Accoptanos for mslltng »t spodsl rott of po»Ugc provtdod for ln seetlon 1103, Act o f Oct* 8, 1017, mU>ori»od on Jmw 14, 1918 AVTN1DELAV- Poi« *£i ki- KAKO SE JEKLAR- j R«t . Cl SE VRAČA- tajikogledali!« SKA DRUŽBA VLADA SE ODA-LA JEKLAR-SKEMOTRUSTU? Rooicvelt ¡fifiporo^ čil modifikacijo delavskega zakona TRUST V "SEDEČI" STAVKI Washington. — (FP) — Kot vse izgleda, bo zvezna vlada kapitulirala pred mogočnim jeklarskim trustom, ki ae je uprl zveznemu Healey - Walshevemu zakonu in noče prodajati vladi jekla. V "sedeči" stavki, o ka- . teri pa javnost dosti ne ve, jej j že, odkar je lani Kongres sprejel omenjeni zakon, ki določa minimalne delavske standarde in plače za vse podjetnike, ki delajo za vlado. Le pod tem pogojem dobe naročilo. Zadnjič je obiskal Belo hišo Myron C. Taylor, predsednik korporacije U. S. Steel. Prišel je, da poizve, kako mogočna je vlada Združenih držav. In kakor stvari zdaj stoje, je moral predsedniku namigniti ali povedati, da je vlada skoraj tako mogočna kakor jeklarski trust. Vsekakor ps je moral povedati predsedniku, da se korporacija ne briga za vladna naročila, dokler ni Walsh-Healeyjev zakon modificiran. Jeklo predvsem potrebuje mornarični department. Ponudbo za 25 milijonov funtov jekla je razpisal 4. dec. 1936 in zopet 8. dec., štiri dni pozneje. Jeklo bi rabil za zgraditev dveh podmornic, kar bi moralo navdušiti vse dobre patriote, med kate- ■ t ml M IMmiiL I ■ ■.m ^^ -1 IIM^B A nim »i /cKiiniHi magnatje vev» no na prvem mestu. Sicer ne vedno. Ce se jim ne izplača, nimajo preveč rešpekta ne do vlade in ne do zakonov. In do Healey-Walshevegs zakona nimajo nobenega rešpekta, ker določa, da more le do-tični kontraktor ali podjetnik dobiti vladno naročilo čez vsoto $10,000, ki uvede maksimalni delovni k 40 ur na teden in ki pristane na minimalne plače, katere določi delavski department po predpisani proceduri. Ker mornarični department ni prejel nobene ponudbe na razpisano naročilo, je pričel poizvedovati, kaj je vzrok. Pomanjkanja delavcev ni bilo, ker Üh je v deželi še vedno milijone brez dela. Tudi jeklarska industrija ne počiva, marveč o-bratuje kakor že dolgo let ne. Jekla tudi ne primanjkuje. Department je namignil, da se nu -ceno ne ozira. Pripravljen je 1'lačati, kolikor zahtevajo. Odgovor je dobil, da je jeklarji trust pripravljen izvesti nabilo, in to zelo rad, toda le pod fnim iMigojem: Vlada ga mora ti in oprostiti avtokratič-111H .<|»on prej omenjenega zako-^ tudi mornariški department ne da preveč na zako-ne. ker je vsaj polovica zakona t'*!', ki ima orožje, je bil na to takoj pripravljen. Obr-ftil *e j». delavski department m * vprašal, če je tudi U department pripravljen zamiiati /¡«.I. tega zakona. Delavska je odgovorila, da ne more ali noče. N»J bo temu že tako ali dru- rezultat vneeno je bil, da 1 '^veljala l>eseda delavske tajnice »'k®." je bil odgovor " " »H -tr«eu, kjer ima mo-J-klarska korporacija ' "rade, "tedaj pa jekla ne Mt* In pri tem je do danes j ^ ar je M-daj po,^! pr^j. m K'xmevelt, ki je kongres-TJ ^'"Imn «poročil, da je t* zakoq — modificirali. Domače vesji Nepojasnjen umor rojakinje Pusfolo, Colo. — Dne 4. t. m. . bila pokopana 28-letna rojakinja Pavlina Šuštar, katero so 91. jan. našli mrtvo v aleji s prebito lobanjo in zlomljeno čeljustjo. Brez dvoma gre za umor. Pokojnica je delala v neki reeta-vraciji v Alamusi, Ck>lo. Po sodbi zdravnikov je morala ležati v a-leji blizu svojega stanovanja o-krog pet ur, ker je imela obe nogi zmrznjeni. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je 12 ur kasneje umrla, ne da bi se o-sebno pozornost od noša Jem med njo, Kitajsko in Sovjetsko unl jo, je iijavll Senjuro Hajašl, novi Japonski premier,, ki Ima tudi inizlcijo zunanjega min! etra. Hajaši se Je pritožil, ds niti Kitajska niti Rusija, veliki sosedi Japonske, nočeta, razu meti pravih namenov Japonsko vlade. Hajašl Je dalje rokel, da bo njegova vlada posjieševala pri jateljatvo med njo in Združeni mj državami kakor tudi mer Japonsko In Veliko Britanijo. Nekatere zadeve med Japonsko in Anglijo še niso urejene, toda le niso takega značaja, ki bi o-gražal prijateljstvo med obema državsms. PetežkoČe so večje med Japonsko Iri Kitajsko, ker | slednja noče u*oglasiti svoje politike x japonsko Hitiko, ki *a-hteva tesnejšo zvezo med obema ( državama in vladama. j "Ako hočemo zaščititi mir na i vzhodu, Je potrebno, da mdskov ska vlads razume stališče Ja (tonske v vzhodni Aziji," Je de jal premier. "Sovjetska unija nsj sodeluje z Japonsko pri reševanju perečih problemov, da i se najde zadovoljiva solucija z ' vzajemno kooperacijo." pereč proMem, ki čaka retitve. (NarUal Jetgrrj MM Kriza v vladi socialnega kredita v Kanadi Kdmontoo, Atla., 15. Mir. * Tukajšnja vlada sot talnega kredita je v krizi Dne 1. marca poteče dobe IM m«*«'ev, po kater bi imela vlada izplačati «d*h«r nemu državljanu provinc* Albsr te |jo $25 masečniJ) "dividerid* kot je obljubila v volilni kampanj! leta MM4 Zadnje dni je pre mirr Kberhart naznanil po radiu, da ¡»odo "dividsnde" morale Čakati šest mesecev. Albertiaska vlada ima c#l kup dolgov* in nobene gotovine, Španski fašisti bombardirali i valenc1j0 Ženske in otroci žrtve uporniikega napada, MADRID ODREDIL OFENZIVO Valenclja, Španija, 15. febr. — Veliko število žensk ln otrok je bilo včeraj ubitih, ko je neka u-imrniška bojna ladja obstreljevala Valencljo. Bombardiranje se je pričelo ob desetih dopoldne in je trajalo 30 minut. &kods, ki so jo povzročile krogle, še nI bila ugotovljena. Pristaniščne avtoritete so Is-javile, da Jim ime bojne ladje, ki je obstreljevala Valsncijo, nI znano. Ta se je umaknila, ko so na fašistični napad odgovorili obrežni topovi. Vest Is Barcelono se glasi, da je neka uporniška bojna ladja pričela streljati na to mssto, ki je sedež katalonske vlade. Tudi* ta ladja se je umaknila, ko so vladne baterije otvorlls ogenj. Večje število oseb je bilo ranjenih v teku bombardiranja. Juatičnl minister Je odredil smrtno kasen za vse, ki bodo spoznani za krive špionaše proti ljudski vladi. Za špione vlada smatra vse, ki Imajo atlks s katerekoli zunanjo državo, ki uod-pira fašistične upornike v Španiji. Odredba je v prvi vrsti naperjena proti nemškim in Italijanskim "prostovoljcem", ki se borijo na strani armade generala Franca, vrhovnega poveljnika fašistične armade. ' Včeraj so se v Valencljl vršile velike