It* Naj Težji slovenski dnevnilT*!
!v Združenih državah	ji
Q Velja za vse leto ...	$6.00	|
I Za pol leta.....$3.00	i
Za New York celo leto -	$7.00	I
^ Za inozemstvo celo leto	$7.00	J
iL	__	Ji
- . -
-
GLAS NARODA
List slovenskih ^delavcev y AmeriR
Hm largest Slovenian Daily 'W j
the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.	, j
-i............rA
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered u Iccond Class Matter, September 11, 1903, at the Post C-fSce at Hew York, N. under the Act of Copgxm of Mtnth 3. 187».	TEUTON GORTLANDT 3157^
NO. 74. — ŠTEV. 74.	NEW YORK. FRIDAY, MARCH £3. >924. — F3TEK. 28 MARCA, 1924._~__VOLUME XXXIL — UETNTK TYTn'
PREISKOVANJE OUNATEGA ŠKANDALA
Gotovi ljudje so dobili tri in trideset milijonov dolarjev s pomočjo nečednih špekulacij. — Generalni pravdnik se je jezil nad.izpovedmi Roxie Stinson, vendar ga pa ni bilo doma. — V Washingtonu so začeli zopet govoriti, da bo Daugherty v najkrajšem času resigniral.
Washington, D. C.. 27. marca. — Javno zanimanje za preiskavo uradnega poslovanja generalnega pravdnika ])augherty-ja je osredotočeno-danes na scnzacijonalno po-\est lioxie Stinson c petih prijateljih njenega zamrlega lo<VneL«a moža Jesse Smitha ter gen. pravdnika Daugherty ;ja. o katerem pravi ona, 4*da je napravil tri in trideset milijonov dolarjev v dveh ali treh dneh", ko je špekuliral s petrolejskimi akcijami. V sled tega so zopet priee-h' krožiti govorice, tla je pričakovati odstopa generalnega' }<iavdnika.
?Jiss Stinson ho danes križno zaslišal zastopnik izc-licralnega pravdnika, a le v slučaju, da bo senator Whocl-< i* '•/. Montane, glavni inkvizitor preiskovalnega komi t r-ja, i oliko nkreval, da se bo mogel udeležiti seje. Vrjetno ji-, da l)o zahteval zastopnik Daugherty-ja od nje imena petih mož. Komjtej ni lega včeraj zahtevi1, ko je pripovedovala <> tri in trideset milijonski kupčiji.
Xuve govorico glede rosignaeijo generalnega pravdnika s<• posledica dejstva, da je Daugherty včeraj dvakrat obiskal predsednika Co »lidga, — v prvih dveh privatnih avdijeiu-ab. kateri je imel s predsednikom, odkar ga je slednji poklical iz Florido. *
Y Reji liiši so namignili, da ni l)ilo v obiskih Daugher-iy-ja ničesai; posebnega ali izyanrednega. Daugherty sam je ugotovil, da se je razgovarjal s predsednikom le o rutinskih zadevali svojega urada. Obiskom generalnega pravdnika v Beli hiši pa so je sledilo oživljenje poročil, da bo kmalu resigniral.
Senator Lodge se je posvetoval s predsednikom malo prodno je Daugherty prvič prišel v "Belo hišo. Lodge je zanikal, da je razpravlja! s predsednikom o zadevi generalnega pravdnika, vendar pa se opozarja na dejstvo, da je bil stari senator iz Massachusettsa eden onih mož, ki so zahte-\ali odstop Daughertvja še pred pričetkom sedanje preiskave.
"Razpoloženje, da se izsili resignaeijo generalnega pravdnika* je bilo ojačeno v senatu vsled tega, ker ni hotel dati na razpolago Brookliartovemu komiteju poročil vladnih agentov glede vtihotapijanja orožja preko mehiške meje. Rekel je. da bi to nasprotovalo javnim interesom. Ko-initej razmišlja danes o predlogu, naj se pozve predsednika Ooolidge-a, da prisili Daugherty-ja. da bo dal komiteju zahtevane informacije.
COOLIDGE NE BO SKLICAL KONFERENCE GLEDE RAZ OROŽENJA.
Washington, D. C., 25. marca. Predsednik Conlidge. je danes izjavi!. da up naiuerava sklicati v Washhijztoiiu nobene Tiiednarfnlnt: konferenee, hi hi *e pečala z raz o rože vn njem. Predsednik je sieer atncn.jj, da bi bilo nadaljno raz-fvroženj«* "-Leer jako priporočljivo, toda konferenee ni morjroee sklicati, ker vladajo v Evropi še jako neurejene razmere.
.LENIN GRAD £0 POSTAL GLAVNO MESTO RUSIJE.
Mcskva, Rusija. 2«;. marca. — . Svet komisarjev s. bavi z misli-
•	jo, da bi prestavi! v: si; o prestoli-■ eo iz Moskve v Lenin jrr.id (prej : Petrojrrad).
• Moskva bo pa kiji:1« t .vin osta-
•	la glavno mesto zveza > vlad«* in
•	združenih sovjetskih republik.
Len:n grad je siiel dr.e 1. marca l.ir>n.000 preblbah-ev. V mestu je . prostora še za en milj: n prebivalcev.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
»• p«ton aiU bank« tsvriujejo santaljivo, hitra tu po nisfcft
Mnafc:
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA
KupoMlja na udnj« poŠte In Izplačuj« "Pottnl črkovni »vod" ta
"Jadranska banka" w I^ubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranja, Celju, lia
rtborn. JjubrovnLku, SpUtu, Sarajevu ali drugod, kjer Je pafl m hitre
laplattlo najugodneje.
1000 Din....... $13.30
2000 Din....... $26.40
6000 Din.......$65.50
mrl nakazilih, ki analalo manj kot en tteo4 glnarjev raiunlme »dm»| pm
1* mitov ea po Itn In« In aru«? atrolka.
ITAlijA IN ZASEDENO OZEMLJA:
Kaapogllja na aadnje polt« la lapteCoJ« "Jadranaka banka" t Trat*.
Opatiji la Omčrm.
200 lir ........ $ 9.00
300 lir ........ $14.55
500 lir ........ $23.75
1000 lir ......... $48.50
*rf nakaafttn, at anaAaJo manj ke« «P» Kr ra«unlma |iiHiJ pe IS NfltM
aa paatnln« In arue« etroika^
Mm peWjatra, Id priaegaje meet* pet tM dinarjev aH pa iva ftM Ur
d«i«g«Jm po aMgeteea^ te posebni popoat.
Vreftnoet dinarjem la liram aedaj nI stalna, menja se večkrat ta aopfrft-
čakovano; la tega raalaga nam al mogoče podati natančne cene vnaprej.
Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar t roka.
Glede laplaM v asaerlAkib dolarjih glejte peeefcea oglaa v tem Sata.
Denar nam je poelatl aajbolje po Domeetle Money Order all pa Vow
Xorfc Bank Draft.
TRAMK SAKSEB STATE BANK
n OvtteBdt SUTast^ Tal.« Oertfaatt SSST NfST TdflC, V. T
fihvM nitopidltro Jadransko Bonk
POINCARE UPA, DA BO ŠE NA KRMILU
Če jih bo dobil, bo ostal še nadalje ministrski predsednik. — Preureditev njegovega kabineta. Novi razvoji v Franciji.
_Piriz, Francija. 27. marca. — Ministrski predsednik Point-are, ki je baje '* nepreklicno" resigniral, je danes izjavil, da bo o-1 stal, če mu bedo voditelji stranki za got or.Ili, da ga bodo boljše pod-1 pirati kot pa so storili to v za d-j njem času. Za enkrat ima števil- J ne konference % temi voditelji j strank ter s par drugimi osebami, katere skuša napotiti, da vstopi-: jo v njegov kabinet. Preureditev kabineta naj hi služila v to. da mn preskrbi več podpore.
Pariz, Francija, 27. marca. —-Sedanji vladi naklonjeni popoldanski listi, ki predstavljajo večino, spravljajo soglasno včeraj-šno dopoldansko glasovanje \ zbornici, ki je dt/vedlo do padca Poincarejeveyra kabineta v stik z bodočimi volitvami ter soglašajo v zagotavljanju, da bo gospodu Poineareju zopet sledil gospod Poineare.
Komentar nekega lista, ki je tipičen za vse ostale se glasi;
—- Glasovanji se jc vršilo v znamenju volitev ter demagoštva, ker so hoteli reči poslanci svojim volileem. — Glasovali smo za kar največjo penzijo.
Temp-; pripominja, da so pen-zije ugodno polje za lov na <rla-sov in da so poslanci pripravljeni nuditi volileem svojo velikodušnost na stroške države. List vprašuje: — Ali je imela zbornica zadostno v mislih interese nh šili državnih financ, ki so večji kot pa vprašanje penzij ?
Berlin, Nemčija, 27. marca. — Poročilo iz Pariza, da je odstopil kabinet Poincareja, je dospelo semkaj tako pozno, da so ga priobčili brez komentarjev ne le nekateri večerni list«. Posebna izdaja "Ta-sra"' svari pred predčasnimi izrazi radosti ter pravi, da je popolnoma neutemeljeno upanje, da bo zasledoval naslednik Poin-careja bfMj zmerno politiko.
— Dobro je utemeljeno mnenje. — piše list, — da se bo rekruti-rala nova vlada 'iz vrst šovinističnih offnježrcev. ki bodo eelo prekašali Poineaj-eja v slepem fana-tižnra in hladni brutalnosti.
Stinnes pravi v nekem svojem lista, <la je skrajno slabo znamenje za koaeeno uravavo repara-
PRIČEVANJE V PRILOG MORILKI ESSIE GROSS
Soseda, zaslišana kot priča, je pripovedovala o okrutem posto-panu Grossa z ženo. — Rekla jet da jo je suval, tepel in vlekel za lase.
Več kot dvanajst prič je ča-(kal<> včeraj, da bodo zaslišane v obrambi Mrs. Essie Gross, ki sto-J ji'pred poroto, obtožena umora svojega moža, Irvinga G rosa. Xi j vrjetno. da bi bila obtožena sa-| lr.a zaslišana prod ponedeljkom, i Obramba je včeraj dobro pričela s svojo prvo pričo. Mrs. Le-n > .laeobs. žensko srednje starosti. ki preživlja svojega slepega moža in <lva otroka s tem. da daje sobe v najem. Križno zaslišanje ni moglo omajati njene povesti.
Mrs. Jacobs je pričala, da je Gross pretepal svojo ženo ob času, ko bi morala postati mati, jo potegnil za lase v spalnico ter jo pretepal, dokler ni pričela kričati na pomoč. Zaklenil pe tudi vrata. da bi ne mogla Mrs. Jacobs v stanovanje.
Mrs. Jacobs jc tudi pričala, da je videla, kako je vrgel Gross zjutraj pol dolarja na mizo ter izjavil, da je to vse, kar more dar i za gospodinjstvo. Slišala je tudi Grossa, kako je rekel ženi, naj «rre na di*!o in to <»b času, ko ni bila zmožna delati.
Ve"-krat j" bila i riča ginjena do solz, ko se je spomnila stvari, ki so se dogodile, ko je stanovala dvojica pri njej, v prvem' letu zakonskega življenja.
Večkrat, ko je pripovedovala številne podrobnosti, se je okrajni pomožni pravdnik naslon:! nazaj na svoj stol ter se smejal.
Nikdo drugi v dvorani pa ni delil njegove veselosti in koneč-no je zagovornik Mrs. Gross protestiral proti smejanju okrajnega pravdnika.
Sodnik Mancuso je napravil red.
cijskega vprašanja, ker se je ob-javljenje poročila reparaeijskih izvedencev zakasnilo. Pravi nadalje, da so izvedenci izza svojega odpotovanja iz Berlina, kjer so se seznanili z mrzlimi dejstvi, podlegli gotovini sovražnim uplivom, ki so sedaj odgovorni za zakas*-nitev. — Francija skuša sabotirati delo izvedencev, ker spravlja v razprave nevažna stranska
vprašanja.
[SKRIVNOSTNI UMOR ŠE Ml POJASNJEN
Umor mlade ženske na Staten
Islandu, še sedaj ni pojasnjen.
Vsakovrstne teorije policije.
Obdukcija je pokazala, da ni dosegel napadalec svojega ?ilja.
Dva dni sta že potekla izza brutalnega umora mlade Mrs. "Walter Kaner, ki je bila ustreljena na South Ave., v nekem osamljenem
okraju v Chelsea, Staten Island.'
* i po ostrem boju z napadalcem, a
morilca nisi še sedaj izsledili. Policija si ne ve pomagati, in raz-iične sledi so se porazgubile. Policija, ki jf napela vse »ile, da pojasni ni ur Lino skrivnost, preiskuje slučaj na temelju treh razltie-biih teorij. Prva se glasi, da je Mrs. lianer, koje avtomobil, v ka-! tereni se je vozila s svojo materjo in dvema otrokoma, je obtičal v pesk.it, sprejela povabilo tujea, ki jf rekel, da se bo peljal ž njo do prihodnje hiše ter preskrbel vrv. Ko se je Mrs. Bauer nahajala v zaprtem Sedanu tujea, jo je slednji napadel in ker se je branila, jo je ustrelil.
Druga teorija se glasi, da je bila umorjena od moškega, ki se je izdajal za zavarovalnega agenta ter šel ob dotičnem času po cesti.
Soglasno s tretjo teorijo, je umoril Mrs. Bauer neki blaznež, ki se je potikal po gozdu v bližini ceste.
Policija pa se oklepa v glavnem prve teorije, tcmieljrče na dejstvu. da je videla mati Mrs. Bauer Fordov Sedan, ki je vozil v isti smeri, v katero je bila odšla njena hči. da telefonira neki garaži. V nadaljnem je to vrjetno vsled izpovedi neke trinajst let stare šolarice. Barbare Fabs. Barbara je pripovedovala policiji, da je vi-j J dela. kako je stopila Mrs. Bauer ( ; v avtomobil tujea.	j
j Polincija nadzoruje slehrno iz-J J krcališče na otoku ter prei- kuje j vse avtomobile, da najde sledove , krvi na sedežih.
Teorija, da je postala Mrs. {Bauer žrtev moškega, ki jo je na-' padel, ko je šla po cesti navzdol, temelji na sporočilu devet ler sta-1 ?rega William a Hansona iz Lino-1 jleumville. ki je rekel, da je videl, job času, ko je bil izvršen umor,' nekega moškega v rjavi suknji in z rjavim klobukom, ko je.šel poj i cesti navzdol. Tega moškega je [ poznal kot zavarovalnega agenta. ! Domnevanje policije, da je po-i stala Mrs. Bauer žrtev blazneža, , temel ji na brutalnemu načinu, I kako sta bila izvršena napad in J umor.
j Številne osmuljenc moške so f privedli tekom včerajšnjega dnt? v policijski glavni stan ter jih natančno izprašali, a vse je mo-I rala policija zopet izpustiti. V | enem slučaju je domnevala po-j lieija, d aje prijela pravega. Za-
iSiišavali so ga dve uri, a morali )
so ga zpet zapustiti. V sredo so j našli na rjavem klobuku nekega . človeka sledove krvi. Odvedli so ga zopet v policijski glavni stan | tir ga več ur nadlegovali z vpra-.šanji. V pojasnilo sledov krvi na | klobuku je izjavil, da prihajajo od j neke vreze na prstu. Osnmljeni je spremil detektive po poti. ;ka-■ tero je premeril v torek te»r od-| ločno tajil, da je bil onega dne na South Avenue. V vsaki hiši, katero je obiskal -kot zastopnik n<*ke zavarovalne družbe, so potrdili. da se je oglasil tam v torek.
Dr. Mord. zdravniški pregled-. nik. ki je izvršil avtopsijo nad .truplom umorjene, je izjavil, da j je skušal morilec posiliti svojo ! žrtev, da pa se mu to ni posrečijo. Strašni zločin je povzročil* na celem otoku grozno razburjenje.
Okrajni pravdnik Fach iz Kich-monda je Tekel včeraj: Ta zločin
l'rt<! kratkim je r.pepelil požar petnadstropno hišo v New Yorku. Pri tej priliki je zgorelo šestnajst stanovalcev. Sedem ognje-gaseev je bilo težko poškodovanih.
rREISKUSNJASNOVE ANGLEŠKE VLADE
I Delavski problemi bodo preiskušali sile nove angleške vlade. — Stavke se širijo, ker so unije prepričane, da lah-i ko izposlujejo od MacDonalda ugodenje zahtev. —
Premogarji zahtevajo plače, kot so bile pred vojno in
f- tudi električarji prete s stavko, i _
Poroča John L. Balderston.
London, Anglija, 20. marca. — Proroki zla za delavsko vlado so vedni trdili, da bodo velike stavke, posledica prepričanja delaveev. da jih ne more delavski kabinet zlomiti. tako razorganizirale Anglijo, da bo nastal položaj 'skrajno nevaren za deželo.
Ta napovedovanja bo kmalu mogočepreiskusiti, kajti deželi preti danes nebroj stavk, ki bodo ogrožale normalno industrijalno življenje.
Najbolj nujni med nujnimi problemi je londonska prometna stavka. Napočil je že peti dan stavke in pogajanja " glede uravnave so se izjalovila. Vsled tega je Associated i Society of Locomotive Engineers and Firemen proglasi-la za petek ob polnoči stavko na vseh podzemskih železnicah. To je Jolm Bromlev-cva unija, ki je tesno zvezana s transportnimi delavci.
Čeprav bo dobava živil za glavno mesto varna, bo vendar paralizirano trgovsko življenje Londona. Edina od-pomoč, katero more nuditi vlada, bo v tem da dovoli privatnim lastnikom motornih vozil prevažati potnike, kar je v sedanjem času prepovedano.
Neizmerno bolj važna kot so lokalne londonske za-drege^ pa je preteča generalna stavka premogarjev ter splošno izprtje v ladijskem prevažanju. Premogarski delegatje imajo danes zvečer sestanek z delodajalci, in pojavilo se je mrtvilo glede zahtev premogarjev za nuni-nialno plačo, ki bi bila enaka predvojni plači ilede nakupne moči. Skoro gotovo je, da bodo priporočili stavko in da bo večina premogarjev vzdržala njih priporočilo ter zastavkala. Ko bo dosežen ta stadij, bo vlada uveljavila -sodnijsko poizvedovanje.
Neoficijena stavka (1000 delavcev v ladjedelnicah v jSouthamptoim, ki zahtevajo povišanje plače za $4 na teden ki je povzročila kanceliranja prihodnjega potovanja parni-ka Mauretania, je dovedla do pretnje narodnega izprtja, ki se bo tikalo 300.000 mož.
Manjši spor se vrši v Wembly, kjer je zastavkalo 500 električarjev radi neunijskili mož, ki so bili sprejeti na .delo. Stavkarji se niso hoteli vrniti na delo, ko so jim voditelji to ukazali. Vsled tega je bil poklican na pomoč jeksekutivni odbor električarjev. in nekateri alarmisti tr-jdijo, da bo do konca tedna London zavit v egiptovsko temo, ker bodo zastavkali električarji.
Gotovo je, da bi se številni, če ne vsi ti spori, pojavili tekom sedanje spomladi, tudi če bi ostala na krmilu Tory ali konservativna vlada. Pozicija delavskega kabineta pa .bo lahko ogrožena vsled nenadnega izbruha industrijalne-jga nemira po sorazmerni tišini, ki je vladala tri leta. To |pa je bil mir izčrpanja, prisiljen od splošnega poloma industrije.
| Ministrski predsednik MacDonald in njegovi tovariši imajo nekaj prednosti pred prejšnimi vladami v svojem po-,[stopanju s stavkami in izprtji in sicer vsled boljšega poznavanja mož in stvari, ki so prizadeti pri tem. Temu nasproti pa opozarjajo nasprotniki delavske vlade na nepo-bitno dušeslovno dejstvo, da se je razširilo med delavskim razredom mnenje, da je treba le dati primernega povdarka njih zahtevam, da se jim bo ugodilo in sicer raditega, ker je delavska vlada na krmilu.
Prejšni dve stavki, odkar je postal Ramsav MacDonald ministrski predsednik, namreč stavki železničarjev in transportnih delavcih, sta se končali s tem, da so dobili delavci vse, kar so zahtevali.
naj služi vsem ženskam kot svarilo, naj nikdar in pod nobenim pogojem ne stopijo v avtomobil kakega tujca, brez ozira na to. pod kako pretvezo se izvrši povabilo.
