JUNIJ 1 T Juvent 2 S Marcel C 3 O Klotilda 4 P Presv. Srce J. 5 S Bonifac 6 N 3. pokink. 7 P Robert 8 T Viktorijan © 9 S Primož 30 C Margareta 11 P Barnaba + 12 S Janez Fac. 13 N 4. pobink. 14 P Bazil 15 T Vid ERIKAN Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Sloveni an Organizations) najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (NO.) 110. CHICAGO, ILL., SREDA, 9. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE 9, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Trdovraten upor jeklarn, da bi podpisale kolektivno pogodbo s CIO unijo. — Unija apelira na predsednika, ; naj posreduje v stavki. — "Delavski praznik" v pro-. test proti aretaciji piketov. — Zanimiv dvoboj med, , U. S. in 111. v Waukeganu.--- Bojevitost, ki jo je pričelo kazati ameriško delavstvo pred nekaj meseci, ko se je pričela aktivno udejstvovati nova Lewisova organizacija CIO, se nadaljuje z nezmanjšano vnemo, kar se more raz-videti s površnim pogledom na splošni položaj, ki kaže številne stavke na vseh koncih in krajih Amerike. Raznih manjših, bolj ali manj lokalnih stavk je toliko, da bi jih bilo težko našteti; glavna pozornost javnosti je obrnjena na večje stavke, ki so globokejšega pomena za NOVO NASILJE NAZUEV Nazijske oblasti vzele katoličanom njih bolnico. —o— Berlin, Nemčija. — Nazijske oblasti so v ponedeljek izvršile nov nasilni čin proti katoličanom. V mestu Fulda: blizu Frankurta, so namreč v ponedeljek enostavno vzele katoličanom tamkajšnjo bolnišnico, katero je opravljal red Usmiljenih bratov, in jo postavile pod mestno upravo, fcelokupno gospodarsko življenje! Za to svoje početje so naziji navedli navadno obdolžbo, namreč, da so se med Usmi- Med temi glavnimi stavkami stoji na prvem mestu stavka v treh jeklarskih družbah, Republic, Inland in Youngstown. Kakor je bilo že poročano, ste obe zadnji družbi zaprli svoje delavnice, dočim je Republic bolj trdovratna in skuša na vse krip-lje razbiti stavko ter v ta namen vzdržuje s silo obrat v svojih tovarnah. Niti ena, niti druga družba pa ne pristane na zahtevo CIO unije, da bi z njo podpisala kolektivno pogodbo. Republic družba se je v ponedeljek obrnila na sodišče za sodno prepoved, s katero bi se preprečilo mestu Chicagi izgnati stavko-kaze iz njene tovarne v So. Chicagi. Kakor že poročano, je župan Kelly objavil, da zdravstvene razmere ne dopuščajo, da bi stavkokazi stanovali v tovarni. Lokalne podružnice unije jeklarskih delavcev iz osrednjega zapada so v ponedeljek poslale predsedniku Roo-seveltu brzojavko, v kateri so apelirale nanj, naj posreduje, da se čimprej konča stavka. Predsednik je oddal brzojavko narodnemu odboru za delavske odnošaje, ustanovljenemu na podlagi Wagnerje-vega delavskega zakona, češ, da je ta odbor postavljen v to svrho. V ponedeljek se je pripetil drugi pomembnejši dogodek na ameriški delavski fronti, in sicer v mestu Lansing, Mich. Unija avtomobilskih delavcev je namreč za ta dan proglasila v mestu "delavski praznik" v protest, ker je policija aretirala sedem piketov. Eno uro po proglasu tega "praznika" so se zaprle vse večje tovarne v mestu, katere zaposlujejo okrog 12,-000 delavcev. Do čudnega dogodka je prišlo v ponedeljek tudi v illinoiškem mestu Waukeganu, kjer ste si sovražno stopili nasproti federalna vlada in illinoiška državna oblast. V tem mestu se vrši sodna obravnava proti voditeljem stavke, do katere je prišlo mese ca februarja v Fansteel druž bi. Istočasno pa je na zahte vo unije podvzel zasliševanje Ijenimi brati izsledile nemo-ralnosti. Katoličani so upravičeno ogorčeni nad tem nasiljem, zlasti še, ker je pričakovati, da se bo enak korak podvzel proti vsem katoliškim bolnišnicam širom Nemčije. -o- ZNANSTVENIK ODKRIL NOVO OZVEZDJE Washington, D. C. — Kakor objavlja kalifornijski znanstvenik dr. F. Zwicky, se mu je s pomočjo posebnega teleskopa posrečilo odkriti novo nebulo, obstoječo iz skupine ( ogromnega števila zvezd, o kateri doslej znanstveniki niso nič vedeli. Je pa to ozvezdje tudi v resnici tako daleč od zemlje, da si je razdaljo sploh težko predstavljati. Znaša namreč skoraj 26 milijonov svetlobnih let. Eno svetlobno leto je razdalja, ki jo napravi svetloba v enem letu ob hitrosti 186,-000 milj na sekundo. -o- NAŠLI KRAJ KATASTROFE Alpine, Utah. — Na robu neke strme gore, 25 milj jugovzhodno od Salt Lake City, so zadnjo nedeljo naleteli na ostanke nekdaj velikega aero-plana, ki je brez sledu izginil pred šestimi meseci. Aeroplan | je treščil ob goro in se je do-aesedno na kosce razbil. Z njim se je ob času nesreče vozilo pet moških in dve ženski, katerih trupla pa bodo morali šele izkopati iz sneženih žametov, globokih do 50 čevljev. DOLGO ZASEDANJE Kongresnike čaka še izredno dolgo zasedanje. Washington, D- C. — Med tem, jko se med nekaterimi člani kongresa vodi gibanje skorajšnji razpust kongresa, v čemer so zlasti aktivni nasprotniki vladnega programa, je pa kaj malo upanja, da bi se sedanje zasedanje v doglednem času zaključilo. Na dnevni red čakajo namreč še številni zakoni, za katere zahteva administracija, da morajo na vsak način biti 'letos sprejeti. Nekateri teh zakonov pa so takega značaja, da bodo izzvali strahovito in dolgotrajno borbo, med njimi zlasti zakon glede reforme sodišča, in tako se ču-jejo napovedovanja, da se bo zasedanje zavleklo tja notri v zimo. SOLNČNI MRK Washington, D.C. — Znanstveniki iz celega sveta so se ta torek spravili na opazovanje solnčnega mrka, ki je bil znamenit zlasti zato, ker je bil najdaljši v zadnjih 1,200 letih. Na žalost pa je bil popolni mrk viden samo na malih otokih na Pacifiku ob ekvatorju. Delni mrk pa se je mogel opazovati tudi v jugo-zapadnem delu severne Amerike. PRIPOROČA NOVI ZAKON DOLGO POTOVANJE V "ŽELEZNIH PLJUČIH" Šangaj, Kitajska. — V nenavadnih okoliščinah je zadnjo nedeljo nastopil 10,000 milj dolgo potovanje v Ameriko 26 letni Fred B. Snite, Jr. Fant je namreč postal žrtev napada otroške paralize, vsled katere so mu prsne mišice popolnoma odpovedale, da mu ni mogoče dihati. Da ga ohranijo pri življenju, so ga položili v posebni dihalni aparat, ki ga naziva jo "železna pljuče," in v tem aparatu je preživel Snite že celih 14 mesecev. Njegov oče, predsednik neke posojilnice v Chicagi, ga je dal zdaj prepeljati v domovino in mu je dal nabaviti za to potovanje posebni aparat. Iz starega aparata so ga prepeljali na ladjo v novega v manj kakor treh minutah; ako bi bil namreč ta prenos trajal pet minut, bi bil pacijent izdihnil. KRIZEMJVETA • — Varšava, Poljska. — V nedeljo zvečer se je poljski predsednik Moscicki odpeljal s posebnim vlakom v Rumu-ni jo na obisk h kralju Kar-u. Na kolodvor so ga spremili vsi člani vlade. Kralj Kari bo še tekom tega meseca vrnil obisk. — Salamanca, Španija. — Vodja nacijonalistov, general Franco, je preteklo nedeljo objavil, da je imenoval dva moža, ki bosta zavzela mesto poslanikov v Berlinu in v Rimu. Dočim ves ostali svet priznava madridsko vlado, je Francova vlada priznana v Nemčiji in Italiji. _ Mexico City, Mehika.— Predsednik Cardenas je precej presenetil mehiško delavstvo, ko je zadnjo nedeljo nenadoma objavil, da se bo drugi dan končala sta\ka 18,000 petrolejskih delavcev. Voditelji delavstva so se izrazili, da ne vedo nič o celi zadevi. -o- ŠPANSKE UMETNINE REŠENE New York, N. Y. — Kakor se je izrazil neki profesor tukajšnje univerze, je okrog 95 odstotkov vseh dragocenih španskih umetnin bilo rešenih pred uničenjem v sedanji civilni vojni. Nekatere dragocenosti so bile prepeljane v samotne kraje, druge v inozemstvo. John Lewis naštel dobrine, ki bi jih imel novi zakon glede plač in del. časa na splošno gospodarsko življenje. Washington. D. C. — Pred kongresnim odborom, ki zaslišuje razne priče glede nameravanega zakona o ureditvi delavskih plač in delovnih ur, je v ponedeljek nastopil voditelj organizacije CTO;, John Lewis. Kakor načelnik federacije, Wm. Green, je tudi Lewis nujno priporočal sprejem tega zakona in ga označil kot "zmerni začetek načrta za boljši gospodarski red." Priporočal je, da se na splošno uvede 35 urni delovni teden, in najnižja dovoljena plača $14. Po Lewisovem izvajanju bi ta zakon pripomogel, da bi mase delavstva prišle do večje kupne moči, kar bi oživilo biznes. Dalje bi na stotisoče brezposelnih delavcev dobilo delo zaradi skrajšanja delovnega časa. Nudil bi delavstvu več prostega časa za odpeči-tek in okrepčilo, da bi mu s tem zasijal žarek večje svobode, in končno bi se v delavstvu vzbudila zavednost in