demonstracije, katerih se Je udeležil tudi ' Franciaco Largo Caballero, načelnik ljudske v lade. Caballero Je v ovojem govoru poudarjal, "da Je diacipllna vitalni faktor v tem . konfliktu. Vlada Je prisiljena enforsirati disciplino v interesu splošnostl. Poras rebelev, rešitev Španije, mora biti glavni cilj." # Madrid, 15. Mir. — VoJaAko poveljstvo v Madridu je včeraj opozorilo ljudsko vlado, da Jo agresivna ofenziva na vaeh frontah potrebnSi da se obrne tok vojne. Izguba Malage, pri-stanlščiiega mesta ob Sredozemskem morju na jugu Španije, je bila velik udarec ljudski vladi. Fašistični uporniki sdaj o-gražajo cesto, ki veže Madrid s Valencljo, |M>leg tega pa fašisti oblegajo Madrid že tri mesece. Vso te si vari Je omenil general Jose Mlaja v svojem s|»elu, v katerem Je urgirsl centralizirati je poveljstva ljudske armade. Za vsak |n>raz rnora ljudska armada i/.vojevati zmago. Vojaška junta v prvi vrsti zahteva takojšnjo izvojanje zakonov glede prisiljene vojaške službe« odpravo nesposobnih voditeljev, ki imajo visoke mililaristične in rlvilne pozicij«, kakor tudi sia-lema dualnega |>ovelJetvs. Orožje, s katerim razpolagajo delavske organizacije, mora biti takoj izročeno vojaški Juntl. Apel generala Min p- vsebuje tudi zagotovilo, da tw madridske čete ne IsmIo iMidale. Raje umrejo na IniJIšču, kakor da bi odstopile katerikoli kos zeml)w. Delavci zmagali v sedeči stavki v Chicagu Chicago, 15. febr. — Prva sedeča stavka v Chicagu je bila I** 24 urah končana z zmago ntavkarjev. Zadnji petek Je ISO delavcev "obftedelo" v tovarni družlie Wahl-Kversharp Pen, v soboto so se pe vrnili na delo, ko Je družlie priznala unijo ADF kot zastopnico za mezdna io druga pogajanjs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE -ISTcil^^.i^ri'flir CHICAGO, ILLh TOREK, 16. FEBRUARJA (FEB. 16), 1937 Uredniški ia S667 8. upravnilki prostori: Lawadale Ave. Offlee of Publloatloai BS67 South Lswndale Ave. Tolophon«, RoekwsU 4004 Subscription 90.00 Yearly STKV.—NUMBER 32 .................... I«h»ia v»k nm#T tu» n. Im> m mmmt. MI*IM IWS« J* SMHaii, Ss M «a» IW1), puUs ta 1 mi—i fit y»*aa aa a» m aa arts «L Sleparske kooperative 8 čudovito lepim uspehom zadružnega gibanja v zadnjih dveh aii treh letih v Minnesotl, VViaconsinu in drugih državah Amerike je prišla tudi nevarnost za nevedne ljudi, da nasedejo privatnih družbam, ki so začele nastopati kot zadruge sli kooperative. Beseda "kooperativa" je postala simpatična marsikje, zato so se privstni kapitalisti in Žpekulantje poslu-žili te beaede, da z njo maskirsjo avojs Izkorl-ščevalaka in nekooperativna podjetja. Verižne prodajalnice ali "chain stores" so se v več krsjih začele nszivati kooperative ali zadruge. To delajo pod pretvezo, da dajejo svo> jim nsmežčencem — namesto da bi jim plačevali zadostne mezde — delež v trgovini, odjemalcem pa poklanjajo 26c "dividende" na vsa-kih $10 skuplčka v obliki "konzumnlh dolž-nič". K tem trikom se je zatekla tudi neka družba za raspečavanjc gasollna, ki zdaj namerava na vaeh avojih gasolinskih postajah razobesiti napis "Kooperativna postaja". Val triki te vrste, kakor so "konzumni bon-di", "dividende" in "busineaa slpree", ao sle-parija in prijatelji zadružništva Imajo nalogo, da te sleparje na pošten način razkrinkajo In pokažejo preprostim ljudem razliko med pravo in krivo kooperativo. Ako tega ne storijo, bodo tisoči nasedli, kakor so že večkrat, tisočkrat, v preteklosti —- in ko bodo dobro potegnjeni in razočarani, bodo zaaovraiiii poleg krivih tudi prave kooperative. Baš v tem je nevarnost, da bo poleg sleparskih "kooperativ" udarjeno tudi dobro in ]>oReno kooperativno gibanje v Ameriki, katero si je pravkar začelo pridobivati tal in ae je dobro razmahnilo. Pravo zadružništvo temelji na načelih, ki so jih še pred sto leti postavili delavci v Roeh-dalu ns Angleškem, zato ae zadrugarstvo imenuje tudi "rochdalaki sistem". Dobiček zadruge se deli med vae, ki ao ae združili v ta numen in založili kapital v deleže. Dalje so dobička deležni tudi odjemalci, ki atalno kupujejo blago pri zadrugi, Če je zadruga trgovinsko podjetje; ako je pa zadruga produktivno podjetje, deli dobiček tudi z delavci. Kooperative ali zadrugo ae ne organizirajo zato, da bi služile kapitalizmu oziroma sistemu privatnega dobička, niti zato, da bi poskušale izboljšati kspitalizem ali aistem privatnega profilu, marveč ae organizirajo zato, da v prvi vrati pomagajo ljudstvu, predvsem delavcem kot odjemalcem vsakdanjih potrebščin, v drugI vrsti pa zato, da razvijejo nov aiatem produkcije in distribucije — kooperativni sistem. Ta aistem ni več privatni kapitalizem, niti ni državni kapitalizem, marveč je podlaga gospodarski demokraciji, katera vodi v socialno demokracijo in socializem. Kooperative ao elementarni odgovor na sta-ro vpralanje kapitalističnih modrijanov: "Kako je mogoče proizvat! in razpečevati dobrino brez profitmiga aistema?" Zadruge so |>okazale, da Je to mogoče. Odkar so rochdaiski tkalci prvič demonstrirali to dejstvo ie v lil. atoletju. je bilo od takrat aijaj-no demonstriram» v vaeh civiliziranih državah sveta, zlaali na Angleškem in v Skandinavskih državah. Na primer na Švedskem je zadružništvo ustavilo razvoj kapitalizma, ki Je \ »led tega tamkaj še dane« klavurn. Stara kapitalistična trditev, da je produkci j a potrebščin nemogoča brez kapitalizma In brez motiva privatnega dobička, je bila že davno pobita — in |M>bilf ao jo predvsem zadruge. V Ameriki Je bilo zadružno gibanje do zadnjih časov telo kilavo zaradi znane delavake pMihouv Delavci ao v večini verjeli, da lahko vsakdo izmed njih postane kapitalist, pa se ni-■o brigali za organizacijo in samopomoč. Ta naivna vera je pričela izginjsti — in kskor ta vera izginja, tako se na drugi strani bolj in bolj pojavlja med ameriškim delavstvom eoci* alna zaveat in potreba po lastni organizaciji v industrijah, na gos|NKi«rakem polju in v politiki. faa je te! Toda ameriški kapitalizem je )M»|tt trikov. Kakor ima v politiki "delavske prijatelje" in v industrijah kompanijske "unije", tako se bo vštulll tudi na polju zadrugamtva a svojimi sleparskimi "kooperativami". Delavci ln farmarji morajo torej paziti. Vol» ka v ovčjem «»blačilu spoznate po tacah! Ve-rižnih kompanij ni teiko razkičitl od pravih zadrug, čeprav se bodo bahate In šemile a kooperativno znamko, potrebna |ia je podučna kampanja med delavci in farmarji