AMERIŠKI POSLANIK V MADRIDU.
Madrid, Špansko, 27. marca. — Po dva meseca trajajočih poeitni-eah se je vrnil danes semkaj ameriški poslanik Alexander P. Moore. Prebivalstvo mu je priredilo navdušen sprejem.
DESETTISOČ NAVZOČIH V VATIKANU.
Rim, Italija, 27. marca. — Ko je včeraj podelil papež kardinaloma Mundelemu in Havesu rdeča klobuka, je bilo navzočih v Vatikanu deset tisoč osebw
Danes se bodo cerimonije zaključile.	j
GRŠKI KRAT J SE NOČE ODPOVEDATI PRESTOLU.
Bukarešt, Romunska, 26. mar-ea- — Kralj Juri, katerega je odstavila grška poslanska zbornica, pravi, da ne bo odstopil, dokler se ne bo vršilo na Grškem splošno ljudsko glasovanje. Še vedno namreč upa, da je nnrod ves navdušen zanj in da so le grški voditelji oziroma politiki proti njemu.
TEKMA ME JOHNSONOM IN C00LTDGE-0M.
Sioux Falls, S. D.. 23. marca. — V torek zvečer so dospela sem poročila o uspehu primarnih volitev. Hiram Johnson je dobil v 1315 okrajih 35,035 glasov, predsednik Coolidge pa samo 34,000. Iz 400 okrajev še ni nobenih po-
^^	-J
P0Z0RIŠCE POŽARA.
"GLAS NARODA" f
HUVKH M|kY|	||
*mi *n« PUbiUtetf Wy
Klorati« Pnblisfatnf 0ompaa£
tA Corporation)
P KANU MAKSE!!. fTiltlMl__LOUH HWOIW, Ti HWI
Plac* of SuolnMa *f «ha Corporation an* AMkmm of Abwr* Offlooroi
_at Carttandt Str—*. »orcugft off Manhattan, Now Yorh City. N. V.
H« L A« NARODA"
(Voloa of tho Pao»la)_____
I—«wq> Pay Kxcopt Sunday« >iK Moliaaya.____.
■a sala lata vwlja llat aa Amarlko 2a New York sa tola lat« ...rf.«« JJ J
la Canada ............. MA Za pol lita ..................
fea Ml .....................09.00 Za tnoaomrtvo sa cala lato	£.0
Ca MM lota	—........ HJI Za pol lata................................**•*
___»ubocHptlon Yearly S6.6S____
Advortl«om«rrt an AgreemPant.	_
"Otoo Woroaa" lahoja vaakl dan Irvremil nodolj In praawlfcT.__
Oo^lal taw* podptaa la oab«noatl so no prtoMuJajo. Denar naj ao bU#oroll po-PUiatl w Money Order. Pri rpr«m«mM kraja narbSnTkcrr, prottmo. Oa M
tadl prejtnjc fcllTmliiSo naznani, Aa hltroja gmjdamo aaatowdfca._
«Q L A « NARODA" M nrvull IWMt, »orough of Manhatttan, NO* Y*fc* Ik V«
Talaphonat Cortlondt l>W__
__
PREMIRJE	i
I K.I«!- mir v premogovnikih mehkega premoga v Združej ni -. državah je zagotovljen, ko so rlani United Mine Work-j <•»■> ].< i oni s]»]«)snei?a glasovanja odobrili tri leta veljavn^ do-.M. -or nn temelju starih plač. katerega so pretekli mesee( skiefiili v Jacksonville, Florida, zastopniki deodajaleev in preu logarjev.
Odkar so se antraeitni premogarji preteklega septom j ln .i zopet lotili dela, z dve leti trajajočim kontraktoin predi s(-«»oj, smemo povsem upravičeno pričakovati dobo neob-j hodno potrebnega mini r premogovni industriji.
T<> stanje pa je v večji meri poslediea slučaja kot pa posledica dobre uprave. Isti dvojni monopol dela in ka-j pitala, ki je razrahljal antraeitni trg po vojni, je še (lanes is'to preveliko investiranje in isto preveliko število delavcev, ki je delalo take preglavice v prokneiji mehkega premoga. Preveč kapitala je vloženega v industrijo, in! preveč delavcev je zaposlenih, da bi se kapital primerno obrestoval in da bi imeli vsi delavci trajno in neprekinjeno tlelo .za primerno plačo. <'oprav so bili sklenjeni sedaj dogovori, ki bodo ostali veljavni dve leti in tri leta, še vedno lahko pričakujemo nadaljnih zadreg in nadaljnih sporov, kot jih je prej doživela dežela, če se ne bo med tem časom ničesar storilo, da se odstrani vzroke nesporazuma med deodajalci in delavci.
Za ire?ir,tck je še popolnoma nejasno, zakaj so postali delodajalci in premogli-ji v industriji mehkega premoga naenkrat tako poni'ni in krotki. Mogoče je, da ni uspešno napredovala linijska kampanja za nove člane in nova ozemlja m da ^o ljudje pripravljeni sprejeti staro mezdno lesi vi<-u. dokler jo nn »rejo dobit i. Mogočo pa jo tudi, da so prišli premoiiarski baroni do prepričanja, da je industrijami vojna manj dobičkanosna kot pa iiidustrijahn mir in to prav posebno v premogovni industriji.
Mezdna lestvica, kot je bila sprejeta, pomeni v glavnem zmago za premogarje, kajti cene mehkega premoga ne kažejo nobenega nagnenja, da bi poskočile, in velik število rovov, kojih obratovanje je bilo drago in ki f obratovali do sedaj z izgubo, bodo najbrž zaprli, ker n če jo njih lastniki plačevati vojno-časnih mezd. To bo trdo za lastnike in delodajalce v teh rovih, a tudi za premogarje, ki so bili uslužbeni v njih, vendar pa ne bo pome-njalo to nikake izgube za industrijo, ki je bila preobložen? i z delavskimi močmi in kapitalom.
A' tem pogledu se je pričel problem industrije mel koga premoga sam od sebe reševati,
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI I
i
(Foreign Tanguaya Information Berrlca. -t- Jusoftlar Bureau.)
-i---- •••-- _
STANJE ZAPOSLENOSTI V POGLAVITNIH INDUSTRIJAH.
Po podatkih statističnega oddelka T". S. Department of Labor s«- j»> zaposlenost v mesecu febrn-arn dvignila za 1.2 odstokov. To je prvo splošno zvišanje zaposlenosti od junija 1923. Poročilo temelji na izjavah 8,222 tvrdk, pred-stavljajočih 52 industrijalcih skupin, skupaj 2,693.636 delavci. Vsi ti delavci so tekora enega tedna: meseca februar, prejeli $72,522,483 na mezdah. Te iste tvrdke so poročale, da so meseca januarja zaposlovale 2,661,233 delaveev od skupni t"denski mezde od $67,970,982. Na ta način se ni le Število zapo-filencev povišalo za 1.2 odsto, namreč se je prejeta skupna plača po višala za 6.7 odsto nasproti skopni tedenski plači v januarju, odnosno se je tedenska plača poedinca povišala za 5.4%
Del teh večjih zaslužkov gre gotovo na račun januarskega dela, ali vkljub temu se opaža splošna snier k večji zaposlenosti in k delu in obratu na polni čas.
Ako se primerjajo podatki istih fndustrijalnih ppdjetij za .janua^
ih februar, razvidi se, da s'e'je število delaveev povečalo v 36 izmed 52 prijavljenih industrij in da Je' svota plač in mezd poskočila v 45 industrijah.
j Največji povišek izkazuje sladkorna industrija (rafinerije), ki-' je začela resno delati in v kateri je' svota izplačanih mezd in zaposlen-1
jcev porasla za 40 odsto. Ravno!
* i tako v obeh smereh sa je povečala
j aktivnost v industrijah izdelova-l
nja peči, vozičkov, barv, ženskega I
bjaga, železa in jekla, dočim je in-1
dust ri j a umetnega gnoja pokaza-'
la povišek 12% na štavilu delav-i
cev in avtomobiJna industrija je'
.poskočila za 25% na skupni svoti'
plač.	!
Zaposlenost je porasla v vseh industrijah razun v papirnati in' tiskarski industriji, ki edina izkazuje zmanjšanje v tem zmislu, in sicer za eno desetinko od enega odstotka, dočim tobačna industrij ja je edina, pri Jcateil se je svota izplačanih mezd znižala.
Od januarja do februarja se j* povprečni zaslužek za vsakega za-1
Ako ste podvrženi gavobolu, ne-prebavnosti. čestim prehladom in i; Ini utrujenosti, vprašajte se najprej : 4'Privoščujem li si osem ur spanja vsako noč? To vprašanje se z<li m ari sok mu morda ne važno, ali v/, odgovora na to vprašanie si raz-l;i2j«.nc< dos1iKr.it v-k teh tež-i r■»*.
Spati zadosti je jako važno, kajti spanje je doba naše rasti. Spimo, da se izpočijemo, in ravno tekom spanja se tkanine našega telesa oh navijajo in popravljajo po obrabi tokom dneva.
'ielo je mogočna zgradba iz samih drobnih stanie ali celic; skupine teh stanic tvorijo tkanine in organe našega telesa Te slanice in tkanine se stalno obrabljajo in, ko razpadejo in zamrejo, jih obtok krvi poganja s seboj, da jih i/.žene iz telesa skozi kožo, pljuča a!i izločila. Vsaka ra;sei In vsak •/iuljaj prispeva k obrobi n*>ib ikanSn. Č:m teže je deamo. bodisi 7. irožp-ani ai z mišicami, tetii hi-i rej?e se obrabljajo t.-* stanice in l^m več strupenih odpakov mrtvili slanic prehaja v kri. Da živimo, je treba popraviti ali nadomestiti te degenerirane stanice. Nekaj toga popravljalnega dela se vrši potom lu-ane. ki jo jemo. in potom zraku, ki ga dihamo, in večji del tega popravljanja se vrši tekom spanja. Moč in energija potrošena po ^ne-v.i se tako obnavlja po noči. Po domače temu pravimo : izpočili smo so po spanju.
Važno delo se torej vrši v našem telesu tekom spanja in radi-toga je prav, da privoščimo telesu zadosti časa, da se to delo vrši. Ako telo nima zadostnega časa za to, delo obnavljanja In popravljanja ne bo dovršeno. Kaj potem sledi? TTtrujenost s stalno pojemajočo sposobnostjo za delo in znižano odporno silo. In ko je odporno sila oslabljena, smo najbolj dovzetni proti napadu raznovrstnih bolez-ni.
Koliko časa treba spati? Xekdo potrebuje več, nekdo manj, ali v tej dobi nervoznega gibanja in trenja, napornega dela in napornih iger in zabav je prav sigurno trditi, da ne manj od osem ur je potrebnih, da se nadomestijo zgu-be, nakopičene tekom povprečnega dneva. Sedaj vprašajte si, da-li rlajete svojemu telesu dovolj ča-po noči, da izvrši delo obnavljanja in popravljanja. Ako tega ne delate, potem zapravljate glavnico in ne le obresti 3vojega zdravja in poslediea bo neizogibna poguba. €flavobol, »eprebavnost, zaprtje in čut utrujenosti so le varnostni signali, ki vas opozarjajo, da te-o dobiva premalo spanja.
Ako spite zadosti, se zjutraj zbudite osveženi in močni. Ako se pa, ko vstanete, čutite utrujeni in slabe volje, pomen j a, dar nr bilo zadosti spanja. Nadoknadite takoj. Pojili te isti d ah nekoliko ur rano spat
i
-	in spito, ako morete, dokler se ne i zbudite osveženi in zadovoljni Ako
-	je telo imelo zadosti časa za svojo -jdelo, to spoznate takoj. Ne zljubi
vam dalje spati, i Erlon izmed največjih pripo-
-	močkov za z Iravo spanje jp^dobro
-	prezračena soba. Imejte polno lali-jkih gorlcih odej in (Iržite okna ši-
. j roko odprta. Potem strupi, ki jih , j telo izločuje, ne ostanejo v sobi in ! sveži zrak ves čas zalaga z zadostno količino, kisika, ka ga kri potre-i bilje.
j Ako radi kakega neznanega vzroka človek le s težka zaspava. Jgorka kopel, predno se uleže, ali , | hiter sprehod pod milim nobom /Čosto napravijajo čudesa. Dosti-jkr.it j«> tudi dobro jesti nekaj lah-■kega pred spanjem, kajti prazen J želodec je mnogokrat vzrok nespečnosti. Kdor pa zavživa jedi . tako pozno, naj rabi le lahke in t prebavljive jedi. Kozarec gorkega .'mleka, čašica čokolado z enim ;ili j dvema prepečeneema je popolnost ma dovolj.
J Oni, ki so bojijo nespečnosti, naj „ izogibajo stvarem, ki odganjajo , spanje. Razburjajoča knjiga ali ^ itrra, preveliko kadenja ali prev<-j -'ko kave in težka jed ob pozna nri dostikrat onemogočajo spanje. J Bodite pravični nasproti sami-jmu sebi, ker so tiče spanja. PrivoŠ-jčite svojemu telesu zadosti časa. Jda se okrepi. Plačilo ho vaše v i boljšem zdravju, večji odpornosti
in večji sposobnosti za delo. ——~——————
"j KOLIKO VOJNIH D JETNIK O V JE ŠE V SIBIRIJI.
i
J „	-
'j \ zadnjih dnevih se je vrnilo
'|rad 1000 ujetnih iz Sibirije na
11 Ogrsko. Vračajo se večinoma iz
■jOmske in Irkutske gnbernije in
'jirdijo, da je v Sibiriji še danes o-
-	j krog pol miljona ujetnikov, veči-J, noma iz Sedmograške in Vojvodi-'jne. Ce tudi je ta številka zelo. zelo "jpretirana, gotovo pa je, da je v
j Rusiji še vedno mnogo bivših u-1 j jetnikov, med njimi tudi sedanji ' naši državljani. Seveda pa so si 1 .mnogi ustvarili tam daleč na vzho-"jdti že svoj drugi dom in se sploh >jne nameravajo več-vrniti v svojo 'jstaro domovino.
"I	--
Stekleni lasje.
i! _
Na Thuerirtškera se je baje poročilo iznajti umetne lase iz — 1 stekla. Steklena lasulja se odlikuje s posebno lahkoito in jo je motgoče le z zelo natančno pre-
*	iskavo ločiti od pristnih las. tia-" sirlje je mogoče izdelati v vseh
-	barvah, tudi s kodri* itd. Tako
*	imamo torej skoro popoln nadomestek za naše lase, kadar nas
■ počasti častitljiva pleša. Stekle-, na lasulja rarvno tako ne sme prr-
-	ti v dotiko z ognjem, kakor pra-
-	vi lasje, ker se »spremeni v brez-
-	oblieno kepo, za Icate^e ureditev i še niso iznašli glavnika.
VAŽNOST ZADOSTNEGA SPANJA.
i
I	i	■
jposleftega delavča povišal v 45 iz-|ii:od 52 industrij, dočim od decembra do januarja je bil izkazan po-jvišek le v 10 industrijah, i Od industrijalnih podjetij, ki j so poslala poročila glede zaposlenosti, je 75 odsto delalo v polnem
__. -. ^ i
obratu', 22 odsto le deloma in 3 o.l-sto nič. 45 podjetij je poročalo, da se je mezdna lestvica pov?'a-la, 14 pa, da se je znižala. To znižanje mezd pa se tiče le malega »lela zaposlenih in ni značilno za' 1-p]«,šno smornieo.
ZA PEKO j
I	Bordenovo Evapp^irano Mleko je naj- I
I	bolj pripravno in ceneno izmed vseh
K	vrst mleka.. Pri kuhi in peki se ne mo-
I	re primerjati najboljše sveže mleko ž
I	__njim glede okusa. Pri
P^p----SN^ ^ nima vrstoi^-
Skrb, ki olidaja njega pri-pravo, zasigura ristpst in |f£SHpPflHB dobroto debelega toka, ki E^^g^^u^ prestano teče kot smetana
iz konve.
>JNbW£ETENEt> _
K.	—rl] Ce hočete vedeti, kako kuha-
'APORAl	t' z Bordenovim Evaporira-
nim Mlekom, izrežite in nam
lVf T V K	pošljite ta oglas s svojim
t	imenp« in naslovom. No. 1.
b^/SS^g^B THE BORDEN COMPANY	A
j^H^^^EjHBSeU Bordea Buildmc Nnr	jfl
aLAS Naroda 28 MARCA 1924
| Peter Zgaga j
Angleški princ je zopet telefc-nil s konja in se je močno pobil n«i glavi.
Ker pa'vedno vztrajnejše kro. žnjo govorice, da waleski princ ni dober jahalec, je skrajni čas, (1 <la izda slavna angleška vlada naslednje ugotovilo:
Princ je izboren jezdec. ii» konja pade le tedaj, kadar začne konj dirjati. V tean slučaju pade na hrbet. Pade tudi tedaj, kadar se konj v diru mahoma ustari. V tem slučaju pade na nos. Včasih pade tudi na stran. Sicer so pa vse druge govorice jahalskih zmožnostili njegovega veličanstva neutemeljene.
* * 1
i Dobro je. če ima človek dobro ženo, ki mu šiva raztrgano perilo, l>odšije nogavice in zakrpa vst« luknje na obleki.
So pa tudi take žene, ki vsako .jutro sproti vedo, kateri žep ima i mož raztrgan.
> Takih se je pa treba bati.	I
*	*	I * i
Pred ameriškim sodiščem stoji j mož. ki je brl v svojem življenju sedemkrat poročen.
Zagovarjati se mora za-stran težkega zločina.
Njegovi zagovorniki so povabili tri najslavnejše zdravnike dežele, ki so preiskali obtcrženca ter 1 soglasno izja>vili, da je možak bla-
Bog ve, zakaj je bilo treba klica.! i zdravnike i ' Da, možak, ki se je sedemkrat* i oženili ne more biti pri pravi pa« 'meti. ve vendar vsak navaden člrr-j Vek.
*	* *
Dve napolresnični izpovedi stvorita laž.
Dve popolni laži pa ne moreta
producirati niti eno polresnice. * - *
* v
V Italiji je bil zopet potres.
Bog vc, koliko pristojbine' je morala plačati narava Mnssolini-ju, da ji je kaj takega dovolil?
t * * *
Kdor bi dandanašnji nobene postave ne prekršil, bi moral biti že zdavnaj v ječi.
1 Srečen je tisti človek, ki ima toliko. kolikor bi rad imel.
Nesrečen je pa. če ima ženo, ki
misli, da bi moral več imeti. * * *
l'pravnik mi je pokazal pismo
dragega rojaka, ki se glasi:	j
i
Oprostite, da vam šele danes i pošiljam naročnino. Me nekaj časa ni bilo doma. So namreč v Ameriki stroge prohibieijsko postave.
Brez komentarja.
• • #
Edini streli, ki pridejo vpoštev,
so oni. ki zadenejo.
• *
m	v
Vprašanje: Prosim, odgovorite > mi na tole vprašanje: Zakaj je človek tako raztresenih misli, ka-; dar je v cerkvi? Tu nisem samo i , jaz prizadeta, ampak v nedeljo so se tudi naš župnik nekaj zmt~ šali, ali pa so pozabili kaj imajo za opraviti.
Brooklynska faranka.
Odgovor: To so pač eHveske . slabosti. Morebiti pa ne greste iz pravega namena v cekev. Vidite, so tudi taki, ki hodijo v cerkev sarao zato, da pogledajo, če je še takih, ki radi kupujejo delnice. , ali boljše rečeno, sedajo na lim. Kar se pa fajmoštra tiče. se mu je pa najbrže mudilo domov. Re-vežu jo prišlo na misel, da se jo v galonco gotovo že do vrha nateklo med časom, ko je bil odsoten.
i | Smjofiimtanaka {ffifc^k iKatei. Sritanta \
Ustanovljena L 1898 ^KgjfcScSrc Inkorporirana L 190« »	GLAVNI URAD v ELY, M*NN.
Glavni odborniki: PrMMd^lk: RUDOLJ PEKDAN, tli E. Iti St.. Clcv«!mat, O.
