go, HOJ 118.» $5.0« $7.« lift« lift« 19.11 111* 0 0 ,.71- 115. Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. mninji mj. JOLIET, ILLINOIS. 29. OKTOBRA. 1915 LETNIK XXIV skozi Bolgarijo odprta Avstro-Nemcem. Avti r°-nemška armada, ki prekoračila Donavo pri Oršavi, •e zvezala z Bolgari blizu Prahova. Vsa severna Srbija v avstro-nemških rokah. Zavezniki upajo obdržati južno Srbijo, ali njihov up je majhen. j Muti boji okrog Rige in Dvinska. Francoskem boji za zakope. Na JS°a' 25' ^ ~ Nadaljnje pro- Ustava6 R Str°"^emcev na severu> za~ P°raz b , garov v soseščini Velesa in lje iuil 8arskih čet po Francozih da-0 so bili glavni pojavi danes eW bojišču, ob fror°"^emci so prodirali v Srbiji '"deset'' kakih osemdesetih milj, do in So mi'j južno od Donave in Save, gra(] p6 razprostrli čez železnico Bel- ltoračii?r'grad ,in reko Morava Pre-sedij T u Uldi mejo P" Oršavi in za-Po ljutem boju. "a srbski,.. Avstro^ Bol, Or°čilo gari zapustili Veles. Pojavi ° ■12 pravi, da poroč^ v*a iz Aten novico, da so Srbi iz VeIesa- Padli tr- i umnice so Francozi na-ske a J ~vizije (36,000 mož) bolgar- Bolgari strašni bitki porazili ^rumnTc ^i Pognani nazaj do -Vajoči p por°ča si, da jih prpdi-w železni. S Poskušajo odstraniti mce *>iš-Solun. Avstro.Me_ • t , 0101 Prodirajo dalje. London, 26 s° tako hrabr v Srbske čete' kl v?-hodni vocpJ ° "ile ma,i severo* rod vedno ?V°Je deže'e, se morajo jih sovraž„-r°CnejŠim Pritiskom svo-b° koma,- V P°časi umikati in jim v ,ogoce preprečiti, da se tam dr lici ^" Bolgarov. Celo v zbor- . znilti Po<* težkimi žrtvami, zabe- tovih! VS(' UsPehov. Za Prek, a vfeh točkah napadne fronte Vav daveii°' moraj° Plačati Srbom kr- j)Sam° na ■ 0,8arov JUgu ie menda prodiranje tam /austavljeno. Rečeno je, da . Pe, v krancozi i" Srbi izdelali za- Cct> s kate .h P"čakujejo pomočnih Vp»dnika j"*?,1 P°zneje zopet izženejo lz ^acedonije. emško voj„0 naznanilo. vsako miljo, ki jo poroča danes o zadnjih razvojih v balkanski vojni: "Vzhodno od višegradske linije smo dospeli do višin Suhogorske planote. "Po armadah generalov Koevessa in von Gallvvitza podjeti napadi dobro napredujejo. Južno od Palanke so severne strmine Ra.ške doline v naši posesti. Dalje vzhodno smo osvojili Markovac, Lokope in Kučevo. Med zadnjimi tremi dnevi smo ujeli 960 Srbov. Od generala Bogačeva ni novih poročil.'' Bolgarsko poročilo o zmagi. Sofija, 26. okt. — Bolgarski glavni stan je objavil o vojskovanju dne 24. oktobra: "Naše čete so osvojile Negotin in Prahovo ob Donavi. Vojni plen obsega, kolikor je doslej znano, eno zalogo streliva, 20 železniških vozov in vsakovrstne vojne potrebščine. Ujeli smo 21 častnikov in 2,700 mož ter našli trupla 300 Srbov na bojišču. "Princ Ciril in armadni poveljnik sta bila sprejeta v Skoplju z velikim navdušenjem." Avstro-Nemci in Bolgari združeni. London, 27. okt. — Nemška armada, ki je prekoračila Donavo pri Oršavi, se je sklenila z Bolgari, ki so navalili na Srbijo blizu Prahova, in osrednji velevlasti imata sedaj o'dprto pot skozi severovzhodno Srbijo in Bolgarijo do Egejskega morja in Carigrada. Tako jima je zdaj mogoče, pošiljati topov in streliva po reki in železnici svojima zaveznicama, Bolgariji in Turčiji, ki bosta s tem zelo ojačeni. Prodiranje Avstro-Nemcev v severnih delih Srbije se nadaljuje, dočim se Bolgarija zelo trudi, da zasede še več odsekov železnice Belgrad-Solun. Severna Srbija izgubljena. Kolikor se tiče severa, je Srbija prejkone izguhljena, a na jugu se po Angležih in Francozih ojačeni Srbi trudijo na vso moč, da potisnejo Bolgare nazaj. Po francoski zmagi pri Krivolaku se je Srbom posrečilo, zopet osvojiti Ve-es, važno železniško in cestno vezi- šče, lavno jttžhb od Skoplja, kjer- se še vrši velika bitka. Tu mislijo, da če se Srbom posreči zadržati Bolgare na jugu do prihoda anglo-francoskih čet, se potem utegne Bolgarijo pripraviti ob Macedonijo, po kateri je pohlepna. Toda zavezniki bodo morali tudi poskusiti, da zapro Nemcem pot v Turčijo, in njihov veliki napad se utegne odigrati drugje. Z ruskega bojišča. Dunaj, 25. okt. — Vojni urad je danes izdal sledeče službeno naznanilo: "Blizu Novo-Aleksinjca smo zopet osvojili višine vzhodno od I.opaszna, ki smo jih zapustili v petek. Blizu Czartoryska naši napadi napredujejo. Blizu Komarova smo odbili sovražnika. Ob zgornji Czari je avstrijska divizija z nemškimi pomočnimi četami ujela 1,600 mož." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 25. okt. — Nemški vojni u-rad je danes izdal sledeče naznanilo: "Skupina maršala von Hindenbtirga: Južno od Kekhave, jugovzhodno od Rige, je bil ruski napad odbit. Ruski protinapadi proti postojankam, ki smo jih osvojili dne 23. okt. severozapadno od Dvinska, so se izjalovili. Število ujetnikov je sedaj naraslo na 22 častnikov in 3,705 mož. Uplenili smo dvanajst strojnih pušk in en minomet. "Majhni nemški oddelki, ki so prodrli severno od lluksta čez reko istega imena, so se umeknili na zapadni breg pred napadom po močnejših oddelkih. Severno od Dresvjatskega jezera so bili ruski napadi proti našim postojankam blizu Ga ten s ke mejne doline brezuspešni. "Skupina bavarskega princa Leopolda: Položaj je neizpremenjen. "Skupina generala von Linsingena: Zapadno od Komarova so avstrijske čete prodrle v sovražnikovo postojanko na kake tri milje široki fronti." Rusi o vojnem položaju. Petrograd, 25. okt. — Ruski uspehi se nadaljujejo ob celi fronti južno od Dvinska, dočim se odločnim nemškim naporom v soseščini Rige ni posrečilo, pretresti rusko postojanko. Vojaški veščaki smatrajo položaj okrog Rige za popolnoma zadovoljiv zazdaj in izjavljajo, da osvojitev lluksta po Nemcih ni izpremenila razmer v Dvinsku, kojega mesta položaj da je močan vkljub obnovi bitke v neposredni soseščini. Vendar poluradno naznanjajo, "da ni modro prorokovati, ker utegne bodočnost donesti nepričakovane izide in celo izpremembo celega položaja s predorom na eni ali drugi strani. Vse NEMŠKI VOHUN FAY. Zarota razdevanje ladij s strelivom odkrita. New York, 25. okt. — Podrobnosti namišljene zarote, ki je merita iia to, na vse mogoče načine ovirati trgovino z orožjem in strelivom med zavezniki in Združenimi Državami ter s peklenskimi stroji fUzdevati municijske ladje, so bile danes odkrite po izpovedi namišljenega nemškega častnika Roberta Fay. Razun Fay a se nahajajo v zaporu trije drugi osumljenci, med njimi Paul Daeche, ki je baje pohajal vseučilišče v Koelnu, in dr. Herbert Kien-žle, 28 let star, poslovodja neke tvrd-ke za urč. Fay "je baje izpovedal, da "je prišel v Združene Države vsled dogovora z uradniki nemške tajne službe". Proti aretiranc.em podana obtožba se glasi na prestopek zaveznega zakona. Razprave se prično dne 4. novembra. Pred zavezno veleporoto. Na tisoče Lahov spet padlo ob Soči. Tritisoč Italijanov obležalo samo pred eno avstrijsko postojanko pri Doberdobu. GORICE NISO VZELI LAHI. Dunaj zanika italijanske pridobitve v veliki ofenzivi. New York, 27. okt. Zavezna ve- lika porota bode razpravljala slučaje peterih aretirancev, obtoženih zarote v razdevanje prekatlantskih ladij, obloženih /. vojnim strelivom za zaveznike. prihodnji mesec. Tako je naznanil daVies Z. D. pravdnik Marshall potem: ko se je posvetoval z W. F. Flvnnonij načelnikom tajne službe, in tajnimi redarji, ki so aretirali osumljeno petorico. je odvisno od tega, kako se položaj izpremeni med sedanjim bojevanjem.'' "Novoe Vfemja" ceni nemške izgube pred Dvinskom na 50.000 mož. List pravi, da je sedaj pred mestom 80,000 Nemcev, opremljenih z ogromnimi, težkimi topovi. Boji okrog Rige in Dvinska. London, 26. okt. — Ob vzhodni frohti se nadaljujejo ljuti boji. V o-krožjih Rige in Dvinska se nemški maršal von Hindenburb vkljub ponovnim porazom med zadnjimi štiridesetimi dnevi pred ruskimi utrdbami ob reki Dvini zopet odločno trudi, doseči svoj cilj. Današnja poročila pravijo, da je prodrl dalje, zlasti blizu lluksta. Ob ostali lilliji skozi pokrajine Vil-i no, Grodno in Volhinijo ter v Galiciji so bili boji na mnogih točkah z uspehom najprej na eni in potem na drugi strani. Boji za zakope. London, 26. okt. — Ob zapadni fronti po vojni obsedene Evrope priznavajo Nemci, da so Francozi začasno ob-državali postojanke severno od Le Mesnila, a pravijo, da so bili izgnani in obdržujejo sedaj samo mal zakop. Francozi pa še trdijo, da so bili vsi nemški protinapadi odbiti. Ob flan-drski fronti so veliki nemški topov bombardirali Belgijce, a pehotnih bo jev ni bilo. Nemške izgube. London. 26. okt. — "Nieuve Rotter damsehe Courant", kakor omenja Reu-terjev amsterdamski poročevavec, ceni nemške izgube od 11.—20. okt. na 57, 424 mož na mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Skupne pruske izgube so precenjene na 2,021,078. List pravi, da je bilo izdanih tudi 228 bavarskih, 209 saksonskih, 286 vir-temberških in 53 pomorskih izkazov izgub, kakor tudi izkazi častnikov in podčastnikov s turško armado. "Courant" ceni skupne izgube centralnih ali osrednjih velevlasti na 5,-000,000. Dunaj, 25. okt. — Uradno naznanilo avstrijskega vojnega glavnega stana poroča o obupnih naporih Italijanov, predreti avstrijsko fronto. Naznanilo se glasi: 'Velika bitka ob Soči se nadaljuje. Včerajšnji nenavadno srditi pehotni boji so obsegali tudi napade proti mostnemu braniku pri Gorici. Vsi sovražni napadi so se izjalovili pred trdovratnim odporom naše pehote, ki jo je podpiralo mogočno topništvo. Sovražnik je utrpel strašne izgube. "Glavni napad italijanski so spremljali napadi po močnih oddelkih proti tirolski fronti. Visoki planoti pri Viel-geruthu in Lafraunu sta bili obdržani vkljub skrajno silnemu topniškemu streljanju. Laški napadi odbiti. "Več italijanskih divizij napada dolomitsko fronto. Tu so bili včeraj in netke. gorsko postojanko in Oslavijo. Naše čete so trdno obdržale vse postojanke. "Ob meji Doberdobske planote v odseku med Majnico in goro Deissei-busi (?) besni bitka z nezmanjšano silnostjo. "Razmere so bile mirnejše v južnem odseku. Ponovni sveži sovražni napadi so se popolnoma izjalovili. Italijani so se začasno ustanovili v samo nekaterih naših skrajnih zakopih. Južno od Sv. Martina je naša pehota zopet osvojila postojanke v boju od moža do moža." Zrakoplovci napadli Benetke. Rim, 25. okt. — Benetke so bile dvakrat napadene snoči in enkrat danes po zrakoplovih, iz katerih so bile spu-ščane bombe, med njimi nekaj zaži-galnih, kakor je bilo uradno naznanjeno v Rimu. Zažigalna bomba je padla pred voj-vodsko palačo na piazzetti sv. Marka, a ni napravila škode, in druga bomba je zrušila nekaj kiparskih umotvorov v cerkvi Degli Scalzi in pokvarila Tie-polove freske. Samo malo škodo so napravile druge spuščene bombe. Nihče ni bil usmrčen. Tri osebe so bile ranjene. Benetke zopet bombardirane. Rim, 26. okt. — Trije avstrijski le-tavci so danes zopet bombardirali Be- predvčerajšnjim podjeti po en napad proti Bamberger Huette in Colditanu iz Tresassija, dva napada proti Ru-fedu, jugozapadno od Schluderbacha, in štirje napadi proti naši liniji severno od vasi Suef in Popenske doline, toda vsi so bili krvavo odbiti. "Ob koroški fronti so bili samo topniški boji in praske. "V Bovški dolini je poskušal sovražnik več posameznih napadov, ali vsi so se izjalovili pod našim streljanjem. Proti fronti ob Mrzlem vrhu, vštevši mostni branik pri Tolminu, se Italijani še obupno trudijo, zlasti proti višini zapadno od Sv. Lucije, ki jo neprestano naskakujejo. Tu so njihove alpinske čete predrle mal del naše fronte. Odločen protinapad s pešpol-ki je izgnal sovražnika v kratkem času. Brezuspešni napadi ob Soči. "V Soškem okrožju ni mogel sovražnik nikjer predreti naših postojank. Pred mostnim branikom pri_Go-rici se je izjalovilo več poskusov, naskočiti goro Sabotin. Po močni topniški pripravi so včeraj precejšnji laški oddelki naskakovali to obvladujočo Amsterdam, 26. okt. — Italijanski zrakoplovci so v nedeljo spuščali bombe na Trst, usmrtili dva prebivavca in ranili dvanajst drugih, tako naznanjajo danes uradno na Dunaju. Italijani ob Soči odbiti. Berlin, 26. okt. — Med četrtim dnevom napadov na avstrijsko linijo ob Soči so bili Italijani vedno zopet iz-nova odbiti, po današnjem uradnem naznanilu. Na tisoče Lahov padlo. Dunaj, čez Berlin in London, 27. okt. — Tritisoč padlih Italijanov še leži pod milim nebom pred postojanko, obdržano po samo enem avstrijskem polku na Doberdobski planoti ob Soči, po danes tukaj izdanem uradnem naznanilu. Italijanske izgube so bile težke po vsem tem okrožju, pravi poročilo.- V Tolminskem in Goriškem okrožju in ob liniji severno od Tolmina do Krna so bili podjeti izredno močni laški napadi, ali brez uspeha v vsakem slučaju. Italijanski poskusi, osvojiti goro Sabotin, sp bili baje opuščeni v torek po izgubi 2,500 mož. BULGARIA BULGARl AN IN FAN TRY • Am%rlu*n Association. Bolgarski kralj Ferdinand in kraljica ter bolgarska pehota. Trčila skup. Cleveland, O., 26. okt. — Oddelek ognjegascev, ki je dirjal na neko pogorišče, je danes ob Central avenue zavozil proti cestnoželezniški kari. O-sem ognjegascev je bilo ranjenih, eden smrtnoneVarno. Kapitan James Kil-loran, voznik, je bil vržen raz svoj sedež in pred kolesa cestnoželezniškega voza. Prebil si je črepinjo in umira. Vozova sta trčila skup, ko je voz z lestvami napravil nenaden ovinek, da se izogne trčenju z nekim drugim vozom. . Na štrajku. Britanske izgube. London, 22. okt. — Britanske izgube izza dne 1. oktobra znašajo 2,285 častnikov in 50,072 mož. 14 žrtfcv požara. Pittsburg, 1'a., 25. okt. — Ogenj je nastal danes popoludne v neki trgovini krmo in senom ter se razširil v bližnjo tovarno za zaboje, ki je bilo v nji zaposlenih mnogo deklet in žen. Delavke so skočile v velikem števili, ne da bi se dolgo pomišljale, iz oken doli na ce->to. Poslopje je Lilo kmalu v plamenih. Štirinajst oseb je storilo smrt v plamenih in več jih pogrešajo. Osem ž?n se je vsled skoka tako hudo poškodovalo, da so jili morali prepeljati v bolnišnico. Ena izmed ranjenk je kmalu umrla. Lahka kazen za Charltona. Como, Italija, 25. okt. — Američan Porter Charlton, ki je bil tukaj tožen zaradi umora svoje žene 1. 1910., je bil danes obsojen v zapor na šest let in osem mesecev. Odštevši od te dobe pomiloščenje po zakonu in čas, ki ga je že prebil v zaporu, bo Charlton osvobojen v treh mesecih. Obsodba je bila torej odločna zmaga za mladega bančnega klerka iz New Yorka. ' Cleveland, O., 26. okt. — Petsto strojnikov National Acme Manufact-uring-družbe, ki izdeluje strelivo za zaveznike, je danes zastavkalo. Vsa kolesa V tovatni so včeraj počivala. Stavkarji zahtevajo povišbo v plačah. Kacih sto mož je še na delu. Newyorske sufragetke. New York, 23. okt. — Danes popoludne se je pomikal po Fifth avenue obhod 25,000 žensk in 7,000 moških v svrho demonstracije za njih zahtevo, da podeli New York svojim ženskam volilno pravico pri volitvi dne 2. nov. Silen veter je pihal, vendar ni mog'el odpihati "največje sufragetske parade na svetu", kakor so jo nazvali njeni voditelji. Dr. Dumba povitežen. Berlin, 24. okt. (Čez London.) — Dr. Konstantin Dumba, bivši avstro-ogrski poslanik v Združenih Državah, je dospel s svojo soprogo danes v Berlin. "Vossische Zeitung" naznanja v zvezi s tem sledeče: "Izvedeli smo iz navadno dobro poučenega vira, da je cesar Franc Jožef imenoval poslanika vitezom." NA MNOGA VPRAŠANJA, če pošiljamo denar itd., javljamo, da pošiljamo denar v vse kraje Avstro-Ogrske, kajpada največ na Kranjsko, Štajarsko, Hrvatsko, Dalmacijo, Primorsko, Koroško, Istro in Goriško. Le v onih krajih ob Gorici, kjer so dnevne bitke, pošta ne more izplačati denar, a drugod povsod tako sigurno, kakor v mirnem času. Edina razlika med pošiljanjem je to, ker vzame zdaj 20 do 25 dni. pa včasi še del j, da pride denar od tu tam; potem pa da so cene avstrijskih kron in drugih evropejskih denarjev zdaj nižje kot kdaj poprej. Za ves skozi naše posredovanje poslani denar popolnoma garantiramo. 