v ta namen. Glasovi iz naselbin Prosvetni večer Zarje Cleveiand. O. — Da se držimo bolj aktivno na kulturnem in po-iUčnem polju, smo se odločili, da prirejamo bolj pogosto rasne sestanke in zabave, ki nam dajejo več življenje in smisla sa nadaljnje delo. V U namen se je aoc. pev. zbor Zarja odloČil, da priredi v soboto 20. feb. ob H uri zvečer v Sokolaki dvorani 8 K. doma na St. Clair «ve. prosvetni večer in prosto zabavo za vse člane pev. zbora, mladinskega oddelka soc. kluba in člane cluba. Zrsven tega so pa vabljeni tudi vsi naši oziroma prijate-ji Zarje in simpatičarji, da nas obiščejo na zgoraj omenjeni datum, da se bomo spet nekoliko časa skupno sabsvali. Na programu bo več zanimi- organizacije si ničla, s katero boss lahko dela, kar hoče. Vrže zafetku, da "nima namena zago-; tovo ne bi varjatl Lewisa. ali pa njegovo lo si vršil sa Lewiaovo — slavo, diktaturo nsd rudarsko unijo U. če te glavni urad ta navedeno II. W, of A." Hej, br. Garen, kaj dela še ni okeeal, bi to gotovo se ti Ves zdi, da so avtomobilski mora*, vsaj v toliki meri kot si delavci bolj potrebni diktature ti mene. Ker je br. Garden skra j-kot pa rudarji? no energičen fant, bo prej ko ne Jaz sem pisal moj zadnji do- sledil nov komentar na ta odziv, te na cesto in v ubožnico, kadar pis na izziv uredniškega članka' Za tak slučaj si izgovorim vna-ae mu zdL ("Lewis je fsšist" in na detroit-1 prej tri kolone v Prosveti. Ce pa Vremenski bogovi tudi Cali- sld dopis. Razložil sem, kar sem nastane premirje, pa nisem na-f orni j i niso bili preveč naklonje- ae doumel iz moje življenske is-1 sproti. ni to zimo. Mraz je bil takšen, kušnje. Potrebno ae mi je vida* Simon Kavčič, 74. da je akoraj vsa zimska aaia- lo molim bratom, bivšim rudar-! , Pripomba uredništva: S tem njava in citronsko sadje posebk». jem m članom UMW priskočiti jc u gpor m Prosveto zaključen. V naselbini Grass Valley pa je v obmmbo. Ce je bilo moje delo, O^f ao danes premsni za delav-padel 5 čevljev debel sneg in so oziroma dopis, pravilno v pravem ce, da bi se delavci med seboj morali ustaviti obrat v zlatih času, ali pa popolnoma zgrešeno, | pričkali o zadevah iz preteklosti, rudnikih. Grass Valley je pre- še več, narsvnoet škodljivo, ka-cej velika alovenaka naaelbina in kor Garden zatrjuje, to naj po-tudi društvo SNPJ. Tony Miller, 604. Ail O 10-letnici drvltva Američana Elizabeth, N. J. — Proslave 10-letnice angleško vedo prizadeti. Prav radi komentarja je dobro, da moj dopis ponovno prečitate, ker pomožni u-redtiik Prosvete, Anton Garden, mu daje važnost. - Jaz, v kolikor se moje osebe tiče, sem ponosen, kljub komentarju. Tudi čez dotičnega ured- društva Ali American« št. vih stvari. Nastopi U bo naša tulgNPJ v Brooklynu, N. Y., dne«. ki je moj dopis korigiral, rojena mladina. Pel bo oktet, j.n. se je udeležilo tudi več čla-»' pritoževati, ker uvrstil kvartet, duet itd. Nadalje bodo nov in članic našega društva 540.' J* vse, kar s«m napisal. Od raa-tudi govorniki in recitacije. Bar- Prišli so tudi člani Slovenije it. nttl č,anov 8em P* dul yr*g bičevs harmonika na« bo žaba- 66 in Bratske zveze ¿40 SNPJ in vedi koliko pritožb, da nočejo pa vala po koncu programa. To bo j8 bila dvorana kljub deževnemu vse brez vsake vstopnina. vremenu polna veselega občin- Na drugega maja ae bo pa vršila prvomajaka proslava in koncert pod avapicijo soc. kluba in Zarje v avditoriju S. N. doma, na katero se bo povabilo tudi govornika kot je to običajno sa delavski praznik. Na 20. junija priredita Zarja in klub skupni piknik na Plntarjevi farmi. Upamo, da bo lepo vreme na tisti dan. Želimo, da nas naši prijatelji in simpatičarji obiščejo na vseh teh priredbah, da nam omogočijo nadaljnje delo, ki gre v korist nam vsem. Denar, ki ga dobimo na priredbah, gre za vzdrževanje organizacij In tudi v druge namene v korist delavcem. I J. mM Vesti z zapadnega obrežja Oakland, CaL—Kakor po drugih mestih, kjer ima G. M. svoje tovarne, tako je tudi tukaj Izbruhnila stavka pri Fisher Body in Chevrolet Co. Družbs sicer trdi, da nI stavke, smpak da js aama zaprla tov|rno zaradi pomanjkanja pritiklln, kar pa je le deloma resnica. Stavko vodi rojak in sobrat Fr. Slaby, ki Je predsednik United Auto Workera unije št 76. On je tajnik društva Land of Palms 504 SNPJ in je tudi bil delegat na konferenci angleško poslujočlh društev v novembru 1986. On je nsmreč selo sktiven na unijskem, poetičnem in društvenem polju. Tovarne so zastražlli unijski delavci, toda policija Jih Je hotela držati proč, nakar se je unija obrnila na sodišče, ds izpo-sluje injunkcijo proti policiji in njih šefu B. A. Waldmanu. Kakor je Že navada pri vseh delsv-akih sporih večjega pomena, je sodnik Gray razaodll proti delavcem, rekoč, da so gs hoteli prisiliti s nekakšnimi prošnjsmi, da naj razsodi njim v prid. Toda delavci ao na atraii, in upati je, kadar bo hotela G. M. zopet odpreti vrata, da ne bo preveč garjevcev na raz|s>lago, ki bodo pri volil kloniti prlga-njaštvu G. M. Čeprav nisem še nikdar delal za G. M, dobro vem, da od leta do leta natrpa več dela na poaametnega ali gru-|m> delavcev ln da letos le sploh ni bilo več za vsdržat Trimesečna stavka pristanišč- vremenu polna veselega stva. . Proslava ae je vršila v slovenskem domu na 263 Irving ave. v Brooklynu. Otvoril jo je ob 6. liri popoldne društveni predsednik John Schneider, ki je Izročil vodstvo programa ses. Katheryni Arehenovi. Mladi tamburašl pod vodstvom Johna Gerjovicha so zaigrali ameriško ln slovensko himno in potem več veselih In poskočnih komadov. Anton Subelj nam Je zapel več lepih in luštnih pesmic. Na klavir ga je spremljala miss Pauline Subelj. Pevsko društvo Slovan nam je pod vodstvom Jgna-za Hudeta zapelo nekaj lepih pesmi. Dober vtis na posluševalce sta napravila tudi govornika: Frank Zaitz iz Chicaga In Anna P. Krasna. Program je aaključil tamburaški zbor z veselim valčkom in slovensko himno, nakar ss je rasvila splošna zabava. Naj omenim, da nam je med odmorom delal kratek čas s piano harmoniko član Jerry Koprlvškove godbe, ki je igrala za ples. Vesela družbs se je razšla pozno ponoči. Vsa čast in priznanje odbornikom Ln Članstvu društva All A-mericans In vsem, ki so«odelova-11 pri programu. Društvu želim mnogo napredka, toliko, da bi čet 10 let praznovalo 201etnico a tisoč Člani. In če bom takrat še med živimi, želim, da bi s svojo soprogo zopet preživela nekaj