Inserati »e aprejemajo in vel)4 tristopim vrsta:
lj kr., če se tiska lkrat, ti tt n m >t 16 n tt n n * * t
Pri večkratnem tiskanji ae tena primerno zmanjša.
Rokopisi
■e ne vračajo, nefrankovaris pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravnistvo administracija) in ekspedicija na Starem trpn h. št. 16
Polltitn list za slovenski narafl.
Po pošti	prejeman vel|a:
Za eeio leto	. . 10 gi. — kr. za poi leta 6 ,. — ,,
ta četrt leta	. . 'i 50 ,,
V administraciji velja:
/.a ceio leto . . ii jI. 40 kr. m pol leta	4 ,, 20 ,,
ta četrt leta . . 'J „ 10 „ifc
V Ljubljani na dom pošiljali velja 60 kr. več na leto.	>
Vredništvo je na Bregu hišna štev. 190.
Izhaja po trikrat ua teden in v toreK , četrtek iu soboto.
Rojaki!
Po preteku 6letne dobe je po ustavi za vojvodino Kranjsko deželni zbor razpuščen in nove volitve poslancev imajo biti 7. in 10. dne meseca malega srpana (julija) tako, da kmečke občine vseli okrajev Kranjskih volijo svojih 16 poslancev 7. dne, mesta in trgi pa svojih 10 poslancev 10. dne malega srpana. — „Veliki posestniki" imajo volitev svojih 10 poslancev 14. dne omenjenega meseca.
Kako nadležne so posebno kmetiškim gospodarjem volitve o tem času, to čutimo vsi; na to so opomnili tudi naši državni poslanci ministra, in to kaže Že samo ime srpan, ki ga ima v našem jeziku mesec julij. Po takem bo tedaj kmetiškim našim gospodarjem treba v neugodnem času hiteti na volišče.
Ali Časniki naši so Vam, kakor pri vseh poprejšnjih volitvah, tndi zdaj jasno dokazali neizmerno i m e-nitnost teh volitev, od kterih so odvisne najvažnejše, najsvetejše reči, ker pri njih gre za srečo, blagostanje in čast ne samo enega ali druzega človeka , temveč celih občin in vse dežele. Zato pravega domoljuba ne ovira noben letni Čas, ^nobeno drugo opravilo, da zadostuje svoji državljanski dolžnosti, kedar mu doide klic k volitvi.
Še prav posebno važnost sedanjih volitev pa dokazuje nenavadno silovito delovanje nasprotne nam stranke, znane pod imenom „nemških liberalcev", da bi ljudi svojega mišljenja vrinila v zbor in uničila dosedanjo narodno večino. V ta cilj in konec — kakor spričujejo pisarfje v njihovih nemških časnikih in v posebnih listkih , katere v slovenskem jeziku pod naslovom ,,Kmetje" in „Razgovor župana Boštjana in župana Mihata o desetletnem ravnanji narodne veČine" po deželi trosijo , po svojih pomagačih pa še z besedo podpirati dajejo — ni jim nobeno sredstvo pregrdo, nobena nakana ne preumazana, da ne bi natolcevali in obrekovali narodnih rodoljubov ter z lažmi in zvijačami zaupanja ljudstvu do m6ž narodne stranke ne podkopavali.
Mislč, da priprostega človeka, ki nič ne bere in zato nič pravega ne ve, s tem za naj bolj občutljivo žilico zgrabijo in najgotovejše na svojo stran dobijo, ako mu kažejo, kako zapravljajo narodni poslanci deželno premoženje, s tem pa davkovska bremena ljudstvu množijo, zato večidel vse pšice nasprotnega nam tabora let<5 na to, da narodno večino bivšega zbora obrekujejo zarad slabega gospodarstva.
Slovenski naši časniki so po številkah do pičice iz zborovili pred svetom ležečih obravnav že dokazali, da vse to je laž, in da, če so se deželni stroški sem ter tje v preteklih letih res pomnožili , so narodni poslanci tega tako malo krivi, kakor ni kriv gospodar, Če so se stroški njegovi pomnožili zato, ker je moral marsikaj v svojem pohištvu predelati, pota do polja popraviti, več poslov za delo imeti, obleko rodovini svoji dražje kupovati, otroke v šolo pošiljati itd. Tako se tudi deželni zbor nikakor ni mogel ubraniti večih stroškov na marsikaki strani zadnja leta, ko se je število ubozili bolnikov in blaznih (norih) množilo, lenuhov čedalje več moralo po odgonu (šnbu) prevaževati, za žandermerijo deželi več stroškov nakladati, starih cest popravljati in novih napravljati, po vladnih predpisih stroške za šolstvo množiti in tacega več. Vse to so časniki naši temeljito dokazali odkrivši laži, ki jih nasprotniki naši v svojih listih po svetu trosijo, na kar pa oni ne besedice niso mogli odgovoriti, ter so tako molčč sami potrdili, da je lažnjivo obrekovanje, kar so pisarili zoper gospodarstvo narodne večine deželnega zbora, sladkaje se ljudem z obljubo, da bodo hruške rastle na vrbi, če oni dobijo večino v deželnem zboru !
