBEZNI (Adorable). Enotne cene Din 4.50. Kaj pravi šeS kemičnega laboratorija Vašemu dopisniku je šef tukajšnjega novoustanovljenega kemičnega laboratorija pri Zdravstvenem domu inž. Martin Večerfevič podal v predmetni stvari nasled. nje pojasnilo: Bencin in bencol vplivata škodljivo na ves organizem, zlasti pa na dihalne organe in krvni sistem. Človeški organizem absorbira bencim in bencol skozi kožo, pa tudi skozi pljuča Spadata med takoimenovano »obrtne strupe« in je njih učinek najmočnejši zlasti na možgane, kri in mozeg. V danih okoliščanih nastopi lahko zaradi zastrupljenja z bencinom ali bencolom takojšnja smrt. Ima pa njuno delovanje za posledico lahko akutna obo- lenja najrazličnejše vrste. Vendar niso vsi za gotove strupe enako občutij i vt Kaj pravi Farkaš, ki se ga bencol ni lotil Prvi pomočnik, ki ga je nastavil krojaški mojster Vinko, ko je otvoril svojo krojaško delavnico v Vetrinjski ulici 30, je bil krojaški pomočnik Janko Farkaš, doma iz šida Farkaš je včeraj odpotoval iz Maribora na svoj dom. Pred tem je povedal vašemu dopisniku tole: Zaslužek pomočnikov je bil dober Farkaš je prejemal na teden po 400 dinarjev. V splošnem so pri Vinku, ki je imel sililo veliko dela, zaslužili od 180 do 400 dinarjev na teden. Dela je bilo toliko, da so pomočniki kar v delavnici jedli kruh s klobaso in podobnim, da niso zamudili preveč časa z obedom, če bi morali obedovati v kakšni gostilni. Tudi Farkaš se je podvrgel preiskavi, ki pa ni našla pri njem nika'?šnega sledu zastrupitve z bencolom. Tudi je Farkaš dejal, da ni nikdo. niti mojster, niti pomočniki, slutil kakšne posledice ima lahko bencol na človeški organizem Na Dunaju na primer uporabljajo tudi benccl pri izdleovanju dežnih plaščev. Toda ta bencol je prirejen tako, da so iz njega odstranjeni vsi strupi, ki bi mogli Škodovati. Je pa ta bencol silno drag in ga pri nas v Jugoslaviji sploh ni dobiti. Ravno v tem tiči skrivnost, da sa na primer p-i dunajskih krojačih, ki doma lepijo šive in robove dežnih plaščev z bencolom, doslej ni pripetila nikakšna usodna nesreča ali afera v obsegu mariborske af^rc Iu Munda ? Tudi pri krojaškem mojstru Mundi, ki je po Vinku prevzel krojaško delavnico, v kateri so se izdelovali dežni plašči, so niso pri zdravniški preiskavi pokazah ni-kakšni znaki zastrupitve z bencolom. Munda je sicer svojo delavnico na zadevno odredbo oblasti zaprl, je pa že napravil po nasvetih strokovnjakov načrt za novo ureditev svojega obrata. Prostor, kjer se bodo lepili dežni plašči z bencolom. ^o posebej ograjen od ostalih prostorov delavnice. Pomočniki se bodo pri tem delu menjavali po eno uro, razen tega bodo opremjeni s posebnimi zaščitnimi maskami, ki bodo preprečevale dohajanje škodljivih učinkov bencola. Razen tega bo v svoji delavnici uredil posebne ventilacijske naprave za izsesavanje slabega in vse-savanje dobrega zraka Tudi se ne bo več pri lepljenju uporabljal bencol, ampak izključno bencin, ki, premešan s sirovim gumijen, ne predstavlja tolike nevarnosti za človeško zdravje. p © m • - V smučarskem tekmovanju Male antante vodijo čehoslovaki Jugosloveni so dobro smučali, a slabo streljali, Rumuni pa bas obratno Pokljuka, 1. februarja. Temnomodro, jasno nebo, najlepše jutro je bilo davi nad Pokljuko, ko so Be četrt ure pred 9. zbrale na ravnici pred športnim hotelom češkoslovaška, romunska in jugoslovenska vojaška ekipa, Vse naokrog je bilo slavnostno okrašeno, zlasti še na startu, ki je bil tudi cilj 30 km dolge tekmovalne proge. Nekaj minut pred 9. so prišli na cilj vsi priBOtni generali ter romunski vojaški ataše Crevelescu in češkoslovaški vojaški ataše polkovnik Mary. Na čelu sedemčlanskega češkoslovaškega moštva je bil polkovnik Novak Bedrich, na čelu devetčlanskega rumnnskega moštva pa polkovnik Dimitrescu. Odposlanec ju-goslovenskega kralja brigadni artilerijski general Miloje Popadič je prisrčno pozdravil vsa zbrana moštva. Godba 40. pešpolka je zaigrala našo, češkoslovaško in ramun-sko himno. Start Točno ob 9. je starter poročnik Pajman Miroslav dal znamenje za start naše patro-le, ki je pri včerajšnjem žrebanju dobila startno številko 1. Naša patrola je bila sestavljena iz vodje podporočnika Korena Tvana in članov ekipe narednika Julija Višida, reSova Zena Jakoba in redova Ke-zela Ivana. V ostrem tempn so naši odbr-zeli na progo. Bilo jim je videti najboljši trening, saj so vežbali pod vodstvom norveškega trenerja Hagena. Zarečih lic, z veliko voljo do zmage so naši tekmovalci kmaln izsrinfli v bližnjem gozdičku. Točno tri minute kasneje je odšla na prosro češkoslovaška Patrola. Vodil jo je podporočnik Beranek Jifi. V patroli so bi- Zdaj Vam je lahko polepšati umazane in počrnele zobe Ako se Vam zohje hitro umažejo ln kvarijo, uporabljajte KOLYNOS specijalno antiseptično pasto za zobe, ki Vam jih zopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povzročajo madeže in kvarjenje... KOLYNOS ugonablja te nevarne mikrobe in čisti naglo in temeljito. Namažite malo KOLYNOSa na suho ščetko in Vaši zobje zadobe živ blesk in naravno belino, Id bo zopet pripomogla k lepoti Vašega pmungiiii. K0LYN0S s obe li podnarednik Tvrznik Bohnslav, redov Musil Bohuslav (brat znanega češkoslovaškega smučarja Musila) in Kosour Bohu-mil. Tudi Čehoslovakom je bilo videti dober trening. Ob 9.06 je spustil starter rumunsko patrolo obstoječo iz poročnika Cucua Emila, narednika Schiana Petra in dveh bratov Lepade Jurija in Konstantina. Rumun-skemu moštvu pa se je že takoj po startu videlo, da ni imelo prilike za trening, ker v Rumuniji ni&o imeli snega. Poznavalci Pa so zatrjevali, da bo romunska patrola ta minus izravnala s svojim streljanjem, kateremu so prav zato, ker niso mogli trenirati smuškega teka, posvetili vso pozornost Te napovedi eo se tudi v recnici izkazale za pravilne in so imeli romunski strelci trikrat večji uspeh, nego naši, ki so jih v streljanju prekosili tudi Če-boslovakL Morda gre veliki u&Peh romunske patrole na središču nekoliko tudi na račun dolgocevnih pušk, ki so za precizno streljanje primernejše kot karabinke. s katerimi sta streljali jugoslovenska in češkoslovaška patrola. Kako so streljal! naši Naša patrola je že pri prvi kontrolni postaji pustila za seboj češkoslovaško patrolo za pol minute, romunsko pa kar za skoraj 2 minuti. DosPela je do strelišča pri km 18 v izvrstnem razpoloženju, vendar si ni dala niti malo časa za odmor, v skrbi, da ne bi pri tekn izgubila na dragocenem času. V veliki naglici in po velikem naporu je mogla na tarčah zabeležiti samo osem dobrih strelov. Vsak zadeti strel pa je odtehtal dve minuti časa pri tekn. Naši bi nedvomno dobro streljali, ako bi se vsaj pet minut odpočili in okrepčali. Zaradi naskoka bi si to gotovo lahko privoščili in bi lahko na tarčah imeli še enkrat toliko zgoditkov. kar bi kontno število pridobljenih točk precej povečalo. Kljub temu Pa so vendarle dosecli druffo mesto. Končna odločitev pa bo padla 4. februarja v stafetnem teku ko bo končno mosro-če prisoditi zmagovalen prehodno darilo, ki je sedaj v rokah jugoslovenskega moštva Kako Je tekla proga 80 km dolga tekmovalna proga je po tekla od starta pri ravnici pred hotelom | rovim vrhom čez Pivec v manjšem krogu j nazaj na cilj pri hotelu. Proga je bila speljana v obliki osnvce, tako da. je bil njen | Danes poje ob 15., 17., 19. bi 21. url v prekrasnem filmu Njen največji uspeh KOT DOPOLNILO: Odlomek opere »Carmen« ln najnovejši Fozov zvočni tednik s pogrebnimi svečanostmi v Londona. Marta Eggerth LEO SLEZAK IN THEO LIN G EN skrbita za smeh ln razvedrilo. Predprodaja vstopnic od 1L dop. naprej! Kino Union, tet 22-21 na vrh Javornik, do koče na Lipanj=ki planini z najvišjo točko 1740 m, nato po grebenu navzdol v strmem smuku na Ravno polje, kilometer dalje ob poti na strelišče. Za vsako od treh patrol je bilo določenih devet tarč na razdaljo 200 m. Vsak član patrole je dal na tarčo devet strelov. Pravilnik tekmovanja določa za smuške in strelske uspehe približno enake note in je torej uspeh na tarčo prav tako važen, kar ko v smuškem teku. Od strelišča dalje je vodila proga ob cesti do hotela, pod Javo-vo?el pri startu, oziroma cilju in so tako to točko tekmovalci Pasirali dvakrat Tekmovalna proga je bila nadvse naporna, pa je imela pri daljavi 30 km 600 m višinske razlike oziroma vzpona. Ta višina pa je prišla v poštev skoraj vsa že na prvi tretjini proge. Odlična organizacija Glede kontrole je bilo vse izvrstno preskrbljeno. Po vsej progi so bile razvrščene postaje, ki so bile med seboj in z glavno centralo na startu zvezane z dvojno telefonsko zvezo. Na cilju je bil Postavljen ! velik diagram celokupne proge, na katerem j so z raznobravnimi električnimi lučkami ! signalizirali vsakokratni položaj na tekmovalni progi, tiko da so mogli ves potok tekmovanja zasledovati z velike hotelske terase. To je tehnična novost pri na-ših tekmovanjih, ki se bo brezdvomno pokazala za potrebno tudi pri drugih večjih smučarskih prireditvah. Naši in rumunski tekmovalci so stnn- j čn!i na norveških hikori smučeh, dočim so iir.fcli Čehoslovaki smuči lastnega izdelka. Podrobni rezultati Rezultati bo bili naslednji: Streljanje: 1. Rumunija, 24 zadetkov na osmih tarčak. Za klasifikacijo 20.000 točk. 2. Češkoslovaška, 18 zadetkov na sedmih tarčah za klasifikacijo 16.303 točke. 3. Jugoslavija, 8 zadetkov na šestih tarčah. Za klasifikacijo 11.042 točk. Smuški tek: 1. Jugoslavija 2:41.47. Ta končno klasifikacijo 20.000 točk. 2. Češkoslovaška 2:44.53. Za končno klasifikacijo 18.700 točk. 3. Rumunija 3:09.56. Za končno klasih kacijo 8700 točk. Skupna ocena t. Češkoslovaška 35.003 točke. 2. Jugoslavija 31.042 točk. 3. Rumunija 28.700 točk. Zanimivo je. da je jugoslovenska ekipa pri Prvi kontroli imela pred Čehoslovaki 55 sekund naskoka, pred Rumuni pa dve minuti. Ta naskok 60 do cilja še povečali ter je znašal na cilju napram Čehoslovakom 3 minute 6 sekund, nanram Rumunom pa celo 28 minut 9 sekund. * Izlet v Planico Popoldne po tekmovanju sta odšli romunska in češkoslovaška ekipa na Bled, odkder gresta jutri zjutraj v Planico, kjer bo revija smuških skokov, ki jih bodo izvajali najboljši skakači. ki so ostali doma in norveški trenerji Nato se Rumuni in Čehoslovaki zopet vrnejo na Pokljuko, kjer bodo imeli dan odmora. 4. februarja pa bo stafetno tekmovanje, ki bo dokončno določilo vrstni red pri drugem kolu tekmovanja vojaških ekip Male antante. Pred otvoritvijo zimskih iger Razgovor z Rirgerjem Ruudom — Vreme se ni nič izboljšalo — Sneg hranijo v kleteh skakalnica zgrajena na poseben Garmtech-Partenkirohen, 30. jan. Kakor znano, si je Birger Ruud pri zadnjem skakanju v Kitzbiichlu razbil glavo, da so ga morali pripeljati v bolnišnico. Sedaj pa že hodd z obvezano glavo po Ga-Pa. Ker pa za enkrat ne more nadaljevati s treningom, ga je športna trgovina Kratzmaier v Partenkirchrau vzela kot — prodajalca. Sedaj je v to trgovino seveda zelo velik navali Obiskal sem prijaznega mladeniča v tej trgovini in mu stavil nekaj vprašanj. Njegovi odgovori so bili spričo velikega dela zelo kratki. Kako to, da ste tudi Vi enkrat tako nesrečno padli? Nič čudnega. Zlikaj pa ne bi padel tudi jaz. Pri predzadnjem Okolica som bfl že tako utrujen, da sem izgubil ravnotežje Padel sem tako občutno, da imam rano na glavi, veliko približno 12 cm. Ali pridete letos v Planico? Na to vprašanje Vam za enkrat ne morem točno odgovoriti. Na vsak način pa bi zelo rad videl Va®o izboljšano skakalnico. Če pridem jaz, pride prav gotovo tudi moj brat! Koliko metrov bo po vašem mnenja končna meja skokov? Pred nekoliko leti so bile do!'žine do 70 m že fantastične Sedaj pa smo pomaknili črto že čez 90 m baš pri Vas v Planici, zato je težko reči, kje naj bi bila meja. Na vsak način je dolžina skoka odvisna od tehnične zgradbe same skakalnice. Katera skakalnica se Vam zdi težja, afl olimpijska v Ga-Pa ali naša v Planici? Obe skakalnici sta zgrajeni po prib'ižno istih dinamičnih pravilih. Gotovo pa je planiška načini Ali boste svoj zadnji olimpijski akok 71 m poizkusili izboljšati? Na tej skakalnici se bo v prvi vrsti polagalo več na stil, kot na dolžino skoka. Vendar pa bom poizkusil poleg tega dosečd tudi čim večjo ded-žino. Ali greste po olimpiadi domov? Po oftea- piadi ostanem tu! Kot vidite »e imam tn v trgovini zalo dobro! Vreme Vedno bolj, ko se bdreamo zimefcoaport- ni olimpiadi, vedno bolj nas zanima vreme Nič dobrega ne kaže. Ta teden je bil v Ga-Pa — dež. Bob progo, ki je že bila na originalen način pripravljena za trening s pomočjo ledu, eo moralo zapreti, ker bi bila zopet neuporabna za tekmovanje. Vreme je sedaj oblačno, po malem dežuje, sneg se topi! Originalna a žalostna domislica. Ker se sedaj prireditelji resno boje, da bo za olimpiado premalo snega, so ves teden vozili iz vršj-iih leg ogromne količine snega v Ga-Pa. Ta sneg so sedaj apravUi v pripravljene kleti, kjer ga imajo kot rezervo, da ga spravijo na skakalnico ali pa kam drugam. Opozorilo vsem, ki pridejo v Ga-Pa. Od sobote dalje je ▼ vsem Ga-Pa urejen enosmerna promet za vsa motorna vozil«. S 6. februarjem dalj.e pa velja enosmerni promet tudi za pešce. Na to se opozarjajo vsi, ker ee bodo zaradi velikan-skega navala strogo ravnali po teh predpisih. M. Z. Zagreb—LJubljana. Danes se bo odigral table-tenis dvomateh med reprezentancama Zagreba in Ljubljane. Zagreb bodo zastopali: IIexner, dolgoletni državni prvak, ki letos še ni bil od nikogar premagan, Maver ki nas je uspešno zastopal na lanskem svetovnem prvenstvu v Londonu, Seneko-vič. ki se je pred kratkim proslavil na taiile-tenis turnirju na Dunaju in Maksi-movič, ki je tudi že zastopal barve naše države na svetovnem prvenstvu. Ljubljana pa bo nastopila v svoji najmočnejši postavi: Marinko (2.S.K)., Weissbacher, Ziža in Lazar (vsi Ilirija). Dvoboj bo zelo zanimiv, ker ima prvič Ljubljana vsaj iste izglede na zmago, kot Zagreb. Zato pohi-timo vsi prijatelji table-tenisa na to prireditev, ki se bo vršila danes popo'dne od 16—24. v dvorani bivšega hotela. »Tivoli« v Tivoliju. Celjski nogomet. Danes ob 15. bo na Glaziji trening tekma SK Celje: SK Atle-tik in ob 13.30 predtakma vojaški team 39 p. p. : komb. mladina SK Celje, na Olimpovem igrišču v Gaber ju pa bo ob 14.30 prijateljska tekma SK Amater (Tr-bcrvlje): SK Olimp in ob 13.15 predtelema rezerv SK Olimpa in SK Jugoslavije. Prvo moštvo Primorja Igra danes v Maribora prijateljsko tekmo z Rapidom. Ker je to po daljšem presledku prvo gostovanje Primorja v Mariboru, vlada za tekmo v športnih krogih precejšnje zanimanje. Tekmu prične ob 14.30. Rezerva Primorja igra danes na svojem igrišču prijateljsko trening tekmo 8 prvim moštvom Marsa. Mars je eno naših najboljših drugorazrednih moštev, zato je pričakovati lepo in zanimivo Igro. ASK Prirnorje (nogometna sekcija) Rezerva naj bo danes točno ob 14. na igrišču. Jerman. Vahen. Race. Vodišek, Lazar sigurno. S. K. Reka. Danes ob 14. naj bodo ▼ naS garderobi igralci, ki so doJo'eni za tekmo. Igra se trening tekma z Ilirijo. V torek, ob 20. seja upravnega odbora v gueiti&rf »Konzum«. S. K. Mars. L moštvo igra danes ob H. na igrišču Primorja. Pol ure pred pričetkom naj se javijo igrači načelniku. Dolinar, Novak in Sercer sigurno. Opremo preskrbi gospodar. SK. Slavija. Danes ob 9.30 naj bo L moštvo na Rakovniku. Igramo trening tekmo s L moštvom Korotana, Opremo preskrbi gospodar. Kveder, Eržen, Lotrič. Samarin sigurno. Nase gledališče D R A M A Nedelja 2.: Ob 15 Uboga Ančka. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol, laven.. Ob 20. Pesem s ceste. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 3.: Dies Irae. Red B. OPERA Nedelja 2.: Ob 15. Prešmentani grad. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Manon. Gostovanje ge. Jovovič - Kovačevske. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 3.: Zaprto. Drugo in poslednje gostovanje bolgarske primadone ge Jovovič-Kowačevske bo drevi v naslovni partiji opere »Manon«. Tenorsko partijo poje g. Banovec, očeta g. Ketetto. Ga Jovovič-Kowačevska je imela jako lep uspeh kot »Madame Butterfly« in občinstvo vabimo, da s številnim posetom počasti poslednje gostovanje bolgarske umetnice na našem odru. Šentjakobski gledališki oder Nedelja 2. februarja: Morala gospe dni-ake. Premiera MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 2: ob 15. Zlati ruduSc Znižane r-ane. Ob 20: Bajadena. Znižano '•ena. Po smrti vrlega orožnika Zavarovalnina „Jutra" je bila izplačana materi orož-niškega narednika Antona Bukovška, ki so ga v črni gori ustrelili tihotapci Ljubljana, 1. februarja. Zavarovalnina, ki jo je uvedla upra« Ta »Jutra« za svoje naročnike, je bila spet izplačana najožjemu sorodniku požrtvovalnega organa javne varnosti, ki je postal žrtev svoje odgovorne slu* žbe. Orožniški narednik Anton Bukov« šek, doma iz Loč pri Poljčanah, je slu« žboval v Golubovcu pri Plavnici v Čr« ni gori, kjer se je zadnje čase precej razvijalo tihotapstvo. Na Štefanovo ao morali finančni organi v Golobov« cu izvršiti hišno preiskavo. Prišli so v hišo nekega znanega posestnika in našli večjo količino tobaka. Posestnik «e je branil izročiti finančnim orga« nom tobak in vse je kazalo, da bo pri« Slo do spopada. Tihotapec je zažgal vso svojo zalogo tobaka in jo metal »kozi okno, ni pa se hotel udati fi« nančnim organom. Ti so o dogodku ob« vestiili orožnike. Narednik Anton Bu« kovšek je velel svojima dvema orož« nikoma, naj ga spremljata, da ho spo« pad preprečen in da ho tihotapec s svojimi sokrivci aretiran. Baš ko je narednik Bukovšek prišel v bližino hiše, je skozi okno švignila krogla. Namenjena je bila finančne« mu organu, po usodnem naključju pa je zadela narednika Bukovška v lice, mu razbila čeljust in izstopila na til« niiku. Ko je narednik omahnil, je pa« dio še nekaj strelov in ranjena sta bi* la neki finančni organ in tihotapčev sin. Šele potem so tihotapca prijeili in odvedli v Podgorico. Nesrečni narednik Anton Bukovšek je bil smrtno ranjen. Zadnje njegove besede so bile: Pozdravite mi mater, pokopljite me doma v Sloveniji! — Močno je bil priljubljen pri tovariših, kaikor tudi med prebivalstvom. Njego* vi poslednji želji je bilo ustreženo, svojci so ga dali prepeljati v rodni kraj Loče pri Poljčanah, kjer so mu stanovski tovariši priredili lep pogreb. Zbralo se je mnogo občinstva, vse je globoko ganila tragična usoda vzorne« ga orožnika. Orožniški narednik Anton Bukov« šek je bil dolga leta zvest naročnik »Jutra«. Vestno, kakor je opravljal službo, j« plačeval tudi naročnino in njegova mati je bila deležna zavaro« valnine v znesku 10.000 Din. V objavo je poslala upravi »Jutra« naslednjo zahvalo. Podpisana Antonija Bukovšek, mati Antona Bukovška, orožniškega nared* nika v Golubovcu v Črni gori, ki je bil 26. decembra 1935 ubit, ko je iz* vrseval svojo službo, sem 27. januarja 1936 prejela od »Jugoslavije«, zav aro« valne družbe v Ljubljani, iz »Jutrove« zavarovalnine 10.000 Din. Ugledni zavarovalnici se lepo za* hvaljujem za točno izplačilo, moja glo* boka hvaležnost pa velja predvsem upravi »Jutra« v Ljubljani, ki je zava> rovala vse svoje naročnike in tako tu* di mojega sina, ki je bil dolga leta to* čen plačnik naročnine »Jutra«. Antonija Bukovšek, Kravjek, št. 8. Praznik sv. Vlaha v Dubrovniku Sv. Vlah©, simbol stare dubrovniške slave — Za letošnjo proslavo so izvedene velike priprave Dubrovnik, 31. januarja. Slovanske Atene, naš starodavni Dubrovnik, se vneto pripravlja na svečano proslavo praznika sv. Vlaha, zaščitnika nekdanje slavne dubrovniške republike. Jrvoljem festanjuli, ki se po tradicional- Trdnjava Lovrijenac pem običaju volijo vsako leto, da vodijo {BlavnoetL, so naslovili prisrčen proglas na Dubrovčane. V svojem proglasu so Poudarjali zgodovino Dubrovnika ter pozivali meščane, naj v dnhu svete tradicije proslavijo največji praznik vsakega Du-brovčana. Praznik sv. Vlaha (Blaža) 8. februarja je lep spomin na slavno zgodovino Dubrovnika ter simbol gospodarske moči, kulturne j veličine in svobodoljubja starodavnega 1 