5 kron pošljemo zdaj za......$ -80 50 " " " " •• Slučaj gdčne. Cavell. Berlin, 24. okt. — Dr. A. F. M. Zim-mermann, nemški podtajnik za zunanje Stvari, je izdal uradno pojasnilo o nedavnem usmrčenju gdčne. Edith Cavell, angleške bolniške strežnice v Belgiji. V uvodu k pojasnilu je izjavil, da je natančno pregledal vsa dokazila in spoznal, da je bila obsodba pravična, dasi obžalovanja vredna. Miss Edith Cavell, načelnica učili-šča v Bruslju, je bila po nemškem vojnem sodišču obsojena na smrt in potem takoj usmrčena, ker je pomagala angleškim, francoskim in belgijskim vojakom k ubegu iz Belgije. 7.70 lOO KKON ZA Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večje vsote pišite nam za posebne cene, da si prihranite denar. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Joliet, 111., 27. okt. — Praznik vseh svetnikov je pred nami in vernih duš dan. Ta dneva sta polna spominov na naše drage pokojne. Na grobovih, o-krašenih z jesenskim cvetjem, brlijo lučice in molijo verniki; in v molitvi se spominjajo vseh ljubih svojcev, ki so šli pred njimi v kraj večnega miru in pokoja. Vseh mrtvih dan, žalosten dan: najžalostnejši pa bode letošnji za našince v naši stari domovini, kjer se je število grobov izza lanskega leta strašno pomnožilo. Kakor se vsiplje listje z drevja v jeseni, tako so padali in še padajo junaki v evropski vojni, žrtev brez števila —: toda jesen pobira le suhe liste, a vojna pa najlepši cvet in up domovine. Prežalostna je že sama misel na vse to. Pa še žalost-nejše nas dela negotovost bodočnosti naše nepozabne stare domovine: ali ji bode usoda po strašni vojni milejša, nego v prošlosti, — ali bridkejša? Dal Bog, da ji zasine solnce lepših dni in trajne sreče! Kakor nam nudi vernih duš dan uteho, ki koreni v živi veri na zopetno svidenje v drugem boljšem svetu, kjer vlada blaženi mir —: tako nas ob žalostnem spominu na trpečo slovensko domovino tolaži živa vera v božjo pravičnost, ki ne dopusti, da bi ravno slovenski narod za vse svoje brezštevilne žrtve moral sam postati žrtev zemlje-lačnih nasilnikov evropskih; tolaži nas zavest, da je slovenski ■narod s svojimi žrtvami resnično zaslužil lepšo bodočnost in "prostorček lia solncu". In tako gledamo v slovensko bodočnost s trdnim zaupanjem in upapolnim pričakovanjem.... — Častna nagrada D. M. D. Kakor smo na kratko že naznanili, ni bila častna nagrada Dekliške Marijine Družbe v Jolietu v znesku $100.00 za igro iz našega življenja v Ameriki pri-sojena nobeni izmed peterih doposla-nih iger, ker presojevalni odbor ni spoznal nobene za vredno razpisane nagrade. Podrobnejše poročilo o tozadevni seji in razsodku presojeval-nega odbora objavimo prihodnji teden. Danes samo omenjamo, da so bile vse petere doposlane igre glede vsebine in tehnike tako pomanjkljive, da bi bil presojevalni odbor pred vso slovensko javnostjo blamiran in osmešen, če bi bil kateri izmed njih prisodil omenjeno častno nagrado. Dobra volja še ne napravi dramatskega pisatelja, brez resnega truda se ne doseže uspeha, in zlasti ne na dramatskem polju, kjer orjejo ledino tudi še v naši stari domovini. Vendar smo pričakovali, da razpis omenjene častne nagrade obrodi kaj boljšega sadu. Sicer pa upamo, da bodo amerikanski Slovenci tudi na tem polju napredovali, če se dela po-primejo z resno vnemo, kar Bog daj! — Poročali smo, da je tudi društvo sv. Janeza kupilo 20 tiketov za sreč-kanje peči, ki so jo darovali slovenski livarji za naš "fair", kar pa ne odgovarja resnici. Ne dr. sv. Janeza, nego društvo Vitezov sv. Jurija je kupilo tistih 20 tiketov, kar bodi s tem popravljeno. — Naš "fair" se prične že drugo nedeljo, dne 7. novembra. Vse priprave bodo dovršene o pravem času in tako je pričakovati, da bode že prvi dan cerkvene veselice, ki se bo vršila v dneh 7., 14., 21. in 25. nov., nudil vsem udeležencem najlepšo domačo zabavo. — Nov doktor. V spremstvu drja. S. Gasparovicha si je ogledal tiskarno A. S. včeraj dr. Anton Matioca, rodom dalmatinski Hrvat, ki je študiral v A-meriki in v Pragi na Češkem, prakti-ciral dve leti v Londonu in se nahajal pet mesecev na Črnogorskem. Mladi doktor se priseli v Joliet sredi prihodnjega meseca. -r- Krasno jesensko vreme imamo dosedaj, in zato hitro napreduje tudi tlakovanje North Chicago streeta, tako da bo v nekaj tednih dovršeno, če nani vreme ostane milo.' — Pogrešan otrok. G. in ga. Jakob Gecan, 1315 Oakland avenue, sta v veliki žalosti že mesec dni, odkar jima je neznanokam izginil njun sinček Joe. Pravijo, da je odšel s cirkusom, ki je bil v Jolietu pred dbbrim mesecem, kajti sinčka pogrešajo starši bas od-tedaj. Vse dosedanje iskanje je bilo brezuspešno. — Svojo mater je po nesreči ustrelil 211etni John Christoph, mizar, 502 Williamson avenue, in sicer v nedeljo popoludne, ko ji je razkazoval nov revolver, kupljen v njeno zaščito; in pri tem se je nabiti revolver sprožil ,in je krogla zadela mater v glavo. John je bil aretiran, a v ponedeljek dopolu-dne izpuščen; koronerska porota je .dognala, da John ni vedel, da je bi! revolver nabit. — Vlomilci so odnesli $192 v gotovini iz varnostne blagajne v uradu predsednika Citizens' Brevving-družbe v nedeljo zarana. Da >e vlom ne ponovi, je zdaj družba nastavila ponoč-nega čuvaja. —Tožba proti mestu. Mestni pravd-nik Nadelhoffer je bil te dni obveščen, da je bila podana tožba, po kateri je mesto Joliet po državnem zakonu o delavskih odškodbah odgovorno za smrt Ilije Čopiča, ki je umrl dne 25. jun. t. 1. pri delu za mesto. Čopiča je premagala vročina, ko je delal pri vodnjaku ob Ruby streetu. Bilo je prvič v osmih mesecih, da je spet delal. Petnajst minut potem, ko je prišel od dela domov, so ga našli mrtvega v njegovi postelji. Dognano je bilo, da je bil žrtev solnčarice. Star je bil 52 let ter je zapustil vdovo in šest otrok. — "Amerika in Amerikanci." Tako se imenuje najlepša knjiga, kar jih je bilo spisanih v slovenskem jeziku o naši novi domovini. Knjiga je najlepša in tudi največja, ker ima nič manj nego 608 strani. In koliko slik je v tej knjigi! In koliko drugih stvari, ki so velezanimive in poučne! Že sami opisi s podobami iz našega slovenskega življenja v Ameriki so vredni, da si knjigo omisli vsako slovensko društvo, a tudi vsak izobražen Slovenec. Ta knjiga je lahko v diko in kras za parlor vsake slovenske hiše v Ameriki. Knjigo "Amerika in Amerikanci", ki jo je spisal Rev. J. M. Trunk, je dobiti po napol znižani ceni v knjigarni Ame-rikanskega Slovenca, Joliet, 111. Vezana knjiga stane samo $1.50, po pošti $1.75. Pridite ali pošljite ponjo!—Ad. Chisholm, Minn., 26. okt. — Vele-dragi mi g. ured. A. S.! Ves ta denar, ki vam ga pošiljam, je za Amer. Slovenca, torej le še pridno pošiljajte, ker to je nujno potrebno. — Sedaj pa nekaj imenitnega. Mislite: 'Kaj takega?" No, vam pa povem vse, kaj in kako je bilo. Fantje smo se namreč z gorečo vnetostjo podali na sveti misi-jon v mesto Eveleth iz Chisholma in nas je bilo lepa kompanija, in tudi od druzih krajev, kolikor sem opazil. Smem reči, da ljudstvo je na katoliški močni stopinji, katere ne more niti najhujši sovražnik izpodnesti. Nisem si mislil, da je v Evelethu toliko gorečnosti. No, saj kjer so res Slovenci, pokažejo možatost v božjem duhu. Le bodimo navdušeni za cerkev in šole, če več nas bode, močneja bode armada. Obenem pa tudi slovenske duhovnike spoštujmo, saj vedo, da kateri so z nami, smo tudi mi ž njimi, kajti božji duh se ne'da premagati. John Vesel. POKOPALIŠČE OB DRINI. (Premišljevanja avstrijskega črnovoj-nika na meji.) Kjer taborimo, se oklepa Drina srbskih brežin, predgorij, ki so napojeni s krvjo naših vrlih junakov. Na avstrijski strani se širi kilometer široka, na-plavljena ravan. Za njo se precej strmo dvigajo naše gore. Nedaleč od I stotnik! Moje spoštovanje, gospod tovariš! Pozdravljeni vsi vi od naših hrabrih polkov. Na tem malem prostoru je zbrana cela mala Avstrija: Slovani in Nemci, Romani in Madžari, in mai svet zase: mladi in starejši, čast niki in moštvo, aktivni vojaki in re-zervniki. Razlike v vojni malo veljajo, tu pa vlada popolna enakost. Avstrijci, bojevniki za domovino, junaki, vrli možje ste vsi, in vsi ste dokončali boj. Pozdravljam vas, svojo glavo klonim pred vami vsemi, pred infan-teristom kakor pred stotnikom. Slavimo vas; o mnogih nam so znani njihovi slavni čini in imena, in če ne, nič ne de: Kdor je padel za domovino, si je postavil spomenik v zvestih srcih svojih rojakov. Vi se smehljate? Blaženo, mirno, srečno. Vihar je minil, boj je končan. Ne? Spite, bratje, počivajte! Vi ste dokončali svoje delo. Nas, živih, je ostalo. Vaš zgled nas bo vodil. Dokončali bomo, kar ste vi pustili. Srečne zvezde vladajo nad našim pravičnim bojem, palma zmage se nam obeta, kmalu bodo vihrale zastave v zmagoslavnem veselju. Strašna borba je končana, mir se zopet vrača v kočo in palačo, in nova sreča klije in cvete in se smehlja v jasnem solncu. Tu, krog vas, bo postalo mirno; bregovi in doline, ki sedaj odmevajo od bojnega hruma, ki jih bijejo kopita ti-sočev in tisočev konj, ki jih teptajo težke vojaške noge, kjer se čuje govorica v vseh avstrijskih jezikih, kjer odmevajo kratka, sunkoma zavpita povelja, kjer se glase bolestni kriki, kjer prepadeni obrazi domačinov, katerim so uničeni domovi in premoženje, izražajo bol in obup, kjer si zmrzujoče straže na taborskih ognjih pečejo koruzo, kjer koraka mimo vrsta za vrsto, pride in počije in zopet nadaljuje svojo pot, kjer junaštvo in možatost krepko stojita in vladata in kjer se avstrij-stvo slavno in sijajno razvija, — ti bregovi in doline bodo osameli in mirno ležali v svoji prejšnji plodni južni lepoti. Vse raste in uspeva kakor preje, vrvenje je minilo, številni tujci so odšli. Sami vi, krvave priče, vi ostanete tukaj. Počivali bodete tukaj do večnih dni, v globoki rujavi zemlji, obraz obrnjen proti goram, ki ste jih osvojili, k bratom, ki so na njih našli svoj grob, k spomenikom, ki se dvignejo na vrhovih. Vas ne vzdrami več gro-menje topov in mrzlična težnja, da bi prodrli naprej. Nad vami svetijo večne zvezde enakomerno, v mogočnem miru vse noči brezkončnih let. Iz žepa vzamem električno svetilko in posvetim krog grobov in križev. Nekateri so okrašeni s suhimi venci, gomila ograjena z okroglimi kamenčki, in iz njih je napravljen tudi križ, kakor na grobovih revežev na Vernih duš dan. Na nekaterih grobovih kloni glavo ovenela astra. Nekateri leseni križi imajo napis: Stotnik Zbytovsky, 12. 9. 14. 102. pešpolk. — Rez. poročnik Fran Fiala I.-93. Od tega bataljona jih počiva še pet, drug poleg drugega. Njihovi križi se odlikujejo z neko posebno vitkostjo in lepo modro pisavo v napisih. Stotnijski mizar je imel oči- BOJ ZA PODGORO. ceste, ki vodi po dolini, nad krajem i vjdno unietnijkega duha. Drugi križi na bregu, pod gozdom, stoji novo po-|so zelo nerodni in v napisih vse poino pravopisnih napak. V splošnem je po- kopališče. Tu pokopavajo junake, ki ' , jih še žive prineso v dolino. Tisti, ki so na gorah padli, so našli svoboden grob na mestu svoje smrti. Kadar se te gore končnoveljavno priklopijo Avstriji, se bo pač na njih dvignil spomenik, ki bo bodočim rodovom javil imena padlih in posvetil to mesto kot eno onih, ki so videla av-trijska junaštva in kjer se je začela nova, slavna doba naše zgodovine. Danes kažejo grobove le majhni, priprosti križi in tu in tam lesena ograja, okrašena s smereč-jem. Tudi pokopališče v dolini je pri-prosto, samo grobovi -toje v ravni vr-jsti, in na nekaterih križih so imena pokopanih. ' Večer je, miren, hladen večer lepega jesenskega dne, ki smo ga postali končno po dolgih deževnih in mrzlih tednih deležni. Službeni odmor mi dovoljuje, da se podani po bregu navzgor do pod gozda. Ne daleč od mene gre skupina ljudi po poti proti pokopališču. Hitrih korakov jih doideni in se jim pridružim. Pogreb je. Štirje možje v domači noši nesejo truplo padlega vojaka; krst tukaj ne poznamo. Truplo leži na vojaški nosilnici, pokrito s plaščem. Spredaj gre vojaški duhovnik s štolo. Za uosilnico stopa nekaj (renskih vojakov in nekaj radovednežev. To je pač priprost pogreb brez vsega vojaškega sijaja. Ne gre drugače, vojna je. Na pokopališču po-lože truplo v jamo, ki je proračunana za pet mrličev; med duhovnikovimi molitvami pokrijejo truplo z zemljo. Grob se zasuje, kadar bo poln. lin mrlič še manjka; najbrže ne bo treba nanj čakati niti en dan. Potem se zasuje dvajseti grob, v katerem zori setev za poslednji dan. Duhovnik in drugi pOgrebci odidejo, grobarji pose-dejo krog taboriščnega ognja tam onstran pokopališča in kade Cigarete; stemnilo se je popolnoma. Tiho veje mrzel vetrec iz doline, z drevja padajo rdeči, rumeni in rujavi listi, v taboriščih krog in krog rezgetajo konji, tu in tam zalaja pes, po cesti pridrdra voz ali pridrvi avtomobil, skozi vse pa se plete in sliši šum taborečega vojaštva. Sam stojim na pokopališču, naslonjen na veliki križ, ki so ga postavili ob bla-goslovljenju novega pokopališča, ter gledam in poslušam v dolino, v ravan in v gore tukaj in tam. Nad mano že miglja nekaj zvezd, ki zro na tiho zemljo. Hrabri možje, ki počivate tukaj, pozdravljam vas! Moj poklon, gospod kopališče še jako revno opremljeno in misliti moram na pesem J. G. £eidlna: "Na daljnji, tuji dobravi Leži pokopan vojak, Pozabljen in osamljen, Čeprav je bil junak." Ne bo se pozabilo nanje, hrabre bo Zahodno od Gorice stoji Kalvarija, gora mrtvaših glav. V resnici, na tisoče in tisoče Italijanov je izgubilo na njenem pobočju svoje življenje. Na našo stran stoji pod Kalvarijo Podgo-ra, in vsi dosedanji boji so se vršili za to višino, ki je komaj> 200 m visoka in dva kilometra dolga, toda vkljub temu proti italijanski meji zapira edini zložni prehod na Gorico. V "Pester Lloydu" z dne 6. avgusta popisuje Bela pl. Landauer boj za Pod-goro. Gozd nad njo je skoro ves raz-rit. Na tej strani stoje bivališča naših vojakov, na drugi, proti sovražniku o-brnjeni strani pa stoje jarki pehote, pred katerimi tečejo žične ovire. Dosedaj so jih Italijani že večkrat zastonj obstreljevali, naši so jih vedno popravili. Artiljerijski dvoboj se vrši neprestano. Od zahoda in vzhoda nasproti si leteči bombi, ena mimo druge, kakor da bi bila ena drugi namenjena. Ne vem, kakšno škodo povzročajo naše granate na oni strani, toda v naših vrstah je hvala Bogu le malo izgub. V ozkih jarkih je le težko sedeti, komaj da se zlekneš po tleh. Izstrelek, ki udari o4 zadaj, nasuje s svojo grozno silo celo plast zemlje v jarek za hrbet čepečega vojaka, katerega tako zelo stisne, da se more le z največjo težavo izkopati. Toda naši vojaki laž je prenašajo to bolečino v križu, kakor pa strašanski mrliški vzduh pred rojno črto, kjer je na stotine napado-valcev nepokopanih. Plazim se po trebuhu in tako pridem na vrh slemena. Gledam v dolino na sosednji griček, kjer »e sedaj krije sovražnikova pehota. Petič so Italijani poizkušali vzeti goriško postojanko. Dva zbora, poleg rezerve, tedaj večkratna premoč je napravila skrajno silovite sunke proti naši fronti, posebno proti višini pri Poclgori. Dne 17. julija se je laškemu zrakoplovu ponesrečil napad z bombami na goriško železniško progo. Še istega dne se je začel ogenj artilerije, ki je prihodnjega jutra od rane zore obsipaval celo fronto, posebno pa višino pri Podgori. Z nezmanjšano silovitostjo so grmeli laški topovi noč in dan do 22. julija. Ta dan se je ogenj nekoliko polegel. Toda vendar je tudi vse prihodnje dni deževalo granat in zaži-galnih bomb nad postojanko in mestom, pa brez posebne škode. 