odgovornost, ko bi prišlo do spoznanja, kako važno vlogo igra v industrijskem življenju. -o- VIHAR POVZROČIL NESREČE Chicago, 111. — Močen vihar, ki je divjal zadnjo nedeljo nad Chicago in okolico je povzročil znatno škodo. Med drugim sta utonila dva dečka, katerima se je prevrnil čoln, s katerim sta veslala po Long jezeru. -o- V vsnkf> slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnih "Ari. Slovenec!'' Iz Jugoslavije Inozemci predpisujejo slovenskim ljudem način življenja in se obnašajo napram njim kot nekdaji srednjeveški grajski valpti. — Rafaelova Družba vabi na izseljeni-ški kongres. — Smrtna kosa in drugo. POLICIJA POBIJALA STAVKARJE proti družbi tudi federalni odbor za delavske odnošaje. Obe obravnavi ste ovirali druga drugo in tako je sodnik Forby izdal sodno prepoved proti federalnemu odboru, da mora ta prenehati s svojim zasliševanjem, ter zagrozil njega članom z zaporom. Federalni odbor pa je takoj nato izdal svarilo, da je po Wag-nerjevem zakonu določena kazen $5000 in zapor za tistega, ki bi oviral odbor pri njega poslovanju. Z zanimanjem se zdaj čaka na izid tega nenavadnega dvoboja med Zed. državami in Illinoisom. Prizor pred tovarno Republic jeklarske družbe v South Chicagi, ko je policija navalila na množice stavkarjev, ki so skušali izgnati stavkokaze iz tovar ne. Policisti so se posluževali plinskih bomb in so pozneje tudi ustrelili med stavkarje ter pri tem ubili sedem mož. Tujec se košati na slovenski zemlji Slov. Konjice, v maju. — Večkrat poročajo časopisi od raznih strani naše države, zlasti iz Slovenije o razmerah v katerih žive naši ljudje pod oblastjo inozemcev. Ta poročila so jasen pregled stanja, kako so postali tujci takorp-koč absolutni gospodarji v posameznih krajih naše domovine. Ta dejstva podpira in utrjuje vedno hujše usidra-vanje tujega kapitala pri nas, nakupovanje slovenskih kmečkih posestev, število inozemskih uslužbencev in vse mogoče druge udobnosti, v katerih se tujec počuti pri nas takoj domačega. Zdi se, da so postali razni inozemski uslužbenci pri nas popolnoma enaki srednjeveškim grajskim valptom kar se tiče postopanja z našimi ljudmi. Kaže vedno bolj, da te • razmere postajajo vedno slabše. Izkoriščajoč življenjski standard v Jugoslaviji, delajo nekateri tujci na to, da se poslužijo vseh sredstev, ki bi naredila iz Slovencev ne samo gospodarske, ampak tudi politične podanike. Navajamo primer s kako okrutnostjo zatirajo inozemci naše viničarje. Neki Čeh ima pri nas v posesti lepo kmetijo (blizu Celja pa še večjo.) Tukaj je lani sprejel v službo viničarja, ki ima šestčlansko družino. Ker se gospodar ne zanima preveč za razmere na slovenj ekonjiškem posestvu, je poveril vso skrb oskrbniku, ki je tudi inoze-mec. S tem je viničar prišel v spor popolnoma po krivdi oskrbnika. Slednji mu je odpovedal službo ter sta naredila z lastnikom sklep, da se viničar ju sodno odpove za mesec dni. Odpovedi pa se je viničar protivil ter napravil zoper to pri sodišču ugovor, češ, da je viničar in ne najemnik (zasebnik) kot sta inozemca v odpovedi označila Zato je ob neki priliki dejal oskrbnik viničarju: "Povem vam, da na tem posestvu ne delate. Ako pa boste delali, ne dobite nobene plače!" Ta primer nam nazorno kaže, kako tujci postopajo z našimi ljudmi, ki trpe in garajo za njihov dobrobit. Dovoljujejo si naravnost neverjetne stvari. -o-- II. Izseljeniški kongres Ljubljana, 5. maja. — Le tos, ob 10 letnici Družbe sv. Rafaela se bo vršil II. izseljeniški kongres, na katerega so vabljeni vsi slovenski izseljenci širom sveta. — Naloge slo venskega izseljeništva so na rasle in v nekih ozirih toliko gič zberemo in ustanovimo Slovensko izseljeniško zbornico. — Dne 22. avgusta bodo na Brezjah velike cerkvene slavnosti, zvečer pa slavnostna akademija, 23. avgusta bo začel zasedati izseljeniški kongres. — Prosimo cenjena uredništva, odbornike pri društvih in podpornih organizacijah, vse gg. duhovnike in izobražene, zlasti pa slovenske delavce, da začno takoj sporočati svoja sporočila, predloge, načrte in misli k problemu slovenskega izseljeništva na naslov Rafaelove družbe (odboru za kongres.) —Ob tej priliki se bo v Ljubljani ustanovila slovenska, izšel j eniška zbornica pod o-kriljem Rafaelove družbe, katere delokrog bo kakor imajo že druge ustanovljene zbornice kot n. pr. delavska, trgovska, kmetijska, itd. Izseljeni-ška zbornica bo posvetovalna ustanova, ki si bo določila svoj statut, svoja pravila in svoj pravilnik. Po petih tednih Že meseca aprila je padel v narastlo • Gradaščico Josip Oven,invalid in uradnik Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. Zaman so ga iskali dolge tedne in šele po preteku petih tednov so nesrečnikovo truplo našli na Fužinah in ga potegnili iz vode. -o- Smrtna kosa Na Humu pri Ormožu je umrla daleč poznana Ivanuše-va mamica, zgledna krščanska žena in mati stara 78 let. — Na Pobrežju pri Mariboru je umrl Mihael Schadl, obče spoštovani železničar v pokoju in posestnik. — V Litiji je umrl Albert Dimec,višji uradnik državnih železnic v Ljubljani star 57 let. -o-- Ustrelil se je Z Vranskega poročajo, da se je, ko je pregledoval polje in posestvo ustrelil 29 letni Zorko Ignac, oskrbnik in gozdar pri dr. Robiču. Vzrok žalostnega dejanja ni znan. DENAR V STARI KRA.l loSiljamo po dnevnem kurzu. Včeraj so bile naše cene: V Jugos'avijo: Za: Din: $ 2.55 _____________ 100 $ 5.00 ............ 200 $ 7.20 .............. 300 $11.65 .............. 500 $23.00 ..............1000 $45.00 ____________2000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50 ___________ 100 $ 12.25__________ 200 $ 30.00 ............ 500 $ 57.00 ............1000 $112.50 ............2000 $167.50 ............3000 Pri večjih svotah poseben popust. Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. p.ošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. dozorele, da se lahko v diu- 9 wwwmwmwwwwwwwmwwwwwwmwwww g" 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sreda, 9. junija 1937 (Amerikanski Slovenec | Prvi i» imjstartjši Ust it AmstUcL Ustanovljen teta UM. t.i.i F Izhaja vsak dan razun nedelj, fteljkow in črneva* po Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in up«*ve: (1849 W. Cermak RcL, Chicago Teklo«; CANAL SS44 Naročnina: Za celo leto____ Za pol leta____ Za četrt leta ............... Za Chicago, Kanado Za celo leto _ Za pol leta__ Za četrt leta_________ ..45.00 ... 2.50 ... 1.50 Evropo: _____.,$6.00 ________3.00 ............. 1.75 TUfirgt sacred Heart School, je Vsak dopis je zanimiv, če je nekoliko drugačen od dru- graduiralo 31 dijakov in dija-gega, ne pa, da so vsi eden drugemu podobni. S tem pa nikakor ne kritiziramo naših dopisnikov. Nihče naj teh vrstic tako ne razume. Ampak radi bi le izboljšali dopise, da bi bili res zanimivi, kratki in jedrnati. To je, kar želimo. Ravno tako je tudi glede zahval za razne partije in prireditve. V dopise se natlači na desetine in desetine imen, tako, da včasih po celo kolono in dve prostora zavzamejo samo imena. Tudi to je čisto brez potrebe. V angleških listih taka imena ne navajajo. Objavijo le splošno običajno zahvalo ter v par vrstah zahvalijo vse prireditelje in prijatelje in to popolnoma zadostuje. Tudi pri nas bi se lahko to uvedlo. Seveda pa kdor želi objaviti take zahvale in v njih vsa imena in hoče to objaviti kot plačan oglas, ima vso pravico in mu radi vstrežemo. Ampak v dopise pa take dolge zahvale ne spadajo. Vse to omenjamo zato, ker bi radi, da bi bilo v listu več prostora in da bi z njim lahko postregli večim dopisnikom, kar včasih radi dolgih dopisov res ne moremo in morajo nekatere vesti potem čakati več časa, da pridejo na vrsto. Pa zato, da bi bili dopisi v listu bolj izbrani, bolj jedrnati in zanimivi. Pa še to. Dopisniki naj vedno pazijo, da svoje dopise in prispevke pravočasno pošiljajo listu. Zgodi, se, da kak važen dopis pride ravno ob zaključku lista. Ako ga ne objavimo je zamera. Ako ga, moramo pa vse ustaviti, tiskarji morajo drugo pustiti in to postaviti. Čaka stavec, tiskar in razpošiljalci lista in to vse samo zato, ker dopis ni bil pravočasno poslan. Včasih se že naredi taka izjema, da se v nujnih slučajih strankam ustreže. Toda, premnogi pa to delajo naprej in naprej in ničesar ne zaleže, če jih prosimo točnosti. Zanaprej se bomo v tem ozi-ru držali reda in dopisi, ki ne bodo pravočasno dostavljeni uredništvu bodo objavljeni pozneje, take pa, ki za poznejšo objavo ne bodo imeli pomena, objavljeni ne bodo. Zato prosimo od vseh dopisnikov prijaznega sodelovanja in vse bo v redu. Na tej strani zgoraj najdete določi< o, do-kedaj morajo biti dopisi dostavljeni uredništvu za gotove številke. Ravnajte se po tem in vse bo v redu. Upamo, da bodo dopisniki vzeli te vrstice blagohotno na znanje. Tudi se ne tiče vseh. Velika večina naših dopisnikov se drži vedno reda. Tiče se to le tistih, kateri morda tega dosedaj vedeli niso, ali pa so tudi sami vedno kratki s časom. Toda če bodo v bodoče pazili na točnost, tedaj neprestano bivala. Bolehala je že več let. Poleg soproga zapušča tudi šest otrok in sicer Mrs. Mary Musich na Calumetu, Mrs. Ano Zajec v Laaysmith, Wis., Katarino v Detroitu, John v L'Anse, Frank v New Yorku in Simon v Detroitu. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj iz cerkve sv. Jožefa in ocl tam na Lake View pokopališče. Slišimo, da se je stanje našega rojaka, Jakob Spreitzerja, iz Mohawka, katerega je zadel pred nekaj tedni mrtvoud, precej zboljšalo ter se nadejajo, da mu bo mogoče v kratkem zapustiti posteljo, kar mu žele njegovi obilni prijatelji in znanci. Poročajo, da se je tudi stanje Mrs. Mary Stukel, soproge Mr. John Stuklja iz osme ceste, znatno zboljšalo. Poznani in priljubljeni rojakinji želimo skorajšnjega okrevanja. Te dni so se mudili na Calumetu, Mrs. Jos. Stefanetz, vdova po pokojnem Jos. Stefancu, in nje sinovec, Dr. John Stefanetz in Frank. Prišli so da polože truplo pokojnega iz mrtvašnice v grob, na Lake View pokopa- trenutku pokončan in njegovo delo uničeno. — V "Pueblo Chieftain" časopisu se bere, da je pokončala toča na 12 kvadratnih milj prostora; štiri milje na dolgo in tri milje na široko. Prizadeti smo Slovenci kar tako le povrsti E. Eregar in F. Skrjanc, potem J. Pauček, F. Mehle, P. Zunich, R. Strubel, J. Centa, A. Pritekel, F. Boitz, S. Boitz, A. Germ in J. Težak. Preračunano, je da znaša škoda $100.000. — To sporočam v toliko, da bodo naši slovenski farmarji brali te vrstice. — Bog vas obvaruj kaj takega. — Pri vsej tej nesreči so se pa veselile mačke, ker so imele veliko pobitih ptičev — so se z njimi gostile. — Jabolka, črešnje, vse je zbi-to. — Pozdrav bralcem A. S. tukaj in v domovini. Theresa Centa SHOD K ATOL TISKA iN PROSLAVA ZMAGE ¥ NEWBURGHV Proslave zmage v letošnji kampanji "Amer. Slovenca" sta se udeležila oba glavna zmagovalca in vsi agitatorji v kampanji. J. C. VESTI IZ PUEBELSKIH FARM kin j. Ker zahaja tam precej naših mladih študentov, je seveda med temi graduanti večje število naše mladine in sicer sledeči: Robert Adam, Anna L. Brula, Margaret D. Grahek, Rose F. Jenich, Joseph P. Kovacich, Cri-stine Kovacich, Anna Lukezich, Rita Schneller, Paulina Shaltz, Mary Vertin, Carl Vertin. Čestitamo ! V četrtek zjutraj, 27. maja je preminula na domu svoje hčere poznana slovenska žena, Mrs. John R. Sterbentz. Pokojna, ki je bila že 77 let stara, je bila soproga rojaka John R. Ster-bentza, bivšega glavnega predsednika in mnogoletnega odbornika Kranj sko-Slovenske Katoliške Jednote. Živela sta že mnogo let pri svoji hčeri, Mrs. Mary Musich, na Rockland St. Ranj-ka je bila ena najstarejših ea-lumetskih naseljenk. Rojena je bila v Belokrajini ter je prišla na Calumet leta 1896, kjer je od Pueblo, Colo. Nič veselega nimam za poročati. Slutili smo kar se je v resnici tudi zgodilo, da n?m namreč nebo to leto ne bo prineslo nič dobrega. Celo pomlad je tako hladno in suho; dežja nič, dasi se vedno pripravlja k njemu, a vetrovi razženejo kaj prehitro vse oblake. Ko te vrstice pišem me v resnici zebe kakor meseca marca. — Tretjega junija kmalu po eni uri popoldne so se začeli kopičiti črni strašni oblaki, ki niso napovedovali prav nič dobrega. Ob drugi uri je začelo iz teh oblakov po malem deževati in pa tu pa tam je padlo vmes kako zrno toče. To je kmalu prenehalo, potem pa kar naenkrat začne liti in ropotati, da je bilo strah. Vse je bilo zmešano in mislila sem, da nam bo vsa okna pobilo. Begala sem po hiši sem in tja in s strahom gledala skozi okna razdejanje naših pridelkov. Naenkrat je bilo po tleh vse belo kakor pozimi, ko zapade sneg. Voda je drla po njivah, da so nekatere izgledale kot mala jezera. Oblak se je utrgal nad nami. Nam je uničenega 60 akrov. Samo to je sreča, da imamo polja v več krajih in da ni povsod tako stolklo in če ne pride zopet kaj hudega in nam Bog prizanese s tako šibo, bomo morda še kaj pridelali. Strašno je to za kmeta. Poročilo o tem shodu in proslavi zmage v letošnji kampanji se je iz gotovih vzrokov zakasnilo, katere bomo kasneje čita-teljem povedali. Lep dan je bil v soboto dne 29 maja. Ža ta dan je bila napovedana proslava zmage v letošnji kampanji "Amer. Slovenca". Vršila se je v lepi slovenski naselbini sv. Lovrenca v New-burghu-Cleveland, Ohio, kjer se nahaja naš letošnji glavni zmar govalec veleč. g. kanonik in župnik John J. Oman. Smrt pride vmes Slovesnost dneAja je zagrenil žalosten slučaj, ko je baš v soboto popoldne umiral in ravno v večeru še pred shodom umrl mladi slovenski duhovnik č. g. Joseph Shuster, rojen v tej naselbini, služboval pa v neki sosedni župniji sv. Auguština, kakor že poročano. Iz tega razloga ni bilo razpoloženje na taki stopnji, kakor bi bilo drugače. Pa kaj hočemo, življenje je pač tako, v njem potekajo veseli in žalostni trenotki. Sprejemati moramo dogodke, ' ki prihajajo po božjem redu in božja Previdnost že ve, zakaj mora tako bit. Program 3e otvori Okrog 8. ure je otvoril program dneva g. Jakob Resnik, naudušen zastopnik "Am. Slovenca", cerkveni odbornik in odbornik raznih društev in ustanov v naselbini. G. Resnik je v svojem pozdravnem govoru povedal, kako se je v naselbini začelo z agitacijo in kakih metod so se agitatorji posluževali, da so zmagali in tako odnesli glavno zmago svojemu slavnemu zmagovalcu veleč. g. kanoniku Johnu J. Omanu. Treba je bilo posebne strategije, kakor v vojski, da se je dosegla zmaga. Zahvalil je vse, ki so pomagali in sodelovali, kakor tudi vse naročnike, ki so se na list naročili. Obenem je čestital veleč. g. glavnemu zmagovalcu na sijajni zmagi in izjavil, da ni več kakor prav, da je njihovi zasluženi kandidat dobil glavno zmago, ki mu po mnogih zaslugah za domačo župnijo in naselbino ter za ameriške Slovence sploh tudi pristoja. Nato je g. Resnik izročil vodstvo programa preč. g. Juliju Slapšaku, pomožnemu župniku pri sv. Lovrencu, kateri je burno pozdravljen stopil na oder ter vodil program po naj- lepšem redu. V pozdravnem govoru je dejal, da naj imajo prvo besedo otroci, kateri naj otvoritveno molitev opravijo z pesmijo: "Oče naš", kar so pod spretnim vodstvom tamkajšnjega pevovodja g. Ivana Zormana tudi storili. Drugo pesem so zapeli: "Pozdrav srebrnomašniku", ki je veljala glavnemu zmagovalcu veleč. g. kanoniku Johnu J. O-manu. — Gromovit aplavz je sledil obema pesmima. Nato še le je spregovoril o mimo takih dogodkov ne more. Drugače pa objavlja vse drugo, kakor to sami veste. Prinaša vedno kričeče škandale, ki se dogajajo v družbi in so nemoralnega značaja. Prinaša nemoralne slike. Poroča o vseh raznih zadevah tako in v taki luči, ki nios katolištvu v korist. To vidimo zlasti pri španskih zadevah, ko posvetni tisk prinaša dnevne vesti, ki so v nasprotju z resnico. Prinaša in piše v prid lojalistov in njih radikalne vlade. O katoličanih pa vse tako, kakor da so ti vsega krivi. Tako človek res ne ve, kako bi sodil ljudi okrog posvetnega tiska, ali bi jih imel za hinavce, ali kaj. Tak je posvetni tisk. Upamo, da bomo v bližnji bodočnosti imeli tudi angleške katoliške dnevnike, ki bodo pisali resno in po pravici, ki bodo prikazovali stvari take kakor so, namreč, kar bo črno, bodo povedali in pokazali za črno in kar bo belo, za belo. Ob koncu je čestital v iskrenih besedah glavnemu zmagovalcu veleč. g. kanoniku John J. Omanu na glavni zmagi in je povda-ril, da ga veseli, da je priromala glavna zmaga v državo Ohio. Upam,da kadarkoli bomo slovenski duhovniki delovali skupno za katoliški tisk in za katoliško resnico, bote vedno odobravali. Saj tega kar piše Prosveta in Mladinski list, kako pišeta o slov. duhovnikih in kako zava- katol. tisku preč. g. Slapšak voditelj programa. Izvajal je: med jalno uče svoje pristaše, tega mi drugim: "Katoliški tisk je zelo potreben v današnjih dneh. Potreben je ker je edino uspešno orožje za razširjevanje idej krščanstva in obrambo istega. Iz tega razloga smo tudi v zadnji kampanji v naši naselbini, delali za katoliški tisk, ker se zavedamo, da v tisku imamo katoličani