mesta. Na ta praznik se vsak Dubrovčan v duhu preseli v davno dobo, ko so pradedje pod belo miroljubno zastavo svojega zaščitnika plovili po vseh morjih ter po vsem svetu uveljavljali sloves male slovanske »epnblike na Jadranu. Dubrovnik je lep v vsaki letni dobi, najlepši pa je gotovo nekaj dni pred in med proslavo sv. Vlaha. Dubrovčani spoštujejo tradicijo kakor Angleži. Potomci starodavnega dubrovniškega plemstva in meščanstva prihajajo v mesto tudi iz daljnih krajev k proslavi velikega praznika. Na ta praznik vstaja pred našimi očmi vsa slavna preteklost Dubrovnika. Starodavni običaji in slikovite narodne noše širše okolice dajejo prazniku Posebno lepo obeležje. Proslavo oznanijo topovski streli na 'starodavnih utrdbah Lovrijenea in Minčete. Od vseh strani se slišijo akordi budnic in namah je stari Dubrovnik v slovesnem razpoloženju. Meščani se zbirajo na velikem prostoru predmestja Ploče, iz okoliških vasi pa prihajajo sprevodi z zastavami na čelu. Meščani in kmetje krenejo v impo-zantnem sprevodu v predmestje Pile, kjer se jim spet priključijo novi sprevodi z zastavami iz zapadnih vasi. Pred poslopjem pošte razvijejo kmečki zastavonoše drug za drugim svoje zastave, potem pa jih zložijo ter si jih ovijejo okrog glav. Tako se klanjajo beli zastavi s podobo zaščitnika. Glavne slavnosti so pred cerkvijo sv. Vlaha. Belo zastavo sv. "Vlaha dvignejo po Zadnji trening Oči vsega športnega in nesportnega sveta se polagoma obračajo v Ga—Pa, povsod dajejo tekmovalce, ki bodo na« stopili tamkaj, pod zadnji brus; pri nas smo imeli povrh tega še dva smu« čarska dneva pod dežniki in navsezad« nje veselo presenečenje z bogatim da« rilom iz Beograda in Šoštanja, pa res ne bi bilo vse v redu, če bi neizogibni posebni poročevalci za veliki smučar« ski in drsalski »ples« v Ga—Pa držali križem roke in šli po bogato novinar« sko bero kar tako, kakor do Podutika. Z drugimi besedami! Vzemi smuči, po« tegni se gori do vrha in ponovi še enkrat glavna poglavja iz tiste knjige Kumpovih likov, ki je na polici tako jasna in preprosta, na terenu pa tako čudovito nerazumljiva, da ne boš v armadi kolegov iz daljnega in bližnje« ga vzhoda napravljal slabega vtisa. Slednjič je vtis le glavno, kadar nasto= paš na tako spolzkih tleh kot so v smučanju. Torej na zadnji trening, smo skleni« li! Vremenska poročila so v zadnjem času res zelo bodrilna, čeprav je redek dan brez naliva ali poplave, toda, če je takih, ki jim radi verjamejo, več, je pet na kolodvor še dovolj vesela. Naibolj za onega, ki ima smuči pri Kajžarju — v garaži. Slika prelepe Go« renjske je bila to nedeljo manj nav« dušujoča. Snega ni bilo nikier in prav velikonočni oblaki so viseli gori nad črnimi Karavankami. Tudi še v .Teše« nicah! V Kranjski gori smo pred ci« ljem in spet v dežru. Toplomer se ie v zadnjih 24 urah dvignil za kosmatih 10 stopinj in vestjo spet prijadral nad ničlo. Toda letos smučarjev ne spra« vi nihče več do obupa: zaikai hi spet enkrat ne noskimli v dežju. V Planici ni nič boliše. Nekdo je na temnem ne« bu iztaknil svetlo zvezdico, drugemu pa je, ko jo ie iskal, padla težka ka« plia na nos. Zdaj sta utihnila oba in odrinila urnih krač pod prvo streho. Posebnem obredniku na Orlandov stolp, simbol svobode in naprednosti Dubrovnika. Popoldne je pred cerkvijo velika javna tombola, združena z narodnimi igrami, a tuli zvečer sledijo razne zabave in igre, med katerimi je posebno zanimivo »kona-vovsko kolo«. Za letošnjo proslavo so bile izvedene posebno obsežne priprave in po njih 6odeč bo letošnji praznik prekosil vse povojne proslave. Kakor Dubrovčani v svojem starodavnem Ponosnem mestu, tako slavijo sv. Vlaha tudi oni rojaki, ki jih praznik zateče daleč od domovine, na parnikih sredi morja, v velikih pristaniščih, v vseh delih sveta, zaknj vsi občutijo ta dan trdno vez rodoljubja in slavne preteklosti. Fran Cvetko ~ 60 let V lepi malonedeljski župniji blizu Ljutomera. ki je dala tudi dr. Jakoba Razlaga in več drugih odličnih javnih delavcev ter je bila dolgoletno bivališče župnika zgodovinarja Antona Krempla in odličnega šolnika Simona Cvahteja (o zavednosti Malonedelj-čanov pričata tamošnja spomenika. Razlagov in Kremplov, ter spominska plošča Cvahte-ju!) se je rodil dne 1. februarja 1876. Fran Cvetko, danes šolski upravitelj na krčevinski soli pri Mariboru. Siromašni kmetski starši- oče se je bavil tudi z mizarstvom - se niso mogli odločiti, da bi izredno nadarjenega dečka bili dali v srednje šole. Šele ko je bil že star 17 let, je končno prišel v mariborsko nčiteljišče, kjer je 1. 1898. napravil maturo. Učiteljeval je nekaj nad leto dni v Majšper-ku pri Ptuju, skoro tri leta pri Sv. Barbari v Halozah, okrog pol leta v svoji rojstni župniji, tri leta v Sv. Andražu v SL Gor. nato kot upravitelj blizu 17 let v Vučji vasi na Murskem polju. Tri leta je vršil posle nadzornika šol v murskosobočkem srezu. Od 28. avg. 1926 pa je upravitelj v Krčevini. Kdo naj opiše njegove vrline kot šolnika in vzgojitelja? Da je vse svoje sile posvečal predvsem nacijonalni vzgoji mladine, lahko potrde tisoči in tisoči njegovih bivših in sedanjih učencev in učenk. Njegova velika zasluga jc ureditev šolstva v srezu Mur. Sobota v narodnem duhu. V tem pogledu j d hodil naš Fran kot nadzornik vedno svojo ravno pot - vkljub mnogim birokratskim oviram. Cvetko je bil od mladega zaljubljen v glaS-sbo in bas to mu je po dolgih borbah odprlo pot do študija. Se danes se rad vsede h klavirju in njegovi prsti še vedno spretno švigajo po tipkah. Vsi njegovi otroci - in sedem ni mala številka! - so izredno muzikalni, vsak izmed njih igra kak instrument, nekateri celo po več. Eden sin študira sedaj poleg filozofije tudi na ljubljanskem konservato-riju. Kdo ne pozna Cvetka kot vsestranskega javnega delavca povsod, kjer je učiteljeval: v Sokolu, v zborih, v godbah, v neštetih na-eijonalnih in strokovnih društvih, v političnem delu - povsod je bil in je Se doma. Neomahljiv, znaeajen in brezkompromisen nacijonalist, priden ko mravlja, na sejah in konferencah zdaj tu zdaj tam in kljub še-stero križem še stopa mladeniško čil po Mariboru in okolici. V vsako družbo, kjerkoli se pojavi, zanese dobro voljo s svojim večno se smehljajočim vedrim obrazom. Dasi je prekoračil že menda pred leti 35 let svojega poklicnega dela, se mu še ne ra-či izpreči. Brez dela živeti se tudi njemu -kakor mnogim drugim - zdi brez smisla. In vendar bo slednjič treba izpreči, dragi Fran-ček! Pa se boš mladeniško čil še tembolj posvetil delu drugje! Saj vemo, da bi brez dela umiral od dolgočasja! Tudi vemo, da bi te le težko pogrešali marsikje zlasti pri Rdečem Križu. Saj si pod okriljem R K samo za zadnjo božičnico na svoji šoli nabral za obdarovanje revne dece nad 13.000 din.' gotovine in velike vrednote v blagu. Medtem pa je Peter vremenaT odprl zatvornice na široko in beli sneg je začel spet jokati. Tako in še hujše je ostalo vso ne« deljo! Še precej je priromalo teh neu« gnanih prijateljev dilcarskega veselja in tudi nežnih oboževalk bele opojno* sti oni večer v bližino velikih ^cakal« nic, toda nebo je ostalo neusmiljeno do konca. V curkih je lilo izpod svin« čenega neba prav do odhoda zadnjega vlaka in le najbolj vztrajni so si dali do kože premočiti smučarski videz. Ostali pa so pustili orodje na suhem in preživeli dolge ure na rezerviranih mestih v domu Ilirije ali rateških go« stilnaih. Najbolj iznajdljivi — še ta sramota — pa 60 se izmuznili družbi Nov Gruberjev kanal odkrit Nedavni nattv je pomagal odkriti posebno kanalizacijo iz poštne direkcije do Ljubljanice Ljubljana, 1. febr. Že več ko 150 let pozna sleherni Slovenec, o Ljubljančanih seveda ni govora, veliki Gruberjev kanal, ki razbremenjuje Ljubljanico, oziroma že 20 let nadomešča ljubljaničino, povečini zajezeno strugo. Šele te dni pa nam je čudno naključje odkrilo drugo slično delo patra Gruberja privatni podzemni odvodni kanal iz bivše njegove hiše do struge Ljubljanice. Veliki kanal Ljubljanice po Gruberju pravzaprav ne bi smel biti krščen ,ker ga je po velikem Grubarjevm polomu dokončal inž. Strupi po rodu Kranjčan. Pač pa zasluži ime Gruberjevega kanala zdaj odkrita kanalizacija iz njegove hiš*?. Ko je eksjezuit prof. Gabrijel Gruber nekako pred 150 leti zidal svojo znamenito hišo. ki daje danes streho direkciji pošte, telegrafa in telefona za dravsko banovino, je seveda mislil tudi na kanalizacijo. Vsa stranišča in lijake svoje ogromne hiše je povezal do Ljubljanice kakih 50 m nad sedanjim šentjakobskim mostom s pomočjo prostornega odtočnega kanala ki je pa ostal do teh dni čisto neznan. Pred 50 leti je namreč začelo mesto kopati po ulicah kanale in jih vezati na velike klvake izpeljane vzporedno z Ljubljanico tja do spodnjega dela mesta. Prekopana je bila tudi Zvezdarska ulica in gotovo so tedaj zadeli tudi na ta kanal Gruberjeve hiše. Kljub temu kanala niso navezali na novo kanalizacijo, ampak so ga popravili v staro stanje in pustili, da je ta hiša mirno naprej onesnaževala Ljubljanico ^kozi mesto. Pred 6 leti je bila izpeljana tudi glavna kloaka po vsem desnem bregu Ljubljanice od Žabjeka navzdol, a tudi tedaj Gruberjev podzemni kanal ni našel potrebnega usmiljenja. Še večja napaka se je zgodila, ko so pred 5 leti delali betonske stene na obeh straneh rečne struge. Meni nič, tebi nič so Gruberjev odtočni kanal zanemarili in mu zidali izliv. Od tedaj se je kanal seveda začel mašiti s fekalijami in vodo ter začel zamakati desni breg Ljubljanice in daljnjo okolico. In če pogledaš s krakovske strani, boš hitro opazil, kakšna velika škoda se je tukaj izvršila zaradi te nemarnosti. Ta del zidu ob Ljubljanici bo treba pač v kratkem zbetonirati čisto na novo. Ko je pred tednom nastopilo deževje je bila mera v tem kanalu končno le polna. Voda je začela narasti v kleteh Gruberjeve ali Virantove hiše, sedaj poštne direkcij«. Sedaj so se poklicani in izvoljeni šele zbudili. Začeli so po Grudnovem nabrežju sondirati. dokler niso naleteli na lepo obokano, Gruberjevo kanalizacijo. Po ves dan 30 stali pri odprtini delavci in z močno sesaiko dvigali vodo v mestno kloako. Prihodnja noč je pa kanal zopet napolnila. Naposled so bili prisiljeni izpeljati začasen odtok skozi drevored naravnost do Ljubljanice. Zdaj ko je nastopilo sušno vreme, so šli delavci na podzemno delo Ugotovili so dolg kanal, ki drži od Ljubljanice naravnost pod ves veliki hišni blok biv5e Gruberjeve hiše tja do gornjega konca Rožne ulice. Kanal so z velikim trudom očistili, ga še izbetonirali po dnu v boku in stenah ter ga povezali slednjič tudi v veliko mestno kloako. Mestni gradbeni urad iina kolikor vemo svoj poseben kanalizačni oddelek. Ker Gruberjevega podrtega kanala, kakor videti, oddelek v svojem katastru ni imel zarisanega. upamo, da se bo to zgodilo zdaj, ko je Gruberjeva hiša v svojih temeljih že toliko zamočena. da se bo osušila šele po dolgih desetletjih. Pač posebnost Ljubljane: kanal nad kanalom — brez kanala. Elektrifikacija Gornje Savinjske doline Centrala v Ljubnem? — Luč iz Nazarja? — Velenjski tok? Mozirje, 38. januarja, Šmartno ob Paki ima svojo elektrarno, Id daje dobro svetilo, pa vendar skrbijo za to, da bi dobili čim prej velenjska toik, ki je napeljan že do Polzele. V Letušu imajo dobro elektriko, ki jo proizvaja Go-ričarjerva žaga. Odtod ima razsvetljavo Ljubija. M oz irska elektrarna dela občanom precej preglavic. Nagaja ji namreč vsaka večja voda, ki zasuje s kamenjem strugo, katera dovaja vodo iz Savinje, led ji pre-često zaustavi s svojim oklepom kolo, pa tudi suša ne da poleti miru. Padec vode je majhen, sunki valov so močni, stroji so starega kova: vsi ti blagodejni učinki Se odraža jo v žarnici, ki včasih prečudovito brli Da bi si mogel omisliti ta aid oni obrtnik kakšen stroj na električni pogon, o tem še misliti ni. (Mišljen je tudi večji obrat. Neko kinopodjetje je predvajalo v Mozirju razne filme. Pri tej priliki je bMo ugotovljeno, da je "konzumiral kino-aparait polovico toka!) Iste naipake. kakor pri morirski fe najti tudi pri elektrarnah v Rečici, Ljubnem in Gornjem gradu. V Rečici je mlatil no-ild gospodar z mlotilnico; pri e^em stroja je elektrika nekajkrat odpovedala! V Gornjem gradu stane kilovatna ura slabega toika 6 Din! Vrhu vsega pa te elek-tTarnlce dajejo tok samo ponoči, le v izjemnih primerih tudi podnevi (predstave, opoldanske rodio-oddaje in slično.) Ali to ne zadostuje za strugalnik, mlatilnice, slcmoreznice in svedre! Poleg omenjenih elektrarnic so Se one, ki jih imajo bogatejši posestniki (po večini Žagarji in mlinarji). Te pa služijo lc posameznikom. Vsd ti srečni lastniki denarja in električne razsvetljave so kajpak zadovoljni, da imajo te dobrote sami in so tako v precejšnji meri desinteresiraini pri vprašanju, kako nuditi elektriko v6em onim. ki je n.imajoi ker si je sami ne morejo omisliti, ovira pri tem so pa tudi oni, ki gledajo samo na korist svojega kraia. Čas jih jc prehitel, kaiti če bi šli z nimri, bi danes ne mislili toliko na neike lokalne dobičke, ki so pa v škodo celoti. Sicer so pa tudi ti ldkel-nn dobički zelo problematični. Komaj je izplačan dolg za staro elektrarno (ponekod še zaradi raznih nerednosti ni izplačan!), že je treba mi-sliti m nekaj novega, ker je staro zanič! In dolg je zopet tu, dobička pa nikjer! Pri tem pa nimajo električne razsvetljave vsi kraji od Nazarja do Gornjega grada. Tu je mnogo vasi, manjših in večjih. ki želijo imeti boljšo luč. In ob Savinji gor v Solčavo? Rečica in Ljubno, pa konec! Vse osrtalo samo vzdihuje ob smrdljivi leščerbi »Vi sveči. In to danes, ko si je Erženičniko-v oče napeljal last- no elektriko tja visoko v hribe, v Smihel nad Mozirjem! Ln da jo vidite, kakšno elektriko! Tudi slamoreznioo mu poganja! Ljudje premišljujejo, kako bi vendar rešili to vprašanje. Eni se ogrevajo za veliko centralo nekje pri Ljubnem. Od tod naj bi imela tok vsa dolma. Drugi 90 za elektriko iz Nazairja (kjer ima »Marijin grad « kalorično elektrarno). Ta bi pa zadostovala le za Zadirečko dolino in morda še za. Mozirje. Na kakšen večji industrijski obrat zopet ni misliti v tem primeru in vsi ostali kraji bi zopet nič ne imeli. Najbolj bi prišla v poštev tretja možnost, to je velenjski tok. Kako naj bi se izvedla ta zamisel? Del stroškov bi krila banovina, drugega pa hi posodile občine (aH zadruge), ki bi dobile posojilo ali pri z avodah, eU pri posameznikih (« se izgovarjajo, da den«r-ja nimajo, ker ne vedo v kakšno, podjetje bi ga vložili in se boje zanj; drugi pa vtikajo težke tisočake v lastne elektrarnic«, samo da so sami siti, da bi na posodili, o tem ni govora). Ti dolgovi bi odplačevali na tak način, da bi bil tok nekaj dražji (vsekakor cenejši nego v Gornjem gradu, čeprav begajo nekateri demagogi ljudstvo z natolcevanjem, da »e bo zvišala cena toku na 7 Din). V zvezi s tem je bilo predlagano, naj bi ae ustanovile občinske eJektrišfce zadruge, ki bi uživale razne ugodnosti. Iz navedenega je razvidno, da .ljudje mnogo mislijo o elektriki in da si žele uživati dobrino, ki jo je pri nesel ^napredek. Ne znajo pa si pomagati, donm oni, ki morejo, nočejo ničesar storiti. Tu<£ je otežkočeno de!lo, ker nima nihče prave slike, kakšen je načrt ta elektrifikacijo predela od Polzele do Solčave in Gornjega grada m kolikšna bremena bi odpadla na posamezne krajevne odseke. Zato bi bilo želeti da vzame referat banske urorave to zadevo resno v svoje r0" ke in naj enkrat jasno naslika celotni položaj. Te misli narekujejo Gospodarski interesi cele gornje Savinjske doline! D. S. mm Pri lenivosti črevesja je naravna FRANZ-J OSEFOVA grenčica prijetno, dobro delujoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker cesto dobro delujejo že male količine Osi. a. te. 3MS6/36 in užili nekaj uric 6panja pravičnikov. Pravijo, da so čisto pozabili na smuk m jim ni bilo žal, da so prišli to pot sanjat prav pod planine. Med temi obiskovalci in v takem vremenu tudi Vaš posebni poročevalec za Ga—Pa ni bil izumitelj in je do« poldne sledil vzgledu najbolj vztraj« nih, popoldne pa vzgledu najbolj sa« njavih. Trening je trajal kratki dve uri in se je nehal brez pesebne koristi in s popolno mokroto. Kar zna, zna in kar izdrži, izdrži; zdaj je prepozno. Glavno je vtis, ostalo bomo videli v znamenju olimpijskih krogov. Popoldne je bil v formi! Ko je težak sen legel nanj, mu je po glavi rojilo spet samo o treningu. Pa je v duhu vi« deJ, kako je zimskosportna industrija šla še dalj in poskrbela vsem, ki jim trening ne gre od rok, pa tudi sicer spadajo med spolzki in nezanesljivi del smučarske družine, idealne pripra« ve, s katerimi bi vsak lahko dolga leta preživel na belih poljanah. Brez truda in treninga, v samem veselju in za« dovoljstvu! Toda vse so bile le sanje, zdaj je spet resno! Zima je še zmerom bolj mokra kot bela, trening smo imeli sa« mo v načrtu, začetek smučarske pred« stave na Bavarskem pa je nespremen« Ijivo — 6. februarja! Treba je na pot; Kranjec ne gre nikamor brez dežnika. Letos bomo vzeK onega, pod katerim poleti prodajamo »Jutro« na velesej* mu! Pod njim pa bo šlo tudi na olim« piadi. Za vse nadaljnje jamči C. S. V Sloveniji je bilo lani 783 požarov škode so napravili požari za 28 milijonov dinarjev, gasilci pa so obvarovan za 120 milijonov narodnega imetja Božičnica CMD Važna akcija naše glavne obrambne organizacije — Za božič so bili obdarovani otroci na 75 Šolah ob severni meji in na Kočevskem Maribor, 30. januarja. Božični prazniki v našem obmejnem pasu že imajo, pa tudi vedno bolj zaio-bivajo svoj poseben na rodno-politični pomen z božičnicami, ki se prirejajo naši šolski mladini. Saj ni posebna tajnost, da se preko več aii manj nedolžnih firm vrši od nemške strani baš za božič v vsem pasu zelo živahno udejstvovanje, kd naj v svojih posledicah naveže našega mal-;ga obmejnega človeka na njihove mračne cilje. Teh ci'ljev ne razširjajo samo običajni nemški letaki in brošure, marveč se v bistvu vse isto pojavlja tudi v knjig lh, ki hočejo bi«ti resne Ln znanstvene. Vsom tem publikacijam je lastna namreč ista osnovna misel: v Podravju in še nižje pro-ti jugu ni resničnih S'o vence v, niti ni državljanske zavesti jugoslovanske, marveč pripada to ljudstvo, ki sicer govori »"oje slovansko narečje, ki pa je pomešano z nemščino, nemškemu kulturnemu področju; zato je potrebno popraviti »krivico«, ki se je zgodila, in je to ozemlje trdba zopet priključiti tja, kamor po svojem kulturnem področju spada. 