Da vse obrekovanje slabega gospodarstva dosedanje večine v deželnem zboru je zgolj kovarstvo nasprotnikov naših, to pa še posebno spričuje govor deželnega glavarja, voditelja nam nasprotne stranke, v poslednji seji letošnjega zbora, v katerem je — z ozirom na 6letno zadnje delovanje zborovo — očitno izjavil, da se deželno premoženje ni nič zmanjšalo, skoraj da se pomnožilo. — Boljše po vsem tem nasprotniki naši niso mogli postreči resnici, kakor z lažmi svojimi !
Koliko narodne ravnopravnosti nam privoščijo nasprotniki naši v šolah in vradnijah, — koliko sicer je nemškemu liberalizmu mar za druge naše svetinje, in kako nam še v mnozih druzih zadevah trdovratno stojijo nasproti, to kažejo zapisniki zborovili obravnav od leta 1861 počenši; zato vsega tega zdaj na tem mestu, ko Vas kličemo k novim volitvam, iz nova razpravljati ni nam treba.
Predragi ;rojaki! pomislite po vsem tem, kaj Vas čaka, ako bi nasprotniki naši večino dobili v deželnem zboru!
Podpisani volilni odbor Vam zato za deželne poslance nasvetuje može, katerih večina se je že potrdila pred Vašimi očmi v večletnem boji za pravice in blagor naroda našega, o ostalih drugih pa morete po vsem prepričani biti, da so popolnem vredni Vašega zaupanja. Volite jih zato brez razcepljenja glasov enoglasno; vedite, da en sam glas včasih odločuje. Verujte našemu priporočilu; poslušajte našo prečastito, od nekdaj za narod naš vneto duhovščino in glas tacih mož, o katerih ste prepričani, da so zares rodoljubi!
Rojaki! v Vaših rokah leži prihodnost Vaša, prihodnost mile naše domovine.
Navdani te zavesti stopite pogumno na volišče; stojite nepremakljivi kakor skala za izbrane poslance svoje, in, ako Bog dd in edinost slovanska, bode, kakor v poprejšnjih volitvah, tako tudi zdaj zmaga naša, zmaga velikanska!
Za narodni volilni odbor v Ljubljani 25. junija 1877.
Dr. Jan, Bleinei«,
odbora prvomestuik.
Priporočani so Vam sledeči gospodje za poslance:
I.	Za kmečke občine:
1.	Za okraj okolice Ljubljanske in Vrhniške: gospoda Dl'. Jan. BlohvoiS, Luka RobiČ, ob;l dozdaj poslanca.
2.	Za okraj Kamnik in Brdo: gospod Luka Svctec, notar v Litiji, bivši poslanec.
3.	Za okraj Kranj, Tržič in Loko: gospod Oton Detelja, veliki posestnik pri sv. Duhu in gosp. Karol Kluil, duhovnik in mestni odbornik v Ljubljani.
4.	Za okraj Radoljico in Kranjsko goro: gospod dr. Jožef Poklukar. posestnik v Ljubljani, bivši deželni poslanec.
5.	Za okraj Postojno, Planino, Senožeče, Lož in Bistrico: gospod dr. Josip VoŠnjak, zdravnik in državni poslanec in gosp. dr. Val. Zarnik, odvetnik in bivši deželni poslanec v Ljubljani.
6.	Za okraj Vipavo in Idrijo: gosp. Matevž LavroilČiČ, posestnik na Vrhpolji pri Vipavi, bivši deželni
poslanec.
7.	Za okraj Novomesto, Kostanjevico in Krško: gospod Viljem Pfeifer, posestnik v Krškem, državni poslanec.
8.	Za okraj Trebno, Zatičino, Žužemberk, Mokronog, Litijo iu Radeče: gospod grof Jožef Barbo, veliki posestnik v Rakovniku, državni poslanec in bivši deželni poslanec, gosp. Alojzi Kobler, župan in posestnik v Litiji in gosp. France Potočnik. stavbeni svetovalec in mestni odbornik v Ljubljani.
9.	Za okraj Kočevje, Lašiče in Ribnico: gospod Karol RudeŽ , veliki posestnik v Ribnici in gosp. PrilllOŽ Pakiž. posestnik v Zamostecu, ob;l dozdaj deželna poslanca.
10.	Za okraj Črnomelj in Metliko: gosp. Anton Navratil, posestnik v Metliki.
II.	Za mesta in trge:
y
1.	Za Kranj in Loko: gosp. Karol Savilik, lekar in župan v Kranji.
2.	Za Tržič, Radoljico in Kamnik: go.spod Mihael Stare, veliki posestnik v Mengšu,
3.	Za Novomesto, Kostanjevico, Krško, Črnomelj, Metliko in Višnjo Goro: gosp. Peter Grasselli. hišni posestnik in trgovec v Ljubljani, bivši deželni poslanec.
