JLl <£jm *nLvS trn , M J lij«., f ni 1 dolenjski gozdar Glasilo Gozdnega gospodarstva Novo mesto Leto IX. 1972 Št. 4 DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO J Novo mesto, januar 1973 Številka 4 letnik IX. IZDAJATELJ; DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Petrič Jože in -člani Markovič Prane, Falkner ing. Jože, Piškur ing. Jernej, KTLančičar ing. Slavko, Vidervol ing. Jože in Hočevar ing. Tone. ■ VSEBINA Stran 1. Nadaljevalni seminar iz gozdnogojitvenega načrtovanja na GO Straža 1 2. Vrednostni prirastek in njegov pomen pri gospodarjenja z gozdovi g 3. Drevesničarstvo v Avstriji in Nemčiji 11 4« Predstavniki sindikata gozdnih gospodarstev so razpravljali o TOZD 27 5- Ekskurzija Straških gozdarjev na gozdni obrat litija 29 6. Kako je z beneficiranim stažem gozdnih delavcev - sekačev? 32 7* Gozdna mehanizacija v območnem načrtu 33 8. Delavska kontrola 47 9. Problemi stanovanj naših delavcev 48 10. Konstituirana je skupščina izobraževalne skupnosti gozdarstva 50 11. Pojdimo v korak s časom 56 12. Izobraževanje delavcev 57 13. Se na mnoga leta tovariš Andoljšek! 59 14. Desetletni program gradnje gozdnih cest (povzetek iz območnega načrta) 60 15. Poročilo komisij Novolesa in GG za integracijo Novolesa in GG 73 ' -■‘-J ■ ■■ • r ■ ■ NADA LJEVAINI SEMINAR IZ GOZDNOGOJITVENEGA NAČRTOVANJA NA GO STRAŽA Prvi del seminarja iz gozdnogojitvenega načrtovanja, ki se je odvijal v "Gojzdku" je za nami. Ractiščne zmogljivosti smo predhodno obdelali, sicer ne bi bile vsebovane osnove, ki so podlaga za določitev kratkoročnih ciljev. Tokrat smo se namenoma, zaradi poenostavitve izmer in cenitev nahajali v enodobnem bukovem gozdu. Revirni gozdarji so izračunavali kosmato vrednost sestoja in tekočega prirastka. Velja namreč pravilo, da so naloge gozdarja oprte na študij in spremljavo prirastnih veličin. Na strokovnih ekskurzijah v inozemstvu na katerih je bila večina strokovnega kadra, smo zmeraj občudovali strokovnjake, ki so pred nami razgrnili terenske karte - delovne, vse dogajanje pa so prikazovali v številkah. Plastični prikaz vrednosti (Izračunali so jo za vsak del sestoja) sestojev, prirastkov, divergenca, rastnost napram plodnosti, je bil podan na posnemanja vreden način. Biološke elemente so povezali s strokovnim vloženim delom, ki se je odražal večinoma v številkah. Številčni prikaz je pač najboljši pokazatelj. Nasprotno temu pa moramo priznati, da obiskovalcem naših gozdov prav malo povemo v biološko-ekonomskem jeziku. Izvzeti moramo "prihodnje" intenzivne nasade. Navadno se dogaja, da se v lepih sestojih radi pohvalimo, morda z velikimi lesnimi zalogami, gosto frekvenco lepih osebkov, v slabih sestojih pa potarnamo. V mislih imamo slabo rastnost, ki je trenutni odraz rastišča, dobroto tal pa ocenjujemo opisno. Za finančno vrednost, oziroma zmogljivost pa največkrat ne vemo. Gojitveno načrtovanje sloni na določenih osnovah, ki so predmet daljšega, slabega opazovanja in študija. Ena izmed osnov je poznavanje vrednosti sestoja in prirastka (tekočega in dobnega). Študij prirastnih trendov nam pove, kdaj moramo dele sestojev pomlajevati. Operiramo z rastnostjo in plodnostjo, na katere gozdar vpliva v mejah gojljivosti osebkov znotraj rastiščnih prilik. Divergenco teh odvisnic pa ne izražamo opisno, temveč tudi numerično. V gozdnogospodarski enoti Soteska smo v ta namen izločili štiri ploskve 50 m x 50 m tako, da smo slučajno izbrali reprezentira-joči del enodobnega čistega bukovega gozda. Meje Pl, P2, P3, P4 smo označili. Iz dvovhodnih tablic je po predhodno izmerjeni 2 lesni gmoti srednjega drevesa kubatura padla v devet. To je Scchaefferjev tarifni razred, oz. tarifa, ki velja za enodobne gozdove. Ta tarifa torej.velja za vse štiri poskusne ploskve. Grupe revirnih gozdarjev so ločeno za izbrano površino gozda posebej evidentirali posamezno drevo po stopnji in vsebini tako, da je bila netto masa posameznega drevesa razčlenjena na sorti-mente, v absolutnih količinah. Podatke smo zaokroževali na 0,1 m.3 natančno. Sistematična napaka, ki bi pri cenitvi nastala, je bila, če ne odpravljena pa vsaj omiljena s tem, da je več revirnih gozdarjev hkrati cenilo isto drevo. Kriterij za ocenjevanje je bil po veljavnem"standardu iz 1967 leta", ki je spričo razvoja v lesni industriji zaostal, tako kot cene lesa. Pri cenitvah je namreč boljši ostrejši kriterij. Dolžino sortimentov na stoječem drevesu smo določevali z okularnim premikanjem štiri -metrske late z metrsko označbo. Problem predstavlja cenitev premera v določenih višinah, ker nahajamo v gozdu debla raznih oblik. Cenili smo padec premera na tekoči meter in tako zajeli lesno gmoto, ki jo določa formula V=g.h.f. Neprava obličnica "P" je odvisna od višine drevesa in oblik debla. Ekvivalentno temu je vsebina odvisna od oblike debla (stožčasta, neiloidna, poraboloidna itd.). S cenitvijo absolutnih kubatur sortimentov na stoječem drevesu pa smo hoteli zajeti sproti te oblike debel. Poudarjeno je bilo, da je bila to absolutna cenitev sortimentov blizu relativni, ki uvršča drevesa v posebne razrede z ozirom na procentni delež, določenih sortimentov. (Glej Gozdarski vestnik letnik XXVIII št. 7-8 "Določanje vrednosti in vrednostnega prirastka sestoja" ing. Marjan Kotar, Velike Lašče). Manual lesne zaloge in razčlenitev sestoja po sortimentih smo po končani cenitvi obdelali oz. obračunali. Razliko dobljene netto vsebine od tablične smo izravnali po udeležbi - zastopanosti sor timentov. Manual prilagam kot sestavni del članka in ga zaradi enostavnosti ne bom posebej opisoval. • . • , ' . ' • ; I ■ Navajam podatke za tretjo poskusno ploskev, ki so jo ocenili revirni gozdarji Turk Karel (zapisnikar), Pureber Stane, Mirtič Franc in Pirc Stane. Število drevja v 110 let starem sestoju zna ša preračunano na 1 ha gozda 272 kom, ki da po deveti tarifi 560 m3 brutto lesne mase, oziroma 519 m3 netto oblovine in prostornine. DelČž sortimentov je sledeč: 15 i° je furnirske hlodovine, 25 i°, hlod. za luščenje, 26 i° žagarske I. II. III. P hlodovine, 4 jamskega lesa in 30 $ prosto minskega lesa. Omeniti - 'V!.;. . j. • *■ ' *1 . ; ..... • . . :• ; •;! ... .• • • ''':l ; moram, da smo z. ozirom na pojav rdečega srca (izkušnje revirnega gozdarja in iz drugih pribeležk) v tem SV podaljšku Roga 10 io fumirske hlodovine deklasirali v razred hlodov za luščenje. Absolutna vrednost sortimentov pomnožena s prodajnimi cenami nam da kosmato vrednost sestoja (glej obrazec). Če odštejemo od prodajnih cen stroške sečnje in izdelave, spravila, prevoza, skladiščenja, stroške gojitve in varstva, urejanja in izgradnje ter vzdrževanja cest, z vsemi dajatvami na enoto mere, dobimo čisto vrednost sestoja. Pristop k določitvi tekočega prirastka sestoja je bolj ali manj enostaven. Poslužili smo se metode izvrtkov - Klepčevih tarifno deferenčnih odstotkov. Zaradi boljšega predstavljanja jih prikazujemo v posebnem obrazcu, ki je tudi sestavni del tega sestavka. Seštevek prirastkov po posameznih debelinskih stopnjah nam da brutto prirastek na 1 ha gozda. Netto prirastek smo razčlenili po sortimentih po deležu, ki smo ga dobili za sestoj. Seštevek zmnožkov (sortimenti + cena) nam da kosmato oziroma čisto vrednost tekočega prirastka, če smo od brutto cen odšteli vse stroške z dajatvami. Za tretjo poskusno ploskev smo dobili kosmato vrednost 1 ha sestoja 132.540,00 din bruto prirastek po masi znaša 12,84 m3/ha, oziroma 11,30 m3/ha netto, kar da 2.901,71 din kosmate vrednosti priraščanja na 1 ha na leto. Izračunavanje kosmate vrednosti je kljub neurejenosti trga še dokaj enostavno, prikaz čistih vrednosti sestoja in prirastka, pa je zaradi nekaterih nejasnosti v strukturi stroškov, težka. Iz povprečij podatkov za lansko leto smo dobili sledeče stroške po fazah za oblovino; sečnja in izdelava spravilo prevoz sklad, stroški Skupaj Biol.v. (BA) str. urejanja "ostali stroški" so 63.00 din/m3 58.00 din/m3 43)00 din/m3 29.00 din/m3 193,00 din/m3 44.00 din/m3 4,10 din/m3 vsebovani v teh cenah. Oddelek 22 v gge Soteska je glede izkoriščanja nekoliko boljši kot povprečje glede sečnje in izdelave, spravila in prevoza itd. Postane pa gozdarju kmalu nejasno, ker z odštevanjem stroškov že pri žagarski hlodovini dobi negativen predznak, kaj šele pri 4 jamskem lesu (trenutno je cena za 1 m3 nekoliko nad žagarsko hlodovino, je pa to le trenutno) in prostornini. Dejstvo je, da je več pokritja v furnirju in luščenju, toda z ozirom na razmeroma nizek delež teh sortimentov si zastavljamo nejasna vprašanja. Prostominski les bremenijo visoki stroški; sečnja in izdelava spravilo prevoz sklad, stroški 74,25 din/m3 67.50 din/m3 49.50 din/m3 33,75 din/m3 Skupaj 225,00 din/m3 Biol.v. (BA) stroški urejanja 22,50 din/m3 2,00 din/m3 V tako številčnem prikazu so zapopadeni vsi stroški z dajatvami . Čiste vrednosti sestoja in prirastka so finančni odraz rastišča, zato je k temu delu naloge obvezno pristopiti. Pri tem ne smemo omenjati cene lesa na panju, ki je neka druga vrednost; odraz rastišča in človekovih vplivov. Prvi del naloge je tako zaključen, vprašanje pa je, kdaj sestoj pričeti pomlajevati. Vprašanje je težko in pristop' k odgovoru zahteva rezimiranje zaključkov, ki smo jih z analizo dobili in dodati poleg drugega še zakonitosti prirastnih krivulj. Lastnosti in pomen teh zakonitosti so poznane iz literature. Poseben poudarek moramo posvetiti dobremu prirastku, katerega krivulja po vrednosti počasi kulminira. Razmeroma zgodnje presečišče krivulj tekočega vrednostnega prirastka, ki kmalu in ostro kulminira, z dobnim vrednostnim prirastkom nam pove, da moramo potrpežljivo pomlajevati, pri čemer na sestoju ne izgubljamo, temveč še pridobivamo. Osnovna naloga je torej poznavanje in spremljanje prirastnih veličin, ki nakazujejo pričetek pomlajevanja sestojev, oziroma delov sestoja. Zavedati se moramo, da te zakonitosti veljajo tam, kjer divergenca oz. razhod med rastnostjo in plodnostjo ni velik. Za tako ukrepanje pa je potrebno sestoje, kot največje narodno bogastvo spremljati. Za presečišče premic, oz. pričetek pomlajevanja, zadošča tudi enkratna analiza sestoja, ki mora biti opravljena v približno zrelem delu sestoja. Pri tem ocenjujemo sortimentacijo, ki je bila v sestoju pred določenimi leti in kakršno dejansko.imamo v času cenitve. Po končani obravnavi je sledila diskusija. Izračunali smo namreč tudi povprečno ceno hlodovine, po veljavnem ceniku. Ponderirana vrednost je dala 300,00 din/m3. Sestoj in zastopanost vrednih sortimentov sta nadpovprečna, kar da pomislek, da se gozdarjem tudi v bodoče ne obetajo preveč cvetoči časi. Zna se namreč zgoditi, da s povečanjem cen lesnim sortimentom stopi v veljavo standard, zadrževanje stroškov po enoti pa je bolj ali manj počasen proces. V diskusiji je padla tudi misel, da bi bilo potrebno adkazovati po vsebini, podobno cenitvi sortimentacije, kar bi predstavljalo zelo dobro podlago za plan. S strokovno obdelavo in težnjo k čim natančnejši izmeri na stoječem drevju, pa bi bilo možno izpeljati plačilo delavcev po številu drevja. Korak je sicer nekoliko negotov in tvegan, bo pa nujen, če bomo hoteli na eni strani poudariti strokovnost in razbremeniti tako drago premer-bo lesa. Za začetek bomo napravili nekaj "tipalk" po gozdnogospodarskih enotah, kjer bi tako plačano cenitev- izravnali po-kamionski oddaji. Prav dobrodošle bodo kritične pripombe glede te misli, ki jih bomo upoštevali pri naših poskusih. Izpel java „oziroma .prehod;___ na tako plačevanje po številu drevja, pa bo prej ko slej nujen^ če bomo hoteli imeti na terenu strokovnjake, k'i 'bodo glavnino svojega delovnega časa usmerili v strokovno delo, ne pa na več ali manj rutinska manj kvalificirana dela. Verjetno bo tako 'čTeh~“ lo pritegnilo gozdarja in aktiviralo učno snov iz šol, za katere naša družba daje ogromna sredstva. .......; !■ ■ -r 1 1 !- ; : ■ j ! ; ; ing. Jernej Piškur •! xXx 6 OD —J 1 OD cn 4~ co ro —1 CD co CO —J cn cn -P- co Stop, Drevesna vrsta Bukev Soteska odd. 22 Površina 0.25 ha Datum 30. X. 1972 MANUAL LESNE ZALOGE IN RAZČLENITEV SESTOJA PO S0RTIMENTIH Zapisal TURK KAREL Skupaj 68 Skupaj 68 - cn —j CD cn I 4^ CO cn co CTK r Q_ O o' -P- £ 3.70 3.00 Li'l —i • CO —1 co co 0.92 0,58 0.32 CD -P- - _j S CD cn to co CO cn no cn -o cn no Masa Z g GO CJ m J • S. p 3= S Število Prcst.l. Masa Število cT 3 • Masa Število ro< — Masa Število - Masa Število “Tl Sortira. 