2e v lanskem poročilu o božičnicah v obmejnem pasu je »Jutro« ugotovflo, kako je br'o poznavalcem naše narodnostne in državne meje vedno težko pri srcu, ko no leto za letom videli bogate božičniice na avstrijskih obmejnih šodah. Primerjava z božičnicami na naiši strani je brla često mučna, pa tudi naše obmejno prebivalstvo je dostikrat čutilo nezadostno zasrtombo v naših osrednjih predelih. K temu je prišlo še delovanje Švabsko-nemške zveze, Jci se je uveljavljala na našean ozemlju s oeHmi ckspedicijami tovornih avtomobilov za svoje božičnice. Ze lani v širšem obsegn sssnovvuifl obrambna akcija z naše strani se je letos ponovila in razširila. Spričo navedenih dejstev jo je treba na j topleje pozdraviti. Izvedli so jo lokalna činitelji v raaišem obmejnem pasu ob podpori mnogih, predvsem pa naše obrambne Oinil-Metodave družbe. Pomoč GMD nasi meji je velikega moralnega pomena Družba stalno zasleduje prilike na tem ozemlju in pomaga po svojih. močeh tudi izven božičnic. Božičnice pa je letos še posebno podprla, saj jtih je bila z njeno pomočjo deležna mladina v obmejnem pasu med Strojno in lendavskimi goricami na 54 šolah, med katerimi so tudi nas'ednje: Sv. Daniel nad Preval jami, Dravograd, Paimeče, Šmartno, St Hj pod Turjakom, Sv. Flori jan v Doflaču fin Skalske Cirkovce v okolišu Slovenjgradoa; dalje Vrata, Trbonje, Pernice, Mu ta, Sv-Jernej nad Murto, Vuzenica, Sv. Primož na Pohorju, Sv. Trije kralji, Marenberg, Vulvred, Remšnik, Brezno, Sv. Ožbaki, Gradišče, Sv. Duh na Ostrem vrhu in Sv. Križ nad Mariborom v območju dravske dobim e med Kozjakom in Pohorjem; nadalje Tezno, Kamnica, Kreevina in Sv. Marjeta Ob Pesnici v okolici Maribora; Sv. Jurij ob Pesnici, Zgornja in Spodnja Sv. Kungota, Svečina, št H j v Slov. goricah, Sladki vrh, Marija Snežna, Lokavec, Sv. Ana v Slov. goricah ter Stogavci, katere postojanke ležijo med Kozjakom in Ap-ško kotlino. Tudi Prekmurje ni izšlo praznih rok. saj se je CMD spomnila Gerlinoev, Kramorov-cev, Gradu in Kuždobljanov ob avstrijski mejii, Srulincev, Adrijancev, Gradu m Kuždobljanov ob avstrijski meji, Sudancev. Adrijancev, Budrnoev, Velikih Dolenčev m Sailovcev v pasu, ki meji nad odtrgano slovensko ozemlje pri Manoštru, ter končno Kančovcev, Genterovcev in Dolge vasi na vzhodni prekmurski meji. Letošnji uspehi na našem obmejnem ozemlju naj bodo v zadoščenje vsem, ki so hej lepi zamisli pripomogli do uresničenja. Naj ostane ta*co tudi bodoča leta! • Kočevje, 29. januarja Letošnji božiE je v težko življenje k>-čevstkeh Slovencev, ki jim v borbi za ootsr nek zadnje čase ni brlo tudi prav ničesar prihranjenega, vendar prinesel nekaj malega radosti. Prvič je letos GMD na širši podlagi omogočila skromno božičnico slovenski mladini, ki pohaja v šoie na Kočevskem. Razveseljivo je to dejstvo tem bolj, ker so doslej naši otroci večinoma le gedali, kako so se take prireditve in obdarovanja vršila po raznih nemških zaupnikih za nemško kočevanslko deco. Kočevski Slovenci žive v bornih, marsikje a mnogokrat v obupnih razmerah- Zato jta vsaka, tudi mala pomoč daje mnogo moralne opore, ko vidijo, da le niso povsem osamljena in pozabljeni Letos so se po pripravah, ki je osfop-bela kočevsflca podružnica CMD, obdarovali naši mali rojaki po Kočevskem, ia sicer v znameniti Travi in Dragi naj Gabrom, v Grčaricah 4n Gotenici; naidialje v Stari cerkvi, Starem logu, Livo'du, Mozlju, Rajhenavu in Onedcu v okoMci Kočevja; nadalje na ko?te' sti udeležili pomočnik komandanta divizije general Jovanovič, vladni svetnik dr. Senekovič za J>ansko upravo, stolni kanonik dr. Klinar za škofa, podžupan dr. Ravnih ar za mestno občino, prof.dr. Re-bek za rektorat univerze, poveljnik Griil za policijsko upravo, mimo drugih vojaških dostojanstvenikov pa tudi najbližnji sosed praznujoče čete, upravnik vojaške bolnišnice sanitetni podpolkovnik dr. Bir-čanin. Na pragu hiše, s katere je vihrala nevesta kedaj bi jo bil peljal na svoj dom, da mu ni hodilo vse navzkriž v gospodarstvu. Imel je hišo in živino in polje, ali česar niso vzele slabe letine in fronki, so požrli dolgovi. Naredil jih je njegov rajni oče, ko se je ženil v drugič in je z gorenjsko bahavostjo iskal mlade neveste. A laži jezdarijo hitro, in s svatbo ni bilo nič. Zdaj so se dolgovi delali saimi od sebe, in Jurij je bil bolan na zdravem srcu, kadar so upniki hodili po njegovi zemlji. Kako naj bi sedaj zasnubil: »Oče, dajte mi Majdo za ženo!« Ali ne bi lahko mož zakričal nad njim: »Da bo glad pasla in zobe v steno tiščala.« — Sicer ni vedel, kdo mu hoče prevzeti nevesto, ali tak se kmalu najde, ki bo imel bolj srebrn palec od njega. Kljub temu ni pokazal strahu. »Majdica, saj vem! Bojiš se, da bi ti burja venca ne vzela,« — se je pošalil, ali srce ni hotelo o tem slišati. Utihnil je, zakaj dekle je zajokalo od je?e. »0, Juri, kako govoriš«. Orne mravlje naj me snedo, »če ni tako, kakor sem ti rekla: Pride in me gleda in kadar izgine, smrdi po žveplu.« »O, zakaj se ga bojiš, aili zato, ker je kosmat? Mogoče pride Kail&n^v Jaka pod okno in si naveže prediva. Ze ve, da je mož brez brade kakor konj brez griva. državna tr obojni ca, »ta goste sprejemava oba domačina, komandir pekovske čete, kapetan II. razreda MSetič, in upravi; ik intendantskega skladišča, kapetan I. razreda Hvala, ki je obenem poskrbel za tzr redno lepo, okusno dekoracijo. V prijetno urejenem prostoru pred velikimi krušnimi pečmi sta pravoslavni in katoliški duhovnik opravila najprej cerkve- ) ne obrede, nato pa jc imel kapetan Mile-tič lep nagovor o pomenu slave, ki naj bi vojake vsakokrat spominjala odličnih lastnosti in velikih dejanj naših prednikov, katerih najsvetlejši primer predstavlja za vojake-peke legendarni osel-vnost cesti t-l.jrivega j>atrona vseh pekov, sv. Atana.siia. Ko je bil sv. Atanasij škof v Carigradu, je izbruhnila v njegovi škofiji velika lakota. Tedaj je razdal vse svoje bogastvo .n ustanovil množico pekarn, ki so delile kruh gladujočim siromakom, taiko je cele pokrajine rešili propasti, sam pa je siromašen odšel v samostan. Vsa pekovska združenja ga ?e danes davijo kot velikega dobrotnika bednih in gladnih, a enaike vrline bi morale kraisiti tudi vse vojak2-peke. Na koncu je kapetan Miletič obudil še spomin na blagopokojnega Viteškega kralja, čigar poslednje naročilo mora biti zapisano v dušah vseh vojakov, nazadnje pa je vsa četa vzkliknila z njim Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu Godlba L planinskega polka, ki je šele pred dobrim mesecem prišla v Škofjo Loko in je danes pod vodstvom svojega dirigenta kapetana Grgiča prvikrat nastopn.la v Ljubljani, je zaigrala državno himno. V odlično okrašeni mešailnrci se je nato v prijetnem razpoloženju razvila zakuska, na kateri »o predstavniki čete in intendantskega skladišča pridržali tudi svoje goste. Kapetan Miletič je otvoril vrsro zdravne s tem, da je prvo čašo dvignil na zdravje Nj. Vel. kralju, godba planinskega polka, ki se je predstavila kot najod-Hanejši glasbeni korpus, pa je ves čas skrbela za vedro razpoloženje, ki je med igrama in zabavo trajalo do večera. DARMOV čo\v>Cadaxa odvajanj deluje blago in zanesljivo He Škoduje! 60letnica škofjeloških gasilcev Škofja Loka, 30. januarja V novem Gasilskem domu so imeli škofjeloški gasilci v nedeljo 60. občni zbor. Otvoril ga je g. Kavčič Ivan, prvak naših gasilcev, ki je opisal vse ogromno delo, ki ga je izvršilo gasilstvo v preteklih desetletjih. Za tajništvo je poročaj g. Kavčič Jože, za blagajno g. Deisinger Zoran, za poveljnika g. Pecher Jože in za mojstra orodja g. BlaiznSk Anton. Kakor vsa leta je odbor tudi lani deloval z vso vnemo. Piva skrb je seveda bila posvečena ureditvi novega Gasilskega doma. Zidavo upajo letos nadaljevati, zlasti ako bodo izpolnjeni vsi upi, ki jih ima v vidiku odbor. Naši gasilci so se tudi v poklicnem pogledu potrudili, da 6e čim bolj izpopolnijo 60-letnica društva se bo slovesno praznovala poleti, ko bo v Skofji Loki župni zlet. Ovira še krepkejšesmu razvoju čete je pomanjkanje sredstev, ker je organizacija navezana skoro izključno na članarino. Lani pa je bila še posebno neprijetno presenečena, ker ni bilo banovinske podpore, ki je četa nanjo z gotovostjo računa'a zaradi novega doma. Smrt je ugrabila vnete člane gg. Kra-merja Friderika, Babiča Franceta in Hart-ma.na Matevža. Za jubilejno leto se namerava ustanoviti v okviru čete bolniška blagajna. Odbor je bil izpopolnjen, ker volitev letos ni bilo. Za pove'jnika je bil izglasovan g. Pecher Jože in za njegovega namestnika g. Bozovičar Franc. Četi, ki je v dolgi dobi 60 let prebivalstvu v nesreči premnogokrat pomagala, čestitamo k redkemu jubileju. INSERIRAJTE V ..JUTRU" >11 se le norca delaj, ali Jaz vem, da je gotovo hudičev svat, in rajši vidim, da me vgrizne modras, kakor da se me on dotakne.« »Majda, saj veš, da te ne dam za vs svet. Tudi meni je hudo, ali Bog vedi kje naj vzamem denar.« Tega niti dekle ni vedelo, in v žalosti sta se ločila, in zato je šel Jurij drugi dan v gozd razrovan od hudih mislL Skoro bi z nosom zadel v človeka, ki je oblečen v zeleno lovsko obleko hodil okoli starih, debelih bukev in gledal na debla, kakor bi iskal polhovih dupel. Ozrl se je tujec in strmela sta si iz oči v očL v »O, Juri, kapa kosmata, ali nisi ti«. Zakaj pa gledaš tako bridko, kakor da si se trideset dni postil?« Ves začuden ga je pogledal Jurij, ali ni se mogel spomniti, da bi bil že kdaj videl neznanega kozjebradca, ki se je ošabno postavil predenj in mu gledal za-smehljivo v obraz. »Ali me ne poznaš, nrrcina, ali ne poznaš Gašparja, tistega, ki ti je rame podstavil, da si splezal k Brigiti, rdeči in okrogli devičici, kjer si bil do jutra v svatih. Ha-ha-ha. Jurij se je zdrznil in pogledal neje-vofljno svojega tovariša. Nič liub mu ni bil spomin in nairajši bi ga bil že zdavnaj zbrisal. — Takrat je bil neumen in razposajen in se je lagal dekletom. Ni odgovoril, temveč se je skušal čim prej znebiti novega znanca. »Kaj se umikaš, ti preklicani Jurij? In zakaj si tako klavrn? Ali si obljuba večno devištvo?« Jurij je molčal in jezna žalost je bfla v njegovih očeh. Zato je tujec nadaljeval: »Saj nisem hudega mislil, ako se jeziš. Rad bi ti pomagal, da ne bi bil žalosten«. »Nič ni, Gašpar,« je odvrnil Jurij, »najbolje je, da se ločiva, in pomagati mi ne moreš«. »Ne govori, bratec, dokler me ne poznaš«, je dejal tujec prešerno. »Jaz sem močan in sem bogat, moj dragi!« »Nočem te poznati in nisem tvoj bratec, ne tvoj dragi! Zbogom!« Tujec, ki je dejal, da mu je ime Gašpar, se je zagrohotal in se zgrabil za ušesa. Nastavil je glavo, kakor bi hotel Jurja nabosti, in stisnil je zobe, da je zahrustalo. »O, sto zlodjev in midva po vrhu, Jurij! Sreča bi te rada srečaila, govori, da te ne vzame hudir!« »Lepše govori, Gašpar, ali pa grem. In ker si že siten, ti povem »Oženil bi se rad pa denarja nimam.« »Seme kozlovo! Ai mi nisi mogel takoj reči! Koliko bi rad?« Tujec je segel v žep in zarožfllail s cekini. Hudomušno se je posmejafl Jwju, vsemu osuplemu, ki mu je nehote ?""*a nada zaigrala v srcu. »Koliko? Hišo moram popraviti, nekaj dolea plačati in kar ostane, bi šlo za svatbo. Ne vem — v zadresri, je nehal in pogledal od strani tovariša, ne ve-doč, ali se samo noroujr ali misli i*flDQ »Ali ti je dovolj petdeset stotakov? Ali hočeš bankovce ali zlato?« »Gašpar, ali kakor ti je že ime, ne bo ti žal, ako mi daš, vrnem ti!«. »Ne bodi rumen kot otroci na sota-cu.« Povej, koliko bi rad:! In hitro, ker imam noooj še port. Saj veš, da sam doma za Savo!« »Toliko nočem, kakor si ponucffL Daj mi deset bankovcev po sto goldinarjev! Posodi mi jih na brado m drugo leto osorej jih imaš nazaj.« »Tukaj so, in kako si dejal? čez leto mi jih vrineš? Že prav! Reciva tako: Cez leto bo tvoja poroka z Majdo, — Nežo ali Barbo« v naglici je hotel zakriti pravo ime neveste, ali Jurij je slišal in se '''e ozrl presenečen na čudnega dobrotnika. »V cerkev se popelješ in tukaj te jas počakam. Saj moraš skozi gozd, — vidiš, in takrat mi daš denar ali pa —« Nekoliko je pomolčal, kot da se boji svojih besed in premišljuje ali ne bo zadel prehudo. Tudi Jurij je čakal osupel. —»ali pa svojo nevesto. Ha-ha-ha«. Zasmejal se je, ali takoj je nadaljeval: »Seveda je to samo šala, in nikar se ne umikaj! Tvoj prijatelj sem ali vseeno moram imeti nekaj, na kar se lahko zanesem. Saj veš, to so samo besede. — Poštenjaka sva oba, jaz grem s sejma, kjer sem napravil dobro kupčijo, ln imam denar; ti ga nimaš, in zato posodim. Ali da boš imel skrb in mi vrneš, mi navidez zastaviš nevesto. Udari v roke!« (Dalje j torek) Krivulja kriminalnosti v Sloveniji pada. Drobiž iz statistike naših okrožnih in sreskih sodišč Na krstni slavi pekovske čete Dokaz velikih simpatij popularne edinice Kraljestvo mode Lepe nočne srajce Lepo perilo je vsaki elegantni ženski »potreba. V teh lahkih, izvezenih ali 6 čipkami obšitih kosih se izživlja njena imodna fantazija do zadnjih popolnosti. Saj pa je tudi perilo bolj osebno in men j odvisno od zunanjih nu men tov, kakor vsako drugo oblačilo, kajti tujim očem ostane skrito in se zato v kroju in okrasju itahko popolnoma prilagodi svojevrstnosti nositeljice. Prav zaradi tega pa dnevna moda nima prevelikega vpliva na naše pe-irilo. Tu odločuje slej ko prej predvsem osebni okus vsake ženske in moda daje samo nove ideje. Z vedno večjim razširjenjem moderne telesne kulture pa se moderne žene — tudi tiste »stvarne«, v poklicu zaposlene — vse bolj zanimajo za zares lepo perilo. Ne smerno se torej čuditi če je moda, v pravilnem razumevanju položaja naenkrat prinesla toliko novih idej, da se je razširilo poglavje »perilo« v celo modno knjigo! Razdeliti smo si morali to obširno tvarino in zaenkrat poročamo le o tistih oblekah, ki imajo največ zveze z dnevno modo — o nočnih srajcah. V zadnjih letih je namreč ravno nočna srajca doživela veliko spremembo: od ohlapnega oblačila v podobi vreče z dvema odprtinama za roke in z golim izrezom za glavo se je prelevila v tako elegantno in dostikrat celo rafinirano ukrojeno oblačilo, da po pravici zasluži svoje novo francosko ime »robe de nuit« — nočna obleka. Te nove nočne srajce poudarjajo život z zavezanim ali zapet;ro pasom ali pa so tesno ob životu »princesno« ukrojene in se spodaj zvončasto razširijo. Vprašanje ovratnikov in rokavov pa je prav tako zanimivo in raznolično, kakor pri vseh modernih oblekah. Na naš; skici smo zbrali nekaj teh novih modelov, hoteč obenem dokazati, da tudi tukaj prava eleganca ne zavisi od razkošja ali dragocenosti. Naši modeli so ▼ svojem bistvu preprosti, nabavi si jih lahko vsaka žena. Srajca, ki je podvržena pogostemu pranju, ne more biti finejše izvezene ali s čipkami okrašena. Omislimo si jo iz dobrega pralnega tvoriva m 6icer v lepi pastelni barvi, kajti gladke bele srajce učinkujejo dolgočasno, danes pa dobite že pristno barvasto tvoriva, ki ga prav tako lahko perete in izkuhavate, kakor belo. Za tako preprosto srajco je lepa barva velike važnosti. Svetujemo vam, da jo okrasite z robčki, ki so trpežno im ljubko okrasje. Naš prvi model ima dve navpični progi takih robčkov na životu, ki ga zapenjamo s štirimi gumbi. Kratki rokavi kažejo isto okrasje (1. skica). Če govorimo o trpežnem okrasju, moramo omeniti tudi izvezene zobčke s pi-kicrmi ali luknjicami, ki jih modo uporablja na originalen način pri mladostno učinkujoči srajci z nabranim žrivotom in kratkimi rokavci (2. skica). Naslednja srajca spada med tiste nove modele, ki bi jih skorajda lajhko zamenjali z večerno obleko. Ni je ženske, ki ne bi hotela imeti vsaj enega takšnega kosa v svoji omari. Pri vsej eleganci je srajca prav za prav preprosta in tako solidno izdelana, da izdrži vsako pranje. Zamišljamo jo iz rožnate pralne svile, seš-ita je v »princesnem« kroju, balonasfcj ro-kavoki in okrogli vložek ob vratnem izrezu pa so iz pralnega čipkastega blaga, ki ga zaradi večje odpornosti še podložimo s pralnim tilnn (3. skica). Seveda lahko okrasile novo srajco tudi z bolj preprostim, ozkim čipkastim obrob kom, kakor vidite n. pr. pri modelu, ki ga predočuje naša predzadnja skica. Tu je obrobljen s oiokami mladostmi de-čji ovratnik, prav kakor široka krilca na ramenih, ki se pričeniaio že ob vratn-m izrezu, a so sprva prešita v globoke gube, ki se potem v obliki rokavčkov razpustijo. (4. skica). Nekatere dame si zlasti pozimi želijo srajce z dolgimi rokavi. Hoteli smo jrn ugoditi z elegantno srajco, ki ima majhen, zavezan ovratniček nad všitim plastro-nom. Plastron in manšete na dolgih rokavih krasijo robčki (zadnja skica). Bratec in sestrica fl fl fi Bratec in sestrica, ki ju vidite na nasi skici, nosita praktično obleko brez rokavov. Takšna obleka je samo navidezno dvodelna. V resnici sestoji iz enega kosa, ki ga zapenjemo na ramenih z dvema gumboma in ki seveda prehaja pri deklici v krilo, pri dečku pa v široke, kratke hlačke. Praktična vrednost te obleke je v tem, da jo more otrok nositi ob vsakem letnem času, kajti s tem, da zamenjamo bluzo, izpremendmo obleko v gorko ali lahko oblačilo. Na naši skici nosita otroka lahko, pralno bluzo s kratkimi rokav- fika. Če je vreme hladno, jo bo skrbna mati nadomestila s toplin, pletenim jum-perjetn. (Skica). Razpekane ustnice Razpokane ustnice 90 neprijeten pojav, ki so mu mnoge ženske podvtržene zlasti v tem spremenljivem vremenu. Tu ne pomaga samo pomada za ustnice, ki si z njo nama/emo usta, preden jih naiminkmio, temveč občutljivo kožo ushnic moruno primerno utrdili. Zvečer pred spanjem in zjutraj, ko vstanemo, je t^eba ščetko za z ob o pomočiti v mrzlo vodo in si z njo temeljito obdrgniti ustnice. Če to stalno ponavljamo, postanejo ustnice odporne proti vremenu, seveda pa svetujemo, da jiih stakio mažete tudi s pomado, kar jih steri mehke in ohrani voljne. Zdravniška posvetovalnica Trgovec, Zagreb. 1. Ugotoviti je treba naj-preje, kaj je temu vzrok. Podoba je, da vam škodujejo neke snovi, ki izzotejo potem napad. Tu ni druge pomoči, nego da gre=te na opazovanje v bolnico ali pa na kliniko, nikjer pa ni rečeno, da se vsaj omiliti ne da. Cigareta bo pač treba opustiti. 2. Poskusite samo brom. Prizadeto mesto si čvrsto umivajte s toplo vodo nato pa namažite z mazilom »Anaesthesin«. Med obema nadlogama utegne biti vzročna zveza; 21 let. Vzrok je treba iskati v vašem duševnem doživljanju, organske zapreke verjetno ni. Pismeno se ta stvar ne da urediti, ker je nujno potreben osebni kontakt med vami in zdravnikom. Zaupajte se strokovnemu zdravniku za živčne bolezni. Š. V. Potrebno je redno umivanje v topli vodi in z mehkim milom. Črne zajed a ve; si nato iztisnite s čisto, mehko platneno krpico in z lahnim pritiskom; zagnojena pustile v miru. Glavna zahteva pa je. da ne brskate z umazanimi rokami po licu! Dobro danejo tudi parne kamilčne kopeli obraza. To delajte zvečer. J. St.. Zg. Š. Je to kožna bolezen, ki nikakor ni nalezljiva. Morda ste omenjeni mesti premalo negovali, utegne pa biti krivo tudi perilo. Z umivanjem kar nadaljujte. Uporabljajte le mastno milo. Nato si mesti postopajte s cinkovim belom ali pa namažite s cinkovo pasto. Na ta način odpravita nadlogo v skorajšnjem času. Alkohola nikar. 0. R. 0 tem se posvetujta s pravnikom. Nikar ne dopuščajte, da vas zaradi tega terorizirajo. Kar je bilo, je bilo in vam zalo nihče nič ne more. Naročnik. Tinkturo Myrrhae dobite v vsaki apoteki. Morda ste napačno čitali. Gospa N. B. Kopljite nogi v odcedku hrastovega lubja zvečer predno ležete, nakar podplata poštupajte. Cesto koristi tudi lahna masaža s kafrino mažo. V čevlje devajte pletene mehke vložke. Nesrečna. 1. Ta doba nastopa pri nekaterih prej, pri drugih pozneje, omenjeno sredstvo ima prav dober učinek v večini primerov. Le ravnajte se po danih navodilih. 2. Brez dvoma, da je ta pojav v zvezi s spremembami. Z mazilom samim še ni ustreženo. Ce se podvržete priporočani kuri, se tudi ta nadloga odstrani. Menjavanja tu ni na mestu. 3. Brez dvoma kot že zgoraj omenjeno. M. S. K. Brez preiskave se to ne da urediti in to tem manj, ker je po vašem opisu tudi v tej nerednosti izrazit red. Morda gre le za sicer redek, vandar normalen pojav v tem razdobju. Vendar more to pojasniti le preiskava. Pojdite k specialistu. To je edini primeren nasvet Voda. V naslednjem en recept za ustno vodo: Rp: Thymol 1.0. oL Menthae, oL Ani-si vulgar.. oL Anisi stell. aa 2.0. Tet. Coc-rionell 3.0, spir. vini 130.0, S. ustna voda. Opozarjamo vas pa. da so naše domače ustne vode, ki so popolnoma enakovredne inozemskim. tako poceni, da se vam ne izplača. če jih daste sami napraviti. CENJENE DAME višek elegance se izraža v harmoniji. Tudi ton Vašega obraza in toilete morata biti v skladu. — Vse topogledne nasvete Vam da naša v inozemstvu specijalizirana strokovnjakinja. Drogerija „ADRIJA" Mr. Ph. S. BORČIČ LJUBLJANA — ŠELENBURGOVA 1. ŠAH Najvažnejša letošnja šahovska prireditev v naši državi bo menda nacionalni mojstrski turnir v Novem Sadu. Vršil se bo baje prav kmalu, tako da bomo dobili še prej nego v enem letu ponovitev prvega takega našega turnirja, ki se je vršil lani v Beogradu. Novosadski turnir bo imel predvidoma 16 udeležencev, med njimi dva zastopnika prirejujočega kluba. Po sklepu lanskega občnega zbora J. š. saveza bi imeli na tem turnirju pravico igrati tudi po en zastopnik čehoslov&ške, poljske in bolgarske šahovske zveze, v kolikor pristanejo na recipročno vabilo naših mojstrov na svoje turnirje. Na te pogoje je doslej že pristala čehoslovaška zveza, tako da bo v Novi Sad vsekakor treba povabiti tudi enega češkega mojstra. Novosadski turnir bo določil tudi novega jugosiovenskega šahovskega prvaka za 1. 