4.	Za Postojno, Vrhniko in Lož: gospod Adolf Obreza, posestnik in trgovec v Cerknici, bivši deželni poslanec.
5.	Za Idrijo: gosp. dr. Ludvik Jenko, zdravnik v Ljubljani.

Duša v liiši bodi mati.
O pospeševanji katoliškega društvenega življenja piše „ Čech":
„Katoliški društveni duh je do sedaj na Češkem še prav v plenicah. V primeri z velikimi katoliškimi združevanji na Francoskem, Belgiškem, Angleškem in Nemškem so naša katoliška zbirališča in društva v resnici zelo mala in pomanjkljiva, kterih sc mavtarstvo čisto nič ne boji. Tudi dunajski katoliški shod je to priznal in zraven pokazal sredstva, s kterimi bi se dalo društveno življenje oživiti iu razširiti.
Kaj tacega je pa le mogoče pri vzbujenji iu odločnem delovanji katoliškega zavedanja, pri zavrženji vsakterega nehajstva ali vsake vnemaruosti in pri djanski vztrajnosti ali sta-novitosti. Sedanja katoliška društva bi morala razodevati gorečnejo delavnost v vseh oborih ynaajega katoliškega življenja, morala bi se tudi truditi, da bi prodrla v vse družbene vrste in razrede. Posebno se je pa ua dunajskem katoliškem shodu ena velevažna reč povdarjal a.
Antikrist zapoveduje upor proti cerkvi, Kristus pa pokorščino v vsem. Po tem glavnem pravilu se morajo prestrojiti vsa katoliška društva, če hočejo doseči svoj namen. Vsa hrabrost in izvrstnost ne velja nič brez božje pomoči in to pomoč dobi le tisti, kdor cerkev posluša. Se li hoče razploditi katoliško življenje, tedaj je neogibno potrebno, da se ono vpelje tudi v rodovinsko življenje. Duša rodovini je pa mati. Zatoraj smo z veselim srcem pozdravili to misel, ktera je zadobila nuj-pred v Budejovicah (Budvveis) praktično veljavo z vstanovljenjem lista in pozneje društva katoliških mater pod obrambo sv. Ljudmile. Če dobi antikrist pristop k materam, pogubljena je rodovina, pogubljena tudi, — ko bi bilo mogoče, sama cerkev. Te misli bi se
mogle poprijeti vse škofije in sicer brez vsacega obotavljanja, brez odlašanja. Mati, zamišljena v domače opravke in navezana k rodovinskemu ognjišču, potrebuje vzbujevanja in podučevanja krščanskega. Premnoge se ne spominjajo v vrtincu rodovinskih skrbi svojega vzvišenega poklica in ne pomislijo, da morejo zagotoviti svojo časno in večno srečo le s krščanskim življenjem in s krščansko izrejo svojih otrok.
Cerkev je z nerazločljivo zvezo posvetila mater in njeno rodovino. Tuji in naši domači antikristi udrihajo z vso močjo po tej zvezi in mati, ktera se odteguje ali emancipuje v antikristovem smislu, se s tem samomoriteljno odteguje cerkvenemu varstvu in blagoslovu. Kterakoli mati se z obljubo zaveže, da če po moči in vesti spolnovati, kar jej veleva cerkev na blagor rodovinski, da če posebno, kolikor je največ mogoče, skrbeti za spolnovanje cerkvenih zapoved v svoji hiši in da sc če zunaj in doma ukazovati r.a pravo krščansko mater — taka spada k društvu, čegar naloga je skrbeti, da bi se jej spolnovanje maternih dolžnost, kolikor moč, ulajšalo. Tu ni treba mnozih in dolzih dokazov.
Pred vsem bi bilo treba, da bi se čislani katoliški možje in škofje o tem sporazumeli. Najizdatnejše sredstvo je duševna in gmotna podpora revnih in zapuščenih mater iu pre-skrbljenje sirot. S tem načinom bi sc zedinile in posestrile bogate matere z revnimi iu plemenite z neplemenitimi. llazcvetcno sesterstvo mater po celi deželi bi tudi gledalo in skrbelo za sine in hčere, ki morajo iti med svet po opravilih.
