GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 20 — Leto III. Murska Sobota, 24. maja 1951 Cena 6 din Pred Tednom matere in otroka Teden matere in otroka, ki bo po vsej državi od 3. do 10. junija, je gotovo praznik vsega ljudstva, posebej pa še mora biti praznik žena, ob katerem se bo zlasti organizacija AFŽ temeljiteje pozanimala za varstvo in zaščito matere in otroka v novi socialistični državi. Okrajni odbor AFŽ v Murski Soboti je za Teden matere in otroka izvršil že številne priprave. Po potrebi in načrtih, ki jih okrajnemu odboru sporočajo vaške organizacije AFŽ, je okrajni odbor pripravil nekak načrt del, ki se bodo izvršila v tekmovanju za počastitev tega tedna. Zdravstvena in socialna skrb za mater in otroka je ena najvažnejših nalog AFŽ. Zato bodo žene v prekmurskih vaseh v tekmovanju za počastitev Tedna matere in otroka ustanavljale nove aktive za pomoč nosečim ženam, v krojih pa, kjer ti aktivi že obstojajo, bodo njihovo delo poživele. Naloge teh aktivov, ki bi jih naj vodile izkušene žene, so velike. Predvsem naj bi ti aktivi skrbeli, da bi se bodoče matere dodobra spoznale z zdravstvenimi, vprašanji, ki jih mora poznati vsaka mati. Aktivi pa imajo tudi nalogo, da pomagajo ženi, ki pričakuje otroka. V zadnjem času, ko je v veljavi uredba o obveznem zdravniškem pregledu vsake noseče žene, naj bi ti aktivi opominjali bodoče matere na to, kako važen jemanje in za otroke takšen pregled. V tekmovanju za počastitev Tedna matere in otroka bodo žene po prekmurskih vaseh pristopile k ustanavljanju novih cicibanovih šob in kotičkov ter otroških vrtcev. Bliža se čas velikega dela na polju in marsikatera mati bo hvaležna, če bo mogla prepustiti otroka vzgojiteljici, da se bo lahko sama popolnima po- svetila delu. Lotos se bo število, stalnih otroških vrtcev v okraju znatno povečalo. Dobile jih bodo vasi: Tešanovci, Puconci, Sebeborci, Moščanci, Bakovci, Dokležovje, Rogaševci, Šalovci, Hodoš, Markovci, Čepinci, Ižakovci in Melinci, sezonska otroška vrtca pa bosta v Ivancih in . Gančanih, Lepo bi bilo, če bi biti vsi ti vrtci opremljeni že v času tekmovanja za Teden matere in otroka. Prosveta bo poskrbela za vzgojiteljice, naloga žena pa je, da pomagajo z denarnimi sredstvi in z materialom pri njihovi ureditvi. Gotovo se bo vsak obrtnik v vasi rad odzval povabilu, da prispeva nekaj ur dela pri ureditvi, otroškega, vrtca. Toda, organizacija AFŽ mora dati za to pobudo. Naj žene tudi letos pokažejo v Tednu matere in otroka toliko samoiniciative, kot so je pokazale lani žene v Križevcih, Dokležovju in drugod. Nujno pa seveda je, da z započetim delom tudi nadaljujejo. V Tednu matere in otroka naj nudijo žene vso pomoč učiteljem pri orga- nizaciji roditeljskih sestankov. Na teh se naj starši seznanijo z vsemi perečimi vprašanji vzgoje svojih otrok v šoli in izven nje. Žene nuj tudi ne pozabijo na pionirske sejme, ki so se že lani pokazali kot zelo priljubljena oblika otroške zabave. Žene naj bi pripravile igračke, pa tudi knjige, ki bi jih lahko pionirji na sejmih kupili, seveda po zmernih cenah. Lani so pri pripravljanju igračk pokazale izredno lepe uspehe žene v Murski Soboti in v Martjancih. Tudi kakšna majhna zakuska za deco bi bila v tem ednu kaj prisrčna svečanost za matere in otroke. Poleg naštetih nalog čakajo prekmurske žene v Tednu matere in otroka še mnoge druge skrbi. V soboškem okraju je 17 otrok-sirot, ki vsled raznih okolnosti nimajo prave vzgoje. Nadvse hvaležno delo bi naredila organizacija AFŽ, Če bi našla poštene družine, ki so pripravljene sprejeti te otroke v svoj krog. V tednu matere in otroka naj organizacija AFŽ ne pozabi na matere s številnimi otroki, naj se jih spomni z obiskom in vsaj s kakšnim šopkom rož. Med vsemi organizacijami AFŽ v soboškem okraju se je prva začela pripravljati na Teden matere in otroka mestna organizacija AFŽ v Murski Soboti. Tu so žene sklenile, da bo v Tedmi matere in otroka v Murski Soboti vsak dan po ena prireditev. Povezale so se že z vsemi množičnimi organizacijami in mnogimi podjetji, ki so jim obljubila svojo pomoč. Tako bodo člani Zveze borcev otrokom pripovedovali zgodbe iz narodnoosvobodilne borbe. Ljudska univerza bo v tem tednu priredila predavanje o družinski vzgoji, kjer bo govoril ravnatelj gimnazije tovariš Novak. Žene so že tudi naprosile zdravnika, da bo govoril o važnih zdravstvenih vprašanjih. Med tednom bo priredil koncert v Murski Soboti znani slovenski pianist Anton Trošt. Veliko razvedrila bo nudilo otrokom lutkovno gledališče in pa fizkulturni popoldan, kjer se bodo pionirji preizkušali v vseh panogah fizkulture. V Tednu matere in otroka bo v Murski Soboti odprt tudi nov otroški vrtec. Ob zaključku Tedna pa bo organizacija AFŽ priredila slavnostno akademij o. Pionirje čaka za zaključek tedna veselo presenečenje: pionirski sejem! Mestno kleparstvo je že obljubilo, da jim bo pripravilo lične igračke, prav tako bo zanje poskrbel Okrajni magazin. Iz blaga, ki ga bosta dala ženam obrtni servis in tovarna perila, pa bodo šivilje in krojači pripravili pionirjem hlačke, srajčke itd. Mizarji invalidskega podjetja so obljubili, da bodo pionirjem izdelali lične posode za cvetlice, s katerimi bodo okrasili svoje igrišče v parku. Danica Hiršl V domovih igre in dela skrbijo za našo najmlajše... Ljutomerske zadruge so že posegle na trg Ko se je pred dobrim mesecem ustavil večji, tovorni avto sredi Guštanja, so domačini kar ostrmeli. Ne toliko zaradi tujih ljudi, kolikor zaradi blaga, ki so ga pripeljali. Tu so bila tako iskana živila: meso, bela moka, salame, vino, olje itd. »Pa niso črnoborzijanci?« so dejali domačini. Ne, to niso bili! Avto je pripeljal živila iz ljutomerskih zadrug za novo zadružno trgovino. »O, to pa je druga stvar!« so se razveselile gospodinje. PRED PRVIMI TEŽAVAMI Mladi nabavljač Franček se je znašel sredi nepredvidenih težav. Na KLO v Guštanju so mu obljubili, da bodo pravočasno pripravili in očistili prostore za zadružno trgovino — sedaj pa je našel le prašne »luknje«. Izgledalo je, da so na KLO pojedli dano obljubo. Nič za to! Franček se je hitro znašel, očistili so prostore, poiskali prodajalca in začeli prodajati. Prve dni je bil takšen naval, da se je prodajalec stežka obračal. Ženske so kmalu pogruntale ceno, ki je bila za 15 do 20% nižja kot pa na mariborskem trgu. Takole so izračunale: vožnja v Maribor in nazaj, hrana, izgubljeni čas, ki je gospodinji skopo odmerjen — za vse to so lahko kupile 2 kg moke. In še doma povrhu! PRODAJMO ČIM VEČ PRIDELKOV PO ZMERNIH CENAH Po enem mesecu je zadružna trgovina že dobro upeljana. Nabavljač Franček je že doslej pripeljal nad 60 prašičev, 800 kg klobas, nad 4000 kg bele moke, 1000 kg jedilnega olja, 15 tisoč komadov jajc, večje zaloge sortnega vina, žganja in drugih živil. S cenami so gospodinje kar zadovoljne. Največ povpraševanja je po beli moki, olju, mesu in vinu, manj pa po žganju in krompir ju. Ker pa še vseh živil v prodaji ni dovolj, budno pazijo, da ugodnih cen ne izrabljajo špekulanti. Primer! Pred kratkim so dali v prodajo več tisoč kilogramov krompirja po ceni 21 din za kilogram. V istem času pa je trgovina KZ Guštanj odkupovala krompir po 23 din za kilogram. Torej kar ugoden zaslužek za špekulante, ki bi se lahko okoristili z ugodnim nakupom v zadružni trgovini! To blago bi lahko prodajali naprej za dva dinarja dražje. No, prodajalci so takoj zaustavili prodajo ter uredili zadevo v KZ. Kaj pa pravijo zadružniki? Ti so zadovoljni s hitro in redno prodajo proizvodov. Vsak posameznik je zainteresiran za čim višjo proizvodnjo, kar v prejšnjih letih ni bilo opaziti. Največ pa je to, da jim prodano blage prinese še 15% bonov. Letos ozimine izredno dobro kažejo, obetajo se ugodne cene beli moki, po kateri je trenutno še največ povpraševanja. Zadruge pa imajo pripravljene tudi večje površine zgodnjega krompirja, za katerega bodo morale poiskati novih tržišč. V vidu imajo ustanovitev zadružnih trgovin v Prevaljah in v Ljutomeru. ZADRUŽNA TRGOVINA IMA SVOJ KAMION Za brezhibno trgovanje je potrebna hitra dostava blaga, posebno živil, ki se kaj rada v poletnem času pokvarijo. Guštanj pa je daleč od ljutomerskih zadrug. Zato ima zadružna trgovina svoj tovorni avtomobil, s katerim pripeljejo blago od proizvajalcev v njene prostore. Le s skladišči in hladilniki je še težava. Niti prvega niti drugega v Guštanju nimajo. Poletni meseci se bližajo, zato naj temeljito pristopijo k delu. Le z brezhibnim poslovanjem bo lahko trgovina uspešno intervenirala na trgu in onemogočila špekulantom, da bi bogateli na račun delovnega človeka. -k Če ljudje sami odločajo... Od Rakičana do Beltinec so polja ravna kot dlan. Sredi bujno rastočih žit puhti sveža preorana zemlja. Nekje za nepreglednim poljem vstajajo široka gospodarska poslopja z bezlajočimi čredami živine. Po široki planjavi ropoče traktor... Beltinski grad ima staro zgodovino. Stoletja so živeli v njem razni grofje na račun domačih »berošev« in najemnikov. Slednji so živeli po okoliških »pustarah« kaj beraško življenje. Vse bi nam razodel stari volar Miha, ki že nad štirideset let volari v Beltincih. To je grenka preteklost katere se sedanji beltinski ljudje neradi spominjajo. »Sicer pa jim je odklenkalo,« se nasmehne stari Miha, ki se še vedno poganja za voli. Od zadnje jeseni se je na državnem posestvu močno sprostilo življenje. Delavci so prevzeli posestvo v svoje roke. Spočetka je bilo težko. Delavci, vajeni le ukazovanja, so se pri prvih sejah neradi oglašali. Sčasoma je šlo na bolje. Vsak je povedal svoje izkušnje. Ljudje so dolga leta živeli z zemljo, zato so jo tudi dobi« poznali. Direktor Pejnovič je rad prisluhnil preprostim uspehom. In rezultati? Kolektiv je začel z novim načinom dela, ki je na posestvu prvič preizkušen v praksi. Delavci sami sedaj odločajo o proizvodnji. Začeli so letos spomladi. Brigade so prejele vsa razpoložljiva sredstva, od semenja do strojev in živine. Regulator plač je proizvodnja in višina njenih stroškov. Da ste jih videli, kako so zavihali rokave! Brigadirji so sklicali sestanke desetin ter skrbno proučili vse proizvodne okolnosti. No, pa se je izkazalo, da je mogoče v marsičem izboljšati delo, sprostiti delovno silo. Iz pisarn so odpustili nekaj ljudi in jih napotili na važnejša mesta. Brigade so se pošteno spoprijele med seboj. NEKDANJI HLAPCI ZDAJ DOBRO GOSPODARIJO V lepo okrašeni dvorani se je vršila seja upravnega odbora. Predsednik delavskega sveta je vodil sestanek živinorejcev, voznikov, poljedelcev in drugih članov delavskega sveta, ki so proučevali uspehe prvih treh mesecev, odkar so začeli po novem. Prvo sta se oglasila poljedelska brigadirja škafar in Rous. Redke besede, ugodni rezultati! Brigade so z delom na tekočem, škafarjeva brigada v Nemščaku ima nad 120 ha zemlje, ljudi pa toliko, da jih lahko prešteješ na prste. V zemlji imajo nad 25 ha krompirja. Setev se bliža h kraju. Ozimna žita so taka, da se človek skrije v njih. Brigada je zrahljala posevke, za gnojenje pa so uporabili nekaj vagonov umetnih gnojil. Pridne roke že nadomeščajo stroji. Prejšnja leta so potrebovali za sajenje 1 ha krompirja 8 do 10 delavcev, danes jih zadostuje samo pet. Brigada je v preteklem mesecu pripravlja kolektivu nekaj nad 100.000 dinarjev dohodka. Delovno disciplino so zboljšali, le nekaj poedincev je prejelo ukore. To zahtevajo brigadirji sami, ker ne želijo, da bi kdo prejel plačilo na račun ostalih delavcev. Beltinski živinorejci imajo še boljše uspehe. Do maksimuma so sprostili norme, mlečnost krav se ob dobri paši popravlja. Živinorejska brigada v Beltincih je imela V januarju 122.849 din, v februarju pa kar 357.759 din čistega dohodka. Torej v pičlih dveh mesecih nekaj manj kot pol milijona dinarjev. Seveda, poljedelci bodo z računom na čistem šele v jeseni. Že zdaj računajo s prodajo 12 vagonov žita, 29 vagonov krompirja, 24 vagonov povrtnin in večje količine semenja. Živinorejci imajo postavljen načrt: 2300 pitancev, 117.000 