193G. če se bo ros kmalu vršil, bo tako najbolje razčistil položaj, ki je nastal po lanskem beograjskem turnirju. Lani je bil namreč v zvezi z uvedbo nac. mojst-skih turnirjev kreiran nov naslov prehodnega jugoslov. prvaka, ki pripade vsakokratnemu zmagovalcu takega turnirja, za dobo do prihodnjega turnirja. V Beogradu pa sva z g. Kostičem skupno zasedla prvo mesto in bi bil za prehodni naslov prvaka za 1. 1935 potreben mateh. Občni zbor J. š. saveza v Ljubljani je nato na predlog obeh zmagovalcev turnirja povabil na ta mateh pravilno tudi našega prvaka in velemojstra g. dr. M. Vidmarja, ki se beograj. turnirja ni udeležil. Izvedba tega tromateha pa je naletela na precejšnje težave, od katerih je bila pač največja finančnega značaja. Ni bilo namreč mogoče hitro najti sredstev za nekoliko večje izdatke takega tromateha, pri katerem bi nagrade in ostali pogoji pač morali odgovarjati onim na mednarodnih prireditvah Tako je potem prišel oficijelno na program, kaikor sem pred meseci poročal, zopet samo dvomateh obeh tura irskih zmagovalcev. Tudi ta projekt pa je zadel na težkoče tehničnega značaja in menda ne bo izveden. Za enkrat bo zadeva urejena • tako, da bova z g. Kostičem skupaj držala šampiona>t za preteklo leto. To bo vsekakor samo zasilna solucija, ki pa bo veljala itak samo malo časa, ker stojimo neposredno pred novim nac. mojstrskim turnirjem. * Na turnirju strokovnih zvez, ki se ravnokar vrši v Mokvi, je bila igrana naslednja kratka, toda. teoretično važna partija. Griinfeldova indijska obramba. Bell: Zagorjansklj Črni: BjeJavjeaec 1) <32 — Črni najde vedno najboljšo in najostre}-šo potezo. Ne gre sedaj 13) dc5:, Ld.7! X izgubo figure. 13) a2 — a3 Se4 : <12 11) Sf3 : d2 c5 : lj milo in znano je, da baš taksni zakoni najbolj trdno drže. Sicer pa je stvar takšna, da je skoraj v vsakem zakonu mož nekaj starejši od žene. Za koliko povprečno? Novejše statistike govore, da gre danes za starostno razliko povprečno treh let Iz tega bi bilo razvidno, da postaja ta razlika manjša, kajti še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je znašala povprečno 7 let 18, 19 in 20-letni mladeniči, ki se poroče v tej dobi. so v civiliziranih deželah v splošnem naravnost izginjajoča manjšina. V Avstriji n. pr. kjer je izšla bal te dni nova statistika o teh stvareh, jih je komaj 000. Nasprotno pa jj žensk, ki se omožijo prod ena in dvajsetim letom neprimerno več, njih število znaša okrog 6030. torej 10-krat več nego moških zakoncev prilično iste starostne dobe. Dočim se malo več nego 50 odstotkov moških oženi pred 30. letom,dosežejo ženske ta odstotek že pred 2R. letom. Med 36-letnimi moškimi in ženskami jih je komaj še četrtina, ki so zamudili zakon. Njih izgledi^ da se poroče so jtotem od leta do leta man}-ši-za ženske je potem stvar seveda še mnogo težja nego za moške. Toda v splošn em ni vej tako tragična, kakor je bila nekoč. Včasih je pomenilo veliko nesrečo, če je ženska ostala za vse življenje samica. V naši dobi, ko se ženska skoraj nič manj ne izživlja v poklicu nego moški, ne pride nikomur več na misel, da bi se iz takšne ženske norčeval, kakor je bilo še pred svetovno vojna Pravda za sto dolarjev Id jih je pred 100 leti zapustil predsednik družbe zlatih rudnikov v Ameriki 2e dalj časa se vodi na Moravskem pravda za ogromno ameriško dediščino. Gre za 100 milijonov dolarjev, ki jih je pred sto lati zapustil predsednik družbe zlatih mdnikov Astorije John Emeric. Z upravo tega imetja je poveril ravnateljstvo te družbe, določi! je pa, naj zapuščino čez sto let razdelijo med njegove bližnje sorodnike. Med tem so ugotovili, da se je mož imenoval prav za prav Jan Imrich in da je Lil doma iz Prusankov na južnem Moravskem. Potomci njegovih sorodnikov ali vsaj ljudje, ki so se izdajali za takšne, so se javili iz Madžarske. Avstrije. Nemčije in Češkoslovaške. Pred kratkim bi bili morali baje neki dozdevni dediči iz Porenja dobiti pet milijonov dolarjev iz te zapuščine, a izkazalo se je, da z Imrichom sploh niso bili v sorodstvenih zvezah, na kar denarja niso prejeli. Med tem so ugotovili, da bivajo pravi dediči na Moravskem, deloma v Prusankih, deloma v Olomoucu. Med njimi je tudi stolni kanonik Kubin iz Olomouca. Družba Astoria je tem dedičem ponudila sedaj poravnavo, vendar pa nočejo ti ničesar slišati o tem in zahtevajo izplačilo celotne dediščina. Košček aluminija izdal morilca Mojstrski dokaz sposobnosti Scotland Yarda v Londonu Londonska detektivska centrala Seottland v londonskih listih vest o manjši prometni Tard je izvršila spet eno svojih mojstrskih I nezgodi. Neki avto je bil zavozdl v robnik bo- • !« i A r-ri 1A»-»-» loVil'rt roni 1 TI d 17 Q/T O m/V- del. Pred nekoliko dnevi so našli na polju v Herfordshireu. pol milje od zelo prometne glavne ceste truplo neznanega zelo elegantnega moškega Ubit je hil s štirimi streli iz samokresa in nato očitno oropan. Hudo deževje, ki je vladalo tedaj, je zabrisalo vse sledove za zločincem, ozek košček aluminijasta pločevine so našli detektivi nedaleč od trupla. Po vsem videzu je ta košček pločevine rabil prej kot robna obloga stopnice pri avtomobilu. Ni bilo niti verjetno, da je to v kakšni zvezi z umorom, a detektivi so vendarle vzeli ta košček pločevine s seboj. Izkazala se je za ključ do skrivnosti tega zločina. Na večer po odkritju umora se je pojavila Tank bljnje ogenj Orožje za demoralizacijo nasprotnika Neki newyorški list poroča o novem tanku( ki bdjuva ogenj. Tega ne smemo razumeti v prenesenem pomenu, kakor običajno. Gre v resnicj za novo orožje, ki bljuva ogenj v dobesednem pomenu. Že med svetovno vojno so uporabljali ognjemete, priprave z dolgimi cevmi, s katerimi so na sovražnika spuščali gorečo tekočino. To smrtno orodje so sedaj iz- popolnili to ga montirali na taaik. Med tem ko se tank pomika naprej < gre pred njim pravi val ognja Ta val gre lahko celfli 100 m pred vozilom Deset tako opremijenih tankov lahko obvlada kilometer dolgo črto strelnih jarkov. Ameriški vojaški strokovnjaki pravijo, da ima izuan vsaj ogromen demoralizacijski pomen ne drugega. če Pomlajena zaročenka Hotela je biti deset let mlajša lil je zato izgubila ženina jtiamandan, velik praznik muslimanov, pred mošejo v Asmari 43 let je učakala zarjavela devica v Wiesbadnu, ko se je seznanila s 27-letnim mladeničem, v katerega se je zaljubila. Ker je bila dobro ohranjena, je tudi ona ugajala mlademu možu in sta se zaročila. Nekoliko tednov pred poroko pa se je začelo čuvstvo mladega moža vidno ohlajati. Svojih pravih let mu dotlej ni bila priznala, sedaj pa so prišli dobri sosedje ta so mu odprli oči. V strahu, da bi ga ne izgubila, je spremenila rojstno letnico 1892. v svojem krstnem Hstu v 1902. To je bilo lansko leto. V ČRNEM NA PLESNE IN VEČERNE PRIREDITVE! SMOKING, FRAK, 2A-KEF, MARENGO OBLEKE NAJELE-GANTNEJŠIH KROJEV POCENI PRI DRAGO >SCHWAB LJUBLJANA NA ALEKSANDROVI CESTI _ Toda ostre zaročenčeve oči so opazile po-tvorbo, mladi mož se je poroki odrekel. Na zadnje pa je bivšo zaročenko zavoljo potvorjene uradne listine še ovadil. Te dni je bila sodna razprava in . dekle, ki je hotelo utajiti deset let, je bilo obsojeno na tri mesece ječe. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Sodnik: »Potem, ko ste tožnika razžati'» .n mu CTDetali v Zato, ker slabo sliši«. šef: »M®lo dolgfo s t« govorSTi Po telefonu, gospodična!« Uradnica: >Bil je to poslovni pogovor, gospod ?ef.« Šef: >2e dobro, gofiiPo^čna, toda prih^d-nič va«n ni treba načlh ktientov nagovarjati s srčkom hi dtatfknrčkoan.« dišča in je pri tem lahko ranil nekega moškega na nogi. Navzlic temu. da je bila vid&» ti vest brezpomembno., je neki detektiv zasledoval to stvar in je ugotovil, da je imel avto. ki je povzročil nezgodo, robove stopnie obložene z aluminijevo pločevino, na eni izmed stopnic pa je košček tega robe manjkal in prav tja je spadal tisti kos pločevina, ki so ga našli blizu trupla. Ko so prijeli lastnika avtomobila, je izpovedal, da je bil vo« tistega dne dal na razpolago nekemu prijatelju. trgovcu Johnu Nashamu. Tega so zaslišali in je jx) daljšem času priznal, da je povabil nekega Fisherja na izlet z avtomobi-lom.Ta Fisher ga je bil baje težko oškodoval in zato ga je zvabil na to pot, da ga umori in izropa. Trajalo je komaj deset ur. da so pa odkritju zločina odkrili tudi morilca. ANEKDOTA Verdi si je na stara leta kupil velika posestvo, ki ga je obdeloval in vodil sam s pravim strokovnjaštvom. Nekoč je stopal z nekim obiskovalcem med polji in je vzkliknil: »šele sedaj vidim, da sem svoj pravi poklic zgrešil. Postati bi bil moral prav za prav poljedelec.« Potem pa se je udaril po čelu, se glasno zasmejal in dodal; »Kako budalim!« Kako pa bi kupil po» sestvo, če bi ne bil pisal oper!« VSAK DAN ENA F=\ »Gospod profesor, z doma Vas je klica« la gospa ter naročila, da ne pozabite prinesti jetre za večerjo«. fe33dens Tegm# Gospodarstvo Trgovinske zbornice in zadružni zakon Prod dnevi no poročali e resoluciji, ki ee jo sklenile na zadnji konferenci r Beogradu trgovinsko-industrijske zbornice glede načrta zakona o gospodarskih zadrugah. Objavili smo tudi vsebino prvega dela spomenice, ki je bila predložena pristojnim ministrom in članom skupščinskega odbora in se tiče predvsem zahteve, da se spravi ta načrt trgovinskega zakonika in načrt zakona o gospodarskih zadrugah v sklad od-nosno da se določbe glede zadrug vstavijo kot sestavni del trgovinskega zakona. V drugem defai se spomenica peča predvsem z načelnimi vprašanji zadružništva z vsemi določbami, ki tangirajo gospodarske kroge. V zvezi s § 39. zakonskega načrte o zadrugah se postavlja načelno vprašanje, ali more biti zadružnik oseba, ki dejanjsko ne sodeluje v osnovnem de'ova-aju zadruge; z drugimi besedami: ali more biti na pr. učitelj, ki se ne peča s kmetijstvom, član mlekarske zadruge, čeprav me sodeluje 8 svojimi sirovinami v zadnrž-itl prodaji aJi predelavi. Če hočemo 'meti pravilno in zdravo zadružništvo, pravi spomenica tedaj ne bi smeli puščati v zadruge paradnfc ki spekulativnih zadružnikov. Zakon n« bi smel dopuščati, da se označuje kot zadružnik oni, ki to n? in prav tako ne bi smel dovoliti, da posamezni spretni špekulanti in politiki, ki dejansko niso zadružniki, izkoriščajo zadruge v spe-kulativne ali trgovske svrhe. Po tem načelu mora biti kmetijska kreditna zadruga v resnici kmetijska, prav tako kakor ne bi smeli v uradniško konsumno zadrugo vstopati neuradniki. Osnovni postu! a t trgovinskega zakonika je da mora biti firma resnična. Ta postulat mora biti zadovol ien tudi pri zadrugah, sicer lahko nastane kaos. Glede na § 47. zakonskega načrta so zbornice mnenja, da bi bilo treba izrecno predpisati, da je upravni odbor zadruge dozam izključiti is zadruge onega zadružnika, ki ne izpolnjuje več osnovnih, bistvenih, gospodarskih funkcij v dotični zadrugi. Izločiti se morajo zadružniki na papirju. Zadružnik naj bo samo oni, ki aktivno sodeluj« pri osnovnem gospodarskem cilju zadruge Avtor zakonskega načrta jemlje v zaščito tudi zadruge, ki bi izigrale osnovne zadružne principe, navedene v § 1. To bi omogočilo, de bi vživada zadruga, osnovana na principih tega zakonskega načrta, pomoč in zaščto ne glede nato, če se v nadaljnjem poslovanju drži predpisov tega zakona ali ne. Tako favoriziranje zadrug bi upropjšču-io samo zadržnistvo, ne glede na to, da bi škodovalo ostalim gospodarskim edinicam. Glede nabavljalnih in konsumnih zadrug pravi resolucija med drugim naslednje: Maj so dejansko naše nabavlja!ne in konsumne zadruge po svoji ogromni večini? One ;.x> pretežno trgovinski obrati, ki se bavijo s prodajo vsakovrstnega blaga in ga prodajajo zadružnikom in nezadružniki/m. Z otvarjanjem zadružnih prcdajalnic imajo veliko škodo naši mali trgovci, pa tudi ostali trgovinski obrati. Širokim masam naše nabavljalne in konsurnne zadruge ne dajejo koristi, državo mnogo stanejo, traov-akiro obratom pa povzročajo škodo Zato postavlja spomenica vprašanje, ali smemo po tej poti iti da'ie na !vubo onega neznatnega števila zadružnikov, ki imajo od te^a koristi. Na koncu se resolucija peča tudi z vprašanjem pristojnosti, k' io predvideva zakonski načrt. Kmetijske zadruge st.avlja ta zakonski načrt pod nadzorstvo kmetij=k>ga ministrstva, delavske konzumne zadruge pod nadzorstvo ministrstva za socialno politiko, konzumne zadruge državnih uslužbencev pod nadzorstvo finančnega ministrstva in konzumne zadruge privatnih ush?< bencev in ostalih državljanov pod nadzorstvo trgovinskega ministrstva. Vsjjiu.e »e vprašanje, po kakšnem principu je izvre-na ta razdelitev. A'i je pri tem merodaien naziv zadruge ali pa je merodajna profe sionalna pripadnost večine zadružnikov n katero ministrstvo bi bilo pristojno pn mešanih zadrugah? Ze tako razdelitev »o bili gotovo merodajmi momenti, ki s pravim zadružništvom nimajo skupnosti. Le tako je razumeti, da je v zakonskem načrtu prišla do izraza absurdna situacija, da se nadzorstvo -nad delovanjem Glavne zadružne zveze daje kmetijskemu ministrstvu, ki nima zveze s temi organizacijami in komercialnimi vprašanji, ki spadajo v delokrog trgovinskega ministrstva. Društvo narodov P&oci avtarkiji Iz ženeve poročajo, ua uo .Društvo umo-dov v prinoaiijin autn izdalo proglas proti avuu'juciiiw uuemijeujem v avciuviiem go-spouin za funt. Nemški klirinški čeki so se v teku tedna nekoliko dvignili, in sicer od 14.35—14.40 v prejšnjem tednu na 14.55—14 f0 ob koncu minulega tedna. Tudi tečaj avstrijskih šilingov je nadalje čvrst in je znašal ob koncu tedna okrog 9.30. HfftTf Curih. Beotrrad 7 P riz 50 2050 London 15.18. New York 303.125. Bruselj 51.7750, Milan 24.40. Madrid 42.05. Amsterdam 208.40. Berlin 123.60. Dunaj 57.10. Stock-holm 78.25. Oglo 7fi.25, Kobenhavn 67.75. Piaga 12.73 Varšava 57. 95, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Blagovna tržišča 7TTO + Chlcago. L februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 100.375. julij 89.25, za sept. 88; koruza: za maj 60.50. za julij 60.75. + Winnlpeg, 1. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 87.125. n julij 87.75. HOMB \7. + Llverpool, 31. jan. Vendenea mima. Zaključni tečaji: za marc 5.92 (prejšnji dan 5.94).. za julij 5.78, (5.81). + New York, 31. jan. Tendenca neenotna. Zaključni tečaji: za marc 11.08 (11.33), za julij 10.59 (10.82). ŽTVTNA + Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 81. januarja je bilo pripeljanih 85 svinj, prodanih pa 63. Mladi prašički, 5 do 9 tednov stari, so se prodajali po 70 do 130 Din. 8 do 4 mesece po 160—210 Din. 5 do 7 mesecev stari po 250—320 Din; svinje so se prodajale po 5.5 do 6.50 Din za kg žive teže in Po 7.50—10 Din za kg mrtve teža Proračun nove celjske mestne občine Celje, L februarja Celjski mestni srvet je imel v petek zvečer kratko sejo, da reši še nekatere zadeve pred proračunsko sejo, ki bo v najkrajšem času. Župrfn je med drugim sporočil, da je servitutna pravica za pešpot, ki vodi od Dečkove ceste ob stari strugi Koprivnice, že pridobljena. Svoječasni sklep glede nakupa bivšega Rebekovega posestva na Marrboraki cesti, ki je last hanske uprave, se prekliče, ker je prostor za delavski azil že določen na Vrazovem trgu in se je občina vezala že z nakupom drugih nepremičnin. Sreski cestni odbor naj plača ostanek stroškov za »zvr-seno modernizacijo banovinske ceste na Bregu. Občina bo dala posuti pešpot ob Mariborski cesti od Rudarske šole do Westnove tovarne (stroški 1.159.50 Din) ter urediti cesto Dobrova-Lokrovec, cesto na Zg Hu-dinji in pešpot, ki vodi iz mesta Lok rov ec (stroški 8.978-50 Din). Za člana reklamacij-skega odbora za popravo volilnih imenikov sta bi'a izvoljena m. s. dr. Voršič m Faza rine. Pri nadomestni voliitvi je bil m. s. Kranjc izvoljen za Člana pravno-perao-nalnoga odbora, m. s Berger pa za člana odbora za občinska podjetja Mestni svet se je izjavi! za lokalno potrebo za prenos (gostilniške koncesije v gosti'ni »Wilson« na go. Josipino Perčevo. Pri slučajnostih ie bila podčrtane potreba, da prične občina regulirati potok Lož nico in nadalje regulira Koprivnico na Dobrovi ter popravi poškodovane nasipe ob Hudinji. * Proračun mestne občine celjske za proračunsko leto 19368/37. ki je razgrnjen na mestnem poglavarstvu, izkazuje 13,785.060 Din izdatkov in 13,794.630 Din dohodkov, torej 9.600 Din prebitka. V naslednjem navajamo glavne postavke: osebni izdatki 2.670.949 Din (od tega 348.000 Din za mestno policijo), materialni izdatki 5.865.214.57 Din (med temi 218.929 Din za mestno policijo), narodna prosveta 697.419 Din, socialno skrbstvo 819.030 Din, občinsko gospodarstvo 637.050 Din izdatkov. Materialni izdatki mestnih podjetij in ustanov znašajo 5.248.897 Din in so naslednji: mestna elektrarna in plinarna 3.872.904 Din. mestna klavnica 332.850 Din. mestni vodovod 498.000 Dm, pogrebni zavod 268.020 Din in meščanski oskrbovalni sklad 237 600 Din Skupni izdatki mestne občine so za 441.437 Din višji kakor v tekočem proračunu. Izredni proračun obsega sledeče glavne postavke: sklad za resulaciio mesta 26.000 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov, sklad za regulacijo Savinje in pritokov 749.600 Din Izdatkov in ravno toUko dohodkov (predvidena Je zopet 20% dokbada za regulacijo Savinje), drugi izredni izdatki (anuiteta za nakup Kvatemikovega posestva 130.000 Din, za regulacijo Sušnice 200.000 Din, za planinski dom pri Celjski koči 150.000 Din itd. skupaj 6S5.000 Din m dohodki 530.000 Din, primanjkljaj v znesku 155.000 Din pe se naj krije tt izkupička za prodana poslopja in zemljišča. Proračun mestnega avtobusnega podjetja izkazuje 1,315.635 Din izdatkov in 1,320.000 Din dohodkov, torej 4372 Dm prebitka Redni dohodki so: 50% doklada na vse državne neposredne davke, 5% doklada za brezposelne, 3% gasilska doklada (skupaj 2,173.840 Din), takse 1.254.700 Din, trošarine 1,671.200 Din, dohodek od imovine 1,124.312 Din. dohodki mestne elektrarne in plinarne 4,141.800 Din, od klavnice 550.900 Din, vodovoda 690.000 Din, pogrebnega zavoda 308.200 Din, meščanskega oskrbovalnega sklada 237.600 Din, raasni nepredvideni dohoetk' 1.642.068 Din, tako da znašajo vsi dohodki 13.794.620 Din. V tekočem proračunskem letu je v mestni občini vseh občinskih doklad 68, v blvS okoliški občini pa 88%. V novem proračunu znašajo vse d okla de enako za mesto in okolico 78% (50% na državne neposredne davke, 20% za regrilacijo Savinje. 