Razne vesti. 93
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. marca 1895.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Radi preobilih veselic v predpustnem času se v preteklem mesecu ni mogel prirediti namenjeni društveni večer. Tekom tega meseca bode se pa priredil zopet društveni shod. Dan temu shodu objavil se bode po dnevnikih.
— (Imenovanje.) Društveni naš predsednik gosp. dr. Andrej Fer-jančič imenovan je deželnosodnim svetnikom pri deželnem sodišči v Ljubljani.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: državnega pravdnika namestnik v Novem mestu Ivan Šker Ij deželnosodnim svetnikom v Novem mestu; državnega pravdnika namestnik v Celji Fran Trenz deželnosodnim svetnikom v Celji; finan. komisar v Ljubljani dr. Ivan Mrak tajnikom pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani; finančni koncipist v Ljubljani Avgust Reich finančnim komisarjem.
— (Ivan Navratil.) Dne 5. t. m. praznoval je na Dunaji slovenski književnik Ivan Navratil, predstojnik pomožnih uradov in tolmač za slovenski in hrvatski jezik pri najvišjem sodišči svojo sedemdesetletnico. V našem listu ne moremo naštevati zaslug, katere si je pridobil Ivan Navratil z neumornim svojim delovanjem za slovensko književnost sploh. Ivan Navratil pridobil si je pa tudi za slovensko pravoslovje in za našo terminologijo mnogo zaslug. Izdal je slovnico slovenskega jezika s slovarjem terminov kazensko pravdnega reda za sodne uradnike in sodeloval tudi pri Cigaletovi slovenski juridično-politični terminologiji. Pri slavnosti čestital je jubilarju naš načelnik imenom našega društva.
— (O razsodiščih na borzih) ter o stališči, katero naj se zavzema pri sestavljanji novih zakonov o pravdnem redu glede razsodišč, razpravljalo se je v zadnjem času mnogo v Dunajski „Gesellschaft osterr. Volkswirte" ter tudi v nižje-avstrijski odvetniški zbornici. Govorniki zavzemali so različna stališča, pro in contra. Razsodišča je zagovarjal posebno Alfred pl. Lindheim, pisatelj znane brošure „Da3 Schiedsgericht im modernen Civilprocesse", — napadala sta je pa mej drugim najživahneje dr. Ehrlich in dr. Zucker. Sklenile so se tudi razne resolucije. Ne moremo navajati obširneje vsebino razprav, ter omenjamo le nekaj slučajev, katere
94 Razne vesti.
je navedel dr. Ehrlich o delovanji borznih razsodišč. Borzno razsodišče obsodilo je dijaka na plačilo diference presegajoče svoto 100.000 gld., nek gojenec terezijanskega zavoda na Dunaji usmrtil se je na dan zrelostnega izpita, ker so ga obsodili na plačilo diferenčnega dolga 20.000 gld., brain-bovski častnik obsodil se je, da mora izročiti 4000 zabojev sladkorja, a 100 kg. itd. — Tudi v dunajski „Juristische Gesellschaft" razpravljalo se je dne 6. februvarija t. 1. o tem predmetu. Marsikatera obsodba, ki se tiče le civilno prepovedane igre, se izreka ugodno za tožnika po borznih razsodiščih, katerim služijo potem državna sodišča kot izvršitelji po našem pravu krivičnih pravorekov. Škodljivost razsodišč pa tiči posebno v tem, da se morajo po okolnostih podvreči njihovi podsodnosti tudi osebe, ki ne spadajo mej borzne kroge, uradniki, zasebniki itd.
— (Kolekovanje zemljiškoknjižnih izpiskov.) Razglas finančnega ministerstva z dne 10. decembra 1894, št. 37673, ukaznik št. 1 ex 1895 pojasnuje, da je podvržen skupen izpisek glede več zemljiškoknjižnih teles, vknjiženih v eni ali pa v raznih vložkih v zmislu t. p. 17, a) in razglasa z dne 16. januvarija 1874, št. 3. drž. zak. pristojbini 1 gld. ne po številu teles, oziroma vložkov, ampak po polah, ki se porabijo.
— (Število odvetnikov 1. 1893 ) Pravosodno ministerstvo izdalo je ravnokar pregled odvetnikov z 1. 1893. V okrožjih devetero višjih sodišč bilo je začetkom 1 1803. skupaj 3336 odvetnikov. Prirastlo je tekom leta 237, odpadlo pa 108 tako, da je bilo koncem leta 3466 odvetnikov, torej eden na 6896 prebivalcev. 2117 odvetnikov imelo je svoje pisarne v krajih, kjer se nahajajo zborna sodišča, 1689 v krajih 24 odvetniških zbornic in 1348 v druzih krajih. 46 odvetnikov je umrlo, 36 odpovedalo se je poslu, 4 so se izbrisali, 23 je odložilo odvetništvo iz drugih razlogov. Kar se tiče zbornic štela je Ljubljanska 26, Graška 167, Celovška 29, Goriška 30, Tržaška 110, Dunajska 924, Zadarska 23, Dubrovniška 16 in Spljetska 31 članov.
— (Notarji 1. 1894.) Leta 1894. poslovala sta 1102 notarja. Pomnožilo se je število za dve mesti in sicer na ta način, da sta se ustanovili notarski mesti v Cirknici in na Dunaji (Dobling). 170 uradovalo je na krajih 32 notarskih zbornic, 2--i7 v krajih, kjer so zborna sodišča, 865 v drugih krajih. Na Kranjskem je bilo 34, ravno toliko na Koroškem, na Štajarskem 84, na Primorskem 44, v Dalmaciji 42 notarjev. Z ozirom na imenovanje biva najstarejši notar (z 1. 1847.) v Zadru. Največ sedaj živečih biležnikov (69) imenovalo se je 1. 1871. Jeden notar pride na 21.683 prebivalcev.
— (Opombe k načrtu civilnega pravdnega reda.) Odvetniška zbornica nižje avstrijska imenovala je dne 22 novembra pret. leta poseben odbor, da izreče svoje mnenje o novem civil. pravd, redu in jej o tem poroča. Odsekova člana dr. Ignacij Kornfeld in dr. Otto Franckel izdelala ter predložila sta pred kratkim zbornici svoj elaborat z naslovom „Vorschlage des Subcomites der n. o. Advokatenkammer zum Entwurte der Civilprocess-ordnung nach dem Antrage des PermumenzAusschusses des Abgeordneten-hauses."