litrov mleka in 30.000 komadov jajc. To ni šala! PRED LETI MOČVIRJE, DANES PA FARMA Skoraj neverjetno, a vendar resnica. Tam, kjer je pred nekaj leti bilo močvirje, je zrastlo novo naselje modernih hlevov. Živinorejska brigada Nemščak nosi glavno breme proizvodnje. Zgradili so osem večjih hlevov in centralno kuhinjo. Čeprav zgradbe niso dograjene, so hlevi polni pujskov, pitancev in plemenskih svinj. Svinjarice delajo s polno paro, seveda kar z rokami. Miholič ima nad 250 pitancev in plemenjač. Norma je 150 komadov. On opravlja vse delo z lahkoto. Pomagajo mn izkušnje, ki si jih je pridobil v Nemčiji in Franciji. Seveda, tam je bil samo hlapec, tu pa je gospodar. Njegova beseda obvelja v brigadi. Nekdanji »beroši« stanujejo v novih stanovanjih, ki se vrstijo ob cesti. Imajo elektriko, moderne štedilnike in opravo. Tega pod grofico pač niso imeli. V pisarni se sklanja nad papirji mladi brigadir Miha. Z veseljem pripoveduje o prvih uspehih, ki jih je brigada dosegla s križanjem svinj. Hočejo vzgojiti pitance, ki bodo ugodno prenašali domače terenske prilike in se v večjem številu množili. Prvi rezultati so zelo ugodni. Križanci so odporni in potrebujejo povprečno manj hrane, kot pa čistokrvne svinje. Takole primerjajo: križanec potrebuje pri prirastka 1 kg masti 4,05 kg, čistokrvna svinja pa 4,30 kilogramov krmil. Če upoštevamo množino pitancev, prihranijo lepe vsote denarja in svinjske krme. Posebnost ha Nemščaku je perutninarska farma, ki so jo zgradili tik ob Muri. Vzgajajo vodno perutnino in kokoške. Letos so dali za potrebe valilnic več tisoč komadov priznanih jajc. Tudi med učitelji imamo nagrajence Prosvetni delavci murskosoboškega okraja so v tekmovanju na čast 10. obletnice OF dosegli vidne uspehe. Za njihove zasluge pri prevzgoji kmečkega ljudstva je Prezidij Ljudske skupščine Jugoslavije na predlog okrajnega odbora Ljudske prosvete nagradil z medaljo dela naslednje prosvetne delavce: tov. Orešnik Ivana, ravnatelja nižje gimnazije v Cankovi, Beloglavec Vilibalda, ravnatelja nižje gimnazije v Gor. Lendavi, tov. Vučak Štefana, ravnatelja nižje gimnazije v Puconcih, in Sreš Martina, šolskega upravitelja v Ižakovcih. Odilkovanci so ob priliki sprejema odlikovanj obljubili, da bodo odslej vložili več truda v svoje delo, ker lahko edino s tem upravičijo zaupanje in odlikovanje najvišjega foruma narodov Jugoslavije. Tovarišem čestita vse delovno ljudstvo Prekmurja, kateremu so odlikovanci pomagali pri prevzgoji. 3 svojo požrtvovalnostjo pa lahko služijo za svetel zgled vsem svojim stanovskim tovarišem. —ak V nedeljo bomo šli na Vrazov dom Sto let je minulo, odkar je v Zagrebu prenehalo biti srce slovenskega in hrvatskega pesnika, prleškega rojaka Stanka Vraza. Starejši ljudje se še spominjajo dneva, ko so v prijazni hišici na Cerovcu slavili 100-letnico pesnikovega rojstva. Svet za kulturo in prosveto V Ljutomeru je poskrbel za obnovitev pesnikovega doma, ga s pomočjo množičnih organizacij pripravil, da sprejme številne obiskovalce, ki bodo v nedeljo ponovno manifestirali bratstvo med hrvatskim in slovenskim narodom. V nedeljo bomo spet obiskali njegov hram, skromno izbico, v kateri se je začelo plodno pesnikovo življenje. Njegovi častilci iz Hrvatske se mu bodo oddolžili s spominsko ploščo. Preko Stanka Vraza nas vezejo kulturne vezi s hrvatskim narodom. Stanko Vraz je postal popularen med slovenskim ljudstvom, odkar je dr. Slodnjak dokazal, da je bil tudi upoštevanja vreden slovenski pesnik J. B. Veličasten sprejem Titove štafete v Murski Soboti V ponedeljek 21. maja so se kmalu po 10. uri začeli zbirati pred spomenikom Zmage v Soboti pionirji, mladinci, člani sindikatov in ostalo prebivalstvo Sobote. Vsak čas je morala prispeti štafeta z naftinih polj v Dolnji Lendavi, odkoder je krenila ob 9,45 proti Murski Soboti, noseč s seboj pozdrave ljubljenemu Maršalu. Tudi štafete iz ostalih vasi so se bližale M. Soboti. Nad 1500 ljudi je kmalu po pol 11. uri pozdravilo mladince fizkulturnike, ki so pritekli pred spomenik Zmage. Zbranim meščanom je spregovoril tajnik IOLO tov. Antalič, ki je pozdravil mladince-fizkulturnike in jim naročil, da naj ponesejo tovarišu Titu iskrene pozdrave prekmurskega ljudstva za njegovo 59-letnico rojstva. Prebral je pozdrave, ki jih pošiljajo svojemu ljubljenemu učitelju in voditelju množične organizacije in delovni kolektivi iz Sobote. V imenu JA je povzel besedo tov. p. poručnik Pavličević. Po njegovem govoru je tov. Antalič izročil članom SN Mure štafetno palico, ki so jo ponesli naprej proti Gor. Radgoni. -ček Še ena o prosenjakovskem zadružnem domu Živo je na gradbišču zadružnega doda v Prosenjakovcih. Tembolj, živo, ker so marsikje v soboškem okraju gradbišča zadružnih domov mrtva, v sramoto vaščanom. Frontovci Prosenjakovec, ki so v čast, 10-obletnice OF tekmovali, niso pozabili pri tem na svoj zadružni dom. Najvažnejša tekmovalna točka je bila dograditev zadružnega doma. Ko je bil v maju 1949 dom dograjen v surovem stanju, je lahko vsakdo ugotovil, da bo eden na j več jih in najlepših. In res! Sedaj, ko se z delom bližajo dograditvi, je jasno, da bo prosenjakovski dom v ponos vseh vaščanov. Res je, da so tudi frontovci Prosenjakovec nekaj časa »počivali«, ko je bil dom dograjen v surovem stanju, vendar so uvideli, da od takšnega doma nimajo nobene koristli. Krepko so pljunili v roke in ponovno začeli med zidovjem. Kje je material? To vprašanje ni bilo ravno najvažnejše. Ljudje, kot so Kološa, Vereš in drugi, to ne sprašujejo. Poiskali so ga mimogrede. Delo se ni ustavilo. Zatrdno so sklenili, da ne bodo končali, dokler ne bo dom popolnoma dograjen dokler ne bodo imeli opremljene dvorane, čitalnice, knjižnico, prostore za kmečko zadrugo in pisarno KLO. Frontovci Prosenjakovec z veseljem pričakujejo tisti dan, ko bodo popolnoma dograjen dom izročili svojemu namenu. -ček Za tržaški kulturni dom V radgonskem okraju že zbirajo prispevke za gradnjo kulturnega doma v Trstu. Vabilu republiškega odbora za pomoč tržaškim Slovencem so se odzvale frontne, sindikalne in mladinske organizacije, ki zbirajo med svojim članstvom denar, les in razpoložljivi gradbeni material. Vaški odbor Osvobodilne fronte v Janhovi je prvi zbral 1170 dinarjev, čeprav je obiskal samo 17 hiš. Janhovo štejejo med najmanjše vasi v okraju, ki pa se je tokrat prva izkazala. Tudi radgonski frontovci dajejo prostovoljne prispevke. Člani sindikalne podružnice radgonskega DES so zbrali 1300 dinarjev in jih poslali sindikalnemu svetu Pri okrajnem magazinu nočejo ostati med zadnjimi, saj so prvi dan prispevali preko 500 dinarjev, pomoči pa ne bodo odrekli člani podružnice, ki so zaposleni na podeželju. Obisk v lendavski zadružni trgovini Od trgovine kmečkih delovnih zadrug lendavskega okraja, ki je bila odprta pred dvema mesecema v Dolnji Lendavi, so potrošniki tega industrijskega kraja mnogo pričakovali. Že vnaprej so jim pripovedovali, da bo trgovina uspešno pobijala visoke cene kmetijskih pridelkov, ki jih nudijo privatni kmetje na trgu. Obljubljali so, da bo imela v prodaji moko, mast, meso itd., toda od vseh teh obljub ni ostalo ničesar. V dveh mesecih, odkar je trgovina odprta, so zadružniki zadovoljili le malenkostne potrebe potrošnikov. Predvsem s kmetijskimi pridelki je trgovina zelo slabo založena. Navadno nudi potrošnikom le manjše količine zelenjave: malo solate, peteršilja, redkvice in malenkost ostalih povrtnin, ki pa je ne pošiljajo v trgovino zadružniki, marveč jo odstopa ekonomija podjetja za proizvodnjo nafte, kadar je ima za svoje potrebe preveč. V času, ko je v Dolnji Lendavi najbolj primanjkovalo krompirja, so ga kamovski zadružniki poslali v trgovino okrog 1500 kilogramov, istočasno pa so ga v večjih količinah prodajali nakupo- valcem iz Hrvatske, ki so jim ga plačali po neprimerno višjih cenah. V dveh mesecih je nudila trgovinah potrošnikom samo okrog 600 kg moke, čeprav je imela samo kmečka delovna zadruga v Črensovcih spomladi na zalogi še mnogo rži in pšenice. Nikoli še ni imela trgovina v prodaji masti in mesa, prav tako ni nudila potrošnikom mlečnih izdelkov. Cene pridelkov v trgovini so občutno višje od cen pridelkov, ki jih nudijo prekmurski kmetje na trgu. Te dni so bila na primer jajca na trgu po 8 din komad, trgovina kmečkih delovnih zadrug pa jih je prodajala po 9.5 din. Moka, je bila v trgovini po 160 in celo po 180 din kilogram v času, ko so jo kmetje prodajali po 130 din kilogram. Samo bežen obisk v trgovini nudi kaj žalostno sliko. Neprestano prihajajo vanjo ljudje in vprašujejo po tem in onem, poslovodja pa odgovarja potrošnikom vedno enako: »Nimamo!« Ugled vsega zadružništva v lendavskem okraju zahteva, da zadružniki spremenijo odnos do svoje trgovine, sicer je boljše, da jo zaprejo. D. H. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 24. maja 1951 Tatinska skupina soboških mlinarjev čaka pred sodiščem Vsakomur je znano, da je precejšnji del lanskoletnih težave nosilo v naši republiki prekmursko kmečko ljudstvo. Ne moremo zanikati dejstva, da so prekmurski kmetje svoje dolžnosti do države in skupnosti v precejšnji večini izvršili. V mnogih primerih so svoje obveznosti celo s težavo izpolnili. V trdni zavesti in Čvrstem prepričanju, da oddajajo svoje žito skupnosti, da pomagajo pri premagovanju posledic lanske suše, jim tudi ta žrtev ni bila pretežka. Medtem, ko se je delovno ljudstvo s težavo borilo za izvedbo načrtnih nalog, pa so se našli v Okrajnem mlinu v Mur. Soboti ljudje, ki so jim bile splošne težave deveta briga. Pred sodiščem se bodo morali zagovarjati obdolženci: Titan Franc, Sever Franc, Franko Franc, Horvat Ludvik, Tivadar Martin, Gutman Franc, Jerebič Štefan in ostalih 11 soobdolžencev. Drznosti in brezobzirnosti, s katero so odtujevali splošno ljudsko premoženje, ni primera. Titan Franc, kateremu je dokazano, da je preprodal okrog 1700 kilogramov moke, ukradene iz državnega mlina, je karakterističen primer dozorelega črnoborzijanca — mojstra svojega poklica. V povezavi z mlinarji: Sever Francem, Franko Francem in Horvat Ludvikom, od katerih je moko prejemal, a le-ti so isto v mlinu kradli, sl je obdolženi Titan ustvaril Široko mrežo nedovoljene trgovine, preko katere je uspešno plasiral ukradene mlevske izdelke v različne kraje naše republike. Že samo dejstvo, da je od posameznih ljudi — svojih odjemalcev — prejemal glede na količine naročila, kaže na odrejen sistem in organiziranost v delu teh ljudskih škodljivcev. Mlinarji Sever Franc, Franko Franc in Horvat Ludvik, ki so na spreten način kradli moko v nočnem času, ko jim je bila splošna imovina v mlinu zaupana — so redek primer tatov, ki jim posledice njihovega početja niso bile mar. Če je bil primanjkljaj moke le preveč očiten, so napravili hladnokrvno prijavo, češ da je bil v njihovo podjetje izvršen vlom, kakršenkoli sum o njihovi soudeležbi pa so odločno odklanjali. Vsi trije so torej kradli moko in so jo ponoči ob dogovorjenem času prinašali svojemu pajdašu Titanu, ki jih je potrpežljivo čakal nedaleč od mlina, na že prej dogovorjenem mestu. To Je bilo pri budnem in uglednem nočnem čuvaju tov. Gutmànu. Da je Gutman pri opravljanju svoje službe prizanesljivo o teh tatvinah molčal in jih celo čuval pred morebitnim iznenadenjem, je čedna druščina tudi zanj poskrbela, da mu ni manjkalo ne moke in ne denarja. Ko je Titan moko prevzel, ni tvegal daljšega prevoza, temveč jo je na kolesu pripeljal do Tivadar Martina, pri katerem so sl omenjeni izgovorili skladišče, odkoder so jo potem razpečavali naprej. Pripomniti je, da še obdolženci Sever Franc, Franko in Horvat niso posluževali vselej posrednika Titana, temveč so moko odnašali tudi neposredno k Tivadarju, ali pa je po njo prišel k mlinu Tivadar sam. Zato je skladišče pri Tivadarju imelo izredno važen pomen in je predstavljalo takorekoč tatinski center, o čemer pričajo številne polne in prazne vreče, najdene pri preiskavi. Razumljivo je, da tudi nadebudni Tivadar svojih uslužnosti Titanu in ostalini