Naloga tega društva ima tudi biti pregovarjati bogatejše matere, da bi sprejemale v svojo službo le sinove in hčere v društvo zapisanih revnih mater. Če so dobri posli, so tudi otroci dobro odgojeni. Spridcna dekla ostrupuje pa s svojim pregrešnim duhom nezrelo deco; sprideni hlapec pa zapeljuje in
kazi sinove iu hčere svojega gospodarja. Tam, kjer so katoliško zavedne matere, ne more dolgo obstati neveren učitelj; materno oko spozna na očeh svojega šolarčka vsako brezbožno besedo iz učiteljevih ust. Sola bi potem postala zopet verska krščanska. To društvo bi zapovedalo za sveto dolžnost vsaki materi, da bi ne trpela v svoji hiši ne lista ne knjige, v kterej se zaničuje Bog in cerkev in ovira domače opominjevanje. če se vse to zgodi, potem jo morajo pobrati antikristi iz trgov in ulic v temne stranske kote, kamor jih nasledovati bi sc sramoval pošten človek; cerkvi in narodu pa vzide zora krasneje bodočnosti, ktero pa moremo doseči le z dolgim in vztrajnim bojem". —
Kar se je po novih postavah in tovarnah (fabrikah) družinsko življenje jelo hudo rušiti, so dobre matere vedno bolj redke. Gorje pa potem človeštvu! Zlata vredna je prizadeva, da se v družbe sklepajo poštene matere in delajo z zedinjenimi močmi. Naj bi se tudi na Slovenskem osnovala skoraj pobožna družba krščanskih mater, in naj bi se vstanovil, kakor je „Slovenec" enkrat že svetoval, tudi pri nas materam primeren časnik, kakor izvrstno dela na Češkem na pr. Ljudmila, na Nemškem Monika itd.
Z bojišča.
Rusi se v Dobrudži pomikujejo zmerom dalje, Turki se pa umikujejo. Trdnjave Mačin Tulča in Izakča so že zaseli Rusi skoraj brez boja, le pri Mačinu so se Turki 22. t. m. nekoliko upirali, ter mesto branili do poludne, potempa odšli proti Ilirsovi, ki so jo pa tudi že prepustili Rusom. Rusi so v tej bitki zgubili 41 prostakov in 7 častnikov, ranjenih pa je bilo 88 vojakov in dva častnika. Ko so Rusi marširali v Mačin, šli so jim Bulgari z zastavami v procesiji nasproti ter so jih pozdravili kot rešitelje svoje v sužnosti turški.
Prvi ruski častnik, ki je pri prehodu Čez Donavo stopil na zemljo turško in pri tej priliki bil ranjen, je neki Elsner; car Aleksander ga je v bolnišnici v Galacu obiskal in mu podaril red sv. Jurija. Že 23, t. m. se je oddelek armade ruske, 20.000 mož, čez most pri Braili podal v Dobrudžo. 15.000 Rusov pa se je ravno tisti dan iz Slatine podalo v Turn-Severin in Girlo.
Iz Ruščuka so Turki 24. t. m. zopet streljali v Slobosijo in Jurjevo, kjer sta bila dva otroka pa en mož od turških krogelj ubita, več oseb pa ranjenih.
Iz Cetinja se naznanja, da so bili na iz hodnem obrežju reke Zete pri vaseh Sivaica in Ninici te dni hudi boji med Suleimanom in Črnogorci, Turkov je silno veliko poginilo, ker so jih čez skolovje metali v prepade, kjer so se razbili. Suleiman paša je bil, kakor poroča „Triester Ztg.u, popolnoma premagan in ne maršira proti Cetinju, ampak v Albanijo.
Iz Azije novih poročil ni. Turki, ki so nedavno trdili, da so Kurdi Rusom vzeli Ba-jazid, skušajo svojo laž prikriti z naznanilom, da so Rusi Kurde iz mesta zopet pregnali.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 27. junija. V državnem xl»oru se je ministrom stavilo to-le vprašanje: 1. Je li res, da se je iz Berlina Avstriji ponudila odbojna in udarna zveza, ki bi bila zabranila rusko-turško vojsko; in če je to res, se 2. ta ponudba z vednostjo in privoljenjem vlade avstrijske ni sprejela? 3. Misli li vlada da je bilo to Avstriji na korist iu zakaj? 4. Se hoče li vlada vsled zadnjih dogodkov na izhodnem zlasti črnogorskem bojišči točno držati nevtralitete, ali je morda vsled tega mislila na kake vojne priprave ali jih celo že izvršila? — Dr. Klaič in tovarši pa so ministra notranjih zadev in-terpelirali zarad prepovedi svečanosti, ktero je bilo napravilo akademično društvo „Jedio-stvo" in ga vprašali, bi line hotel dotičnega policijskega vrada prijeti zarad nepostavnega ravnanja pri svečanosti 18. t. m. od društva „Jedinstvo" osnovani in na ta način zadostiti prelomljeni postavi in zatrti pravici svobodnega združevanja? — Dunajski listi trdijo, da se avstrijska in ogerska zbornica 3. julija razidete na počitnice. V ogerski zbornici razpravljajo iztočne zadeve, ktere so hoteli z gori omenjeno interpelacijo menda tudi naši Turki spraviti na dnevni red.
Vnanje države. l*i«|M'ž so v konzistoriji 25. t. m. kardinaloma K učker j u in M i halo vi ču izročili rudeče klobuke in prstane, ter jima odločili kardinalske naslove in jima odprli in zaprli usta. Tudi je bilo od njih imenovanih več škofov, med njimi Kovač za nadškofa v Veszprimu, Du lanski za škofa v Pečuhu, Schuster za škofa v Kožicah.