0.50 cn 0.80 : CO 0.20 no CD g 4?" CD g> 2.60 co CO • g “O 3.20 cn g CD no g. 7.20 ro 4^~ 0.60 no • 6.00 S g g cn cn CD cn CD CO E, 12.80 co ro 15.60 co to CD • g ro cn 4?- g - CD g> O g o CD g s n.oo no co 13.00 no cn CD cn S, no to 3 S o CD 4^ S 35.00 32.90 •4* g 31.00 17.00 - 1,90 18.90 SKupaj O CD 30 % 4^ XV ro cn XV no cn XV —j cn XV XV Oporaba Prirastek na ha Sestoj n c/5 n n n ti cz n U ""O u n D=» n «1 c H u n n • • n u u u n n u n n ■ CD *=j 7 SKUPAJ : ; ! ro Dr. vrsta u n n n u n n ii n u n n i S 11 1) 4]~ CD , 17.0 -n ŠS II II n u n H u n n h u h D U n n u 0 r j S S . i. ! i* Ž CD g Cena u ii a ii u ii , u u n n U II 11 u u u m n o u . ! g; 00 ! ■ . .. i I 1 4- i — f ..i 1 7' 6800.00 ro S n D U U II II II : n n n n u u II 0 ii— ii ■ i si sr 3 ... fV5 g ' -t ! 1 o sr V 32.9 3* OJ ii n D II 11 5 li II n U 1) U n u ». 11 u o ■% r-t~ £- O o< i ; 350.00 ..... % C/3 i H- CO % « 350.00 Cena H tl 11 11 ii : u u n n , ii n ' o..„- n u u n n n 11 . u ca i ■o 2. 3 % 00*096 ,00 ha zna ro cn in- čo M ZJ ca 11515.00 1— CD II u II u n u n n II u U 11 u n ca S j- — OJ S- ; . ca OJ INJ cn SS OJ 35.0 f-J< 8, : ‘i “» ,..11 ! H II U II j II II II U ........ t S ca n' i cn -o . } . -1... <5 g Q_ S Q_ Z3 208.57 Cena II II 1) II 11 ,11 II j U ii ; u u n .. u n ' H II u n ii u ro 2 4 S c_n Cr 7300.00 r^i< CD n n h n II i u ii i tt . n ■ ii n u u n ZJ 1 J CD S -P* CO §T oo n n u u u n n »L.. n i n u n D II u n B_ . II : ■ ■ 150,00 —.... 00 05 L Cena u ! ii a i n n • n n 1 n n : k n n u n n ..n n n j 1 k-r 1 75,00 720,00 CD n u • ii II H II 11 ll‘ II III U 17 II T co;. k CD CD & u i- .ii n n U 11 ,« u II II ’• • i i j ; 170,00 170.00 Ceno 11 II 'II n n ,n ii n n u n u 1 ..... 56-1,00 00 0089 “O CD o ro .a s" & I1«* < g PO >a Pov.št. letnic na 2.5 Deb. st. PR 1 RASTFK ZA OBRAVNAVANO PLOSKEV V 000. 22 Zapisal TURK KAREL SOTESKA . . ... . 1 CO co cn ro 0,20 0,05 ’ro ro —j S cn 0,60 CD cn cn ro cn oo cn 1 -p 0,36 ro 1 —j —o UD ro 0,48 ro cn UD cn co 2,60 0,65 co cn co co UD 1,92 O S co CD cn cn CD cn 0,29 UD cn 4^ - 3,00 0,75 Pl cn co ■ i ro __i cn co co —i cn w m B ro 4=-* cn ro cn ro ro —i cn CD -O 03 O .6 L'X*Q£ VREDNOSTNI PRIRASTEK IN NJEGOV POMEN PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Intenzivno gospodarjenje z gozdovi zahteva detaljno gozdno gojitveno načrtovanje. Pri načrtovanju se nora načrtovalec opirati na prirastoslovne veličine, ki mu za dani sestoj v danem času in danem okolju nakazujejo gojitvene ukrepe. Zraven bioloških, pedoloških in fitocenoloških spoznanj o danem sestoju sta merodajna pokazatelja ukrepov v sestoju tudi tekoči in povprečni dobni prirastek po masi in vrednosti in njun trend razvoja. Z analizo vrednosti teh dveh prirastoslovnih veličin se srečujemo predvsem pri obnovi sestojev, oziroma nam povesta kdaj začnemo sestoj pomlajevati. Prav tako pa nam njun odnos po masi in vrednosti nakazuje tudi ostale gojitvene ukrepe. Pri tem je važnejši povprečni dobni vrednostni prirastek,ker nam nakazuje povprečno proizvodnjo sposobnost rastišča v daljšem obdobju in ni v toliki meri odvisen od vplivov okolja, kot tekoči, čeprav je s tem v tesni zvezi. Kulminacija povprečnega dobnega vrednostnega prirastka nam pove, da je dal sestoj do te starosti največ po vrednosti in da se bo od sedaj naprej njegova vrednost zmanjševala, To je čas, ko gozdar začne sestoj pomlajevati saj je dobil iz njega maksimalno vrednost. Ta kulminacija nastopi, ko krivulja tekočega vrednostnega prirastka seka krivuljo dobnega vrednostnega prirastka. To se zgodi le, če je rastnost sestoja enaka plodnosti rastišča. V drugačnem primeru pa 'dobni vrednostni pri-—• rastek ne ho dosegel tekočega in bi bilo čakanje na ta čas gospodarsko neutemeljen. V takih primerih je sestoj že prej "zrel" za posek. Krivulja povprečnega dobnega prirastka ima po vrednosti, življenjski dobi sestoja, naslednje lastnostih - kulminacija je razvlečena in brez ostrega vzpona in padca._ Tako je pomlajevalna doba sestoja daljša in brez nevarnosti da bi na vrednosti kaj izgubili. - čas kulminacije je odvisen od rastišča. Čim boljše je to, tem prej kulminira vrednostni prirastek. 10 - čim 1301,] je sestoj kakovosten in je cena sortimentov odvisna od premera, tem večji je interval med kulminacijama dobnega prirastka po masi in vrednosti. - trend vrednostnega prirastka nam nadomešča tudi obhodnjo. Izračun tekočega prirastke. je znan, dobnega pa dobimo tako-/ da lesno maso določene starosti sestoja delimo s številom let. Prirastek po masi je lahko izračunljiv in se pri tem poslužujemo že znanih metod. Težje je določiti oba vrednostna prirastka, saj zato še ne obstojajo najprikladnejše in najracionalnejše metode. Metoda, ki smo jo uporabili pri določanju vrednosti sestojev in iz te vrednosti prirastka je že opisana v članku "Nadaljevalni seminar iz gojitvenega načrtovanja" ing. Jerneja Piškurja in je tu ne bom posebej opisoval. Za odločitev ali naj začnemo s pomlajevanjem ali ne zadostuje že enkratna meritev in ugotavljanje tekočega in dobnega prirastka po vrednosti. Če je povprečni dobni prirastek po vrednosti večji od tekočega je to znak, da je kulminacija že nastopila in da začnemo sestoj pomlajevati. Če pa je manjši, pa bo potrebna še ena meritev. Rezultati ugotavljanja prirastka po vrednosti v GGE Soteska, oddelek 22 so pokazali naslednje: Vrednost sestoja, tekočega in dobnega prirastka Tek. Pos.ploskev št. vrednost - ha P 1 P 2 P 3 P 4 1. Sestoja 10 5420 12 0856 13 2540 14 0320 2. Tek.prir. 2333 1766 2901 2727 3. Pov.dobnega prirastka 1054 1000 1325 1403 4. Razlika 2-3 1179 760 1576 1323 Opomba: Vse vrednosti so izračunane v bruto cenah, brez odbitka stroškov izdelave, spravila, prevoza, stroškov vlaganj, u-rejanja in cest. Na nobeni od poskusnih ploskev v tem oddelku ni povprečni dobni vrednostni prirastek večji od tekočega po vrednosti. S sigurnostjo lahko trdimo to tudi za cel oddelek. To je znak, da do kulminacije dobnega prirastka se ni prišlo in da bo sestoj po vrednosti še priraščal. Za to bodo naši gojitveni ukrepi usmerjeni tako, da bomo to vrednost še pospeševali. Še najbližje sta si oba prirastka poskusni ploskvi št. 2. Iz poteka krivulje dobnega vrednostnega prirastka pa lahko sklepamo, da bomo začeli v tem delu sestoja najprej s pomlajevanjem. S, natančno ugotovitev Časa pa bo potrebna še enkratna ali celo dvakratna meritev v razmaku pet do 10 let. Zavedamo se, da je sama metoda še pomanjkljiva, posebno s stališča racionalne uporabe in delno natančnosti. Potrebno jo bo še dodelati in najti pravilno velikost vzorca za statistično obdelavo, kar bi 'povečalo racionalnost ob najmanjšem tveganju natančnosti. Zavedamo pa se tudi, da bomo morali pristopiti k analizi sestojev na tak ali drugačen način tam, ker nas samo o kulama o-cena sestojev in na osnovi te ukrepov, ne sme in more zadovoljiti. Zato nam bodo vsake pripombe in sugestije dobrodošle. Stane Žuni.č, dipl, ing. xXx DREVESNIČARSTVO V AVSTRIJI IN NEMČIJI Na pobudo komisije za gojenje, varstvo in urejanje gozdov pri poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij v Ljubljani je bila v dneh od 25. 9. do 1. 10. 1972 organizirana sedemdnevna strokovna ekskurzija o drevesničarski proizvodnji v Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji. Ekskurzije se je udeležilo 25 gozdarskih strokovnjakov iz Slovenije, ki se ukvarjajo z drevesničarstvom. Po strokovni plati je ekskurzijo vodil ing. Marjan Pavšar z inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, pomagali pa so mu ing, Franjo Jurhar iz poslovnega združenja in Simon Štruc iz Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Prevoz in 12 vodstvo po turistični plati je organiziralo podjetje Kompas iz Ljubljane, ki je preskrbelo tudi dobrega vodiča. S strani našega podjetja sva se ekskurzije udeležila pisec tega prispevka in tov. Puhan Alojz, drevesničar na GO Podturn. V imenu obeh se podjetju prisrčno zahvaljujem, da nama je o-mogočilo udeležbo na tej ekskurziji, hkrati pa se bom potrudil in skušal v pričujočem sestavku naše bralce seznaniti z nekaterimi zanimivostmi, predvsem strokovnimi, ki sva jih s tov. Puhanom imela priliko videti na tej dolgi in nadvse zanimivi poti po Avstriji in Nemčiji. V ponedeljek, dne 25. septembra smo se že ob 6. uri zjutraj vsi udeleženci zbrali pred Poslovnim združenjem v Ljubljani. Da sva v tako rani uri prišla v Ljubljano, ne da bi nama bilo potrebno oditi od doma že prejšnji večer in prenočiti v Ljubljani, se imava zahvaliti tov. Jožetu Lukšiču iz GO Podturn, ki se je toliko žrtvoval, da je že ob 4. uri zjutraj odšel od doma z avtomobilom, naju naložil in odpeljal v Ljubljano, nato pa tam nabavil orodje za delavce. Z udobnim Kompasovim avtobusom smo pohiteli preko Slovenj Gradca do Dravograda. Spotoma smo pobrali kolege iz Celja, Slovenj Gradca in Maribora. Še kratek postanek v Dravogradu, kjer smo si privezali duše še za dinarje in že smo bili na mejnem prehodu. Čeprav smo imeli v zadnjem delu avtobusa precejšnjo zalogo pristne stare slivovke (pripeljali so jo Mariborčani, namenjena pa je bila za darila in za boljše počutje v avtobusu), niso avstrijski cariniki opazili ničesar. Naša prva postaja je bila v kraju Maria Rojach - Parrach v Južni Koroški, kakšnih 15 km daleč od meje. Tu smo bili gostje privatnega drevesničarskega podjetja, last Karla P. Ratha, ki je postal v Sloveniji že dobro znan zaradi svojih strojev, o-ziroma priključkov za delo v drevesnicah. Tudi pri nas smo nabavili nekaj njegovih strojev. To podjetje ima večje drevesnice v 4 krajih Koroške in Štajerske v nadmorskih višinah 400 do 1400 m, njihova skupna površina pa znaša 46 ha. V največji meri se ukvarjajo s proizvodnjo sadik iglavcev (smreka, macesen, duglazija), nekaj malega pa imajo tudi ostalih drevesnih vrst. Letna proizvodnja znaša okrog 4,5 milijonov štiriletnih presa-jenk smreke (okrog 400.000 sadik na hektar) in okrog 25 milijonov dvoletnih smrekovih sejank (okrog 1.200 semenic na m2). Že iz teh skopih podatkov je razvidno, da je vzgoja sadik zelo 13 - intenzivna. Še bolj pa-ta intenziteta pride do izraza, če upoštevamo dejstvo, da so stalno zaposleni samo 3 delavci,ki so obenem tudi mehaniki oziroma strojniki, v sezoni pa je zaposlenih v povprečju še 10 pomožnih delavcev-dninarjev. Take visoko rentabilno proizvodnjo pa omogočajo po eni strani za drevesnice odlična tla (rahlo peščeno glinasta rjava tla), po drugi strani pa vsestranska uporaba mehanizacije, herbicidov, gnojil in namakalnih naprav. Lastnik podjetja Karl K. Rath, ki je po poklicu strojni tehnik, je sam skonstruiral ali priredil celo serijo strojev za delo v drevesnicah in tako zmanjšal potrebo po delovni sili na minimum. Te stroje neprestano izpopolnjuje in jih izdeluje tudi po naročilu. Izgleda, da bo proizvodnjo strojev moral povečati, saj je dobil precej naročil tudi iz Jugoslavije. Svoje stroje je razstavljal tudi na zagrebškem velesejmu in celo na gospodarski razstavi v Moskvi. Prvotno so izdelovali drevesničarske stroje le kot priključke za navadne kmetijske traktorje, ki morajo imeti vgrajen le reduktor za počasno vožnjo (od 100 m/uro dalje), novejši stroji za obdelavo (kultiviranje, škropljenje in dognojevanje) in presa jevan je pa so izdelani kot priključki, ki se vstavijo v nosilni okvir majhnega, posebej za drevesničarsko delo izdelanega traktorja. Ta stroj natančneje opravlja potrebna dela, zaradi česar ga lahko upravlja en sam človek brez pomožnega delavca. Učinek teh strojev je veliko večji, primerni pa so zlasti za velike drevesnice. Seveda pa so tudi znatno dražji. V drevesnici so nam demonstrirali linijo strojev pri izkopu sadik. S traktorskim priključkom, kakršnega imamo tudi v drevesnici Podturn, so sadike izkopavali, sledil je stroj za vezanje sadik (delavke sadike sortirajo in preštejejo, nakar jih stroj zveže z vrvico v snope), končno pa je prišel na vrsto še stroj za zakopavanje (posebna rotofreza, ki dobro zdrobi zemljo, napravi jarek in povezanim sadikam temeljito zasuje koreninski sistem). Delo je potekalo kot po tekočem traku v neki tovarni, poudarili pa so, da na ta način kolikor mogoče šfcrajšajo čas, ko so korenine razgaljene in s tem zagotove večji uspeh pri pogozdovanju. Tudi izkop dvoletnih smrekovih sejank so nam demonstrirali. Zanimivo je bilo pri tem štetje. Na vsakih 25 m v gredici so vzeli vzorec z 0,5 m2 površine, prešteli sejanke in dobljeno povprečje