Leto Win. flevmo 31, Četrtek Cena Sin 1*50 Ifta!« «aak daa po?al«aa, Isvsaail atdaija la prataixa. — taaariü i do 33 petit I 2 D, do 100 vrst D 50 p, vecjl Inscnti petit vrsta 4 D; notice, poslano, iziave, reklane, preklici besedi 2 D. — Popust po do*o-aru. — Inseratnl davek posebej. — „ Slo*enaki Hared" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za hnzemstvo 360 D. i Cpravntstfo: Knatlava mliea stav. 9, pri tli i ta. — T laloa stat- 104« Vradalstvo: K na flora allca it. 3, L niditrop:«. — Ttleloa sta*. 54 Poflfiina plaCana v gotovini. Naprednim volilcem v Ljubljani in v ljubljansko • novomeškem okrožju! Volilna bitka je pri kraju. Formalni uspeh morda ni tolik, kakor bi ga teleti. Vendar vsakdo občuti zmagoviti pohod naše ideje. 4000 mož v Ljubljani je glasovalo za Narodni blok. V tej naši Ljubljani, ki se tako težko uživlja v novo svojo vlogo in je razočarana po raznih mržnjah. Se nikdar se ni v Ljubljani združila tako ogromna armada za narodno zastavo. Ako se je našto neke j zahrbtnih izdaj ic. ki iz zavisti in bedne ona mogtostt raje ubijajo Ljubljano, kot da se podredijo disciplini, je to le dokaz, da ni velikega pokreta, ki bi ne imet svojih Iškarijotov. Te zmege naj se klerikalci ne vesele, kajti naprtiti so si težko odgovornost za novo pečeno zavezništvo, na celokupni situaciji pa ljubljanska slučajnost ne more nič premeniti! Tudi Število naših gfasov na deželi je ogromno narastlo. V enajsti tisoč raste noša armada v ljubljansko: novomeškem okrožju. 24.000 zavednih mož v Sloveniji se je izreklo za naš program. To je številka, s katero se lahko ponašamo. Nikdar ni bil duhovniški teror tako besen kakor to pot, ko se je skrival pod zastavo »kulturnega Slovenstva«. — Pravi junaki svobodnega mišljenja so tisoči naših volilcev na kmetih, ki so se izrekli za nas* Mi napredujemo, in to solidno in vztrajno. Kdor nepristransko opazuje naše vsestransko delo, bo v njem našel sigurnost za zmagovito bodočnost našega pokreta. Uspeh 8. februarja me v tej zavesti le utrjuje. Hvaležen sem Vam volllcem in boriteljem za Vaše vztrajno In idealno delo. Za svojo osebo smem zatrditi, da bom napel vse moči, da izpolnim Vaše nade. Ljubljana, 9. februarja 1924. Dr. Gregor Žerav, narodni poslanec. Radikalskim volil cem v Ljubljani Čast Vam in hvala, zavedni in d isciptinirent radikali, ki ste s svojim glasovanjem za Narodni blok dokazal i, da ste zvesti člani velike in zmago* slavne Narodne radikalne stranke, ki je skupno s Samostojno demokratsko stranko izvojevala zmago državne in narodne ideje. Naj Vas ne moti izdaj* stvo posamnikov, ki so zakrivili števi Ični poraz v Ljubljani. Obsodili so se wmi. — Naprej na delo za državo in narodi Mestni odbor NRS v Ljubljani. Mihael Prcsl, predsednik. Prte s polovičarstvom! Nedeljske volitve so bile za našo iržavo zgodovinske, ker je stalo ljudstvo pred usodno alternativo: za aii ©roti edinstveni Jugoslaviji. Hrvati in Slovenci moramo biti veseli in zadovoljni« da je jedro srbskega ljudstva "ako zdravo in da je med Srbi tako Vinko razvit čut dolžnosti do države in eavest, da je edino v slogi in sodelovanju vseh treh plemen naš spas. Srbe •e naučilo turško robtsvo, kaj je svoboda, oni so spoznali, kaj j:n čaka, čc cmaga avstro-madžarsko nasilje, in zato so se oklenili nove države z vso ljubeznijo, pa tudi požrtvovalnostjo, ker ilobro vedo, da imajo v veliki, svobodni in Konsulidirani Jugoslaviji najboljše jamstvo za srečno bodočnost. — V slovenske in hrvatske mase, žal, to spoznanje še ni prodrlo, ker se v pre-Čanskih kraj.h še ni izživel suženjski 4iuh in smešno naziranje, da so neurejene razmere posledica propada Avstrije, ne pa svetovne vojne. Zato vidimo med brbi kolosalni napredek Na-touno radikalne stranke kot nositeljiee jugoslovenske misli, dočim je med Hrvati in Slovenci še vedno zelo mnogo defetisticnih in razdiralnih elementov. Zdaj, ko so volitve za nami in ko je Narouni blok navzlic vsem podlim intrigam in nepopisnemu hujskanju ljudskih mas proti državi izvojeva! jugo-slovenski misli častno zmago, zahteva politična preudarnost in skrb za bodočnost od vseh iskrenih patrijotov, da se ozremo nazaj in poiščemo vzroke tega razdiralnega duha med Slovenci in Hrvati, ki je malone upropastil državo. 1 u si moramo biti na jasnem, tu je treba pogledati taktom odkrito v oei. Pustimo Hrvate, naj si izprašajo vest sami, in pomudimo se pri Slovencih. Takozvana slovenska ljudska stranka, ki je pa vse prej kot slovenska, kar se je najlepše videlo pri nedeljskih volitvah, ko je glasovalo za Korošca vse, kar v Ljubljani ni slovensko, se neprestano trka na prša, češ da ima za seboj večino slovenskega ljudstva. Večine so različne in številke v politiki niso vedno zanesljivo merilo političnega mišljenja. Številčno je SLS v Sloveniji res močnejša stranka, al* tu se moramo vprašati, kako in s kakšnimi sredstvi je spravila v svoj tabor večino preproste-m% siovenskera ljudstva. Ta sredstva so vsakomur dobro znana. Pretežna večina duhovščine v službi politike, prižni-ce, spovednice, klerikalna društva, denarni zavodi, šole, samostani itd. — Skratka, ves cerkveni aparat služi kle-rikaltzmu, namesto da skrbi za moralno vzgojo ljudstva. V vsaki vasi ima SLS v osebi župnika ali kaplana svojega zvestega pristaša, ki izvaja nad kmeti s pomočjo zlorabe vere naiogabnejše nasilje. Splošno je znano,- da operira duhovščina po spovednlcah in prsnicah z grožnjami o peklenskih mukah napram vsem onim, ki bi ne volili klerikalnih kandidatov. Katoliška cerkev si je udinjala vero, da z nieno pomočjo drži ljudstvo pod klerikalno krivo palico. Vse to se je v javnosti že neštetokrat obravnavalo, ali doslej še nismo Ču!i odkrite besede in nasveta, kako preprečiti zločinsko himkanje poštenega slovenskega ljudstva proti državi in njenim organom. Po našem globokem prepričanju je prišel čas, ko se mora v Slovenji pričeti proces ozdravljenja. Napredna javnost, ki je pokazala prt volitvah, da nikomur ne dovoli teptati narodnih svetinj, mora zdaj energično nastopiti proti klerikalnemu brezdomovinstvu. V tem važnem delu jo mora vsestransko podpirati tudi vlada Narodnega bloka. Doslej smo bili priče kuTiiozrvh slučajev, da so klerikalna podjetja, kakor leglo vse protidržavne gonje, škofova tiskarna, uspevala na račun države, ker jih je država z raznim! naročili podpirala. Zdaj bo treba z enerpično potezo napraviti vsem tem anlmalijam konec. Videli smo, kako je vlada pred dnevi segla v obrambi države po skrajnem sredstvu in ustavila nekaiere klerikalne hste. ker so šli v svoji protidržavTtt gonji predaleč. Ali na drugi štreni moramo pribiti, da cilj ni bil dosežen, ker je škofov list tem boli besne! in blatil vse. kar je poštenemu državljanu sveto. S takim polovičarstvom klerikaliima ne uničimo. Zato se nam zdi, da je skrajni čas stopiti gadu na glavo in pritisniti nanj tam, kjer je najbolj občutljiv. Jugoslavija stoji pred konkordatom z Vatikanom. Načelno nismo nasprotniki tega koraka, ker priznavamo važnost verske vzgoje za državo, toda vsa naoredna javnost ie zlasti m Slove- Mandati HRSS bodo v verifilr.cijsksm ct'äoru razveljavljeni. Opozicijonalni tisk prenehal z lažmi. — Abstinenca opozicija. — Porast dinarja in vlada Narodnega bloka. — Objava defini- tivnih rezultatov nocoj. — Beograd, 11. februarja. (Izv. Ob 12.) Za jutri je do'ocena seja državne* ga odbora, ki ima nalogo urediti ves vo'ilni materijal iz vseh vodilnih okro* žij. Državnemu odboru imajo v nekaj dneh vsi predsedniki glavnih voHlnih odborov doposlati vse spise p izvršenih volitvah. Državni odbor nato klasifici* ra ves materijal in seznan izvoljenih kandidatov, na kar prcd'ozi vse volPne spise vcr;fikacijskemu odboru narodne skupščine v odobrenje. Zani' iiva je oko'nost. da so prvi volilni spisi pri* speli iz Ljubljane za mesto Ljubljano in za volilno okrožje Ljubljana*Novo mesto. Opozicija jc sedaj preneha1* z raz« širjevanjem lažnih vesti o števuu opo* zicijon-lnih mandatov. Danes zjutraj je edino»'e še zagrebški »Jutarnji list« priobčil nesramno in tendeneijozno po* roeio o volilnih rezultatih, po katerih naj bi biTa opozicija dobila 159 manda* tov, do*"im so prvotno opozicijona'ci raztrobüi po svetu, da imajo 173 man* datov siaurn.h. PoÜcijsko ravnateljstvo v Zagrebu je ta list danes zjutraj takoj zaplenilo. Lažnive vesti niso v javnosti dosege zaželjenejja uspeha, z?to so za* čeli danes opozicijona'ni listi pisariti o vc'ikunskcm terorju vlade, ki ga je iz* vajaJa povsod nad opozicijona'nimi vo* li'ci. O tem predmetu je danes razprav* Ijal tudi r»*avni odLor Davidoviceve dcmokra'slcc stranke. Ta poročiTa naiv« no na^Všajo. da se je zato tako znatno zmanjšalo število Davidovičcvih volil* cev, ker je povsod vladal vladin teror. Jutri, kakor že omenjeno, se šesta* nejo načelniki opozicijona'ncga b'oka. Na tem sestanku se sproži vprašanje abstinence v parlamentarnem de'u. Po* litični krosji so informirani, da je absti* nenca samo grožnja in ničesar drugega, da se pritisne na vlrdo. Opozicija bi začela z abstinenco le v slučaju, če se rrzveVavijo vsi mandati rezpuščene UF.SS. Po informacijah vašega dopisnika v'ac'a prav resno rn^ravlja vprašanje, aTi se nrj mandati IIRSS predlp^ijo v verifikacijs'cm odboru v razveljav'je* nje ali ne. Na temelju zakona o zaščiti države, člen 13. je tak predlog utemc* ljen. ker je Radičeva strrnka po svoj'h polltičnh smernicah in dclovapiu zefo stična komunistični stranki, kt j s bila trdi razpu^čena in katere mandati so biti v prvi ustevotverni skupščini rrz* vetiavlicni. Vedno bolj je jasno, da ho vleda predtape'a razveljavljenje Redl-cevih man^a'ov. V krogih Narodnega bloka o tem vprašanju intenzivno raz* pravijajo, toda g.ede definilivnega sta* Lfča so še ze'o rezervirani. Omeniti je tre! a zanimivo dejstvo. Dva dni pred volitvami je opozicijona'ni tisk naznanjal, da je država v veliki nevarnosti. Na podlagi pisave tega tu ska je iJ"nar v inozemstvu začel padati. Clm je inozemstvo izvedelo o sijajni zmagi Narodnega bloka, je dinar na vseh borzah začel rasti. Njegova ten« denca jc sedaj čvrsta, ker je inozem* stvo prepričano o stabilnosti sedanje vlade, ki bo končno izvedla nolrznje* politično, gospodarsko?finančno konso* Laacijo države. Kakor znano, je bil ministrski pred« sednik Nikola P a š i č kot nosilec radi« kalne lis^c izvoljen na treh krajih, v Beogradu, v Sremu in Danjaiuki. Danes j- iz Rurae poscti.a ministrskega pred* sednika večelanska deputacija radika* k>v iz Rume, ki je prosila voditelja s ranke, naj sremski mandat odstopi radikalu Živku M i 1 a d i n o v i č u. Pa» šič ni dal deputaciji nikakih obveznih izjav. Ministrski predsednik prepusti svoj beogradski mandat svojemu tova* risu in dru^u izza m'adih let. Ljubi 2iv* kcvieu, ki je eden izmed soustanovite* Ijcv narodnoiradika^c stranke in je bil zap'etcn v znano zajeCarsko buno. Lju» bo Živkoviča nameravajo baje radikali kandidirati na mesto skupščinskega predsednika. Dru^i mandat, banja'uski, prepusti g. Pašič v smis'u volilnega spo* razuma samostojnim demokratom, in sicer popu Kecmanoviču. Sremski man« dat si torej obdrži ß. Pašič. Ljuba 2iv* kovic je bil pred 20 leti minister in se* dij zo~*ct po dolgih letih stopa v poli* tično živpenje. M'nistrstvo notranjh zadev danes dopoldne obvešča javnost, da bodo nc* coj oficijelno in točno objavljeni vsi rezuUati nedeljskih volitev Rezultati se na noben ncx:n ne spremene na škodo Narodnega bloka. Število 162 ostane, če se še ne poveča na koris' vladinega blof a. Objektivni »Trgovin* k i Clasnik« danes razpravlja situacijo pod našlo* vom »Nova situacija« ter konstatira, da država z zmego Narodnega b'oka prehaja na pot politične in gospodar* ske konsol'drcijc. Razpoloženje ljud» skih mas je bfo nri vo'itvah tako, da so f'asova'e ra stranke, ki imajo resno vo\jo v prid 1'udstvu v parlamentu de* lfti. Raz^oženic je bPo, da se čim* prej urede razmere v državi in si s tem opomore narodno gospodarstvo. Opozicija zopet p ustavljena na laž. C Jlični zastopniki svrtovn;h lis Jrg :s!av,"ji vr~il«» ra — Znrrreb, 11. februarja. (Izv.) V. Zagreb so prispeli dan pred volitvami I zastopniki svetovnega tiska, da se na licu mesta na Hrvatskem in v Slavoniji na lastr^ oči preprlčrio o utemeljenosti opozlc'lon^lnlh pritožb glede tororja In nasHJa od strani vlnde. Za časa volitev so prepotoval? Hrvatsko poročevalci »Neue Züricher Zeltunt*«. »Chicago Tnbune« in londonskih *T1-mesovc. niji življenjsko zaintererirana na tem, da do konkordata ne pride dotlej, dokler Vatikan z vso odločnostjo ne nastopi proti polttikcijoči katotfškl duhovščin?, dokler absolutno ne prepove zlorabe In vere v politične namene In ne kaznuje slavnih krivcev, ki to s tvolo brezvestno demagogijo spravili velik del slovenskega ljudstva v protldržav-nl tabor. To mora biti naš glavni postu-Irt pri pogajanjih o konkordatu t Vatikanom. In če cerkveni pogla ar tega ne stori, mora najti država sama zakonita sredstva, da prepreči nadaljnje zastrupljanje Slovencev. Polovičarstva mora1 biti konec, proti klerikalizmu se mora sistematično začeti najostrejšl boj. ker je to v interesu napredne slovanske iavnuatL aiasti na država same* tov nišej^, di sd S2 volitve v najliberalncjli račin. Zastopnik »Chicago Tribune« je plačal za zelo obširno brzojavno poročilo o volitvah 3000 D n. V brzojavki ugotavlja kratko In točno .da so bile voftve v Jugoslaviji Izvedene na naj-liber^lneišl nač'n. Sodba tega lista je toliko važnejša za vla«1o Narodnega bloka, ker ^Chicago Tribune« ni bila nikdar naklonjena Jugoslaviji in sedanjemu režimu. Zanimiva je rudi izjava poročevalca »Thlmesov* FITip« Gravesa. Na pripombo nekega ti£k*dnega pristaš«! HRSS, da Je pri voHtvah tekla kri. je novinar Craves izjavil: »Pri nas v Angliji Je bilo pri volltvrh mnogo več krvi* kakor pa pri vas!« Zastopniki teh treh listov so bili pozvani od strani hrvatskih republikancev v Zagreb, da kontrolirajo volitve. Prepričati so se morali .da so bile volitve mirne in svobodne brez vsakega nasilja. Zato so sedaj jalovi in pl-škavi vsi dokazi, ki jih prinaša opozicija glede nasilja na dan. MADŽARI KONCENTRIRALI ČETE OB NA5I MEJI. — Beograd. 11. februarja (Izv. ob 12.) Sedaj uradoma potrjujejo vcati n«t naia se- verne meje, da so Madžari na vSfc! črti o* meji koncentriral! regularne In irefcuUrac čete. zlasti močne oddelke takorvanih yv*4~ zarsklh fašistov. Ti oddelU so intelt nalr>&\ da udero v našo državo in laseJvjo jrotove* dele države, ker so bili Madžari prepričani, da bodo pri volitvah rmu*aH deßtistlöH elementi bi da nato Izbruhe v JogostavfH velika meščanska vojna, kl W Madžaroma omogočila okupacijo zoio^ ih pokrajin, ma k. 