opi sa nih šest po staj: Mu zej na pro stem Ro ga tec, Mi no ritski sa mo stan Olim je, Hiša vin Emi no, Imen -
ska Gor ca, Pod sre da ter Lev sti kov mlin.
Četr ti opis z na slo vom »Dra vinj ska do li na in Dežela učnih po li go nov« av to ri ce Ane Vovk Korže
nas po drob no sez na ni z učnimi po li go ni za eko re me dia ci je, per ma kul tur no pri de lo vanje hra ne s pou -
dar kom na sa moo skr bi in so na rav no živ lje nje nas ploh, obiščemo sa mo stan v Stu de ni cah in spoz na mo
nje go vo za ni mi vo zgo do vi no, občudu je mo pa lah ko tudi us pešno lo kal no tu ri stično po bu do. Po drob -
ne je je opi sa nih pet po staj: Poljčane – Raz voj ni cen ter na ra ve, Stu de ni ce, Križeča vas, Dole – učni po li gon
za sa moo skr bo ter Mo draže – učni po li gon za eko re me dia ci je.
Peti opis z na slo vom »Za hod no Go ričko in nje gov tu ri stični po ten cial« av to ri ce Mar ti ne Košar nas
popelje po skraj nem se ve ro vz hod nem delu države in po drob ne je sez na ni z našo naj bolj raz voj no zao -
sta lo po kra ji no Go ričkim, kjer se pre pu sti mo šte vil nim po bu dam, ki jo us mer ja jo na pot us pešne tu ri stične
de sti na ci je. Po drob ne je je opi sa nih se dem po staj: Sla tin ski vre lec Nu sko va, PGD Ser di ca, So tin ski breg,
So ti na – pod jet je Dajč, Ser di ca – Čebe lji gra dič, Beli križ in Grad.
Šesti opis z na slo vom »Piv ka in nje na vo jaška zgo do vi na« av tor ja Mat jaža Rav bar ja opi su je pivški
mu zej ski spre hod sko zi pol pre te klo zgo do vi no orožja, ki so ga voj sku joče se stra ni uporab lja le na ob -
močju Slo ve ni je, do ti ka pa se tudi fe no me na pre si ha jočih je zer na Piv ki. Po drob ne je so opi sa ne tri po sta je:
Eko mu zej Pivških pre si ha jočih je zer v Slo ven ski vasi, »Šta cu na« v Piv ki ter Park vo jaške zgo do vi ne v Pivki.
Sed mi, zad nji opis z nas lo vom »Ne kaj geo mor fo loških po seb no sti slo ven ske Sive Is tre« av tor jev Ma -
ti je Zor na, Mihe Stau ta in Gre gor ja Ko vačiča nas po pe lje po flišni slo ven ski Is tri. Sez na ni nas z manj
zna ni mi kraškimi po ja vi na flišu in me ri tva mi tam kajšnje ero zi je. Po drob ne je so opi sa ne štiri po sta je:
Bre zo vi ca pri Gra di nu, Stra ne pri Ro kav cih, od Škr lin do Mr tve ca in Izo la.
Učite lji geo gra fi je lah ko iz vod ni ka črpa jo ide je za iz ved bo ek skur zij v last ni režiji, dru gi pa se lah -
ko po drob no sez na ni jo še z ne ka te ri mi slo ven ski mi po kra ji na mi. V opi sih so na ve de ne pri po ročlji ve
točke za po stan ke in te me lji tejše og le de.
Pri mož Pi pan
Stan ko Pelc, Miha Ko der man (ured ni ka):
Na tu re, Tou rism and Eth ni city as Dri vers of (De)Mar gi na li za tion: In sights to Mar gi na lity from
Pers pec ti ve of Sustai na bi lity and De ve lop ment
Cham 2018: Sprin ger In ter na tio nal Pub lis hing, 341 stra ni, ISBN 978-3-319-59001-1 (ti ska na raz ličica);
978-3-319-59002-8 (elek tron ski vir)
V slo ven ski geo gra fi ji smo lah ko po no sni, da smo na določenih ra zi sko val nih po dročjih, kot je geo -
gra fi ja mar gi nal no sti, na sa mem vrhu. To do ka zu je tudi knji ga, ki je izšla pri priz na ni tuji za ložbi in
sta jo ure di la slo ven ska geo gra fa Stan ko Pelc in Miha Ko der man iz Uni ver ze na Pri mor skem. Ome -
nje na mo no grafija je tret ja v vr sti iz knjižne zbir ke »Vi di ki geo graf ske mar gi nal no sti« (Perspectiveson
GeographicalMarginality). Se stav lja jo 22 po gla vij, ki jih je na pi sa lo 28 av tor jev iz ce lot ne ga sve ta. Po -
glav ja so raz vrščena v štiri te mat ske raz del ke: na ra va kot družbeni de jav nik mar gi na li za ci je, tu ri zem
kot raz voj na pri ložnost mar gi nal nih ob močij, et nične sku pi ne med mar gi nal nost jo in vključenost jo ter
možni de jav ni ki mar gi na li za ci je iz raz ličnih po gle dov.
