f
Z05. Številka.
Današnja Številka stane 2 dinarja
v DflDUant, v sototo 8 septembra 19Z3.
Leto LQl.
!fiASWRUgH|BER'
Drednistro „Slov. Umro d«1* Eaaflova atloa ti. t, L madetropje
Telefon itar. 34. Doplet aprafetna te podpUaa« bi i a d o sta o irankovano« iaaF"   Rokopisov ao naj vrača.
■•r Posameina itsvHka:
v Jugoslaviji vse dni po Oln %•— v Inozemstvu navadne dal Oin 1v nadelje Oln 1*25
Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:	V JojOiUvtJl v Ljubljani          po poiti		T l»;t( (.tj
	Din 144-—	Din 144 —	Din 264—
	. 72-	. 72--	.    132*—
	36'—	. 36'—	. 66—
	• 12—	. 12—	. 22--
Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj  pošlejo v prvič naročnino vedno   Wy po nakazrvcJ, Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
aaaa s ir^r.
Dr. Jos. Wniaa, posl. v ltal. parlamentu:
Zaščita manjšin in XXI. kcdanjski interparlamentarni zbor.
Na 5. mestu dnevnega reda letošnje XXI. interparlamentarne konference, ki je zborovala od 15. do 17. pret. m. v Kodanju (Kopenhagenu), je bilo poročilo »komisije za etniška in ko!o-nijska vprašanja« o pravicah ln zavezah narodnih manjšin. Poročevalec je bil član komisije dr. Paul Ust eri, bivši švicarski stanovski svetnik, po narodnosti Nemec. Za njegovo obširno poročilo ni tukaj prostora. Zadostuje naj opazka, da je prešinjeno po duhu resnične Švicarske politične kulture ln strpljivosti.
Seveda je za 5. točko (Jnevnega reda bilo med zborovalci mnogo zanimanja, predvsem med zastopniki prizadetih večin in manjšin. Povsem naravno je, da so se iskali in shajali manjšinski zastopniki in si izmenjavali Informacije o razmerah, pritožbah m stremljenjih svojih rojakov v narodno-tujih državah. Marsikaj poučnega se Je tako zvedelo. Tovariš dr. Ulikse Stan-
ger ln jaz sva pa mogla spet enkrat konstatirati, o čemer nisva niti prej dvomila, da je pač položaj nemške ln slovanske, a posebno slovanske manjšine v Italiji Čisto — izjemen, pa ne tako, kakor je poslanec Alessandro Dudan, Splićanin, imel smelost javno trditi.
Da se lahko presodi, v kakšnem ozračju se je takrat o manjšinskem vprašanju govorilo, razpravljalo, glasovalo, — in tudi lagalo ln spletkarllo, v dobrem ln slabem smislu, navedem :^cna držav, katerih parlamentarci so HM prisotni, po alfabetskerrT redu francoskih imen: Nemčija, Zedinjene države ameriške, Avstrija, Belgija, Bolgarska, Španska, Finlandska, Francija, Velika Britanska, Irska, Ogrska, Nizozemska, Indija, Italija, Japonska, Letiška, Litva »Norveška, Nizozemska, Poljska, Romunska, Švedska, Švicarska, Češkoslovaška. Iz Jugoslavije nI bilo nikogar. Pravijo mi, da je radi tega ljubljanski Slov. Narod<r napadel beogradsko vlado. Ne morem presoditi, koliko je sama vlada kriva. Kot članu Interparlamen-iame unije mi je pa znano, da je njen generalni tajnik, Ch. L. Lange, bil letošnjo spomlad tudi v Beogradu, da bi obnovil tamkajšnjo parlamentarsko skupino, In sem mnenja, da bi se na koncu tudi brez vlade imelo najti izmed več stotin Članov Skupščine vsaj par njih, ki bi se zavedali pomena sodelovanja v t?.l:*nem mednarodnem udruženju.
Kakor že v prejšnjem članku omenjeno, je interparlamentarna unija sestavljena iz državnih skupin, po ene same za vsak posamnl parlament Tako smo tudi dr. Ulikse Stanger In jaz ter tirolski Nemec dr. Kari Tinzl bili v Kodanju kot člani Italijanske skupine, od katere so prišli poleg nas, če me ne varajo moji podatki, še sledeči: senatorja Giuseppe di Stefano-Napolitani ln Giu-seppc Tommasi, poslanci Angelo Abis-so, dr. Alesandro Dudan, Ofovanni Lo-Monte, Achille Pellizzari, Dr. Giuseppe Pucci di Beneslchi, Volpino Vrlpini, in bivša poslanca Nello Toscanelli in Fi-Hppo Pennavaria.
Prvi dan, 15. avg„ so nas sklicali na sestanke Italijanske delegacije. Ker se je predsedniku senatorju di Štefani drugam mudilo, je prišlo le do kratkega pogovora, ki Je bil skoraj ves posvečen vprašanju mojega sodelovanja v komisiji za etniška In kolonljska vprašanja. Tik pred razstankom se Je samo Še to sklenilo, da bodo glasovalno pravico za italijansko skupino (17 glasov z ozl-rom na število prebivalstva) Izvrševali štirje od predsednika di Stefano predlagani Člani delegacije. Seveda ni bil med temi nobeden nas treh manjšlnar-jev.
Poslanec Alessandro Dudan je sprožil omenjeno vprašanje ln zahteval od mene pojasnila, kako sem sploh sprejel take naloge brez vednosti in privolitve Italijanske skupine, češ z mojim sodelovanjem se vzbuja utisk, da so narodne manjšine tlačene tudi v Italiji, a s tem se Izpodkopava ugledna pozicija, ki mu je uspelo pridobiti Italiji na prejšnji konferenci na Dunaju. Stvar sem pojasnil tako, kakor Izhaja Iz mojega članka v »Edinosti« od 30. avgusta Dudan bi bil rad še naprej vrtal, a predsednik, kateremu z raznimi drugimi italijanskimi tovariši vred to vrtanje očividno nI prav ugajalo*, je prekinil pogovor, ker se je moral odstraniti. Toda s tem stvar ni bila zvršena.
Drugega dne, ko je imelo priti na vrsto manjšinsko vprašanje In so italijanski tovariši že vedeli, da sem se rudi jaz priglasi! k besedi, je prišel k meni senator di Stefano In mi kot predsednik italijanske delegacije predToži! pismeno izjavo, ki naj bi jo prebral pred zborom, ko pridem do besede. Zal sem izjavo, ko sem ugotovil njeno vsebino, kar dal nazaj senatorju tako, da ne morem navesti točnega besedila. Šlo je za to, da bi vzel pomen svojemu sode-
lovanju v manjšinski komisiji, češ da gre le za moje zasebno, italijanski skupini neznano ln od nje neavtorizirano sodelovanje in da sem zastopal v komisiji vse druge slovanske manjšine, samo ne one — v Italiji. Razume se, da sem odločno odklonil
Kar je Izpodlctelo pri meni, se je skušalo doseči drugim potom, s tem, da so najprej naprosili predsednika Interparlamentarne unije, hkratu tudi predsednika manjšinske komisije (»komisije za etniška in kolonijska vprašanja«), barona Adelsvvaerda, naj začetkom razprave o 5. točki dnevnega reda pojasni, kako Je prišlo do tega, da sem sodeloval v oni komisiji. Kolikor morem presoditi, je vse te korake »za rehabilitacijo Italije v manjšinskem vprašanju« sprožil ln vodil poslanec Dudan, tako da pada na njega samega tudi vsa odgovornost za njihov klaverni uspeh, ne pa na senatorja di Stefano, ki je pokazal dokaj tiste taktnosti in umerjeno-sti, kl pristoji svetovno olikanemu možu.
Predsednik Adelswaerd Je zares pojasnil svoj, našemu Dudanu tako neljubi čin, da Je poklical slovanskega parlamentarca prav Iz Italije v komisijo za manjšinska vprašanja. Storil je to, kakor se razume samo ob sebi, na povsem objektiven način, brez osti na nobeno stran, le tega ni mogel reči in nI rekel, kar bi bil pcs'uii<\: Dudan edino rad slišal, da je italijanski poslanec Wilfan zastopal v oni komisiji vse mogoče druge slovanske manjšine na svetu, samo one v Italiji pa ne.
Poslancu Dudanu nI zadostoval ta »uspeh«. Posrečilo se mu Je priti kot zadnjemu do besede. Tu moram omeniti, da je čas za razpravo In posamne govore na interparlamentarnih konferencah kakor na vseh podobnih medna-rovnih zborodanjih zelo kratko odmerjen. Ni mogoče, da bi en govornik večkrat govoril. Govori se samo v angleškem, francoskem aH nemškem jeziku. Tolmači prevajajo sproti na kratko na druera dva jezika. Čas se posamnim govornikom po predsednikovi odredbi postopno skrčuje od 20 na 10, tudi na samih 5 minut. Da Je mogel nekaj dalje govoriti, se je poslanec Dudan ob dra-govolfnem soglašanju poslušalcev odrekel francoskemu in angleškemu prevodu svojega — nemškega govora (zares nemškega v tistem pomenu, v katerem so to bili govori raznih Vsenemcev v bivšem dunajskem parlamentu!). Pri poslancu Dudanu se je lista govornikov zaključila, tako da sta priš'a po njem do besede samo še poročevalec Usteri in predsednik komisije baron Adels-waerd.
Dudan se Je strinjal s predlogi manjšinske komisije, a je odklanjal njihovo uporabnost za Italijo, češ da je tu narodnim manjšinam z rožicami postlano, da z drugj strani teh manjšin pravzaprav ni, da bi pa s tretje strani pravzaprav bilo smešno, če bi se tem manjšinam, ki Jim je z rožicami postlano ln ki jih z druge strani niti ni, sploh dajale kakšne pravice, ker so nasproti 40 milijonom premajhne — ln ker je Bog italijanske meje sam začrtal. Nočem delati krivice tovarišu Dudanu in zato prosim bralce potrpljenja, da Jim priobčim dobeseden prevod Dudanovega govora, ko mi bo na razpolago stenografskl zapisnik. Takrat mu postavim ob stran, da bo slika popolna, tudi govor Istega poslanca na lanskem Interparlamentar-nem zboru na Ijunaju, kjer ni bilo nobenih naših in se je torej njegova fan-zija še bolj svobodno razkrilila nego letos. In prav spomin na dunajske uspehe Je bil za poslanca Dudana letos usoden. Bil Je tako nepreviden, da se Je skliceval na obče spoštovanega barona Adelswaerda, predsednika Interparlamentarne unije, #da je prav on na dunajskem zborovanju pripoznal, da je v Italiji manjšinsko vprašanje uzorno rešeno. (Kmalu spoznajo čitatelji posledice te neprevidnosti). Na koncu je posl. Dudan ostro napadel Jugoslavijo radi tlačenja Italijanske manjšine (les ab-sents ont touriours tort!) In k sklepu še prebral Izjave, v tistem smislu, v katerem naj bi jo ipz, pa je nisem bil hotel prebrati.
Povedati moram, da sem poslanca Dudana, predno Je prišel na vrsto, opozoril, češ da nič ne zahtevam od njega, kakor je on po predsedniku skupine zahteval od men$, da ga pa opozarjam, če bo tudi takrat uganjal takšne, kakor lani na Dunaju, da ga bom moral pretrgati in javno demantirati. Dudan ni vpošteval mojega svarila in ga brez ozira na mednarodni značaj zborovanja, brez ozira na omejitve, ki so v takem primeru naložene ne samo tjaMm, ki hočejo grajati druge, nego tudi tistim, ki hočejo sami sebe hvaliti, in brez ozira na neštete razloge oportunosti baš izzval moje medklice, s katerimi sem ponovno po-rekal resničnost njegovih nafbolj smeih trditev, ga pozval, naj na mestu vsega drugega rajši omeni požig Narodnega doma v Trstu. In mu na koncu zakli-cal tisti »Lasclate ogni speranzal«, ki bi moral veljati za slovanske manjšine v Italiji po pravičnosti in svebododo-Ijubju Dudanov in drugih, ki dudajo v enake dude.
Toda »uspeh« poslanca Dudana je postal popo'n šele po besedah poroče-
valca Usteri In predsednika barona Adelsvvaerda. Prvi je kratko in resno povdaril, da je manjšinske parlamentarce v Interparlamentarni uniji upoštevati kot zastopnike njihovih narodov, ne pa njihovih vlad. Drugi pa je v teku daljšega, semintja precej hudomušnega izvajanja, ki pa nikakor ni bilo polemično, niti proti eni sami strani naperjeno, otresel poslanca Dudana, ki se je bil tako neprevidno obesil za njegove škrice.
Baron Adelsvvaerd Je v obzirni In objektivni obliki, nanašajoč se na italijanskega govornika ln poleg njega Šo na romunske govornike, bolj za primer kakor v direktni polemiki, povdarjal, kako je v takšnih spornih vprašanjih težko pravo zadeti, kako stojijo trditve večin proti trditvam manjšin, kako so pogostne »majhne pomote« (de petites errcurs), kako se ne sme Izrabljati okolnost, da se je morala debata zaključiti m s tem marsikaj tudi upravičeni popravek prestriči, kako ne gre njega, barona Adelswaerda, prijemati za besedo, če je enkrat govoril v dobri veri na podlagi informacij samo ene strani, ko so pa danes te informacije oporekane in osporjene, ln kako Je vedno pripravljen, takšna sporna vprašanja še natančneje preiskovati.
Zanimanje za razpravo o manjšinskem vprašanju, že od začetka n?neto, se je stopnjevalo vedno bolj. Mnogi zborovalci so vstali in se približali govorniški tribuni. Izredno značilen fe bil kontrast med zadnjim. Dudanovin\ govorom in sklepnim izvajanjem poročevalca Usteri In predsednika AaVls-waerda. Dudanov govor je razodel popolno nesnosobnost. njegovo fn njeio-vlh somišljenikov, za pravilno umeva-« nje manjšinskega vprašanja v duhu mednarodne človečnosti. Besede obeli uglednih članov Interparlamentarnoga: sveta, spregovorjene od prvega z Jo-stojaustvenostio pravega Švicar k »gai patricija in od drugega z uglajeno to plemiča in Izkušenega državnih, y,o dale razpravi primerno, vzvišeno zaključno noto.
Kratki govor, s kater'm sem priporočal rrredfore komisijo v imenu v<cH slovanskih manjšin, sem že objavil na koncu članka v »Fdinosti* 30. pret. m, V isti -razpravi se je oglasil tudi nemški rovariš Tinzl, ki je podčrtal moje sp'o.š-ne besede z boli konkretnim izvajanjem; to je bilo za nas toliko bolj učinkovito, ker je že skoraj povsod znano, da se s Tirolci vendar ne upajo tako hudo postopati kakor z nami.
S sklepu: vsa italijanska delegacija, z vsemi 17 glasovi, je glasovala za resolucije. V smislu pravil Interpar-
Claude Farrere — prevel Miran Jarc:
Mranci.
Roman.
27
»O? . . .«
»Od teh 2n rešitev pa se je, seveda, le ena uresničila. In pokazalo se je, da je edino uresničena rešitev dovolila vrste, ne pa posamičnosti. To lahko dokažem.«
Malais ga je debelo pogledal, Torral pa je še bolj podsmešno nadaljeval kot kak profesor:
»Nauk: na meji, namreč v večnosti vseh vekov, stremi »n« po neskončnosti, prav tako tudi 2n, in verjetnost uresničene hipoteze enači ničli. Torej te hipoteze sploh ni. Torej niso sploh nikdar igrali Torej je to le iluzija . . .«
»Kako?«
»Iluzija.«
»Prav imate,« je odvrnil Malais in skomignil z rameni, »ničesar ne razumem.« Ozrl se je k igralcem. Na koncu dvorane je bila ura enajst
»Gospodje,« je dejal Abel, »če hočete, zaigramo se štirikrat, kajti pozno je že.c
Nikdo ni oporekal. Abel je razdelil karte. Schmidt ie vzel od svojega kupčka nekaj bankovcev in jih spravil v žep. Ariette je nekajkrat ošinil s kratkim pogledom Fierce-ov skuplček,' ki ga J« očividno pretehtaval in morda premišljeval, kako j bi si ga prisvojil.
Toda Fierce je dobil dvakrat zapored.
Zdaj je razd-Iil karte Abel — bila ie predzadnja igra — in založil precej veliko svoto.
Schmidt se je ves prestrašen umaknil. Abel in Fierce sta ostala. Odvetnik je vrgel dvakrat, toda Fierce je izpodbil več asov in spet priigral.
»Vražja sreča!« je vzkliknil.
Fierce se je smehljaje okrenil.
»Kar sram me je.«
Nič več niso bili bolj mirni
»Zdaj vidite,« je Šepetal Torral, »da ni nobena krinka.«
Vložili so poslednji znesek.
»Petdeset plastrov,« je vzkliknil Abel. »Sto,« je odvrnil Fierce. , »Da, sto.«
»Dve sto,« se je oglasil Ariette.
Vsi so prisedli. Vzeli so karte.
»Tri karte.€ .
»Fna.«
»Tri.«
»Začnimo,« je dejal odvetnik. * Počasi je razporedil svojo igro, Malais ga je radovedno motril.   Ariette pa je sedel z zaprtimi očmi in je sličil verni, čeprav, grdi karikaturi — skrivnosti. ; i      • <
r »Kaj je to šala?« je zašepetal Torral, ki ga je stvar navzlic njegovi zaničljivosti zanimala.
»Menda vendar ne,«   je tiho odvrnil bankir.
Fierce je pogledal svojo poslednjo karto in dal znamenje. Schmidt je otvoril: Abel je šel više.
»Dve sto piastrov več,« je dejal Ariette z docela brezbarvnim glasom.
Fierce je odrinil nekaj bankovcev. t
»Dve sto in štiristo.«
Abel in Scmidt sta odstopila; prvi se je smehljal, drugi vzdihoval.
»Štiristo in tisoč,« je rekel Ariette, ne da bi odprl oči.
Od sosednjih miz se je približalo več igralcev. Za Saigon je bila vsota zelo visoka vrednost zneska je enačila štiristo francoskim luisdorom.
Fierce se je okrenil k Malais-iu in mu.dejal:
»Saj mi boste oprostili, prav slabo varujem vaše koristi - toda prav zares se sramujem svoje sreče.« , ... ...
Vrgel je karte. Imel je asa, kralja, kraljico, slugo in srčno desetico — nepremagljivo igro. Kot limona rumeni Ariette je postal kot slama; vselej je po bledel na ta način. Zmagovalca, je pozdravil koncert občudovalnih vzklikov. S prsti, ki niso niti malo ne.drhteli, je pritegnil Rerce znesek k sebi, pomešal ga med kup bankovcev, ki ga'je nato razdvojil na. dve enaki polovici in naprosil Malais-ja, naj si izbere. . ♦
Medtem pa se je Ariette uravnovesil, kot bi trenil.
»Dragi gospod,« je dejal, »na besedo sem te-
gubil tisoč pijastrov, ki vam jih še dolgujem. Jutri zjutraj jih dobite...«
»Pa, prosim, ne prezgodaj,'? je dejal pribočnik, ki se je smehljal, »včasih ne vstanem pravočasno.«
Ariette se Je znal nasmehniti zelo sladko.
»Tedaj,« je dejal, »pa naplaviva takole: nikoli ne zajtrkujem pred poldnem: ali je to dovolj pozno in me li hočete jutri počastiti, da boste moj gost? Poravnal vam bom to majhno razliko, vi pa mi prihranite vožnjo po morju, \*i se je bojim. Vaš »Bayard« leži tako daleč od pomola.*
»Stodvajset metrov,« je pomislil Fierce, a je odvrnil brez pomišljanja:
»Preveč ste prijazni; sprejmem.« . »Na svidenje jutri,« se je poslovil Ariette in odšel s smehljanjem na ustnicah. Mnogi so občudovali njegovo hladnokrvnost, kajti zaigral je najmanj, štiri tisoč pijastrov.
Fierce si je prižgal svalčico. Malais ga je pozorno opazoval.
»Bojim se,« je dejal, »da ste bolj bolni, kot sera misliL Moje* sredstvo ni učinkovalo.«
Fierce se je nasmehnil.
»Ali mislite morda.« je dejal Torral. »da bo plesal od veselja pred svojim kupom pijastrov? Ch, Fierce je za to preveč civilizirani«
»Prebolan ie*« ie ponovil Malais. »Zani ni več leka.«
Ponudil je častnika svojo debelo roka
Stran 2.
♦SLOV EN S K I      N A K U LU
lamentame unije, ki sem jih kratko razložil v »Edinosti« prejšnje nedelje, je zdaj dolžnost italijanske skupine, da spravi italijanski parlament in italijan-
sko vlado do tem da se slovesno odo*
brena in sprejeta načela tudi udejstvi-jo. Pa za to muziko bo pač treba drugih — dud!
Manifestacije Beograda
ob rojstvu prestolonaslednika«
■a Beograd,  7. septembra, (Izv.)
Po končani včerajšnji slovesni službi božji v saborni cerkvi, ki je bila ob 13. opoldne in ki jo je na slovesen način opravil patrijarh Dimitrije ob asistenci črnogorskega metropolita Dobrila Do-žiča in niškega episkopa Dositeja in še ostale mnogoštevilne duhovščine, se je patrijarh obrnil do kralja z besedami:
»Na ta radostni dan nas vseh v Ime našega naroda pozdravljam Tebe, našo milo kraljico in prestolonaslednika in Vas blagoslavljam v Imenu svete stolice (carigradske) In v ime naroda! Živel!«
Patrijarh je blagoslovil in obenem pTosil Boga, da nakloni kralju srtčo, prestolonasledniku zdravje in da kralj srečno vodi krmilo države.
Po končanem blagoslovu je Nj. Vel. kralj Aleksander I. v saborni cerkvi sprejemal častitke diplomatskega zbora, burno pozdravljen od vseh v cerkvi navzočih kakor tudi dalje častitke visokega svečeništva in drugih dostojanstvenikov.
Po končanih častitkah se je kralj odpeljal na dvor. Tu je kralju kot prvi Častita! Ljuba R. Jovanovič-Lapovac, prvi podpredsednik srbske narodne skupščine za časa balkanskih osvoboje-valnih bojev, rekoč:
»Častitamo materi na sinu, a kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev na prestolonasledniku, bodočem vladar-ju-carju!«
Invalid Dragomir Mihajlovič je kralju častita!:
»Naš mali prestolonaslednik naj dolgo živi!«
Med ostalimi se je pojavil pred kraljem v narodni noši poznani narodni guslar Perun ter je v kraljičino knjigo za častitke zapisal te-Ie verze:
»Veselite se prebije!! dvori, bijeli dvori Karagjorgjevlća, u Vama Je bijela ptica roda zapjevala I sina rodila, sad nek pjeva kraljevina slavna od Triglava pa do Perlstera, Subotlce do plavog Jadrana! Zdravo kralju kraljevine slavne! Zdrava bila Jevreslma majka! — Zdravo mladi kraljevič Stevane!«
Kralju je tekom dneva in večera, kjerkoli se je pojavljal, narod prirejal viharne in impozantne ovacije.
Sijajno bakljado pa je na čast rojstva prestolonaslednika priredila beogradska občina. V velikanski povorki so se zbrale vse važnejše beogradske kul-
turne, gospodarske, politične fn narod-noprosvetne organizacije, kakor tudi močan oddelek vojske. Z državnimi in narodnimi zastavami na čelu-se je Impozantno sprevod pomikal po glavnih ulicah Beograda. Povsod so se poleg narodne in državne himne čuli entuzia-stični vskliki: »Živel kralj! Živela kraljica! Živel prestolonaslednik!«
Pred dvorom se je sprevod ustavil. Na balkonu se je pojavil kralj. Predsednik beogradske občine Marianovič je pozdravil kralja in mu v imenu beogradske občine v kratkem, patriotičnem govoru častital k veliki rodbinski sreči, ki je obdarovala kraljevski dom slavnih Karagjorgjevičev. Predsednik je izrazil Nj. V jI. kralju v imenu prestolice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev veliko veselje naroda, njega udanost in trdno zvestobo do svojega junaškega vladarja, z iskreno in trdno nado. da bo njegov sin, prestolonaslednik, postal pol. novreden potomec slavnih, junaških In svobodoljubnih Karagjorgjevičev. Svoj govor je zaključil:
»Bog daj, da Vaš sin. Vaše Veličanstvo, postne naslednik prestola, ki bo vžlval polno zaupanje vsega naroda In ki bi razvil vso tradlcljonelne kreposti slavnih, junaških In svobodofjubečfii prednikov hiše Karagjorgjevičev! — Vzljubijo naj prestolonaslednika vsa plemena! »Živel kralj! Živela kraljica! Živel prestolonaslednik!«
Nj. Vel. kralj Aleksander I. se je očividno ginjen nad tako veličastno narodno manifestacijo zahvalil predsedniku občine, naglašujoč, da ga z globokim veseljem navdaja Izkazano zaupanje naroda povodom rojstva prestolonaslednika, njegovega sina, ter je uarod uveril:
»Prepričan sem. da bo moj sin vreden In dosleden mojim slavnim prednikom in da opraviči velike nade, kl Jih stavimo jaz in moj narod na njega. Živeli moji Beogradčani!«
Ves čas so se čuli navdušeni in viharni vskliki. Oriuna ie kralju vsklikala: »Žive! jugoslovenski kralj! Živela Jugo-slovenska kraljica! Živel jugoslovenski prestolonaslednik!« Srbski nacijonalistl so odgovarjali z nasprotnimi vskliki. Nastop te skupine je nekoliko motil splošni utis velike in sijajne narodne manifestacije za kralja in edinstveno državo.
Veseli dogodek v kraljevi hiši in vpokojenci.