8. julija so naše posadke na Sabotinu in O-slavju odbile manjši napad laške pehote, prihodnjega dne pa napad na O-slavje in Pevmo. Popoldne so se ravno tu razbili štirje napadi in šele sedaj se je začel glavni napad na podgorsko višino. Bil je naperjen proti južnemu delu. Po izdatni pripravi z artilerijo, minami in ognjem strojnih pušk se je laška pehota v triurnem napadu v več zaporednih črtah priplazila z izredno vztrajnostjo do ovir pri naših postojankah. Naša artilerija je že doslej izvrstno delovala. Komur izmed napadalcev je bilo prizanešeno, ta je pa padel v pogubnem ognju naše pehote. Dne 20. julija je sovražnik neprestano obstreljeval višino pri Pevmi in sovražni patrulji se je posrečilo, da je na enem mestu razdrla našo žično oviro. Se pred ognjem smo popravili to škodo in istočasno krvavo odbili napad treh laških bataljonov na Sabotin njencev samo pri Podgori čez 3000 mrtvih, med njimi razmeroma mnogo častnikov. Zapravljeni talenti. L. 1818 je naredil zrelostni izpit v Pfortu izredno nadarjeni sin protestantskega pastorja, Ernest Ortlep. Imel je čudovit talent za stare jezike. Goethejevo Ifigenijo je prestavil na grško, in ko so prestavo pokazali pesniku, se je kar začudil, da se je delo nadarjenemu mladeniču tako posrečilo. Toda kmalu je bil konec njegove slave. Vzrok je bil — alkohol, ki je mladega dijaka tiral v pogubo. Vseučilišče v Lipskem je moral radi slabega življenja zapustiti; tudi oče ga ni več poznal za svojega sina. Napisal je celo vrsto člankov, ki so bili s pohvalo sprejeti, toda za kaj večjega mu je manjkalo notranje moči in vztrajnosti. Padal je vedno globlje. Tu-intam se je še dvignil. Ko mu je bilo 53 let, je še naredil učiteljsko skušnjo, toda zaradi svojega življenja ni dobil nikjer službe. Tako se je vlačil po ulicah, beračil in prodajal svoje pesmi. Od cesarja Viljema, ki je bil takrat še princ, si je izprosil podporo: na pošti so mu izplačevali vsak dan ,21/> groša, kar je znašalo na leto okoli 100 K. Včasih se je prikazal tudi v zavodu, kjer je v mladih letih tako dobro študiral. Tu so dijaki, ki so poznali njegovo preteklost, kazali nanj s prstom. Dostikrat je med poukom stal pod odprtim oknom in žalosten poslušal, kako so učenci brali in prestavljali njegove priljubljene pisatelje. 14. junija 1864 so ga našli mrtvega v obcestnem jarku, kamor se je bil v pijanosti zvrnil. hrani, ako imaš naloženega na p kakor jabolka. Tako lahko zrak do njega. Sicer moraš kroof večkrat prebirati in gnilega odstrao? vati. S čim so pisali v starem veto iri »i ki: Navadno se misli, da so stari in Rimljani pisali s klinčkom na ko voščeno ploščo. To pa so » navadna pisma. Uradne stvari, o menti, knjige so pisali Grki, EgiP0 in Rimljani na list rastline, ki se -domo "papiros" — od tod papir. P>sa1^ pomakali v črno tekočino, črnilo, : , , - V ?w» ti-5 je bilo boljše od našega. V S" najdeni rokopisi so še zdaj P° , Vestfalskl letjih dobro čitljivi. Na v Nemčiji so pri razkopavali]11 grobišč našli posodo s črno kateri veščaki pravijo, da je ci itn" ba^ milft Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Ctiioago "tanovanja tele JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR 1006 N. Chicago Si. JOUET.l I«*-*"* Kako se hrani krompir čez zimO. Krompir je glavna hrana za ljudi, izvrstna piča za živino in kmetu dobro nese, ker ga lahko proda. Le škoda, da se pozimi v slabih kletih in vsled nepravilnega ravnanja mnogo krompirja izpridi. Vsled gorkote v kleti krompir izgubi okus in začne zgodaj kaliti. V skladišču nad zemljo, kjer ne zmrzuje, se krompir najboljše hrani. Če je v tem prostoru tlak iz cementa ali opeke, položi po vrhu tlaka deske ali slamo, deske se postavijo tudi ob stenah. Da krompir ne bo zmrzoval, pokrij ga s'kako plahto ali slamnato štorjo, okna zakrij, da ne bo solnce nanj sijalo in tudi pri vratih pazit, da ne bo mraz noter vhajal. Tako se ti krompir čvrst ohrani do poletja. Seveda, če imaš dovolj prostora in lesa, se krompir najboljše FIRE INSURANCE Kadar zavarujete svoja poslopJ3 ogenj pojdite k ANTONU SCHAGE* North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Ba° E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski P°8r£ 9251 E. 92 St., S. Chicago, Tel. S. Chicago 142* Rent. tel. S. Chicago l6"0-Ambulanci in kočije, ter avto!l1 za vsako prigodo in vre® jpilllllllllllllllilllllli | Chi. Tel.: Office 658, Res. 1441 Uradne ure: | 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 P' Ob nedeljah od 10. do 1 Dr. S.Gasparovi'1 Zobozdravn'1' Dentist | Joliet National Bank BuiJ 4th Floor, Room 405. | JOLIET, :-: ILLl iauawifli] ^ dli ifain sek-\ Katsi občin ginc Villa gelo, ton, doli, Pri I Kran Kost tovje Pri ] Job na v ha, ! Sv. ] Polh nik ,ca an Krš lenj Tol Gor lica na kvic ii L rišk Iva lik« Kr; Ca; tU! Zt Br tot 'en ildUt I 5. NO* HHfflfflfflfflfflHfflfflffllHffllBfflH a BOL V HRBTU Fm in v straneh se hitro prežene z rabo S everas Gothard Oil E. Štefan rlaJVo,. frffi rietta, N. Y., nuin J® v sledeče: ,_iefiD "Trpel sera vsled 1»*,,. v hrbtu in straneh v«* go pet let ter sera me" 9 {asom poiskusal zdravila toda brez Čital sem v VaSem -A'^. nahu o Severovem oow' tkem Olju ter sem«"^ iskusil in so ni i <*'' jo* kmalu izginile. . direCcin. daje izboru« ,, per bolečine v nog«' .[jo poročam ga vsim. » £lq,' vsled krajevnih boM" jevnike. ki so Avstrijo zopet napravili j'» "apad z ročnimi .granatami pri O veliko. V Zlati knjigi padlih bodo za- Slavju, pisana njihova imena s šaržo, rojstnim letom, polkom in dnevom smrti, ravno tako kakor pri generalu in stotniku. Spomnim se družin onih, ki tu počivajo. "Rez. kadet Hoffmann 1-93' čitam na nekem križcu. Njegova mati bo pač že vedela, da ga zastonj čaka, sv ojo edino tolažbo in oporo v sivih letih. Koliko časa se je trudila, Ob 9. uri dopoldne je sovražnik z močno pehoto ponovil napad na Pod-goro, toda ta napad je bil že čez poldrugo uro zlomljen pri naših žičnih ovirah, na kar je laška pehota takoj otvorila besneč ogenj proti višini. Popoldne so Lahi napadli od sever-' nega roba vasi Ločnika in od zahoda. Metalci min in strojne puške so pre- (Severovega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost V sklepih, krče, bolečine in poškodbe. § Je mazilo preiskušene vrednosti. Cena 25 in 60 centov. RANE, otiske, ureze, odp^® rane, tvori, bule. pekline in ož^an k0 se hitro zacelijo-»» se nadene aviln" (Severovo ofio. Mazilo). Gena da ga je vzgojila poštenega in vrlega, 1 S™'« posadko enega naprej potisoje-po zgledu očetovem, ki je že davno »^a jarka. Naglo je pritisnil sovraž-mrtev. Sedaj leži tu. Sedaj 11111 bo,nik in se zakopal z malimi vrečami na domačem pokopališču kupila grob. P«ka. V novem napadu so se morali in postavila spomenik — če ji bodo branilci umakniti skozi vrzeli raz-skromna sredstva dovoljevala, fn na treljciuh ovir v zadaj m..ječo strelsko -ponieniku bo napis: "Padel na Čitlu K'rll>- roda že čez pol ure je junaški ku ob srbski meji meseca avgusta , branilcev, ki so se boril} z wre?l- 1914." In na Vernih duš dan bo kupila zaničevanjem -mrti, vse popravil: venec in bo romala z njim ven k praz- Sovražnik je bil krvavo vržen nazaj i/ penm grobu, ga položila nanj, molila "a pnborjenih postojank, in jokala. Kdo bi mogel prešteti sol- j Blle so brigade Pistoča, Casale in z<. ki letos teko! To je reka, ki mo- I ''»v,a 0(1 annadnega zbora, katere gočno dere z gora in se razširja po šir-1 »padale na fronti 12000 metrov. S ni ravani. Morje je to, ki buči in se , kamenjem, pestmi in zobmi se zaganja ob bregove. S taro materjo , bojevalo, bo morda letos stala ob grobu mlada. Soverovo PrlpravkVso naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Sovorove.^' nit« nudoraeslitve. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite jib o" W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, !<>wa i^TSSSSSSSjIBXSXSX^ Iz malega raste veli^ Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite irnetl starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po prepadena mladenka — nevesta padlega, ter bo z njo jokala in molila. Toda življenje je sebično in mogočno: pozabila bo nanj, čeprav z bolestjo, in našla bo drugega in se udala veselju. Toda stara mamica bo zopet in zopet prišla, dokler je ne prineso v črni krsti. Ubogo materino srce, išči tolažbe nad zvezdami. Tu zate ni nobene več; mera bolesti je prepolna. Žalost naj nas ne premaga, življenje in bodočnost zahtevata naše polne moči. Odpravim se s pokopališča,. Nastopila je noč. Črne in molčeče stoje gore; po bregovih se vse naokrog svetijo ognji. Veličasten prizor. Vsn groza je izginila, v srcu živi samo mirno zaupanje in pokojna gotovost: vse bomo prestali, kar še vojna prinese, in potem uživali srečo novega miru. Pot ne vodi mimo cerkve: Reši nas, o Gospod, Bog vojnih trum, blagoslovi naše delo v službi domovine in Tvoji, podeli nam milostno zmago in vrnitev v domovino! Iz "Slov." 31. okt. 1914. 'rihodnjega dne si utrujeni sovražnik ni več upal do tega mesta. Dva napada sta se razbila ob Sabotinu. Toda že popoldne je prišlo do treh trdovratnih napadov, kajti hoteli so Pod-goro na vsak način. Po dveurnem boju smo sovražnika vse trikrat zdrobili ob žičnih ovirah. S protisunkom, podprti od artilerije in min, smo potisnili sovražnika še bolj nazaj. Med tem pa smo vkljub dušečim bombam zavrnili še dva sovražna napada na Pevmo. 22. julija se je opazilo, da artilerijski ogenj odnehava. 23. smo že v kali zadušili napad na PodgOro in s sijajnim protinapadom smo sovražniku iztrgali tudi zadnji ostanek izgubljenega kosa jarka. Sovražnik je bežal in pustil na bojišču gore pušk, bajonetov, patron in lopat. Naslednje dni je bilo le slabotno obstreljevanje. Za 28. julij, god laškega kralja, so mu hoteli pokloniti Gorico. 7.a god pa je dobil kralj poleg do zdaj še neznanega števila ujetnikov in ra- 3%—tri od sto i; oseb"® na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to au ■ ^ je pismeno. Vse ulogc pri nas so absolutno varne. Naša ban nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. ali P* The Joliet , Nation0 Bank JOLIET, ILU^ »"iiSKJgSS -attttf«**^ IZ STARE DOMOVINE. Padli vojaki. Kakor poroča voj-111 k«at Leopold Turšič, so pri 27. /domobranskem polku med drugim tudi gHli sledeči: Adamič Matej, občina tfompolje; Batič Avgust, občina O-^k-Vitovje, Goriško; Bendel Avgust, ^atschitz na Češkem; Benet Josip. ®®c'na Radeče na Gorenjskem; Ber-®c I'rane, Kobarid; Bertozzi Luigi, '"a Vincentina, Goriško; Bosco An-««o, Chiopris, Goriško; Collorig An- doii n e"ic pri Gradiški; Filibek A" Dunaj; Gros Anton, Leskovec Lltiii; Hafner Miha, Stražišče pri ^ra»J»; Hribar Ivan, Sv. Križ pri / >tanjevici; Humar Ciril, Osek-Vi-Jje na Goriškem; Jenko Iv., Mavčiče H Kranju; J, Jps'P, Če nagv°rj'e °.b Savi; Knafelc Anton, Birč-ha T-Pri Nove'n mestu; Komač Mi-Sv' t °Ca. Tolminu; Kovačič Ivan, Poli UC1Ja Pti Tolminu; Kozjek Franc, nil..10! Gradec; Kralj Alojzijzij, Polš-Litiji; Kuhar Josip, Kostanje-; 4n' Untarič Josip, Sv. Križ pri Ko-KrškeV1C1' Luznar Miha, Cerklje pri len: fm; Mum Josip, Ajdovec na Do-Tolmieni; PaJnter Urban, Grahovo pri Gore niJ' Anton, Jesenice na lica n r ; Pergar Franc' Do1' 0t" na "a Goriškem; Pivk Ivan, Oslica kvic^jskem; Prudič Franc, Cer-ji Lo;.- Upar Anton, Zmince pri Škof-riškeJ: |'Vec JosiP. Libušnje na Go-lvan V, ^tres Miha, Kobarid; Strel Job t Jeras Alojzij, Smlednik; Za -•°S,p.' ^ervinjan; Keržič Franc, lik, iran ^ -»Aiuct, ivuuanu, ouci ke Yaš°r Tomšič J°sip- Ve~ Kranju V1/"'16 Ivan' Ilovka pri ca; v ? v°demčar Josip, Kostanjevi* tiji- z°2el Franc, Št. Lambert pri Li-Z(*nik v Franc' Leskovec pri Litiji; Brezn; Vale"tin, Mavčiče; Zupan Fr„ lf, 'e"jski 'lica- 7 ..... oriv*' %uPancič Peter, Drtija pri Ivan' Bučka na Do~ *— F vojak0°t0^la£iranje neznanih umrlih ' t dni se razpošlje prva iz- daja. odšle i " Se razP°slJe prva iz bel s fotoperi.->0dično izhajajočih ta-vojakov i °8rafijatni neznanih umrlih hajajočih civ']P-remStvU armade se na" na vsa c^'J"1* °seb po enem izv0" na mestni „ske "lestu .Podružnica Iju- ki obsega ob-c»0 in § U"t0. Sinihel-Stopiče, Pre- tati PHbežmfeter' ima "anien pJn.k. _ Fran Habersattleri L 111 BraUs„ Uslav Grzy>. Pešec. - >ja d2l ,Sar' - GraL ce-a8ner ' r1"1'1 strelcev. - Ivan ^c. J^'.f let.-Jos. Schmidt, Ogleda ~ tn'Vpešec Benedikt Pod- ' let. ^SjJal rt«- n4°- nL°maž 1'eve • ktSa bataljo-JC '»"nova., za stot- |iki:,is« in»«novSrrervne- nadp>" dr T ■ lv»n I it rezervni poroč- R<>k i°S'p Požarf Pri 78. pcšpolku, £tPri&n pcšpolku, M. B°bek '>ataljoiiu, Kreši- W Vskeni hI onu' Ka'rol Križ 8 1>ri 96- i; ?10""' Teodor Dro ^ & °.to„ KuserVi "ir fe^Po'ku Jo*"1 p°lkW Josip h Vidmar pri „>• dr J ?z„ik pn 18. pri 2. saperskem bataljonu, Fran Ko-larič pri 8. pijonirskem bataljonu, Friderik Vdovič pri železniškem polku in Viktor Jernej pri 8. huzarskem polku. — Kolera/ Ministrstvo notranjih zadev razglaša dne 27. avgusta: Po poročilih z dne 26. avgusta je bilo v Ljubljani ugotovljenih "sedem slučajev kolere pri vojakih, ki so se vrnili z bojišča. — V Vipavi so se primerili štirje slučaji kolere. Vsi oboleli so vojaki. — Imenovanje. Za višjega črnovoj-nega zdravnika za čas vojne je imenovan črnovojni asistenčni zdravnik dr. J. Demšar v Ljubljani. — Izpred izjemnega sodišča v Ljubljani: Mladi ropar. I.orenc Sleme leta 1899. v Gradcu rojen, pristojen v Cerklje, je dasi tako mlad že popolnoma pokvarjen, silovit in tujemu imetju nevaren fant. Že v času šolskega obiska se je izkazal kot nepoboljšljiv hudobnež posebne vrste in bil vkljub svoji mladosti že trikrat sodnijsko kaznovan. Ni čuda, da ga imenujejo ljudje najhudobnejšega fanta cele fare. V Martinjakovi gostilni v /Dvorjah se je pred kratkim neko popoldne mudil Valentin Grošelj, posestnik iz Pšate, kjer se je nahajal tudi obdolženec. Okoli 4. ure je zapustil Grošelj gostilno. Ko je bil že zunaj v vasi na potu ob polju, prišel je mahoma za njim Sleme ter ga ne da bi ž njim kaj spregovoril, butnil z obema rokama s tako silo v prsa, da je padel. Na tleh ležečemu je pokleknil na prsa, ter ga začel s pestmi biti po glavi rekoč: '"Čakaj, bom jaz nož dobil." Ko je začel Grošelj klicati na pomoč, ka je obdolženec spustil, pri čemur je ta opazil, da drži obdolženec njegovo denarnico, v kateri je bilo le nekaj vinarjev. Gro-šel je hitro zagrabil za na denarnici privezani ključek, nakar je Sleme z denarnico zbežal. Obdolženec le deloma priznava dejanje, taji pa z raznimi izgovori, da je nameraval Grošeljna oropati. Sodišče ga je krivim .