5% zs brezposelne in 3% gasilska doklada). Na področju bivše mestne občine se bodo torej doklade zvišale za 10%, na področju bivše okoHSke obeme pa znižale za 10%. PRIPOROČA SE za razne trgovske, bančne in kreditne posle, za nakup in prodajo, vrednostne papirje, kredite na hranilne knjižice, realizacije in kompenzacije, razne nakupe, prodaje in plačila. JAMČI ZA VESTNO IZVRŠEVANJE. Alojzij Planinsek trg. agentura za bančne in blagovne posle, LJUBLJANA, Beethovnova ul. 14-1. palača Dnnav Sokol Reorganizacija našega sokolstva Beograd, 1. februarja. Danes se je sestal v Beogradu prvikrat zbor vseh zveznih od-sekovih predsednikov ter načel važno vprašanje reorganizacije našega Sokolstva Povod temu je, da se je v zadnjih letih so-kolska organizacija znatno razšinia po vsej kraljevini in je zaradi tega potrebno, da se reorganizira po upravni, strokovni in prosvetni strani. Na eni strani je sedaj že veliko število žup, ki so postale tako velike, da predstavljajo kar male zveze, saj jih je pet, ki štejejo že nad 200 edini c in jih je težko voditi. Zato bo v tem pogledu potrebno spremeniti število žup in osnovati nove tamkaj, koder to narekuje nujna potreba. Dalje bo umestno, da se z ozirom na tako veliko delovno področje Sokolstva pregleda vse, kar je bilo dosedaj v organi-zatornem praven storjenega in prilagodi načrtu delovanja v prihodnjih letih. Prvi sestanek je utrdil smernice bodoč'1 organizacije ter naložil posameznim zveznim odsekom. da sedaj na tej ocr.ovi izdelajo vse podrobne določbe m niihcvo področie. Organizacijski odsek se bo nato ponovno sestal k nadaljni, dokončni v3ega dela. Obšni zbw Ssk&!a v Peljšasah se je vuv^ v nedeljo. V uvodnem govoru je starosta br. Lipovšok Franc ponidarB zlasti tri reči, ki so ovirale delovanje: pomanjkanje sposobnega tehničnega o«sebja, narodnostno mešan kraj in znarte redukcije. Kljub vsamu pa so pohvalno delovali pevski, orkestralni in knjližmčni cdsek. ka jih vodijo brata Zivko m dr. Hronovsfev in sestra H-rašovčeva. Dramski odsek je uprizoril v teku leta tri igre, tehnični pa je izvedel iBpo! letnS nastop. Ne smemo pozabiti, ds je med lotom zapustila dn>-Stvo ona izmed najagikiei-ših sester, učiteljica Požegova Mina, ki je bila dolgo časa vzorna načefaiica. Ko je dobil odbor razroStido®, je inpod-budmo tepregovoril župna ®ast>opnik bt Pire b Maribora in postavfl za zgled brate Čehe, ki tudi v najhujših č-osih riti za 1as niiso k&onilL V odbor, Id na na čeki dosedontt starosta br. Lipovišek. )e prišlo nekaj novih moči. Ostali člani uprave so: pochsita-rosta Kovič, načelnik in prosvetar Perdijo, podnečekiik Mesarič, nače/lnica Kranjčeva, podnačelnfcsa Gašparičevtu tajnak Zivko, blagajnik Prtstovšek, da^je Fejrdljeva, Ko-vičeva, dr. Hironovsky, De i i ček, Ritonjs, Serbec, Mainer, KraSovčev*. Gašparič, Ro-ner, Stefanoicea in Bnegar. Snkslske vest! s Dunaja nam JatfJlJu, As društvo v XX. okraju praznovalo 30 letni obstoj z vzorno pripravljeno telovadno akademijo. ki se je udeležila tudi vzorna vrata brati islavskeea Sokola 4 Dalja je priredilo češkoslovaško Sokolstvo na Dunaju 25 januarja velik reprezentativen ples, ki so ga otvorile članice vseh dunajskih eokolskih društev z velikim baletom. Sodelovalo je nad 60 sester. Ta ples se je vršil pod pokroviteljstvom dunajskega- češkoslovaškega pe slanika Zd. Fierlingerja. R A D I 0 Ponedeljek S. februarja Ljubljana 13: Slavni ruski skladatelj Mo-Borgskij, Borodin, Rimskij — Korsakov,-12.45: Vreme, poročila.— 13: Čas, spored obvestila. — 13.15: Ksilofon in saksofon na ploščah.— 14: Vreme, borza.— 18: Zdravniška ur«: O oslovskem kašlju (dr. Bogomir Magajna).— 18.30: Nekaj narodnih pesmic na ploščah.— 18.40: Kulturna kronika: O našd glasbend folklori (g. Fr. Marolt). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos opere iz Beograda. V odmorih: glasbeno (predavanje (g. V. Ukmer) ter napoved časa, vreme, poročala, spored. Beograd 16: Pesmi.— 16.30: Orkestralen koncert.— 20: Prenos opere iz Nar. gledališč«— Zagreb 12.15: Plošče— 17.15: Moški pevski kvartet in v;olinake skladbe.—20: Prenos opere iz Beograda.—22 15: Godba za ples. — Praga 19.30: Lahka godba orkestra. — 30.25: ViVrnski koncert. — 21: Prenos opere. — Vargnva 20: Vojaški večer. — 20.30: Lflhka godba. — Industrijski železniški tir, normalen kompleten s tremi kretnicami prodamo po posebno ugodni ceni. »JUGOFURDA«, M. Kras, Zagreb, Sajmišna uL 48 a telef. 66-49 Sigurna eksistenca Oddamo rajonska zastopstva za sSed. "kraje: Maribor, Ptuj, Celje, LfcrbCaara, Kremi. Nm-o meti»: in Kočevje. Kapital nI potreben, najmairJS mesečna zaslužek 2.444 Din. Dobili akvizitenji-ke naj pošljejo obširne ponudbe na podružnico »Jutra« v Cellju pod »Lnozem. sko zastopstvo 26«. Din 2,000.000; 1,000.000; 500.000; 400.000; 800.000 ali kak drug večji dobitek lahko zadenete na eno celo srečko razredne loterije V. razreda. žrebanje 20 dni od 7. — 29. febr. V cena je Vi 1-000, X 500 cJi J4 250 Din. V teku žrebanja dobite n izžrebano srečko drugo, ki igra do konca. Naročila poslati: Proda jalnici srečk DRAG. R- KOLAKOVIČ, Beograd, Kralja Milana, 41. POTNIK galanterijske in papirne stroke se sprejme takoj. Potnfid s kavcijo in z lastnim avtomobilom imajo prednost. Dopisi s fotografijo ra oglasni oddel»V »Ista nod »Signrnost«. 4ed mestom m deželo posreduje Jutro v mali ogHsnlb I ,B ,B ,11 ,11 .f! ,1 ro - • »jirnto« st. 77. 14 Sedeli O. 1931 Za ; dinarjev dnevno slišite celi svet, toda zares! Kajti to novo O R I O N 222 z najmodernejšimi Tungsram Barium elektronkami sprejema na kratkih, srednjih in dolgih valovih. Da bo aparat vsakomur dosegljiv smo odločili mesečni obrok Din l§0. RADIO, reg. zadr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva 7 Iz Julijske Krajine Zastopniki „fujerodcev" naj bi sodelovali v novih občinskih svetih Goriški prefek-t je v sredo izdal novo odredbo o imenovanju občinskih svetov v vseh večjih občinah pokrajine in tudi v onih z izključno slovenskim prebivalstvom. O odredbi je objavilo fašistično glasilo »Popolo di Trieste« poročilo, v katerem podaja njeno vsebino takole: Kakor znano, ima občan« po fašistični zakonodaji podestata, ki ima pri uipravi ediini odločilno besedo. Poleg njega pa obstoja občinski svet z izključno svetovalnimi pravicami. Svetovalci lahko spričo svojega poznavanja lokalnih razmer v mno-gočem pomorejo p ode sta tu pri upravi občine, ki je lahk0 preko njih v stalnem kontaktu z najuglednejšima eksponenti v posameznih krajih in ki lahko le teko najbolje Skrbi za njihove kolektivne interese. Na tak način bo lahko tudi tujerodni element, ki je pri poslednjih manifestacijah režima v splošnem sodeloval z razumevanjem in odobravanjem, doprinesel svoj pošteni del k javni upravi in slabel za skupne interese ter ne bo ostal še nadalje pasiven napram državi in samoupravnim ustanovam. Nadalje poroča list 0 tehnični sestavi in delovanju podeželskih občinskih svetov. PTefekt bo imenoval posamezne občinske svete po proučitvi lokalnih razmer. Potemtakem se je fašistična oblast odločila pritegniti k sodelovanju pri občinskih upravah tudi zastopnike slovenskega prebivalstva. Zaenkrat jim bodo kakor kaže, ponujena le evetovailska mesta. Vsekakor je treba tej odredbi goriškega pre-fekta pripisati določen politični pomen. Glede na dosedanje razmere je samo po sebi razumljivo, da bodo ljudje sprejemali ta mesta ne glede na opredelitev ostalega prebivalstva. Vsekakor pa no njihov položaj težaven, ker vsa poslednja leta niti kot svetovalci niso sodelovali in se je stanje posameznih občinskih uprav med tem hudo poslabšalo. Pulski regulacijski načrt V Puli se v zadnjem času mnogo ba-vijo z vprašanjem o mestnem gradbenem regulacijskem načrtu, po katerem naj bi se mesto predvsem moderniziralo, hkra-tu pa naj bi javna dela vsaj do neke mere omilila nezaposlenost, ki je v Puli precejšnja, odkar je mesto izgubilo svojega glavnega prehranjevalca in delodajalca — vojno mornarico. »Corriere Isfcriano« je pričel pred dnevi objavljati celo poseben elaborat nekega strokovnjaka iz Rima, ki v njem podaja glavne obrise novega gradbenega regulacijskega načrta. Predvsem bi bilo treba po tem načrtu prisilno razlastiti celo vrsto hišnih posestnikov v centru mesta, podreti hiše in stavbe ter oddati zemljišča podjetjem in ustanovam. ki b- lahko zgradile nove moderne palače. Posebno je zanimiv proračun stroškov za izvedbo tega načrta, ki bi jih morala seveda zaenkrat plačati mestna občina, ker bi ne mogla računati na nikake državne subvencije. Vsi stroški so preračunani na 34 milijonov lir. Regulacijski ^načrt naj bi se izvedel v 25 letih. Občina bi bila tako prihodnji četrt stoletja obremenjena letno za 1,360.000 lir. Seveda bi se v centru mesta predvsem zgradile palače raznih političnih, strokovnih in gospodarskih organizacij ter ustanov. Drobne novice Papežev dar. Zadnjič smo v poročilu o novih šolah in učiteljih v Julijski Krajini omenili veliko nabiralno akcijo fašistične šolske družbe »Italia Redenta«. Poleg drugih uglednih Italijanov je tudi papež daroval za dobrodelno loterijo te organizacije dragocen slonokoščen križec. Tudi tobak v službi akcije proti sankcijam. Po posebnem odloku finančnega ministra so uvedli z novim letom nove označbe za posamezne vrste cigar in cigaret. Gigare »Londres« so dobile ime »Firenzc«, »Britannica« — »Fiume«, »Tra- bucos« pa »MacaUe«. Cigaretam so spremenili označbe takole: »Uso Egiziano« v »Sovrana«, »Uso Russo« v »Favorita«, >Giubek« v »Giubba«, »Šport« v »Stadio« »Kentucky« v »Tigrima«, cigaretnemu tobaku »Drama« pa v »Dalmazda«. Vsekakor se tobak zaradi ukinjenega uvoza kvalitativno ne bo mogel izboljšati. Prepovedani sejmi za živino. Goriški prefekt je pred dnevi prepovedal vse sejme za živino v Gorici. Kakor pravi dekret, so veterinarji dognali, da so ljudje na goriških sejmih v zadnjem času prodajali bolno živino. Dovolj mesa! Generalni tajnik fašistične stranke Starace je pred kratkim določil nove smernice za borbo proti sankci-j?m. Med drugimi je ugotovil, da premore nacionalna produkcija mesa toliko blaga, da odpade letn0 na vsakega posameznega prebivalca 13 kg govedine, 5.5 kg svinjine, pol kilograma konjskega mesa, 3.5 kg kuretine in 0.8 kg zajčjega mesa odnosno skupno povprečno po 25 kg mesa na osebo, »t0 je kar trikrat toliko^ kakor ga porabijo prebivalci nekaterih italijanskih pokrajin v povsem normalnih razmerah«. Potemtakem se je izkazalo, da imajo v Italiji dovolj mesa. Zaradi bega čez mejo So karabinjerji iz Dolenjega v Brdih prijavili sodišču 54 letnega Karla Kanzuta. V zadnjem času je sodee po prijavah zbežalo preko meje večje število ljudi. V poslednjih mesecih je ilegalno prekoračilo mejo okrog 1.300 fantov im mož. V Solkanu so karabinjerji aretirali 22 letnega Ludvika Remca iz Št. Mavra, ki se baje ni hotel odzvati pozivu k naboru. Žrtev granate. V Gorici se je pripetila pretekli ponedeljek v delavnici podjetnika Karla Simonsiča huda nesreča. Podjetnikov sin Rudolf je skušal razstaviti 75 mm granato. Pod udarci kladiva pa je eksplodirala. 34 letni Rudolf je dobil nevarne poškodbe. Prepeljali so ga nemudoma v bolnico, toda že v prvih popoldanskih urah je podlegel poškodbam. Iz življenja na deželi Iz Tržiča č— Kino predvaja danes Any Ondra film »Poljska kri«. Iz Škofje Loke šl— Škofjeloške podružnica SJvoemskega planinskega društva vabi svoje članstvo na redni občni zbor, ki se bo vršil 6. t. m. ob 8. zvečer v posvetovalnici mestne hiše. Mestni trg 16 z običajnim dnevnim redom. Iz Kranja r_ Jugoslovensko akademsko društvo v Kranju je imelo pred dnevi uspelo plesno prireditev. Lepo okrašena dvorana je sprejela veliko množico povabljenih gostov. Ogromni obisk je pričal, kako velike simpatije uživajo naši napredni akademiki. Prisotni so bili tudi predstavniki oblastev. Ob 21. je prispel zastopnik rektorja Aleksandrove univerze in godba je odigrala akademsko himno »Gaudeamus igiturc. Ples je bil otvorjen s polonezo, ki so jo plesale vse dame častnega damskega komiteja Ples je s priznano spretnostjo vodil g. Mayer, igral pa je odlični jazzband >Odeon<, ki mu je v veliki meri zasluga, da je bila zabava ki je trajala do ranega jutra, tako animirana. K prireditvi akademikom iskreno čestitamo in upamo, da je bil tudi gmotni uspeh odličen, kakršnega so prireditelji zaslužili. r— Kino Narodni dom predvaja krasno nemško opereto »Kraljevi valček«. Dodatek dva najnovejša tednika in domači fikn. DOL - BERIČEVO. Danes proslavi naša gasilska četa 40-letnioo, odkar posestnik g. Franc Šimenc neprekinjeno načeluje četi. Jubilant se je rodil 1. 1864. v Dolu. Pri gasilcih se udejstvuje od L 1894. m je bil že naslednje leto izvoljen za podnačelnika. Ko je bil izvoljen za načelnika, je v nekaj letih poplačal vse dolgove, ki so nastali v prejšnjih letih zaradi nakupa raznih gasilnih potrebščin. L. 1808. je postavil novo orodišče in s sodelovanjem svojega svaka g. Ivana Grada, sedanjega starešine gasilske župe za Ljubljano okolico, tudi sicer izredno mnogo storil za gasilstvo. G. jubilant sme s ponosom gledati na svoje 40-letno nesebično delo. To mu priznava tudi občinski odbor, ki ga je za njegove gasilske zasluge imenoval za častnega občana. Danes ob priliki proslave bo najprej občni zbor čete, nato pa veselica. Vabljeni vsi, ki ste gasilstvu naklanjeni! KOROŠKA BELA - JAVORNIK. Danes as je na Bledu poročil tehnik g. Arh Rudolf x Javornika s trgovko gdč. Kali Čopovo iz znane Jurčkove rodbine na Koroški Beli. Narodnemu paru naše iskrene čestitke! SREDIŠČE OB DRAVI. Pred kratkim je bil premeščen železniški prometnik g. Stanko Skok v Mestinje pri Rogaški Slatini. Za časa svojega 16-letnega službovanja na naši postaji si je pridobil g. Skok simpatije vsega tukajšnjega prebivalstva. Njegovo lepo postopanje s strankami in podrejenim osebjem bodi naslednikom v posnemanje. G. Skoku želimo mnogo sreče na njegovem novem službenem mestu. VELENJE. Te dni je imel odhoctalco g. Savinek Martin, delovodja strojnega obrata državnega premogovnika v Velenju, ki je bil nepričakovano premeščen v rudnik v Lubiji. G. Savinek se ni odlikoval le kot vesten in priljubljen uradnik, ampak tudi kot izredno marljiv delavec na prosvetnem področju. S posebno požrtvovalnostjo se je posvečal gasilstvu. Gasilska četa pri premogovniku se je ustanovila v veliki meri po njegovi zaslugi. Dolga leta je predsedoval gasilski četi v Velenju, zadnja leta pa je bil celo izvoljen za podstarosto gasilske župe v SI ovenj- gradcu ln za stareštoo SaSeSkega. pus8A»< ga okrožja. Nadalje je bil član uprave tukajšnjega Sokola to strelske družine. Kot izvrsten strelec je pri mnogih tekmah odnesel prve nagrade. Dalje je predsedoval krajevnemu šolskemu odbom in krajevni organizaciji JNS, ta bil delaven San občinske uprave. Sodeloval je prt dveh montažah tukajšnje električne centrale, kjer je pokazal posebne zmožnosti. Z njegovo premestitvijo nas je zadela velik«, izguba. Vsi ga bomo težko pogrešali. Na novem mesbu mu želimo "speflio* i nmongo zadovoljstva. Kulturni pregled Ob 25 letnici Slovanskega kongresa v Sofiji Ob 25 letnici Slovanskega kongresa v Sofiji je izdal tamošnji »Slavjanski glase posebno jubilejno številko (Jubileen list), ki je vsa posvečena temu pomembnemu zboru. 14 strani časniškega formata obsegajoči in obilno ilustrirani list prinaša na uvodnem mestu članek staroste bolgarskih slovanofilov, zaslužnega prof. S. S. Bobčeva, ki obuja spomine na slovanske dni v Sofiji pred 25 leti in med drugim imenoma navaja udeležence iz vseh slovanskih dežeL Nadaljnje članke so prispevali: dr. Karel Kram-jr, podpredsednik sofijskega Slovanskega društva. N. Stanev, urednik »Slavjanskega glasa« dr. N. BoLčev (»Za Kollarjevo slovansko vzajemnost«), P. Dinekov (»Slovansko zbližanje preko slovanskih literatur«), prof. S. S. Bobčev (»Iz mojih osebnih spominov na dr. Krama-ra«), prof. D. Vergun (»Pomen neoslovan-skega kongresa v Sofiji«), dr. Franjo Bučar (»Spomin na vseslovanski kongres v Sofiji 1. 1910.«). dr. Radovan Košutič (»Svetli spomini - tožna sedanjost«), Iv. D. Ivanov, Vladimir Sis (»Od slovanskega kongresa v Sofiji do svetovne vojne«), dr. Antonin Hajn, Rasto Pustoslemšek (»Pred 6e4rt sMe^tt)^ dr. Tresič Pavičič, Jam Hejret, prof. Jao* P^ta, IL Bobčev (»Nepozabni dnevi za Bolgare in druge Slovane«) L dr. Dva članka 1«; peresa V. Seizova in A. SL Mdgra Jrta p®*' svečena stoletnici ilirizma. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba BSS!9BHE3BQB5SSS Jubilejna številka sofijskega »Slavjarake-ga glasa« prinaša zanimivo gradivo m sgo-dovino slovanskih stikov nekaj let pred svetovno vojno in prepričevalno dokazuje, da slovanska misel neugnano živi tudi v smt' Bolgarije, v Sofiji. Vsi članki so bodisi memoarako osebni, bodisi idejni in stvarni. Izjema je samo prt-spevek dr. Antuna Tresiča Pavičiča, ki n^ okusno pripoveduje o naših domačih prepih rih v Jugoslaviji. Natečaj za plakat tvornlce Tivar v Varažditm »Tivar«, tvorna/ca sukna iti oblek t Varaždinu, razpisuje natečaj za izdelavo umetniškega uličnega plakata v velikosti 85X115 om. Plakat bo izdelan v treh do šestih barvah v ofset-tisku. Tekst plakata mora biti: .»Tivar odii-jeia«, »Tivar obleke« (1'atinSca) in »Tivar odda« (cirilica). Seže: propaganda za poletne obleke. Rok natečaja je vključno dO 1. marca 1936 ob 12. opoldne. Natečatfna dela v originalni velikosti plakata je treba pod šifro poslati podružnici »Tivar« v Zagrebu, Jelači-čev trg 10. Komisijo natečaja tvorijo gg. vseučil-iški prof. dr. Artur Schnei-der kot predsednik, direktor umetnostne akademij dr. Branimir Šenoa, profesor umetnostne akademije To.mi.slav Krizman in d/iinektar tvorrooe Tivar, inž. Jaroslav Hašek. Nagrade natečaja: 1. ena od 3.000 Din, 2. dve, vsaka po 2.000 Din in 3. M, vsaka po 1-000 Din. Naftečefia se lahko udeležijo trme trnki, državtfjaai kraljevine Js&o« sUavflje. Umetnik, čigar pMcat bo <*fbran n tisik. bo nagrajen z posebna nagrado 1.500 DSn za trud in nadzorstvo pri fedeflavi ptiakata. Tvormca si pridržuje pravico odkupa posameznih načrtov plakata v sporazumu z umetnikom. Vsa nadaljnja navodtlla v pogleda oi>jek ta za plakat daje t vernica Tivar r Va-ražd| GLASBILA ppiznona f cSo odo l _iimčfruK&ro______ ^NAJPOPOLNEJŠA ineene^a KRALJEVNI DVORNI DOBAVIT EQ NAJVEČJA DOMAČA RA2POŠJLJALNA TVRDKA f. SCHNEIDKR IZDELOVANJE GLAS BIL IM GLASBENIH PRITBKUN Violine««.od Din ?lTnaagop| Havajska kbre. Kitare_• - Ihc^S^ Vube Mandoline.« • 98.- » I saksofon'in t£ Harmonike— 75^ » g najc&.^a. ZRHTCVflJFE GŽNKI MVOJO VELIKO ZALO«© zmanjša pred pričetkom pomladanske sezije tvrdka J. C. MAYER LJublJan.' z odprodajo raznega manuSaktumega blaga in izr e čevljev posebnih znamk po no znižanih cenah v času od 1. do 10. februarja. Zelo ugoden nakup ostankov! Najnovejše Parlo-phon gram. plošče po neznatnih cenah! Priljubljeni svetovni umetniki: KIEPURA, SCHMIDT, MARTA EGGERTH, WILLY FORST na Parlophon ploščah samo Din 50.—. Parlophon plesni šla-gerji svetovnih glasb samo Din 40.—. Edison Bell Penkala plesne in narodne plošče po Din 35.—. V KRATKEM na Columbia ploščah slovenski posnetki z znanima umetnicama Udovič in Lovše po Din 40.—, kakor tudi His Masters Voice plošče po isti ceni! Nabavite si novih plošč: »Ob blond ob braun«, »Regen-tropfen«, »Alter Schimmel«, »Pastir Kostja« itd, Priporoča se: Edison Bell Penkala Ltd., Zagreb, ter zastopstvo v Sloveniji: Ljubljana: »Tehnik" JOSIP BANJAI MIKLOŠIČEVA C. 20. Maribor s JOSIP M ARTINZ, Gosposka ul. 19- KLJUČ SVETA • za vas je PHILIPS RADIO APARAT Oin 120- Prvovrstna izdelava Nizke Typa 510 A Oin 270 - mesečno. Dolgoročno odplačevanje ____A M-l savni oktodnl __ .— oljski prejemnik % vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija fadinga, skala s Izpisanimi imeni postaj. Cena • • • • . Din 8825*— a obroka naplačDo Dta 178-— fes IS obrokov pa . Dta 27 0— Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik a vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi Imeni postaj Cena . . • . . Din lOOft- na obroke naplačilo Din 159.— ln ig obrokov po . Din 120-— ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU H. SUTTNER Lfubffana, Celje, Aleksandrova 9 Q | CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ Ol OB C3 ■ CD I CD ■ CD OGLEJTE 81 veliko tzbero dvoliulo, otroSkth in igračnlh vo-zi<9oov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, ttvalnOi strojev, pneumatika ta rasnih delov. CENE ZNIŽANE! CENIKI FRAKKOI »TRIBUNA« F. BATJEL, to vat na dvofcalea tn otrofttdh voiičkov, LJUBLJANA, KarlovAka oesta 4. LEPE GRUDI ,,,..,, w normalne polnosti ttoaetote t 4 S tednih pn NERAZVITIH GRUDIH ffH prsa uplatmejo zaradi bolezni ali otro- ftk* postelj« a> zunanjo uporabo garniture »JO-unaoa« po prof. dr. med. Bieru. Pri tem ee B« okrape telo ln boki. Naraven popolnoma uspela fe B]am<"«QO neftkodljlv preparat 135 Din. FBI KLAHAVIH IN MEHKIH prsih »dobite a preparatom »JUNOt (po eljajm oceni tn prtporottlu dr. med. Funkeja ln dr. med. H. Mayerja) eopet elaatlftnost ln čvrstost. (Mtm TB Dia. — Speeijalttete SCHRODER • 8CHBNKB w Šokirajo v parfnmeiiji »OMNI A«, •dd l/S Zagreb, GvadatiSera aliea l L krt Požt-pe Taa^ej D« t, po pone*i Dia 14. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK ! obobcdbcdbobobobobobobobobobobo Btw posebnega obveeUla f Tužni sporočamo, da je mirno v Gospodu zaspal naš dobri oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod Anton Stucul trgovec. Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, dne 2. februarja 1936., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče 4, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. LJUBLJANA, BUDIMPEŠTA. BOZEN, dne 1. februarja 1936 ŽALUJOČI OSTALI. -im i»t)B"r» T,1nh' Novo blaso za nove cene: Oddelek za preproge in zavese v III. nadstropju Vam nudi vrsto usodnih prilik za nabavo. — Evo, nekoliko p imerov: IHIP , . , . »N • * <• « • navil 19-1 Zastor is Madraa tkanin« s pisanim vezenjem, trpežen v barvi, velik, krila 45 X 240 cm, draperija 50 X 160 cm Din 65.— 19-8 Pregrinjalo za 2 postelji iz moderne kabinetne tkanine v ekri-barvi s okrasnimi resami, velik. 200 X 300 cm Din 160— 19-S Pofasaveaa is «pk v beh barvi, velk. 185 X 240 on Dta 19-4 Flanetaa odeja v sivi barvi a modro borduro, velik. 120X180 cm Dta 19-0 Posteljna garnitura is gobelin tkanine, sestoječa iz dveh posteljnih pregrinjal in namiznega prta, v zeleni aH rdeči barvi Dta 190.— 19-10 Stenska preproga iz gobelin tkanine z raznimi vikami iz narave, vri. 65X140 cm Din 65-— 19-7 Posteljna garnitura iz močne gobelin tkanine, sestoječa iz dveh posteljnih pregrinjal ln namiznega prta, v barvi modri, drap in zeleni Dta 280— 19-5 Otroška flaneina odeja v modri ali roza barvi, velik. $5X90 cm Din 15.— 19-11 Predposteljnik iz dobrega ta trpežnega motvoza z resami v barvi rdeči, zeleni ali modri, velik. 60X11« cm Dta 84— 19-8 »TIGER« flaneina odeja z borduro v raznih barvah, velik. 120X180 cm Din 83-— 19-12 Preproga iz motvoza odlične kakovosti v raznih vzorcih v barvi: zeleni, modri, plavi aH rdeči, Širine 60 cm Din 19-18 Preproga Iz motvoza dobre kakovosti v barvi rdeči, plavi ali zeleni a progami ali brez prog, širina 60 c-i, meter Din 13£0 19-14 Tridelne fimniee iz dobrega gradla polnjene z dobro morsko travo, velik. 90X190 cm Din 230.— Jk-4—_juasa^sBBsjl—^ 19-15 Karnlse Iz medi velik. 160 cm Din 52.— dolžine 180 cm Dta 58— dolžine 200 cm Din 64-— dolžine 250 cm Din 82-— Odposiljatev blaga na deželo ob zajamčeni brezhibnosti blaga. Do ,5aSa poštnino rtranka. Od Din 101 - ZOO plača stranka samo % poštnine V ZAGREBU DOSTAVLJAMO " W 21 I " " " H BLAGO BREZPLAČNO V HISO. „ „ 301 — 400 »99 " ^ 'J Oddelek preprog nt°pla«a stranka r-i dinarja poštnine. in. nadstropje 19-9 Flaneina odeja v drap barvi, z rjavo borduro, dobre kakovosti, velikost 120X180 cm Dta CENE MALIM OGLASOM F* M par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vrt ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—t Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka >Jutra« P|f| odgovor, priložite 3«" v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, jo naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", LJubljana« Kam pa,kam 1 Beneda I Oln davek i um. aa iifro «11 dajanje naslova 5 Oia Najmanjši tnesek 17 Oia Danes v gostilno k »Panju« Vegova 10. Se priporoča Tone Huč. 2355-18 Gostilna Kramar Dolenjska cesta, vsako nedeljo za zabavo ln kratek čas godba. Vabi Tone Rele. 2319 18 Kdor hoče biti vesel is zadovoljen, naj prid« danes v gostilno k Sodčku Da Zabjak, kjer bo i«na6a zabava z godbo. Se priporoča Nežka Hudnik. 3301418 Proda jalko aH družabni co mlajšo sprejme samostojna gospa z 3000— 5000 Din v dobro ldočo prodajalno. Eksistenca dobra. Vprašati: Mlekar na. Tkalčičeva 35, Za greb. 1991-1 Pletiljo (za Flach in Raschel-masehtae), M zna obenem krojiti ln opravljati vsa druga stranska dela sprejmemo. Potrebno je, da zna tu dl podučevatl delavke. Ponudbe pod »Pletilja« na ogl. odd. Jutra. 1941-1 Gostilničarji pozor! eelo dober čvlček vam nudim po zelo ugodnih cenah kakor tudi štajerska vina. Vzamem v račun tudi knjižico Mestne ln Kmetske hranilnice. poskusite novo došll cviček. V nedeljo koncert. Zaloga ln kleti pri Rahne Ivan Moste Ljubljana, Clglerje-va 26. 2236-18 Sltlibodobi Beseda I Din. "lavek 3 l ta Cifro aH -lajanje oslova b Oin Nalmirišl znesek 17 Oia Tkalski mojster prvovrstni, dobi merto. — Ponudbe t vsemi točnimi podatki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prvovrstna moč »«. 3061 "i Potrebujemo 100 krojačev obrtnikov v podeželskih krajih. Solidnim in podjetnim nudimo možnost stalnega taslužka. Navesti ■tarost. točen naslov in število oblak, ki jih je dose-da.j izdeloval mesečno, na ogl. odd. Jutra pod značko »Tovarna pomaga do eksistence«. 3030-1 Zastopnike M obročne prodajo naših posnemal nik ov, brzoparil-nlkov ttd. iščemo. Ponudbe nasloviti na: »Peroons«, Ljubljana. poštni predal 807 31-1 Prodajalko za trgovino z gramofoni ln ploščami, sposobno ln zanesljivo veščo nemščine iščemo. Po. nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Urna«. 2364-1 Stalno službo dobi takoj Izurjen prodajalec špocerlje ln že-leznlne na deželj v sit ho samostojnega vod stva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen«. 2125-1 Samostojno kuharico iščem k mali družini eventuelno tudi za čez dan. Ponudbe pod »Do bra plača 1936« na ogl. odd. Jutra. 2126-1 Gospodinjo išče samostojni gospod. Ponudbe pod »Profesor 350« na ogl. odd. Jutra. 2398-1 Kdor vloži v trgovsko obrtno pod jetje 20—50 tisoč, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«. 2350-1 Strugar lesnih Izdelkov z mojstrskim izpitom ali pomočniškim spričevalom se sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod »Strugar«. 1438-1 Mojstra ali boljšega samostojnega dolavca za trikotažo s cca Ki—60 delavci, z moderno itrojn. opremo za Rund-Btuhl Doppelcylinde!r Avtomat. Jac^uard • Avtomat. Links-Lmks Avtomat Flacbmaschine in razno moderne pomožne stroje sprejmemo. — Ponudbe na Trikotaža »Zlatno Janje«. Zagreb. Sermaževa 4. 1969-1 Strugar lesnih Izdelkov x mojstrskim Izpitom »H pomočniškim spričevalom, dobi mest«. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod »-Strusar«. 1438-1 Perfektno prevajalko trgovskih dopisov lz slovenskega na franco-sJd in nemški jezik ličem. Ponudbe z navedbo službenega mesta ln zahtevkom honorarja od dopisa pod 61fro »Postranski zaslužek« na ogl. odd. Jutra. 1984-1 Krojač dobi aelo za male kose na dom. Naslov v vseh poslovalnicah tutra. 2108-1 V pisarno farnem takoj začetnico ki zna perfektno slovensko stenografijo, stro JepisJe po dlktatu ln obvlada tudi nemški Jezik. Vsa oskrba v hiši z začetno plačo Din 300. Ponudbe na podružnico »Jutra« Gospodično začetnico za pdaarno sprejmemo za Rožno dolino. Naslov v veeh poel. Jutra. 233S-1 Eksistenco ali »tajili in sigurni dohodek nudimo za vlogo ali posojilo v gotiovini ali primerni vložni knjižici. Ponudbe z navedbo višine vsote na ogl. odd. Jutra pod »Absolutno sigurno«. 3363-1 Zastopnike v vseh večjih krajih za prodajo žarnic, iščemo. Ponudbe pod »Kvalitetne« na ogl. odd. Jutna. 3963-1 Natakarico na račun Iščem. Plačam 0.50 Din od litra. Ponudbe poslati na ogl odd. Jutra pod »Kav cija 6000 Din«. 2288-1 Fototrgovina i-z borno vpeljana, rabi za amaterska dela dobrega pomočnika (co), tudi na udeležbo, e-v. se podjetje proda. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Foto-pro-met«. 2386-1 Samostojne kuharice in ženska za k bolniku, dobe službo v posredovalnici v Selen-burgovi ul. 7.-L Naroča se list »Gospodinj ska pomočnica«. £320-1 »Dobra 6lužba«. Službo domače učiteljice dobi, katera bi pomagala pri gospodinjstvu. Prednost Imajo Štajerke! Ponudbe v Celju pod' I na ogl. odd. Jutra pod 2069-1 »Stajerke«. 2394-1 Blagajni čarko prakupljive zunanjosti, vsestransko izobraženo in zgovorno, po možnosti s kau-cije in trg. šolo, starosti od 18-36 let, sprejmem za manufakturno in modno trgovino. Ponudbe po možnosti z sliko in znamko za odgovor je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Štajersko« 3102-1 Prvovrstnega mesarja izurjenega posebno v klo-basačarski stroki, potrebuje uprav« Obče državne bolnice v Ljubljani. Koleko-vane prošnje, z dokumenti v smislu §§ 3 in i uradniškega zakona je predložiti upravi bolnice najkasneje do 10. februarja 1036. 3310-1 Dekle pridno in pošteno, vešče kuhe in vseh hišnih del, z znanjem nemškega jezika, iščem k dvočlanski družini. Ponudbe z navedbo mesečne plače pod značko »Pridno in poštemo dekle« na oigl. odd. Jutra. 3305-1 Trgovsko pomočnico mlajšo spretno moč sprejmem takoj. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena pomočnica«. 3166-11 Brivski pomočnik Knjigovodja - in bubistrlžec, soliden, Išče službo. Nastopim la hko takoj %ll po dogovoru. Ponudbe na Ladi slav Horvat Aleksandro va 4. Salon pasaža Ljub liana. 2120-2 Trgovsko naobražen gospot želi primerne službe. Je zanesljiv ln strogo poverljlv, dober organizator. Položi kakršnokoli kavcijo v vsaki višini ali tudi pristopi v rentabilno podjetje kot družabnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Organizator 100.000.—«. 1399-2 Absolvent Drž. trg. šole. Išče nameščeni a kot praktikant v trgovini ali pisarni. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 1936«. 2127-2 Hotelska sobarica z znanjem nemščine, Išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva sobarica«. 2351-2 Seriozne osebe z najmanj izobra-zbo (mlajši pvnzio-nisti) tudi iiz najvišjih krogov se iščejo radi dobrega postranskega zaslužka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »Diskreten zaslužek«. 3350-11 Boljše delavke katere so že delale v tovarni zaimaškov ter vajene v sortiranju in ekspedi-tu iščemo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Delavka« 3174-1 Nakupovalna za vse vrste lesa, prvovrstno moč, ki ima že večletno prakso, iščem. Ponudbe na g. Pokorn I. Ljubljana. Gregorčič-eva 17 b. 3175-1 Mladeniča trgovsko izobraženega, delavnega. sprejmemo za potovanje in pisarno. Naslov v vseh posl. Jutra. 2354-1 Prvovrstne krojače samo za damske siprejme Elite. Prešernova ■f; 2i03-i Trgovskega sotrudnika meš. stroke prvovrstno moč z večletno prakso, izložb, aranž. sprejmem k manu-fakturi ali železnini. Prosta hrana in stanovanje. Mesečno Din 8W do 1000.-Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto na deželi« 3178-1 Pridno natakarico mlado, če tudi začetnico z nekoliko kavcije sprejmem za na deželo. Ponudbe 8 sliko na <>gL odd. Jutra pod »Pri-kupljlva«. 22£2-l Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek Oin, «a dajanje naslova 5 Oln, aajmanjšl tnesek 12 Oin. Službo inkasanta skladiščnika, potnika, poslovodje ali dnigo pripravno mesto išče ž8-letni trg. jomočnik. vsestransko so-idem ta pošten. Na željo položi Din. 10-30.000- kavcije v gotovini. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba.«. 3107-2 Trgovska sotmdnica dobro verzirana v železni-ni. manufakturi. Speceriji in usnju želi premeniti mesto kjerkoli. 2081-2 Dekle staro 15 let. Išče mesto učenke frizerske obrti prt boljših ln prometnih frizerjih v Ljubljani Bil drugem večjem mestu, in to z vso oskrbo v hiši. Pomagala bi izven službenih učnih ur tudi pri gospodinjstvu, ker imam veselje ln prakso do hišne čistoče. Nastopim takoj ali pozneje. Alojzija Ovnl-ček, Žabja vas. Novo mesto. Dolenjsko. 1679-2 Natakarica stara 30 let, vešča tadi i bohrvaščine in nemščine, želi službe takoj ali pozneje. Gre tudi za sobarico. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Praksa«. 3M8-2 Kapelnik - knjigovodja bil an cist, z znanjem nemškega jezika, zmožen vseh pisarniških del, želi spremeniti sedanjo službo. Kot kapelnik vodi mumke na pihala in godala. Reflekti-ra samo na stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kapelnik in knjigovodja«. Služkinja samostojna v kuhi ki gospodinjstvu, išče službo v Lj"t ija.nl f vseh ozirlh p-išten*. Nst-top takoj. Naslov v vseb poslovalnicah JU*.T». Dekle stara 20 let pridna ln poštena, vajena vsega dela, želi kakršnokoli službo v LJubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2317-2 Natakarica zmožna kavcije Din 5.000, išče službo ali vzame gostilno v najem. Dopise pod »Kavcijo 32.000 Din« na ogl. odd. Jutra. Absolventka meščanske šol« se želi učiti v trgovini. Gre tudi na deželo. Franko Minka, Val. Vodnika 18, Ljubljana. 2346-2 a. Th. fiotman: Kapitan Kozostreler gre v Ameriko 57. Ali profesor, ki je bil videl nemalo sveta, je vedel, kako je treba ravnati s takimi ljudmi. Hitro je vzel iz prtljage zabojček smotk in z globokim priklonom ponudil Indijancu eno izmed njih. Nato se ie vnovič priklonil in mu podal gorečo užigalico. Uspeh ga ni razočaral: glavar je od veselja kar za- Vzgojiteljica inteligentna, izkušena, ab jolvirana otroška vrtnari-ca s perfektnim znanjem nemščine išče primeren delokrog. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezniva otroška prijateljica«. 31)41-2 Pek z obrtjo Išče službo kot skupni delavec predpečnlk ali mesač, dobro mir jen v vseh pekovskih delih samski, miren Id »ue sljlv. Ponudbe na • el. odd. Jutra pod »Strokovnjak«. ?112-2 Mesto hišnika Iščem. Sem obrtnik v stalni službi ln priprav ljen Izvrševati vsa popravila ln dela. Imam tudi izpit za kurjača parne kurjave. P inudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oženjen«. 21132 Samostojno dekle zeli mesto gospodinje pri samskem gospodu. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobra kuharica«. 1997-2 Trgovski pomočnik prost vojaščine, pošten in agllen, vešč tudi kletarstva ln vrtnarstva, želi stalno mesto Cenjene ponudbe na po družnico »Jutra« v Oe lju pod značko »Takoj ali pozneje«. 2M8-3 Plačilna natakarica stara 25 let, s kavcijo, želi premeniti službo a L marcem. Na iedjo event. preje ali pozneje. Govori slovensko in nemško ter je sposobna restavracijskega, kavarniškega In gostii-ni-fcarskega dela. Poseduje samo letna izpričevala. — Gre kamorkoli, samo da je prometno m ugledno. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Triglav«. 3H56-2 Gospodična najbolje verzirana v vseh panogah gospodinjstva, vrtnarstva in poljedelstva ter vzgoje otrok, ki je - bila že zaposlena t večjem kopališču in letovišču^ zmožna samostojno voditi vsako, tudi večje gospodinjstvo, išče službo. Gre kot gospodinja v večjo privatno hišo aLi v hišo, kjer manjka žena. Poseduje prvovrstne reference! Dopise pod »Domačica« na podružnico Jutra Maribor. 3164-3 bilancist Išče službe. Sem rez. oficir, s 3 letno prakso kot knjigovodja v sy>e-dicljskem podjetju ter 4 leta davčne prakse. Samec 30 let star. Ponudbe pod šifro »Vesten knjigovodja« na ogl. odd. Jutra. 1961-2 Pekovski pomočnik mlad, vojaščine prost, želi službo. Po potrebi bi tudi raznašal pecivo. Naslov v vseh posl. Jutra. 3310-2 Lep zaslužek s prodajo perja ln puha po konkurenčnih cenah nudim posebno ženskam. Dopise rod »Per- - }- * — . H PJ- A Je 20« na ogl. odd. Ju tra. 1635-3 Plinski rešo še dot, na dva cilindra, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3D46-6 Radio 5 e. Izmenični tok, zamenjam za motorno . kx>l». Gasilska 15. Sluga. 2272-9 Kdor založi 1800 Din mu takoj pre-skrbim zaslužek. Ponu-be na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv zaslužek«. 2295-3 Sobarica želi mesto v garderobi. Nastopi takoj ali pozneje ki kjerkoli. Naslov v vseh posl. Jutra. 3184-3 Kot slnga inkasant ali podobno želim premeniti službo z varščino. Ponudibe na poštno ležeče, Jelene, Ljubljana L 3108-2 Mizarski pomočnik prost vojaščine, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober mizar«. 2018-2 muk deseda ) Din lavek 1 Oin. za Iifro ali dajanje naslova * Oin Natmanlli toesek 17 Oia. Nemška konverzacija za otroke. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Najboljši uspeh«. Mesto blagajničarke sprejmem takoj. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Vestna«. 2339-2 Trgovski pomočnik špeoerist, žeK premeniti mesto s 16. marceim ali 1. aprilom v boljšo trgovino v nemško govorečem kraju vsled izpopolnitve t nemščini. Razpolaga z Din ilO.OOO v gotovini, katere bi posodil proti majhnim obrestim. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutm pod »Vesten in skromen«. 9)64-2 Nemščino »ngleSčlno francoščino, Italijanščino ln klavir, poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ni. 11. pritličje. 2046-4 Nemščina in francoščina Bedni pouk (tudi pomožni dijakom (tajam) nudi Aneta Potočnik, strokovno diplomirana Cena zmerna. Mnogolet na učna jprafcsa. Beethovnova ul. 15, visoko pritličje v sredi. 1993-4 Hotelska sobarica prvovrstna, l znanjem sr-bohrvatskega, nemškega, italijanskega in angleškega jezika, išče službo. Antonija FeSk, Sv. Peter pod Sv. gorami. 9090-8 Dvajsetletno dekle pošbeno, išče službo v pomoč gospodinji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2087-2 Učiteljska abllurieiitka inteligentna, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mladost je v delu«. t 3091-2 Šofer mehanik iščem službo. Položim kavcijo. — Kdor mi preskrbi stalno službo, prejme visoko nagrado. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod adi«. 3089-2 Trgovski pomočnik začetnik Išče zaposlitve kjerkoli. Ponudbe pod »Pošten ln delaven« na ogl. odd. Jutra. 2314-2 Vajena trgovine in nekaj gospodinjstva iščem mesta v trgovini, gostilni ali kaj primernega. Starost 30. let Nastop s 16 marcem. Cenjene ponudbe jrosim z navedbo plače e pori«« n* ogl. odd. Jutra pod šrfnro »Vestna in točna«. 2337-3 Ženska moč inteligentna, starejša. zanesljiva, vsestransko uporabljiva, zmožna vsega gospodinjstva, mešč. kuhe, roč. del, ki govori tudi nemško in je ljubiteljica otrok išče nujno kakoršne-koli službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutna v Lj. pod »Nujno kamorkoli«. 23111-3 Službo iščem v pisarni ali grem za _kon-toristinjo. grem tudi k otrokom, poučujem nižje-šolce. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Sposobna«. 2312-2 Modistinja Bče službo. Ponudbe pod »Izurjena« na ogl. odd. Jutra. 2ai6-e Brivski pomočnik mlad, zelo marljiv, išče službo. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3166-2 Gospodinja mlada, ločena, aelo poštena, vajena vseh del in kuhe išče službe. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pridna gospodinja«. 2344-2 Šivilja za popravljanje oblek in krpanje perila, .-<8 priporoča po nizki ceni za delo na dom. Naslov v vseh posl. Jutra. 20065 Šivilja za fino moško in posteljno perilo, sprejme po nizki ceni delo na dom. Naslov v vseb posloval. Jutra. 2203-2 Mlinar 30 let star z dobrim spri_ čevalom išče službo v tej stroki. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Mlinar« na ogl. odd. Jutra. 3173-2 Pridno dekle pošteno, vajena vsega dela in nekaj kuhe išče službo v pomoč gospodinje ali za sobarico. Nastop takoj ali e 16. februarjem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo v dobro hišo«. 2316-0 Be«cda i Oln Javek < Oin. ca iifto ali dajanje aaslrva S Oin Najmanjii *n»?ek 17 Oln. Učenko za trgovino mešanega blaga sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na Makso Gosti, trgovec. Pregrada. 3106-44 Pošteno vajenko sprejmem v manufakturno trgovino. Ponudbe po možnosti s slfko na ogl. odd. Jutra pod »Hitro«. 2385-« Zaslužek Zaloge oddamo vsepovsod, pri tem pa lahko ostanete pri svoji dosedanji za poslltvl. Mesečni zaslužek Din 3000—6000. Vpra Sati: Wido (Klagenfurt) Celovec, Avstrija. 2009-3 Nemščino, francoščino konversacljo, korespondenco, stenografijo, knjigovodstvo itd- ta-strulra poceni absolven-ttaja državne trgovske šole: Kovač, Blelwelso-va 5. 2333-4 Nemščino ali latinščino rnštnriram siromašno dijakinjo skoraj zastonj. Jegli-čeva 10. hišnica. 3348-1 Šoferska šola ot>l. konceslonlrana L Gaberščlk bivši komisar za šoferske Izpite. Slomškova ul. 6. — Garaža Stu-plca. 2240-4 V nemščini nudim pouk, pomoč in kon-verzacijo po nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jamčim«. Klavirski pouk po nizki ceni. nasip 411. Sv Petra 291(7-4 Akademik dolgoletni odličen inštruktor, tastruiral bi nižješolca lz vseh predmetov. Honorar majhen. Lahko za tfannva-nje m hrano. Ponudbe pod »Garantiran uspeh« 2285-4 Potniki cteseila i t in. lavek i L>iu. '» iifro ali dajanje naslova i Oln. NajmanjSi tnesek 17 Oln. Trgovski potnik agilen, dobro uveden, išče zastopstvo za kraje: Hrv. pruuorj-e, Lika, Dalmacija, Orna gora tur Bosna m Herceguvina, branaa tekstilno blago ali mo£ka in damaka konfekcija. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. 3lil©-5 Zastopnike dobro vpeljane v vseh večjih krajih naše drža. ve za posečanje boljših zasebnih odjemalcev za moško perilo sprejmem. Zaslužek ob visoki proviziji. Ponudbe pod »42478« na PubUcltas, Zagreb. 