ni poklanjal zgolj iz prijateljskih nagibov, temveč je znal uveljaviti svoje usluge tako, da je bil njegov trud obilo poplačan, saj ima na vesti 17 vreč moke. Vsem zgoraj imenovanim je dokazano, da so pokradli najmanj 8,5 ton raznovrstne moke, katero so potem prodajali po 70 do 80 dinarjev za kilogram. Svojevrstna posebnost je nadmlinar Jerebič Štefan, ki sicer ni bil v povezavi z omenjenimi tatovi, temveč le kradel samostojno, ker mu pač nadrejeni položaj v službi povezanosti najbrže ni dovoljeval. Toda kljub temu, da je moral delati osamljen, ni bil nič prikrajšan. Posluževal se je prednosti, k! si jih ostali niso mogli. Pri belem dnevu je javno kradel, pri čemer mu je s prevozom priskočil na pomoč nje- gov dober sotrudnik Bagri Jožef, ki je bil istočasno njegov kupec; Jerebič je njemu prodal 700 kg zrnja. Tekom preiskave se je ugotovilo, da je obdolženi Jerebič Štefan na ta način oškodoval državo za 2380 kg moke in zrnja. Pri prodaji na drobno je bil sicer nekoliko drag, saj je prodajal kilogram moke po 120 dinarjev, vendar Je popolnoma primeren, da ga vključimo med ostale sovrstnike, ki so bili sicer pri prodaji nekoliko bolj velikodušni. Zanimiv in omembe vreden je zagovor tov. Jerebiča, ki vztrajno trdi, da je prodano zrnje in moka njegov lastni pridelek, pridelan na zemljišču, ki meri 0,65ha. Na tem zemljišču je imel posejane 0,30 ha pšenice, ima pa osemčlansko družino, ki jo je dobro prehranil. Kako je mogel prodati 2380 kg žita? Nikogar, pa najbrž tudi sodišča ne bo mogel prepričati o resničnosti svojih izpovedb. Njegova trditev, da ima najboljšo zemljo v Prekmurju, ki čudovito rodi, bo najbrže tudi klavrno propadla. V vztrajnosti, s katero se tega zagovora oklepa, ga ne motijo niti neovrgljivi dokazi, ki so jih ljudski organi tekom preiskave dobili v roke. Vsi navedeni in oni, ki jih zaradi Številčnosti tu posebej ne omenjamo, so karakterističen primer moralno pokvarjenih ljudi-tatov splošno-ljudskega premoženja, ki s svojim Škodljivim delom niso prenehali niti tedaj (lansko leto), ko so naši delovni ljudje v občutnem pomanjkanju najnujnejših prehrambenih predmetov z velikanskimi napori častno izvrševali načrtne naloge za dobrobit in boljšo bodočnost naših narodov. Z gnevom in odločnostjo zavračajo prekmurski kmetje takšno ravnanje v naših mlinih in upravičeno pričakujejo, da bodo krivci prejeli pravično kazen. H. B. Z ljutomerskimi gasilci smo zadovoljni Pokličemo si v spomin praznik Osvobodilne fronte, ko je 581 uniformiranih gasilcev v mimohodu pozdravljalo svoje politične in oblastvene voditelje. Tega dne so dobili priznanje najboljši gasilci. Na slavnostnem odru jih je po« zdravil tov. Zavratnik, predsednik gasilske zveze. Vzpodbudne besede niso bile zaman izrečene. Poveljnik Blagovič je začel s čitanjem imen. Drug za drugim so prihajali na oder stari in mladi gasilci, dekleta, gasilski strokovnjaki. Najboljši so dobili diplome gasilskih častnikov, v Ljubljani so jih potrdili za voditelje. Na odru je stalo 80 krepkih gasilcev, ki jim je gasilska zveza podelila podčastniške naslove. Veseli svojih uspehov so potem korajžno zapeli gasilsko himno »Ko gasilski rog zapoje ...« Po tem pomembnem dogodku so v skupinah odhajali na svoje domove. Če si prisluhnil njihovemu kramljanju, sl kaj lahko slišal: »Tudi jaz bom šel po poti najboljših.« In zgodilo se je, da smo sedmega maja začeli z desetarskim tečajem. Iz vaških gasilskih enot je prišlo 82 članov, med. njimi 14 deklet. Mnogi so zapustili svoje zadruge, ker so jim zadružniki obljubili, da jih bodo nadomestili na zadružnem polju. No, sicer pa izurjeni gasilci pomagajo zadrugam, če jih doleti požarna nesreča. Vsako minuto so pripravljeni na borbo z ognjem. Okrajna gasilska zveza v Ljutomeru je doslej organizirala tri desetarske tečaje, ki jih je obiskalo 87 vaških ga- silcev. Društva so poslala najboljša člane, da se usposobijo za vodstvo osnovnih gasilskih edinic. Tečajnikom iz Miklavža smo morali priznati, da so dobro pripravljeni. Lansko leto je društvo samo životarilo, brez večjih uspehov Danes? Na tečaj so poslali tri člane in dve članici. Njihov sektorski poveljnik Mlinarič se je pač vživel med svojimi ljudmi: Miklavžani, vaščani Hermanec in Vitanja. Vzgojil jih bo v predane gasilce. Vendar pa znamo ločiti dobro od slabega. V. svoji sredini ne marajo gasilci ljudi, ki bi podirali njihovo stavbo. Takim pač hitro pokažejo vrata. Nič se jim ne zdi lepo, da so veržejski gasilci odpovedali. Zadnjič so na konferenci obljubili, da bodo poslali zastopnika v desetarski tečaj. Nikogar ni bilo, ne iz Veržeja, Bunčan, Bolehnečic... Upravni odbori naj si pogledajo 49 člen pravila o prostovoljnih gasilskih društvih in videli bodo, da je vzgoja in kulturno razvedrilo prva skrb gasilskih vodstev. Svoje članstvo pač ne bodo vzgojili samo z veselicami, ki so včasih naravnost nevzgojne, posebno takrat, ko je po sredi preveč vinske kapljice. Predavatelji posredujejo svoje izkušnje mlajšemu kadru gasilcev, veseli so, da jim lahko pomagajo z znanjem, ki so ga pridobili v častniški šoli. Predavatelji in tečajniki ne poznajo zamude tudi tokrat se držijo znanega gasilskega izreka: »Vsaka minuta na požarišču izgubljena, ne more biti več za skupnost pridobljena«. C. K. Še beseda o šolstvu v mursko-soboškem okraju • V našem Prekmurju smo poleg gospodarskih uspehov tudi v šolstvu vidno napredovali. Številčni porast osnovnih, srednjih, strokovnih in manjšinskih šol, nam -je zgovoren dokaz, da naša oblast skrbi za vzgojo mladega pokolenja. V primerjavi s časi stare Jugoslavije, vidimo velik napredek v samem sistemu šolstva, materialni oskrbi šol in učencev, v množičnem izobraževanju šolske mladine v enotnih šolah, skozi katere naj bi šlo 75 odstotkov naših otrok. Vsakemu otroku so načelno odprta vrata do višje izobrazbe, kar je odraz najnovejšega šolskega sistema, ki pa se bo tudi v bodoče dopolnjeval. Nekoč je prav šolski sistem oviral učenca, da bi se šolal na višjih ustanovah. Lete so bile dostopne izbrancem, danes pa jih lahko obišče vsak učenec, ki ima pogoje za višjo izobrazbo, Značilne za kvalitetno delo na naših šolah so številke, ki nam povedo, da smo znanje otrok močno izboljšali. Razveseljiv je tudi padec izostankarjev pri šolskem pouku. V šolskem letu 1049/50 je izostalo v nižjih razredih osnovne šole 4 odstotke manj učencev, kakor nekoč v stari Jugoslaviji. Meja osnovnošolske izobrazbe se je torej pomaknila navzgor. Naši učitelji po vaseh opravljajo odgovorno nalogo, saj odpade na vsakih 51 učencev po en učitelj, dočim je v bivši Jugoslaviji bilo to število manjše za sedem učencev. Navzlic takšnemu stanju smo dvignili povprečni šolski obisk od 82% na 94%, letni šolski uspeh pa od 78 % na 84 %. Bodoča šolska mreža predvideva osem novih gimnazij, ki bodo delovale poleg šestih dosedanjih. Zaradi potrebe po kakovostnem pouku po višje organiziranih šolah, bomo sčasoma opustili enooddelčne šole. V povojnih letih smo dosegli uspehe v tasti šolskih in učiteljskih knjižnic. Čeprav je okupator uničil ogromno število knjig, smo predvojno število knjig že precej presegli. Vse šole imajo sedaj svoje knjižnice, ki jih pridno obiskujejo šolski otroci. Učiteljski kader se neprestano vzgaja in dopolnjuje svoje pedagoško znanje. Dejstvo, da smo v mursko-soboškem okraju vzgojili 51 učiteljev pripravnikov, od katerih je 90% položilo strokovne izpite, govori v prid ljudske oblasti, ki posveča vso skrb mladim učiteljem. Precejšen razvoj so zabeležile ostale ustanove: glasbena šola, soboški dijaški dom, otroški vrtci v Soboti, Beltincih in Cankovi ter 13 mlečnih kuhinj v okraju. V kolonije in pionirska taborjenja je bilo poslanih 194 otrok, za katere je država potrošila 203.700 din ali 1050 dinarjev na posameznega pionirja. Prosvetni delavci se prav dobro zavedajo, da vzgajajo kmečko mladino. Zato jo že v osnovnem šolanju navajajo k samostojnemu delu, tovarištvu, ter drugim lastnostim, ki naj odlikujejo novo vzgojenega človeka. Tudi pionirskim odredom pridno pomagajo. Grenka okupacija je zredčila vrste naših učiteljev in profesorjev. Od 160, v šolskem letu 1939/40 delujočih prosvetnih delavcev, je 12% učiteljev položilo svoja življenja na oltar domovine, ko se je borilo v partizanskih vrstah ali pa jih je tuja pest pahnila v strašno internacijo. Na svetlem zgledu padlih tovarišev gradijo učitelji mursko soboškega okraja svojo stavbo šolstva, ves svoj pouk s katerim vzgajajo novo pokolenje prekmurskih Slovencev. F. P. „Mlada pota“ literatov soboške gimnazije Skromna je prva ciklostilna številka gimnazijskega časopisa, toda pogumen korak mladih literatov. Pet, doslej nepoznanih imen je stopilo v javnost. Njihove vrstice zanikajo mnenje, da je na soboški gimnaziji zamrlo, literarno ustvarjanje, ki je bilo po osvoboditvi zelo pestro. »Kdor bo prijel v roke ta majhen zveščic, naj ne, ocenjuje preveč kritično, kajti vsak začetek je težak!« je napisal v uvodniku urednik. Preveč plaho zvene te besede. Zato hočem povedati, da bi bilo bolj prav, če bi na istem mestu stalo: »Čitalec naj se zaveda, da je to prvi zvezek časopisa mladih literatov gimnazije po osvoboditvi, kajti že samo to opravičuje začetne pomanjkljivosti!« Da! Potrebno je več optimizma, saj nihče ne more od mladega gimnazijca zahtevati, da bo njegovo delo umetniško popolno. Pravtako ne sme začetnik ob dobronamerni kritiki prenehati, kajti s tem dokazuje, da ne veruje v svoje ustvarjanje. Toda, preidimo na vsebino ! Na desetih straneh najdemo šest pesmi treh avtorjev, dve črtici. O vseh bom povedal svoje mnenje, ki pa naj ne velja za nezmotljivo oceno. Pri ocenjevanju ne morem preko težav, ki jih imajo začetniki. Hočem poudariti, da je pri vseh opaziti vpliv vzornikov starejših pisateljev in pesnikov. Vzrok temu je, da mlad avtor ni izoblikoval popolnoma lasten slog, za kar je potrebno mnogo truda in izkušenj. Zdi se mi, da je najbolje začeti tam, kjer je snov najbolj privlačna. Meni ugaja proza »Lovska sreča« izpod peresa Milivoja Slavca. V njej opisuje lovska doživetja. Pisec je oster opazovalec, kar lahko opazimo v živahnem in doživetem pripovedovanju. V kratkem ga bomo spet srečali na straneh Časopisa »Mlada pota«. Prepričevalen je tudi Rado Stepih s svojo črtico; »Beg««. Njegov razvoj ovira nedoživeta snov« katero razvija po pripovedovanju znanca ali pa je njen izvor v domišljiji. O tem pričajo nekatera težja mesta, kjer je avtor preskočil opis prepotrebnih podrobnosti za spoznavanje celote. Preskočil je beg ujetnikov Bojana in Stanka, čeprav je »Beg« naslov in bistvo dogodka! »Ves dan sta čakala v skrivališču« . .. piše v sredini, ne da bi pojasnil, kako sta se izmaknila stražarju in prišla v skrivališče. Gotovo bi avtor laže uspel, če bi šel po poti Milivoja Slavca, ki je opisal, kar je sam doživel. Ozrimo se po prispevkih mladih poetov. Najbolj mi je ugajala pesem: »0 grobu«, dasiravno je na zadnji strani časopisa. Seveda ne bom trdil, da je v celoti dognana, toda krepke so prve vrstice: »Gozd. Na sredi križ, pod njim gomila. Zapuščen grob, le roža vzklila je rdeča...