3 nć. 134. številka. IsđanJ« za sredo IO. Bovemb (T tat«, t tonk iTeier dn« 9. itTeabn 1897.) Tečaj .♦.ti NJHDI] Mba)a pa trikrat aa Mm t ftoatfto ia-injlk eb tovklk, 6*«v«fclfc 1b Zjatraaj« iadaajo ia- haj* ob ft. ari ijatraj, rtim« pa ob 7. ori reier. — Oboja« iadaajo at*a* : ■a Jadu« *m«o . f. 1.—, Kth inM)t f. !J» M tri m«t« . . . 3,— • ■ ■ 4,M> a« pal let« m »m let«. 12.- 1«.— fturctola* m pltiavttt kn»* prMtita« Mrafota« ta •ura. Paaađaita« itarilke sa dobiraja ▼ pra-tobaka v lratu po S uri. jkT«t Trata po 4 ara. EDINOST Of lasi aa raAaaa po tarifa ▼ p »tka; aa ooalore i dabalioai Arkaaal ta plaioja praator, kolikor abaaga navadnih »r ttk Paaiaaa, oaiartniaa in jama aakvaia, do oiaii aglaai itd. aa raAaaaja pa pa^o dbd ▼ai dapiai aaj aa pošiljajo aradnUtrn aliaa Caaanaa it. 1S. Taako ptraa mm biti frankortoo, kar aefraakoraaa «a aa aprajettaja. Rokopial aa aa rraiajo. Sasaiaino, raklamaaije in aflaaa apr»-jema upravniitv« ulio« Mollnc pit-aala hit. S, II. aadat. Narofinlaa ta o*1m4 ja plaiarati lota Trat, Odprta raklaaut «jo to prsato poitaiao. ai Javni shod političnega društva „Hdinost* na Prošeka da« 7. mov. 1897. Takoj po blagoslov« so jeli pri k a jati možje i Prošek« in Koatovelja. Kmala so napolnili dvoran* v gontilni gospoda Mariaa Lnkše. Dobro znamenje to. Ljudstvo se sam ma za javne stvari. Lani in letos v spomladi je bilo lahko nmevno tisto no-gob roj no prihajanje na naje shode, ker smo živeli v dobi strastne dvojne volilne borbe. Takrat je bilo vse po konou; volilne borbe imajo vaikdar svojo ožlvljajočo in vspodbujajočo moč aa čl«veike dahove. Drugače je sedaj. Sedaj živimo v mirnih ča-sik, manjka torej tiste oživljajoče in razvnemajoče sile, ki jej pravimo: volitve. Zato amo bili radovedni zelo, kako hode sedaj z udeležbo na ahodib. No — kakor rečeno —, sedaj vidimo, da zanimanje ljudstva za javne stvari postaja intenzivneje in trajno. To je tisto dobro snamenje. To smo opazili že ns shodu pri sv. Ivanu; to hibo opažali ie posebno minole nedelje na Prošeku. Otvorivši po 4. uri zborovanje, predstavil je predsednik političnega društva .Edinost*, g. prof. Matko M a n d i d, vladnega komisarja, gosp. dra. Fabrizzija in deželne poslance g. Ivana vit. Nabergoja, Alojzija 9 o r i u p a in Ivana O o-rinpa, katere so pozdravljali zborovale! naj-prisrčneje. Uvodom je «raenil, da se je lansko leto o prirejavanjn »hodov sklical I. javni »hod ravno tu sem, toda mestni magistrat ga je zabranil bije iz vzrclisv Javnega airuM. II. javni shod na Opči-nah je razpustil istotako magistratui organ, gosp. Vidusso, a III. shod obnesel se je izvrstno, ker vladni uradnik ni postopal tako z nami, kakor prej magistratui organ. In to je bil prvi vspeh, da je namreč vlada valed pritožb političnega društva .Edinost* odvzela si. magistratu nadzorstvo nad društvi in javn;mi shodi ter pošiljala svoje uradnike PODLISTEK --4 Samostanu. (Radona.) Zlata je nedela ob majhni tafcnretni miziei pri osmi, gledaje pred-se. Lahna domača obleka iz modrega kJišniir,a s kratkimi nad lehtmi odprtimi rokuvci pokrivala jej je dražestn i telo. V lase si je zateku 1« jedino vrtnico, ki je osula od Ivanovega šop k*. Za u lena je pogledala svoji-ga gosta ter mu ponudila sfdež. ,Gospića Zlata, dovolite, da vam povem od-kritosrčno brez ovinkov, kar mi veleva srce. Srečno naključje, r«>ia zvezda mi je bila vodnica ni srečni dan, ko so se srečale najine oči, ono blažena nro, ki mi je odprla vir nove blaženosti, ki je šiloma predrngačil« vse moje življenje, ki n^i je postavila v megleni daljnvi cij, v katerega dosego sem tvegal vse. Zmia! Stalo me je veliko, da sem se odpovedal vse® navadam, ki »o mi bile priljubljene tovarišice tako dolgo; marsikak grenki trenotek sem moral preživeti, da dospe m do smotra »vojih srčnih želja, si-oje — ljnbezni. Gospića. j««li možno, da poznate ta cilj, da vam je znano, po čhoh hra< peni mota ljubezen, k čeinu me vleče ne/magljiva ljubav ? Gospića, govorite! Zlata, ne pustite me koperneče^a, ne mučite me s svojim molkom 1" kakor zastopnike oblasti na shode, ki so sledili. Razpravljala so se večinoma politična vprašanja, posebno o resolusiji za osnutje akrajnega glavarstva za tržaško okolico. Polsg tega bila so na dnevnem redu tndi vpralanja v gospodarskih in serkvenih stvareh. Letos hočem« nadaljevati shode ter se pečati v prvi vrsti z vprašanji praktičnega pomena, kakor bode danainja razprava gosp. dra. Gregorina o tržaški zemljiški knjigi. Poživljam torej gssp. dra. Gustava Grsgorina, da prične svoje predavanje. Podpredsednik dr. Gustav Gregorin, zadebivii besedo, povdarjal je najprej, da je prašanje nredbe semljiike knjige praianje zgolj praktičnega in gospodarskega pomena ter da ima politično drnitvo „Edinost*, kakor je že naglašal gosp. predsednik društva, pravico in dolžnost pečati se ne-le a političnimi prašanji, nego tudi z