1937-5 Potnika sprejme tvornica hranilne stroke. Kvalificirane moči naj stavijo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Avtovotzač« 2280-5 Voziček globok, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2346-6 Pisalni stroj dobro ohranjen prodam. Vprašati v pisarni dr. Viktor Mačka, odvetnika v LJubljani, Tavčarjeva ulica št. 3. 2341-6 Prodam hrastovo Jedilnico, g sivo marmornato ploščo 6.000.-rmdio Telefnnken 1.500.-. — Vprašati Realjeva U6/I-, desno. TST1-6 Mizarji! Okovje za kmetak« sobe ln skrinje vam dobavi Stene Clrman Ale-šeivčeva cesta, LJubljana 7. 2323-6 Gume 880X120 nerabljene, prodam ra polovično ceno. Zlrov-ntk Tavčarjeva 6. 2324-6 Pisarniška oprema pisaina mšia, 1 omara, 1 amartca, 1 kn^govodriki pult, ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalni-tah Jutra. 91I0W 2 postelji skoraj novi, omare ln mizo prodam. Kune J, Krekov trg 2.-L Mestni dom. 2313-6 Blagajno registrh-ko večjo prodam zelo poceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna«. »58-6 Avta, moto (Jeseda i L>1t. .»vek } . . tt iifro alt dajanie naslova 9 Oln Nalmanilt eD>-«ek 17 Oia Avto (limuzino) 6 sedežno dobro ohranjen • ugodno prodam. Ogleda se: Mlhelčlč. Borštnikov trg 1. 2349-10 BMW avto v odličnem stanju, z majhno uporabo bencina, nupro-; daj. Pismene ponudibe na 1 oglas, oddelek Jntra pod »KM W«. 3:«B-10 Motorno kolo prodam aH zamenjam za harmoniko. Stefe, Svablčeva 15. 2311-10 Kolesa anciia i Lilo. Jaoek i Uta. aa iifro ali dajanj« oaslova f 01 o. NaimanlH nesrk 17 Dta. Kolesa in šivalni stroji ki odgovarjajo popolnoma novim, poceni naprodaj pri »Promet« (Nasproti krlžanske cerkve) 2276-11 Lahko kolo motiko, dobro ohranjeno kupim. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod A A. kolo«. £233-111 Damsko kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z opisom na naslov A. K. Peru-cijeva c. 99. Ljubljana. 2277-11 Suhe hrastove deske V4 in M močoe. kupim [ar vagonov. Ponudbe na Karol Usaaj, Maribor. Pti-namiška ul. 17. 2^07-16 Raznovrstni les vzamem v zameno za Oriel 2 tonski tovorni ali Plat osebni 4 sedežni avto. AvtObos, Rojl-na Slška. 2312-15 pmmkf Beseda 1 Din davek 3 Oin ta iifro ali daianje naslove ' Oin Nalmani*; tnesek 17 Oia Prvovrstna vina novo došla. priporoča cenj. gostom gostilna MUller Slška, Janševa uL 2134-33 Dobrega jabolčnika prodam 4—6fW) Virov. — Knajnik Lovrenc, Ptuj. 30f70-38 Starega pohištva več komadov, in otroški voziček, prodam. Naslov v vseb posl. Jutra. 2230-6 Vinske sode 300 do 600 1 ki sladko seno prodam. Ponudbe pod »Seno« na ogl. odd. Jutra 2235-6 Beseda I Oin. lavek S Oia. t» iifro ali dajanje naslova S Din. Najmanj« aaesek 17 Oia Lepi antični nakit ali velike samo čiste bu-tone kupim. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod »Nakit«. 2190-7 Parni kotel ali lokamobilo cca 30 m1 agT. površine, kupujemo. Ponudbe na ogl. odd. J*-tra pod »30 m*« 1091-7 Lestenec (Loster) ta ave6« kaplm. Pismene ponudbe na *gl. odd. Jutra pod »Lestenec« 1018-7 Špecerijsko opravo kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro ohranjena 1936«. 2043-7 Voziček za hrotno damo, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Minka«. 3165-7 Centrifugalno sesalko 5 do 6 eol premer, rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na podroi-nioo Jutra v Cel jo pod značko »Sesalka«. 337B-7 Prodam 'tescila i Um, laven i Din, ca iifro ali dajauje oaslova i Din. Najmanjii znesek 17 Oin. Kauce otomane, modroce, spolne divane, zložljive poetelje, posteljne mreže, fotelj«, vss tapetniško pohištvo nudi najceneje tapetnik EGON ZAKRAJSEK Miklošičeva cesta 34 Izvršujem zavese, rolete in vsa v to stroko spadajoča popravila hitro, solidno in najceneje 40-6 Polno jarmenik MaxhUtte 750 mm (Tonnenlager) skoraj nov ceno na prodaj. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 2032-6 Bolleicord 6X6 malo rabljen 3 origln. usnja to torbico prodam za Din 1200. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 2f«8-6 Badi upeljave centralne kurjave m tekoče vode prodam po nizki ceni peči. pisalne mize in umivalnike z marmornato ploščo. Hotel »Zamorc«. Maribor. 33774 Otroški voziček šivalni stroj ln žel. štedilnik kupim. Ponudbe pod »Plačam« na ogl. odd. Jutra. 2360-7 Vinsko črpalko ročno, kupam. Ponudbe n* ogl. odd. Jntra pod »Cr- P3^41- onm, - 3077-7 Kolo moško, malo rabljeno k»- pim. Lovšin, Radomlje. 3L71-7 Otroški voziček dobro ohranjen, globok, lep. kupam. Nastor v vseh posl. Jutra. 3188-7 Knjige* Slovan Dom ln svet. Zvon, Kersnik ln druge različne knjige po zelo ugodnih cenah naprodaj 2. februarja dofoldne ln 3. februarja oell dan Beethovnova 8 n 2335-8 Zvočna aparatura za društva ertc. 20 vat na se zamenja za radio aparat ln močno kolo. Naslov v ogl. odd. Ju tra. 2357-9 Tri radio aparate novejše znamke, prodam za vsako sprejemljivo ceno. na željo jta11611® !>onudbe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 2307-0 Beseda I Oln. davek S Din, t* iifro ali dajanje oaslova 5 Oia. Nalmaojn toesek 17 Oia. P**>rt pohištvo ,S,TH Največja lzbera vsako vrstnega pohištva — sod nlh ln kuhinjskih oprav Izvršujemo vsa ralzarsta dela po konkurenčni! cenah. Spalnloe . . . 1600 Din omare .... 400 » postelje . . . 150 » kuh. oprave . . 700 » kuh. kredence . 425 » kuh. mize . . 120 » kuh. stoli . . 50 » otročje postelje 325 » otročji vložki . 60 » madracl 220 > žični vložki . 90 » otročji madracl 140 » Dobi se tudi na obroke Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 0. Wolfova ulica št. 4 Vzamemo hranilne knjižic« Mestne hranilnice. aES-dB Beseda I Oio. lavek i Oln ta iifro al) dalaoje oaslov? f Din. Najmanjii toesek 17 Oia 6—8000 kg jabolk mošaoclje-ljanake se ugodrto proda. Vprašati: Gospodarska pašama v LJubljani, Seilanburgova 7. L 2385-1® Posojilo «6em v knjiacah Kestoo bsaniLn&oe, na dobro m«to, za večjo veuto. Naslov v vseh poskrvainKali Jutra. 3167-OH Konrpanjona Sčem t gotovino Dta 60— 30.000. Sagurooet zajamčena. Osehoo dam večjo .vsoto na razpolag« oziroma dvakrat večji Uro za razširjenje trgovina, ie ia 300 tet obetoje6e, specialno, i angleškim suknom. S specijaino pripravo za moške obleke, s mode krojačtvom za boljše ke sem na razpolago. Po-Qadbe na podrainaeo Iran v Oeljn pod značko »Do-nar naj se obrestuje*. aeeMB kredita« bank«. Hranilne vloge po konkurenčnih cenah Zadraine gospodarske banke od O0O-4O(U)Oa-Prve hrvatske itedion« od I00-100u»a- Ilič hotel Kajfei, Ljubljana. HranSne knjižice prodaste ali kafrits najbolje moje poslov uajol Priložite znamko 1 Rudolf Zore LiaUJana, Gledališka 12. Telefon S8-10. »46 Beseda 1 Din. lavek < Din. ta iifro ali dajanj« oaslova Din. Najmanjii tnesek n Dta- Vagon orehovih hlodov dolgost od 2 m naprej, debelost od 90 cm naprej, takoj oddam. Drugo po dogovoru. 8000-16 Nakupovalca aa vse vrste lesa, prvovrstna moč, ki Ima že večletno (irakso Iščem. Ponudbe na g. Pokom Pr. Ljubljana Gregor čVčeva 17 b. s Družabnika obstoječo, dobro tada- strijo s 75.—100.000 Dta, sprejmem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Siguren uspeh JOOjOOO Dta«. Hranilne knjifice vseh na vodov ta vrednostne papirje kupujemo ta prodajamo najugodneje. Invalidska Zadruga, Zagreb, naš zastopnik Eg Dravsko banovino: A. ADAMIČ, Ljubljana, Gospo-svetska 8.. Telefon 32-86 1789-16 Vlogo K metek« posojilnice Ljubljana, kupim od najugodnejšega ponudnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ca 30.000«. 2064-16 Družabnika za obstoječo, :bro Industrijo a 75—150.000 Dta sprejmem. Ponudbe pod »Siguren uspeh« na ogl. odd. Jutra. Hranilno knjigo Zsdsviae poepodioke bas k« Din 5.090, kupim. Bo-sodbe na podružnico Juti« v Celja pod »Celje«. 20704* Družabnik (ca a SO—«0.000, aa dobra i p« ljano trgernoo v Maribora, se išče. Ponudbe pod »flO% dobiček« na podrutmoo Jato« v Mariboru. Starejša gospa prosi dobrosrčnega gospoda posojila 3.000 Dta Ponudbe pod »Vdova« na ogL odd. Jutra, 231S-M Do 10.000 Din Ratne štete krmim. Pomdbe na ogl. odd. Jutra pod »Ootovtaa 334740 Posojilo Din 2.000 kratkoročno, Sčem pcodl zastavitvi. Psnndbe na oeL odd- Jutra pod »Vieotaa obrestU. KH6-M Posojlo aouooo Dta, »čem. VkaJM-ba aa prvo mesto. Pooad-be pod iRm moderna aa ogL odd. Jutra. 23713« Opozorilo Radi preobilice aprejmesn za trgovino ■ vinom ln žganjem družabnika. ta dobro plačilno natakarico s kavcij« takoj. Ponudbe pod »Zlata Jama« na ogl. odd. Jutra. 2235-M Knjižico Hranilnice kmečkih občin LJubljana ctrka 20.000 Dta prodam aa goitovtoo. ker rabim denar. Kupec naj Javi ceno na ogL odd. Jutra pod »Ignacij«. 2292-16 Posojilo Din- 300 tisoč v potovtal iščem. Nudim knjižbo na prvo mesto na trgovsko hašo v centru mesta, ki j« cenjena na Din. 1 milijon. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod MPrne od banke«. ►JUTRO« St. 27. 17 Nedelja, Z n. 1936. B32ZHBB Bcseiia i uut, lu»ek > UUL ca lifro alt lajanj« naslova S Oio. Najmanjši inestk 17 Din. Kolo dobro ohranjeno, kupim ev. zamenjam za Schofl ha-usen-uro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Schalf-hausen«. 3330-111 Beseda I Uln. iavek •> tf«n. s; Miro ali (lajanje oasl. va 5 Din. NajmanjSl mesek 17 Oln. V Celju ▼ sredini mesta, oddaja T • najem trgovski lokal trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod mačko: »Sigurna -»ksistenea«. 1074-17 Mlekarno ter spalnico poceni prodam. Naslov t vseh poel. Jutna. 2206-19 Gostilno prodom s posestvom ali bres. Pripravno tudi sa trgovino. Naalov v vseh poslovalnicah Jutra. 2307-U9 Gostilno vzamem v najem aH na račun, na prometni točki, takoj ali pozneje. Ponudbe na ,>gl. odd. Jutra »od »GostU ničarka«. aioo-i7 Gostilno, mlekarno ali lokaJ.i v centru, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost 100*. 2379-17 Vinotoč ali manjšo gostilno v LJubljani ali bližnji oko.lci po mogočnosti s koncesijo, vzamem v najiim. Ponudbe u.a odd. Jutra poa »Dober plačnik«. 2039-17 Vinotoč ali mlekarno na prometni točki, vzamem v najem. Ponudbe pod »Promet« na ogl. odd. Jutra. 2121-17 Vinotoč dobroidoč, bufet aH go- stilno za točenje prvovrstnega ljutomerskega vina, vzamem v najem. Kavcije trne žen. Lastna koncesija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljutomerčan«. 3082*117 Restavracijo dobnoidočo, s koncesijo, oddajn v najem, v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3304-17 V industrijskem kraju I 'lemi industrijami, oddam v najem trgovino z meJaJiim blagom. Mesečni promet do 30.000 Din. Na-jemntna Dim 300, potre-ber kapi to G Din 30.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra r>od »Rentabilno«. 2053-17 Za trgovino odc.am v najem dva prostora r sredi mesta. Poizve se Cankarjevo nabrežje 3/n. levo. 3047-19 Posestvo pripravno za vrtnarijo, vinotoč, z 8 oralov zemljišča, velikim Badonosnikom oddam za več let. Cena po dogovoru. Angela VVeiss, Zidani most. 3128-30 Posestvo ali gostilno vzamem v najem ali pa na polovico pridelka prevzamem pa tudi posestvo z gostilno v katerem kraju je pač kaj prometa. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Ekonom«. 2035-90 Gradbeno parcelo kupim v velikosti od 250 —100 kv. m v Ljubljani. Plačilo v gotovini ali v hranilnih knjižicah, ponudbe s cono na ogl. odd. Jutra pod »Prostor«. 3U39-30 Stavbene parcele Dvosob. stanovanje s kopalnioo oddam ta-kuj ali s 1. marcem. Metelkova 6t. 3. 2108-21 Komfortno stanovanje I Oddam VnajemT N.»Aiov Komfortno- vilo enodružinsko, z vsemi prit.iirHnn.mt, centralno kurjavo, elektriko, plinom, telefonom, garaž hišnikovlm stanovanjem velikim vrtom z oaze-nom Itd. prodam tli , obstoječe k treh sob, ka- I ^^f^fl na idealnem prostoru tik bineta in pritiklin, se odda ' u ^ kolodvora v Sevnici, na- « 1- februarjem na Miklo- . , _ prodaj. Cena za kv. m. IS Sičevj cesti. Informacij« se DVOSOb. Stanovanje Din. Naslov v vseh pošlo- | dol>e T pisarni DeJniSk« ti- | oddam mirni stranki. Na valnicah Jutra. 3088-30 skarne d. d. t Ljubljani, 3iov T vaet posl. Jutru. Ullrl^iXiMM »o.,. 5+ * t! I - . ... Di uDns treh odraslih išče za maj trisobno stanovanje s pritiklinami. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Plačam redno«. 224l-21a Vogalno parcelo blizu 1000 m-' podrož-nik poleg KoLmanove-ga gradu proda Zlrov-nik Tavčarjeva 6. 2325-20 i Miklošičev« cesta št. 16. 1995-31 Trosobu stanovanje komfortno, v cen trum u mesta takoj oddam. Naslov v vseb posl. Jutra. 1960-31 3353-J! Dvosob. stanovanje t oddam s 1. marcem 19-16. Jarnikova ul. 11, ob Tyr-ševi cesti. asoo-ai Krasne stavbne parcele sredi vasi Teharje pri Celju so naprodaj. Pojasnila daje Ivan Bucej, Teharje pri Celju. 1327-20 Posestvo z dobroidočo gostilno na prometni cesti Ljubljane prodam za knjižice Mestne hranilnice. Naslov v vseh posl. Jutra. 3138-30 Rentabilno hišo v Ljubljeni. v dobrem stanju cca. 350.000,- kupim. Ponudbe na Magušar Resljeva cesta 16. 1072-30 Hišico • z vrtom, trafiko ln bra-njarijo pri mastnem parku v Celju ugodno prodam alj oddam v najem. Obrežna cesta, tra. lUa, Celje. 2065-20 Trgovino s med. blagom takoj od dam. Ponudbe pod »Trgovina Ln skiadiSče« na ogl. odd. Jutra. 3105-18 Lokal in stanovanje se odda v Petrovčah pri cerkvi. Ponudbe na podr. Jutra v Celju ood značko ►P-etro-vče«. 27370-19 Tovarniški prostori 13- m* lepi, suhi, svet-U, vodovod. elektrika Din 1.32 Kw. žel. postaja se agodno oddaja. Ponudbe na ogl. dd. Jutra pod »Mesto blizu Ljubljane«. 1671-19 Skladišče oslrama delavnico v Btr -gem centru Ljublja ne: oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 2115-19 Del vrta ta auh-o skladišče oddajn v najem. Vprašati v trgovini Borštnikov trg 1- 2348-19 Malo trgovino deiikateao aii vinotoč na prometni točki iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno« 3236-16 Manjši lokal 8v. Petra cesta 56, obstoj brivnice nad 30 let, oddam. 3165-19 Lokal takoj odoam v Stanlče-vl ul. 6. Bežigrad. 2321-19 Delikatesno trgovino z gostilno, v sredini mesta, oddam s 1. marcem v na jean. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 2158-iS Izredna prilika! za gostilničarje, mesarje, prekajevalce. Hotei sredi Celja, tik glavnega tiga in farne cerkve prej »iirzh.eri.Oi, Jonam* otvorjen L 186B zdaj »Hubertus« (Bernardi). je vsled družin s-KH-i in adravstvenm razmer takoj na prooaj uravna Ironta je dvo-naostropna nisa ss vhodom na Oosposko uli co, s sobami. Zadnja ironua z uvoiiom na uu co na »OKo^e«. je eno-nad^nopna, tspouaj moderno opremljena pre liajevama tovarna t riietmi in ledemcami, v prvem liadsumpju su oooe. V obojestranski en.onadstropm fronti, ^ vezejo porvo ui zaunj.. so v priuicju gootnni siti pros*x>ri s salonom, ^ piv cm nadstropju so-oe. Pioak.ev vs te v si prvo avorisce zcuaj vrt, u«ri-pravem za steklo Krn.. ^uionj m drugo gun^u uaruJto av-oiu>oe s hit vi in renn/gi.mi* mu. b stavočum x-uio«. Kazen gostnnisiu— prostoru v jt ti opieiii ijenin sob. Cena pri-jieiuo m/.Ka, piacuii. yo^oji u^oaiu. n.Mnei.1 pomunoe lxa poiU"U^u. 00 juwa v Uftiju pov. -nacjui; »Pruuuu. 2336-iv. troiUua hišo 1 dvema soui^ua, ^uniujo. .oanja&uui ui veakun vrtom. Oui« fekre .00 pri Mariboru. » eliko, lepo posiopjt v Manbuiu na . Poslopje je Odaaijeiio oiacijfi.i ni, o) && eae-^OJlOCU pcXL»lt.n 4U1 Zil —a . i-lUu-1'tii til VlitCijO, 'i J sraji>ciiiaii.o i*j»esiVo, J) /ji. voieugovce an \ b V 1*11 e. V pil -i-LLLiju SO VelLUji ouo--aau prostori s pluiun. .ii eiCA.unouo pi^uaioitu -i-iii>cajt*vo ^ti H i- v p-ni p«iri.u se uoJiujtt . eojl oci-uiiiiaii o&Zen ^ ,/ia vanje in niaujsi ^ otrous-e ter piut.wjai ^ oouioouje. i-ujbunu po- jiopje za garale mcit m za stanovanje us.uu ocnuev. Ocua om.UM._ ijih. Jietaaii inteiesenu naj se javijo na og.. oud. juua pod »Ugou-ao 850.000«. 2037-Zo Parcela ojcoJl 900 m2 začetkom Bežigrada naprodaj. Informacije Zirovnik Tavčarjeva 6. 2326-20 Štiristanovanjsko hišo z vrtom, prodam. Rožna doiina, cesta IV. 17. 3398-30 Stanovanje od- hiši Enosob. stanovanje 3 sobe s pritiklinami oddam boijši stranki. Na- ">« 1. majeim slov v vseh posl. Jutra. Medvedova ul. 17. 3160-311 a*^1 Dvosob. stanovanje svetlo in udobno iščem sa april po m oin oe ti kopalnica. Kraj: okolica Stadiona, Bežigrad. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 2301-31» vrtin Sobo iifm mnogoodso:«n, mireč go^jod, even«. kot soite-novalee. Plač« do 160 Din Ponudibe na ogl. odd. Juti« pod »Zanesljivo«. a018-33a Trisob. stanovanje išče uradniška družina, solidna točna plačnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 2236-3: a Nova hiša enodružinska, poceni naprodaj. Studenci pri Mariboru. Radvanjska c. 411. 2072-30 I 2 dvosobni stanovanji s kopalnloo ln pritiklinami oddam, prvo takoj, drugo s 1. majem. Vilfan, Vodovodna c. 40. 2347-21 Moderno stanovanje soba, kuhinja, shramba, vrt, oddam. Din 300 me- Enosob. stanovanje | s pritiklinami oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 3231-31 Dvosob. stanovanje oddam takoj v I. nadstr. Povšetova cesta 37. Ko-deljevo. 3302-31 Stanovanje Hiša s stavbno parcelo ,delav- i m. . _ . nioo, skladiščem, ter go- Trisobno stanovanje spodarskim poslopjem spo- I oddam s 1. marcem. Ljub- .Vi;«' uJr. in kuhinje oddam. Po s!™ • Pre" Uudbe na odd- Jutra oern®va ulica 10. ^ »Solnčr^«. 3388-21 | ^ 3357-31 sobna za vsako obrt in podjetje v sredini mesta naprodaj. Interesenti naj se javijo na ogl. ndd. Jutra pod »500«. 31-91-30 Ijana VII. Frankopanska 9. 2300-il Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. marcem. Naslov v vseh po- Lep vrt 000 do 1000 m5 oddam. I slovalnicah Jutra. Tržaška c. 1fi. | 2289-21 2058-20 , Oddam takoj trisobno in dvosobno stanovanje, sončno, s pritikli- Posestva — hiše od 30.000 naprej __________, . ______ Gostilne — pekarije I nami in ^vrtomjjb tramvaj- | ^ ^odd prodaja Posredovalnica Ma- Stanovanja Besedi 1 Oln. iavek 1 Dir, ta ilfro ali dalanje -imIovs Ola Najmanj« »neaek 17 Din. Polletno najemnino naprej plača za enosobno sta novanje v mestu, takoj aU kasneje, mirna gospa. Ponudbe pod »Ne ribor, Slovenska ul. 36. 31S9-30 ski postaji. Jeraj Tržaška Jutra, cesta 38. 3387-31 Mirna stranka Stavbene parcele prodam pod Šmarno goro. Setina Joža, Vikarče li2. 33113-30 Dvosob. stanovanje g oseb. išče suho, čisto. konfortno za majhno družino s pUnom ln drugimj modernimi pritiklinami oddam 1. majem. Vprafiatl Smoletova ul. 6.-I. eno ali dvosobno stanova nje. po možnosti t kopal nico. Ponudbe pod »Mirna ( stranka« na ogl. oddelek JutTa. 9006-31» 2322-21 Dvosob. stanovanje Hišo tristanovanjsko novoel- | ------7 1 goinčn0i za 1. maj dano prodam. Poizve se l 4 SObnO Stanovanje I stranka bre» otrok. Pred-Gerbičeva 3. oddam mirni stranki, nost imajo stanovanja Naslov y vseh posloval- I pllnoim. Ponudbe ogl. - nicah Jutra. oddelek Jutra pod »Dober Stavbena parcela 2316-21 najemnik« blizu tramvajske post. ' - ' 3106-31« naprodaj. Vprašati go- , ,. _ _ - ' Trisob. stanovanje v centru ali bližini iščem za 1. maj. Ponudb« na ogl. odd. Jutira pod »Ma loStevllna*. 8163-3!« _ , Stanovanje pn^Ljumff DraVlje ! 2 2132-20 l>obroidoča pekarna s stanovanjsko hiso pri itlariooru Diizu cerkve in kopališča na prooaj. prevzem hipoteke, dru go knjižice m neitaj gotovine. iMasiov v vseh pošlo valnic&n Jutra. 1876-2U Posestvo nupun v okoiioi Maribora na odplačilo aii s prevze z vsemi pritiklinami, oddam takoj ali za 1. marec. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3160-31 V vili na Vrtači oddam s 1. majem stanovanja 3 lctplh soln čnlh sob z vsem kom-fortom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2266-21 Trisobno stanovanje Stanovanje dveh sob in pritiklin mirni hiši za zmerno ceno išče stranka dveh oseb za maj. Ponudbe na ogl. odd. I Jutra pod »Centrum aii tramvaj«. 3142-3!« . pritikline, vodovod, plin uiorn mpoteke. Ponudbe na elektrika, oddam najra-podružnico Jutra Maribor je upokojencu za ma- pod »Podjeten«. rec. Ponudbe na ogl. Stanovanje S sob kuhinje, kopalnice in pritiklin po možnosti okraj Sv. Jožefa iščem I za marc. Cenj. ponudbe Novo vilo j minut ud postaje, a vrtom v Petrovcali pn Celju, ugodoo za vpokojenca, — prodam. Josip ^ager, Pe-trovie. odd. Jutra pod »Mirna na ogl. odd. Jutra pod stranka Din 550.