« Prepričan sem, da se bo v bodoče še oglasil, čeprav je ostali del pesmice kakovostno slabši, ker dovoli, da se mu vrinejo, besede izražene v pesmih naših partizanskih pesnikov: «Grenke misli so, vendar umreti za svobodo zlato je lepo, Smreka žalno pesem pela je otožno in sanjavo. Tud. v pesmi »Oblačku« ni dosegel višine katere je zmožen. »Zagrebel bom srce v pomladno prst« in »Neodposlano pismo«, sta pesmi Gorazda. Prva izzveni preveč prozaično, druga pa je dokaj dovršena. Ritem je tekoč. Občutek imam, da je precej naveza na Vido Tauferjevo. Pravtako mi ugajajo pesmi »Za prvi maj« in »Pismo« Antona Ferenca. Tudi zanj velja, da je nekoliko pod vplivom Kajuha. To ni zanikanje nadarjenosti, marveč samo potrditev znanega pravila, da je vsak začetnik dojemljiv za vpliv pisatelja ali pesnika, ki mu je najbolj ugajal. P.V. Glas globočkih gasilcev V hribovitem predelu okrog Globoke so 1049 leta ustanovili svoje gasilsko društvo. Ustanovitelji so najboljši frontovci, ki so razumeli pomen gasilstva, povrhu pa tudi krajevne potrebe. Raztresene vasice okrog Globoke so v zelo hriboviti legi, skromne hišice so večinoma lesene, pokrite s slamo, če bi po nesrečnem naključju izbruhnil požar, bi naj bližje čete le težko prišle na pomoč. To jih je vzpodbudilo, da so se zbrali na ustanovnem sestanku. Izvolili so si odbor, uredili vse potrebno. Temu je kmalu sledil konec in skromno zatišje do letošnje spomladi. Kje je vzrok, da je ostalo društvo na papirju? Morda bi kdo porekel, da ljudje niso pokazali zanimanja. Vendar ni bilo tako. Na vodilno mesto v društvu so prišli ljudje, brez volje za delo, neiznajdljivi povrhu tega pa se niso. znali, povezati s sosednjimi četami in okrajno zvezo, ki bi jim lahko pomagala v začetnem delovanju. Razumljivo, da takšnega društva OGZ ni marala v svojem seznamu. Letos spomladi je pred društvo odločno postavila zahtevo: ali mislite začeti? Članom društva se je takoj zasvetilo, da gre za obstoj organizacije. Pošteno so premislili, nato pa sklenili: ne, tega si pač ne dovolimo. Sklicali so vse gasilce in se po domače pogovorili. Društvo se je začelo gibati, ker ga vodi nov odbor, ki je opustil spomine na preteklo leto. Nečemer Franca, Makovca in še par drugih imajo vaščani za najboljše gasilce. Upravni odbor se zdaj redno sestaja. Največ se trudijo, da bi nabavili potrebno gasilsko orodje, brizgalno itd. Zveza jim je obljubila pomoč. Ob nedeljah pridno vadijo, po 25 članov redno prihaja na vaje, kar je za začetek zelo dober uspeh. Društvo šteje 43 aktivnih in podpornih Članov. To število še ni dokončno, ker se prijavljajo novi vaščani. V 34dnevni desetarski tečaj so podali poveljnika Sever Alberta, ki jim bo pozneje lahko pomagal. Vsi vstopili v domače KUD »Alt Franca«, kjer se pripravljajo za samostojen nastop na odrli. B. A. Iz kronike šolnika Miroslava (Iz dni okupiranega Prekmurja) Penzionistom so priznali pokojnino brez razlike na domovinsko pristojnost, odločili pa so jim rok za ureditev državljanstva. Vsi ostali pa so se poslužili pravice Uredbe o reguliranju položaja uradništva bivše Jugoslavije ter so vložili prošnje za pokojnino oziroma preživnino na M. Kir. Központi illetmény hivatal v Budimpešti. Dasi so bile direktive uradne Pešte v vprašanju manjšin širokogrudne, so vendarle ostali brez sredstev — takorekoč goli in lačni na cesti — številni uradniki s svojimi družinami. Vsi Slovenci iz Preka (z onstran Mure!) so morali že prej vložiti prošnjo za bivanje v mejah Madžarske. Razen nekaj redkih izjem je Ministrstvo za notranje zadeve zaradi negativnih informacij domačih Madžarov in madžaronov vse prošnje zavrnilo in izdalo nalog, da se morajo ti Slovenci v roku 15 dni izgnati. To' pa se ni zgodilo, ker so novoustanovljene države odklanjale sprejem teh oseb »dvomljivega državljanstva«, kot so jih imenovali lokalni činitelji. Če je seveda šlo za obveznosti, se ti lokalni činitelji niso prav nič obotavljali, da so te Slovence smatrali za vojne obveznike, jih klicali na orožne vaje in jih celo pošiljali na vzhodno fronto. V tem razdobju so Madžari izvedli vojaško organizacijo na okupiranem ozemlju ter redno vršili novačenja najprej mlajših letnikov, ki še v stari Jugoslaviji niso služili vojaščine, kasneje pa so mobilizirali tudi starejše letnike. Tako 3. marca 1942 letnike 1919, 1920 in 1921. Če je prišlo do izgona, so poedini vložili v odprtem roku priziv, ki pa jim. je bil ponovno odklonjen z motivacijo, da so nezaželeni inozemci. Če so potem zaprosili v skladu z mednarodno konvencijo za zaščitni vizum pri švicarskem poslaništvu v Budimpešti, so ga lahko dobili S tem so se sicer izpostavili nevarnosti internacije, rešeni pa so bili vseh madžarskih vojaških obveznosti. Kdor je debil dovoljenje za bivanje, je dobil tudi kmalu izplačano pokojnino s pravilno priznan mi službenimi leti. V tem primeru je bilo najvažnejše poročilo 9 in mnenje orožništva, ki je dobivalo informacije iz Prekmurske banke ter od različnih zaupnikov, zlasti pa od samega Hartnerja. Ta je v februarju 1942 postal kooptirani poslanec madžarske spodnje zbornice ter je zato njegov vpliv v Szombathelyu in PeŠti zelo narasel. Pritisnil je zato na velikega župana v Szombathelyu. da še penzije Slovencem ne smejo več dodeljevati, pri centralnem penzijskem uradu pa, da se pokojnin ni več izplačevalo, ne da bi prišli vsi prosilci v pretres pri posebnih tročlanskih komisijah. Tako so sredi poletja 1943 prišli učitelji in profesorji pred komisijo v Zalaegerszegu, sodniki in sodni uradniki pa v Szombathelyu. V prvi komisiji je bil posebni informator Antauer Evgen, dočim je v Soboti že na predkonferencah stavljal predloge Titan Jožef. Ta komisija je po zaslišanju prizadetih — večini odklonila predlog za prejemanje pokojnine. Drugi komisiji v Szombathelyu je bil dodeljen za tolmača sodni pripravnik dr. Janez Nemec. Čuvala je tradicijo neodvisnosti sodišča in zahtevala iz Sobote konkretnih dokazov. Ker pa le-teh ni bilo, je vsem prosilcem priznala pravico do pokojnine. Bila je. to dolga procedura, ki se je vlekla pri posameznikih celo do konca 1943. leta. Nekaterim — ki so sicer imeli pravico do pokojnine po mednarodnem pravu -— so pokojnino odrekli z motivacijo, da morajo do konca 1945. leta urediti vprašanje madžarskega državljanstva. Doslednosti ni bilo. Razen nekaj redkih izjem, ki so vložili prošnje za opcijo, pa se je večina upravičencev do pokojnine dogovorila, da se raje odreče pokojnini, kot pa da bi zaprosila za madžarsko državljanstvo. S takim postopkom, kot je opisan, so Madžari hoteli paralizirati vpliv Slovencev na javnost, češ »saj smo jim dali kruh!«. V tem času so osredotočili svoje delo predvsem okrog organizacije M. E. P., t. j. Magyar Elet Pária31) , ki so jo v okraju ustanovili 30. januarja 1942. V Prekmurju je bila to prva »importirana« stranka ozir. politična organizacija. Vodja in predsednik je bil Hartner Ferdo-Laval, ki je stranko naslonil na V. M. K. E. Ta vladna stranka je imela v vsakem notariatu svoje zastopnike V Soboti so prirejali politične seminarje, na katerih so večkrat referirali odlični zastopniki in sodelavci predsednika vlade Bárdossy Lászla. Na zasedanju parlamenta v dneh od 6. do 13. februarja 1942 so izvršili priključitev v »Délvidéka« »okrnjeni Madžarskih (Csonka Magyarország). Prekmurje sta zastopala kooptirana poslanca dr. Országh Pál, po rodu iz Lendave, in vpliven emigrant iz leta 1920 lendavski okraj, soboški okraj pa njen dotakratni župan Hartner Ferdo-Laval, ki je postal vitez ter dobil tako svoje tretje, tokrat viteško ime Lindvay, po graščini pri Gradu (G. Lendava), kjer je njegov očim med »zasedbo« ogoljufal tamošnjega grofa.32) Sredi vojne je po njihovem Trianon padel. V okraju so izvedli organizacijo Levente, katere ustanovni sestanek je bil sklican 9. januarja 1942. V odbor so prišli sledeči: dr. Olajoš Jozsef, okrajni nadglavar — častni predsednik vitez Lindvay Nándor, poslanec, predsednik ter Galambos Márton, učitelj-rezervni nadporočnik, kot okrajni poveljnik. V odboru sta oba zastopnika cerkve kot »duhovna člana«: za evangeličane Kovacs Števan, za rim. kat. pa Vojkovič Jožef. Levente je bila obvezna predvojaška telesnovzgojna organizacija, v katero so še morali vključiti vsi mladinci, ki niso odslužili vojaškega roka, a so bili zanj sposobni, t. j. od 12. do 23. leta starosti z nalogo, da usposobi mladince za zdrave in zavedne pripadnike madžarske vojske. V skladu s pravili in zakonom je Levente obvezna in nepolitična organizacija. V resnici je hotel okupatorski klerikalni režim narediti iz nje raznarodovalni inštrument, kar mu pa zaradi splošnega odpora, zaradi tega, ker je luteranskim predelom bil klerikalizem tuj in zaradi tega, ker so bili vaditelji ponekod slovenskega porekla, ni uspelo. Za vzgojitelje tkzv. paranesnoke so bili z dekreti postavljeni predvsem madžarski učitelji oz. uradniki. Ker pa teh ni bilo dovolj, tudi slovenski učitelji, vsi pa s pogojem, da so rezervni oficirji, četudi bivše jugoslov. vojske. Dne 21. junija 1942 so priredili v Soboti, prvi »Levente-nap«, kjer je govoril v »patriotičnem« smislu šolski nadzornik Rostás Pál. (Dalje prihodnjič) 31) Stranka madžarskega življenja. 32) Pod okupacijo je ogoljufani grof vložil tožbo pri okrajnem sodišču v Murski- Soboti. Murska Sobota, 24. maja 1951 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 S kuhinjskim nožem nad nedolžnega človeka . . . Radgonski preiskovalni organi so končali s preiskavo zoper osumljence Vogrin Antona, Zorman Antona in Klemenčič Franca iz Župetinec, ki so 14. marca t. l. zagrešili ogaben zločin. Trojica storilcev je bila že dalj časa v sovraštvu z Bezjak Alojzem in Borsokov Aleksandrom iz slapšinske vasi. Med njimi je večkrat prišlo do prepirov in lažjih pretepov, ki so se žalostno končali kritičnega dneva ob pol 21. uri. Tega dne so se znašli naši poznanci v vinogradu Šiško Ferdinanda iz Župetinec, ki jih je najti kot kopače. V vinograd jim je med delom nosil žganje in vino (šmarnico) ter jih močno opijanil. Po končanem delu je povabil kopače na svoje stanovanje, kjer so pozno v noč pijančevali. Gospodar ni štedil s šmarnico. Gostom jo je v vedrih prinašal in jim serviral na mizo. Pijača je na zbrane kopače porazno delovala. Zdaj je prišel čas za akcijo Vogrina in sopajdašev. Že med zabavo je Vogrin preklinjal Bezjaka is Borzokova. Poiskal si je kuhinjski nož, katerega konico je skrival pod rokavom. Šiškova žena je vse to videla; poskušala je pomiriti razgrete pijance. Toda v svojem namerni ni uspela. Ko so se opijanjeni dninarji odpravljali na svoje domove, sta stopila Vogrin in Klemenčič pred hišo, kjer sta čakala na svoje žrtve. Prvi se je pokazal skozi vrata Borzokov, ki mu je Vogrin zasadil nož v hrbet. Borzokov je od posledic zabodljaja padel se zopet hitro pobral ter zbežal proti domu. Bezjaka sta naskočila oba storilca ter ga podrla na dvoriščna tla. Vogrin ga je z nožem temeljito obdelal. Zadal mu je večje število globokih ran po telesu, najhujšo pa na levi roki, kjer mu je prerezal krvne žile. Po končanem dejanju sta se storilca umaknila na svoje domove. razmesarjeni Bezjak pa je imel še toliko moči da še je zavlekel v bližnjo šupo, kjer je izkrvavel. Naslednji dan so našli razmesarjeno truplo preiskovalni organi, ki so takoj uvedli preiskavo zoper osumljence. Opisani zločin Je posledica prekomernega uživanja alkoholnih pijač, ki so popolnoma zavladale storilcem. Alkohol je torej premamil mlade fante in jih popeljal na pot zločina. Predočeni primer naj bo v resen opomin vsem onim (zlasti mladini), ki jim je alkohol še vedno preveč pri srcu. Preiskovalni organi radgon. okraja so imeli nemalo posla, preden so razvozljali uganko storjenega dejanja. Preiskovalno delo so celo onemogočale priče, ki so opazovale ves dogodek. Zaradi osebnega poznanstva s storilci so le-te do zadnjega zagovarjale, namesto da bi pomagale organom pri razkrivanju zločincev. Kmalu bo napočil dan, ko se bodo Vogrini zagovarjali pred sodiščem, kjer jim bo ljudstvo odmerilo pravično kazen. -ko Ljubljansko zabavno gledališče v obmorskih krajih V soboto zvečer in v nedeljo predpoldne je uspešno gostovalo v Murski Soboti ljubljansko zabavno gledališče »90 minut«. Obakrat so domačini napolnili dvorano do zadnjega kotička. Ljudje so se od srca nasmejali šaljivemu Ježeku in njegovim sotovarišem, ki so prikazali posrečene točke programa. Tudi v Ljutomeru je v nedeljo zvečer prireditev zelo dobro uspela. Meščani in okoliški ljudje so polnoštevilno obiskali predstavo in s hvaležnostjo sledili bogatemu programu veselih minut. Ljudje našega Obmurja se že veselijo dneva, ko jih bodo veseli gosti ponovno obiskali. Vsi pa si želijo čimveč podobnih gostovanj. —k Vsem našim naročnikom! Zaradi povečanja tržnih cen papirju na svetovnem trgu smo primorani, da dvignemo naročnino našemu tedniku. Upamo, da nas bodo bralci razumeli, ter ostali, zvesti