> jjurotjv im

Lato If.
,tf Mnjisijatni, dne' 21. februarja 1H2S
Ljubko je videti sredi žitnega polja makov cvet. V njivi kima , in odseva od rumenega žita. Vsakomur • obstanejo na. rdečem kipeče.m cvetu oči. Le redko ga kdo odtrga. Pa kaj hoče z njim, , ko maku vendar takoj odpadejo ,.cv.e,tni listi. Vse. ga smatra .za lepo cvetoči plevel, ki nič ne škoduje, pa tudi ne koristi kaj prida. . Tu ,pa tam tudi prj nas jejo mak, ter njegovo, seme /a , posipanje potic in drugega peciva. Vse drugače pa je z makom v naših .južnih krajih, kjer so ..; pokrite cele pokrajine z le* pim cvetjem. Mak sejejo V južni Srbiji za pridobivanje strupa opija. Ko odpadejo cvetni listi, navrtajo m ako* ve pestiče. iz pestičev pri* teče bela mlečna tekočina —. opij. . Iz enega pestiča dobe približno.0.02 g opija-. Opij. pravilno uporabljen, jg, važno ?dravilg in prav ugodno učinkuje v čre.ves* nih boleznih. Uporabljajo pa ga prav dobro tudi y. druge zdravniške svrhe.
Kakor z raznimi drugi* mi zdravili, tako je tudi z opijem. To, kar opij člove* ku koristi kot zdravilo, uni* či, odnosno povzroča sto« krat večjo škodo. Ljudje uživa j 6 opij sam in njegove izdelke uporabljajo tudi v razne nasladne svrhe. Je pač z makom tako, kakor z našim lepim okusnim sad* j i tn. Kako lepo je sadno drevo, kadar cvete. Kako prijetno' -ga je Lvideti, .ko sadje . dozoreva,.. in kako ■ okusne sO hruške in jabia* tte,- Iz zdravega' sadje žgejo žganje. Pa , tudi to; v ■ pravi i meri zaužito, bi:: še ne - bilo i tako-zlo, če bi- ga ljudje ne. pili v preobili: meri' in se - opijanili. Koliko nepopisne? ga gorja povzroča našemu. ljudstvu žganje, katerega je mnogo žganega iz: okusnega Sadja. ■	. ■ ■ : >.:•;■;..;- •>
Iz opija izdelujejo razna zelo strupena opojna sred* stva, ki zazibljejo človeka, kar pa ne traja dolgo. Strašne so posledice. Ze po :
prvem večjem uživanju takih izdelkov človek oslabi. Najhujše zlo pa je to,'da človek, ki se je navadil uživati .take strupe,, m* more odnehati. Prime ga huda strast, kateri ni več kos, dokler ne podleže in ga reši strašnih posledic smrt.
, Zelo razširjena pa je posebno med Kitajci, ki kade opij, kar je prav tako opojno in škodljivo, kakor uživanje opija. Kitajci v to svrho uporabljajo posebne vrste pip. V Kini sploh prideljujejo in porabijo največ opija.,
Mestno življenje na Kitajskem
Marsikdo se bo j vprašal, kako je to neki mogoče, 4a je-dovo* ljeno opij predelovati in če že, zakj tako ,v tako velikih koljčinahŽ. Temu je povod, kakor mnogim drugim škodljivim stvarem —i denar jn zaslužek., Kakor v vs^h državah, tako tudj v Kini, rabijo, denar, in ker je opij glavni dohodek Kitajcev, zato so včasih ljudi.
ce'o silili, da so ga pride« lovali, Parkrat je v, zgodovin ni zapisano, da so prepov.e*. dali pridelovanje opija. Lee, ta 1912,, je, bilo, v Haag«' na mednarodnem sestanku; sklenjeno, da je pridelava!: in, prodaja, opija podvržena, posebnemu nadzorstvu, .in. to zaradi tega,, ker so opij." in njegove izdelke zlorab« , Ijali. po vsem. svetu. Ali tu«, di to ni trajalo;.dolgo. Ča» je spremenil navade in na« vade . paragrafe, in tako se; je, razširila, .stara bolest, ki. povzroča, že skozi: stoletVafe jn. , stoletja.; strašno: iškodov posebno med kitajskim na* rodom.