-poznalo in ga obsodilo na 5 let težke ječe. — Nevaren uzmovič. Jožef litra, leta 1858 v Podgori rojen, pristojen v Dol, delavec brez stalnega bivališča, je delomrzneš in tujemu imetju skrajno nevaren človek. Nič manj kakor 35-krat je bil sodno predkaznovan, med tem, v kolikor se je dalo dognati, 14-krat zaradi tatvine.« litra je bil že leta 1903 pred ljubljanskim sodiščem zaradi tatvine iz navade obsojen na 5 let težke ječe. A to ga ni poboljšalo, kajti komaj da je zadobil prostost, se je zopet lotil tujega imetja, vsled česar je bil leta 1909 pri tukajšnjem deželnem sodišču na 13 mesecev težke ječe obsojen. Zadnjo kazen zaradi kraje 16 tednov zapora je prestal pri o-krajnem sodišču v Kranju dne 31. maj-nika t. 1. A komaj nekaj tednov po prestani kazni lotil se je zopet tujega imetja, kajti na Selu pri Ihanu je delavcu Viktorju Gote vezel 10 K gotovine, in nekaj obleke, 4 prstane, nož, škarje in ruto v vrednosti 60 K. Tatvina na škodo posestnikove žene Lucije Logar in sicer 200 K v gotovini in 5 K vredno uro na $kodo Franceta Logar se ni moglo dokazati. Za kazen je prejel litra 6 let težke ječe. — Neutemeljena obdolžitev. Pred nekaj časom se je obdolžilo Marijo Štrukelj, podomače Kančevo iz Dra-velj, da je v Ljubljani na Frtici kradla branjevki Mariji Marjetic denar, kavo, jajca, mleko in drugo, ter se je to objavilo tudi v časopisih. Sodne obravnave pa so dokazale, da je bila obdolžitev zoper Marijo Štrukelj neutemeljena, ker je bila dne 3. septembra od te obdolžitve tatvine popolnoma oproščena. Dekletu se je podtikala brez podlage tatvina, ki je ona ni storila. — Som v Kolpi. Pred dnevi je vlo-vil brodar Kočevar v Radovičih v ko-menskem reviru 38 kil težkega soma. Pred leti so tam vjeli soma, ki je tehtal nad 50 kil. gače mogla z vojaškim »vlakom, se je je preoblekla v vojaško obleko. — Smrtna kosa. V Gradcu je umrla posestnica Nežika Rifelj, vdova Gre-gorič, rojena Hutter, stara 75 let. — V Ptuju je umrl splošnoznani medičar l.udovik Kropt". — V Spodnji Polska-vi je umrl nadučitelj Jožef Vodošek. — Padel je na bojnem polju črno-vojmk Janez Persch, rojen 1893, s Štajerskega. (Kraj, od kjer je doma. se v uradnem poročilu ne naznanja.) Služil je pri 17. pešpolku. — Padel je na severnem bojišču čr-kostavec Ivan Kline iz Maribora. Ob izbruhu vojne je moral, kakor mnogi drugi mariborski Slovenci, veliko pretrpeti zaradi "veleizdaje"' in "srbofil-stva" pozneje je bil potrjen v vojake. Sedaj je konečno padel za to ''izdano'' domovino. — Velika nesreča se je zgodila v petek ponoči 27. avgusta v Donavicu na Zgornjem Štajerskem. Čeber tekočega železa se je prevrnil v neko jamo, kjer se je nahajalo več delavcev. Strašna tekočina je tri delavce popolnoma sežgala, tri pa težko opekla. — Nevarno je zbolel Ivan Haupt-mann, župnik na Pernicah. Nahaja se sedaj na kliniki v Gradcu. — Duhovniške vesti. Nastavljeni so novomašniki kot kaplani: Karol Gu-ček v Muto, Matija Krevh na Remš-nik, Karol Arlič v Št. Jurij ob južni železnici, Janez Krušič v Solčavo. — Prestavljen je kaplan Adolf Gril iz Mute v Trbovlje. — Župnijo Sv. Martin pri Šmarju je dobil Fran Močnik, kaplan pri Sv. Tomažu pri Ormožu^ p- " h Vi .''"rez art,n Klale l.C ' E<>nu,nd Bevc • ,>ri ; Pri " Pr' 17 L_Pe.?olk". Dominik 'rie pri 53. peš-sensko' PrfS Pfi 17. pešnolif0"411' Dominik I,csPolk., 1 0lk", van in so : t- y., van Žagar pn Je: R, ruvanj Por?^nike v rezer- »o R Stojj PraPorščakl in kadet- l*raJ PH 7 Pri 17. pešpolku, Bc- Kunš^Polku, Ivan Berce, V, ' Viljem r, "! '"Obojec, Josip Vi Pri 7 Pešn n! in Kmil An.-' ^lati spolk». KU °rnelij Dobro,a Pri Alek ' , lK'SP°lk». Au- avčnik pri -JI i« Vla- pr. 35 n Pešpolku, Fran t0l asa Pri 3S „ - • --------, 1 K ] S,bie pr 47U "«!,„,(. /t- M (oloriBs ali TTtdot premete. ITa poeodba ugrasne 31. decembra 1915.) P. Lorillard Co.. Inc.. New York Est. 1760 Iz semenišča. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT & GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog, TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL, ———»———————- " '■■i SHVNOZNAN1 'i SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga pijeS tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač id krepčilo. BELO PIVO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330.00» KRON. Možen denar obrestuje po 4\ % brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOW TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA » vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSABC IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAV« KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vtrmm šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE. PO KATERI banki doM Vaš denar. A f\ -STRANI OBSEGA- 4jUvelm Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 31. okt. Nedelja Volgang, škof. 1. nov. Pondeljek God vseh svetnik. 2. " Torek 3. " Sreda 4. " Četrtek 5. " Petek 6. " Sobota Vseh vernih duš. Hubert, škof. Karol Borom. šk. Zaharija, oče J. K Lenart, opat. POKOJNI MATERI. Pozabil — misliš? Tebe? Ni v solncu tega dne. Dokler ne zabim sebe. kako bi zabil tebe — kot eno bila sva srce. Spomin se moj nikoli i ni bolj spominjal te; z menoj -i v moji boli. kot prej nikjer nikoli, ko ni še grob zagrinjal te. Ti spiš v gomili mirni, kjer ni solza, ne ran. Nad tabo dih cefirni pihlja po grudi mirni, ko vsa je zemlja bojna plan. V teh dneh, ki marsikomu so vzeli kruh in krov, tvoj pokoj v tihem domu — xavldtW,sl marsikomu. O. kaj jfli piajužnosti brezsojni, v sovražbi medsebojni grenimo kratek božji čas — Kaj mislite o živih: Prokletstvo naš prepir? Ne! V prošnjah milostivih usmilite se živih; še nam ga izprosite — mir! Silvin Sardenko. CERKVENI GOVOR ZA TRIINDVAJSETO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. O smrti. Deklica ni umrla, ampak spi. Mat. 9, 24. 1. Kratka, pa strašna beseda je smrt. Smrt se ne izogne kraljevih vrat, ne porajta bogastva, ne prizanese mladosti, ne pozabi starosti. V^e, kar na svetu živi, smrt pomori (Sirah. 40, 1—9). 2. Kavno današnji sv. evangelij nam to resnico razodeva: bolno ženo, mrtvo deklico; bolezen in smrt sta si sestri; spanje pa njun brat. Zato Je- zus pravi: "deklica ni umrla, temveč spi." Oj, sladka beseda, ki nam grenko smrt posladi! Jeli pa vsaka smrt sladko spanje? Dragocena je smrt pravičnih (Ps. 115, 15) strašna smrt grešnikov (Ps. 33, 22). Kaka bo pa naša? 3. Prijatelji! smrt se nam bliža sta rim in mladim; seznanimo se ž njo, in premislimo danes pred mrtvaškim o drom mlade deklice, ki v smrtnem spanju leži, kakor roža za kosoj: I. Kako lepa je smrt pravičnega, kako strašna krivičnega. II. Učimo se od mrtvih pošteno živeti, da bomo mogli srečno umreti "Premišljuj svoje poslednje reči, in ne boš nikoli grešil" (Sirah. 7, 40). I. 1. Khj je smrt? Ločitev duše od trupla; ločiti se morata; duša od Boga, mora pred Boga, telo iz prahu zemlje, mora v prah; tako duhovnik na grobu mrliča poslove. Jeli si videl človeka umirati? Tako se bo tudi meni in tebi godilo, kadar nama poslednja ura do-teče (Rim. 5, 12). 2. Kaj je smrt? Kazen greha, katero je Bog prvim staršem napovedal: "A-ko bota jedla, bota umrla. Ker si to storil, se boš v prah povrnil, iz kojega si vzet" (I. Mojz. 2, 17, 3, 19). Prvi je umrl Abel, pomrlo jih je milijonov brez broja za njim, umrli bomo mi in vsi za nami. "Odločeno je človeku u-mreti" (Hebr. 9, 27). Naj si je kralj, vojvoda, škof, kmet, ali berač, mora umreti. Ali kakor je smrt občna, tako razločna; grozna za grešnika, sladka za pravičnega. 3. Kaj je smrt pravičnemu? Konec trpljenja in težav, krivice, bolečin. Pre magane so skušnjave, nevarnosti. Veselo se lehko ozira na pretekle dni, kakor večerno solnce. Ljube sobote večer je, večna nedelja se začne (Ps. 123, 9). Začetek veselja. Kakor jetnik rešitve, bolnik zdravja, popotnik očetove hiše, tako se pravični veseli novega življenja. Tako se je veselil Jezus k Očetu itd. (Joan. 14, 48) sv. Pavel z Jezusom biti (Fil. 1, 23) in sv. Alojzij je rekel, hvalno pesem zapeti, ko so mu smrt napovedali. Dobra dela ga spremljajo (Skriv. raz. 14, 13), rajni znani in prijatelji mu naproti pridejo. Zato molijo mašnik umrjoče-mu: "Pridite Svetniki božji, pritecite angegli Gospodovi" itd. Oh, častitljiv prevod iz časnosti v večnost, iz doline solz v očetovo hišo večnega veselja! (Modr. 3, 1). "Dragocena je pred Gospodom smrt njegovih svetnikov" (Ps. 115, 15). 4. Kaj je smrt krivičnemu! Konec časnega veselja, začetek večnega trpljenja, kakor hudobnemu Antijohu (I. Mak. 6, 11). Za seboj gleda zgubljena leta, storjene pregrehe, skopec zapuščeni denar, požrešnik konec vseh dobrih volj. Krog sebe gleda tovariše, ki mu ne morejo pomagati, mašnika, katerega se grozi, grehov breme, katero v večnost ponese. Oh, kako huda je smrt onim, ki predobro žive! Pred seboj vidi ostrega sodnika, toliko pohujšanih duš, peklenskih duhov drhal, pekel goreč, strašno večnost neskončno. Zato se je Judež obesil, hudobni Herodež obdivjal v strahu ne- rečne smrti. "Nikoli hujšega, ko grešnikov smrt" (Ps. 33, 22). 5. Kakšna bo pa tvoja smrt, brat in sestra moja? Kakoršno tvoje življenje. takošna tvoja smrt. "Težko dobro umrjo, kdor je hudobno živel; pa tudi nesrečno ne umrje, kdor je pravično živel". (Sv. Avg.) Ne zanašaj se na svoje premoženje, da bodo sveta opravila za tebo najemali: brez prave pokore ti ne pomagajo (Job. 21. 13). Ne odlagaj pokore na stare dni; takrat bi grehi tebe zapustili, pa ne ti grehov. (Sv. Avg.) Ne zanašaj se na imrtno posteljo, bilo bi prepozno. "E-len se je poslednjo uro spokoril, da ne obupaš; pa le eden sam, da se ne zanašaš." (Sv. Greg.) Medtem ko se Dizma na križu spokori, se njegov tovariš pogubi. Smrt je žetev, ne več etev. (Sv. Alfonz.) Torej: 11. Učimo se od smrti pravično živeti, la bomo mogli srečno umreti. Kaj nas pa smrt uči? Samo dva nauka nam daje: 1. Smrt je gotova; ne uide ji. kar se na zemlji vodi... Blizu tisoč milijonov ljudij na zemlji živi, vsako leto jih tri-leset milijonov, vsako uro tritisočštiri-to, in to minuto šestdeset umrje. 'Danes meni. jutri tebi" (Sirah. 10, 11 —13). Kako neumno je na smrt ne misliti, ko pa vendar od zibeli do pokopališča mrjemo. (Sv. Greg.) Kako abotno, bolniku na smrtni postelji smrti ne v misel vzeti, da bi se pripravil. Bedaki! mislite, da vas bo smrt zgrešila, ker je nočete poznati? menite, da bolnika ne bo našla, ker mu bližnjo smrt zakrivate? Jeli ni srečnejši on, ki ga k smrti vislic peljajo, pa tudi k srečni smrti pripravljajo? Celo večnost vas bo klel, vi brezvestni zdravniki in lažnivi prijatelji. Največjo dobroto skažete bolniku, če ga v pravem času opomnite (Iz. 38, 38, 1), da sv. zakramente vredno prejme in vse potrebno poskrbi; zakaj: Smrt je gotova, ali 2. Smrti čas je neznan, ta je drugi nauk, ki nam ga smrt daje. Jedili u mrjejo v zibeli, drugi v cvetu svoje mladosti, tretji v najboljši starosti, če irte smrt ob palici pobere (Mark. 13, 33—37). Smrt dojde jednegag doma, drugega na potu, tretjega v postelji, četrtega na plesu. Ni kraja na suhem, ne na morju, kder bi nas smrt ne dobila. Kako neumno je torej, odlagati se za srečno smrt pripraviti. Imajo kristijani molitve, posebne poste in druge pobožnosti, da bi poprej zvedeli smrti uro in dan. Bolje pa je, da za čas smrti ne vemo, in se vedno pripravljamo, ter za srečno zadnjo uro molimo in skrbimo (Mat. 25. 13). 3. Kako se imamo na srečno smrt pripraviti? Na to nam .--v. Anton pu-ščavnik lepo odgorori: "Vsak dan tako živite, kakor bi danes umrli." Cesar .Maksimilijan si je dal štiri leta pred smrtjo rakev napraviti, in jo je vedno s seboj imel. Karkoli počneš, prašaj se sv. Bernardom: "Ako bi imel danes umreti, bi to storil?" Se tebi dobro godi, misli, da ne bo dolgo; ti je hudo, tolaži se, da dolgo ne trpi; smrt bo vsemu konec storila. Poravnaj vsak večer svojo vest, in se z Bogogm spravi; kdo ve, če boš utegnil se še spove-dati, ali pa kes obuditi? (Ef. 4, 26). Združi se pogosto z Jezusom in prejmi popotnico večnega življenja (Ivan. 6, 52—59. 11, 25—26). Uči se pobožnih molitvic, katere te bodo poslednjo uro tolažile: tri čednosti božje, srčno žalost itd. Cesar se v življenju ne naučiš, ne boš poslednjo uro razumel. Či-taj pogosto in premišljuj Kristusovo trpljenje in smrt; Jezus ti daje najlepše ogledalo srečne smrti. Tako veselo poslednjo uro s sv. Pavlom porečeš: "Kristus je meni življenje, in umreti dobiček" (Fil. 1, 21). "Ali tedaj živimo, ali umrjemo, smo Gospodovi" (Rim. 14, 8). Konec. Na vsakem križevem potu, ali gori Kalvariji najdemo pri dva najsti postaji tri križe, vidne podobe naše smrti. V sredi umrje Jezus, po doba smrti nedolžnega; na desni umrje Dizma, podoba smrti spokornika; na levi umrje trdovratni razbojnik, po doba strašne smrti nespokorjenega grešnika! V to šolo hodi, in se srečne smrti uči! O dobrotljivi Jezus, usliši me! V svoje svete rane zakrij me! Se tebe ločiti ne pusti me! Peklenskega sovražnika ovaruj me! Ob uri moje smrti pokliči me! Naj z vsemi svetniki bom hvalil te vekomaj. Amen. SOCIJALISTOVSKA ZAROTA. Zarota zoper vero. Priobčuje Rev. J. Plaznik. (Nadaljevanje.) Leta 1903 so sklenili stacijalisti v Dresdenu da se ne sme nobenega otroka poučevati v veri, dokler ni šestnajst let star; potem si pa lahko otroci sami izberejo vero. katero hočejo. Praznoverje, kateremu so udani manj izobraženi ljudje se mora spodriniti s pravim verskim naukom. "The Comrade", sejitembra 1904, nam pove, da kruto napada vero znani satirični tednik "L'Asino", katerega izdajajo italijanski socijalisti, kateri je znan po svojih verskih napadih. V začetku leta 1913, govori L'Asino o italijanskih volitvah in pravi, da bodo socijalisti pripoznali na svojih sejah antiklerikalizem in ateizem. Pernerstorfer je rekel 30. maja, leta 1898, na socialističnem zborovanju v Lincu, da socijalizem naravnost nasprotuje rimskemu klerikalizmu, kateri je sužen neizprosnemu gospodarstvu, neizpremenljivim dogmam in neomejeni znanstveni sužnosti. Dvomimo o vsaki avktoritcti, nepoznamo ne-izpremenljivih dogm; mi smo zagovorniki pravice, svobode in vesti." Povzeto iz "Vorwards", 1898, štev. 126, dodatek. Kruto preganjanje cerkve na Francoskem je predobro znano, da bi še kaj več o tem govorili. Da so socijalisti imeli svoje roke vmes, je razvidno Decembra 1902 je bilo pisano v VVieshirjevi izdaji: "Socijalisti so ne amo omogočili vlado Waldeck Rousseau, ampak so tudi podpirali vlado, da je sledila Drcyfusovi zadevi s po-tavami proti nepostavnim družbam.' Zastopniki, francoske socijaliijtične stranke v Toursu, marca 1903, so volili program, iz