veselih ur v družbi aobrata Felixa Kramarsich In njegova družine ter ostalih članov ln članic SNPJ ln drugih prijateljev in znan-cev. Andrew Sprogar, 540. nočejo priobčiti, kar napišejo. "Ta propaganda izvira od strupa, W ga razširja glasilo PMA The Progressive Miner. TÜdi br. KavčiC je postal žrtev tega strupa in se napil "filozofije" Progressive Minerja". Br. Garden pa nikakor noče razumeti dejstva, da v& strup izhaja direktno iz Lewisovlh akcij, osobito iz stavk premogsrjev iz let 1019, 1022, 1927 In 1932, v katerih je tudi Kavčič bil v polni meri udeležen in je vestno zasledoval Lewiaove izdajalske akcije. Tedaj še ni bilo niti progresivnih rudarjev, ne glasila istih, pa je Kavčič imel o Komentar na komentar Chieago. — Br. Kavčič se zelo moti. Če misli, da sem napisal komentar k njegovemu zadnjemu dopisu vsled kakšnega prietašt-va do Lewisa. Niti vsled tega, l*er se mi mogoče zdi, "da so avt-ni delavci bolj potrebni diktature kakor pa rudarji." Nisem prijatelj nobene diktature nad delavci, pa naj prihaja od leve, deene ali centra, od kapitalistov ali pa delavskih carjev. Sem-pa pristaš delavske discipline, ki mora sloneti na solidarnosti in razumevanju- Sem tudi nasprotnik vsakega, 1(1 skuša demoralizirati delavce v najkritičnejšem trenutku z neodgovornimi natolcevanji in namlgavanji. Take taktike se v stavkah navadno poslužujejo plačani provokatorji ali pa ljudje, ki Imajo posebne motive. Vsled tega se mi je tudi Kavči čev dopis videl popolnoma zgre šen. O "spreobrnitvi" Lewisa se ni vredno prerekati. Dejatvo je,.da je on danes vodja mogočnega gi banja za organiziranje delavcev v masnih industrijah v industrij skih unijah, Njegovi osebni mo- UwUu prav tako mitljenje kot nUo t„vni f>ktor. Vei Odslv na komentar Vlrden, III. — Kam jadramo In kam plovemo? To ja danes pred nami odprto vprašanje. Navajati citate iz uredniških Jankov in dopisov, priobčenih v Prosveti ln o istih rasmotrivsti, je po logiki pomožnega urednika br. Gardna |K»polnoma zgrešeno in naravnost škodljivo. Tako op za-trjujs v svojem komentarju o mojem dopisu. Jaz si pa dovo» llm vprašati br. Gardna, če ni zgrešno in naravnost škodljivo njegovo piasnje v Prosveti? O» ne zamudi niti najmanj prilika, da ne bi v svojih člankih opeva) J. L. I#ewlaa. Kaj se on ne zave- ga Ima danes. V "spreobrnjenega" Lewisa jst he verjamem, v kolikor se delavstva tiče. Spreobrnil je pač taktiko, katera je splošnemu delavstvu danes res — nevarna. Ce ima Garden vero v spreobr-nenje — blagor mu. V starem kraju so imeli že v prvem razredu učne knjige zapisano: Kar se bo Janezek naučil, to bo Janez znalr Učitelj je to kaj rad ponavljal. Naš Anton je pa to očivid>-no že — pozabil, zato mu je še danes mogoče govoriti o "spre-obrnjenem" — Janezu. Smelo vprsšam komentatorja mojega dopisa, kateri stavki so taki dopisi tako strašno škodlivi? Nekaj dopisa je pač moralo biti dobrega, ker drugače bi ga bili drugi uredniki v celoti zavrgli, če bi ga prav on želel priobčiti. MoJ prijatelj tudi piše: "Nisem pristaš Lewisa In upam, da ne bom nikdar drvil čez dm in atrn sa kakšnim voditeljem, pa naj bo v politiki, na unijsksm x>lju bil drugje." Oh! msjka mi-a, kako pa to zopet soglaša z dejstvom ? Ves komentar je napisal epino v prilog Lewisu, nazad-ne pa zanika, da je njegov pristaš. Brat, taka nelogičnost ps ni možata, magari če napišeš še sto komentarjev o tej zadevi. TI zatrjuješ, da bi bil jas veliko bolj na mestu, če bi udaril po ljudeh, ki so odgovorni za skrajno dege-neracijo PMA. Kaj ne vidiš, da to delam ln ravno zato me napadaš. Jas dobro vem, da je Lewis kriv sa početek PMA, s svojimi mahinacijami in vaeatranakimi poskusi jo uničiti, je pa povzročil ¡degenerac i jo v vodstvu PMA. *..... soli in Življenju nlh delavcev je danea končana. «j, g tem dejanjem iisive vaa Par ato skladiščnih delavcev se bivše rudarje In člane UMWA je včeraj vrnilo na delo v Oak- un|jft kAtori tvorijo prac*j«kin landu. del članatva SNPJ? Naj to dela San Kranciaco-Oakland Ba> j Mvestno Ali podzavestno, prav mo«t je dograjen ln a 1. fehr. so j to nI Proavetl ln Jednoti korist-znižali mitnino od 66c na 50c od J no. pač pa škodljivo, avta iu & oseb. Kakšne mastne dobičke delajo kompanije, kaže tole: Predno je bil moat narejen, al moral plačati OOc za avto in 5c ta vaško osebo na prevoznih ladjah. Sedaj t ta Je S. P. družba vprašala za dovoljenje, d« ame znižati I prevoznimi za avto na ladjah na ItUc, in to ae zna, da bo tudi a | .Idr prof it, kajti sa t>og!o»aJ Kout&ern Parlfic družba ne bo nikogar prevažala.' V talivekih mestih je še ne-broj drugih stavk, ki ao pa bolj lokalnega pomena. Da, začelo ae je avitati v glavah tlačenih delavcev, da le v u-nijsklh in deiavaklh političnih organltacijah je moč. In da Ines znamenj vsekakor je, da je to gibanje ipiciatiral vsled tega, ker je prišel db prepričanja, da rudarska unija ni varna toliko časa pred enako usodo kakor jo je zadela po stavki leta 1927, dokler ne bodo organizirani delavci tudi v drugih masnih in "open šaparskih" industrijah, pred-vaem v jeklarski, avtni, kavču-karski itd. In kdor mu hoče pri tem delu metati polena pod noge, se pa£ slabo zaveda svojih delavskih interesov. Glede mojega sodelovanja s PMA ob njeni ustanovitvi in poznejšem prizadevanju za likvidacijo spora med obema rudarskima frakcijama v Illinoisu, se tudi ne mislim opravičevati pred nikomur. Pristaš PMA sem bil toliko časa, dokler ni zopet oživela UMW in dokler ni PMA zašla v skrajno reakcionarne vode. Tudi imam mirno veat glede "škode", katero sem baje povaro-čil jednoti, ker sem rabil "jedno-tine tiskovine" in vsled česar je neko društvo iz centralnega lili-noisa zahtevalov da me gl. odbor izključi iz jednote. Stvar je bila sledeča: Z nekim funkcionarjem PMA sem se na nekem zborovanju v Springfieldu po reorganiziran-ju UMW rasgovarjal, kako bi bilo mogoče likvidirati rudarski spor. Oba sva prišla do zaključka, da mora prej ali slej priti do združitve rudarjev in razpusts PMA. Ko je glasilo PMA posneje pričalo s skrajno demagogijo» ki se prav nič ne loči od fašistične demagogije, sem se obrnil na doti- Mands ne boš sanikal, da si i U v Čnega funkcionarja in ae čudil, to fC^rho priapeval svoj delež In v kako da glavni odbor unije kaj svoji preču^ni akciji rabil jed- takega dovoli. Odgovor eem do-notin papir, kar je povsročilo. ds bil od uredniks, a katerim ava je mnogo ljudi