Ves narod Srbov, Hrvatov In Slovencev je sprejel z nepopisno radostjo veselo vest, da se nam je rodil princ, prestolonaslednik in bodoči kralj.
Vsak posamni Jugosloven drhti v radosti in veselju v tem veselem tre-notku. Tudi nam, revnim vpokojencem, poskakuje srce veselja, dasi smo lačni, raztrgani in nas muči skrb za našo bodočnost in bodočnost naših družin, da jih obvarujemo smrti gladu. V tem svečanem trenotku je zadrhteb naše srce neizmernega veselja in radosti in to tembolj, ker nam je dal ta trenotek novih upov, da bo naše ministrstvo ob priliki, ki Je utrdila bodočnost naše države In tesneje zvezala narod Srbov, Hrvatov In Slovencev, postavilo spomenik v naših srcih In srcih naših žena In otrok, s tem, da nam zagotovi naše In naših družin bodočnost ter nam zbolj-ša žalostni položaj.
Kakor se vsak Jugosloven z odkritosrčnim spoštovanjem spominja našega prvega kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Njegovega Veličanstva kralja Petra kot našega osvoboditelja, tako bomo ves čas proslavljali našega prestolonaslednika kot našega osvoboditelja iz bede In pomanjkanja.
Naši kraljevi dvojici izrekamo naše najiskrenejše čestitke in udanost, našemu prestolonasledniku pa kličemo: Bog ga živi in ohrani v sreči in srečo svojega naroda, ki ga sprejema kot dar nebes, kot vez srečne bodočnosti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bog živi In ohrani našega kraljeviča, Bog živi in ohrani našo kraljevo dvojico l
»Društvo Vpokojencev Južne železnice.« — Ivan Šalamun, predsednik.
PISMO IZ PRAGE.
V naši republiki je razvit volilni boj do polne sile in sicer toliko bolj, ker je termin za občinske volitve proti vsemu pričakovanju določen že na nedeljo 16. t. m. Od prvotnega načrta, da 6e izvedejo občinske volitve postopno v daljšem obdobju, se je odstopilo v glavnem vsled pritiska socijalnih demokratov, katerim se je pridružila tudi republikanska kmetska stranka (agrar-ci) iz strahu, da bi utegnile postopne volitve imeti za nje neugodne posledice. Gotovo je, da s tem, da se vrše občinske volitve na en sam dan tako, kakor volitve v narodno skupščino, se stopnjuje njihov političen pomen, ki pa seveda ni enak pomenu volitev v narodno skupščino in se po izidu občinskih volitev tudi ne bo moglo soditi o politični razvrstitvi v naši republiki. Poznavalci razmer pravijo, da utegnejo biti rezultati volitev ugodni meščanskim strankam In da* socijalisti utrpe znatne izgube. Ponekod vlada med volilci nevoljno razpoloženje in težko je dobiti tu In tam kandidate, kar je povzročilo v glavnem gospodarstvo socialistov, ki so obložili nbč«ne z znatnimi dolgovi in zviša-nimi dokladaml tako, da bi morali oni, ki bi prevzeli za njimi tudi veliko odgo-darstvo, vzeti nase tudi veliko odgovornost, ki jih čaka gri novi občinski
Praga, 4. septembra, upravi. Ponekod se polašča volilcev taka malodušnost da nekateri izjavljajo, da ne pojdejo na volišče na noben način, Čeprav je pri nas volilna dolžnost in se neudeležba kaznuje z globo. Toda taka abstinenca ne doseže več nego deset do petnajst procentov celokupnega volilstva. V mešanem ozemlju postavijo češke stranke v veliki večini občin svoje enotne kandidate.
Ljudska stranka na Slovaškem Je zašla s svojimi podjetji v težko finančno krizo tako, da je bila primorana vstaviti izdajanje »Slovaka«, pri čemur se ni sramovala naročnikom in čitateljem reči, da je bil list uradno ustavljen. Dokazano je tudi. da je imelo potovanje škofa Vojtašaka v Ameriko namen, pridobiti tam za stranko denar, in lstotako se je trudil profesor Tuka, da bi dobil za stranko finančno pomoč pri mednarodnem uradu v Parizu.
Visoke cene premoga pri nas. ki v glavnem otežkočuje industrijsko produkcijo, so izzvale prizadevanje za njihovo znižanje In določilo se je bilo, da se izvede znižanje ob udeležbi vseh treh v poštev prihaiajočih faktorjev, to Je lastnikov rudnikov, delavstva In države. Vršili $o se v to svrho dalje časa razgovori med tremi faktorji In zastopniki njihovi so bili 2* pripravljeni »pre-
jeti predlog, da bi lastniki rudnikov znižali ceno za 30%, delavci svojo mezdo za 18%, država pa svoj davek na premog. Tako se je imelo doseči znižanje za 5 Kč pri enem kv. premoga, k čemur bi prispevali lastniki rudnikov in država
po 2 Kč, delavci pa po 1 Kč. Tega predloga pa ni sprejela delavska seja in tako je prišlo do stavke, ki je pridobila med tem politično lice v zvezi z nastopajočimi občinskimi volitvami
J. K. S.
Telefonska In brzojavna poročila
Faza razpleta grško-italijanskega konflikta.
— Ženeva. 5. septembra. (Izv.) Danes ni bilo oficijelne seje tveta Društva narodov. Tekom dneva so bili privatni razgovori posamnih delegatov. Teh razgovorov se Sa-landra ni udeleževal.
Francoski delegat Je danes dopoldne sondiral teren v smeri, da se pred končno odločitvijo preudarno počaka nadaljnega razvoja dogodkov.
Angleški delegat sir Robert Cecll le zahteval brzopostopanje.
V teh razgovorih so države malih narodov, tako severne države, države Male antante. Južna Amerika sicer več ali manj lasno pokazale, da odkrito in načelno priznavajo stališče Angflje in di Anglija m Društvo narodov moreta računati pri končni odločitvi na njih moralno I In dejansko pomoč.
Zunanji minister dr. BeneS je v grško-Italilanskem konfliktu zelo previden In re-rcviran in ni popolnoma na strani Anglije, dočim ostali dve državi Male antante Jugoslavija m Romunska odločno odobravata stališče Anclije glede kompetence Društva narodov. Obe državi sta za odločno postopanje v prid avtoritete Društva narodov.
— Ženeva, 6. septembra. (Izv.) Francoski zastopnik v svetu Društva narodov Je tekom današnjega dneva vodil razgovore z zastopnike Male antante, ki so pojasnil! v vseh točkah svoje stali5Če. V dobro Informiranih krogih govore, da Je TranciJa prevzela posredovalno vlogo, da IzzIadJ na en) strani ostre diference radi krfskega slučaja In diference rad! kompetence Društva narodov, ki vladajo med Anglijo In Italijo.
Zastopniki Male antante so po neJd verziji izjavili francoskemu delegatu, da Izstopilo Iz Društva, če se slučaj zasedbe Krfa v kratkem ne oredi. Opoldne so Imeli delegati Male antante daljšf razgovor z Robert Ce-cllom in glavnim tajnikom Društva narodov.
STALIŠČE JUGOSLAVIJE.
— Pariz. 6. septembra. (Izv.) »Journal« Javlja Iz 2eneve: Predsednik Jugosloven-ske delegacije dr. Nlnčič, ki smatra slučaj zasedbe Krfa od stran! Italije za novo nevarnost v politiki miru za dežele ob Sredozemskem morju, le označil stališče JugoslavUe kratko:
Rezervirano«* Je ««5« »eslo ▼ v*akem slučaju! Ju ko* i a vili želi. da naveže ozke stike s Francijo I«
NEVARNOST VIHARJA PONEHUJE.
PRVI ZNAKI MIRNE REŠITVE SPORA.
— ženeva. 6. septembra. Današnja seja sveta DruStva narodov, kjer se )e izključno razpravljalo vprašanje ureditve krfskega slučaja, oziroma kompetence DruStva narodov« ni prinesla nlkake pozitivne odločit-
ve. Edini rezultat Je bil predlog o medsebojnem delovanju DruStva narodov in poslani-ske konference v Parizu.
Španski delegat Leo Ouidnon Je predlagal resolucijo na odgovor poslaničke konference Društva narodov. Resolucija obsega dva dela.
Prv! del resolucije vsebuje: Priznava se v smislu sklepa poslaniške konference načelo mednarodnega prava, da so vlade za zadevne ponične zločine In atentate, ki se Izvrše na njih ozemlju, odgovorne .
Najti je dalje treba modalitete za podpiranje komisije, ki bo preiskavo proti zločincem proučila In pregledala. PoslaniSka konferenca se Ima o rezultatih preiskave vzajemno in medsebojno obveSCatl.
Drugi del vsebuje: Določiti se imajo sporazumno s poslaniSko konferenco točke za zadoščenje Italiji in višina odškodnine, ki naj jo ima plačati Grška.
Salandra je glede prvega dela Izjavil, da bo načelno priznal opravičenost predloga, glasoval bode pa proti
Glede drugega dela pa mora zopet poudarjati njega odklonitev, ker Italija ne priznava kompetence Društva narodov v tem sporu.
Francoski delegat Je Izjavi] In z veseljem konstatira!, da Francija smatra konflikt za Izravnan in da se bodo našle metode mirne rešitve. Nevarnost vojne Je odstranjena.
Angleški "delegat Robert Cecil, Branting, Hvmans In zastopnik Urugvava priznavajo kompetenco Društva narodov In žele ureditev vprašanja pred forumom Društva narodov.
GRKI BOJKOTIRAJO ITALIJO.
— Atene, 6. septembra. (Havas.V Grška Trgovska zbornica le sklenila bojkot Italijanske trgovske zbornice in bojkot na Grškem bivajočih galij anskih trgovcev. Bojkot se že izvaja.
— Rim, 6. septembra, (Štefani.) Po po* ročilih Iz Janone so inicijatori! odnosno po* vzročitelji umora italijanske delegacije člani panepirotske organizacije, ki Jo tvorijo sko* raji xključno orstrtiki m pripadniki grških oblasti. Idejna voditelja omenjene organi* zaci je sta baje zastopnik Grške v razmejit* veni komisiji polkovnik Botzaris in še nek častniJc, ki pa de sedaj le nI bil točno iden* tificiran.
— Pariz, 6. septembra. (K.) Kakor po* roča iz Londona »Libertć«, je italijanska vlada obvestila Grško, da znašajo dnevni stroški okupacije Krfa 1.000.000, in da bodo morali Grki tc4vsoto plačati. V grških dl* plomatičnih krogih izjavljajo, da se bo v slučaju, ako Krt ne bo takoj Izpraznjen, vsa dežela dvignila in začela složno obramb* no akcijo.
Politične vesti. "
Politični rastoj ▼ Beogradu. . razrušil federalistični blok, Je nastala Važni dogpdek v kraljevski hiši je I med njigoviml voditelji velika napetost.
v;
včeraj potisnil v ozadje zanimanje političnih krogov za aktualna sporna politična vprašanja. Nekateri krogi so začeli forsirati z ozirom na bližajoče se jesensko zasedanje narodne skupščine notranjepolitična vprašanja, osobito vprašanje, kako sc posreči vladi zasigu-ranje močne delovne večine. Nemci in džemijet se boje, da bi z vstopom klerikalcev v vlado oz. s sodelovanjem ln podpiranjem radikalne stranke v skupščini izgubili naj svojem dosedanjem prestižu in bi tako njim dane koncesije prišle v opasen položaj. Vprašanje, kakšen sporazum se ima doseči s klerikalci, se ima rešiti po povratku ministrskega predsednika Nikole PaŠiča. Poročilo o poteku dosedanjih razgovorov z dr. Korošcem se ima njemu predložiti v odobrenje.
Prihod atenskega poslanika v Beograd
Tekom včerajšnjega dneva Je dospel iz Aten naš poslanik 2ivojin Balugdžič, kl je sedaj imenovan za poslanika v Berlinu. Poslanik Balugdžič bo poročal vlad! o stanju pogajanj z grško vlado glede Soluna. V političnih krogih pripisujejo Balugdžlču važno politično misijo. Novi poslanik Ima v Berlina, kjer je ceiitrum vodilne propagande sovjet* ske Rusije, stopiti v stike z zastopniki sovjetske Rus'je In sondirati teren za sporazum z Rusijo. Poslanik Balugdžič je v političnih krogih znan kot temeljit poznavalec socijalizma ter je bil v mladih letih kot tovariš pokojnega kralja Petra L vnet socijalist.
sr Zaprisega novolmenovanega ministra dr. Peleša. Novoimenovani minister za socijalno politiko dr. Dušan P e I e I je včeraj položil v roke namestnika ministrskega predsednika dr. Ve-lizarja Jankoviča službeno prisego v navzočnosti predsednika narodne skupščine Ljube Jovanoviča. Minister dr. Pele! je med drugim novinarjem izjavil, da potrebuje 14 dn! samo za likvidacijo bi reSltev zastalih aktov, nakar začne s sistematično organizacijo dela na socl-Jalno-političnem polju.
= Proi to te sestajali voditelji« tedaj odposlanstva . . . Odkar je g. Radić odšel x inozemstvo ln s tem de facto
Prelom je tako velik, da g. Korošec ne smatra za potrebno pogledati v Zagreb ln svoje seljaSke republikanske prijatelje obvestiti, da Je izbral vladi prijazno politiko. Prej so voditelji bloka ob vsaki priliki stikali.glave in razburjali javnost z razpravami o situacijah ItcL, danes se že ne marajo več pogledati, ln ubogi Muslimani, ki so se bili pomladi z velikimi upi priključili »mogočnima« Radiću in Korošcu, da bo JMO še dalje vstrajala na odporni federalistični politiki, v resnici j>a si bodo v Sarajevu, ko slišijo temen «n obupen referat odposlanstev, skoro gotovo temeljito premislili. Vidi se, da zanje ni izhoda. Radl-kalcl, ki so klerikalce pritegnili v blagohotno opozicijo, ne bodo dali Bosne ln Hercegovine iz rok ter ne bodo pristali na kombinacije z bosanskimi Muslimani, ki bi škodile tamošnji radikalskl organizaciji. Federalističnega bloka nI več. — Previdni klerikalci so v bližini vlade, Radičevci razkropljeni kakor ovčice brez ovčarja. Muslimani pa z dolgimi nosovi na cedilu. Taka so poročila medsebojnih obiskov odposlanstev bivšega federalističnega bloka.
=s »Vun z orjunaškiml sokolskim! vranami!« S temi besedami hočejo v nedeljo 9. septembra sprejeti Varaždinci zlet mariborske sokolske župe v Varaždinu. Tamkajšnja lokalna blokaška glasila neprestano napadajo Slovence ter se zlasti zaganjajo v naše sokolske organizacije, Imenujoč jih jugofaši-stovske itd. To časopisje že ve, zakaj se zaganja v naše Sokolstvo in zakaj so mu zletl naših sokolskih žup v obmejna hrvatska mesta neprijetni. Boji se vtisa, ki ga napravljajo nastopi naših vrlih sokolskih vrst na mladino. Zato moramo od svoje stran! s pomilovanjem kvi-tirati sedanje izpade varaždinskega tiska ln Še poglobit! izletanje slovenskih sokolskih organizacij na obmejna hrvatska mesta. Na ta način bomo manifestiral! za državne In nacljonalne ideje ter bomo zlasti mladino pritegnili ▼ krog sokolskih idej, ki so pravične in edinstvene za celo državo in za vse naše kraje. Dolžnost štajerskega Sokol-stva jet da x nedeljo, x lmpozantnem
Številu izleti v Varaždin in da pokaže tamošnjim blokašem veličino in moč sokolskega gibanja.
= Odredbo vlade proti Radiću. Beogradska vlada je pričela stopnjema In sistematično izvrševati gotove odredbe proti Radičevi protidržavni agitaciji Z vsemi razpoložljivimi zakonitimi sredstvi hoče najprej v kali zadušiti nevarno propagando HRSS med hrvatskim narodom. V kratkem se objavijo proti poslancem te stranke gotove pro-hibitivne odredbe.
= Mussolini obišče Trst. PH Mus-solinlju je bila znpet tržaška deputacija, ki jo je vodil poslance Oiunta. Pogovor se je tikal gospodarskih vprašanj. Pri slovesu je Mussolini obljubil, da obišče Trst dne 4. novembra — ako ne pride kaj posebnega vmes.
Naše industrije in tujci.
Dostavek uredništva v sobotni številk! na moj članek pod gornjim naslovom je v svojem jedru resničen, ali potrebuje Še malega pojasnila, Dostavek pravilno opravičuje, da se jeml.ejo vodilne moči iz tujine, kajti: »Jugoslove-nom pač manjka kljub izvrstnim lastnostim večletno izkustvo in Šola na viru.
Naša država naj bi svojim mladeničem z izdatnimi podporami omogočila, da bi se za nekaj let na studencu, v delavnici s kladivom in pa pilo, v laboratoriju itd. učili in izobraževali.« — In dalje: »Kar se bo tehnik — Janezek naučil v tujini, to bo Izšolani Inžener Janez kot dobro in spretno porabil in pokazal doma.«
Popolnoma resnično. V tem smislu sem sam že veliko pisal in govoril. MoJ Članek je tudi pisan povsem v tem smislu. Ako hočemo, da bodo kdaj vodili Industrijska podjetja pri nas naši strokovnjak!, je pač predpogoj ta. da moramo Imeti take strokovnjake, k! bodo popolnoma kos svoji nalogi. In baš za to gre. Jako lepo je rečeno, da se naš Janezek v tujini Izpopolni v veščaka Janeza, — ali kljub še tako lepi državni podpori ne dobimo takih Janezov, ako velika podjetja v tujini naših Janezkov ne sprejmejo v svojo delavnice in biroje.
V svojem članku sem omenil nad-produkcijo nemškega inženerskega naraščaja in tendenco, da ta zavzame celo ona mesta, ki bi jih prav lahko Imel! naš! inženerji. In taka tendenca je danes že tako dosledna, da nikjer nočejo sprejeti naših mladih moči, da bi se tako Izpopolnile, kakor lepo pravi uredniški dostavek, da bi dobili iz Janezkov vrle Janeze. Imam pred očmi slučaje, ko velika podjetja ne le da ne bi marala sprejeti naših mladeničev Iz enostavnega razloga, da Imajo vsa mesta zasedena, marveč položaj je naravnost
tak,   da jih ..... no smelo sprejeti v
svojo zavode, ker bi s tem nekako izpodrivali nemški naraščaj, da ta ne more do izvežbe In torej do kruha, do primerne eksistence. Ako bi kako vodstvo kljub tej tendenci koga sprejelo, bi sledil organlzovan odpor od strani vsega nastavljenega osobja, ki bi pro-testovalo proti tuji konkurenci Tako daleč smo torej dospeli, da se moramo boriti proti take vrste težavam, na katere doslej še nismo misIilL
Taka je bila tendenca mojega članka. Od naše strani je možna protiakcija le v takih velepodjetjLh, ki imajo svoje velike interese ali celo svoje podružnice v naši drŽavi. Zato sem opozarjal na take nove težave načelnika g. Savica in tudi imenoval nekaj podjetij, kjer bo treba zastaviti primeren vpliv in morda celo pritisk. Edino tu moremo doseči nekaj vspeha, povsod drugod bomo zaman trkali. Treba namreč dalje upoštevati, da imamo na eni strani računati z nadprodukcijo naraščaja, na drug! pa z zmanjšanimi potrebami Povsod opažamo redukcijo uradnlštva in tudi tehniškega osobja itd., torej ne moremo računati z možnostjo, da bodo Nemci postavljali svoje mladeniče na cesto, dočlm bi sprejemali naše v službe. Ako kje, moremo torej vplivati na take družbe, ki imajo svoja podjetja v tej ali oni obliki tudi pri nas.
Za naše razmere prihajajo pač v prvi vrsti nemške Industrije v poštev, kajti te so nam bile doslej najbolj pristopne. Drugod po Evropi ali celo v Ameriki pa so razmere za naše namena še bolj neugodne. Ako Je kje kak tak zavod, k! bi mogel priti za nas v poštev, bi bil edino le za naše volonterje, ki bi vstopali brezplačno in tam delali ter se izpopolnili za svoj poklic v Jugoslaviji AH koliko je naših mladeničev, ki bi mogli iti na par ali več let v tujino z mnogo boljšo valuto? Zelo redko so sejani in tudi poguma ne morejo imeti ako vidijo, da nI tako gotovo, da se take žrtve pozneje izplačajo. Na državno pomoč pa ne računam. Za naše mladeniče so nade zelo neznatne. Smo predaleč od Beograda.
_O. N-t.
Veseli dogodek v kraljevi rodbini najlepše proslavite s spominsko zbirko za Sokola L na Taboru; najprimernejše počaščenje no-J-i    "   tvega Sokolića« M
štev. 205.
»S L O V F N S K I   NAROD«  dne 8 septembra 1923.
Stran 3.
Ljubljanski veleseje
srruAcusKO poročilo.
PRIHOD TUJCEV. — ZANIMANJE ZA SEJEM. — 2IVAHNE KUPČIJE. K včerajšnjemu situacijskemu poročilu le nekatere zanimivosti In podrobnosti. Danes 6. t m. )e bilo na sejmišču nepričakovano veselo in živahno vrvenje, prvič vsled lepesa Jesenskosolnčnega dneva, ko je prvikrat solnce obsevalo sejmišče ter mu da-jalo povsod svečanejšo formo in drugič vsled veselega dogodka v kraljevski rodbini.
Splošno Je opažati, da se vrše tekom popoldneva, ko ni tak naval obiskovalcev-radovednežev na pavilijone, izredno Živah-ne trgovske konverzacije. Trgovci - obl-
i na Flzovcevem dvorišču kar pred sejmiščem barantati t svojimi vozili. Policija Je danes posegla v to barantijo In ji napravila energičen »zaključek«.
ZNIŽANJE  VSTOPNINE NA VELESEJE JU državnim In privatnim namcicencein Id delavcem.
V počaščenje radostnega dogodka v kraljevi hiši. ob rojstvu prestolonaslednika. Je uprava ljubljanskega vel esej ma na snoč-ni upravni seji sklenila znižanje vstopnine za vse državne uradnike In Javne nameščence, kakor tudi dalje za vse privatne nameščence In delavce. Za soboto dna S. t. m. je gori omenjenim srednjim slojem vstop-
t t, ......     i i nlna znižana na 10 dinarjev. Otroc pod 10
skovala sejma iz raznih krajev naše širne I u# mf% —»_____*  l. .
i ^n-,r»?T,. * a i,i.n,t, ,        i  ... I let so vstopnine prosti. Vstop otrokom brez
kraljevaine se Intenzivno zanimajo za raz- f________ __j t£ __a____,.__
ne industrijske In obrtne izdelke ter se z
razstavljale]' razgovarjajo o vseh modalitetah glede nabavljanja Izdelkov. So opažati prav živahni in odločni konverzacijski načini- Popoldne kupčije navadno prenehajo, ker je prevelik naval občinstva.
Tekom včerajšnjega dneva je prišlo v Ljubljano nad 800 trgovcev, ki so vsi pregledovali sejmišče ter iskali stike z razstavljale! ter si podrobno ogledovali velesejem.
Velesejem Je včeraj tudi obiskalo nad 130 Čehov Iz raznih krajev kot zastopnikov češkoslovaške industrije in trgovine. Za naš trg In našo v razvoju se nahajajočo Industrijo vlada med njimi zelo intenzivno strokovno zanimanje.
Na velesejmu Je sedaj proti koncu opažat! veliko število tujcev Iz vseh krajev, kjer postaja zanimanje za ta vcle«ejcm vedno večje. Tekom zadnjih dni Jc bil zelo Jtevilen prihod trgovcev In Industrfjcev !z aekaterih inozemskih centrov. Večje število Jih le došlo Iz Trsta In Vercne. Vernn-ganl so povsod na velesejmn povpraševal! po lesnih Izdelkih .Naravno bi bilo, kar smo fe Pni omenjali, da bi reprezentance slovenske lesne velesndustrlje druga leta poskrbele za Intenzivnejšo In obsežnejšo razstavo lesne Industrije. Take razstave vežejo Inozemstvo In se na ta način pridobivajo nove zveze oziroma učvrščajo stare, mogoče že zrahljane.
Za ljubljanski velesejem se neobičajno zanima tudi Solon. Iz daljnega Soluna so prispeli včeraj na velesejem zastopniki tamošnje Trgovske zbornice.
številen Je bil dalle obisk Iz naših Krajev. Došll so na velesejem Iz Vrčea, Ade (Banat), Sombora. Zagreba. Banjaluke, Bosanskega Broda, Prlzrena, Prištine. Skoplja, Siska, Sarajeva, Blhača In Brčke. Celo Madžari se zanimajo za velesejem in so prišli trgovci iz Velike Kaniže.
Splošna dnevna slika velesejma pa Je vsled mednarodnosti tudi zelo pestra. Ču-Jejo se razne govorice. Tu govori kdo madžarski, tam nemški, francoski, italijanski in teko dalje.
Živahen Je bil popoldansJB obisk. Naše strokovne Šole »e zelo lanimajo za velesejem .Tekom včerajšnjega dneva Je nad 15 strokovnih šol iz Slovenije obiskalo razstavo. Zanimivo je dalje, da so prišli na velesejem rud! v velikem Številu člani Trgovske akademije iz Novega Sada kjer Je bila tudi pred nekaj tedni velika Izložba.
Splošno le treba poudariti, da so bile živahne kupčije v vseh strokah In panogah. Vse branše so imele priliko tekom včerajšnjega dneva sklepati kupčljske zaključke oa odprti rok.
Zelo pa It občutiti pri kupčijah sedanjo denarno krizo.
Tekom včerajšnjega dneva Jc bilo po presoji Informiranih faktorjev sklenjenih z* 30 do 40 milijonov raznih kupčij.