gospodarskimi pra-isnji in to glasom § 3 društvenih pravil, kateri določa, da je namen društva ae-le bnditi in širiti naredne zavest, ampak pospeševati tndi materijalne in dnševne koristi slovenskega naroda na Primorskem, in sicer v državnih, občinskih, cerkvenih, šolskih in gospodarskih stvareh. Lani in začetkom tega leta, ko so visoko pljuskati valovi političnega gibanja, razpravljala so se na shodih večinoma prašanja politične naravi, ker je to tsko zahtevala takratna nujna potreba. Priznavati se pa mora, da so se tikala tndi na prejšnjih shodih razpravljann prašanja večinoma tndi gospodarskih koristi, ako ne direktno, pa vsaj indirektno; tako n. pr. bi bilo oanntje okrajnega glavarstva ne le političnega, ampak v zadnji vrsti tndi gospodarskega pomena za tržaško okolico. Sedaj pa, ko so se nekoliko pomirili valovi političnega razburjenja, hoče politično društvo „Edinost* pečati se v prvi vrsti s praktičnimi prašanji. In tsko praktično prašanje je naprava nove zemljiške knjige za Trst t» okolico. Na prvi pogled zdelo bi is komu Tprašanje o zemljiški knjigi za širšo maso neznatne in nevažno, češ, naj se z njim bavijo sodniki indetični nradniki in odvetniki; toda, ake se oziramo na Spustil se je na kolena pred njo ter zrl v njeno oko. Skozi dolge trepalnice je zabliščala solza. Nemiren je postal. Gledal je v visoko čelo, videl je oni žalostni izraz v obrazu, videl je njen labudji vrat: kako je drhteli „Gotpod Dvornik,* je dejala, „prihranili hi si lahko to pot, prihranili bi jo morda še komo." „Jaz vas ne razumem"; jecljal je pristav. „Jaz se podam k sestram v samostan, kjer aem se namenila preživeti svoje življenje*. „V samostan?" je dejal grgraje g. Dvornik. „Ne zamerite, da sem bil toli predrzen*. Vzel je klobuk, se poslovil ter odšel. Jokal bi se bil najraje gospod Dvornik. Povesil je pogled, pomakni! klobuk na čelo ter mrmral : „V samostan, revica, v samostan!" Naproti je prihajal Sanec. Zazrli begajoči pogled Dvornikov, obstal je pred njim. »Gospod Dvorniki* „BI sem pri njej". Sedaj stoprav je opazil Ivan svečane obleko Dvornikovo. Hipoma mu je postalo vse jasno. „V samostan pojde*, zaječal je prittav ter odšel. „Ha, to so pomenile njene solze; hotela mi je prikriti svojo tugo. Angelj moj, kako trpiš 1* pomen zemljiške knjige, oziroma na posledice dobre ali slabo nrejene zemljiške knjige za narodno gospodarstvo, razvi dim« takoj, da je to jako važno vprašanje z goapodarskega itališča. V zemljiški knjigi nahajamo,osiroma morali bi najti vpisana vsa posestva, vsa semljišča, dalje nahajamo ali bi nnsrali najti zabeleženo, kdo je lastnik, kd« ima kako tirjatev dotičnega lastnika, če je poso« dil na zemljišče denar; sploh bi morali videti, koliko dolga in drugih bremen je na kakem zemlji šiu. Toda, v zemljiških knjigah in posebno v naši tržaški zemljiški knjigi nahajamo, da so upisani lastniki, da so uknjiženi dolgovi na zemljišča, kateri sploh ne eksistirajo. Kako je prišlo do tega? Temu vzrok je to, da se leta in leta ni nikdo brigal za redno vodenje zemljiške knjige; ne državne, oziroma aodne oblasti, še manj pa stranke. Zemljiška knjiga je stara uredba. Ali koncem prejšnjega In začetkom tega stoletja se niso desti brigali za t« institucijo, tako, da imamo danes spisane kakor lastnike še naše pradede in in sknjitene dolgove, ki so poravnani že davno. Da se tdpomore naenkrat tem nedostatkom, napravil a« ie zakon od 96. jnUja 1871., kateremn je bila naloga, da se spravijo zopet v red zanemarjene zemljiške knjige. Ta državni zakon je določil glavna načela, po katerih ae ima urediti zemljiška knjiga po vseh kronovinah, a prepuščal je posamičnim kronovinam, da pOtom deželnih zakonov v okvira glavnih načel določijo vsaka za-se notra-. njo uredbo zemljiške knjige v vsaki deželi. Ta državni zakon je določil poleg tega še, da smejo dežele prepustiti državnemu zboru pravico, da zanje napravi dotični zaknn o osnovanju in notranji uredbi zemljiške knjige. Te poslednje pravice poslužilo se je več dežel, a nekatere so same sklen'le zakone o napravi in notranji uredbi. Samo Trst do dauea Se nima ta-ktga zakona, ahoravno je sila potreben. Večkrat slišimo (posebno mi odvetniki, od našik strank, ko jim povemo, da je uknjiženih tir- Stopal je vedno hitreje, vedns burnejs mn je udarjalo srce. Dospel je v znano ulico. Pred seboj je videl hišo, nekaj trenotkov še in stal je pred vratmi. „Zlata, Zlata, ti proč, proč od svojega Ivana, v samostani*, kriknil je ter se jej vrgel k nogam. Osupnjena je zrla Zlata pred se, v roki drž6 vrtnic«. „Zlata", kliknil je Ivan, zroči v uničeno cvetko. Vadignil se je, roke so se mu krčile, oči so se mu svetile, hripavo je govoril. „Odpustite mi moje vedenje 1" Nerodno se je poklonil. „Ivan", je viknila Zlata, kateri je le-le sedaj položaj postal jasen. Z razprostrtima rokama hitela je k njemu. — „Pojdeš tndi sedaj