miaiilo na jedno- potem pismeno srgumentirala tlno akcijo. Koliko škode v tej nekaj časa. (Dotično korespon-sadevi si napravil jednoti. ško- denco še hranim in ja jako dovsi ugledu glavnih odbornikov zanimiva.) Ker so bila pisma ob-in prizadel aitnoati posameznim širna, aem rabil velike Proeveti-članom, tega ae menda ne zave- ne — kuverte, ker ao bile pri ro-v | daš. Pa če ae bi tudi zavedal, go-! ki. (Mogafa sem enkrat rabil tudi Prosvetin uradni papir, kar se no spominjam.) To "Israblja-nje jednote" je prišlo pred neko društvo in bil je ogenj v strehi. Zaključili am da mora biti Garden ¡sključen iz jednote. In če mi br. Kavči« — sli kdorkoli — šteje to v grah. svobodno mu. Finis. Anton Garde«, 1. V šoli so bili vzor vsem drugim. Naj gj j, šlo za kakšno letnico iz peloponeške vojne aH za kakšno težavno kemično formulo ali za k^. šen nepravilni glagol, v nobenem primeru ni bilo mogoče spraviti v zadrego. Toda neki latinski pregovor pravi: Ne učimo ae ¿a soio temveč za življenje. — Kako se torej bivši lo. larji odličnjaki obnašajo v življenju? Ali jim je guljenje ugladilo življenjsko pot? Kakor poroča neki pariški list, »e je franco. ski pedagog, Armand Bossier, posvetil apecial. no temu vprašanju. Svočaano je organiziral anketo o poznejši usodi tisoča francoskih odlič-njakov it šolski*! letnikov 1920. do 1926. Sedaj objavlja izsledke svoje raziskave o letnikih 1926. do 1930. I Sele šest let je prešlo, od kar je najvišji raz-red tisoča odličnjakov, katerih kariere raziskuje, zapustil šolo. Navzlic temu je Bossier utegnil ugotoviti zanimive stvari. Od teh ti-aoč odličnjakov je 237 poročenih, med temi 16 že v drugič. 416 se jih je v resnici posvetilo poklicu, ki so ga tedaj, ko so ostavili šolo, na-vedli kot svoj življenjski smoter. 97 se jih je posvetilp študiju medicine^ jusu, 312 se jih Je odločilo za tehnično stroko, ostanek odpade na vsakovrstne poklice. Od tisoč odličnjakov jih je šele 11 v samostojnih službah, med tem ko je od tisoč povprečnih učencev istih letni-kov, ki je Bosaier tudi raziskal njih pot, že 23 neodvisnih. "Seveda ne smemo iz tega sklepati", pravi Bossier, "da so povprečni učenci bolj sposobni življenja in da imajo večje možnosti za uspeh nego odličnjaki.' Življenjski uspehi zavisijo od neštetih činitoljev, ki so od sposobnosti in truda posameznikov neodvisnejši nego uspehi v šoli. Od tisoč bivših odličnjakov pa »e je trojica že seznanila s kazenskim zakonikom." Bossier primerja nato rezultate svoje nekdanje raziskave o usodi letnikov 1920. do 1925. s sedanjimi uspehi in prihaja do zaključka, da se današnji francoski mladini ponuja več možnosti nego pred petimi leti. Odstotek tistih, ki so obležali na poti ali pa so prišli pod kolesa, je danos^ manjši, odstotek tistih, ki ao doseli ti do tega smotra, je večji nego tedaj." P ^ Tudi kamni obolijo Niso samo ljudje, živali in rastline žrtve bakterij, tudi rudnine, ki so stoletja in tisočletja kljubovale najhujšim vremenom, lahko postanejo njih žrtev. Angleški vladni zavod za industrialne in znanstvene raziskave je proučeval podrobneje ta problem. Povod sa to so dala nenavadna lišajna obolenja kamnov v Indiji, ki so imela za posledico verske nemire. Nadalje je potrebno vedeti o takšnih stvareh nekaj tudi zavoljo ohranitev Starih zgodovinskih poslopij in spomenikov, ki jim takšna obolenja pretijo s pogubo. . V ta namen je zavod Izbral posebno komisijo, ki je po dolgem proučevanju prišla do zaključka, da sicer še ni gotovo, ali bakterije v resnici napadajo kamne, vendar pa je to zelo verjetno. Neke bakterije so namreč namestili na kamenite ploskve in so jih tako izolirali, da niso mogle priti v zvezo z nobeno organično snovjo. Navzlic temu so bakterije izredno dobro uspevale in so se živahno množile. Iz tega je komisija sklepala, da odjemljejo ti mikro-organisml rudninam zadnje sledove organskih spojin, ki niso vidne niti človeškim očem. S tem ksmen mehanično poškodujejo. Po drugi strani pa napadajo bržkone r\eposredno tudi substanco rudnine, saj bi s samimi neznatnimi količinami organskih snovi ne mogle uspevati in se razmnoževati. Telovadba po osebni zmogljivosti • V pariški medicinski akademiji je govoril profesor bigiene Boigey o jutrsnjih telesnih vajah, ki jih prakticirajo mnogi na povelje ali po lastni odločitvi. Ta telovadba, pravi prof. Boigey, je v nesmotreni obliki, v kakršni jo ljudje običajno uganjajo, čestokrat bolj škodljiva nego koristna in zgodili so se celo že smrtni slučaji savoljo nje. Pred vsem velja to za osebe nad 60. letom, pri katerih prihaja krvni obtok, ki je po*tal med spanjem počasen, Ife polagoma spet v normalni tir. Za te osebe morejo zato nas i i m- kon-trakcije mišic, daljši napori aH za preakrbo možganov s krvjo škodljivi pojpžaji povzročiti nenadno svišanje krvnega pritiska ln t tem v zvesl selo nezaželjene posledice. V vsskem primeru je ssto potrebno, da ae goji jutranja telovadba s prilagoditvijo na osebno zmogljivost, a to se more zgoditi le na temelju zdravniškega nasveta. ' Prod dvajsetimi leti Represent sni |e deiavaklh unij razpravljajo da oblačilni «nIje v Maw Yarfca. USTNICA ITRRDNIftTVA \_ Cleveland: Hvala, Tone. Good bogi R. Palestine, a: Letnike 1917, 1*18 In mi kar pošljite na nas, naa pa obvestite, pod kakšnimi pogoji jih pošljete. (Is Prosvete z dne 16. februarj« 1917.) /)om«če res/i. Jugoslovanski *ocisli-t^oi klub v Mllw«ukeeju je odprl nedeljak» šok». Drla vtke v—ti. V Chlcagu je *a*t«vkak> 7500 krojaških delavcev. MreUvna vojn«. Ameriški kapitalisti pritiskajo na predsednika Wilaona. naj brž nekaj" napram Nemčiji. Razmerje med Zdrs-žonirni državami in Avstro-Ogrsko se je P* ostrilo. «s ■ » luslu mm svojevrstna umetnost "Glas Izkušnje".. ♦ \ ^ - f — - , '" *.....