naročniki svojega frontnega glasila. Z naše strani se bomo potrudili, da bo tednik vsebinsko še bolj dostopen krogu tvojih bralcev. Vse naročnike vljudno naprošamo, da poravnajo naročnino po poštnih položnicah, ki smo jih priložili 19. številki našega tednika. Naročnina za letošnje leto znaša 260 dinarjev. Iz tehničnih razlogov smo zakasnili pri dostavi poštnih položnic. Zato naprošamo zaostankarji da nam zaostalo naročnino s predplačilom v zgornjem znesku po pošti čimpreje nakažejo, ostale pa, da plačajo nastalo razliko. Vsem naročnikom pa sporočamo, da ni v veljavi naše sporočilo v 18. številki tednika, niti višina takrat omenjene naročnine. Uprava Večer opernih arij v Murski Soboti V ponedeljek, 14. maja so pevci mariborske Opere priredili večer opernih arij, ki je bil posvečen velikemu skladatelju G. Verdi-ju, čigar 50. obletnico smrti praznujemo letos. Po otvoritveni točki je povzel besedo tov. Svetel, ki je pri klavirju spremljal nastopajoče pevce, orisal Verdijevo življenje in delo, ter značilnosti njegove dobe na glasbenem področju. Nastop je otvoril baritonist Gregorin z arijo iz Verdijeve opere »Rigoleto«. Nadaljeval je s sopranistko Ribičevo v duetu iz istega dela. Nastopila sta altistka Thumova in tenorist Kristančič s solospevi in dueti iz »Trubadurja«, slišali smo še stavke iz glavnih Verdijevih oper: »Traviate«, »Aide«, »Othela« ter trecet iz »Plesa v maskah«. Soboško občinstvo se Je gostom zahvalilo z dobrim obiskom in živim priznanjem, s čemer je dokazalo, da še želi takih obiskov, ki nudijo, gledalcu koristno snov za kulturno izobrazbo. ,,Vesela vdova na soboškem odru“ V maju so gojenci Dijaškega internata v M. Soboti uprizorili v gimnazijski dvorani Leharjevo opereto« Vesela vdova«. Prireditev je ob premieri privabila veliko število Sobočanov. Vsa mesta so bila razprodana. Sobočani so prav hvaležni za kakovostne prireditve in ob takih prilikah napolnijo dvorano ne le enkrat, temveč celo trikrat do štirikrat. Žal pa ni bilo tako z »Veselo vdovo«. Ob ponovitvi operete je publika bila neusmiljeni, toda pravični ocenjevalec, kajti za drugi nastop je bilo razprodanih le okrog 100 vstopnic. S tem je publika pokazala, da prireditev ni bila na zadovoljivi višini, saj ne moremo reči, da ima igralska družina več okusa, kot vsa soboška publika. Po prireditvi smo slišali razne pripombe na račun igre, nekatere celo precej ostre. Mislim, da je bila najblažja kritika, »saj so to dijaki in od njih ne moremo več pričakovati«, tudi negativna. Zaradi, tega bi rad nekaj spregovoril o tej uprizoritvi. Pravilno je, da se mladina v prostem času izživlja s kulturnoumetniškim delom, ki je po svoji vsebini in obliki najbliže šolski mladini. Vendar moram poudariti, da mladina Dijaškega doma, oz. njeni voditelji niso imeli srečne roke pri izbiri komada, z ozirom na njegovo vsebino, a zlasti moram poudariti, z ozirom na zmogljivost te družine. Igra zahteva dobrega igralca, pa tudi pevca. Gojenci Dijaškega doma niso pokazali ne enega, ne drugega. Še nekaj bi omenil. Premalo je žrtvovati 200 ur dela za uprizoritev takega komada. Teh 200 ur je bilo uporabljenih v relativno kratkem času: od meseca februarja do maja. Toliko časa je potrebno za navadno, lažjo odrsko prireditev, če je postopek pravilen, ne pa za opereto. O posameznih vlogah nimam namena govoriti, ker sem že poprej poudaril, da je izbira bila ponesrečena. Ponovno poudarjam, da je publika bila najboljši ocenjevalec. Delo je bilo pretežko in neprimerno, kljub temu ne trdim, da je igra bila pohujšljiva, zahtevala je le višjo umetniško raven. Še nekaj. Igra je zajela le 25 odst. mladine v internatu. Mislim, da bi bilo boljše, če bi se v internatu delalo tako, da bi bile številke obratne, ker je brezpogojno pri tem trpela vzgoja ostale mladine, kar pomeni 75 odst. gojencev Škoda je, da so dijaki v internatu žrtvovali toliko časa za svoj nastop. Moramo priznati, da so bili disciplinirani pri delu in pri nastopu, ki je zahteval veliko dela in truda. Plemenit je bil tudi namen igre: denar uporabiti za potovanje v čaau počitnic, Prav na osnovi navedenega mladina ni zaslužila tako klavrnega konca svojega dela. Zato poudarjam, da bo treba bolj paziti na izbiro komada in zmogljivost družine Ta slučaj naj bo v opomin družinam, da «e po navodilih okrajne skupščine Ljudske prosvete ne lotevajo pretežkih del in da upoštevajo dobrohotne nasvete Okrajnega odbora Ljudske prosvete. Ker v družini vzgajajo tudi kritični duh, mislim, da bo družina in njeni voditelji pravilno sprejeli koristno kritiko ljudstva in odgovornih faktorjev Prepričan sem, da bo družina z delom, ki ga je pokazala dotedaj, dosegla lepe uspehe, če se bo lotila iger, ki jim je po vsebini in zmogljivosti dorasla. —ak Bakovčani se pridno vzgajajo IZUD »Mura«, ki nosi ime po KDZ Bakovci, je lani priredilo izobraževalni tečaj, ki je trajal od 10. decembra do 27. aprila letos, ko so ga zaključili s proslavo dneva OF. Že leta 1949-50 je bil v vasi izobraževalni tečaj, katerega je obiskovalo 54 ljudi. V začetku so našteli le 44 slušateljev, toda z naknadnim vpisom se je število povečalo za 23%. Lansko leto, ko je organizacija LMS imeli v vasi volitve v osnovno organizacijo, so člani uprave društva obiskali mladinski sestanek. Ta korak uprave društva je bil pravilen, ker je v tako svečanem trenutku mladina najbolj sprejemljiva za obveznosti. Vsi navzoči mladinci in mladinke so se stoodstotno vključili v tečaj. Spočetka ga je obiskovalo le 15 mladincev in 16 mladink, meseca januarja pa se je v tečaj priglasilo, še 11 mladincev in 1 mladinka. To pomeni, da se je prvotno število tečajnikov dvignilo za 35%. Eno mladinko so tečajniki zaradi slabega obiska izključili iz tečaja, ker pač niso marali nerednežev. Letos so sklenili, da bodo ponovno začeli s kuharskim tečajem, fantje pa bodo vadili na inštrumentih, da lahko danes ali jutri zamenjajo starejše tovariše v vaški godbi na pihala. Toda letos so v tečaj vpeljali še nekaj novega. Sklenili so, da bodo pregledali odrske igre in se v prostem času pripravljali za nastop. V vaši nimajo primerne sobe za odrske nastope, zato se bodo pokazali na prostem. Ta sklep je bil kar na mestu, ker je zajel mladino v dnevih, ko ni bilo pouka v tečaju. Torej nova vsebina in oblika dela, širša mobilizacija tečajnikov pri delu in vzgoji. Igranje šaha je že stara tradicija tečaja. Šah igrajo mladinci v odmorih, igrajo pred poukom in v prostih dnevih, ko ni pouka v šoli in na dvorišču. Tudi disciplina obiska je narasla. Na vsakem predavanju, razen v izjemnih primerih, je bil obisk stoodstoten. Prav tako jim materialna preskrba ni preveč povzročala skrbi, kar je navadno vzrok, da delo v tečajih zastane. Društvo je samo preskrbelo sredstva za vse potrebe tečaja. V tečaju so predavali posrečeno nabrani predavatelji. Splošne predmete je predaval tov. Deškovič in predavatelji iz Sobote, ki so žrtvovali 91 ur. Gospodinjska pomočnica tov. Oblakova je predavala o gospodinjstvu in sestavljanju receptov za pripravo jedil, praktičen pouk v kuhinji pa je vodila malo kmetica tov. Kousova. Preskušale so 24 jedilnikov. Mladinci so vadili na pihala, se učili note, prispevali so po 40 ur. V tečaju je bilo 234 predavanji Soboški predavatelji so jih seznanili z volitvami v Ljudsko skupščino, »O splošni politični situaciji v svetu«, »O razvoju proizvajalnih sil« in »o novem kazenskem zakonu«. Slednje predavanje je imel prof. dr. Pezdirc. Na takšna predavanja so tečajniki povabili svoje starše in ostale vaščane. Tako so starejši dobili vpogled v delo in disciplino tečaja. Pri organizaciji so pomagale vse množične organizacije, ki so se zanimale za napredek pouka. Tudi člani OF ih AFŽ so se udeležili predavanj. S svojo udeležbo so v vasi, ustvarjali ugodno razpoloženje ljudstva do tečaja Tako je le-ta postal zadeva celotne vasi. To se je jasno pokazalo ob zaključku, ko so kulturno prireditev in razstavo, kuharskih predmetov obiskali vsi starši tečajnikov, predstavniki množičnih organizacij, pa tudi ostali vaščani, tako da jim je celo velika šolska soba bila premajhna. Povabili so, člana Okrajnega Odbora Ljudske prosvete, od katerega so zvedeli, kako je drugod v ostalih tečajih. Vodstvo tečaja je pravilno ravnalo, ko je na vse množične sestanke povabilo tudi tečajnike, ki so se jih tudi udeležili. Kako enoten je postal ta kolektiv v Bakovcih, je razvidno iz tega, da so se vsi tečajniki vključili v organizacijo RK, odrasli mladinci pa pred 27. aprilom v organizacijo OF. Tečaj je združil mladino v Bakovcih. Ob nedeljah še mladina redno sestaja v šoli. Najbolj priljubljen jim je šah Še vedno se pogovarjajo o tečaju, katerega bodo najbrž v jeseni nadaljevali. Nazadnje ne vemo, koga bi posebej pohvalili. Vsi so delali, se potrudili za skupni uspeh, naša beseda pa velja tudi za množične organizacije in pridne predavatelje, ki so nosili glavno breme pri vzgoji bakovških vaščanov. -ak Povsod že poznajo rakičansko igralsko družino V jeseni lanskega leta je prišel na državno posestvo v Rakičanu pri Murski Soboti mlad inženir France Cegnar. V Zagrebu je dovršil agronomijo. Posestvo v Rakičanu mu je bilo prvo službeno mesto, še kot študent je bil France Cegnar med zagrebškimi Slovenci znan kot eden najsposobnejših in naj marljivejših članov amaterskih gledaliških družin. Med drugim je igral tudi glavno vlogo v »Pohujšanju v dolini šentflor- janski«, za kar je slovenska gledališka družina dobila med amaterskimi družinami na Hrvatskem najboljšo oceno. Ko je ing. Cegnar prišel na svoje službeno mesto v Rakičan, je tudi tu nadaljeval z delom. Vendar ni bilo prilike. Niti na posestvu, niti v vasi ni bilo nobene gledališke družine. Pa ne dolgo Že po nekaj dneh, ko se je novi inženir z ljudmi na posestvu nekoliko spoznal je začel poizvedovati, kdo bi imel veselje do igre. Nekateri so bili takoj za to, drugi pa so oklevali; vendar je ing. Cegnar kmalu zbral skupino ljudi, ki so prišli na prve bralne večere. V začetku so samo čitali lažje stvari, da so se Prekmurci, nevajeni pravilne slovenščine, prilagodili izreku in naglasu. Nato so se nekega večera Odločili: »Igrali bomo!« Izbrali, so si Linhartovo veseloigro: »Matiček se ženi«. V zimskem času, ko ni bilo nujnih del na polju, so delavci in delavke državnega posestva večer za večerom presedeli v sobi, kjer so se učili. Po dveh in pol mesecih, ko se je na posestvu v Rakičanu vršil republiški plenum sindikata kmetijskih delavcev, so delavci to priliko izbrali, za svoj prvi javni nastop. Koliko truda in požrtvovanja so vložili v dalo, kaže primer traktorista Karla Kupljena, ki je že ob treh zjutraj na njivah oral, samo da je pravočasno izpolnil svoje delo ih lahko prišel popoldne k vajam. Prvi nastop rakičanske igralske družine so delegati plenuma navdušeno pozdravili. To je delavcem dalo novih vzpodbud. Dvakrat so, nato igrali za vaščane v Rakičanu, potem pa še obiskali sosednje kraje: Mursko Soboto, Dolnjo Lendavo, Radgono in Gornjo Lendavo. Ponoči ob treh so prihajali delavci s teh prireditev domov. Zjutraj pa so zopet bili vsi veseli in zadovoljni na polju Najbolj pa so bili veseli vabila zadružnikov vinogradniške zadruge v Železnih dverih. Ta obisk je ostal delavcem rakičanskega posestva najbolj v spominu. Po igri ko so jih zadružniki pogostili, se je med delavci s posestva in zadružniki razvil zelo živahen razgovor Najprej o igri in kulturnoprosvetnem delu na državnem posestvu in v zadrugi, nato pa tudi o vsem drugem »Kako izvajate pri vas brigadno desetinski način dela,« so spraševali zadružniki brigadirje posestva. »In kako določate norme, kakšne imate hektarske donose?« Ko so se delavci državnega posestva vračali na domove, so bili ponosni na svoje delo, ki so ga izvršili. Takrat so sklenili! »Ustanovili bomo svoje sindikalno kulturno-umetniško društvo, pritegnili še vse ostale ljudi na posestvu in nadaljevali s prosvetnim delom med ljudstvom Danes je SKUD »Kajuh« na državnem posestvu v Rakičanu najboljše v vsem Prekmurju. Dve gledališki družini sta ?a deseto obletnico ustanovitve OF pripravili pester program. S čistim dobičkom, ki so ga imeli od »Matička«, so si nabavili reflektorje, žarnice in nove kulise. Te dni gostuje družina v Murski Soboti, Ljutomeru, Radgoni in Dolnji Lendavi z Nestroyevo igro »Utopljenec«. 