vzorcev aplicirali na celo dolžino grede. Delavke so izkopane sadike samo zbirale v približno enake snope, ki jih je stroj povezal, nakar so jih naložili na traktor, ki jih je odpeljal kupcu. Povedali so nam, da včasih naložijo sejanke tudi brez vezanja v snope (rinfuzo), če tako želi kupec. Naj omenim še nekaj podatkov o cenah sadik. Le-te so precej visoke. Tako stane n.pr. štiriletna jelka (15 - 30 cm) 1,65 Sh, štiriletna smrekova presajenka (30 - 60 cm) 1,00 Sh, štiriletna omorika (20 - 40 cm) 2,50 Sh, dvoletni evropski macesen (25-50 cm) 1,40 Sh itd. Na splošno ne proizvajajo velikih sadik, ker smatrajo, da so zlasti za pogozdovanja v višjih legah "bolj primerne manjše, a tršate sadike. Nikjer v drevesnici nismo opazili plevela, ker v veliki meri u-porahljajo herbicide. Simazin in Gramoxon in seveda umetna gnojila. Organsko snov dodajo tlom delno s hlevskim gnojem, v večji meri pa z zelenim gnojenjem. Zelo izpopolnjen imajo sistem namakalnih naprav (prenosne aluminijaste cevi, s posebno skonstruiranimi razpršilci, ki se na cevovod samo nataknejo brez privijanja), ki črpajo vodo iz bližnjega potoka. Luknje v cevovodih so opremljene s posebnimi ventili, ki omogočajo poljubno razmeščanje razpršilcev tudi takrat, kadar je v cevovodu voda pod pritiskom. Prijazni gostitelji so nam pokazali še stroj za pogozdovanje. Skonstruiran je na istem principu kot stroj za presajevanje, hkrati pa sadi lahko 4 vrste v poljubni medsebojni razdalji, U-poraben je seveda za ravni časte terene, posebne hidravlične naprave pa omogočajo prilagojevanje terenu (vzbokline) pri vsakem od štirih sadilcev posebej. Morda bi bil tak stroj primeren za pogozdovanje belokranjskih steljnikov. Gostoljubni Karl P. Rath nas je po končanem ogledu drevesnice in po uspešno prikazanih demonstracijah strojev povabil na kosilo. Naj omenim tudi to, da nas je pozdravil okrožni gozdarski inšpektor ing. Erich Zartl, ki je dal našemu obisku poseben poudarek v smislu prijateljskega sodelovanja med gozdarji obeh dežel. Ves čas je bil prisoten tudi ing. Lado Simončič, bivši direktor podjetja Semesadike Mengeš, ki je sedaj zaposlen pri firmi "Rath". Le-ta je skrbel za prevajanje, saj nas je bilo precej takih, ki nismo znali nemško. Po izdatnem kosilu v lepo urejeni in predvsem čisti vaški gostilni smo si ogledali serijo barvnih filmov o delovanju posameznih vrst strojev. Tako smo nazorno videli vse podrobnosti delovanja strojev, ki so nam jih demonstrirali v drevesnici in tudi tistih, ki jih tam nismo imeli priliko videti. Po kosilu smo nadaljevali pot preko Judenburga, znanega po uporu 17. pešpolka "kranjskih Janezov" v I. svetovni vojni, do drevesnice blizu kraja St. Johan. Ogledali smo si to majhno, okrog 3 ha veliko visokogorsko drevesnico (1.300 m nadmorske višine), ki je namenjena izključno za vzgojo cemprina (Pinus cembra).Temu boru, ki spada tako kot zeleni bor med petigličaste bore,posvečajo v Avstriji precejšno pozornost. Sadike vzgajajo v drevesnici 5-6 let, nato pa z njimi pogozdujejo v višjih predelih. Drevesnica je državna oziroma deželna in spada v sklop večih manjših drevesnic, ki se imenujejo "Forstgartenbetrieb des Landes Steiermark". Te drevesnice oskrbujejo v glavnem zasebne lastnike gozdov, v eno organizacijsko enoto pa spadajo 2-3 take majhne drevesnice, v katerih vodi vsa dela samo en gozdar brez kakršnekoli administrativne moči. Stroji za delo so enotni za vse drevesnice in jih po potrebi premikajo iz ene v drugo. Drevesnice se morajo same vzdrževati brez vsakih dotacij. Zatrjevali so, da ustvarijo v povprečju 15 dobička. Omenil sem, da kupujejo sadike zasebni lastniki gozdov. Naj navedem nekaj podatkov o avstrijskih gozdovih. Avstrija ima okrog 3,7 milj., ha gozdnih površin. Povprečna lesna zaloga znaša 240 m3/ha, prirastek 6 m3/ha, sečnja pa 4,3 m3/ha. Struktura lesne zaloge je taka, da odpade na iglavce kar 81 ^'(najmočneje je zastopana smreka z 62 $). Bukev je h.pr. zastopana samo z dobrimi 9 io. Iz teh podatkov je razvidno, da je Avstrija res zelo bogata z iglavci. Po lastništvu je 62 ^0 gozdnih površin v zasebni lasti (od tega je 36 $ z manj kot 50 ha in 26 $ z več kot 50 ha površin), 15 i° je državnih gozdov, 23 i* pa gozdov, ki pripadajo raznim družbam, cerkvam itd. Za avstrijske gozdove je značilen način sečnje. Pri tem je močno zastopana sečnja na golo na manjših površinah, saj odpade nanjo kar 36 $ od vseh sečenj. Vse take goloseke morajo seveda pogozditi. Če hoče n.pr. zasebnik na golo posekati določeno površino, mora v ta namen dobiti dovoljenje od pristojne okrajne gozdarske inšpekcije. Če tako dovoljenje dobi, mora položiti kavcijo za pogozdovanje, katere višino določi gozdarska inšpekcija. Lastnik dobi kavcijo povrnjeno šele takrat, ko je inšpekcija ugotovila, da je pogozdovanje uspelo. Zaradi takega načina sečnje in zakonskih predpisov je razumljivo, da je potreba po vzgoji sadik v drevesnicah precej velika. Proizvodnja sadik je n.pr. v letu 1968 znašala 75 milijonov. Semenska in drevesničarska služba je v Avstriji urejena z ustrez nim zakonom iz leta 1960. Po tem zakonu gozdarske inšpekcije izvajajo strogo kontrolo nad semenom in sadilnim materialom, podob no kot je to urejeno pri nas. Z zakonom so predpisani tudi semen ski okoliši. Le-teh je 7, pogojeni pa so z nadmorsko višino in geološko podlago. Po ogledu drevesnice St. Johan smo se v mraku odpeljali do letoviškega mesteca Schladminga oh reki Dnns in oh vznožju čudovitega masiva Dachsteina (najvišji vrh 2995 m) in Nizkih Tur. Tu smo na naši poti prvič prenočili. Po večerji so nas gostitelji prijetno presenetili z izvrstnim predavanjem iz življenja narave, ki je hilo spremljano s čudovitimi barvnimi diapozitivi. Predavanje je imel eden od tamkajšnjih gozdarjev, ki je navdušen ljubitelj narave. Največ posnetkov je hilo o divjadi s področja Dachsteina. Povedal nam je, da je za nekatere posnetke čakal tudi po ure dolgo v mrazu in snegu, pri čemer je uporabljal skoraj meter dolg teleobjektiv. Naslednje jutro je bilo sončno in precej mrzlo. Čudovit je bil pogled na vrhove Dachsteina, ki so se kopali v žarkih jutranjega sonca. Najprej smo se iz mesta popeljali po pobočju hriba do znamenitega zimskošportnega središča Rohrmoos, od koder je bil pogled na vrhove Dachsteina še bolj čudovit. Tu so nam gostitelji razložili, kako v Avstriji izgleda zimskošportni kmečki turizem. Tu v Rohrmoosu se je več gozdnih posestnikov združilo v nekakšno zadrugo. Delno z lastnimi sredstvi, delno pa s krediti so zgradili 6 km dolgo cesto, ob kateri so uredili smučišča in vlečnice. Na cesti pobirajo cestnino (12 Sch po osebi), smučarjem zaračunavajo usluge na vlečnicah, sicer pa so svoje domačije preuredili v turistične objekte. Zaradi velikega obiska turistov v zimski sezoni imajo kar lepe dohodke . Naša naslednja postaja je bila v državni 10-hektarski drevesnici "Landesforstgarten" blizu Schladminga. Drevesnica je lepo urejena z modernim poslopjem za delavska stanovanja, v njej pa pridelujejo v glavnem sadike smreke za potrebe zasebnikov. Delo je mehanizirano z raznimi traktorskimi priključki, našo pozornost pa je zbudil belgijski stroj za izkopavanje sadik tipa "Robot". Posebnost stroja je v tem, da po principu roto-vatorja izkopava samo po eno vrsto sadik in jih po prečnem tekočem traku izmetuje na stran, pri čemer se zemlja s korenin popolnoma otrese. To jih ne moti, kajti korenine sadik pred oddajo namočijo v preparatu "Agricol" (želatinasta raztopina, ki se v obliki filma prime na korenine in preprečuje izsuševanje). Na željo kupca dodajo v to raztopino še insekticid "Cerfex-R", ki preprečuje objedanje korenin po rilčkarjih. Tretiranje korenin s temi preparati zaračunavajo kupcu posebej (10 grošev po sadiki). Prednost belgijskega stroja za izkop sadik je v tem, da traktor ne potrebuje reduktorja in da priključek ne povzroča tresljajev, oziroma udarcev kot je to primer pri stroja tipa "Rath". Stroj je primeren tudi za delo v težkih tleh. Njegove slabe strani pa so v tem, da ima manjši u-činek,da poškoduje korenine in z njih otrese zemljo. V drevesnici smo srečali 5 delavcev in delavk doma iz Medži-murja na Hrvatskem. Povedali so nam, da so z delovnimi pogoji in zaslužki kar zadovoljni. Stanujejo v že omenjeni stavbi v drevesnici, si•tam kuhajo sami, v zimskem času pa gredo domov. Pravijo, da je tu zaslužek sicer manjši kot v Nemčiji, imajo pa to prednost, da so blizu doma in da delajo samo v sezoni. Doma imajo namreč kmetije. Plačani so na uro, v primeru deževnega vremena pa so plačani za 4 ure dnevno. Povedali so nam, da pri skromnem življenju prihranijo v sezoni (z nadurami) po 250 - 300 starih tisočakov v našem denarju na mesec. V zimskem času ne prejemajo nobenega plačila, podjetje jim plača samo stroške potovanja domov in vrnitve spomladi nazaj na delo. V tej drevesnici delajo že sedem let zaporedoma. Po ogledu drevesnice smo nadaljevali pot po dolini reke Enns mimo čudovitih letoviških krajev z obilico ledeniških jezer. V spominu mi je ostal kraj z imenom "Bad Goisem", za katerega nam je vodič povedal, da je znan po dobrih čevljarjih, ki so izdelovali čevlje za pohode v planine. Po tem kraju so dobile ime znane "gojzerice". V nekaterih teh letoviških krajih je imel svojo rezidence tudi avstrijski cesar Prane Jožef in drugi dvorni velikaši. Vse palače so lepo ohranjene. Naša naslednja postaja je bila v kraju Ebensee, kjer smo si ogledali državno semenarno, ki oskrbuje s semenom vse avstrijske državne drevesnice. To je majhen obrat z na videz precej zastarelo tehnologijo. V hladilnici lahko ohranijo do 6 ton semena, Z vso semenarno in z majhno drevesnico, ki je priključena internemu obratu upravlja en sam človek, zaradi česar je režija izredno nizka. Kljub zastareli tehnologiji dosegajo visoke izkoristke pri pridobivanju semena iz storžev. Z ozirom na težo je izplen pri smreki v povprečju 4,5 /^, pri macesnu 11 - 12 'fo, pri boru pa 1,5 $. V majhni drevesnici so nam prikazali vzgojo sejank smreke, macesna in duglazije v majhnih zabojčkih (40 x 80 cm) napolnjenih z zdrobljenim trhlim lesom in čistimi iglicami iz gozda. Zdrobljeno trhlovino in iglice pomešajo v razmerju 1:1, zgornja plast debeline kakšnih 5 cm pa je zdrobljena bolj fino, kot spodnja. Ko v zabojčke posejejo seme, ga pokrijejo s tem finim substratom. Iz 1 kg smrekovega semena pridobijo o-krog 38.000 sejank, skupno pa vzgoje vsako leto okrog 1,6 milj. enoletnih sejank, ki jih prenesejo v manjše drevesnice ležeče v višjih legah. Tam enoletne sejanke presadijo, prazne zabojčke pa vračajo v semenarno. Pri celi tej manipulaciji strogo pazijo na provenienco. Zatrjevali so nam, da s takim načinom dosegajo zelo lepe uspehe, kar se kaže že po tem, da so enoletne sejanke sposobne za presajevanje. S tem je bil strokovni del naše ekskurzije v Avstriji končan. Po kosilu smo se naložili na avtobus in jo preko Salzburga mahnili v MUnchen. Na poti nismo doživeli nič posebnega, ne morem pa si kaj, da ne bi omenil komične predstave, ki smo jo imeli na mejnem prehodu v Salzburgu, čakajoč, da sta šofer Rudi in vodič Marjan uredila formalnostickrog costne pristojbine za avtobus. Nemški cariniki so ravno pregledovali notranjost starega, vsega zvitega in zarjavelega kombija, s katerim so se pripeljali štirje kosmati"beatlessi" - dve dekleti in dva fanta. Z ozirom na njihove do skrajnosti umazane obleke in dolge lase, je bilo težko ločiti spole. Le brade pri fantih so potrdile, da gre za močnejši spol. Carinik je iz avtomobila zlagal staro posodo, škatle, steklenice, skratka tako šaro, kakršna spada doma kvečjemu v "rumpelj - kamro" ali pa v smetnjak. Cel kup se je tega nabral poleg avtomobila. Predpostavljali smo, da je pregled tako temeljit morda zaradi suma tihotapljenja mamil. Kako se je stvar končala nismo videli, ker smo se prej odpeljali naprej. Pozno zvečer smo prišli v MUnchen, naše drugo mesto za prenočevanje. Kljub temu, da smo bili precej utrujeni, so nekateri kolegi obiskali "Oktoberfest" - znano bavarsko prireditev, posvečeno v prvi vrsti uživanju znanega munchenskega piva, ki ga točijo ob tej priliki samo v litrskih vrčkih. Vodič nas je že prej opozoril, da so v MUnchnu v času olimpijskih iger precej podražili gostinske usluge in seveda tudi ceno pivu. Litrski vrček stane namreč kar nekaj več kot 3 LM. To pa seveda nekaterih naših kolegov ni motilo, saj se jim je še naslednji dan v