:rsi* ireč raz- ži' jm0 910' ko- ajc’ ak<> Ce nie an’ olj' se Pr' j v J^TO XIV ŠTEV. 347 GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SOBOTA, 2. JULIJA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Mi se je že začel carinski boj? 1. julija sta obe gospodarski skupnosti znižali carine NI vse zlato ^Ijub vsem prizadevanjem medna-‘^ne diplomacije na Zahodu, da bi 'eridar prišlo do kompromisa med še-Orico in sedmorico, to je med drža-' mi Evropskega skupnega tržišča in ropskim združenjem za svobodno et>javo, gre vsaka izmed omenjenih I sPodarskih skupnosti svojo pot. Dne tl julija je sedem držav, ki pripadajo r°pskemu svobodnemu trgovinskemu fočju, znižalo carine za 20°/o, mcd- Pod; ejU ko so države šesterice znižale medvojne carine za nadaljnih 10%. (Tudi znižanje je obsegalo 10%). Vsaka V^d omenjenih gospodarskih skup-. st* v°di lastno carinsko politiko, kar , aMično pomeni začetek carinskega Ja, čeprav diplomati neradi priznavalo dejstvo. Observer poroča iz Strassbourga, da lem trenutku nobena izmed omenje-V skupin nima resnega načrta, ka-i° bi se vendar dal doseči sporazum, .iigleži ne prikrivajo svojega vznemir-i,.tlja, da bosta Zah. Nemčija in Benc- liix (Belgija in Luksemburg), ki sodi- Uied najboljše odjemalce angleškega a8a v Evropi, postavili nove carine Uti Usproti državam izven Evropske gozdarske skupnosti, torej tudi proti V' Britaniji; poleg tega bodo znižane “ifanje carine med državami Evrop- iltega skupnega tržišča, faktično to pomeni, da bo carina ,a angleške avtomobile, prodane v Za-°dni Nemčiji, povišana od 13 na 29%, I edtem ko bo carina na francoske in alijanske avtomobile, počenši s prihod-km letom, postopoma odpravljena. , Poročilo zahodnonemškega denarne- II zavoda Berliner Bank ugotavlja, da 0Uieni uvajanje takšnih carin nevar-V diskriminacijo proti državam, ki So članice Evropske gospodarske zve-f ‘ Naravno je, da bo to dovedlo do Vpisali j. Kako dvorezna je takšna armska politika kaže primer izvoza etnških avtomobilov na švedsko. Nem-ki izvažajo na Švedsko trikrat več vtomobilov kakor Vel. Britanija, bodo l0rali nenadoma ugotiviti, da se bo arina na njihove avtomobile dvignila a 15%, medtem ko se bo carina za '°z avtomobilov iz Vel. Britanije zni-j?'a na 12%. švedska namreč pripada 'ropskemu združenju za prosto trgo-lno, ki ga vodi Vel. Britanija. Trenutno skupina sedmorice uvaža .Cc blaga iz držav šestorice, posebno Zah. Nemčije in Nizozemske, kakor 'aža tja. Za države šestorice lahko astane prav neugoden položaj, ako se ge države, še posebno ako bi Vel. Britanija sprejela to vabilo ter sodelovala na podlagi političnih idej, ki so izražene v pogodbah sklenjenih v Rimu. Čedalje bolj postaja jasno, da so vodilne osebnosti pri Evropski gospodarski skupnosti proti kompromisnim rešitvam, tako tudi proti predlogu Vel. Britanije, da bi se našla povezava med obema skupnostima v carinski zvezi ali pa da bi Vel. Britanija pristopila na primer k Evratomu. FINSKA SE ŠE NE MORE ODLOČITI Finska se še vedno nagiblje k temu, da bi pristopila k Evropskemu svobodnemu trgovinskemu področju, toda dokončno se še ne more odločiti zaradi gledišča Sovjetske zveze. Rusi so namreč postavili zahtevo, da mora Finska priznati Sovjetski zvezi v finsko-sovjet-ski trgovinski izmenjavi v vsakem primeru položaj države največje ugodnosti. Finski minister za trgovino Ahti Karialajnen je v svojem govoru po radiu zatrdil, da mora ostati zunanja politika neizpremenjena tudi v primeru, ko bi Finska pristopila k Evropskemu svobodnem področju. Karialajnen je hkrati v svojem govoru dodal, da mora Finska, preden se odloči za pristop k Evropskemu združenju za svobodno izmenjavo, rešiti vprašanje, ki ga je postavila Sovjetska zveza, to je zahte-vo po položaju države, največje ugodnosti. POSLEDICE NOVIH TARIF NA LESNEM TRGU V Helsinkiju, glavnem mestu Finske, so proučili položaj, ki je nastal za finsko lesno trgovino 1. julija, ko so države sedmorice, med temi n. pr. švedska, znižale, carine v medsebojni trgovini za 20%. Posledica tega bo, da bo treba cene finskega lesa znižati, da si bo ta lahko ohranil trg v državah sedmorice. Finska podjetja so zdaj sklenila, da znižajo ceno lesu za 3-5%. Vmeseni bodo morali kmetje, ki prodajajo neobdelan les, znižati svoje cene. kar se sveti Za odnose med državami Evropske gospodarske skupnosti pa tudi za nov položaj, ki ga ustvarjajo na področju kmetijstva razni dogovori med članicami Evropske gospodarske skupnosti, je značilna izjava francoskega senatorja Armengauda, ki je nastopil kot poročevalec v senatnem finančnem odboru. Dotaknil se je dejanskih razmer med državami šestorice. Dejal je, da Nemcem in Nizozemcem ne gre prav nič za ustanovitev nekakšne Male Evrope, pač pa težijo oni za tem, da svojim proizvodom zagotovijo čim višje cene in si zagotovijo večji trg. Nemci trdijo na primer, je nadaljeval senator, da imajo vse naše krave parkljevko, sami pa kupujejo goveje meso v Ameriki in niti zdaleč ne moremo torej govoriti o skupni kmetijski politiki in G. Schan-pertier je na skupščini v Strassbourgu upravičeno potrdil, da ni takšno pojmovanje kmetijske sukpnosti prav nič pošteno. Prav tako profesor Hallsteina ne briga, da bi dosegli dejansko skupnost na kmetijskem področju; zaradi tega trpi izvoz francoskih pridelkov. OEEC PRIZNAVA CARINSKE UGODNOSTI TUDI AMERIKI Francoski uradni list Journal Offi-ciel je 27. junija objavil dopolnila določbe glede priznanja carinskih ugodnosti vrsti proizvodov iz držav članic OEEC. V bistvu priznava Francija glede uvoza raznih proizvodov iz Združenih ameriških držav in Kanade iste dgodnosti, ki so jih doslej uživale samo države-članioe OEEC. Uredba podrobno našteva blago, ki bo sproščeno; med tem na primer kavčuk vseh vrst, usnjena obleka, volna, svilene tkanine, razne vrste gradiva, stroji za proizvodnjo celuloze, orodni stroji itd. Sprostitev uvoza iz držav OEEC v Francijo se je dvignila od 90,4% na 92,3%; sprostitev uvoza z dolarskega področja pa od 88,5 na 92,1%. Lani manj ameriške pomoči Irž; kp ave sedmorice odločijo, da prično ‘Povati več blaga, na primer v Vel. ritaniji ali v Ameriki. Hallstcin, ki je na čelu posebnega atlbora pri Evropskem skupnem trži-nCu, kakor tudi vsa njegova okolica, je jjrcPričan, da lahko brezbrižno hodi ‘pUe po začrtani poti, in da bodo ko-ec koncev druge države, med temi Udi Vel. Britanija, prisiljene iskati sti-,e z Evropsko gospodarsko skupnostjo- Pri tem se sklicujejo na okolnost, ^a je izvoz vsake izmed držav Evrop-A gospodarske skupnosti v drugo dr-av° te skupnosti narastel dvakrat hi-‘eje kakor trgovina z ostalim svetom. °Večanje izvoza pomeni praktično u-j^varjanje novih možnosti za razvoj ontače industrije. Domača proizvod-Ja v državah šestorice narašča poprečno 4-5% na leto, to je dvakrat itreje kakor v Vel. Britaniji po letu -’9. Tako hočejo države Evropske gospodarske skupnosti pokazati koristi, K| jim jih prinaša Evropski skupni trg. Toda tudi države sedmorice imajo v Gali močno orožje. Prebivalstvo dr-če osebnosti ne prikrivajo, da ima Ev. fopska gospodarska skupnost oziro- Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino je ameriška vlada v letu 1959 izdala za vojaško, gospodarsko in strokovno pomoč tujini 5 milijard dolarjev. V ta znesek ni vključenih 1.375 milijonov dolarjev, ki jih je ameriška vlada vložila v Mednarodni denarni sklad. Ameriška pomoč je bila lani za 500 milijonov dolarjev nižja od pomoči v letu 1958. Vlada Združenih ameriških držav je lani izdala v okviru programa za vzajemno varnost 2 milijardi dolarjev za vojaško pomoč tujini in 1,6 milijarde za druge vrste pomoči, okoli 1 milijardo v obliki kmetijskih presežkov in okoli 300 milijonov dolarjev za Eximbank. Lanski izdatki so bili nižji kakor v letu 1958, in to iz več razlogov; lani se je nekoliko skrčila vojaška pomoč tujini. Skrčili so se tudi zneski namenjeni Eximbanki, medtem ko so ostali ne-izpremenjeni izdatki po programu vzajemne varnosti in izvozu kmetijskih presežkov. Cisti znesek, ki ga je ameriška vlada izdala tujini kot gospodarsko pomoč, je bil lani nižji kakor 1. 1958, in sicer zaradi tega, ker so lansko leto nekatere države vrnile posojila. Povračila podeljenih posojil so lansko leto znašala 1 milijardo dolarjev. V bilanci za lansko leto niso sicer bili vpisani tolikšni zneski, vendar pa je med letom Velika Britanija predčasno vrnila posojilo 250 milijonov dolarjev; Zahodna Nemčija je predčasno vrnila posojilo 150 milijonov dolarjev. Francija je predčasno vplačala zneske, ki bi dospeli po amortizacijskem načrtu šele leta 1962 in 1963. Na splošno je ameriška pomoč Zahodni Evropi v letu 1959 še nazadovala v primerjavi s pomočjo v prejšnjih letih. Isto se je zgodilo tudi G Evropski skupni trg politično ozad- e- Prizadevajo si, da bi ustvarili po- . , ,. „ . _ itirr,„ ■ i ^ pri podeljevanju pomoči državam na ‘učno ideološko osnovo za boliso pove- L. , _ . , . . „ “ •>- ju Daljnem vzhodu m ob Tihem oceanu. Pomoč, ki so jo Združene ameriške države podelile državam na Bližnjem vzhodu, v Južni Aziji in v Afriki, pa se je povečala. *avo držav Evropske gospodarske skup-p°sti. Prof Hallstein naglaša, da bi si fopska gospodarska skupnost štela ' čast, ako bi k njej pristopile še dru- Dolar bi potegnil za seboj tudi druge valute . Ob zaključku poslovnega leta 1959/60 Banka za mednarodne poravnave Gavila podatke o gospodarskem raz-vKi°iu v zahodnih državah v letu 1959. splošno se je proizvodnja znatno jj°večala, povečal sc je tudi narodni aQhodek in obseg trgovinske menjave. rebe in plače so ostale razmeroma nespremenjene. Industrijska podjetja in '“like družbe so dosegle velike dobič- LADJE V RAZPREMI Konec aprila je bilo na svetu v raz-premi zaradi pomanjkanja tovora 325 petrolejskih ladij za skupnih 3,349.864 angl. ton (1016 kg) in 391 tovornih ladij za 2,148.211 ton. Po raznih državah so bile ladje v razpremi razdeljene takole: Anglija 75 petrolejskih (659 tisoč 565 ton) in 37 navadnih tovornih ladij (243.074 ton); Liberija 73 tovornih (483.047 ton) in 65 petrolejskih (893.108); Panama 40 tovornih (233.839) in 29 petrolejskih (295.286); Norveška 39 tovornih (110.976) in 41 petrolejskih (404.714); Grčija 42 tovornih (256.569) in 8 petrolejskih (61.874); Združene a-meriške države 29 tovornih (211.828) in 36 petrolejskih ladij (365.928 ton). V aprilu so brodarji prodali za staro železo za 230.000 brt. ladjevja, to je, nekaj več kakor v marcu, ko so prodali 206.000 brt. ladjevja. V prvih štirih mesecih tega leta so razdrli za 1,169.000 brt. ladjevja. V istem razdobju lani so razdrli 10% manj brt. ladjevja kakor letos. KONJI BREZ GOSPODARJA Na otoku Sable Island, ki se dviga iz Atlantskega oceana 100 milj od Nove Škotske v Kanadi, živi danes čreda okoli 250 divjih konj. Na otoku ni drugega živega bitja razen ljudi, ki oskrbujejo nov svetilnik in meteorološko postajo. Od kod so prišli konji na o-samljeni otok, ni bilo mogoče točno ugotoviti. Domnevajo, da se je na otok rešilo nekaj konj z ladje, ki se je v bližini potopila pred 300 leti. Konji so se razmnožili in danes ni na peščenem otoku več dovolj krme zanje. Kanadsko ministrstvo za pervoz je organiziralo dovoz krme, da reši živali. Po poročilu iz Ottawe namerava zdaj ministrstvo prodati konje prvemu ponudniku, ki bi se zanje zanimal. Konje bodo poklali ter prodali njihovo meso za prehrano mačk in psov. Za obnovo industrije v Sloveniji Poročali smo o velikem investicijskem načrtu v mariborskem okraju; danes pa navajamo nekaj podatkov o naložbah denarja drugod po Sloveniji. V velikem ljubljanskem okraju bo 24 industrijskih podjetij deležno investicij, ki bodo prejela zanje sredstva iz zveznih jugoslovanskih, republiških, okrajnih in občinskih ter inozemskih skladov. V nekaterih primerih bodo podjetja sama dala del potrebnih finančnih sredstev. Gre za zelo velike investicije za obnovo slovenske industrije, dalje tudi za popolnoma nova podjetja. Navajamo nekaj večjih primerov investicij: Stara predvojna papirnica v Količevem v kamniškem okraju bo nabavila kartonski stroj za 1 milijardo 234 milijonov dinarjev, kemična tovarna v Hrastniku poldrugo milijardo 'dinarjev za prvo obdobje obnove tovarne; v Kočevju bodo porabili za izgradnjo kemične tovarne 442 milijonov, stari »Saturnus« v Ljubljani bo prejel 530 milijonov za obnovo tovarne, cementarna v Trbovljah 1 milijardo 163 milijonov za začetek obnove, »Strojne tovarne« v Trbovljah pa tudi 336 milijonov za prvo obnovo. Večina obnov bo izvršena že letos; delo se je že začelo. Po vsej Sloveniji je zdaj na vrsti velika obnova industrijskih obratov. Samo na Primorskem, kjer je razmeroma malo industrijskih obratov, bodo izvršene obnove za več milijard vrednosti pri idrijskem rudniku, v cementarni v Anhovem, v tekstilni tovarni v Ajdovščini, v tovarni pohištva v Novi Gorici, raznih lesnih kombinatih na Postojnskem in v Ilirski Bistrici, kot smo že poročali v našem listu. Južno Ameriko je treba bolj upoštevati Argentina si Hoče zagotoviti evropski trg in posojila Frondizijevo predavanje Predsednik Argentine Frondizi zaključuje svoje potovanje po Zahodni Evropi. Poleg Rima je obiskal Pariz, Bonn in še nekatere evropske prestolnice v prvi vrsti z namenom, da bi zagotovil argentinskim kmetijskim pridelkom dovolj široke evropske trge, na drugi strani pa tudi, da bi bogatejše evropske države prepričal, da je treba Argentini pomagati s posojili. V Parizu kakor tudi v Bonnu je naglasil, da Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) ne more iti mimo gospodarskih potreb Latinske Amerike, ki šteje okoli 200 milijonov ljudi iti ki zasluži večje upoštevanje. OEEC bi morala omogočiti državam latinske Amerike, da pridejo do besede. V zadnjem času je Američanom uspelo, da se uveljavijo tudi v okviru OEEC, saj je ta praktično priznala tudi Združenim a-meriškim državam in Kanadi vse u-godnosti gospodarske narave, ki so jih deležne dosedanje članice OEEC. Predsednik Frondizi je v Parizu naglasil, da bi se Latinska Amerika kljub svojemu bogastvu na surovinah ne mogla gospodarsko povzpeti, ako ji ne bo pomagala Evropa. V Milanu je Frondizi v posebnem predavanju razložil svoje poglede na gospodarske probleme Argentine. Kako veliko važnost pripisujejo Frondizijevemu potovanju in razgovorom z Argentino kaže že dejstvo, da so se razgovorov v Parizu udeležili kar 104 predstavniki raznih oblastev in gospodarskih ustanov. V Bonnu je Frondizi izrazil bojazen, da bi ustvarjanje gospodarskih blokov v Evropi utegnilo ovirati izvoz kmetijskih pridelkov iz Argentine. Argentina želi, da bi Nemčija naložila več kapitala v njena podjetja. Prizor na vrtu vile nemškega kanclerja dr. Adenauerja v Cadenabbiji ob Komskem jezeru v zgornji Italiji. Nemškega kanclerja je prišel nenadoma obiskat prof. Ludvik Erhard, znani nemški minister za gospodarstvo, kateremu gredo velike zasluge, za gospodarsko obnovo Zah. Nemčije. Adenauer in Erhard sta bila dolgo hudo sprta. Tako je na primer Adenauer pred leti očital Erhardu, da je političen diletant. Prof. Erhard ni prav nič navdušen za Adenauerjeve gospodarske načrte, za Evropsko gospodarsko skupnost pa še najmanj. V svojem srcu je pristaš svobodne zunanje trgovine. Spori so bili tudi zasebne narave. Nazadnje sta se državnika povsem pobotala. Adenauer je sprejel prof. Er-harda v svoji vili »Collina«. Tu sta razpravljala že o bodočih volitvah v Zah. Nemčiji, ki bodo šele prihodnje leto. Na obzorju se je namreč pojavil obema nevaren nasprotnik, to je zahodno-berlinski župan socialist Brandt. Brandt je postal zelo znana osebnost ne samo v Zah. Nemčiji, temveč tudi v zahodnih državah sploh. Med najnovejšo napetostjo, ki je. nastala po neuspehu pariške konference na najvišji ravni, je Brandt nenadoma zabrenkal na patrio-tične strune in pozval vse stranke k skupnemu nastopu za obrambo državnih koristi pred politiko Sovjetske zveze in Vzhodne. Nemčije. Tako se je razširilo propagandno področje kandidata Brandta. Dr. Adenauer in prof. Erhard se bojita, da bo Brandt privabil tudi mnogo volivcev, ki so doslej volili za krščansko demokratsko zvezo, ki jo vodi dr. Adenauer in h kateri pripada tudi podkancler Erhard. Ta razvoj in pobratinstvo med Adenauerjem in Erhardom ponazoruje gornja karikatura. Adenauer jc na tla začrtal podobo župana Brandta in pripomnil: »Erhard, poglejte, dr. Brandt ima 47 let, midva oba skupaj 147 — ni dvoma torej, da bova na volitvah zmagala.