Srl»*ki knez Milan se je v soboto s Horvatovičcm iz Bukarešta zopet povrnil v Beligrad. Kaj je pri caru prav za prav opravil, se še ne ve, pa se bode kmalo pokazalo, ker se 1. julija snide narodna skupščina v Kragujevcu.
l"raiico*ku narodna skupščina je bila 25. t. m. razpuščena. Liberalni listi še zdaj niso prišli k počitku ter se v eno sapo hu-dujejo nad maršalom Mac Mahonom, ker je slovo dal liberalnim ministrom in krmilo vla-dino izročil možem, do kterih ima veči zaupanje, kakorj do juda Jules Simona in to-varšev njegovih. Če kak vladar liberalno vlado
zamenja s konservativno, je to silno huda pregreha pred liberalci, če se mora pa konservativna vlada umakniti liberalni, je to po misli teh ljudi fiisto prav in hvalevredno, če bi se tudi zgodilo vsled prelomljenja vstave ali pa celo s silo. Ko je Mac Mahon ministerstvo izročil Jules Simonu, so mu ploskali vsi liberalci, ko je pa zopet poklical Brogliea, mu očitajo, da je to nekonštuticijonalno. In kakšen razloček je med obema? I)a je prvo ugajalo liberalcem, drugo pa konservativcem, postavnost je pri obeh čisto enaka. Nove volitve bodo pokazale, je li večina naroda francoskega na strani Gambettovi ali pa na strani Mac-Mahouovi. Skušnja je še zmerom pričala, da iberalci so le toliko časa močmi, dokler jih podpirajo vlade, da so pa brez moči, če jim vlada odreče pomoč. Volitve za novo skupščino se imajo dovršiti v 3 mesecih. Liberalci so izdali oklic, v kterem priporočajo volitev vseh dosedanjih 3G3 liberalnih poslancev.
Vstanek v Arabiji. Iz Carigrada se javlja „Standardu," da je počil nevaren vstanek med arabskimi rodovi v okolici med Damaskom in Alepom. Sirski namestnik je prosil telegrafično za vojno pomoč, pa predenj ta pride, se že lahko opuatoši celi kraj. Vzdignilo se je menda 15 do 20 tisuč Arabcev proti turški vladi.
Izvirni dopisi.
šniarfna pri Kranji, 25.
junija. (Gosta iz Amerike.) Naj Vam kot dostavek k naznanilu v „Slovencu" št. G8 od gostov iz Amerike še to sporočim:
Prevzvišeni škof iz Št. Klavda, uionsign. Rupret Zajdenbuš, in opat iz samostana sv. Ludovika, visokovredni gospod O. Aleš Edel-prok, oba iz Minesote v severni Ameriki sta tudi nas obiskala. Popolnoma nepričakovana stopita 18. junija t. I. zvečer v farovž, sprem-Ijena od v. č. Jakoba Grosa župnika iz Zagorja, in se g. fajmoštru predstavita, ki je bil zavzet zavoljo časti tako visocega obiskanja. Imel je k sreči fotografijo od visokovrednega O. Ruperta Zajdenbuš-a, pred kacimi dvemi letini od naših Amerikancev mu poslano, ko je še opat bil v Št. Ludviku, in zato mu ni bilo težko, visocega gospoda precej spoznati.
Kaj ju je naklonilo, iz Zagorja simkaj nazaj zaviti? Menda nar bolj to-le: Iz naše fare so se trije mladenči — dijaki v Ameriko preselili, kteri so se v opatiji sv. Ludvika za duhovski stan izšolali, ter bili ondi v mašnike posvečeni, so ondi nove maše peli, in zdaj ondi svoje duhovske službe imajo, in sicer: O. Bernard Ločnikar, učenik nrave v bogoslovji, O Vincencij Šifrer, in O. Jernej Rajgel, ki pa na farali zlo hvale vredno duhovne službe opravljata. Vrh tega so tri sestre tih gospodov, vse iz Šmarske fare doma v Ameriko za svojima bratoma šle, ondi v samostan častitivih Benediktiuaric stopile, ter ondi preoblečene, in ravno od sedanjega škofa iz Št. Klavda za duhovsko življenje posvečene bile. O. Aleš Kdelprok je bil pa učenik vsim trem mladim duhovnim v bogoslovji od začetka do konca. Zatoraj sta oba želela viditi še živega očeta O. Vincencija Šifrerja, in še živo mater O. Jerneja Rajgeljna, in so ju tudi v farovž poklicali, jim vse dobro od njunih sinov in hčeri povedali ter ju s tim tudi silno razveselili.
Oba prečastita gosta sta v farovži prenočila in zjutraj v farni cerkvi maševala; ker je k škofovi maši veliki zvon vabil, se je bilo v hipu veliko ljudi v cerkev zbralo; vsi so si v veliko čast šteli, tako imenitna gosta videti,
jih v sredi med seboj imeti, in pri njuni maši biti. Orgije in petje so presveto daritev poveličevale. Obiskala sta potem visoka gospoda v Kranji milostljivega škofa dr. VVidmarja in g. dekana, ter sta ondi tudi cerkev ogledala; in popoldne 19. junija ob 5. uri po železnici zopet odrinila nazaj proti Dunaji.