še v samostan P" Ni odgovorila Zlata, v odgo/or je skrila glavico na Djegove prsi. „No, samostanka*, klicala sta gospod in gospa Orasalova, blagoslovljajoča presrčno dvojico. Gospod Dvornik pa, 2ačuvši, kako je iztekla stvar, je Šaljivo zapretil lepi Omaalovi Zlati ter na obče povabilo sprejel častno nalogo droga mladima zaročencema: Omsalovi Zlati in Ivanu Sancu. (Zvršetek.) jate? na njih zealjiščib) odgovor: K\j meni nar, če je kdo drugi uknjižen, d* 1« vem jas, d« ni-komar ne dolgujem nicesa. Iu ravno tako nam odgovarjajo stranke, ako jia povemo, daje namesto njih kdo drogi aknjižen kakor laatnik: Kaj na« ta briga, saj mi ne utore nikdo vzeti mojega premoženja, ako sam le v posesti. In vendar ni tako. Zemljiška knjiga sloni na načelu, da bar je npi-sano, velja tndi kakor resničio in se smatra kakor obstoječe; kar ni v knjigi, torej ne abstoji. Zgodi se lahko, da je kdo uknjižen, akoravno ni lastnik ; da drngi, ki poseduje že leta in leta, ai apisan, j ker ni skrbel za to, da bi bil prepisan kakor j lastnik. Kaj se zgodi, če oni, ki je upisan kakor j lastnik, proda zemljišče kakemu drugemu, ki je j kupil v dobri veri P Jaz, ki sem kupil zemljišče, vpisano na prodajalca, v dobri veri, sam našel naenkrat v posesti nekega drugega. Nastane pravda. Konec pravde je ta, da se posestnik mara umakniti, ker — ni upisan v zemlj. knjigi in ker ga torej zakon ne pripoznava kakor lastnika. To se zgodi seveda, če se je stvar vriila v dobri vari. V tem slučaju varuja zakon onega, ki je upisan v zemljiški knjigi in to načelo imennjamo publicitetni princip, princip javnosti, po katerem je namreč smatrati vse za resnično, kar je apisano v zemljiški knjigi. Ali če kje, v tržaški zemljiški knjigi ni vse resnično, ker se večinoma niso prepisavali vsako-časni lastniki in se niso brisali davno poravnani dolgovi tekom tega stoletja. Radi tega je aastal tak nered, da zemljiška knjiga le redko odgovarja resnici. Teh grehov, ki st se nabrali v sto letih, j ni skoro mogoče popraviti za vsacega posebe. Ako bi hotel skrbeti vsak za-se, da se popravi, kar je zgrešeno v tolikem časa, imel bi velike sitnosti ia dosti stroškov. Če hoče vzeti kdo kako posojilo, i prihaja upnik, da pogleda v zemljiško knjigo. Tu vidi, da so uknjiženi dolgovi, ki so poravnani že davao. Zahteva torej, da se zbrišeja uknjiženi dolgovi, ker hoSe, da je premoženje Cisto, na katero naj bi posodil denaija. To je včasih nemogoče ali spojeno z velikimi trojki, ki v niso nikaki primeri s posojilom. 30—40 forintov stane navadno posojilo-jemnika izbris takih sUrih tirjatev, katerih lastniki niti niso več znani posestniku. Važno ja torej tndi za naš kredit, da se npisi strinjajo z resmoo. Zemljiška kujiga je zaprta za vse one, ki i nimajo ukojižb v redu. Zato bi bilo jako koristno, j da se napravi tudi za Trst deželni zakon o na- ' pravi in uredbi zemljiške knjige. To je jako važno j vprašanje za vsako deželo. Vm so se osmeiiii gospodje. S tem pobijajo avojo trditev, da je večina italijanska ter da slovensko upisovanje škodi javnemn prometu. Slovenske uknjižbe io provzročene od Slovencev in gotovo ne od Italijanov in Slovenci imajo potrebo da sa v zemljiško knjigo upisava tudi slovenski. Mi ne bi imeli v načelu ničesar proti temu, ako bi se napravil za vsaki upis prevod in sicer za slovenski upis italijaaski prevod in za italijanski npis slovenski prevod, dasi to ni lakko mogoče, ker se ne more zanašati na pravilnost prevoda ter bi lahko nastale zmešnjave. Kakor vidite iz vsega tega, bodemo morali ie dolgo čakati, da pridemo do zakona, s katerim se uredi vprašanje tržaške zemljiške knjige, ker bodo Italijani vedao zahtevali, da se sprejme v dotični zakon določba« da m?ra biti zemljiška knjiga vodjena le v italijanskem jesiku. Oornitis* morimo torej do slavne vlade, da stori konec t^mtt neznosnemu stanju. Vlada ima sredstva, da prisili deželni zbor, da stori to, kar so storili vsi drngi deželni zbori. In na Vas je, da zahtevate od vlad«, da stepi tem gospodom na prste. Osnovnega zakona sicer ni tako lahko spremeniti samo radi Trsta, uli ponavljam: vlada že najde aačiu, da prisili indirektno tržaški deželni zbor, da sklene zemljeknjiini zakon. Predlagam torej, da se vsprejme nastopna resoluoija: Javni shod, zbran dne 7. novembra 1897. nm Prošeku, poživlja slavno vlado, da čim prej predloži deželnemu zboru tržaškemu zakonski načrt za napravo nove zemljiike knjige za Trst in kolioo ter zastavi ves svoj upliv in vso svojo moft, da a« slednjič ustvari tudi za Trst dotični deželni zakon, stičen zakonom drugih kronovin, ki bi torej nikakor na določal jezik * vpisovanj, nego Io notranjo uredb« nove zemljiško knjigo. (Pride se.) Ustava: vir narodnim prepirom v Avstriji. VH. Deželna avtonomija in narodno vprašanje (Zaključek tega člauka.) Avktor nase brošure; je torej uverjen, da je glavna htita naše