Po«lpr6<Ist£3iillt: LOUIS JiiALANT. Bor 16S Pe«jl Av«., LoTMa, O. i Tajnik: JOSEPH PISHLER. Kiy. Uinn. Blacajnilc: LOUIS CHAMPA. Bo* Ml, EIv. Mlnn
BlayajT tfc neizplačanih smrtoln: JOHN HOVIMN, «lf — (ftt 1t«l Oulutb, Mtnm.
Vrtiovnl zdravnik:
Dr. JFO». V. GRAHEK, Bel American 6tata Ba^k BM«.. Ml Grant fffc H Kxtta Ava.. Plttabursk. Pa.
Nadzorni a4bor>
AJN TOK tBASNTK. fteoa 1«« Bakav«n	Mr. DUaotf as« MM
Streets, Pltt3bur»li, Pa. MOHOR MLADIC. 1£34 W. l« 8 tre 11. CUcaco, m. PSAJNK BKHABEC. 4»21 WaaWDfton 8treat, Dmiw, CaM.
Porotni odbor.
LEONARD BLAEODMK, Bos 4t«. Ely. Minn.
GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson Bid«., Puyalla», Waal.
FRANK EOF.tCH, «217 Bt. Clair Ara., ClereUm«. O.
Združevalni odber:
VALENTIN PTRC, 7W London Hd.. N. E.. C. e t »lan«. & PAULINE ERMEXC, 583 Park Str.. Milwaukee. Wla. JOSIP STERLE. 404 E. Mew Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEiAKO, KM Market Street, Wtoktru. UL
■	Jeinotlno arm dno (laallo: "Glaa Naro4ft'*.	- - t
Vaa »tvarl tlkajoCe ea urndnlh aadev kakor tudi denarna potegatv«
naj se pošiljajo na glavnega, tajnika. Vae pritoibe naj ma pciUJa na pred-aednlka porotnega oJbora. ProBnjo sa »prejem novlb Članov la bobllflka i spričevala nal ae polilj«. n«. vrhovnega »dravalk*.
. Juaroslov&EKka KatoJ!§k& Jednota »e prt poroča vsem Jnpoeiovanom M , obilen pristop. Kdor £ell postati č!aa te organizacije, n*J ■• sglaal tajnik« bližnjega družtva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev p« obrnite j M tajnika. Novo amirro oe lahko v»tano>1 a I člani aH Članicami.
Izpred sodišča.
Izza knlir, miribcrskega bara.
!:ri triii:i!; r-kciti okrajnem so-J I'^r-u j:* v!>iia zopet razprava' /i'in(V. g:«ijnfij'-» v K!i;b-baru. Na ■i!)«<klopi si;? viiela plačilni j i a:' i S n i natakar Alojzij R^paik in! Ma gajni«";.rk:i A!o;iia IMavrak.1 < iriiaii'tio i»i lil n ► oifit-rciia. on* l>:irti:n irai: in v sliimmv v i j >}i ! na -'-,-to *" !ij'nli^riia dama". !'<»-! a iaz|;i"iv» je razkr.l nezas^rsanti -dirauje gostov v i«*m »n/c'nein lo-a!u. O ir-ni so je «!<.lg<> g,«vo-r;!o. io('a *"prii*adi't i""	ženir
:aii 'i''-"kan;a hi tako je prLšlo ti ovatlije šele meseca ?i"V»»-inbra j>v«"wlega b-t;». ko jo plač-ilni nata-;::tr Ropnik nekenvt uradniku in njeeovonin i: -sUi i dežule zarai-u nal kar /n 20 rinlh brlzgraneev ve." k'-t mu jih je prinrsiH. Natakar ! a j«' bil ;rad	še tako
•^o!ve:i. da v!>žil pro.i n:ad-ii':u i	zora d i žaljen ja east:,
her ga je ovadi! pil policiji. Tnd: l r:repr:i\ ! • ir delal U/.a! jene-I i i' 1' omenjenih brrzganct-v »>;t s> še -Irnge i>i"it"'■ izp .vc<lale -iu»"a.<e. da je l>iio /:ii a<"ni>anih ha p- iuier po 8 namesto ">, j)o "J j i *:; t .» ii.'iiic-to J. i.(? :» razbili;
zare: nann-H. 2 it,!. Ko so g. >t-' i* /<' odhaja';, na j>* šf pritekel "i?' natakar za nj:mi v «r:inle-| i !»o in zaiitt va! <l«-nar za ."» neipln-
. i-a'si'i ra- k:»r g-'stj"	i
i i. r io z :\ mili. Km se go-^je n«-fko«-- pritožili pri lastniku -bara g. '	se .j'- odrezal: "O nimata
;1 denaija. pa ne hodltr v Jtarl*" IHj-j ;<</.'• joga natakarja ■•>'!.'> nje<jf.-I Vf pr <V pulile na eetl-iiii llil je •zaradi <-:;<>.; jniaii.ja g«r>tov r bs »jen j na tod« n dni /anora. v pl :ei!«j jsiiM-kov io pr.-Vv.'- zaraC-imatiib , •'»-'» Din. ki jih mora vrniti pe'za-(h'ternn uradniku. P«agajnieurka, :;i j'1 •*Nem!-«»*" in se je ludi neni-i;!:o zagovarja la. .j-- oila zaradi p >-, manjkanja dokazov (prošf-ena. P > kf ueaiji razpravi <?:radi gnlju-;ij" je dnik vprašal natakarja llepnika. :.!i sedaj umakne svojo tožbo zaradi ž :!j»-nja <"-asti proti . uradnik i. Natakar pa je vztraja! ■ na svoji obtožbi hi tudi propadel. • T'-adnik je bil opro.Ven. V bn?u pa s e v-^elu pi.i»". zapravlja ii> — juii naprej, in na pu -iui torek je bil še *■ elitni kone^M77. - -
Po ovinkih.
— f S spod šef, kontoristka mi je 1 j rekla, da sem ^tnr osel. To vendar ni prav!
' — Severi a ne. Saj menda še i
št:ri b-sot let niste -4ari.
Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo.
V vseh treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim osebam proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25, po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega .dolarja. Znesek za pristojbino nam je poslati ob-enim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske pod $5. ne moremo prevzeti.
Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo potne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Fod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži naslovi j enec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti, se mu denar ne izplača, temveč se stavi nakazani znesek zopet na razpolaga vplačniku.
Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni.
Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo
(Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav_
(Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo in Avstrijo $4.
FRANK SA&SER STATE BANK
MOTA ŠJkMBfOfA jJfJIQA	'"P RPLENJE in strahote s bojnih pohodgv bivief*
m irfltr a m t« w	slovenskega planinskega polka.
NA KRVAVIH	V knjigi BO popisani vsi boji bivšega slovensittga
#	polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is
" * »Af -J k-fl k O	Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-
I VLJiUlAll	Jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijav« in e
SpMCfv^MsfiK	polkovena upora ter njega zakletvi.
CatifofiniM	Knjiga Js trdo Tmm, vsebuje 2T0 strani in 88 sHk
' ——	"OI^Jl VAMtiDA" tt OoHlaoM NMi Wew tM, V. T
I---- ———'	1 .... t ■ -.- ' ■ ■ - ... ■ - ,
Zagonetno, toda resnično.
Najbolj pretkani zločin.
Poroča Clinton Brayton.
Warren J. Lincoln, uradnik, poštni mojster, odvetnik, umetniški vrtnar in morilec.
Lincoln se nahaja sedaj v jet-nišnici v Aurora in do časa, ko bo 1 pri občen ta članek, bo ta zver v'i človeški podobi razkrila še na-t] daljne in bolj komplicirane umo-
kot ga je bil umor žene in nje-j; nt ga brata.	:
Lincoln je eden najbolj pre-ji ^enetljivh lažnjivcev; eden naj-J: bolj idadno računajočih morilcev 11 eden največjih strahopetcev v j analah zločina. Glavi obeh svojih j / rtv je žalil v velik kos cementa ; 11 'a kos cementa mu k služi! ne-j kaj časa kot opora porča, nakar, ga je vrgel na srn:*išče znanega majhnega mesta v IUiroisu
Vrata ječe v Aurot i so mu bi'e ! we kot »nkrat odpi •;.■» na stcžaj. Policija je bila dolgo časa prepri- . čana, da so njegova prejšna * * x>»*?- ] < znanja" proizvod zmedenega d»i- ' ha. Neki mož iz Aurora s.e je po- < j-ajal z nekim čikaškiin listom, daj lun proda izključne informacije' v b'de na/zočnosti njegov.* žene v • Floridi. V soboto, dne 20. januar- < ja, pa ji« Lincoln priznal ter pove- ' dal, kje se aahajata glavi umorje- I nil).	I
Do onega časa ml bilo nobenega t a koz van e ga Corpus deliti. Ni-j1 ii najmanj še trohice dokaza ni bilo, da sla Lina Shoup Lincoln in njen brat, Byron Shoup res mrtva. Warren J. Lincoln je podal skoro vsaki dan kako novo ^priznanje". Vedno večje so postaja-! le javne simpatije za umobolnegaj
1
kateremu se je zmedlo v glavi, — a naenkrat je prišel na dan z re- 1 >nieo.	I
Posezimo nekoliko nazaj v živ-ljensko zgodovino tega abnormnl-nega .norilca, ki je proučeval zadevo Ilenri Landru-ja, znanega francoskega morilca v masah, ce- * lo tedaj, ko je proizvajal najboljši; sladki grah v Kane okraju.
Oče morilca je bil baje drugi bratranec predsednika Abrahama! Lincolna. Med vsemi povestmi, ka-' t ere je navedel, je ta povest ona, «> kateri upa javnost najbolj iskre-, r.o, dr. je laž.
Prihajal je iz družine sedmih o-J t rok in vsi ostali so vsega spošto-j vanja vredni ljudje. Warren .L; Lincoln je bil miren, priden in molčeč mlad mož v Mount Pulaski, 111. Pred leti, ko je bil Theodore Roosevelt predsednik Združenih držav, je postal uradnik pošt noga urada v onem kraju.
Pozneje, ko je poštni mojster i odstopil, je poslal Lincoln poštni mojster ter je uradoval približno usem let. Tekom tega časa je živi-! s svojo prvo ženo, ki je bila 1 pro je Miss Blanche Raxikin iz Mt.; Pulaski.
Ko je postal Lincoln poštni mojster je bila njegova uradnica Lina j Shoup. vv.dno pretkan, ni hotd' Lincoln pokazati prebivalcem me-j sta, da sta se on in njegova urad-j niča neprimerno zanimala drug za; drugega.	|
Njegovo ženo so smatrali vsi za precej nervoznega temperamenta. Ker je vsled tega nenadno umrla pred nekako desetimi leti ter so naši poleg njene postelje v^ejo množino močnega "praška zoper glavobol" in ko je Lincoln izjavil,!, da je umrla vsled prevelike doze teh praškov ter je neki zdravnik to izjavo potrdil, ni nikdo gojil 1 niti najmanjšega suma.
Lincoln je bil poštni mojster. Bil je eden najbolj uglednih prebival- 1 'cev Mount Pulaskija. Iskreno je : "žaloval". Ko pa se je približno eno leto pozneje poročil z Lino Shoup, so bili vse mnenja, da je to korak mirnega, dom ljubečega moža, ki išče utehe in razvedrila v svo- 1 osamljenosti.
Lincoln je ostal poštni mojster i tudi nekaj časa administracije predsednika Wilsona. Ko pa je ko-nečno odstopil z majhni svoto pri- ; hranjenega denarja, se je posvetil proučevanju prava in sprejet ; je bil v odvetniški stan.
———
Seveda je težko dognati, če je j pomenjalo to le uvodni korak k izvršenju drugih, zločinov, kajti večina ljudi je sedaj prepričana, da ni umrla njegova prva žena na-!ravne smrti ali vsled samozastrup-! ljenja.
Na vsak način je bil Lincoln Jpripuščen k izvrševanju odvetni-j štva v Illinoisu in pred nekako 'sedmimi leti se je preselil v Au-j jrora. kjer pa ni nikdar izvrševali prakse. Nastanil se je v hiši, rav-'110 izven mestnih meja, ob cesti. 1 ki je znana kot Indian Trail ter otvoril cvetličnieo.
1
j S prvo ženo j" amel sina, John ; Lincolna, ki je star sedaj nekako dvajset let. Pred par leti je pri-! šel v hišo Lincolna tudi Bvroni Shoup, brat njegove druge žene. a oba moška se nista razumela. Ni jasno, zakaj je bilo Byron Shoupu {dovoljeno ostati, a mogoče je, da 'sta Bvron in sestra nekaj vedela
0	Lincoln«. v
Prišlo je do ponovnih prepirov in višek je prišel očiviilno dne 30.} aprila preteklega leta, ko so Lincoln. njegova žena in Shoup na-' 'enkrat izginili. Hiša je izgledala' kot da jo je posetil močan ciklon, j (Pohištvo je bilo preobrnjeno in! 'na tleh in obodih oken je bilo vi-}
1	deti krvne madeže. To je strašno
i
razburilo okolico, dokler ni prišel hladen človek ter analiziral madežev. Našel je, da je bila to kurja kri.
Sosedje^in različni ljudje v Au-: pori so se spomnili, da sta Mrs. | 'Lincoln in njen brat baje izginila par dni predno je izginil Lincoln' sam, a vse to je temeljilo na. ugo- j jtovilih Lincolna samega. Nikdo ni j mogel pozitivno reči, da ni so bili| vsi trije v hiši do večera, ko je! bilo razbito pohištvo.
Policija in javnost sta opustila j celo zadevo kot skrivnost, katere i ;ni mogoče pojasniti, ko se je dne j 110. junija preteklega leta naen-l krat pojavil Lincoln v nekem či-l kaškem hotelu ter pričel pripove-dati, da sta ga njegova žena in j njen lTrat pretepla, omamila, od-; vedla ter nato prisilila, da se jej j pridružil skupini ljudi, ki so trži-' jli z omamljivimi sredstvi. Nejgo -iva povest je bila sicer zmedena, a J t vsa k je vrjel njegovemu ugotovi-j In. da so ga neprestano polnili z! omamljivimi preparati, da ostano' miren ter neobvesti nikogar.
1
Povedal je nadalje, da se mu je. konečno posrečilo pobegniti iz krempljev ljudi, ki so ga vlačili j po celi deželi. Iz Chieaga se je vrnil v Aurora ter zopet pričel goji-; ti cvetke in v tem svojem poslu je' bil zelo uspešen.
Medtem pa je pripovedoval i njegov sin povsem nasprotujoč/1 si povesti. Ena teb se je glasila, da j je pisal gotovim sorodnikom poj diktat u očeta pismo, v katerem sei J je dolžilo mačeho in njenega, bra-jta ok rut ost i napram Lineolnu ter i namignilo, da bosta ta dva odgo-;vorna. če bo neznanokam izginil. Pozneje pa je rekel sin, da je pisal pismo iz svoje lastne volje in da je bilo resnično.
Lincoln je zopet pričel mirno živeti na svoj lastni način in vse ;e bilo tiho do 20. oktobra preteklega leta. Takrat je zopet izginii in to je sporočil njegov sin. Ljudje v Aurori so postali zopet vznemirjeni. Qhranite pri tem v spominu dejstva, da je Lincoln neprestano izjavljal, da kupčujeta njegova žena in njen brat z omamljivimi sredstvi in da si ne upata vrniti se v Aurora.
Lincolna so pogrešali več kot dva meseca in medtem so postali nemirni nekateri sorodniki Mrs. Lincoln. Dobivali so sporočila, ki so baje prihajala od nje in v katerih jih je prosila za denar. Jver so izprva domnevali, da se skuša izogniti postavi, so ji poslali denar v majhne prostore, ki pa niso bile preveč daleč od Chieaga.
Ko so poslali nekako $500 je prišla prošnja za nadaljni denar. Obvestilo je bilo pisano na stroj,
z zelenim trakom. Denar naj bi so
.poslalo v Evanston. Tjakaj je od- ;
šla neka sestra Mrs. Lincoln, ken:
!
je hotela na vsak način videti be gunko ter govoriti Žnjo. čakala
i
je dva dni, a Mrs. Lincoln se ni J prikazala.
To je bilo sporočena, policiji v Aurora in cela zadeva je bila na .skrivnem izročena čikaški policiji Na vse postaje se je poslalo j opise in slike Lincolna. V noči i 12. januarja tekočega leta je b: | Lincoln aretiran v nekem preno-l 1 čišču 11a Drexel bulevardu.	j
' Odvedli so ga nazaj v Aurora tam je "priznal", da je njegova žena ustrelila svojega brata, da je 1011 nato ubil svojo ženo s železnim i drogom ter pozneje zržgal 01 e ■|triipli. Neumorno iskanje v hiši, na
I	[dvorišču, vrtu in svetličnjaku pa
II	ni spravilo na dan iti najmanjšega 'jsledu, ki bi potrdil njegovo izpo-'jved.
M Nato pa je zopet "priznal", da
*	Ista ga oba napadla in da je v jsamobrambi oba ubil ter ju nar
1 'sežgal. Pozneje je razveljavil oba
I	j priznanja ter rekel, da je Bvron'
II	Shoup ubi Mrs. Lincoln in da je ;on nato ubil Shoupa ter sežgal
-jtrupla. V tem oziru je njegov slu-' " 1 čaj sličen slučaju Francoza Lan-1 jdrn-ja, ki je tudi sežiga] trupla -j svo jih žrtev.
Se vedno ni bilo mogoče najti -jiiiti najmanjšega sledu trupel u-' -1 mor jenih in oblasti v Aurori so '[pričele postajati zelo skeptične. ' (Ker ni bilo nobenega dokaza za •jzločin, tudi ni bilo nobene podla-' \ge za dvignenje obtožbe proti o-' 1 sumi jenemu. Policijski načelnik ^Michaels iz Aurore je postal ve-;.<ino bolj utrjen v svojem mnenju, »jda sploh ni bilo nikakih umorov.1 - temveč da so le porodili v glavi [Lincolna radi neprestanih prepi-' ! j ov ter skrbi.
j Nato pa je prišlo resnično pri-|znanje in našli so glavi žrtev. t i Ob številnih prilikah so izjavili, J uradniki in drugi ljudje, ki so se! j podrobno pečali s to zadevo, da je Lincoln blazen in da so bila vsa , njegova priznanja izmišljena. Vsaki dan pa se je pojavil kak nov razvoj, do konečnega presenetljivega razkritja glav Lincolnove že-{ nJ? i'1 njenega brata, dne 2. februarja tekočega leta;
Velika premetenost morilca je , razvidna iz številnih manevrov. { katerih se je poslužil, da odvrne
>	vsak možni sum zločina od same-, ga sebe.
Kmalu po izvršenem zločinu je t pisal Lincoln pisma trem sestram
>	svoje žene, v katerih je očital sled-. nji nezvestobo. Dan po umoru je i vložil Lincoln tožbo za ločitev za-i kona v Geneva, 111., nekem sosednem mestu. Obvestil je svoje prav-
t ne zastopnike, da je njegova že-i na pobegnila z možem, katerega . je navedel kot sokrivca an da bo i treba potom časopisja obvestiti že-. no in njenega ljubimca, o tožbi za
*	I ločitev zakona.
1 Ko ga je vprašal njegov brat . Edvard, zakaj gori v njegovi spal-. niči celo noč luč, je rekel Lincoln, da se boji napada Shoupa ali ka-
>	kih prijateljev Mrs. Lincoln. Re-.ikel je tudi, da je dobil več pre-, tilnih pisem.
j
Ko je še vis la tožba za ločitev' .zakona v CJem-vi, .jo vložil proti | j Shoupu tožbo za £10,000 odškod-| nine, ker j«' baje Shoup uničil ljubezen žene.
I Naslednji korak je bil staviti v J liste majhne ogase, kojih eden se je glasil:
Oeorgie J. — Sem v Seat tin. Ju pustila W. J. za vedno. Pridi. : Lina L.	%
Lincoln je pokazal izrezke pri-Ijauijem in smodnikom ter rekel, da je prepričan, da je to sporočilo njegove žene lmŠemu salonerju v j j Mount Pulaski, s katerim je bila j baje intimna.
j Nadaljni izrezek iz osebne kolone, katerega je poslal brez dvo j nia listu Lincoln sam, se glasi: j
— Ralph: — Imam priliko vi-1 deti svet. Oba imava službo na! jahti, ki ho iri mesece križarilal po Orijentu. — Lina.