'ere oni aspitirajo. URADNI VOLILNI REZULTAT — Zrjcrcb, II. febr. (Izv.) Danes dopoldne fe glavni volilni odbor objavil volilni rcz;iitat za zagrebško Znpanijo. Glasovali so 119.^4 volilcl Količnik rnaša 8.543. ■ voljeni so: 3 samostojni demokratje In tS radičevcev. E:. radičcvec jc bi! Izvoljen 1^ j pod količnika v.:i II. radicevski HstL VELIKA SOCIJALNA KRIZA V AVSTRIJI* Skcrrj 1 milijon eseb brez kruha — Dunaj. 11. febn» (Izv.) SocIUlna kriza v Avstriji je dosegla svoj vrhunec. Povsod vlada na}\evii brezposelnost. Brezno, setnih Je oknü ooo (KV0 delavce« In aradai* kov. (M*, na SI avstrijakanti, ki so v nede* Uo volili Korošca, pojdite po kruh In sltrfbr v »b?a£eno« Avstrijo, l/red.) Več k?kor It tis-č delavcev ]e že pol leta brci dela okoK 10.000 delavcev pa že nad eno leto. Borzna poročila. D'nar r Curibu 8.50, ra Ljubli"»ns*.ca borza. -pS? LESNI TRG. ~' Drs'.e, 20, 25. 30 mm. fco. mej«. b\*$o 56Ö. trami. 3 3. 3 4. 4 4. 5fr. 57, 6/8. fco. meja, dL-nar 35C». Mufco 375: rrmeljni. 70'HO. 35 70. fco. meja. bfego 570; trizi od 4—9, od 25—00. I. in IL vrste fco. meja. denar 1340. blago 3300; bukova drva, 1 m doli., oa pol» s*ha, fco. nakladalna postaja. 2 rag- denaa 19. hla«o 20. zaključki 19: okroflljtce, 1 d!5., fco. nav!ftdalna postaja, i ▼ag^ 17, blage IS, zaključki 17. EFEKTI. 2%<& drž. renta ra vojno *!anka 75. Strojne tovarne in livarne 147: Tffeoveljsfcft r'^emofokopna dražba 4^5—405—405. Združene oanirnlce 200, Stavbna d. d. Ljubljana. 250—290, 21TNI TRO PSenfca domaČa frco Ljubljana: denar 4*i0, birg-» 490; otrobi pSeničnl, fini, Juta-vreče. bn, frco va«. Ljubljana: blaco 24f>; otrebi ps4.nijni, fejota l^papirn. vreče, frco Pošto)na trans: blago 250; Koruza nova* f brrar, par. Ruma: b'ago 215: koruza nova, februar, fn..; Postojna trans.. 5 vatso* nov: denar 270.53— blago 270.50, zaključek 270 50: koruza nova, dob. marec frct# Postojna trans.: blago 290; koruza nova« ?prP, frco Postojna trans.: blago 295; koruza nova. dci.. umetnno sušena, loco Ljub-Ijrna: blaco 250: člnkvan:in prompten, frco Posiojna trans.: biago 31Ö; rž, par. LJubljana: blaso 493; oves srbski, par. LJubManac! blago 310; oves bačkl, resetan, frco LJubil ana: b'ago 350; proso prekmursko, frco Dolnja Lendava: blaco fižol koks, U S * ■ ierski, b'n, frco Postojna trans.: blag« 525; fižoi ribničan, čisčen, b/r.. t reo Postojna trans.: denar 310; fižol mandalon, čiSčcn* b'n, frco Postojna irui-s.: blago 465; krompir beli, semenrki. frco gor. ostaja: blajca 156; krompir rcicčka-.f, semenski, frco postaia: bago 185 Zagrebška borza. Dne 11. februarja. Sprejeto ob 19. Devise; Curih 11.76—! 1.86. Prag* 179 50-182.50. Ncwyork ^0.50 -61.50, Lr>re* don 2"'!.50 294.^. Trst 251.10— 254.10, Dvv?* 0.O8515—0.08715. Valute: lira 249.50—252.50. t c k 11: 7<~ tevest posoiDo lv21. 64-4W 2>ür; drž. renta zr. ratna stetu 139-14H Uobllanska kreditna banka 240—245. Ge*n> rama oanka 25— 27. Hrv. esk. bka. 109—110, Kreditna bc-.ka. Zgb. 118—120, Hipottk. bkü. F9^0—60^0, Jagobanka 102—105. PrasteiM. ona 89J—Slave^ika banka 73—75. Ckü* ploataclja 57—59, Drava d. d- Osiiek 210» Scccrana, Osijck 750. Ms. č. d 5«. Sihaa r*--40, Gutman 620. Skvekj 175. Slavonija 56—58. TrboveI,*s%a Union, paromll» 500—525, Vevče 100—120. Inozemske borze« — Cnrft, 11. febr. PanaSnJa borza: Ben« grad «50, Pariz 27.78. London 24.775, New« york 518.70, Milan 21.47. Berlin 1.234, Pta* ga 15.3125, Dunaj 0.0073. _ Trst, 11. febr. Borza: Beograd 39.6S —39.75, Pariz 129.75—130.25. London 115.4S —115 55, Ncwyork 24.15—24.*3. Curih4*4— 464, Pnura 7*- ?L*a Ounai 0«WS—OÜ337? Stran "2. »SLOVENSKI NAROD« dne 12. lebruara lrJ2S. Sfev. 34 Politični program Narodnega bloka. Akcentuacifa nacijonalne politike. — Opozicija grozi a parlamentarno abstinenco* — Novoizvoljena skupščina se sestane dne 7. marca. VoffhM zaton H torej posedli salo stranko far ollcodoval državo 4n njene Interese. Zasa maram HprfinaMje voliraaga — Beograd, II. februarja. Do* datno k včerajšnjemu poročilu o seji mini« atrakega sveta javljamo: Ministrski svet je soglasno konstatirsl, da je vlada pri volitvah dosegla absolutno veČino 162 glasov. Ker je vlada dobila za« upanje naroda, nadaljuje zato svojo dose* danjo politiko v smeri in pravcu začrtanega programa, ki bo Se bolj povdarjsl in podrta* val politiko Narodnega bloka. Vlada ne predloži sedaj svojo ostavko in vodi posle vse do sklicanja in otvoritve narodne skup* petne, ker do tega dne še traja njen volilni mandat. Ker je vlada dobila mandat za svo* jo politiko od naroda in ker ima ragotov« Ijeno večino v parlamentu, je vlada odloča na neovirano in z vso odločnostjo nadalje* vati svoje delo v začrtani smeri. Vladni krogi trde, da vlada formcliio odstopi nekaj dni pred sklicanjem narodne skupščine. V novo delovno vlado Scrodne* ga bloka vstopijo najl rle vsi dosedanji mi» nistri. Mogoče se izvrše nekatere osebne spremembe. V smislu kraljevega ukaza In n* teme* ju ustave se sestane nova narodna akupščU na k otvoritveni aeji dne 7. marca t. L V političnih krogih vlada veliko sin!* manje za današnjo aejo glavnega odbora Da vido vide ve demokratske stranke. Za jutri je sklicana seja načelnikov opocJcijotialnih strank. Iz vrst opozicije je izvedel *mš do» pisnik, da namerava opozicija skleniti po* polno abstinenco od parlamentarnega deta. Kot vzrok navajajo to. da je opoHcii« kot poprejšnja veČina v parlamentu bila »z na* sltjem« od stran! vtade potisnjena v mini« Sinn. Danes je ugotovljeno, da ima vl»da 162 poslancev, opozicija pa 153, torej ima vlada večino 9 glasov ter bo lahko neovi* rano delovala. Rezultati volitev so izzvali v opozicitonalnih krofih veliko razočarana tn 5e do danes ni med opozicijonaci prave ori* jentacije. Nekateri živahno zagovarjajo jo abstinence. Politični kropi pa dvomu o, da bi opozicija kompaknto izvajala to ab« stinenro. ker nima od teg* nikaVfh koristi, pač pa da iz rok kontrolo nad vladinim po« slovanjem. »Celjski dem" pred avstrijskim parlamentom, — ftanaj, 11. februarja. (l7v.) Nemško-nacijonalrri poslanci, znani hujskač proti Koroškim Slovencem prof. dr. Anserer, Qrai-ler, Kliemann rn tovariši so včeraj predložili narodni skupščini interpelacijo g!ede »Nemške hiše v Celju. Interpelacha naglasa, da ie avstrijska vlada na pritožb« radi ponovnega preganjanja nemške manjšine v Jugoslaviji In na svojo intervencijo dobila od beogradske vlade zagotovilo, da bodo v bodoče vpoštevane pravice, ki jih jamčijo Nemcem mednarodne pogodbe. Kljub temu je bila »Nemška hiša« v Celju po jugoslovanskih oblasteh protipostavno odvzeta frn izročena v last m posest v ta namen usta-rsovljenemu društvo »Celjski dom«. Interpelacija dalje navaja, da je ta dom leta 1S9S. sezidalo društvo Deutsches Haus. Dom je bil zbirališče celjskih in okoličansklli Nemcev. Ker drštvo ni moglo z denarnimi sredstvi vzdrževati doma, je bilo poslopje prodano 11 Članom društva. (Interpelacija za-molčuje previdno dan In leto!) Mestni magistrat je potrdil prodajo doma In lastnina je bila prepisana na 11 lastnikov. Predsednik društva »Deutsches Maus« Je 14 dni pozneje dobil obvestilo, da je v smislu srbskega zakona dom kot lastnina državi sovražnih oseb stavljen pod nadzorstvo in sekve-ster. Interpelacija dalje navaja, kako je sedaj prešel celjski dom v posest m last društva »Celjski dom«. Interpelantje vprašujejo, jeli ta zadeva znana avstrijskemu zunanjemu ministru in kaj namerava ukreniti v zaščito nemške manjšine v Jugoslaviji? Interpelantje končno zahtevajo, da mora avstrijska zvezna vlada apelira« na Društvo narodov, k! naj orisih* jugoslovensko vlado, da spoštuje pravice narodnih manjšin v Jugoslaviji. (Kaj pa pravice koroških Slovencev? Uredn.) VLADINE ODREDBE PROTI LAŽNJIVEMU TISKU. — Beograd, 11. febr. (Izv.) Ministrstvo notranjih del je odredilo podrejenim oblastem, da nastopajo r vso odločnostjo nroti elementom, ki širijo po državi lažnjlve vesti 0 volilnih rezultatih in s tem skušajo izzvati nemire, odnosno zbegati prebivalstvo. Ugotovljeno Je, da je Klavni razširjevalcj teh vesti Ljuba Davidevič, ki ne more preboleti velikega poraza opozicije. V Zasreru so te lažnjive vesti zelo vznemirile prebivalstvo in republikanci so se snoči pripravljali na demonstracije, ki pa jih ie policija pravočasno preprečila. Beogradko in »iemčijo je že danes popolnoma ponehal, velike tvrdke in tovarne so stornirale svoja taroci.a, odnosno dobave. V trgovskem vetu ie zavladala velika zmeda. VELIKI VIHARJI NA ANGLEŠKEM IN V AMERIKI. — London, 11. feoruarja (lzv.) Na oto-tih Velike Britanije so nocoj divjali siloviti fiharji, ki so povzročili ogromno škodo. 3eka Temsa se je spremenila v pravo morje er je prekoračila bregove. Povzročila je ♦eliko škodo. V notranjosti dežele so potoki BfOali S seboj živjno In so podrM več vasi. — Newyork, 11. februarja (Izv.) Radi »iharnega vremena in neprodlrne megle je /ilo' tn veliko nesreč. Goste mesle se vale id Atlantskega oceana proti mestu. Več vlakov je trčilo. Pri tem .ie bilo več oseb .nrtvih In težko ranjenh. Na Wallstreet je •ačela zoreti podzemska železnica. Med potniki je nastala velikanska panika. Na odprtem morju je radi «oste megle trčilo več oarnikov. — Atene, 10. febr. Italijanska tovorna ladja rZara« z 250.000 ton cementa ie pri fcrfu aa potu proti Patrasu priSIa v viharni vrtinec ter se potopila. Posadka broječa 2-> mož se je skušala rešiti, toda je tudi UoniU. " laa ja W.«J89Hu RADI STANOVANJSKE ODPOVEDI V SMRT. — Zagreb. 11. febr. (Jzv.) V svojem «4anovanju se je danes zjjtrai zastrupil višji inšpektor drž. železiac Petar I Judevit S t a g e 1 Š m i d. Vzrok Je odpoved stanovanja PAPEŽEV OSTRI NAPAD PROTI FRANCIJI. — Rim, 11. febr. (Izv.) Neobičajno ostri govor papežev, naperjen proti Franciji, je izzval najživahnejše komentarje v diplo-matičnih krogih- Ostri ton govora pomena izbruh resnega komi kta med Vatikanom in Franeijo. G^vor je največje poftličnc važ-nos.L Papež že kmalu ni kake države tako direktno napadel kot Francijo. Papež je v ogorčenem tonu zavračal očitke francoskega min. predsednika Hcrriota, da Je sveta Stoilca povsod podpirala centralne oblasti in da se ni zavzemala za Francijo in Belgijo, osobito ne za belgijsko duhovni&tvo, katero so preganjali Nemci za časa okupacij e. Glavna karakteristika zmage Narodnega bicka. Zajezitev Radičevega republikanskega gibanja na Hrvatskem. — Kr ivičnest volilnega zakona. — Nujna potreba spremembe volilnega reda. Prosvetni minister Svetozar Prt-bičevič je objavil v beogradski »Rečic članek o karakterističnih momentih sijajne volilne zmage Narodnega bloka-Prosvetni minister v članku naglašava v prvi vrsti, da so volitve prineslo v glavnem rezultatu korist Narodnemu bloku v tem smisli', da ie Radicevo republikansko gibanje na Hrvatskem zajezeno In ustavljeno in da je HRSS zelo mnogo izgubila na svojem terenu po hrvatskih in slavonskih selih, kjer je bilo popreje jedro in kader stranke. HRSS je izgubila na Hrvatskem sedem mandatov in to je zelo važno. RadiC se je vedno bahal, da kamor on Švigne z okom, tam se zbero Hrvati s skokom. Radič je nekoliko nadomestil svoje izgube v Bosm in Hercegovini, v Dalmaciji in v Sloveniji, toda glavno ie, da je njegova glavna sila na Hrvatskem oslabljena. Dalje je tudi zelo značilno, da sedanji Racli&sv parlamentarni klub ne bo več tako kompakten, kakor poprejšnji, ker danes so izvoljeni različni Trumbiči, Bazale, Poliči m stične zajedničarske veličine, ki žele Radija potisniti v ozadje in si sebi priboriti vodstvo HRSS. Lepi uspehi samostojne demokratske stranke so iznenadili politične kroge v Beogradu, ker ni niti enega poslanca ?DS. ki bi bil izvoljen po milosti zakona — t. j. brez količnika le po ostanku. Zanimivo je pripomniti, da je nosilec dr. Krlzman dobil nad 9000 glasov, a ]e dolvl samo en mandat« da je poslanec Večeslav Wilder v BJe'o« varu s 14.000 glasovi dobil ravno tako en sam mandat. 7.9 Iz tega se jasno vidi krivlčnost vollnega zakona! Do-čim je g. dr. Krizman z 9009 glasovi dobil samo I mandat, je nasprotno g. Milan Grol s 6000 madžarskimi glasovi v Subotlcl dobil 2 mandata. Dočim je Večeslav Wilder s 14.000 glasovi dobil samo 1 mandat, Je nasprotno dr. Voia Veljkovlč v Podrfniu dobil p 70W glasovi 2 mandata, a g. Aleksa Žoie-v i č z 12.000 glasovi celo štiri mandate. Treba je 5e pripomniti, da ie dr. Edo L u k 1 n i 6 v zagrebški 2 upa ni ji doMI na 2^.000 glasov .samo 3 mandate. V Sloveniji le s. dr. Gregor 2eriav v Ijnbljnnsko - novomeškem okrožju do-b*l l mandat na 10.000 glasov, a tu dr. Pivko 1 mandat na 9009 glasov. Sedanji vol Ini zakon je največ Škodoval ba§ samostojnim demokratom. Dočim sta potrebovala Korošec In Radič samo ■ 7000 glasov za 1 mandat, le bPo potre« i ba samostojnim «Tcmokratom istočasno i 9 a* ifciHtt gJasuv, plemensko m verske stranke, tako Ra* dlčeva ia Korošcev* oslabljene, m druge so popolnoma strto. Zmagala |e Ido. Ja edlnstva. a sepaiaflgot Je poražen! Nikdo naj se ne vara! Narod je glasoval za radikale in samostojne demokrate zato, ker je bil prepričan, da bodo oni branili edinstvo do srkajnosti in ne samo branili, neto ca tudi izvedli z vsemi konsekvencami. Napredek samostojno demokratskih glasov Je tako velikanski, da se ga ne more prikriti niti zatemnetl. NI to napredek ^amo v številu "glasov, nego Je glavni napredek v tem, da je samostojno demokratska stranka z volitvami priborila tak polo--Žaj, Irt odgovarja nje stanju in položaju v narodu. Z volilnimi rezultati Je postala SDS prava Jotoslovenska stranka In ena edina Ima v svojem klubu Srbe, Hrvate In Slovence t vprašuje velikeKa župana g. dr. Balti-ča. zakaj je vlatta naročila zapleniti liste, ki lažno poročajo o izidu volitev. Na to mu odgovarjamo: pač zato, ker je lažniivo poročanje nemoralna in kaz-njiva stvar. Opozicija je pograbila po tem sredstvu, da izbrše svoj poraz In da opeharjene mase vsaj v prvem trenotku potrošta! Da je temu tako, sve- doči rodi zagrebški *Obzor*. Ta list le prva dva dni redi pisal, da vlada ni dobita večine in da so objave notranje-~t ministrstva potvorjene. Danes pa priznava »Obzor« sledeče: »1 sil na Je, da vlada ne moža Imatl 170, nego da se vjerovatno broj v t a d t n i h mandata krt* če Iz med ju 155—165. Večina parlamenta jest 157.