katerega vzamemo samo nekaj odstavkov: "Socialistična stranka mora orga-nizovati nov svet, duhovne, proste praznoverja in predsodkov. Vpraša za, in garantuje vsakemu človeškemu bitju, vsakemu posamezniku, popolno prostost v mišljenju, pisanju in \ veri. Nad vsako vero, dogmo in cerkev, kakor tudi nad vsako razredno izmišljotino bourgecrisie-je (buržvazi, srednje premožni ljudje, opomba moja) si pri-lastuje neomajeno pravico proti misli, znanstveno razlago vesolstva in učenje na znanstvenem in razumnem temelju. Državljani, tako navajeni proste misli, se bodo varovali• napačnega kapitalističnega modroslovja in du-hovskega delovanja. "Program se poteguje tudi za "odpravo družb (cerkev), zavzetje vsakoršnega posestva, katerega imajo in prila-titev tega za delo za >ocijalno varnost in skupnost.' Iz tourskega programa vidimo, da socijalistična stranka javno pripozna, da je proti veri iu da hočejo oropati cerkve, katera je toliko let obstajala na Krancoskem. Belgijski socijalisti ravno tako sovražijo vcto, kakor francoski. Sam Krnile Dandervelde nam priča to v lističih, katere je razdaval pred volitvami, leta 1912. Januarja, leta 1903, piše v "Social Democrat", na Angleškem: "Na zadnje je treba rešiti to-le vprašanje: Kaj je bistven cilj v socijaliz-mu? Ni ga socijalista. kateri bi se o botavljal reči, da delavčeva oprostitev proletarijatska svoboda. S tem mislimo popolno svobodo, odpravo dušev ne sužnosti, kakor tudi materijalne sužnosti... Ali mora pravi vernik sle- diti cerkvenim naukom in biti socialist? Moramo pritrditi, da mora biti boj med socijalizmom in cerkvijo v modroslovju in politiki". Tudi na Angleškem so socijalisti zagrizeni cerkveni sovražniki. Blatch-ford, ki je vsem znan jio svoji goreči pisavi za razširjenje socijalizma, je pisal 4. oktobra, 1907: "Ker verjamem, da krščanska vera ni prava, ker verujem, da so vse nadnaravne vere sovražne človeškemu napredku, ker vidim, da je boj med socijalizmom in vero neizogiben, napadam krščansko vero. Kadar napadam vero, delam za socijalizem, katerega o-vira." V njegovi knjigi "God and Mv \eighbor" beremo sledeče bogoklet-stvo: "Jaz sem lahkomišljen, star pagan in nisem prav nič jezen na tebe — ti čuden, mal zagovornik Najvišjega. "To je Bog z nebes? To je Kristusov Oče? To je stvarnik Rimske ceste? No! To ne gre. Ni dovolj velik. Ni dovolj dober. Ni dovolj čist On je duševna, nočna podoba, hude >anje, katere se porode v divji pameti, grozovitosti in nevednosti in zverskem poželjenju po krvi... "Ali je ta neizrečena pošast Kristusov Oče? Ali je to Bog, kateri je navdihnil Budo, Shakespearja, Beetho-vena, Darwina in Platona?. Ne, ne on. Ampak v boju in mesarjenju, v ropanju, črni osveti in smrtni zlobno-sti, v suženstvu in mnogoženstvu, v popačenju žen, v paradah, ničemurno-sti in kraljevskih pozdravili, v klerikalizmu, v odiranju in nasladi — tam vidimo vpliv te divje in neznosne o-sebnosti." Ta knjiga, iz katere odseva brez-božtvo iz vsake strani, se dobi za en dolar v "National Office of the Socialist Party", v Chicagi. Ernest Bax, Anglež, je največja avk-toriteta v socijalistovskem svetil. Kot pisatelj je znan tudi v Ameriki kot "najznamenitejši pisatelj v prid socijalizma v tej deželi in morda celega sveta". O razmerah med socijalizmom in vero pravi tako v svoji knjigi "Religion of Socialism: "V katerem pomenu socijalizem ni veren, bo jasno sedaj. Prezira namreč drugi svet do skrajnosti in vse njegove kulose — tako menimo sedaj o veri." "Religion of Socialism," spisal Ernest. Belfort Bax, stran 52, izdaja 1891. Kdo si more predstavljati boljši dokaz za brezveten in protiverski značaj socialističnega gibanja, kakor so sledeče besede, katere je zapisal James Leatham, angleški socijalist v "Socialism and Character": "Ravno sedaj si ne morem domisliti niti ene osebe, ki bi bila pravi, resen in razumen socijalist in pravoveren katoličan, kateri javno ne napadajo cerkve, javno kažejo, da malo spoštujejo eno ali pa drugo... Ko se mi vsi ne brigamo za cerkev, jo mnogi sovražijo. Med prvimi socijalisti Marx, Lassalle in Engels, Morris, Bax, Hyndman, Guesde in Bebel med sedanjimi socijalisti — vsi so bolj ali manj ateistični; in kar je res o vplivnejših osebah pri stranki, to je skoro ravno tako resnično o njihovih poslušalcih po celem svetu." Revolucionarji v Veliki Britaniji so izdali leta 1910 knjižico "Socialism and Religion". Kn odstavek zadostuje za dokaz, kako silno napadajo vero angleški socijalisti: "C^ kdo podpira cerkev ali če mu kake verske misli stojijo na potu soci-jalističnim naukom, ali njegovem delovanju, ta dokaže, da,ne sprejme socija-izma za temeljni nauk največje važnosti; njegov prostor ni tukaj. Nikdo ne more biti socijalist in kristjan obenem. Biti mora socijalist; če ne, potem izdaja njegov verski duh, ki ga obvladuje, s katerim misli, da bo oboje zvezal, parlatanizem, pomanjkanje mišljenja. Ni potreba, toraj, nikake brez-verske skušnje. Sprejem socijalizma znači izločitev nadnaravnega. Socijalist ne rabi imen, kakor, ateist, svobo-mislec ali materijalist; kajti, beseda socijalist, če se jo prav razume, pomeni tistega, ki zre na vsa taka vprašanja > stališča prave znanosti, katera razlaga vsako stvar iz čisto naravnih vzrokov — ker socijalizem ni samo politična ekonomična vera, ampak cel del slanega svetovnega modroslovja. (Nadaljevanje sledi.) Kako se na Ogrskem širi židovstvo. Te dni je izšla knjižica, ki ji je na-lov "Propadanje madjarstva". Po njej posnemamo sledeče zanimive številke: Leta 1912-13 je na,ogrskih vseučiliščih študiralo medicino 1813 katolikov, 201 grško-katolikov, 382 refor-mirancev, 209 luteranccv, 16 unitar-cev in — 2231 Židov. Zemljišč imajo Židi v lasti 2,116,273 oralov, v najemu pa 2,715,189 oralov. Zanimivo je, da so se saške velike žttpanije na Sed-mograškeni znale še najbolj ubraniti židovskih pijavk. V velikih županijah Brašov (Kronstadt) in Sibiuj (Her-manstadt) nimajo židje niti pedi zemlje v lastnini ali v najemu, medtem ko so madjarske velike županije, kjer obsega židovska lastnina do 15, židovski najem pa do 68 odstotkov vseli zemljišč. — Daleč je spravila gospodujoča klika s svojim blaznim razna-rodovalnim delom tudi madjarsko ljud -Ivo: v suženjstvo Židov! Zato pa tej kliki po celem svetu slavo poje baš in edino židovski žornalist! Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland,ft Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor a ve., Joliet® Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A* , Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Jol^ Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev". Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. IZ URADA TAJNIKA Z. K. S. G. Jernej Zupan iz Chicage je priobčil v A. SI. par jako krasnih in premišljenih člankov o Zvezi, kako nekako naj bi se uredila, da bi odgovarjala vsem našim sedanjim razmeram. G. Zupanu se javno zahvalim za te njegove članke. Razposlali smo o-krožnico o Zvezi, kako si jo mislimo, vsem slovenskim veljakom, zlasti čč. slovenski duhovščini. Prosili smo pojasnila in odgovora, kako oni mislijo. Glede glavnega odbora sem primo-ran sporočiti, da je večina odbornikov, ki so bili izvoljeni na vstanovnem shodu, odstopilo od urada. Pisal sem parkrat vsem, pa nisem dobil odgovora. Zato sem pisal vsem, naj se izrazijo, ali ostanejo v odboru Zveze ali ne. Ako ne odgovore, sem jim pisal, smatral bodem njih molk za izstop iz odbora. Tako so sedaj v odboru še Dr. Seliškar predsednik, g. J. Dunda podpredsednik, Dr. M. Ivec, blagajnik in podpisani kot tajnik. Zadnje čase pa dobivam toliko pisem in vprašanj glede Zveze, da se vidi, da se je med vsemi kat. zavednimi možmi vzbudilo veliko zanimanje za njo. Priglašajo se tudi vedno novi udje. Tudi ko sem hodil po Ameriki na zadnjem svojem potovanju in sem govoril o Zvezi z veliko naših slovenskih mož in čč. gg. duhovnikov, sem razvide]. da Zvezo, njene ideje, njeno potrebo in nje veliki pomen za naš gmotni. verski in moralni napredek splošno priznavajo in odobravajo. Vsi so se mi izrazili, da treba med našo duhovščino in našimi kat. zavednimi možmi več edinosti in več sloge, da se moramo združiti in skupno nastopiti. Toda pri tem sem pa opazil, da nekateri Zvezo smatrajo za nekaj, kar Zveza ni! Nekateri vidijo v Zvezi celo konkurenčno podjetje proti K. S. K. J., kar seveda izvira samo iz napačnega razumevanja Zveze. O tem kaj več pri drugi priliki. Pri večini pa jih drži od Zveze zopet le znana stara naša pesem o malenkostnih osebnostih. Ker je ta ali ta zraven, pa jaz ne grem. Sicer ni krivda Zveze, da se ni v glavni odbor volilo več mož različnih "klik", — kakor nekateri mislijo. Pre-dno se je Zveza vstanovila, se je v A. S. več mesecev preje bobnalo in delovalo in vabilo na shod, tako, da je vsakdo lahko vedel o tem shodu in bi >e ga lahko udeležil, kdor je le hotel. Vsakdo bi nam bil dobro došel. Toda, kakšna je bila udeležba, o tem smo poročali. Pričakovali smo vsaj iz Chicage same, kaj več mož. Obetalo se nam je, da jih bo prišlo veliko Toda prišla sta samo dva in sicer še ta socijalista — ovaduha. Pričakovali smo tudi kaj več slovenskih gg. duhovnikov, vsaj bližnjih, ali vsaj tistih, ki so leto popreje glasovali za ta shod. Iz vsega tega sledi, da je Zvezi obstanek zagotovljen, toliko mož se ji je priglasilo. Sedaj treba samo še enkrat vso stvar dobro prerešetati, izvoliti nov odbor ali ga vsaj spopolniti in potem krepko na delo! Zato mislim in predlagam, da bi -e sklical poseben shod še letos. bi se povabilo vse urednike katol's listov in vseh nekatoliških, ki Pa v - ■ sloves' niso sovražni, potem vse cc. ®u ske duhovnike, ki se zanimajo zlS . j in so pripravljeni pomagati spe i voz v tir, vse predsednike in ta-n" katol. slovenskih Jednot, društev ' organizacij, ki bi se pa shoda ude ne kot uradniki svojih t. z- Je ' temveč kot privatni možje, P°'e,nl vseh kat. mož, ki bi hpteli kaj ^ vati in delovati za Zvezo. . A 16. Kdor bi želel na ogled še okroz"1^ f glede Zveze in njene ustave, piše in z veseljem mu jo bodem P°; . Prosim toraj prav lepo vse z° ^ omenjene gg. in vse rojake, ki nimajo za stvar, da mi sporoče ? tega svoje misli in svoje nasvete Drl Pre Zaj Jaz mislim, ako bi se dalo Z pravilno urediti in vzbuditi za n)" ^ volj zanimanja, da bi se ji ^Sot°\} prihodnjost, potem pojdimo naprej. Oprimimo se je z na1 njem! Ako bi se pa videlo, da ne i' in ne gre, potem pa bolje, da začne. Zakaj bi voz pognali — moten konec. Rojaki, stvar je velikanske vazn°^! za našo prihodnost. Naj se nam smili ubogo zaP' vzdraffli®0 el)r lno ljudstvo, ki gine. versko, mora ^ gmotno! Pomagajmo si vsaj smo ene vere, ene krvi, enega jeZ' bo Pc Us v( Pl iz Tajnik Z. K. S., < , ... , k* sNi 21 Nassau Ave., Brooklyn." V E Vsled strahu pred duhovi umf1' V častniški menaži pešpolka x J... i: o sj-ju so se nedavno razgovarja" ^ liovih. Poročnik Vesi nac Je H®^, bi vsakega duha, ki bi dosel k W zadavil. Ko je pred nekaj (h,e? zvečer v posteljo. došTo J*e ^j. k njemu v sobo šest belo orle" ^ MB HjH za šalo ter je zapretil, da bo ' O; < -..........- . 5r-< kazni. Poročnik je smatral ce J v r S®1 ako se takoj ne odstranijo. lve . fp nobena izmed prikazni ganila« - .,.,. ustrelil z revolverjem v bližnjo V ^ zen, toda brez učinka. Nato J1; [f- ki)"., «t žil še ostalih šest strelov, i" mu, da bi mora! zadeti, se ni z_rU. if tla niti eden strahov. Poročen vsled tega v groznem strahu kap ter se je zgrudil mrtev v blaf bi" Dognalo se je pozneje, da so ^ duhovi poročnikovi tovariši, k' " kupili njegovega •slugo, da je iz nov v revolverju odstranil ."'^slJ' Častniki so izgubili vsled svoje ^ ne šale tovariša in si naprtili na tudi preiskavo vojaškega 60 RABIMO prod'1'' dobrega in bistrega moža z" j,0| 28. okt. 7va Sv n — Članstvo Dru- ?a Se b0 vr ■Z,ne v Jožetu se naznanja, 1 . redna mesečna in četrt- letna. v ■ Pr°storii, 1JOP°laa" v navaa- S! , a to sej° so vabljeni lih eia pop°idan v navad- ■h ker oročilc zadnjil vsi. ,UI10' da bi se te seje udeležiH d i ""'Ucel t J vauijcin svoje D -er "adzorni odbor bo i 4 'ekoni 0 Poslovanju dru- n Zad»Jib treh mesecev. Do- Jlekonf^S" 0 Poslovanju dru- inFk°edrut°"C' da b° vsa'k vedel kaj 1 Cc»j čiV°- 1>0sluje in napreduje. . zadev0 naprošeni, da pri- 0dla^teVn° čim delj St ste0?6 SC, "abere za plačati. Prim Ute » ' 'l0lŽ"0st' "e ve-Vav 1,1 rabite Va, ^- Vam kaj Cveto'p Se "'so Dr C r°Jake in J d0kIe>' je . ' da Pristopijo, zlasti e Ppstop prost. c -—-______Odbor. So- Chi ga društva, ki bo vkratkem postalo v ponos naši naselbini, pozdravljamo vse in se ee vnaprej zahvaljujemo za zaupanje in naklonjenost. Odbor novega društva. IN MISLI MOJE SE USTAVIJO ... (Odmev z grobišč.) — Fr. S. Finžgar. iiu o SP .. 111 Javnosti 111. 27 i list,,.. • . ■ ol Slavne ■V°Se v nedeljoT-" "az»a«ja"'o, < «ia„ci y 1 "Celjsko sestali "Mli „ s,°venskc cerk 'Sidc ilP¥»« $100 ' ° fužino- Vsak < K avno blagajno < n ^ b0 sn^1 bo zdrav-VW ,Pri. tajniku 7 " a,i »otrjen bo ogla C ., . Priti vsem, 11 naJ nuroče ' Po h VnarHZredih naši dl- da „-, ' Prv' redni'lr.'^ljo ® '"esečnino, ki je S- in plačuje se "C "OVn :vuni seji in V" P°se,ite na ' c an' in čl, bo8t« n,ed usta-rfnicanU tega nove- Zakaj tako ljubim gorske potoke, zakaj bi sedel dolge ure ob slapu? Val za valom v dolino. Dvigne se skala. Valovi ne čakajo. Preko nje, krog nje ali pod njo — naprej! Sreča jih cvetje, pisan prt se razgrne ob bregu. Samo en pogled iz valov, na vrhu zakipi srebrna pena in zopet naprej brez miru, brez pokoja, večni beg — večno življenje. .Zakaj tako ljubim gorske potoke? V svoji duši jih nosim, v srcu in glavi mi šumijo valovi brez miril' brez pokoja, večni beg — življenje mojih misli. Praznik razgrne pisani prt ob bregu mojih misli. Zašumi srebrna pena, samo en pogled, in že je porojen iz praznika večni delavnik — iz pokoja— večno življenje. Valovi mojih misli hite naprej, z daleč se čuje samo še kakor odmev prazničnih zvonov, glasovi babice, ki zadremlje na zapečku ob pravljici, vretena se pa ustavijo, kolovrati bežijo v urnem krogoteku. Ali vsako leto pride čas — in moje misli se ustavijo. To je tedaj, ko se zbliža sivo nebo mokri, oveli zemlji. Zelene zavese, ki z vrta senčijo moja okna, padejo z dreves. Vse obmolkne. S polja izginejo žanjice, zadnji, pozni kosec je odšel, ratej je naložil plug in krenil po kolovozu domov. Prazna ravan, orumenela, pusta, v čudnem strahu molčeča... Nad njo se vozi gavran. Sede na golo vejo in zakra-ka. Zadnji listi na veji se prestrašijo, vztrepetajo in padejo na tla. In samega gavrana obide groza, razpne pe-rot in se odpelje v sivo daljavo... Nebo se pa niža zemlji, sivo, težko nebo, brez ,-olnca in brez zvezd. 