* s mož z milijon-dpiarskim grlom vztraja pri lahki "MoJ g/os /e mojo ftoHJsr«. JV—do An// Je vet kot pet milijonov ljudi, da »o mi mu pol i »v o Jo osebne saden*. Tokom 25 let, najprej no prodavulnvm odru« polom po v Mraku, nišo m uradi sojcga grlo nikdar zamudil kakega »čitanka. Ja$ šem stolen kadilec, in ker sIn mojo grlo in glas ilvl Jonskega pomena so mojo karijero, rstrajam pri lahki ko Ji. V Luckies najdem lahko kajo in te ušltek finega tobaka ... In noto si Morem ie 14 let lueky Strikes PRIJATELJ IN S VITO V Al.IC MILIJONOM RADIO POSLUlALCIV ris ^''^'fv1*' NAJFINEJŠI TOHAK— SMETANA 1'KIDELKA" rruvanje delsvske drutine v poplsvljensia predmsstjo (inctanatlja, a V/ > i* ititrilViiTM'iii'-í 'i ' i "t - FfiBHlü Martin Andersen Nexö PROKLETSTVO ROMAN Prevedei Mirko Jovomik Krojač Frank »e je vedno zlasti zanimal za pogrebe. Ne morda zato, ker eo imeli ljudje navado, da ao po pogrebu vabili pogrebce na dom in jih pogostili z žganjem in pivom ali morda celo z vinom. Obred aam je človeka tako lepo spominjal na minljivost vsega posvetnega; črna oblačila, cerkvenčevo petje, ob tem je moral vedno jokati. Tudi zdaj je jokal, da so mu drle solze čez lica, zlasti ko so ga pogreznili v jamo in je videl ljudi, ki so tako lepo atall naokrog s klobuki pred obrazom. Tam je bil tudi Thorwald s čepico pred očmi. Ljubi fanti A kaj je bilo to? Ali se ni pačil in kazal jezika izza čepice? Kako je le mogel paglavec početi kaj takegs 1 Frank se je začel sam sebi resno smiliti. Hvala Bogu, da bo fanta lahko zatajil, ko pride sodnji dan. Sest mesečevi V tej stvari niso bile možne nikake težkoče in zapleti ja j i. Zgodba s Thorwaldom in s žestimi meseci je tvorila mrtviiče v Frankovem življenju; na tej je vedno obvisel, če ga ni kaj zunanjega vrglo čez njo. Njegovi možgani niso nikdsr poakužali, da bi se zavrtali v ta dogodek in ga premislili v vseh posledicah; vihtel se je na svojem mrtvižču in se enolično mudil pri golem dejstvu. Frank ni prišel nikdar dalje kot do tihe radosti nad fantovo porednoetjo, iz katere je sesal neke vrste častno režltev. Toda zdaj je žlo za to, da bi mogel očetovstvo prav odločno zanikati, in Frank je spet žvečil samo dejstvo — s skrivnim zadovoljstvom. A najrajši se je skrival za njim; in zdaj, ko je ležal na hrbtu in skozi tri sežnje prsti strmel v božje nebo, je bilo dovolj resnih misli, ki bi mu lahko pomogle če* to zadevo. Ali je imel dostojen pogreb? Da, cerkvenec je pel in župnik je tudi najbrž govoril, čeprav ga nI sližal. Zatrdno je zaspal, kar se mu je zgodilo večkrat Ae za živega. In zdaj so hodili doma znanci po hiAl in govorili vsakovrstne lepe stvari o njem, "nemški John" in "Šved iz loterije" in vsi drugi. In Thorwald je kradel cigare in jih skrival. — Tat tatinski! Ali se dobili dovolj pijače? To nI bila dobra atran gospe Frankove, da bi ljudi ponujala s pijačami, on pa je to tako dobro znal. Toda bilo bi vendar krivično, da mu ne bi tega priznali vsaj zdaj, ko je bil mrtev. Ce bi mu bili dali v grob vsaj kaj dobrega piva od pogrebščine. Ah t Frank Je dvignil glavo in gledal. Zdaj je končno prišla na pokopališče njegova žena in vlekla celo reč raznih stvari za sabo. Ah! Zdaj je vsadila nogo pralne mize prav na njegov trebuh, čeprav je vedela, kako je občutljiv. Vzdih se muje iztrgal is prsi in z vil se je. Bila je tako. robata. t Potem je dvignila pomivalnik na mizo in začela prati. In pretekla je noč in naslednji dan in spet noč. fte vedno Je stala pri grobu ln prela — končno je nehala, mu pokimala v grob in potegnila iz žepa steklenico. Frankovo srce se je topilo v sreči. Toliko ljubezni in celo iki smrti I Da, vedno Je bila dobra zakonska drutica. To je bilo vendar prav tako kot v peamih, ko leže dekle na grob ljubega, da bi umrlo. Pogledala ga je, potegnila zamašek iz vratu in nastavila pijačo na usta. Frank je atrmel ln dvignil glavo: nekaj bo pa vendar puatila! Toda pila4 je in pila. Hotel je zavpiti in ae vzravnati, toda miza mu Je atala vprav na trebuhu. In zdaj je izpraznila ateklenko do dna. Zgrudil ae je nazaj. Pri Bogu, torej tudi ona je prišla ie tako daleč — in on tega ni mogel preprečiti! Frank «e je "prebudir. .1 Prav počasi se mu je vrsčala jasnost Naj- A mir um: v Čemu (Nadaljevanje tn fconef.) t 5. Znsčsj prebivalstva je od-4. AH je preteklost (narodna Iviaen predvsem od zemljepisne tradicij.:) znak narodnosti? Ka-llege in «»d vremenskih razmer, kor sem fte omenil ae je začelo Drugačni ao ljudje v mrslih In uaciuiuUno m-U- *mii I «potil h pokrajinah, kjer se bore st. /.ato more setrsti narodna težko sa obstanek kakor v sonč-tradicija kvečjemu do tega čs nih in rodovitnih deželah, kjer aa. Tradicija |»a. ki izvira iz prej-j jim narava vae da. kar rab*jo. Anjih dob, je lahko državna, po-¡Drugačni so prebivalci cel'n ka-krajitmka. krajevna, fnsitoder j kor ob morju, v ravninah kakor ska. verska, znanstvena, umetni- v g*Tah I. t. d. Tudi pntekloet, Aka ali kakršna le Mi, asmo ne1 splošne» socialne razmere (zlasti nacionalna, ker je bil takrat da*¡razlike med mestom In ddtelol, nasnji nacionalizem neznan Kul-, verski nazori I. dr. oblikujejo turna tradicija pa ni latovetra z nacionalno, ker je v \arh kulturnih deželah več ali man) enaka. NcmAka znanost se ne razlikuje ml aioveneke. italijanske, francoske, angleike i. t. d., če nima posebnih narodnih. ko*ifesio- prej je zagledal črto med tlemi, zidom in obrisi vrst, potem polnitev v vrstih, kljuko, vrečico za krtače na ateni in majhno liso, kjer je Thor-wald spraskal belež, ko je^Jril še majhen. Vse to se mu je zdelo tako znano. In tam je visel vatel in likainik — da, bil je doma, v svoji lastni sobi. Nemirno se je obračal v občutju, da ni sam, strmel je v kot pod oknom in se kolcavo zasmejal. Tam je sedel plvovar Dam v lastni oeebi v podobi krojnih škarij. Dam je premikal škarje in se pačil. Potem si je nasadil krake škarij krog vratu ter se je napenjal in napenjal, da bi ga prestrigel. "Ne zns ravnati s njimi," je mislil Frank, "bomo poklicali mater." Toda zdaj se je odprla kuhinja In iz Damo-vega grla je priteklo pivo s peno in curelo po tleh. Pivovsr je Franku pomignil, naj pije. Frank ni bil navdušen za pivo, potegnil je noge podse, se sklonil čes rob mize in gledal, kako se je tekočina vila naprej kot kača s široko penssto glavo. Zdaj je dosegle nogo pri mizi in se Je počele peti kvišku, pokukala je čez mizo in odbrzela dalje. Frank se ji je umiksl, toda Šla je za njim, stekla po njem kvišku in se mu zvila v grlo. "FejI Belo pivo številka dve!" Kaj ni vedno govoril, da je ta plvovar slepar. Frank je z enim sunkom pretrgal tok pivs in ga zalučal pivovarju ns glsvo. Nekajkrat ga je spreletelo in sobne črte so se zibsje razmikal»;. Potem so se pomirile ln* velike Škarje so visele tik ob njem na steni! In tam je ležala žena bolna — morda na smrt. Ssm ps je sedel ns mizi in bil žejen kot velblod v puščavi. Kak ubog slabič je vendar bil! Roke so mu Čisto posinele in otrdele V zapestjih; zeblo ga je, da je trepetal in pri srcu mu je bilo tako smešno