važno oporo in pomenljivo orožje. In danes slavimo uspehe tega dela v kampanji. Ker želim, da še drugi naj prvo kaj več povedo o tisku in današnjem dnem, zato naj bo moja uvodna beseda kratka. Predstavim vam velikega borca za katoliške principe in to je nam vsem znani preč. g. Milan Slaje, slovenski župnik iz Loarina in duhovni svetovalec Slovenske žen. zveze." Duhovnik ne sme šn ne more mirno gledati delo nasprotnikov Navzoči pozdravijo predstavljenega govornika z gromovitim aplavzom. Preč. g. župnik M. Slaje izvaja: "Da je potreba katoliškega tiska med nami res zelo velika je neoporekljivo dejstvo. Potreben je in edino orožje, ki se ga moremo poslužiti za našo stvar. Naj omenim pri tej priliki le evharistični kongres, ki smo ga imeli te dni v Lorainu. Preje že, pa je bil za vso Ameriko v Cle-velandu in zatem smo imeli pa okrožne kongrese po raznih drugih krajih. Ob teh prilikah so nas pozdravljali in laskavo pisali razni dnevni ameriški časopisi. Prinašali so o teh shodih impozantne slike. Morda bi kdo rekel: kaj pa nam treba lastnega katol. tiska, saj nam dela časopisje reklamo in o nas piše. To delajo res, ali le takrat, ko imamo kaj takega, morda komaj enkrat na leto, ko dnevni tisk slovenski duhovniki vendar ne moremo mirno gledati. Kako zavijajo resnice! Mi k temu ne smemo in ne moremo molčati, zato je tudi važno, da vi nas slovenske duhovnike pri takih bojih podpirate." Navzoče občinstvo je naudu-šeno zaploskalo ob koncu njegovega govora in s tem pokazalo, da je govornik zadel v pravo. Nastopajo pevci in deklamacije Predsednik shoda preč. g. Slapšak je zahvalil v lepih besedah govornika ter je opozoril navzoče, naj se lepe besede in nauke govornika vzamejo k srcu in jih tudi izvajajo. Nato so nastopile tri lepo oblečene deklice, ki so naj prvo de-klamirale slavljencu in glav. zmagovalcu v pozdrav in čestitke in so nato izročile* slavnjencu veleč. g. kanoniku J. J. Omanu lepo košarico svežih cvetlic. Občinstvo je naudušejo ploskalo ob tem dogodku. Nato je predsednik cerkvenega odbora g. Košak, v lepih besedah pozdravil slavljenca in glav. zmagovalca ter mu čestital v imenu celokupnega cerkvenega odbora. (Dalje prih.) -o- ČASOPISJE V RUSIJI Lani je izhajajo v Rusiji 10 tisoč listov v skupni nakladi 38 milijonov izvodov. V primeri z letom 1913 se je število ruskega tiska v lanskem letu poenajstorilo. Naklada "Pravde" znaša 1 milijon 900 tisoč izvodov, "Izvest-ja" izhajajo v poldrugomili-jonski nakladi, kmetski list "Krasnaja Gazeta" pa se tiska v 1 mil. 750 tisoč primerkih. Listi v Rusiji izhajajo zdaj v 68 jezikih. TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (33) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlIITOllghs v i-iiTKr' v »h i ' "Kam gremo?" je .vprašala mala o-piea Nkinia Tarzana. '.'Gremo, da zasledimo strašile Leopardske ljudi, ki ubijajo z jeklenimi kremplji," ji je odgovoril Tarzan, nakar je z nasmeškom pristavil: "Nkima, ali si ti pripravljena da se boš borila z nami proti tem strašnim morilcem, ali se jih kaj bojiš?" Xa le Tarzanove besede ga je nekoliko čudno pogledala in rekla: "Nič se ne bojim in najraje bi spraskala oči tem tvojim sovražnikom, toda sedaj moram iti." — Predno jo je mogel Tarzan vprašali kaj jo je tako nenadno prijeto da mora tako nenadno stran od njega, se je opieu obrnila in izginila v džunglo. Nekaj časa sla Tarzan in Orando gledala za izginulo opico, nato sta se obrnila proti skritemu prostoru, kjer naj bi l.eopardski ljudje pobirali prinesene zahtevane darove od revnih črncev. Ta prostor ju bil v precej skritem kraju, vendar Tarzan, ki je imel dober nos, je kmalu zavohal, da bosta tkoro tam. . . . Toda 'te hudobne pošasti, ki so se oblačile v leopardovo kožo, kot znak njihove pripadnosti v to strašno družbo, so bile pravočasno opozorjene, naj ,se varujejo pred velikim in močnim belini človekom, ki jim je zaprisegel smrt. Iz varnega skrivališča so sedaj ti gledali nanj in stegovali kremplje proti njemu., Sreda, 9. junija 1937 'AMERIKANSKI SLOVENEC' d Zapadn Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar. 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. 4. porqtnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. 5. porotnik: Mike Popovich, 9602 Ave. L, So. Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! sili, da ta dan za nas in naše piknikarje rezervira, da ga bomo imeli med nami. Torej pri-dimo vsi na zgoraj omenjeni piknik, kajti čim več nas bo temveč veselja in zabave bomo imeli. Odbor se uljudno priporoča, da kupite vstopnice od članov ZSZ, kajti le na ta način boste pripomogli našim trem dru-štvam. Za veliko udeležbo se uljudno priporoča odbor. Denver^kih treh ZSZ društev. -o- "Ali imate že zavarovane vaše otroke pri ZSZ? Ako ne, ne odlašate na jutri, ker bo mogoče prepozno! Otroci, ki bodo pristopili pred 30. junijem 1937 v mladinski odd. ZSZ bodo prosti asesmenta za prva dva me- seca! IZ GLAVNEGA URADA ZSZ. Tajnike in tajnice krajevnih društev Zapadne Slovanske Zveze se tem potom obvešča in opozarja, da gotovo pregledajo vse prosilce za pristop v mladinski oddelek, in če zgledajo, da so pri dobrem zdravju, naj izpolnejo njih prošnje na obeh straneh ter jih priporočajo za pristop v Zvezo. Društva številke 21, 23, 29 in 32 morajo tudi v nadalje dati otroke zdravniško preiskati ravno tako kot do sedaj. Vsa druga društva pa sedaj lahko vpišejo otroke brez zdravniške preiskave, pod pogojem, da taki otroci zgledajo, da so pri dobrem zdravju. Zveza bo plačala po 50c nagrade za vsakega otroka, ki bo sprejet do 30. junija. Vsi novi člani, ki bodo pristopili v mladinski oddelek v tekočem mesecu, bodo prosti asesmenta za prva dva meseca. Vsako krajevno društvo je upravičeno, da pošlje po enega mladinskega delegata na prihodnjo konvencijo. Vsak član mladinskega oddelka je lahko kandidat za delegata, pod pogojem, da pridobi najmanj 15 novih članov v ml. odd., katerih asesmenti morajo biti plačani pri društvu najmanj za šest mesecev. Clan ml. odd., ki bo pridobil največ novih članov, bo izvoljen za delegata. Društva, ki so že kvalificirala, da pošljejo svoje ml. delegate na prihodnjo konvencijo, so sledeča, številke: 1, 36, 41 in 48. Od ostalih društev se obeta,' da bodo zadnji (oz. tekoči) mesec napela vse sile, da bodo kvalificirala do zastopstva po ml. delegatih. Od sobrata Jacob Butala, tajnika dr. št. 24 iz Salide, smo ravnokar prejeli 10 prošenj za pristop v ml. odd. ter mi obljublja, da bo poslal še veliko novih članov v oba oddelka. Le tako naprej, brat Eutala! Pa boste mogoče še prekosili naše South Cikažane, kateri so pod agilnim vodstvom sobrata Mike Popovicha že v tretjič dosegli svojo kvoto in s tem seveda že v tretjič prejeli posebno nagrado. Upajoč, da se bodo vsa društva v tekočem mesecu toliko potrudila, da bodo v tem mesecu, ki je zadnji mesec kampanje, pridobila zadostno število novih članov, da bodo dosegla svoje kvote ter na ta način prejela posebne nagrade. Bratski pozdrav, ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. FROM THE SUPREME OFFICE OF THE WSA. The secretaries of subordinate lodges of The Western Slavonic Association are hereby requested to be sure and examine all the applicants who want to join into the juvenile department, and, if they appear to be in good health, fill out their applications on both sides and recommend them for admission into the Association. Lodges numbers 21. 23, 29 and 32 must have the children examined by the physicians same as they have been doing heretofore. All other lodges may enroll children without the medical examination, provided, however, that the children appear to be in good health. The Association will pay 50c commission for each and every child enrolled until June 30th. • ... All new members who will join into the juvenile department this month shall be free from paying any assessments for the first two mouths. Each and every subordinate lodge is entitled to send one juvenile delegate to the next convention. Any juvenile member may be a candidate for delegate, provided, however, that he or slid enrolls at least 15 new juvenile members whose assessments must be paid to the lodge for at least six months. A member of the juvenile department who shall enroll the most new members shall be elected delegate. Hoping that each and every subordinate lodge shall procure a sufficient number of new members this month, which is the last month of the campaign, that they shall reach their respective quotas and thereby be entitled to the surprise award. Fraternally yours, ANTHONY JERSIN, Supreme Sec'v. -0- praVlja od vseh treh društev (15 po številu), da bo napravil ta' dan dan veselja za vse Slovane po državi Colorado, zato je že uredil vse potrebno, da bo nam Elitcheva družba zopet odstopila' prostor v rečenem krasnem vr-1 tu ravno tam, ko smo ga imeli lansko leto. Torej blizu glavnega vhoda v park. Odbor hoče zopet razveseliti vse člane, prijatelje in znance od blizu in daleč, zato1 se muja, da bo piknik nadvse' uspešen. iKer se pa zavedamo, da naš narod ljubi veselje, godbo in j petje, smo pa najeli enega izmed. pevcev v Ameriki, j ^»i''iiiiiiiiiiniiiiniiiiiiHiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiinniiiiiiimiiniiiiiiiiii'"'i ——.