Mrs. Lincoln je imela brata po' imenu Ralph.
Nekega dno preteklega aprila, ko je prišla postrežnica, da očisti hišo Lincolna, je našla prostor v strašnem neredu. Cela soba je bila oškrpljena s krvjo in sledovi krvi so bili na oknih spalnice in na starem indijanskem tomahavku, katerega so našli pozneje v cvctlič-njaku. Pisma in listi so bili raz-jtreseni po celi hiši in pravcata ste-' za listov je vodila do vodnjaka. j ' V vodnjaku so našli nočno ob-i leko Lincolna, zamazano s krvjo in žensko rokavico. To je vzbudilo j fura, tla je bil Lincoln odveden ali! mogoče umorjen. Pričeli so iskati i Mrs. Lincoln in njenega brata By-i 011a Shoupa.
Par mesecev pozneje je dobil • policijski načelnik Michaels iz Au-| jrora s strojem pisano pismo s podpisom : — Skesan kriminalec, v katerem se je ugotavljalo, da je neki mož. odgovarjajoč opisu Lin-i čolna, izvršil samomor v St. Law-] renče reki. Pismo je bilo pisano j s strojem, ki je imel zelen trak. I ■Policijski načelnik je zapazil to iz-vanredno barvo pisave ter se spomnil, da so bila zelene barve i tudi pisma, katera mu je pokazala sestra Mrs. Lincoln. Nadaljna preiskava je pokazala, da se je posluževal Lincoln zelenega traka tudi že pred umorom, pri pisanju trgovskih pisem.
Naiv~-~.no eno leto po umoru je prišla zeitiia pisava zopet na dan, ko je padlo v roke policijskega načelnika Michaelsa pismo, katero je pisal Lincoln in v katerem je prQsil za neko službo. To je bil direktni dokaz, katerega je imel v rokah policijski načelnik v Aurori. ko je ugotovil bivališče Lincolna. ter ga dal aretirati pod ob-dolžbo, da je dobival denar pod 'napačnimi pretvezami.
Odkar so našli glavi Mrs. Lincoln in njenega brata, proti koncu preteklega februarja, so odvedli uradniki Lincolna večkrat na pozorišče umora v naporu, da izslede še preostali del obeh trupel. Lincoln, ki je duševno in telesno uničen, pa ni 'mogel ali hotel pomagati uradnikom pri ugotovi jen ju trupel.
Edino bogastvo, ki še ni obda-četi o, je bogastvo na onem svetu.
Izza konca svetovne vojne je 1 proizvajanje plemenitih kovin ze- ] !o nazadovalo iu pojavilo se je vprašanje, če ni to nazadovanje s mogoče znamenje, da bodo naj- ] bolj važne zaloge plemenitih ko- ! vin kmalu izčrpane. Ce hočemo < podrobnejše preiskati to vpraša- ; nje. si moramo najprvo pojasniti, da je treba strogo razlikovati med i začasnim oslabljenjem ter resnič-n m izčrpanjem zalog plemenitih kovin. Jasno je. da poskoči cena kovine ki je postala redka. S po- 1 viša 110 ceno je tudi mogoče razkriti povišane produkcijsko >tr<-> < škc. Kovine, ko jih pridobivanje se preje ni izplačalo, postanejo naenkrat dragocene.
Take izpremenrbe v cehi. ki lahko glob m; o liplivajo na pro-ilukeijpo. se završe seveda zelo I počasi. V naslednjem se nočemo I bavir i/, malenkostnimi izpremem-; h am i na kovinskem ti-gu. Pečati ! .se hočemo z zadevo le v splošnem, v najširšem obsegu.
Najbolj jasen je* položaj pri srebrn. Do približno leta 1S00 je bilo srebro sorazmerno redka kovica. k oje vrednost je znašala skoro si .dno ou«> pot najsi ino vred-tisti enake teže zlata. Gospodarska tvoritev zapa la Združenih dr žav in predvsem Mehike pa je o-tvorila swt:i nove bogate sklade srebra. Najprvo so razkrili j velikansko srebrno in zlato žilo : Conistocd; Lodge v državi Nevada j in na lo so sledila še .številna dru-j ga razkritja v sovero-ameri.škem j Skalnatem pogorju. S pomočjo ! železnic se je nanovo otvorilo tn-1 d i sat roda vne. a strašno zanemar-J jene mehiške srebrne rudnike. Ti J so kmalu prevzeli vodstvo v pro-, dukciji srebra. Vrednost srebra j je padla na eno pet in tridesetim* vrednosti zlata in proizvajalne možnosti so tako zelo poskočile, da je izgubila večina evropskih srebrnih rudnikov svojo vrednost. Nekateri ti rudniki so sploh prenehali obratovati, kot naprimet skozi stoletja slami srebrni rudniki Freiberg na Saškem. Drugi' pa životarijo še naprej z državno pomočjo.
Kaj pa se bo zgodilo, ko bodo enkrat izčrpani veliki mehiški in j ^overo-ameriški srebrni rudniki, I kar so bo brez dvoma zgodilo : vsprioo pospešene produkcije in • novih produkcijskih sredstev? ! Najprvo bodo potisnili rove v ved i no večje globine. Poskočili bodo i produkcijski stroški in s tem tudi cena srebra, ko bmlo v par sto« i letjlh številni veliki rovi presegli tehnično mogoče globine ter postali nezmožni produkcije. —-Vsipričo sedanje ni>ke cene srebra se nikdo resnično ne zanima ! za to. da bi našel nove srebrne : c.klatle. Največ obljublja v tem , j oziru severna Indija, iztočno Si-birija (Kamčntka) in tudi Ande j Južne Amerike. Pa tudi ko bodo izčrpani vsi ti srebrni viri. bo .{mogoče vzdržati produkcijo srebra v večjem obsegu. V večin* slučajev najdemo namreč srebro , skupaj s svineem in vse svinčeno rude vsebujejo drobce er«,>ga procenta srebra. Ce bo cena srebra polagoma poskočila, bo s tem raz pisana premija na izkopavanje in pridobivanje svinca. Svinec seveda ni tehnično posebno dragocena tvarina. V skoro vsakem po-LTorju iz pratvarin pa zasledimo svinec, ki vsebuje tudi srebro. Ce bo vsled povišane cene srebra posnešena produkcija svinca, bo padla tudi cena svinca in s tem bo nudena prilika za nadaljno
tehnično uporabo svinca. • • * •
Nekoliko bolj kompliciran je položaj pri zlatu, ker nima zlato nobene "cene", pač pa velja samo kot merilo vrednosti drugih stvari. Seveda je to le finkcija ali domišljija, ki je skrajno udobna za svetovno trgovino, kajti resnično merilo vrednosti more biti le življenski standard civiliziranega povprečnega človeka. Ta standard pa je preveč odvisen od o-sc*bnega domnevanja ter začasnih razmer (naprimer svetovne pše-, niene letine). Vsled tega ne mo-
re priti vpoštev kot merilo pri ( računanju.	(
Ce hočemo ugotoviti gospodar- ( ski položaj produkcije zlata, mo- : ramo staviti na mesto cene •"nakupno moč" zlata, kajti vrednost v papirju ali menicah, katere da ameriška novčarna ali Angleška banka za funt zlara. ni ni-kaka ce- ' na. temveč le bančno-tehnična številka.
Nobenega dvoma ne more biti. la je v zadnjih dveh desetletjih, tudi že pred svetovno vojno, na- : kupna sila zlata zelo padla. Produkcij;: zlata se je namreč neizmerno povečala. Leta 1840 je znašala še ne 1S.000 kilogramov, leta 1SG0. po razkritju eallfornijskib z!arih polja, pa je znašid i 202.00^ kilogramov. Ker so bila ta zlata površinska polja kmalu izčrpana. 1 je padla produkcija leta 18D0 na 1.",4,000 kil.
Nato so razkrili bogate zlate . rudnike v Južni Afriki in produkcija zlata je poskočila do leta 1915 na. 70.^000 kilogramov v
*	vrednosti več kot !)(> milijonov
-	funtov sterlmgov. Samoposebi u-1 mevno je, da je bila posledica te-
-	ga velikanskega povečanja pro
■	dukcije mično nazadovanje vrednosti zlata. Ce ni stopilo to moč-
■	110 nazadovanje še v ospredje, se
-	je zgodilo to le raditeg:i, ker je i velikansi napredek celega s vol o v
» nega gospodarstva požrl velike 1 množine zlat. Hitro naraščanje
-	Številk, s katerimi računata trgo 1 vina in industrija, je imelo za po "> -ledico veliko povečanje denar-
-	nega prometa.
Tudi posameznik požre velike i množine zlata, če si nabavi kol
-	kapitalist ali srečen podjetnik 1 zlat nakit. Svetovna vojna ter ve-
>	likunska zmeda v svetovnem go-i spodarstvu. kise je pojavila kot . i>osledica vojne, je uvedla neiz-1 V'ež.i»-o reakcijo. Povpraševanje [>o . zlatu je ponehalo. Amerika je na.
-	tlačena z zlatom. Evropa je pre
r renia, <la bi sprejemala vase zia--jto. — Nakupna sila zlata pada. i] Vsepovsod omejujejo proizvaja-"> nje zlata in mesto 96 milijonov i'11 nt o v zlata leta 1915 se je pro
>	izvedlo leta 1922 le še G3 milijo-i nov funtov zlata.
Kot smo videli, nima to miza
>	dovanje produkcije zlat nobenega 1 opravka s pričenjajočim se izčr-
-	panjem zlatih rudnikov. Tako u
l godno kot pri srebru pa ne sme- I mo sotliti produkcije zlata. Več
-	kot polovica zlata prihaja iz Juž-
-	ne Afrike. Tamošnji skladi niso
-	kor californijvški navezani na po-vršili o zemlje, temveč segajo v
-	globino s primeroma isto vsebino
-	zlata. Ti skladi so pa skrajno rev-1 ni. Masa vsebuje po deset gra-
*	mov na tono kamena, torej eno 1 tisočinko procenta. Le v velikan
-	skem obsegu organizirano proiz-1 vajanje z najbolj j>opolnimi stroj-1 nimi pomočki ne more napraviti 1 pridobivanje dobička nosno. Ivei
-	je produkcija tako razširila, sega tudi hitro v veti 11 o večje globint in,kmalu bo prišel čas, ko bodo
"" teliirične težkoče, posebno pa ^
-	globini rastoča vročimi zemlje. 1 ustavile produkcijo. To pa lahko
traja še dvesto do tristo let. a ne J dalj.
Drugi zlati skladi se nahajajo
-	ponavadi v bližini površine. Od
■	severo-amerišikih zlatih skladov,
*	ki dobavljajo sedaj devetnajst 3 odstotkov /data, bodo v dogled-
>	nem času številni popolnoma iz-
>	črpani. Novi in nedotaknjeni zla-
*	ti skladi se nahajajo najbrž še \ 1 centralni Afriki, iztočni Sibiriji
ter mogoče tudi v severni Cana-di. Posamezna razkritja, ki nt, : bodo izostala, pa bodo zavlekla ) izčrpanje zlatih skladov le za par
-	desetletij, p"«ebno ker je nevr-1 jetno, da bi se še kedaj našlo 110 i ve sklade, ki bi bili t-ako obsež t ni kot so v Južni Afriki, t
Witwakvo pesku, i Kaj pa se bo zgodilo, če bo pro-
-	ti koneu sedanjega stoletja ope-
-	šala produkcija zlata vsled izčr-
-	panja sedanjih skladov? Ali bo 1 cena, oziroma nakupna sila zlata
-	tako poskočilo, da se bo izplačalo izrabljati tudi majhne zlate
Obubožanje zemljske skorje.
ZNANSTVENO-GOSPODABSKA ČRTICA. Dr. G. Berg.
*....."........ ' .......;. ......."t:
Sidra nam predstavlja Alfreda T. Mi, vr}) izxanr. duo u<p(*šnega
borznega svetovaiea. ki je pripomogel s svojim svetom sinu generalnega majorja Wo »da. da je v kratkem času napravi! r špekulacijami $800.000 dobi 'k.-i. I'vcdeua je bila pivUkava. češ, da si je mladi Wood nop s.avn.!ni potom prilastil ta denar. toda preiskava se je ra'<:»l:n"!a v n '-.
USPEŠNI BORZNI SVETOVALEC.
OTjAS NARODA 28 -MARCA 1924
sled ve, katere se sedaj pozna, a pusti na strani? Skoro vsak rečni pesek, skoro vsaka kremenčeva žila vsebuj esledove zlata. Seveda je treba pri tem v^ti vpo-štev možnost, da bo postal do o-nega časa pohlep po zlatu pri ljudeh manjši. Svole, s katerimi računa najnovejše finančno gospodarstvo, se ne dajo več pokriti z zlatom. Vzemimo reparacijske svote. kojih plačilo se zahteva od Nemčije. Te svote predstavljajo večkratno vrednost vseh zlatih zakladov, kar jih obstaja na svetu. V velikem finančnem svetu so pričeli vedno bolj in bolj računati /delavsko silo in produkcijsko zmožnostjo kot temeljem kreditov. To bo v veliki meri zmanjšalo pohlep po zlatu. Poraba zlata bo vsled teca v bodočnosti o-mejena in izčrpanje bo s tem preloženo v negotovo bodočnost.
S platinom pa je stvar povsem drugačna. Platin ima izvanredno visoke tehnične prednosti, v nasprotju z zlatem, katerega uporabljamo le v zobozdravništvu ter ga še tam lahko nadomestimo : drugimi ; varlnami. Platin jo nenadomestljiv, ga jo težko .stopiti. prevodnik elektrike ter ga lahko raztegnemo v auočue žico in trdne pohode.
Sedanje nazadovanje produkcije platina je poslediea razmer v Rusiji. Pa tudi če se bodo razmero ustalile, bo povpraševanje po platinu vedno večje kot njena
■	produkcija.
Platin najdemo le v ruskem ' L'lalu ter v zadnjem času v juž-no-ameriški ropubliki Colombiji, ' a vsi tozadevni skladi bodo v do-' idediiom ča-vii izčrpani.
Anekdote.
1
Pianist KaJkTenner je visoko enil členieo "von" (plemeniti), ki je stala pred njegovim imenom, j n se> je ob slednji priliki šopiril z njo.
j "Ali veste", je dejal nekega dne svojemu znancu, da sega plemstvo moje rodovi ne do Križarskih vojn? Eden mojih pred-.ii ko v je spremljal cesarja R-deče-bradca".
"Na klavirju?" je vprašal so-besednik.
* * *
Rameau (16^:^—17G». skladatelj "Ka.stora in Poduksa", je 1 bil nekdaj na pose t u pri lepi go-
-	spe. Nenadoma pa vstane s sedeža, popade psička kastorčka, ki ga
' je gospa držala v naročju, ter ga ' naglo zažene skozi o.knn. CJospo-
-	dinja pa vsa iz sebe:
' ''Kaj pa počenjate, gospod?"*
'"Napačno laja", odvrne ogorčeno god h eni k.
* . •
Neka gospa je bila vabljena,
naj sodeluje na glasbenem večeru > .
pri Rossiniju. pa se je dolgo pre-nevedala in omahovala. Peti bi bila morala napev iz dvodejan-j ske opere "Semiramide", ki jo je n.a Rusijevo besedo u glasbil ^ Rossini in se odlikuje po sijajni
nvodnici (1S25). y "Ah. ljubi mojster, kako se bojim!" je zaiknila. . "Kaj pa šele jaz", jo je poto-( lažil Rossini.
,	Poljubi kot zaslužek.
Velik ljubljenec dvornih dam je bil lepi. a lah kom išl eni angleški vladar Edvard IV. (14G1 do 1483), ki je vsako malenkost znal izrabiti v svoj pijd. Kadar *e bil v stiski za denar ah se je na kakršenkoli način nalezel dolgov, je s svojimi številnimi lju-• bicaml pc-stopal na poseben način. Poljubil je na primer nekoč sta-rikavo ladv Sandford na uvelo lice. ko ji je bil prej seveda označil svoje dolgove. "Za Vaše ga-lantnosti Imate tu sto funtov", je zaŠepetala lady. Nato je pa kralj brž zvito pristavil: "Še enkrat tako sladek pa je poljub na ustnice, mvlady!" In nato jo je hi-
■	tro poljubil na ustnice. Dama je ' migljaj dobro razumela, rn Ed-1 vard TV. je prejel za "še enkrat
tako sladek" poljub novih dvo-sto funtov.
—-
feprai ljubljanske porote,
Junak noža.
Dne 5. toiarea se je zagovarjal pred porotnim sodiščem 241etni Jožef LfO/ar, po domače Peregri-nov iz Snoberij. Qbtoien je bil, da je sunil z nožem 2Sletnega Ivana Polža lakq nesrečno v hrbet, da mu je ranil nmzeg, kar je imelo za težko posledico ohronimija desne in leve noge. Kakor običajno, se je tudi ta nesreča dogodila vsled prekomerno zavžite pijače. Fantje so sedoli v gostilni in se iz kateregakoli vzroka zabeli prepirati. Pri tem s:> .s«-, kakor je že pri nas neizbežna navada, v svrho boljšega razumevanja in lažjega poslo-vanja posluževali nožev. Po izjavi prič je prepir začel noki Velebee, po domače Polžev, ki pa ni v nobenem sorodstvu s pohabljencem. Knaki hm ni *ta dali povod različnim nesporazumi jen jem pri razpravi, Ivi je s tem pridobila na živahno^ i. Omenjeni Velebee je torej začel izzivati Ložarja češ. "sctk pridi, smrkovee!"' itd. v tonil. ki je pri našem bogabojeecm narodu vkoreniiijen. Pri tem pozivanju mu je grozil 7 nožem, česar se j'1 Loža i- tako zbal, da jt* hotel oditi. Fanije pa so mu sledili in ga dohiteli, prvi med njimi ne srečni Ivan Polž, ki je bil skoro-go<ovo tudi precej razburjen, kajti zavihtel .ji- nož nad olbtoženčevo gla/vo. Jjožar ga je v obrambo sunil v komolec, da mu je nož padel iz roke. N'ato sta se začela nrvati. kdo bo ]x;bral nož .s tal.. Slednjič se je to posrečilo Ložnrju, in medtem. ko je hotel Po J ž zbežati, je L o žar zamahnil z nožem za njim in mu prizadejal tri rane, od katerih pa je bila le ena na hrbtu nevarna. Pol/ se je takoj onesvestil in obležal, L o žar pa se ni brigal dalje zanj Prt d gostilno se je nato še nadaljeval prepir in je padlo tudi nehaj kamenja in strelov ter popokalo več gostilniških iaip, drugih nesreč pa n: bilo. Pozno odhajajoči gostje so našli ranjenega Polža Sftokajočega na tleh. Odvedli t«t ga v l,]ržnji hlev, odkoder je 11)i in 1 v bolnišnico, kjer je ostal in se zdravil T mesecev Ostal pa je -pohabl jen svoj živi dan in absolutno nezmožen za svoj mlinar-ski poklic. Pred prfrcto se je obtoženec zagovarjal s silobranom in je njegov zagovor tudi obveljal.
Porotniki so z 10 proti 2 glasovom zanikali krivdo težke telesne poškodbe in potrdili krivdo prekoračenja silobrana. Jožef Lazar je bil nato obsojen na 6 mesecev zapora, povračilo bolezenskih ^tro-' v znesku 10,000 dinarjev «1' odškodnino za pridejano trajno pohabi jen je Ivanu Polžu v znesku 25.000 dinarjev ter povrnitev kazenskih stroškov. Obtoženčev zagovornik je vložil pri'/.iv zoper previsoko odmerjeno kazen.
Razpravo je posetilo le malo'občinstva še to po večini j z dežele.
Zlorabe pri carinskem poslovanju.