Včerajšnji dnevni obisk je znašal okoli 18.000.
Z ozirom na razne, z gotovim namenom lansirane vesti, da se velesejem opusti, imamo danes priliko objaviti izjavo, ki smo Jo prejeli v sejemskem uradu:
V sredo S. t m. je bila informativna seja upravnega odbora. Odbor je vzel na znanje poročilo o dosedanjih uspehih letošnjega velesejma. Na podlagi tega poročila U odbor sklenil, da mora ljubljanski velese-lon ostati trajna Institucija, pravo torišče fogoslovenske industrije In trgovine.
Tekom včerajšnjega dneva Je urad vcls-sejma obiskal tudi ljubljanski župan dr. L. Peric Jri Je pred dnevi prisostvoval oficijelni otvoritvi praškega vzorčnega sejma ter se Je sedaj povrnil iz Prage.
m  • e
Današnje lepo vreme obeta zopet Števila poset sejmišča. Preko noči se Je Javilo aa sejemskem stanovanjskem odseku več ito tujcev, večinoma trgovcev In Industrijalcev z našega Juga, Odličen gost. ki Je tudi MspeJ danes ponoči. Je tajnik beizljskega konzulata v Zagrebu eonte Sforza. Napovedal le cblsk g. Beno Markus. urednik vellce-la nemškega lista »Deutsche Allgem. Zel-tanje, ki Je prepotoval Jugoslavijo In se mu-
* zdaj ▼ Novem Sadu. Med drugim hoče ppisati v svojem listu rudi utise, Id Jih bo &*fl na ljubljanskem veleseimu.
Med velikimi kupčijami, ki so se danes členile. Je trrba omeniti one pri tvrdkl »Olcam«. Veliko zanimanje vzbujajo po-rtednjc dni tndi hladilne naprave Mlekar-•kezadrnge zunaj pavllljona »F«.
SnoČI Je vladalo na zabavišču Izredno živahno vrvenje, deloma pod vplivom ugodita vremena, največ pa pod mogočnim vtl-ki ga le napravil vesel  dogodek na kallnretn dvora.
Ponovno moramo pohvaliti naše mlade latite, ki so sejem^k^mu uradu v veliko ^ro. Zlasti neprecenljivi so v sl'tfbf sta-•'fttnjskega odseka, kjer spremljajo novo-*a*Je tujce fnd! v najoddallenelša stanovanj« In Jim. če treba, nosijo eelo prtliago. ne
* dra« denar, ampak fz uslužnostl, ki Jo *rja alranMra organizacija
Velike V"očlle. ki se skleni na sejmi, so ohrabrile tudi nekaj tukajšnjih last-avtomobilov, da so začeli po vzorcu i
spremstva In pod 16. letom ni dovoljen.
NASA MALA OBRT IN VELESEJEM. Pišejo nami Letošnji ljubljanski vzorčni velesejem
Je najbogatejši in največji, kar Jih je še do sedaj bilo v naši državi; producenti tekmujejo med seboj, kdo bo več fn lepše razstavil, krasne in bogate so Izložbe vseh vrst tovarniških in ročnih Izdelkov. Vendar se mala obrt pozreša. da še nI tako zastopana, kakor bi bilo želeti. Posebno se pogrešajo ljubljanski obrtniki, kakor- m'zarJI, krojači, kovači, tapetnikl. ključavničarji, sedlarji itd. Edino čevljarji so se zedinili ter si na ta način omogočili skupni nastop na sej-mišču. Čevljar! so razstavili res krasne Izdelke. Vsa izložba je samo ročnega dela. V pavilionu K se vidi izložba pod naslo-
tastlčne cene, ki se zahtevajo za inozemske igrače.
Da odpomore v tem pogledu tudi potrebam socijalno Šibkejših družin, se je os« novala po prevratu tvornica izrač » P r o -greš«, ki se nahaja v Ljubljani, Velika čolnarska ulica 10. ha ki je razstavila svoje lične izdelke na letošnjem velesejmu v pevill-lonu »K« it 521. TI izdelki so povečini Iz lesa, nekateri čedno prepleskani, boljše vrste pa so prevlečene a primerno barvatrlm blagom alj drugače okrašene. Tu debiš igrač vsake vrste in velikosti, gugalne konjičke za dečke, vozičke, ladjice Itd., vse mično, trpežno in po odgovarjajoči eeni. Vsi ki hočete ob tej ali oni pnl'ki obdarit' otreka s primerna izračo, ne drago, pa okusno In trpežno, oglejte se te lepe domaČa Izdelke.
— Navijanje cen. Pišejo nam: Na letošnjem velesejmu je opažati, da nekatera go-stllnlčarska podaja poslujejo s pretirano visokimi eer.aml tako glede živil kakor tudi pijače. Več posetnikov velesejma nas naproša, da rmozorfmo gostilničarje na to ok^I-noet. ki vzbitja so|o?no nezadovoljstvo, (telil zainteresiranih krogov radi nstrežemo, vendar pa smo mnenja, da Je zv^anie cen posledica vel?k:h stroškov kl Uh Imalo go-s*nnlčarji s prevozom, izložb^ in davkom. Komur so cene previsoke, si bo pač privoščil kozarček bofle knplfce kje drugje la ne na veleseimu. — Op. ured.)
TVOPNTCA KANDTTA »UNTON«. V pavnionu L zavzema eno naJo«f!I5-nejšfh mest izfofbi zagrebške tvornice kandlta In čokolade »Union«. To sorfcJno. moderno opremljeno fn splošno znano domače podjetje Je bflo ustanovljeno 1909. leta.  Svoj  sedež  Ima v Zagrehn,  kjer raz
rom  »Združeni čevljarji IJ"bf lanski«. Obi- | Polaga s krasno veliko tovarno,  ki znpo-
skovalec. tuj si oglej, kako krasni so Izdelki ki ne zaos-ajajo mnogo za tovarniškimi v trpežnosti pa jih pogosto celo prekašajo. Na vsakem paru je vizitka, da $1 lahko naročnik izbere izdelek, ki mu bolie ngaja. Tudi so razstavljeni krasni vzorci gornjih delov. Vsak ob:skovalec velesejma naj bi se zavedal, da je treba podpirati tudi domačo obrt
VEVŠKE PAPIRNICE.
Združene papirnice Vevče. Ooričane ta Medvode d. d. v LtoMJanL To pristno domače V)ć)tt)e je razsta-vflo vzorce lastnih Izdelkov v Učnem la zelo okusnem paviljonu, vrednem tvrdke, ki prednjači v naši Jugoslovenski papirni mdusfrIJI. Izloženih Je nad 4000 vrat vzorcev raznovrstnih papirjev lastnega izdelka in Imamo zastopane od najnavadneišega ovojnega papirja do finih risalnih papirjev, od preprostega kouceptuega papirja do lukausnega rransparemnega pisemskera papirja hi panlriev z vodotiskom, namenjenih za eksport v Indfio, vse najrazličnejše vrste, ki jih Je v stanu Izdelati rapir- j na industrija.
Ogleda vredni ao vsnlral zvitki od ogromne rotacijske rele za tiskarne do malega telegrafskega zvitka. Podjetje združuje papirne tvornice v Vevčah. Oorfčanah In JaneziJJ, nadalje tvornico za lesovino v Vevčah, Ooričanah m Medvodah in tvornico celuloze v Goričaeah.
Združene papirnice razpolagalo na ave-I?h obratih, fca4er?m pripada radi dvoje popolnoma moderno ore|<?ml! h'droefelctrlčnJh central na Fužinah, s JfP vodne tfe
In 1650 RP parne sRa. Te z lahkoto emogo. čajo proizvajanje moee5ao 1,000.000 kg raznovrstitm papirjev, torej množine, ki je tako velika, da bi se z dvomesečno produkcijo Združenih papirnic mosle položiti okoli eefe zemlje 1 m  širok  paptal pas.
Njegovo VeL kralj AleVaander si jo z velikim zanimanjem ogleda! razstavo, si dal predstaviti navzoče družb?«* funkcionarje m je po čorrlentm ogleda dmfMne-rna generalnemu tajniku g. dr. Cirila Pavlinu blagovolil čestitati k uspešnemu razvoja tega domačega podjetja.
Združene papirnice Vevče, Gortčane,
Medvode, Ljubljana so razstavile v lastnem, elegantnem paviljonu okolu 1200 vzorcev finega pisemskega papirja v vseh modernih nljansah. To je pač zadosten dokaz, da nam tega blaga nf treba več tm-portlrati U mozemstva, ki pa nam vendar še pošHja toliko neokuanostl. Poleg te bogate zbirke najdemo v paviljonu rudi papirne zavitke za ustnike in registrirne blagajne, dalje brzojavne zvitke, rotacijski papir in papir za vžigalične škatlice. Zanimiva je tudi nazorna Izložba barv, kemikalij, celuloze in drizlh snovi, ki predo-čujejo nastanek papirja. Paviljon krase posnetki tovaren in stroiev, ki kažejo, kako mogočno se je razmahnila ta naša vele-vaina Industrija.
sluje 350 delavcev, če pomislimo, da pri tej iadustriji Igrajo glavno vlogo stroji In druge moderne naprave, zadostuje že to število, da se lahko prepričamo o obsež »osti in obratu tega podjetja. Kako bof^to fundirana Jn agilna Je tvornica »Unfon«. dokazuje tudi dejstvo, da znala jo njeni dnevni htdelki 4—5 tisoč kg. Izdelki, ki Jfh razpečava po vseh krajih naše države in ki po svoji kakovost! uspešno tekmujejo z inozemskimi, obstoje v glavnem Iz raznovrstnih bonbonov, karamele In vseh vrst čokolrde.
Izložba tvornice »Unfon« je na letošnjem velesejmu prava slika m odsev podjetja samega. Obsežno, zelo okusno In bogato opremljeno razstavišče vzbuja pozornost vseh, ki posečtjo paviljon L. Mimo te krasne izložbe je težko Iti, ne da bi si jo človek ogledal In, če je seveda Interesent rudi segel po prvovrstnih vzorcih, čljih splošno znana dobra kakovost la priljubljenost jamči za popoten uspeh.
»INBUS« d. d. Tovarna »Indus« prej Carl Pollak Je razstavila tudi letošnje leto v polnem obsegu svoje Izdelke v lastnem paviljonu, ker se je Nj. Vel. kralj povodom obiska zelo zanimal za vse Izdelke. Tvrdka producira sledeče vrste usula: vegetabflno stroleno za navadno obutev. Isto za izdelovanje gamaš. Kot špecljallteto svinjske kože za sedla, kovčeke m galanterijsko konfekcijo; vse vrste kož kroma. Iz tega usnja pa Izdeluje čevl'e vseh vrst, telečji lak Jn ševrolak. Spedjelno velika Je tudi njena konfekcija v jermenih takorekoč edina te vrste v Jugoslaviji In konfekcija galanterije to je tašk za akte. nogometnih žog Itd. Paviljon je posetilo tud! NJ. Vel. kralj sam In se Je zelo zanimal za posamne Izdelke ter osebno naročil talko za akte Is fine galanteriiske svfnflne.
»PROGRES«. TVORNICA IGRAČ. Otroka razveseliš najbolj z igračo, ki mu more predstavllati kos gibnega življenja. Koliko so imeli otroci Ignč pred vojno! Poceni so bile, da jih Je lahko vsakdo kupil. Prihajale so k nam ponajveč Iz krajev, ki leže zda) v Inozemstvu. Visoka carina je postavila to blago pod luksua in skoro onemogočila import« ker le malokdo amore lan-
DENTAS. Brata Sbil, Velike Lašče-
Na velesejmu je zadnja dneve opažati veirko zanimanje inozemskih in tusemsklh trgovcev za Izdelke domače kline Industrije. Nekatera domača podjetja, ki pospešujejo to panogo domaČe of»rti, so dobila prav velfka naročila. Splošno je na velesejmu zanimanje za zobotrebce.
Izdelovanje zobotrebcev, panoga domače obrti,- je posebno razvito okoli Velikih Lašč, kjer kmečke rodbine v zimskih č?slh marljivo In uspešno Izdelujejo lične zobotrebce, kf delajo uspešno konkurenco na svetovnem trgu in se razpeeavajo v velikih množinah v Inozemstvo.
Podjetna in agilna brata S b 11 sta umc!a organizirati to panogo domače obrti ter sta v svrho trgovske organizacije m razpečavanja zobotrebcev ustanovila v Velikih Laščah podjetje pod imenom »Dcn~ tas«, ki razpečava zobotrebnlške Izdelke razne kakovosti In finese na domačem trgu ta jih celo eksportfra v mozemstvo. V lepo opremljenih etuvožah se zobotrebci razpošiljajo na razne kraje naše države, tako v južpo Srbijo, Banat ter drugam In zadnji čas Je opažati posebno aae.lmanie za oje med trgovskim svetom v Banatu. Zobotrebci se v velikih množinah ekapor-tirajo preko tržaške svobodne Inke v razne pokrajine Sredozemskega morja, tako v Egipt, Tun'a. Alžir, na Grško In umevno tudi v Italijo. Nekateri Italijanski trgovci so se pri obisku letošnjega velesejma posebno zanimali za ekspert zobotrebcev.
Tvrdka »Dentas« je v paviljonu »E« priredila lepo, okusno okrašeno razstavo vseh izdelkov domače hišne obrti, ki jih postavlja na tu- in Inozemski trg. Razstavo si Je ogledal tudi Nj. Ve kralj Aleksander L povodom svojega obiska velesejma.
TEa-OVATJNO   IN   ŠPORTNO ORODJE.
Tvornica telovadnega m Mztortntt^ orodja J. Oražem, Ribnica. Dolenjsko, Je razstavila na druzem ljubljanskem velesejmu L 1022 telovadno In športno orodje ki je bilo predmet splošnega občudovanja Jn priznanja domače obrtne podietnoeti. Za časa razstave same sicer ni prišlo do večjih kupčIJsklh zaključkov, vsekakor pa so ti domači Izdelki vzbudil? stfoino pozornost, ter so se začeli Interesenti t. j. posamezna telovadna m šoortna društva kakor tudi posamezniki sport goječfh krogov zanimati za te Izdelke domačega podjetja v toliki meri, da je morala tvrdka vsled številnih naroČil svoj obrat znatno povečati, tako da je momentano v stanu poslužiti svojim odjemalcem tudi g več mul dobavami, bodisi komplernfml telovadnicami, bodisi posameznimi predmeti v najkrajšem času.
V tekočem letu le dobavila tvrdka v razne več.ie m manjše kraje J u gos lavlje, novo ustanovljenim društvom kompletne telovadnice t J. stabilno orodje kakor plesala, lestve, koloteke. kroge kakor tudi prenosljivo orodje kot bradlje, salonske droge, konje, koze, telovadne mize In vse druge v telovadnici potrebne predmete, medtem ko so že stareiša društva izpopolnila avoje telovadnice z manjkajočim orodjem  oziroma so dala v popravilo ali
obnovljenje ter izpopolnitev zastarelo odnosno pokvarjeno, orodje.
Veliko povpraševanje Je bilo tndi po opremah letnih telovadlič In športnih prostorov, ki so baš v povojnem času tudi pri nas zavzeli uprav odlično mesto na polju telesne vzgoje. Med drugim je na primer konstruirala tvrdlca Oražem stojala za kroge na prostem katere je možno razložiti v posamezne konjade, s čemur je omogočen transport istih ne glede na to, da odnosna konstrukcija lahko vsebuje poleg kompletne opreme krogov tndi še pie-zala (vrvi H pslice) ter eveuL premakljive te'ova-dne lestve.
Razen navedeneza Tšee<*lh!nega telovadnega orodja Izdeluje tvrdVa tudi vse druze športne predmet* kakor prlarave za skok. prožne de«ke (lastne konstmkei'e), ieseaove In bambusove palice ra sk.~k. koaia Iste vrste, diske** žoga, kija, ročke Itd. H*.
Tvrdka, ki je ustanovljena že leta 1881, si je s svojimi solidnimi fn vsem zahtevam odgovarjajočimi izdelki pridobila sploiSao priznanje In zaupmje domačih telovadnih fn športnih krofov, ter je le pozdraviti nleno s+retnl'enje. da se redi na polja soortne Industrije z lastnim JzpopoJ-nlevaniem popolnoma osamosvojimo.
.FLTN«  PRUtBA  7A  EI T»KTRTCNO INDUSTRIJO. PAVn.TO^.CU 211 KRALJEV OTOK,
Splošno je mnenie, da Je razstavni •fvoetor elektrotehnične velefrme »Elin« iako oknsuo In lzbrar«o opremljen. To oceno potrjuje tudi dejstvo, da Je posettl naš kralj ta razstavni prostor, da Je delf č^sa tam ostal In da se Je s%Jo zanimaj za izdelke te tvrdVe.
Družba »flin«, ki >na svoje tovarne v Weizu. izdeluje v prvi vrsti električne stroje, generatorje, motorje In transformatorje veeh vrst in vsake velikosti, električne aparate In tp'oh vse Izdelke, ki spadajo v fc!cVtroteh*?*no stroko. Na vcle-se+ntu jc tvrdka »Clln« razstavfla poleg električnih strejev in aparatov tudi nekaj veleaanknrvlh novosti: malo transformatorje za hišne zvonce, nove vrste Inksn?-rlh ventilatorjev, motor'e za šivalne stroje, najmodernejša sveifina telesa in sicer vse v obratu, kar vzbuja splošen hrteres obiskovalcev.
Posebno zanimanje vrhnja lepa In mila svetloba, katero raz!5!ri'a sredi prostora obešena svetilka sistema »Relnllchtt, katera Je pritegnila tndi kraljevo pozornost tako ze!o, da si je dal natančnelše opisati tehnl'Tne posebnosti teh novih svetu" ter celo razetavitl eno izmed nfTh. Kralj le Izjavil, da mu je ta svetloba zelo všeč. Ta najnovejši la na}moder**;š1 svetilni sistem trna to prednost, da oddaja le žarka, ki niso škodllivi čtovešVhn očem m da se vldlto pri njorovi mč! vsi barvasti predmeti v pravi barv? kot pri solčni svetlobi, oziroma pri dnevni luči. Radi teh svetlobnih m hlsrllenskm prednosti Je ta sistem posebno pripraven za razevetljavo bolnišnic, sanatorllev, pf«arn. Izložb m delavnic fine mrhanfke. Za vsako uporabo obstoja posebna kcmsinrkcrja. Vse kaže. da bo ta »Pelnllcht« sistem ttrč bodočnosti
PISALNI STPO! »COrmNFVTALc NA UVTHJAVSKVM VPLESEJMU Ta znameniti pisalni stroj je videti v paviljonu »O«, koja 206/a. rvTcfica Ant. Rud. Lerat. Maribor. Interesenti naj ne samnde. si orledatl ta stroj.
Tvrdka Je tamkaj razstavfla Izvrsme računske stroje In tudi pisolne stroje različnih sistemov, veliki m mali, ter tudi e clrfflco.
►IDrTS« TVORNICA Kri M TONITI IZDELKOV. TACEN PRI LJUBLJANI.
V paviljonu C 7? Je razstavila domača tvrdka Ides svoje kemično rzd elke. Zlasti je omembe vredno prvovrstno ai>-traeen črnilo, ki more po svoj! dobri kakovosti uspešno konkurirati z vsem tnitm Frnflam. Tvrdka »Ides« Izdeluje dalje prašek za črn!V>, ko tudi nad vse priročno 5rnHo v obliki papiria. Vs? ti IzdeTVI so dobre kvalitete Ju vredni nakupa. Enako priporočamo barve za Itampnie, gumi arabi-cuffl črni prašek za čevl^rje !n p!avi*ne todre, to vse izde'ule nfša domača rvrd-ka *Mest In H s tem b'shreno prispeva k naši gospodarsVI osamosvojitvi. Lepo pa pomara rvrdVa »Wes« tudi k našemu na-HonaJnemo napredku s tem. da prodaja svoje črnilo v korist Jugoslavenske Marice.
Nal bi to nvaževala javnost, EUfrt\ šole In uradi, zakaj neopravičljivo je. da kupujemo blago la raiha in plačujemo drago prevoznino In Se dražbo carino, ko pa imamo vse to doma. Zato kupujte crnilo znamVe »T^e««!
BUDDHA NA SEJMU«
»Cei Budna vlada svuda!-, tako Je fe dni vzkliknil neki banatski trgovec, ko Je pregledoval razna razstavišča v paviljonu celokupne trgovine H ter ga Je instinktivno zavstavPo malo, lepotehnlSno m reklamno prirHeno razetavilče ljubljanske tvrdke »Tea Tmport«, H te že lansko leto bila prtdobfla s svojo razstavo čajnih Izdelkov veliko zanimanje trrovskega sveta naše države. Trgovec Iz Banata Je s zanimanjem ogledoval zopet originalno razstavo na IJrb!renskem velesejmu, kljub temu, da Je pred nekaj dnevi popreje videl na Jzlofbl v Novem Sadu tudi zek> originalno sliko razstave eaja »Budha«.
V kratkem času si Je znala tvrdVa, ki se bavi s Importom kitajskega čaja In ki ga potem vsled strokovnjaškega vodstva ume v okusnih primerih razpečevati po vseh krajih Jugoslavije, priboriti velik sloves povsod, osobito v Banatu, na Hrvatskem. Besni In Hercegovini ter se nje trg vedno bolj razširja. Na novosadski letošnji Izložbi Je »Budha« vžlval velik Interes in prav tako tudi na ljubljanskem velesejmu.
Razstava Je oknsno In lepo prirejena ter »odaja obiskovalca najboliši u tis. Raz-
stavo si je z veirklm zanimanjem ogledal tudi Nj. Vel. kralj ter se je o »Budlil« zelo pohvalno izrekel. Spretnemu vodstvu; tvrdke, ki Je v rekah strokovnjaka z doli goletno prakso pri neki Inozemski zeid ugledni tvrdU. se je v kratkem po* sredilo ^remac^rt ru}o konkurenco In se J4 nadejati, da bede »Tca Importe s svojini solidnim in ukusnim blagom umela obvla4 dati ves naš trg. Tudi v razvajenem BeoJ gradu pridobiva »Tea Import« trg in odjo* malce.
KOPAČ L St CO^ TOVARNA SVEČ, LJUBLJANA. Zadnja leta se Je zelo razvila In opo* mogla Industrija vo$č>nih, stearinsklh In pa* rafmskih sv*<S v Sloveniji.   Pojavila so podjetja,    ki  z  lahkoto   konkurirajo tu}©*" Lemekim tovarnam, čeprav se Imajo borv ti z nekaterimi težkočami tehnična nara* ve.
V Gorici že pred vojno cbsto!eča la v svečarski stroki d'iier In soliden p!a$ vihrajoča svečama Kopač L se je 1. 1917 preselila radi telcrat pred Gorico divjajo-* če vojne, ki je povsod vsako gospodarskq in Industrijsko podjetja v razvoju uniče^ vala In pokončevala. Svečama Kopač I. jo* bila že leta 1900. ustanovljena v Goric! ter Je v kratkem času pridobila na tr^'i veliko število odjemalcev, ce!o v Italiji. Leta 1917. se je preseda v Ljubljano tef tu ustanovila aa Gogposvetskl cesti lastn$ tovarno, ki se jo tekom let razvila v Icp^ podjetje vsled soJidaosti in podjotnosU ustanoviteljev.
Kopač L & Co Izde'ule V LJubljani ni Gcsposverski cesti v lastni tovarni razne vrste voščenih sveč, glavn! Izdolek. Id doJ biva na trgu največ odjemalcev, p3 tvorij^ Izvrsme stearlnske In parafinske sve!ffi Posebno pr*poročijrve za domačo rabos<J »Glorla«. Pa rudi sveče znamke »Adrla* dobivajo sloves. Svojo Izdelke tovarna* zelo ekspor+lra v Italijo, cTcdo pa tudi vf naše Južno kraje In na GrSko. Med oblsko* valcl Iz Južna Srbile Jo b'b opažati znatni zanimanje za to tovarnI5ko podjetje.
Tovarna sveč Kopač L & Co Je raz-* stavila zve je Izdelke v paviljonu E r koli 48 ter je razstavo sveč prav okusno prt«« redila.
SREČKO POTNIK.   TVORNICA SADNE} SOKOV.
5reč1ro Potnik, tvornica sadnih sokovi esenc Itd. LJubljana, Metelkova ul. 13.
Podjetje Je v malem obsegu začelo U 1911. Po prevratu se Je znatno razširilo* ter začelo z obširnim Izkorišča nlem gozdnih sadežev: malin, lagod In borovnic, de-i loma češenj m Jabolk.
Predelava sokov Je bila zadržani vsled pomanJkanfa sladkorja. Izdelava etei rov In esenc vsled pomanjkanja alkohola* Teh zadržkov sedaj ni. Iz svežih sadežev se nadalje izdelujejo koncentrirane arome potom deatilaette, istotako pa rudi sadni eteri. Predmeti se rabijo za fina poetva, bonbone, arcmatlzlranje marmelad m umetnih sokov.
V zadnji dobi, začelo se Je izdelovat! tako imenovane sadne ratafUe t. J. speci-Jalni likerji, ki se izdelujejo naravnost Ji svežega sadja.
Vsi ti Izdelki hnajo velOco važnost z ozirom na bogatstvo gozdnega iagodičev* ja Slovenije.
Istotako se racfl Izdelujejo razni esen* cl za alkoholne   pijače,   predvsem nrm-'' esenci itd.
Zanimiva Je konštniadja, da Slovenj« ja. tako bogata na prvovrstnih aromatlč" nih malinah. Jagodah itd. najmanj Jconsu« mir teh Izdelkov kolfkor niso prinesli spremembe v tem ozlru v naša letovišča po* setniki iz Srbijo, Bosno In Hrvatske; kaj* H v teh pokrajinah se največ pouiljo sadnih sokov.