-. Vidite, tako je s poročanjem ljubljanskega »Slovenca«! Kdo pa popravi sedaj obrekovanje vlade tn notranjegn ministrstva od strani »Slovenca« pred našo javno> st.lo ln med našim preprostim naro* dom? Potvora je tu, kleveta se Je šl-rllp. laž In grdoblja se Je storila! Se-dnj nej pomaga svoboda tiska, da Mi krivci takih podlih časnikarskih dejanj ne kaznujejo in ne pr:tirajo pred sodi* šca! ln vlada naj nc ima pravice niti zapleniti takega lažnega lista in zatVO-rlti pokvarjene poročevalce!? Pa bo zopet »Slovenec« lagal, da so na nia-govi štreni intellgenti in ljubljanska univerza ter bo na ta način v svoje blato tiral naš najvišji kulturni Institut! Kaj g. Jerko? Se eno i/invo! Pa o tem »naprednem«, svetlem, »kulturnem« poročanju ljubljanskega »Slovenca«! š Zlobno zlagrne vesti. Dunaj^k. *Die Stundec prinaša iz Zagreba to-lc poročilo: V političnih krogih je vzbudila objava »Hrvata« o volilnih rezultatih ogromno senzacijo. List navaja statistiko volilnih žrtev. Glasom te statistike je bilo ubitih na Hrvatskem 27 kmetov, 43 težko ranjenih in nad 200 zaprtih. Pri volitvah je sodelovalo toliko vojaštva, žandarjev in policistov, da je prišel na tri voUlce po en vojnik. (Ta je pa debela! Na Hrvatskem je nau 300.000 voiilcev. torej bi moraio biti tam nad 100.00») vojakov! Toliko pa jih nimamo v celi državi! Ured.) Oblasti so konfiscirale k^t in uvedle kazensko postopanje proti odgovornemu uredniku. — Tako poroča dunajski list iz Zagreba. Naravno, da bo inozemstvo verjelo tej gorosta^nj ia2i in vlc-veti ter si temu primerno ustvarilo bli-ko O na*: drŽavi, Naknadno pa bo morala naša drŽava trobiti milijone propagandnega denarja, da izbriše te be utise, ki jiii povzročajo brezvestni in protidržavni elementi po naših opo-zicfjonalnih redakcijah. Isto dela v Ljubljani »Slovenec«, ki ie te dni tako nesramno bega! in la^a! našo javnost s pravljico o potvorjnih uradnih poročilih glede izida volitev in o neznanskih nasiljih, ne da bi pri tem navedel en sam, uradno ugotovljen in nepristransko dokazan slučaj terorja! In vpričo tako brezstidne opozlcijonalne žurnalistike se najde ljubljanski univerzitetni profesor, da glaside za dr. Korošca! = Službena tigoto\*iies> o izidu skup* Bčinskih volitev. Veliki župan dr. Bab tič nem je poslal to*le s'u/beno uijoto* vitev: Glasom brzojavnega obvestila ministra za notranje pos*e z dne °. fe« bruarja 1925, K. broj 550 je pribHSno izid sedanjih volitev v narodno skup« sčino ta*!e: Ta sedaj je sigurno izvolje* nih radikalov 140; samosfojnih demo* kratov 22; Davido\iče\'ih demokratov 37; Slovenska Ijudjka stranka 20: Ra-dičevcev 67; d/emijet 1: črnogorskih federalistov 3; Jugostovenskt musliman* ski k7ub 15; NVmcn' 5; temtjoradnU kov 4: Samostojni* kmetskn stranka 1. Vsake dru^e podatke c volilnih rezultatih je smatrati za tendenci j o zne in lažne. Event, korekture morejo biti samo v korist vladne večine. Volilni okrožje Maribor—Ceife. tfoli 15 poslancev. - Volitev se fe udeležilo 99.674. Volilni Okraj 8 S na m ec ■ g m m K 3 Bf S I 1 S i ! i se v« 1 S M n B O 1 *s ! i U 1 S ^ M ■ er $ *— »a B i Crezlte 2177 10'0 IS 417 C74 ! »i | 1 36 j i 146 59 3 ! 54 Cele 5621 497 19 1223 25 1 466 | 7y i 614 15 | 127 ; 330 Doljnrn Lendava ms 2054 33R 551 ! 26 IG | J * 21 2Ck) '29 93 29; 91 Konjice 2239 164 9 1 3 ''A i 17 73 ! j 23 | 427 j •r7 4 13 6 ! 17 lalle 3139 2V4 15 785 | i 29 126 j i: 65 30 1 -04 10 i l&J 9 57 Ljutomer 3723 262 19 561 ! "! 27 G41 | -j 6.3 | ■■ ■ i 24 ß 6 4 49 Maribor, desni breg 3635 1137 20 j 216 j 281 4^6 | 560 102 11 , 156 MarQx*. *evi breg 71 4 1828 29 326 | 207 \0oS \ 1 2^8 j 856 IS 42 21 6^7 Mozlr.i »i - 1 , i 1 13 3 20 _ 1 64 JVtvrstca Sobo:^. mm t 43&5 14.*« | , .'i, 28;; , -»1 -1 _79 « 18 74 t 297 mirni 1 2ÖC j_250 "-7 Od ? — 1 :o | ■i 12 1 2 4 1* 16 | 11 j 70 1 Si f42 i' '3 178 5 45 IM 5113 [ 14'3 21 ■ -a » _ I- c5S 3' f< 999 -»1 21 7 69 Slov. Gradec 3383 j 718 23 5'6 21 112 57 27 13 260 8 157 Šmarje 413S I It^7 24 557 29 551 97 111 10 1 ' 31 5 43 SkttpaJ . • • | 5.679 j ICd 2 | Ith9 j S239 370 3615 | 2211 4347 | ,Q$S 4U-9 355 i 1050 2io7 'Količnik aaaia 6230. Stev. 34. »SI OVPNSKI NAROD« dne 12. februarl* Stran 31 >-cf Dr« Oiokar Rybaf. Vprašanje vojne odškodnine za Primorce. Poročila o konferenci v Benetkah » vzbudila pri mnogih Primorcih, nabiti državljanih, nado, da se bo pri tej priložnosti reševalo tudi vprašanje od-tkodnine za vojne škode, ki so jih pretrpeli na Primorskem. Od vseh strani %o dohajala pisma in rezolucije in zo-3et in zopet so se mi stavljala vprašanja, na katera sem z ozirom na sedanje pravno stanje, moral, žal, negativno odgovoriti. Ker taka vprašanja še vedno pri-faajajo in ker se celo z izvestne strani — ne vem, ali iz zlobe ali iz neznanja meni pripisuje krivdo, da se to vprašanje ni še rešilo v prilog Primorcev, — naj mi bo dovoljeno razložiti pravo ttanje stvari. Za rešitev vprašanja, ali pristoja vojnim poškodovancem pravica do odškodnine, prihajajo v poštev mednarodne pogodbe in notranje zakonodav-stvo. Nekateri zastopajo stališče, da pripada Primorcem pravica do odškodnine že na podlagi mirovnih pogodeb. V tem oziru treba pred vsem imeti pred očmi, da so po mirovnih pogodbah Avstro-Ogrska in njeni zavezniki dolžni plačati odškodnino le za one škode, ki so nastale v tistih zavezniških deželah, s katerimi je bila Avstro-Ogrska v vojni. Primorci pa smo bili avstrijski državljani in vsled tega za škode, ki smo jih mi v vojni pretrpeli, ni priznana v mirovnih pogodbah nl-kaka odškodnina. Tudi se ne sme prezreti, da mirovne pogodbe ne priznavajo odškodnine naravnost poškodovancem, temveč zavezniškim državam. Ali in v koliko vsaka zavezniška država po tem odškoduje svoje državljane in kako vporabi njej priznano odškodnino, to je notranja stvar dotične države. Primorci pa so se nadejali, da se to vprašanje zamore vendarle za nje ngodno rešiti s posebno mednarodno pogodbo, ki bi se sklenila med našo državo in Italijo. Možnost za tako pogodbo je v resnici obstajala. Glede tujih državljanov priznava namreč toliko Italija (čl. 2. namest. odloka od 27. marca 1919 C. št 426) kolikor naša država (Cl. 1 uredbe od 30. junija 1920 C.) možnost, da se jim izplača odškodnina, ali to le pod pogojem, da se v tem oziru sklene pogodba. Take pogodbe pa naSa država nI hotela skleniti. Navodila, ki so jih v tem oziru dobile naše delegacije za pogajanja z Italijo, so bile popolnoma jasne, namreč negativne in zato mi je nerazumljivo, kako se more meni očitati, da nisem skrbel za Primorce. Ne samo, da se mora vsak delegat držati dobljenih navodil; v navzočnem slučaja je bilo sploh nemogoče zahtevati od Italijanov kako izjavo, ko je delegacija Imela jasen nalog, da za našo državo ne sme v tem oziru prevzeti nikake obveze. Brez reciprocitete pa Je izključeno doseči kako koncesijo. Vkljub temu sem jaz vendar pri Italijanih povpraševal, kako je razpoloženje na njihovi strani, in sem dobil odgovor, da Italija take pogodbe ne želi. Za vsakogar, ki pozna razmere, je ta odgovor tudi razumljiv. Pri soglasnosti obeh strank o tem. da se pogodba ne sklene, je seveda vsako pogodbeno reševanje tega vprašanja nemogoče. Ni mi pa menda treba izjaviti, da bi jaz — in gotovo vsak naS delegat — z največjim veseljem poskušal rešiti to vprašanje pogodbenim potom z Italijo, ako se mi od pristojne strani da pooblastilo, da prevzamem tudi za našo državo obvezo za odškodovanje Italijanov na našem ozemlju. Dokler tega ni, ne preostaja Primorcem, našim državljanom, druga pot nego apel na našo državo. Kaj določajo v tem oziru naši zakoni? Po Čl. I. uredbe o vojni odškodnini od 30. junija 1920. i. z dopolnili od 22. oktobra 1920 1. imajo pravico na vojno odškodnino samo prejšnji državljani In ščitniki Kraljevine Srbije in Cr-negore in podaniki tistih zavezniških držav, ki so kot vojni obvezanci srD-ske in črnogorske vojske sodelovali v vojnah 1914—1920 1. Prečani in seveda tudi Primorci so tukaj izključeni. Ko se je ta uredba 1. 1922 v skupščini novelirala, so nekateri slovenski poslanci predlagali, da se tudi prečan-skim vojnim oškodovancem prizna pravica do odškodnine. Kakor je pa menda znano, vsi ti napori niso imeli drugega uspeha, nego da se je ta pravica priznala le še tistim, ki so stanovali vzdolž bojišč napram Srbiji in Črnigori. Glede ostalih naših državljanov je bilo sprejeto samo neko priporočilo vladi, naj to vprašnje tudi za nje uredi. To se pa do danes ni zgodilo. Razlogi, ki so bili za to navedeni, so menda znani. Reklo se je, da še srbski in Črnogorski poškodovanci, za katere vendar naša država na podlagi mirovnih pogodeb dobiva reparacije, niso do sedaj še skoro nič dobili. Za prisojene odškodnine sprejeli so namreč ie državne obveznice, katerih tečaj na borzi pa znaša približno 14%, tako da za nominalnih 1000 Din dobivajo v najboljem slučaju 140 Din. Oni imajo sicer po zakonu pravico, da za eden del svoje odškodnine naročijo robo v Nemčiji na račun reparacij. Kakor je pa znano, mogli so se poškodovanci tudi te pravice poslužiti do sedaj le v neznatni meri, ker absorbirajo državna naročila skoraj ves naš kontignent. Po § 18 zakona o vojni odškodnini moralo bi se celo 50% nemških repa-racijskih plačevanj rezervirati za privatne poškodovance; no, državne potrebe, zlasti za prometro ministrstvo, so tako nujne in tako velike, da je morala državna uprava odložiti izvršenje privatnih naročil na poznejši čas. ln tako čaka največji del srbskih in črnogorskih poškodovancev še danes zastonj na plačilo svojih odškodninskih terjatev. Z ozirom na tako nepovoljno stanje odškodninskega vprašanja srbijan-skih in črnogorskih poškodovancev odbili sta do sedai vlada in skupščina reševanje tega vprašanja za bivše a. o. državljane. Ali bo mogoče v prihodnje v tem oziru doseči kako boljšo rešitev za Primorce, to je vprašanje, za katero se treba obrniti na pristojne činitelje; toliko pa jc menda nedvomno, da ie nemogoče zahtevati od Italijanov, naj izplačajo našim državljanom vojne odškodnine, ako pri nas ne samo ne obstoji reciprociteta glede italijanskih državljanov, temveč se ne plača odškodnina niti lastnim podanikom. Pro s ve ta. Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani* DRAMA: Začetek ob 20. zvečer. Torek, 10. februarja: Zaprto. Sreda. 11. fcbraurja: »Izgubljene duše«. D. Četrtek. 12. februarja: Zaprto. (Generalka.) Petek, 13. februarja: »Rosmersholm«. Pre* mijera. Red F. Sobota, 14. februarja: »Stričkove sanje«. C. OPERA: Začetek ob pol 20. zvečer. Torek. 10. februarja: Baletni večer N. Kir* sinove in A. Fortunata. Izven. Sreda. 11. februarja: »Jcnufa«. Red C. Četrtek, 12. februarja: »Traviata«. Red B. Petek, 13. februarja: Zaprto. Sobota, 14. februarja: »Don Juan«. Red A. Nedelja, 15. februarja: Ob 15. uri popoldne »Trubadur« Ljudska predstava pri zniža* nih eenah. Izven. Šentjakobski gledališki oder v ljubljani- Začetek ob 20. zvečer. Sobota. 14. febr.: Vražja misel. Nedelja, 15. febr.: Vražja rniseL —. Marljonetno gledališče. Po enoletnem premoru se zopet otvarja »Slovensko marljonetno gledališče«, ki ca je sedaj prevzelo telesnokulturno društvo »Atena« in ki bo uprizorilo svoji otvoritveni slavnostni Predstavi v nedclio 15. t m. ob 3. In 6. popoldne v ortopedlčnl dvorani Mladike. Na sporedu je poleg dr. Lahovesa »Prologa« pravljična igra »Princ Rožencvet In Lili Jana« ki sc odlikuje po čarobno pestri ia sli- koviti vsebini. Med odmori svira duet vijoll-ne in klavirja. Tako Irra naša deca in mladina spet svoje zatočišče, ki je bilo že tako priljubljeno In ki bo znova napolnilo svoj novi liram s pričakovanja polnim, umetnosti Željnim mladim občinstvom. — Prcmljera v ljubljanski drami. V petek dne 13. t. m. ob 20. zvečer bo v tukajšnjem dramskem gledališču premijera Ibscnove drame v 4 dejanjih »Rosmers-holm«. Sodelujejo gg. Marija Vera, Medve dova, Lcvar, Skrbinšck, Putjata, Rogöz. — Rcžira gospa Marija Vera. — Tkalč\Čev komorni trlo (Humi, Tkal-čič". Ličar) priredi v ponedeljek 16. tm. v FHharmonični dvorani svoj koncert s sledečim sporedom: Saint-Saens: Trio F-dur. Beethoven: Trio B-dnr, Dvofak: Dumki. Te tri skladbe svetovnega slovesa, izvajane po umetnikih najboljšega glasu, so nam porok, da bode nam nuail veliki mojster na čelu Tkalčič z obema tovarišema najplemenltej-ši užitek na tem svojem koncertu. Posamnl sedeži se dobivajo v Matični knjigarni, abo-nentom se dostavijo vstopnice na dom. 323—p — Dr. f. Plečnik: Repetttoril Anatomie V. živčevje. Splošna knjižnica. Zvezek 41 V Ljubljani, 1925. Založila Zvezna tiskar-na in knjigarna. Strani 126. Cena brol. Din 36. — V nadaljevanju serije kratkega Repeiitorija Anatomije je sedaj izšel v založbi Zvezne tiskarne ln knjigarne že V. zvezek, ki obravnava živčevje. Preostaja le še VI. zvezek: Čutila, ki je v tisku, p«, bo ves sistem anatomije v obiki rcpeti:o-rija zaključen. Doscdaj Izišli zvezki tega repetitorija so že pokazali, da je knjiga praktičen in pregleden vademecum za kolegije in rigoroze, kakor tudi priročna knjiga, za praktične medicine«. Cim Uide ie VJ. zvezek, kateremu bo dodan spfofea uvod in stvarni register, bo vseh šestero zvezkov vezanih v enotno knjigo. Dobivalo pa se bo tudi vsak zvezek broširan zase. Naročila sprejema založnica Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trz §t & — Razstava Italijanske Žnrnallstlke ▼ FlorencL Z drugo mednarodno književno razstavo, ki se otvori v Florenci meseca aprila, bo združena razstava italijanske žurnalistike, ki bo obsegala tri oddelke. Zgodovinski oddelek bo kazal pričetek Italijan, skih novin, patrljotične uovlne Iz »Risorgi-menta«, liste emigracije in vse časopise iz zadnje vojne. Oddelek, predstavljajoč sedanjost, bo vseboval zbirko vseh političnih listov in periodičnih publikacij v Italiji in v kolonijah. Tehnični oddelek bo obsegal razne naprave in službene sisteme, tisk in ilustracijo listov. Ihsenov Rosmersholm. Mnogo žensk je ustvaril lbsenov genij, zanimivih in lepih, vsaka išče na svoj način ono >čudežno« v življenju: išče svobode in ljubezni. Ali mala, otroška Hedvik in velika, pogumna Rebeka nas najbolj gineta in privlačujeta Obe resnični zmagovalki. Obe izpolnita sami oni »čudež« ljubezni, žrtvujoči svoje življenje za ljubezen. Rebeka se je rodila izven zakona. Bila je otrok kratkega intimnega razmerja gospe Gamwik in doktorja Westa, visoko gori v Finmarkah. Tam, kjer v zimskem času divjajo viharj!, katerim se Človeške moči zaman zoperstavljajo, tam jo je vihar človeške spolne strasti slučajno zanesel v življenje. Doktor jo je pozneje adoptiral in v svojih lastnih svobodnih nazorih vzgojil. Taka pride Rebeka po smrti drja Westa na Rosmersholm k pastorju Rosmerju in njegovi bolehni ženi Beati. Rosmersholm: od pamtiveka dom nravnosti m reda, tradicije in profinjene kulture! Na Rosmershol-mu mali otroci, kar pomnijo ljudje, ne kriče, in se odrasli ne smejejo. Rebeka pa, v svojem naivnem egoizmu, v svoji samozavestni drzkosti vidi in čuti samo, kako lahko ji bo, prisvojiti si Rosmersholm in njegove prebivalce. In res: Rosmer, ki pod vplivom pre-perelih tradicij svojih umrlih prednikov in njih zaprašenih slik na stenah doslej ni mogel osvoboditi svoje lastne volje in duha — Rosmer postane malo po malo pod njenim vplivom