Dne G. marca je sedel 11a zatožni klopi 251etni Ot<ikar Zorn, bivši carinik, kMcneje raznašalec listov, sedaj vojak v Valjevu, ki je bil obtožen, da je kot carinski uradnik v K a zalučali zagrešil več poneverb na dUodo države Tako je dne 20. nočemora 1021 prodal na uradni licitaciji zaplenjenih volov Sest volov za 15,500 -Din. v ljcita-eij.sk i zapisnik pa zabeležil le 10,.''14 Din 50 par in si terej prilastil 5185 Din 50 par. Vole je namreč kupil posestnik Ivan R011-ko, ki pa danes pred sodiščem ni mogel zanesljivo izpovedati, koliko je plačal zanje. Oreetnika pa, ki jsta bila tihotapcem zaplenila omenjeno živino, sta se zanjmala za prodajno. p^ito. ker jima po carinskih predpisih pripade gotov del zaplenjene vrednosti, in tako sta pohrvedela, da je obtoženec prodal vole dražje. Kot je bH to javil. Obdolženec je prvmtno priznal. di je prodal vole za 15,500 Diu, pred sodiščem pa je krivdo izrecno tajil.
Nadalje se mu očita, d? je pri neki drugi dražbi zamenjal zdravega zaplenjenega vola za pohabljenega vola posestiuka Andreja Teiiča, ki mu je k zamenjavi pri-' govarjal hi mu tudi plačal odškod-skxxlnino v znesku 700 Din. TaLtfč prizna vse to. trdi pa. da je bil jpjegtfv vol colifc 50 kilogramov t ožji od zamenjanega in je torej .njegova napaka l>ila odieirtaua. . 'fntji	Otokarja Zorna pa
je njegovo nepravilno postopanje
' t.	. '- . ..*■-* VOH *' '^-i-.',* ■"<■ ' tZ^'.?'
o priliki dražbe dne 24. februarja 1922 v Cerkniei. Carinarnica je namreč objavila javno dražbo tihotapcem odvzetih in zaplenjenih vok^v. Dražbo je imel voditi Zorn. Mesto tega pa se 33 vsedel v gostilno k vinu v družbi baš tistih tjhotapeev. ki <*o j:*n biLi voli odvzeti. /edinil se je z njimi, da jim bo vole prepustil po neznatni ceni Cerkniški kupei so zaman prišli k dražbi; odslovil jih je že takoj pri prihodu, čas, da je prekas-110. Zamujena ugodna prilika nakupa je seveda razjarila cerkniške kupec, ki s i videli, kako jim loški tihotapci pred očmi jemljejo zaslužek. Zorn je prodal 7 volov ženi svojega carinskega kolega za malenkostno ceno. Vsega izkupička je bilo 20,745 Din, od katerih pa je po svoji navadi vpisal v li-eitaerjaki zapisnik le 18,745 Din, preostanek 2000 Din pa je obdržal sam. oziroma razdelil meti .so-kr vce. Da so bili prodani voli mnogo več vredni, dokazuje že to, da je kasneje prekupčevalec dobil za 4 «1 njih lepo svoao 13,500 dinarjev in je bila torej država pri Žomovi prodaji znatno oškedo-vana.
Porotnikom so i>ila stavljena 4 vprašanja gledn krivde v navedenih slučajih. Zagovornik je temperamentno branil obtoženca, poudarjal nedokazljivost lcrjvde, de-likventovo mladost, neoporečnost njegovega dosedanjega življenja in osobito zanemarjeno \-zgogo, ki je Zorna privedla do tega, da je vzlie realski maturi šel za razna-salea listov! Njegov zagovor je izzval kar najgloblji vtis in je bil živahno aklamiran od publike.
Porotniki so vsa štiri vpraša-fija glede krivde zanikali, nakar je sodišče izreklo pr^store-k.
Tragedija glavnega do-: bitka.
'•Ko bi zadel glavni dobitek!" Koliko ljudij je že sanjalo ob tej misli. In sami po sebi so se delali načrti: najprej bi si kupili to, potem bi šel sem bi sem — ali pa bi si privoščil par tednov lepega življenja — ali pa bi naložili denar — ali bi se spustili v špekulacije. Bog ve, v par mesecih bi morda dvakrat toliko ... . Itd., itd.
Tako je najbrže sanjal tudi češki mehanik P., ki je imel srečko za glavni dobitek praškega vzorčnega sejma... Avtomobil za — 150.000 čeških kron je bil glavni dobitek. In res. Sreča mu je bila mila in zadel je avtomobil. Sedel je vanj in šofer ga je odpeljal domov v Mlado Boleslavo. Krr^no! Tako se vozijo milijonarji. Žena, imel je ženo in dva otroka, se je razveselila. Kaj pa zdaj, ko smo tak o bogati ? Par dni so se vozili sem ter tja in pomilovalno gledali na pešce, ki si niso mogli privoščiti takega luksusa. Mehaniku se ni ljubilo več delati, vozil se je In zapravljal denar. In ker doma ni mogel dobiti dovolj zabave, se je odpeljal na Dunaj. Tam so bari, ženske, vrag.
Nazadnje je prodal avtomobil. Pil je naprej in zapravljal po dragih lokalih, dokler mu niso ženske neko noč ukradle, kar je še imel. O ostal mu je še revolver. Šel je in se je ustrelil .. .
Junaški dolžnosti.
Vzor vestnosti in dolžnosti jc postal telegrafist japonske brezžične postaje v Tomikiju. Pri velikem uničujočem potresu je ostal trdi dni brez pomoči, brez spanja trdi dni brez pomoči, brez spanja in brez hrane v službi pri svojih aparatih. Te so močni potresr-i sunki hudo porušili, toda telegrafist jih je vselej popravil in je pošiljal po eelem svetu poročilo za poročilom, klical mimoplovece ladje na pomoč, poročal verodostojno o škodah ter nenavadno mirno odgovarjal na vsa brezžična vprašanja..! Šele ko mu je eden izmed nešte-l vilnih močnih potresnih sunkov popolnoma uničil aparat, je zapustil svoje mesto in iskal refitve.
Par besed e wlikih številkah.
Le malokdo si more predstavljati, kaj pomeni milj on. — petnajst tisoč let predstavlja ko. maj pol bilijona sekund. — Razlika med bankovci.
O številkah smo čuli že mnogo. Vkljub temu pa si moderni človek še vedno ne predstavlja razlike med milijonom in bilijonom in obenem z brezmiselno izgovorjenima besedama ne ve, da je bilijon milijonkrat večji kakor milijon, torej nekako v razmerju, kakor je dolžina od ljubljanske poste do Zvezde napram oddaljenosti Ljubljane do Vladivostoka.
Znani matematik Šubert je v "Prostih uricah'* podal prav zanimivo primerjavo obeh številčnih vrednosti. Evo je:
Zlasti v astronomiji je pomembno dejstvo, da je bilijon milijon milijonov. Razdalja med planeti in solncem ali med planeti med seboj je različna, od najmanj 6 mili jno v km do nekaj sto milijonov.
Razlika najbližjih fiksnih zvezd od našega solnea ali kateregakoli drugega člana našega solnčnega sistema pa vat-Ira med 5 milijoni in nekaj 100 bilijoni milj. Ker pa pa je med bilijonom hi miiijonom j ista razlika, kakor med milijo-j nom in enojko, so torej "razdalje j med našimi planeti uprav malen-l kosme napram razdaljam med 1 nami in bližnjimi fiksnimi zvez-1 dami.
Opazovalcu, ki bi nas gledal s Siriiisa, bi se torej ne le naše! solnee, marveč ves naš sotnčni si- I stem s planeti vred zdel le kakor 1 kakšna majhna svetla točka, rav-notfako, kakor vidimo mi Sirinsa,' ki je morda ena sama fiksna! zvezda, morda pa tudi — ves si-1 stein solnea in jegovih planetov!1 Kajti razdalja, dveh naših plane-i tov je opazovalcu s Sirija ravno-' tako jasno razpoznavna, kakor dve točki, 1 milimeter druga od droge odaljeni, ce gledaš nanje z ' razdalja enega ikilometra!
Razmerje med milijonom in bilijonom ti postane razumljiveje tudi, če si izračunaš, pa poteče n. | pr. 1 milijon sekund v nekaj' manj ko 2 tetinih. Za bilijon se-! kun d pa 'potrebnjše več ko 30,000 let. Ker je historična doba člove-' Šiva stara jedva. (>000 let, in ker so znanstveniki mnenja, da jo I ra člove k iz Ausignaca, Neander-taila in Krapine živel pred največ 15,000 leti, torej človeštvo iz svo-' je predzgodovinske dobe pa do danes še ni doživelo pol bilijona , sekund, zgodovinsko človeštvo' pa manj kot četrt bilijona, kveč-' j emu petlnko. Evo razlike med milijonom in bilijonom, ki je drugačna, ko če držiš v eni roki lr-stič z napisom ''1.000,000 Mk7', v drugi pa listič z napisom "1X00.000.000.000 Mk".
Rusko-rumunski spor za Besara-
bijo in zlati zaklad.
-
Ko je Rusnunija leta 1916 stopila v svetovno vojno in po kratkih prvih uspehih kmalu videla Maekensenovo vojsko na svojih tleh, je rumimska vlada dala odpeljati svoj zlati zaklad v Moskvo in ga shranila v ruski držav-J ni banki. Po olctoberski revolu-' .eiji 1907 leta ga je zaplenila so-j vjelska vlada in porabila za kritje lastnih izdatkov, predvsem za rdečo armado. Leta 1919 je Ru-munija, zagrabivši ugodni trenutek. ko je ležala nekdaj mogočna Rusija na tleh, anektirala Besa-J rabjjo in sedaj zahteva od SSSR, j da prizna aneksijo in vrne zaplenjeno zlato. Podrobnosti naj določi v bližnji dobi na Dunaju se vršeča rusko-rumunska konferenca. Vlada SSSR. stopji nasprotno na stališču, da ne samo, da Ru-j m unij i ničesar nedolguje, temveč da je dolžnik Rumunija, ki si je z aneksi j o Besarabije, ki je sovjetska vlada ni nikdar priznala,» nakopala dolg, daleč presegajoč vrednst nekdanjega njenega zla-' tega zaklada..	1
Kako pride fantje nevesto.
Nevesto je treba z ljubeznijo pridobiti, ali kupiti ali pa ukrasti in odvesti. — Navade in običaji pri divjih narodih.
Poleg kupovanja nevest je bila navada ugrabljen j a včasih naj-, bolj razšiirjena med primitivnimi narodi, ohranila pa se je tudi v kulturnejših dobah in do dandanes. Včasih je radi ugrabljenja dekleta ali žene prišlo celo do krvavih bitk med posameznimi plemeni in do vojen med celimi narodi. Vgrabljenje lepe Helene je bilo 11. pr. povod trojanski vojni. Tudi pri južnih plemenih našega naroda je bilo ugrabljen je nevest včasih vnavadi in se je na pr. v Črni gori ohranilo še do dandanes v narodnem poročnem običaju. Posamezni slučaji pravega, seveda sporazumnega ugrabljenja. se dogajajo kljub vsej kulturi od časo do časa v vseh evropskih državah. Kolikokrat eitamo v listih,
1 -
da je ta ali oni romantično nav-jdahnjeni kavalir odvedel svojo .izvoljenko proti volji staršev in zbežal ž njo v inozemstvo ali kamor že bodi.
Med narodi, ki stoje na primitivni stopnji kulture je ta 'stara navada danes prav tako nova. kakor nekdaj. Tako pripoveduje nek potopisec, da je na oioku v Nuliuroa pred par leti sam prisostvoval neki taki dogodbi. Nekega dne je v. va^i, v kateri se je mudil, nenadoma izginilo neko dekle, ki bi se mrafo v par dneh poroči;! z nekim domačinom. Va-šeani so bili radi tega silno razburjeni, najbolj pa seveda nesrečni ženin, ki je bil za nevesto odštel njenemu očetu že precej o-brokov dogovorjene svote. V trenutku je bila vsa va.s pokonci in razvilo se je zanimivo zborovanje, kako dobiti nazaj ugrabljeno dekle. Vaške'baibnice, ki so pri Ka-naleih prav tako zvedave in kle-petave kaor pri nas, so takoj vedele, kdo je de»kle odpeljal in kam. Vsled tega je zahtevala moška mladina vojno proti roparjevi vasi in njegovemu plemenu. Največjii bojaželjneai so že brusili sulice in pripravljali loke za pohod: toda zmagala je prevdar-nost starejših, ki so se bali nizozemskega governerja. ki je strogo prepovedal vsak medsebojen bojni napad. Po daljšem posvetovanju so sklenili, da se napoti naslednjega dne zarana petoriea dobro oboroženih krepkih fantov v roparjevo vas in poizkusi dobiti dekle naaaj brez prelivanja krvi.
Naslednjega dne se je še pred jutranjo zarjo napotila četica ka-naških junakov 11a pot skozi gozdove; z njimi je šel tudi evropski potopisec. Previdno so se. skriti med grmovjem, približali sovražni vasi in hiši, v kateri je bival ropar deklice ter jo obkolili. Skrili so se v grmovje in čakali. Ko je solnee pozlatilo tro-pično pokrajino, so se končno odprla vrata koče, in izstopil je ropar. Pogledal je 11a vse strani in se potem zopet vrnil v bajto po ugrabljeno dekle, da jo odvede k vodi. kjer bi se morala po tamoš-njem običaju skopati. č'ez nekaj minut je res prišlo v njegovem spremstvu tudi dekle in nič slabega sluteč sta odkokrakala oba k potoku, kjer so bili skriti mladi junaki. Ko sta se približala vodi, so ti nenadoma planili .iz grmovja, zgrabili roparja, mu zamašili usta ter ga zvezali, dekle, ki je od strahu omedlelo, pa naložili na ramo in odnesli. Zvezanega roparja so našli sovaščani komaj naslednjega dne; bil je ne-rvesfce in so ga le s težavo spravili zopet k življenju. Sedaj je nastalo razburjenje tam in kmalu bi bilo prišlo zopet do vojne med obema plemenoma; pa vendar ni prišlo. Duhovi so se končno pomirili, vsaj za nekaj časa, dokler ni prišlo zopet do kakega novega spora.
Strah pred nizozemsko upravo dandanes navadno prepreči večje krvave boje med posameznimi konaskkni plemeni, včasih pa je bilo drugače. Radi ugrabljenja deklet je priSlo do krvarvth bojev, ki so se nadaljevali in ponavljali včasih cele tedne, mesece ali celo leta. ^godilo, ge je, , da sta se
Čariipa frlga je hotela pobegniti.
Zaenkrat se jih ne posrečilo, to-da če ne bodo strogo pazili nanje, bodo pobegnili prej ali slej. Tudi Čarugo so hoteli odvesti |
po tajnem rovu.
Predrznost, zvitost in izurjenost Čaruginiii pajdašev je nedvomna brez primere. Ni čuda torej, da so se takoj, ko je bila glasovita razbojniška tolpa aretirana in so bili odkriti njeni številni na rafiniran način izvršeni zločini, pojavili glasovi in sarah, da se bo neustrašenim zločincem morda posrečilo pobegniti iz ječe. In res bi vsi. ki so bili teg;* mišljenja, te dni kmalu prišli na svoj račun. Poskus pobega se je sicer zaenkrat ponesrečil, utegne uspeti pa drugič, ako se ne bo na Čarugo in nje go ve »zaveznike strogo pazilo. Vsi znaki namreč kažejo, da se t udi ji svobodni člani Čarugine tolpe na vse mogoče načine, da rešijo svoje hajduške tovariše iž ječe in jih tako odtegnejo strašni obsodbi.
Pobeg bi se imel izvršiti ponoči. Neki jetniški paznik je slišal sumljivo ropotanje in trkanje \ celici, v kateri se nahaja v težkih okovih razbojnik Mato Krmpotič. Na dano znamenje je bila takoj zbrana vsa. jetniška straža. Ko je močna straža odšla v celico, se ji je nudil nenavaden prizor. Krm-potič je .-vtal ob oknu in ko so ga pozvali, da naj se jun približa, jej stopal tako svobodno, kakor da bi j sploh ne imel okovov. Stražniki so nato celico natančno preiskalr in Oipazili v zidu tri precej velike luknje. Dve sta bili pri oknu, a tretja je vodila v sosedno celico, v kateri se nahaja raszbojnik Pr-pič. Prva in tretja luknja je bila razkopana do polovice zida, a druga je bila že skoraj gotova. Krmpotič, človek silne energije, je odstranil opeko, v katero je bilo pritrjeno omrežje. Ko je dovršil to delo, je popolnoma zdro bil tudi omrežje. Toda zvesti pristaš ( aruge ni hotel ršiti samega sebe. Ko bi dovršil luknjo do Pr-pičeve celice, je nameraval priti j od tu do sosednje Čarugine celice in tako rešiti tudi svojega poglavarja.
Drugega dne po odkritju je bi-lla takoj uvedena obširna preiskava, da se ugotovi, kje so dobili razbojniki orodje za podiranje zidu in pilo, s katero je Krmpotič prepilil svoje okove. Pri Krmpo-tiču so našli čisto navadno rezilo, s katerim si pač ni mogel prepi-liti okovov. Zid je rušil z navadnimi žlicami. Krmpotič je namreč izurjen zidar in je dobro vedel, j kako se da zkl porušiti tudi na enostaven način. Pri preiskavi je' Krmpotič izjavil, da je hotel ob-1 iskati svojo ženo in se nato zopet j vrniti v ječo. Okove je pričel pi-' liti zvečer in ko je prepilil srednjo verigo do polovice, jo je prislonil ob peč in raztrgal. Imel je namen skočiti na dvorišče in od tam odhiteti v prosto naravo.
Caruga je izjavil pri zaslišanju, da e zadevi ničesar ne ve. Ko pa so mu stvar pojasnili, je vzkliknil: "Nesrečni moji Oaru-giči!" Nadaljna preiskava bo morda prišla na sled družbi, ki ima nalogo rešiti Čarugino tolpo.
SPOR MED IRSKIMI (TETAMI IN VSTAdl.
Dublin, Irska, 25. marea. — V gorskem okraju Rossan se že. več dni vrši pravcata vojna med irskimi vstaši in vladnimi četami. Vstaši« so dobro zaibarikadirani. Vladne čete imajo večje izgube kot pa oni.
Vladne čete aretirajo vsakega tujca, ki se pojavi v tamošnji o-kolici.
dve plemeni rjdri enega samega dekleta pobili medsebojne tako, da je le malokdo ostal živ. Ker so bila ngraiiljenja na dnevnem redu, je razumljivo, da so prebivalci otoka Nuhuroa, sosednjaka Nubupita in ostalih bližnjih oto-kov živeli neprestano v vojnem stanju. In vse to radi — ženske |
Gospa Leprexova se je vsa zme-/ dena vrnila s trga. Bila j<* nagle jeze in vladala vso hiso, vsakdo v 'njej je plesal, kot je ona hotela, od dekle Evlalije do starega očeta in i mlade Odilije, dolge trske z 2a-1 kri vi jen im nosom, do poglavja hi-, še brezizraznega in dobrodušnega malega meščana.
Ko se je bila družina zbrala v jedilnici, je začela gospa Le-preuxova.
—	Odilija, izredna prilika se ti nudi; zagrabimo jo kar za lase. Pustite mi, da vse uredim, bodite poslušni in v treh mesecih, morda celo prej, bo naše dete imenitno preskrbljeno. Mladi mož, ki sem ga izbrala, je na- vsak način imeniten; edini je, ki ga moremo pritegniti k svojemu ognjišču, ne da bi dali klepetuljam v obližju prilike, da nas vlečejo po zobeh.
—	Kdo je ta izborr.a partija? je plaho vprašal soprog.
—	Ali še nisi uganil?
—	Priznati moram, da ne, moja draga.
—	Pri tebi se prav ničemur ne čudim več! . .. Ali ne veš, Artur, da je stari doktor Legav zapustil svoje bolnike in bo skrbel odsedaj naprej samo še za svoje zajce 111 kokoši, in je prepustil svoje kli-ente mlademu pariškemu tovarišu, doktorju Oskarju Pepinotu.
—	Gotovo da, draga . ..
—	No torej, gospod Pepinot je , prišel danes zjutraj, kot sem zve-jdela na trgu. Ne izgubimo minute, začnimo takoj z ofenzivo in uspeh bo zagotovljen.
—	Kaj pa pričakuješ od mene. Ol est in a ?
—	Zahtevam od tebe samo, da se vedeš korektno, da me nikoli ne oviraš, temveč mi vedno pomagaš. Mislim, da to ne presega tvojih moči? Ti pa, Odilija, dete moje, boš oblekla zeleno obleko, si popravila lase in se lahno napudra-
a.
—	Da, mama.