8000 dinarjev dobička od prve predstave v Murski Soboti so poslali odboru za pomoč pri graditvi kulturnega doma v Trstu. D. H. Rakičanski ljudje iz »odra« V nedeljo, 27.t. m., vsi na VELIKO TOMBOLO, ki bo popoldne ob 2. uri v M. Soboti Odkritje spominske plošče Henriku Schreinerju v Ljutomeru Dne 19. maja se je vršila v Ljutomeru pomembna proslava, združena z odkritjem spominske plošče slovenskemu pedagogu Henriku Schreinerju. Pri tej slovesnosti so bili navzoči poleg pokojnikovih sorodnikov in velikega števila prosvetnih delavcev tudi pomočnik ministra za prosveto tov. Miloš Ledinek, sekretar Prezidija ljudske skupščine LRS tov. Lubej Franc, zastopnik Hrvatskego pedagoškega književnega zbora tov. Demarin, zastopnik Pedagoškega društva Slovenije in Pedagoškega društva FLRJ dr. Vlado Schmidt, zastopnik republiškega odbora SUP tov. Jožef Zorn, profesor Gustav Šilih, zastopnik Okrajnega in Mestnega ljudskega odbora ter številni gostje. Slovesnost si je pričela S svečano proslavo 100-letnice rojstva Henrika Schreinerja, pri kateri sta sodelovala pevska zbora mariborskega učiteljišča, pevski zbor učiteljišča iz Murske Sobote in orkester SKUD-a »Janeza Kavčiča« iz Ljutomera. Najprej je orkester zaigral pod vodstvom tov. Loparnika Griegovo Posvetitveno koračnico. Nato je prisotne pozdravil predsednik pripravljalnega odbora tov. Jan Baukart, ki je poudaril, da je značilnost današnje proslave v tem, da naše ljudstvo ceni in časti svoje velike može, nosilce novih idej, ki so izšli iz ljudstva in delali za dvig njegove kulture. Z odkritjem spominske plošče Henriku Schreinerju pa dajemo tudi priznanje vsem našim požrtvovalnlm vzgojiteljem, ki se trudijo, da bi izboljšali kakovost vzgojnega dela in dvignili našo pedagoško znanost na višjo raven. Morala je priti nova Socialistična Jugoslavija, ki je znala oceniti Schreinerjevo delo in njegovo prizadevanje za dvig naše pedagoške znanosti. V imenu predsednika Sveta za prosveto in kulturo tov. Borisa Zicherla je govoril pomočnik ministra za prosveto tov. Miloš Ledinek, ki je prinesel njegove pozdrave vsem prisotnim prosvetnim delavcem, posebej pa še bivšim učencem pokojnega Schreinerja. Tov. Ledinek je naglasil, da se imamo od našega Schreinerja marsikaj učiti, kajti njegovi pedagoški spisi in učbeniki so bogata zakladnica navodil za delo. Schreiner ne kaže v svojem liku politične osebnosti, pač pa kaže izreden lik vzgojitelja slovenskega ljudstva, ki ima globoko vero v človeka. Vsa njegova dela preveva globok pedagoški optimizem. Njegova velika zasluga je tudi V tem, da je Vzgojil na naši severni meji na stotine slovenskih učiteljev in s tem pomagal, da je naša severna meja ostala slovenska. Zahteval je, da se naša mladina vzgaja o odkriti ljubezni do svoje domovine in do slovenskega naroda, Postavlja vzgojna načelai: »Sposobnim prosto pot!« šele naša ljudska revolucija je tahko uresničila to njegovo zahtevo. V imenu pedagoškega društva Slovenije in pedagoškega društva FLRJ je pozdravil zbrane pedagoške delavce dr. vlado Schmidt, ki je govorit o pomenu, ki ga ima delo preteklosti za našo socialistično kulturo. Eden izmed virov sodobne pedagogike morajo biti napredni elementi naše pedagoške tradicije. Govornik je poudaril, da je današnja slovesnost pomemben korak v tej smeri, ter je pozval pedagoške delavce, naj čimveč prispevajo k raziskovanju naše pedagoške preteklosti. Zastopnik Hrvatskega pedagoškega književnega zbora. tov. Demarin je poudaril, da je Schreinerjevo delo znano tudi hrvatskim pedagogom. Najstarejše pedagoško društvo v Jugoslaviji hrvatski pedagoški književni zbor, je osnovano že l. 1871 To društvo je dalo priznanje Henriku Schreinerju, ko ga ie na svoji svečani seji dne 2. febr. 1905 v hrvatskim učiteljskem domu v Zagrebu imenovalo za svojega častnega člana. S tem dejanjem je Hrvatski pedagoški književni zbor manifestiral idejo bralstva in enotnosti med hrvatskimi in slovenskimi učitelji. Pokojni Schreiner in hrvatski pedagog Ivan Filipovič sta postavila temelje za sodelovanje z vsemi jugoslovanskimi narodi na področju pedagoške znanosti. Te vezi sta utrjevala že od l. 1903. O življenju in delu pokojnega Schreiner ja je govoril prof. Gustav Šilih Povedal je, da smo Slovenci imeli vedno mnogo smisla za vzgojna in šolska vprašanja, četudi nismo dali človeštvu velikih reformatorjev na polju pedagoške znanosti. Temu je vzrok, ker smo bili do l 1918 pod tujim gospodarstvom. Vendar je v tem obdobju od l. 1890 do 1920 delovala pri nas majhna, toda žilava skupina slo venskih pedagogov, ki jo je vodil Henrik Schreiner. Danes ga proslavljamo predvsem kol pedagoga, ki je znaI združiti pedagoško teorijo s pedagoško prakso in skrbel za dvig slovenskega šolstva ter pedagoške znanosti. Vsi njegovi učenci se ga spominjajo kat najboljšega vzgojitelja, ki je bil prav blizu današnje stvarnosti, zaradi svoje progresivnosti, zaradi razumevanja in zdravega optimizma in zaupanja v človeka, ter v zmago razumno in resnice. Njegovi pedagoški spisi vsebujejo praktično zakladnico vzgojnih izkušenj, njegovo delo preveva gl boka ljubezen do slovenskega ljudstva, ki ga je hotel dvigniti najprej kulturno, nato pa že gospodarsko. Kot aktiven šolnik je deloval 44 let, od l. 1890 do svoje smrti (l. 1920) pa je bil ravnatelj moške ga učiteljišča v Mariboru. Leta 1900 je ustanovil Slovensko šolsko matico. Že v prvem pedagoškem letopisa najdemo ogromen Schreinerjev, pedagoški program: že v prvih letih ie izdala Slovenska šolska matica nad 60 knjig pedagoške vsebine. S svoijmi idejami in dejanji je prehiteval svoje delo. Poučevanje mu je bilo uživanje, delo t mladino naslada. Danes lahko trdimo, da je dvignit slovensko pedagogiko ob sodelovanja drugih slovenskih pedagogov na evropsko višino. Kakovost te višine nam kažejo takratni pedagoški letopisi. Po predavanju prof Gustava Šiliha je recitirala tov. Pelanova prigodno pesem »Vrnitev« posvečeno spominu velikega Schreinerja. Na kraju se je javil k besedi sin našega slavljenca. Hinko Schreiner ki se je Zahvalil prirediteljem proslave v imenu pokojnikove rodbine. »Moj oče je imel tri odlike, je rekel tovariš Hinko Schreiner. »visoko in strogo pojmovanje svojega vzgojiteljskega poklica, pristno povezanost s svojini ljudstvom in z domovino ter izredno ljubezen do slovenske mladine Ti trije ideali so izpolnjevali njegovo življenje.« Po končani proslavi je predsednik sindikata, učiteljev in profesorjev ljutomerskega okraja tov. Janko Belec odkril spominsko ploščo na hiši v kateri se je pred 100 leti rodil graditelj slovenske pedagogike Henrik Schreiner. Godba na pihala je odigrala prleško uverturo, ki jo je priredil za ta praznik dirigent tovariš Loparnik Izredno uspela proslava bo nedvomno pripomogla k večjemu razmahu slovenske pedagoške delavnosti, utrdila v učiteljstvu svetle cilje, ki si jih je postavil že naš slavljenec, pripomogla bo k še večji delovni disciplini ter k neprestanemu izpopolnjevanju lika slovenskega prosvetnego delavca. J. S. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 24. maja 1951 Po svetu Vojna na Koreji. V preteklem tednu so se vršili srditi boji na vsej korejski obali. Ameriške enote so se kitajskim napadom krepko upirale ter odbijale močne napade. Nekatere kitajske edinice so prispele celo v bližino Seula, kjer so bile pobite do poslednjega moža. Kitajci so tudi izvajali močan pritisk na drugo ameriško divizijo. Ta napad so imenovali samomorilni, zaradi ogromnih izgub. Ameriško letalstvo je stalno napadalo zaledje kitajskih čet, ter jim prizadejalo veliko škodo. Izgube Kitajcev in Severnokorejcev cenijo po poročilu francoske agencije na okrog 900.000 mož od pričetka sovražnosti. Severnokorejske oborožene sile so izgubile 540.000, kitajske pa 365.000 vojakov. Tajna konferenca vojaških poveljnikov ZDA, Velike Britanije in Francije se jo vršila v Singapuru, veliki angleški pomorski trdnjavi v Vzhodni Indiji. Njenim sklepom pripisujejo veliko važnost. Britanski zunanji minister Herbert Morrison je obiskal Zahodno Nemčijo in Avstrijo, kjer se je razgovarjal s predsednikom zahodnonemške vlade in drugimi politiki. Tudi na Dunaju je imel več konferenc. Predsednika avstrijske republike bodo ponovno volili 27. maja. Pri prvih volitvah ni noben kandidat dobil potreb absolutne večine. Borba za predsednika še bo vodila med socialdemokratskim taborom in kandidatom avstrijske ljudske stranke. Poljski ataše za kulturna vprašanja v Parizu Czaslav Miloš je sporočil na tiskovni konferenci, da še noče več vrniti domov na Poljsko. Czaslav je znameniti poljski antifašistični pesnik. V Boliviji, republiki v Južni Ameriki je vojaška stranka izvedla državni udar. Odstranila je predsednika vlade, ki je odpotoval v sosedno državo Čile, ter sama prevzela oblast. 5000 pristaniških delavcev v Manchestru v Angliji stavka. Stavkati so začeli, ker se z delodajalci niso mogli zediniti zaradi čezurnega dela. Zadnji potres v San Salvadorju, otoku v Srednji Ameriki je zahteval nad 1000 žrtev. Mesto Hucuapa je v razvalinah. Delovne skupine, ki brez odmora nadaljujejo z odkopavanjem, so opremljene s plinskimi maskami. Razkužujejo mesto, da bi preprečile epidemije zaradi razpadanja trupel, ki so še pod ruševinami. Angleška parlamentarna delegacija je prispela 13. maja z letalom v Beograd. Delegacija šteje 172 članov zastopnikov obeh domov in vseh političnih strank. Njen vodja je lord Lawson. V Jugoslaviji bo ostala 14 dni. Tisoč ton sladkorja je pripeljala ladja »Rijeka« iz Belgije, Sladkor je Jugoslaviji podarila belgijska vlada Ladja je pripeljala tudi štafetno palico, katero pošilja trgovinska mornarica maršalu Titu pozdrave za rojstni dan. Pri Benediktu v Slov. goricah so se potrudili pri letošnji setvi Zadružniki kmetijske obdelovalne zadruge pri Benediktu so se od lani mnogo naučili. S 70 dinarji na opravljen trudodan pač niso bili zadovoljni Na občnem zboru so enodušno sklenili, da bodo vsa letošnja dela opravili pravočasno. Nočejo namreč dovoliti, da bi se tudi letos ponavljale napake iz lanskega leta, ko je nekaj pridelkov ostalo nepospravljenih. Dvesto dinarjev na trudodan! Za to številko so začeli delati že v zgodnji spomladi. Posejali so večje površine s povrtninami, ki jih bodo prodajali zadružnim poslovalnicam. Zadružnik Jakopec je vedno med parcelami, ki so posejane s paradižniki, solato, papriko in drugo zelenjavo. Računajo na 80 tisoč din dohodka samo pri povrtnini. Zadruga poseduje svojo drevesnico, ki ji nese lepe denarje. Lani so jo večkrat obiskali privatniki, v njej so našli mlada sadna drevesca. V zadružnih goricah so s kopjo končali. Vso delo usmerja najboljši zadružnik Kraner, nekdanji viničar slovenjgoriških bregov. Svoje znanje uspešno presaja k vinskim trtam. Lanske jeseni jih je precej oviralo slabo vreme in pa pomanjkanje pšeničnega semena. Zamujeno so nadoknadili letos. V neposejane parcele so vrgli oves in jari ječmen. Posadili so ves krompir, sedaj pa pripravljajo zemljo za koruzo. Na več ha zemlje dorašča krmska pesa, ki so jo začeli okapati. Zadružni hlevi premorajo 68 glav goveje živine, svinjaki kar 72 lepo rejenih svinj, ki jih pripravljajo za delavce v industriji. Pomanjkanja živinske krme so se znebili na ta način, da so posejali 2 ha njiv z lucerno. Redkokdaj slišimo, da bi zadružnikom pomagali privatni kmetje. Pri Benediktu pa je tako. Kocbek, Caf in še mnogi drugi pomagajo, če je zadruga v stiki na polju. Zaprosili so tudi pomoč na traktorski postaji pri Lenartu v iskreni želji, da svojo zemljo čimprej pripravijo za sajenje koruze. Toda, o traktorju ni duha, čeprav gre za obljubo. Zdaj bodo pa kar sami zavihali rokave, čeprav bo trdo šlo. Zadružne parcele so zelo raztresene po okolici, tako da je spravilo gnoja na njive precej zamudno. Benediktovski zadružniki so torej dobro zaceli. Zvesti hočejo ostati sprejetim obveznostim, ki jih bodo zagotovo pripeljale do boljšega obračuna ob koncu delovnega leta. Nič več ne bomo videli kislih obrazov, marveč vesele ljudi ki si z svojimi rokami pomagajo do boljšega življenja, do napredka v zadružni skupnosti. J. K. Mura s pritoki je spet prestopila bregove Mura! Preko lepega petanjskega mosta smo zdrčali na prekmursko stran. Vse do Dol. Lendave nas je spremljala nepregledna prekmurska ravnina. Na obeh straneh ceste so skrbno obdelana polja, posejana povečini z žitom: pšenico, ržjo, ječmenom in ovsom. »Prekmurje je Banat Slovenije!