svobodomislcc, opusti svojo cerkveno službo in hoče osvobiditl, oplemenitit! In osrečiti vse ljudi. Slabotna, živčnobolna Beata pa se podvrže v najkrajšem času sugestivni moči Rebekine volje tako, da postane vosek v kruto energičnih njenih rokah. Rebeka, ki ne pozna tradicij, ki nima smisla za mračne predsodke podedovanih družinskih nazorov, pade v potemnele sobe na Rosmersholmu kakor spomladanski veter, ki odpahne vsa okna na široko in prinaša svetlobe, solnca in cvetja. Rosmerja zdramijo luč ln vonjave, da zahrepeni po svobodi in radosti, Bea+a pa omamljena zgubi zadnji svoj življenjski odpor. Zdaj pa se zodl še nekaj, kar je usode-polno za vse tri: Rebeko zgrabi nepremagljiva, brezmejna strast za Rosmerjem. Ona pa ve, da je tudi v Beati silno, živčno-bolno, nimfomanjčno poželjenje napram njemu, ve pa tudi kako prof.njenega, tankočutnega kosmerja to muči in odoija. Zato se ne Izda in skrije vse svoje vroče poželjenje kakor roparska mačka, ki preži mimo na plen in instinktivno skriva svoje kremplje pod mehko šapico. In začne se borDa — med Beato in Rcbeko — duševna borba — tiha in kruta. Volja in želja se ločita v Re-beki, želja je močnejša in proti njeni volji, korak za korakom spelje ubogo Beato v mlinski potok. Ibsenova drama »Rosmersholm« se začenja leto dni po teh dogodkih. Pomembna je takoj prva scena, kjer Rebeka sedi polet-rega večera pri oknu in šiva tisti belkasti, rrehki, veliki šal — ki je skoraj dovršen — simbol njenega življenja — ki se Ima končati. Ona tega še ne ve. kakor tudi ne sluti, da bo v malo dneh ta šal njen mrtvaški prt. Tu pričenja tragedha na Rosmersholmu, ki bi se tudi lahko imenovala »Bcalina osveta« ali »Bell konji« na Rosmersholmu. Beata je mrtva — umaknila se je in glavni njen dedič je Rebeka. Leta je vse njej zapustila, absolutna gospodarica je. In še več. In tisto »več« postane usodno Re-beki. ZapustMa jI je Rosmerja, in ta je več in je globlji in divnejši v vseh svojih občutkih, nego je Rebeka slutila, in močnejši in siinejši v svoji mehki duši, nego vsa div-jost in strast Rebekinega srca. In zmagovalna, drzna Rebeka si ne upa iztegniti rok po svojem plenu, mirno sedi. in čudi se, in Piisluškuie v svojo dušo — kjer se dan za dnem dogajajo čuda. Plemeniti, idealni nazori Rosmerievega mišljenja so v Rebekini duši vzljubili najnežnejše in najlepše klice. Njeno požeijenje se je pomirilo, njena strast se je polegla, in zdaj je res vzklila v nji ljubezen, čista in velika, tista ljubezen, ki jc čudežna, ki noče prav nfčssar zase, ki se popolnoma odreka. V tej ljubezni se Rebeka tako popolnoma prepusti Ros-nerja, da ji ne preostane prav nič več od njene nekdanje svobodne drzne volje. In ta nova, Čistejša Rebeka, gleda oni nekdanji z grozo in obupom v oči in jo zove »morilko«. »Beli konji« — simbol preteklosti — se zasvetijo pred njenim tesnobnim duhom, krivda, ki zahteva zadoščenje, oživi in se pojavi v bratu mrtve Beate — rektorju Krollu — ln ta vrže prve dvomj v ravnokar pomirjeno in tako svetlo Rosmerjevo dušo Toda še so trenotki. ko se v Rebekini duši zbudi njena nekdanja pogumna volja do življenja in sreče. Hoče se boriti a ne more. Brez orožji je — ker vso svojo voljo, vsa čustva je dala Rosmerju. Ko ji Rosmer res ponudi roko ln srce, zavriska Rebeka sicer trenutno kakor v Izpolnjeni sreči — takoj pa zakričl tudi v obupu — ker le predobro čuti« da ne sme m da ne more nikdar zavzeti Beatinega mesta. Njeno Življenje je skaženo — zgubljeno — to čuti Rebeka predobro. AH vsaj Rosmerju hoče omogočiti pot do svobodnega, radostnega življenja. Zato mu prizna vso svojo krivdo Beattne smrti. Rosmer, ki je od prvega da zadnjega trenutka oboževal £ebcko. je trenutno kakor uničen. On, ki Je TA Zn A k JAMČI ZA KAKOVOST. ZLAT0R0Q TERPENTIN sanjal, da bo ustvarjal vse naokrog pleme-nitnike, on vidi Ie. kako je živela tu. ž njim skupaj, leto in več — zločinka. »Be!i konji« se spet prikažejo, drve, in prete. »Ne poznam na Širnem svetu ničesar več, za kar b\ se izplačalo živctilc Rebeka, vrni mi vero, vero vate, vero v tvojo ljubezen! Dokaza, dokaza hočem!« In v kulrr.lnaclio tega mrzličnega razdvojenega razpoloženja obeh stopi Ulrik Brcndl, nekdanji stari učitelj Rosmerjev, največji idealist-bankroter. Na poti je domov v velik nič, v nirvano. In on jima pokaže pot. ko govori o »neodoljivi potrebi« ln o »Žrtvi ljubezni«. Zdaj vidita naenkrat oba tako Jasno: Rebeka, ki ve, da ne more živeti z Rosmerjem s svojo krivdepolno preteklostjo — Rebeka. katere prvotna, silna duša je davno že umirala in umrla za Rosmerja. ona sc ne premišlja niti trenotek, tudi resnično zanj umreti, da reši s tem njegovo vero v svojo ljubezen; Rosmer pa, ki brez nje noče in ne more živeti — on gre ž njo. Združena in objeta prvič v življenju, gresta vesele volje tja, kjer je brezmejna svoboda in popolna zmaga nad življenjem. Ibsenu naj bi vse ženske postavile oltarje v svojih srcih — ker on je njih prerok ln Mesija, ki je vzel vse grehe od njih. Marija Vera. Baletni večer N. Kirsanove in A.. Fortunata. Klrsanova je prva balerina, Fortunato pa ravnatelj baleta beogradske opere. Ruske baletne šole so vzgojile celo vrsto svetovno znanih plesalk in plesalcev. Ruski baletni ansanibii in posamui plesalci so bili za Evropo pravo odkriije, zrevoiucionisali so Berlin, Pariz, London. Prinesli so čis.o novo kukuro plesa, čudovito množino telesne izraievaine plastike. Nacionalni mi-mični talent in skrbno varovana tradicija piesne vzgoje sta dvignili ruske plesalce skoro nad vse druge. Seveda moramo vpo-števaii pa še posebe, rekel bi, satanski temperament, ki tiči v sarmatski krvi in ki je najljubši angelj umeuosti. Talentirani učenka ruske baletne šolo je tuui Nina K 'sanova, ki, po tem, kar sem videl danes, Fortunata občutno nadkriijuje. izmed paiuomiinicn.il plesov je v prvem delu navdušila Kirsanova v Bakalemikov i Biblijski igri, ki Je bila tudi muzikalno naj-zaiiiiu.vejša v prvem delu. V nji je Kirsa-nova pokazala vso \iriuoznost svojih n«.g ia gracioznust vsakega uda svojega telesa, tksotični kuiorit Biblijske igre jc bil ta-korekoč utelešen, vsi gibi, vse klasično lepe kretnje so bile čis^a muzika. Pri prvih treh plesih je bila glasba preresna, in vslcd tega tudi oko ni prišlo do pravega užitka. V drugem deiu sta Adagio in Allcgro moderato iz üouuodovega »Pausta« pona-zala vso čarobno, romantično gracijo dveh oduševljenili, lepili teles, katerih čaru človek brez volje podleže. Ples obeli je vi-linsko lahek telesa valove kot lahek veter, zdi se, aa nimajo nikake teže. Vsak gib, vsaka mišica govori, izraz obraza, oči je zvesti odsev plemenitega artističnega občutenja. Kot žareč val pa so planil] na nas trije piesi iz bizetove Karmen. Zlasti Ha-banera, katere tempo je bil nuzas.išan, naravnost blazen. Zdi se mi, da tako silno vroče niti Spanci ne občutijo duha svojih plesov, kakor ia dva Rusa. V »Poloveckih plesih« iz Borodlnovu opere »Knez Igor« pa si je težko predstavljati samo dva plesalca. Glasba divja (žal, danes nekoliko površno našiudirana), izziva bakanal mase. Vendar sta tudi ta dva plesalca-uinetnika pokazala v nji ono zanimivo zmes najvišje raiiniranosti in najdiv-jejše, prvobitnost, ki je morda za rusko bitje najkarakierisučnejša. Zelo neprijetne so bili silno dolgi odmori tned posamnimi točkami, toda, kdoi ve, da tudi navidezno kot igrača lahki plesi utrudijo umetnikovo dušo in telo, odpustil je te odmore tzlahka. Aplavza je bilo navzlic žalobno prazni hiši zelo mnogo, plesalca pa s.a ga tudi čez in čez zaslužila. —* Svetovni spomenik. Iz ?ir;zi poro-^ čsjo: Zveza, mednarodnih udruženj jc pred* tožila francoski vladi spomenico, v kateri je govora o nameravanem svetovnera »pome« niku, ki bi nosil ime »Mundanc.nw. Kot mesta, ki izpolnjujejo pogoje za duševno svetovno središče, se navajajo: Par/, Lo»i» don. Ženeva, Haag, Washington in Rim. V spomenici se naproša francoska vlada, da naj premotrl možnost za postavitev "»v:.->v# nega spomenika ▼ Parizu. julijska krajina. — Za potrebe tržaškega prisfandern sa je v rimskem senatu toplo zavzel senator Mosconi. Dotaknil se je vprašanja paro* plovnih družb, ki dobivajo državno podpo* ro. Priporočil je za to podporo posebno pa« roplovne družbe, ki vzdržujejo pomorsko zveze, katere se začenjajo v Trstu. Senator Mosconi je opozoril vlado, da je treba računati na jugoslovcnsko konkurenco na Ja-' dranskem morju In je radi tega poudaril potrebo, da je treba posvetiti več pažnjo prometu na tem morju. V izogib napačnega razlaganja poročila kr. itomisije glede na neobhodno potrebo pomorskih zvez jc go» vornik poudaril velik pomen promet« b vzhodom ter fzrazil nado, da se bosta tega zavedali 1 komisija t vlada. Tržaško luko ja treba pri tem vpoštevati ne samo radi nje* no^a pomena za izvoz, ter tudi radi pomena, ki ga ima ta luka za državno gospodarstvo.' ker se ne more tajiti, da je problem Trsta državen problem. Moscöni je izrekel tudi priznanje vladi, ki je sklenila trgovinske po« godbe z nasledstvenimi državami na vzho* du. Ko jc med vojno fn prve čase po vojni tlačila kriza tržaško luko, ni maniValo pro« rokov, ki so trdili, da se ne bo Trst — p« ločitvi od Avstrije — več dvignil. Dejstva •o ovrgla to žalostno prorokbo, vendar pa Trst še ni dosegel višine svojega predvoj« nrgt prometa, niti «c ne more reči. da bi bil današnji promet Trsta ustaljen. Mosconi je posebno se naglašal. da se interesi trža« škega emporija krijejo : interesi italiinn* skega naroda, tržaški problem je naroden problem, razvoj Trsta pomeni pospeševanje italiinnskc ekspanzije. Senator Mosconi je končno pokaral tt?di na vedno bolj pretečo konkurenco Hamburga, ki se dviga ln jo zlasti za Češkoslovaško privlačno h a m hur» ško pristanišče. Češkoslovaška je lani k tržaškemu prometu silno prispevala. Zato pa postavila Mosconi skrb za Trst in njegovo bodočiu.st na prvo mesto. V Trstu je napravil Mosergnijev govor sicer najboljši vti«k, ali tržnška skepsa napram Riaau aa radi tega ni nič zmanjšala. Sokolsfvo. — Prvi češknslnrašHf softoTskf ztot t; Ameriki se bo vršil 25. junija ti. v Clkagu T Grand Park Stadionu. Zleta se udeleži tudli odposlanstvo Sokolstva iz Češkoslovaške. Turisfika in šport. — češkoslovaška-Avstrija. Kakor JeW, Uajo Iz Prage, je pričakovati da pride le tekom pomladne sezone do tekme Češkoslovaška : Avstrija. — Avstrija : Švica. Med Avstrijo h\ Švico se vrše pogajanja glede meddržavna tekme. Švica je stavila termin za 25. marec, ker igra 22. v Budimpešti, dočim Avstrija vstraja na tem, da igra Švica 22. na Dunaja. — 16 milijard avstrijskih kron jt Imel prometa v preteklem letu dunajski &oV gometni savez. ; — Oxford : Cambridge 4:1. Za tekmo obeh vodilnih univerzitetnih moštev je v!a» dalo v Angliji ogromno zanimanje. Tekma se je vršila v Londonu In je končala z zmago Oxiorda s 4:1. Bila Je to 47 tekma, ki sta jo oba k!uba odigrala med seboj. V 21 tekmah je zmagal Oxford, v 21 Cambridge, 5 pa jih je ostalo neodločenih. — Mednarodnega kongresa F. 1, F. a, ki se vrši v maju v Pragi, se udeleli 45 držav, med temi tudi Nemčija. \ — Materi ponesrečenega Igralca Frera na Dunaju je bilo izplačanih 30 milijonov a. kron odškodnine. ; — Corlnthlans, eno vodečih anglešklk profesionalnih moštev, Igra o Veliki noči T Nemčiji. Angleži nastopijo proti Hamburger Sportvereinu ter Tenis-Borussia v Berlina. — Nnrml, Rltola In Amerika. Izredni uspehi, kl sta jih dosegla Paavo Nurml Ia njegov rojak Ritola v Ameriki, so zadiviU Amerikance In za oba Finca je nastal val navdušenja. Listi prinašajo velike članke o finskem športu in finskih svetovnih rekordih in vse se zanima za malo Finsko, katere Ime; je bilo doscdaj Amerikancem komaj znano. Zanimivo je med drugim, da Američani po-; nuja jo Fincem kbtffcor hočejo posojil ln prod.' sednik National City Bank v Newyorku, ki je porok za tri posojila, je Izjavil: Dežela« ki rodi take sinove, bo Imela tudi moč, da poravna dolgove. Nurml je torej ■«fKj^J*a propaganda za svojo domo višav . . Ji 0 »SLOVENSKI NAROD« dne 12 februarja 1925. «tev. 34 "t Dnevne vesti. V Liubuaru diu 1 Proč z demagogijo. Sedaj, ko so volitve za nami« lahko sniriiu in a stvarnim prevdarkom izprc* govorimo eno, cive o demagogiji. Pri« znati moramo, da smo poznaii demo* gogijo, io se pravi nestvarno in zločin* sxq zapeljanega naroaa že tudi pred svetovno vojno, ko smo še bili sami in smo se v glavnem borili za iokame de« ielne odbore. Zlasti SLS sc je v tistem času jrdiUovala z demagogijo.Fri tem je uporabljala v veiiki men cerkveni apa* rat» stavila prižnico in tarovž v siuzbo politične borbe, prepovedovala verni* kom čitanje nasprotnega časopisja pod pretvezo, da so li dnevniki protikrsčan« ski ali brezversko liberalnega duha. V novi državi smo do živali naj prvo razdraženo dobo povojnega nezadovolj* siva ter splošne nesposobnosti za pozi* tivno delovanje. Istočasno pa se je na Hrvatskem pojavila demagogija v obliki HRSS, ki ji ne najdemo para na vsem svetu. Kar je Stjepan Radič uganjal s hrvatskim seljakom, kar je ponujal hrvatski inteligenci, bije v obraz poli* tičnemu poštenju in stvarnosti! Na isti način* samo nekoliko bolj kulturno in premeteno je postopala na* ia SLS. Ta stranka je vsakokrat posta* vila take programe, ki so dišali javnemu mnenju ter zlasti čustvovanju našega preprostega seljaka. Spominjamo se sa* mo najprvo na splošno, jugoslovensko gibanje. Med vojno je SLS spoznala globoko potrebo našega naroda po miru. Hitro je pograbila jugoslovensko idejo, ki je v tistem času faktično predstav* ljala nekako mirovno, pacifistično idejo razorožitve ter bližnjega konca svetov* ne vojne in razpada Avstrije, V mladi jugos o venski državi stranka radi svoje pasivne in nesposobne vlogo ni prišla do krmila. Ki se znala vpreči za državni voz in pomagati pri notranji konsoli* daciji. Zbala se je splošne preorijen* tacije naših mas in zlasti si ni znala po* magati s predsodkom klerikalizma, ki ga je menila ohraniti za vsako ceno! Ni spoznala misije, da je treba formirati v novi državi ne plemenske, marveč splošno državne in medstanovske, drža* votvorn* ljudske stranke za vso državo in ves naš narod od Triglava do Var» carja. Vrgla se je v hudo opozicijo in seve na demagogijo. Zagrabila je za splošno nezadovoljnost, ki ni bila sa* mo nas patent, marveč splošna evrop» ska prikazen. Na to nezadovoljnost je zidala zahtevo po avtonomiji, vzbudila v našem narodu stare slovenske in* stink te, ki so sami na sebi kot splošna vest po pozitivnem delu nekaj izredno dragocenega, kar pa je razumela dema* goško v smislu zahteve po klerikalnem pašaliku in cerkveno*politični avtono* mijL Tekom sedanje borbe je zapustila svoja stara gesla, opustila je slovcn* stvo, avtonomijo, krščanski bol j še vi« zem in federacijo, za kar se je svoj čas tako navduševala tor potipala na novo struno javnega čuta, to je na odpor proti nasilju, terorju in zatiranju. Dasi vsega tega v naši državi ni, ker vlada izredno širokogrudna svoboda in pro« stost, je zagnala peklensko vpitje o vseh teh stvareh, klevetaJa vsevprek, kar ne trobi v njen rog, demoralizirala mase, poteptala vsako avtoriteto, raz* širjala tatarske vesti ter s tem vsem dosegla v ravnokar minoli volitveni borbi vrhunec demagogije. Niti en njen voditelj ni zinit ka* ko stvarno besedo o našem gospodar* stvu, o socijalnih vprašanjih v ljubii ar* ski in mariborski oblasti, o potrebah našega kmetijstva, obrtništva, o željah delavstva in industrije, šolstva itd. — Klerikalna stranka še nikdar ni bila glede programa, glede svojega konkretnega programa tako negativna, ka* kor topotf m m • — Kdo bo plačal mtWons!ce dolso-ve flubljnnslfe občine? Pišejo nam: Ko se je z napredne strani žigosala kleri-Kalno-komun'sticna znpravljivost na magistratu, ker so klerikalci naprtili mestni občini v dveh letih 50 milijonov d0Iora — seveda dinarjev, ne kron! — so klerikalci z drznim cinizmom odgovarjali: »Mi napravimo milijonske dol-Eove. liberalci jih brulo pa plačeval!