čeravno nas Evropejce široko Atlantiško morje od Amerike loči, vendar neizrečeno duha povzdiguje, viditi visoko učene in zares omikane može iz daljne Amerike, pa z nami enacega mišljenja, enacega spoštevanja do sv. Očeta, enake ljubezni in vneme za vero rimskokatoliške cerkve. Zares cerkev Jezusova je edina! —
Ik Črnomelj skega okraja,
25. junija. (Nemčurski kandidat. Vprašanje „Tagblattu".) Centralni volilni odbor nemčurski našim volilcem za kandidata priporoča črnomeljskega okrajnega glavarja g. Mahkota. G. Mahkot je dozdaj pri naših ljudeh vžival veliko zaupanje, ker so po njegovem vedenji sodili, da je po duhu in mišljenji narodnjak, odkar ga nam pa nemčurji štulijo za kandidata, zbudila se je nekaka nezaupljivost med ljudmi, ki med njim in med drugimi nemčurji ne bodo delali razločka, če g. Mahkot od takih ljudi ponujeno mu kandidaturo sprejme. Izvoljen itak ne bo, ker naši ljudje dobro vedo, da nihče ne more dvema gospodoma služiti. Kjer se ljudstvo in vlada vsestransko strinjata, tam in edino le tam zamore služabnik vladin ob enem biti zagovornik narodov, kjer sta si pa navskriž, kjer se mora ljudstvo potegovati zato, da si po vstavi pripozuane mu pravice pribori, tam se služba državna iu poslanstvo ljudsko nikakor ne strinjata, in dotičnemu napravljata le zadrege in neljube sitnosti. Ranjki deželni svetovalec Iloffern bil jje izvrsten narodnjak ln pri ljudeh jako priljubljen, ki so si ga bili izvolili za svojega poslanca. Ko je pa prišel v deželni zbor in ga je narodna stranka, ki je priporočala njegovo izvolitev, povabila, da bi se bil vdeleževal klubovih sej, se je izgovarjal, da iz službenih ozirov tega ne more storiti in da naj mu tega za zlo ne jemljo. In ker je bil prepošten, ni hotel več biti poslanec ljudstva, za čigar korist ni mogel nič storiti, in je porabil prvo ugodno priliko, da jjf ljudsko poslanstvo odložil. Tako delajo poštenjaki, in tako, sodimo, bo storil tudi naš okrajni glavar g. Mahkot raje, kakor da bi zarad tega pri ljudstvu ali pa pri svojih višjih prišel v kake zadrege. — „Tagblatt" tedaj očita, da je zato na Kranjskem toliko revščine, ker naš kmet vse zaje in zapije! Vprašajte, vprašajte tega cigana, kako morejo Dolenjci vse zajesti iu zapiti, ker že nič več nimajo ? Maslo so že naši protivniki polizali, sedaj po-berajo še kosti, in mi zavoljo tega nimamo nič glodati, dasi smo „steinreich'-, iu ne bolni na duhu kakor protivniki sami.
I*, ftorice, 24. junija. (Kralj Matjaž se zbuja.) Kralj Matjaž pri kameniti mizi spi, bobneči vetrovi stražijo njegovo kraljestvo in zabranujejo vstop v pozemeljski hram vsakemu človeškemu bitju, brada njegova raste vedno, in ko se devetkrat okrog mize povije, zapela bo ptica nad njim in kralj Matijaš se bo zbudil, z mečem zaropotal in vsa njegova ogromna vojna se bo jednako njemu zdramila in šla ž njim krutemu sovražniku nasproti; pridružili se mu bodo tudi še manjši in večji zavezniki, ki bodo z združeno močjo nevernega in krvoločnega sovražnika potolkli in vničili, in do sedaj pod ptujem jarmom zdihujočemu narodu 'zasijala bode zlata zarija
svobode, koje ploden nasledek bode duševni razvoj in blagostanje naroda.
Car Aleksander vstaja, zavezniki njegovi prijeli so za častno smrtnonosno orožje, z desne in leve, z juga in severja hitijo junaških sokolov krdela na pomoč, vojne dalni hrup se razlega tiknebno in veličastno po Balkanu, vabljajoč in klieajoč sobrate k pristopu na zmaganosni boj. Trohneli stebri podpirajoč polumesečno barbarsko ljutovlado se podirajo in se zdrobujejo drug za drugim v prah; Mo-hamedanee razvil je slednjikrat zeleni prapor lažnjivega preroka, okrog njega se zbirajo v trumah obupne druhali črnih krokarjev in kličejo, omamljeni in prestrašeni kakor zločinec v zadnjih trenutkih pod vislicami, divje in razuzdano, za koje lastnosti ni še iznajdel človeški um izraza, da bi se mogle primerjati — pomoči od zgoraj, a zastonj, brezuspešno, kajti turški Allah postal je gluh, postal je nem, kakor je že od nekdaj bil. Zgodovina kakor verski zakoni nam zadostno svedočijo, da se vsaka krivica sama kaznuje in prav radi tega zapal je razuzdani turški narod zasluženi kazni, osodi in prokletstvu.