«, tako pravijo Da! Prekmurci so znani vsepovsod kot dobri delavci, kar dokazujejo tudi njihova skrbno obdelana polja. Kljub skrajno neugodnemu vremenu so pomladansko setev v glavnem končali. Pričakujejo dobro letino. Dol. Lendava. Znan kraj širom naše domovine po vrelcih nafte. Vrtalni stolpi rastejo kakor gobe po dežju. Nafta, to je tekoče zlato! Tega se v polni meri zavedajo, beli rudarji v Lendavi in zato s tekmovanjem stalno presegajo načrte; tako spravijo na dan kar največ te dragocene tekočine. V Lendavi smo spoznali naj večjega sovražnika lepih prekmurskih polj kakor tudi vrelcev nafte pri Lendavi — vodo. Ravno v teh dneh je voda poplavila precejšen del ravnine ,v lendavskem okraju, prodrla je v neposredno bližino same Lendave. Kobiljski potok je zaradi dolgotrajnega dežja prestopil svoje bregove. To je že tretja vodna ofenziva, ki je zadela Prekmurje v enem letu. Največ škode je napravila v začetku novembra lanskega leta. Zaradi dolgotrajnega deževja je potok Ledava prestopil bregove in poplavil v mursko-soboškem okraju se nahajajoče vasi: Polano, Črnelavce, Predanovce, Lemerje, Ruževce. Skakovce in bližnje zaselke. V istem času je voda poplavila tudi vasi v lendavskem okraju: Veliko in Malo Polano, Petišovce, Pince, Lakoš, Turnišče. Dobrovnik, voda je zalila celo del mesta Lendave. Poplava je povzročila ogromno škodo oredvsem na jesenskih posevkih, uničila je del poznih pridelkov. Voda je odnesla s, seboj vso zrahljano in posejano zemljo s semenjem vred. Letošnja, majska poplava, ki je nastopila le v lendavskem okraju, sicer ni toliko škodovala, vendar brez posledic tudi tokrat ni ostala. Poplave, ki redno nastopajo v Prekmurju, napravijo ogromno škode. Predvsem so prizadete vasi v lendavskem okraju kakor tudi vasi ob Ledavi v soboškem okraju. Toda to še ni vsa nadloga, ki tare Prekmurce. Spomladanskim in jesenskim povodnjam navadno sledi suša, ki rada uničuje poljske pridelke. Kar dve nadlogi naenkrat! Ker, hočemo preprečiti njih razdiralno delo, smo kmalu po osvoboditvi začeli z načrti za melioracijo Prekmurja, s čimer bomo rešili 20.000 hektarov plodne prekmurske zemlje. -ček SPOMLADANSKE KONJSKE DIRKE NA CVENU Klub za konjski šport v Ljutomeru je v nedeljo (priredil na Cvenu spomladanske konjske dirke. Pred 4500 gledalci so nastopili domačini, poleg članov sosednjih klubov konjskega športa iz Maribora, Ljubljane in drugih poznanih krajev. Na Cven so prišli tudi nekateri zastopniki iz bratskih republik. Prireditev sta s svojo navzočnostjo počastila sekretar Prezidija ljudske skupščine LRS tov. Lubej Franc in minister Avšič Jaka, predsednik republiške zveze za konjski šport. V I. dirki „Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, Ljubljana“ (enovprežna heat vožnja za 4-12-letne konje vseh krajev je na progi 1600 m odnesel prvo mesto 5-letni kostanjev žrebec „Jerič“, vozač Hafner Drago, s časom-1,33 min. na km. Na ostala nagrajena mesta so se plasirali; 4-letna kobila ,,Proja", vozač Slavič Joško mlaj. iz Bunčan s časom 1,33 min, 7-letni temnokostanjev žrebec „PaIi-Udri‘‘, vozač Makovec Marko iz Lukavec, 1,31 min, 5-letna temnokostanjeva kobila ,,Fides", vozač Bertoncelj Jožef iz Komende. 1,39 minute. II. dirka „Zveze za konjski šport Slovenije" (enovprežna vožnja za 3-letne konje iz vseh krajev) proga 1800 m;. 3-letna kobila vozač Fan- toni iz Zagreba v času 1,54 min., 3-letna kostanjeva kobila ,,Kornels“, vozač Čagran Ciril iz Banova v času 1,58 min., 3-letni kostanjev žrebec .,Lacko“, vozač Hanžekovič Mirko, Veržej v času 1.52 min., 3-letna kobila ,,Ivana", vozač Kukoj Stanko, Cven v Času 2,02 minute. III. dirka: ,,Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo sveta LRS, Ljubljana ”(heat): 4-letna kobila „Proja" 1,32min., 5-letna temnokostanjeva kobila Fides 1,33 minute. IV. dirka: „ Posavje” (enovprežna handikap vožnja za 4-letne in starejše konje vseh krajev) proga 2000 m: 4-letna kostanjeva kobila „Fileja", vozač Žitek Franc iz Bučečovec, 1,47 min., 4-letna kostanjeva kobila „Laska“ ,vozač Vaupotič Jakob iz Lukavec, 1,44 min., 4-letna temnokostanjeva kobila „Lota“, vozač Hafner Drago iz Turnišč, 1.51 min. in 6-letna siva kobila „Lijana“, vozač Misleta Jože iz Babinec 1,53 minute. VI. dirka: „Naše zadruge“ (tolažilni handikap za 3-12 letne konje, ki so ta dan dirkali, pa niso zmagali): ,,Lopov“, vozač Hafner Drago, 1,44 min., „Laba“ vozač Krušič Ivan 1,48 min., „Lacko“. vozač Hanžekovič Mirko. 1,54 minute. VII. dirka: „Na Juriš" (ravne galopske dirke za konje kmečke reje) iz obmurskih okrajev, brez izenačenja teže, proga 1600 m: ,,Alda“ jahač Sukič Anton iz Radgone, 1,21 min. ,,Iskra“, jahač Košnik Janko iz Pristave. 1,25 min., „Dahis“, jahač Mlinarič Andrej iz Trnja 1,30 min., „Sokol“. jahač Makovec Alojz 1,44 min. VIII. dirka: „0krja Ljutomer (dvovprežna vožnja za 3 -12 letne konje vseh krajev) proga 2400 m: „Lelija”-„Pali -Udri", vozač Makovec Marko 1,43 min., „Proja“-„Falas”, vozač Slavič Joško 1,47 min., „Rožica“ -„Animo vozač Hafner Drago 1.44 min., „Roti“-„Laska“, vozač Križanec Hubel 2,05 minute. Organizacija dirk je bila brezhibna, gledalci pa so bili po zvočniku sproti obveščeni o rezultatih posameznih tekem. -ko KMETIJSKI SVETOVALEC Kako bomo pridelali več krompirja Krompir je glavna hrana našim ljudem, z njim pa krmimo tudi živino. V Prekmurju ga sadijo na vsakem kmečkem gospodarstvu, kar daje pridelovalcu obilo denarnih dohodkov, najlepše mu poplača celoletni trud pri obdelavi zemlje. Sleherni kmetovalec se je že prepričal, da mu donosni krompirjevi, sadeži dajo obilno pridelka, če jih od sajenja naprej skrbno neguje. Prednosti pridelovanja krompirja nas silijo, da razširimo površine krompirjevih posevkov, da dvignemo hektarske donose. To pričakujejo od nas delavci v industriji, naše bratske republike, kjer jim krompir slabše uspeva. Lanska suša nas je precej prizadela; kajti krompirjevi nasadi so dali povprečno slabši pridelek, pa tudi kakovost gomoljev je sušo občutila. Zlasti v nižinskih krajih je lanska suša v času vegetacije zaustavila rast krompirjevih rastlin, krompir je predčasno dozorel, po močnem deževju pa se občutno izrodil. Prav zato smo priporočali zamenjavo pridelka za semenski krompir, ki naj bi nam letos pomogel do višjih hektarskih donosov. Zamenjava je bila nujno potrebna v krajih, ki so bili posebno prizadeti po suši. Sicer pa moramo nanjo misliti vsako leto, če hočemo obdržati' in povečati količine krompirjevega pridelka na hektar. Okrajna semenska služba je preskrbela za priznani semenski krompir, celo iz Holandije smo ga dobili dva vagona. Priporočali smo ga KLO, katerih dolžnost je bila, , da zberejo naročila kmetovalcev. V marsikaterem KLO smo naleteli na gluha ušesa, kajti naročilo je poslalo le 13 KLO. To preprosto dejstvo upravičuje slutnje, da se mnogi KLO premalo zanimajo za kmetijstvo, za večjo kmetijsko proizvodnjo. Kako le morejo preslišati priporočila, ki neposredno koristijo njihovim volivcem? Imamo pa seveda tudi KLO, ki so prisluhnili željam prekmurskega kmeta. Zelo dobro sta organizirala zamenjavo krompirja KLO v Ižakovcih in Lipovcih, Dokležovčani pa . so kar sami sprejeli in odposlali vagonske pošiljke. Gotovo so se potrudili v Prosenjakovcih in Domanjševcih, na mestni in okrajni ekonomiji, ter v KDZ v Bakovcih. Napak je prezreti prizadevale delavcev semenarne Tonačeka in Čerpnjaka, ter poslovodje Bokana, ki so večkrat ponoči iztovarjali semenski krompir. V murskosoboškem okraju smo letos zamenjali nad 18 vagonov krompirja, kar se bo precej poznalo pri letošnjem pridelku. Že v začetku članka smo govorili o nujnosti povečanja krompirjevih posevkov in hektarskih donosov, kar velja za privatni, kakor za socialistični sektor. S sajenjem krompirja bomo izboljšali kolobar, v katerem okopavine še vedno nimajo svojega mesta. Zato bo zamenjava krompirja stalna naloga KLO Stremeti moramo, da bo vsako gospodarstvo menjalo krompir vsaj vsako drugo ali tretje leto. Vsi vemo, da zahteva zamenjava krompirja obilo stroškov. Poskrbimo, da bomo v Prekmurju sami pridelovali semenski krompir, kar bo pocenilo zamenjavo, kmet pa si ga bo laže nabavil. r. Pletarne potrebujejo šibje divjih vrb V Ljubljani imamo podjetje »Dom«, ki je prejelo naročila za večje količile pletarskih izdelkov, največ za cvetlične košarice. Pletarne bodo lahko ugodile vsem naročilom, če jih ne bo motilo pomanjkanje vrbovega protja. Ob rekah, potokih in močvirjih rastejo vrbe, tam je dovolj njihovega šibja. V vrbovih nasadih poiščimo dragoceno surovino. To moramo storiti ob pravem času, kajti pozneje izgubi šibje svojo vrednost zaradi nove vegetacije. V nekaterih okrajih (Dol. Lendava, Ptuj, Šoštanj, Idrija in Jesenice) so dosedaj nabrali in oddali precejšnje količine protja divjih vrb. Od njih so prejele pletarne blizu 35 ton vrbja, od ostalih pa samo 15 ton. Nabiralci so zanj dobili lepo plačilo, blizu 400.000 dinarjev, poleg tega pa še stimulacijske nagrade pri nabavi tekstilnega in drugega blaga. Splošne kmetijske zadruge so od »Doma« v Ljubljani dobile pooblastilo, da odkupujejo vsako količino protja, ki naj bo suho, olupljeno (beljeno), z neomejeno dolžino. Sprejemajo le šibe, debele od 2 do 15 mm na debelejšem koncu. Trenutno rabijo pletarne največ tankega protja (2 do 4 mm) v vsaki dolžini. V takšnem stanju ga plačajo po 55 dinarjev za kilogram. Za našo. graditev so nam potrebne devize, ki jih lahko pridobimo z izdelki domače obrti. Zato je treba poživeti akcijo nabiranja vrbovega protja, kajti samo z izbranimi in kakovostnimi izdelki bomo uspeli, pri širjenju in utrjevanju zunanjega trga. Poleg izplačila v gotovini prejmejo nabiralci (na vsakih 150 kg protja) tudi nagrado v obliki stimulacije pri nabavi blaga. Splošne kmetijske zadruge s KLO — imajo nalogo, da organizirajo \ nabiranje šibja, pri čemer naj pripomorejo množične organizacije, zlasti pa pionirski odredi po osnovnih šolah. Protje, ki smo ga porezali, mora biti takoj obeljeno, ker se sicer pokvari in je za pletenje nesposobno. Nabiralci dobijo podrobnejša navodila v kmetijskih zadrugah, glede strokovnih navodil pa se naj obrnejo na rečne nadzornike. Iz protja bomo torej izdelovali pletene izdelke za inozemstvo. Kmetijske zadruge imajo po novem načinu trgovanja pravico do predpisanega odstotka z izvozom ustvarjenih deviz, s katerimi potem same razpolagajo. Potrebno je, da odkrijemo nove rezerve izdelkov za izvoz. Pri nabiranju vrbovega šibja se nam ponuja lepa priložnost za zaslužek, obenem pa pomagamo skupnosti, da pride do prepotrebnih deviz. M. M. CELJANOM JE USPELO, DA SO ODNESLI IZ MURSKE SOBOTE DRAGOCENO TOČKO Mura : Kladivar 3:3 (2:1) V nedeljo je moštvo Mure odigralo na domačem igrišču prvenstveno nogometno tekmo Slovenske lige s Kladivarjem iz Celja. Igro lahko delimo v dva dela. V prvem delu igre je bilo domače moštvo v premoči, razen v prvih minutah, ko so bili gostje nevarnejši. Že v 9. minuti je uspelo gostom, da so potresli, mrežo Mure, minuto kasneje je Norčič z desne strani poslal žogo pred vrata, kjer se je znašel Horvat, ki jo je z bližine pognal mimo nemočnega vratarja v mrežo ter je s tem izenačil rezultat. V 13. minuti so Celjani izvedli protinapad, vendar se jim je uspešno zoperstavil Klepec, ki je