—■ ■ 1 Dopisi lokalnih društev niHniHiM[]iiim»c9itiuiiriMic3iiiiiiiiiHK:iiMi'iiuauuuuiK* ELITCH'S GARDENS Denver, Colo. Mi Denverčanje smo lahko ponosni, ker se ponašamo, da imamo najlepši prostor za ob-državanje piknikov, kajti prav pred našim nosom se razprostira krasni Elite'he v vrt, kjer si lahko najdemo vsakovrstne zabave za stare, mlade, debele, suhe, aktivne in druge. Zlasti pa bo še o- j najboljših bilo raznovrstne zabave dne 27. kateri bo nam prišel kratek čas junija, torej zadnjo nedeljo v delat z njegoVo krasno harmo-tem mesecu, ko bodo vsa tri Z S. Z. Denverska društva priredila svoj letni piknik na omenjenem vrtu. Odbor se pridno pri- niko ter njegovim čistim in le pim glasom. Tega spoštovanega rojaka v osebi sobrata John Germa iz Pueblo, smo že napro- IZ URADA DR. PLANINSKI BRATJE ŠT. 5, ZSZ. Leadville, Colo. Naznanjam članstvu našega društva, da bodo na prihodnji seji 11. junija volitve za delegata prihodnje konvencije. Zato je članstvo naprošeno, da se kolikor mogoče v velikem številu udeleži omenjene seje, da se ne bo potem nihče izgovarjal, da ni o tem nič vedel, da so bile volitve. Nominirani so bili meseca maja trije člani in sicer Anton Mihelič, John Vidmar in John Savoren. Naznanjam tudi članstvu, da so nam umrla dva člana meseca januarja in sicer Lukas Vidmar na Grand Junction, ki je več let bolehal za dolgotrajno boleznijo sušico ter je bival več let na svoji farmi v Grand Junction. Zapušča žalujočo oprogo in že odrastle otroke, katerim v imenu društva izrekam naše globoko sožalje. — Drugi je Andy Kovach, ki je bival v Leadville štiri leta s svojimi štirimi otroki, za katere je po očetovsko skrbel ; pa ga je nenadoma obiskala huda bolezen, kateri je v štirih dneh podlegel. Zapušča štiri že odrastle otroke, katerih najmlajši je star 14 let in so se vsi preselili nazaj v Pueblo, Colo., katerim tudi izrekamo naše sožalje. — Pokojnima Lukas Vidmarju in Andy Kovachu pa želimo večni mir in večna luč naj jima sveti. Pozdrav vsemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze in vsem čitateljem tega lista. John Savoren, tajnik -O- IZ URADA DR. SV. KATARINE ŠT. 29, ZSZ. Cleveland, O. Le naj bo žal vsem tistim članicam, katere se niste udeležile seje dne 18. maja. To pa zato, ker so otroci mladinskega oddelka priredili v počast materam prav lep in pomemben program. Tako ljubko in čuteče je proizvajal vsak otrok svojo vlogo, da so vsled ginjenosti vsem navzočim orosile oči. Vrstile so se deklamacije, godba in petje; vsaki materi je pa bil pripet šopek rdečih nageljnov. Že samo za ta večer je bil poplačan trud našega mladinskega društva. Otroci pa zaslužijo za njih lep nastop vse priznanje. Hvala pa tudi vsem, katere ste kaj darovale v namen označene zabave. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se priredi enkrat oktobra meseca plesno veselico. — Že dolgo nismo imele nič enakega in je potrebno, da postanemo nekoliko bolj živahne. — Po pravilih je bila nominacija za delegatinjo meseca maja, volitev pa bodo na prihodnji seji 15. junija. Vsled tako važne stvafri kot je volitev delegatinje za prihodnjo konvencijo ste proše-ne da se vse udeležite prihodnje seje. Sedaj je tudi čas, da podaste svoja priporočila kaj bi se lahko izbolj-žalo ali pridejalo k pravilam. Sosestre, zopet apeliram na vas, da bi vsaj zadnji mesec kampanje pridobile kaj no- vih, posebno v mladinski oddelek. Nikakor ne sme biti naše društvo zadnje v tem oziru. Torej na delo! Da bi vsaka pridobila vsaj po enega novega, pa bi že lahko bil lep uspeh. Po naročilu sosestre Rose Tomšič, poprej Kramarich, želim vprašati, kaj je vzrok, da se Lesdvillčani tako redko kateri oglasi v listu Amerikanski Slovenec. Naj jim bo naznanjeno, da vsi, kateri smo že bili kedaj tam, zelo radi beremo razne novice in poročila iz omenjene naselbine. Pa smo menda vsi enaki, da le raje beremo kot pa pišemo. Vseeno na plan, da vidimo kako se imate tam v koloradskih višavah. — Pozdrav ! Frances Ponikvar, ta j. ZSZ je nad stoprocentn® (100%) solventna, kjer bi morala biti zavarovana cela vaŠ3 družina! IZ URADA DR. SVOBODA ŠT. 36, ZSZ. So. Chicago, III. Članstvo gori omenjenega društva ste vabljeni na redno mesečno sejo, katera bo v četrtek 10. junija ob 8. uri zvečer v mali dvorani pod cerkvijo. Po seji bomo imeli malo domačo zabavo, malo jedi in pijače bo na razpolago članstvu, ki se bo u-deležilo seje. Na tej seji bo več važnih točko za rešiti. Tako bomo ukrepali glede našega letnega piknika, za katerega sem že dobil dovoljenje ali permit za dan 1. avgusta v državni hosti tako zvanem "Egger's Grove". Druga važna točka na seji bo volitev delegata za prihodnjo konvencijo, katera bo meseca avgusta. Ker že pišem o delegatu, bi želel in je tudi dolžnost | vsakega članai in članice, da glasuje za člana kateri je res vreden te časti, kajti naše društvo mora poslati na konvenčno zborovanje takega, da bo zastopal naše društvo v tako dobrem duhu in delu, kakor mi v zadnjih par letih napredujemo. Lepo je, ko delegat zastopa tako društvo, ki ima dobro ime in tako društvo je danes naše. — Spominjam se zadnje konvencije, ko sem bil delegat in zastopnik treh društev, med katerimi je bilo naše društvo med najslabšimi. Na tej konvenciji sem pa tudi zapazil delegate, kako so bili ponosni na svoja dobro napredujoča društva. Takrat sem se bil nekako zaobljubil, da ne preneham poprej delati, dokler ne pripeljem naše društvo v prve vrste naše Zapadne Slovanske Zveze in da če pridem še kedaj na konvencijo, bom tedaj jaz ali naš društveni delegat, s ponosom lahko pokazal na društvo, na delo in uspehe. Tako me danes veseli, da se mi je stvar dobro posrečila. Z lastnim trudom in s pomočjo dobrih članov se mi je posrečilo obljubo izpolniti. Z delom pa ne bomo še prenehali, ampak bomo šli naprej. Več ko nas bo, bolje bo za članstvo in organizacijo. Zato še enkrat apeliram na vse cenjeno članstvo, da pridete na omenjeno sejo in si izvolite delegata kateri bo na konvenciji pomagal do napredka naše ZSZ. Ravno tako se opozarja člane mladinskega društva, da se udeleže seje, ki bo eno uro poprej, to je ob 7. uri. Po seji bomo vsi skupaj malo popili na zdravje izvoljenega delegata. — Kakor je bilo že poročano, ima naše mladinsko društvo pravico poslati enega gosta na konvencijo, zato bomo na seji tudi o tem nekoliko se pomenili kateri je vreden te časti. Kakor sem omenil, napredujemo v odrastlem društvu in ravno tako lahko s ponosom tudi zapišem o mladinskem društvu, ki tudi od meseca do meseca raste in napreduje. Vsaki mesec dobimo po nekoliko novih članov, zlasti mesec maj je bil najbolj zanimiv, kajti v tem mesecu smo dobili najmlajša dva člana, to je dvojčka, katerih sliko tukaj vidite. Sta to Richard in Alice Musi-ca. Z njima je tudi pristopila v naše društvo njuna mati in tako so sedaj pri našem društvu stari oče, mati in teta naših dvojčkov. Živela Musičeva družina, posebno pa mati dvojčkov! — Pripomnim, da imamo pri našem društvu tri pare dvojčkov, na kar smo prav ponosni. Res, ni naše mladinsko društvo eno največjih, pač pa je eno najmlajših mladinskih društev pri ZSZ. Opazil sem v našem glasilu z dne 5. maja posnemanja vredno poročila tajnika Joe Spillerja, ko opisuje, kako lepo napreduje Pueblo Boosters in da je eno izmed največjih in najbogatejših mladinskih društev pri naši Z. S. Z. Veselim se in želel bi, da bi naše društvo bilo tako veliko. Kar se pa tiče finance omenjenega društva Pueblo Boosters, pa moram zapisati, da smo vas pa že mi prekosili. Kakor je opaziti iz omenjenega poročila, imajo Pueblo Boosters v svoji blagajni $111.90. Blagajna našega društva "Liberty Jr." je pa $132.46 in ta denar se nahaja na banki. Bogatejši torej smo, toda sedaj