čudno. To je bila blaznost, prav tak je bil nekdaj Bergendahl. A zdaj se je vse to imelo končati. Škarje in vatel bosta spet nsstopils. Thor-wald se bo učil obrti in naročila se bodo stekala kar tako sama od sebe. Bilo je dovolj ljudi, ki so tožili, da ni v mestu nobenega prave-ga krojača, odkar je Elias Frsnk nehsl s poslom. Tsmle js ležsls njegovs žena in trpela za-radi njegove ničvredne nemsrnosti; toda ko bo spet ozdrsvels, se jI ne bo treba vSČ ubijati s prsnjem, temveč bo lahko milostljlvs gospa ; kvečjemu včasih bo v delavnici kaj podajala, dokler ne bo mogel imeti pomočnika. — — — In krojač Frank je že videl, kako njegovo podjetje uspeva in kako rase njegov ugled, kako ima prodajalno na trgu in da je celo župan sani njegov odjemalec. Videl je samega sebe, ksko se sprehaja po cestj, ne opoteksje se in ves umszan kot dozdaj, ne, v cilindru In ženo pelje pod roko. Kakor spoštovsnl,»imoviti meščan Frank, ki bo mogoče postsl še občinski svetnik, vsekakor pa cenjeni član kluba "Meščan nad vse!" In pri klubu bo kratkoinmalo govornik za vse slsvnostne prilike. Zakaj mojster Frsnk je znal sukati jezik, to Je bilo znano vsakomur, kdor Je že kdaj z njim pil. Pri klubskih plesih se bo postavljal v fraku in v belem telovniku, se zabaval z visokimi go-spemi in bo samega pivovarja spravil v ljubosumnost 1 — — Za hip se mu je rssum dvignil nad običajni polaen; v možganih se mu je vse rasčistllo, razjasnilo in razsvetlilo In spoznsl je. ds U skod domišljije ni bil snet ksr tako iz zraka. (Delje prihodnjič.) tu. Edino kar jih veže In loči o-benem od drugih, je Mojzesovs veroizpoved. Ps še ta ee deli v rasne ločine in obrede. Kljub temu jih smatramo za lasten narod; aaj jim je Balfourjeva deklaracija (1920) priznala celo pravico do lastne narodne države v PaiegtinL a 'M. ■ Dasi pojem narod ni določen, je vendar nacionalizem ogromna s'ila. V tem znamenju so se borili narodi tekom prejšnjega in sedanjega stoletja ta svobodo in zedinjenje, porušili nekdanje ve-esile in «gradili na njihovih razvalinah nove narodne države. Nacionalizem Je zbujal samozavest množic in pospeševal znatno, četudi enostransko razne panoge znanosti in umetnosti, pro-sveto in telesno vzgojo Širokih slojev ter deloma narodno darstvo. Prezreti pa ne si njegovih temnih strani. Nacionalizem je rodil silno sovrsšt v človeški družbi fn željo m nejših po absolutnem gospodarstvu (imperializem). To pričajo brutalna zatiranja narodnih manjšin, predvsem pa strahote svetovne vojne, ki je bila v znatni meri — dasi ne izključno — plod zaslepljenega in samoljub-nega šovinizma. Nacionalizem znači stalno nevarnost za svetovni mir in s tem za gmotni in moralni obstoj človeštva. Neprestano oboroževanje pa silno ovira gospodarski in kulturni napredek. Najboljši zaveznik nacionalizma je (Internacionalni) kapitalizem, ker hoče v lastnem Interesu mednarodne spore in dobi-čkanosno vojno industrijo. Nacionalizem je samo duhovna sila ali ideja. Zato imajo na rodnost samo ljudje, ne pa živa I, ki se razlikujejo le po vrstah n pasmah. Zato govorimo o narodni vzgoji, narodni zavesti, narodnem navdušenju, narodnem sovraštvu Itd. Primerjati ga moremo a veroizpovedjo, s katero ima skupne vse znake. Nacionalizem je posvetna konfesija. Zato označuje katoliška cerkev — iz svojega etališča opravičeno — narodni šovinizem kot moderno paganstvo. Temelj vsake verske družbe je nek ideal: bog, bogovi, neemrtnost, večnost, nirvsna i. dr. Temelj nacionalizma pa je narod, Id je tudi zgolj ideal; kajti nacionalisti vidijo v svojem narodu nekaj vzvišenega in popolnega, dasi obstoja dejansko le to Hudi l mmi človeškimi vr- H>asMSttein Otroci sedečih stavkar je v pri Electric Storage Battery Co., Philadelphia, P|u, pozdravu svoje očete. ■ & ljudske posebnosti. Povsod pa so ljudje delavni in leni. razumni in nerazumni, štedljivi In zapravljivi. dobri in ilobni I. t. d. Vrh tega ima vsak človek avoje posebnosti, ki ao posledice naj raz ličnejšlh činjente. Kaj oatane nelnih ali drugih tendenc; kajti i torsj Ae za narodni anačaj po neresnična (objektivna) znanost' tikih nacionalizma? je mednarodna, ker veljajo zanjo A. Vse to velja tudi ss šege in povsod isti zakoni, iete met sle ii. navade prebivalstva kakor na ieti cilji, t. j. spoznavanje leto; rodne |»esmi. pri|>ovedke. noše. velja o umetnosti, guspud.ir«t\ u vraže, umetnost i. t d. TI običaji i. t. d. C« pa še ob«tojaj« !ujiriM»fr tndnn spreminjajo in ise- |»o»ledice daruj razlike, ao ti» predvsem krajevnih in življenakih ra «m er. zgodovinskega ran ota 1. t «t ps nacionalnosti, ujejo. ------- 7. Slednjič se navaja kot znak rodna božanstva; Romani so pretežno katoliki. Germani protestanti, Slovani pa pravoalavni (če smatramo današnjo Rusijo Ae ss pravoslavno); razlika med Jugoslovani ln Turki je bila tudi vsrska (krščanstvo in islsm); Irci so kstoliki. Angleži protestanti i. t. d. — Paganstvo pa Je v bistvu le oboževsnje nsravnih sil, ki so povsod iste. S spremembo vere se ne spremeni nerodnost. Krščanstvu, islamu, budis-mu i. dr. pripadajo nsj rasi ič ne j-šl narodi. Clsni istega naroda pa so lahko rasnih konfeeij. Tako so n. pr. Jugoslovani večinoma pravoalavni. katoliki in mohame-danci. Nemci katoliki in protestanti I. t. d. Tako svsne narodne cerkve so narodne samo po jeziku. Sicer pa prisnsvajo nacionalisti sami. da je veroispoved le nebistveni snak narodnosti. Is navedenega izhaja, da nimamo niti enega objektivnega, povsem zanesljivega znaka ss narodnost. ki bi veljal sa vse čase In kraje. Kar je danee In tu "absolutni dokaz" narodnoeti. Je Jutri In tam brezpomembno. Zanimiv vzgled sa to nudijo slaatl dje Antropološko ao mešanica tiajraaličnejših ras In narodov, govore najrazličnejše jezike m1 linami, pa tudi z vsemi slabostmi in napakami. — Kakor vsaka veroizpoved ima tudi nacio-nalizem svoje nauke (dogme). Sem spadajo zlasti že omenjeni "znski narodnosti" kskor poreklo, jezik, domovina itd., v katere nacionalisti verujejo. — Prsv tsko ima nacionslizem svoje or ganizacije, simbole, obrede, praznike i. dr., ki odgovarjajo povsem verskim, n. pr. narodne voditelje, narodna društva, na rodne domove, narodne zastave, narodne obleke (uniforme), na-rodno-socialistične kljukaste križe, fašistične liktorske palice, narodne prasnike in obletnice i. t. d. — Konfesije so rodile (v duhu svojih načel) mnogo dobrega; povsročile pa eo tudi o-bilo gorja, slssti