« o gospodarskih vprašanjih Med svojim bivanjem v Milanu je predsednik argentinske republike A. Frondizi, na povabilo Instituta za mednarodno politiko, imel zanimiv govor, v katerem se je dotaknil važnejših vprašanj v zvezi z razvojem gospodarstva Argentine. Iz njegovega govora bomo povzeli najvažnejše točke. Gospodarski načrt, ki ga je vlada sestavila za prihodnja leta, se je rodil iz osnovne potrebe, da se sedanji u-stroj argentinske zunanje trgovine temeljito spremeni. Argentina ne more več nadaljevati z izvozom kmetijskih pridelkov, katerih cena na svetovnih trgih niha in polagoma upada in z uvozom industrijskih surovin, goriva in končnih izdelkov, katerih cena se dviga, Argentina si mora sama razviti industrijo. Pogoji za to so dani v sami državi, saj je Argentina bogata z ležišči vseh važnejših surovin. Gospodarski načrt se opira na dve osnovni temi : ustvariti finančno stalnost in pospešiti vsestranski razvoj gospodarstva. Finančna stalnost, to je denarni ustroj, ki bo zavarovan pred inflacijo in deflacijo, je neobhodno potrebna za kakršenkoli gospodarski načrt. Kar zadeva sam razvoj gospodarstva, je Frondizi naglasil, da bo Argentina v bodočih lelih nastopila pot previdnosti in postopnega razvoja brez posebnih korenitih sprememb. Izkoriščanje ležišč industrijskih surovin sc je že začelo; tudi v bodoče bo vlada posvečala prvo skrb temu vprašanju pri izvajanju gospodarskega načrta. Na prvem mestu po važnosti je izkoriščanje petrolejskih ležišč. Argentina h. če v kratkem času uravnovesiti plačilno bilanco, ki je doslej izkazovala vsako leto precejšen primanjkljaj prav zaradi velikih ko.ičin uvoženega petroleja. Takoj nato pridejo ležišča naravnega plina, premoga in vodni padci. Le z ustreznim izkoriščanjem teh bogastev si bo iahko Argentina postavila železarsko, kemično, avtomobilsko industrijo, uredila vprašanje prevoza in sploh komunikacij v državi. S tem bodo istočasno poslavljeni temelji za na-daljni razvoj kmetijstva in živinoreje. DOLGOROČNA POSOJILA ZA INDUSTRIJSKO OPREMO Gospodarski načrt se je začel izvajati pred dvema letoma. Do danes so bili doseženi zadovoljivi uspehi; tako se je že izkazalo, da je bil načrt postavljen na trdne temelje in da se bo tudi v bodočih letih razvijal po predvidevanjih gospodarskih oblasti. Argentina želi, da ji evropske države pomagajo Evropska gospodarska skupnost, v kateri je včlanjenih 6 držav, in Evropsko področje za svobodno trgovinsko menjavo, ki jih združuje sedem, lahko v veliki meri doprineseta k razvoju argentinskega gospodarstva. Ar gentina želi, da se obseg trgovinske menjave s temi državami znatno poveča. Evropske države naj povečajo izvoz industrijske opreme in industrijskih izdelkov v Argentino, in sicer tako, da ji dovolijo dolgoročna posojila ali pa dolgoročno kreditiranje za izvoženo blago. Posebno zaželena je udeležba evropskega kapitala, po možnosti v obliki industrijske opreme in strojev ter deviz pa tudi v obliki strokovnega sodelovanja. Italija, je naglasil Frondizi, že sodeluje pri dviganju argentinskega gospodarstva. Tako je lani izmenjava raznih vrst blaga med Italijo in Argentino dosegla vrednost 169 milijonov dolarjev v obeh smereh; ta obseg pa naj bi se v bodočih letih še razširil, in sicer s tem, da bi Italija sprostila uvoz iz Argentine v čim višji meri, tako kot je storila pred kratkim argentinska vlada. ARGENTINA ZA SPROSTITEV UVOZA V EVROPO Frondizijcva vlada si prizadeva, da bi v državi ustvarila vse pogoje, ki so potrebni za nemoteno izvajanje gospodarskega načrta. Zato so davčni ustroj spremenili tako, da dopušča najširše možnosti za pobude, ki so v skladu z ke, zato se je njihova satnoinvesticij- G politika med letom stopnjevala. V 'seh državah na zahodu je bila konjunktura zadovoljiva, le v Združenih jjuieriških državah so se pokazali ne-katen znaki utrjenosti, tako na primer Nižanje obrestne mere. Plačilne bilance skoraj vseh držav na ‘Shodu so se lani popravile. To je. šlo jj0 večini na račun ameriške plačilne “ilance, ki je lani izkazovala primanj-%tj, polog tega, da jc iz ameriške *akladnice Bretton Wood mnogo zlata j^ešlo v evropske države. Poročilo Ban-za mednarodne poravnave naglaša, a je nevarno, da bi zaradi primanj-i laja v plačilni bilanci ZDA vrednost “olarja začela popuščati. To bi pome-G nazadovanje vrednosti tudi denar-ja drugih držav, ki opirajo svojo va-Uto na dolar. Konec leta 1959 so sve-.°vne rezerve zlata znašale 40,7 mili-Jarde dolarjev (leta 1949 35,4 milijar-?“), rezerve funtov šterlingov 9,8 mi-'Jarde (leta 1949 8,8 milijarde), dolarje rezerve pa 16,2 milijarde (leta 1949 ^ milijard). AMERIŠKA POMOČ ZAMAN? Londonski »Daily Express« piše: Kljub milijonom dolarjev, ki so jih Združene ameriške države potrošile za pomoč tujini, ima Amerika danes manj prijateljev kakor prej. Tako je dejal senator Lyndon Johnshon, voditelj demokratov v ameriškem senatu. Ameriški in britanski davčni obvezane! so tako potrošili velike vsote denarja za izvedbo neplodnih načrtov. Skrajni čas je, da predstavniki vlad uvidijo, da se pomoč ne sme deliti kar na slepo, kajti tako si Amerika ne bo pridobila prijateljev. LETALSKA PROGA NEW YORK - MOSKVA Sovjetska zveza in Združene ameriške države se bodo pogajale za sporazum o zračnem trgovinskem prometu. Pogajanja bodo sredi julija. Ameriška vlada upa, da bo mogoče v kratkem času uvesti prvo progo med Moskvo in New Yorkom. Na progah bodo letela ameriška letala družbe Pan American Airways in ruska letala državnega podjetja Aero-fllot. Sovjetska zveza je sporočila, da sprejme ameriški predlog za uvedbo letalskega trgovinskega prometa. -- • - POVEČANJE TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« V KIDRIČEVEM. Ta tovarna, ki sodi med največje v Sloveniji, bo še za enkrat toliko povečala svoje obrate. Prejela je od Jugoslovanske investicijske banke posojilo 10,5 milijarde dinarjev. S temi sredstvi bo povečala proizvodnjo glinice od 45.000 na 90.000 ton, aluminija pa od 17.000 ton na 34.000 ton. Dohodek podjetja bo narastel od 714 milijarde na petnajst. Slovenske dežele ob morju Kot četrti zvezek z opisi slovenskih pokrajin je pravkar izšlo »Slovensko Primorje«. Slovenski znanstvenik, neutrudni prof. dr. Anton Melik, je že napisal vrsto študij o zemljepisnih in gospodarskih vprašanjih Slovenskega Primorja. Nas zanima njegovo najnovejše delo predvsem tudi zato, ker je opisal slovensko deželo ob morju ne glede na to, kako so ljudje postavili državne meje. O MORJU V TRŽAŠKEM ZALIVU V uvodu je napisal nad petdeset strani o morju v Tržaškem zalivu, o njegovih oceanografskih svojstvih; nato sledi Slovenska Istrska ali Šavrinska obala. Kot geograf opisuje lego tržaškega mestnega ozemlja v območju oceanske kadunje, nato preteklost Trsta, sedanji Trst in njegovo narodno strukturo. Sledijo po vrsti opisi Brega ali Bržanije, nižinskega obrežja Tržaškega zaliva, šavrinska brda, Kras, Slovenska kraška severna Istra, Notranjsko v Primorju z Brkini in Pivko. V drugem delu je obdelano Posočje ali Goriško Primorje. Avtor niza veliko podatkov o geomorfološkem značaju, reliefu, naseljenosti, podnebju in zelo obširno o gospodarstvu posameznih primorskih pokrajin. KOLIKO JE KRAŠEVCEV? Zdi se nam, da Slovensko Primorje, v katerem živimo, nima skrivnosti za nas, da so nam vsaj poglavitni podatki znani. Ce pe že samo listamo po knjigi, nenehoma odkrivamo čedalje nove in nove reči, ki nas presenečajo. Koliko je na primer Kraševcev, o katerih beremo vsak dan? Vseh ljudi na Krasu je okrog 55.000, od tega na ozemlju okolice Trsta okoli 10.000, na spodnjem Krasu okrog Nabrežine, Zgonika ter Doberdoba v robnem pasu, vključenem v območje Italije okrog 8.500 ljudi. Skupno je onstran nove državne meje v Italiji okrog 18.500 Kraševcev. Tostran (v republiki Sloveniji) 37.000 Kraševcev, od tega nekaj malega v Gorici, a vsi drugi v območju okraja Koper. Zelo veliko Kraševcev pa je razseljenih po svetu. PREGARSKE PONIKALNICE Redko kdo ve za pregarske ponikalnice, čeravno so razmeroma blizu Trsta. Na višavju južnih šavrinskih brd, med Pregaro in Topolovcem, izvira vrsta potokov, ki poniknejo vsi ob prestopu na progo Bujskega krasa. V srednjem porečju teh ponikalnic bivajo še Slovenci, in sicer prav v tistih vasicah okrog Pregare, Gradina in Belve-dura, ki so se po njih lastnem prizadevanju v letu 1955 priključile LR Sloveniji. V spodnjem teku ponikalnic se prebivalstvo Zrenja, Cepiča, Kuberto-na, Momjana in drugih krajev šteje za Hrvate, a je. pri štetjih v prejšnjih časih izjavljanje še kolebalo med slovensko (er hrvaško pripadnostjo. KAJ JE KRAS? Na severozahodu sega do ravnine ob spodnji Soči, na severu in severovzhodu do fliškega gričevja Vipavske doline, na vzhodu do Pivke, med Razdrtim in Šempetrom, proti jugovzhodu je pa meja Krasa manj izrazita: približna črta od Brkinskega gorovja pri Rodiku, mimo Gradišča in Gročane do doline Glinščice. Ime te pokrajine v teku zgodovine se glasi samo Kras. Kras je prav obsežna pokrajina, ena največjih pokrajinskih enot na Slovenskem. SOČA, NAJMLAJŠA REKA EVROPE Na svetovnih zemljepisnih kongresih so že v drugi polovici prejšnjega stoletja imenovali Sočo »najmlajšo reko v Evropi«, saj je Soča še v naših časih, tako rekoč pred našimi očmi preložila svoj izliv v Jadransko morje. Tok Soče je jako zavit in se pač v tem pogledu ne more meriti z njo nobena druga slovenska reka. Soča ima v svojem nenavadno živahno in močno zavitem toku zares znake mladosti ter neizrav-nanosti, ki tem bolj vzbujajo začude-■ nje in pozornost, ko je celotni njen rečni sistem primeroma kratek in ne obsežen; v zračni črti je od izvira do izliva 80 km. Tako bi lahko brez konca in kraja črpali iz knjige, tega nepresušnega vrelca zanimivosti za vse naše ljudi, zlasti za mladino, turiste, Kraševce, Vipavce, Brežane, za vsa ljudstva na tej zemlji, če bi imeli dovolj prostora. Celo o gospodarstvu je v Melikovem Slovenskem Primorju snovi za srednje-debelo knjigo. Z zadržanostjo znanstvenika poroča, da nimamo iz najnovejše dobe po avstrijskem štetju leta 1910 nobene zanesljive narodne statistike. Kljub temu, da po letu 1945 sistematično naseljujejo italijanske begunce v predmestju Trsta in okolico, zlasti v obmorskem delu, so okoliški kraji ohranili slovensko večino. Vrh tega so se v Trst in okolico vrnili mnogi Slovenci, ki so se bili izselili za časa fašistične vladavine. Ni mogoče navesti, koliko Slovencev živi dandanes tu. Verjetno pa je, da je na Tržaškem ozemlju od Štiva-na do Miljskega polotoka še vedno slovenskega rodu ena četrtina do tretjina prebivalstva. GOSPODARSTVO KRASA Glede gospodarstva Krasa prihaja dr. Melik večidel do negativnih zaključkov. Za moderno kmetijstvo imamo na Krasu jako neugodne pogoje. Obdelano zemljišče obstoji samo v prav neznatnih kosih. Malokje na Slovenskem premore kmetija tako pičlo množino njiv ko na Krasu. Za živinorejo so na Krasu še neugodnejši pogoji kot za poljedelstvo. Naj večji del površine na Krasu pripada pašniku. Pašnik zavzema 36-38% celotne površine. Gozd v gospodarstvu na Krasu nič ne pomeni. Kmetijstvo omogoča življenje razmeroma le pičlemu številu ljudi. Glavni kamnolomi v Nabrežini ter Repenta-bru so na ozemlju, ki je bilo prisojeno Italiji. Vseh kamnarjev je okrog 350, na Krasu v republiki Sloveniji pa jc zaposlenih v kamnolomih 280 delavcev. V celem se je gospodarski položaj v moderni dobi poslabšal. Prebivalstvo Krasa se je povečalo v razdobju 1880-1931 samo v pasovih,-ki so udeleženi na mestnem gospodarstvu Trsta, v obrtnoindustrijski dejavnosti naselij, ob veliki železnici, pod kraškim robom pa v nabrežinskem področju s kamnolomi. Ves ostali Kras kaže nazadovanje. Izseljevanja na Krasu ni bilo. Veliko ljudi s priimkom Kraševec je raztresenih po neštetih krajih ostalih slovenskih pokrajin. —ar Anton Melik: Slovensko Primorje, Ljubljana, izdaja Slovenske Matice, 1960, str. 546. gospodarskim načrtom. Za družbe, v katerih imajo tujci svoj kapital, so pred davčnimi organi popolnoma enakopravne z domačimi. Vlada je uvedla popolno denarno zamenljivost in večstransko trgovanje s tujino, tako da na teh področjih ne more priti do nezaželenih zastojev pri gospodarskem razvoju in pri sodelovanju s tujimi državami, zlasti z državami Zah. Evrope. Da pride do tesnejšega sodelovanja s temi državami, in do povečanja blagovne izmenjave, morajo evropske države sprostiti zlasti uvoz živine in kmetijskih pridelkov iz industrijsko zaostalih držav, med temi tudi iz Argentine, čim več bo Argentina izvažala v Evropo, tem več industrijskega blaga bo lahko tamkaj nakupila. Zato je potrebno odpraviti zapreke, ki so jih skoraj vse evropske države postavile na pot uvozu kmetijskih pridelkov in živine Tz tujih držav. • • Proti iollacljl na Angleškem Sodeč po pisanju angleškega strokovnega tsika, je nedavni ukrep zavoda Bank of England, da se obrestna mera zviša od 5 na 6%, iznenadil angleške gospodarske kroge. V vladnih krogih poudarjajo, da je hotela vlada s tem vnovič zavreti inflacijo. Po objavi novega ukrepa, se je položaj funta utrdil. Poprej se je tečaj sukal okoli 2,80 5/16, po sprejetju najnovejšega ukrepa pa se je dvignil na 2,80 9/16 dolarja za funt šterling. Angleške banke bodo morale, odslej povišati svoje vloge pri Bank of England od I na 2% svojih vlog, škotske banke pa od 0,5 na 1%; polovico dodatnega zneska bodo morale vplačati že do 20. julija, ostalo polovico do 17. avgusta. Tako bodo vloge pri Bank of England narastle na 73 milijonov funtov šterlingov. Sam finančni minister je v parlamentu izjavil, da je namen teh ukrepov ohraniti ravnovesje v zunanji bilanci ter preprečiti inflacijo. Položaj angleškega gospodarstva jc danes zdrav in vlada si prizadeva, da bi ga ohranila. nn n nase lili DMD o U o Srečanje v tramvaju Slučajno sem imel opravka e juž-njakom, ki živi 36 let v Trstu. Dolgo je stanoval v Skednju in nazadnje našel stanovanje pri Sv. Ivanu. Dela pri podjetju, ki asfaltira tržaške ulice. Če sem prav razumel sestoji »podjetje« iz 4 ali 5 delavcev; »capo«, ki tudi sam dela. in neki starejši delavec sta njegova solastnika. V soboto so začeli delati nekje blizu postaje ob 4. uri zjutraj zaradi sobote in vročine; tisti dan so delali do 13. ure. Na moje vprašanje, ali je podjetje solidno in kako se počuti pri njem, mi je prostodušno odgovoril: »Dobro podjetje, vsako soboto plača svoje delavce, zato se ga držim.