Vsi pris pev ki v knji gi na slav lja jo mar gi nal nost v luči traj nost ne ga raz vo ja. Ured ni ka na mreč v uvod -
ni ku raz mišlja ta, da je ne traj nost ni raz voj, ki je izra zi to us mer jen h krat ko ročnim eko nom skim ci ljem,
po mem ben de jav nik mar gi na li za ci je ob močij. Ne zgolj za ra di okolj skih vi di kov ne traj nost ne ga raz vo -
ja na margi na li za ci jo, am pak tudi za ra di »ne traj nost nih« po slov nih praks, ki v raz vi tejšem sve tu us tvar ja jo
brez po sle nost in so cial ne prob le me, v manj raz vi tem pa iz ko riščanje sla bo plačane de lov ne sile ter okolj -
ske prob le me. Mar gi nal nost in traj nost ni raz voj sta temi, ki sta po ve za ni in ki za go to vo v pre te klo sti
ni sta bili do volj ra zi ska ni. Hkra ti pa tudi ugo tav lja ta, da je mar gi nal nost po jav, ki se lah ko iz ka zu je večra -
122
Književnost Geografski vestnik 89-2, 2017
123
Geografski vestnik 89-2, 2017 Književnost
ven sko: tudi naj bolj sre diščne in eko nom sko us pešne re gi je ima jo lah ko ob močja, kjer se do ločene sku -
pi ne za ra di raz ličnih de jav ni kov ali pro ce sov počuti jo iz ključene in mar gi na li zi ra ne.
V knji gi je to rej 22 po gla vij, ki se tako ali dru gače do ti ka jo ome nje ne te ma ti ke. Na pod la gi po vsem
sub jek tiv ne ga iz bo ra bi rad ome nil slo ven ske av tor je po sa mez nih po gla vij. Igor Žiber na je ra zi skal spre -
mem be rabe zem ljišč v Svečin skih Go ri cah in jih skušal po ve za ti z mar gi na li za ci jo ter neu god ni mi
družbe no geo graf ski mi de jav ni ki tega dela Slo ve ni je. Ma ti ja Zorn je ra zi skal na rav ne ne sreče v manj
raz vi tih državah sve ta. Za ni mi ve so zla sti nje go ve pri mer ja ve med bolj in manj raz vi ti mi država mi in
kako so sled nje bolj pod vržene večjim »iz gu bam« za ra di na rav nih ne sreč. Urška Trček in Miha Ko -
der man sta ra zi ska la vlo go tu riz ma v občini Bo vec in ugo to vi la, kako po membna je lah ko in fra struk tur na
po manj klji vost, kot je na pri mer neo bra to va nje smučar ske žičnice, na raz voj majh ne lo kal ne skup no -
sti. Alen ka Jen ko Sprei zer je ra zi ska la družbeno-pro stor sko se gre ga ci jo rom ske skup no sti v na se lju Loke
in prišla do za ni mi vih ugotovi tev, kako lah ko uprav no-za ko no daj ni apa rat mar gi na li zi ra točno do ločeno
et nično skup nost. Jer nej Zu pančič opi su je splošen po ložaj rom ske skup no sti v Slo ve ni ji in po nu ja ko -
ra ke za de mar gi na li za ci jo rom skih na se lij, ki ob se ga jo kar 400km2 in ima jo 8000 pre bi val cev. Ja nez Na red
po nu ja za ni miv vpo gled v to, kako so pre te kle pro stor ske po li ti ke vpli va le na pe ri fer nost in cen tral -
nost v Slo ve ni ji. Ana li za cen tral nih kra jev kaže, da so pe ri fer na na se lja v Slo ve ni ji običajno nad pov prečno
oprem lje na z jav nimi funk ci ja mi. Kat ja Vin tar Mally je v slo ven skih sta ti stičnih re gi jah ana li zi ra la in -
di ka tor je traj nost ne ga re gio nal ne ga raz vo ja. Za ni mi va je nje na končna ugo to vi tev, da ka ko vost živ lje nja
ne opre de lju je jo zgolj kla sični družbe noe ko nom ski ka zal ni ki, am pak tudi vi so ka ka ko vost bi val ne ga
oko lja, eko si stem ske sto ri tve in dru gi okolj ski vi di ki.
Ured ni ka knji ge v sklep nem po glav ju ugo tav lja ta, da je mar gi nal nost kom plek sen po jav z raz no -
vrst ni mi vzro ki. Knji ga nudi iz jem no raz no vrst nost po gle dov na po jav mar gi nali za ci je od
na rav no geo graf skih do družbe nih in uprav no-po li tičnih vzro kov. To lah ko iz po sta vi mo kot pred nost
te knji ge, saj so opi sa ni za res raz no li ki pri me ri – za sle di mo na mreč nam manj do mače, a zelo za ni mi -
ve pri me re mar gi na li za ci je od Ban gla deša do Šri Lan ke. Hkra ti pa je to tudi sla bost te knji ge, saj je za ra di
raz no vrst nost pri me rov in me to do loških pri sto pov bolj zbir ka uni kat nih pri me rov (casestudies), brez
po memb nejših stičnih točk. V bo doče bi bilo za ni mi vo bra ti tudi pris pev ke o de jav ni kih »demar gi na -
li za ci je«, saj je tu ri zem, edi ni po se bej iz po stav ljen raz voj ni de jav nik v tej knji gi, že pre cej »utru jen« kon cept.
Kljub temu pa je knji ga pre pričlji vo in ter dis ci pli nar no delo. Pre pričlji vo tudi zato, ker ja sno kaže, da
je kon cept mar gi nal no sti nekaj kar za de va vse geo graf ske veje – od fi zične, hu ma ne, eko nom ske, ur -
ba ne in dru gih vej.
Da vid Bole
124
Književnost Geografski vestnik 89-2, 2017