— me- »Marc 1836«. sečno«. 2279-21 I 211«-21a Stanovanje 2367-30 Jutra. Dvosob. stanovanje sončno, prizemeljsko, s pli- I 1—2 sobno pritikline pod nom, oddam u maj. Na- enim kljuflem v Slžkl za slov v vseh poslovalnicah | maj, lš6e dvočlanska 2Q6il-<31 Siavueno paiceio v Pii/.n i uj uo -j a. ne kupim proti gotovini. Ponudbe na ogi. udd. Jutra pod »O^o iica«. Različno pohištvo dobro ohranjeno, naprodaj radi selitve. Ogledati Medvedova c 38 od pol L do pol i ure. 3197-1® Špecerijsko trgovino z inventarjem vred. ki že 4C let obstoja ne prometni glavni cesti, radi starosti prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »IVoti gotovini«. 9-10 Frizerji pozor! Radi oelezni aaprodaj brivme« za dame in go »pod«, ali »e odda prazen lokal proti odstopnini v najboljšem letoviškem kra jti Gorenjske. Naslov v vueb Doslovalnicab Jutra 3136-10 Gostilno prodam v contrumn mesta Zagreba, radi rodbin skib "«zme» za jak« oliko esno. Mesečni promet Kn 20.000. Ponudbe ooslati na »Buffet Zrinjevac« Amrn-š>}va it 3, Zagreb. 2185-1S Parcelo ,00 mi poies „uicnjske ^a koioavora, za strnje no zidavo prodam p^ om 2Z0.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pou »Polovico na knjizict dobrih ljublj. eavouov«. 2281-20 Parcela xii m* v Kamniški ulici oa prodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 2182-21' V Novem mestu naprodaj nova, dvoetano vanjaka vila i elektriko lo vodovodom in 800 m2 vrta. z« Din 100.000.- Za polovico cene se vzamejo tudi Hranilne knjižice. Po nudbe oa podr. Jutra Novem mestu, pod »K.ra»n« lega«, 3187-30 Kupim parcelo v bližini kavarne Majcen, Bežigrad. Pismene ponudbt na ogl. odd. Jutra ood •iifro »Hitro*. 31/79-3 Novo hišo < vpeljano elektriko sn ve likim vrtom, eno postajo od Ljubljane, prodam Din 56.000.- Naslov v vseh pod. Jutra. 3180-30 Mlin l zemljiščedu uiizu postaje, prouaui. Naslov v vseli po siovaJnicaii Jutra. njiodružiiisko hišo »ot>e, i Kabineta, priti ■ume, pred lrnovsko cei-tvijo, prodam. Imormacije od lr—ii. Lm-onska c. 25. 23S4-i*> | Enodi-užinska vila a trisoouiiii aoiiioriiim. stanovanjem in velikim vrtom v biizim btaai ona se takoj r.dda v najem. Vsa pojasnua da je ravnateljstvo Vzajemne iit»vaxovainice \ ujubljanl, Miklošičeva oesua st. 18 od 8. do 14. ure (telefon 25-21, žo-22). 2318-20 jbiao do dvo- družinsko hišo v aajbiizji okolici Ljub ijan«, kupna. Plačilo deloma v gotovini, deloma v urauilmii knjižicah. Prevzem Hipoteke, ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutru pod »Mo d erno«. Trisobno stanovanje odod »točen. mlrol1ub«»n« no ogl. odd. Jutra. 2334 -2la Stanovanje eno a^ dvoeobno v bližini centroma za 1 marec išče mirne stranka brez otrok. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra rod »Točno plačilo«. i?78 21a Sobo odda 3es«da I Oln iavek 5 Du tr (ifro «11 dajanje našteva i Ola Najmanjši mesek 17 Ola Sobo krasno opremljeno, oddam boljšemu gospodu «11 gospe, t uporabo kopalnice, centralna kurjava, lift. telefon. Onter meeta. Na slor t veeb poslovalnicah Jutra. 1761-23 Opremljeno sobo t dvema posteljama oddam v bližini Tabora. FQ-gnerjeva ul. IS. vrata 16. 3005-33 Sončno sobo opremljeno, i kopalnico se-parirano, oddam ▼ vili na Mirju. Riharjeva VU. 21110-23 Sobo lepo opremljeno, solnčno na Aleksandrovi eesti oddam. Ogleda se samo od 13-1-4 dnevno. Naslor v vseh posl. Jutra. 2060-33 Opremljen kabinet počuti oddam takoj «11 neje. Parket, elektrika popolnoma pozi . in popolnoma separiran vhod. Vodmatska nI. 14/1. 2390-03 Sončno sobo oddam. Pleteršnlkova ul 24-1. poleg sv. Krištofa. 2107-23 Sobo oddam po zmerni oeni. Naslov v vseh posl. Jutra. 9933-38 Opremljeno sobo oddam boljšemu uradniku. Center, komfort. Naslov v vseh posl. Jutra. 2229-20 Prazno sobo oddam. DeteJov« ulica 4. 31M-23 Lepo sobo poleg Magistrata ln pošte oddam ■ IS. febr. Mala sobica Isto tam po. sebni vhodi. Naslov v vseh posl. Jutra. 2344-23 Opremljeno sobo z 2 posteljam«, čisto in zračno, a souporabo kopalnice, oddam event. c dobro domačo brano. Ko- lezija. Karadžiieva 10. 9391-83 Prazno sobo zračno in ftieto, s soparira-nim vhodom, lahko tudi izven centra iiče gospod za februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 1036« 2231-33« Celo star. poceni prodam. Ra slov t vseb poslovalnicah Jutra. 2397-20 Gramofon skoraj sov • OB pioSSami prodam najveCjenra ponudniku. Naslov T vseh posl. Jutra. aSM-Jfi Mesečno sobo suho, sončno, blizu Tyr-ševe ceste do tel. prelaza, iščem. Ponudbe t ceno na ogl. odd. Jutra pod »Južno«. 2365-2Sa Opremljeno sobo solnčno išče stalna gospodična za takoj ali s 15. februarjem. Zahteva lzrečno samo visoko pritličje ali prvo nadstropje z vso oskrbo ali brez v centru mesta točna plačnica. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Solidna In mir na,<. 2032-23a Opremljeno sobo s posebnim vbodom samo v centru, ižfce solidna gospodična. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Bre« hrane«. 2170-23« Dve sobi kabinet s pritiklinami. iščem za maj. Centrom ali neposredna bližina. — Dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost«. 3682-2Ba Prazno sobo • išče gosp. ra takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Bližin««. 2238-2Sa Enosob. stanovanje opremljeno (separiiano) išče g «pod Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 2287-23a Prijazno sobico mimo, z dobro kurjavo ln zajtrkom, eventuelno celo oskrbo, iščem poceni. Po možnosti v bližini univerze. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »AkademU«. 2284-23a Prazno sobo v bližini Sv. Florljana Iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 228G-23a Dražbe ijeseda I Din. davek 3 Lin. '.r Ilfro al) dalanje naslov« % Din. Najmanj« znesek n Ola. Elektrarna na Češnjici je naprodaj da* 16. marca 1936, ob 9 na dražbi Dri sodiičn ▼ teofji Loki. Oenjena je n« 478.340. Din najmanjši poudek je Din 230.344.- Podatke Interesentom d« pisarn« odvetnika Dr. iirovnika Janka t Ljubljani, Knafljeva ul. 2/1L 2158-32 Seseda I Oln. Iavek S Din. ta lifro ali dajanje aaslova S Din. NajmanjU mesek 17 Dta. - Lokomobila .8 k« ugodne n« prodaj, »gleda M pri Jo«. Petrtt. Šmartno ob PakL »77-10 Čevljarski stroj (Durclinglimaschin«) ki »e dlarski stroj znamke Adler ugodno prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Ugodnost«. «184-39 Drobilec z« napravo graimoza (z motorjem po možnosti n« nafto) kupim ali p« vzamem istega ▼ najem proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drobilec« 2086-39 Stroj za šivanje podplatov »Doppelma«h.iine« kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Doppelmaschine« 3O3&-C30 Šivalne stroje ln kolesa že malo raibljene poceni kupite pri »Promet«. Nasproti fcri tonske cerrkve.) 8133-20 Ročni tiskarski stroj rabljen v dobrem stanju kupi Unltas dr. z o. Z-. Celovška c. 80 a. 2117 29 Litografskl stroj za tiskanje plakatov ln not proda »Julljana« G^apoarvetaka U. 2393 299 šivalni stroj nemSke znamke, pogree ljlv z lesenim stojalom, kateri tudi štika ln Ima okrogU čolnlček, poceni naprodaj. Nova trgovina Tyršerva 36. 2356-29 Razno Besed« 1 Oln. davek S Dir. n ilfro aH dajanje naslova 5 Ola. Najmanj« znesek H Din MUZIKA prodaja klavirje, harmonije, violine, kitare, strune in vse gl&sbilne potrebščine. — Popravlja in ugla-Suje vsa glasbila strokovnjaško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev Ljubljana Miklošičeva cesta 4. Zdravnik lepega, vitkega staaa, z mesečnim dohodkom 8000 Din ,i6č« zakonsko družico. Pojasnila daj« »Nada«, Zagreb, Pns£ka ul. 6. Za mlormacije pošljite Din ,!U. 2100-ae Babica prijetne suMujoc*, 1 dc*e v gotovini 40.000 Dia ter orali zemljišča, išče trgovca, obrtnika a£ slično. Pojasnil« daj« »Nada«, Zagreb, Praška ul. 6. Z« itfilomuKaj« pošljite Don UU. 9000-35 Gospodična te let, z doto ▼ gotovini 000.000 Din, M če zakonskega drug«. Pojasnila daj« »Nada«, Zagreb, PnuOu ul. 6. Za informacij« poiljito Dto ia 2enitve in možitve boijiih krogov posrednjeDO najveatneje. Iniormativn« prospekte mapošji jamo proti vpoalotvi Din HO ▼ postnim Imamo veliko iz bero odličnih partij obeli spolov v evidenci. Naročite takoj prospekte informacije. xR&Z4>Kc, Zagreb, pošt« a 5rj90-35 Čistimo zalogo do 20. FEBROAR3 A Izjemoma! Najboljše! Najcenejše! Undervvood pisalni stroj zelo dobro ohranjen prodam za 1.750 Din. Selenburgova 6. vrata 16. 2342-29 Prazno sobo s souporabo kopalnloe t Duklčevem bloku od dam dami. Naslov \ vseh poslovalnicah Jutra. 2290-23 Lepo sobo opremljeno oddam prt »Tivoliju« Naslov 1 vseh poslovalnicah Ju. tra. 2291-23 Prazno sobo veliko solnčno b peseb nlm vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2268-23 Opremljeno sobico centralna kurjava v centrumu event R brano oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 2336 23 Sobo lepo opremljeno, t vbodom » stopnišča in souporabo kopalnice, oddam s IS. februarjem boljšemu gospodu. Livarska S. 9306-23 Dve sobi ena »elo proetoraa, vogsl- z balkonom, droga manjša, ki sta služili za ordinacijake proetore, blizu banovine, pripravno za zo-botehni-ka ali tudi sa privatnik«, oddam takoj ali pozneje. Informacij« Trto-Ska a 2300-33 Opremljeno sobo veliko, solnčno oddam • februarjem. Drenfkova 33. I. nad. 9181-93 Sostanovalko sprejmem ▼ centru mesta. Naslov v vseb poel. Jntra 2331-33 Opremljeno sobo zračno, veliko, s posebnim vhodom, oddam eni osebi. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 9183-83 Sobo južnem delu mesta, • poeebnim vhodom, za eno ali dve osebi, z uporabo kopalnice, takoj poceni oddam. Naslon v vseh poslovalnicah Jutra. Sobo mobllranj, oddam dvema goep doma (dlčnama) Mestni trg 11. 2329-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom zračno, sončno, oddam Kastello -Ana, Karlovšfc. C. 15. 2294-23 Sodna dražba rasnih hišnih predmetov kakor tudi kočij«, voza zapravljivSka. gramofona ii- valnega stroja itd se bo vriila 5. februarja ob 10. uri v Cerknici št. 346. 3330-38 Prostovoljna javna dražba kole«, potrebščin za avtomobil«, motocikle. kolesa, šivalne »troje; športnih potrebščin (smuči, drsalke, smuč. jopice, šali); elektr. baterij, trgovskih pultov itd. Miklošičeva e. 30, Ljubljana, od 10. do 30. febr. t. L 3106-86 Živali Beseda t Dia. davek S Din. za lifro ali dajanje naslova S Din. Najmanj« znesek 17 Din. Kanarčki Pozor posebno gojite!]!! še nekaj samcev in več prvovrstnih plemenskih samic, od najgloblje peva-jočega rodu. Od teh r*->- ! riši m biti kakor tudi mladiči leta 19o »M.mi«. 2381-88 Poročim damo staro do 45 let, katera H nudila pomoč i 1B.000 Din državnemu pbduradnfltn ali vdovcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiba po-moč«. 238MB Postaven vdovec brec strok, v atolni sintbi, z lepo mesečno plačo, prostim rbanovanjem ter pra-vioo do pokojnine, žeti poročiti gospodično «fi vdovo v staroeti 35—46 let. Premoženje ni gl«vni pogoj. Dopise « slike n« ogi. odd- Jutra pod »Brezsfcr-ben ia miren dom«. 80GS-ES Kateri državni uslužbenec bi paročfl 24-letno simpatično obrtni co, ln Ji pomagal prt zidanju hiše. Imam 1000 m! par-cele na perf. Ljubljana. Ponudbe na ogl. .odd. Jutra pod »Nimam nikogar«. 2040-25 Gospodična stara 33 let, firvOja s doto, M fc* poročiti. Prednost imajo obrtniki in dr-žatvni nameščencu Dopise na podružnico Jutra v Celju pod mačko »Prijetno življenje«. 2373-35 Možitve - ženitve posredujemo najeriidneje. Odlična izbira dam in gospodov. Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu deset dinarjev v poštnih snamkah, diskretno. »Fidieos Zagreb, Tkal&čevo. 3O0&-36 Gospodična oradnica, prikupljiva, dobro Ktuirama in čisroe preteklosti, Seli resnega znanja s finim, akod. naobroi. gospodom v dobri pociciji od se-40 Veta. Ločenci m vdovci hkljnčemL Neano-nimne dopise na ogl. od-" »Mignon« 8304-26 deiek Jatr« pod Iščem ono osebo U ji T L »M prtvatao prodala večje menične bi ankete irven prometa ali take namenjala za nove. Javiti na ogi. odd. Jntra pod »Važno« 8181-81 Preklic podpisani VUmen Janez, delavec la Koroške Bele. prekllcujem ln obžalujem žalitve ln gr. do obnašanje napram Rajnhart MlheU s Koroške Bele ob priliki straže po pok. Bogataju in se JI zahvaljujem, da Je odstotpdla od sodne tožbe. Jesenice, 27. januarja 1936. Vllman Janez. 1990-31 Radi selitve ■godno prodan mdbo aparat (Btkieevnž), zvočnik, Notaonsehlnesaparat a poJ-nšicem, _ akumulator, pisalni stroj »Ideale, atrozmico (lesno) in skobelnik. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 3303-37 EDELOVALNIOA HARMONIK Fr. Lubas in sin Ljubljana, TyrSeva 86 Preklic Podpisani Odor Anton. delavec na Javomlku. obžalujem ta prekllcujem vse žalitve ki sem Jih Izrekel 19. L t l nasproti Blncaju Vladimiru z Javornika ln se mu zahvaljujem, da Je odstopil od totbe. Jesenice, dne 25. I. 1936. Odar Anton. 1989-31 PIŠITE SK DANES! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija Bt izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos 2 paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za žensld plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj m zamenjam. Pišite takoj na »KOSMOS« razpo&iljainico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvofa-kova cesta L Krompir gorenjske provenijen-ce, lepo, odbrano blago, oddaja vsako količino, dokler traia zaloga, po Din 80.— za 100 kg tvrdka A. VOLK LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Davčne prijave za prldobnlno. Informacij«: D&vftna poslovalnica Ljubljana, Selenburgova 7, L nadstropje. 2396-31 Vljudno javljam cenjenemu občinstvu, da bom ie nadalje vodila krojaško obrt po svojem pok. možu, Mateju Cacermonu, krojaškem mojstra na šmar-tinski cesti 9. Priporočam »e z« nadaljnja oenjena naročil«. Albina Oaegrman. 8068-81 Preklic podpisani prekllcujem kot neresnično, kar sem 9. XH. 1935 v Kosezah govoril o Mariji Zakraj-šek. Franjo Frajzegar. 2310-31 8»CZPIAČEN POUK V ICUN3U I HARMOMIK1 OO MEINEL^HEROLD^ TVORNICE SLASBIL MARIBOR l01 Knpnfte domače blago $ 2o p/es 1936 flatodni ffltagacln SpCoina tefc&tiCna d. c?. djuUjana mie&tni tig Vseh vrst manufakturno blago, kakor tudi belo blago iz tovarniške zaloge Vam nudi na mesečno odplačilo po najugodnejših pogojih. Ingenieur- Schule(HTL),„(Deutschland) STROJEGRADBA (ZNANOST O POGONU, ELEKTROTEHNIKA) AVTOMOBILSKA IN AVLJATSKA TEHNIKA. PROGRAMI BREZPLAČNO. I ZAHTEVAJTE PRI VAŠEM TRGOVCU pralno milo „SAVA" PRVOVRSTNA KVALITETA! KONKURENČNA CENA! DOMAČ IZDELEK! Ali ste si že ogledali naš sejem Na našem sejmu najde vsakdo kaj primernega zase ali za svojce. Ogled sejma pa ni obvezen za nakup, ker nikdo Vas ne bo vprašal, če kupite kaj ali ne. Opozarjamo pa, da veljajo naše sedanje ZNATNO ZNIŽANE CENE SAMO ZA ČASA SEJMA. Vsak popoldan brezplačne kino-predstave za otroke SAMO v spremstvu odraslih. ANT. KRISPER Stritarjeva ulica. Ljubljana Mestni trg. PERJE Kokošje, pnrje, gosje, račje, navadno, s strojem fllčeno tn čohano. Vzore) se pošiljajo brezplačno tn franko. Dobavlja se ▼ vsaki mnottni E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 00, S, * CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK Os VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! □nr»111»111 a«i»11 r 111 n i j p mi» Oddam v najem gostilno PAVEL TERDAN MOSTE — ZALOŠKA C. 3. I LI M i n a n II11 n»m I»i M I POL Golša, nabrekel vrat je obolenje ščitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita prod strupom vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko nastopilo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanost je dognala, da so soli. ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. Številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega domačega zdravljenja s pitjem nagel, povoljni, povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, o teče ne žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur POPOLNOMA BREZPLAČNO pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto: Krast Pasternack, Berttn S. O-, Mlchaelkirchpiatz IS, Abt. P- .jjg Stekleno streho aH samo železno konstrukcijo za stekleno streho, poljubne ploskve, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod šifro: »Za delavnico« na ogl. odd. Jutra. ' RABLOI P9RRI KOT-L v a/bsolutno pravilnem stanju, grejevalna površina ca- 320 m? (er. 2 kotla po 160 m*), pritisek pare 11/12 affcm. IŠČE SE. Podrobne ponudbe z ceno franko Prijedor naj nam Interesenti izvolijo poslati. Iraško - istatmto pmtafc CoMlIn-Dr/n». t Centralna uprava v Sarajevu. BrroJaTt: SIPAD | Pisma: Sarajevo 4 | Telefon STO j OHISTVO Ermcm&Arhar ŠT. VID s Stalna razstava NajnovejSi modeli, velika izbira. Zahtevajte ponudbe! ZAHVALA £ Za premnoge izraze iskrenega sočutja katere sem prejela ob težki in bridki izgubi moje nadvse ljubljene predrage mame, gospe dne HCinec, —i- (ffaan&ovič bivše posestnice In trgovke, izrekam vsem najprisrčnejšo zahvalo. Predvsem izrekam zahvalo č. duhovščini, posebno g. patru dr. Romanu. Vsem za izraženo pismeno in ustmeno sožalje, in vsem, ki ste jo obsuli s cvetjem ter spremili drago pokojnico v tako obilnem številu na poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 3. februarja ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 1. februarja 1936. Žalujoča hčerka ANGELA ŠUBIC, vdova po viš. poštnem kontrolorju. ii- !M VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM NAZNANJAMO TU2NO VEST, DA NAS JE NAS DRAGI OCE, STARI OCE, BRAT, STRIC IN SVAK, GOSPOD MAKS© M1EIPŠIE UPOKOJENI CRKO STAVEC IN MEŠČAN LJUBLJANSKI, DNE 31. JANUARJA OB 22. URI, STAR 62 LET, PO DOLGI IN MUKEPOLNI BOLEZNI. PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE ZA VEDNO ZAPUSTIL POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO DANES, 2. FEBRUARJA OB 17. URI IZ HIŠE ŽALOSTI, GALJEVICA 222, K SV. KRIŽU. V LJUBLJANI, DNE L FEBRUARJA 1936. ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO. B Najslajša in najboljša krerpitoa pijača je ERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov. Sremski Karlovci, Fruška gora Z AH % ALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja. ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše ljubljene mame. in tašče, gospe Katerine Dittmann, kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtop-leje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in stanovskim tovarišem, ki so blago in nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. naša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 3. februarja 1936, ob 7. uri zjutraj, v farni cerkvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne 2. februarja 1936. Žalujoča rodbina Franjo Arkova. ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ^ prerani iz|uW našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, srna, brata, svaka m tasta, gospoda Janko Popovica veletrgovca, kakor za poklonjene številne krasne vence in šopke, se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravnikoma, dr. Volavšku in prinTariju dr. Jenku za vso požrtvovalnost ob času bolez^c.^fram ^ skrbno nego, komandantu mesta, g. bng. generalu Ivanu S J ovanovic^ tran^-skemu konziilu g Remerandu, podpredsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. VlSiirS Radarju in šte^lnim gg. občinskim svetnikom, mnogoštevilnemu uredništvu mestnega poglavarstva z g. direktorjem Jancigajem na celu, zastop-nikom raznih oblalti. uradov, društev in organizacij, pevskemu društvu »Ljub-^anskiTvon, za prelepo žalno petje, uslužbencem dom^e tvrdke ter vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč da po-Sste sporSi dragega pokojnika in da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Vsem naša ponovna iskrena zahvala. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 3. februarja 1936 ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 31. januarja 1936. Žalujoči rodbini: POPOVIČ — DR. ADLEŠIČ Urejuje Davorin RavUen. - ladaja ca konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Prane Jezerfek. - Za Inaeratm del Je odgovoren Alojt Novak. - S A % WnWJani