se moramo še dobro pripraviti, da vas dohitimo še v članstvu. — Eno kar nam manjka je, da na prihodnji konvenciji odobrimo to, da se lahko zapišejo otroci v društvo in Zvezo takoj ob rojstvu in to bi nam veliko pomagalo do napredka. Znano je, da imajo ameriške zavarovalne družbe svoje agente, ki hodijo okolu in vse vestno opazujejo ter se dostikrat zgodi, da so takoj po porodu kakega otroka že v hiši/ da ga zapišejo v "inšurenc". Mi pa moramo čakati celo leto predno lahko vpišemo takega mladega člana v društvo in tako se zgodi, da nas drugi prehitijo. Saj veste, da ko je otrok enkrat zavarovan pri kaki drugi zavarovalni duržbi, ga je že bolj težko dobiti da bi ga starši vpisali še v kako društvo. Zato bi želel in priporočal, da bi pri naši ZSZ mogli sprejemati otroke takoj ob njihovem rojstvu. S tem si bomo prav gotovo zasigurali uspeh napredka in koristi. — Pozdrav in na svidenje na seji v četrtek 10. junija. M. Popovich, tajnik j ZSZ ENGLISH SECTION f ^»□HiiuiiiiiiEJiiiiiiiiiiiinniHiiiuuuiniiiiuHiDiaiuiiuuciiiuiiuui DENVER DOINGS. Denver, Colo. Starting with the rehearsal on Friday, June 11, our Glee Club will put in full time on the musical program for the coming convention. As there will be only about a dozen rehearsals until then it is necessary that every singer be present without fail at all the rehearsals which will be held every Friday evening, 8 P. M. sharp, at the Holy Rosary School Hall. 4668 Pearl St. Prof. Geo. J. Miroslavich will be the instructor and director and Sig. Louis Tezak will be the piano accompanist. The noted Tezak Orchestra will also assist in the musical presentations. The Convention Committee . will meet again at the Slovenian Hall on Wednesday, June 16. A full committee attendance is desired and necessary, and any WSA member may attend if they wish. The picnic at Elitch Gardens on Sunday, June 27, needs the earnest consideration and active support of every WSA member. The tickets must move better than they have to date. Circulation of tickets and assurance that they, will be passed through the gate depends on you individual mem hers. See your lodge secretary at once and ask for them, if you already do not have tickets. The United Comrades will also hold their picnic at Elitch Gardens on Sunday, June 27. Parents should send the WSA juveniles of their family to the meeting on Sunday, June 20, at 4 P. M. at the Slovenian Hall where they will receive information, free passes, etc. All members of the three Denver lodges are urgently requested to attend their lodge meeting this month (June) as there will be election of delegates, reports and discussions on the picnic and coming convention. Lest we forget! Just a scant three weeks to get those new members you "wuz gonna" sign up. Get 'em. rigl%t now, 'cause June 30, the end of the campaign will get you if you don't watch out. Are you helping the juveniles win that trip to Denver? Piccolo Pete. -O- Are your children insured in the WSA? If not, do not delay till tomorrow, as it might be too late. Children who will join into the Juvenile Dept. of the WSA. before June 30, 1937 are free from paying any assessments for the first two months! COLORADO (Continued) Colorado leads the nation m best sugar production—sugar factories are scattered all along the Arkansas and South Platte valleys. Travelers through the valleys of the Eastern and Western Stapes see melon fields, orchards, and acres of flowers being grown for seed, as well as the usual crops. In mountain valleys vegetables reach the height of tenderness and greenness. Lumberjacks swing flashing axe-blades all through the extensive forest regions; smelters at Colorado Springs, Leadville, Durango and other cities separate tiny particles of gold from ores: huge plants at Concrete, Portland, and other town convert native materials into cement; quarries yield limerock at Ingleside, porcelain and fire clay at Golden, granite at Coto-paxi and Salida, (another WSA town) bentonite clay at Creede, and marble at Marble (the largest known deposits). The deposits of gypsum near Gypsum are said to be the largest in the world. Pueblo, with its great steel plants,; has been called the Pittsburgh of the' West. (Pueblo is a very strong WSA city with two adult lodges and a juvenile branch and is the home of several of our Suprece Officers.) Mary important industries and central location make Denver the trade and banking center of Colorado and several surrounding states as well—it is also th^/ largest feeder sheep market in the world . . . Colorado still has the, greatest amount of unmined coal in the nation—but the state has produced more than 700 million dollars worth of coal. A producing oil well was drilled in the Florence Field, in 1862, thus mak-; ing Colorado the second oil-producing state—and the Florence Field is still active. The following pools are now yielding the black fluid: Fort Collins, Wellington, Moffat, Illes, Florence-Canon City, Tow Creek, Rangley, Boulder, Berthoud, and Greasewood. Undeveloped oil shale lands—by far the largest in the world—contain as much crude oil as has been produced in the United States. Huge cliffs of this material may be seen jn Mesa, Garfield, and Rio Grande Counties. Cripple Creek, Leadville Telluride, Ouray, Creede—many others—whenever men gather to speak of the romance of wrenching Natures riches from their devious hiding places, the names of Colorado's famous mines and mining town inevitably creep into the conversation. Each one of these many town has its wealth of absorbing history and points of interest. In the Boulder Creek . region: Tungsten (has some of the world's largest tungsten mines, now inactive). In the Cleer Creek region: Central City (the old -mining town which comes alive each summer with performances by noted stage stars in its famous old Opera House), Blackhawk, Idaho Springs, Empire, and Silver Plume. In the Leadville district-Climax (with the world's largest molybdenum mine), Gilman (with one of the world's largest zinc mines), and Leadville (which produced more gold and quicker fortunes than any other ■region in the state). In Colorado River Valley: Rifle produces 85 per cent of the world's vanadium output. In South Park: Alma and Fairplay. In the Cripple Creek region: Cripple Creek and Victor. In the West Mountain Valley: Silver Cliff, Querida, and Rosita. In the San Luis Valley: Creede and Bonanza. In the San Juan Mountains: Silver ton , Ouray, Telluride, and Rico. Approximately 1,000 Pueblo Cliff Dweller ruins and thousands of remains of the pit houses of earliest Basket Maker peoples are tucked away in the canyons and on top of tremendous Mesa Verde, rising like a huge green table above Montezuma Valley. The ruins, some of the most prominent of which have been excavated and made accessible by wonderful roads, are the best preserved in North America. Lodge, Cottage, and tent accommodations at Park Headquarters near Spruce Tree Ruin are under government control and supervision. Automobile service, guides, saddle horses, and equipment may be secured at reasonable rates. Season May 15 to October 15. Nearby Yucca House and llovenweep National Monuments preserve large ruins, yet to be excavated, of approximately the same period and type. Prehistoric stone breatswOrks add to the interest of the Old Stone Fort, a peculiarly formed natural fortress near Carr. Abode walls of Fort V.as-quez, built in 1837 by Vasquez and Sublette are seen from the highway near Platteville. The walls of Fort Lupton still exist one mile north of the town of the same name. "Beecher Island sheltered the 50 white men who held off 1,000 Cheyenne warriors for nine days until help arrived. Kit Carson died at Fort Lyon, now a large army hospital. Not so far to the east was Bents Fort, one of the most noted of frontier posts, but hardly a scrap of it remains. The old walls of Fort Garland, conspicious in early Indian disturbances, still stand.. Thousands of lovely bodies of water—from the tiniest sparkling pools to huge lakes that mirror surrounding peaks in their turquoise surfaces— nestle in the rugged terrain of the mountain regions. The plains also are dotted with ponds, lakes, and reservoirs, many of which provide recreational facilities. San Cristobal, Trappers ,and Snow-mass lakes are unsurpassed in beauty in the world . . . Mountain-rimmed Grand Lake possess the highest registered yacht anchorage