ustave ta, da se je rešen je na-roduega vprašanja hotelo izvesti potom deželnih zborov, za vsako kronovino poiebe. Nezmtaelno je — meni pisec —, ako bi hoteli zalicevati, da naj se narodu* skupiue kar sporazumejo med seboj. Saj je celo dolžnost vsaki narodni skupini, da v narodnih vprasanjin brez« obzirno varuje svoj interes. Tu odloča le moč. torej — večina. N*eijoaalizem ni nič druiega nego sebičnost narodov, ukoroninjena istotako globoke kakor sebičnost posamičnika. Na spravljivoat narodnih več n — in te odločajo v d želu h »borih — torej ni računati. Ne preostaje torej du^ga, nego da se občrtaje ostro i n i a a n o: posest, zahteve in pravice. Ponavljajmo torej: ustava j« prepustila deželnim zborom, df pq krono vi n *h urede narodno vprašanje; d želni zbori so se pokazali — in ni bilo mogoče drugače — nesposobne za to nalogo, čemur je Mla posledica ta, da je ostalo vse pri starem, to je, težišče v narodnih vprašanj h sa je aopet pomaknilo na izvrševalno oblast, na vlado. Tfmn je zopet posledici ta, da tud> v drž. *b isto velja pa tndi za dežslne zbore. Kjer ni ukopnih interesov, tamni misliti na ukupno delo. Ker torej v narodnem vprašanju ni in ne more biti ukupnih interesov med različnimi narodnostmi, zastopanimi v zbornici, m »ramo zaključiti logično, da deželni zbo'ri i «o pravo ! mesto za urejevanje narohinga vpra-ia nj a. Za uieje^nje narodnih vprašani bi trebalo Hsto narodnih zastopov. Ako bi hoMi prepuščati večinana da odločajo v narodnih vprašanjih, morali bi biti prepričani pred vsem, da se bodo iste jednakomtirno ozirale^na manjšino in večino. In ako je sklep škodljiv in krivičen za manjšino, ali imamo «r l*tev za to, da bi se predrngačil ta sklep ? Nimamo ga, kajti večina ne dopusti nikdar tega, ako vidi, da je efekt dotičnega sklepa ugoden njej. Kako naj se torej ob taki uredbi pravično resi narodno vprašanje ? Kjer pa ni možen tak popravek, tam je ne-možen tudi parlamentarizem. Tretj;, ki se jedini veseli o tej uredbi, je — vladat In vrhu tega uživa le ta še to ugodnost, da ne nosi odgovornesti, ker se skriva za sklepe večine. Tudi po druzih državah imajo konfliktov, ki pe ae navadno rešijo s tem, da'je odstopila vlada ali pa prišlajna krmilo druga večina. Za naše narodne prepire ni misliti na takp rešitev, ker pri nas gre f sa trajna nasprotatva. Ta treba le ločiti one, ki ; sa prepirajo in natančno določiti obrežje pravie \ posamičnih narodnosti, tako, da se za vedno \ odpravi možnost, d a b i j e d|n a narod«? nost posezali t pravice druge na-i ro d n o s ti. I Politlike vesti. T TRSTU, dii 9 novembra 1HU7. j Državni zbor. Včeraj m i* začela ravnava ■, ▼ zbornici posla >cov o aatožbi ministrov, ki po iz- ' dali jezikovne naredbe. Seja pa je bila veliko mirneja mimo vseh dosedanjih. Predlog je zagovarjal poslanec F u n k j v govoru, ki je trajal 6 ur. i Dokazoval je nezakonitost naredeb. govoril je o I sovraštvo Čehov do Nemcev — seveda je pri tem i modro molčal o sovražtvu Nemcev do Cehov; pritoževal se je, ker so ga baje motili v govorjenju poslanci na desnici, a pri tem je prav pozabil siromak, kaj so počenjali njegovi somišljeniki v vseh ; ladnj h sejah in kako so šiloma roktanjem in kri- ; Čanjeia ovirali drugače misleče govornike. Sosebno pa ae je postavil po roba iav&janiem finančnega I ministra Bilinskega — o teh govorimo na drugem mestu — v seji proračunskega o is« a od minole sobote. Ž* rudi leh izjav — je rekel g< v rnik — bi zaslužil rečeni minister, da se ga posadi na obtožno klop. Ozn .m na ta izvajanja j - -kliknil govornik, da suspendiranje ustave bi značilo pognbo Avrftrije. No, tO j • pa hinavstvo r-r^hude vrste, ako s tor m n 1-Imoi vse mog'*'" — dela aedaj obstrukeja — da bi onemig čil vsako par- ■ lameuiMiMo delovanje, in ako put m jni.kujem in proklinjam, da suspendiranje pari* m f arnega živ- \ jenja bi znašlo pogubo države in hočem kakor * zločinca postaviti na zatožno klop oneia, ki hoče I pomagati državi na drug način, k«r j*~j parlament J noče ali ne more p »magati. I Sic r pa ju ilr. Funke dosegal, k hi* je hotel doseči svojim dolgim govorom, tu namreč, da se ni mogel si s ati proračunski odsek v posvetovanje o nago iben-m p ovizoriju. K položaju Znamenja kažejo t rej, da bode ob»truKcija delo vata podvojeno silo o II. čitanju nagodbenega provu ,rija. Morda bode manj škandalov, /.ato pa bode obstrukcija tem intenzivneja. V nekf-tH li*tn sm.. čitali danes, i«* opozicija pripravljenih nad 500 predlogov ku spreaemoo predlogo. Afen s obistini ta vent por -o je res težko iiii-iu t,i iii de nagodbor j too^ei rešiti o pravem č n in utegue n;i^t^ti <>ni do»o- * dek, o satfjem precej jasno namjaavMl finančni minister B»lin«ki nimole seoote v t>r računskem odseku ni radi ga je včeraj toli ljuto napa* dal nemški po*lnuec Funke. 