« Se so ljudje na svetu, sem mislil sam pri sebi, ki se zadovoljijo z malim. Samo da podjetje plača vsako soboto. Prav v tem je moč južnjakov in razlaga, zakaj lahko tako prodirajo proti severnim predelom Italije. Majhne zahteve imajo od življenja, skromni so in po naravi inteligentni in, kar je tudi važno, med seboj povezani. In še nekaj: otroke imajo, mnogo otrok. Nato sem ga pustil, da je lahko nadaljeval pogovor s tramvajskim sprevodnikom. Sam je imel kakih 65 let, a ko je čakal na tramvaj je zadovoljno prepeval menda prav eno ‘zmed Modugnijevih popevk. Zato se mi je zdelo čudno, da sta s sprevodnikom prišla na pogovor o smrti. »Ej, ko bi vsi pogosto mislili na smrt,« je nenadoma dejal, »bi ne bilo ne sodišč ne advokatov!« Prav je imel, toda kdo misli na smrt? Se na smrt bolni človek se lovi za še tako tanko bilko življenja. Zato bo dela za sodišča in advokate dovolj, dokler bo živel človeški rod. — Ib — ŽENSKA V DIPLOMACIJI V Oslu je sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan odprl Sovjetsko razstavo. Pri kosilu je Mikojan v svo jem pozdravnem govoru napravil nekaj trpkih pripomb na račun Američanov. Sovjetsko razstavo si je ogledala tudi Miss Frances Willis, ameriški poslanik na Norveškem. Povrsti je podala roko zbranim predstavnikom oblasti ter je stegnila roko tudi proti Mikojanu. Ko pa je opazila, da gre za Mikojana, je naglo odtegnila roko ter se zasukala na petah svojih elegantnih čevljev in pokazala Mikojanu hrbet. POLITIČNI REALIZEM Realistično usmerjeni komunisti so si v svesti, da se morajo v sodobnih pogojih in zaradi obstanka dveh svetovnih sistemov odnosi med tema tako izoblikovati, da je treba vojno med državami izločiti; samo tepci lahko govorijo o novi vojni. Danes ni mogoče Leninovih naukov, ki jih je ta izrekel v čisto drugačnih razmerah pred desetletji', natančno ponavljati. Ne Engels ne Marx ne živita danes in zato moramo misliti sami zase, življenje temeljito proučevati, sedanji položaj pravilno razčleniti in napraviti zaključke, koristijo skupni stvari. (Iz govora predsednika Hruščeva na kongresu romunske komunistične stranke v Bukarešti). Hruščev je nastopil proti tistim, se sklicujejo na Leninov nauk, da je vojna med kapitalističnimi deželami oziroma med kapitalizmom in komunizmom neizbežna in da bo zavladal mir šele po zmagi svetovne komunistične revolucije. Stran 2 JUŽNOTIROLSKI SPOR PRED OZN. Avstrijska vlada je, na seji 28. junija sklenila, da predloži južnolirolski spor z Italijo Organizaciji združenih narodov. la svoj sklep je uradno objavila. tJo vsem tem je dunajska vlada odbila predlog italijanskega ministrskega predsednika Tambronija, naj bi zadevo izročili v presojo Mednarodnemu razsodišču v Haagu. Dunajski dopisniki italijanskih listov poudarjajo, da se je, vlada s tem sklepom vdala pritisku nacionalistov in skrajnežev. Odbila je tudi italijanski predlog, da bi se sestala italijanski ministrski predsednik in avstrijski kancler Raab ter skušala doseči sporazum. Dunajski tisk pripominja, da so Italijani s svojimi predlogi hoteli vso zadevo samo zavleči. Kakor znano, gre. v bistvu za zahtevo, da Italija dovoli popolno avtonomijo deželi bocen-ski, ki ima sedaj samo položaj pokrajine podrejene skupni avtonomni deželi »Zgornje Poadižje« s sedežem v Tri-dentu. Bocenska pokrajina naj bi se izločila iz te, skupne dežele ter naj bi uživala popolno deželno avtonomijo. NEHRU OBIŠČE MOSKVO. Indijski ministrski predsednik Nehru je izjavil, da bo še letos obiskal Sovjetsko zvezo. Po zlomu vrhunske konterence v Parizu je Nehru dejal, da nikakor ne dvomi, da sta Hruščev in Eisenho-wer pristaša in zagovornika miru. »Prepričan sem,« je dejal, »da hočeta oba mir in da si prizadevata, da bi ga dosegla.« Nehru je podprl sovjetsko zahtevo, da se odpravijo vojaška oporišča v tujih državah. Ta nikakor niso v prid miru, kakor so dokazali najnovejši dogodki. To so nevarni simboli tuje moči in spominjajo na vojno. PREDSEDNIK GRŠKE VLADE V JUGOSLAVIJI. Z letalom se je pripeljal na puljsko letališče predsednik grške vlade Karamanlis, ki ga spremlja zunanji minister Averof. Grški odposlanci so se sestali z maršalom Titom na Brionih ter se razgovarjali o aktualnih mednarodnih vprašanjih. VPRAŠANJE SMRTNE KAZNI. L. d’Amato piše v rubriki »Mnenja« ilustriranega tednika »Vita«, da se ne strinja z mnenjem O. Messinea, ki ga je izrazil v časopisu »La civilta cattolica« glede smrtne kazni. O. Messineo dopušča v nekaterih primerih smrtno kazen. L. d’Amalo odreka to pravico državi tudi v primerih, ko gre za hude zločine. Država, ki je, uvedla smrtno kazen, češ da hoče s tem braniti družbo, v resnici izvaja socialno maščevanje. »SLOVO OD AFRIKE«. Pod tem naslovom poroča neki italijanski list, da je 1. julija prenehala zaupna italijanska uprava Somalije, ki jo je Italiji izročila Organizacija združenih narodov 1. 1950. Nekdanji italijanski del so združili z angleškim delom Somalije, le francoski je ostal še ločen. Predsednik Gronchi je naslovil na predsednika somalske ustavodajne skupščine posebno poslanico. Med Italijo in Somalijo So bili podpisani pomembni dogovori, in sicer sporazum o prijateljstvu in trgovini. Tako se je Italija na lep način poslovila od Afrike. Ako pomislimo, koliko denarja in krvi so potrošili Francozi za svoje kolonije v Afriki in drugod, ne da bi jih mogli ohraniti, pridemo do zaključka, da je za Italijo bila pravzaprav sreča, da se je takoj po vojni znebila kolonij. Dan poprej je bila proglašena neodvisnost belgijskega Konga. AMERIŠKI GLAS ZA SPORAZUM. Ugledni ameriški senator Mike Mans-field, ki pripada k demokratski stranki, je v senatu imel važen zunanjepo-litičen govor. Omenil je, da se ameriški poslanik v Moskvi posvetuje s predstavniki držav ob Sovjetski meji, da bi ugotovili, kako daleč gre sovjetski ukaz vojaškim silam, naj z raketami streljajo na oporišča tujih držav, s katerih bi vzletelo tuje vohunsko letalo v smeri proti Sovjetski zvezi. Senator Mansfield je naglasil, da je treba doseči s Sovjetsko zvezo sporazum glede nadletanja tujih letal. Združene a-meriške države naj pristanejo na nev-traliziranje obeh Berlinov, vzhodnega in zahodnega; to naj bi bil začasen položaj, pozneje naj bi Berlin postal glavno mesto združene Nemčije. Amerika naj revidira sklep glede obrambe For-moze iz leta 1955; brani samo Formozo in otoke Pescadores, medtem ko naj prepusti Kitajcem obmejna otoka Kve-moj in Matsu. Omejitve za trgovino s Kitajsko naj se odpravijo. Doseči je treba ravnovesje na Srednjem vzhodu in zajamčiti svobodno plovbo skozi Sueški prekop. PRIREDITEV SLOVENSKIH DIJAKOV V CELOVCU. Slovenska gimnazija v Celovcu je nedavno priredila pevski koncert, pri katerem je nastopilo več dijaških zborov. Dijaki so nastopili tudi v skupnem zboru, ki je štel 90 pevcev. Prireditve se je udeležil tudi deželni glavar Wedenig. Mednarodna trgovina V. VESTEN v ITALIJI in JUGOSLAVIJI Domača in tuja vina na sejmu tat TTAivcirn . umne! nvamckt VEČ PETROLEJA IZ SIRIJE ^ Meranu ie nedavno umrl v 82. le- “ ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKI DOGOVOR GLEDE TRGOVINE Z ŽIVINO Podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Russo in jugoslovanski veleposlanik v Rimu Javorški sta si izmenjala odobritvene listine o veterinarskem dogovoru med obema drža« vama. Namen sporazuma je olajšati trgovino z živino med njima z zagotovitvijo potrebnih zdravstvenih poroštev : izdajanje zdravstvenih spričeval v državi, iz katere prihaja živina, pregled mesa, zdravstveni ukrepi glede rib in ribjih izdelkov, preprečevanje nalezljivih bolezni pri živini, izmenjava obvestil ter zdravstveno sodelovanje med obema državama. (Ag. »Italicut) Pocenitev gorilnega olja in petroleja ARTRITIS MOČNEJŠI KAKOR POLITIKA. Ameriški minister za zunanje zadeve Christian Herter ne prikriva več svojega namena, da bo zaključil svojo politično kariero, ko se zaključi upravna doba sedanjega predsednika Združenih ameriških držav Eisenhowcrja. Tare. ga močan artritis, tako da se mora pri hoji opirati na bergle. Pred nastopom nove službe so ga zdravniki natančno pregledali ter ugotovili, da bo službo kljub bolezni lahko opravljal. Herter pravi zdaj, da niso zdravniki povedali, kako dolgo bo lahko zmagoval težko delo. Kakor rečeno, se je sedaj odločil, da nc ostane na tem mestu, ko bo izbran nov predsednik Združenih ameriških držav. Ako postane predsednik republikanec Nixon, sedanji podpredsednik, bo za zunanjega ministra verjetno izbran D. Dillon, ki se zdaj zanima zlasti za mednarodna gospodarska vprašanja. KONEC KONFERENCE ZA RAZO ROŽITEV. Po najnovejšem sovjetskem predlogu za razorožitev je kazalo, da so bili ustvarjeni novi ugodnejši pogoji za sporazum. V resnici je na razoro-žitveni konferenci v Ženevi prišlo do preloma. Pogajala so se odposlanstva desetih držav, in sicer od teh 5 iz zahodnega tabora, 5 pa iz vzhodnega. Po gajanja so bila prekinjena, ker so odposlanstva petih vzhodnih držav napovedala svoj odhod ter v resnici tudi odšla s konference. Poročajo, da je odhod vzhodnih odposlancev presenetil zlasti Angleže. POGAJANJA Z ALŽIRCI IN SAHARSKI PETROLEJ Iz Pariza poročajo, da so pogajanja za premirje med Francozi in Alžirci v Parizu zelo težavna. V gospodarskih krogih upajo, da bodo dosegli kljub vsemu sporazum ter tako rešili tudi vprašanje, petrolejskih vrelcev v Sahari, iz katerih že pritekajo velike količine petroleja. Alžirci so prepričani, da bi prebivalstvo Sahare v primeru ljudskega glasovanja glasovalo za priključitev Sahare k Alžiru in ne k Franciji. Petrolejske vrelce loči razdalja 300 milj od morja in od zvez s Francijo, a na tej površini se razteza povečini puščava. Alžirci iz Sahare imajo v Parizu, Marseillu'in Lyonu velike trgovine. IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllltlllllllllllUIIIIUUU, ATENTAT NA PREDSEDNIKA VENEZUELE. Na predsednika Venezuele Romula Betancourta je bil izvršen a-tentat, ko se je peljal v avtomobilu po glavnem mestu Caracasu. Atentator je zagnal proti avtomobilu bombo. Predsednik je bil ranjen, medtem ko je bomba ubila svetovalca za pomorske 'zadeve Lopeza Parro; hudo ranjena sta bila minister narodne obrambe general Jose Lopez Heriquez in njegova žena. Ranjen je bil tudi polkovnik Ar-mas Perres, poveljnik predsednikove osebne straže. Poleg tega je bil smrtno zadet tudi 18-letni mladenič Rodriguez. V bolnišnici je pozneje umrl predsednikov šofer. Vlada obtožuje atentata pristaše bivšega diktatorja Jimeneza in agente Dominikanske republike. O delu venezuelske vlade in gospodarskih in socialnih načrtih predsednika Betancourta smo obširno poročali v »Gospodarstvu« dne 15. junija. DILLON OBIŠČE TUDI JUGOSLAVIJO? Neka zahodna obveščevalna a-gencija je razširila vest, da odpotuje v kratkem ameriški državni podtajnik D. Dillon na Dunaj in v Beograd. Na poti ga bo spremljalo tudi več gospodarskih strokovnjakov. Kakor znano, je lani Dillon napravil krožno potovanje po Evropi, da bi proučil možnosti povečanja ameriškega izvoza v Evropo. DUNAJSKI OBISKI. V četrtek je prispel na Dunaj ministrski predsednik Hruščev, ki ostane v Avstriji do 8. julija. Hruščev bo potoval tudi po nekaterih avstrijskih deželah. Ogledal si bo veliko elektrarno na Donavi Ybbs-Persenbeug, Mauthausen (bivše koncentracijsko taborišče) in jeklarno Voest v Linzu. Prihodnjo sredo obišče Hruščev tudi Celovec, od koder se bo čez Velikovec odpeljal v Gradec. Na Dunaju se je mudil več dni tudi angleški zunanji minister Selwyn Lloyd, ki je v svojem predavanju v Društvu za mednarodna vprašanja poudaril, da jc pristaš sožitja med Vzhodom in Zahodom. Prav tako pričakujejo Avstrijci tudi obisk ameriškega podtajnika za zunanje zadeve Douglasa Dillona. Zahodno nemško podjetje Concor-dian, ki raziskuje tla severne, Sirije že več let, je odkrilo v Geziri nov bogat vrelec petroleja v globini 1630 m. To je povedal minister za sirijsko deželo v Kairu. Koncesija nemške družbe Con-cordia steče 6. septembra. Ministrski svet je na svoji zadnji seji sklenil predložiti predsedniku Gronchiju zakonski predlog, po katerem naj bi se industrijski davek na gorilna olja znižal za 600 lir pri toni in na metan za 50 stotink lire pri kub. metru. Istočasno bo ministrski svet predložil predsedniku republike še drug predlog, in sicer o povišanju davka na borzne kupčije, s tem poviškom naj bi se kril primanjkljaj, ki bo nastal zaradi znižanja davkov na gorilna olja in metan. Tudi davek na ( petrolej za domačo uporabo naj bi se po novem zakonskem predlogu nekoliko znižal. Novi zakonski predlogi sledijo nedavnemu sklepu Medministrskega odbora za cene, ki je pred kratkim določil, naj se prodajne cene gorilnih olj znižajo za 800 lir pri toni, cene petroleja za razsvetljavo v prodaji na drobno za 5 lir pri litru in cene petroleja za uporabo v kmetijstvu in v ribištvu za 2 liri pri kilogramu. Uradna prodajna cena gorilnega olja znaša danes 16.600 lir za tono lahkega in 14.700 Ilir za tono težkega olja. Skupno znižanje v razmerju 1400 lir pri toni znaša po vsem tem 8,9, odnosno 9,5%. Cena gorilnega petroleja ob prodaji na drobno znaša danes 105 lir pri litru, tako da znaša napovedano znižanje 4,7%. PETROLEJSKA KONKURENCA ARABSKIH DRŽAV Druga konferenca arabskih držav, ki bo obravnavala petrolejsko vprašanje, bo sredi meseca oktobra tega leta. Konferenca bo vsaj tako važna, kakor je, bila prva meseca aprila lanskega leta v Kairu. Prisostvovala bosta tudi Irak in Libija, ki sta bili odsotni na prvi konferenci. Konference se bodo udeležili odposlanci vseh arabskih držav; verjetno ne pridejo ,le predstavniki iz Tunizije, ki je še vedno sprta z Združeno arabsko republiko in Arabsko ligo. Iran bo poslal svoje opazovalce. Prišli bodo tudi odposlanci la-tinsko-ameriških držav kakor Mehike, Brazilije in Argentine; na zadnjo konferenco so prišli iz Južne Amerike samo predstavniki Venezuele. Arabske države težijo zlasti za tem, da bi pridobivanje petroleja prešlo iz rok tujega kapitala v roke domačih držav. PROIZVODNJA PISALNIH STROJEV NAPREDUJE V prvem tromesečju letošnjega leta je proizvodnja pisalnih strojev v Italiji močno napredovala. Tako je proizvodnja neelektričnih pisalnih strojev znašala 40.478 kosov (lani v istem času 34.732), električnih strojev 5.748 (lani 4.719), teleprinterjev 1.806 (1.371), prenosnih pisalnih strojev 72.747 (63.656), računsko - pisalnih strojev 79.330 (66.214), računskih strojev pa 2.085 (1948). VELIKO POSOJILO KOLUMBIJI Mednarodna banka za obnovo je dovolila Kolumbijskemu koncernu Corporacion Autonoma Regional del Cauca v znesku 25 milijonov dolarjev. S tem denarjem bodo zgradili elektrarne v pokrajini