in the world... A little pond just below the summit of Mt. Evans probably is the highest in North America . . . Ice Springs resembles ,a swallow's nest stuck on the side of a canyon—mineral-satur-ated water comes to the lip, evaporates, and leaves an edging of lime "Which in the course of time has formed the outer banks of tlje lake .. . . More than 200 trout-filled lakes make beautiful the top of the Gran Mesa. Steamboat ^ Springs number more than 100 springs possessing almost every combination of minerals found in the springs of the world. The soda, iron, and other springs of Manitou have proven immensely valuable for •many physical disorders, as have the waters of Hot Sulpher Springs, Idaho, Glenwood, Waunita, Hortense, Cottonwood, Mineral, Mount Princeton, Poneha, and other Springs. Deposits at the hot flourspar springs near Monte Vista are believed the world's largest. The hot springs at Pagosa Springs, claimed the world's largest, gushes forth from an opening 60 feet in diameter. Some of its flow is used to heat buildings in winter. (Next week will conclude this series of articles on "Colorado," and begin a series on "Denver" and its Mountain Parks System.) Jure. --0- "The WSA is over one hundred percent (100%) solvent, wherein all of your family should be insured!" ZRCALO CIVILIZACIJE V listih je bila pred kratkim objavljena statitika kopalnic v raznih državah na svetu. Po tem pregledu odpade na tisoč prebivalcev število kopalnic: v Zedinjenih državah 35, na Angleškem 31, v Nemčiji 2<>, v Švici 21, na Danskem 20, na Holandskem 19, v Belgiji 18, v Franciji 14. na Japonskem 12, v ČSR 10, na Norveškem 8, na Madžarskem 7, v Italiji 6, na Poljskem 5, v Španiji 5, na Portugalskem 4, na Grškem 3, v Rumuniji 2, v Jugoslaviji 1, v Rusiji pa 0.1. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim naročnikom in vsem rojakom v Pittsburghu, Penna, in vsej tamošnji okolici sporočamo, da je sprejela zastopništvo za list "Amerikanski Slovenec'' naša rojakinja Mrs. Mary Cadonič, V Pittsburghu, katera je s tem pooblaščena ko.t polnomočna naša zastopnica in ima vse pravice, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase ter prodaja naše knjige, plošče in vse kar je v zvezi z našem podjetjem. Vsem našim rojakom jo prav toplo priporočamo, da ji gredo pri agitaciji na roko in ji pomagajo širiti dober katoliški tisk. Uprava "Amer. Slovenca" DR. F. PAUL1CH ZOBOZDRAVNIK 2125 So. 52nd Avenue (poleg Douglas Elevator) CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 URE: vsaki dan izvzemši srede od 9 a. m. do 8 p. m. — Ob nedeljah po dogovoru. f Stran 8 t »AMERIKANSKI SLOVENEC- Sreda, 9. junija 1937 "ČRNA ŽENA" ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran Po onem čudnem dogodljaju je že legala na zemljo deseta noč. Kakor takrat je stal France zopet nocoj na istem mestu na straži, na najskrajneši postojanki zunaj mesta. — Ura je bila polnoč. Vsa narava je počivala in snivala sladke sanje in nad zemljo je vladala skrivnostna tišina, le France je korakal zamišljeno sem-intja. Cuj! tam spodaj v bičevju se je nekaj zganilo in zašumelo. Bila je svetla noč in zadnji krajec mesecev je pošiljal na zemljo še toliko močno svetlobo, da se je precej natanko lahko razločilo daleč na okrog. France se je hitro ozrl tjakaj in opazil, kako se je prerival neki temen zvitek oprezno skozi bičevje. Bliskoma je potegnil meč in zakričal: "Stoj! kdo tu?" Postava v bičevju se je potajila in se začela pomikati nazaj. Kmalu je izginila Francetovim očem. Pol ure je zopet vladala tišina, kar je zaslišal od nasprotne strani neki zveneč glas. Bili so mehki, nežni in vabeči glasovi gosli. In zdaj je zadonel med svirajoče gosline glasove še ženski glas — za Boga! bila je Nigana! spoznal je njen mehki in pretresujoče nežni glas. — Pela je: i "Odkar mi mati v grobu spi, srce mi vedno bolj medli..." itd. JP*PS?VV • ? France je že nameraval dati znamenje sosednjim stražam, a upadel mu je pogum, v prsih ni več čutil tolike moči; deloma se je namreč sramoval, da bi zaradi slabotne ženske sklical skupaj vse straže, deloma ga je skrbelo, da bi s takim činom utegnil Nigano spraviti v nesrečo. In z milosrčjem se je zopet vzbudila v njegovem srcu ljubezen do žene in hrepenenje po sreči.. . Toda ne sme ga videti, ne sme govoriti z njim, zlasti ne tu na straži. — Medtem ko je premišljeval, kaj bi ukrenil, so se mu vedno bolj bližali glasovi in v noč se je razlegala še krepke j še in strastnejše ciganska pesem: Po svetu jaz okrog blodim, ubog cigansk otrok; v samoti tihi se solzim, saj čuva me le Bog. Ko sem na vasi se igral, nikdo ni maral me, nikdo mi roke ni podal, le vsak me karal je. Vzemite, prosim vas, med se kako vas rad imam; a rekali so mi smeje: cigan naj bode sam. Zato oko se mi solzi, ker svet sovraži me, le ena duša še živi, ki vendar ljubi me. Zato pa hodim v temni log, kjer ptički žvrgole, tam zabi tuge in nadlog užaljeno srce. Ko pridem k mili mamici, vesel pač bodem spet; oj kmalu, kmalu tja dospem kjer več ni zla, ne zmot." France je napeto poslušal. Sapa mu je zastajala, srce se mu je krčilo. Kaj naj stori? — Prav blizu njega je rastel gost jelšev gozd; naj se li skrije vanj. Iz grma bi lahko opazoval vse okrožje, katero spada pod njegovo stražo, njega bi pa nihče ne opazil. — Rečeno, storjeno. — Samo par skokov in že je bil pri grmu. Hitro je vtaknil glavo v grm, a preden je mogel potegniti še noge v grm, je začutil, kako ga je nenadoma objelo okoli vratu dvoje rok in nad svojo glavo je opazil dvoje žarečih oči. Na uho so mu pa že donele strastne, z jokom skoro zadušene besede: "O, ljubi Radko, zopet te imam. Slednjič si vendar zopet moj! — Radko, zakaj si mi napravil to?" S silo se ji je izvil France iz objema. Nigana je skočila iz grma in stopila pre-denj s prekrižanimi rokami. Oblečena je bila skoro enako kakor jeseni, le da je bila sedaj njena obleka še bogatejše okrašena s tkaninami in dragimi kamni; lase je imela pomaziljene z duhtečimi dišavami in vrhu glave se ji je svetil srebrn venec. Hotela ga je še enkrat objeti, a mož jo je surovo pahnil od sebe in ji šepetal: "Nigana, ne pehaj me v nesrečo! Stojim na straži in zato ne smem z nikomur govoriti." "Kaj? z menoj ne smeš govoriti? Z Nigano. svojo ženo, ne smeš govoriti?" mu je kričala žena v obraz tako od blizu, da je čutil na svojih ustnicah njen vroči dih. "Nigana, saj nisem več tvoj, ampak sedaj služim domovini; prisegel sem ji zvestobo in od sedai je moje življenje boj zoper turške pesjane." "In mene ? Nisi li meni poprej prisegel zvestobo pri Očetu in Sinu? Nisem te pustila zlatolasi ženi na Kranjskem, pa te tudi vojski ne bom pustila. Moja pravica je starejša, močnejša!" "Nigana, ti si kriva. Ce bi bila izpolnila le deseti del svojih obljub, bi te ne bil nikdar zapustil; a zdaj ne pomaga nič. Cesarska služba je stroga in na njo sem sedaj navezan z dušo in telesom. Prisegel sem svojemu vrhovnemu poveljniku Sig-mundu Pollheim, ki že tri leta poveljuje obmejnim četam. — Sicer pa tu tudi ni tako samotno in zapuščeno kakor v tvoji hiši v Bjelini." "Tako samotno! Tako zapuščeno!" je zdihovala žena. "O, Radko, ne morem pomagati. Pustinjski duh me zgrabi kakor veter kosmič prediva, pa ne morem več obstati. In tedaj nisem več Nigana, ampak sama postava brez duha, brez duše, brez volje. Žene me proč, ven v tujino, ne vem kam in ne morem se braniti... Toda, Radko, pojdiva proč od Bjeline, poj-diva na zeleno Štajersko, kjer so lepa mesta in prijazne vasi in kjer prebivajo dobri ljudje; tam me ne bo dohitel pustinjski duh, tam bom vedno ostala pri tebi." "Ne gre kar tako, ni mogoče, Nigana; cesarju sem prisegel in če se izneverim prisegi, me doleti smrtna kazen."' "Saj nisi imel pravice priseči cesarju; s to prisego si ravnal zoper svojo dolžnost, Radko, ti si nezvest, verolomen!" je strastno jadikovala žena; "ali se še spominjaš, kako si mi dal besedo pred belim duhovnikom v Bjelini?" (Dalje prihodnjič) Tudi katoličanom Svoji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec" ticka vse vrste tiskovine, lično in točno z& organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. 