1 Minister Bilin^ki je rekel — za slučaj, da se ' provizorij z Og-t-ko ne bi mogel re^Hi parlamentarnim potom ~, da kvoto lahko dol »či cesar sam, I dru ače pa d-, je z banko in trgovsku in carinar- { sko zvezo. Glede banke 8e ue uioiemo odreči j ukupnosti že z ozirom na zakona o uravnavi va- i lute. Gl*de na trgovinsko in carimu-sko zvezo pa nas vežejo tu li trgovske pogodbe, sklenieue z drugimi dižavarui. Iw torej ni bilo moguće obnoviti definitivne pogodbe, mora se dovoliti provizorij ■ (začasna pog^dca, za jedno leto). To je absolutna potreba. Minister bi obžaloval i-kreno. ako bi ža i lostni politiški odn -šaji prisilili vlado, da bi morala i*venparlnnaentarnim potom uveljaviti provizorij. Ne silite n kar vlado — tako je vskliknil —, da bi msrala vpraianje, ki je tolike važnosti, rešiti na g. 14 aaie ustave, pripnmočjo cesarske naredbe I Ne kakor minister, smpak kakor vaš tovariš rotim vas v interesu parlamentarizma, da ne silite vlade do tega koraka!" Potem je povdar-jal minister še enkrat, kakov udarec bi bil to aa parlamentarizem, ako bi se provizorij uveljavil neparlamentarnim potom. Te besede ministrove so silno razjarile Nemce. Naravno, ako ni parlamenta, odigrala je tndi obstrukcija svojo ulogo. Besede Bil nskega bo menda osupnile opozicijo, ker je misliti, da jih je govoril po poobla*če»ju od vsega minrsterstva in morda še od višje strani. Obstmkeijonisti so menda mislili, da vlada si ne bode npala storiti tega skrajnega koraka, a sedaj vidijo, da je ta korak morda prav blizu. Is sedaj so v skrajno neprijetnem položaju. Od ob9trukcije ae morejo odstopiti radi razburjenih volilcev; ako pa bodo hoteli nadaljevati obstrukcijo, pride najbrže, o čemer je govoril minister Bilinskt. Potem vsejedno zgube svojo ob-atrakcijo in nasprsti kroni bsdo umazani, da jih ne opere nikdo več. Zato je grozil posl. Funke, da parlamentarnega življenja ni smeti zaustaviti, ker bi bila to poguba države. V obče velja menda to, ozirom na sedanji parlameut avstrijski pa ne velja nikakor. Veče pogube pač ne more biti sa državo, nego je — tak parlament t Pa zapomnimo si: ako res pride do tega žalostnega »lučaja, da se bodo mogel absolutizem ponašati kakor rešitelj države, bod« na tem krivi h Nemci in žnjimi zvezani socijalisti. Položaj je res žalosten, ali Slovani imajo to tolažbo, da ga oni niso zakrivili, marveč sta jim čista roka in vest. Iz Srbije. Metropolit odločno zavraBa v uradnem listu trditev v nekaterih listih, kakor da je hvtel odstopiti saradi domnevane ločitve kralja Milana od kraljice Natalije. Vse to da so gole izmišljotine onih krogov, katerim ni de pomirjenja političnih strasti v domovini. Minister GjorgjeviČ, ttko poroča ^Jedinstvo", j« imel oni dan razgovor z belograjskim dopisnikom .Bud. HiilapaV Minister je zatrjal o tej priliki, da ni res, da bi se razkralj Milan vmeševal v vladine spremembe v Srbiji, marveč da je vlada Simičeva izgubila zaupanje kralja Aleksandra. Za tem je izjavil min'8*«1". da g* ni Milan pozval na ministersko stolico, marveč Milanov sin. Potem se je še srdil na srbske liste, ki ga napadajo brez-cbzi:no. — No, to „istino* je menda priobčil ,B. H." in čitatelji so jo verjeli, raznn morda onih, katerim je znano, kako se razkralj Milan Bne meša" v srbske razmere in v koliko ne upliva razkralj oče na kralja sina v malo častnih hematijah srbskih. Railidne ireati. Taki ao 1 Da, taki sol V ultranacijonalnl „Indipendsnte* je poslalo uredništvo „socijalsitič-nega" lista »Avanti* slovesno izjavo, da nqodlQČ-neje odbija od sebe vsako zvez« z Hribarjem, Gre-gorinom, Laginjeg itd. Iijavf, na sebi je sa nas »alenkostno-mešna; značilen pa je povod tej izjavi. Za kaj je šlo ? Šlo je za volitv^ v Zavarovalnico za slupaj nezgod, torej za stvar, ki je živ-Ijensksga interesa za delavca!!! Šlo je za vprašanje. o katerem je lahko pozabiti na politiško mišljenje in narodnost, iu je prav labko možna — ne, še več c* 16 naravna hi hi U ooperscija vseh o-nih, ki hočejo dobro delavskemu stanu. Z4o je naša stranka vzela svoje kandidate tudi iz vrst svojih narodnih in politiških nasprotnikov v Trstu in v Ljubljani, ne da b? bila zahtevala od njih kak' rineksli koncesije v narodnem pogledu. Nas je vodilo jedino le prepričanje, da se rečeni zavsd do*ed»j ni upravljal tako, kakor bi zahtevala korist delavca. In za to t^ie lojalno postopanje psuje ,Avant,iM naše može nastopno: „Mi čutimo absolutno 'potrebo, da svečano položimo karte na pao s temi gospođi panslavlstl, da bi »e isti ne okoriščali na našem iuternacijo-ualismn in bi se potem vojevali proti nam v pan-slavietilkem zmislu. Mi smo mednarodni socijalisti h pol tičnugoipođarskih razlogov — prav za prav bolj gospodarskih, nego pa politiških —, nam je ves svet doaovina, ali zato niamo antipatrijotja l!l Nam »o vsi ljudje bratje, ali le socijalisti nam sodrugi. Torej, česa iščejo med nami Rybaf, La- ginja, Gregorin, Pretner in družba ? Ali hočejo po mozaiku svojih list zavesti nas, da bi nevedč i-grali igro p a n s 1 a v i s t o v, iu ali zahtevajo morda, da bi ae mi vojevali preti svojim aonarodnjakom, le da bi ugaj li njics ?l Nf, dragi gospodje mi smo pripravljeni dati roko p a n si a v i s t o m, ampak le v ta namen, da bi jih aprivell za (eden mater dalje prako pemnla S. Carlo !!