INDUSTRIJA VEZENIN IN PERILA.
BLED.
Slovenec rvan PetriČ Jo pred vojno, fm*l v SvlcI St. Gallen dobro cvetočo Industrijo vezenin In perfla. Za člpkarsrvd vlada na velesejmu med Intereslranlml krogi prav veliko zanimanje. Tudi za ukusne vezenine ln pletenine, ki jih Izdeluje Industrija vezenin na Bledu Je vladalo med obiskovalci splošno zanimanje.
Po prevratu Je g. Ivan PetriČ ostano-v!l na Bledu pod imenom »Industrija ve-1 ženin m perila« podjetje, ki Izdeluje naravnost okusne In modeme vezenine s stroji. Podjetje se vsled agilnosti lastni-kov prav dobro uvaja na domačem trgu in so vezenine In perilo, ki Jih stavlja na domači trg, predmet povpr a Sevanja od strani trgovcev. Za vezenine se posebno zanima Zagreb ln ostala mesta naše države. Kakor čujemo, se namerava podjetje v kratkem razširiti In povečati svojo pro-. dukcijo. V razstavišču paviljona E Ima podjetje prav zanimivo kolekcijo raznih ve-; ženin ln perfla, za kar se obiskovalci prav Interesiralo.
TRIGLAV, TOVAKNA PERILA V LJUBLJANI.
V »I« pavnionu, kjer jo f lepih razstaviščih In kojah postavljeno razno tek-1 stilno blago ln perilo, je tvrdka »Triglav«, domače podjetje ustanovljeno leta 1921, razstavilo svojo solidne ln okusne Izdelke perila In drugih predmetov te stroke.1 Podjetje se te vsled agilnosti lastnikov počelo prav lepo razvijati, čeprav se Je prvotno Imelo boriti z vsemi tefkočamJ. ki so vladale na trgu to panoge domače Industrije. Tvrdka »Triglav« se Je razvila Iz prvotne tvrdke Drago čt Genlca Vojska. Tvrdka si Je vsled svoje spretnosti In sohdnostl kmalu pridobila domači trg, fcl ga zadovoljava s solidnim blagom, ki tudi lahko konkurira glede cen. Tvrdka ti Je tekom svojega obstoja pridobila znaten krog odjemalcev t vseh delih oaie drlave.
Med obiskovalci-rrgovcl v stroki perila Je za paviljon zadnje dneve veliko za* irfmanje. Razstava perila tvrdke »Triglav«. Je praT lega In nudi jeliko Izbiro t^UsVJ
• •••.•i
S ;a.i 4
•SU)VCn>ki   NAkOD« dur 8 septembra taza
štev. 'J05.
REKLAMNO   PODJETJE   NA VELESEJMU.
Moderno anonJno poslovanje in reklama, to važno merilo trgovskega In narodno gospodarskega gibanja je bilo pri nas do nedavnega časa takorekoč popolnoma neznano. Šele v povojnem času Imamo zaznamovati tudi v tej panogi velik korak naprej — ustanovila se je anončna reklamna družba Aloma Companv. ObsebI umevno da delo ni bilo lahko; ledina Je bila nerazorana, našim ljudem ustroj In namen anončncga poslovanja skoraj neznan. Vsakdo je bil mnenja, da to posredovanje oglase podraži, kar pa nikakor ne odgovarja smKIu anončne posredovalnice, ki ta posel izvršuje za naročnika popolnoma zastonj ln dobi svoj zaslužek samo od časopisne uprave.
Vendar je bil led prebit. 2e pri prvem In drusrem Ljubljanskem velesejmu Je družba pokazala, da gre vstrajno po začrtani poti. Velikanski napredek je videti osobito letos o priliki velesejma. 2e po križiščih važnih ulic opazimo njene Učne reklamne kioske In deske, ki povsem odgovarjajo zahtevam moderne reklame In se lahko kosajo s tovrstnimi objekti v večjih mestih.
Presenetljivo pogojeni so visoki reklamni stožlrjl po sejmišču: res veselje Je gledati to pestro sliko lepakov naših podjetnih firm, ki se ne strašijo stroškov, da pobijejo vsiljivo tujezemsko konkurenco. Slišali smo laskave pohvale inozemskih gostov, ki so ta način plakatlrania primerjali prireditvam v Lrpskem ln Frankfurtu, kjer je rejama sigurno na višku. Skratka, že en pogled po mestu ln seimlšču dokaže, da ALOMA v reklami dominira v Jugoslaviji.
Naravnost senzacija Je bila, ko se Je zasidrala s svojimi modernimi reklamnimi deskami tudi v Beogradu. Da, poizkusila je celo z malo Izložbo jugoslov. plakatov, kjer je videti nekaj res mlčnlh osnutkov ln Izdelkov naših uporab, graflčarjev ln 11-tografov. Želeti Je samo, da se omisli prihodnjič večji prostor tako, da bodo naši trgovci doumeli, da smo v tem ozlru popolnoma neodvisni od tujezemskJh podjetij
Najvažneišl oddelek omenjene družoe Je pač anončnl oddelek. Družba zbira oglase za vse tu- in Inozemske časopise, oskrbuje prevode oglasov v tuje Jezike na lastne stroške, posveča vso pažnjo naročilom, da Izvršitev popolnoma odgovarja željam naročnikov. Svoji stalni klijenteli nudi družba posebne ugodnosti. Informira se o napredku na reklamnem polju, nasve-tuje prikladne racljonelne načine sa propagando, sestavlja proračune itd.
Z velikimi Inozemskimi anonč-kon-ceml sloji je v stalni trgovski zvezi, vendar na ta način, da se Ista ne morejo ustaliti ptI nas, na drugI strani pa prihrani tu-zemsklm naročnikom kolikor mogoče ceneno anonclranje.
Za one, ki so navezani na razpošiljanje okrožnic In ponudb v veliki množini, Ima ALOMA na razpolago moderno adresno pisarno, ki oskrbi točno adresiranje In ekspedlranje tzdv. tiskovin.
Čajno pecivo na sejmu.
Prva gorenjska tvornica čajnega peciva A. Vidi c Jesenice, Gorenjsko, Slovenija, se Je ustanovila pred dveml leti v srednle velikem obsegu ter zaslovela po svojih prvorazrednih Izdelkih tako, da nI mogla zadostovati vsem naročilom. Nabaviti so se morali vsled tega še nadaljni stroji na motorni pogon, sedem po številu, tako, da Je v položaju zadostiti tudi največjim zahtevam. 2e itak moderno opremljena se bo tvornica Izpopolnila še z novo parno pečjo, ki začne obratovati tekom meseca. Kljub številnim strojem bo primorana tvornica tudi dosedanje delovne moči (16 po številu) v kratkem pomnožiti.
Na Ljubljanskem velesejmu v pavflljo-nu »L« št. 470 razstavljeno blago si Je ogledal tudi NJ. Veličanstvo kralj Aleksander, se prav pohvalno Izrazil ter Informiral o podletiu ln o delovanju prisotnega lastnika A. Vidlea. Vld'Čevo čalno pecivo Ima mnogo odjemalcev tudi v Južnih kraHh naše drŽave ter mu želimo mnogo uspeha. £i -» MATIJA PfTPKO, MIZARSKA TVORNICA PAVTLT.TON K ST. 527. ZO. šlSfCA.
Ta domača mizarska tvornica Je že znana obiskovalcem vseh dosedanjih vele-sejmov. Letos je tvrdka razstavila Hčno spalno opravo po domačih motivih v modernem narodnem slogu, ki vzbuja med gledalci mnogo zanimanja. Posebno lično Je Izdelana pri opravi notranjščina v mahagoniju. Mikavni vzorci privabijo vedno dosti kupcev in ker cena ni pretirana Je tvrdka kakor čujemo, dobila že dosti naročil.
Vsekakor je podan dokaz, da je nI llč-nejše In efektnejše oprave nego taka v čistem domačem slogu brez tuje navlake. Če bi naše občinstvo kazalo še nekoliko več zan'mania za to pristno domačo umetnost, bi podpiralo s tem res dobro stvar tudi sebi v prid. Vredno Je, da se da domači tvornici še nekoliko več vzpodbude za Izdelovanje take hišne opTave, ki tako v estetskem kakor v umetniškem ozlru nikakor ne zaostaja za tujimi proizvodi. »ŠTORA« d. d. ST. vid nad LJUBLJANO. TOVARNA ZA ZASTORE, PREGRINJALA IN VEZENINE,
To čisto domače podjetje se Je razvilo Iz majhnega početka do ene najboljših In največjih tovarn te stroke tekstilne Industrije v Jugoslaviji. Danes se Izdelujejo na 53 stroj-h. med temi veliki eksemplart po 10 m dolgi in 1 ln pol m široki. Isti fabrikati, kateri so se Izdelavall s posebno tkr-
1 bi o ln natančnostjo le v Svlcl, na Češkem In v Nemčiji, prav tako lepi, okusni in kvalitativno polnovredni. Gledalec strmi na l množino raznih tehnik in vrst teh proizv »-dov. Hvalevredno je stremljenje tovarre, da nudi tudi ubožnejšlm slojem prilike, da si okrasi svoj dom s lepim, a cenim zastorom aH pregrinjalom. Tovarna Ima vedno dovoli naroČil ter se bode po naših informacijah še povečala, tako da bode mogla kriti vso potrebo v teh produktih cele Jugoslavije.
Omenjamo, da se Je tudi NJ. Vel. ogledalo paviljon »Store« ter Izrazilo svoje začudenje da se tudi ta vrsta Industrije proizvaja doma ter si dalo zabeležiti adreso.
TOVARNA NOGAVIC M. PRANZL sin.
Lastnik imenovane tovarne g. Peliks Pranzl. Privoz št. 10. le razstavil v svojem paviljonu na velesejmu vzorce krasnih Izdelkov nogavic, pletenin, svilenih Jumperjev ter modnih kostumov.
Razveseljivo Je dejstvo, da Je to podjetje naše krvi. našeza truda, naše poštenosti ln naše osamosvojitve, kl fe decenije usoešno utira pot tej panogi industrije. Podjetje namerava lastnik še Izdatno razširiti ter v delavnicah zaposliti kvalificirano pomnoženo osoble. To solidno priznano — narodno podjetje Iskreno priporočamo, želeč mu kar največjih uspehov.
»«nsM Min.
»Čevaočiči«.
Tako nekako se prav tisti pe*en1rf. Pa je Ime čisto postranska reč, em^ak je pe» čenV« r«r*»s Imenitna. Vse se ffnete oVnlo ražnja. Trije, štirle ko**VJ svlnilne na noHo* trobcu. Za enkrat v nsta. Po d-*ef JK. K»»V. sol In poper za nameček. Tn ljudje se trgalo. §e naool sirovo meso vlečejo z razrija. novo vino se k temu Izvrstno prileze. Tudi Unlonsko pivo ni nanačno.
V*Mni stroji.
Samo ra plS^nee. Skoda. Za ljudi ifn nI treba. Cre tudi brez stro lev. *e preveč. Ampak za bankovre če M hfffl Ne za »Vo« va^«r. ki bodo krnski Izginili. Pač na za Ha*e »olldVe« s tr<*mf kolobarčlci. Magarl rudi ni 21 dni. S nlSčand na g^* vse prenočasi. To Je eeoer«1n« napaka. »V mero dnevri, |a. to hI bilo neke?«, so sorl'li PorsiVlov boter, ki so kupili tri prave bergamaške osle m •e rudi na kokodajse Vaj razumelo. »V enem dnevrt, Ja . . .«r hi so brizgnili nuneno čfV«"* vino brez »elegantnega loka«, skoro v premi črti. Čas Je z!**o ...
Morda nI Wato točen naslov. Amnak Je nek aelmskl snort te vrste. Gole •»* »ra« stonjkarjl«. f> M VJe brernlačrm rl-lfll MHn» lovo kavo, bi bilo še bol le. MM»m. vnbče bolje. Pa ponujalo samo panlr VeVaterl tii« dl ne nonuiajo. Samo nastavili to Tn ie to še boli prav. LbMie bite po navtlinnfh In se zanimajo... Za papi" naibolj. Nekateri Jemljejo vse od kraja. To so otroci. Neka* terl ao Irblr^nl, pa «e rar»i*riato aamo za »mehko« kvaliteto. To ao odrasli. Oni Ima« jo svoj nam*o Jako zahrbten namen...
Naši umetniki.
Tudi oni so nrlšll na seiem. Ne s »or>r« manenrnimU, toda P"rmanetno. N* vsi. N<»* kateri samo. Brez d^g^vora. Vsak zase. S svoiim umotvorom. Z fri&n brez telesa. Te« lesa kmalu ne bo več treba našim umetni* kom. In še maralVomn rlntgeovi ne. Umet* nost pa naj le ostane. Ni še v nano+fv V?t« pofJčeva oortreta sta rares remek delo. Re« pičeva »Sfinga« ga fm#H pihne. Y%a1 ra ted-n dni. Oaaoarliev »Seialec« In »Žanilea« sta v naglici prav dobra plaVata. »fcanllea« menda nekaterim bolje ugaia. Je zastavna. In ae kdo mimogrede zadane vanjo. VrJl« poma mošlcl. Ne pravim, da namenoma. Na MarSlfr-vl »Madonl« v Pnltčarfevl k©H ao na*ll da rma »predolge zobe«. Ml smo nam« reč Jako kritični Pa to se ne pravi, da ima« mo *predo!<»e Jezike«___
10.000 dinarjev.
Nekdo jih Je Izgubil na sejmišču. To le huda reč. Bog nag varuj taVe nesrečel No, jaz sem imun proti nlej. To ae pravi, dokler bo ostal dinar stabilen. Sicer na me na prihodnjem sejmu tudi utegne doleteti. Pa taVrat ne bo več aenzaeiia. Se malo ne. — Velemdustrllalec Iz Nemčije si je zadniič prižgal cigareto z bankovcem ra 100000 mark. Samo aejmeki stražnik ga je vi?"dno opozoril, naj pari. da ae ne vneme paviljon. Tn je dejal veleindustrijalec. da je e tem denarjem nekdo na lanskem sejmu plačal tri stroje in s> četrtega pol ...
Reklama je uspeh.
Pozna, aH pravilneje povedane zgodnja ura. Tudi najtefie iamnenjsVe butellke lete pod mizo. Tn med nilrni tron človešVJh žrtev kot »ob letvi ajde al* plenice po njivah tam lefe snopov ja Vope ...« Edino gosood Šef »ir« karal se Je korenine prave.« Gospod Šef sedi na cilindru m cilinder Je povem len na atol in stol kleea na miri in Šele miza te dotika tal. Gospod šef je vet »kampele«, čeprav ie ni napravil nobenega drugega »zaključka«. Ga pa še bo. Ima još vremena. Samo reklama le uspeh ...
Interview.
— Kako ste zadovoljni, gospod Sef. s sejmom?
— Za nič? Tzguba, vam pravim. Niti stroški ne bodo kriti.
— če te prav spominjam, ste te tudi lani ttko nritoževali. TCai vas je napotilo, da ste tMi letos razstavili?
— Idealizem, verujte ml samo Ideali* zem. Sv^t nat sicer z vseh strani peti le z materilaTivH, toda pooolnoaaa po krivici. Tar oravim, da amo idealisti, Se preveliki. Misliš: sel bo bolje. Pa se iskale pra*va e-fe^-tiv-na izguba 1
Rarttavljalci tploeoo Sofijo, da delajo z I z f u b o.
— Vi to apostrofirate s skepso?
— Ne morem razumeli kako se »dela s Izgube«.
— Tn vendar je tako.
— Dovolite gospod šef. da tem odkritosrčen Po mestu šepetale, da ste sooči za* šamnanirlraTI tefke tisočake.
— Ha. ha, hal Kaj vas to peče?
— Mislim namreč, da to ne more..,
— Ne, ne, ne. To je privatna zadeva, dragi gospod, čitto privatna zadeva, mh, takorekoč najprlvatncjša ...
— Torej aaraa izguba?
— Da, da, sama izguba. M—o.
Gospodarstvo.
—g TTmeTJ. VTTL brzojavno tržno poročilo: 2atee csr. dne S. 9. It23. Mirno nakupavanje na kmetih po 2600—3000 Kč; ra 50 kg (l Kč Je 2.83 Din) — 1 kg je 688.6—6792 Kj.
—c Ljubljanski trs*. Trg Je z blagom dobro založen; promet živahen. Opažati Je pri posamnih predmetih padanje cen. Dvig. nila pa se je cena teletini vsled običajnega pomanjkanja v tem času. Cena moki je padla na 6.50 v detajlni prodaji za št. »0«. Mleko se dobi že za 3 Din liter. Veliko Število mlekaric zahteva še vedno po 4 D. medtem ko prodajo mlekarne vzMc večjim režijskim stroškom po 350—3.75 D:n. — Mesne cene: Goveje meso I, vrste 22—2* Din; II. vrste 17-22. teletina I. vrste 2v—30, II. vrste 28, svinjsko meso L vrste 35 II. vrsta 30, mešana slanina 35—36, riba In sal 37.50, amerikanska mast 35. domača 37—40, Piščanci od 15—25 po velikosti. Surovo maslo 55, čajno 75, sir 45. eno Jajce 1.75. Kg belega kruha 7 din; od 10. septembra nadalje 6.50 din za kg belega kruha ln 5.50 za kg črnega. Sadja prlneso na trg večje množine, cene padajo. Letošnja cena za Jabolka ln hruške še nI ustaljena. Krompir 1—t.25 za kg, zgod nje zelje 2.50, kislo zelle 3.50, ohrovt 3, kolerabe 2 Din. paradižniki 5 Din čebula 1—1.50. Gob letos še nI v večji množini na trg; cena 10 dinarjev za kg.
—g  Mednarodna  lesna  konferenca v Bratislavi. V Bratislavi se je vršila dne 31. avgusta In 1. septembra ti. pod predsed-nlšrvom g. Kornela Stodela. državnega poslanca ln predsednika   Udruženja lesnih pod'etjlj    »Carpatia«,    mednarodna lesna konferenca, ki je vzbudila v vseh državah Evrope največje zanimanje. Potom vladnih zastopnikov In delegacij največjih lesnih udruženj Je bflo gastopinlh na konferenci 10 držav !n sicer Francija, Anglija. Itallla, Jugoslavija,     češkoslovaška, Romunija, Nemčlla, Avstrija, Ogrska fn Hoiandska. JugoslavHo so zastopali Ing. Anton Rude*, predsednik  lesnega    Odseka  Zveze Indti-strllrev v Ljvbljanl. Danilo Oorlup, tajnik pri Zveri Industrljcev v LJubljani, generalni direktor Alojz Križnic   kot zastopnik mariborske skupine Zveze Industrljcev In Ing. MIlan Marino vlč. gozdarski nad svetnik ln urednik »Sumarskega Usta« v Zagrebu. Glavni namen konference Je bil odstraniti težkoče ki so se poiavlle v povojnem času v mednarodnem prometu med posam-nlml drŽavami In zlasti med državami kon-sumentov in producentov lesa. V to svrbo so se določile 4 komlslle ki so Imele sledeči program: a)    ureditev mednarodne statistike produkclle In konsuma lesa na enotni podlagi,   b) uvedba mednarodnih urane, c) tarifama carinske In valutne zadeve, d) ustanovitev mednarodnega udm-fenia lesnih    organizacij  vseh evropskih držav  Predsednikom posledne komlslle Je b!1 soglasno Izvoljen Slovenec Ing. Anton Pudež.   Konferenca   predstavila po vofni prvi polskus odstraniti ovire, ki otefku^ejo še vedno lesno  trgovino med posamniml državami. Gostje so bili v Bratislavi sprejeti z znano   slovansko gostoljubnosti©. Predvsem pa so zastopnike rz Jugoslavije Cehi ob vsaki priTiVi odlikovali ln z navdušenjem pozdravljali.
_ Inmrstrlfslcom fn obrtnikom. Glasom
razpisa drž. zavoda za unapredlenje Indu-strlie I zanatstva 1 davanle pomoči in po-mlnlstrstvo poljoprivrede I voda dodelilo ves prihod drž. klasne lotertie za leto 1923 na podstavi zakona poškodovancem po toči kot pomoč, ki se vrne v tekočem letu. Na ta načm ministrstvo za trgovino m In-durtrllo v tekočem letu ne bo dobilo oni del doMcks. ki le predviden po čl. 11 zakona Masne loterije za nnapredjeuie Industrije 1 rnatstva 1 davanje pomoči In posojil obrtufkom ln Industrijalcem. O tem se obveščalo vsi Interesenti, da se za enkrat ne obračalo na ministrstvo za trzovinuo tn Industrllo s prošnjo za pomoč aH posolile te omenienega dela čistega dobička dr*, klasne !oter«e.
—flt Dobava rone Hi e ga asfalta. Pri upravi smodnUnlee v Kamniku se bo vršila dne 15. septembra t. 1. ofertalna licitacija Hede dobave 1500 kg umetnega asfalta. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske tn obrtnike rbomlee v LJubljani Interesentom na vpoeled.
—g Prodala ravnih o^nedVov. Pri odelj-irn zavoda za Izradu volne odeče v Novem Sadu se bo vršila dne 17. septembra t. 1. prodala rasnih odoadkov Itd. Predmetni oelas Je v pisanu* trgovske ln obrt. zbor-nlee v T I"b1lanl interesentom na vpovl-d.
—g Pr^avra^na beneSka mo*«, zdmb. fomza 1. dr. Je prispela ter se dobi takoj na drr^hrfti ln n^b«.!* po konkurenčnih rensb pri tvrdki »POPTTTNA«. LlubMsua. K"-Vov trg. Tstotam se dobi vsakovrstna emalllrana posoda, 0?t! danalnll mserat
_g Donnva n»«tf#etfpfe r.n tr^e«ovn-
vsmfe) r>e*roif^sVih ksmt. Pri tmravl dr-favofli monopolov v Beofrrndu se bo vrilfla dnt 20. eentembrn t. L ofertalna TlHtncU« rte>de dobave nrners matorf-m?t ta fedelovnn'a f*tmlei«VHi Vsot. Predmetni oe;1tt g natančnejšimi podatki fe v fdaarvd trjrovske m obrtntT^ zbomicp v LfablJard mteresentom na ▼Tfoaled.
Petre
n.
2e dolgo je znano, da potresi niso povsod enako razširjeni. V gotovih pokrajinah se pojavljajo prav pogosto, druge pa jih komaj občutimo. Navadno so pogreti potresi tudi jako močni.
Redki in šibki so potresi v celi severni Nemčiji, v severnem delu azijske Rusije, v delu Sev Amerike in v ozemlju stare brazilske gmote.
Nasprotno se pojavljajo pogosto potresi v južni rTvropi, vsi Mali Aziji, Perziji in na obronkih Himalaje. Največkrat nastane potres ob robovih Pacifič-nega oceana (na zap. obrežju Juž. Amerike posebno) — najbogatejši na potresih sta kulturni deželi Japonska in Italija.
Z ozirom na jakost potresov ločimo več pasov — a vsi ti pasovi se strnejo s pasovi mladih geoluških gubanj ln delujočimi vulkani.
Vsled tega se pojavljajo najmočnejši potresi v območju Srcdoz. morja. Mali AziM. Tien^an-u. v ozemliu Himalaje, na Sundskem otočiu, v Andih Sev. in Juž. Amerike. Aleutih. Japonsko-ma-lajskem ozemlju, Melaneziji in novi Ze-a lan d i ji.
Manj močni potresi nastajajo v malo gubnnem ozemlju, v ostankih starih gorskih gmot in v ozemlju mladih prelomov.
Ascizmiško (brez potresa) pa je ozemlje starih kristallnskih masivov, kjer sploh ;ni prHHo do izrazitega gibanja. To je: severovzhodni del Severne Amerike, Brazilija, osrednja Afrika, Avstralija itd. Dalle spadalo sem prostrane s prodom pokrite ničave: seve-ronemška (germanska) nižina, velike nižine severne Rusije in Sibirije itd.
Kakor razvidimo. so na i več odvisni potresi pd geološke gradbe dotične-ga ozemlja. Najjasneje se je videlo to že pri velikem japonskem potresu L !8M. Celo japonski seizmologi (posebno Koto) so tega mnenja, da so ravno dislokacije vzrok vseh obsežnih potresov v njihovi deželi
Vse potrese lahko delimo v dlslo-kaclfeke ali tektonske (nastali vsled gubanja zemeljske skorje), vulkansko in udorlnsffe.
1. K dislokacijsktm potresom prištevamo najbolj prostrane, tkzv. svetovne potrese. Ti potresi nastajajo vsled krčenja zemeljske skorje. To vodi do napetosti sjftosfere. PovrSlna postane polna raz in razpok, ob katerih se pomaknejo posamezne grude zemeljske skorje druga proti drugi. Vsaka tvorba razpoke, vsako premeščanje kamenih mas vodi pa numo do potresa. Po potresu opazimo tamkaj nekaj časa ravnotežje, a kmalu se pojavijo nove napetosti, ki rastejo ln povzročilo nove potrese. ,
Sedaj nam je Jasno, zakaj so najpo-stejSl potresi ba§ v ozemlju mladega gubanja. Iz istega vzroka se pojavljajo manj močni ln manj pogosti potresi v prelomih in udorih. Vsa ta ozemlja so slabši, popustljivi deli zemeljske skorje, v katerih se vsled notranje napetosti ravnotežje nadzemeljsklh plasti najlaže poruši
Ravnotako pa Je razumljivo, da so vedno redki potresi ali jih pa sploh ni v globoko erodiranih gorskih Jedrih starih guban j ln prostranih nenagubanlh nižinah.