—	jaz, se je vznemirjal stali oče, na kak način pa bi jaz mogel pomagati pri tvojih načrtih? j — Ti> papa, danes ne boš kosil; takoj se boš ulegel v posteljo, kaj-
i bolan si.
—	Moram ti priznati, Celestina, da sem zdrav kot riba v vodi.
—	Kaj zato! Sedaj greš v posteljo, ti pravim, in tožiti moraš, da te želodec boli. Za enkrat boš dobival bolniško hrano .
Zvečer je prišel dr. "Pepinot, ki ga je bila dala poklicati go Lepreuxova. Preiskal je starca, mu .trkal po vsem telesu in mu dovo-|lil malo mleka, zelenjadue juhe. j rezancev in češpelj. Ko je pa od-jhajal, je zapazil slučajno (?) sko-.zi napol odprta vrata Odilijo, ki je vezla pod rožnatim senčnikom, j oblečena v zeleno obleko, frizira-na, lepo napravljena, napudra-tako da je napravila skoraj priči a d en utis.
Gospa Lepreuxova je spremila zdravnika do hišnega praga mu stisnila trideset frankov v roko in nu zašepetala :
—	Zelo smo vznemirjeni radi ubogega starega očeta. Radi zdravniške pomoči, prosim, pridite spet jutri, gospod doktor.
Oskar Pepinot je spet prišel ob zahtevani uri ... in enako naslednje dni. Neki dan se je vračal od svojih popoldanskih obiskov in šel še nazadnje k Lepreuxovim. Pridržali so ga k večerji.
Stari oče je bil vstal. Jedel je za tri. Nato so pili kavo v salonu in Odilija se je usedla h klavirju. Bilo je res lepo. Dva dni pozneje je dobila kuharica na povelje svoje gospodarice krče v trebuhu... in se uiegla. Poklicali so zdravnika. Štirikrat je obiskal bolnico.
Nato je prišla vrsta na Artufja, ki ga je silen glavobol prisili, da se cel teden ni ganil iz svoje sobe. Celo gospa Lepreuxova se je sama žrtvovala dva dni, pričakujoč, da spet zboli ded. Poklical so tudi mladega zdravnika za slučajne goste, kot sta bila na primer bratranec Chalumeau in teta Valerija.
8kratka, ni preteklo oseminštiri-deset ur, da ne bi bili doktorja Pe-pinota poklicali k Lepreuxovim.
Tako se je čez nekaj časa tako zelo navadil na to hišo, da je mimo grede stopil v njo, ne da bi ga bili zahtevali. In njegov obisk mu je bil plačan, pogosto je celo dobil hrano.
—	To ni izgubljen denar, si je mislila gospa Lepreuxova; Odilija ga bo spet našla! . ..
Neki dne se je v malem mestu raznesla novica, da se bo novi zdravnik kmalu oženil. Pri tej vesti je bila Celestina vsa iz sebe, objela je Odilijo, kupila pipo Ar-turju in starcu za šest grošev to-bal ca za noslanje. Njen načrt se je posrečil, zmagala je! Samo počakati je bilo še treba, da se doktor izjavi.
Ko je one dni enkrat prišel doktor v kavarno, ga je vprašal eden prijateljev;
—	Ali res, Pepinot. da si se za-jzrl v Odilijo Lepreuxovo ?
—	Kaj ti pride na misel? mu i je odgovoril mladi mož, saj nisem ji ako neumen, da bi ubil kokoš, ki mi leže zlata jajca ... s tem, da poročim gospodično Odilijo, ki je mimogrede omenjeno grda kot smrtni greh. igra klavir kot mačka .in se oblači kot opica! Izgubil bi približno dvajset tisoč frankov letno!
Verjamem, da tega nihče ni po-vedel gospe Lepreuxovi . .. Vem, da je, ko je zvedela, da se je zaročil doktor Pepinot s krasno Pa-rižanko . siroto, padla uboga žena v omedlevico in resno zbolela to pot, toda poslala je po zdravnika v sosednje mesto.
Gospa Lepreuxova je imela zlatenico.
(Prevel B.)
Umetno meso.
V	Pragi se ustanavlja velika delniška družba* za proizvajanje umestnega mesa iz pšenice, ječmena in rži. To umetno meso je izumil Ceh Fran jo Spjevaka, ki je bil 20 let nameščen v du-najsknn prehranjevalnem uradu. Tam je ustanovil tudi lastno tovarno za proizvajanje ravnili jedilnih surogatov. Novo umetno meso. za katero je prijavil patent že pri vseh državah, ima po mnenju čeških in avstrijskih strokovnjakov vse lastnosti pravega mesa in se more pripraviti na vse« načine, kot pravo meso. Tudi o-kus j.» izredno stičen okusu pra-veko mesa. Kar pa je najghivnaj-?e. meso bo za 60 odstotkov cenejše nego pravo živalsko meso. Novo meso, ki se bo nalivalo "Masson". je posebno velikega pomena za prehrano bolnikov, ker je lažje prebavljivo. Moy.no ga bo tudi konzervirati.
Mož — kača.
V	Parizu je te dni umrl človek, ki je bil umetnik posebne vrste, Sedem let star je videl v svojem rojstnem kraju spretnega akrobata, ki je predvajal pred vaškimi zijali nekaj težjih gimnastičnih vaj. To ga je navdušilo, da se je tudi sam začel baviti v prekuco-vanju in je dosegel v t eni poklicu toliko popolnost, da je svoje telo zvijal kakor kača. Nato se jo dal angažirati ter je nastopal v cirkusih pod imenom mož-kača. V tenv svojstvu je prepotoval ves svet in tudi obogatel. Ker pa je •'.ral imenitno zapravljati, je kmalu prišel ob vse premoženje. In tako je prodal nekemu pariškemu znanstvenemu društvu svoje kosti, da jih po smrti preišče. Zdravniki so ga res skuhali in zložil kosti ter ugotovili, da se je znanstveno th-uštvo s kupčijo opeharilo Njegove kosti so namreč bile docela normalne. Zvijanje je prihajalo je od velike prožnosti izurjenih mišic.
V smrt radi redukcije.
V	Somboru se je ustrelil ruski zdravnik dr. Aleksander "Witraan, ki je bil nameščen pri jugoslovanski armadi kot komtraktualni zdravnik. Bil .je reduciran ter je moral s 1. mareem zapustiti svoje službeno mesto.
- Da se onožl Otija...
Jean Bonot.
GLAS NARODA 28 MARCA 1934
Dve koncertni točki.
L'"	\	.
Branislav Nnžič.
Preteklo je deset minut preko
desetih, a koncert, ki bi ga moral { otvorifi s svojim predavanjem, je
bil napovedam točno ob devetih. Jaz pa sem še vedno sedal pri:< brivcu z namiljenim levimi licem. Ji
—	Požurite se. požurite! — sem zaklieal brivcu, ki mi je1 ravno pričel pripovedovati, kako izborno se ^ je zabaval na natakarskem plesu. 1
—	Požurite se! — sem ponovil 1 že bolj obupno in pomislil na zadrego prireditvenega odbora, ki mora ' tako dolgo čakati na prvo točko ' progama.
Ko sem se naposled rešil brivca in dospel na cesto, sem začel korakati s hitrostjo šestih kilo-
i
metrov na uro. Devet in dvajset - - , . i: minut je ze bilo, a jaz, prva točka'
programa, sem še vedno korakali
po terazijah; publika je nestrpno',
pričakovala začetka in prireditve- .
ni odbor je zasedel ure telefona v
bližini "Moskve" ter preklical že
celo uro naročnikov, ne da br me
našel.
Dospel sern konč no tndi pred
Moskvo", toda treba se je bilo( dvigniti. Klub, v katerem bi moral predavati Je nahajal v drugem nastropju. Ce dirjam navzgor po stopnicah, bom zasopljen in mi ne bo mogoče takoj sesti na kateder. Lift je še vedno vozil poselniki in kdo ve, koliko časa bi moral čakali, da bi prišel na vrsto.
V tem trenntkn mi je padla na uifl srečna misel, da se nahaja po . lega nasprotnih stopnic v nasprotni ulici Tj* en lift, Požuril sem se naglo na nasprotno stran.
Lift je bil v parterju in tudi publike ni bilo; situacija je rešena sem si mislil. Pred liftom je čakal samo neka prijetna dekolitirana dama s fanatično frizuro in nestrpno stopicala.
—	Želite tudi kvi gori?
—	Da!
—	V drugo nadstropje?
—	Da na koncert!
Pomagal sem ji, da je stopila v lift, sam pa sem odšel, da poiščem nikola, ki se v takih slučajih navadno ne more najti. Zaposlem* J • {>»1 gotovo tudi on na sprednji strani.
Vrnil sem se in sedel k gospe j v lift, da skupno počakava piko-la. Postajala sva nestrpna, toda pikala ni hotelo biti. Pogledala je na uro gospa, pogledal sem jaz, njen obraz se je skremžil od obuja, moj obraz se je skremžil od obupa, pikola pa še vedno ni bilo.
—	Xo bi li mogla sama dvigniti lifta? — je vprašala gospa.
—	Seveda; mogla bi! — in zaprl sem vrata, potegnil za kono-pec in lift se jc pričel dvigati, prijetno kakor balon.
Gospe j je odleglo, odleglo pa je tudi meni. Pričela sva se celo pogovarjati.
—	Vi greste tudi na koncert?
—	Da, toda zakasnil sem se in moja točka je druga na programu.
—	Sonata št. 6, solo na klavirju?
—	Da!
—	Veseli me! — in zadovoljna je bila, da se tudi prva točka zakasnila. * fO^^^^^Hr |
Tako sva se predstavila drug drugemu in dospela do prvega nadstropja; lift se je elegantno dvi-gal in nosil dre koncertni točki; ki jn je publika, nestrpno pričaj kovala, odbor pa obupa val.
Dospela sva do drugega nadi stropja in takrat me je nenadom^l prešinila neprijetna in porazna roii 8*1.
K i sem vede! kake se zanstari lift in kaj je treba storiti, da se ustavi v drugem nadstropju; vse kar sem znal je bilo to, da sem zo pet potegnil za vrv.
Pomagalo ni nič; prešla sva že polovica vrat, lift se je Se vedno dvigal. Pričel sem pritiskati m razne kljuka, vleči za vrvi — niS ni pomagalo. I/ift je mirno in elegantno zapustil tudi drago nadstropje in komaj enkrat je tur gospa zapazil*, da potujeva previ soko.
— Vi ne znate ustaviti lifta t H«.
I
—	In dvigniti smo še preko dru
gega nadstropja?
—	Da!	.
—	Joj! — rri vzkliknila in pri-ičela kakor obupana ptiea tresti i | klet ko.	*
—	Jaz sicer nisem vzkliknil — 'Moj!" — toda zmede! sem se ka- , kor pišče v travi in nisem vedel ne kaj bi, ne kako bi. Lift se je med tem elegantno dvigal, prešel tudi tretje nadstropje, naposled . četrto; naenkrat sva ubčutila močan sunek, kakor potres in gospa mi je padla v naročaj tako lepo kot v kakem gledališkem prizoru.
Lift je udaril v podstrešje, ker . dalje ni mogel. Prilepil se je na . strop kakor lastavičje gnezdo ih' j še mar mu ni bilo, da nahajata v' injem dve prvi točki programa, j — Joj! — je vzkliknila gospa Sonata številka 6 ponovno — kaj bo sedaj?
—	Ne vem! — sem odgovoril obupno.
—	Ali od tu ni izhoda?
—	Ni ga!	* •
| — Ampak za božjo voljo, kaj jbo rekel moj mož? V prireditvenem odborn je in je odšel naprej, ker je mene zadržala frizerka.
—	Mene pa brivec.
—	Toda svet, in koncert? t
—	Ne vem. Program bo moral1 začeti od zadaj.
—	Dobro'—"in na gospo Sonato je navalila nova plima obupa — koliko časa bova tako sedela?
—	Dokler
ne pade komu na um, I
da najn reši.
Sedla je zdvojeno na konec klopi, jaz pa na drugega. Pretekla je ena* minuta, pretekli sta dve, pretekle so tri, štiri, preteklo jih je pet . . €elo leto.
—	Priznati ntorate, da je položaj zelo nezgoden — je pričela in vila roke od obupa.
—	Priznavam.
—	Svet, a midva sva tu, tako-
rekoč na podstrešju — in jaz
sem poročena.
—	Da, ali ...
—	To je strašno.
Pretekli sta še dve minuti. Gospa je postajala že čisto brez uma j in občutil sem potrebo, da jo to lazim.
—	NiČ ne pomaga ... ven moram, tako ali tako ...
—	Da, ali kako — prične znova — to se menda še nikomur ni dogodrlo.
—	O, da.
—	Kako?
—	Sedaj imava tako in tako časa dovolj, da vam lahko potrdim. Nekaj podobnega s> je dogodilo ženi nekega popa. Odšla je k sestri. ki je bila istotako poročena 7. nekim popom v tretji ali četrti vflsi ob progi, da ostane pri njej preko dneva in se potem vrne zvečer z zadnjim vlakom. Na povrat-ku je na predzadnji postaji občutila potrebo, da mora izstopiti, čeprav je vlak stal samo eno minuto.
—	To bo menda dolga povest — me je prekinila moja popotnica nestrpno.
—	Vseeno je, lahko bt bila tudi daljša, saj vidite, da sš nihče ne opomni, da bi naju izpustil iz pod-
: trežja.
Vzdihnila je globoko in zdvojeno, jaz pa sem nadaljeval.
—	Popova žena, ki je tamkaj večkrat potovala, je vedela kam mora iti, čeprav je bilo temno, toda prav tisti trenutek, ko je vstopila In zaprla vrata, je lokomotiva zažvižgala in vlak se je pričel
• pomikati. Hotela je nazaj, ampak \ vrata so bila kakor navadno na po-■ stajah, pokvarjena; zunaj so se dala odpreti, znotraj pa je manjka-i la kljuka. Popova žena je obupno ; razbijala po vratih* toda pomaga-t lo ni nic; vlak je odšel in tudi postajenačelmk se je vrnil ▼-hišo, pogasil Toči in legel k počitku. > Ker je bila postaja oddaljena od i vasi, grešne
] wpofft žene nihče ni mogel čuti. Morete si mfeKti. ka-S ji je bilo ...
—	Toda ttt ni niti najmanj« po-- dobno mojemu sedanjemu položaju — me je prekinila zopet gospa Sonata.	* •
i — Čaka jte, postalo bo ie sKČno.j
Pričel sem pripovedovati dalje.
—	Popovka je aaman raabijala
- ; * . f
po vratih; nazadnje je trudna in : izmučena sedla na sedisce, ki ni ravno pripravno za odpocitek in se vdala v usodo. Prenočiti je hotela tako in počakati drugega dne, ali ...
—	Torej jo je vendar nekdo rešil? — je vzkliknila gospa Sonata.
Čakajte. Krog polnotn je začti-la, da se približujejo neki koraki hišici, v kateri je bila zaprta. O* budila se ji je žnOva nada in pričela je znova tolči po vratih. In res, prišel je čuvaj in — odprl > rata ...
—	Na. hvala bogu! — je vzkliknila gospa, kakor da je tudi ona že
ešena.
—	Čakajte. vendar. Čuvaj je stopil na vrata in pričel popovko strogo izpraševati. ne da bi jo pustil ven: *'Kdo sfe in kaj delaš ,tu?" Povedala mu je vse, toda ni (ji hotel Verjeti: "To je vse izmišljeno; ti »t kaka postopaČka!" — »je rekel čuvaj in dostavil: "Izmislila si si celo, da se vrata znotraj ne dajo odpreti. Čakaj, da t!
pokažem!" In čuvaj je vstopil ter zaprl za seboj vrata, pa ji je hotel dokazati, da je lagala, je sam na največje presenečenje o-pazil, da se vrata res ne dajo od-j preti in tako sta bila sedaj zaprta oba, popovka in čuvaj.
—	Joj!
—	Joj! — je vzkliknila trdi po-jova žena, toda pomoči m nilo. Tol-( jkel je čuvaj s pestjo po vratih, a rešitve ni bilo, in hote ali nehote,] ostala sta popova žena in čuvaj eel o noč skupaj zaprta.
—	Pa ne, da bi tudi midva morala lu ostati do jutra — je vzkliknila druga točka programa.
—	Popova žena je vzdihovala in obupovala; kaj poreče pop, ko bo izvedel, da je prebila celo noč s Čuvajem v kleti pod stropom.
—	Saj vendar nista bila pod stropom — je popravila gospa Sonata.
—	Seveda ne, pardon, midva sva pod stropom.
—	Res je, res, mož in svet — se je prestrašila ponovno druga točka programa.
—	Čuvaj pa je tolažil popovko: "Tako je na zemlji; tudi če prebijeva to noč skupaj, kakor dva mala nedolžna otročička, svet bo vseeno govoril in pop bo vseeno sumil."
—	Seveda! — je vzkliknila bo-estno gospa.
—	In zato — je nadaljeval čuvaj — nima smisla biti otrok. Ko bo svet že tako in tako lajal in pop tako in tako sumil, stori raje tako, da ti vsaj ne bo žal.
—	Ne — se je pričela razburjati druga točka programa.
—	Tako je čuvaj ponavljal po-povki svoje tolažbe, dokler tudi sama ni uvidela, da ima prav in je rekla: "Resnico govoriš!"
—	Moj bog, ne bo še kmalu rešitve? — je pričela zopet tarnati gospa Sonata.
—	In tako sta čuvaj fn popova zna ostali del noči zamenjala obup s prijetnimi trenutki.
—	Bo li kmalu kdo prišel? — je dvignila glas gospa.
—	Čuvaj je imel prav in popova žena je tudi imela prav.
—	In čuvaj je rekel popovi ženi: "Ko bo svet tako in tako lajal in bo pop tako in tako sumil, stori ..."
—	Ali, gospod .. .
—	To ste mi že trikrat ponovi-li, gospod ... in hotela je nadaljevati, toda v trenutku je obmolknila. Od spodaj, kakor nekje iz kleti. so se čuli temni zvoki valčka.
Gospa je prebledela.
—	Koncert je že končal in pri-. čel je ples, midva pa še vedno vi-
iva tu!
—	Mislite zares, da bova Že dol , gb tako visela?
—	Gotovo; lifta nihče veS ne ra-[ bi; pozabili so na naju.
—	Toda za božjo voljo, kaj naj podneva?
[ — In Suvaj je rekel popovi žc-i nf s ..
—	A veste, kaj je popova ženit 1 eklff čovtjurT
—	Temi — in nasmehnila as j4 . dražestnffn ljubeznivo.
i Nehote in nevede sem iztegnil (proti njej roko in našel njeno top Bo ročico, ki b) atito preje morala prajfcti rtmato it. & i BkMmmi j* odftfifcij toda
• ~ v. -if.MSft šrt fi	f
segel sem z drugo, da ji jo ovijem fcrOg pasu in pri tem Šepetal:
—	In Čuvaj je rekef popovi ženi .. .	j
Takrat pa je nenadoma radostna *
vzkliknila in se mi izvila.	j
Lift je pričel drgeti navzdol in .
i
a žuriL tako zelo, kakor vedno, kadar pada. Zazdelo se mi je, da L letim iz neba, iz katerega sem bil ^ 1 zpahnjen.	> ^
—Rešena sva! — je vzkliknila j gospa in komaj je to izgovorila, ^ sva že bila v parterju.	»r
—	Osliček neumni! Kdo vam je } naročil, da spustite lift? — sem se zadri nad prestrašenim pikolom,'. ki mi je pomolil- pod nos roko za { napitnieo in se opravičeval, da je bil zaposlen na nasprotni stran:.
Brez vsakega sporazuma sva se 1 našla naenkrat oba na ulici.
—	Domu grem ! — je rekla prva ' točka programa. — Sram me je' sedaj iti na zabavo.	j1
—Saj sva že izvedla najini kon- 1 erfni točki.
—	Ali, ne. dokler ne dokončam ' pripovedke.	,š
—	Dokončali, ste jo že enkrat.!
—	Zdi se mi, da vam nisem po- ] vedal, kaj je popova žena odgovo-*
*	rila čuvaju. Vas lahko spremim, da vam medpotoma povem?