• Kaj pravite k temu ? Kaj pravite k temn, da glasilo socijalistov — ki imajo vendar in vedno vsa usta polna o svojem liberalizmu in protibi-zantizmn, ki vendar uverjajo v jedaomer, da oni se ne menijo za drŽavo, ker jim je država ves f svet — da socijalistiško glasilo malone v vsaki vrsti denuncira svoje sodržavljane, da so zločinci proti svoji državi v državnopravnom pogledu 11 Saj si vendar ne moremo misliti, da (>i taki vse* vedni ljudje ne vedeli, kaj da pomenja očitanje .panslavizma", kakor nam ga običn« mečejo v obraz naši nasprotniki! Vsi smo bratje! tako vsklika socijalistiško glasilo, a ptr vrat niže žaga našim i>o|em, da bi jih sprovelo rado za jeden meter ^reko pomola S. Carlo, t. j v morje!!! In to ie zato, ker imajo drugačne politične nazore t! Kaj pravite k temn?! Ali si je možno misliti narodni in politiški fanatizem v odurneji obliki ? I Ta vsklik nam osvetljuje drastično, kaki internacijonalci in kaki svobodnjaki in kaki — ljudje so ti tržaški laški socijalisti. Ne, to niti fanatizem ni, ampak je pojav popolnega poživinjenja čutstev. Iz u*t takih ljudi je beseda .bratovstvo" zgolj profanacija, skrunjepje tega vzvišenega pojma. V morje nas torej hočejo metati ti socijalisti I v imenu svoje ,pravične stvari", v morje s nami . le zato, ker nočemo postati izdajice na rodu svojem. O sebi zatrjajo pač, da nočejo postati anti-! patrijotje, da nočejo zatajiti svoje naroda o* s t i, nas pa, ki se vendar ne ponašamo z medna« ' narodnim socijalizmom, oas hočejo metati v morje j radi naših političnih in narodnih nazorov. Ne, to : niti mednarodno ni, am^ak bi bilo* posneto ia prakse ; blagih človekoljubov iu zagovornikov jednakosti | vseh ljudij; tam doli — v Abrucib l Oglejte si jih le, slovenski delavci 1 Taki so ti laški socijalistil V Miljah so se včeraj začele občinske vslitve. ; Oficijozni „Mattino' je danes ves iz sebe v strahu, j da preide občiaa v slovenske roke. Pa bi bilorea grozno, ako bi uprava po veliki veČini slovenske . občine prišla v slovenske roke 1 Potem, ko je ofi-1 cijozus pošteno obdelal dosedanjega župana kakor izdajico, obrati« se do delavcev v Miljah, naj dni 1 rešijo italijansko v občini, ki je po veliki večini i slovenska. „Matttno* vsklika cel6, da jedini de- • lavci morejo prinesti „rešitev". To* bi kazalo, da ; to italijaustvo piha že iz zadnje luknje. — V ko* | misiji za III in II razred, sestoječi iz 20 členov, je po poročilu „Mattinovem* 17 Slovanov, ker tudi dosed»ujtga župana prišteva Slovanom. Pa recite, da ni resnična žalostna peaem o poslove-i ojanju — slovenskih občin! Sicer pa umetno po-, polooma veliko žalost „M^ttinovo" ! Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda j na Greti nabral je nnarodni eksekutor" na Mar-j telančevi slavnosti v Barkovljah 3 krone lOstot. Odbor „Kmetijski io vrtnarska družba za Trst j in okolico1* bode imel svojti redno sejo v petek due 12. t. m. ob uri popoln Ine [ Znižanja vožnje za udeležbo na shodu av- • atrijskih km tovaleev na Dunaju. Pripr^vliavni j odbor tega shoda daje na zuauje, da je po posredovanju kmetijskega ministerstva dovolilo železniško . min;st«rstvo udeleženem I. avstrijskega shoda kmetovalcev (14 uov. na Dunaju) ua polovico znižano vožnjo na vseh črtah državnih železnic ia sicer za ILI. razred. čaatno obfianstvo Slovenski občinski zastop v Globasuici pod Jnno na Eorsškem je imenoval v svoji seji dne 31. oktobra častnim občanom preč. g. Lamberta Eingpielerjs, drž. poslanca, stolnega školastika itd. v Celovcu ; preč. g. Gregorja E i n s p i e 1 e r j a, deželnega poslanca in župnika Pvdkloštrom ; blag. g. Vekoslava Legata poslovodjo Mohorjeve tiskarna v Celovcu. Prav tako 1 Zatlužne može moramo Čestitati! Jdea italiana " Pod tem naalovom Vje jel izhajati v R >vinjn zakotoin listič, o čegar tendencah ni trejba potratiti besede, saj si jih vsakdo labko misli sam. Patici ji trialkih trgovcev. Več odlične jih trgovcev in apeđiterjev tukajšnjega trga se je obrailo na trgovinsko in ielezniiko miaisteritvo brsojav-aim potom, za odpomoč radi nedostatka lelezničnih ■agkcinov in delavskih močij in radi materijalne škode, ki jim izvira ia zamud v ekspediciji. Zaaiaivonti iz eecijaliatitnofla tabora. Iz Prage poročajo listi, da so *e Češki socijalisti popolnoma odločili od nemških. Ustanov« si svojo zaklado. V poziva do svojih tovarišev so izjavili, da so imeli dosedaj z Nemci skupno blagajno, a Čehi so plačevali, Nemci pa uživali — po načelu Čislane internacijonale 1 Nemci in njihovi po-dajači pač dobro