Jasno je, da trpijo pri vsakem premiku večje grude zemeljske skorje ravno robovi in da je učinek potresa ravno tu najbolj Intenziven. Mejne črte premaknjenih grud so obenem potresne črte. Ker njih tvorba v glavnem Še ni dovršena, ampak se razvija sunek za sunkom dalje — se ponavljajo potresi na istem mestu, četudi z različno jako-stio, vendar vedno na isti svojevrstni način.
2. Vulkanske izbruhe spremlja h navadno manjši potresi, ki jih občutimo navadno le v okolici vulkana. Njih intenziteta je malenkostna. Mnogokrat so v stiku z eksplozivnimi izbruhi pare v vulkanskem Žrelu.
Njim podobni so takozvani magma-tlčnl potresi. Magma, ki se vzdigne v zemeljski notranjosti, ne privre na površino, temveč samo do skrepenele zem. skorje v notranjosti. To vel'a posebno za številne težke potrese, ki nastopajo v ozemlju visokih vulkanov in ob robu Tihega Oceana. Na vsak način je tukaj združeno vulkansko in potresno delovanje.
Važna je izjava japonskih geologov: Skoro vsi močnejši potresi pri nas so indicirani Že poprej z geornagnetsklmi motnjami (tkzv. magnetske nevihte). Magnetna Igla se kakih 30 minut pred potresom močno premakne. Premik ie slamrno v zvezi s podzemskim premikanjem magme. Ne samo mehanska moč magme, ki pritiska na zemeljski krov, tudi drugo dejstvo povzroči tak potres. Ohlajene plasti, kamor pritiska magma,
segrejejo in raztegnejo — ravnotežje porušeno.
3. Udorin^kl potresi nastanejo \ zvezi z eksogenskirnl (izven-zeml1'::! procesi. Podzemske v tlfne, ki so bil erodirane pa atmosferilijah itd. se udrč in povzročijo manjše potrese lokalnega značaja. D. B.
SMERNICE   rODOČFGA RFPFRTOAR-IA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJl II. L J ANI.
Sezona 1923 24 se prične v drugI polovici septembra.   R?.zven par spremen ostane dramsko ln op:rro osobje Isto kakor v prejšnji se7^n'..   če bodo proračun s!:e razmere ugodne,   bo skušala  uprav i ancr?.*'ratl  5e nekaj takih moči.    ki b; pcSnemu  umetniškemu  dc'ovanju korist in b:'e za nekatere potrebne  s«roke p"" dobre. A. Drama. Red dramskih predstav orvorl žnloigra drja. Ivana  Preglja »Az zel«.  Režira  jo k. Skrblnšek. Gledal uprava bo storila po svojih rr^eh vse. omogoči dostojno vprlzoritev te slove-dramske novitete, pri kateri bo sodelov skoro   ves   drnmskl   ansambel. N...' premiere  oziroma  reprize  v  drami b< Vojnovlća »Smrt majke Ju£rov!^ev€. k! bo Isrrala v originalu, Heblova »Judita« rbsrn^va  »Oosoa  z  morja«. V  ob eh l mfh dc':'i n.istopi v naslovni vlosrl e" Marija Vera, članica Narodnega pozor" v Beogradu. Od  ostalih slovenskih av jev pridejo po možnosti na vrsto: Ca-' -s svojo povestjo »Hlapec  Jernej«  v  F -blnškovl dramatizaciji. Medved z ža! ' »Kacijanar«, Milčlnskl z  narodlo prav' »Prstan  vilinske kraljice«, Ja!en z novi to »Dom«,   Remec z veriŽnLško komed 3 »KIrke« In drugI. Polejr tega se bodo !: iala še dela sledevlh jugoslovanskih av -■ jev: Vojnovlća, Ogrtzovlća, Begovlča, Ki 'eže. NuSIĆa, JankovIxa, Vnkadtnovlea  li I Zastopani   bodo  nadalje  tudi slovensk' torji kakor:   Tolstoj (dramatiziran r • »Ana Karenlna« In drami »Moč teme« trr »In luč je svetila v temi«), Leonld Ar.' jev (»Jekatarina Ivanova« In »Misel«), pek (»Loupcžnlk«), Perzlnskl (»ASantV Poleg naštetfh slovanskih tragedij,   dr -fn komedij bo nudila drama občinstvu v klasičnih  ln  rudi važnej5ih   modernih d?! raznih  svetovnih  avtorjev. V poStev dejo: Sofokles »Antigona« In »Kralj E Shakespeare »BeneikI trgovec«, »JulU Cezar« tn »Macbeth«, Schlller »Kovarst ljubezen« m »TurandoU, Orniparzer »V?., lovi morja ln ljubezni«, Rostarrd »Cy de Bergerac«,  Drtux »Ponesrečenci«,  Sv v »Cezar tn Kleopatra« ter »Nikoli ne 1 Golsworthy   »Ooiobček«,     Sem Btr »Okrutna   Iala«,    Hauprmann »Poror zvon«, Pulda »Budalo«, Nestrov »Eno si e zmlslil«,    Bahr   »Princip«,   Fleurs-Cai v »Ljubezen bdi« m eno aH drugo delo Ipn skega dramatika Benavente. Izmed d: ki so se Izvajale v prejlnjl sezoni, o*'i-nejo na repertoarju1 »Hamlet«, »Othe < »Kar   hočete«,   »Idljot«,   »2lvt mrtvec«, »Hasanaglnlca«,  »2X2=5«. Preskrbljena je tudi za primerne   mladinske ln otr I s predstave.  Gledališka uprava, orvlsna od spremenljivih razmer ln nenadnih  ter ne-slutenlh sluačjev, si mora seveda prldr. ' vse pravice za eventualno potrebne spremembi objavljenega repertoarja. (0 operi prlhj
m ■ n
— Veseloigra »2 X 2 =c 5« se n soboto dne 8. t m. z Rogozom v vlogi piu* telja Abla. Začetek ob oenalh zvečer.
— Izmed »sejemskih« dramskih prei-
stav sem si ogledal »2X2=5«, ker sta me zanimali novi zasedbi, Rogoz ln Pcček. Pe-č e k je svojo epizodo prav dobro aos ral. Vodilna vloga pa ml Je bila z železni-kom, ki ga nimamo več, odkrito poved.-ljubSa, nego z Rogozom.    Pričakoval sera morda nasprotno, pri vseh železnikovih vrlinah, ker je Rogoz vendarle   eden i: obeh naših prvih Igralcev.     Pa mu vlosa menda ne prlja ali pa ga ni veselilo v$r. v tujo vrzel Seveda Je opravil večer z dostojno rutina    A njegovemu sarkazmu Je manjkalo    humorja,    njegovi    igri na-sploh one bohemske živahnosti, ki jo na tem značaju nečemo pogrešati. Bil Je nekako melanholičen, resno-komedijski, nevesel ln počasen. Sploh se je pa vsemu Igralstvu poznalo počitnice, ansambl ni tekel prijetno; včasih   nepotrebne prozice v dialogu, vM brez vznosa, brez pristne veselosti, zavlačujoče. Skratka, prav hudo srednje c -predstava. Za velesejem, torej za razi^ tuje občinstvo, bi se morale predstave prav posebno vestno pripraviti. Saj naj bi se reprezentirali. Ali pa raje nič. Sedanje < stvo bo svoje vtise o našem gledišču razneslo preko države. Končno bi lahko r.. teljstvo ali intendanca (kaj vem) venc\ dalo napraviti na raznih sobnih vratih k; kljuke in zapahe. Ali so res tako brez a*" biclje ali pa tako pri dinarju varčni, d- 51 Jih take male želje, dasi opetovano -po raznih listih, sploh ne primejo? L; hodijo scmlntja, odpirajoč d^-sno ali levo polovico vrat tli obe; vrata se tudi sama M* piraio in zijajo. Kdo pa živi po takih s vanjih? Ali bi gledali gospodje od gled uprave, če bi jim kdo po njih stamvanj^ vseh vrat izdrl ključavnice in zapahe, da ■ nikdar sobe zapreti ne mogli. Za markiranje klavirskega sviranja bi si bili lahko vzeli tud! bolišefita virtuoza. Kako naj tako klifflP* ranje   učinkuje na kultiviranoga pesnika?
M. Z.
rvovrstna štajersko vina C. Furst in
Zastopstvo: Certalič In Clrman. Medno — St Vid nad LJubljano,
§ h t. y }
IIVI
(Na velesejmu poleg restavracije).
štev 205.
toLOVCNM^ l   MAKUD«  Qnr 8 septembra l^a.
stran. 5.
Ob sedemdesetletnici Ljudmile Roblekm
Narod, ki ne časti svojih zaslužnih mož, ni jih vreden. Mora se priznati, da so Slovenci vselej znali ceniti zasluge svojih pesnikov, pisateljev in umetnikov sploh, ako ne še za življenja, pa vsaj po smrti. Toda Gregorčič Je modro nas veto val; »Sadite nam raje v življenje cvetic,   a   trnje shranite za
grobe.c
Poleg zaslužnih Slovencev Imamo tudi več zaslužnih Slovenk, katere so delovale dolgo, da celo svoje življenje bodisi na tem ali onem polju, da so pripomogle ljudstvu do narodne zavednosti, da so kolikor toliko pomagale narodu do sedanje narodne svobode.
Ce upoštevam zaslužne naše može, moramo vpoštevati prav tako tudi naše zaslužne žene ter se jih spominjati ob izrednih prilikah njihovega Življenja.
Taka zaslužna žena Je Ljudmila Roblekova, ki bo praznovala 9. t in. svojo sedemdesetletnico. Skromna do skrajnosti, nI silila nikoli in nikjer v ospredje, dasi ie bilo znano, da je bila ona duša vsega narodnega gibanja v Litiji, kjer Je službovala kot notarska činovnica. Odkar se je leta 1886. ustanovila Družba sv. Cirila in Metoda, je delala zanjo intenzivno in z vso dušo. Nagovarjala je ženstvo iz bližnjih ln daljnih krajev, da je ustanavljalo ženske podružnice CMD, dajala nasvete za čim uspešnejše prireditve v korist takrat tako neobhodno potrebni obrambni Šolski družbi Založila je v korist družbi nebroj razglednic s sliko Prešerna, Srrossmayerja, Vodnika, Tomo Zupana, Simona ln Davorina Jenka, Ivana Hribarja itd Mnogo denarja Je dobila družba po njeni inicijativi, po njenem delovanju in skozi njene roke.
Zbirala Je narodna krstna imena ter jih objavljala v »Slovenki« od meseca do meseca. Izbrala le mnogo narodnih verzov, kateri so se natisnili na srcih, ki se prodajajo na žegnanjlh in sejmih. Za njenega bivanja v Litiji Je bila Litija eden najbolj narodno zavednih kra-
jev na Slovenskem, ko je ona odšla, se je nehalo tam malone vse delovanje.
Toda Ljudmila Roblekova ni bila samo narodno napredna Slovenka, bila Je navdušena Slovanka že tedaj, ko je bil to velik greh v Avstriji Pisala je za »Slovanski svet«, katerega ie urejeval dalekovidni Fran Podgornik, ki je le v vseslovanstvu vide! nas* spas.
Ljudmila Roblekova je službovala kot notarska Činovnica v Litiji pri notarju Luki Svetcu 40 let vestno, marljivo in pošteno. Sedaj živi v Ljubljani v težkih gmotnih razmerah pri svoji polusestri g. P., a se vkljub temu pridni udeležuje ženskega gibanja, posebno je marljiva sodelavka v »Splošnem žen. društvu«.
Vzorni Slovenki, navdušeni domo-rođkinji, prepričani Slovanki kličemo: Živela še na mnoga leta!
Marica Bartolova.
★   ★ *
Marija Lanratova:
VZORNI ŽENI K SEDEMDESETLETNICI.
Kot cvet prikrit, ki žlahtne le bogat vonjave, živiš med nami skromna in brez slave; lesen življenja Ti Je posrebrila glavo, utrudila Ti Je korak življenja pot, a vendar si po duha vedno mlada, prUlnbllena in dobrodošla vsepovsod.
Premnogo nas slovenskih le ženi, enakih Tebi pa le tal le malo, ta težnje naroda le vedno Tvoje srce znalo, moči si Svoje vse mu posvetila. Ciril-Metodarka si verna bila. (Čebela trudaljubna vsekdar bUaJ
Ponosno lahko se ozrei nazaj, potomcev mnogo Ti sledi, rodita so Jih Tvoja dobra deta, ki v njih nesmrtno boš živela*
Ohrani Bog Te zdravo, Uto, do skrajnih met Žtvllenfa, nai zarja Te večerna dolgo Se obseva, veseli naše ee svobode dneva!
Pomoč Sokolu I. ? Ljubljani.
(PriporoČUo 'Jugoslov. sok. saveza vsem Sokolom.)
Sokolstvu naklonjeni Hvs*i občinski svet v Ljubljani je pred 4 leti prodal Sokolu I. v Ljubljani primeren prostor za letno telovadišče in za sokolsko zgradbo. Ako bi Sokol I. do Jebruarja 1924 svojega stavbišča ne zazidal, sme mestna občina po obstoječi pogodbi odvzeti Sokolu I. ves prostor za prvotno kupno ceno brez odškodnine za visoke investicije, ki jih je medtem imelo društvo na tem prostoru.
Sokol L je kupljeni prostor preuredil z Izkopi ln napisi Upeljal Je vodovod, električni kabel za razsvetljavo, ogradil ves prostor z železno ograjo na cementnem postavku, zgradil večjo provizorično stavbo za društvene prostore, prhe in oblačilnice ter investiral visoke svote.
Medtem je prešla ljubljanska občina v roke drugih političnih strank, Čas z vsemi krutimi posledicami neizvršene pogodbe se bliža in Sokol I. se nahaja danes v skrajno o pas nem položaju, da Izgubi vse, in da Je za vedno uničena vsa moralna ln gmotna energija tega močnega sokolske ga društva, ki ga po delu in uspehih smemo upravičeno prištevati med prva društva v po d roči u Jugoslovenskega sokolskega saveza.
Predsedstvo Jugoslovenskega sokolskega saveza je v seji 30. julija vsestransko uvaževaio usodni položaj Sokola I. Upoštevamo skrajno opasnost, da pri danih politič. razmerah Sokol I. izgubi vse. kar Ima. Z izgubo svoje parcele, kupljene z žulji in malimi prispevki članov v zadnjih 16 letih, so izpodre-zane za nedogledno dobo vse korenine za nadalino uspevanje sokolstva v vzhodni Ljubljani. Udarec namerjen na Sokola L kot najmočnejše društvo bo občutila cela župa in v posledicah tudi savez. Zato smatra JSS za zadevo koristi, morale in časti celokupnega Jugoslovenskega sokolstva, da ne dopusti, da nasprotniki sokolske misli ugonobijo važno br. društvo. Zato dovoljujemo, da sme Sokol I. v Ljubljani pobirati prispevke v naravi ln denarji v celem področju J.S.S. Vsako akcijo v prid omenjenemu gradbenemu fondu toplo priporočamo vsem sokolskim društvom, župam in vsem javnim oblastem. V tem slučaju gre za važno vprašanje obstoja močne sokolske postojanke v vzhodni Ljubljani. Pomoč je m.jna!
Za J.S.S.
Starešina: Dr. Vlad. Ravnihar, L r.
Tajnik: Dr. Riko Fux, 1. r.
Udeležite se prireditve ljubljanskega akademskega športnega kluba, ki se vrši danes ob 20. zvečer v »Narodnem domu!«
0 ruskih žrtvah na Triglavu.
Svedok krvavih dogodkov 1. 1916 nad Savico nam piše:
Kot finančni stražnik sem bil 1. 1916. dodeljen poljski Žandarmeriji 1/15 In sem opravljaj službo ob koti 561 na brvi čez Savico, kjer vodi pot na Komarčo. Drugi oddelek se je nahajal pri Črnem jezeru nad Komarčo. Neko Jutro je odšla patrulja s planine pri Blatnem jezeru proti bivši Prane Ferdinandovi koči ln tamkaj zajela dva Rusa. Od tam so Ju eskortlrall na Blato, kjer se je nahajala orožnlška postaja ln nato popoldne z ovadbo vred v Staro Fužino. Tu je bil sedež komande. KeT nad-poročnfka nI bilo doma, so z Rusi počakali do drugega popoldne. Ko se Je nadporočnfk Josip Mlakar vrnil od kornega poveljstva na Knežnl pri Podmelcu, kjer se je mudil po opravkih, je kratkomalo ukazal odpeljati Ruse nazaj k Fran Perdi-nandovl koči in jih tamkaj takoj ustreliti. Radi teme Je morala cela eskorta prenočiti na planini pri Blatnem jezeru. Sele tretje jutro so jih odpeljali k Fran Ferdinandovi koči In jih tam ustrelili. Radi splošne onemoglosti oba Rusa nista mogla do konca Izkopati grobov ter so jima morali prisotni vojaki pomagati. Ostanek denarja, ki sta ga Imela skrlteira, sta Izročila vojakom, v celem 50 kron. Nad njihovimi telesi se nahaja samo 20 cm prstL Oba Rusa nista zagrešila drugega, kakor da sta otekla z Bogatina, kjer sta bila zaposlena pri delu. Splošno znano je bilo, da so ruski ujetniki, ki so jih Avstrijci proti mednarodnemu pravu silili k delu, na fronti, gladovali. Zato so bili pobegi na dnevnem redu.
Kar pa se tlce treh Rusov, ustreljenih pri Zlatorogu, se je dogodek odigral takole: Od nekega oddelka pri čepova mi Je uteklo večje število Rusov in od teh so ulovili 5 v žičnih ovirah med Vodil vrhom in Mrzlim vrhom nad Tolminom. Od teh je straža enega ustrelila, drugega pa ranila, ostale tri pa ujela. Odtod so jih eskortlrall čez planino na Prodih ln Bogatin v Staro Fužino. Iz Stare Fužine so jih oddali kornemu poveljstvu na Knežni. Komo poveljstvo je zapovedalo. da se jih odpelje k »Zlatorogut ln tamkaj ustreli. Prisotni so bili nadporočnik Mlakar kot komandant (on je vse vodil), dalje deputacije vseh ruskih in delavskih oddelkov, vse službe prosto vojaštvo. Grobove so jim tu drugi Izkopali. Pred Justifikaciio so jih pozvali, da napišejo pisma na svojce. Vsak je napisal po eno pismo. Streljalo je 11 orožnikov, na enega po trije, na ostala dva po štirje. Pri prvi skupini se je nahajal tudi nazarenec. Ki je prosil Mlakarja, da ga oprosti od streljanja, ker mu vera prepoveduje ubijanje.  Mlakar je proSnjo odbil.
Te justifikacije so se vršile leta 1916. Prva je bila ona pri »Zlatorogu«, druga tt-Sta pri koči ob Triglavskem Jezeru.
Nekega dne Je prišel po cesti do brvi pri Savici, precej pod Izvirkom, kjer vodi pot na Komarčo, neki ruski ujetnik. Straža orožnik Josip Hoenigmann Iz Kočevja ga je ostavfl. Ker Hoenigmann ni bil dober na Mlakarja, Je oddal Rusa nekemu »fraj-tarjuc m mu ukazal, naj ga pelje gori v gozd in tamkaj ob stenah Komarče krat-komalu ustreli. Vojak je siromaka natančno po povelju odpeljal na Komarčo. Ru« je stopal pred imm. Tamkaj, kier se steza začne spenjati v skale, Je počila puška In Rus se je zgrudil mrtev na tla, zadet v hrbet. Vojak je Izvršil povelje. Nato je prišel Javit, da ga Je ustrelil, poslali so
na Komarčo druge Ruse, ki so tovariša pokopali.
Uboge ruske ujetnike so, kakor se vidi streljali kakor zajce. Obstojala je namreč naredba, da se sme vsakega Rusa, ako se ga najde zapadno od Črte Planina pri Blatnem jezeru, Crno jezero, lovska koča pri Planini na Kraju do Skrbln ustreliti brez vsakih ceremonij.
To sistematično streljanje Rusov Je bDo prepovedano sele dne 18. avgusta 1916.
Hlnko Br.
Glasbeni vestnik.
— »Glasbena Matica« v Mariboru je pri pregledovanju svojega celokupnega in* ventarja našla, da ji manjkajo razne muzi* kalije, godala ter posamezni kosi opreme, oziroma pohištva. N podlagi tostvamih poizvedb in zapiskov se je ugotovilo, da so bili manjkajoči predmeti pri raznih prilikah, in sicer že tekom vojne, ko je hil lastnik vsega inventarja še tedanji ».Marbnrger philhar* moniseher Verein«, kakor tudi po vojni, ko je postala lastnica »Glasbena Matica v Ma« riboru«, izposojeni raznim interesentom, ki izposojenih stvari še do danes niso vrnili. Ker je teh stvari mnogo, Matica vsake po* sebej ne more iztirjati, vsled česar poziva tem potom vse one, ki imaio ali od »Mar* burger philharmonischer Verein« ali od »Glasbene Marice v Mariboruc izposojene muzikalije, godala ali kose opreme, bodisi da nosijo ti predmeti drrštveni žig ali ne, da jih nemudoma izročijo pri upravitelju Matice, g. Kavčiču, v prostorih Matice, Goetzova hiša, III. nadstropje, ali pa da ravnotam naznanijo, da želijo obdržati predmete še dalje na posodo in da v tem eadnjem slučaju podpišejo primerno po* trdilo. Proti onim izposoje val cem, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bo postopala Ma» tica potom sodišča. Ker je nadalje pričako* vati, da je mnogo teh predmetov založenih, •e naprošajo vsi oni, ki bi vedeli v tej smeri sa podatke, da jih naznanijo na gornji naslov.
— Mesto učitelja (Hce) klavirja v »Glasbeni Matici« v Mariboru, s popolno zaposlenostjo in z značajem stalnosti se razpisuje in odda s T. oktobrom t. 1. Računa se na prvovrstno, v poučevanju izve žb a no moč. — Redna, celoletna plača Je Ista kakor državnih strokovnih učiteljev (Ac\ nakazuje ae mesečno vnaprej skozi vae leto; nadure se nagrajajo posebej. Osebne do* klade se odmerjajo pogodbeno po draginj* skih razmerah. — Prošnje, opremljene a prepisi izpričeval, naj se pošljejo do 16 t m. »Glasbeni Marici« v Mariboru. Podrobna pojasnila se dobijo isto tam.
— Konserva torij Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje v glasbeno šolo in na konservatorlj se vrši te dni dop. od 9. do 12. dop. In od 3.—5. pop. v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Vpisnina znaša 10 Din. članarina pa 25 Din (za starše). Poučujejo se slede« predmeti; a) glasbena šola; klavir, gosli, splošna glasbena teorija, mladinsko petje. Ukovina za klavir odnosno gosH 70 Din, glasbena teorija je za gojence, ki oblskujeio klavir aH gosli, prosta Šolnine, sicer stane 15 Din. b) Konservatorlj: solopetje, 150 Din, klavir, gosli, flavta, klarinet, oboa. trobenta, rog pozavna, čelo, kontrabas 90 Din., harmonija, kontrapunkt, Instrumentacija, oblikoslovje, glasbena zgodovina za učence, ki obiskujejo kak drug glavni predmet 15 dinarjev mesečno. Vpisovanje trata do 12. tm. Po dosedanjem uspehu vplsovania sodeč, bo imelo Isto zelo velik uspeh, ker je pričakovat! velikega števila gojencev tako glasbene šole. kakor rudi konservatorMa. Na zavodu poučujejo priznane profesorske moči, tako da je uspeh pouka popolnoma zasiguran. Kakšni pa so uspehi rta Matičnih zavodih, pa so Jasno pokazale lanske končne produkcije. Sta riše prosimo, da takoj vpišejo svo*e otroke, ker se 13. tm. prične že redni glasbeni pouk v vseh predmetih.
Pr*Moliifl*P ypof j
— Trgovcem. Podpisani prosim ponovno vse člane gremija trgovcev v LJubljani, da se obrnejo z ozirom na moja Izvajanja na letošrrem občnem- zboru v vseh obrtnih 7adevah pismeno na grcmljalno pisarno. Tako bo načelsrvo grem Ha poučeno o vseh težnjah svojih članov ter bo moglo storiti primerne korake v zaščito trgov-stva pri različnih fnktoriih. Zahrbtno ra-bavllanie ne koristi nič. stvari pa občutno škoduje. — Načelnik: Fran Stupica l. r.
— češka obec. V sobotu večer sn-častnfme se ferfnot'Ive* slavnosti na Taboru, schiizVa v Nar. dome1 nenf.
— Potovlni košarskl tečaj za Slovenijo v Ljubljani. (Srednja tehniška šola) Pouk na tem zavodu se prične dne 10. septembra ob 8. Novi učenci se sprejemajo v kolikor dopušča Še prostor vsak delavnik od 8.—12. ure Dne l. oktobra ti. se prične tudi košarski tečaj za rokotvorni pouk za ljudske učite! ie tn traja do konca šolskega leta. Natančnejša pojasnila daje vodstvo.
—g Orem!) trgovcev v LJubljani obvešča vse svoje člane, ki uvažajo Iz Nem. Avstrije blago, osobito luksusno, na tam obstoječi davek na poslovni obrt (allge-melne VVarenumsarzsteuer). Podrobnosti, ki so izrednega pomena za gorinavedene zvedo se iz notice v Trgovskem listu.
— Trgovci In darila. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane na sklep gremijalnega občnega zbora z dne 9. maja 1909, ki prepoveduje članom dajati svojim odjemalcem novoletna In velikonočna darila, dalje denarne prispevke In pa darila v naturi za prirejanje različnih veselic In tombol. Ta sklep občnega zbora je Se danes v veljavi bi bo gremij postopal proti onim. ki bi ga kršili v smfshi § 24 grem. pravil. — Načelnik Pran Stupica l.r.