Prikimala je in ponudil sem ji roko. Sla sva počasi, tesno drug ob drugem, kakor morata iti dve ^koncertni točki. Iz dvoran palače, so prihajali na ulico veseli glasovi |valčka in žarki električnih loči. j Gospa je molčala, jaz pa ^em šepe-' tal.	_ i
—	In tako je čuvaj ponavljal svojo tolažbo popovi ženi, dokler i udi sama ni uvidela, da ima prav in rekla: "Resnico govoriš! . ..I
Nasledn je ga dne seia ležal v J postelji in se delal bolnega, ker sem se pri prireditvenem odboru' opravičil z boleznijo. Opoldne sem1 dobil dišeče pisemce, ki se je takole glasilo:
Prva točka! Srečno sem se opravičila, da nisem prišla na koncert. Rekla' sem možu, da sem si izpahnila' nogo, katero imam še vedno ob-' vezano. Jezim se na vas. Skrbite, da bodeta pri prihodnjem koncertu najini točki druga poleg druge in učite se voditi lift.: Vaša
Druga točka.
Pojasnilo.
, — Oče, pa zakaj čitamo v šoli j vedno o boginji zmage, in nikdar o bogu zmage?
—	Ko boš enkrat velik, in ože-ljen, 1)o5 razumel.
Svarilo.
Gospa beraču: Tu imate en dinar. Pa res — moja soseda ravno rabi nekega, da ji naseka drv.
—	Hvala lepa, mil ost i va. hvala za svarilo.
GOLŠA
S %
. inKn	MM
Golše vseh oblik se seflaj uspešno zdravijo brex noža, bolnišnice, bolečine ali neugodnosti potom razkritja evrop. znan-^tevnika. člana Mardol Laboratory, ndobre no po najveCjih svetovnih zdravnikih. Na stotine zahvalnih pisem dnevno. Ne izgubite upanja. Če bo se vsa zdravila izjalovila. pišite pa brezplačno knjižico, ki vas
•	bo poučila d vsaki obliki gol3e in uspe-, finem zdravljenju. Stalo vas ne bo nič. Pi-
fiite danes — čakati je nevarno.
rjARDOt. LABORATORY, Dept. 1181 1723 N. Kedzie Ave..	Chicago, III.
Osel.
Nekega dne se je obrnil osel k človeku in vprašal.
"Zakaj me zaničuješ? jZakaj imenuješ ravno mene — osel?"
Človek je pomislil in odgovoril: liNe moreš oporekati, da ravnaš v mnogih rečeh nennineje kakor druge živali. Le poglej n. pr. s\*o-jo hrano! Mar ni dovolj tečnejšili. vonjivtjših in okusnejŠih zelišč v naravi, nego je osat ? Toda ni zreš rnvno osat."
Osel si je vzel te besede k srcu in je takoj za zajutrek pohrustal najlepši rožni grm.
Slučajno je prišel mimo lisjak in ga je videl.
"Dobro jutro, osel!" mu je za-klieal, "in dober tek!"
Osel se je užaljen okrenil: "Jaz 11 isem osel . . . osli žro osat . .. jaz pa zajtrku jem rože!"
Lisjak ga je dolgo ogledoval. "In ti teknejo — rože?*' je vprašal končno.
Xak!' je priznal resnicoljubni osel.
"Osat pa ti je teknil! Čemu si torej pustil osat
* Ker so ljudje rekli: le osli žro osat." je vzdihnil osel. "Trdijo, da so rože mnogo odličnejša hrana ..."
Tedaj se je lisjak od smeha pre-kopicnil.
i "O ti norec!" je vzkliknil, "in ^.ato nočeš biti več osel! Mar nt: veš, da je dvakratni in trikratni ,osel tisti, ki opuščn ono, kar mu je všeč, samo zato, 'ker se zdi lju-tlem zanie ?"
| Tedaj se je osel vrnil k priljubljenemu osatu. 7n poslej se ,čuti pri svoj hrani srečnejšega in j za dovolj ne jšega nego katerikoli i človek.
Hela Hofman.
			
ALI	Jf NO	HZEIMATE? VE REKORDE	
KVARTET		POJE GLASBENO DR.	!
		LJUBLJANE:	
24015	(Ciganska sirota,		
	(Slanca — .75		
24001	(Pod	oknom.	
	(Pri	zibeli — .75	
24002	(NaS	maček;	
	(Po	celi vasi lučke ni — .75	
24003	(Jadransko morje,		
	(Čolničku — .75		
24007	<Slabo sveča Je brlela.		
	(Oj ta soldaški boben — .75		
| 24003	(Prav lepo mi poje črni kos.		
	(Ko	pridem na sred vasi — .75	
24009	(Pogled v nedolžno oko.		
L	tRaztanak Hraboslav — .75		
I 14016	(Pozdrav iz Gorenjskega, Val..		
	(Mariborski valcer, VaKck —		
	(.Oodba) ...................75		
\ 24013	(Miramarska, Mazurka,		
f	(Ohioska krasoticc, Mar.š, —		
	(Godba) ...................75		
1 24014	(Sle&ki valčki. Valček.		
l |	(Slovenska fietvorka. Marš, —		
	(Godba) ...................75		
i A10140	(Josefina polka. Godba.		
B	(Štaberle polka. Godba. — .75		
!A10090	(Ne	zapusti, Valček.	
B	(Vesela Tirolka. Valček. — .75		
IA10093	(Vedno sveža, šotiš.		
8	(Lepa Alfi, Valček, — .75		
SAMOSPEVI IZ LJUBLJANSKE OPERE:			
24005	(Sezidal sem si vinski hram,		
	(Podoknica, — .75		
24006	(O te ženske.		
	(Ljubljanski postrešček, — .75		
24010	(Oj	zlata vinska kaplja ti.	
	(Izbriiimo to, — .75		
	KOMIČNE PRIPOVEDKE:		
24004	(KaKto je krjavelj hudiča presekal		
	(KrjavelJ na slemenicah, — .75		
24011	(Leginarji,		
	(Legionarji, — .75		
24012	(Osel in bog,		
1 1	(Jože s Polan za pričo not dan, .75		
iTo slov. ploSče so narejene v starem			
kraju.	So jako glasne in jih morete igra-		
iti na	vsakem gramofonu. Zalogo imam		
Ivellko ter Jih pošiljam na vse kraje Zdru-			
ženih držav.		Cena komadu 75c. PoStnino	
j plačam jaz.		Garantiram hitro postrežbo.	
j Pri rtaro&lu		priložite Money order.	
1	VICTOR NAVTNSHEK		
331 Grčeve St, Conemaugh, Pa.			
			
ISLOVENSRO-AMERIKANSKI za. leto 1924
V ZALOGI GA IMAMO SE SAMO PAB STG
IZTISOV. ^ . Kdor ga še nima, zuf} ga tako} naroči, da no bo prepozno«
Cona 40 cento*. Za Jugoslavijo je Wa
SLOVENIC PUBLISHING Cta&A&t «2'Go*€kBdt Street	9e*YorfK
|	Velika noč —	J
m	velik praznik krščanskega sveta se približuje.	JI
« Star in lep običaj našega izseljenega naro-	m
j*	da je, da se o priliki tega praznika spominja	w
ft	svojih v tari domovini manjšim ali večjim
u	denarnim darom.	*f i
If Mi se potrudimo, da pridejo denarne poši-
&	ljafve, namenjene za Velikonočna darila, pravo-	% |
jI	Časno v roke dotičnikov.	|
1	VELIKONOČNE DENARNE POŽILJATVE	||
m	bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in	w I
%	točnostjo našega zavoda.	v I
f Frank Sakser State Bank	||
jf 82 Cortlandt St., New York, N. Y.	JU}
M	GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANkB
BT!	MOJAXL MABOOAJTB MI M "(Hj*	£B>
won novum aunst T JDML
KRASNA POZLAČENA URA z 21 KAMNI SAMO SI 0,95
§FOTOGRAFIČNI APARAT
ZASTONJ
Take prilike niste še nikdar imeli kot Jo ima-te tukaj. To krasno pozlačeno uro železniškega uzorca z 21 kamni lahko dobite od nas za samo $10.95, poleg tega vam pa damo POVSEM ZASTONJ kot dragoceno darilo fotografično East Kodak Camero, vredno 93.00.
>	VHj	,;ot BREZPLAČNO DAliir.O fotografirnl apa-
rs: t.
š .	saw—Če tudi 2e imate uro. je vseeno, kajti lahko
JSii^^SSSS^aKSSSSSSSSOtKm naročite to ter jo prodat«- z dobičkom komu
5	drugemu, fotograTifni aparat bo pa ostal vam
j^^^^^JnU^^^SHlI PO por.NOMA BREZPLAČNO. To je krasna
močna, pripravna in praktiC-na kamera, s katero i^HOP^^^H lahko vsakdo brez prejšnje izkušnje operira; ^^^^^nliHH^BI vsaka	slika je dobra in popolna.
^^■UIHSmI	vam v	ne zadovoljstva vrnete vse
I^^^P^BlliB^Bfl tekom desetih dni ]>o pošti SnB^^MlI^^^^BH bomo	denar.
Ne pošiljajte denarja vnaprej. Samo ta oglas ^	izrežite tor ga nam pošljite zaeno s 50 centi za
i	poštnino in pošiljalne stroške, za hlago boste pa
plačali $10.95, ko ga boste dobili na dom. Hitite in naročite danes.
,	GRAND NOVELTY COMPANY
s 1723 N. Kedzie Ave.	Dept. 5608	Chicago, II!.
5	■ 1 1	■
POSOJILA NA NEPREMIČNINE
Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu.
FRANK SAKSJ2R STATE BANK
82 Cortlandt Street New York
iMMtfM^ti &ttm tmtis
OTROK.	i
Washington, D. C.. 26. marca. Danes se je konjrres n prodno izrazi! o amendmentii, ki se tiče dela otrok. Kongres bo imel pravi- , co prepovedati delodajalcem sprejeti na delo osebo, ki še ni dovršila osemnajstega leta. Kljub t'-- j mn, da je prati temu velika opo- | zicija. bo amendment brez dvo-', •ma sprejet.	1
------_,c
ZAHVALA IN PRIPOROČILO. ^
Sportnj podpisana znbvalju-^ jem tvrdki Frank Sakser State Rank 82Contlandt St . Xew YurkJ \T. V., ki nn ji* preskrbela denar iz starega kraja, ker sem h"šo tam ! prodala Tore.) priporočam roja-; koni po ■širni Amer?ki, kcl> r ima j kaj dobiti iz starega kra.ia, ;ili pat če ima kaj kje za poslati, naj se obrne na zgoraj omenjeno tvrdko,! !ser bo prav prsteno p strežen ;n j za^lovoljcn.
Pozdrav vsem prijateljem inf . znancem.
Frančiška Prestopiiik-Kasti-lie. \
^Tartin. Pa., 2T>. mar-a 1921. I P. O. P>ox 21.	I
IfAtUA^SKl! tf/ttUfftfWf^fi
Mi Izdelujemo In Importiramo r*«ia prvo.
HARMONIKE. najbolJSe na svetu. "Deset let garantirane. Naše rene so nižje kot , drugih Izdelovalcev. Brezplačen pouk v igranju kupcem. Pišite po BREZPLAČNI j cenik. RUATTA SERENELLI A CO. I 17 Bule Island Ave. Dept. 43. Chicago, 1».
; Pozor čitatelji.
Opozorite trgovci bi e* j brtnlke, pri katerih kupu* jete ali naročate i£ ste i ! njih postrežbo zadovolji, | da oglafujejo v listu11 Glas Naroda". S tem boste \ ustregli Tsem
Uprava "Glas Naroda"
j '
j-----
I NESREČNA LJUBEZEN |
»4	I. N. — Za41 Glai Naroda'' poslovenil J. T.	fV
14	(Nadaljevanje.)
—	I)a. tako ho in me dmgaee, — je zamrmral slednjič. — Tako se mora zgoditi.
Zdelo se inu je, da je slika mladega dekleta izpregovorila in da um hcpeta ljub'/njive, tolažilne besede,
V	klet ni bilo še nikogar.
Jtluhoma se je odločil in vstal.
Knez Sobolej je šel osebno k genera 1-u Troehu ter ga prosil, naj izpu-.ti štiri angleške časnikarske poročevalce, katere jc bil prejšnjega večera rešd pred zdivjano ljudsko" množico, fieneral je takoj ugodil njegovi piošnji. Uro pozneje .-»o bili že vsi štirje njegovi go-4i, in »Sobolej je zapovedal svojim služabnikom, da jim moja ju izborno post reči.
Pozorno je motril vse .štiri in konečno vprašal:
Kateremu gospodov naj izročim to listnico;
Ko se je ed^n njih naglo priklonil tej- rekel, da njemu, je izpre-'tci lahen nasmešek Rusov obiiiz. ^lagdalenin oče je bil velik ebi-^anti'n človek temne hr:ule. Ne.kaj po»eebnega so bile njegove duhovit« oči. Kljub temu. da je bil oblečen precej jvonošeno, je z vsako najmanjšo kietnjo izdajal velikega kavalirja.
—	Prosim vas, stopite /.a trenutek v sosednjo soho.
Ko so se zaprla za njima vrata, je potegnil knez Sobolej iz žepa njerovo listnico.
—	Tukaj je vaša listnica, gospod Dffrn-Gropen in tukaj je še ne-i:aj papirjev, katere sem bil odstranil iz nje, prodno sem gospodu generalu Troehu dokazal, da ste \i in vaši tovariši nedolžni.
Sovražni častnik je probledcl ter parkrat v velrki zadregi /ajeeal:
—	.Moj knez! Dragi knez!
.Sobolej je .«-to| il tik njega ter šepet a je govoril:
--- S umi listki vračam vam bi vašim gospodom tovarišem že drugič življenje, .Sioril bom pa še več. V par dneh boste lahko neovirano i.dpotovali. Vaš prijatelj jem in vam bom pomagal z vse mi svojimi močmi.
Biropen je krepko stisnil ponudeno desnico.
—	- Kako naj vam vse to povrnem? Kako naj se vam zahvalim '
.Sobolej je odkimal. 1'prl je svoj pogled v oči sovražnega častnika in »a g led.'d tak<» proseče kot gleda otrok ljubljeno mater.
—	Vem, da je moje delo vredno plačila in v sled tega plačila r.e bom zavračal. Baš nasprotno. Plačilo zahtevam. Na svetu so vsakovrstni ljudje, in jaz sem eden najbolj čudnih. Ali veste, kdo sem. gospod — gospod kapitan?	L- .
Častnik mu je segel v besedo:
—	.laz sem rit mojster huzarskega polka, Dorn-Gropen.
—	Torej me poznate, gospod rit mojster. — Česar pa še ne v ste, vam bom v par ln sedali razložil. Jaz sem rodom Rus, silno so.n bogat, pri vsem tem .sem pa ubog, zapuščen človek. Nikdar me ni "«■ nihče ljubil, nikdar še ni bil nihče m <j prijatelj, nimam druži-r.e. nimam domovine. Moje srce in moja duša pa hrepenita po prijaznim domu. .laz sem vam dvakrat daroval življenje in v zaaneno y.\ to uslugo vas prosim, da postanete vi moj brat. P.ejfite moj prijatelj. dajte mi kot v svoji hiši. V vaši lidniei „eni videl vee sli':, iz česar sklepam, da ste poročeni. Dam vam vse svoje premoženje, ves .svoj denar, vse svoje neizmerno bogastvo, le brat mi" bodite iu mi otvorite na stežaj vrata svoje hiše. C'e bo->te storili 4 o, sem trdno prepričan, da vas bo Bog blagoslovil in da vas bo blagoslavljala moja maiti, katere -e le medlo spominjam.
firopeu je stal nekaj časa k.»t da bi bil v tla ukovan. fsprva r,i razumel čudne knezove prošnje. Knezov glas je bil pa tako meha V. tako toieč in tako proseč, da mu je segel do srca.
Razkrili! je roke m silovito objel nakaženega Danijela.
—	Moj brat in moj prijatelj. — jo rekel. — Ta ura je podaiI'.a mojemu domu dragega in ljubega družinskega člana. Bodite pozdravljeni! Boste videli, kako zna družina nagraditi človeka, ki j> rešil njenega očeta.
Stisnila sta si desnici.
lvnezu.Soboleju se je zde'.o, da se mu je odvalil velik kamen s rrcj. in prvič v življenju je svobodno zadihal.
Vili.
Minilo je Štirinajst let izza nemško-francoske vojne. Bilo je za ča,a vlikih vojaških vstaj.
Po gozdičku sta jahala dva vojaka. Prvi je bil visok eleganten mož, nekoliko blaziranega obraza, v uniformi u lanskega gardnt>gn častnika. V mali razdalji za njim je jezdil narednik. Ves gozd je bil prepojen z omamljivim vzduhom.
C astrJk je imel povelje dobiti v sosednji vasi dovolj stanovanj za svoje tovariše in za moštvo.
Častnik grof Lonen se je na obronku gozda obrnil k svojemu spremljevalen rekoč:
—	Vas Javor je blizu. Se že vidijo prve hiše. Iz vseh dimnikov se kadi.
Narednik je pokorno prikimal ter vzpodbodel konja.
Njun prihod je povzročil v vasi precej vrvenja. Otroci so tekali semtertja, dekleta so škrlele izza vrata, moški so ugibali, kateri polk se mudi v bližini.
Grof Lonen se je ustavil pred dvonadstropuo hišo ter vprašal mladega dekleta, kje je župan.
Dekle je odhitelo v vežo, in pet minut pozneje sta že sedela žn-pan in Lonen pri mizi v živahnem pogovoru.
Lonen je biležil, koliko prostora je v tej in koliko v oni hiši, kam bi se dalo spraviti konje in kam moštvo.
Župan mu je povedal, da je v bližini tudi precej velika graščina, kjer imajo brez dvoma dovolj prostora za častnike.
Krog polosmih zjutraj je od jahal grof proti gradn Tabor. Od županu je po ovinkih izvedel, da je v gradu več deklt, in grofu je bilo žal, ker prihaja tako zgodaj, kajti po njegovem mnenju ni smela nobena elegantna dania vstati bolj zgodaj kot ob enajstih.
Vsled tega je jahal nekoliko po okolici, koteč se zamuditi najkasneje do desetih.
V	glavi je izslikal, kakšen prizor se bo nudil njegovim očem. Vsi bodo sedeli na terasi in zajtrkovali. Bivši dragonski častnik, lastnjk Tabora, plemenitaš Kiras bo najbržf v naslonjaču, poleg njega bo počivalo par lovskih psov, domačna hčerka v beli obleki, )»o pa nabirala cvetlice po trati.
1_ ■ " i t..
' " . . .(Mi* »«&*w»M f **
• •• ■	'i «L... iT;-' l'' >.">» ".jwjB -ftii'! -Z	-
Obsodba na smrt.
Pod predsedstvom predsednika (krožnega «»ndišča dvornega svetnika dr. Toplaka se j? dne 3. marca pričelo prvo letošnje porotno zasedanje.
Na obtožni klopi je sedel 4kletni že pred kaznovani &t?fan Gaboir iz Tcšanovcev v Prokmurju. Obtožen je. da je dne avgusta minulega leia svojo taščo liano C -pit \rgel v vodnjak, kjer je uro-n.la. Po i/zpovedbah šleviliiih prič se je ugotovilo, du je \ hiši vladal večen prepir, ker sta obto-žmčeva žena in n.* eg ova tašč h -po'le.stvuvali vsaka polovico posestva, on pa pravzaprav ni bil posestnik. Umorjena oziroma utopljena je še dva dni pred svojim tragičnim koncem pri sr,sedov.!i pravila, da se je vieteia v sanjah krvavo in je z ozirom na prer-= ije zeta izjavila, da te sanje nič, dobrega ne p imeni jo.	|
Obtoženec je ves tas tajil, p; i-' šel pa je v svojim zagovorom v nasprotje. Soosnmljeua je tudi nje-; rova žena. proti kateri ip:i .^e je! nve.skava ustavila. Oaher je služil' :ot četovodja pri S3. pešj>olku in je bil tudi poskusni ogrski orožnik. Osumil se je šara najbolj, da je, še predno je >;il aretiran, najel -vojej>a zagovornilin.