Posebno kadar je drža«-, va bila v zadregi .radi de«.
vvi, uvuaj, v AauiljLIU
času, ko se VSe države moi dernizirajo, so pa začeli tu« di na Kitajskem' ponovno' prepovedovati prodajo opi« ja. Ali v. .zmedenih časih, , kakor so sedaj v Kini, bo, . to. kaj . težko doseči. Treba-, železne . roke, ki. bo . silo prijela za stva,r. Kakpr že omenjeno, se, žle posledice ob,čutijo od..-do časa hujše. Ljudje, opij in iz 1 izdelke, s.a tiogli odvaditi . trpeli; ako jih' bodo mogli 'dobiti. Ta k 6 Vidimo, da šb skoraj gotOvd' ■' izgubljeni.'-Izboljšalo se bo L toliko, da se mladilia ne na* vadi in da narod Ozdravi.1 ;i Pri nas je z opijem drii« gačev. Preprosto ljudstvo ga ; navadno ne .uživa, pač pa se-'-ga poslužujejo navadno bo* gatejši ljudje in sicer kot' morfij. To zlorabo so zahe« sli v naše kraje posebno iz : Francoskega, ker je tam zelo v navadi. Baš v zadnjih let-il* smo imeli že več takih slučajev, da so ljudje v najlepši dobi, ki sO na zunaj izgledali zdravi in krepki, kar naenkrat propadli in v kratkem umrli. Vse to so bile posledice strašnega morfija — sina opija. — Pri nas pridelan opij gre skoro ves v inozemstvo, doma ga porabimo kaj malo, po večini samo za zdravila. Upajmo pa, da bodo prišli časi, ko bodo ljudje lahko z drugimi pridelki služili • svoj potrebni kruh
r k
S. štev.
Zgoraj: Mnogo zaslug za naše gozdarstvo si je pris dobil tekom svojega dolgo; letnega neumornega delova* nja sedanji gozdarski refe* rent ljubljanskega velikega župana inž. Anton Šivic, ki je te dni praznoval 50det» nico svojega rojstva. Spisal je tudi več tozadevnih knjig.
Spodaj: Pustolovec, ki se izdaja za Antona Ludvika, je prevaril mnogo ljudi ba= je tudi v Sloveniji. Kdor se ga spomni po sliki, naj spo« roči policiji v Ljubljani.
V	Ljubljani je bila te dni otvorjena ena najlepših ?tavb, palača »D lavske zbornice«. Načrte za mogočno igradbo je izdelal inženjer Šubic. Palača je pravo zato« čišče delavstva, ki nima drugače v mestu nobenega pra« vega dom* v -nlači bo poleg raznih delavskih uradov, kakor »Delavske zbornice«, »Inšpekcije dela«, »Borze dela« ter raznih delavskih organizacij, tudi mnogo sta« novanj.
V	pritličju je javna kuhinja, kjer je zelo cena hrana. .Kuhajo vsaki dan za več sto ljudi, in sicer za različne cene. Hrana je razdeljena v tri razrede. Najcenejša pre* hrana enega dneva stane 8 Din, druge vrste 12 Din, prvovrstna pa 14 Din.
Poleg kuhinje je velika obednica, ki jo posečajo vsi delavni sloji — delavci kakor tudi uradniki.
Poskrbljeno pa je tudi za delavsko razvedrilo in izobrazbo. Otvorili so veliko čitalnico. V krogu vidimo predsednika »Delavske zbornice« Miho Čobala.
Dve gospodični iz Radovljice, Jelena Peganova in Mladka Celestinova, sta po »Jutrovem« članku o bedi v ljubljanskih barakah vzeli po dva otročička
čez zimo na svoje domove.
Razgledni stolp na Pohorju, kjer pa i\ posebno prijetno v mrzlih zimskih dneh.
Na desni: Kralj Ale« ksander krstni boter 17. otroku zakoncev Dežman v Celju. — Večkrat so našega vladarja že naprosili, da je botroval. Tako se je zgodilo tudi te dni v Celju. Zastopal ga je podpolkovnik g. Časni.
Najlepše dekle iz Eva rope se sprehaja po Parizu. Ker se ne spo« zna, jo spremlja in ji daje pojasnila policij« ski stražnik.
Del papeške države Citt& d> Vaticano: 1. Viale del Inferno; 2. vati* kanski vrtovi: 3. etiopski kolegij; 4. palača kardinala Merry, de
.Vala.
Pogreb španske kraljice Marije Kritine, matere sedanjega špan» skega kralja Alfonza XIII. Pokopa« so jo v minulem tednu.
PraV zanimivo sliko nudijo razni spomeniki, ko jih sneg od ene v snežen prašč. Tako sliko vidimo v Parizu, kjer je tudi velikanski
nosorog dobil primeren zimski plašč.
Na levi: Gasilec na lestvi gasilskega av< tomobila.
Na desni: Razvalina ogromnega jezu v Ka« liforniji. V rekah in pritopih te dežele so velike množine zlata. V deželi je razvito tudi poljedelstvo. — Glavno mesto je San Francisco, kjer je tu» di mnogo naših roja« kov.
Prekrasna zimska sli* čica:iz Francije. Mno« go takih slik vidimo tudi pri nas. Le ško« da, da so mogočne z4vcs£ in kapniki le* dene sveče, ki jih raz« topi prvi pomladanski dih.
Lateratjsika palača v Rimu, kjer so, podpisali pogodbo med Vati* kanom in italijansko državo. Pogodba potrjuje pravico nove pape« zeve države, meje itd- "