1849 W. Cermak Road Tel. Canal 5544 JUNAKI SE IZPREMENILI V JOKAVCE Chicago, 111. — Pred par dnevi so trije dečki, dva po 12 let, eden 13, nastopali pred svojimi součenci v neki šoli v Evanstonu kot junaki, ki se ničesar ne boje. V svoji korajži so ukradli neki avto in napravili z njim 100 milj dolgo vožnjo. Ob koncu te vesele rajže pa so padli v roke policiji in v uradu državnega pravnika, kamor so bili prepeljani, jih je zapustilo vse njih junaštvo ter so jokali kot mali otročički. Ugled, ki so ga prej uživali v šoli med drugimi otroci, je šel s tem po vodi. Res, prilika, kot je še niste imeli Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico. Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina. Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni. Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni. Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo. 1937 in 1936 Buick — 1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths -1936 Pontiacs —1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges -vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol. .... Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik. Ni vam treba plačati v gotovini Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti. Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar. Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite prilike. Odprto imamo vsak večer, vključno nedelje, do 9. ure. U. S. Auto Finance C«. 1340 W. 63rd St., Corner Loomis St., Chicago, 111. V PRODAJO smo prejeli novo angleško knjigo pod imenom: "IF INFLATION COMES" (Po naše: "Ako pride inflacija") Knjiga je velike važnosti za investorje, ki imajo denar za investirati. Razpravlja o pretekloti in bodočnosti. Spisal jo je sloveči ameriški ekonomist ROGERS W. BABSON. Knjiga pove, kaj je Evropa doživela pod inflacijo. — Kaj je za pričakovati v Ameriki, ako pride inflacija. Vsak kdor razume angleški jezik bi se jo naj naročil. Knjiga jf izšla 4. marca 1937 in prvi natis je bil v par dneh ves razprodan Drugi natis je izšel 23. marca in tretji 7. aprila 1937. Knjiga ji lepo vezana v platno, vsebuje 204 strani in tiskana na lepen knjižnem papirju. S poštnino stane: $1.50 kateri znesek je poslati vred z naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois LEPA JE u GORENJSKA 99 LEPŠEGA KRAJA NI... Chicago, Illinois Knjiga "GORENJSKA" vsebuje nad 310 strani. Ilustrirana z številnimi slikami gorenjskih mest, trgov in vasi, ter številnih znamenitih planinskih in drugih krajev, ki krase lepo Gorenjsko. Naročite si jo radi sebe, da vidite svoj domači kraj v slikah, pa tudi radi svoje mladine, da vidi vaš rojstni kraj, Knjiga stane s poštnino ................................................................... Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois > lepo Gorenjsko. Na- $1.50 Pisano polje J. M. Trunk Nikoli ne bo rešeno. Neki list poroča o dogodku z Ličani, kjer je bilo nekaj ustreljenih. Sarkastično pristavi : Tako se rešuje hrvaško vprašanje! Sarkazem je na mestu, ako se res na ta način rešuje, namreč da bi vladni krogi smatrali puško za edino sredstvo take rešitve. Ampak list ne vidi oziroma noče videti tudi druge strani "Ličani so prepevali revolucionarne pesmi in domonstrirali proti državi in kralju," poroča tudi socialist. Lahko bi vprašali enako sarkastično: ali se tako rešuje hrvaško vprašanje? Poglejte v Rusijo. Poskusite tam malo le — re-voltirati ali demonstrirati proti državi. Kje na vsem svetu je zakonita vlada, ki bi mogla trpeti revolucionarno gibanje in prav otroške demonstracije proti državnemu redu? Prav gotovo kako vprašanje ne bo rešeno s kakimi puškami, ampak enako prav gotovo niti s kakim povoljnim revoltiranjem zoper obstoječe razmere. Zdi se, da smatrajo neki krogi tam doli na Hrvaškem za pravico in dolžnost, da bi vsak uganjal, karkoli bi se mu poljubilo. Daleč še utegne biti pri taki mentalite-ti rešitev nujnih vprašanj. Krivda pa ne bo le na eni strani. * Pač, ako... 'Sužnost namesto svobode'. Tako trdi člankar v Prosveti, ko omenja in nekako ocenjuje načrt nove ustave za Irsko. Trska se hoče popolnoma otre-sti nadvlade Angleške, in to bi bila pot v svobodo, dasi do gospodarske svobode ne bo prišla tako lahko, in se radi tega mnogi Irci ne morejo sprijazniti z novim načrtom. Pri tem gre tudi za to, kaj Angleška sama poreče. Tu gre za politične oblike. Gospodarski razlogi so igrali silno vlogo tudi na Koroškem, ko je bilo ljudsko glasovanje. Zmagali so. Sodim, da so minimalni če, jih je sploh kaj zdaj pod Avstrijo, za narodno svobodo pa je dejano; Koroški Slovenci so dosegli le svobodo počasnega umiranja. Kako utegne biti pri Ircih, pokaže čas. Člankar ne zanika vsaj možnosti te svobode. Govori pa o — sužnosti. Pravi: "Toda Irci očitno kažejo, da še niso dorasli za svobodo. Sami kažejo, da so si svojega trpljenja v precejšnji meri sami krivi. Pri zadnjih vratih se izmuzavajo iz Veli ke Britanije, sprednja vrata so pa široko odprli peljejo, odločili pri svojem javnem udejstvovanju za to naziranje. Nastane vprašanje: katero naziranje je pravilno, materialistično, ali krščansko? Ako je materializem svetovnega naziranja pravilen, resničen, potem pritrdim član-karju, da lezejo Irci v sužnost, ker bi v tem slučaju krščansko svetovno naziranje pomenilo laž, zmoto, in vsako naslanjanje v javnem# življenju na laž, zmoto pomeni sužnost. O tem ni dvoma, ni prerekanja, ako je materializem resnica. Če je pa krščansko naziranje resnica, in je laž materializem, potem Irci nikakor ne grejo navzdol v staro sužnost, prav narobe, grejo navzgor, v pravo svobodo, ker pač v resnico naziranja, in v svobodo grejo Irci kakor prav noben narod na svetu, ker noben narod nima tako izrazitega naziranja o svetu in življenju, ko večinoma drugi narodi omahujejo med materializmom in idealizmom, in zato tudi ne pridejo nikamor. Nekaj narodov morda res stoji že danes popolnoma na materialističnem naziranju, ampak s kako svobodo . je tam silno klaverno, in tega ne bo mogel zanikati člankar,ako je res odkritosrčen in nošten. Na bodočnost naj se ne sklicuje, ker vsaj nekaj svobode bi se moralo pokazati takoj v začetku, ko materialistične vlade nastopijo baje pot v — svobodo. Tudi svoboda pri Irci bi imela še trnjevo pot, ampak vsaj podlaga bi bila postavljena. Zopet: Katero naziranje je pravilno? -o- Ni se posrečilo Jakob Hiti, 42 letni delavec kurilnice na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani, doma iz Novega mesta, je v samomorilnem namenu zakuril v svojem stanovanju z ogljem in vdihaval strupene pline. Našli so ga že zelo oslabelega in nezavestnega ter ga pripeljali v bolnico. IZLETI v STAW J k hierarhiji. Nova ustava daje rimski cerkvi poseben in velik privilegij. Demokratična republika, ki ne delegira cerkve in vere v privatno življenje onim, ki jo hočejo imeti, da jo sami vzdržujejo, ne more biti demokratična. Narod, ki se otresa kralja in državne cenzure na eni strani, na drugi pa z obema rokama dviga na svoj sključeni hrbet pape-ško nadvlado in njeno cenzuro, ne bo svoboden, dokler to dela. Namesto koraka navzgor k svobodi, pada navzdol v staro sužnost." Člankar piše pač iz svojega materialističnega stališča in pojmovanja. Hierarhija., papeška nadvlada..cenzura znači v svojem bistvu pač prav nasprotno, krščansko svetovno naziranje in pojmovanje. Irci bi se, ako sprejmejo ustavo, in to tudi iz- Še je čas, da se priglasite za sledeča skupna potovanja v staro domovino; 19. junija na parniku BERENGARIA preko Cherbourga in Pariza v spremstvu uradnika linije. 30. junija na brzoparniku NOR-MANDIE preko Havre v spremstvu slovenskega spremljevalca. 30. junija na parniku AQUITANIA preko Cherbourga in Pariza v spremstvu uradnika linije. 14. julija zopet na brzoparnik NOR-rimski |MANDIE. Ker zastopamo vse linije in parnike, Vam moremo postreči tudi z drugimi parniki in ob vsakem času. Pišite po Vozni red in cene kart vseh drugih parnikov in druge podrobnosti na spodaj navedeni naslov. Sorodnike iz starega kraja je sedaj nekoliko lažje dobiti, ako Vaše premoženje nudi zadostno garancijo za novega priseljenca. Pakete v Jugoslavijo in Italijo tudi pošiljamo in sicer do teže 43 funtov. Pišite po pojasnila. Cene za denarne pošiljke: Za $5.00.... 200 Din—Za $3.50.... 50 lir Za 7.25.... 300 Din—Za 6.40.... 100 lir Za 11.65.... 500 Din—Za 12.25.... 200 lir Za 23.o0....1000 Din—Za 29.50.... 500 lir Za 45.00....2000 Din—Za 57.00....1000 lir Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Pošiljamo tudi v dolarjih. — Navedene cene so podvržene spremembi gori ali doli. Notarski, posli V vseh starokraj skih zadevah se obr-lite na nas, ker mi špecijaliziramo v posredovanju s starim krajem. Vsa pisma in druge pošiljke naslovite: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, N. Y.