Ker so porotniki soglasno pat i -d"li vprašanje na umor, je bil (i.i-!)er ob^ijen na smrt. Na ponovno vprašanje državnega pravilnika lr. friasdija, ki »nu je prigovarjal, naj vsaj sedaj prana resnico. !;er je meoroč^. da .^e mu xnii-tu:«, .'cazen spremeni,-je obtoženec priznal um u* in sprejel obsodbo. ■
Umor v Ptuju.
Porota je razpravljala dne 4. marca marca o znanem umoru v Dravski ulici v Ptuju, ki je svoj?-'^sno povzročal tamkaj veliko senzacijo. -t "Zle t ni posentnik L Ai.ene Dt evenšek je takrat ju-i bele n dnevu jia zverinsu! način za.khd svojo ženo Rožo, ki je imela v za-konsicem življenji.! že tako ves čas nravi pekel. DrovenŠek je tip skrajno posnnrvelega človeka. Delomržen, vdan alkoholu, tighten in surov, ni mogel trpeti nikogar pri hiši. IVegnal je najprej tvojega najstai ejšega srna Franceta, nato pa še h.Vi-ko Ivano Z -na R vža pa je bila njegova prava užnja. vendar je kljub temu p me/ljivo prenašala vse bolesti in 'eno skrbela za svojo deco ter pomagala ipridr.o svojemu možu pi-i .'.elu, tako da se je posestvo.lepo razvijalo. A vse skupaj ni nič pomagalo. Me/ je postopal z njo tako brutalno, da se je morala p ■•ovno zateči k svojim sorodnikom' i ll sosedom, končno j>a se je pre-1 • elila !i svojemu •.'nu v Zagreb "n1 vložila tožbo za britev /akona. P> *'.jc-nem odhodu se je Drevenšek izrazil: "Samo enkrat mi bo prišla pred oči. potem pa nikdar-več!" Vsi spravni poakir-ii pred okrajnim sodiščem v Pluju so bili brezuspešni, ker Roža ni mr-gla pristati na to, da bi se vrnila na skupni dom, ker ji je mož r.pet -vauo grozi!, da jo bo ubil. Dne 7. novembra 1923 je prišla s svojim' >nvom Francetom Kovač i čem in sestro Marijo Jnrgečovo v pi-.ino dvotnika dr. Šalamuna v Ptuju, vi je načei vprašanje sporaznmne ločitve zakona. Ker pa je Drevenšek odurno (zavračal, da bi dal 1 eeni ženi kako premoženje* se je no ui Drevenšelc na tihem poslovila od odvetnika in <-? podala proti svojemu novemu domu. Mož pa je rdšel takoj za njo in j.o dohitel v Dra\Tiki ulici, kjer jo je 2grab:l n strahovito razmesiril z nožem. Wvreeniea je imela 36 ran, ki so bile sko'-o vsf* smrtne, t
Porotniki so vprašanje hudodelstva umora zanikali, potrdila pa iboj, nakar je sodni dvor pJrLc;<l'l Drevenim 10 let težke ječe.
Umor v Čentibskem gozdu (Prekmurje.)
V Čentibskem gozdu, ki je skupna last nek$j posestnikov, so dne 16. novembra 1023 la*tn:ki s-Wi drva. >led udeleženci je bil tudi Ven del Feher, 5Sle'ni posestnik iz Centibe. Že pred poldnevom je prišel domov ter .xlšel po koslu v gorice, kjer je imel spravljeno svoje vino. Okrog dveh popoldne Pd se je zopet vrnil in postavil steklenico na mizo, reke*?: "Pijte, jez moram v gozd. ravno sedaj je Sel tudi Mihael Vid in bo jrotovo | zapet pokradel moja dira." Fefcčr
je od hitel nato v gozd in se c»d takrat ni vič vrnil. Njegova žena Katarina ni slutila ničesar hudega, l;er je imel F>her navado, da je »xnal, če je šel v gorice, vedno čez noč ta ni. Drugo jutro pa so ga našli posestniki na svoje veliko začudenje mrtvega v gozdu. Na njem ni bilo opaziti nobenih po-skinlb. po mnenju sxlnih izvedencev pa je dobil s len udarec proti de ni strani čela vsled česar je naši« pT.lo krvavi jen je inožganov iu smrt. Da se udarec ni poznal na zunaj. ,ic pripisovati temu. tla bil Feie*r pkrir z močno in trdno čepico C mora je bil osum-' jen 31ihae! Vid, ki je bil s pokojnikom v hudem sovraštvu, ker g i je Felier že večkrat za.sačil pni tatvini v gozdu, in tako tudi se-dr.j. l'kra«vf-l mii i-' namreč z pet eno drevo štor pa je pokril z ze.n-l:Jet:r;i i\ladara?ova hčerka [Marija j.' na iazpiavi izpovedal a. I dil j" ti ' nh-pobie«'.-:' dne slU da Mi-
Iliarla Vdc. '..» j - .ši-t ni'1110 Ješ.* njoirh s-tarišev, gove.riti samega s j ko');-j, pri čemer, j.- i/rekt 1 tudi be-j sede r "Tako ga bom udaril (Ke-hčrja) da bo lak-j mitov."
[ P»i«<.niki s.» .<anik:::i vprašanje iiuibub*lst va umora, j»otrdi!i pa hirdod<-?si m. uboja, nakar je bil Vid i bs »jen na 7 let težke ječe.
Boj vole
Dne G. marca se je zagovarjal j pred poivtivki 2»iie;ni 1»! «v.p istdni , m»* ^t* l<'eirdii>aiid K'U en i/. Zgn -j 11 je L' Očiee. dcloliLlVMl till<4ap'C , in pretkan goijuf. Pečal se je tudi ji-' J>:*ek lipo un j e i j i ži\ i ne in ga je bilo" videti r:: vsakem živin^ki ni ejmu. Die IS. septembia lf)23 je p:iši-l na sejem v Ptuj in kupil tamkaj od posestnika Ante,na Ilabjaniča iz Lancove vasi 2 vola i zli 60,000 kron. Izplačal je Hab-ijau ču 20«» kron are, nato pa oba l^i.la pr dal Janezu <'iieku ml. iz i Spodnje \ olivine za 54,000 krf n ^ in prejel od njega taikoj 40<K> kr.m toče. Po •'likofu" se je Ču-eek vr-| nil na sejmišče, da bi nadal jeval {nttkun ž i rine. Koren pa je naročil | ITabjaniču, naj d pelje vola v go-i .>rilno iMar>je Zupan"ič, čiš. da t pride tudi o:i kmalu tja, da izpla-' ea in prevzame vola. Toda Uab-ijanič zaman čakal na Korena. [Kor ga d e Igo ni bil. \ ga je Šel poji kat. N rese j n je v gost i/l ni "Pri i belem križu", kjer mu jc ravno 1-Janez Cucek i/plačeval kupnino ža vola. Odtod sita sc podala Hab-l.ianič in Koren v Zupanecevo gostilno. iz katere s.» pa je Koren kmalu zmuznil, češ, da mu še manjka nekaj denarja in da mora i»jkat onega, kateremu ga je iio.so-I dil. Klical je navidez nekega mo-l Škega, ki je Šel pred n jim in sc i'i;nu lil poleni za njim Š<* v tek, samo da je mogel priti kmetu izpred oči, kar <»e mu je končno tudi posrečilo. Anton llabjan c se je nato podal z voloma proti domu. V bližini Kosetjeve gostilne pa mu je prišel nasproti Janez < liček, ki jo
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obiegm sledete;
Prvi del: GLASOSLOVJB. Drugi del: OBUXOSLOyjB. Tretji del: VAJE. I Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<5LEŠKI BESEDNJAK, iesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere I	mora znati vsakdo pri nabavi drŽav*
I	ljanakega papirja.
I	* Vse pngleške besede so navedene, kako m pile«
I	Jo ia kako bo pravilno angleško izgovora. Iz tf
j	knjige je mogoče vsakemu priučiti se angloičjlM
I	^ brez učitelja.
[cn^ga Je trdo vezana, vsebuj« 200 ■traal9€1 50 I	cona s poštnin*	¥
f Slovenic Publishing G>mpany Its Cartlandt Street	Mew Totk> V« T
odštel Korenu 54,000 kron za vole, nakar se je med obema pričel boj za živino. Habjanč je ni hotel dati iz rok češ. da mu Koren vola še ni plačal, Cuček pa j:h je zahteval od Ilabjaniča. češ da jih je Korenu pošteno plačal. P repi ni je napravila konec ptujska, policija, .ki je izročila oba vola Janezu Cučku. HabjaniČ ipa je bil agolju-fan tako od Korena za zne.-iek 5*J tis h" SCtO kron. Koren, ki *e je na sejmu leg iimiral kot Frane Sene-koviič iz Zgn.njc Radgone, je bil klaalu naio aretiran. Se pred are-tac-jo pa je iz previdnr^-i i>oslal na varnostno stražo v Ptuju v svrho konfrontacije z i«ške<lova-nini Antt.nom llabjaničtim neko dr?igo oseb ; in d'»seg'-i tako potrdilo. da ni istoveten z osobo. ki je '-goljufala A nt ~-na Ilabjaniča. S I o sit par" jo j ^ dosegel. <L*. je bil v 1^0=niči izpuščen iz zapora okr. sodišča pri Sv. Lenartu. Nesreča pa je lK)t?la, tla se je jm> svojem pi'diodu i/, zap ; a ustavil v Sola-kovi go.- vii:! pri Sv. Lenartu, kjer i sta ga >poznala ('nčk^v oče in j. t-n čai okrajnega s blišča pri Sv. Lenartu K rane Kranjc kot onega, i-i j'- ( pebaril Ilab janiča. Nato je bil vnovič aretiran in izročen ma-l Li»oi*.:kei,ui sotl.šču, kjer je 'cotič-, nv priznal s\ejo goljufijo.
Pr«: razpravi s«* je ubdolže^iec na i ve m ;g-če načine zagovarjal in zabaval c<-io d v raun. O oškoilo-1 vaneiJi je trdil, ila sta bolj neuni-
I	na k« l njena vela. Ko ga je nje-| gov : a«jr<iv»M oik dr. Makso Š-mulerl i ;» '/val. na i nje prizna, je »>bdf»l-
ženec r«-'iel, da naj zagovornik . pr zna. r>ded'<a njegove brilitne j riupčijc :i! 1'ina težka j»va in ei-i vihia pravda med (*'u**"kom bi
II	lubjaničem. čigava st:i vola.
| Današnji p.rot i je predsedoval j nailsvetnik Posega, drž. pravdn-i-|ši\'o je zastopal dr. Jančič.
j Pcrctna razprava proti zakoncema Bcnko
; radi uiuora ki bi se imela vrš ti ! dne S. marca, je preložena, ke»* je je r.bdolženka Barbara TJeiiko dne i 7. marca v mariborskem preisko-j valnem zaporu pc^rodila.
!
! NAZNANILO IN ZAFVALA
Tužnim sivem naznanjava, da | nama je :irm'la smrt vzela ljubljenega sina
ALOJZIJA
i v starosti 8 mesecev. | Tem potom se iskreno zahvalju-I jeva botru in botri gospodu in go-spej Ilien. ki sta cula ves čas pri J njem na mrtvaškem odru, ter za j podelitev krasnega venca. Ravno i tako tudi gospej Fanny Zabret in I gospej Mary Rode rsa podelitev le-| pega šopka. J.epa hvala tudi vsem i drugim, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru.
Zapušča žalujoče starine ter tri-J letnega bratca Augusta v m'ari domovini. ,
Žalujoča ostala: Louis in Julia Kepic.
New York City, 26. marca 102L First Ave.
™ -
Izpred mariborske porote.
_ r.LAS NARODA 28 M ARCA 1924
				
				
		Kretanie D^rntkov • SbifiDin? News		-JO
	F*	m vtwujv jjc.,1 iiinvv «Knpullig lien)		
	2. aprila:		7. maja:	
	Berengarla, Cherbourg; Paris. Havre.		Aqutania, Cherbourg; TieSgenlnnd,	Cher-
	3. aprila:		bourg.	
	Albert LJallin, Hamburg.		10. maja:	
	S. aprila:		Homeric, Cherbourg; America,	Cher-
	Majestic. Cherbourg; Tvrrhenla. Cher-		bourg.	
rH,ur*; teorije Washington. Cherbourg. Bclgenhind, Cherbourg.			14. maja: Paris, Havre; Martha Washington,	Trat;
	9. aprila:		Berengarla, Cherbourg.	
	Mauritania. Cheroourg.		15. mala:	
IZ. aprila:			Albert Ballin. Cherbourg in Hamburt:	
	i^vianian. Cherbourg; Olympic. Char-		Stuttgart. Bremen.	
	ourg.	veendani, Cherbourg.	16. mala:	
	16. aprila:		Orca. Cherbourg; Veendam. P^»U«i;ne:	
	Aquitanla, Cherbourg; Chicago. Havra		Tr»*s. Roosevelt, lir.-m.-n.	
	19. aprila:		17. maja:	
	Hom^rlo. Cherbourg: Ausonla. Chor-		Majestic, ChiTU>«re.	
	ourg	l"rea. llodsevelt, Cherbourg; New	2t. maja: France, Havre; Mauretanta.	
Amsterdam. Rotterdam; Rorhambwu				Cher-
Havre.			bourg.	
23. aprila:			24. majn:	
	Paris. Havre; Berengarla. Cherbourg.		I.»-viat!>an. Cherbourg: Olympic.	Cher-
26. aprila;			lwurg; Tyrihenia, Cherbourg; Col Genoa.	umbo,
	Majestir, Cherbourg: Albania. Cher-			
Dours: iTes. Harding. Cherbr.urg; Ordunn			27. maja:	
Cherbourg; Cleveland. Hamburg.			Reliance. Cherbourg In Hamburg:	
29. aprila: /			York, Br< men.	
	Rt-i'ublic. Cherbourg.		2S. maja:	
	0. aorila:		A<iuitanla, Cherbourg.	
	Mauritania. Cherbourg.		30. maja:	
	3. maja:		Ame'Ii'a, Genoa.	
	Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cher-		31. maja: Homeric, Cherbourg; Conte Genoa; Pres. Harding, Cherbourg.	
	Jourg- Havre	Pr<-». Wilson. Trat; L.a. Savot« : Orbita. Cherbourg		Verde,
Veliki izlet v JUGOSLAVIJO
nasvetovnoznanempdroiku'AQUITANIAf
45. 647 Ton
ODPLUJE IZ NEW YORKA 7. MAJA
i IM:I:KI < ciujiitmLrin i Pr^Kjt,. f. K,i,avnih ,lni r.., morji. ;,!i manj km 9 «lni o,l NVW Vorka do,loma. 121. liuk«. IM. <'.'",,',"> W,di[ St- VukMvie. inudnili Cuiuira u le v N. W e er.-V-'i ■	"ra,,}!ik J^K-slovanska:, Konzulatu* \Vw Yorkn.
C. \ I MM.	........ '	niki Iw.tovul «U> Z.^r^la. skrili ».;» v^ak.^ru |«.i-
UiKa in Kl.-.l.tl, ,!:, |„, v.-Cik kollkr.r ln.it;..,V likalno |.o|ovul. 1". N'.\lil» , i:*i .\ j,- zn:in:i t»» vs. ni s\,.[u vsl. «l	m-n:i(lkHljivo p,4-.trr-.M.e
ri ixvr.^ne kuhinje.	zaiiuiililr t«- <lrag,H-i-n* pri-
CUNARD LINE i^J^^fe
25 BaOADWAY	NEW YORK
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA
(pr*ko Genov«)	•
Naj bolj im in najkrajia pot po Sredozemskem inorju z našimi ▼eličasinimi parniki,
□ U I L tO .... 27. marca; 1. maja; 17. Juni. COLOMBO .. 16. aprila; 24. maja; 1. julija
TAORMINA ----- 25. junija; ..:. 4. avg.
GI U LIO CESARE 8 Juli.; 16 avg.; 19 sept. •Največji in najhitrejši parnife na olje za
Sredozemsko mo je. 'dobn« kabine tretjega razreda ■ 1 t |b I posteljami za drutlna Id ienske. Pri okusnih obedih je vino brezplačno. <a podrobnosti vprafiajte oaflega agent* v vaietn Tneitu ali pa naravnost prt
Mm® GENERALS ITALIAN!
Italia. America Shipping Corporation 1 St »te Street General. Agenti New York
M a št zastopniki v JuKOalavt jI: Jadranska
Sanka, Belgrad In njene podružnic*
IŠČEM FARMO,
obvjrajoeo 80 do 100 akrov kje v bližni Slovencev. Poročajte na naslov: Frank Košir, l>ox 7G. Cokel »n, W. Va.	(25-20—3)
LEPO POSESTVO
je naprodaj v vai Kartelruvo, oblina Mirna per Cena $2600. Več se izve pri lastniku: Frank Xa<rel, 31"» Scott St.. Milwaukee. Wrm.
Rail l>i izvedel, kje k- nahaja JOSEPH r.nv::sTrir. Pred 6 meseci je kmcl naslov Seboles Sr.. lireoklyn. X. V., pruzneje pa 143 Leonard Sr., P.i-ooklvn, N. Y. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve z:i nj-«ii'\ sedanji naslov, <la mi naznani, za kar bom jako hvaležen, ako pa satm «"ita t>' vrstice, naj se mi pa sam /o-insi. — .lae«l> Cemilaerar, 1301 K. 10. St.. Cleveland, Ohio.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
K DOB namecjes potorstt f atari kraj, J« potrebno, da )• natančno poučen o potnik listih, prtljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki rana Jih ■■mor«— dati vsled nafie dolgoletne lzkoSnje. Vara bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi ▼ ILL rasredtL
Tudi oni ki Is niso amerlSU dr» Savliani, morejo potovati ▼ stari kraj na obisk, toda potrebno Je, ds se povrnejo tekom iestib mesecev ln so pripaSBenl bres vsake neprillka ' v to deielo.
Kako dobiti svojce iz starejša kraja.
Ur Ml dsbtti serednlks *U pa svojem is starega kraja, naj nam
p!Se sa pojasnile in navodila. Jugoslovanska letna kvots snals M2t novih prlseljmeev.
Za potne stroške ispU9aje pe aa- i fcm naročila JADRANSKA BANKA tudi T dolarjih.
Frank Sakser State Bank i
a Csrtlmndt Street New Ymk , tttvM tutoHtv« Jadranska Sanke. |
ROJAKI, NABO0AJTE SE NA 'GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V mumm DS2AVA&
New York. Plymouth, HsTr«, P Aria
PARIS ...................... 2. aprila
New York. Havre. Parla
CHICAGO .................. 16. aprila
ROCHAMBEAU ........... 19. aprila
LA SAVOIE ................ 3. maja
Ne* fork. VI«o [Spain]. Bordeaux
LA BOURDONNAIS........ 15. aprila
Pilit« U »aroJil* lokalaca l(Mti ali m cUrmi mrni:
19 STATE STREET.	NEW YORK
IŠČEM SLUŽKINJO
z.i pomoč v kuhinji in-za snažemje hotela. IMara po dogovoru. Katero veseli, naj sc takoj oglasi na naslov: Frank Po rent a Hotel, M t. Savage, Md. (27-29—3)
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spom. lad v stari kraj na obisk ali za stalno, priporočamo, da se odloči ?a parntk "PARIS", največji in najnovejši jmruik francoske iiarolirod-ue družl»e, ki odpluje iz New Yorka
14. MAJA .1924.
Železnica *veza preko Francije, švk-e iu Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski pro-!ji, ziasii pa še a parnikom 4PARIS' !n se pride v devetili dneh v Ljul>-ijano; oni pa, ki l>otuj«»jo v zase-rino ozemlje, se |>elJeJo bi Pariza naravnost v Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tudi nas uradnik, ki bo spremljal j>otni-ke do Ljubljane, in bo pazil t in! i na prtljago, da l»o Jfla naprej vedno s istim vlakom, kot potnikt
Vsi potniki III. razreda so na-stanjeni na tem parnika v kabinah po 2-4-G v eni kabini; kdor želi potovati takrat na tem parniku, naj nam dopoSlje čim prej $10.00 are za III. razred ln $50 za drugi razred, •la mu preskrbimo dobro kabino že *edaj. ua ne bodo boljši prostori vsi oddani.
Frank Sakser Stat« Bank New York, N. Y.
Prav vsakdo—
kdor kaj 1*5«; kdo* ka] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo ftndovit uspak
mali oglas i v " O las Mar oda".