Cali. V Meranu je nedavno umrl v 82. letu starosti industrijec Avgust Westen, ki je igral v gospodarskem razvoju preavojne Jugoslavije pomembno vlogo. On in njegov starejši brat Adolf sta bda glavna delničarja rodbinske delniške družbe A. Westcn d.d. s sedežem v Celju, lastnice celjske tovarne emajlirane posode, ki jo je bil ustanovil njun stric Adolf Westen leta 1894. Ta industrija je dobro uspevala in postala osnova rodbinskemu koncernu, ki je razširil svojo poslovno udeležbo tudi na razna druga podjetja. Kot predstavnik tega koncerna je Avgust Westen leta 1929 kupil od italijanskih delničarjev Kranjske industrijske družbe njih večinski paket in s tem postal odločilen činitelj za železarske obrate na Jesenicah in Javorniku. Italijanski večinski delničarji so nekaj let poprej zelo ugodno odkupili ške-denjsko železarno za družbo Alti For-ni ed Acciaierie della Venezia Giulia vendar pa niso kazali za ostale posesti Kranjske industrijske družbe nobenega pravega zanimanja več. Jeseniška železarna in javorniški valjarniški obrati so že ves čas po letu 1918 nujno potrebovali izdatnih novih investicij, ki jih .ni bilo, in Škedenjska železarna, ki naj bi bila postala surovinska baza ob morju za predelujoče obrate na Gorenjskem ni prihajala več v poštev. V tem nevzpodbudnem položaju je Avgust Westen kupil večinski paket jeseniških delnic z namenom, da modernizira zastarele naprave in omogoči Kranjski industrijski družbi zopet racionalno obratovanje. Tedaj se je začela na Jesenicah in Javorniku doba novih velikih investicij, ki so pripomogle k povečanju proizvodnje železniške industrije pred drugo svetovno vojno. Finančna sredstva za te investicije si je Westenov koncern zagotovil s povečanjem delniške glavnice in z bančnimi krediti. Nemški vdor leta 1941 je zaustavil nadaljnji ugodni razvoj podjetja, ki je bilo nato vključeno v nemško oboroževalno industrijo. Avgust Westen sc je pred nacisti zatekel leta 1943 v Švico. Po vojni je bila vsa njegova industrijska posest v Jugoslaviji nacionali- zirana, ostala pa mu je tovarna emajlirane posode v Bassano del Grappa v Italiji, ki je bila ustanovljena leta 1924. Enako podjetje je Westen ustanovil leta 1951 tudi v Milazzu na Siciliji. Avgust Westen je bil rojen v Rem-schlidu na Nemškem, a je živel do druge svetovne vojne večinoma v Jugoslaviji. Dr. O. Žičnica Opatija = Učka POCENITEV SOVJETSKEGA PETROLEJA Zahodni strokovni tisk naglasa, da namerava Sovjetska zveza začeti petrolejski boj. Sovjetski petrolej naj bi odslej stal 6 penijev pri galoni (1 galona je 4,5 litra) manj. Nekaterim angleškim trgovcem so sovjetski predstavniki ponujali petrolej po 3 šilinge 2 penija galona (to je 6 penijev ceneje, kakor je. cena sicer). Krožna potovanja lacUalinife (Poittofeffrflto Po načrtu naj bi bila žičnica, ki bo vezala Opatijsko obalo z Učko, dograjena v letu 1962. žičnica bo lahko prevozila 300 ljudi na uro. Načrte dokončujejo sedaj v tovarni »Metalna« v Mariboru, žičnica Opatija (Medveja) — Učka bo eden največjih tovrstnih objektov v vsej Jugoslaviji. Od obmorske postaje, ki bo na obali v Medveji pri Opatiji, se bodo lahko potniki udobno peljali 25 minut do Malih vrat na Učki, ki so 1212 metrov nad morjem. Z Malih vrat na Učki, kjer se preliva zrak alpskega podnebja z morskim zrakom, je posebno lep razgled na Kvarnerske otoke in celotno gornje Hrvatsko primorje, na celotno Istro in na del Gorskega kotara; od tod se vidi celo Triglav, žičnica bo opremljena s 70 sodobnimi kabinami, v katerih bodo po štirje sedeži. Obratovala bo neprekinjeno poleti in pozimi, v poletnih mesecih pa tudi ponoči, tako da bo v enem letu lahko prevozila 300.000 potnikov. Ob žičnici bodo na lovranskih livadah zgradili tudi druge turistične objekte. S temi novimi objekti hočejo zadovoljiti turiste, ki danes zahtevajo tako raznolikost za svoje razvedrilo, žičnica bo tudi omogočala prekrasne izlete v tem planinskem svetu. V bližnji prihodnjosti nameravajo na tem mestu zgraditi Zavod za talasotera-pijo. Tako bo žičnica istočasno lahko služila tudi zdravstvenemu turizmu ; saj bo omogočala kombinacije izkoriščanja bioklimatskih odlik primorskega in gorskega podnebja. Prav zato ji je bila v 20-letnem načrtu za razvoj turizma in gostinstva ob kvarnerski obrati dana prednost. Na velesejmu so razna podjetja razkazala svoje alkoholne proizvode. Sicilija je postavila lično točilnico, v kateri ti postrežejo z značilnimi vini te dežele. Poleg belega vina Aicamo ter rdečega Siracusa, lahko poskusiš tudi prvovrstna buteljčna vina. Svoj pridelek razstavlja tudi poldr-žavno podjetje Consorzio agrario di Roncade, (Treviso) — Enopolio di Ron-cade. Na velesejmu točijo vino Gioioso, s katerim želi država pobijati številna ponarejena vina. Poleg tega namiznega vina nudi Konzorcij še druga odlična buteljčna vina. Consorzio per la difesa del vini tipici (Asti) nudi v lastnem paviljonu značilne proizvode 76 kletarskih podjetij, ki imajo svoje vinograde in obrate v pokrajini Asti ter v nekaterih področjih pokrajin Alessandria, Cuneo in Torino. Tvrdka G. Garofoldi iz Loretta (Mar-che) opozarja na znamenito belo vino Verdicchio, katerega pridelujejo v vinogradih, ki se raztezajo v okolici gradov lesi. Tržaška destilarna Stock prodaja male stekleničke svojih značilnih proizvodov, in sicer brandy, whisky, ama-ro in različne likerje. Vino Koper (tržaški zastopnik dr. Žarko Simonič nudi bogato izbiro jugoslovanskih vin. To so istrska, kraška in štajerska vina. Kdor daje prednost belim vinom lahko izbira med Malvazijo, Burgundcem, Pinotom, Muštelo in Rizlingom. Poleg teh vin ti pa v ličnem paviljonu podjetja Vino Koper postrežejo tudi z raznimi rdečimi vini. Ta so Cabernet, Refošk, Merlot in Kraški teran. Tržaškemu občinstvu so vina tega koprskega podjetja dobro znana in zato menda ni treba njihovih vrlin na široko opisovati. Tvrdka Tommasi & Co. zastopa madžarsko izvozniško podjetje Monimpex iz Budimpešte. Posebnost madžarskih vinogradov je. znamenito vino Tokaj, ki ga pridelujejo kot suho in sladko vrsto. Poleg Tokaja spoznamo na sejmišču še mnoga druga madžarska vina, kakor Badacsonyi Keknyelii, belo suho vino. Milansko podjetje F. Entres nudi še suho avstrijsko vino Gut am Steg-Neu-burger Spatlese iz podonavskih vino- gradov, ki se odlikuje po svojem aromatičnem okusu. Prisotna je tudi tržaška pivovarna Dreher, ki toči svetlo in temno pivo ter pivo v steklenicah vrste Nectaf Deorum. Pivovarna Dormisch iz Vidma pa nudi svetlo in temno pivo široke potrošnje ter posebno vrsto piva King’8 Beer, ki je tudi svetlo in temno. Avstrijsko industrijo piva predstavljata dve pivovarni. Podjetje Valentin Reinhard Ges. m.b.h., iz Gradca, kateremu pripada pivovarna Reininghaus-Puntigam (tržaški zastopnik je podjetje Velox), razstavlja na dveh krajih sejmišča. Tu lahko poskusiš steklenično pivo in tudi nastavljeno pivo. Znana proizvoda te pivovarne sta temno pivo »Reininghaus Doppel Malz Bief Sanct Peter« in svetlo »Pun I i gamet Fanther Brau«. Pivovarna Viilacher Bier (zastopnik tv. Marion & Co.) pa nudi svetlo in temno pivo v steklenicah po pol litra in dveh tretjin litra. Jugoslovansko pivo lahko poskusiš v paviljonu podjetja Vino Koper. Tam namreč prodajajo »Pivo Union« tet »Laško pivo«. Obe pivovarni izdelujeta svetlo in temno pivo. Ing. M. P. DAN STROKOVNE IZOBRAZBE V okviru tržaškega velesejma so oh hajali tudi »Dan poklicne izobrazbe« Na zborovanju voditeljev izobraževal nih ustanov in učiteljev so obravna vali razne zadeve, ki zadevajo to v5-gojno področje. Poslanec Sciolis je pojasnjeval zakonski načrt za strokovno izobrazbo, ki sta ga sestavili m' nistrstvo za delo in za prosveto. Zbo rovalcem sta predavala tudi ravna telj pokrajinskega urada za delo Ta-tentini Troiani in pomočnik atašeja za delo pri ameriškem veleposlaništvu v Rimu Johnston. Pokrajinski urad za delo ter ustanove, ki vodij0 tečaje za strokovno izobrazbo so na sejmu pripravili lepo razstavo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiliiiiiiii,iil,illlll(lll||||1|||(|||I|||||1||||(I|(il||(|||jiiil||||l,i Iflabledviji hoteli plipo^ocafO SKORAJ 194». PETROLEJA VEc Proizvodnja petroleja v državah Francoske skupnosti je meseca maja dosegla 760.000 ton, to je 194% več kakor maja 1959. Ako bi se proizvodnja ohranila na tej ravni, bi dosegla 9 milijonov ton na leto. V prvih petih mesecih so pridobili 3,489.000 ton surovega petroleja, to je. 193% več kakor v istem obdobju lanskega leta. Na samem francoskem ozemlju (v Evropski Franciji) so pridobili v maju 202,9 milijona kub. metrov naravnega plina, to je 140% več kakor v maju lanskega leta. Letna proizvodnja bi dosegla 2.395 milijonov kub. metrov, ako ostane na sedanji višini. V prvih petih mesecih so v Franciji pridobili 963 milijonov kub. metrov naravnega plina, to je 137% več kakor v istem razdobju lanskega leta. Proga Trst - Reka - Pirej. Na progi pioveta motorni ladji »Orebič« in »Opatija«. Proga je tedenska. Odhodi iz Trsta vsak torek ob 23. uri. Ladji pristajata v naslednjih pristaniščih: Koper, Pulj, Reka, Zader, Šibenik, Split, Plo-če, Dubrovnik, Kotor, Bar, Bari, Brindisi, Krf, Patras, Itea, Pirej. Prihod v Pirej naslednji ponedeljek ob 19.30. Iz Pireja odhajata ladji v sredo ob 12. uri, prihod v Trst naslednji torek ob 8. uri. Proga Reka - Bar. Proga je tedenska (ladja »Istra«), Odhodi z Reke vsak ponedeljek ob 22. uri, prihod v Bar v četrtek ob 18.45. Odhodi iz Bara vsak četrtek ob 23. uri, prihod na Reko v nedeljo ob 20.30. Proga Trst - Reka - Kreta. Proga je štirinajstdnevna (ladja »Lastovo«), Odhodi iz Trsta vsak drugi petek ob 20. uri. Ladja se ustavi v Kopru, na Reki, v Zadru, Šibeniku, Splitu, Dubrovniku, Kotoru, Krfu, Pireju, Heraklio-nu (Kreta), Katalonu, Baru, Dubrovniku, Splitu, na Reki, v Kopru in v Trstu. Krožno potovanje traja dva tedna. Prihod v Trst drugi petek po odhodu, in sicer ob 8.30. CENE IZ TRSTA V GRČIJO. Navajamo nekaj cen: na progi Trst - Reka-Pirej stane vožnja s hrano in kabino iz Trsta v Pirej: kategorija A 80 dolarjev, kat B 75, kat C 73, brez kabine 42 dolarjev. Na progi Trst - Reka -Kreta stane pot iz Trsta v Katakolo 111 dolarjev za I. razred, 91 za turistični razred, 63 za palubo. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indiju — Pakistan: Velebit 25. julija, Uljanik 25. julija, Učka 1. avg. — Indonezija — Daljni vzhod: Velebit 25. julija, Uljanik 25. julija. — Sev. Kitajska — Japonska: Velebit 25. julija, Uljanik 25. julija. — Sev. Evropa: Sloboda 5. julija, Pu-la 10. julija. — Sev. Afrika: Makedonija 4. julija, Pula 10. julija, Hrvatska 16. julija. — Sev. Amerika: Makedonija 4. julija, Hrvatska 16. julija. — Južna Amerika: Nikola Tesla 12. julija. — Perzijski zaliv: Vis 10. julija JADRANSKA LINIJSKA PLOV1DBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Orebič 5. julija. — Dalmacija — Grčija — Kreta (štirinajstdnevna): Lastovo 8. julija. KVARNERSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Ciper — Izrael: Risnjak 8. julija. — Mehiški zaliv: Marijan 28. julija. OLIVETTI NADZIRA 69“ o GLAVNICE UNDERVVOOD Delničarji družbe Undertvood so 30. junija sklenili kupiti imetje družbe Olivetti Corporation of America v Združenih ameriških državah. V plačilo bodo izročili italijanski industriji Olivetti 1,200.000 delnic Underwood. S tem bo Olivettijev koncern nadziral 69% glavnice ameriške družbe. tennicne Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 31-083 II. kategorije. « Sedemdeset posteU Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vključeni). KURILI BOMO S SONČNO TOPLOTO Britanski tehnik A. W. Capps je zamislil enonadstropno letno hišico (bungakm), ki se jo lahko ogreva če vse leto s sončno toploto. Izumitelj pravi, da bo ta način ogrevanja uspešen tudi pri tako spremenljivem podnebju, kakor je angleško. Capps je bil vrsto let v službi kot risarski tehnik v tovarni letal. Streha takšne hišice je pokrita z ozkimi, dolgimi, koritu podobnimi žarometi iz napete tervlenske tkanine; ta je na eni strani prevlečena z drobno plastjo aluminija. Dve vodni cevi sta nad vsakim koritom, ki zbira sončne žarke. Med cevmi je poseben ščit; ta dela senco, tako da širjenje in krčenje omogočata koritu, da se avtomatično nagiba k soncu. žarometi vsrkavajo dovolj toplote, da nastaja v ceveh para. Ta se lahko uporabi za ogrevanje ali za reguliranje temperature (air •— con-ditioning). Hotel POŠTA Capps namerava speljati cevi, po katerih kroži para, pod hišne temelje in uporabiti paro za ogrevanje zemlje do približno 90 stopinj Celzija. Njegova hišica je zgrajena na široki ploščadi, ki je širša kot hišica; pod njo so speljane parne cevi, ki jo razgrevajo. Izumitelj je prepričan, da bo mogoče okoli 40% toplote, ki se je nabrala poleti, izkoristiti za ogrevanje hišice pozimi. Capps namerava zgraditi tak0 hišico v Orowthornu (Berkshire), kjer si je že izposloval gradbeno dovoljenje. Prva hišica bo stala 7.000 funtov (okoli 12,320.000 lir); same naprave za ogrevanje ne bodo stale več kakor 500 funtov (okoli 870.000 lir), izum je bil prijavljen Inštitutu za patente in izume; o njem bodo verjetno razpravljali v parlamentu. Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Te) 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in ta pla tekoča voda, centralna kurjava telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 lir dalje. Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-613 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracij0 in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga ‘ 100 udobno opremljenimi sobami, *-partmam, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom 1 domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine I tllllllltllllll||l|||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll|l||,lllll,llll|||||||||||||||||||lllll|||||l|l Miran BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED VELIKE ZLATE REZERVE V ZAHODNI NEMČIJI Zlate in dolarske rezerve v Zah. Nem* čiji so dosegle nov vrhunec. Dne 15. junija so znašale 27 milijard 70 milijonov nemških mark. S tem zneskom bi Nemčija lahko plačala ves uvoz v času sedmih mesecev in 14 dni, tudi v primeru, ako bi se cene dvignile za 25%. Zaradi tega naraščanja rezerv se vedno bolj uveljavlja mnenje ministra za gospodarstvo prof. Erharda, da bi morala Nemčija naložiti več denarja v tujini. MILIJONI »ZEMELJ« V VESOLJSTVU VREDNOSTI MARKE NE BODO DVIGNILI. V zadnjem času so se razširili glasovi, da bo Nemčija dvignila vrednost marke in izvršila revalutacijo. Kancler dr. Adenauer je na skupščini zveze nemških posojilnic Reiffeisen zanikal to vest. Ameriški kemik dr. Melvin Calvin je mišljenja, da krožijo v nam poznanem delu vesolja milijoni planetov, na katerih bi mogli obstajati popolnoma enaki življenjski pogoji, kot jih že poznamo na zemlji. Dr. Calvin, ki predava na kalifornijski univerzi, se opira pri tem na cenitev zvezdoslovca harvardske univerze dr. Harlowa Shapleya, da. ima približno 100 milijonov planetov našega vesolja podoben sestav In atmosferske prilike kot Zemlja; mimo tega pa krožijo navedeni planeti v enaki razdalji kot Zemlja okoli Sonca. »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA; Trst, ul. Geppa 9’ tel. 38-933, — CENA: posamezna 81®’ vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. " NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 65® din, polletna 300 din; za ostalo Ia® zemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pr1 ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE' Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek' rač. štev, 600-70/3-375 — CENE OObA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 l)r Odgovorni urednik; dr. Lojze Berce Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphls« v Trstu. nkozii Mlm u zgomlm Bula n. številne vasi idrijskega porečja so se ustavile nekje na sredini pobočja in jih ni videti, ob cesti pa se vlečejo kilometri svetlozelenih travnikov. Nekoliko pred Ligom, ki je edina vas ob cesti, se začnejo na stotinah hektarov nasadi mladega sadnega drevja: jablan in hrušk, samo zimske vrste, ki vzdržijo tja do prvih briških češenj. Nasadila jih je kmečka zadruga s pomočjo občinske oblasti v Kanalu. Lig je poznan pod drugim imenom, tako rekoč po svojem psevdonimu: Marija Celj. Starejši rod je hodil v velikansko cerkev nad Ligom na božjo pot. Kanalci, Brici in Benečani so se tu našli večkrat na leto, pomolili, poklepetali, napili se rebule in vriska-je odšli nazaj v' svoje vasi kmetovat. jo vražji trušč trde kmečke pesti, ko udarjajo v ritmu more po plohu gostilniške mize. p0 obleki fantov in deklet v gostilni se pozna bližina meje. Nemoteno se razvija obmejni promet; opaziš namreč, da so bile te obleke kupljene nekje v bližnjem Čedadu. TRI URE DALEČ NA DELO MLADI ROD ZAPUŠČA HRIBE Zdaj je drugače. Kot po vseh hribovskih krajih Jugoslavije, zlasti Slovenije, Avstrije in Italije, mlad hribovski rod zapušča hribe in se spušča v nižine. Tudi v Ligu, Zapo-toku, Kostanjevici, Britofu, Seniku in v drugih številnih zaselkih idrijskega porečja, je po vojni padlo število prebivalcev skoro za polovico. Stopim v lepo gostilno, pred katero stojita samo en avto in moped. Pozna se bližina Brd, ker mi natočijo izvrstno rebulo. Počasi pada mrak na vas in usmiljeno pokriva njene razkopane poti. Ljudje se nabirajo v gostilni. Mladina pije kok-to, oranžade, le redki vino. Zato ni razgovor preveč glasen. Razveseli me kot lep spomin napis na steni; Mo- Kje, če ne v gostilni, zvem iz razgovora, kako živijo. Mladina se je večidel razkropila po svetu. Nekateri hodijo delat čez hrib v Soško dolino, v tovarno cementa v Anhovem. Dve uri strme poti navzgor, uro strmega spuščanja nizdol, in to v vročini in mrazu, v dežju in pripeki, v vseh letnih časih. Preveč tri ure vsakodnevnih poti na delo tudi za te vzdržljive hribovce. Osem ur dela pri pečeh in še povrhu tri ure pla-ninarenja. Zato so si poiskali večinoma rajši službe drugod po Sloveniji. Doma so estali ljudje nad štirideset let, imajo precej živine in nekaj trt za svoje domače veselje. Znameniti cividin, staro kiselkasto vino, neke vrste cviček zahodne Slovenije, je skoraj že popolnoma izginil. Praznijo se vasi ob bregovih Idrijce. Beneški Slovenci le redko prehajajo preko. Saj nima kdo, ko pa vsi odrasli, moški in ženske, delajo v Švici, Nemčiji, Franciji in manj v Belgiji, ki jih je zaradi krize s premogom odpustila iz rudnikov. Beneške vasi so videti še revnejše od naših, ki stoje vsaj na rodovitnejšem svetu, toda v teh hribih nimajo sosedi ra prepovedana. Res je, da napravi-Benečani kaj iskati v vaseh ob Idrij- ci in Slovenci s Kanalskega kaj v Beneški Sloveniji: v gornjem in dolnjem Tarbiju, v Podrskjeh, Oborči, v vseh številnih slovenskih vaseh prapotniške občine. Stara meja je spet prišla v te kraje, toda ne spet staro tihotapstvo kakor za stare franc-jožefovske Avstrije, čez bloke že hodijo ljudje, toda južneje proti Čedadu in Brdom, tam je več življenja, ker je manj trpljenja. Čedad je blizu, komaj nekaj kilometrov stran, saj se v razpoki med hribi, ki jo napravi dolina Idrijce, svetlikajo luči videmskih predmestij čisto blizu kot poletne kresnice. Vse tišje postaja cb Idrijci, na italijanski in na jugoslovanski strani vznemirja tišino narave čedalje manjše število ljudi. Obdelana površina se umika gozdu, ki se sam po sebi seje in nemoteno raste sredi senožeti. Težko dobim v Ligu prenočišče, kriv sem sam in ne ljudje. Kam naj me denejo, ko imajo v velikih hišah komaj postelje zase. Obletim pol vasi in dobim končno po dobroti prenočišče v župnišču, in sicer v sobi namenjeni škofu v njegovih redkih obiskih. Ležim v postelji in na kratko razmišljam tudi o cerkvi. Polovica ljudi, ki jih je zajela industrializacija, ne prihaja več v cerkev, kmečki ljudje, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom so še verni in ne izpuste nobene verske svečanosti. V Ligu imajo še svoj posebni gospodarski problem, kako preprečiti pred razpadanjem velikansko cerkev, ki je ne vzdržujejo več milodari romarjev. (nadaljevanje sledi) — ar. — O c 'c >u o KME6KA BANKA r. s. s o. J. =====-_m_=I GORICA Dltes Marslli 14 - Talefon 22-06 Baaka pooblaščena aa pomlo r x unanl trgovini !•«« 1090 O c > O O Cl. Obleke Hlače Jopiči Srajce Dežni plašči Jkostimi 0)1 ne ni izdelki Spodnje perilo 7\opalne obleke Tkanine za moška in ženska oblačila Beltrame TRST, Corso 25 GORICA, Corso 39 letos več življenja na velesejmu v Avstrijska razstava sodi nekako med ^nejše tuje razstave, še posebno ako ^oštevamo razen kolektivne tudi les-iazstavo. looačna industrija je po-^la samo svoje cenene eigarete. Ka-j- l°» da tržaški veiesejem ni še niko-Pokazal avstrijskin izvrstnih viržink, Cjtere je najrajši kadil tudi tedanji ^ar Pi-anc jožel. Bižuterija za tiste, hočejo poceni nališpati, je letos !ii/ta^a' ^er se Sotovo ne Splača. Ve-e reklamne iotografije za turizem ^Veda ne morejo manjkati, kakor tu-le Potrebščine za razne športe. Uredi-, kolektivne razstave je letos mnogo i okusna, kot je bila prejšnja leta, nj^ar je, precej prazna. Zelo posreče-je umetno jezerce z mostom in s Iji ni in drugimi predmeti iz plastike, Plavajo po vodi. ^CIJA, BRAZILIJA, NIZOZEMSKA IN SEVERNA AMERIKA U^tednji pritlični prostor zavzemata (,^'kja in Zah. Nemčija. V nemškem Pelku je nekaj ur, neki zagonetni .kitični aparat brez razlage in velika 0Srafska slika prehoda iz zapadnega ‘A'k h°dni Berlin s tablo, kjer čitaš l^htung! Sle verlassen jetzt West Ber-■ (Pozor! Vi zapuščate zdaj zapad-1 Berlin). i fazilija ima seveda kavo, cele vreče ,aVe ter vzorce kakaa, kos lesa in vlak-d ^lsal. V pritličju pod stopnicami, 50 pred leti prodajali pirotske pre-°Se, prodajajo letos perzijske. V I. ‘eči !slropju je nizozemska razstava .. Strlri0ma Poljedelskimi pridelki; indu-, 'iških izdelkov je malo, in še to po-^Pi kuhinjski pribor. istem nadstropju je razstava ZDA ^Proučevanju morja in morskih glo-.seveda vse v slikah in statistič-Podatkih in kinoprojekcijah. AZIJSKE in AFRIŠKE DRŽAVE drugem nadstropju so zanimive kibraVe novih a^jskih in afriških re-^ nk: Libanon, Jordanija, Slonoko-^na obala in Kamerun. ,a azstava dunajske mestne občine Prikazuje napredek v socialnem sliktvu' Ta Je zar'ss velik; kažejo ga statistike in plastični posneti ' "'»de rnega mestnega predela. Avstrij 1 socialno skrbstvo in gospodarstvi naravna posledica avstrijske nev lriosti, ki je osvobodila Avstrijo stro j v za oboroževanje. Kdor se hoč< i|Ječati, kako bomo živeli, ko bo za *arr ■ svetovni mir, naj si ogleda tc nimivo razstavo. , anterun je bil pred prvo svetovne nemAka kolonija, danes je nc Ijj ana republika. Na sejmu razstav tjl kačje kože, bombaž, kavo, kakao lav' V° oite’ °'ie iz bombažnih semen lwulc, aluminij, vzorce 60 vrst lest tat bfrv- Kamerun predstavljata nt ^ stavi dva Črnca; govoril sem z enin f rancosko. Bilo je prvič v mojerr n.Jenju, da sem dal roko črncu. žan°i!10koščena obala kaže zlasti man 100^° rudo. Letos bo izvozila okol •W0 ton rudnin, kakaa, banan ir (at Cne?a lesa’ med tem tucli Iesa> i; ]j erega izdelujejo težke krogle za ba 'eanje. je lbar>on razstavlja konservirano sad ti„Vlno’ šampanjec, žganje in likerje ^sai-ete, vzorce raznobarvnih divjil W iZel° bogate tkanine in sandale t e anim zlatom in tudi take torbice 'azrrn6' Jorclan Pa preproge, vzorce ‘tik'.1 °Ij'’ Vin0’ kui'asao. kožuhe, iz Ke domače obrti in lesne rezbarije PONESREČENA RAZSTAVA DOMAČE OBRTI Razstava domače obrti v podzemlju ire'ga Pav>ljona je menda letos pone-^ Cena. Takoj v začetku sem srečal 'anskeSa leta dobro znano kra-[r .ramiko s Kontovela; zraven nje Sjv ajajo dišave iz raznih tovarn, ki t|,®da nimajo nič skupnega z domačo tie fJ0- Livija Dvoržak ima razne drob-Janiazije. Sicer pa je v vsem dol-Ujg Prostoru edinole pohištvo: kuhi-spalne sobe, jedilnice in sprejem-C ,In VSe t0 Je anonimno, to je, ni diulr e-n0 niti eno ime mizarja. Gospod Ho 'ni. lastnik Kraške keramike mi je k^al, da je podaril dve ogrlici pod-^ ‘ku Folchiju. Razstava Ciullinijevih )tvelkov je ludi v majhnem prostoru ega paviljona na desni strani glav--:r|a. vhoda. Tam so razstavljeni še i^1'z Magnaga na Furlanskem, potem ''ie n domane obrti že omenjene Li-igf v^veržak. Lavra Catalan razstavlja 'ts Cke’ k' spominjajo na božično dre-'lavr' ^ora*° Antonio (Pordenone) raz-\<.. 'a dekoracije na bakrenih ploščah, Ha'16)3 ®idaI torbice in škatlice iz plat-' kuzzatti Vittoria pasove za ženske, male okraske in svetilke. Razstava domače obrti je torej v krizi. Tam seveda ni primerno mesto za prodajo izdelkov domače obrti. Razstavljavci jih razstavljajo predvsem zaradi prodaje. Moje zanimanje so vzbudili čolni, motorni čolni, mali in veliki ter jadrnice iz plastike, predvsem pa velik model največje italijanske, ladje »Leonardo da Vinci«, ki je .sam vreden, da obiščeš letošnji tržaški velesejem. Model je dolg 11,5 m (za 232 m dolgo ladjo) in je na eni strani odprt, da lahko vidiš vso notranjost. Novost so stabilizatorji: na vsaki strani dva. Stabilizator je naprava — nekako krilo — ki se potisne iz ladje, ko je morje nemirno, da zmanjša guganje ladje. Znamenje časa je tudi dejstvo, da tvrdka Stock ponuja med drugim tudi rusko vodko; vodko sem videl tudi na nizozemski razstavi. Zanimiv je tudi najnovejši mikromo-tor za dirke, to je vozilo, ki je sestavljeno iz jeklenega okvirja na katerem so pritrjena majhna kolesa, nadalje gonilni motor in sedež za vozača in nič drugega. Naši vinogradniki in sploh kmetje pa naj si pred novim paviljo- nom ogledajo pritlikave poljedelske stroje, ki jih razstavlja tovarna Motom, znana po svojih lahkih kolesih. Videli bodo majhen' stroj za oranje, ki je s plugom vred dolg 1 m in visok tudi 1 m; spredaj ima tako imenovano frezo, to je vrteče se nože, ki režejo in rahljajo zemljo, zadaj pa majhen plug, ki omogoča bolj globoko oranje kot navadna freza. Važna za naše senožeti, ki so posebno v goriških Brdih in v Beneški Sloveniji zelo strme, je mala kosa na eno kolo. Ti pritlikavi stroji so zelo primerni za naše vinograde in male kmetije. MED DOMAČIMI OBRTNIKI Na tržaškem velesejmu razstavlja seveda tudi več naših obrtnikov, ki so močno zastopani zlasti v mizarstvu. Tako razstavlja tudi Barič Roman. Med razstavljenimi izdelki smo opazili ruleje in beneške zavese znamke »Komarek«, ki jih izdeluje tovarna Ko-marek v Roveretu, pa tudi lepe intarzije za pohištvo. Drugi mizarji razstavljajo zlasti tako pohištvo, tako Žerjal, nadalje mizarski mojstri Turk, žagar in Grezar. Večji poudarek na izdelke jnooslovanske industrije Jugoslovanska kolektivna razstava se omejuje letos bolj na vzorce, ni na primer celih vreč hmelja in drugih pridelkov, kakor smo jih videli na nekaterih prejšnjih tržaških velesejmih. Prav pri vhodu na levi strani razstavlja zdravilna zelišča Jugokamomila (Beograd), takoj za njo je Biljana (Zagreb), zdravilne rastline, in začimbe; Zadrska »Maraska« pa ima likerje in sadne sokove. Naiip (Beograd) razstavlja vino in žganje, Slovenijavino razna vina in slivovko, Primorje-Ex-port (Nova Gorica) konserve, marmelado, vino; Agroimpex (Buje) jajca, volno, marmor in metle; Slovenija Ži-vinopromet meso in konserve; Gruda (Ljubljana), konservirani jezik, dunajske klobase, vampe (tripe) s papriko in šunko, vse v škatlah; Jugoriba (Zagreb) konservirane ribe; Jugovino (Novi Sad) vino in žganje; Istra vino (Reka) vino; Prehrana (Ljubljana) prehranjevalne kemične izvlečke; Delamaris (Izola) ribje konserve; Srbocoop (Beograd) konservirano meso. Sljeme (Zagreb) in Gavrilovič (Petrinja) konservirano meso, predvsem pa priznane, salame in šunke. Bosnaplod (Sarajevo) suhe slive, fižol, suhe gobe, žganje. Vinalko (Split) in Vino-Koper razstavljata raznovrstna dalmatinska in istrska vina; Vajda-E.\port (Zagreb) kožuhovino divjačine, kozje kožuhe ter ščetine. Tobus (Ljubljana) razne vrste usnja; Toko (Domžale) krasen izbor usnjarskih izdelkov in Derma (Zagreb) kože in izdelke iz kož, Od vhoda na desni-strani vidimo mu-zikalije zagrebške Muzičke naklade ter suhe gobe in druge čaje ljubljanskega Gosada. Zanat-Export (Zagreb) ponuja preproge in krasne modernizirane o-panke. Dom (Ljubljana) razstavlja izdelke domače obrti, čipke, moderne koše in majhne, umetno izdelane izdelke iz lesa. Ponišavlje-Export je poslal na letošnji velesejem samo nekaj vzorcev znanih piratskih preprog; prejšnja leta jih je bilo mnogo več in so vse prodajali; na enem izmed prejšnjih sejmov so jih dekleta celo izdelovala. Kar zadeva domačo obrt, se je najbolj izkazalo podjetje Rukotvorine (Zagreb). Jugoton (Zagreb) ima gramofonske plošče, Mladost (Zagreb) knjige in umetniške publikacije. Bogata in okusna je razstava narodne Radinosti (Beograd). Zastopani so vsi raznovrstni izdelki domače obrti, kakor preproge in druga ženska ročna dela, kovinasti lesni in kožni predmeti za okras ter glasbila. Industrija stakla (Pančevo) razstavlja raznovrstna stekla, Jugomineral (Zagreb) marmor, ilovico za keramiko, boksid, mangan in cement; Intercomerce (Umag) pa konopljo in marmor. Grafos (Zagreb) svinčnike, barve, nalivna peresa in podobno; Merkator (Ljubljana) cigarete; Kemikalija (Zagreb) kemične proizvode; Ris (Zagreb) razne izdelke iz gumija; Radioindustrija (Zagreb) in Telekomunikacija (Ljubljana) radioapara-te; Zmaj (Ljubljana) električne baterije in Rade Končar (Zagreb) električne motorje. Jugoslovanska Tehna (Beograd) razstavlja izdelke mehanične industrije, električne motorje in razne električne baterije; Iskra (Kranj) telefonske aparate, kinematografski projektor in podobno; Industrija motora (Rakovica) električne, motorje; Impol (Slovenska Bistrica) cevi in druge poliz- delke iz aluminija; Tomos (Koper) motorna kolesa »Kolibri« in »Galeb« in težka motorna kolesa, pa ludi zunanji motor za motorne čolne (fuoribordo); Rog (Ljubljana) navadna kolesa; Sever (Subotica) električne motorje in druge električne stroje; Mehanolehni-ka (Izola) in Tehnopromet (Beograd) pa vijake. Elka (Zagreb) električne žice, oblečene v platno in plastiko; Boris Kidrič (Šibenik) polizdelke iz aluminija; Tvornica parnih kotlova (Zagreb) razne ventile. Na razpolago obiskovalcem so razne brošure za tujski promet. Velike stenske slike predstavljajo beograjski velesejem, bosansko mesto Jajce s slapom ter gozdnato