— Izlet v Vevče. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani opozarja vse one, ki so prijavili udeležbo, da se vrši Izlet v soboto dne 9. tm. ob vsakem vremenu. Ob slabem vremenu povratek. takoj po kosila. Odhod s vlakom ob 8. zjutraj.
Dnevne vesti.
V Llnblfant. dne 7. septembra 1923. PROSLAVA ROJSTVA PRESTOLO-     piti v nižjih semestrih po
NASLEDNIKA V LJUBLJANI. Ljubljana je včeraj na radosten način proslavila rojstvo prestolonaslednika Jugoslavije. S hiš so zaplapolale zastave. Po mestu je zvečer vladalo slavnostno razpoloženje. Na tisoče ljudi se je gnetlo po glavnih prometnih ulicah. Ob 20. se je vršil mirozov z vojaSko godbo na Čelu, ki je korakala po celem mestu, neprestano svirajoč vesele koračnice. Izpred Narodnega doma je nato malo kasneje odkorakala mogočna povorka jugoslavenskih nacijonalistov s štirimi prapori šišenske in viške ter ljubljanske organizacije »Orjune«. Sprevod je odšel po razsvetljeni cesti kralja Aleksandra, preko Dunajske ceste, Miklošičevi cesti itd., pred razsvetljeno poslopje Zvezde. Udeleženci so navdušeno vzklikali »Živel kralj! živela kraljica! Živel prestolonaslednik! Živela Jugoslavija!«
Pred Zvezdo je imel predsednik »Orjune« inženir Kranjc velik patrijoti-čen govor, v katerem je v imenu vseli jugoslovenskih nacijonalistov izrazil svoje veselje nad dogodkom, da se je rodil prestolonaslednik domovini. Svoj govor je zaključil z vzklikom in željo: »Naj raste naš prestolonaslednik, velik ln močan, nam v ponos in našim sovražnikom v strah in trepet! Živel kralj!« Občinstvo je zaorilo živel! Sprevod nacijonalistov je nato odšel med prepevanjem domoljubnih pesem še po nadalj-
nih ulicah, nakar se je razŠel.
• e *
Danes se je vršil v stolnici slovesni zahvalni »Te deuiru, ki ga je opravil prost Kalan. Navzoči so bili veliki župan dr. Lukan, zastopnik dravske divizijske oblasti polkovnik Vučkovič, nadalje zastopniki sodišč, financ, policije, velik zbor častnikov, uradništvo sedaj podržavljene Južne železnice, vseh javnih uradov, prisotni so bili rudi vsi tukajšnji zastopniki inozemskih držav. Na koru je sviral oddelek dravske divizije. Pred cerkvijo pa se je vršila vojaška parada. Zahvalni službi božji sta bili darovani tudi v pravoslavni kapeli vojvode Mišica in protestantovski cerkvi. Drž. uradi so danes zaprti. V znak proslave so bile banke eno uro zaprte.
Takse za univerzitetne slušatelje
Po osnutku zakona o taksah, ki ga predloži finančni minister   v ponedeljek, 10. t. m.,  finančnemu odboru narodne skupščine v pretres, se zahteva za razna potrdila in spričevala v obratu visokošolskih   študij   tako gorostasne takse, da bj bilo z uzakonieniem osnutka siromašnim, če tudi najnadarjenejšim in naimarljivejšim slušateljem univerze absolviranje s potrebnimi izpiti naravnost onemogočeno.   Za navadno fre-kvcntaciisko spričevalo uvaja se taksa 20 dinarev. za absolutorium 100 dinarjev, za doktorsko diplomo 500 dinarjev, za duplikat indeksa 50 dinarjev, pa še posebej za vsaki dotlej že potrjen semester po 5 dinarjev, za duplikat legitima-ciiskega lista 50 dinarjev, pa še posebej inserciiske stroške v »Službenih Novi-nah« za razglas (po čemu?), za prijavo h kolokviju 20 dinarjev, za kolokvijsko spričevalo 30 dinarjev, za prijavo k diplomskim izpitom za vsaki predmet 50 dinariev, za pniavo k doktorskim izpitom 500 dinarjev, za ponavljanje doktorskega izpita 1000 dinarjev. Slušatelj, ki rabi n. pr. zaradi pogodnosti bivanja v akademskem kolegini dve kolokvijski spričevali vsak semester, bi moral plačati na leto 400 dinarjev na taksah! Ju-ridlčnl doktorat v Ljublianl ali v Zagrebu bi zahteval,   če   slušatelj normalno, brez kakšnega padca izvrši vse izpite, 3025 dm a rje v.
Takih zneskov pa dandanes, ko že živl;enie s brano, obleko, stanovanjem in pa učni pripomočki zahtevaio ogromne vsote, bi ne zmogel — razen bankirskih in verižniških sinov — nihče! Ako bi se ugovarjalo, da bi v zlato valuto preračuniene takse ne dosegle višine predvojnih taks. onda treba z vso odločnostjo povdariari, da sinovi inteligentnih slojev, osobito javnih uradnikov, nftl z daleka nimajo predvojnih dohodkov, če se seda^Šnje reducira na zlato valuto. Torej država sama itak revnemu stanu "svojih funkcionarjev sprečava še prir^rno vzgojo otrok!
So pa še drugi veletehtni pomisleki zoper take takse: Prvič se že zopet ustvarjalo predpisi, ki so prikrojeni edinole na sistem beogradske uredhe izpitov. Pri nas rflmamo »sprovednih listov«, ne poznamo »diplomskega ispita«, ampak le po več državnih izpitov, ne polagamo »doktorskega ispita«, ampak za vsak doktorat po več rigorozov; ni treba pismene priiave za kolokvijski ispit, ampak slušatelj se zglasi ustno prt svojem profesoru!. Ali res ni mogoče dopovedati beogradskim ministrom, da se treba ozirati na prečanske pravne razmere prav takn kakor na srbijanske, saj Imamo ?e »ustavo«! Ustava pa pravi, da se cffcje državni pouk brez vp»snf-oe, šolar ine ln drugih taks, Ce pa so ia-
pre čanskem izpitnem redu predpogoj za nadaljevanje šolovanja v višjih semestrih in če se za take vmesne izpite zahtevajo takse, potem se krši — ustava! Drugič pa je cel osnutek, kakor že omenjeno, naravnost v posmeh demokratičnemu lu-tti, je skrajno antisoclaten in nepravičen! Saj dovoljuje Ie bogatašem, ki lahko plačujejo takse za izpite in rigo-roze, da napravijo doktorat, siromaki pa, če so še tako naJarjeni ta pridni, morebiti celo predestinirani za akademske učitelje, naj gredo, če nimajo kredita, kamorkoli, le tja ne, kamor jih srce ln pamet vlečeta! Po prečanskih izpitnih redih so siromašni vredni slušatelji lahko oproščeni izpitnih taks. Sedaj se naj jim ta pogodnost vzame!? — Pričakujemo, da se napravi z energično potezo konec takemu igraekanju v zadevah zakonskih predpisov. Informirali smo se tudi kratkim potom, ali so bila vprašana naša akademska oblastva o tem načrtu, kakšno mnenje imajo ona o tej stvari,   ki je za univerzitetni obrat
eksistenčne važnosti. Dobili smio oc vor, da — no! Tako ne gre naprej, ker se s tako trmoglavostjo odbijajo naj-vernejši pristaši naše ujedinjenje države SMS od sebe in tira osobito šc našo mladino naravnost v obup!
\ r,
Vsem Slovencem ln Slovenkam!
Vile rojenice so obdarile prvič ju-goslovensko kraljevsko hišo. Narodi] se nam je prestolonaslednik. Vsa država se raduje, vsi jugoslovenski rodoljubi in rodoljuhke čestitajo kralju Aleksandru in kraljici Mariji ter prosijo Usodo, naj bo mila in dobra novorojencu.
V teh srečnih urah, ko razmišljate, kako bi dali izraza svojim čustvom in željam, se naše društvo obrača do Vas s prošnjo:
Spominjajte se v najradostnojši sreči največjih nesrečnikov!
Spominjajte se našega Dečiega in materinskega doma kraljice Marije v Ljubljani!
V počaščen ie rojstva prvega sina naše prve jugoslovenske kraljice in pokroviteljice našega Dečjega in materinskega doma pošiljajte vezila in godovni-ce odboru tega našega društva! — Prosimo!
Društvo »DeČJI m materinski dom kratice Marijo«.
— V proslavo radostnega dogodka,
ki je dal Jugoslaviji prestolonaslednika ter prinesel v našo vladarsko hišo žarke rodbinske sreče, te društvo »Dečji fn materinski dom kraljice Marije« obdarovalo vse svoje nedolžno gojenčke s popolno opravo, »Kolo Jugoslovenskih sester« In »Društvo SHS žena za siročad« pa sta popolnoma oblekli po 15 ubožnih deklic. Društvo »Dečji in materinski dom kraljice Marije« tudi prosi javnost, da s humanitarnimi žrtvami ln dobrotvornimi dejanji počasti ln proslavi veliki dogodek naše domovine in kraljevske hiše. — Vspodbudo navedenih ženskih organizacij najtopleje pozdravljamo. Zlasti nam ugaja plemenito stremljenje, ki porabi vsako priliko, da zanese v našo družbo kali človekoljubnega delovanja in življenja. Naj se ob ti radostni priliki razširi po celi Sloveniji val dobrotvorsrva in plemenitega Čustvovanja!
a m m
— Praznovanje rojstva prestolonaslednika. Kakor čnjemo, nameravajo denarni zavodi rojstvo prestolonaslednikovo proslaviti na ta način, da bodo svojim uslužbencem izplačali enomesečne prejemke. Pozdravljamo to namero ln želimo, da naj bi se prestolonasled. rojstvo sploh proslavilo z dobrodelnostmi.
— Jesenska umetnostna razstava »Narodne Galerij*!* se otvori v soboto 8. septembra oh II. uri. Razstavljajo slovenski ln hrvaški mlaj7,i umetniki (Pllon Veno, Ja-kacBožfd ur, AO. Kos, brata Kralja itd. In člani zaerebškeea Proljetnega salona: Urelac, Geran, Trepše, Varlaj, Tartaglia in drugi.
— V Ptuj na skupščino družbe sv. Cirila In Metoda odhaja vlak iz Ljubljane ob 5.23 uri zjutraj. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe v družbini pisarni v Narodnem domu.
— Iz vojaške službe. Za orožniške kapetane I. razreda so imenovani Anton Č i 2-m a n, Vinko V o § n j a k, Dracotin § i n-kovec in Anton Petelin, za administrativnega poročnika Martin Kukolja, za administrat. podporučnfka fvan D e v 5 i č. Odpuščena sta Iz službe rezervnih častnikov podpor. Alojzij JurJavčiČ in Josip Med veš. Za konrrakralnega vojnega le-karja Je imenovan dr. Jlinko Glanc. Za rez. peh. podnoručnike so Imenovani Peter Horvat, BlaŽ Pretnar. Matija Kune, Franc H v a s t i j a. Peter M a z a j n a. Julii Kara coni. Frane Ž u k o v e c. Drago L a b o š in Henrik M i 1 e r: za rez. peh. kapetana pa Ludvik Vagaja. Za rez. sanitet, poročnika je Imenovan dr. Fran P i Sel. Za pomočnika komandanta mar'h^rskTa vojnera okrožja je im^nrvan p.n,dnnIk. Avgust 5 k a h a r. Povelin'k 1. banna 37 peli, poTka podnnfk. Avgust Lorcnc je preveden na razpolago voinetra ministrstva. Za administrativne P^dporučn:ke sta imenovana nodčastnika Anton J a m n i k a r in Franjo Baje.
— Dr. Jot, Zamazal nnrl Zađnll ponedeljek je preminul v Brnu po kratki bolezni dr. J. Zamazal, s katerim le izgubila Morava enega izmed prvih zdravnikov « strokovniakbv. To odlično priznanje Je pri 'dobil tako s svojo zdravniško vedo In vest-nosijo. kakor tudi s svollml znanstvenimi spisi in razpravami, ki lih Je priobčeval v raznih čeških listih In dokaj tudi v dunajski »Wiener Medizinalische VVochenschrlfU.
Proresor dr. Zalokar zopet ordinira. h- Pojasnilo. Prejeli smo in objavljamo: Minuli torek so Izrekle »Jutranje Novosti« na moj obrambni članek v »Slov. Narodu« od prejšnjega dne začudenje, ako da sem mogel zapisati tako neresnico, da je skušal nekdo lansirati v »Jutranje Novosti« članek, vsebujoč napad na mene In na OUZD. Temu nasproti pojasnjujem, da so moje informacije povsem točne. Izjav Mam pa, da podatkov nisem dobil iz uredništva »Jutranjih Novosti«, niti od kakega njegovega člana. Dotični članek je bil napisan na stroj v dveh Izvodih; prvopis si Je obdržal pisec. Vsebina članka mi Je nuna. L Kocmur sr.
— OfedaHškl abonma. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani tem potom obvešča vse one, ki se hočejo abonlratl za sezono 1923/24, da se sprejemajo priglasi za obonma od ponedeljka 10. tm. dalje v pisarni dramskega gledališča. Parternlh sedežev v abonma D in E ni več na razpolago, pač pa še neka! v abonmajih A, B, C in P. Balkonski in galerijski sedeži so Se y zadostnem številu na razpolago. V spričo tega, da Je balkon posebno v operi eno najbolj akustičnih mest v gledališču, vabimo reflektante, da se abonirajo tudi na balkonske sedeže.
— Gostovanje vVesel-Pofle In dr. Mihaela Nasta v operi »RIgoletto«. V petek, dne 7. t m. se vprizorl opera »RIgoletto« z dvema odličnima gostoma. Gildo poje izvrstna koloraturka zagrebškega Narodnega gledališča, gospa WeseI-PoIla, ki Je pri predstavi »Seviljskega brivca«, dne 5. t. m. žela na najem odru sijajen uspeh, v glavni tenorski vlogi pa nastopi prvič v slovenski operi znameniti tenorist dr. M. Nasta, ki gostuje z velikimi uspehi ln v prvih vlogah v Zagrebu ter v raznih italijanskih mestih. Naslovno vlogo poje g Le var. Ta partija spada med njegove najboljše kreacije. Nadalje sodelu* Jejo: Ssilfgojeva, SmoJenska, Betetto (Soa-rsfucile), Pugelj (Monterone). Mohorlč. Su-belj itd. Opero dirigira kapelnik Neffat, režira pa Sevaštjanov. — Dr. Mihael Nasta gostuje drugič v nedeljo, 'dne 9. t. m. kot Ca-varadossi v operi »Tosca«. Začetek vsakokrat ob osmi url zvečer.
— Razpisane službe. Kod središnjeg Ureda za osiguranje Radnica n Zagrebu Ima se popuniti nekoliko pravničkih, apotekarskih, računarskih, kancelarijskih I služiteljskm mjesta. Pobližje uvjeti 1 oslovi navedeni su u natječaju, koji Je objelodanjeni u svim službenim novlnam o nagoj državi. Rok natiečaja traje uključi j Ivo <lo 20. septembra 1923.
— Ljubljančanjel Posetnfkl velesejma! Nezadovoljnežl — pozor I čemu tarnati neupravičeno nad pomanjkanjem razve-iđrfla v naši šegavl In gostoljubni slovenski prestolici? Udeležite se polnoštevflno, aplošnega konkurenčnega tekmovanja v smehu, katero priredi v nedeljo, dne 9. tm. društvo »SOČA« v obširnem, senčnatem vrtu Narodnega doma v obliki svoje I. velike vrtne ljudske veselice z obširnim zabavnim vsporedom. Mednarodni salonski komik N. Kinčuv nastopi v svojih priznano najboljših vlogah. Od »Kitajskega avtomata« preko »Hjakerja« In »Invalida« Vam bo s svojimi nepobitnim! »Živimi Številkami« ob »Smehu s spremljevamem glasovira« dokazal, da so njegove »Narodne pesmi v švabščlnl«, pa najsi Hh poje njegova »Kuharica«, ali pa slučajno mimoidoči »Organizirani berač«, atrakcije, ki se jim ne postavi v bran še tako odrevenela sme-Jalna mišica... Ne verujete?! Dokažemo Vam! Najeli smo namreč v to svrho že prvovrstnega In Izurjenega »Fotografa«, ki bo s svojimi posnetki na licu mesta dognal, kje se nahaja splošnemu smehu kljubujoči obraz licemerskega fiHstra ... JoJ ubo?ec potem 1 O. M. Kragelju bo moral slediti »Skozi ključavnico« ter tam tolažiti razočarano in zapuščeno - nevestlco ... Da se po oflcHelnem delu vzporeda uveljavijo tudi izpočlte In razposajene nožice, bo poskrbela neumorna godba Z. J. 2. povodom plesa v obsežni areni. DrugI si bodo zopet privoščili pr! naših vrlih Primorkah po šotorih ln paviljonih telesnih dobrin, da spravijo spet v ravnotežje po smehu preokrenjeno trebušno prepono... Kar pa nas je starih, bomo uživali prelepo slovensko pesem Iz preizkušenih grl naših slavčkov-Zvezarjev ter se v slavnostnem razpoloženju spominjali »dni, ki so minuli...« Na svidenje tedaj v znamenju smeha v nedeljo v Narodnem domu, v slučaju neugodnega vremena v — vseh gornjih prostorih istotam! Vstopnina v obliki odkupnine za porcijo smeha 5 Din za osebo. Pričctek točno ob 3. popoldne.
— Meščanska iola na Jesenicah. Šolsko leto na tukajšnji meščanski šoli se prične 12. t m. Vpisovanje v prvi razred bo 11. t m. od 8. do 12. V prvi razred se smejo sprejemati le taki učenci (učenke), ki so že 11 let stari ter so s povoljnim uspehom dovršili peti razred (oddelek) osnovne šole,
— Razpisana služba. Pri oblastni inspekciji dela v Mariboru Je namestiti administrativnega pisarniškega uradnika t večletno prakso event. Inženerja. Prejemki so onih državnih uradnikov, določeni po razredu In položaju. Prošnjo Je opremiti s kolkom no 3 in 10 Din in s spričevali, rojstnim listom In domovnico Je vposlatl Istemu uradu do 15. t. m.
»Jutro«, ki boča biti povsod prvo, piše danes, da se Je vest o roistvu prestolonaslednika včeraj v zgodnuh jutranjih urah raznesla po mestu ln da le ; ono po kavarnah ter z afišaml na javnih j mestih obvestilo meščane o veselem do- j
Eodku. Resnic« pa Je ta, da Jo Uto rch 1
sebna Izdaja »Slov. Naroda« mnogo prej nego je dobilo »Jutro« svoje poročilo iz Beograda in resnica je, da je me-Sčane o veselem dogodku obvestil »SL Narod«.
— Poroči se jutri 8. tm. g ospica Vlada Bežekova z gospodom Pavlom Perlesom.
— Smrtna kosa. Umrl Je v St Ru-pertn na Dolenjskem 6. tm. posestnik te gostilničar, član vseh tamošnjih narodnih društev g. Jožef Frelih, star 64 let
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v januarju 1923 zastavljenih predmetov, v četrtek 13. tm. ob 3. url popoldne.
— Umrla Je v Vuhredu pri Marenbergu ga. Marija P a h e r n i k, sestra bivšega poslanca in deželnega odbornika Robiča. Pokojnica je bila vedno vrla narodna sena. — Časten Je) spomini
— Službena pragmatika n dri. uradnike Izide v »Uradnem listu« pokr. uprave za Slovenijo sredi prihodnjega tedna. Opozarjamo na to vse Interesente, da si ta list pri UpravnUtvu »Uradnega lista« takoj nabavijo.
— škandalozne poštne razmere. Iz St. Jerneja: Skandalozne poštne svece v St. Jerneju so dosegle sedaj svoj viiek: določena je le vozna zveza s KrSkim. z Novim mestom pa sploh ni zveze! Mi posestniki, trgovci ln industrijalci nimamo nobene di* rektne zveze z železniško postajo, glavar*
s tvom, zdravnikom itd. našega okraja. Naj« ugodneje pride pismo sedaj v treh dneh v Novo mesto in tako tudi odgovor, torej skoro en teden, predno se dobi poročilo od 15 km oddaljenega kraja! In zakaj? Govori se, da je krški nadpoštar v posebni miloati pri direkciji in je dosegel, da se je avtopod* jetju tako minimalen znesek ponudil za oskrbo vozne pošte, da je to ni moglo spre* jett. Plačevalo se JI je za tri proge vsak« dan Je vožnje Novo mesto«KrSko 12.000 K mesečno, med tem ko se bo plačevalo sedaj za vse k dan vozeče pošte — St. Jernej* Krško — 21.000 kron mesečno! Torej skoro dvakratno in zveza bi bila pa maniSa kakor polovična! Zakaj vse to, nas ne briga, za* htevamo pa, da Imamo po vsej progi redno vsakdanjo poštno zvezo, kar se prav lahko doseže, ako zadostno plača ali ponudi vsoto, katera je določena za manjšo progo St. Jernej*Krško, evtozveza Brežice*Novo me* sto, ki bi potem gotovo redno vozila m za« nesljivo opravljala svojo nalogo.— Prizadeti.
— Celjsko vesti. Mestna občina Je naročila transformatorje, kateri so potrebni pri razširjenju mestae elektrarne. Z dobavo električnega toka poverjena tvornica Jih s 1. decembrom Izroči svojemu namenu. S tem bo v najkrajšem času na razpolago dovolj električnega toka za naše mesto In okolico, katerega je doslej po-prfrnanjkovalo Industriji, pa rud! posameznim privatnikom se ni moglo v polni meri ustreči. — Legitimacije za Ljubljanski velesejem se dobe v Celju tudi v tajništvo Obrtnega društva. Segajte še v zadnjih dneh sejma pridno po njih. — Tujci, katerih je bilo letošnjo poletje iprecej v Celju, so po veČini že zapustili naše mesto. Vračajo pa se dijaki In učenci drugih celjskih šol, kater! bodo prinesli zopet več življenja na naše mestne ulice.
— Štedite z vodo. Mestni magistrat razglaša, da se dostikrat dogaja, da se mestni rezervar na Miklavževem hribu ne da napolniti tako, kakor bi bilo sicer če bi se štedflo z vodo Iz vodovoda. Ker se rezervar ne more dosti napolnit!. Je posebno v slučaju kakega požara nevarnost pomanjkanja vode. Prebivalstvo se v lastnem Interesu opozarja, da štedl z vodo ter vse eventualne defekte takoj naznani na mestnem magistratu al! pa neposredno organom mestnega vodovoda. — V Javno bolnico so pripeljali nekega 18 letnega Iv. Oajšeka od Sv. Lovrenca pod Prožl-nom, katerega Je v nedeljo z nožem zabodel v trebuh neki mesar, ker Je bil Oajšek nasilen fiapram neki ženltvanjskl družbi, katera se je peljala lz Teharja proti St Lovrencu.
— MARIBORSKE VESTI. Prva vest o veselem dogodku v kraljevi hiil ie dospela v četrtek ob devetih dopoldne. Tekoj^ nato so med pokaniem prvih salv zavih rale prve zastave. Opoldne je bilo do malih izjem vse mesto v zastavah. Za zvečer se pripravlja velika vojaška bakTiada in tndl narodno slavlje v Narodnem domu. — De* tavske stavke. Delavnica Južne felznice še vedno stoji. Delavcev se je doslej tako malo vrnilo, da se ne splača poslovati v dela v* niči. Akcijo so prevzeli komunisti. TrezneJ* Ši delavci se boje, da bo cela stavka zopet ponesrečena. V tovarni Doctor in drug so v četrtek zopet pričeli s delom. Na shodu v sredo popoldne se je delavstvo odločilo na zopetno delo, ko se jim je obljubilo 20% povišanje. Tudi to delavstvo je tavalo brez pravega vodstva, ne da bi se zanj zanimala kakšna politična strokovna organizacija. Tako so ae sami ponudili organizaciji dr. Korošce ve stranke. To delavstvo je ree vsega pomilovanja vredno. Čudimo se. da se za to delavstvo ni že od početka pohri* gala pristojna oblast n. pr. Inšpekcija dela.
— Nesreča pri deta. 571etnl vini čar Kari Ferk v St Ilju je v pijanosti padel s poda pet metrov globoko ter si pri tem razbil čreplnjo.