2e se dotika hriba, vrh izgine vanj, ne vzdrži ga gora — nižje in nižje leze k molčeči zemlji, ki vsa pripravljena čaka v sveti grozi, kdaj se poreče. Prešlo je nebo, in prešla je zemlja. Zedinila in objela sta se v eno-- In tedaj se moje misli ustavijo... Gavranov glas zakliče delopust, sivo nebo razgrne nezmerni praznik svetega pokoja na zemljo, roka obnemore, vtripi srca so nemirni in čakanja polni.. . Moja duša'začuti, da se godi nekaj velikega, da se poroča zemlja z nebom v sladki grozi, in nad mojo glavo, še nekaj sežnjev nad osamelim domom, je obtičal in obvisel težni bal-dahin... Jaz pa začutim v sebi, celo razločno slišim klic moje duše: Končano! Izgineš, strme se zemlja z nebom — in več ne bo ne zemlje ne neba — in tudi tebe ne bo... In valovi misli — kakor bi olede-neli. Rodi se temno prepričanje, da je dohrepenelo vse hrepenenje, da so domišljene vse misli, da izpod neba zvonijo zvonovi večnemu prazniku. Dvignem se in naslonim ob oknu. Nič več razglabljanja in snovanja v bežnih mislih, nič koprnenja, nič skrbi — pokoj in praznik — svečano čakanje ... Takrat se pojavi stara žena, odeta v črno ruto, pod mojim oknom pred grobiščem. Kvišku se ozre na nizko nebo. Težko se ozre, ker so^jo leta upognila. Zato se opre na motikco, ki jo nosi v roki. Tudi na njenem licu -— nič koprnenja, nič misli — tiho svečano čakanje. Pri vratih zajame v perišče iz kropilnika in stopa oprezno med grobovi. Tudi ti molče in čakajo. Ne sme jih vzdramiti stopinja. Počasi, kakor med spečimi, rpeide vrste in se ustavi pri zidu. Roka se odpre, in iz perišča kanejo blagoslovljene kaplje na grudo. Vidini, kako se premičejo ustnice. Morda moli? Morda šepeta z njim, ki jo je zapustil sredi pota; rekel je: "Končano, z Bogom," in odšel ---''Tudi jaz bi rada za teboj, ne veš, kako rada! — Končano je, dobro čutim, bliža se nebo, kakor se je bližalo tebi, predragi!" Ženica se skloni, seže po motikci, udari po grudi, zasadi jo v zeleni plevel ... Ali tako rezko zadoni kremen, ki ga je zadela z orodjem. Vse nav-krog se razleže, da starica dvigne glavo in preplašeno gleda. "Da bi te zbudila? Ne, predragi, nočem. Ne hodi nazaj, vice imam in pekel včasih, ti imaš pa nebo. Kaj bi te klicala potem nazaj in dramila iz nebes, iz praznika na delavnik. Ne bom te.. ." In starica poklekne. Sključeni, suhi prsti segajo tiho v črno grudo in jo plevejo in rahljajo, kakor je njemu rahljala in postiljala postelj, ko je bil še z njo. "Blagor se ti, ker si odšel! V pravem času si odšel. Delo si dokončal, izvršil si veliko, dosti, še preveč. Jaz pa čakam. Vem, da sem dokončala, ne preganem več, ne morem. O, kako rada bi k tebi. Ko bi prišel pome; bi, kajne, da bi — ali nismo gospodarji..." Prenehala je z delom in se ozrla na razpelo sredi grobov — "Ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi—." Tedaj sem videl, da je z njenega lica kipela silna moč. Njene brezde po obličju so bile kakor izglodan kremen, katerega ne obrusi noben vihar več, katerega ne izdolbe nobena ploha. Kmalu nato je prišla na grobišče mlada žena; ob njej sta nesla deček in deklica zelene venčke. Prst je položila na ustnico, ko je stopala skozi poko-pališčna vrata in resno pogledala na sinčka in hčerko. Prijela sta se njenega krila, in tiho so šli med grobovi iskat kraj pokoja tistega, ki je bil vsem tako iskreno pri srcu. lil mlada žena se je sklonila k grudi, in hčerka in sinček sta z drobnimi prstki pulila plevel, ki je prerastel gomilo. A tudi z njenega lica ni kanila solza, ni se razlegal brezupen plač. Kdo bi drantil onega, katerega ljubi, ko spi sladko spanje! Žena je govorila tiho, sama s seboj. Nista je smela čuti otroka, ki nista poznala smrli, ki nista vedela, kako grenke skrbi so vmešene v kruh, katerega jima reže mati... Prišel je za ženo mož, krepak in postaven. Težek kamen je peljal na vozičku, na rami je nesel križ. Iz hvaležnosti, ker je zapustil oče sinu — križ dela, križ trpljenja, križ skrbi... Polnilo se je grobišče — vsepovsodi so se gibale roke, vse ustnice so skrivnostno šepetale — nič krika, nič smeha — pa tudi ne solz in joka. Vse sama ljubezen, vse gorka hvaležnost — vse sama železna zavest, da se enkrat tudi njim približa nebo, jih poljubi, in da zazvonijo zvonovi, večnega praznika — ko poreko: "Končano je delo! Z Bogom! Grem k pokoju, iz trpljenja v veselje..." Umirile so se roke, dvignile sključene postave množice na grobišču, na zemljo je legel mrak, nebo se je spustilo rahlo doli do gomil. Preko vrhov in po planem je skrivnostno zazvonilo ---Ko se je doteknila tiha, čakanja polna noč, nizkih križev, je poljubilo nebo zemljo, — iz gomil so zažareli drobni plamenčki in grobišče jc preplulo jezero veselih lučk. Poljub neba z zemljo je vzbudil kipečo ljubezen, prikipela je iz gomil — srca množice so vztrepetala, klonila so kolena, tiho šepetanje se je zazibalo v zraku, nad tihimi domovi rajnikov je plula angelska perot — Sredi pokopališča se je pa dvigal z razprostrtimi rokami, kakor za objem, oblii z žarjo Jučic on, ki jc zedinil nebo in zemljo, katerega je ljubezen gnala v trpljenje, trpljenje pa je rodil o ljubezeri... V trepetu luči se je zdelo, da križani snema roke z žebljev, jih razprostira nad jnntflfe'o trpinov, vsi! Delo in trpljenje roji Ijnbežen, ljubezen jih blagoslavlja in govori: "Vsi pridete k meni, vsi! Delo m trpljenje rodita ljubezen, ljubezen pa edini zemljo z nebom. Pride čas, in tudi v i boste končali v trpljenju in ljubezni — pa vaše delo, v ljubezni porojeno in dokončano v ljubezni, vam odgrne solnce večnega praznika — pri Očetu..." ' In moje misli se ustavijo — ob tem odmevu z grobov. Koliko je veljala balkanska vojna? Težko je danes natančno preračunati stroške kake vojne, ker se mora poleg direktnih izdatkov računati tudi z izgubami vojnega materiala, uničenjem raznih stavb in kultur, prekinje- j njem trgovine in ne v zadnji vrsti tudi s človeškimi žrtvami, ako se hoče na- | tančno proučiti gospodarske posledice. Lani so finančno-tehnični komisiji v Parizu predložile balkanske države proračune svojih direktnih izdatkov, ki so jih imele v prvi balkanski vojni od 1. oktobra 1912. do 31. marca 1913. Imela je v tem času stroškov Srbija 226.3 milijonov, Grška 349, Bulgarija 767 in Turška 900 milijonov frankov. To je okoli dve in pol milijardi frankov, h katerim pa se mora prišteti še eno milijardo za razne druge izgube. Krojač — umetniški kritik. Te dni je umrl v Londonu znani u-stanovitelj razširjenega krojaškega lista "The tailor and cutter". Mr. Williamson, ki ni bil samo odličnjak v svoji stroki, je imel tudi znatne literarne sposobnosti in je z veliko spretnostjo kritiziral razna literarna dela. Srbske matere. Belgrajski "Mali Žurnal" prinaša sliko preproste kmečke žene, 761etne Anke vdove Stekič, ki je v zadnjih dveh vojnah odpravila na bojišče 5 svojih sinov m 42 drugih moških članov družine — deloma vnukov, deloma nečakov. Ljubezen do orožja. Srbski vojak nenavadno ljubi svoje orožje, ki mu je v vojni najboljši in najzvestejši prijatelj. Velik del uspeha v sedanji vojni treba pripisati zaupanju, katero do svoje puške goji srbski pešec in topničar do svojega topa. Dostikrat se je dogodilo, da so vojaki po kaki zmagi hiteli k topom in jih po-ljubovali. Na bojnem polju so našli vojake, ki so še mrtvi krčevito držali svojo puško, da so jim jo komaj vzeli iz že trdih rok; mnogokrat so pa iz spoštovanja do padlih pustili orožje v njih rokah in ga ž njimi vred pokopali. Večina ranjenih je nosila s sabo orožje, ki ga niti na obvezovališču niso hoteli izročiti, marveč ga nesli s sabo v bolnišnico, dasi jim je to prizadevalo veliko težav in tudi bolečin. Redek je bil v Belgradu tudi najtežji ranjenec, ki bi mu pri postelji ne stala njegova puška. Znano je, da je v našem narodu jako razvita pevska žila. Pesmi o sedanji vojni in njenih krvavih bojih so že preplavile vso deželo, vse jih poje, četudi nimajo vselej posebne pesniške vrednosti. V roko mi je prišla taka narodna pesem, ki jo je v bolnišnici spet desetnik Živorad Lazič. Tudi iz te pesmi odseva velika ljubezen srbskega vojaka do svojega orožja. Ta-ko-le poje: "Kod bolnice ja sam puško predo, zadrugo sem nešto u 'nju gledo; žao mi je moje puške šarke, baš ko one moje mile majke. Kad bolničar pušku mi oduze, meni, bračo, udariše suze, jer. Bog da živi Gospodara Kralja, I Carigrad osvajati valja.. ." V NAJEM TRI SOBE PO CENI. Več pove: Limprich Bros., 714 N. Broadway, Joliet. It ROJAKI IN ROJAKINJE SIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPO RNEMU DRUŠTVU. Društvo Sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse.'! ODBOR ZA LETO 1915. Predsednik..................George Stonich. Podpredsednik...............Stephen Kukar. Tajnik..........................J0s. Klepec. Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr. Blagajnik.......................John Petric. Reditelj.......................Frank Kocjan, NADZORNIKI: Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride. Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na: JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL. p ^ r POVODOM DVAJSETLETNICE MO-jega pogrebnega zavoda, si štejem v dolžnost in čast se vsem svojim prijateljem in znancem zahvaliti za skazano mi zaupanje in naklonjenost. Tekom dvajsetletnega poslovanja mojega pogrebnega zavoda, sem poskušal po svoji najboljši moči zadovoljiti in poslužiti vse one, ki so mi poverili enake posle, tako bom tudi vnadalje poskušal poslužiti vsakogar v po-polno zadovoljnost. Se priporočam, Hnton JVemamcb, Joliet, III., 21. oktobra 1915. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ POPOLNOMA PREPRIČAN -—DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $15.35 VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. <1N Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal F. M. Dostojevski). Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) "Ali nista potem nikoli več videli dedka?" je vprašala Ana Andrejevna. "Ne, takrat ko je začelo postajati mamtCi bolje, sem zopet srečala dedka. Šla sem v prodajalnico po kruh; naenkrat pa zagledam moža, ki gre po cesti z Azorčkom, in spoznam v njem dedka. Stopila sem vstran in se stiskala k steni. Dedek me je pogledal, gledal me dolgo časa in tako strašen je bil, da sem se zelo preplašila. Šel je mimo, toda Azorček se me je takoj spomnil in začel skakati okrog mene in mi roke lizati. Naglo sem se napotila domov; ko pa pogledam nazaj, vidim, da je šel dedek v prodajalnico. Mislila sem si, da gotovo izprašuje, in preplašila sem se še bolj ter nisem povedala mamici ničesar, ko sem prišla domov. Tudi sama drugi dan nisem šla v prodajalnico; rekla sem, da me glava boli; ko pa sem šla tretji dan, nisem srečala nikogar. Drugi dan grem zopet tja, in jedva zavijem okrog ogla, zagledam dedka in Azorčka, zbežala sem, zavila v drugo ulico in šla v prodajalnico od druge strani. Naenkrat pa zopet zadenem vanj; preplašila sem se tako, da sem obstala na mestu in nisem mogla nikamer. Dedek je obstal pred menoj in me zopet dolgo časa gledal, potem pa me je po-gladil po glavi, prijel me je za roko in me je peljal s seboj, Azorček pa je šel za nama, mahaje z repom. Takrat sem videla, da dedek skoro že ne more več hoditi in se vedno opira ob palico, roke pa se 11111 neprestano treso. Peljal me je k prodajavcu, ki je sedel na oglu in prodajal medene kruhke in jabolka. Dedek mi je kupil nekaj slad-čic in eno jabolko, in ko je jemal denar iz svoje usnjate mošnje, so se mu roke tako tresle, da mu je padla petica 11a tla. Pobrala sem jo, on pa mi jo je podaril, dal mi sladčice, pogladil me po glavi ter odšel domov, ne da bi kaj izpregovoril. Takrat sem povedala mamici vse o dedku, kako sem se ga izprva bala in se skrivala pred njim. Mamica mi izprva ni verjela, nato pa se je tako razveselila, da me je ves večer izpraševa-la, poljubljala me in plakala, in ko sem povedala vse, mi je velela enkrat strašila in prekrižala. Mahoma smo vsi prenehali. "Takoj bo nehalo," je rekel starec, vstal in se začel izprehajati po sobi. Neli je postrani gledala za njim. Velika, bolnostna razburjenost jo je navdajala. Videl sem to in tudi opazil, da se mojega pogleda nekako izogiblje. "No, kako je bilo dalje?" je vprašal starček in zopet sedel v svoj naslonjač. Neli se je plašno ozrla naokrog. "Torej nisi nič več videla svojega dedka?" "Ne, videla sem ga..." "Da, da! Pripoveduj, golobček, pripoveduj," se je oglasila Ana Andrejevna. "Tri tedne ga nisem videla, je izpre-govorila Neli, tik do zime ne." Takrat pa je prišla zima in sneg je zapadel. Ko sem zopet srečala dedka, na prejšnjem mestu, sem se zelo razveselila, — zakaj mamica je bila žalostna, ker ni več prihajal. Ko sem ga zagledala, sem stekla nalašč na drugo stran ulice, da bi videl, da bežim pred njim. Ko se ozrem, vidim, da je šel dedek izprva naglo za menoj, nato pa je stekel tudi on, da me dohiti, in A-zorček je tekel za njim. "Neli, Neli!" je klical dedek; zasmilil se mi je, in počakala sem. Dedek je prišel, prijel me za roko in me peljal s seboj, in ko je videl, da plakam, se je sklonil in me poljubil. Takrat je zagledal moje slabe čevlje in me vprašal, če nimam drugih. Takoj sem mu povedala, da mamica sploh nima denarja in da nama gospodar iz zgolj usmiljenja daje jesti. Dedek ni rekel ničesar, temveč me je peljal na trg, kupil mi čevlje in mi velel, naj jih kar tam obujeni, potem pa me je peljal 11a svoje stanovanje, v Grahovo ulico. V prodajalnici je kupil peciva in par sladčic; ko sva prišla domov, je rekel, naj jem pecivo, in me gledal, ko sem jedla, nato pa mi je dal sladčice. Azorček pa je položil šape 11a mizo in tudi prosil peciva; dala sem mu in dedek se je zasmejal. Nato me je prijel, postavil me poleg sebe ter me začel gladiti po glavi in izpraševa-ti, če sem se česa učila in kaj da znam. Povedala sem 11111, on pa mi je velel, naj pridem k njemu vsak dan ob treh za vselej, naj se dedka ne bojim, ker popoldne, kadar bode mogoče, da me me gotovo ljubi, ako je nalašč prišel j bo učil. Nato mi je rekel, naj se obr-k meni. Velela mi je tudi, naj se pri- j nem proč in gledani skozi okno, do-kupljam dedku in govorim z njim, kler mi ne reče, naj se spet obrnem k Drugi dan popoldne pa me je nekoli- j njemu. Stala sem tako, toda skrivaj kokrat poslala na ulico, dasiravno sem ! sem se obrnila nazaj in videla, da je ji povedala, da prihaja dedek vselej le ' razparal spodnji ogel svoje zglavne proti večeru. Ona sama je šla odda-1 blazine in potegnil iz nje štiri rublje, leč za menoj in se skrivala za voglom,' Prinesel jih je meni. rekoč: "To je in tudi drugi dan, toda dedka ni bilo, samo za tebe." Vzela sem jih že, a temveč deževalo je te dni, in mamica potem se si premislila in dejala: "Ako se je zelo prehladila, ker je vedno ho- je samo zame, potem ne maram!" On dila za menoj pred vrata, da je zopet legla. Dedek je prišel čez teden dni, kupil mi zopet medeno ribico in jabolko, in zopet ni rekel ničesar. Ko pa je odšel od mene, sem šla skrivaj za njim ker sem se že prej tako namenila, da bi videla, kje dedek stanuje, in povedala mamici. Šla sem oddaleč po dru- j K dedku sem hodila pogostoma, ker gi strani ulice, da bi me dedek ne vi- je mamica hotela tako. Dedek je ku-del. Živel pa je zelo daleč odondot, pil "Novi zakon" in "Zemljepisje", ter kjer je pozneje stanoval in umrl, v me začel učiti; včasih pa mi je pripo-Grahovi ulici, v četrtem nadstropju vedpval, kakšne dežele so na svetu in kakšni ljudje živijo v njih. kakšna so morja, kako je bilo nekdaj in kako je se je razsrdil in dejal: "Napravi ž njimi, kar hočeš." In niti poljubil me ni, ko sem odhajala. Domov prišedša, setn povedala mamici vse. Z njo pa je bilo slabeje in slabeje. K rakvarju je zahajal neki dijak, ki je zdravil mamico in ji veleval jemati zdravila. velike hiše. Vse to sem poizvedela in sO šele pozno vrnila domov. Mamica je bila v velikem strahu, ker ni vedela, kje da sem bila. Ko pa sem ji povedala, se je zelo vzfadovala in je hotela že drugi dan iti k dedku. Drugi dan pa je začela premišljati in bati; bala se je cele tri dni in ni šla'. Potem pa 111c je poklicala k sebi,' sva rekoč: ■' .Neli, bolna sem in ne morem je zače iti, toda napisala sem pismo za Kristus odpustil nam vsem. Zelo vesel jt bil, ako sem ga sama izpraševa-la; zato sem ga začela pogostoma iz-pra.sevati, on pa mi je vedno pripovedoval. Tudi o Hogu je mnogo govo-rii. Včasih pa se nisva učila, temveč. se igrala z Azorčkom: Azorček 111c j naj grem, ali ne zelo ljubiti, jaz pa sem Dedel svetila nevolja. Molče je prijela Neli za roko in si jo posadila 11a kolena. "Le pripoveduj, Neli, angelj moj," je dejala, jaz te bom poslušala. Naj tisti, kdor je trdosrčen.. ." Dogovoriti ni mogla; zaplakala je. Neli se je vprašujoče ozrla name, kakor začudena in preplašena. Starec me je pogledal, skomizgnil z ramami in se takoj obrnil proč. "Nadaljuj Neli," sem dejal. "Tri dni nisem šla k dedku," je zopet izpregovorila Neli, "takrat pa je mamici postalo slabo. Denarja nama je popolnoma zmanjkalo, da ni bilo za kaj kupiti zdravil. Tudi jedli nisva ničesar, ker gospodarjevi sami niso imeli in so nama začeli očitati, da živiva na njihove stroške. Takrat sem tretji dan zjutraj vstala in se začela oblačiti Mamica me je vprašala, kam grem. "K dedku," sem rekla, "denarja prosit," in ona se je razveselila, kar sem ji bila povedala, kako me je zapodil od sebe, in ji dejala, da nočem več k njemu, dasiravno je plakala in mi prigovarjala, naj grem. Prišla sem in izvedela, da se je dedek preselil; šla sem ga iskat 11a novo stanovanje. Kakor hitro sem prišla k njemu, je skočil po-koncu, planil proti meni in zateptal z nogami, jaz. pa sem mu takoj povedala, da je mamica hudo bolna, da rabive denarja za zdravilo, petdeset kopejk. in da nimave ničesar jesti. Dedek je zakričal, sunil me na stopnico in za-pahnil vrata. Medtem, pa ko me je rinil, sem mu dejala, da bom sedela lia stopnicah in da toliko časa ne pojdem, dokler mi ne da denarja. Tako sem sedela na stopnicah in čakala. Čez nekaj časa je dedek odprl vrata in jih spet zaprl, ko je zagledal mene. I11 zopet je minilo dolgo časa in zopet je odprl vrata, videl mene in zaprl. Še dolgo je tako odpiral in zapiral. Naposled je prišel z Azorčkom ven, zaprl vrata in šel mimo mene od doma, ne da bi izpregovoril. Tudi jaz nisem rekla niti besedice, temveč obsedela sem tam in sedela do večera." "Golobičica moja," je vzkliknila Ana Andrejevna, "na stopnicah te je vendar moralo zebsti!" "Bila sem v kožučku," je odgovorila Neli. "Kaj to, če si bila v kožuščku!... koliko si pretrpela, golobček ti moj! Kaj pa tvoj dedek?" Neline ustnice so začele drhteti, toda premagala se je z velikim naporom. Prišel je, ko je bilo že popolnoma tema, zadel se vame in vzkliknil: "kdo je tu?" povedala sem, da jaz. On si je gotovo mislil, da sem že davno odšla, in ko je videl, da sem še vedno tam, se je zelo začudil in dolgo stal pred menoj. Naenkrat pa je udaril s palico po stopnicah, stekel v svoje stanovanje, in čez nekaj časa prinesel nekaj bakrenih petič, ter jih vrgel po stopnicah. "Tu imaš," je zaupil, "vzemi vse, kar imam," in povej svoji materi, da jo proklinjam. Začela sem v temi pobirati petice, ki so se razsule po stopnicah. Dedek se je gotovo spomnil, da je razsul denar in da ga v temi ne moreni poiskati, zakaj odprl je vrata in prinesel svečo, pri svitu katere sem ga kmalu pobrala. Dedek sam mi je pomagal pobirati; in predno se je vrnil v sobo, mi je povedal, da mora biti vsega skupaj sedemdeset kopejk. Ko sem prišla domov, dala mamici denar in ji povedala vse, se ji je poslabšalo; tudi jaz sama sem bila vso noč bolna in še drugi dan me je kuhala vročica. Mislila pa sem le na eno, zakaj jezna sem bila na dedka; in ko je mamica zaspala, sem šla 11a ulico, napotila se proti dedkovemu .stanovanju, ter med potjo obstala 11a mostu. Mimo je prišel tisti..." "To je Arbipov," sem rekel jaz, "tisti, o katerem sem vam že pravil, da je bil pri Btibnovi tepen. Neli ga je videla takrat prvič... Nadaljuj, Neli." "Ustavila sem ga in ga prosila za ru-belj. O11 se je zasmejal in rekel, naj grem z njim. Jaz nisem vedela, ali POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR in predeli boste po ekspreoi eno steklenico HAMILTON . CLUB PUKK WHISKEY (om/ full qua rt) in enouu:iit finega SOMA PORT WINK. Obe steklenici ošijemo v lepem zaboju—le za en sam papirnat dolar. 1'iSite C. K. ZAROKA A CO., 318 Third Av, Pittsburg, Pa. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulog te"- pošilja denar na vse dele svetu. Kapital m preostanek $300,000.0» C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. Frank Lopartz 400 Ohio Street JOLIET -^- STAHA GOSTILNA -^- NAJBOLJŠA ,* POSTREŽBA. w. J BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL. Q i 1 d 1 i 1 i m 1 m 1 JOHN N. W. Phone 348 ijl :.-.Slovenska Uostiluii::: I vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. jjfj m UUUllMlMIMIMlUUPJ! Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, S> Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. I Oscar J. Stephen 1* 8. Sobe 801 ln 202 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS. JAVNI NOTAR Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas,' ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki m trdi les, lath, cederne stebre, desk U šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines uliaj blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihranili denaf' Ust; Pre Efcx Za{ Bla W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogl« DES PLAINES I NCLINTON STS. ___—' Geo. Svetlecich s s s »s s s »s s s?* PRVI SALUN » iH ONKRAJ MOSTA BI i caMT Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, DOBRODOŠLI! Bc Vi R, i) f Kupuje in prodaja zemljišča S S v mfcstu in na deželi. &[ I „ jj Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ j - lučj ti ognju, nevihti ali drugi po- £ Gamfcey, Wood & LCHH®11 Sfi škodbi. Ifi I g Zavaruje tudi življenje proti S nezgodam in boleznim. tf; Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ gj sko stroko spadajoča pisanja. K jU Govori nemško in angleško. ^ TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODh Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg-Oba tel. 891. JOLIET, ^ I I 1 S t s . I I I Metropolitan Drug Store N. Chicago 4 Jackso« S». Slovanska lekarn* + JOHNSONOVI * "BELLADONNA" OBL® 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. REVMATIZMtf HROMOST1 BOLESTI . KOLKU bolestih • Členkih NEVRALQJl PROTWU OTRPLOSrn M&C SLABOTNEM KRIŽU aftswtetahiviiHM'* SLABOSTIH » i storila, Neli!" je dejala A-na Andrejevna, ne da bi pogledala Nikolaja Sergejeviča. Pritisnila je Neli nase, rekoč: "Tvoj dedek je bil trdosrčen sebie-nežl" "11 ni!" sc je oglasil Ihmenjev. "In kako je bilo potem, kako?" je nestrpno izpraševala Ana Andrejevna. "K dedku nisem več hodila in tudi njgu ni bilo več k meni," je Neli spet začela pripovedovati, "mamici pa je bilo od dne do dne huje* tako da je jedva mogla iz postelje. Nekoč je nenadoma vstala, in se oblekla; prijela (Nadaljevanje na 7. strani.) RNIMO SE I Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdj-avja i" življenja, in ko si bil vsvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenih svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsak' stvari? Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za. svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanast in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino ELIXIR. BITTER-WINE v 7 fVl TRII_______ horke viko ■—-III- . ,1.1,n«^,III "»Jwtiiwd k/ JOSEPH TRINE* S. A»kl»nd Ave. HICACO.JU. rw'wiN' TFUNEROVO To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebav nih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, P ; tolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter v drugih enakih boleznih. CENA $1.00. V LEKARNAH. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV NIMENT in ribljitc telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi rev m-1 tično ali nevralgično. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 00c. JOSEPH TRINER, IZDELOVATELJ. == 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, I^ Slovensko Katoliško Samostojno Društvo Marije Vnebovzete (S. C. I. B. SOCIETY OF ASSUMPTION OF B. V. MARY) Ustanovljeno 15. avgusta 1909. — Kij— Organizirano 2. aprila 1910. Sedež: PITTSBURG, PA. GLAVNI ODBOR: "dsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. r oapredsednik:.... MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. . ;.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. •'Pisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. agajmk:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. VS; Pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na Porotnika. °J?U. Postopajte VecJa družba — tajnika. Vse pritožbe pa v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." $ Si Sfi Si § § 4 SBSBiSBiffiBaiSilfiiliSilili svojo deco slovensko moliti in citati ,z P°ysod priljubljene knjige, katera se imenuje katekizem KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. " i Stane s poštnino vred samo 25c VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois SilSHiŠ m s \S j* Bi | m m a a m s m K S m s PONIŽANI IN RAZŽALJENI. (Nadaljevanje s 6. strani.) S ai Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. nila in potegnila Neli s seboj proti vratom. "Stoj, stoj, počakaj!" "Ne bom čakala, ti trdosrčni in kruti človek. Jaz in ona sve dolgo čakali, sedaj pa srečno!" To rekši se je starka obrnila, pogledala moža in ostrmela. Nikolaj Ser-gejevič je stal pred njo s klobukom v roki in si z drhtečimi, onemoglimi rokami naglo oblačil površnik. "Ali — greš tudi ti z menoj?" je vzkliknila ona, proseče sklenila roke in ga nezaupno pogledala, kakor bi še ne mogla verjeti tolike -reče. "Nataša,1 kje je moja Nataša? Kje je ona? Kje je moja hči?" se je naposled izvilo iz starčkovih prsi. "Dajte mi mojo Natašo! Kje, kje je moja hči? In planil je proti vratom. "Odpustil ji je, odpustil!" Toda starec ni prišel do praga. Vrata so se naglo odprla in v sobo je prihitela Nataša, bleda, z Bliskajočimi se očmi, kakor v vročici. Njena obleka je bila zmečkana in premočena od de-ža, rutica, s katero si je pokrila glavo, ji je bila zdrknila v zatilnik in na raz-kuštranih gostil pramenih njenih las so se svetile velike deževne kaplje. Planila je v sobo, zagledala očeta, vzkliknila, padla pred njim na kolena in proseče dvignila k njemu roke. DEVETO POGLAVJE. Toda že jo je držal v svojem ob-I jemu!... Prijel jo je, dvignil jo kakor dete, nesel jo k svojem naslonjaču in jo posadil vanj, sam pa je padel pred njo na kolena. Poljubljal ji je roke in noge ter jo gledal, kakor bi še nc mogel verjeti, da je zopet pri njem, da jo zopet vidi in sliši, njo svojo hčer, svojo Natašo. Ana Andrejevna jo je ihteč objela, pritisnila si njeno glavo na prsi in malodane zamrla v tem objemu; iz-pregovoriti ni mogla niti besede. "Duša moja!... Moje življenje!... Radost ti moja!..." je brezzvezno vzklikal starec, prijel Natašo za roko in zrl kakor zaljubljen v njen bledi, suhi, a lepi obrazek in v njene solzne oči. "Radost moja, moje dete!" je ponavljal in spet umolknil ter se poln blaženosti zagledal vanjo. "Kaj so mi pravili, da je postala bleda!" je izpregovoril z naglim, skoro otroškim nasmehom, še vedno klečeč pred njo. "Res je suha in bleda, a le poglejte, kako srčkana je! Še lepša, kot je bila j prej, da, še lepša!" je dodal in nehote me za roko in me peljala s seboj. Ivan Aleksandrovič, rakvar, jo je zadrževal, a zaman. Mamica je bila tako slaba, da je komaj hodila in je morala na cesti neprestano odpočivati. Mamica mi je dejala, da hoče k dedku, naj jo peljem k njemu. Zmračilo se je bilo; prišle sve v široko ulico. Pred neko hišo je stalo mnogo voz, vsa okna so bila razsvetljena in godbo je bilo slišati. Mamica je obstala in me pritisnila na srce, rekoč: 'Neli ostani uboga, ostani uboga vse svoje dni in ne hodi k njim, pa naj bi te klical kdorkoli, kdorkoli bi prišel. Tudi ti bi bila lahko bogata in nosila lepe obleke, toda jaz nočem tega. Hudobni in kruti so ti ljudje; ubogaj moje besede, ostani uboga, delaj, prosi na cesti milodarov, ako pa pridejo k tebi in te pozovejo s seboj — ne hodi! Reci jim, da nočeš!...' Mamica mi je to med svojo boleznijo mnogokrat ponavljala, in vse svoje življenje jo hočem ubogati," je dodala Neli, trepetaje od razburjenosti, z razprejenim obrazkom, "in celo življenje bom služila in delala; tudi k vam sem prišla samo služit in delat, hči pa vam nočem biti." "Beži, beži, golobičica moja, pomiri se!" jo je prekinila Ana Andrejevna, objela Neli in jo poljubila. "Tvoja mamica je bila bolna, ko je tako govorila." "Brezunina je bila!" je dejal Ihme-njev ostro; "Naj bo brezumna!" ga je ostro zavrnila Neli. "Toda mama mi je ukazala, in ubogala bom njeno zapoved. Ko mi je to velela, je padla celo v omedlevico." "Bog nebeški!" je vzkliknila Ana Andrejevna. "Bolna, po zimi, na ulici!' "Hoteli so naju peljati na policijo, toda neki gospod se je zavzel za naju, vprašal me za stanovanje, dal mi deset rubljev in ukazal peljati mamico z njegovimi konji na don. Po tistem dnevu mamica ni več vstala, in čez tri tedne je umrla." "Kaj pa oče? Ali ji ni odpustil?" je vprašala Ana Andrejevna. "Ni!" je odgovorila Neli in se z veliko muko premagala. "Teden dni pred svojo smrtjo me je poklicala mamica k sebi rekoč: 'Pojdi še enkrat k dedku poslednjikrat k dedku in ga prosi, naj pride k meni in mi odpusti; povej dedku, da bom v nekaj dneh umrla in pil- ■ umolknil od sladke bolnosti, ki mu je stila tebe samo na svetu. In reci mu,: hotela razgnati dušo. trenotek! O! Naj bomo ponižani, naj bomo razžaljeni in naj, naj se zdaj vesele in slavijo zmago vsi oni ošabni in napuhnjeni, ki so nas ponižali in raz-žalili! Kaj za to, če nas obsipajo s kamenjem! Ne boj se, Nataša... Šla bova z roko v roki, in jaz jim bom dejal: "To je moja draga, moja ljubljena moja čista hči, katero ste vi ponižali in razžalili, ki pa jo jaz ljubim in blagoslavljam na vekov veke!" "Vanja! Vanja!..." je s slabim glasom izpregovorila Nataša in mi pomolila roko iz očetovega objema. O, nikdar ne bom pozabil, da se je v tem trenotku spomnila name in me poklicala k sebi! ''Kje pa je Neli?" je vprašal'starec in se ozrl. "Ah, kje je?" je ^zkliknila starka. "Golobičica moja! kar tako smo jo pustili!" Toda ni je bilo v sobi; neopazno se je bila umaknila v spalnico. Vsi smo šli tja. Neli je stala v kotu, za vrati, ter se plašno skrivala pred nami. "XTeli, kaj je s teboj, dete moje?" je vzkliknil starec hoteč jo objeti. Toda pogled, s katerim se