verake boje in kruta preganjanja drugih. To velja, kakor smo že omenili, v polni meri tudi za nacionalizem. — Verska savest je različna. So fanatiki, ki so prlprsvljeni žrtvovati sa svoje prepričanje premoženje, avobodo in življenje in ki ao ponosni na svojo mučenlš-tvo; drugi (spolnjujejo sicer v splošnem verske dolžnosti, branijo ps ee žrtev; tretji so nsprsm veri brezbrižni; Četrti so ji so- vražni. Člani iste zajednice (n. V- rodbine) pripadajo lahko različnim skupinam in konfesijam oziroma so brez konfesije. Pa tudi vsak posameznik spremeni lahko svoje nazore. To so posledice značaja, vzgoje, okolice, izkušenj, razpoloženja in še mnogih drugih činjenic. Vse to velja tudi za nacionalizem, za kar nudita novejša zgodovina in vaakda-nje življenje nešteto vzgledov, v Temelj našega javnega in zasebnega življenja ni "narod" po naukih nacionalizma, temveč samo celokupna človeška družba in država, ki je del tega občestva. Glavna naloga države pa je, za-jamčiti vsakemu državljanu gospodarski ln kulturni obstoj in napredek. S tem služI držsva občečloveškim, socialnim ciljem. Jugoslovani priznavamo iz polnega prepričanja osnovno načelo narodnega in državnega edin-stva, seveda tako, da tvorimo "jugoslovanski narod" vsi državljani kraljevine, neglede na poreklo, jezik itd., ker je Jugoslavija skupni dom vseh in ker i-mamo vsi iste pravice in iste dolžnosti. Nacionalistično pojmovanje, da so "Jugoslovani" samo Srbi, Hrvati in Slovenci, je nemogoče. V tem slučaju bi temeljila namreč država zgolj na subjektivnem, različnem in spremenljivem prepričanju posamezni kov. Obenem bi bili iz skupnosti izločeni vsi, ki se čutijo za Nem ce, Madžare, Arnaute itd. Tako kar nasprotuje ustavi, vsem drugim zakonom in bietvu moderne države. Narod ln država sta eno — to prepričanje je jamstvo za naš obstoj. Seveda velja isto na čelo za vsako drugo državo. Iz navedenega izhaja, kakšno bodi razmerje med državo in nacionalizmom. Ker je nacionalizem le posvetna konfesija, morajo veljati zanj Ista načela kakor za vsako drugo veroizpoved. Ta načela so se razvila po dolgih borbah ln se uveljavila kot edino pravilno in mogoča v vseh kulturnih državah. Vfe konfesije (v kolikor ne nasprotujejo splošnim interesom) so enakopravne in nikogar se ne more si liti, da se prizna tej ali oni ver ski skupini. Isto naj velja za na rodnost. Vsak državljan naj se priznava narodnosti, ki odgovar ja njegovemu svobodnemu prepričanju. Lahko je tudi brez narodnosti kakor brez konfesije. U radoma določevati narodno pri padnest pa kaArtidkšaHjiiahlh je nemogoče, ker objektivnih znakov ni, temveč le domneve Jezikovno vprašanje naj se ure di tako, da bo" vsaki jezikovni skupini dana možnost, se poslu-ževati javno in zasebne svoje govorice. Kjer pa prevladuje en jezik, naj se ga nauče drugoje-zični državljani pa ne iz nacionalnih, temveč iz praktičnih vzrokov. Kot vzgleda naj služila zlasti Švica in Cehoslovaška. ^astni ipteresi in interesi vsega iloveštva zahtevajo, da pospešuje država z vsemi sredstvi mednarodna stremljenja kakor mednarodne znanstvene, umetniške, gospodarske in strokovne kongrese in razstave, športne prireditve, Esperanto, turizem itd. Tako se bodo današnja narodna nasprotstva Čim dalje bolj ublažila. Dobrine, ki jih je ustvaril nacionalizem, nadomesti v mnogo večji in popolnejši meri za-veet celokupnosti človeštva; kajti vsa velika dela mislecev in književnikov, pa naj si bodo pisana v kateremkoli jeziku, vse resnično umetniško udejstvova-nje, pa naj kaže katerekoli vplive, vse pomembne tehnične in druge iznajdbe, so bili, so in bodo vedno mednarodni, ker so namenjene temne strani nacionalizma. To naziranje se uveljavlja vedno bolj in bolj in mora končno zmagati, ker so vse države odvisne ena od druge. Nato pa se bo dobojeval Še zadnji veliki boj v človeški družbi, boj za pravične ureditev in razdelitev zemeljskih dobrin, ko ne bo več privilegirancev, ki imajo vse in zatiranih, ki nimajo ničesar. Sredstva v tej borbi pa ne smejo biti nasilna; kajti nasilje rodi vedno nasilje. Sele s to zmago bo doseglo, človeštvo svoj končni cilj, ker bodo postali vsi tj udje to, kar so v resnici — e-nakopravni bratje. To je bila vedno vsebina življenja vseh velikih oseb in zato je pol tudi Prešeren: "2ive naj vsi narodi, Ki hrepene dočakat dan, I >u koder solnce hodi Prepir bo iz sveta pregnan, Da rojak, prost bo vsak, ■ Ne sovrag, le sosed bo meji Po Svobodi] HUMOR Iz šole "Kdo ti je naredil to na Janko?" "Očka, gospod učitelj." "Vso?" "Ne, prosim, pomagal .sem i če ni kaj vedel." e Otroška modroht Učitelj: "Torej Ančka, s je grešil Adam?" "Jedel je prepovedano sad) "In kako je bil kaznovan T "Moral se je oženiti z Evo." e Šestletni Peter bo šel prvi šolo. Za vse na svetu pa ga i morejo pripraviti do tega, dal povedal, zakaj noče, da bi mama spremila. Konec kc pa so vendarle spravili iz nj "Bojim se, da bi me spet ne spravila v zadrego 81 jim jokanjem." • Misli na prihodnji dan V lekarni. — "Dajte mi nek kar pomirja bolečine." Lekarnar: "In kaj te boli,< ček." "Danes nič, ampak jutri bd moral dati očetu podpisati itp čevalo." Listen to the Yugosls" Radio H< PALANOEGH S TRAVEL BIK| AND FOREIGN EXGHAN6E Station WWAE. Every Sunday 1 S 536 S. Clark St., Chicago. - H»r. I AU ste naročeni na del nik "ProgYeto"? Podpiri* svoj list! Želodčno zdravilo iskreno priporočeno* ITRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Ne bodite euinji neprebavnosti — NABoCrrs m raosn vsoasc— ! Triaer'a Bitte* Wiae Ce. • i 1 144 8. Welle BL. Chicago, IIL , ! Pošljite mi brezplačni rsorec. , Ime Naelor ......t.,..,,,........* i .................. i v Ufctfl** TISKARNA S.N.P.J. SPREJEMA VSA ne ns rodnost i Uta ali allčna verois- poved. Pogani imajo tvoja nt- ž|vt k razkropljeni po vse» «ve-1 Delavci, «pmleni prt gradnji v ceste v Mini Y«ae«rtle. Cal., s preti prahu na obras«, /„-. v tiskarsko obrt »padajoča deli Tiska vsbils sa veselice in shode, vizitnice, čsijij knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, brvstilj slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drm VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Stil Vas pojasnita daje eodatvo tiskarne Cesa aasenie, aaijako del« prre rrete Pilite po laformedje m našlo t: S.N.P.J. PRINTERY 2SST-59 SO. LAWNDAI.K AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO. IM«. Ta» h tokt «a Mije tudi vsa «s