žogo v zadnjem hipu odbil od praznih vrat nazaj v polje. Dve minuti kasneje je Zelko preigral nekaj igralcev, podal žogo Horvatu, ki je iz 20 metrov takoj ostro streljal pod prečko in dosegel drugi gol. Do konca prvega dela igre je ostal rezultat nespremenjen, čeprav je posebno domače moštvo imelo prilike za dosego golov. Drugi del igre je nudil povsem drugačno sliko. Celjani so bili večinoma v premoči ter so pošteno zaposlili domačo obrambo. Moštvo Mure je v tem delu igre odpovedalo in mu ni uspelo, da bi povezalo svoje vrste. V 15. minuti se je posrečilo Hrastelju, da je z nizkim strelom v levi spodnji kot dosegel tretji gol za Muro. To Celjanom ni vzelo poguma ter so vztrajno napadali. V 17. minuti je moral Režonja pobrati žogo iz mreže. Kljub očitni premoči jim je šele v 39. minuti uspelo, da so iz kota dosegli tretji gol in tako postavili končni rezultat 3:3. Zadnje minute igre so pripadale domačemu moštvu, ki je silovito napadalo in izsililo dva kota, ki pa sta bila brezuspešna. Domače moštvo nas kot celota s svojo igro ni zadovoljilo, posebno v drugem polčasu. Posebno ožja obramba je doživljala ponesrečen dan in je pokazala eno najslabših iger v letošnjem letu. Zaradi poškodbe Vrtariča je vodil napad Hrastelj, ki se ni popolnoma znašel. Vse to je vplivalo na celotno akcijo napadalne vrste. Pohvaliti pa je treba Norčič Ludvika, ki je v drugem delu igre bil steber obrambe in je predvsem njegova zasluga, da Celjani niso odnesli obeh točk iz Sobote. Moštvo Kladivarja je pokazalo dobro igro, posebno v drugem polčasu, vendar, pa bila njegova napadalna vrsta premalo odločna pred vrati domačinov. Mura II : Ledava (Čenelavci) 8:3 Pred srečanjem ligašev je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma med Muro II. in Ledavo, ki se je končala z visoko zmago Mure. Igra ni bila zanimiva, ker igralci obeh vrst niso pokazali tistega, kar gledalci pričakovali.. Zmaga Mure je popolnoma zasluženo vendar bi bila lahko še višja, če se ne bi žoga nekajkrat znašla v avtu, namesto, da bi jo domačini poslali v nasprotnikovo mrežo. Tekmo je objektivno sodil Flisar. -ček S prvenstvene nogometne tekme v Ormožu Predzadnjo nedeljo je bila v Ormožu odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačim moštvom in enajstorico S NK iz Ljutomera. Tekma se je končala z zmago Ljutomerčanov 4:2 (2:2). Igralci tokrat niso imeli lahke naloge. Lov za žogo je bil zelo otežkočen vsled blatnega in polzkega terena. V začetku igre so na igrišču prevladovali domačini, ki so kaj kmalu prišli v vodstvo z rezultatom 2:0. Ljutomerčani so zatem uredili svoje vrste in povezano zaigrali. S točnimi kombinacijami so nekajkrat prodrli do nasprotnikovih vrat. Do konca polčasa so po Potočniku in Peklarju izenačili rezultat na 2:2. V drugem polčasu so domačini precej, popustili, tako da je uspelo Ljutomerčanom, da so po Baniču in Štraklnu še dvakrat potresli nasprotnikovo mrežo. Svoje je opravila tudi ljutomerska obramba in srednji napadalec. Domačini so pokazali dokaj raztrgano igro in se večkrat niso pravočasno znašli. Rezultat popolnoma odgovarja poteka igre dočim je zmaga Ljutomerčanov zaslužena. Tekmi je prisostvovalo 150 gledalcev, sodit pa je tov. Flisar iz Murske Sobote objektivno in brez napak. -ko Tudi motoristi so tekmovali V nedeljo predpoldne je soboško avto-moto društvo priredilo po mestnih ulicah večje krožne moto dirke, katerih se je udeležilo 28 vozačev različnih kategorij. Proga je bila vsled ostrih ovinkov in nerazgledanosti terena težavna, ter je zahtevala veliko spretnost tekmovalcev. V prvi dirki lahkih motorjev je zmagal vozač Lesjak Anton s časom 2.48 min., v kategoriji 125 ccm Šrotar Jože s časom 3,23 min. (3060 m), v tretji dirki poltežkih motorjev Fartel s časom 4,40 min. (4.080 m), v kategoriji 350 ccm pa Irgo Stane s časom 4.33 min. Tekmo je z zanimanjem gledalo veliko število prebivalstva. Avto-moto društvo v Murski Soboti je zadnji dve leti doseglo pomembne uspehe ter ima 380 članov. V preteklem letu je priredilo med drugim tudi več tečajev za šoferje, letos pa je usposobilo večje število traktoristov. V kratkem bodo končali s šoferskim tečajem. -k V Ljutomeru so ustanovili brodarskopomorsko društvo V preteklem tednu je bilo v Ljutomeru ustanovljeno brodarsko-pomorsko društvo, ki si je že prve dni pridobilo 30 članov. Društvo si je za začetek takoj nabavilo več ,,kajakov, ter bo začelo s treningom, za kar ima na Muri in njenih številnih pritokih dobre možnosti. Iniciativo mladih ljutomerskih kajakašev je treba pozdraviti, saj je bila ta panoga športa doslej vse premalo poznana v obmurskih okrajih -k DVAKRAT SO ODŠLI SOBOŠKI PLANINCI V PRIRODO Planinsko društvo v Murski Soboti je v zadnjih tednih priredilo za svoje člane in prijatelje dva lepa izleta v prirodo. Najprej smo šli na Srebrni breg (tromejnik), odkoder se odpira krasen razgled na avstrijske zasnežene planine. Krenili smo mimo turistične koče v Doliču, ki je tudi ob nedeljskem času zaprta. V bližini koče je obcestni napis „Turistična koča“, ne vemo pa kdo gospodari v njej, in kakšen je pravzaprav namen te ustanove. Mnenja smo, da bi lahko ta koča služila propagandi turizma v Prekmurju in bi priporočali, da ji merodajni faktorji posvetijo več skrbi. Kočo naj bi vzelo v upravo turistično ali pa planinsko društvo. Izleta se je udeležilo 25 ljubiteljev prirode, ki so bili zelo navdušeni nad prirodnimi lepotami. Dne 6. t. m. je društvo priredilo izlet na Donačko goro (883 m) in v Rogaško Slatino. Tovariš Rožman, izvrsten šofer Okrajnega magazina, je varno popeljal 40 planincev do Sv. Jurija ob vznožja gore, odkoder se je večina povzpela na vrb. Donačka gora je sicer le blizu 900 metrov visoka, toda vzdiguje se iznad nizkega gričevja, čisto osamljena s svojimi trem: vrhovi. Zelo lepo jo vidimo iz M. Sobote, kadar je lepo vreme. Vrhove ima silno ostre, skalnato prepadne na sever in jug, porasle z lepim cvetjem. Od katere koli strani jo gledaš, povsod ima drugačno obliko Iz Rog. Slatine se vidi kot krasen stožec. Že v davnih časih je bila ta gora znamenita, saj so imeli stari poganski prebivalci in nekdanji Slovenci na njej svetišče svojih božanstev. Donačka gora odpira krasen razgled po Dravskem polju in Pohorju, tja preko Prekmurja do Blatnega jezera Planinska koča je še vedno v razvalinah, toda agilno planinsko društvo Majšperk jo bo v kratkem obnovilo. Po sestopu z gore so ši udeleženci izleta ogledali se naše znamenito zdravilišče Rogaško Slatino. V kratkem bo društvo priredilo le več priletnih izletov. Društvo šteje že preko 260 članov. V Beltincih ima še skupino pod vodstvom znanega ljubitelja prirode tov. Baligač Mirka-Dimeka, ki šteje že preko 50 članov. Člani imajo ugodnosti na železnici kadar potujejo v skupinah v planinskih kočah pa znižano ceno pri prenočninah in prehrani. V kratkem bo okovano še novo društvo ljub- teljev prirode, društvo skautov (tabornikov), ki bo zbiralo mladino in odrasle ter jo navdalo k taborniškemu življenju v prirodi. Dr. P. I. Razpored prvenstvenih nogometnih tekem za 3. junij 1951: Ledava : Ljutomer v M. Soboti, ob 10,30 uri (Perkič Rudolf). Elan : Ormož v Radgoni, ob 15. uri (Strajnšak Janko). Mladost : Mura v Lendavi, ob 14. uri (Žoldoš Evgen). Nafta : Panonija v Lendavi, ob 15,30 uri (Zodos Evgen). Rakičan je prost. Ker je Zvezda iz Doline odpovedala nadaljnjo sodelovanje inse ni odigrala polovico tekem se dosedaj odigrane tekme razveljavijo. Vsi klubi katerim je žreb prisodil srečanje z Zvezdo, so prosti v tistem kolu v katerem je srečanje z imenovanim klubom bilo predvideno. Opozarjamo klube, kateri niso poslali slik svojih igralcev, da to nemudoma store, ker v nasprotnem slučaju ne bodo verificirani in zgubijo pravico do igranja. Nogometni klub, ki vloži protest, naj priloži 600 dinarjev, kateri znesek bomo ob ugodni rešitvi vrnili pritožitelja, v nasprotnem slučaju pa zapade, v korist Poverjeništva. Brez takse protestov ne bomo obravnavali. Rezultati drugega kola: Panonija: Ledava 3:3 (1:2) Mura : Rakičan 1:1 (1:1) Ormož Ljutomer 2:4 (2:2) Tekma Nafta : Elan ni bila odigrana, vsled poplave. Zmaga ljutomerskih kegljačev nad Ptujčani V nedeljo 13, t. m. je bila v Ljutomeru odigrana prva keglajška tekma, ki smo jo gledali v novozgrajenem, modernem kegljišču pri poslopju hotela ,,Triglav". Po mednarodnih predpisih zgrajeno kegljišče je v ponos Ljutomerčanov, ki so preko svojega Mestnega ljudskega odbora pomagali pri gradnji. V prijateljski tekmi so se domačini srečali z gostujočim moštvom Ptuja. Dasiravno gre za prvo srečanje na domačem kegljišču, so domačini prepričljivo premagali svoje nasprotnike. Rezultati tekme so naslednji: V srečanju prvih moštev (otvoritvena igra) so zmagali domačini z rezultatom 298:289 v igri drugih moštev so Ptujčani doživeli poraz pri rezultatu 190:233; v tretji igri članov prvega moštva pa so spet postavili končni rezultat Ljutomerčani, ter premagali goste z 285:274. V domačem moštvu so dosegli najboljše rezultate: Žagar Janez, Vinkovič Ernest, Pevec Sandi, Zavratnik Lojze in Remih Franc. Junak dneva pri gostih je bil Kranjc Franc, ki je pri vseh igrah ostal na prvem mestu, sledijo mu: Harunga Martin, Majer Julij in Lajoš Saloši. -ko ...in z Mariborčani? Preteklo nedeljo pa so se srečali ljutomerski kegljači z nasprotnikom mariborskega „Poleta” (EIektro-krožek) in jih visoko premagali z rezultatom 278:140. Med domačini so se predvsem izkazali igralci, ki so v tekmi s Ptujčani pridobili največ tekmovalnih točk. -ko RAZGLAS Vabimo vse kmetovalce, kateri imajo lepo pšenico, rž, oves ali ječmen v čistih sortah, da se prijavijo osebno ali pismeno na Poverjeništvu za kmetijstvo OLO-ja, soba štev. 13. Navesti je naslov lastnika ter vrsto, sorto in površino žita. Prijave sprejemamo do 30. maja t. l. Prijavljene posevke bo pregledala posebna komisija strokovnjakov. Če jih bo priznala kot semenske, jih bodo odkupili po 2 do 4 din višji ceni za kilogram, kot je pa določeno, za obvezno oddajo. Oddana količina se bo štela v obvezno oddajo. Iskane so predvsem sledeče sorte: Pšenica: Bankuti, Beltinska 831 (rdeča) in Ul. Rž: Losdorf in Dreger Ječmen: Beltinski in Peragis Oves: Zlat! dež. V poštev pridejo prvenstveno kmetovalci, ki imajo dokaze od koga so prejeli prijavljeno sorto žita za seme, ter višino donosov zadnjih let. Poverjeništvo za kmetijstvo OLO Murska Sobota MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 25. do 27. maja ameriški film »Njen otrok«. Od 29. do 31. maja pa poljski film »Jeklena srca«. Pogrezljiv šivalni stroj »Singer« prodam. Interesenti naj se zglasijo v Murski Soboti, Ulica 17. oktobra štev. 24 (pri sodniji). Izgubil sem denarnico, v kateri se je nahajalo 520 din, osebna izkaznica in drugi dokumenti. Poštenega naj ditelja naprošam, da mi pošlje dokumente, denar naj si obdrži za nagrado. Gomba Jože, Nemčavci 18. Razveljavljam delavsko knjižico, glasečo se na ime Fujs Šarika, Vaneče — izdana od Mestnega gostinskega podjetja v Mur. Soboti. Vsem, ki želijo postati vozači motornih vozil, priporočamo, da se vpišejo v šoferski tečaj, ki ga organizira Avto-moto društvo »Štefan Kovač« v Murski Soboti. S tečajem pričnemo 28. maja 1951 ob 19. uri v prostorih društva na Lendavski cesti (poslopje bivše Pošte). Prijave sprejema tov. Neklič Jolanka, uslužbenka na OLO, soba štev. 8. Avto-moto društvo vam nudi vse ugodnosti, da postanete zanesljiv in samostojen vozač motornega vozila. Zato se v čimvečjem številu prijavite v tečaj. Izgubil sem sindikalno izkaznico in jo tem potom razveljavljam. Stojkovič Janez, Murska Sobota, Ivanocijeva št. 36. Kleparske pomočnike sprejmem v službo Klinar Stanko, držav. obrtni mojster, Maribor, Prešernova 3. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Kager Simon — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota, Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka M. Sobota 641-903-322 Naročnina: Celoletna 320 din, polletna 160 din, četrtletna 80 din — Tiska Mariborska tskarna