Svitloba polumeseca je zatonila, na nebu prikazal se je v zlatorumeni solnčni zarji križ kot zaštitelj krščanstva, kot pokrovitelj iz ljute sužnosti rešenih bratov in kot buditelj vsestranskih slovanskih idej.
Slovansko blagočutje plete pa caru Ale ksandru in njegovi hrabri vojni na čast in slavo junaštva v hvaležni večni spomin veliko pomenjivega početja v sredi svojih -- venec lavorov.
Domače novice.
V Ljubljani 28. junija.
Narodni gg. volilci Ljubljanski
se vabijo na razgovor zarad volitve deželnih poslancev v stekleni salon tukajšnje čitalnice
t nedeljo dopoludne ob 11. uri.
(Veleč, knez in Škof dr. PogaČar) so se v torek z vizitacije povrnili v Ljubljano.
(Dr. Kari Vidic) je iz Novega mesta prestavljen za deželnega sodnika v Ljubljano.
(Narodni volilni možje) so bili nadalje izvoljeni: VBoštanji 4, vRadečah, kakor smo že zadnjič omenili, 5. Dobili so od 55 volilcev po 32,36, 38 in 42 glasov.
Tudi v Šentjurji pri Svibnjem sta dva volilna moža narodna, na Polšniku 4, v Tre-beljevem 4, v Kranjski gori 3 in v Poljanah pri Loki 3. Že dosedaj imamo tedaj v Trebanskem okraju večino izbiralcev na svoji strani. Iz več srenj litijskega okraja se nam poroča, da so bili na priporočilo okrajnega glavarja Vestenecka za volilne može izvoljeni ljudje, ki v dotičnih občinah še volilne pravice nimajo. Tako je bil n. pr. Vesteneck sam izvoljen v Zagorji, komisar Sertič na Vačem, neki gojzdar Scheyerv Št. Jurji pri Svibnjem, neki inženir Nickel v Kresnicah. Ljudje nas vprašujejo, so li ti ljudje pravilno izvoljeni, in bodo li .smeli voliti ali ne? Glede g. Ve steneeka, ki ima volilno pravico v velikem posestvu, §. 16 volilnega reda naravnost določuje , da tisti ki ima volilno pravico v velikem posestvu, ne sme voliti ne v mestih, ne v kmečkih srenjah, o drugih pa postava določuje, da se imajo volilni možje voliti po občinski postavi od 17. marca 1849. Nemčurji so se tedaj v lastne zanjke vjeli.
(Oddor bizaviške čitalnice) nam sporoča, da se je za ljubljanske goste, ki bi prihodnjo nedeljo tamošnjo besedo obiskati utegnili, od-
ločil poseben prostor na lepej livadi. Program besedi, ki se prične ob '/s3. uri popoludne, pa je: 1. Pozdrav „Sokolu". Govor. 2. Dekla-macija. 3. Šaljivi prizor. 4. Burka: ,,Kljukee je od smrti vstal". Med posameznimi točkami vrstilo se bode petje pevskega zbora ljubljanske narodne čitalnice in godba mestne kapele ljubljanske. Vse rodoljube k tej besedi uljudno vabi	odbor.
(Nadvojvoda Albreht) pride jutri v Ljubljano ogledovat tukajšnje vojaštvo.
(Pri volitvah volilnih mož) je bilo v Se-miči izvoljenih 9, v Kostelji pri Fari pa 7 narodnjakov. Slava! Tudi v Dednem dolu pri Višnji gori zmagal je narodnjak, v Lučah pa so volili barona Tauffererja, o čigar volilni pravici pa velja ravno to, kar o g. Vesteneckovi (Zabava z mestno godbo) bo jutri zvečer v restavraciji ljubljanske čitalnice. Program je jako mikaven, slišati bo posebno veliko slovanskih melodij.
(Fml. baron Jovanovič) imenovan je za poveljnika 18. divizije s sedežem v Zadru, podpolkovnik Anton Bbttner pa je postal načelnik generalnega štaba te divizije. Tur-koljubi so vsled tega zagnali strašanski krik, ker jim je to imenovanje porok, da Avstrija ne misli podpirati Turčije. Jovanovič je nam reč rodom Slovan in pri Slovanih jako priljubljen, in dasi se mora vojak brezpogojno podvreči poveljem višjega vojnega gospoda, piše „N. W. Tagb.", bi vendar ne bili hotli sile delati njegovim čutilom, in bi ga bili pustili v Ljubljani, če bi nameravali podpirati Turčine proti Slovanom. Imenovanje Jovano viče.vo tedaj kaže, da Avstrija Turkom ne bode pripustila zadušiti Črnogore. Jovanovič je pa tudi svak Rodičev, ki je bil dosedaj poveljnik 18. divizije. Ker tedaj Jovanovič postane njegov naslednik, to zopet priča, da je Rodič odločen za višjo službo, za poveljništvo armade, ki bode zasedla Hercegovino.