« In Ijnblianski napredni davkoplačevalci te dolgove že dnnes ne le čutijo, marveč tudi že pošteno — plačujejo! Ali naj pride gospodarstvo mestne občine zopet v roke te črne Jntcmncijonate, ki bo ljubljanske davkoplačevalce izscsala do krvi in mozga? —. Slovenska kultura v znamenlu — rdeče brošure. V volilnem metežu se je marsikaj prezrlo, kar bi bilo škoda, ako bi se ne rešilo za zgodovino. Med take »znamenitosti« moramo Šteti tudi izjavo, ki so jo poslale na Sveč-nico leta 1925. po Kr. ljubljanskemu škofu sledeče klerikalne organizacije: Prosvetna zveza, Leonova družba, Slomškova zveza. Slovenska krščanska ženska zveza. Orlovska podzveza in Orliška podzveza (reete p o d v e -s&Ot Katoliško akademsko starešinstvo. I« februarja. 1925. Slov. dijaška zveza, Krekova mladina. Sveta vojska. — Možje in mladeniči« žene in dekleta, lajiki in duhovniki neštetih organizacij se zahvaljuje škofu dr. Jegliču: »slovensko ljudstvo ste vodili s svojimi 6pisl v srečno rodbinsko življenje in kazali pota naši mladini...« Kolikor nam je znano, je izdal škof v tej stroki.dve brošuri: rdečo, »Ženinom in nevestam«, ter zeleno, »fantom in dekletam«. Nismo strokovnjaki, da bi mogli presoditi, ali si je škof a to »literaturo« res zaslužil toliko priznanje. Klerikalne organizacije morajo imeti v tem pač več prakse. — Nesramnost! »Slovenec« je v svojem obupu zakrivil danes to-le in-famijo: »Ljubljana je volila svobodno, po svojem prepričanju. Izrekla se je za politiko sporazuma, za zakonitost, mir in red, za kulturni ter gospodarski napredek slovenskega naroda ter za njegovo politično svobodo.« Pribijemo, da je Korošec »sijajno« zmagal samo s pomočjo Nemcev, komunistov in peščice ravniharjevcev. Niti Nemci, niti komunisti, niti ravniharjevci pa niso glasovali za kulturni in gospodarski napredek slovenskega naroda« ker ga prvi iz dna duše sovražijo, drugi sploh ne priznavajo, tretji pa izdajajo. Ce si drzne »Slovenec« javno trditi, da so komunisti za zakonitost, mir in red ali Nemci za napredek slovenskega naroda, je to v najboljšem slučaju infa-mija, kakršne je zmožen samo klerikalec. — čestitamo! »Slovenec« zadnje čase neprestano citira beogradske »Novosti* in servira svojim backom goro-stasne laži tega zakotnega lističa, ki ga izdaja znani zemljo-»radnik« Joca Jo-vanovič Pižon. Ta gospod je znan v srbski javnosti kot največji zapeljivec kmetskih mas, ki pa so se ga prav pri teh volitvah srečno otresli. »Slovenec« je našel sebe in svoje klike vreden vir, iz katerega črpa duševno hrano za svoje backe. Svoji k svojim! Čestitamo škofovi kliki na tej pridobitvi! — Zaradi očitka naprednega Izdajstva sta vložila proti našemu listu in »Jutru« tožbo dr. Ravnihar in veletržec Jelačin ml., češ da srna jih žalili na časti. Tako javlja svetu dr. Vladimir Ravnihar, ki Je silno ogorčen zaradi tega očitka. Ogorčen Je tudi zato, ker napredni listi žigosajo one dvoživke ,kl se izdajajo za naprednjake, v nev deljo pa so volili klerikalce. Zakaj so neki gospodu doktorju, ki se sicer vedno bahavo trka na prša, da on edini »rešuje« napredno LJubljano, tako pri srcu ti napredni uskoki? Pa ne zato, ker so ga ti že prehiteli In že izvršili dejanje, za katero sc ot» pripravlja šele za dan IS. marca?! — Novopečen klerikalec. Profesor me« dicinske fakultete dr. Alfred Serko iz* javlja v današnjem »Slovencu«, da je v ne« deljo res volil klerikalnega kandidata drja. Korošca. To priznanje jc prav dragoceno za one, ki so moža navzlic njegovim meta« morfozam še vedno šteli med naprednjake. Pravijo, da je bil tega Scrkovega koraka najbolj vesel Dušan Sernec, ker je dobil s tem vsa i enega tovariša, ki mu je v značaju enak. Klerikalcem privoščimo obal — Več jasnosti glede semestralnfh počitnic! Iz učite'jskih krogov nam pišejo: »Glede zaključka prvega tečaja je vladala letos sp!ošna zmešnjava, ker višja šolska oblast ni lzda!a nobene jasne odredbe. Ne-dostatek se tiče posebno osnovnih in meščanskih šot. Sicer ra tudi učiteljišča, ki vendar moramo gteti n-ed srednje Sole. in. niso imela skupnih scmestralnih počitnic z ostalima srednjimi šolami. Na osnovnih šolah so ponekod zaključili prvi tečaj v sobote . »auuarja, ker so se voditelji ravnali po neld starejši aaredhf, drugod pa 31. januarja, a nekateri posebno pedantni voditelji :.. pr. v Brekmnrjn, pa spi:h niso dovoiiii - semestralni zaključek nSteljstvn niti eriega mrevs Ja nfZaupn:ki! Sedanji režim, ki nam je stori! že toliko krivic, nam je zaseka! danes novo rano, namreč, da nam je brzojavno odpoklical našo nad vse ljubljeno definitiv no nastavljeno učiteljico domačinko gdč. Zirovnikovo v novo služ bo v Kropo. Ml srde" ŽIrovnikove nikakor ne pustimo iz Št. Vida, ml ne pustimo, da bi z nami pometali. Zato se vabite itd.« Ta parte je veljal obenem kot vstopnica za sestanek klerikalnih zaupnikov, na katerem so seveda dali duška ogorčenju In sovraštvu do države. Prihodnjič pošlje K. O. SLS od hiše do hiše križ, na katerem bo razpet leseni g. A., da spravi plerlkalizem na noge čim več klerikalnih fanatikov. Zdi se nam, da bi bil že skrajni čas stopiti na prste gospodi, ki tako brezvestno zlorablja cerkev in verski čut. češkoslovaŠUa državljanov. Konzulat CSR v Ljubljani poziva tem potom vse Češkoslovaške državljane, rojene leta 1905, ki stanujejo na ozemlju Slovenije, da se v svrho registriranja v naborno evl-dencljo najdalje do 31. marca ti. pismeno ali ustmeno pri njem zglase. Istotako naj se zglase letniki 1904., 1903 in starejši vključno do L 1898, ki so bili pri zadnjem naboru spoznani za začasno nesposobne ali pa iz kateregakoli vzroka niso zadostili svoji naborni obveznosti. V prijavah je navesti točen naslov ter podatke o rojstvu in pristojnosti. Nabori se bodo vršili sredi meseca aprila, kar bo pravo*asro objavljeno v časopisih. —■ Slovenska rfflaška zadraga na Dtraa-fa Izreka vsem svojim dobrotnikom, ki so se odzvali ajeni prošnji, najiskrenejšo zahvalo. Darovali so: po 1000 Din: Mestni magistrat v Ljubljani; po 500 Din: Mestna občina v Kranju; Mestna hranilnica, Maribor; po 250 Din: okrajni odbor v Brežicah; po 200 Din: g. Jos. Javoralk. lestn! veletrg. 2ama; po 100 Din: Tovarna Tekstilia, Ljubljana: f. dr. Tajnšek, zdravnik, S t. Pavel prt Preboldu; g. dr. Ivaniševič, zdravnik, Kostanjevica; g. dr. Ješ«, primarij, Ljubljana; g. dr. Tavčar, zdravnik, Radeče; g. dr. Božič, odvetnik. Celje; g. dr. Petrich-Prank-heim, od v. Ljubljana; s. dr. Juro Adlešlč, odv„ Ljubljana; g. Norbert Mini nek, Dravograd; g. dr. Oblak, zobozdravnik, Ljubljana; Posojilnica v Vranskem; po 50 Din: g. dr. Dereani, zdravnik, Kamnik; g. dr. Juro rira-šovec, odvetnik, Celje; g. dr. Milko Hrašo-vec, Celje; g. dr. Großman, odvetnik, Ljutomer; g. dr. Kramberger. zdravnik. Sv. Lenart; g. dr. Trampuž, odvetnik. Kamnik; g. dr. Benkov!č, odvetnik v Ljubljani: g. dr. Jenko, Ljubljana; po 25 Din: g. dr. Breskvar zdravnik, Ljubljana; g. dr. Zdolšek. od vet. Brežice; po 2D Din: g. dr. Pr. Kogoj, Jesenice. — Ob tej priliki naj še spregovorim-) besedo. Revni slovenski vlsokošolcl na Dunaju so edruženl v zadrugi, ki jih gmotno podpira. Večina članov stoji pred zakTjuč-kom študija in brez njenih, čeprav malenkostnih podpor, bi bili rrrnogi prisiljeni svoj Študij ukiniti ali zavleči v nedoglednost. Obračamo se torej na svoje darovalce s toplo prošnjo, da nam ostanejo zvesti, še iskreneiše pa prosimo ostalo slovensko javnost, da obrne na nas svojo pozornost. Ne odtegujte rok! Ne gre za spomenike, gre za mlada Življenja. Darovi naj se pošiljajo na naslov: Slavcnska banka d. d. Maribor, Aleksandrova ce^ta. — Obrtne J'le ▼ Dalmaciji. Ministrstvo trgovine in industrije namerava otvo-riti letos v Dalmaciji več splošnoobrtnih in obrtno-trgovskih (nadaljevalnih) šol. Novt šole dobi v prvi vrsti Split, Kotor, Dubrovnik, Selec In nekatera druga dalmatinska mesta. — Za popravo vojnega brodovja Je dovoljen kredit v znesku 11,000.000 Din. — Propaganda za naš Jadran. V nekem praškem kinematografu je bilo te dni predavanje o lepotah našega Primorja s skioptičnimi slikami. V zelo dolgem filmu Je bil predočen navzočemu občinstvu Su-Sak z okolico, Crikvcnica, otok Krk in več letovišč na gornjem Jadranu. Udeležba je bila ogromna. — Potres. Observatorij prof. dr. Be-larja v Gorjah nam poroča; Na velikem potresomeru našega observatorija se je pojavilo 9. t m. ob 15. prav močno vznemirjenje zemlje. Natančna določitev od 17. do 19. ure trajajočih odmevov daljnega po. tresa ni bila mogoča. — Iz Rožne doline. Pišejo nam: Nova cesta v Rožno dolino je še vedno le napol dodelana. Navozill so kot tikve debelena kamenja, da se pasanti kar prekopicavajo čezenj, posebno ponoči. Marsikdo.si je že odbil pete, marsikdo pa si tudi razbil nos. Nekaj časa se je premikal po cesti valjar, potem pa so sa zopet odpeljali, češ da manjka mokrote. Zadnje čase smo imeli sneg in dež. toda valjarja ni nazaj. Prebivalci Rožne doline, med katerimi je mnogo prometnih osTužbenccv, ki morajo hoditi ponoči v službo, prosjo za cdpomoč. — Olepševalno društvo ▼ Rožni «jotnl priredi v nedeljo dne 15. februarja 1925. ob 15.50 pri Končanu predavanje o sadjarstvu In cvetličarstvu, ki postane lahko važen postranski vir dohodkov tik ob periferiji mesta vzorno napredujoče lepe, velike vasi. Predavatelj g. C e r n a k o j, nadučitelj v p. in posestnik v sosednji vasi Glince, — Odmor v pijančevanju prinesejo vsakovrstne volitve, toda le navidezno. Prepoved točenja alkoholnih pijač pa bi se v bodoče lahko izognila gorskih gostilen. kamor zahajajo le turisti in kjer sploh niso volišča n. pr. Sv. Jošt, Sv. Katarina, Šmarna gora itd. Nadalje bi lahko bue izvzete kolodvorske restavracije, toda le za potujoče občmstvo. — Za vzgled našim Izseljencem ▼ Ameriki služijo lahko Cehoslovaki. Kjerkoli so, se organizirajo In si tako zagotavljajo svoje vsestransko varstvo v tujini. V Kanadi je češkoslovaških izseljencev nad 14.000. Postavili so si v Montrealu svoje društvo, pod katerega okriljem so Cehoslovaki po vsej Kanadi. Častna predsednika društva sta generalna konzula češkoslovaški in jugosio-venski. Ljubljana. Narodna in napredna lista za občinske volitve t Ljubljani. Samostojna demokratska stranka in na* rodno*radikalna stranka sta vložili za občin« ske volitve to*le skupno kandidatsko !?sto: I. Dr. Dinko Puc, odvetnik; 2. Mihael Prest, profesor: 3. Josip Titrk, prevoznik in posestnik: 4. Anton Likozer, nad ičitclj: 5. Peter Šferk, trgovec in posestnik: 6. Pavel Deimon, strojevodja: 7. Dr. Joža Bohinjec, tajnik: 8. Adolf Ribnikar. načelnik v p.; 9. dr. Frane TomfnŠek. odvetnik: 10. Joče Dermota, fizikalni tehnik: 12. Ludvik Stih, knjigovez; 13. Franc Kavčič, gostilničar tn posestnik; 14. Rasto Pusfostemiek, urednik; 15. dr Stane Rane. tajnik: 16. Ciril Dotene, ravnatelj v p.; 17. Miroslav Vrbaa, trgovec In posestnik? 18. Miro Luznar. poštni urad* nik; 19. Josip Lovia, posestnik: 20. Frane PtaninSek, želeimi&i nadzornik; 21. Fran Afe* die. trgovec; 22. In!. Igo Pehari. rudarski avetnik; 23. Karol Oblak, mizarski pomoč« nik; 24. Alojzij Lombar, kroja*: 25 Simon Praprctnik. mizar In posestnik; 26. Dragotin Pogačnik, tinograf: 27. Josip Beki. davčni upravitelj; 28. Milo Katic, nadoflcijal: 29. dr. 2ivko Lana j ne, v« jI okretni fizik; 30. Inl. Fran Dedek, stavbnHc; 31. Frane Lev t ar, trgovec; 32. Josip Rebek, ključav« ničar; 33. Milan Paternoster, računski rav# nate!!: 34, Franc Metcer. trgovski sotn-dnik: 35. dr. Rudolf Kropivnlk. suplent: 36. Tom«! Markus, felezniškl pleskar; 37. Ivan Tetk, profesor; 38. Josip Bizjak, kro«»*: ~. ermn Ttsmnej, JctaOakl paznik; 40l Vskntis) Ut* bsmčič, kovafi In posestnik; 41. Ivan Zern» f;'en, čevljar; 42. Jožef Zganjat, mesar; 43. Ivan Gjud, brivec; 44. Ivan Gayer, kiju« Cavničar; 46. Vladimir Kuret, državni ekonom; 47. Matko Kante, šolski nadzornik; 48. Davorin Topolovec, nadrevident; 49. dr. Niko Zupanič, minister n. r. — Namest« niki: 1. Inl. Riko Sepla, železniški urad« nik; 2. Franc Batjet, trgovec in posestnik: 3- Josip Curhalek, mestni mojster; 4. Ivan Podgornik, poštni uradnik; 5. Josip Prime, mesar; 6. Ivan Janovsky, železniški pristav; 7. Ivan Sfrgutc, gostilničar; 8. Jože Ptankar, gostilničar; 9. Ivaa Scdlak, privatni name* ičenec; 10. Maks Dachs, tiskarski strojnik; 11. Vinko Janežič. poštni nadoficijal; 12. Lu« ka Jelene, ravnatelj; 13. Jakob Goli, posest« nik; 14. Jakob Smrajc, krojač: 15. Franc Krapei, kavarnar; 16. Zdravko Koren, že* lezniški poduradnik; 17. Ignac Vehar, mizar in posestnik; 18. Maks Sterte, strugar; 19. Anton Gregore, železniški nadrevident; 20. Anton Drofentk, uradnik: 21. Fran Cvet* ko, sprevodnik: 22. Josip Pičer, knjigovod» ja; 23. Fran Medica, trgovec: 24. Fran Le* ban. železniški poslovodja: 25. Ivan Mrak, nadsprevodnik in posestnik: 26. Damjan Godec, sprevodnik; 27. Anton Petetfn, ofi* cija! v p.; 23. Fran Xagtost. hi'nik: 29. Mi# Inn Plut, urednik: 30. Anton Smole, livar: 31. Fran Sz\'inšek, stavec: 32. Josip Klemen* č'č, uradnik; 33. Fran Derenda. tovarna*-; 34. Karol Kehn, posestnik: 35. Josip Smete, krznar: 36. Janko Blagajne, strokovni uči« teli: 37. Fran Gorazd. učiteli: 3S. Ver?j švafger, železniški uradnik; 39. dr. Josip Klepec. odvetnik: 40. Anton Jug, ravnatelj: 41. Josip Breznik, profesor: 42. dr. Josip Plemet). tiniv. profesor: 43. Adalbert Jue, trgovski pomočnik; 44. dr. Pavel Pestotnik, profesor: 45. Fran Majcen, učiteli: 46. Ml* r^slav Oregorka, železniški nadrevident; 47. Rncfolf Rorman, poštni uradnik; 48. Filip Omtadič, urednik; 49. Ivan Jakopič, knji« govez. — KTerikalno-ravnlharska kandidatna lista za občinske volitve v Ljubljani. Ka. kor smo že poročali, sta dr. Ravnihar in Deržič v družbi z dr. S t a n o v n L kom in dr. Peric cm vložila v soboto skupno knndldatsko listo za občinske volit« v ev LJubljani. Nosilec liste jc dr. P e r it, na drugem mestu je dr. S t a n o v n i k, na tretjem Deržič in šele na četrtem d». R a v n I h a r, za dr. Ravniharjcm Je kot peti Hočevar, na šestem Jeglič, na sedmem Orehek In nato Pire, same že znane klerikalne korifeje. Kako da Ravnihar še do danes nI objavil v javnosti te lamelne kandidatske liste? Ali se nemara vendar le sramuje te najnovejše svoje družbe? — Tretjo kandidatsko ffsto so vložili komunisti. Nosilec te kandidatske liste ]i dr. Milan L e m e ž. — Inženerska komora ▼ LfubJlanl. Na temelju začasne uredbe o ustanovitvi Inže-njerskih komor se vrši v soboto 14. lebr. ti. ob 14.15 min. pop. ustanovna skupščina Inženjerske komore v Ljubljani, ki jo sklicuje »Udruženje jugoslov. inženerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana.« Na dnevnem redu je konstituiranje komore, volitev delegatov v glavno upravo lnženjersk-h komor v Beogradu in ustanovitev proračuna. Neposredno pred skupščino se vrši zbor dosedanje inženjerske zbornice radi pravilnega razpusta te zbornice In predaje njenih agend sekciH LJubljana UJIA, odnosno novi in-ženjersk! komori Pismena vabila na oae zborovanji so se poslala vsem dosedanjim članom inženjerske zbornice ter prosilcem za novo pooblastitev, kojih prošnje so pravilno utemeljene. — Smrtna kosa. Dne 10. februarja je po kratki bolezni umrla ga. Marija Replče-va. roj. Bizovlčar, posestnica v Trmvem, mati g. Prana Rep:ča, sodarskrga mojstra, in tašča zdravnika dr. Alojzija Siechte. Po-kojnlca je bila vrla slovenska žena, skrbna gospodinja in blaga mati. Vso svojo deco Je vzgojila v narodnem duhu. Njena hiša v Trnovem je bila na glasu kot ena najuglednejših in pokojnica je vživala v vseh krogih splošen ugled in spoštovanje. Pogreb bo v četrtek 12. trn. ob 16. iz Kolezljske ulice 18. na pokopališče k Sv. Križu. Bodi Ji ohranjen prijnzen spomin! — »Športni karneval«, ki sa je priredit kakor običajno tudi letos SK. Slovan, je uspe! sijajno. Prireditev se je vršila v gor-nih pierotov, vročekrvnih Špank itd. V osta-rana je bila okusno dekorirana, stene pa so bile okrašene z efektnimi športnimi karikaturami. Na plesu je bilo dokaj lepih mask, nekatere so vzbujale pozornost vsled svoje originalnosti. Med drugim smo opazili dva krasna rokoko kostuma, dalje je bilo več bogato nali>panih bajader, nekoliko elegantnih pierotov, vročekrvnih Špank itd. V ostalem je bilo mnogo tipičnih kostumov, kt jih je opažati na sličnlh prireditvah. Opazili pa smo tudi nekaj prav elegantnih toalet. Okoli 22. je prispel v dvorano tudi Mister Chaplin, kojega »65 desetniki« na nogah, so vzbujali pozornost in krohot. No. Chaplin s svojimi harmonikami hlačami. Lakom tn »halbkano« nI prišel iz ravnotežja ter je vse zairkaeije mirno in dostojanstveno pogoltnil, kar se pač spodobi glasovitemu komiku. V ostalem je prireditev dosegla lep materija-len in moralen uspeh. — VefTkl ples Sokola U združen z ma, Škerado, ki se vrši v soboto dne 14. februarja v veliki dvorani Kazine, obeta biti radi lepe režije ena najlepših letošnjih plesnih prireditev. Sokol I. vabi Članstvo in prijatelje Sokola, da posetljo njegov ples v obilnem številu ter se tako koncem pred-pusta domače ter neprisiljeno pozabavajo. Za izborno postrežbo poskrbljeno. Vstopnina Din 15; za članstvo Din 10; toda le v predprodaji. Predprodaja vstopnic pri br. Albin Turku, Prešernova 48. Odbor 326'n — Pevski zbor Glasbene Matice, — V sredo 11. t. m. ob 18.15 vaja za ženski zbor, v petek 13, t. m. ob 18.15 sa moški zbor. Odbor. 325/n — Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 2, goljufije 1, kaljenja 2 nn(*n*m»; rr.ini 2, pijanosti 2. prestopka ce-I stno-policijskega reda 9, prekoračenja coli-1 dlak« ur« L — Oremlj trgovcev za ljubljansko oko. lico vabi na svoj letni objni z!^or, ki se bo vršil v petek dne 13 febr. 1025 ob 9. dop. v grcm"};lni zboroval nie] * Ljubljanske Kreditne banke Alcksnndrovn cesta 1. L, z običajnim dnevnim redom. Frau Z c b a 1, načelnik I. r. 308/n — Podruzn'ra .Tt-'ros'ovcrske Matice v R!bnTc! Ima svej rc !ni občni zbor dne 28 trn. ob 8. zvečer v V!, razredu na dekliški osnovni Soli, z o1 :jn'nim dnevnim rec*^m. — »S. K. Hermes« priredi v aeboto dne 14. t m. v prostorih hotela »BeHevue« v Si* Ikl pustno maškaruJo. Vstopnina 10 Din. ZaCetck ob osmih /večer. — Odbor. 327 n — Tatvine. Krojaču Maksu Nccimerju Jc bi! 10. t. m. v Narodnem domu ukrr.dcn 135 Din vreden klobuk. — Nn velesejmu je neki Jakob AvSič tr£M d^ke ograje, ki meji vetesejem in Kozlerjev vrt. P »vzročll Je s tem slaščlčarkl Mariji Derfe\ čif: Irst Je ograja, 40 Din škode. Avšič Je bil ovaden. — VandaTIzem. Traiikantinji Ivcnki Kuš-ljan s Karlovske ceste 34 je neznan z'iko-vce razbil v noči dne 10. t. m. napisno tablo »Prodaja tobaka« ter H povzročil 50 Din škode. Iz Celja. —c Smrtna kosa. Na Bregu pr! Celju Jc v ponedeljek zvečer po dolgi mučni bolezni umrl gos:i'ničar in posestnik k. Jo-ško Božič, v 43. letu svojega življenja. Pokojnik Je bil ustanovitelj Zveze gosiilni-Čarskih zadrug v mariborski oblasti ter njjn načelnik. Bil je vedno naroden mož ter čislan pristaš demokratske stranke. Naj mu bo ohranjen časten spomini —c Sokolsko društvo v Celju. Ciklus predavanj priredi kulturno-presvetni odsek Sokolskega društva v Celju. Vršilo se bo zaenkrat 10, od Saveza predpisanih predavanj, ki vsebujejo to, o čemer bi moral bi:i vsak član ln članica poučen. Obenem bo to Idejna snov za društveni prednjački izpit. Predavanja so za članstvo obvezna. Prvo predavanje »O sokolski misli« bo danes v sredo 11. t. m. ob 2). zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Iz Maribora. — V Maribor jc prispel včeraj pesnik Cvetko Golar, ki bo prisostvoval danes premijert svoje komedije »Vdova Rošljia* ka«. — Sm~tna kosa. V ponedeljek jc pre* minula gdč. Ol^a Žmavc, 16 lctr.a hčerka ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Ma* riboru g. Andreja Žmavca. N. v m p. — V torek 10. t. m. je preminul po dalj'i bolezni g. Fran Tcrgler, izdelovalec voz v Mariboru. Pokojni jc bil star 57 let. Pokojni, ki jc hi! pravi oče mestnih revežev, jc povsod viival splošne simpatije. Blag mu spomini —m Vlom v vagon. V torek ponoči so neznani storilci vlomili v Trbovljah v plom* birani vagon in odnesli več bal usnja, med drugim 10 kravjih Lo2 z žigom T. li. N*r. 12. —m Spremembe v železniški službi. Pre* meščenl so bili: Kari S!-'a!a iz Ljubljane k železniški delavnici v Maribor: h komer* cijalnemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani so bili premeščeni uradniki Anton Trampuž, Anton Sokolcc, Rok Dobovi*,ck in Fran Schwarz, vsi iz Maribora. — Prometni uradnik Fran Paul Je bil od kolodvo* ra v Teznu premcšJcn v Beltince v Prek* murju. Vpokojeni so bili: Ferdo Soršak. Fran Tcrtinek, Martin Rome, Fran Slomc, Anton Rebolj, Valentin Gol b, Ja':ob Bračič-, Va* lentin Mcneak. Fran Rcmelj. Karl Fctrov» tič, Ludvik Jug in Anton Vukovič. Po znh. • Največji stolp v Nemčiji *e postavi na brezžični prs*a:i v K<;ni''s\v.sterhaMsnu. Stolp bo iz železa in r.o Eiffclovern fftotpu najve'ii na svetu. Nad vznozL»m doseže vi« šino 255 metrov. Stal bo na višini, ki se dvi* gA 45 m nad mimo tekočo rc'o Snee, tako da se bo dvigal stclp nad rečno površino 300 m visoko. * AH Je zdravo sprti v h'evu? Trdi v Švici na de/eli spilo ljudje radi v hlevu, kakor pri nas. Pravijo, da Je zdravo spati v hlevu in da je posebno prirornc'jivo v kravjih hlevih spanje ljudem, ki imajo slaba pljuča. Neki zdravniški strokovnjak pa prihrja po svojem do'gem opazovanju Jju di, ki spe v hlevih, do zaključka, da je spanje v hlevih škodljivo. Strokovnjak jc natančno preiskal nrjmanjšc de'e iz Rlevaegs zraka potom mikroskopa in Je uvidei, da zrak v hlevu, ako s;? do!<»o vdihiva, zelo Škoduje. V zrrku v hlevih Je polno maüh delov prahu, žlva^sk? dlake in nvndih delov kože. pa tudi mičkanih živalic, kar človek sprejema v s:be in kar udere v njegove tc*o ter se pr?rr?e pMuj all las In kože človeka, ljudje, ki spe v hlevih, dobijo nf slavi lišaj In las>e Um izpadajo, s*v. 34 »SLOVENSKI NAROD« dne 12. lebmarj« 1923. Gospodarstvo. jF Odgovornost bank. Banke so rastle po prevratu kakor robe, žal, da niso bile vse — užitne. V sosednji državi na naSem severu so to bridko občutili. Polom je sledil polomu; posledica pa je bila, da Je javnost kri* Čala in zahtevala odpomoči z novimi zakoni. Po pravici se je zahotelo javnosti, da naj jo zakon ščiti pred mahi-riacijamt načelstva bank. Ker imajo v Avstriji po zakonu z dne 7. oktobra leta 1921 strokovno komisijo za nadzorovanje bankarstva, ki naj poroča nacionalnemu svetu o svojh opazovanjih, porodil se je v tej komisiji predlog zi posebno oster zakon o odgovornosti članov načelstva za pravilno poslovanje v bančnem obratu. Kajti bs% tu le bilo največ mahinacij, ki so upropašča-le banke. Osobito pri delniških bankah se je dogajalo, da so načelniM bank. namesto da bi bili zvesti Čuvarji delničarskih interesov, obogatevali, a delničarji so Izgubljali vse. NaJčeSča metoda je bila ta, da so posle započeniali nn svoj račun, ako pa je pretrla izguba, naprtile so jih — banki; lahko pa je Šln star tudi narobe, samo da je nesla. Tudi ni bila redka TffirTa^en, rta so bančni organi izkoriščali prekomerno bančni kredit, ne da bi nudili za to kakšno varnost. Načrt komisije strokovnjakov je bil oster in zato dober, ni pa našel milosti v nacionalnem svetu. Tu se 1c iz* cimil nov načrt, ki je postal zakon. To je bil zakon z dne 29. julija 1024, It 284, zv. zak„ ki se imenuje zakon o bančni odgovornosti. Naj tu na vetfeitrfo dve, tri določbe iz tega zakona. Po navedenem zakonu so člani načelu " va bančne delniške družbe odgovorni za vsako Škodo, ki jo störe Ha ta način, da Tcršijo dolžno skrbnost poltenega trgovca. To jarOcev^mje pa ne zadene, razen članov načelstva, nobenih drugih bančnih organov, niti riirnajp drugi interesenti, razen akcijske dražbe kot take, pravice zahtevati odškodnino po tem zakonu. Dalje je zakon ustanovil konkurenčno prepoved za člane načelništva rn pa tožbeno pravico manjšin delničarjev v tej obliki, da sme ena desetina osnovne glavnice nastopati kakor toŽnica nasproti delniški družbi. Člani načelstva so odgovorni za sklepe načelstva tudi tedaj, če se niso udeležili seje, v kateri se je storil sklep, vendar le, če so namenoma od nje izosraH ali fW ■■ 90 slučajna izostali, pa niso vsaj nemudoma vložili ugovora zoper sklep. Olavtil prlfnetl odgovornosti načelstva zä Škodo Sö našteti tako: izdaja delnic pred odobritvijo državnega oblastva in pred plaCi-lom polne protivrednosti; zastava lastnih dernic, dovolitev kreditov «astav-Ijencem ali velikim delničarjem v nenavadni meri ali pod posebno ugodnimi pogoji ali potem, ko le-ti Se prejšnjih obveznosti niso bili izpolnili: otvoritev filialk brez odobritve; plačila po nastopu neolačevitosti; proda »a ali zastava efektin;h depojev; riädäTIrta zastava zastavljenih efektnih depojev t>r£ko meje lastne zastavne pravice; Špekulacije nr\ hrbtu lastne akcijske družbe; zakrinkanle udeležb, raranclj ali obveznosti vs^ke vrste V knügäh; opustitev kontrohvh naprav; nedöstätna evidenca kritnih kontov. Velevažna na tudi Čisto nova Je misel zakona, da so odgovorni poTcl? načelstva tudi še veliki akcljonnrjl, to so tisti delničarji, ki imajo vsled veličine števila akcij, ki so v niihovih rokah, pri generalnih skupščinah odločilno besedo. Oni so po zakonu s člani načelstva solidarno odgovorni, äko so dali povoda za kvarno*ravnanje načelstva. Slednjič je še važno, da Je zakon nastajanju poTitibncga števila bančnih podjetij naredil kraj, ker je odpravil koncesijsko prostost za taka podjetfa, Z zakonom z dne X decembra WUl Je dobilo celo finančno ministrstvo pravico, da nesolidne ali gospodarsko nemogoče akcijske družbe da" preiskati m jih sme — raznuš*ati. Ta pravica pa tmia le do kraia leta 1927. Kritika je na tem zakonu grninia osobito dvoje točk: Da ni treba članu načelstva doka7ovati. da le storil to, kar mora storiti vsak pošten trgovec, amnak da morajo tožite!ji kršitev te dolžne skrbnosti dokazati. Osobito pa Še. da odgovornost včliklh delničariev postane lahko iluzorična, kakor hitro se — poslužujejo za svoje namene slamnatih mož. Bodisi temu kakorkoli: Neki napredek moramo na vsak način v avstrijskem zakonu zazreti. K temu zakonu na Se oride drugi zakon z dne 29. julija 1°24 o ustanovitvan central za dename zavode, ki ima svrho, da se morejo lažje ustanoviti sanacijski zavodi za prevzem denarnih zavodov, ki jim grozi propast. —g Prorrčim Poljke a« Me ™2* JČazuJe sktmnih državnih dohodkov 1 mili-fardo 981.