gorovje z reko. Vzorci blaga, ki jih vidiš v jugoslovanskem paviljonu, odkrivajo nagel napredek jugoslovanske industrije, ki se je lotila izdelave tudi najfinejših vrst blaga in najbolj občutljivih izdelkov line mehanike in strojegradnje. Drago Godina Za tesnejše gospodarsko sodelovanje Državni podtajnik v komiteju za zunanjo trgovino R. Kolak in veleposla nik M. Javorški sta v spremstvu gen. konzula dr. Ž. Voduška ta dan obiskala vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro, predsednika pokrajine prof. Gregorettija, župana dr. Franzi-la, predsednika Tržaške trgovinske zbornice dr .Caidassija in njenega ravnatelja dr. Addobbatija. Zadevno poročilo trgovinske zbornice omenja, da so predstavnike Jugoslavije seznanili z nekaterimi tržaškimi predlogi glede industrijskih dobav. Jugoslovanski predstavniki so ob tej priložnosti izrazili nekatere, svoje želje, glede pospešitve trgovinske izmenjave med obema državama in glede odstranitve še nekaterih ovir, ki so temu na poti. JUGOSLOVANSKI OBISKOVALCI NA LESNI RAZSTAVI Letošnji obisk tržaškega velesejma je splošno boljši, kakor je bil lanski. To velja zlasti glede obiska ob praznikih. Tudi iz Jugoslavije je velesejem privabil mnogo obiskovalcev. V petek je prispela v Trst tucli skupina 40 nameščencev in delavcev velikega lesnega podjetja »Javor« iz Pivke. Te je zanimala zlasti lesna razstava, še posebno pa razstava tropskega lesa. JUGOSLOVANSKI SEJEMSKI KONTINGENT Italijanske oblasti so Jugoslaviji odobrile velesejemski kontingent za tržaški sejem v višini 291,767.545 lir. Na posamezne. vrste blaga odpadejo naslednji zneski (v milijonih lir): Vino 10, vino v steklenicah 3, likerji 4, goveje meso 20, goveja živina 80, ko nji za zakol in delo 10, mesne konserve 10, soljeno in dimljeno meso 2, sanitarni proizvodi iu gumijaste igrače 5, strojene svinjske kože 5, čoln 265.825 lir, elektromotorji 501.720 lir, konoplja in konopljina preja 25 milijonov, mar mor in gradbeni kamen 5, ribje konserve 30,. razno blago (izvzemši blaga, ki je navedeno v posebnih kontingentih in škroba, glukoze, dekstrina, drugih strojenih kož, usnja za galanterijo, svinj in svežega svinjskega mesa) 82 milijonov. OBVESTILO ^edništvo in uprava »GOSPODAR-tfe(“A« sta se preselila iz drugega v i- 7e nadstropje iste stavbe. Zaradi ® je bila telefonska zveza več dni ginjena, v isto stavbo (ulica Gep kljc^- 9) sta se preselili iz Plimske e Kulturno - gospodarska zveza in lsvetna zveza. s,. Manjšinska vprašanja J sestanku mešanega odbora ^alijansko-jugoslovanski mešani od-^ 1 ki se bavi s položajem slovenske ^Jšine na Tržaškem in italijanske stri v smislu londonskega sporazu-i^1 s2 je sestal v Beogradu na VI. za-p atije. Jugoslovansko odposlanstvo je , 'avilo nekatere zahteve glede polo-ja.a slovenskih šol in šolnikov na Tr-i^ken-i: priznati je treba vse diplome I vsa službena leta za pokojnino; polj tega naj se v slovenske srednje šo-|. "Vede pouk enega tujega jezika. Ita-ii;t]ri' so zahtevali med drugim tudi ,j^sko obrtno šolo. Kakor znano je ,a, Ka vlada odobrila osnutek zako-pr s katerim naj bi končno pravno !(a 'li položaj slovenskih šol v Italiji. »Stanku mešanega odbora v Beo-:ja u so Italijani sprožili tudi vpraša-. spreminjanja krstnih imen Italija- ^ dvojezičnosti in šolskih vprašanjih »l^šani odbor razpravljal že na prejš-a zasedanjih. LETNO POROČILO GL\SBENE MATICE V TRSTU j^lo je letno poročilo Glasbene Ma' v Trstu za leto 1959-60. V uvo-s«io zasledili nekaj zanimivih mi- sli in ugotovitev o odnosu današnje mladine do glasbe na splošno in do slovenske pesmi e posebej. Poudarjena je potreba po smotrnejši strokovni pripravi glasbenih učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Edino učitelji s primerno strokovno izobrazbo bi lahko vzbudili v otroku zanimanje za petje. Pomanjkljivo glasbeno vzgojo naše mladine skuša izpopolniti Glasbena Matica s svojimi tečaji. Glasbena Matica v Trstu ima 109 gojencev. Na srednji šoli je 6 slušateljev. Tudi v podružnicah Glasbene Matice v okoliških krajih je precej gojencev, v Barkovljah 14, v Boljun-cu 20, v Nabrežini 21 in v Trebčah 7. Glasbena šola je priredila 8 uspelih nastopov svojih gojencev, absolventka klavirskega oddelka Uršič Tatjana pa je imela samostojen koncertni nastop, o kvalitetni pripravi gojencev pričajo tudi uspela koncertna gostovanja v Kranju in v Domu kulture na Golniku. FESTIVAL REKLAMNEGA FILMA Vsi italijanski izdelovalci so zastopani na državnem festivalu kinematografskega in televizijskega reklamnega filma, ki se je začel na tržaškem velesejmu 29. junija. Razsodišču, ki mu predseduje admiral De Courten, so predložili okoli 260 televizijskih in kinematografskih reklamnih filmov. Prireditev je pod pokroviteljstvom Italijanske zveze za reklamo in drugih podobnih združenj. Ob festivalu bo tudi zborovanje, na katerem bodo strokovnjaki poročali o razvoju kine- matografske in televizijske film k3 reklame. HUDI SPOPADI S POLICIJO V Genovi je prišlo zadnji dan junija do hudega spopada med množico okrog 100.000 ljudi in policijo. Množica se je v povorki vračala od spomenika padTm italijanskim partizanom, kjer je položila vence ter s tem pokazala cdpor proti napovedanemu vsedržavnemu zborovanju MSI (neofašistov). Pri tem je bilo ranjenih 33 policistov in 55 civilistov; de-monstrantje s0 zažgali 6 policijskih avtomobilov. V ITALIJI 100 MILIJONOV hi MLEKA Letos bodo italijanski živinorejci pridobili okrog 100 milijonov hi mleka. Obilica sena je letos omogočila, da je pridobivanje mleka močno narastlo. Polovica mleka pojde za predelavo v mlečne izdelke, ena četrtina za pitanje telet, okrog 30 milijonov hi pa pojde za neposredno potrošnjo. NAŠE SOŽALJE V Gorici je umrl Peter Rolich, v Dolini Ignacij Novak, v Zah. Nemčiji rojak iz čeplešišča Anton Martinič, HUDA NESREČA ZARADI TRAKTORJA V Dornberku je 10-letni fant iz Manfredove družine vodil vpreženega vola po cesti. Ko se je približal traktor, se je vol splašil ter zavlekel dečka s seboj. Ta sl je bil namreč verigo, na kateri je držal vola, privezal za roko in se je ni mogel več otresti. Dečka so prepeljali v goriško bolnišnico, a je pozneje umrl. Kaj lahko prineseš iz Jugoslavije Državni sekretariat za finance je te dni objavil nekaj novih navodil glede vrednosti blaga, ki ga lahko prosto prenesemo čez mejo med Italiji in Jugoslavijo (sili med Jugoslavija in drugim! državami). Jugoslovanski državljani smejo poslati ali nesti s seboj v tujino, poleg osebnih stvari, tudi drugo blago do vrednosti 25.009 dinarjev na mesec. V primeru, da se jugoslovanski državljan dokončno izseli, lahko odnese iz Jugoslavije tudi pohištvo, orodje, itd. Jugoslovanski izseljenci, ki obiščejo domovino, lahko odnesejo ob odhodu iz Jugoslavije blaga v vrednosti 100.000 dinarjev na leto. Tuji državljani lahko prenesejo iz Jugoslavije raznega blaga v vrednosti tudi čez 25.000 dinarjev na mesec, vendar to samo v primeru, ko dokažejo, da so si potrebne dinarje nabavili pri Narodni banki ali drugih menjalnicah z zamenjavo druge valute. Tuji strokovnjaki, ki' so zaposleni v Jugoslaviji do največ 6 mesecev, lahko pošljejo v tujino blago, katerega vrednost ne presega denarnega zneska, ki ga Po že veljavnih predpisih lahko pošiljajo v tujino. Za iznos izdelkov, ki imajo določeno arheološko, zgodovinsko, sociološko, etnografsko, umetnostno, znanstveno ah kulturno vrednost, je treba imeti posebno dovoljenje ustreznih oblasti. Illll!llllllllllillllllllll|||||||||||||||||||||||||||j||||,l,l,|||,||||||||,|||,|||,||,|,,|{|||||||j|{||||| Nesreča ne počiva NESREČI ZARADI NAPETE ŽICE Med tridentinskimi gorami je vojaški helikopter vrste »Ranger« zadel med letom ob žico napeto med drvarsko postojanko in skladovnico ob cesti in treščil ob tla. Pri nesreči so podlegli vsi trije častniki, ki s0 bili v kabini. Prejšnji dan se je zgodila povsem podobna nesreča nad Tilmen-tom v videmski pokrajini. Tudi pri tej nesreči so podlegli trije častniki. 45 RUDARJEV ZASUTIH V rudniku Six Beliš v Gallesu (Anglija) je nenadna eksplozija povzročila, da se je strop nekega rova udrl. v rovu je takrat delalo 45 rudarjev, ki so vsi zgubili življenje. Med rudarji sb bili trije primeri, da sta skupaj umrla oče in sin. Multuta in življenje jTostran in onstran meje* RAZGOVOR S PISATELJEM VLADOM HABJANOM Ker me je pisatelj Vlado Habjan zaman iskal, ko jc bil letos spomladi pri nas na Tržaškem, sem se mu sam zglasil v prostorih Društva slovenskih književnikov v Ljubljani. Skupaj sva prebila nekaj uric v društvenih prostorih ob litru črnine, nato v kavarni »Slon« in končno v »Unionski kleti« spet pri čaši, topot istrskega refoška. Posebno zanimanje sem pokazal za literarni potopis, ki ga pripravlja Vlado Habjan po svojem lanskem in letošnjem potovanju po obrobnih slovenskih krajih. Potopis bo epično esejistično navdahnjen, po zgledu znanih Capkovih potopisov in potopisa Prežihovega Voranca »Od Kotelj do Belih vod«. Habjan hoče s tem delom osvetliti preteklost, sedanjost in prihodnost obiskanih krajev s poudarkom na folklornih in človečanskih prvinah življenja njihovih ljudi. Delo je zasnovano kot razmišljanje združeno z zgodovinsko epiko, vendar pisatelj noče biti vsiljiv in šolsko poučen. ■ Doslej je končal del, ki obravnava pot po Koroški. Koroško vprašanje je Habjan obdelal v celoti, medtem ko nam ga je Prežihov Voranc predstavil le fragmentarno. Prav tako bo obdelal pot po Primorski. V knjigi bo Habjan kritično razmotrival tudi o akutnih vprašanjih, ki tarejo kulturne kroge v osrednji Sloveniji. Razmotrivanja bodo tu pa tam tudi socialne, narave. Pri obravnavanju raznih vprašanj v zvezi z življenjem v svojem domačem kraju v Savinjski dolini, razmišlja pisatelj o etičnih in človečanskih vprašanjih, ki jih doživlja slovenski kmet spričo nujne preobrazbe v kmetijstvu, ki jo- prinašata socializem in sodobno kmetijsko gospodarstvo. Knjiga bo razdeljena na tri dele, V prvem bodo spomini na partizanska leta na Štajerskem in Primorskem; v drugem bo obdelana Koroška, v tretjem pa Primorska s Trstom. Morda bo njen naslov: »Na obrežju našega jutrišnjega dne« ali pa »Tostran in onstran meje«. Vlado Habjan je svoj u-metniški pogled zapičil daleč v našo bodočnost. Koroška je dala Vladu Habjanu obilico gradiva, ki ga nc more vsega spra- viti v to potopisno delo. Zalo bo v kratkem pripravil tudi zbirko novel s prikazom epičnega boja partizanov v najsevernejših predelih slovenske zemlje. Primorska je delovala na pisatelja impresivno. Navajen je namreč morečega vzaušja ljubljanske megle, čeprav je po rodu s Štajerske, in gospodarskih pogojev ljudi, utesnjenih po barskih tleli. Primorec pa jc mediteransko' razgledan človek, ki se izživlja v oplajajoči sončni pokrajini. Na Primorskem si je Vlado Habjan zaželel, da bi na svetu izginile vse meje; da bi se ljudje, zlasti sosedje, ne gledali več kot pes in mačka; da bi se ljudje zbliževali in sporazumevali ne več po zastarelih romantičnih nacionalnih glediščih, dediščini buržoazne prenapetosti, ampak v skladu s socialnim realizmom ah bolje s socialno verjetnostjo današnjega omikanega sveta. Ime Vlada Habjana ni novo na naši domači knjižni polici. Doslej je objavil žc zbirko novel »Minila so leta« (1955) in roman »Pomlad vnukov« (56). Zdaj dokončuje roman »Sam med našim.« in »Južni vlak je odpeljal«. Pripravljena je tudi že zbirka novel z verjetnim naslovom »Rok, vrni mi naboje«; Njena tematika je deloma partizanska, deloma pa povojno retrospektivna. Obravnava namreč vprašanje, kako se partizan znajde v povojnem civilnem življenju. Podobna je tematika romana »Sam med našimi«. Ta prikazuje življenje človeka, ki v povojnih peripetijah doživi hude pretrese in najde v umetnosti smisel svojega življenja. V romanu »Južni vlak je odpeljal« pa je analiziran oseben populacijski problem človeka, ki iz središča Nemčije zbeži v partizane, želi imeti potomce, ki pa mu jih ni dano imeti. Vsa družina mu propade zaradi nemškega nasilja. Išče stika z ženskami, kar ga pa ne zadovolji. Niha med dvema dolžnostima: vojaško in človeško težnjo, toda pri izvrševanju vojaške dolžnosti pade, ne da bi duše vrnil, to se pravi imel otroka, da bi njegov rod še dalje živel; k temu ga je nagovarjal njegov oče, ki se je bal, da ne bo i r.;. vnuka. Tema tega romana je povezana z drugo že objavljeno novelo z istim naslovom. jj. jUGOSLAVIA - GUTDA DEL TURISTA Pred kratkim je izšla v Milanu brošura »Jugoslav,a - Guida del Turista«. To je nekoliko izpopolnjen prevod originalne danske izdaje, ki sta jo pripravila Hans Schultz in Torben i. Meyer. Brošura ni obsežna, vendar je dovolj izčrpna za turista, ki si želi ogledati Jugoslavijo. V uvodu je nekaj splošnih podatkov o Jugoslav.ji, med temi tudi nekaj besed o trgovinskih odnosih s tujimi deželami. Sledi kratkg-oznaka jugoslovanske literature in u-metnosti (Izmed Slovencev je omenjen samo Trubar). Splošnih informacijam za turiste sledi v brošuri napotilo za potovanje z avtomobilom, za plovbo ob obali in po glavnih rekah; označeni so glavni hoteli in restavracije ter zanimivosti glavnih mest. Posebej so označene tudi posebnosti jugoslovanske kuhinje. Turistu bo utegnil koristiti slovarček najnujnejših besed in prevod cirilskih črk. Zanimiva in za turista zelo koristna je označitev dvanajstih izletniških popotovanj po raznih republikah Jugoslavije. V pomanjkanju tovrstnih publikacij je ta brošura res dobrodošla in zadovoljiva. Stanc 350 lir. »HISTRIA«: CARMINIA - LE. PRI- SCA - Histriae terrae. Numero unico dedicato alie citta islrianc. Pripravil »Ccntro studi politici, economici e sociali« v Trstu. V pokroviteljskem odboru so med drugimi tržaški škof San- tin, župan dr. Franzil in dr. Doria, predsednik Združenja tržaških indu-strijcev. Mehko vezana stane 3.000 lir, trdo 5.000 lir. Giuseppe de Stefani: I greci a Trie- ste. nel settembre. Ed. tip. Monciati, Trst. 360 str. 2000 lir. A rman do Sapori: Attivita manifat-turiera in Lombardia dal 1600 al 1914. Ed. Associazione Lombarda industriali. Str. 200. Kratek pregled industrijskega razvoja v Lombardiji. NAČRT ZA ELEKTRARNO V DJERDAFU PRIPRAVLJEN Jugoslovansko - romunski institut za planiranje velike elektrarne in ureditev Donave v Djerdapu (Železnih vratih) na Donavi je po treh letih zaključil svoje delo. Načrt je bil izročen beograjski in romunski vladi. Pri Železnih vratih nameravajo postaviti elektrarno, ki bi dajala 10 milijard kWh, ter hkrati urediti strugo tako, da bi olajšali plovbo ladij skozi sotesko. Splošna plovba - Piran Župančičeva ul. 24 tel. 51-70 - teiex 03-122 Komercialni oddelek - Ljubljana Igriška ul. 12 telefon 23-147 - telex 03-1 S£ Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni. Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte. Izleti z jahtama »Burja« in »Piranka« OHe XVIIJARIMDI TEDEN-od 17.