avtobusu poznalo, da so bili močno "nahmeljeni". Dremali so namreč kot Matjaževa vojska, k čemur je na dolgi utrudljivi vožnji pripomoglo še oblačno vreme z občasnim dežjem. Iz MUnchena smo se zgodaj zjutraj odpravili na dolgo pot proti Hannovru. Kot že rečeno, je bilo vreme oblačno, od časa do časa pa je tudi deževalo. Na modemi štiripasovni avtocesti je avtobus sicer hitro požiral kilometre, vendar naj povem, da je tudi na taki cesti hitrost za avtobuse omejena na 80 km/h. Za nekaj časa smo se ustavili v Nttrnbergu, starinskem zgodovinskem mestu, kjer je bil med drugim rojen tudi slavni slikar Albrecht Diirer, ki je živel in ustvarjal v 16. stoletju. Letos so praznovali petstoletnico umetnikovega rojstva. Njegova rojstna hiša je spremenjena v muzej, katerega pa si zaradi pomanjkanja časa nismo mogli ogledati. Peljali smo se tudi mimo sodne palače, kjer je po končani II. svetovni vojni zavezniško vojaško sodišče sodilo največjim nemškim vojnim zločincem.. Vendar na palači nikjer ni kakšnega obeležja, ki bi spominjalo na ta za Nemce neslaven dogodek. Sploh se takim stvarem Nemci povsod izogibljejo. Ob 16. uri smo prispeli v kraj Lutterberg blizu Hildesheima, kjer nas je na svojem domu sprejel dr. Baule, gozdar in znanstvenik, ki je obenem tudi velik prijatelj Slovencev (predaval je že na gozdarskih študijskih dnevih v Ljubljani). Najprej nas je prisrčno pozdravil, nam razdelil podroben program bivanja v Nemčiji, nato pa nas je seznanil z novejšimi izsledki pri gnojenju sestojev. Dr«. Baule se namreč intenzivno ukvarja s to problematiko in ima v ta namen zastavljenih več poskusnih gnojilnih ploskev, katere pa zaradi časovne stiske nismo imeli prilike videti. Povedal nam je, da so pri poskusih dosegli sijajne rezultate, sicer pa je gnojenje sestojev z mineralnimi gnojili postala že vsakdanja gozdarska praksa. Gnojenje v gozdarstvu tudi nima škodljivih posledic za onesnaži tev okolja, ampak s pravilnim izvajanjem popravlja porušeno biološko ravnotežje v sestojih. Proti večeru smo si ogledali še poskusno postajo v bližnjem kraju Escherbde, ki se ukvarja z vegetativnim razmnoževanjem iglavcev. Pos-taja je bila ustanovljena pred leti in je doslej dosegla že lepe uspehe. To kar so nam strokovnjaki na tej postaji pokazali, je bilo za nas povsem nekaj novega. Postopek vzgoje sadik iglavcev s podtaknjenci, katerega končni cilj je zagotovitev najkvalitetnejših dednih lastnosti, je v kratkem takle i' Podtaknjeno© smreke, macesna in duglazije vzgajajo na cepljenih sadikah (cepiči nabrani na plus drevesih, podobno kot pri osnovanju semenskih plantaž) z namenom, da zagotovijo čisto linijo. Nabirajo jih iz 10-12 let starih cepljenk in sicer tako, da naročijo pri smreki lanskoletne, pri macesnu in duglaziji pa letošnje odganjke. To delo opravljajo v spomladanskem (smreka) in v jesenskem času (macesen, duglazija). Narezane podtak-njence na spodnjih 2 cm namočijo v poseben rastni hormon, nakar jih podtaknejo v sterilni pesek, ki je v gredah nasut 15 cm K O 20 debelo, premer zrnc pa znaša 3-7 mm. Te grede so pokrite podobno kot v zasteklenem rastlinjaku s posebnim debelejšim prozornim polivinilom, ki ga uvažajo iz Finske. Cela stvar izgleda kot manjši letalski hanger s polkrožno streho. V takem rastlinjaku posebne naprave avtomatsko regulirajo zalivanje, zračno vlago in temperaturo. V takih pogojih podtak-njenci v pesku že v treh mesecih poženejo bujne koreninice, nakar jih lahko presadijo v drevesnico, kjer v 3 letih dozorijo v sadike, sposobne za pogozdovanje. Zatrjevali so nam, da so stroški na ta način pridelanih sadik le 50 večji od sadik, ki bi jih vzgojili iz senena. Toda, ker imajo vse tako vzgojene sadike najboljše genetske osnove, jih pri pogozdovanju sadijo bolj redko (1000 kom/ha), zaradi Česar stroški pogozdovanja v primerjavi uporabe klasičnih sadik v končni fazi niso večji. Tako vzgojene sadike za enkrat uporabljajo le v poskusne namene, izgleda pa, da ima tak način vzgoje bodočnost, saj je n.pr. pri topolah postal že sestavni del vsakdanje prakse. Prenočevali smo tega dne v bližnjem Hildesheimu, spremljal pa nas je dr. Baule. Prijazni in dobrosrčni znanstvenik je bil nato z nami še ves čas, dokler nismo zaključili strokovnega programa. Tudi naslednji, t.j. četrti dan naše ekskurzije je bil nadvse zanimiv, posebno za gozdarje, ki smo navajeni svežega, čistega zraka v gozdu. Tega dne smo bili gostje največjega nemškega koncerna za proizvodnjo kalijevi^ gnojil "Kali und Salz AG" in sicer v njegovem obratu Bad Slzdetfurthu. Obiskali smo rudnik in tovarno kalijevih gnojil. Sprejeli so nas v rudniški dvorani, kjer nas je eden od vodilnih inženirjev seznanil z nastankom in z delovanjem rudnika kalijevih in natrijevih soli. Pred več deset milijoni let je bilo na področju, kjer se danes nahaja rudnik, morje. Zaradi tople klime se je podobno kot v solinah iz morja v slojih vsedala sol. Proces je trajal dolgo, dokler ni zaradi tektonskih premikov moije popolnoma izginilo, debele plasti 3oli pa so. se nagubale in prišle više na površino. Soli se nahajajo do globine 3 - 4 km, vendar jih danes izkoriščajo največ do globine 1000 m. V plasteh in žilah so pomešane kalijeve soli in sicer KCL + NaCl + MgSO , syIvinit (KC1 + NaCl) in karnalit (KC1. MgC12 . 6 H20) in kuhinjska sol (NaCl). Prvih je manj in jih pridobivajo okrog 37 - 52 medtem ko kuhinjsko sol delno predelujejo, delno pa z njo kot z ostalo jalovino zatrpava jo že izkoriščene rove v rudniku. Sam rudnik se razprostira na ogromnem področju (36 x 16 km) in ima okrog 180 km rovov. Dnevno nakopljejo okrog 8.000 t soli, letna proizvodnja pa znaša okrog 2,5 milj. ton. Do uvodnih besedah smo se preoblekli v rudarske obleke, dobili zaščitne plinske maske, čelade in svetilke ter se skozi enega od jaškov z dvigalom spustili v globino okrog 450 m. Kar strah nas je bilo in dih nam je zastajal, ko smo padali tako globoko. Spodaj je postalo naenkrat vroče. Najprej smo si o-gledali veliko podzemno dvorano, kjer je delavnica za popravilo vseh mogočih strojev in skladišče za rezervne dele. Povedali so nam, da vsak stroj, ki pride v jamo, ostane tam do svoje iztrošenosti. Ker je vlažnost zraka zelo majhna (le o-krog 25 kajti soli absorbirajo vlago) pri temperaturi 35° do 40 C, stroji praktično sploh ne rjavijo. Naložili smo se na posebne avtomobile in se v spremstvu dveh inženirjev odpeljali po labirintu rovov vse globlje in globlje do enega od mest, kjer so kopali sol. Dosegli smo globino 743 m in izpod čelad so nam polzele debele kaplje potu. Tu pa tam so bili na križiščih postavljeni veliki ventilatorji za prezračevanje rovov, sicer pa nas je presenetilo, ko nikjer v rovih nismo videli nobenega podpornika. Debele plasti soli so tako trde, kot bi bil rov vklesan v živo skalo. Delavcev, razen v že omenjeni delavnici skoro da nismo videli nikjer. Kasneje so nam povedali, da je delo povsem mehanizirano in da je skoraj 2/3 zaposlenih strokovnjakov (električarjev, mehanikov in drugih), ki skrbijo za vzdrževanje strojev in le l/3 delavcev vrtalcev in kopačev, ki opravljajo svoje delo s stroji. Veliki rovi, kjer kopljejo soli so postavljeni eden nad drugim tako, da nakopano rudo z vrhnjega stresajo skozi odprtino v spodnjega, od tu pa potuje na tekočem traku po dolgih rovih do tovarne, kjer jo dvignejo na zemeljsko površje in jo po tekočih trakih usmerijo v nadaljno predelavo. Delo v rudniku pri kopanju je naporno zaradi visoke temperature in prahu. Sicer to na zdravje delavcev ne deluje škodljivo, ampak celo zdravilno. Kar oddahnili smo se, ko smo se zopet znašli na dnevni svetlobi. Bili smo prepoteni in zaprašeni od solnega prahu. Tedaj smo šele dobro dojeli, kako pametno je bilo, da so nas od glave do pet preoblekli v rudarske obleke. Po prihodu iz rudnika smo morali najprej na "dezinfekcijo" kjer so nas postregli s pristnim konjakom in debelimi cigaTami. Tako smo malo prišli 22 k sebi in poplaknili nasoljena grla. ¥ razgovoru so nam še povedali, da rudarji sploh nimajo beneficiranega delovnega staža in, da se njihov poprečni mesečni zaslužek giblje v višini 1.400 IM. Potem ko smo se v rudarskih oblekah pred upravo rudnika slikali in ko smo se okopali in preoblekli v svoje obleka, smo se odpeljali v bližnjo tovarno, kjer smo si ogledali proizvodnjo kalijevih gnojil in raznih soli. Proizvodni proces je avtomatiziran, le velika vlažnost in sobni kristali, ki povzročajo močno rjavenje strojev in naprav, nas so navdali s prepričanjem, da je delo v gozdu, kljub vremenskim neprilikam, le bolj prijetno in zdravo. Tovarna oskrbuje z gnojili domače tržišče, velik del proizvodov pa tudi izvaža. Zelo iskana so zlasti kalijeva gnojila, ki vsebujejo tudi magnezij. Po kosilu, ki ga je nam v čast priredila uprava rudnika, smo popoldne nadaljevali vožnjo do starega zgodovinskega mesteca Celle, ki leži na robu Llineburških resav (veliko področje v ■ severnem delu Nemčije, ki je delno zaščiteno kot naravni spomenik, delno pa urejeno v rekreacijske in turistične namene). Srednjeveško mestece je tako čudovito in slikovito kot mesto iz pravljic. Vse hiše so zgrajene iz lesene predalčne konstrukcije, ki je živopisno obarvana, vmesni prostori pa so zapolnjeni z opeko. Skoraj na vsaki hiši je zapisana letnica in večina jih datira iz 16. in 17. stoletja. Povedali so nam, da so pri gradnji hiš les namakali v slanih vreTcih, ki jih je v okolici vse polno in s tem dosegli večjo trajnost lesa. Posebnost je grad, zgrajen tudi v takem stilu, v katerem je bilo eno prvih srednjeveških gledališč v Nemčiji, ki je imelo vsega samo okrog 20 sedežev. Še danes so v tem miniaturnem gledališču redne predstave. Notranjost takih srednjeveških hiš smo i-meli priliko spoznati v hotelu, v katerem smo prenočevali. Pes, da prostori niso tako udobni, je pa kljub temu vse nekako bolj domače in prijetneje. Zvečer smo malo posedeli pri vrčku dobrega piva in z zanimanjem poslušali polharske dogodivščine, ki jih je pripovedoval znani polhar tov. Dominik G-impelj, upravitelj gozdnega obrata Mokronog pri sosednjem gozdnem gospodarstvu Brežice. Že med . potjo je v avtobusu povedal veliko dogodivščin in šal na račun polharskega lova, Naše gostitelje, v prvi vrsti dr. Baule-ja je povabil tudi na polharijo. Čeprav je dr. Baule strasten lovec, kar je bilo videti po številnih trofejah na njegovem dotiu, še nikdar ni slišal o lovu na polhe. Zato je bilo pripovedovanje tov. Gimplja zanj novo odkritje in z veseljem je sprejel povabilo na polharijo. Zadnji dan strokovnega dela ekskurzije smo obiskali največjo evropsko drevesnico - privatno podjetje bratov Rathe v kraju Wietze-Steinf(3rde na Spodnjem Saškem. Podjetje ima že 270 let dolgo tradicijo.. Ustanovljeno je bilo leta 1701. sedanja lastnika pa pripadata deveti generaciji. Vseh površin ima podjetje 300 ha, od katerih odpade na drevesnice 160 ha, na kmetijske površine 50 ha (redijo govejo živino za proizvodnjo hlevskega gnoja, ki ga uporabljajo v drevesnicah), preostalih 90 ha pa odpade v glavnem na vetrozaščitne gozdne pasove. Podjetje ima tudi lastno semenarno. Proizvodnja sadik je usmerjena v pridelovanje gozdnih sadik in okrasnih sadik za ozelenjevanje parkov, avtocest, naselij itd. Firma se s- proizvodnjo okrasnega drevja in grmovja ukvarja v povojnem času in to je po njihovem zatrjevanju zelo donosen posel. ■ Najbolj kar smo pri ogledu drevesnice (vozili smo se z avtobusom in se ustavljali na mestih, kjer so nam demonstrirali kakšno napravo) občudovali so tla. To so diluvialna (mivka), lahka, zračna in topla tla, ki so za proizvodnjo sadik in za uporabo mehanizacije naravnost idealna. Poleg tega je površina popolnoma ravna. Vsakdo si je želel, da bi imel take pogoje tudi doma. Padavin je v tem predelu razmeroma malo, saj znaša letno povprečje samo 600 - 650 mm. Z namenom, da bi izključili vsak ri-ziko zaradi suše, imajo na celi drevesničarski površini zgrajene solidne namakalne naprave, ki omogočajo, da se istočasno lahko zaliva na dveh tretjinah površine. Zalivanje pa ni namenjeno samo za preprečevanje suše, ampak tudi za preprečevanje pozeb pri zgodnjem jesenskem mrazu. Ravno, ko smo zjutraj prišli v drevesnico (bila je slana) so zalivali lehe s sadikami macesna in zelene duglazije. V nočeh, ko pričakujejo slano, razpršilci delujejo vso noč (šobe na razpršilcih proti slani imajo manjši premer, kot na razpršilcih za dež). Ured desetimi leti so