**4 394 zlatnikov. Poljski zlatnik velja nekoliko več kot švicarski frank. Preokret na žitnem trgu. Po poročilu novoaadske borzne agentu-re je napetost, ki je vlaoala U dolgo «a vseh evropskih m tudi pa naših domačih žitnih trgih« ponehala. S tem je odstranjena nevarnost gospodarske kriza v Evropi, žo-lo Čvrsta situacija na ameriških trgih je začela naglo pojemati in Cene dah ta dnem padajo. Dovoz m ponudbe na domaČem tri« so oživele žito ponujajo v velikih količinah. Cene pšenice so padle v 33 dneh za 30 para pri kilogramu in vse kaže, da je nadaJjni padec cefl neizogiben. Promet zadnjega tedna je znašal v Novem Sadu 307 vagon jv in sicer plenice 34, koruze 336 vagonov. Najbolj se zanima za nase Žito Italija, dočlm sta Nemčija lh Avstrija na naše*m zTBlcn trgu večinoma desutteresirarrt. V Avstriji je trgovina z žitom pod vplivom varljacij na svetovnem treu zelo rezervirana. Cene notlrajo v ŠJHnglh za 100 kilogramov v glavnem takole: domača pse* nica 5H—59, madžarska 64 H —6č %, jugo-slovenska (Z—63, argentinska Rosafc 62.50 —63, rž domača 53—55, budimoeštanska 56.50—56 75. domači ječmen 54—59. češko-moravskl 63—68, koruza 53—54, pšenlcna moka »0« dornača #5—98, madžarska 93—97 Kč, Jugosmvenska 93—96, krušna moka *P— 12, moka za krmo 50—54. Na Madžarskem ie položaj labilen. Pšenica notlra 6U5.0QO u krofly Ti 915.000, ab postaja. Na Češkoslovaškem so cene žita pod vplivom padanja cen na svetovnem žitnem trgu za par kron padle. Pri pšenici In ovsu so padle cene S—8 K*. V splošnem uoriraiot plenica Ia. do 295 KČ, srednja 270— 27$ Kc, rž 238 Kč. oves ia. 194 Ki, defekta* 175 Kč, vse ab postaja Praga po 100 kg. Donavska Koruza prompt 15J Kc, pozenjsa litcraciia 158 KČ äB Dunaj in Bratislava. Na trgu je razpoloženje rriTrno. —C Izplačilo pokrajinskih dolgov bivše *Tsiro*Ogrske. Zagrebška trgovska in obrt zborfnea t)po*»fja vse interesente, ki imajo obligacije avtonomnih dolgov Hrvatske bivše Vojvodine K. anjske, Dalmacije Tn Besne, da je generalna direkcija državnih dolgov V Beogradu v Beogradu z razpisom z dne 20. okiobra \?t\ št 18.431 objavila, da sa bliža rcŠilČV Vprašanja vseh teh avtonomnih l$ov koncu in zato naj Interesen.i ne nadlegujejo generalne direkcije niti ostaTh fin, oblasti s prošnjami o pospešitvi te re* titve. Poziv ia izplačilo kuponov m izžrebanih tnSveenie bo povsod pravočasno raz glasen. —g Naš tobak za Poljsko. Doda no poročamo, da je uprava poljskega tobačnega monopola kupila od naše uprave 233 tisoč kg jugoslovenskega tob; ka. Če bo tobak dober, ga kupi Poljska še več: ~-g Mednarodni sestanek zastopnikov vzorčnih sejmov se je vršil preteklo nedeljo v JftTaflu, Zastopani so bili semnji v Bruslju Franfclurttt, "LTjohu, Lipskem, LonJonu, Pra-I, Utrecht», Valencfji, na Dunaju tn Milanu, azpravijala so se razna vprašanja, ki zadelajo "skupilo vzorčne semnje. Sprejete se bile resolucije, s katerimi se hoče doseči pri posamnih vladah raznovrstne olajšave v prometu, "ki Še tičejo bodoče organizacije -veJe.sejmov, da bo uspeh vedno večji, in končno se je sklenilo, da skliče vodstvo milanskega velesejma še en sestanek, na katerem se ustanovi stalen organ skupno ca združene velesejme. —g Francosko-ruske banke. Predsednik ruske zunanje trgovske banke Taratula poroča, da je predložil sovjetski vladi Štiri ponudbe francoskih bank za otvoritev fran-koTuskega denarnega zavoda v Parizu. Francoska skupina bi pa vzela polovico temeljnega kapitala. Banque de France baje s simpati;o pričakuje ustanovitev sovjetske banke v Pariza. —g Lanski vinski pridelek na Francoskem znaša po zadnjih podatkih 67.9-18 5c 9 hektolitrov napram 57.164.170 hI prejšnjega leta. cd je ia 10,784.399 hI več. —g Zastopnik naše monopolske oprave v Varšavi. Poljski listi poročajo, da se mudi te dni v Varšavi zastopnik naše monopol-ske uprave, ki se pogaja s poljsko vlado glede prodaje večje količine makedonskega tobaka. Poljski strrkovnjnki so se izrazili, da je kvaliteta našega tobaka zelo do. bra. V sveži s temi pogajanji naglasa poljski tisk, da predstavlja Jugrs'aviJ? zelo ugoden Izvozni trg zlasti za poljske teksti* lile, sol, premog In kemikalije. —K Glavna carinarnica v OirlcL Goriški »Gospodarski Vestnlk« piše: Za popotnike in izvoznike je jako neprimerno, da se carinama na progi Trst-Podbrdo nahaja v Podhrdu. Trgovsko-obrtna zborr.ica je napravila korake, da bi se ta carinama prenesla v Gorico na bivši državni kolodvor, kjer bi se pregledovanje lažje In za potnike komodnejše opravljalo. Prostorov je dovolj na razpolago. —g Iz Italijanskega gospodarstva. Izvoz sadja in zelenjave Iz Italije v Anglijo se je lani precej dvignil, ker so se uvedli direktni vlaki. Toda mnogo blaga se je pokvarilo med potjo radi Stev$rrili v—iV0v, ki se pojaviro pri vsakem takem pričetks. Izkušnje izuče človeka. Obeta se vedno ugodnejša kupčija z zelenjavo v Ar.gMjo, — Uvoz lita Iz Inozemstva ra«te. Meseca anw vembra se je uvozilo žita 1,506.000 i.vinta-lov. od avgusta do 31. decembra lani skupno 7,650.235 kvintalov žita. Uvoz bo še rasteh — Pšenica se prodala po 200 do 210 lir kvintal. volov! po 6.70 Kr kg žive tež% teleta po 10.50 lir žive teže. kokoši po 13 Ur komad, sano po 30 Ur kvint^. r!ani?ra po 10.50 lir, šunka PO 25 lir kg. rr?gt kQ 10 lir kg, jajca po 70 cen tez'mov komad« vino po 90—163 lir hekto. olje po 9 lir Ifter. —g Konaorzl na Angleškem. Tekom lanskega leta je ustavilo na Ang'elkeYn svoja plačila 8135 tvrdk. med temi Je bflo koo-kurzov 5390 in 2744 popostnlh pogodeb. V bankarstvu, industriji In veletrgovini je bilo 1061 falimentov: v drobni trgovini Ia roko-dtUtVB ie bUo pUCUalb wUvUcv «INI» To in ono. i r Tudi moda se ponavlja. Kmalu na veliki traneesai revolnoHI 4n *o Robespierroveni padca je prišla v Fran-ÖÜ na krmilo sova vlada pctorlce direktorjev. Ki so vladali popolnoma neomejeno. Obe zbornici, »gornja ia spodnja, sta samo glasovali o tem. kar je direktorii odiočil. Ta dlrektorij ni zapustil po svojem št5rilet-netn vladanju posebno globokih stedov v ■»odormi, pač pa v mod!. V bogatih slojih so zaceli gojiti modo prav tako, kakor so jo gojiU prej aristokratski krogi. Samo da je bUa ta moda čisto drugačna. Navadno se razvije moda polagoma, evnlucijonaririm potom, za časa francoske revolucije pa je nastala revolucija tudi v modi. Redko kdaj so nosile Ženske tako ostudno obleko In k'obu-fce, kakor tik pred in po revoluciji T 1789— 1792. Plašči In krila so bila zadaj zelo nagubana, v ogromnih pričeskah so nosil« dame cele kodeljc ponarejenih kodrov, v ušesih mesto uhanov cele neoknsne obroče, cct pas pa so bile pretegnjene tako, da bi se ji n dandanašnji vse smejalo. Ko pa se je pojavila nova, takozvana proletärska aristokracija, se »e temelj-ito spremenila todi moda. Damske toalete so post ** ozke In visoko, pod prsi prepasane. Mesirj kratkih htac M nogavic dc kolen so začeti gizdalini nositi doigg hlače, kakors-ne je nosilo popreje sama phprosto francosko l.udstvo. Takratna moda je zahtevala ovijati vrat na r.3Čln. ki je za francoski dlrektorij žnačTlen. — nosTJ $b dolge bele iale, k! so jih zavezovati fricn, da Je bW vrat -podoben krofa sitega go'ooa. In sedaj se jt ta moda v Pariza zopet pojavila, kar je dokaz, da ni bila tako napačna, šal okrog vratu nosijo v Parizu moški in ženske vso zimo. Sali so iz belega orepdsjiina ali kakega -drugega mehkega blaga. Ovije se dvakrat okrog vratu, spi-e-daj pa se zaveže v obliki petlje Ce hoče biti dama posebno elegantna, n^si pod ža- ketom aH phiScem 5c tekrvr?*-. ki # pomaicr skrit: kone^ ir:!a Za vezati s! leDO to n*"^ r-no kravato, pa ni tako enestavno. Vedno kadar se je pojavila v Parizu ta moda. so imeli z njo velike TTreg'avrce. Okrog leta 1Ä30M ko 30 tudi nosttt sltčne samoveznice, samo črne, so ustanovili v Parizu celo posebno šolo, v kateri se je miad'na uci'a za-veztrvatl kravati tako, da bi vsaj deloma mogla posnemati znamenitega arbitra elegance Brummela, ki je veljal takr?t za mola, ki mu pravijo Angleži »leader of fas-hion«. Nekateri g^z^aTInl one dobe so nos!*I tako do!?o In ozko samovezrnec. da so "morali lakaji begati okrog niih, pred no so jo po vseh predpisih mode omota'.l okrog vratu. Tudi nekateri žaketl novih pomla'iansk'.i pariških kostumov za dame nas zelo spominjajo na moške frake Iz dor»e direktorijT. K tem samoveznicam m toaletam spadajo visoki cilindri. ZSAMESiTI IZUMITELJ EDISOX, ki \t praznoval včeraj TSletnho ivojefa rojstva. Elektrotehniki v Sewyorku so sklenili igrat diti Edisonu na čast 20 nadstropni nebo* tlčnlk. Dama s sopranom. »Prager Tagulau« p^ina^a groteskno dogoüuico izpred ptasitega suoibča. u4.o je taxo; Knjigovez cimpH m ie zai>ia., da u.w-ko«a ncvwoia gdc ucu\u\a, ue *>o ni.i-ia mu vinaija ptea«e>^cnia, je mt&tmt, *iu iu.o- gU iai,uiC IZ^aVtl i« **WUV.^.vl, Ui. pi^ViC jeclja ia ua ui bilo za ooa n.-r >Jno itr j»ujw>4k>. c« iA *e poročila. Zato je bolje, da se inctfa. UeüvicKa je vaeia r u'^iu ves: niiino ua zuanje, aajll bna .e nav.^ciu ta si.ciio. simpel ^e je mesec Ui za tem porodi z ne&o ^»viijo. Me*ai pa ms #e t tiv*~ sa-pusecua iicuvicKa venuar HiiwaHM knjigovezu, on je uit, ki je našel .zjo.j 'i.c.itka g.asu in ji svetoval, ua se t*4oli. JigiWljdWt lieuvicka se je oj-n..e»a le »de e in sghpiia je, ua vp^a^a iilaw^u uw.icija z j poacevaujc pclja za svet. ficuuu w je k .emu ';u»c.a, je ud^ia nekega vcvc*a »o n.t^veiu napoi giuhe ^uiuduicc v jDStttnrl »v kouic«, kjer ima pcv^*u uiustvo *rinal?4. s/oj lokal, hedvicka se je junaško predstavila dirigentu RiaKD.iiUu in ta jo je profil, ua tekom večera zapoje kaj prijetnega, viani društva so jo opazovali zelo postrani, ko pa je zapela lepo pes^rn: »An dragi primi me ob boku«, tedaj je nastal v veiiki dvorani ogromen krohot. KrakuUcek se je praskal za ušesi, prvi tenor Hi v al je ka sijal od smeha in se potil, basist Tannberg si ie mašil papir v ušesa, dame pa so se beaetale in v zadregi kašljaie. bilo je strašno! tledvička, v ostalem pametno 27 letno dekle, je bila mnenja, da je navzoče s svojim rezultatom, nedolžnim izvajanjem zadovoljila, kajti vsebina pesmi je bila prlprosta, skorajda frivobia, četudi lepa. Da je njen glas donel kot glas ubitega pisk rs, da It bUa njena sapa kakor sopihanje melanholične lokalne lokomotive, na to Hedvička v svog dobrodušnosti niti mislila ni. In sedaj je stala tu, priklanjajoč se v svoji nevednosti na m Stranj m Oosdevoo Prttnsajs. Kraku** ček se je le vedno praska! za uSesi. nato je oblizntl svoj desni kara!ec in menil: >Pe-knej hlas. Kapek slaby, ale te:n«. (Kraacn zlasek, nekoliko šibek aH fin.) Presrečna Medvička se je vsedla na stol in naročila limonado. Z zanimanjem le nato sledila petju zbora. Med odmorom ni nihče govoril z njo, na svoja vprašanja nI dobila odgovora in tako se p je zdelo najboljše, da se pošlo, vi; popreje pa ji K še Krakuliček zagotovil, da bo o vsprejemu v društvo »Finale« že obveščena. Zapustivši lokal, jo je nagovoril nek neznanec: *Jaz sem barition Reisel in sem moral skušnjo na Žalost zapustiti, ker je moja Žena bo!na. VI imate dobor enakomeren glas, samo glasotvornice «e rde nekoliko suhe. Treba je, da jeste mnogo mastnega, predvsem vžlvajte kruh in gosjo mast in glasotvornice postanejo vsled tega bolj elastične. Tudi v trdo kuhana jajca so dobra, saj jih dajejo tudi kanarčke.p. Kaj je treba storiti? Hedvička je hila s to objektivno sodbo popolnoma zadovoljna. »Ali mislite, da Imam kot pevka bodočnost?«, ga je vprašala. »Vi imr.te prlro;en sopran gospodična. ?amo nekoÜVo preveč dihate. Ne smete toliko napenjati prsi. Gospodična, jar imam itaü.^nsko šolo, v zasebnem poklicu sem trgovski potnik, torej diletant, vendar dober in priznan. Zelo bi tne vpseUJo, Če W Vas mogel par ur poučevati v petja. Sani vam nekaj tednov na razpolago. In re?, Mcdvtčka je ža naslednji dan pTffla k ReMu. ki je stanoval v bom! sobici. Povprašam po Ženi je odvrnil, da JO odpotovala k tastu v Jičin. Gospod njtelj za poučevanje petja se je redini?s Hedvlč-ko za honorar 2000 Kč in ra posojilo 1000 Kč. Hedvička je dala denar. Kes čudna je bila prva ura. ReigI je pustil ubozico celo aro kričati »ah« in »oh«. Nato M je ufcazat. la globoko diha. Drugo uro sta ponovila !yto. ko pa je Hedvička prišla v tretje, ie ::išla vrata zaprta. Hišnica jI Je izjavila, da rofirooda Rei^Ia, ki že 3 mesece rrt plačal najemnine, vrgH Iz stanovanja. Pripomnila je tudi, da je Reigl brezposelni agent, te :upa:am sodeluje v pevskih društvih, kier za postrani gledajo. Uboga Hedvička je pri tej iziavi skoraj izgubila svoj glas. Sele se* v nesrecfllca uvdeia, da je šla na mn. Odhitela 'c h KrakuMčku. ta pa jo le peljal . * '■- ie zadevo ovadila. Pevec Reigl, nenavadno zanikaroe oe-ločen človek, se je te dni zagovarja! rad! 'eparije pred praškim kazenskim senatom. LJg ' vilo se je, da je mož res napravil to» n elf te pevske studile In da je mestoma celo v.stopa! na odrih. Na zadnje »c Je lotfl katerega je HI obtožen. BI! Je.obsojeo ia 4 mesece Ječe in je ponosno izjavil, da jt ; dovoljen s kazniio. NARAl .Ji .Vi........ iam . 1/lf.tu.» skale moško g/avo, ki iftMiujt jc narava »--»i« napwc^Hta tw jo vidimo na sliki. Cnezdo merilcev v Trebiču. Poročali smo že, da so prišle oblasti v Trebiču na Slovaškem na sled nečloveškim morilcem, ki so že več let zakopavali svoje žrtve in skrivali tal*o sledove svojega groznega posla. O tem dogodku izvemo zdaj še te-le podrobnosti* Razburjenje, ki se je polastilo javnosti mesteca Treblč, ko se je raznesla vest o odkritju zločincev, je naraščalo od trenot-ka do trenotka. Slo je za strašno tajnost dveh rodbin, Dvo^ačkove in Fejtove, Mno-1 žice so ob'egale trinadstropno hišo, pod katero so ležala strohnela trupla žrtev. Mnogi so menili, da de'o desetih delavcev, ki so kopali z lopatami v kleti in iskali trupla, ne bo imelo uspeha Foleg tega Je začel Dvo-faček po prvem presenečenju zavijati resnico in spreminjati svojo prvotno Izpoved. Preklical je svoje priznanje ter se hotel izmotati iz neugodne situacije. Izjavil je, da so vse žrtve pokopane druga poleg druge v bivšem mlinu. Preiskovalni sodnik je dal razkopati več podzemnih prostorov, ali o trupMh ni bilo duha ne sluha. Tedaj je Dvo-faček opozoril oblasti na neko dru^o hišo, v nedeljo je pa naenkrat izjavil, naj ga puste pri miru, ker je popolnoma nedolžen. Dejal je, da je bilo njegovo priznanje izsiljeno in da sploh ni ničesar zakrivil. Ponoči je bil ponovno zasli>an. nakar je priznal, da je morebiti res zakrivil umor. Zato so ga oblasti v ponedel:ek ("opoldne ponovno ori-vcdle na lice mesta, da pokale, kje se trupla zakopana. Ljudstvo je drvelo po ul'cah za nHm, kakor tt«di za starejšim Fejtom. ki je bil zaslišan pred njim. Zasliševanje Dvo-fačka je trajalo od 11. do poznega popoldneva. Ko je preiskovalni sodnik dr. Do-stal napel vse sile, je Dvoraček slednjič priznal, da žrtve sploh niso pokopane v mlinu, temveč d.i so odnesli po umoru trupla v vrečah za ondotni samostan, kjer so jih tudi zakopali. Ne glede na to so razkopavali dalje na kraju, kjer je bila nekoč turbina in kamor je privedel Dvoraček komisijo po prvem zaslišanju. Preiskovalnih organov in prisotnih radovednežev se je polastil dvom, ker nI nihče prav vedel, kje so trupla in kaj Je sploh z osumljenim morilcem Dvofačkom. Na dvorišču so kopali dalje in ko je bila jama že zelo globoka, je nastalo med množico živahno gibanje. Mnogi radovedneži so se vspeli z ulice na zid, ki jih je ločil od dvorišča. Naenkrat je izvlekel neki delavec s krampom iz gline desno roko človeškega trupla. To je bila roka enega hratov Pollc-kyh. Kmalu so potegnili iz jame napol strohneli trupli obeh Žrtev. Morilca sta navalila na trupli kup kamenja. Umorjena brata sta ležala oblečena in obuta drug poleg drugega z globokimi ranami na čreplnjah. Komisija je ugotovila, da sta bila ubita s sekiro. Orožnik Je pripeljal Dvofačka k truplom. Na vprašanje, da-li pozna žrtve, je odgovoril trd lno. Preiskovalni sodnik ga je vprašal, v katerem truplu spozna Matouša in v katerem Bartolome ja. Morilec je pokazal Matouša. Poznal ga je po dolgih laseh, ki jih pa na truplu sploh nI bilo. Sodnik ga |s opozoril, da je Sa prejšnji dan dopoldne trdil, da so bila trupla obeh umorjenih bra-Jov razsekana in pokopana za samostanom. Dvofaček je odgovoril, da je Izjavil tO Samt slučajno, ker ni vedel, kjs ji njegov pomočr nik zakopal trupla. Vprašanje je zdaj, kje so ostale žrtv«. Po novešjem priznanju morilcev Jih Je namreč še pet, in sicer neko židovsko dekletca, en mlajši in trije starejši 2idje. Bržkone so zakopane tudi te žrtve na onem kram. kjer so našli umorjena brata Pcllcka. Ko konča preiskovalna komisija svoje delo m ugotovi vse okolnosti prvih dveh žrtev, bo iskala dalje, da najde še ostalih pet žrtev. 