-9.8.1960 Vse za človeka - družino - komuno S flazMava in moinoit nakupa piedmetov (iiiohe pofio&nje, ( ( hahol tekitila - praktičnih oSlariliuk pledmetoo, usnjenih / / izdelkov, pohiilva in opleme za (fv&poditijitvo. ) ( Jhihaz poljedelskih shojev in opieme za kmetijstvo / ) jhdika modna leoija - piihaz sodobnega oblačenja ) Oglašape v .GOSPODARSTVO" VITTADELLO nudi možnost vsem delavcem, da se oblačijo okusno in elegantno Dežni plašči nylon - 3.900 Nylon "Scala oro" - 6.900 Hlače - 1.700 Poletne obleke ~ 5.900 Vetrni jopiči - 2.900 Ženske obleke ~ 1 350 "Blue jeans" - 1.200 in mnogo drugih izdelkov Obiščite trgovino - Ul. Dante 12 - TRST Bogata izbira moških, ženskih in otroških oblačil Oglejte si cene in jih primerjajte s cenami drugod! Kdor kupi pri ViTTADELLU se potem vedno vrača k VITTADELLU Tuulha SILA JOŽEF uvo z IZVOZ TRST — Riva Grumuia 6-1 - Telefon 37-004 Telefon 55-689 idlCd/fe in O-ddiU i/afn nudifo zduii/i- tisia Ut teičuisla v asic^u Stat/eni^e CELJE, lelovišče ob bistri Savinji, krasna okolica, kopanje, v olimpijskem športnem bazenu, gledališče, kino. Penzion v hotelu »Evropa« 1.100 do 1.500 din. DOBRNA, stoletja priznano zdravilišče za ženske bolezni, lažjia živčna obolenja i. dr., 18 km severno od Celja. Divna lega med senčnatimi gozdovi. Nad 700 postelj. Godba, ples, kino, promenadni koncerti. Penzion v Ipred in po sezoni od 725 do 1.100 din; v glavni sezoni od 900 do 1.300 din. LAŠKO, zdravilišče za revmatična obolenja leži ob Savinji, 12 km južno od Celja med šumovitimi bregovi. Nad 300 postelj. Penzion v pred in po sezoni 500 do 1.055 din; v glavni sezoni 800 do 1.055 din. LOGARSKA DOLINA, prekrasno letovišče med orjaškimi gorami, 75 km zahodno od Celja. Izleti, redka flora, vodopad Savinje. Hotel »Planinski dom« in »Sestre Logar« (skupaj 140 ležišč). Penzion v pred in po sezoni 600 do 650 din; v glavni sezoni 600 do 800 din. ROGAŠKA SLATINA, že nad 300 let priznano zdravilišče za bolezni prebavil (želodec, jetra, žolč, ledvice, i. dr.), 33 km vzhodno od Celja. Divna okolica, športno kopališče, koncerti, ples, izleti. Hoteli kategorije A, B in C. Penzion v pred in po sezoni od 650 do 1.100 din; v glavni sezoni od 900 do 1.500 din. Iz Ljubljane direktni avtobus 4-kral na dan. frostinstito podjetje Turist - Ankaran {f:'.* 'fti, AH ti o loj j Imenitna obala s peščenim dnom -Tobogan - Restavracija ”KONVENT” -Bife na plaži - Odlična postrežba -Izvrstna Kuhinja - Hotel in vveeKend hišice - V poletni sezoni ob nedeljah ples popoldne in zvečer - Nočni bar -Originalne jazz - zasedbe. TURIST - ASfKARAA vas vabil TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telaf. 34-256 Dati če Vam sve turističke i saobračajne informacije za potovanje po Jugoslaviji. Želite-li upoznati Jugoslaviiu? Za Vas prlredjujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika, I Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacijel Uotd Jčkutccct Med Odprt vse teto. Tekoča, toplafin mnta voda. 6] postelj. Sobo s kopalnice Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. De pendansa BLEGAŠ z iastno restavracijo. 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-101)0 DIN DNEVNO - Žičnica. mednarodna spedinijti in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—Ufi Brzojav; Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene špedicij ske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RER1 ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo veaknvretne preveze z« tn In inezem-etvo. — Postrežba hitra. Ceno ugodne Maša zavarovalnica uetanuvljena leta 1II2H d. HADHilK, Trst Ul. lihega « Tel. 27512 SPADARO SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROK TRST - TRIESTE Via Milano 21 telefon 33-785 Scalo legnami - Servola telefon 98 847 p n m t u n n ji Via Mazzini 19 - Tel 39 l^oštni predal 184 Telegr. SPADSPED1T TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je bilo v zadnjem tednu trgovanje omejeno. Prekupčevalci so- zelo previdni pri sklepanju kupčij in kupu-jejto le količine, ki so nujno potrebne za porabo sproti. Cene se niso bistveno izpremenile. Na trg so dospele prve količine pšenice novega pridelka. Na trgu s koruzo prevladuje ponudba. Mirno je na trgu z rižem; cene so u-staljene. Po otrobih je manjše povpraševanje, cene so popustile. Za klavpo živino je manj zanimanja zaradi sezonskih razmer; cene so kljub temu krepke. Prašiči so se pocenili na mnogih tržiščih. Cene masla so se ustalile na doseženih kvotacijah. Precejšnje je povpraševanje po trdem siru, manjše pa po mehkem. Povpraševanje po olivnem olju ni posebno veliko. Cene vina so se ustalile na minimalnih doseženih kvotacijaih; število sklenjenih kupčij je bilo zelo skromno. Na trg dospevajo velike količine sezonske povrtnine in sadja; cene padajo. Po suhem sadju ni povpraševanja. ŽITARICE ROVIGO. Pšenica novega pridelka 6300-6400 lir stot, fine vrste 6800-6900, srednje vrste, 6700-6750; pšenična moka tipa »00« 8800-9800, tipa »0« 8400-8600, tipa »1« 8000-8100; koruzna moka bela ali rumena navadna 5800-5900, fina 6500 do 6700; koruza marano 4750-4850; ruski oves 49004950 lir stot cif. Benetke-Ravenna; jugoslovanski oves 4800-4850. ŽIVINA FIRENZE. Teleta do 1 leta starosti 115-155.000 lir glava, 1-2 leti stari junci 155-205.000, junci 2-3 leta stari 370410 tisoč lir par; junice 2-3 leta stare 440-490.000 par; voli 34 leta stari 420-460 tisoč par, 4-5 let stari 430490.000 par, 5-9 let stari 310420.000 par; krave za rejo 34 leta stare 500-540.000 lir par, 4-5 let stare 470-510.000. par, 5-8 let stare 330-390.000 lir par. Klavna živina: telički 540-590 lir kg; junci 370410; voli 260-330; krave 240 do 310 lir. LOGO. Prašiči za rejo do 25 kg 300 do 310, nad 25 kg 280-300; suhi prašiči 270-300; prašiči za rejo 100-150 kg 200-220, nad 150 kg 220-230 lir. KRMA REGGIO EMUJA. Seno majske košnje (letošnji pridelek) 1600-1700 lir stot; detelja 1500-1600; pšenična slama stlačena 1200-1250; krmilne pogače: iz zemeljskih lešnikov 6000-6300 lir stot; koruzne pogače 41004200; lanene pogače 6250-6450; moka iz zemeljskih lešnikov 5800-6000; kokosova moka 4800-5000; sojina moka 5400-6300 lir. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 690-700, maslo II. 610-620, maslo III. 580-590, maslo IV. 560-580; sbrinz svež 470-485, 3 mesece star 560-590; provolone svež 480-515, 3 mesece star 570-590; grana svež 470495, grana zimske proizvodnje 1950/60 600-650, majske proizvodnje 1959 710-750, zimske proizvodnje 1958/59 790 do 830; emmenthal svež 490-515, 3 mesece star 570-590; italico svež 380-390; taleggio svež 320-330 lir. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Zelen česen 60-80 lir kg; korenje 50-60; svež fižol 120-200; ohrovt 20-40; gobe sveže 800-1000; cikorija 50 do 70; zelena paprika 200-350; paradižniki 80-100; peteršilj 40-100; zelena 40 do 80; bučice 50-80 lir. Marelice navadne. 70-130, I. 150-210; češnje 120-160; smokve 100-150; jabolka Champagne 75-120; breskve 40-80, breskve I. 90-150, extra 150-250; pomaranče I. 110-150 .pomaranče extra 150 do 200; limone navadne 60-80, I. 100 do 120 lir kg. VINO MILAN. Piemonte črno 10-11 stop. 450490, 11-12 stop. 490-540; Barbera 12 do 13 stop. 580-680; Oltrepo pavese 10 do 11 stop. 440470, 11-12 stop. 480-580; Mantovano črno 9-10 stop. 410-430; Val-policella in Bardolino 10,5-11,5 stop. 490 do 540; Soave belo 11-11,5 stop. 500-540; Raboso 10-11 stop. 450-480; emilijsko vino 10-11 stop. 460-480, 11-12 stop. 480 do 530; Romagna belo in črno 9-10 stop. 420440; toskansko navadno 10-11 stop. 445465; Aretino belo 10-11 stop. 445465; Marche belo in črno 9-11 stop. 425455; Barlettano extra 14-15 stop. 470-500; Balettano navadno 13-14 stop. 440460, 12-13 stop. 430450; San Severo belo 10,5 do 11,5 stop. 440460; piemontski mo-škat 10.300-11.300 lir stot; črno sladko vino iz Brindizija 8900-9300 lir. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1959 v škatlah 10 kg 125-135, v škatlah 5 kg 130-140, v škatlah 1 kg 140-150, v škatlah y2 kg 150-160; v tubah 200 g 3941 VALUTE V MILANU 20-6-60 28-6-60 Dinar (100) 84,00 82,00 Funt šter. 5675,00 5675,00 Napoleon 4380,00 4450,00 Dolar 619,90 620,60 Francoski fr. 126,69 126,60 Švicarski fr. 143,85 143,86 Avstrijski šil. 23,90 23,93 Funt šter. pap. 1738,00 1741,05 Zlato (gram) 705,00 704,00 BANKOVCI V CURIHU 29. junija 1960 ZDA (1 dol.) 4,32% Anglija (1 funt šter.) 12,12 Francija (1 fr.) 88,50 Italija (100 lir) 0,695 Avstrija (100 šil.) 16,65 CSR (100 kron) 16,00 Nemčija (100 DM) 103,55 Belgija (100 fr.) 8,60 Švedska (100 kron) 83,30 Nizozemska (100 fl.) 114,30 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezo v) 5,10 Egipt (1 funt šter.) 8,45 Jugoslavija (100 din.) 0,55 lir tuba, v tubah 100 g 28-30; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1959 v sodih 120-125 lir kg, v škatlah 10 kg 140-150, v škatlah 5 kg 145-155, v škatlah 1 kg 155-165, v škatlah % kg 165-175, v tubah 200 g 42-44 lir tuba, v tubah 100 g 29-31; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 130-140 lir škatla, v škatlah 500 g 70-75 lir. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Cement tipa »500« 756 lir stot, tipa »350« 655; gašeno apno 490 do 550; živo apno 4500-5400 lir kub. m; pesek in gramoz 650-850; polna opeka tipa UNI 26x13x6 cm 9000-10.000 lir 1000 kosov; dvoprekatni votlaki 26x13x6 cm 8500-9000; šestprekatni votlaki 26x13x8 cm 9000-10.000; votlaki za zunanje stene 26x26x13 cm 30.000-31.000; strešniki marsejskega tipa 15 na kv. meter 20 do 21 lir strešnik. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi piščanci extra 1000 lir kg, I. 850-880; zaklani piščanci I. 1050; madžarski zmrznjeni piščanci 450-550; žive kokoši 650-700, zaklane 850-950; inozemske kokoši zaklane v Italiji 600 do 650; inozemske zmrznjene kokoši 500-600, zaklani golobi I. 900-1000, II. 800; inozemske zmrznjene pure 400 do 550; inozemski zmrznjeni purani 480; žive race 450; zaklane race 450-600; račke za rejo 180-320 lir račka; goske za rejo 600-850; živi zajci 450 lir kg, zaklani 500-600, zaklani brez kože 550 do 680; danski zmrznjeni zajci 700. Prvovrstna sveža jajca 27-28, navadna 24-25; inozemska sveža jajca I. 19-23, II. 17-18 lir. OLJE BRESCIA. Olivno olje extra 660-675 lir kg, fino 600-615, navadno 545-565; semensko olje 350-365. KOŽE BUSTO' ARSIZIO (Milan). Surove kože z repom; krave do 30 kg 290-300 lir kg, nad 30 kg 260-280; junci do 30 kg 350-360, 3140 kg 300-315; voli 40-50 Na mednarodnem trgu s surovinami je pretekli teden cena jute nazadovala. Nazadovanje je bilo zlasti očitno v Londonu in Kalkuti, in sicer zaradi vesti, da bo letošnji pridelek te surovine obilen. Cena bombaža je ostala neiz-premenjena kljub vestem, da bo letošnji pridelek zadovoljiv. Cena kavčuka je nekoliko nazadovala, prav tako tudi cena pšenice. Cena bakra se je ustalila, cin je ohranil čvrsto kvotacijo, medtem ko je cena svinca popustila. Na ne\vyorški borzi je sladkor močno popustil, In sicer zaradi zmanjšanja nakupov s strani Združenih ameriških držav in napovedane razprodaje po nižjih cenah dela zalog sladkorja na Kubi. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice nazadovala od 183 5/8 na 181 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. Letošnja letina kaže dobro, poleg tega je še dosti žita na zalogi. Cena koruze je nazadovala od 1181/8 na 116 stotink dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je cena sladkorja popustila od 2,99 na 2,85 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. S tem je cena padla pod minimalno ceno 3,15 stotinke dolarja, ki je bila določena na zasedanju mednarodnega odbora za sladkor. Zdi se, da se bo mednarodni svet za sladkor v kratkem razšel. Cena kave v pogodbi »M« je nazadovala od 45,16 na 44,85 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. V zadnjih dneh je pet novih držav podpisalo mednarodni sporazum o kavi. Kakao je tudi nekoliko nazadoval, in sicer od 25,65 na 25,48 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. VLAKNA V New Yorku je v tednu do 24. junija cena bombaža ostala neizpreme-njena pri 34,25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Liverpoolu je cena za vrsto midling 15/16 napredovala od 45,16 na 44,85 stotinke dolar-Cena volne je. v New Yorku napredovala od 108,5 na 109,5 stotinke dolarja za funt (vrsta suint). V Londonu je vrsta 64's B nazadovala od 95% na 92% penija za funt proti izročitvi v juliju; v Roubaixu (Franclja) je cena popustila od 12,85 na 12,55 franka za kg. Japonski predstavniki so v zadnjem tednu nakupili velike količine volne. Avstralske prodaje so dosegle 5,140.000 bal, ostane pa na zalogi še 615.000 bal. Izvoz avstralske volne v Sovjetsko zvezo je močno napredoval po nedavni obnovi diplomatskih stikov med obema državama. KOVINE V Londonu je baker ostal neizpreme-njen pri 253 funtih šterlingih za tono (1016 kg), v New Yorku pa je cena nazadovala od 31,94 na 30,97 stotinke dolarja za funt. Politično premirje v belgijskem Kongu je zaustavilo naraščanje cene bakra na londonskem trgu. V Čilu je majska proizvodnja bakra dosegla 35.825 ton, to je znatno manj kakor v aprilu (45.300 ton). To pa ni kg 260-270; mladi biki 3040 kg 280-290; biki nad 40 kg 200-220. Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 750-780, 3-6 kg 750-780, 6-8 kg 750 780, 8-12 kg 550-580, 12-20 kg 480-540; žrebeta 420450; konji 260-290; mezgi 160-180; osli 130-140; jagnjeta »Berger« 1350-1400; jagnjeta z belim krznom 900 do 950, z drugobarvnim krznom 800 do 850; ovni 670-700; kozlički 3000-3100; koze 750-1000 lir. Suhe kože iz čezmorskih dežel; Cordoba Sierra 430470; Buenos Aires a-mericanos 530-550; Capetown suhe 420 do 450, osoljene 340-410; Addis Abeba do 8 funtov 460-480; Bahia suhe 330 do 350; kože iz Angleške Somalije do 4 funte 930-970. KAVA MILAN. Santos Superior 1350-1380 lir kg; Santos extra prime 1370-1390; Santos Fancy 1390-1410; Pernambuco 1310 do 1330; Columbia Meddelin 1480-1500; Ecuador 1300-1320; Peru naravna 1280 do 1300; Guatemala oprana 1500-1520; Kostarika Atlantic 1510-1530; Honduras naravna 1310-1330; Haiti naravna XXX 1370-1390; San Domingo Ocoa 1440-1460; Portorico 1530-1570; Kongo naravna 3A 1150-1160; Uganda Robusta 1130-1150; Gimma 1290-1310; Harrar 1340-1360; Ke-nya A 1580-1600; Giava Robusta 1350 do 1360; Hodeidah 1450-1470; Sanani 1470 do 1490 lir. KAKAO MILAN. Accra 690-700 lir kg od uvoznika do grosista; San Thome 720-730; Bahia 680-700; Guayaquil Arriba 800 do 820; Trinidad Plantation 840-860; kakao v prahu 700-730. CAJ MILAN. Ceylon Orange Pekoe 1700-1950 Lir kg; Formoza Orange Pekoe 1450 do 1650; Broke Ceylon 1525-1825; Bro-ke India 1550-1950 lir. MED L’AQUILA. Naravni med na viru proizvodnje 480-500 lir kg. posebno vplivalo na trg. Cena cina je. ostala v Londonu neizpremenjena pri 796 funtih šter. za tono. Zasedanje Združenih narodov v zvezi s činom se je zaključilo. Sestavljen je bil drugi mednarodni sporazum o dnu, ki bo stopil v veljavo 1. julija 1961. Minimalna in maksimalna cena sta enaki kakor v prvem sporazumu (730 in 800 funtov), in tudi sicer je novi sporazum povsem podoben prejšnjemu. Svinec je v Londonu nazadoval od 74 na 71%, cink pa je napredoval od 90% na 91 funtov šterlingov za tono. V New Yor-ku je cena svinca ostala neizpremenjena pri 12-12,50 stotinkah dolarja za funt, cink Saint Louis pri 13, aluminij v ingotih 28,10, antimon Laredo 29, lito železo pri 66,41 dolarja za tono, Buffalo 66,50, staro železo povprečni tečaj 31,50; živo srebro v steklenicah po 76 funtov 212-215 dolarjev za steklenico, KAVČUK V Londonu je vrsta RSS nazadovala od 35 7/8 na 35 3/8 do 35 5/8 penija za funt proti takojšnji izročitvi; v New Yorku je, cena napredovala od 45,40 na 45,80 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. Združene ameriške države so vrgle na trg nadaljnjih 400.000 ton kavčuka iz svojih strateških zalog. Mednarodni sporazum za kavo podaljšan Na zasedanju Mednarodnega sveta za kavo v Washingtonu so države članice sklenile, da se mednarodni sporazum za kavo, ki je zapadel že septembra lanskega leta, podaljša za eno leto, to je do septembra 1960. Sporazum je. uspel glede osnovne naloge, in sicer v tem, da je ohranil ceno kave na precejšnji višini. Položaj na trgu pa je prav zaradi tega ostal neuravnovešen. V državah, kjer pridelujejo kavo, so zaloge zelo visoke. Poleg tega je svetovni pridelek kave mnogo višji kakor potrošnja. V letu 1959-60 je, svetovni pridelek dosegel 76 milijonov vreč (po 60 kg vreča), leto poprej 60 milijonov vreč, vendar jih je ostalo na zalogi kar 39 milijonov. Tako je bilo v letu 1959/60 na razpolago kar 115 milijonov vreč kave. Ves svet pa porabi na leto kvečjemu 40-45 milijonov vreč. Pri tem naj še omenimo, da nekatere afriške države in Brazilija še vedno večajo površine, na katerih pridelujejo kavo. Tako na primer je Ke-nya prejela od Mednarodne banke 6 milijonov dolarjev za nove kavne nasade. Brazilija se je skušala upreti podelitvi tega posojila, vendar je morala popustiti. Mednarodni sporazum za kavo nalaga članicam samo omejitve glede izvoza, ne pa glede določevanja površin kavnih nasadov, še manj moči pa ima Svet, ko gre za državo, ki ni včlanjena, kakor n. pr. Kenya. Opazovalci menijo, da bosta verjetno Ke-nya in Tanganika pristopili k Svetu meseca oktobra. Malo verjetno se zdi, da bi pristopila tudi Uganda. Podaljšanje veljavnosti lanskega sporazuma so sprejele vse. članice, vendar tri med njimi (Francija, Ekvador in Honduras) še niso podpisale ustreznih listin. Vseh držav včlanjenih je doslej 17. V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO lo.e.RO 20.8.60 29.6.60 Pšenica (stot. dol. za bušel) • • 184A/8 182.8/4 182.7, Koruza (stot. dol. za bušel) . . 