vodo za zalivanje črpali iz bližnjega potoka, sedaj pa imajo črpalne agregate postavljene tako, da črpajo talno vodo iz globine 10 m. Za talno vodo, ki leži le 1,5 m pod površino so se odločili zato, ker je le-ta prisotna povsod in zato, ker je bolj čista, kot površinska voda, ki je z razvojem industrije postala precej onesnažena in je kot taka škodovala sadikam. Ker so tla rahla, vodo lahko dobro propuš-čajo, čeprav je zalivanje včasih zelo intenzivno (v enem dnevu - 24 - jo porabijo okrog 10.000 m3). Seveda pa je investicija za namakalne naprave precej draga saj znaša po podatkih kar 20 - 25.000 IM za hektar drevesničarske površine (električni agregati, stavba, zajetje, prenosne cevi, razpršilec). Pri tem je treba poudariti, da je drevesničarska površina razdeljena na 10 oddelkov velikosti 5 - 35 ha, vsak oddelek pa ima svoj namakalni sistem. Oddelki so med seboj ločeni z varovalnimi gozdnimi pasovi (velika ravnina in močni vetrovi). Vsak oddelek je dalje razdeljen na lehe in grede. Slednje so široke 1,5 m, kajti na to širino so prilagojeni vsi stroji in priključki. Grede so dolge od 300 - 500 m, kar je z ozirom na vsestransko uporabo mehanizacije, tudi eden od osnovnih pogojev. Podjetje ima stalno zaposlenih samo 25 visokokvalificiranih strokovnjakov in 25 - 50 sezonskih delavcev (pozimi-poleti) iz Španije. Zanimiv je podatek, da so v 10 letih zaradi uvedbe mehanizacije, uspeli v strukturi stroškov del, ki odpade na plače, znižati od 70 $ na 35 i° pri čemer so število zaposlenih zmanjšali od 5 ljidi/ha na 0,5 ljudi na hektar. Sezonski delavci imajo lepo urejena stanovanja in poceni prehrano, njihov mesečni zaslužek pa znaša v sezoni (z nadurami seveda) 1.200 -1.400 IM. Ko smo se vozili po drevesnici(nismo praktično nikjer opazili kakšnega plevela. Že 3 mesece pred setvijo, ko zemljo preor-jejo in dodajo hlevski gnoj oziroma zeleno gnojilo, s posebnimi napravami tretira jo zemljo z nekakšnim kemičnim preparatom (prah, ki se ob dotiku z vlago v tfeh spreminja v plin), ki do globine 25 cm uniči ves plevel. Tako tretiranje je precej drago (cena za hektar je okrog 5.000 IM), vendar tako u-činkovito, da se v 2 letih po setvi ne pojavi noben plevel. Podoben je postopek tudi'v presejevališču. V kolikor pa se kje plevel kljub temu le pojavi, ga naknadno uničijo s herbicidi. V drevesnici smo videli pri delu več strojev, katerih princip delovanja je podoben že prej opisanim. Razlika je le v tem, da so ti stroji oziroma priključki večji in bolj robustni. Naj 0-menim le stroj za presa jevanje. To je samohodni stroj, ki spominja na znani "Kultimax", le da je večji in katerega posebnost so sadilni diski. Le-ti so večji, zaradi česar imajo manjšo obodno hitrost (polaganje sejank ni tako naporno), odlikujejo pa se zaradi posebnih pri jemalk, ki sadiko primejo in fiksirajo razdaljo v vrsti. Stroj dela hkrati 6 vr3t na 1 m dolžine pa posadi 7 sadik. Pet ljudiin strojnik na uro posadijo 10.000 sadik, vendar je delo tako kvalitetno, da sadik sploh ni treba ročno popravljati. Za pikirnim strojen posebni priključek sadike še ogrne z zemljo tako, da so lepo zasute do koreninskega vratu. Izkop in vezanje sadik v snope opravlja en stroj hkrati (podoben kombajnu). Tako povezane in nesortirane sadike odprem-ljajo v veliko sortirno dvorano, ki ima ustrezne klimatske naprave, za preprečevanje izsuševanja sadik (vlaga, temperatura). Tu sadike sortirajo, ponovno vežejo in nakladajo na kamione. Podjetje ima lasten, za prevoz sadik posebej opremljen prevozni park, s katerim dostavlja sadike kupcem. Za shranjevanje sadik ima podjetje tri velike hladilnice. Lete so zgrajene na principu termos steklenice, kar pomeni, da vsa vlaga ostaja v hladilnih komorah. Stene, strop in pod komore so dvojni, v medprostorih pa so hladilni agregati, ki ohlajujejo notranje stene. V komorah je zračna vlaga 95 temperatura pa nekaj stopinj pod ničlo. Na ta način je preprečeno vsakršno izsuševanje sadik, kajti vsa vlaga ostane v komori in se ne more kondenzirati na hladilnikih (indirektno hlajenje). Sadike vskladiščijo že v jeseni (včasih tudi nesortirane in jih v predprostorih sortirajo pozimi, ko ni mogoče delati zunaj) s čimer umetno podaljšajo dobo mirovanja tja do junija naslednjega leta. Veliko je namreč takih kupcev, ki potrebujejo za pogozdovanje v višjih legah sadike šele ob koncu maja ali začetku junija. Poleg tega s tem načinom preprečijo pozebo občutljivih drevesnih vrst (duglazija) in v veliki meri izravnavajo konice v tehnologiji proizvodnje. Proizvodnja sadik je ogromna. Že zajeten cenik priča o tem, da je tudi zelo pestra. Pri vsem tem pa se morajo ravnati po strogih zakonskih predpisih o kvaliteti, provenienci itd. S sadikami zalagajo domači trg, del pa jih izvozijo tudi v skandinavske države in celo v Italijo. Vsa prodaja se odvija direktno, brez posrednikov. Za primer naj navedem še kakšna je cena. Triletni evropski macesen (1+2), višine 50-80 cm stane 0,35 DM, štiriletna smreka (2+2), višine 30-60 cm 0,18 BM, štiriletna duglazija (2+2), višine 30-60 cm pa 0,40 IM. Z ogledom te velike drevesnice je bil strokovni del naše ekskurzije zaključen. Preostala nam je še dolga pot do doma. Prenočili smo v Hannovru, naslednje jutro pa smo jo ubrali proti jugu. Za kratek čas smo se ustavili samo v Fuldi, še 26 za dne pa smo prijadrali v Mlinchen, kjer smo na naši poti. zadnjikrat prenočevali. Ujeli smo še toliko dneva, da smo se lahko povzpeli na olimpijski stolp in z njega občudovali prizorišče zadnjih olimpijskih iger. Štadioni, olimpijsko naselje in druge naprave so tile s 190 m visoke terase na stolpu videti kot na dlani. Posebno mi je ostal v spominu neprijeten občutek v dvigalu, ki nas je z veliko hitrostjo (samo 20 sekund) potegnilo na razgledno teraso in nas potem zopet spustilo na trdna tla. Zadnji dan, t.j. v nedeljo je bila pred nami samo še pot od MUnchna do doma. Po jutranji megli je lepo sijalo sonce in nikomur ni bilo žal, da smo izbrali nekoliko daljšo pot preko prelaza Grossglockner v Visokih Turah. Vožnja po tej moderno zgrajeni 48 km dolgi asfaltirani visokogorski cesti z najvišjo točko 2571 m nad morjem je bil nadvse čudovit. Ustavili smo se na razgledni ploščadi nad ledenikom Pastirica (Pasterze) izpod katerega izvira reka Bela. Čudovit je bil pogled na orjaški ledenik pod nami in na gorske vrhove okrog nas. Naj omenim še ljubke svizce, ki smo jih z avtobusa zagledali tu in tam, kako so skakljali po južnih travnatih pobočjih. Polni vtisov smo preko Korenskega prelaza proti večeru zopet prišli na domača tla in se v Ljubljani drug od drugega poslovili. Jože Petrič, dipl. ing. xXx PREDSTAVNIKI SINDIKATA GOZDNIH GOSPODARSTEV SO RAZPRAVLJALI O TOZD Konferenco je sklical republiški sindikat delavcev industrije in rudarstva Slovenije dne 25. decembra 1972. Konferenca je bila v Nazarju, s strani našega podjetja pa sta bila navzoča tovariša Franc Kopic in Tone Fabjan. Udeležili so se je predsedniki osnovnih organizacij sindikata, predsedniki komisij za realizacijo ustavnih dopolnil gozdnih gospodarstev, člani sveta za gozdarstvo in lesno industrijo ter industrije celuloze in papirja in drugi. Konference so se še udeležili še predstavniki tiska, komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu ZSS in še nekateri. Konferenca je imela namen proučiti in dopolniti gradivo "Uresničevanje ustavnih dopolnil v gozdarstvu", ki jo je izdelala strokovna komisija za realizacijo ustavnih dopolnil pri poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij. Konferenca je ocenila gradivo kot dobro osnovo za bodoče delo pri urejanju temeljnih organizacij združenega dela v gozdarstvu. Konferenca je bila mnenja, da bi moralo gradivo vsebovati več variant pri organiziranju TOZD. Predvsem ne bi smelo iti pri tem samo za spremembo naslova pri gozdnogospodarskih organizacijah, temveč je potrebno predlagane variante v zvezi z ustanavljanjem TOZD vsebinsko izpolniti s poglobljenimi samoupravnimi odnosi, ki bodo samoupravljanje še bolj poglobili in ga približali vsem delavcem v gozdarstvu. Konferenca je ugotovila, da v nekaterih gozdnogospodarskih organizacijah v naši republiki že tako delajo. Uspeh dela v prizadevanju pa se bo odrazil pri sami kvaliteti samoupravnih odnosov, ki jih bodo v bodoče predpisale TOZD. Za formiranje TOZD v gozdarskih organizacijah v okviru republike niso bile podane enotne rešitve. Kakršna koli uniformiranost bi pomenila hkrati tudi omejevanje samoupravnih pravic pri odločanju delavcev v gozdarstvu. Konferenca je ugotavljala, da je pri ustanavljanju TOZD nujno ohraniti celotni režim sedanjega gozdnogospodarskega območja. Konferenca meni, da so delavci v gozdarstvu še premalo seznanjeni z vsebino ustavnih dopolnil, da bi lahko bolj učinkovito posegli v razpravo. Zato je potrebno vse delavce seznaniti o bistveni vsebini teh dopolnil in na široko odpreti akcijo za nadaljnjo poglabljanje in uresničevanje ustavnih dopolnil v gozdarstvu. Javna razprava pa naj pokaže, katera varianta je najprimernejša za ustanavljanje TOZD v kolektivu. Pri taki u-gotovitvi naj velja taka akcija pri ustanavljanju TOZD tudi za kmete - lastnike gozdov. Konferenca se je v celoti pridružila zahtevi nekaterih članov, da morajo v javni razpravi strokovne komisije pri gozdnih gospodarstvih vsem delavcem na razumljiv način pojasniti vse prednosti, ki jih bodo imeli in pridobili na podlagi u-stavnih dopolnil. Delavcem se mora obrazložiti tudi vse dobre in slabe strani posameznih variant pri formiranju TOZD. Jasno je, da bomo s tako zasnovano akcijo zainteresirali in vzpodbudili naše delavce, ki bodo razmišljali o pravilni odločitvi pri oblikovanju TOZD na svojem področju. Pri formiranju TOZD ne bi smelo biti ovir zaradi različne a-kumulativnosti gozdnih in drugih obratov. Samoupravni odnosi so tudi v tem, da delavci neposredno sami oblikujejo odnos do posamezno finančno slabše stoječih gozdnih in drugih obratov, saj v takem primeru odločajo o njihovi sanaciji ali o solidarnem pokrivanju nastale izgube in podobno. Takšne TOZD, ki bi združevale sedanje obrate le z namenom pokriti slabo poslovanje nekaterih obratov, kjer bi nastajale izgube, bi seveda pomenilo odstopanje od osnovnih načel ustavnih dopolnil. Po tem vprašanju pa konferenca ugotavlja, da so pri določanju dohodka in izgube TOZD še nekatere nejasnosti. Predvsem se postavlja vprašanje cen in davka na dohodek TOZD po katerih kriterijih naj bi se obračunavalo opravljeno delo. Konferenca je sprejela tudi stališče, da morajo biti osnove za izračun osebnih dohodkov delavcev v vseh TOZD enake. Gozdnogospodarske organizacije naj se odločajo za tisto varianto pri oblikovanju TOZD, ki jim najbolj ustreza. Konferenca se je zavzemala tudi za tesnejše sodelovanje strokovne komisije za realizacijo ustavnih dopolnil pri poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij Slovenije s komisijami pri gozdnih gospodarstvih, kakor tudi s sodelovanjem republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Tako sodelovanje naj bi bilo usmerjeno predvsem pri reševanju nekaterih problemov pri oblikovanju neposrednega upravljanja v TOZD. xXx Franc Kopič EKSKURZIJA STRAŠKIH GOZDARJEV NA GOZDNI OBRAT LITIJA Dne 4. 10. 