2 90 ■ o 3-20 a i ako kupite angleško sukno za obleke, ga rabite le 2 90 m za kompletno obleko zaradi ang'e5ke Stri ie blaga. Prihranite Ia 30 cm. —~ N jbo jši in na-cenejši vzorci se bodo dobili pri Drago Schwab. Ljubljana. Senzacijonalno Haarmannovo pismo. Berlina prihaja sonzacljo?ralna vest, liaarmann, 24 krat na smrt obsojeni morilec je poslal očetu istotako na smrt obsojenega Gransa več strani dolgo pismo, v katerem fiaarmann popolnoma preklicuje vse obdot-žitve proti (Jransu radi soudeležbe na umo» rih. Pismo bo imelo naravno daiekosezae posledice, ker ima ž njim Oransov zagovornik na razpolago materljal, na podlagi katerega bo lahko zahteval obnovitev proca* sa. Kakor list javiqa »Hanoverlanlscher Kurier«, je Haarmarm tudi pred preiskovalnim sodnikom umaknil svojo, Gramsa obremenjujočo izpoved. Sodišče bo skušalo sedaj n-radno dognati, v koliko je Harmannovim Izpovedim verjeti. Oba zagovornika sta se že razTOvarjala z višjem državnim pravdnl-kom. Kako je Haarmannu uspelo pismo lz-tihotapiti iz ječe se ne ve, dokazuje pa, da je Haarmann skrajno prebrisan lopov. Uvedena je bila obširna preiskava proti nadzorniku jetnišnice. V pismu pravi Haarmano med drugim; Hans Grans me je dolga leta strahovito sleparij In okradel. Navzlic tema ga nisem mogel zapustiti, ker nisem Imel druge osebe na svetu. Grans sploh ni imel pojma, da sem moril. Videl ni nikoli ničesar. Grans Je sa* mo vedel, da sem perverzen In da sem harmoniral z mladimi ljudmi. Clra so bili moji umori odkriti, sem bil od tukajšnje policije prisiljen izpovedati neistmitosti. Iz strahu sem k vsemu rekel »da« in sem tako po krivem obdolžil Gransa. Ker je policija Izjavila, da me Grans zelo obremenjuje, sem si mislil: tega Grans ne bi smel. ker je Imel toliko dobrega od mene. Čimbolj sem lagal o Oransu, tembolje so postopali z menoj Jaz, Friedrich Haarmann, kličem nebesa zg pričo. Orans je nedolžno obsojan. Grans mf bil rikdar moj pomagač. Orans mi ni nikdat pripeljal osebe, ki Je postala moja irtev. C# Orans to vedel, bi to preprečit. Kaas Oranj je po nedolžnem obsojen vsled Mvtat M Ileus in vsjed moji o*v*ttt«_ ***** *i » • ..... S: 6. •SLOVENSKI NAROD* dne 12 februarja 19'5. Stev 34 Zu. Rice Durrouchst 64 Oarzanoo sta Da, Anglež se bliža, da se nad njim maščuje ta krivico, katero mu je storil. Drugače si tega ni mogel razlagati. Malbihn se je škodoželjno smehljal in zaničljivo skomignil z rameni Saj se to ni ggodilo prvič, ko ga v teku njegovega pusto-lovskega življenja zasledujejo ljudje, da bi z njim obračunali. Treba je samo kratkih računov. — Pripravil si je puško in čakal. Čoln je bil že v neposredni bližini brega, tako blizu, da je bilo slišati skoraj vsako besedo, ki ja bila izgovorjena v čolnu. Morison Baynes je stopil na noge. »Ti zločinec!« je za vpil, in v tem rrenotku nameril svoj samokres in izstrelil na Šveda, ki pa tudi ni izgubil prisotnosti duha in takoj odgovoril s Protistrelom. Malbihn se je krčevito z rokami zagrabil za prša, zrjul, potem pa je padel na kolena in na obraz. Tndi Baynes se je v krčih sesedel v Čolnu. Sesedel se je, kakor da bi ga nekdo podkosil. Črni veslač ni vedel, kaj naj stori. Ako bi bil samo Malbihn mrtev, bi mogel mirno veslati na- §rej in se brez strahu pridružiti svojim tovarišem, oda, ako je bil šved samo ranjen, bi ne bilo varno se približati bregu. Zato se je obotavljal in čoln zadrževal sredi vodo. Svojega novega gospodarja, ki je kazal tako lirabrost in vstrajnost in nezlomljivo odločnost, ie Črnec vzljubil in njegova smrt ga je nezimerno ganila. Ko je tako ves žalosten sedel v čolnu in mimo pregibal vesla in opazoval sesedeno truplo! Morisona, je videi, da se Baynes še giblje. Bay-| nes se je hotel obrniti; to Je bilo znamenje, da Se živi. Črnec Je izpustil vesla In se mo približal. Dvignil ga je in posadil. Nato pa je stole poskušal veslati; ko se je sočutno razgovarjal z Bay-nesom, je naenkrat od brega počil strel in črnec je s prestreljeno glavo padel v reko, v rokah pa je še vedno krčevito držal veslo. Morison Baynes je opazoval dogodke na bregu, zlasti se je trudil, da bi videl Malbihna in ugotovil njegovo usodo. Malbihn je ležal na zemlji, oprt na lakte in meril na Baynesa. Anglež se je še pravočasno vrgel na tla in v prihodnjem trenotku je Krogla žvižgala preko njegove glave. Malbihn je bil težko ranjen, zaradi tega njegovi streli niso bili več tako zanesljivi, kakor preje. Baynes je z vso previdnostjo preko roba čolna opazoval Malbihna, v desnici pa je držal samokres. Malbihn ga je takoj zapazil in ponovno ustrelil. Toda sedaj se Baynes nI skril za rob čolna, ampak je skrbno pomeril na Malbihnovo postavo na bregu. Zaslišal je bolesten krik; Malbihn je bil zadet Toda vkljub. temu še ni bil mrtev. Z uporabo poslednjih sil se je ponovno dvignil in ponovno izstrelil. Krogla je udarila ob rob Čolna, da so treske Baynesa udarjale v obraz. Baynes je odgovarjal z novimi streli, toda valovi reke so sedaj čoln zagrabili in ga hitro odnašali po reki dalje in dalje. Malbihn je ležal v mlakuži krvi. Toda njegova odpornost je bila. kakor se je zdelo, nezlomljiva. Streljal je. kakor v bitki, toda vedno je zgrešil svoj cilj. Tako sta se oba moža bojevala na življenje in smrt. Iz nj«iu težkih ran je tekla kri in lica so jima bledela. Beynesov Čoln je voda odnašala vedno dalje in dalje, dokler ni izginil za gostim grmičevjem, in streli so utihnili. POGLAVJE XX1IL V ujetništvu zlobnega človeka. Meriema je preletela približno polovico glavne ulice v napol razpadli in zapuščeni zamorski naselbini, ko se je kar naenkrat pojavilo kakih 20 črncev in arabskih bojevnikov, oblečenih v bele beduinske plašče. Obrnila se je, da bi utekla, toda težke roke so jo že zagrabile. Ko je tujcu pogledala v obraz in ga prosila, da jo pusti na svobodi, je v njem spoznala visokega, resnega starca z ostrimi potezami in s prodirajočimi, divjimi očmi, ki so bile uprte naravnost na njo. Pri pogledu na tega človeka je Mcricm oa strahu in preseneča nja zakričala in se tresla po celem telesu. B.l je to njen dozdevni oče, arabski poglavar, kateremu je pred leti v Korakovi družbi utekla. V njenem spominu so takoj oživele vse groze in trpljenja, katera je preživela v svojih otroških letih. Obstala je pred tein groznim in strašnim starcem tako preplašena in nemirna, kakor stoji zločinec pred sodnikom, ki ima izreči smrtno obsodbo. Videla je. da jo je poglavar spoznal. Niti leta, niti evropska obleka, v katero je bila oblečena, j ni izpremenila tako, da bi je ne mogel spoznati tisti, s katerim je živela leta in leta in bila v njegovi družbi vsak dan. »Torej Ti si se vrnila k svojim ljudem, ha?«! je porogljivo zakričal nad njo. »Prišla si, da poprosiš za živež in varstva ali ne? To je res imenitno, bodi pozdravljena.« »Pusti mc!« je zakričalo dekle. »OJ Tebe ne želim ničesar drugega, kakor da me pustiš k Velikemu Bwanu ,pri katerem živim.« »K Velikemu Bwanu?« je zakričal poglavar, nato pa je sledila iz njegovih ust cela vrsta ostudnih kletvin in zmerjanja; hotel je s tem pokazati vse sovraštvo do belokožca. katerega so se bali vsi zločinci džungle, kakor gorečega ognja In fca terega so sovražili vsi iz globočine svoje duše. »Torej Ti bi se rada vrnila k Velikemu Bwanu, ali ne? Pri njem si torej živela ves čas, odkar si utekla od mene. Toda kdo Te sedaj zasleduje preko vode? Morda Veliki Bwaraa?« »Ne. Zasleduje me oni Sved. katerega si Ti nekdaj prignal iz svoje zemlje, ki se je spri s svojim tovarišem in hotci mene Tebi ukrasti,« je odgovorila Meriema. Poglavarjeve oči so se zaiskrile, kakor oll jastreba, in takoj nato je zaukazal svojemu moštvu, da se pritihotapi v grmičevje ob bregu in tam čaka na Malbihna !n njegovo spremstvo. Toda Malbihn je bil v tem trenotku že na bregu in se >e zapuščeni naselbini že toliko približal, da je mogel opazovati ves dogodek na gjavni ulici. Šved je takoj spoznal poglavarja. Samo dveh ljudi se je Malbihn bal na svetu. Eden od teh je bil Veliki Bwana. drugi pa poglavar črncev. Samo cn pogled, ki je obtičal na tej znani, visoki postavi Arabca, je zadostoval. Naglo se je obrnil in ves preplašen zaklical svojemu spremstvu, naj rmi slede in hitel je proti čolnu. In tako so bili Malbihn in njegovi črni spremljevalci že preje na varnem sredi vode. predno so poglavar in njegovi bojevniki mogli prihiteti na breg. Na obeh straneh so streljali. Nato pa je Arabec ponovno zbral svoje moštvo, pustil zvezati svojo ujetnico in se odpravil na pot proti jugu. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS 19 let Priznane 9 Laruclnf< pflule na;-Slgnrneje ozdrav jo kapavic» (Trip ier) — Dobiva se no vseh lekar-tah po 20 D n Skat» ja. Po po?t» iznosi ia lekarna Diu m, flaibotlca. 15 L "1 Vsem s9 T ki hočejo piti rVro kavo, priporočamo našo izvrstno pravo domaČo koliusko clkorijo. Pijanost ndraili brro brez ved-nosli kii'en a .A^stinento St klen:ce za »0. 50 in 140 Din se odpisi" e le, ako •e vnošlje navt denl znesek v ptl-no očenem pismu in 20 Din za t an portne trojke. Gesellschaft für ehem. und meta! lurg. Industrie m.b H 1s6t Wien XIII 2, Wisagrlüg 9. BOLNI ^ Učenjaki so dokazati, da j krvne bolezni, nervoza, u-l lru enje, začasna nesnosob-J nost za delo in starost nov-j zroča pomanjkanje fermen'a J — gormona v zJvljenskib 1 2'ezah, kl so štabe že od j rojstva ali vsled bolezni ali j utrujenosti. Ako se na bol-\ nika preneso živalski fer-{ anenti — gormonf, se mu \ povrne zdravje, moč In ve-j seljc do dela. (PM. Broun-\ Sekar. Guaze, Karno, Stajic nah, Vo'onöv in dr.) „Kalefeld* D. Ka Jenitcher ko, naravni Hzfološki ekstrakti iz Žlez m'ad h žival vsebujejo fermente—gormone v aktivnem in nespremenjenem stanju. Detajlno II e-raturo z zdravniškimi ocenami pošlje brezplačno HiloJ Markovi!, BeoTsd, Poo Kn'rias br. Lit C. 2. K»b fluid se prodaja v lekarnah in drogerijah. 401 4 Pozor, šivilje! Plislranie v«eb vrst ažurl« ranje, entlaitja in nrtobir. čene gumbe trde u e najcenejše in najhitreje 37 BELIHAR i VELEPIč Ljublana. $o. Suka. Kr toArorstra uL 138. 406 Prostori zo delavnico pribMžno 200 do 250 m* obsežno, tudi lahko iz treh oddelkov, samo da je skupaj, kjer je kanalizacija, elektrciv vod, vodovod, dvorišče ter par prostorov za sta nov an e v LJUBLJANI. se vzame takoj zi 5do I0 let v na»em. Ponudbe pid šifro ,.T O V A R N A** na PUBLICITASdd. oglasni zavod w UuVlaitt Selenburgo/a ulica Makuiaiurni papir ä 0| z enostavnim premikom je pripravljen ara Sto sanje, ve* zanje sli slvsn;s LUD. BARAGA UUBLIANA Stleburgcva utfca 6/1. 116 Ljubljansko posojilnico v LJubljani. Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 10,000.000 D:n jamstvene ejlawtiioe. Vloge na hranilne knjižice ln tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso lak ture in ce*ije terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjiiba in proti poroštvu. Telefon štev. 9 Telefon stev. 9. 23 L JAVNA ZAHVALA. rodp:*ani F rano Anh. lastnik od p<~žnra prt*adHega hotelu „Mangart11 na Rečici pri Bledu, zahvaljujem se toplo ugledni zavarovalnici „Sava" d. d. v Zagrebu, ki ie po svo;em generalnem zastopstvu za Slovenijo v Ljubljani jako kulanlno priznala odšk »rtnino za škodo v znesku nad 1 milijon kron, ki sem jo dne 26. januarja 1925 po požaru ut.pel, čeprav sem bil šele malo časa zavarovan pri t^j družbi. Radi tega se čutim dolžnega, da se ji javno zahvalim in jo priporočam vsakomur kar na,topleje. BI v d, dne 5. fcUuarja 1925. Franc Ar/i. 402 403 Polrtl neizmerna 7*'o«t* naznanjamo vsem sorod«»kom. prilatcTjcm fn znancem srce rretn-suiočo vest. da je naša srčno jjbljena, predobra, zlala mamica, sta-a mamica in ta" a, gospa Marija Repič roi. Bizovičar Dosestnica dne 10. fetrttarja ob 10. uri zvečer po kratki zefo mučni bolezni, previden a s tolažili sv. vere, ratisnil« za vedno svo*e trudne očf. PögTeb pedrage pokojne bo v četrek. dne 12- februara'a eb 4. popoMne iz hl3e žalosti. K- iezij^ka ulica 18 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinski erob k večnemu počitku. Slovesna zadu§nica za pokojno bo dne 13. februarja ob 8. uri zjutraj v trnovski župni cerkvi. Blago pokojnico priporočamo v bag spomin In molitev. Ljubljana — Nov« Strašeči, dne H. februarja 1925. PaaB Slechtevsi roj. Reaif, hčerKa. M. U. Dr. Alois Sleeltte. zeL vnučka. Rep« sodarski mojster, posestnik, sin. Anice Repic roj. sina ha. ^1 L 3 Pisa'na miza se kupi. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Na« roda« pod »L'godno 397* Klavir, dobro ohranjen, ceno na« prodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. j93 Šivilja, d-^bro izurjena — išče s!"žbe. Gre n» dom, ter šiva tudi perilo. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 405 tntlMfflflt»MI**«fN«M Trgovski učenec ae sprejme ta^coj v večjo trgovino z mcSanim bla» fo-n na de že*. Pogoii: dober računar, vešč slo. vrr.skega in nemškega je« zika. — Nadaljni pogoji se izvedb pri Fr. Priia« telju v Tržišču, Dolenjsko. 401 Strojno pletenje Pred Škofijo t/l — prevzema v delo vsakovrstne nogavice, kaVor tudi odpletanje — Cene so» idne. 25, L Kože divj*»činf divjih in domačih zajcev, lisic, kun. dihurjev, poU hov itd. kupuje po naj« višjih cerah Peter Sem« ko, Ljubljana KriževnU ška ulica 7. 17/L Salonska garnitura z razMčniml stvarmi se PROOA. (Ved od dveh mnrej Dunajska cesta It 9. I. nadstto-je, desno. 396 Pene, kokolje. račje In gnale, puh. oddaja vsako množino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda. C:«kn* vec 52/T L. iiL.... .1,1 Veprova$ki zaiatrkovalni sir, IZDOrCU Sili P-«lcet s ro 101 gramov . šla-njol zavitimi koimdiči oddaja po povzetju sirarna GROSS, Vcprovac - Bačka SM* Sanatorium Dr. K. SzeSD za odraslo 1 djecu. — Abbaxie (Italija). Detno liječenje za debljanje ! krepljenje. Ptvor«zredn' zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju lila. — Promvne iSfoff-wechsel) ta ženske I živčan* bolesti. Djeca od 7 godlna primaju se i bez pratn;e. 69 T Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudro popolno varstvo z vknjižho in z zastavo zalog blaea. lifceo rof ollla oz r. fruiabelkt ali kupca« Ponudbe sprejema tn pojasnila daje Gospodarska pisarn a, dr. z o. x. v Ljubljani, IVolfova ulica 111 ssl Oiiglaalol balgl sM plemenski žrebci dos?ajo v aobata 14. t m* In j.h aradaia E« VAJDA, QsW Čakevee, »«ajlmurja Telefon br. 59 i 4. 400 *1 OdvatnUt dr. Viktor Ahazhizh vljudno naznanja otvoritev svoie pisarne v Ljubljani, Kolodvorska uUca It.20 (avorlfte). I«aatnina in tisk "Narodne ti^k^rue«.