(.,Turškega lista" hudobija.) Pred nekaj dnevi je ta list prav po tolovajsko napadel častitega gospoda kaplana v Tržiči. Na časti hudo razžaljen se je obrnil na to do vred-ništva tega lista ter zahteval, naj se prekli-čejo obrekljive laži, čeravno ima dosti vzroka za tožbo pri deželni sodniji. Ali vrednik Miiller mu ni hotel sprejeti preklica in razžaljenec je prisiljen zdaj po okrajni sodniji ljubljanski siliti list do sprejema onega preklica. — Tak je tedaj ta ciganski list. Ljudem jemlje poštenje in čast, nazaj pa tega ne da drugače, ako ga prisili sodnija. Kako pravi že takim ljudem Nemec?
(Samomor.) Neki žandar je šel pretekli teden na Brezovico lovit nekega malopridneža, ki mu je pa ušel. Žandar je šel potem v bližnji gozd pod Smreko, je razgrnil svoj plajš, se nanj proti grmu slone vsedel, ter se s puško vstrelil v srce. V nedeljo 24. t. m. so ga tovarši, ki so ga 4 dni marljivo iskali, našli in ga spravili na Dobrovo, kjer je bil na tihem pokopan. V nekem pismu, ki so ga našli pri njem, pravi da ga je pripravilo k samomoru znanje z neko žensko.
naj slovenski časniki dr. Deua, ako res za g. Dekleva agitira, v njegovem imenu javno poživljamo, da pove, kedaj mu je on ustmeno ali pismeno naročil vzeti ga pod nemčursko krilo in zanj agitirati?
—	Kardinali. Po imenovanji je nadškof praški knez Sch\varzenberg najstarši izmed vseh sedaj živečih kardinalov. Za kardinala je bil imenovan še od prednika sedanjega papeža, Gregorija XVI. dne 24. januarja 1842. (Pij IX so 1. 1840.) Izmed kardinalov, ktere je imenoval Gregorij XVI je živ razun Scb\varzenberga samo kardinal Sforza, neapolski nadškof. Pij IX. je imenoval 118 kardinalov, izmed kterih jih je pa že 60 umrlo.
— (Popravljanje savinske struge.) se je začelo na 5 oddelkih: Nazaret, Polzela, saviuski most, Kazasev most, kapucinarski most. V 10 letih bo popravljanje gotovo in bo stalo vsako leto 14000 H.
—	(Graščino Ilausambcher) je pl. Feirer prodal grofu Nugent-u za 220.000 gld.
—	Čitalno društvo vMozirji bode prihodno nedeljo — 1. julija — utvorjenje čitalnice slovesno slavljalo — in sicer s petjem, godbo in plesom. Vsi udje, kateri tudi svoje prijatelje našega društva smejo dopeljati, se k udeležitvi te zabave najuljudneje vabijo. — Začetek ob 6. zvečer pri g. Pieiferju.
Odbor.
Razne reči.
(Spremembe v Lavatinski škofiji.) Pretavljeni so čč. gg. kaplani: Fr. Jan v Koprivnico, — V. Tamše v sv. Vid pri Ponkvi, — H. Verk v Pilštanj. — Č. g. Jož. Jurčič, kaplan pri sv. Benediktu, stopi v začasni pokoj.
— Iz Postojne se naznanja, da dr. Deu agitira za g. L. Dekleva, ki je pa prosil, da
Umrli so:
Od 23, do 25. junija: Urša Stopar, kuharica 61 1., za mrtudom. Marija Gubin, kondukt* o. 6 m., za plučnico. Urša Selan, gostinja 68 1., za vtriplj. pluč. Janez Ilubenik, odgnanec 20 1., za jetiko. Tomaž Kos, gostač 60 1., za pljučnico. Marija Suliadobnik, del. o. 2'/a 1., za jetiko. Marija Janež, gostinja 69 1., za sprid. jetri. Terezija Žitko, gost. o. 5 ]., za drisko.
Vabilo k naročevanju
„SLOVENG A".
»Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ Četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke ... — „ 7 ,,
Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „ — „
„ Četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 90 „
posamezne številke . . . — „ 8 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ pol leta..... 3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 ,, List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postamveisungen)
opravništvu,
Stari trg, hiš. štev IG.
TeI«Kr«Hčne denarne cene 27. junija.
Papirna renta 60.80 — Srebrna renta 65.90 — Zlata renta 72.06. — 18601etno državno posojilo 111 80 Bankine akoije780 — Kreditne akcije 139.90 — London 126.76 — Srebro 110 50. — Ces. kr cekini 5.96-20-franbov 10 60.