1972 smo Straški gozdarji imeli enodnevno ekskurzijo na Gozdnem okratu Litija. Da smo se odločili ravno za ta gozdni obrat, je vzrok v tem, ker nam je ing. Piškur povedal, kakšno lepo bukovino baje imajo Litijani na svojem območju, ki jo sicer domačini imenujejo "Amerika". Že glede na samo ime smo si mislili, da bo prav gotovo kaj videti. No in tako je tudi v resnici bilo. Ko smo zjutraj prispeli v Litijo pred gozdni obrat in izstopili iz avtomobilov, nas je sprejela hladna jesenska "sapa" tako, da smo se raje vrnili v tople avtomobile in počakali "vo.znega reda". Po kratkem postanku smo krenili našemu cilju; "Ameriki" nasproti. A glej ga šmenta! Že takoj na začetku je naša organizacija zašepala. Tovariši, ki so vozili pred nami so seveda gledali samo naprej, nobeden pa ni pogledal na križišču, če mu ostali sledijo. Tako se je naša kolonica že takoj na začetku poti razbila. Ko smo (komaj polovica) prispeli na cilj, na nadmorsko višino 800 m, smo šele ugotovili, da nismo vsi. Zato se je pomočnik upravitelja ing. Habjan ponovno vrnil v dolino, toda zaman. Kaj smo hoteli drugega, kot vseeno začeti z ogledom objekta. * Besedo je najprej .povzel ing. Žunič in predstavil nas in naš gozdni obrat. Za njim je spregovoril ing. Habjan in dokaj obširno opisal področje gozdnega obrata Litija in sam način gospodarjenja. Iz njegovega podajanja je bilo razvidno, da Litijani gospodarijo na 4.500 ha gozdov SLP-ja in 15800 ha zasebnega sektorja. Na tej površini je predviden etat; SLP iglavci 3700 m3 in listavci 8700 m3, zasebni sektor; iglavci 7500 m3 in listavci 16900 m3. Poudaril je, da so v zadnjem deceniju črpali etat predvsem iz mlajših sestojev oz. iz redčenj in to 95 i° mase. Iz starostne strukture je tudi razvidno, da imajo malo starih sestojev, saj so bili tudi pri njih zelo močni posegi sečenj prva leta po vojni. Struktura sestojev po starosti pa je naslednja; do 30 let 35 $, 30 - 70 let 50 $ in nad 70 let sta- -30 - rosti 15 $>. Omenil je tudi zanimivost (kar je ponekod tudi pri nas), da ostane v zasetinem sektorju okrog 14000 m3 neizkoriščenega etata. Vzroki so naslednji; prenizke odkupne cene, pomanjkanje delovne sile, visoki spravilni stroški itd. Sicer to velja bolj le za revir, ki smo ga obiskali, to je za revir Polšnik, medtem^ko v drugih revirjih ni tega problema, oz. gozdni lastniki sekali tudi več kot dovoljuje etat. K dopolnitvi podatkov ja prispeval tudi tamkajšnji revirni gozdar tov. Gašperič, ki je povedal, da je revir Polšnik kartiran po starosti drevja in združbah - meri pa 1593 ha. Prirastek pa je 1,58 m3 iglavcev in 2.90 m3 listavcev na ha. Etat znaša 83 1° prirastka (velja za oba sektorja lastništva). Medtem, ko z delovno silo nimajo težav, saj imajo zaposlene samo domačine iz neposredne bližine, pa imajo težave s spravilom gozdnih sortimentov zaradi pomanjkanja gozdnih cest. Pri spravilu gozdnih sortimentov uporabljajo vprežno živino, žičnice in traktorje. S tem je bil prvi del našega razgovora končan in medtem so prišli tudi ostali tovariši, ki so med tem časom baje prevozili pol Zasavja, da bi nas našli. Njihovo slabo voljo in zadrego pa tudi naše krepko prezeble ude smo učinkovito pregnali s tem, da smo krenili v sam objekt "Ameriko". No imeli smo kaj videti. Na dokaj strmem terenu (okrog 30°) severne oz. severozahodne lege imajo krasen bukov debeljak. Debla so lepa, stegnjena in gladka. Posebno važno pa je, da so drevesa brez rdečega srca - torej bela. Lahko verjamemo predelovalcem, da imajo to bukovino še posebno radi. Ko smo se spuščali po strmini navzdol in po drugi strani spet navzgor - smo se kmalu dodobra ogreli, ne samo telesno, ampak tudi za razgovor - pač vse v zvezi s tem prekrasnim objektom. Zatem smo si ogledali mlajše bukove sestoje, to je drogovnjak, letvenjak in mladje. Na teh objektih smo se zadržali nekoliko dlje. Tu smo videli, kako vzgajajo le-te. Najprej nam je padlo v oči to, da drevje za posek v bukovem drogovnjaku sploh ne žigosajo s signimim kladivom, pač pa ga samo označujejo v prsni višini bodisi z barvo ali z zadiraSem. Seveda tudi samo odkazovanje se nekoliko razlikuje od našega. Mogoče je to samo slučaj. Tudi nega bukovega letvenjaka oz. mladja se razlikuje od našega načina. Na naše vprašanje zakaj tako, smo zvedeli, da je to pri njih dobro preštudirano in seveda po njihovem mnenju tudi pravilno. Ta način so utemeljevali s tem, da ima pri njih bukovo mladje neke specifične lastnosti. Navajali so tudi, da morajo upoštevati visok sneg ter strme terene itd. V glavnem so njihovi posegi v bukovo mladje minimalni (to smo tudi dobro videli), zato pa menda bolj pogosti. Ogledali smo si tudi krasen sestoj jelke (debeljak) s posameznimi smrekovimi drevesi. Sestoj se zelo lepo naravno pomlajuje. Prirastek v tem jelovem sestoju pa je okrog 18 m3 na ha. S tem zadnjim ‘objektom, se je tudi naše terensko ogledovanje končalo. Zato smo se odpravili proti Litiji in sicer čez vas Polšnik, kjer so nam gostitelji priredili kosilo. Ko smo si potešili že precej prazne želodce, se je razgovor ponovno vrnil na strokovno tematiko. Priznati moramo, da so nam tovariši Litijani zelo radi in odkrito odgovarjali na naša vprašanja. Tako nam je čas odhoda prehitro minil in hočeš - nočeš - morali smo se odpraviti proti domu. Vračali smo se po drugi strani, tako da smo imeli krasen pogled na ves ■revir Polšnik. Toda po taki cesti (sicer dobro vzdrževani) kot bi bila to veleslalomska proga (cesta je izredno strna in vijugasta) vse do zasavske magistrale. V Litiji smo se dokončno poslovili od naših gostiteljev in se malo razgledali po mestu. Kaj posebnega seveda nismo videli, razen starega mostu čez Savo, ki je prava cokla v zasavskem cestnem prometu. Na poti domov smo se ustavili še na Valvazorjevem gradu Bo^enšperk, kjer smo videli in izvedeli mnogo zanimivega. Nekaterim nam je bilo kar nerodno, da tako malo vemo o tem gradu, oz. kaj vse se je včasih dogajalo v njem. Tako smo dokončno zaključili našo ekskurzijo polno novih spoznanj z željo, da bi bilo takih in podobnih ekskurzij tudi v bodoče še več. xXx Prane Čibej KAKO JE Z BENEFICIRANIM STAŽEM GOZDNIH DELAVCEV - SEKAČEV? O tej problematiki je dala republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja naslednje pojasnilo; Po 82. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 35/72) so 1.1.1973 nehali veljati vsi zvezni predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, torej tudi Zakon o ugotavljanju delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Ur. list SFRJ št. 17/68; 20/69 in 29/71). Po tem zakonu se je zavarovalna doba štela v beneficiranem trajanju na 201 delovnih mestih oz. poklicih, med njimi pa ni bilo delovnih mest v gozdarstvu oz. gozdnih delavcev-sekačev. Za čas od 1. 1. 1973 dalje pa so pristojne za določanje beneficiranih delovnih mest, na podlagi pooblastila iz 3. odst. 56. čl. zveznega zakona, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja posameznih republik v okviru določb republiškega zakona. Pri tem bodo morale upoštevati enotne kriterije iz 57. člena zveznega zakona, kot načela pri ugotavljanju in določanju delovnih mest, na katerih bi se naj štela zavarovalna doba s povečanjem. Ker pa se pogoji dela ne morejo menjati v tako kratkem časovnem obdobju kot predpisi, so vse republike, med njimi tudi SR Slovenija, v svojih predpisih določile, da se bo zvezni zakon, ki določa beneficirana delovna mesta, začasno uporabljal tudi od 1. 1. 1973 dalje (348. člen statuta skupnosti pok. in inv. zavarovanja SR Slovenije). Republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS št. 54/72) v Členih 43. in 44. določa postopek za ugotavljanje novih delovnih mest, na katerih se bo zavarovalna doba štela s povečanjem. Le-ta bo temeljil na družbenem dogovarjanju, katerega soudeleženci bodo Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije, izvršni svet skupščine SR Slovenije in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Družbeni dogovor pa bo vseboval določila o kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, osnove za sklenitev dogovorov o načinu in rokih za opravljanje posebne težavnosti dela in škodljivosti dela za zdravje ter o kriterijih, s katerimi se ugotovi, katere organizacije v celoti plačujejo večje stroške, nastale zaradi povečanja zavarovalne dobe in znižanja starostne meje za pridobitev pravic itd. Nadalje republiški zakon določa, da si mora skupnost, preden odloča o delovnih mestih, na katerih naj bi se zavarovalna doba štela s povečanjem, priskrbeti strokovno mnenje znanstvenih institucij o težavnosti in škodljivosti dela na posameznih delovnih mestih, o možnosti uvedbe varstvenih ukrepov za zmanjševanje škodljivih vplivov, in rokih v katerih je možno te u-krepe izvesti, ter omejiti ali odpraviti posebno težavnost in škodljivost za zdravje na posameznih delovnih mestih. In končno, predno skupnost odloči o beneficiranju del na posameznih delovnih mestih, mora dobiti mnenje republiškega sveta zveze sindikatov SR Slovenije, gospodarske zbornice SR Slovenije in republiškega sekretariata za delo. Iz navedenega izhaja, da se bo o vaši zahtevi za beneficira-nje delovnega mesta gozdnega delavca - sekača odločalo po nakazanem postopku po predhodni sklenitvi družbenega dogovora z navedenimi soudeleženci. V kolikor dostavljen elaborat "Beneficirana delovna doba v gozdarstvu " ne bo zadoščal za pravilno odločitev o vaši zahtevi in bi bilo potrebno dokumentacijo dopolniti, vas bomo pravočasno obvestili. Naprošamo vas, da s tem dopisom seznanite članice vašega poslovnega združenja, to je 18 gozdnogospodarskih organizacij v SR Sloveniji, v imenu in po pooblastilu katerih ste zahtevek podali. xXx GOZDNA MEHANIZACIJA V OBTOČNEM NAČRTU Za uspešno poslovanje neke gozdnogospodarske organizacije v današnjem smislu je potrebna tudi gozdna mehanizacija. Gozdnogospodarski načrt za obdobje 1970-1980 daje zato svoje mesto tudi tej dejavnosti. Pri obdelavi gozdne mehanizacije v okviru omenjenega gozdnogospodarskega načrta sem vso snov smiselno zajel v 3 večja po- glav ja, le-ta pa se delijo v posamezna podpoglavja kot sledi. A. UVAJANJE MEHANIZACIJE l/ Sečnja lesa 2/ Spravilo lesa 3/ Prevoz lesa 4/ Gradbena, drevesničarska in gozdnogojitvena mehanizacija. B. SREDSTVA ZA GOSPODARJENJE - TEHNIČNA OPREMLJENO ST (sedanje stanje) l/ Sečnja lesa 2/ Spravilo lesa 3/ Prevoz lesa 4/ Gradbena, drevesničarska in gozdnogojitvena mehanizacija. C. PERSPEKTIVA MEHANIZACIJE l/ Sečnja lesa 2/ Spravilo lesa 3/ Prevoz lesa 4/ Gradbena, drevesničarska in gozdnogojitvena mehanizacija. V pričujočem sestavku bom skušal kolikor mogoče na kratko podati razvoj, stanje in perspektivo gozdne mehanizacije, ki je sestavni del gozdnogospodarskega načrta. A. UVAJANJE MEHANIZACIJE l/ Sečnja lesa Z uvajanjem mehanizacije na področju sečnje lesa, če izločimo neuspel poskus mehaniziran ja sečnje v planskih letih (194*8-1950) s težkimi dvoročnimi motornimi žagami, smo na našem gozdnogospodarskem območju začeli v letu 1961. Takrat smo poskusno kupili 4 motorne žage znamke Stihi Contra - dve za GO Podturn in 2 za GO Straža. Uvajanje motornih žag se je odvijalo vse. do leta 1964, v katerem smo mehanizirali že preko 90 $ sečnje lesa in do leta 1965, ko smo mehanizirali že celotni posek lesa. Formiranje manjših delovnih skupin (2-3 delavci), tako v pogledu učinka kot s stališča preprečevanja vibracijske bolezni zaradi tresenja notorne žage, je imelo za posledico večanje števila motornih žag v družbenem sektorju našega območja, To večanje števila motornih žag pri našem podjetju nam kaže sledeča tabela: Leto 1961 1962 1963 1964 1965 1967 1968 1969 1970 1971 ■ Št.m. žag 4 4 38 70 73 98 116 129 183 214 Najbolj zastopane so motorne žage znamke Stihi, Husqvama in Jonsereds. Tudi v zasebnem sektorju našega območja so se pojavile motorne žage, vendar nekoliko pozneje. Zaradi razdrobljenosti zasebne gozdne posesti pa njihovo število daleč presega dejansko potrebo. Njih število je po ocenitvi razvidno iz sledečega pregleda: Leto 1961 1962 1965 1966 1968 1970 1972 Št. mot. žag 40 350 950 1500 2000 Z večanjem števila motornih žag tako v družbenem kot v zasebnem sektorju se je letni učinek na eno motorno žago zmanjševal in je bil za družbeni sektor našega območja takšen: Leto 1966 1968 1970 Skup.igl.+ list. v m3 1050 970 620 2/ Spravilo lesa Z mehanizacijo spravila lesa se je na našem gozdnogospodarskem območju, če no upoštevamo spravila losa s težkimi traktorji -goseničarji v planskih letih na GO Straža, začelo na najtežjih predelih - Gorjanci - leta 1959 z montažo žičnega žerjava KS-1. Poznejši poskusi spravila lesa z manjšim traktorjem goseničarjem Fiat 411 C na GO Novo mesto, Straža in Podturn niso dali zadovoljivih rezultatov. Začetki spravila lesa v današnjem smislu s traktorjem kolesni-kom - Ferguson 35 - segajo v letu 1963 na GO Straža (Brezova reber). Vse večje potrebe po spravilu lesa zaradi manjkajočih in že tako dragih "furmanskih" - vozniških storitev, so pogojevale in narekovale čedalje večji prodor spravilne gozdne mehanizacije, zlasti traktorjev kolesnikov. Kako številčno v posameznih letih do leta 1970 nastopa pri nas spravilna mehanizacija, je razvidno iz sledečega pregleda; Leto • * ____________________1966___1967 1968 1969 1970 Traktorji Le 35 1 2 4 5 5 Žični žerjavi 11222 3 BV - 250 - 2 - 1 1 1 Kakšen učinek pa je imela navedena spravilna mehanizacija, je razvidno iz naslednje tabele; Učinek spravilne mehanizacije; Leto 1962 1965 1966 1967 1968 1969 : 1970 Posekana neto lesna masa v m3 67030 85440 94370 92940 101310 102530 121970 Spravilo z meha- nizacijo v m3 2350 1200 3300 9380 10990 10950 14210 io od po s. neto mase 3,1 1,4 3,5 10,2 10,9 10,7 11,7 Indeks — 0,51 . 