— Mariborske nismo. — Mariborska porota. Za porotno zasedanje, ki se prične dne 17. sept to sedaj razpisani sledeči sledeči slučaji: Krištof 1Č, Gospodaric, tatvina; zagovarja dr. Klemenčič, dne 17. sept Franc Veronik, tatvina, zagovarja dr. M01-ler; dne 18. sept Janez Simonlč, uboj, zagovarja dr. Llpold; dne 21. sept. Guerlno Pelicet, aoljufija. zagovarja dr. ZorzL — Strašne te pretirane vesti že del) časa M po mestu razširjajo gorosttsne vesti o fre-bokopu na mestnem pokopališču na Pobre-žju. Vse te vesti so za enkrat Imele tolko uspeha, da Je oblast dala aretirati grobo-kopa In njegovo leno. Po aretaciji obeh se Je grozovltost vesti še pomnožila. Take se je ozir. se še govori, da se le neki begati vdovi, čile mož le pred kratlkm umrl, sanjalo, da II le mol v sanjah rekel, da le popolnoma nag. Na podlagi teh sani da le dotična vdova dala moža Izkopati. Tn res, da so ga našli v rakvl popolnoma slečenega In i odrezanim prstom na roki. kjer Je Imel dragocen prstan. V zvest s to vestjo IHSF*      *!*        »U le po ugotovitvi
tega slučaja grobokop poskušal samomor, ki se mu pa ni posrečil. Naš dopisnik se Je obrnil danes na merodajno mesto, ter je izvedel sledeče: Vesti o grebokopu sicer niso brez vsake podlage, vendar pa zelo pretirane. Posebno kar se tiče že omenjenega slučaja Iz sanj, je toliko gotovo, da se ekshumacija doslej niti ni izvršila, torej ni tudi mogel nihče konstatirati, ali so dotične sanje resnične ali ne. Pač pa se bo v slučaju izrecne želje dotične vdove ekshumacija izvršila, ako bo oblast po zaslišanju tozadevnih prič sploh smatrala za potrebno, da se te vesti ugotove. O samomoru gro-bokopa ni nič znana Nahaja se pač v Je miški bolnici, toda radi neke druge bolezni. Vsa ta gonja proti grobokopu pa je akt maščevalnosti matere njegove žene. s katero se niso mogli sporazumeti in ki je bila bale trpinčena, nakar je iz sovraštva ovadila svojega zeta in hčer, ter tudi sicer dala povod raznim strašnim govoricam. Pri prvi preiskavi v njegovem stanovanju so našli neko suknjo, glede katere provijence ni mogel dati točnega odgovora. Tudi Je ugotovljeno, da Je uporabil obleko zavratno umorjene stare služkinje pri fin. sv. dr. Brencetu, katere po izvršeni obdukciji ni oblekel, ker je baje ni mogel. Da bi bil take mrliče, ki naj bi jih bil potem oropal, pokopaval le malo pod zemljo, to se po drugih pričah doslej ni moglo ugotoviti. Nafveč vesti Izvira Še v zvezi z res strašnimi dogodki, ki so se vršili davno pred vojno pod prejšnjim grob okopom. SIcer pa Je glede vseh teh vesti uvedena stroga preiskava, o kateri pa se danes še ne more natančneje govoriti.
— Pred poroto v Novem mesto Je b H oproščen obtožbe radi poneverbe Ferdinand Kobal. finančni preglednik v Žužemberku. Porotniki so zanikali vprašanje o hudodelstva službene poneverbe z 8 glasovi proti 4 In potrdili soglasno vprašanje, ali Je Izvršil obtoženec svole dejanje v bedi. — 3UernI Jurij PrigelJ, posestnik na Obrežju, je udaril fanta Josipa Frankota z Jesenic po glav! s tako silo, da Je Franko čez dva dni umrl v bolnici v Brežicah. Storil je to, ko Je Franko hotel vasovati pod oknom njegove ljubice. Razprava se Je končala pozno ponoči.
Tatvina v LIluhlanL fz stanovanja inž. Lavrenčlč na Mestnem trgu je bil 31. avg. ukraden damski plašč, vreden 8000 K. — Martinu Dollnšeku je vFrančHJkask! ulici Izmaknit Žepar listnico s 100 Din. — Tz veže Ljudskega doma Je bilo Jakobu SkraJ-narju Iz Bizovika ukradeno kolo, vredno 5000 Din. — Dne 23. avg. Je bil pri Turku tzStreliške nllce 22. Izkradena obleka vredna 2250 Din. — Višjemu davčnemu uprav. Karlu Serman so bile ukradene 1000 Din vredne salonske hlače. — Na veleseimn je bila trgovcu Rudolfu Orudnl-kn Iz DravelJ ukradena plošča od stroja za rezanje mesa. vredna 240 Dla. — Dne 6. tm. Je bflo vlomljeno v stanovalje Jožefe Zale v OHnsk! ulici. Odneseno Je bilo več obleke v vredlost! več tisoč K.
— Utfhotaprjene svilene nogavice. Zadnji čas se utihotapljajo v Jugoslavijo velike množine svilenih nogavic, katere ponujajo v prodaj gotove osebe po trgovinah. Oremlj trgovcev opozarja na to svoie člane s pripomnjo, da je nakupovanje utlho-tapljenega blaga kaznivo, škoduje pa tudi ugledu trgovca. Vsakega takega prodajalca naj se Izroči najblfžnlemu stražniku.
— Nervornost današnje generacije. Zdravniška veda je dognala, da so slabi učinki kofeina in teina, to so snovi, ki se nahaialo v zrnati kavi čaiu in kakou za Človeški organizem veliko hujši strup kakor tobak m učinku le io v večji meri na čl ove« štvo kakor alkohol, ker kavo, čaj ln kakao oživa skoraj vsak človek, med tem ko je konzum alkohola vendarle omejen. Ta škod« Ijlvi učinek pride kot prvi zjutraj, ko je telo ter živčevje odpočito pri kavi na vrsto ter je napačno mnenje, da je bela kava neškodljiva. Ta razdra?liivi učinek na živee Je sooznal tudi slavni Kneipr*. ki je prino* ročal uživanje kave in žita. Žitna kava kot taka se ni mogla uveljaviti, ker ima nepri* jeten okus in grenkobo, kar pa izgine ako se ječmen, kot naiboljša surovina za kavo, da kaliti. Pri kaljenju ae vrši proces, k) popolnoma snremeni vsebino zrnja, ter na« stane iz škroba firirke), glavne vsebine ječ* mena, dekstroza. Ker na zg'»M žito pri tem kaljenju mnotfo na te£l. se dela tudi v mno* gih tovarniških prafilnlcah le Žitna kava na# mesto res sladne kave (Malzkaffee). »Tri« glav«-«s1adna kava je nanravjena po najdovr« šenejšem receptu Kneippove sladne kave, zatorej Jo zahtevajte povsod ln zavrnite vsak drug izdelek.
— Prof. Stnrmova »Francoska vadnl-ca« DL letnik Izide začetkom Šolskega leta.
— Ljubljanskim obrtnikom I Za obrtniški shod, ki se vrši prihodnjo soboto t. J. 8. tm. ob 10. uri dopoldne v dvorani Kazine, vlada na deželi obče zanimanje, kar se da sklepati Iz števila naročenih seim-skih legitimacij. Dolžnost ljubljanskih obrtnikov je, da se bodo sestali ln da posetijo shod vsi, brez Izjeme.
— čevljarska obrtna zadruga za LJubljano In okolico vab! svoje Člane na obrtni shod, ki se vrši na praznik t J. 8. tm. v dvorani »Kazine«. Ker je dnevni red zelo važen, posebno za čevljarje. Je potrebno, da se ga vsi udeleže. — NačeU ttvo.
— Pokrajinska zadruga kleparjev, Instalaterjev hi kotlarjev v LJubljani poziva vse svoje člane k udeležbi obrtnega shoda, Id se vrši na praznik dne 8. tm. v dvorani »Kazine.« — Odbor
— Zadruga krojače? krofaOe In sorodnih obrtov v Ljuljani opozarja svoje zadružnice In zadružnike, da se vrši dne 8. tm. ob 10. dopoldne v dvorani »Kazroe« v LJubljani veliko zborovanje obrtnikov Slovenije s zanimivim dnevnim redom. Vabim p. n. zadružnlce m zadružnike, da. te tera zborovanja sanesljlvo udeleže. — Načelnik.
— Kult. tn gosp. društvo na Barju priredi v nedeljo 9. sept. t. I- pri »Mokar-Ju« na Barju «d S. popoldan do II. zvečer domačo veselico. Na vsporedn Je petje, šaljiva pošta, prosta zabava, pristne kranjske klobase in dobra kapljica. Vstopnina I Din.
— Pri hemoroidih, otekJost! Jeter In bo-lečinah v križu privede raba grenčice »Franz - Josef« v mnogih slučajih do ozdravitve, vselej pa povzroči prijetno olajšanje.
— Koncert v kavarn? »Emona« se vrSI danes, v petek, ob osmih zvečer. — Igra L ljubljanski salonski orkester.
— Kavarna in restavracija na Strelišču pod Rožnikom ob Večni poti vsako nedeljo vrtni koncert. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta.
— Halo! Ravnokar je došel sveži pozitivni in negativni svetlobni papir, katerega priporoča rvrdka Iv. BonaČ, Ljubljana.
— Restavracija In kavarna »Zvezda«
3 krat na teden vojašk! koncert na VTtu. 3 krat na teden ciganski koncert v paviljonu pred kavarno.
— Kot naslada tn kot hrana le nsJboD-ša čokolada »Sana«.
— rllgljen!čna česalnlca za dame O. FTTTTCIH - FRANKHEI.H, LJubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L*OreaI HennA. El. masaža lica. Manicura. Izvršuje vsa lasna dela. kupuje Izpadle in odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerlja,
— Tečail za strojepisje ln stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru se začne novi tečaj za strojepisje In stenografijo dne 1. oktobra in trajajo 4 mesece. Vpisovanja In pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
— Poskusite specijalna vina v steklenicah rvrtfke Gloro VALJAK. Orajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah širom našo domovine.
— Električna masaža Oca ln manicura za gospode In dame, vsa lasna dela se strokovno Izvršujejo, poseben oddelek za striženje otrok, separiran uhod za dame skozi vežo. Zaloga parfumerlje, moderna hlglienlčna brrvnlca Aleksander GJud, Ljubljana, Kongresni trg 6.
— Ivan Legat, prva Specijalna poprav-Ualnica pisarniških strojev, Maribor, Vrazova nlica 4, telefon Interurb. 434 se priporoča za izvrševanje popravil pisalnih, računskih, kopirnih ter razmnoievalnlh strojev po reelnlh cenah.
— »Eta« tovarna gorčice ▼ Kamniku
si je v kratkem času zbog svojega Izbor-nega Izdelka, ki prekaša tako glede kakovosti, kakor cene vse inozemske fabrikate vstvarila preko granic naše kraljevine segajoč! sloves ter jo najtopleje priporočamo, opozarjajoč zajedno na razstavni oddelek 472, paviljon L. kjer Je poskušnja.
— Bistra, kristalno čista voda, planinski zrak ln skrbna priprava napravijo »Pekatete« to, kar so: za pravo delikateso. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
Zasluženo plačilo.
Koprivnik pri Kočevju.
Svoječasno Je bilo v slovenskih časopisih poročano, v kako neznosnih razmerah moralo živeti tukajšnji Slovenci pred nekaterimi kočevskimi zagrlzenci, ki se nikakor nočejo prilagoditi današnjim razmeram ln to že peto leto po prevratu. — Javno se Je prosilo državno oblast da naj naprav! že vendar enkrat red, ker v nasprotnem slučaju se ne prevzame nobene odgovornosti za eventualne prestopke, toda bilo Je bob v steno.
V svrho vpostavltve mirnega življenja med Slovenci in Kočevanjl se Je prosilo, da naj se odstrani pač onega, ki Je prvi In Še edini vzrok, da so tukajšnje razmere ostale še vedno pri starem   —   namreč župnika Avg. Schauerja. O tem hujskaču In izzlvaču se Je poročalo že precej »lepih cvetk«, toda kakor se vidi, možakar ni prejel nebene kazni od nobene strani. Radi tega Ima Še večji pogum za sramotenje In zapostavljenje Slovencev. — Oblastem Je predobro znano, kak protislovenski In protldržaven   element Je župnik Schauer. V slovenskem šolskem oddelku ni hotel poučevati veronauka v slovenskem jeziku, pridlguje Izključno le nemško, ker sovraži vse, kar Je slovenskega, oziroma Jugoslovenskega, — župnik Schauer ne mrzi samo živih, ampak ne prizanese niti mrtvim, ki se morajo pokopati brez župnika Schauerla, ki se v e d o m a odstrani (dokaz slučaja Petere ln MazerleT. Sicer pa ni tudi čudo, saj Je pred učiteljem lz Oneka g. Rozmanom Izjavil,   da Je on prvo ulhr*-nemškl oacljonallst ln potem šele duhovnik! V tej svoji ultragermanskl zagrizenosti, Je pred nedolglm časom rekel Slovencu Fr. Ivancu, tukajšnjemu posestniku, da Slovenci, »ti cigani«, nimalo čisto nič Iskati v Oot-tscheerlandu ter naj se poberejo v Ribnico, kjer so doma. Razume se, da le to vse tukajšnje Slovence zadelo v živo. župnik Schauer 'zopet pošteno nasrkal ln v svoji pi-ga navleče,   da ga morajo nest! domov (Kump). V svoji pijanosti pokaže razven nedostojnega vedenja tudi svole ogledalo. V nedeljo 26. avgusta st ga Je bil naš župnik Schauer ozpet pošteno nasrkal in v svoji pijanosti začel zvečer pred župniščem Izzivalno govoriti proti g. Jožefu Lušlnu,   ki Je ravno ta večer slučajno mimo prišel In na lastna ušesa slišal naperjeno Izzivajoče zba-danje. Umevno Je, da ga le to v srce zadelo, še posebno ker Je človek, ki ž!vl samo za svole delo na žagi ln pusti ljudi na miru, Drugega dne dopoldne Je slučaj nanesel, da le Jože Lušhj prišel Z župnikom Schanerjem skupaj In ga vprašal, ka| ima vedno proti Slovencem In zakaj lih ne pusti pri miru. V razburjenosti mu Je Jože Lušln rekel, da hoče napraviti prav kratek obračun s takim človekom, ki ne da miru In sovraži Sloven-ce do mozga ter mu pripeljal tri zaušnice kot zaslužene plačilo za vedno Izzfvanle ln obenem opozoril za v bodoče. Vsi Slovenci In še celo sami KočeverJI. kateri dobro poznalo Izzlvača župnika Schanerja, so odo-ravall ta korakig. Jožeta Lušlna. Prosimo oblasti, posebno «anfi!«k1 ordinarijat da sto-
Sokolstvo.
re Že enkrat potrebne korake v svrho miru m reda. — Slovenci ii občine Koprivnik Bfi točevfo
— Vadlteljskl zbor Sokolskesa dni-štva v LJubljani (Narodni dom) naznanja, da prične z redno telovadbo moške dece v torek dne 11. tm. točno ob 5. popoldne. Telovadilo se bo vsak torek !n petek od
5. —H 7. Sprejemali se bodo samo decJd od
6. do 14. leta,
Turislika in sport.
— LJubllanskl akademski športni klub (LASK), priredi pod pokroviteljstvom častnega damskega komltega 7. tm, (petek) ob 20. url v prostorih hotela Tivoli, oziroma v slučaju slabega vremena v Narodnem domu vrtno zabavo. Klub priredi zabavo radi gmotnih razmer za nakup najnujnejših športnih potrebščin. Vsi cenjeni povabljenci, ki bodo upoštevali klubovo geslo »Mens sana ln corpore sano«, si bodo gotovo odtrgali par uric ter nas obiskali Centralni upravni odbor.
— I. redna skupščina skaurske hps za Slovenijo se vrSI v nedeljo, dne 9. sept. 1923 ob 10. url na realki v Ljubljani. Vabijo se vsi tegovodje ra Četovodje včlanjenih stegov, vsi skuti ln planinke, dobrotvori In prijatelji skautlzma. da se udeleže te skupščine, ki je posebno važna za nadaljnl razvoj skautske organizacije, ker se prvič voli odbor.
— Razstava skautsklh del. Naš! mta<fl skautl In planinke razstavijo razna svoja de'a. Razstava je otvorjena 8. In 9. sept. 1923 od 9. do 18. ure na srednjctehniškl (obrtni) Soli Vstop prost. Oglejte si to razstavo, ki je prva te vrste v Sloveniji In ki nam kaže delavnost naših skautov In skautinj.
— Hlrlla Jadran   —   Ilirija : Hermes
8. In 9. tm. — Na praznik 8. tm. In v nedeljo 9. tm. ob 16.30 se vrSIta na prostoru Ilirije dve zanimivi nogometni tekmi najboljših domačih mc§tey. Prvi dan nastopi Ilirija proti Jadranu, drugI dan proti Hermesu. Vsi trije klubi postavijo v boj kompletna prva moštva. Skupno s tekmo Ilirija : Primorje, ki se vrši 16. tm. v programu Olimpijskega dne, brsta te dve tekmi omogočili pregled našega najboliSega Igralskega materijala ter tvorili podlago za sestavo reprez. moštva proti Zagrebu in Celovcu.
— 100 nogometnih tekem za SK. Ilirijo.
Centerhalf SK. Ilirije Zupančič lil., simpatični »Lado«, nastopi v Jutrišnji tekmi med Ilirijo In Jadranom stotič za svol klub. — Predsedstvo kluba mu Izreče ob tei priliki pred pričetkom tekme Javno svoje čestitke. Lado. ki igra tretjo sezono v I. moStvu. uživa med publiko kot eden naših najboljših la najbolj zanesljivih Igrrlcev velike simpatije.
— Prvenstvene nogometne tekme. R. In
9. t m. se nadaljujejo prvenstvene tekme 17. r. ljubljanskih klubov. Na prazn:k se vrši ob 10.45 na Igrišču Ilirije tekma LJ. akad. SK. : Slavila; predigra rezerv Je določena na 9. uro. V nedeljo ob 10. se vrši na prostoru Primorja tekma med Primorjem In Svobodo.
— Avtomobilske tekme v Reogradtt.
Srpski atrvto klub priredi v četrtek dne 27. sept. ti. velike motorske dirke na nalašč za to prirejenem dirkališču na Banjici Dirkalo se bo v naslednjih skupinah: lj automobilska hitrostna tekma za normalne tipe na 15 km; 2.) hitrostna tekma mo-tocikJet na 15 km; 3.) hitrostna tekma au-tomobllov športnega tipa na 21 km; 4.) hitrostna dirka automobllov dirkalnega tipa na 50 km. Prijavljena vozila se bodo to pot pri vseh skupmah uvrstila po vsebini cilindrov. Izmed Slovencev je svojo udeležbo že prijavil g. Viktor Barešlč. k! Je dosegel pr! radnji beogradski tekm! na »fordu« Jugoslovenskl rekord. Prijave za za udeležbo so doposlatl sekretarijatu Srpske ga Auto Kluba v Beogradu do in. sept. ti. In se obrazci dobe v Tourlst-OIflce na Aleksandrovi cesti št. 6.
— AvtomoMlnl promet preko mejo. JugosJovensk! automobilnl klub objavila: Z določbo Generalne direkcije carin C br. 48.845 je bila prepoved, izdana za avtomobnm promet čez mejo naše kraljevine za Ino7emstvo odpravljena. Ta promet Je odslej po izpolnitvi carinskih predpisov proti plačilu takse lz taTlfne postavke 218 tarife k zakonu o taksah na vseh priznanih carinskih potih dovoljen !n sicer velja ta dovolitev za državljane onih držav, ki so pristopile k mednarodni automobilski konvenciji z 1. 1009. Prehod preko državnih granic s triptlkl bo predvlde-ma uveden že v teku prihodnjih 14 dni ter so tozadevne naredbe, fcrvzemšl naredbo o mednarodnem šoferskem Izkazu že gotove. Triptlkl se bodo Izdajali le članom Srpskega auto kluba In nJemu afllljlranlh klubov, med katere šteje tudi Jugosloven-akl automobilski klub.
— Tombola Športne zveze, ki se vrši 16. septembra v prid športnega razvoja v Sloveniji Ima krasno dobitke ter bomo nedvomno vsi igralci prišli na svoj račun. OlavnI dobitek Je hrastova spalnica, dafle kuhinjska oprava, elegantno luksusno kolo Es-ka prvovrstni šivalni stroj s vloženo glavo, vreča moke In 50 ostalih dobitkov. Tablice so po 2.50 Din ter se prodajajo po trafikah ln nekaterih trgovinah.
Obrtniki ne pozabite, da se vrsi danes ob desetih dopoldne shod Tseh obrtnikov t dvorani Kazine!
VREMENSKO POROČILO. +m Dunaj, 6. septembra. (Uradno vre* mensko poročilo.) Trajno Irpremenlji^o vre* me se polagoma boljim. V srednji E^rooi vejejo Še jugozapadni vetrovi. Na zansdu pa jugozapadni vetrovi že vplivajo n« htro* meter, ki se polagoma dviga. V NemčIH Je oblačno. V Avstriji ae Je nebo dopoldne nekoliko zjasnilo. V Franci 11 In Švici Je nebo
iasno.  Pričakovati je večinoma  jasno In iladno i zmernimi zapadnim! vetrovi Po* Jutrilnjena te by oabo »ovu poobiaflfla, ^
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 7. septembra. Sprejeto ob 13.
Tendenca je že iz včeraj navedenega vzroka zelo slaba. Blaga je Se vedno dovolj, povpraševanje pa minimalno, A skoraj nobenega. Zaradi slabe telefonski sveze so današnji efektni tečaji izostal L
Ob zaključku so notirale:
Devize: Curih 1605—1705, Pariz 5^25—5255. London 427—428.75, Berlin 0.0002—0.0004. Dunaj 0.132—0.133, Praga 28\—282, Trst 402.50— 40252. New-york 92—94, Budimpešta 0.500.53.
i Valute: dolar 92.25—93.
— Curih, 7. sept (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 5.85, Berlin 0.000014, Amsterdam 217.90, Newyork 556.—, London 25.13, Pariz 30.85, MIlan 23.65, Praga 16.50 Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.50, Sofija 5.40. Varšava 0.0023. Dunaj 0.007825, avstr. fig. krone 0.0079.
— Trst, 7. sept. Predborza: Beograd J4.S0. 24.84. Berlin 0.00005. 0.00O15, Dunaj 0.0327. 0.0332. Praga 69.5, 70.—, Pariz 130 130,50. London  106.—,  106.10, Newyork 23.40, 23.50. Curih 421.—, 423.—
Potresna katastrofa na Japonskem.
240.000 mrtvih In 450.000 ranjenih samo v dveh mestih.
a— San Francteco, 6. sept. Radlote-legram, ki ga je poslalo azijatsko bro-dovje Zedinjenih drŽav, poroča, da Je samo v mestih Tokio in Jokahama 240 tisoč mrtvih in 450 tisoč oseb ranjenih. Poslaniška poslopja Poljske, Švice in Češkoslovaške so porušena, poslopja Francije, Zedinjenih držav, Kitajske in Holandske so zgorela. Angleško posla-niško poslopje je ostalo celo.
Izginilo otočje Bon In. 10.000 ujetnikov živili zgorelo.
— Pariz, 6. sept. Iz Sangaja poročajo, da je izginilo pod moHem otočie Bonin, kakih 800 km oddaljeno od Japonske, obsegajoče okoli 20 otokov, na katerih je bivalo kakih 5000 oseb. — Iz Tokijn je prinesel aeroplan v Osako vest da je v Jetnišnicah zgorelo nad 10.000 ujetnikov. — Nainoveiša poročila potrjujejo, da je žrtev 500.000 in da je 3 milijone ljudi brez strehe.
— Osaka, 6. septembra. (Reuter.) V me* sta Tokio »o kanali in a* tvornice polni gnilih trupel. Oni. ki so ostali pri življenju, se nahajajo v obupnem položaju, ker nimajo hrane in strehe. 5000 Kitajcev je naSlo v Vokahami smrt V okraju Kobe je potrea vrgel v morje s potniki prenapolnjen vlak. Utonilo je 300 oseb.
— Pariz, 6. septembra. (TC.) Kakor je Izvedel »Intransigeaut« i* San Francisca, ao Izbruhnili v Tokio radi pomanjkanja živil nemiri OrožniStvo je bilo prisiljeno rabiti orožje.
— Parit, 6. septembra. (WoTff.) O po* tremi katastrofi na Japonskem so dospele te«le sove vesti: Francoski generalni kon* sul je nalcl smrt. Po sadnji uradni cenitvi maša število mrtvih v Tokio in Yokahami 240 tisoč, ranjenih pa 450 tisoo.
DOPISI
— Iz Bohinjske Bistrico nam poročajo: Naš kraj slovi po svetu po svojem lepem jezeru in bohinjskem siru. Bohinjska Bistrica in njena okolica Je Jako priljubljeno letovišče.   Zadnja leta prihajajo k nam poleg Slovencev sosebno Srbi in Hrvatje. — Širom naše domovine je znan tudi bohinjski sir s tukajšnjih planin. Izdelajo ga slednji dan 250 kg in sicer od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Delo počiva prav za prav samo dva meseca, t J. sredi zim«, pred Božičem in po Božiču. Naie sirarstvo je poslednja leta tako napredooalo. da lahko tekmujejo njegovi izdelki s slovečim švicarskim sirom ter pride mnogo našega sira na trg kakor ementalskl sir. Saj se pa tudi nič ne razlikuje od ementalca. Da tvori sirarstvo važno panogo narodnega gospodarstva, ki nam donaša lepe denarje, je pač jasno. — Ker smo v neposredni bližini zemlje lačnega Laha. se tod zadnja leta skoraj nič ne zida. Lah Je tudi kriv. da se*hi razvila lesna Industrija, dasi imamo elektrarno, ki ima še 150 k. s. električne energije na razpolago. — Letina bo sploh dobra: s polja, s senožeti smo spravili pod streho bogat pridelek. Pa tudi sadno drevje se Je dobro obneslo.
— Gorje pri Bledu. Dne 9. septembra odkrijemo pri nas na slovcnsen način spomenik v svetovni vojni padlim vojakom gor-janske občine. Izklesal sra Je radovljiški kamnosek in soglasna sodba vseh. ki so spomenik videli. Je ta, da se !e ž nJim prav posebno Izkazal. Na mramomat! ploSči so ovekovečena 103 Imena padlih domačthov-voiakov. Spomenik velja 20.000 dinarjev In so si zanj stekli največ zaslug gg. Jemel Cundrič, pletarski učitelj In predsednik Invalidov, župan in podpredsednik Josip Zaje, tajnik In blagajnik Jurij §tmnlc m Vinko Rožič. Gorjanci bomo ohranili te svoje domače znake vse večne čase v častnem spominu.