vedo, čemu je dobra „internaeijo-nala', saj je vendarle velika večiaa slovanskih tovarišev, kateri plačujejo in od katerih žuljev se d* izborno živeti I Trgovska • obrtna regiatrovana zadruga v Gorici začue svoje delovanje te dni. Ravnateljstvo zadrege je sklenilo, da sprejema hranilne uloge v vsakem znesku nad jedno krono, ter jih obrestnje po 4 % svobodno vsake davščine, posebno pa pri-hodnine \yt% po novem davčnem zakonu. Papežev pozdrav narodu hrvatskemu. Zagrebški nadškof dr. Jnraj Posilovič priaaša ob avojem povratku is Rima krasen pozdrav sv. Očeta. O slovesu je papež ponovno stisnil nadškofu r«ko ter mu dejal naposled: .Pozdravi mi naoj ljubljeni narod hrvatski 1* Lncherjevn dopisnico. Gospa Škrinjarjeva ai ame častitati, da je naila v svoji ideji posnemovalcev v Nemcih. Za Wolfom je prišel zdaj ob-strukcijonist Lecher — to je oni, ki je v drž. zboru govoril 13 ur — do časti, da bode tiskana njegova slika na dopisnicah. S čem ai je zaalniil naš dični Nabergoj to čast, to vemo dobro mi Primorci, a s čem si je zaslužil tako last obstrnk-cijonist Lecher, tega menda sam ne ve. Nekateri menijo, da sten, ker ima tako dobra pJjuča... Hajduki v Srbiji. Završila se je velika sodna razprava v Belemgradu proti 96 zloglasnim raz-> bojnikom. Od teb 96 zločincev je 5 obsojenih na smrt. Jeden od njih je bil obtožen aič manj nego 53 groznih zločinov. Ta hudodelec, Milan Brkič ima celo zgodovino za seboj. Pričel je z grozodejstvi leta 1894 v tabanovaški občini. Bil je hud radikalee, star še le 29 let in naobražen. Na v«-litvi je bil izvoljen kmet nasprotne stranke, ki se je vedel surovo nasproti Brkiču, na kar je ta reagova). Kmet je Brkiča zatožil, da ga je hotel ubiti in sodišče ga jo jelo preganjati. S tem se je začelo Brkičevo hajduštvo. Od 1. 1894 pa do obsodbe, v 951 dneh je izvršil kakih 50 najstrašnejih zločinov, torej skoro vsak dvajseti dan po jeden zlcCiu. Soiilo js im«! cclo dražbo torsrižev okoli sebe in doprinašali so uajgrje stvari. Tako o. pr. so nekega kmeta žgali na vratu z razbeljenimi verigami in mu na goli život posipali žerjavico, da bi ga prisilili, da jim da denarja (katerega pa revež ni imel) in jedno puško, katere istotako ni imel. Res grozni ljudje to 1 Samomor. 391etni kotlar, Alojz Urbančlč je popil pred«inoČnjpm pred stanovanjem svoje ljubice v ul ei Rigutti zmes fenilove kisline ter je kmaln zatem umrl v mestni bolnišnici, kamor ao prenesli samomorilca. Najnovijim vesti. Psdgrad 9. Ta je umrl včeraj znani rodoljab dr. Antmi vitez V i c c o. Dunaj 9. Uradna .Wiener Zt*.« objavlja koncfsiisko listino za železnico Gorica Ajdovfičina. London 9. Iz Rio de Janeiro javljajo, da so oblasti zatvorle uredništva treh opozicijonalnih listov. Ta nkrep spravljajo v zvezo z zločinom od minolega petka (atentatom na ministerskega pred-selr'V-* ) Trgovinah« bvaojavka in v iaci. flukslrav v ^Mfinip«! »k jesen—.--•— PA-.K>' /a nov. 3f>.— t* »aro 36.75 vT-f -rs. Santo« «<> >.1 »a doceua^or 29.75 za maro 30.— za maj 30.50 zft september 31 50 mirno. Dan^fakai bol Dritfju dolg t fapuga i t v erebra Ar«triji«ka renta v alata • . v kraaah Kreditna akcija . . . Loodan 10 Lat. , , . 5apolaoai..... »0 mark . . 100 Halj. lir . , , novambra m«7 danes 1028* 103.JO 123 — 101.96 113 75 119 7S 11.7H 4S.20 včeraj 109.8» 102 SO IV3.05 101.80 36160 119 70 9.58'/. 11.7«$ 45.20 Tvia« o«h« (Ceacae razameja sa Okili In s carlaa vred.) Somail pridelki. Caaa Flftol: Koks..... Mandoloni . . . avetlorndeii . . maadoliai . . kanarček . . . bohinjski . . . beli veliki . . . • mali , . . zeleni, d algi . . , okrogli . . metani hrvatik i „ štajerski ■asi« fina Učenke Jaćnen it. IS . . . . . • . . . . „ 8 . . . . Zalj« kranjske . . . . 5»p» . ..... Krompir, . . Proso kraajako . . . . Leća, kranjska . . . . apeh ..... Kast ..... Kava Mocca..... Cejlon Plant. fina • Perl . . . Portorioco . . . Java Malang . . Guatemala . . . San Domingo . . Malabar Plant . . „ netiva. . Laguajra Plant . 100 K. od for do for. 10.7* 11. 8 50 875 9.75 io:— s as 950 7.— 7.26 11- Idr— 10.50 —,— 11.25 —,— 18.25 6.- 6.25 2.80 •2.90 9.60 M,'.— 54.— 55.- 150. - 152- 170.-- 171.- 180,-- 182.- 162.— 164.- 11W- 128.- 124— 125.- 12V— 130— Santoa fini ...... 101- 102 _ . srednje fini . . . * * . i »7.- 98-_ „ arednji..... 91.- 92— „ ordinar ..... ... p 82.— 83.^ Rio oprani...... __ —__ 100.— 102 - , arednji...... SO. -r 91— Slfdkor Centri fugal I. vrste . ConeasaS ...... ... w 3H.50 36.75 . . . „ 87.26 87'so v glavah...... ... n 38.60 89,— razkosani ..... ___ —. ■ ftlft italijanski fini..... 9L50 —.— „ arednji .... ... i 20.60 Japan flni ...... 17.25 —__ 16.50 —.— Raugoou extra...... • • * n 14.5U —.— I....... ... . 13.75 —•_ II. ..... . ... n 10.76 —__ PatroloJ t uski v sodih .... 16.50 T— v zabojih od29 kil. ... q G.50 Olj« italijanako najfineji . . . „ srednje fino . . • • • t» ... g «8.