275 284 117 100 130 Poskus spravila lesa z zgibnim traktorjem Kockum 360 v jeseni leta 1969 na gozdnih obratih Novo mesto, Straža in Podturn je dal zadovoljive rezultate, kar je vsekakor pomagalo pri odločitvi za nabavo zgibnega traktorja Timberjack 209 za GO Podturn leta 1971. 3/ Prevoz lesa Na področju transporta lesa smo začeli z lastnimi kamioni v letu 1958 in 1959 j ko sta bila leta 1958 za GO Novo mesto in Črmošnjice kupljena po en kamion (Csepel in TAM 4500) in, ko je bila leta 1959/60 formirana za območje roškega gozdnega predela prva večja skupina štirih kamionov (3 kom FAP in OM Sup. Orion). Skupna nosilnost šestih kamionov in enega traktorja za gradbeni obrat je bila v letu 1960 43 ton. Kamion Csepel, ki je til kupljen kot gibljiva mehanična delavnica za potrebe gozdarstva in kmetijstva, s katerim je bilo gozdarstvo takrat združeno, se je za prevoz lesa preuredil leta 1960. Do leta 1958/59 se je prevoz gozdnih sortimentov izvajal deloma z zasebnimi vozniki s konjsko vprego, deloma pa s kamioni drugih podjetij in zasebnih prevoznikov. Organizacijsko so spadali vsi kamioni, razen kamiona GO Novo mesto, od osnovanja prevoznega parka 1959 pa do leta 1962, pod upravo GO Straža. Leta 1962 so se kamioni dodelili v upravo posameznim obratom in takšno decentralizacijsko obliko imamo še danes. Za prevoz gozdnih sortimentov iz prometno slabših in krajših gozdnih predelov smo od leta 1961 do 1963 kupili 6 traktorjev Eerguson 35. Mehanizirani prevoz lesa je iz leta v leto bolj napredoval. Prevozni park smo dopolnjevali z novimi kamioni, traktorji in kamionskimi prikolicami. Vzporedno s tem pa so se iz prevoza vse bolj umikali kmečki vozovi "šinarji", pozneje pa tudi "gumarji", saj je mehanizirani prevoz bil seveda cenejši* En del nekdanjih voznikov se je zato zaposlil na privlačevanju lesa od panja do kamionske ceste, drugi del pa je to dejavnost čedalje bolj opuščal. Z j.zbol jšan jem cestnega omrežja, t.j. z razširitvijo mnogih ozkih poti in z izgradnjo novih cest, se je čedalje bolj ši^-rilo območje prevoza vseh vrst gozdnih sortimentov s kamioni. Traktor je zato po eni strani postal za prevoz lesa predrag, po drugi strani pa je bila in je še čedalje večja potreba po mehaniziranem spravilu lesa. Traktorji so se zato iz prevoza vedno bolj umikali na spravilo. Za prevoz gozdnih sortimentov se torej danes uporabljajo samo še priložnostno. Eno najtežjih del pri prevozu lesa predstavlja nakladanje. Za olajšanje tega dela se je zato začelo misliti že razmeroma zgodaj. Za nakladanje lesa smo zato kupili že leta 1963 dve lažji dvigali Hiab 193 (GO Črnomelj, GO Novo mesto) predvsem za nakladanje lesa brez ramp v zasebnem in družbenem sektorju. Ker je bilo ročno nakladanje v družbenem sektorju, zlasti na roškem predelu, s pomočjo ramp dobro organizirano in z razmeroma ceneno delovno silo sorazmerno poceni, se je tu nakladanje s težjimi tipi Hiab dvigal začelo uvajati šele v letu 1968. Z nabavo večjega števila Hiab dvigal v letu 1969 in 1970 pa smo nakladanje oblovine v družbenem sektorju v letu 1970 v celoti mehanizirali. Ostal je še problem nakladanja prostor-ninskega lesa, ki pa smo ga delno že začeli reševati. Medtem, ko je mehaniziranost prevoza v družbenem sektorju hitro naraščala, saj je dosegla že v letu 1962 78 $ celotnega posekanega lesa, v letu 1965 pa praktično že 100 $, pa je mehani-ziranost prevoza v zasebnem sektorju počasneje napredovala in sicer le pri prevozu odkupljenega lesa. To pa je seveda tudi razumljivo, saj si je kmet z lastnim prevozom, zlasti na krajših razdaljah ustvarjal tudi del zaslužka. Zadnja leta pa tudi mehanizacija prevoza odkupljenega lesa v zasebnem sektorju napreduje in je zavzela v letu 1970 že 80 - 90 $ celotnega odkupa. Primerjava razvoja spravila, prevoza in ostale mehanizacije našega gozdnogospodarskega območja z drugimi v Sloveniji, bi prav gotovo pokazala počasnejši tempo razvoja pri nas kot drugje, Vzrokov za to je več. Naj navedem le najvažnejše. 1. Eden najpomembnejših je prav gotovo ta, da je naše gozdnogospodarsko območje siromašnejše od nekaterih arugih, zlasti v pogledu lesnih zalog, sečnje, razmerja iglavci-listavci in drugo. 2. Dolenjska z Belo krajino predstavlja pasivnejši predel Slovenije, predvsem velja to še za podeželsko prebivalstvo, na katerega je naše podjetje v pogledu delovne sile močno vezano. Velik del delavcev je polproletarcev, ki jim delo v gozdni proizvodnji ni edini vir zaslužka. Ker večini gozdnih delavcev delo v gozdu torej samo dopolnjuje delo doma, se je tudi razumljivo naš gozdni delavec dolgo zadovoljeval z manjšim zaslužkom, kot delavci pri drugih gozdnih gospodarstvih. 0-sebni dohodek - zaslužek pa je eden od pogojev za prodiranje mehanizacije. Dokler je namreč neko delo opravljeno s človeško oziroma živalsko delovno silo cenejše od stroja, delo z mehanizacijo ne pride v poštev. 3. Eden zelo pomembnih čini teljev, če že ne najvažnejši, ki je močno vplival oziroma za nekaj časa zaviral ne samo uvajanje mehanizacije, ampak tudi druga investicijska vlaganja, ki so pogojevala razvoj mehanizacije (ceste, poti itd.), pa je dejstvo, da je gozdarBtvo na našem območju bilo 8 let združeno s kmetijstvom kot pasivno panogo. Gozdarstvo je kilo združeno s kmetijstvom od 1955. do oktokra 1963 leta. Vsa ta leta so se prelivala sredstva iz gozdarstva v kmetijstvo za kritje izguk in za izgradnjo kmetijskih investicij. Tako je n.pr, gozdarstvo v letu 1962 krilo 117 starih milijonov kmetijske izguke. Razumljivo, da je tako prelivanje sredstev imelo posledice tudi v uvajanju in nakavi mehanizacije. Posledica prelivanja sredstev je tudi dejstvo, da še danes naše podjetje nima lastne mehanične delavnice za popravilo kamionov (ima le delavnico za popravilo motornih žag), kar je edini primer med vsemi gozdnimi gospodarstvi v Sloveniji. 4» Gradkena, drevesničarska in gozdnogojitvena mehanizacija Vzporedno z uvajanjem mehanizacije v gozdu se je sicer nekoliko pozneje začelo tudi z uvajanjem gradkene drevesničarske in manj gozdnogojitvene mehanizacije. Tehnična opremljenost podjetja v teh dejavnostih je razvidna iz priloženega ohrazca 14a. B. SREDSTVA ZA GOSPODARJENJE - TEHNIČNA OPREMLJENOST (sedanje stanje) 1. Sečnja lesa V primerjavi s prvimi začetki mehanizirane sečnje lesa v letu 1961/62 lahko ugotovimo, da je do konca leta 1970 sečnja lesa zelo napredovala, zlasti kar zadeva učinek sekačev in tehnologijo dela. Večje učinke delavcev so vsekakor pogojevali; tečaji delavcev, večja izkušenost, manjše delovne skupine, lažji tipi motornih žag, kot tudi nova tehnologija dela, ki se je zlasti v zadnjih letih zelo uveljavila. 2. Spravilo lesa Tudi mehanizacija spravila je v primerjavi s prvimi začetki razmeroma še kar napredovala, saj smo v letu 1970 v primerjavi s posekano neto lesno maso z mehanizacijo v družkenem sektar-ju spravili 12 % lesne mase. Kako je po števila in po učinku spravilna mehanizacija v posameznih letih obdobja 1960-70 nastopala, pa je razvidno iz tabelarnega pregleda - učinek spravilne mehanizacije. 3. Prevoz lesa Za prevoz gozdnih sortimentov, gradbenega in ostalega materiala je imelo podjetje po stanju ob koncu leta 1970 20 kamionov 4-dvoosne, 2-enoosne prikolice in 2 traktorja s prikolicama, s skupno kapaciteto prevoza 193?5 ton. Od tega kamioni 139 ton, prikolice 4-8,5 ton in traktorji 6 ton. V primerjavi z letom 1960 predstavlja to povečanje za 150,5 ton, v primerjavi z letom 1969 pa povečanje za 28,5 ton. Po tipih in tonaži so bili kamioni zastopani takole; OM 15 0 - - 7 kom d 10 ton = 70 ton QM Super Orion 1 " d 10 ton = 10 ton OM Tigrotto 5 " d 5 ton = 25 ton FAP 1 " đ .7 ton = 7 ton TAM 4500 6 » d 4,5 ton = 27 ton Skupa j 20 kom 139 ton Prevoz lesa je bil na območju našega podjetja po stanju leta 1970 v družbenem sektorju v celoti mehaniziran, na območju zasebnega sektorja pa 80 - 90 $. Nakladanje oblovine je bilo po stanju leta 1970 v družbenem sektorju prav tako v celoti mehanizirano,v zasebnem pa 80 -90 io od odkupljene količine lesa. Številčno stanje nakladalnih naprav je bilo v letu 1970 takšno .. j i - * Hiab 193 7 kom Hiab 173 3 " Hiab 177 5 " Volvo 620________1 " Skupaj 16 kom Kako je naraščalo število transportnih sredstev za prevoz ter njih kapaciteta v obdobju 1959-1970, prikazuje naslednja tabela. Stanje transportnih sredstev Transportna sredstva Število transportnih sredstev / nosilnost v tonah 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 Kamioni 5/30 6/ 40 8/49 8/48 11/62,5 16/87,5 15/87,5 17/92 18/99 18/110,5 18/110,5 20/13? 1-us prikolica - - 1/4,5 1/4,5 2/11,5 2/11,5 2/11,5 2/11,5 2/11,5 2/11,5 2/11,5 2/11,5 2- osna prikolica - - - - 1/7 1/7 1/7 1/7 1/7 4/37 4/37( Traktor na prev. 1/3 1/3 3/9 5/15 7/21 7/21 7/21 7/21 5/15 3/9 2/6 2/6 Skupaj nosilnost /33 /43 /62,5 /68,5 /95 /127 /127 /131,5 /132,5 /138 /165 /193,5 Iz tabele je razvidno, da po letu 1959 z osnovanjem lastnega prevoznega parka kapaciteta prevoza nenehno raste, tako v kamionih kot v prikolicah. Kapaciteta traktorskega prevoza pa do leta 1963 raste, nato stagnira do leta 1966, zatem pa zopet pada, kar je posledica premeščanja traktorjev in prevoza na spravilo lesa. Naraščanje kapacitete prevoza iz leta v leto je opravičeno in je po eni strani posledica večjih letnih sečenj v družbenih gozdovih, manjšanje uslug zasebnih kamionskih prevoznikov, prevoznikov, ki so sodelovali pri prevozu lesa s kmečkimi vozovi "šinarji" in "gumarji", po drugi strani pa vedno večja udeležba našega prevoznega parka pri prevozu odkupljenega lesa, iz zasebnega sektorja. Količinski prevoz lesa v posameznih letih'v m3 in ton km z lastnimi in tujimi prevoznimi sredstvi je razviden iz nadaljnjih dveh tabel. Prevoz lesa v m3 z lastnimi in tujimi prevoznimi sredstvi: Prevozno E e a 1 i z a c i ,1 a v ml sredstvo 1962 1965 1968 1970 Traktorske prikol.-lastne 9.200 11.500 3. 600 900 Kamioni-lastni 49.500 70.000 90. 696 111.770 Kamioni - tuji 800 2.300 1. 400 800 , Kam.prikol.-lastne 600 1.240 5. 700 8.500 Živin.vprega-last. +tu ja 16.927 400 — Skupaj: 77.027 85.440 101.396 121.970 - 42 - Prevoz lesa Izražen v ton km z lastnimi prevoznimi sredstvi Prevozno 1965 1966 1967 1968 1969 1970 sredstvo Realizacija v ton km/št.vozil/ton/km/ Kamioni 16/1.324.400 17/1,421.400 18/1.380,300 18/1.648.900 18/4.562.300 20/1.840.300 Kam.prikol.(1+2 osna) 3/ 49.300 3/ 57.200 3/ 59.300 3/ 62.900 6/ 116.700 6/ 198.300 T raktorjl 7/ 192*300 7/ 222;700 5/ 134.200 3/ 80.900 2/ 64.400 ' 2/ 34.200 SKUPAJ: 1.566.000 1.701.300 1.573.800 1.792.700 1.743.400 2.072.800 INDEKS 108 93 114 97 119 Iz obeh prednjih tabel je razvidno: - da realizacija v m3 in ton km istočasno s povečano kapaciteto prevoza v kamionih, prikolicah in skupno iz leta v leto raste, - da se iz leta v leto zlasti veča prevoz s kamionskimi prikolicami, upada prevoz z živinsko vprego in traktorji. Upadanje prevoza s traktorji je posledica boljšega cestnega omrežja, kar ima za posledico umikanje traktorjev na spravilo v gozd, oziroma le na priložnostni prevoz lesa. 4. Gradbena, drevesničarska in gozdnogojitvena mehanizacija Stanje drevesničarske, gozdnogojitvene in gradbene mehanizacije po številu in moči nam kaže tabela 14 a (B,C,D) tehnična opremljenost organizacije. C. PERSPEKTIVA MEHANIZACIJE 1. Sečnja lesa Ker je v fazi izkoriščanja sečnje lesa v celoti mehanizirana že od leta 1964/65, zato v bližnji bodočnosti, glede same mehaniziranosti sečnje, verjetno ne bo bistvenih sprememb. Vzporedno s sredstvi spravilne mehanizacije, terenskimi in gojitvenimi prilikami pa se bo moralo preiti na sodobno tehniko sečnje in izdelave gozdnih sortimentov (sortimentna,de-belna in drevesna metoda). 