je ona o-zrla vanj, je bil tako čudno dolg... "Mamica, kje je mamica?" je izpregovorila, kakor brezumna. "Kje je moja mamica?" je vzkliknila še enkrat in iztegnila svoje trepetajoče roke proti nam. In naenkrat se je iztrgal iz njenih prsi strašen krik; krč ji je spačil obraz in v strašnem napadu božjasti se je zgrudila na tla... EPILOG. Poslednji spomini. V sredi junija. Dan je vroč in soparen; v mestu ni mogoče ostati; prah, omet, odri, razbeljeni tlak, zrak, za strupljen z izpuhtinami... Naenkrat— o radost! — je nekje zagrmelo; po-malem se je nebo stemnilo in dahnil je veter, podeč pred seboj oblake mestnega prahu. Nekoliko debelih kapelj je težko padlo na zemljo, za njimi pa so se ulili celi potoki dežja. Čez pol ure je solnce prodrlo oblake, jaz pa sem odprl okno svoje sobice ter željno zasopel v trudna prsa ta sveži zrak! , Hotel sem vreči pero proč in hiteti k njim na Vasiljevski otok. Toda premagal sem se in zopet sedel k delu; moral sem ga končati še tisti dan, naj bi me stalo karkoli. Tam me sicer čakajo, toda zato bom prost zvečer, popolnoma prost, svoboden, kakor veter, in nocojšnji večer me bo odškodoval W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več emlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. WALKOWIAK »741 Pogrebni Zavod in Konjušnica. ^COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. f^A^A NARAVNA OHISKA VINA Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja ^oslp Svete j^-^ljgPffi E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino 60c galona # Catawba belo vino 80c galona *',le vzijajo od 25 salonov naprej, pri matijih naročilih cena po dogovoru. Polnoma8'*1 cena'1 Jc Vojni Davek že uračunan. Vina so po-Money oradreaVns' kar iamč'm. Naročilu je pridejati denar ali TeP Pri et # dska banka Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko hranilnica 12,000 obresti First v Jolietu V hide Zd. Držav, Po&tne Hranilnice in Države Illinois. najboljših ljudi v Jolietu ima tn vložen denar. P()«i vladno kontrolo. od vlog, Začnite vlogo z SI. National Bank i PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 A. »»«««„„„„„„„>|MMKMHmii da težko umiram." Šla sem k dedku in potrkala na njegova vrata; dedek je odprl in hotel takoj zalopniti vrata, ko je zagledal mene, toda prijela sem se zanje z obema rokama in zaklicala: 'Mama umira, pridite!'.. . Dedek me je pahnil proč in zaprl vrata. Hitela sem k mamici, objela jo in nisem rekla ni« če^ar... Tudi mamica je objela mene in me ni vprašala." Takrat se je Nikolaj težko oprl z roko na mizo in vstal, toda samo pogledal nas je s čudnim, motnim pogledom, in se onemoglo spustil v naslonjač. Ana Andrejevna ni nič več zrla vanj; ilitela je in objemala Neli. "Tisti dan, predno je umrla, me je mamica zopet poklicala k sebi, prijela me za roko in dejala: "Neli, danes bom umrla'.' Hotela je še nekaj reči, a ni mogla več govoriti. Vsa preplašena sem pogledala mamici v obraz, toda bilo je, kakor da me več ne vidi, amo mojo roko je še trdo držala v svoji. Počasi sem ji izvila roko in stekla od doma, tekla celo pot in pritekla k dedku. Ko me je zagledal, je planil s stola in začel strmeti vame in se prestrašil tako, da je postal ves bled in strepetal. Prijela sem ga za roko in dejala samo: 'Takoj bo umrla'. Takrat se je požuril, vzel svoj klobuk in stekel za menoj, celo klobuk jc pozabil, dasiravno je bil mraz. Vzela sem klobuk in mu ga dala na glavo, in skupaj sva hitela od doma. Priganjala sem ga, rekoč, da naj vzame fiakarja, ker bo mamica takoj umrla; toda dedek je imel vsega skupaj samo sedem kopejk denarja. Vstavljal je fiakarje in barantal z njimi, oni pa so se le smejali njemu in Azorčku, ki je tekel za nama. Dedek je bil truden in je težko dihal, tekel pa je vendarle. Naenkrat pa jc padel in klobuk mu je zle-tel z glave. Dvignila sem ga, dala mu klobuk zopet na glavo, in ga peljala za roko naprej; šele tik pred nočjo sva prišla domov. Toda mamica je že ležala mrtva. Ko jo je dedek zagledal, je plosknil z rokami, strepetal in stal pri nji, ne da bi mogel izprego-voriti. Takrat pa sem šla k mrtvi mamici, prijela dedka za roko in 11111 zaklicala: "Glej, ti krutež in hudobnež, glej!... Poglej!" In dedek je vzkliknil in se zgrudil na tla, kakor mrtev..." Neli je skočila pokoncu, izvila se objemu Ane Andrejevne in obstala sredi nas, bleda izmučena in tresoča se od razburjenja in žalosti. Toda Ana Andrejevna je planila k nji, objela jo zopet in vzkliknila, kakor pod vplivom čudežnega nadahnenja: "Jaz ti hočem biti odslej mati, Neli, ti pa moje dete! Da, Neli, pustive tiste, ki so kruti in zli! Naj mučijo ljudi, Bog jim tega ne bo pozabil. Pojdi-ve, Neli, pojdive'odtod, pojdivel..." Nikdar, niti prej niti pozneje je nisem videl takšne; niti misliti si nisem mogel, da se more tako razburiti. Nikolaj Sergejevič se je zravnal v naslonjaču, vstal in jo vprašal s pretrga-nim glasom: "Kam odhajaš, Ana Andrejevna?" "K nji, k hčeri, k Nataši!" je krik- "Vstanite, papa! Vstanite vendar," je dejala Nataša. "Tudi jaz bi vas rada poljubila..." "O mila ti moja! Ali slišiš, slišiš A-nica, kako lepo je povedala?" In krčevito jo je objel. "Ne, Nataša, jaz, jaz moram zdaj klečati pred teboj, dokler moje srce na začuje, da si mi odpustila, zakaj nikdar, nikdar zdaj nisem vreden tvojega odpuščanja. Zavrgel sem te, pro-klel sem te, Nataša, slišiš, proklel sem te, — in mogel sem to storiti! In ti, Nataša, ali si mogla verjeti, da sem te proklel? Gotovo si verjela: tega bi ne bila smela! Kar nič bi ne bila verjela! Kruto srčece! Zakaj nisi prišla k meni, saj si vedela, kako te bom sprejel... O Nataša, spominjaš se, kako sem te nekdaj ljubil; sedaj pa in ves ta čas sem te ljubil dvakrat, da, tisočkrat bolj, nego prej! Z vso svojo krvjo sem te ljubil! Dušo bi si bil iztrgal iz krvi, svoje srce bi bil razkosal in ti ga položil pred noge!... O, ti moja radost!" "Poljubite me vendar, vi krutež, poljubite me na ustnice, in na lice, kakor me poljublja mama!" je vzkliknila Nataša z bolnim, oslabelim glasom, polnim radostnih solz, "In na očke tudi! In očke tudi! Ali še veš, — kakor nekdaj," je ponavljal starec po dolgem, sladkem objemu s svojo hčerjo. "O, Nataša! Ali se ti je kdaj sanjalo o naju? Jaz pa sem te videl skoro vsako noč in vsako noč si prihajala k meni, jaz pa sem plakal nad teboj. Nekoč si prišla kakor majhna, ali se spominjaš, ko si imela šele deset let in si se šele začela učiti na klavir, — prišla si v kratkem krilcu, v lepili čeveljčkih in z rdečkastimi ročicami. — Saj veš, — Anica, kakšne rdeče ročice je imela takrat? — Prišla si k meni, sedla mi na kolena in me objela. In ti, ti grdo dekletce, ali si mogla misliti, da se mte proklel in <^a \e ne bi sprejel, če bi prišla! Poslušaj Nataša, pogostoma sem bil pri tebi, da mati ni vedela za to in nihče drugi ne; enkrat sem stal pod tvojimi okni drugič na trotoarju v bližini tvojih hišnih vrat ter čakal včasih pol dneva, če prideš na ulico, da bi tilno revna. Hodila je po mestu vsa razcapana kot mlada beračica. Imela je pa krasen glas. Nekdo, ki je občudoval njen zvonek glas, jo je vzel za svojo in vzgojil v umetno pevko, ki je za 5 let zaslovela v Londonu kot najboljša gledališka pevka. Poročil jo je neki milijonar, ki je imel letnih dohodkov skoro dva milijona. Po njegovi smrti se ni zopet omožila, dasiravno še mlada, ampak je posvetila svoje življenje revežem. Skrb angleške vlade za prodajalke v trgovinah. Angleška vlada je izdala postavo, v kateri je pod občutno kaznijo zapovedano trgovcem, da dovolijo svojim prodajalkam večkrat na dan, da nekaj časa sede. Postava zapoveduje, da mora biti'v prodajalni za vsake 3 prodajalke 1 stol. Richelieu za svojo osebo sicer ni veliko porabil, a njegova miza je morala biti vedno bogato obložena. Dobili so nekatere račune; povedo nam, da je zaslužil leta 1639 samo prodajalec divjačine od Richelieuja 101,000 livres (livre — frank, a vrednost takrat in danes je gotovo 8:1). Samo en dan je moral preskrbeti 33 kosov divjačine, 22 rib iz -ladke vode in 36 morskih rib. Za razne slaščice je izdal vojvoda povprečno 1000 livres na mesec. Vsak dan je obedovalo pri njem 170 ljudi; imel je več kot sto konj. Dohodki njegovi leta 1639 so znašali baje 442,-880, stroški pa okoli 495,000 livres, torej precejšen primanjkljaj. Sfil iS s »fes Sufi's ZA KRATEK ČAS. S ffiifi Izdal se je. Debevcev Nace, ki je bil sicer "brez napake, je imel pri naboru smolo. Nace: "Kazalec desne roke je sključen, da ga ne morem izravnati." Gospodje poizkušajo prst iztegniti, pa ni šlo. "Koliko časa pa je že prst sključen?" vpraša stotnik. Nace" "Dve leti je že." "Kakšen pa je bil prej?" "Tak-le!" Jaka iztegne vse prste in pokaže komisiji celo dlan.. . Stotnik: "Potrjen k 17. polku, 3. bataljon!" Pri vojakih. Stražmojster, pri dragoncih k enoletnemu prostovoljcu: "Čudno; Vi ste vendar študirali gimnazij in zoologijo, pa še tega ne veste, koliko konj ima ena eškadrona?" Drzna primera. Pek prinese v župnišče žemlje. Kuharica: "Danes je skoraj polovica žemelj obžganih." Pek: "Meni se godi, kakor gospodu župniku; njemu tudi vsaka pridiga ne 'rata'!" V šoli. Profesor naravoslovja: "Če ima kdo še kak pomišljaj ali dvom, naj le pove, jaz ga bom takoj rešil!" Dijak: "Prosim, ali ima kura — popek?" : Judež. "Ali veš, kdo je pisal ta članek —d— v 'Slogi' zoper duhovnike?" "Čuj, na sredi —d—, pred njim manjka Ju — in za njim — ež. Kar je bil Judež med učenci Gospodovimi, to je ta pisec med njegovimi služabniki. Zato je tudi šel ad suum — locum!" Pogojno. Ona: "Vidiš, Jože, namesto da me vedno zmerjaš, bi me moral do nebes povzdigovati, potlej bi bilo prav." On: "Saj bi te itak, če bi le vedel, da te več nazaj ne bo!" Pomenljivo znamenje. A.: "Ali že veš, da si je sosedov France vrat zlomil, ko je padel z o- dra?" B.: "Zatorej je bil zadnji ča- tako nekako — bled!" Ta zna računiti. Gospa: "Koliko mleka na dan ima vaša krava?" Dekla: "Osem litrov." Gospa: "In kaj počnete z mlekom?" Dekla: "Dva litra ga porabimo doma in — dvanajst litrov pa prodamo.' Krepko zdravilo. Kolesar (prijatelju, ki toži nad zo-bobolom): "O, zoper to vem izvrstno sredstvo. Včeraj sem se vozil s kolesom, kar me neznansko začiie zob boleti. Stopim v bližnjo lekarno, kjer mi lekarnar kane na košček vate par kapljic. To denem na zob. Ko stopim iz lekarne, je zobobol takoj izginil, ker je izginilo moje kolo." Ženitev. Spela: "Jaka, kedaj me boš pa vzel, ki mi že tako dolgo obetaš?" Jaka: "Počakaj še en mesec! med tem časom bom že toliko nakradel, da se bova lahko vzela!" Eden kot drugi. Tat ponuja judu uro z zlato veriži co: "Koliko mi daste zanjo?" Jud: "Če morate dokazati, da -te jo po pošteni poti dobili, dam 40 K, dru gače le 10 K." Tat: "Dajte sem 10 K!" Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in* hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in llutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste giocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočani svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John IT. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111. LOKALNI ŽASTOPNIKI(ICE) "A. S." Denver, Colo.: George Pavlakovich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvahcic. Peoria, 111.: M. R. Papich. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John PeterneL Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majtrle. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. liibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Soudan, Minn.: John Loushin. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Govvanda, N. Y.: Frank Zore. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Newburg (Cleveland): John Iiekan. Collin wood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Houston, Pa.: John Pelhan, Moon Run, Pa.: John Lustrik. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Steclton, Pa.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." PRIPOROČAMO rojakom v Pittsburghu in Allegheny našega zastopnika g. URH R. JAKOBICH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list "A. S." in sme izdajati tozadevne pobotnice. Uprav. "A. S." Rojakom priporočamo sledeče blago Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za Kranjski SliVovec, zaboj (12 steklenic) za ............. Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ....................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ......................... Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ................ Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .........."" Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.........- ■ • ■ .iv • ■. Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonoV in 50 galonov, galon po...................,.................. Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. —■ Pišite skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois Joliet. ill, PIVO V STEKLENICAH. Ct»r. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. IL LIN0jJ ROJAKOM in cenj. prijateljem našega lista v Gilbert, Minil., in okolici priporočamo našega zastopnika g. FRANK ULCHAR, ki jih bo slučajno obiskal za naročnino in drugo. Uprav. "A. S." PRIPOROČAMO našim cenj. naročnikom in vsem prijateljem našega lista v Moon Run, Pa. in okolici našega zastopnika g. JOHN LUSTRIK ki je pooblaščen prejemati naročila za naš list. Uprava "A. S." Dčset zapovedi za uživanje sadja. 1. Skrbi, da bo tvoja družina redno vsaki dan uživala sadje. 2. Uživaj samo zrelo sadje. 3. Sadje naj se pred jedjo umije. 4. Olupi sad samo tedaj, kadar je to v resnici potrebno. 5. Ne uživaj s sadjem tudi pečkov. 6. Ne meči lupin in pečkov na cesto. 7. Ne pij vode hitro po zavžitju sadja ali celo med jedjo. 8. Uživaj sadje zmerno. 9. V letih, ko sadje ne obrodi, uživaj posušeno sadje. 10. Kupuj domače sadje. STENSKI PAPA a Velika zaloga vsakovrstnih ba**' in firnežev. Izvršujejo se vs» varska dela ter obešanje sten5 papirja po nizkih cenah. A lexander /TLChi. Phone 376. gj N. W- 120 Jefferson St JOLIET ^ N. W. telefon 556 POZOR ROJAKINJEI PRIPOROČAMO našim cenj. naročnikom in prijateljem "Amer. Slovenca" v Wowanda, N. Y., in okolici našega zastopnika g. FRANK ZORE, ki je pooblaščen za pobiranje naročnine za naš list, itd. Uprav. "A. S." Mr. Ivan Adamič iz New Yorka naj se pismeno zglasi do 1. nov. 1915 radi važnih zadev na Uprav; Amer. Slovenca. Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej ic poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba ji naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 W. H. KEEGA" POGREBNIK. -.i- P ' | - - na to tvrdko in prepričani bo^ ^ Slovenci v La Salle in okolij dar potrebujete pogrebnika se boste najbolje postreženi, ker 3 . ^ je najboljši ter mnogo cen drugi. V slučaju potrebe rešilne«*^ (ambulance) pokličite nas P°. ^ f nu, ker smo vedno pripravl)e dnevi in ponoči. ■ Vse delo jamčeno. ^ POSTREŽBA TOČNA VSA^ W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak Cor. 2nd and Joliet St., La Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company m Ota telefon 405, S. Bluff St., Joliet, JB