118. V, 117.V* 114 78 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 33. 33. 31.- Cin (stot. dol. za funt) . . 101.25 101.50 101.87 Svinec (stot. dol. za funt) . . 11.80 12,- 11.80 Cink (stot. dol. za funt) . . 13,— 13,- 13.— Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26,— 25,- ;26.- Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74.- ‘<74- 74.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 34.25 34 25 34.25 živo srebro (dol. za steklenico) . . 213,— 212,— 209.- Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 37. - 37,- 37,- LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 24B.‘/2 254.- 248.7, Cin (funt šter. za d. tono) . . 789,- 796.Vj 800.— Cink (funt šter. za d. tono) . . 90.- 90-7, 90-74 Svinec (funt šter. za d. tono) ■ • 74.5/8 737/8 70.78 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . 551.90 550.90 562.90 ttfnUl KMEČKE ZVEZE Živinski davek odpravljen Že več let si kmečke organizacije prizadevajo, da bi dosegle odpravo nekaterih kmečkih davkov, druge pa naj bi vlada vsaj znižala. Zdaj je vlada na eni izmed svojih zadnjih sej sprejela osnutek zakona, po katerem bo davek na živino 1. januarja 1961 odpravljen. Poleg tega je senat že odobril osnutek zakona, po katerem bodo odpravljene doklade k davku na kmetijske dohodke. Da bi občine ne bile prisiljene povišati drugih davkov zaradi odprave živinskega davka in doklad, bo država nadomestila zgubo, ki nastane v občinskih proračunih zaradi znižanja oziroma odprave, davkov. Davek na živino in doklade na davek na kmetijskih dohodkih znašajo skupno okoli 20 milijard lir. Goveje živine je na Tržaškem 3.807 glav, od tega 2.557 krav, 21 bikov in 1.229 glav druge goveje živine, konj je 156, koz 560, ovac 102, prašičev pa 3.755. vsemu ga je bilo približno komaj polovico lanskega pridelka. Zemlja je kljub zadnjim ploham ostala vroča. Krompir se razvija prav slabo. Grozdnega zaroda je na Tržaškem še precej. K temu poročilu iz tržaške okolice dodajamo, da je bil proti jutru 29. junija na Tržaškem močan naliv. Naslednjega dne ponoči je, prav tako močno lilo, postalo je nenadoma hladno in temperatura je padla na okoli 10 stopinj. Sledil je močan veter, ki je napravil veliko škodo na sadju. TERAN ŽE VES PRODAN Kmetovalci, ki prinašajo na Tržaško v obmejnem prometu tudi po nekaj terana, pripovedujejo, da po kraških vinskih kleteh skoraj ni več terana lanskega pridelka. Na debelo se cena suka vedno okoli 130 dinarjev liter. Na Tržaškem prodajajo kmetje iz obmejnih jugoslovanskih krajev teran po 200 lir liter. V legah, kjer ni pobrala pridelka slana, kaže letos trta v pasu med Sežano in Štanjelom razmeroma dobro; ako ne bo vremenskih nesreč, bodo pridelali precej terana. niki na italijanski strani so že začeli urejati vodne bazene, od koder bi zajemali vodo za škropljenje. Dosedanji poskusi so se obnesli. V Severni Italiji je že okoli 1.000 jezerc, kjer se nabira voda za škropljenje. Navadno zajezijo majhne doline, in z buldožerji izravnajo lovilne ploskve za vodo. Za škropljenje uporabljajo posebne namakalne naprave. Vinograde škropijo v obliki dežja. Ta način se je pokazal za najbolj koristnega. Za 1 hektar vinograda potrebujejo okoli 2.000 kub. metrov vode. nih gnojil in boljši izbiri semenskega žita. POGOZDOVANJE V AMERIKI Lansko leto so v Združenih državah zasadili z drevesnimi nasadi 857.350 ha , zemlje. Na skoraj eni tretjini te površine so doslej rasle razne vrste žita in drugih kmetijskih pridelkov, ki jih kmetje ne bodo več gojili, ker se ne dajo porabiti na domačem trgu in se jih tudi ne izplača izvažati. PRIROČNIK O GOZDARSTVU Državna založba Slovenije v Ljubljani je izdala knjigo inž. Mirka Šušteršiča: »Gozdarstvo za gozdne delavce«. Knjigi je priložena računica »Deblov-nice za oblovino«. MNOGO MAŠČOB IN OLJA Ameriško ministrstvo za kmetijstvo računa, da bo svetovna proizvodnja ma- J ščob in olja letos izredno velika; dosegla bo 31 milijonov ton. Tako se bo povečala za 1% v primeri z rekordom ki ga je dosegla leta 1959, in za 30% v primeri s povprečno proizvodnjo v obdobju 1950/54. Rastlinskega olja bo nekaj manj, medtem ko bo proizvodnja drugih maščob in olja (industrijskega, živalskega) narastla. MNOGO OBLAKOV, A DEŽJA MALO V zadnjem času, to je v juniju, je bilo pravzaprav malo lepih dni. Nebo je bilo po večini oblačno, toda pri vsem tem ni bilo na Tržaškem in na Goriškem dovolj dežja. Po prvem dežju se je seno nekoliko popravilo, toda kljub NAMAKANJE VINOGRADOV V BRDIH Strokovnjaki Zadružnega vinarstva v Brdih in Kmetijskega inštituta Slovenije se bavijo z načrtom, da bi v Brdih uvedli namakanje vinogradov in tako preprečili škodo, ki jo povzroča zlasti spomladi suša. Nekateri posest- NEKOLIKO MANJ PŠENICE V VOJVODINI Računajo, da bodo letos pridelali v Vojvodini okoli 100.000 vagonov ali milijon ton pšenice. Pšenice bo torej ner kaj manj kakor lani, ko je pridelek dosegel 129.000 vagonov. Letos je bilo vreme pozimi in spomladi neugodno za pšenico. Da je pridelek ostal kljub temu še vedno na zadovoljivi ravni, se je treba zahvaliti večji uporabi umet- PRIDELEK KORUZE V JUGOSLAVIJI Po gospodarskem načrtu naj bi pridelek koruze v Jugoslaviji leta 1965 znašal 12,9 ton ter bi moral biti okoli trikrat obilnejši kakor povprečni pridelek v obdobju 1947/1956. S koruzo bodo tedaj posejali celotno 3,1 milijona hektarov zemlje od katere odpade na socialistični sektor (kmetijska posestva, gospodarstva in kmečke, delovne zadruge) 770.000 ha, na kooperacije 1,2 milijona ha in na zasebni kmetijski sektor tudi 1,2 milijona ha. Stroški Angležinje za obleke 10.-25. IX. 1960 Angleški ženski Ust »Woman«, ki ima milijonsko naklado, je izvedel med desetimi tisoči svojih bralk anketo, koliko porabijo letno za vrhnja oblačila brez perila. Anketa je pokazala, da izda povprečno angleška žena okoli 19 funtov na leto sa svoje obleke ali približno v lirah 32 do 34 X00 Ur. Zdaj nas pa zanima, kaj si kupi za ta denar, ki se nam ne zdi posebno velik: Kostim enkrat na dve in četrt leta, en površnik letno, džemper ali pulover vsakih pet mesecev, bluzo vsakih 10 mesecev, navadno obleko vsakih osem mesecev in plašč vsakih 14 mesecev. Temu je treba dodati še 14 ali 15 parov nogavic, ki jih dobe ali v dar ah pa jih same kupijo po 7 šilingov par. Kot povsod po svetu porabijo tudi na Angležkem največ za obleke mlada dekleta med 16 In 24 leti. Povprečno porabi takšno mlado dekle kar 32 funtov, da se obleče, ali deset funtov več kot povprečna Angležinja. Nogavic pa porabijo letno njene mlade noge okoli 26 do 27 parov. rovine, iz katerih izdelujejo nogavice. Nam se zdi, da se Angležinje zelo poceni oblačijo, da imajo na razpolago cenene in kakovostne tkanine ter da iz tega izvira njihova brezbrižnost do znamke blaga, to se pravi do reklame. ,V ISTA' TRST, Ul. Cirdaccl 15, tel. 29-t6t Bogata izbira naočnikov, daljno-gledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Socialni UT HINKI Medjunarodni jesenski ZAGREBAČKI VELESAJAM URH IN ZLATARNA —i l/l/Uholf Katah - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tel. 93-081 Dr« najboljših snomh, vnlika libira slatlh okraskov sa vsa prilika Ko Angležinja prekorači 25 let, pa skrči v večini primerov svoje' račune za obleke skoro za tretjino. Nato pa izdajajo Angležinje čez dvajset let skoraj zmeraj isto vsoto denarja. Po 45. letu se pa stroški za oblačenje hitro in znatno zmanjšajo. Anketa je ugotovila med drugim tudi zanimivo okoliščino, da namreč socialna razlika ne vpliva na število letno kupljenih oblek, pač pa na višino zneska porabljenega za nakup. Povprečno kupijo ženske iz zgornjih slojev srednjega meščanskega stanu okoli 9 kosov obleke na leto in potrošijo zanje okoli 39 funtov, ženske iz nižjih slojev meščanstva si nabavijo približno enako število oblek, toda odštejejo zanje 14 funtov manj. ženske iz delavskih vrst pa izdajo še sedem funtov manj kakor tiste iz nižjih slojev meščanskega razreda, zmeraj za isto število oblačil. Kajpada gre, kot vidimo, pri nakupovanju iz raznih stanov, predvsem za razliko v kakovosti, vse žene pa enako pogosto rade menjajo obleke. Zelo zanimivo je, da Angležinje pri nakupovanju ne gledajo na znamko (tovarno) blaga. Le pri nogavicah jim je znamka pomembna, kar je razumljivo pri izboljševanju in moderniziranju tehnološkega procesa pri izdelavi nogavic, kjer se v novejšem času pogosto menjajo su- VEC ITALIJANSKIH DELAVCEV ZA NEMČIJO Po Nemčiji potuje posebno italijansko ojlposlanstvo ,ki ga vodi dr. O. Ottomano, da bi se z nemškimi oblastmi dogovorilo glede doseljevanja italijanskih delavcev v Zah. Nemčijo. Odposlanstvo se je ustavilo tudi v Es-senu, kjer je dr. Ottomano izjavil, da je dobil vtis, da bodo letos nemška podjetja namestila še več Italijanov kakor doslej. Predsednik deželnega u-rada za delo v Essenu je dejal, da se bo letos priselilo v Nemčijo iz tujine okoli 100.000 delavcev, od tega okoli 50.000 iz Italije. V Essenu dela danes 19.000 tujcev, medtem ko jih je bilo prejšnje leto. samo 10.600. Prišlo jih bo še več, in tako se bo njihovo število povzpelo na 25.000. Govornik je dejal, da so nemška podjetja zadovoljna z^ italijanskimi delavci. Italijansko odposlanstvo se je ustavilo tudi v Baden-VVurttembergu. Opči sajam uzoraka • IX. medjunarod-ni tjedan kože i obuče • Sajam jugo-slavenskog zanatstva • Jugoslavenska turistička izložba • Medjunarodna izložba stručnih publikacija IISP • Seminar i izložba mjerne i regulacione tehnike i automacije JUREMA . Modna revija Ekskluzivni zastopnik za Trst Super Scooters 125-150-175 cc Jamb rella Modeli 48 - motorni tricikli 175 Originalni nadomestni deli in pritibline, motorji sa čolne-Čoini is plastična masa HLUTBCIICA lilEUiM -TRST Via Imbriani, 16 - Tel. 36 613 Delavnica: Via Vaidirivo, 31) - Tei. 36-222 HOBIldl HADAJLOSSO dilaziite peraiafles Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevne sobe — oprema za urade - vozički - pOSteljicR RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7 V ANGLEŠKI INDUSTRIJI je bilo meseca aprila zaposlenih 23,420.000 delavcev, to je nekaj manj kakor meseca novembra, ko je bil dosežen vrhunec s 23,432.000. TRETJIČ MU RASTEJO ZOBJE. Ta- diji šoškiču iz Ulotine pri Andrijevici so pri 35. letu pričeli rasti novi zobje, čeprav je prve zobe menjal kot otrok. Drugi zobje so se mu začeli kvariti pred tremi leti, a zdaj mu rastejo novi. To je toliko bolj čudno, ker se dogaja, da prično nekaterim rasti zobje šele po 80. letu. Optične naprave, kinematografiia, fotografaki aparati, tehnično potrebščine F. Hi AVANZO Trst, Gorso Italia 8 Telefon 38-016 VEC JEKLA NA POLJSKEM Ob priliki proslave Dneva železarstva na Poljskem so ugotovili, da je. proizvodnja jekla od leta 1958 napredovala od 1,4 milijona na 6,5 milijona ton v letu 1960; leta 1965 bo dosegla 9 milijonov ton. Hotel PAIjACE PORTOROŽ Obiščite restavracijo in kavarno »JADRAN« ter restavracijo »HELIOS«. Vse nacionalne specialitete na ražnju in izvrstna istrska vina. A. PERTOT Ul. (iinnastica 22 TRST ‘I prodaja na debelo in drobno tkanine najbolj znanih tvornic, vsakovrstni krojaški pribor, žensko in moško perilo, zadrge-gumbe in razno galanterijo I i iui n r v nn ni UVAŽA: iMPtAPum VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO UVOZ-IZVOZ- ZASTOPSTVA IZVAŽA: TRST, Ul. Ciccrone 8 TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE T e 1 e f. 38-136 - 37-725 TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impexport - Trieste POSREDUJE PO TRPKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE d. d. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIlKO PODJETJE p- GORIZIA.NA. sesuli - m DDCA D’AOSTA N. 08 TEL. 28-tS - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo IMPORT - KAPORT vseh vrat lesa, trdih goriv in strojev zn lesno Industrijo TKHT - Sede*: ni. Cleerone S/II - Telefim: ni. Cloerotac 80&14 TRAi iS - TRIESTE Societi a r. 1. TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele »Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. m JUGOLIN IJA R I J E K A Poitan*Id pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda o 220.000 tona nosivosti i 400 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos Airesa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču viša od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjotske, Francuske, Portugala, Sje-verna Evrope, Sadinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezija, Hon Konga, Sjeverne Rine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliie obavljaati dobit čata kod naiag zastopnika u Trsta "NORD ADRIA”, V. Bortoluzzi R Co. Plazza Unca daglt Abruzzi 1 - Tal. 37-613, 29 829 MT0PREV0Z Cunja Rihard TRST Strada dal Frinlt 289 talafon 39-379 Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Honknrenčaa aaaa širile ..GOSPODARSTVO" SILLA" COSSI ALFONZ UVOZ VICHA GORICA Ulica Ouca cTAosta 17 TEL. 34-30 %/ !op 4ti ha '2i To sati