2. Spravilo lesa Čeprav spravilo gozdnih lesnih sortimentov z 'mehani'zaci jo, začenši’ z letom 1959 stalno .napreduje, zlasti v letih 1966-1970 spravimo z mehanizacijo v družbenem sektdr'ju letno še vedno le 11,7 7° celotne posekane lesne mase. (V letu 1971 17,8’7°. Glej tudi tabelo o učinku spravilne mehanizacije v poglavju M A2 - spravilo lesa). Razlika do 100 to je 88,_ 3 po stanju leta 1970 predstavlja torej še vedno spravilo z živinsko vprego. Vzroki za to so podani že prej. Z ozirom* na'de jstvo pa, •* da je število zasebnikov, ki se ukvarjajo z animalnim spravilom lesa, v stalnem upadanju ter z ozirom na možnosti nabave tovrstne mehanizacije, ki se v skladu s potrebami hitro razvija, predvidevamo, da bo tempo udeležbe mehaniziranih sredstev na spravilu lesa do leta 1980, hitrejši kot do sedaj. Predvidevamo, da bi lahko že do leta i974/75 dosegli razmeroma visoko stopnjo mehaniziranega spravila lesa v družbenem sektorju sicer 80 °Jo posekanega tehničnega lesa, oziroma 50 $ posekanega celotnega lesa. Velik del poseka lesa zavzema namreč prostorninski les, ki se^verjetno vsaj še nekaj časa bo, , iznašal - spravljal z bosenskimi konjiči, posebno še kar zadeva sečnjo in spravilo v terensko težjih mlajših bukovih sestojih. Precej upanja o mehaniziranem spravilu pri redčenju v mlajših sestojih, tako bukovih kot iglastih, pa vlivajo manjši zgibni traktorji Cararo in podobni, ki bi bili v primerjavi s težjimi gibčnejši, zahtevali bi ožje vlake itd. 3. Prevoz lesa Prevoz lesa v družbenem in za del odkupljenega lesa v zasebnem sektorju opravlja podjetje danes s po obratih dislociranim lastnim prevoznim parkom s skupno nosilnostjo 193,5 ton (stanje 1970 - Glej tabelo "Stanje transportnih sredstev" v podpoglavju B 3. in tabelo "Kapaciteta prevozov po obratih" v tem podpoglavju). Predvidevamo, da bi se v naslednjem desetletnem obdobju (197O-1980) kapaciteta prevoza v tonah povečala od 193,5 t na najmanj 234 ton. To povečanje bi šlo na račun kamionov večje nosilnosti ter eno in dvoosnih prikolic, medtem ko bi število vlečnih vozil - kamionov ostalo isto ali se celo zmanjšalo na 18. Kako naj bi izgledala kapaciteta prevoza po obratih in za 6G skupaj v obdobju 1970-80 prikazuju tabela: Kapaciteta prevozov po vrsti, številu in nosilnosti transportnih sredstev. Transportno srodstvo G 0 Z 0 N 1 OBRAT 1 SKUPAJ Nnvo mesto 1970 1970/80 št.t. št.t« Straža Pndturen 1970 1970/80 1970 1970/80 št.t. št.t. št.t. št.t. Črmošnjice Črnomelj Gradbeni 1 970 1970/80 1970 1970/80 1970 1970/80 št.t. št.t. št.t. št.t. št.t. št.t. Gg 1970 1970/80 št.t. št.t. Kamioni 4/19 4/26,5 4/24 4/28 4/40 4/40 3/27 3/30 4/23,5 3/18 1/4,5 - 20/139 18/142,5 1»*«. ?Mk»l Ih - 1/4,5 1/4,5 1/8 1/7 2/15 - 1/8 - - - - 2/11,5 5/35,5 2*ms,prik»11ea - 1/5 - 1/5 2/20 2/28 2/17 2/20 - - - - 3/37 6/50 Tmakt.na |r«v, W • - 1/3 1 /3 - - - 1/3 1/3 2/6 2/6 Skupaj : 4/19 6/36 5/28,5 6/41 8/70 - 5/44 6/58 4/23,5 3/18 1/25 - 1/7,5 30/234 Iz tabele Je razvidno (primerjava stanje 1970 s stanjem 1970-• 80), da se po obratih kot tudi na GG skupna nosilnost v tonah dvigne (za GG od 193*5 na 234 t), zaradi prikolic in kamionov večje nosilnosti* medtem ko naj bi se število vlečnih vozil, t.J, kamionov celo zmanjšalo na 18. Poudarjam, da Je prognoza kapacitete prevoznih sredstev po številu in tonah izdelana na podlagi možnosti nabave leta 1970 in da se bo z ozirom na pričakovani razvoj tovrstne mehanizacije, zlasti kar zadeva nosilnosti, programirana številka 234 t dvignila. Če predpostavljamo, da bodo naše potrebe prevoza z ozirouna prevoz v družbenem sektorju in odkup lesa v zasebnem sektorju, v okviru sedanjih normalnih prevoznih razdalj povprečno 18 km, okrog 2,2 milj. ton km in če vemo, da znašajo (na podlagi letne realizacije leta 1970) sedanje kapacitete prevoza okrog 2 milj. ton km, potem lahko zaključimo, da bo predvidena kapaciteta prevoza 234 ton, oziroma nekoliko več, zadostovala. 4. Gradbena, drevesničarska in gozdnogojitvena mehanizacija Uporaba tovrstne mehanizacije bo morala v svojih dejavnostih pokazati nove rezultate tako n.pr. na gradnji in vzdrževanju gozdnih cest-greder, večja in cenejša proizvodnja sadik z nakupom novih strojev itd. Jože Kure, dipl. ing. xXx 45 Obrazec 14 a TEHNIČNA OPREMLJENOST ORGANIZACIJE A/ STROJI PRI IZKORIŠČANJU GOZDOV Stanje 1962, 1965, 1968 1n 1970 Zap. št. 1962 km 1965 1 g CD CD g g cn r*f- p g =: cn 4^~ no -P- ? m no cn g O ? co cn ro * 4=~ -p- , cn cn co S5 g g g S g 'cd CD pe- ro 5 cn no cn CD O CD —• —• —» no no cn co —• cn co —• no cd no co cn —• CD 45- CD g m o. o~ 05 Odprtost gozdov Gozdni obrat Gostota cest "c" Popr.razd-med cestami V SIP V ZAS Skupna v SIP V ZAS Skupna Novo mesto 10,51 7,02 8,14 951 1.425 1.228 Straža 14,38 5,50 8,15 695 1.810 1.227 Podturn 16,85 7,46 14,37 593 1.340 696 Crmošnjice 10,03 5,63 8,33 997 1.776 1.200 Črnomelj 10,35 6,35 7,41 966 1.575 1.350 Trebnje 11,39 12,22 12,14 878 818 1.214 Skupa j; 12,18 7,14 8,87 821 1.401 1.127 Tabela odprtost gozdov nam jasno prikaže, da je odprtost naših gozdov zelo nizka, saj znaša v poprečju v SLP gozdovih 12,18 m/ha, v zasebnih pa samo 7,14 m/ha. Za primerjavo naj primerjamo podatek, da imajo nekatere razvite države že gostoto 40, 50 in celo več m/ha. Za slovenske razmere pa je predvidena odgovarjajoča gostota okrog 30 m/ha. Seveda pa je teritorij gozdnega obrata prevelik, da bi nam račun gostote po obratih prikazal jasno sliko. Prikaže nam le poprečje obrata, ki sicer dobro služi za primerjavo med obrati. Pravilno sliko odprtosti bi pokazale šele gravitacijske enote, ki bi bile izločene na osnovi spravila s traktorsko, konjsko ali žično vleko. Naše območje imamo sicer že razdeljeno na gravitacijske enote na bazi spravila in oblike terena in jih ludi koristimo pri izdelavi letnega in perspektivnega programa gradnje cest. Takih enot je okrog 200. Zato jih nismo mogli koristiti pri sestavi območnega načrta, pač pa smo skladno z navodili celotno novomeško območje razdelili na gravitacijske enote - odprtostna območja - po glavnih prometnicah, bodisi gozdnih ali javnih. Tako smo dobili 22 gravitacijskih enot in v njih izvedli vse meritve za račun odprtosti. Na osnovi teh računov smo grupirali gozdove po stopnji odprtosti in dolili naslednje stanje; Gostota cest m/ha Površina gozdov - ha SIP Zasebni Skupa j 0 - zaprti _ 305 305 0-5 1018 5770 6788 5-10 6770 39299 46069 10 - 15 11830 6733 18563 15 - 20 6169 - 6169 20 - 25 1426 - 1426 25 - 30 - - — nad 30 - 173 173 Čeprav nam te enote že kar dobro prikažejo odprtost gozdov, so pa še vedno prevelike za detaljnejšo sliko. Predhodna tabela nam na primer pove, da je zaprtih samo 305 ha gozdov v zasebnem sektorja. Dobro pa vemo, da je zaprtih gozdov še veliko več, saj predvidevamo za gradnjo v naslednjem obdobju 4 in celo 9 km dolge relacije. Za popolnejšo sliko stanja v pogledu cest pred obdobjem območnega načrta navajamo še naslednjo tabelo, ki prikazuje ceste po kvaliteti. Dolžina cest v km Gozdni obrat Utrjene Gozdne Neutrj. Skupa j Javne Utrj.Neutrj. Skupaj Novo mesto 39,09 16,90 55,99 261,80 21,83 283,63 Straža 53,38 20,12 73,50 107,50 63,29 170,79 Podturn 69,27 12,20 81,47 30,70 - 30,70 Črmošnjice 40,38 3,80 44,18 61,90 14,40 76,30 Črnomelj 30,85 28,45 59,30 315,70 22,25 337,95 Trebnje 2,41 2,35 4,76 108,50 84,40 192,90 SKUPAJ 235,38 83,82 319,20 886,10 206,17 1092,27 3. Program graditve gozdnih cest za 10 letno obdobje Na novomeškem gozdnogospodarskem območju se v pogledu gozdnih komunikacij srečujemo še vedno s precejšnjimi problemi. Gostota gozdnih cest, kot vidimo iz prejšnjega poglavja, je še daleč od predvidenega slovenskega poprečja. Novograjeni kilometri dvignejo gostoto le za nekaj desetink ali celo stotink m/ha. Dogodilo se je celo, da je gostota padla kljub novim kilometrom, ker se je povečala površina gozdov v novih ureditvenih elaboratih. Predvojna dediščina gozdnih cest je bila le skromna. Nasledili pa smo precej tras opuščenih gozdnih železnic. Mnoge smo že razširili, druge pa s pridom uporabljamo še danes pri gradnji novih cest. Razdrobljena zasebna posest, nizke zaloge v teh gozdovih, neizkoriščen etat v nekaterih primerih in še kup drugih neugoda nih pojavov, ki spremljajo gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, onemogočajo zbiranje sredstev za gradnjo cest v teh gozdovih. Velike potrebe po naložbah tudi v druge veje gozdarstva onemogočajo večje oddvojitve denarja za gradnjo cest. Razmeroma težak kraški teren v roškem predelu podražuje gradnjo, zato z dodeljenimi sredstvi zgradimo manj kilometrov. Nemalokrat nam nasprotno v nižinskih predelih primanjkuje ustreznega materiala za utrditev. Zato za drage prevoze porabimo največ denarja. Pomanjkanje kamnolomov z ustreznim materialom onemogoča gradnjo zgornjega ustroja na sodoben način. Odhajanje delavcev v tujino ima za posledico nestalnost delovnih skupin. Tisti, ki ostanejo, pa zahtevajo višje zaslužke. Razvoj in možnost nabave kmetijske mehanizacije zmanjšuje število konj na kmetijah, kar povzroča dražje spravilo s konjsko vleko. Zaradi dragega spravila težimo k večji gostoti tudi v manj bogatih gozdovih. Doba vračanja vloženega kapitala je zato daljša in ekonomičnost gradnje postaja vprašanje. Optimalna gostota v nekaterih predelih je še vedno vprašanje. Če pa že gradimo, kje naj gradimo? Koliko naj damo za gradnjo v zasebnih gozdovih? Naj utemeljujemo gradnjo le z etatom, ali z gojitvenimi posegi? Potrebne so študije, analize, elaborati, če hočemo najti dobre rešitve. To je obsežno vprašanje, na katerega je večkrat težko dati najboljši odgovor. Vsi ti in še kup drugih momentov vplivajo na to, da je km nove gozdne ceste, kljub uporabi mehanizacije še vedno drag. Na srečo pa gre razvoj tudi na tem področju z velikimi skoki naprej. To nam daje upanje, da bo tudi. pri gradnji cest prišlo še do določenih izboljšav. Čaka nas še uvedba strojev za gradnjo zgornjega ustroja in gradnja stabilizacijskih cest.. Ti in še gotovi drugi prijemi, bodo ugodno vplivali na ceno novega km in jo bodo vsaj do neke meje tiščali navzdol. Nove nakladalne naprave, ki povečujejo produktivnost cest in zgibni traktorji pa bodo zmanjšali zahteve po gostoti cest, zato lahko upamo, da nam sedanja prenizka gostota ne bo resno zavirala gozdne proizvodnje. Skupna dolžina cest, katere so predlagane za gradnjo v obdobju območnega načrta znaša 100 km. Za osnovo predlaganih gradenj nam je služila analiza zgrajenih cest v obdobju 1966-1970. Za to obdobje lahko rečemo, da nam realno služi za osnovo zato, ker je bila gradnja v tem času dokaj ustaljena in višina sredstev dodeljena pač po možnostih podjetja. Ne moremo vzeti za osnovo potrebo po cestah, oz. zaželeno gostoto leta 1980, na primer 15 m/ha, ker bi potem morali zgraditi 487 km novih cest. To je neizvedljivo, ker tega::ne bi prenesla finančna zmogljivost podjetja. Pač pa nameravamo gradnje s približno enakim tempom nadaljevati. Z analizo gradenj v obdobju 1966-1970 smo piri šli do podatkov, da smo letno porabili sredstev v vrednosti za okrog 8 km novogradnje, oziroma smo za ta denar dobili letno okrog 10 km novih cest, ker so bile nekatere ceste cenejše (razširitve ali rekonstrukcije) kot novogradnje. Na osnovi predhodne ugotovitve smo prišli do zaključka, da predlagamo za gradnjo v 10 letnem obdobju 100 km cest. Vsekakor upravičeno pričakujemo, da se bo povečala tudi produktivna dolžina tako imenovanih krajevnih cest. Tako pričakovanje opravičujejo že sedaj porajajoče se nove krajevne ceste, ki se skoraj obvezno gradijo s prispevkom gozdnega gospodarstva. Tak prispevek se največkrat daje v obliki materialnih dajatev kot so material za utrditev, opravljanje strojnih in minerskih del ter prevozov. Velikokrat pa prispevamo svoj del v obliki projekta za ceste. Težko je predvideti kakšna bo ta dolžina, predstavljamo pa si ob dosedanjih izkušnjah, da bo znašala okrog 20 km. Tudi to dolžino smo sorazmerno razdelili po gozdnih obratih zaradi izračuna bodoče gostote. Podrobnejšo sliko o predlaganih gradnjah nam prikaže naslednja tabela. 6? CO 1 CO -D Ci C~K CD< DO •—I CD CD DO DO g 1 m do cd < ds: is CO D=» —1 CD CD CD NI Q_ g sr ro< ec is co< C_ D=* DO ds m ^ =3 •• rn rn i * > i c . sr co c_ — —* CD cd m O g g CO c co co en en CD CD -O —o OO OO oo CO cn cn ro —i co en cn cd oo co _p~ -P- on "O “O O en ro co en on en CD ro oo g ro co CD co co -o to en cn cd cd co r-t- GD < CD Ni g CO to co to en -o Cn co oo co -p- en to OP ¥ CD g 1 NK ro _p- CO -£r~ —1 ro -P~ -P~ co co -p- -P~ to o S s S no —1 —> oo en co ro en cd oo r+- o -p~ —i en en co —i ro CD to CD co cn -o “C < :*r 3 CO “D § co cn —o co ro —1 to CO UD UD —1 ro oo O Q_ cn —' en —j to ro en CD CD CD CD Cn CD i- i—H cT f5 -o (O on —1 CD —' CO co cn ro ro cn —1 oo < CD < CD to ro on ro cx> -p- co CD CO CD co CD —j o g to CO to —J -o -o co en CD CD -P~ CO GO CD CO to en Co en —j on co CD -o co -O to CO na O NI Q_ g ud on —1 to —' ro _p- —j cn on en ro ro co D3 CD Di’ r5 *cd on o ro to cn p- en cn CD cn co