-58.- 70 -60.60 bombažno, amorik. . . 30 — 81— dalmatinsko...... —.— —. — Limoni Mesinski ..... ... , 4,— 5__ Pomaranč* „ ..... —.— — Mandeljni Dalmatinski 1 100 K. —.— — Bari . . ( n 79. - 81 — . . . 86.- 88. - BoftiAl Dalmatinski novi . . . . . . —. - —._ , Puljeiki....... ... • 12.50 —,— Siiokvt Puljeiko ..... • • • e —.— —.— , Grške v veneih, ... „ 16.75 17 — Smtanlno ....... ... „ 48.- ca,- V-r:parli novi....... ... n 83,— . — Olk-.bs ........ 45.- 45— Kodra galloa........ Poltnovk* srednje velikosti . ... „ 23.— —.— ... p 39.— 40 — . veliko . . . . • . • » 89.- 40.— . male ...... • • . n 40.— 41. — Ilanlki v velikih sodih . . . -18 - —.— . ▼ Vs ...... -- —.— —.— —.— Priden in zvest delavec mehanik dobi pri meni službo. Živec, inž. Ulica Commerciitle 11. Zobobol olajšujejo zobne kspljics le kar j a Piceolija v Liubljan (Duaaj.ka aaata) katere so bile odlikovane s Najvišjim priznanjem Nj. c. in k. Via prej asus gospe prestoloDaslednice-udove nad vojvodini a ilofaknljo -M .Steklenica velja 20 kr. Ha lijviie povelje ijeg. c. io kr. Apost. Vefičamtva. XIX. c. kr. državna loterija za akupae vojaike dobrodelne namena avstro-ogerske monarhijo Ta denarna loterija v Avstriji jedina postavno dovoljena — ob»ega 7279 dobitkov v gotovem iona ju v nkupuem anesku od 341.684 kron. Glavni dobitek: 160.000 kron. Za uplafianje dobitkov jamči c. kr. Uteriiski zaklad. Žrebanje ae hode vrflilo nepreklicno dne 16. dec. 1897. J«dn» srečka stane 2 gl. ». v. Srečke se dobivajo v eddelku za državne loterijo na Dunaju I. Riemorgaa-e 7, v loterijskih kol<-kturah, v tobakar-nah, davkarijah, na poštnih, brzojavnih in želozničaih uradih v menjalnicah itd Naprti a:i kupovalce srečk brezplačno. Sročke st> dopoiiljajo proste poštnine. C. kr. lot*rtf*h»-mmMladno ratnaltV«**«, oddelek ia driavne loterij*. ainapia compositus ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nft. ter ae dobiva jedino lo v lekarni Praxmarep i Ai dum Mori.) TRST - Piazza graude ~ TRST. Paiiti na ponarejanje. Moji Izdelki so priposnani kakor dobri in v ceno! Remont, iz nikelja teče 23 ur, 3 gl 60 nt4. Remont, srebrn ae zlatim obreskom 6 gld. Budilnik-tnker I vrate ki aveti, od gld. 1.60. — Bego-latorji v orehovi omarici od 4 gld. 50 nvS. naprej Cenik se 500 slikami gratri pr a vlj a v lekar n i kZrinj-h I: e m u, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski t r g I te v. 20 Trpotčev aok ncpreaeino doluje pri Tifth prehlanjenjih ho p ni h organov, ter Ie najbolje sredstvo za prsni katar, ka-elj, praobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani ka&eljses tem zdravilom v najkrajšem čaau da odpraviti; bolaiki dobijo tek zajelo, lahko Bpijo innatanačiu hitro okrevajo. — Izmed mnogih t ah va 1 a pom injam tukaj samo one: „Velocenjeni goapod lekarnik! P o sij i t o mi ie tri steklenice Vi. Soga izvrstno delujočega trpot&ovega soka; potrebujem jih za moje p o -znauco. Jaz a m od dveh o t o 3:1 ? r J r od n ea n o s n ga ka&lja popolnoma ozdravel. H v ula V n m. Priporočil hodem ta ■ dravilni sok vaem prsobolnim. S spoštovanjem— Rudolf Auairn. Na Dunaj u, tiO m area 1897." Pasi naj ae torej, daje na vsttki steklenici vastvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo je oni 'pravi trpotčevaok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena Bteklerioi n točnim opisom je 75 nČ. — Razpošilja se vsaki dan poštom na vsa mesta in sioer proti predplačilu (priračunavši 20 ne. za samoto k) ali pa po poštnem povzetju. — C « n i k i r a z n o v r s t n i h domačih pre-skušanih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnino prosto. Le-karnak Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. jgggj CX>OOOOOOMOOOOOpOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOr.OOC! flljalka een. kralj. unlverNiletne tiskarne „ Ntyri» ** 13 Sack8trasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE Is CON TO - KNJIGE zistem .Patent Workmann Chicago" Rastrlrni zavod — Knjlgovezatvo. priporofiuje ae za prijazne naročbe ae zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov« rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okroinlc, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zalogu glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture Debltoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memorlale. Journalov, Prlma-note, odpravnih, menjlčnih čaao-zapadlih In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, akledio Iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti ue je do glavnega zastopnika Trat, Yia delle Acque 5 - ARNOLDO COEN — Via delle Aogue B Trst OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOK r <> t; V, 4o1> 1} J>1}$ ooooooooodoooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOE Lastnik konsorcii Usta a£disostr. 'artavateti m (»agovornt urednik ■ Krsn Godnik. — Tiskaru« Dolmic v Tistu.