— Orfhor za MalgaJev spomenik v Onštanjo porfvlja vsa narodna kulturna In humana društva Šlr^m kralievlne, da prl-sosrvuleir* slavnostnemu odkrUJu spominske ploS^e pok. poručnika Prancetti Mat-gaju v Onitanja v MeJJšVl dolini. Slavnost se bo vrSIla 5. maja 1924. leta Drnštva. ki bodo prisostvovala, naj sporočijo po možnosti število svojih udeležencev do konca marca 1924. odbora v Onštanlu. da bo mogoče preskrbeti posebne vlake ob slavnostnih dnevih in vse drugo potrebno. Obenem pozivamo, nai se vsi bojevnMc! \z Maljrajeve čete pismeno zzlase pri Odboru za Malga'ev reomenik v Ouštanm. kajti na dan odkritja plošče bo Malgajeva četa zopet nastopila. Prosimo, naj blagovolijo ponatisniti ta poziv tudi ostali časopisi v nail državi.
— Za MaHrMev spomenik. Kot prvo prvo zbirko za Malirajev spomenfk v Ou-Štanju je prejel odbor od sledečih r*. nabiralcev: dr. Jan Turo, Msrlbor Din 25, Kotnik Rajko, OnštauJ D 20. fVan Stupica notar St. Lenard SI. Oor Din 169; Stanko Pnvlič Djevdjeliia Din. 355, Tranio Krisper notar Črnomelj Din 160; dr. Jhnko Lesko-vec, Dol. Lendava Din 50; Dravska dlv. ob!f»st LJubljana Din 944, na da'je so darovali sledeč! gospodje MfW Oset, Maribor Din 100; Franc DHenc, Škofja Loka, Din 100: dr. Ravnik. Maribor Dfn. 200. Skupaj 2?23 dinarjev. Odbor za Malgajev spomenik izreka tem potoni p. a. darovalcem najiskrenejšo zahvalo in se priporoča ostalim nabiralcem.
Julijska krajina.
— Slovenščina pregnana tudi s po-deželnfi sodišč. Sedaj je bil izdan tudi na sodišča po deželi na Ooriškem ukaz, da se Ima Iz vsakega razpravljanja Izključiti slovenščina in da morajo biti vse vloge na sodišču sestavljene izključno v italijanskem jeziku. To je nov velik udarec goriškim Slovencem v obraz. Ljudje ne znajo italijanski Tolmači in prevajala — to bo nov ogromen davek za naie ljudstvo. Ta sod-nijski davek in odprava slovenščine., to je nov neizbrisen škandal za Italijo, ki se tako rada svetu predstavlja za kavalirsko in kulturno državo I
— Dramatično turnejo po Julijski krajini priredi tekom septembra akad. društvo »Adrtjac Predstave bodo 8. in 9. tm. v Ajdovščini; 15 tm. v Idriji; 16. pri Sv. Lncljl, 22. v Postojni In 23. v Tllrskl Bistrici. Izvajala se bo tudi v deželi še nepoznana drama «Mrak« In burka »Na skoku« Kulturno delovanje med Slovenci se lepo razvija kljub vsem mnogoterim težkočam. Bralno društvo »Stol« na Srpenici priredi 8. tm. vrt.o veselico z vprizoritvtjo žalo-Igre »Vžitkarjl«. V Dobravljah na Vipavskem bo 9. tm. prireditev v korist »Dijaški M'tict.«
— O prenredhl cerkvenih okrožij v Julijski krajini razpravlja italijansko časopisje te dni zopet prav žtvahno. Namen je znan. Od goriške metropol i je sta odvisni škofiji v Trstu In Poreču, odpadli pa sta škofiji v Ljubljani In na Krku. V furlanski provinci sta sedaj dve metropolitanski cerkvi, goriška in videmska. Italijani zahtevajo, da stopi na njuno mesto oglej-skl patrlarhat, ki naj se obnovi in naj Ima svoj sedež v Trstu. Tako bi odpadla goriška škofija In ž njo slovenski nadškof, ki je Italijanskemu vročekrvnežu že zdavnaj zelo na poti kljub termi, da vrši samo svoj nadpastlrskt pesel In mu nimajo ničesar očita«.
— V Če*sočl na Bovškem so mladi fantje peli neko znano slovensko nestm. Nič hudega. Italfjanske meje se radi one pesmi niso pretresle. Karahinerjl, ki tma-jo nalogo, aretirati Slovence za vsako nl-čarljo, so prihrumeli v gostilno In odgnali •kupino fantov v zapore. Prijeli so t*idl župana.
— V Podbrdn še vedno spehajo potnike, došle Iz Jugoslavije, v poseben Železniški voz, ki ga prlklopfjo vlaku. V Onrlc! obišče ta vos zdravnik, ki pregleda potnike, predno Jih spuste s postaje. Na progi mimo Postojne pa nI takega posebnega voza za potnike Iz Jugoslavije. Kaj st vozi ravno skoz? podbrškl tunel nevarnost, da se zanesejo bolezni iz Jugoslavije. Pa le neke druze nevarnosti se boje. V Pod-brdu se vrši zelo stroao policijsko prezle-dovanje prtHaze Oorlčanov, ki se vračajo domov Občuti se prizadevanje policijskih erjranov, da bi našli kaj spod taki jI vera al! celo držav? nevarnega. Morda služI v ta svrho tudi omenjena zdravstvena skrb.
Razne stvari.
Spomni Rite se ..Družbe sv. Crila in Blsfofla"!
• Višnjevi mož. V Newyorku J« pred kratkim umrl kapetan Praak VValter. ki je bil znan kot »višnjevi mož« v Barnumovi čudesni razstavi. Ko so ga raztelesili, se je pokazalo, da so mošajani, srce m drugi organi višnjeve barve. Pravijo, da je trpel VValter. ki Je doživel 68 let, pred kakimi 40 leti kot Inženir v aektm avstralskem rudnik* na zastrupljeni. Ko Je otdravei pa i« saslovel kot »vtinjevl mol.«
C »Vr*«eva aripa«. V Rtchmondu v Ameriki se je pojavila nova bolezen, katero imenujejo »vragovo rripo«.. Zdravniki si zaman belijo glavo, odkod Izvira ta bolezen. Po Vlrzinljl je bolnih za to boleznijo nad 1000 oseb m mnoro jih je umrlo. Ljudstvo Imenuje to bolezen »vragovo gripo«.
c Ključ, kl otvori vrata v Ameriko. Preiskovalna kemlslja na slevečem Ellls Handu je zavrnila nekepa mladega Irca, katerega stanje ni odgovarjalo predpisom za vstop v Ameriko. Član komisije je zapazil v končnem razgovoru z Ircem, da visi ob r.jejrovl url k'juček, kakrSnsga dobivajo ca vseučiliščih vlsokošolcl, ki prestanejo posebno dobro stroge Izpite. Pri tem Ircu pa se je pokazalo, da je nepismen. Komisar ga je vprašal, kako da le prišel on do tega klučka. Irec Je odgovoril: Kupil sem ga, ker se ml je zagotovilo, da je to  ključ, ki  odpira   vrata  v Ameriko.
c Surove madžarske šale. V Budimpešti so hranili celo vrsto Izrednih Živali. Mnogo teh Je poginilo vsled surovfh šal s strani občinstva, ki pohaja v razstavišče. Ko so razsekall nilskega konja, so našli v njegovem želodcu debelo kamenje, premog, vojaške gumbe, ostre patrone in prazne Skatljlce. V Želodcu noja so dobili kose kruha z Iglami, ostre patrone in železne reči, ki so mu pretrgale čreva. Najstarejšemu pa v'jami v razstavnem vrtu so dali mlnium In Izmed aHgatorjev Imata samo dva vsak še po eno oko, dr.ire oči je raztreščilo kamenje občinitva. Tako se Že celo daljno vrsto živali. '-1 so stale drag denar, madžarska druhal uničila. Ravnateljstvo razstavllILČa postavlja straže, ali to ne pomaga nič proti madžarski surovosti; ki »hrani« dra*gocene živali s tem, da jim prideva k živilom reči, ki jim povzročajo pogin.
* V IzobUJn vmrl lakoto. V Essenu so našli mrtvega nekega, šoferja. Okoli njega je ležala slanina, klobase, kosi mesa, mesne konzerve, sadje, razna živila, cigar In tebaka na kupe, vhod k njegovi smrtni postelji je bil zabarikadiran s krompirjem In premogom. V vrečah je bilo polno suhega kruha. Tudi precej denarja so a^šll. Komisija je konstatirala, da je mož umrl vsled lakote. Skoro nič nt jedel. Suh je bil, sama kost In koža. Ker nlkdo nI vedel, zakaj si mož pravzaprav nI privoščil jedi, ko je Imel vsega v izobil'u. je rekla komisija, da je pač moral biti slaboumen.
—  »Jugosla^ insk3  Njiva.«  Iz:Sao Je br. 5.  ovoga  časopisa  sa  septecnbar. Na
prvom mjesta priopćena je Iscrpi'iva s*u-dija dra. P. §;siča: Kako je Je!ač:č postao banom?, keja nam u posve novom svjetla, na osnovu dosad nerrr's^upačrs'h Izvora. Iznosi Jedan od najvažnejših momtnate. naiera prspor*da. VI. Nazar Javlja se nizom soneta »Nnvi Pygma:ion«, a R. Kata-rMiić-Jeretov ekavskom pjasrnrmi »Istar* ska popevka«. Esej »B^aJse Pascal«, Iz pera dra. SkMc*, posvaoaa Je trlstosr'vdl-šnjlcl ovors hra nauko? mislioca. Ml'an Marienović počlnie tvoh1. studiju »VI. Na«, tor kao aaclrnc'ni picn!k« povodom tri* eest t grdila jlce njegovova pjesničkoga radi. r't-'TO Vilovič u n^voll »r>'-vm^ rođaci Iznosi jedan spocif'.čki t'p \z hrvatskog dro* štvenog života. Juraj PemeTov'č, d-*T>st aktualan članak »Nai unutrašnji ? 4Jtlčkt problem.« U »Preg^rdu« dr. V, Novak ocenjuje Vetramć-Držfćevu »žrtvu Abramo« vu« s muzikom B. 5'role; dr. B. VodnDc rrikazuje KlaiČevo knji^j »KniiJarsrvo u Hrvata«; đr. Pr. Tucan piše o svojoj novoj školskoj knjizi »Mineralogija i z^' -Ja«; p^red toga hna članaka o Visokoj PcdnsoSkoj SkoH, o č?.s^?!su »Mladost«, Euharist'jsk^m kongres'! Itd. — cJug. Njiva« izlazi dva puta mjesečno, a stoji za c'jelu godinu 120 Din; za pol godina 60 D{ Predplata 5a!Je se upravi: Zagreb, Ma-rovska ulica 30.
__ ■ - -»
P
ŽELEZNIŠKA NESREĆA  V NEMČIJI.
— Hannovvr. 6. septembra. (\Vo!ff.) Kakor poroča Železniško ravnateljstvo, sta trčil« slcirp«! dv« rlaVa, In sicer brzovlak, ki nrfhaU Iz Berlina ob 10. In je od^el Jx Hannover« proti Himmu in brsovlak, ki je prišel iz Draždan In vozil v smeri proti Hammu. Dva vagona sta popolnoma raz« bita. Oaebni in tovorni tir sta razdejana. Do sedaj je ugotovljeno 10 mrtvih in 15 ranjenih. Podrobnosti še niso znane.
— Zgribfla se je alata darnska tira. Pošten najdlteli naj Jo odda proti nagradi v opravi nSiov. Naroda«,
— Nasla se Je man'?a svota denarfa. P~bl se pri tnoetn!Jk^m mojstru g. Avgustu P a v 1 e t u. Vegova ulica 10.
— IzgithHa so le torbica z rdečo listnico, v znesku !7<">0—1800 bffl ^d Južnega kolodvora pr^tl Dunajski cesM. Oospo* svetskl cesti In dalje po cos*! do RadovlJV ce. PoštPn najdite1! na} jo odda p™*! dobri nagradi na Poljans-d cesti St. 5/L Logar.
— Zatekel so Jo bet lovski nos z rrtJ irvlml Beami DoM se Novi VotJatat It 11.
— Našlo so Jo p"»r moškfh rrkav'C. Naslov pove upravnišrvo »Slovenskega Nareda.«
— Zgubil se fc kostrntt črn, stnr 4 mesece. \T©den 1300 kron. Ki^r ga m'de naj to nnrnnnl Poljanska cesta 55, pri me* sarju Žabjaku.
Olovni nređi!%? KASTO PUSTOSLnM$H&
Odsnvorni nrednik; VALENTIN KO P IT Ali.
MI [Sili! IH
?e odlikuje posebno s svojim ugodnim, osvežujočim vonfem porablja kot parfum in z Izrednim hom za negovanje obraza in tel
Cena 1 / Din 150*— »/i/ Din 80/— oico je prinesti seboj.
Parftiinerifa
LJubljana, Mestni
Uran
trg 11
„Đassfnrj"
9132
5 ton, rabljena in popolnoma v redu na prodaj. Več pove Grelnitz, d. <L Zagreb, Ulica Račko ga 3.
Cele opreme
u neveste, In entlanje
izdeluje točno in solidno novo-otvorjena Izdelovalnlca
P. Jančigaf«
Lfubtiana, Resi leva cesta 29/1 levo
Hnleta pisirai ftrzeolek S So.
d. I o. z. Cel j o, Kralja Petra cesta 12 ima na prodaj: Hiše, vile, graSČIne, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva,  gozdna  In veleposestva, žage, mline itd. 9131
Posestvo pri Celju
3 orale gozda za posekanje, 3 orale polja, hiša a gospodarskimi poslopji, travnikom In vrtom na prodaj. Več pove Fran KO RUN v Braslovčah. 9242
Biziilie m kuverte
priporoča
G. F. Jurasek
Ljubljana Nfcavtfl Uglaivjan ter poaravlfaaa glasovJrje in harmonije, Spedjelno
strokovno in ceno! ■■■■■*■■■••■■■«■■■■•■■■■■«■*■■
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska cesta it. 3.
Krtvet, stavbni, felsatarntkl hi stresaj
Mesar, lastilaclle ladesedef.
tepnia iirtisviiltf. EftsiiJIi is Utiatmziprm
Udelovanje posod iz pločevine za firnel, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (SKatle) za kor.serve.
aeoioaosopcsoi
v LJubljani.
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
dnina io.l tovarna t Sta. »a posta Domtalo.
Prevzemalo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vaeevič 1 Tdan v LJubljani, Pre-iemeva ul ca 1L 5. •pralamaaja w ara do« Zaloga v Celju. Gosposka ul. 4. Vzotd se vidijo na velesejmu pa-tlljon L predal 497, pri vbodu prvi na desno.
Zveza z Afriko ali Orijentom,
Kateri vnanjlh sejmskih razstav-Ijslcev aH obiskovalcev je v položaju oskrbeti popolnoma samostojno delajočemu ELEKTRO-MONTERJU zveze z Afriko ali Orientom, da bi dobil tam službo ? Zna nemlko in francoska — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod ..Elektromonter 9296" S29S
Ruše pri Mariboru,
izdelovatelj vsakovrstnih damskih in moških oblek.
Specijalist za izdelavo vseh vrst usnjatih oblek, klobukov
čepic torbic itd. Postrežba točna.
Nizke cene I
8 čevljarskih pomočnikov
i odre jeva! ca (Herrlchterja) za močna dela licem. Hrana in sta-novan'e v h'U. Vj nina se povrne. F. T u čok, Sirač (Slavonija).
1
Gillette. Mem itd., se sprejemajo v električno brušenje v par :u meri jI URAN. Mestni trg 11. Zunanja naročila hitro in točno. 9026
Zigia opeka
normalno in močno igana, priznana najboljša kakovost se nudi vsaka množina po dnevni ceni.
R. SmUlowaklf arhitekt In mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. — Rimska cesta 18.
Zaton* na drobno M Opakarakl oaatl t#» 7915
Lasne ~ mrežice
enostavne in dvojne, nadalje svilene »Športne* v različnih modnih barvah ter vse po* trabUlo« m naskiruila priporoča
parfon Jiraof,
LJuhijaaa - Pod TraaCa It 1
„Aikadonf1
ZOBNA PASTA, USTNA VCr     ZO^NI PRAŠEK.
D bJ ac povsod. ^'•11 zaloga drogerija A. KANC. Ljubljana. 7964
f «11   «8 »3 r!t J ^TalTr?*
k SelHii
Robes et Confection
Kongresni trg
%a^ o»i
Prepričajte se,
da jo «**
- Žaba -
to, kar je bila svojčas Vydrovka.
Zahtevajte vzorec v pavilj. „Ea št. 107
: : Zagrebška : : pivovarna
priporoča svoj *>io
najboljši Izdelek
Pariju u imi iratei
Trgovina
dobro vpeljana na Jako prometnem kraja se z opravo pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe na upravo SI. Nar. pod .Veliki obrat 9106*.
s Industrijskim tirom v najlepši legi te ceno proda.
Tavesr & Svetina!
Ljubljana, Oosposvctska c«ata 6
liro karaiSa Dflioo ioiai
„UNI0N",
tovarna kandltov in čokolade Zagreb.
Ljubi J. vel esej m paviljon L 409
Brzo* brzo
na vlak v Celje v veletrgovino Ct* Slermeokl, kjer kupite letos
sykno
r~ ta moške In volneno ra Žentka obleke, parhent, belo, pitano ln rjavo platno, kavor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem Interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poakusi kupiti v veletrg. R. 9TCRIBC0KI, Celje. Trgovci engroa-rene.
Nove vinske bačve
od 23—700 lt prvorazredna Izradba, vsaka količinu odmah, uz cijenu ed Din 176*— po hi gore.
Skladišne bačva
od 20—50 hl, sa vratima i patentnim zavorom, uz cijenu od Din 98 6-— po hl gore. po« stavno tvornica nudja : 8*|rra-»teka tvornica baćava af. d. laf reb. Zastupnik: LJ. Jetnrić. MariBor, Popovlćeva uL 7. 7222
za tanin, razrezan na 120 cm *n debeline od 30 cm se kupi vsaka množina po najvišji dnevni ceni. Ponudbe z navedbo cene in množine franko vagon je poslati na upravo Sloven. Naroda pod .Koslaa>r  fes 600/9040.
Pariš :n 15 Rue du Louvn
Francuska parfum alfa
Bezhlbra kakvoća Valaaltfiantna oprema Prlmiaftne cilene
Za itiltflM IjubdMkoi vajatajma
aosletlis Ki centralnu zaimu za Jueosfav!]u
m m m m
Rl zalihu u UuMlaai:
ti
Št Icabufgova ulica, nasuprot polta
ordinira zopet
redno od pol dveh do treh pop,
Posftclarskog 9569 operatenra
vješiog Pras- i Auftopp!erma«cm> nen, tt za mješovitu robu traži:
Amerikanska radiona^
Zagreb, NlkoUćeva ulica 7 ... ■ ■-—— m
Pohištvo
kakor : spalne oprave iz trdega in mehkega lesa, kuhlnjake oprava prodajtm po nanižjih cenah. Sprejemam tudi vsa naročila: Jedilne oprave, pisarne, trgovske opreme itd. Za Izvršeno d« o se Jamči.
JoalTi Aidlovio,
taloga pohištva, Komenakega ulica It 2d. — Strojno miiarstvo : Kar* lovska cesta 32
]h prodaj
ataHi
tvrdke LANZ, 25 HP, v zelo dobrem stan.u, nahaja te še v obratu, kjez ti }o Intrreaentl lahko rgle-daje. NmIov pova uprava Sloven, Naroda. ft&M
93
4
15
6
6
Stran 8
•S I O V r* N S K I   NAr*MM>«  dne 8. septembra 1923.
Stev. 205.
uprav« prlloli
1 cfli
IT1HLI OGLASI
Motorno kolo
• priklopnim vozom pro* da po ugodni ceni tvrdka Kenda, Ljubljana.
Otročjo posteljico
a predalom prodam. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9550
Otroški voziček«
dobro ohranjen, naprodaj za 700 Din. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«, 9543
Motorno kolo
DK\V in več National Cassa Register ceno na* prodaj. — Sv. Petra cesta 43 (Pračck). 9577
Motocikel
K.S. dobro ohranjen, dobro idoč, se po ugodni ceni proda. — F. Smol, Vič*Glince 6. 9575
Elektromotor
9% KS. 220 V, za enako* memi tok znamke »Kol* ben«, dobro ohranjen, se ceno nroda — F. Smol, Vič-Glince 6. 9574
Kuhinjska mizna postelja
(Tafelbett) se proda. — Sv. Petra cesta 53, I. nad* atropje. 9566
Motorno kolo
• priklopnim vozom na* prodaj. — Ogleda se v garaži »Rosa«, Poljanska cesta 69. 9359
Lekarna
»e proda ali da v najem na dalmatinskem otoku. — Ponudbe na: Buccich, Trst, Pfazza S. Caterina Nr. 4. III. naatr. 9542
Psa »Doberrnana«
14 mescev starega, pro* dam takoj radi preselitve.
Ponudbe pod »Dober* man/9564« na upravo »SI. Naroda«.
Naprodaj s
4 fotelji, zofa, več postelj, kvačkane jope, Šivalni 8+roj, miza in drugo pri Mariji Jelenič, Stara not l/I, Trata 3. 9527 *■ ■ ■
Prodam hišo
blizu Ljubljane po prav ugodni ceni. Pripravna tudi za kako tovarno ali trgovino. — Naslov povt uprava »SI. Nar.«. 9554
Lokomobile
vsake vrste in velikosti, nove aH rabljene, vedno na izbiro. — M. Mihor, Ljubljana, SlomSkova 7. _9446
Osebni avtomobil
se vsled preselitve v Ino* jrematvo jako ceno pro* da. — Informacije daje Inž. Mihor, Ljubljana, SlomSkova 7. 9447
Puch-motor
2H HP in pomnini mo* torfi znamke Cockerell, •/« HP, po nizki ceni na* proda}. — Avto — Flor* jančič — Ljubljana. 7636
Prodam novo hišo
(tri sobe, kuhinja, shram* ba, klet in hlev). Pri hiSi je vrt, sadonosnik. njiv« In travnik. Cena ugodna. Schneider, Devina, Slo* venska Bistrica. 9312
200 let stare gosli
naprodaj.   Izdelek Joaif. Quarnerlu  feclt Cremo na.   prej   last   G. Gi rardi. — Vpraša se v Ma* ribom, Koroška cesta 106
9556
Prodaja velikih vinskih bačva
(od hrastovlne). U veli« ćini 20 do 40 hekta 1 ko* mad 60 hekta 13—15 komada u količini preko 400 hekta, rabljene, u dobrom stanju, prodaju se uz jeftinu cijenu ab podrum ili ab željeznička stanica Zabok (Zagorska sVljeznica). Upite slati na vlastnika: Franju Hikeca, Krapina. 9329
Prod« se hiša
z 1035 m* zemlje. Pri hl« brajde. Lepa lega, deset minut od Celja. — Poizv« se pri: Franc Sodersnik, Lava 19 pri Celju. 9383
Železne okrogle
stopnice
(Schneckenstiege) 3 me* tre 80 cm visoke, kom« pletne, — proda Simon Kmetec, Kolodvorska uli* ca st. 26. 9525
Za filateliste!
Prodam zbirko nad 1000 različnih, samo dobrih znamk   celega   sve*-* —
Dopisi pod »Cena ' dinarjev/9475« na l^.avo »Slov. Naroda«.
Prodam
veliko množino vinskih sodov in 5 močnih hram* nih sodov po 40 hekto, za pivo. vino ali žganje. — Auguitin, Ljubljana, Sp. SKka, Jernejcva c^« *t. 237. 9268
Krasno jelenovo rogovje
z 12 odrastki (Zw6lfen* dar) in par lepih starih uhanov za narodno no5o iz zlata iz cekina napro* dnj. — Naslov pove ur»r. »Slov. Nar.«. 9293
Parni kotel
za centr. kurjavo, parni stroj 45 HP, predgrcvsfi. Omenjeni predmeti so že bili rabljeni, vendar pa prav dobro ohranjeni. — Kdor se zanima, se naj ob'-ne na vratarja bnt-l«. »Slon«. 9489
Hiša,
enonadstropna, bl?zu gl. kolodvora v Mariboru, za vsako obrt pripravna, električna razsvetljava, vodovod, velik vrt zt zelenjavo, se radi selitve ugodno proda. Stanova* nje na razpolago. — Po* jasnila daje Franc Mari* nič v Mariboru, Kaciia« nerjeva ulica 17. 9465
Prodffm konja,
4 In pol letnega, svetio* rjavega, ca. 15 pesti viso* kega. Izvrstne krvi ter kobilo 3 In pol letno, anglefiko^arabako. temno* rjavo, plemenite krvi. — Oba Izvrstna dirkača, brezhibna za vožnjo in pod sedlom. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9070
Obiskovalcem velesejma in trgovcem!
Vsled velike zaloge prodam razne trgovske kn ji* ge, pisemski papir v ma* pah In Ikatljah. svileni in krepnl papir, kuverte, razglednice, razne svinčnike (olovke), lolske po* trebičine Itd. na debelo po izredno nizkih cenah. — J. Pevalek, Ljul liana. Židovska ulica. 9277
Hiša v Šmarjeti
St. 32, zidana in s opeko krita, tik farne cerkve, pet minut od Rimskih toplic, se proda Prostra* ni lokali za trgovino, oho* kana klet. Štiri sobe in kuhinja v priMl?Ju. Spo* daj In v podstrešju Se tri sobe, vrt za zelenjavo, sadonosnik In drvarnica. Ponudbe sprejema last* nik Janez Bider, poaevt* nfk In gostilničar, Kokar-je h. It. 28, p. Mozine.
9300
Xi»*m
Foto-anarate
in k tem spadajoče pred* mete kupim. — A. Ras* berger, Sodna ulica It. 5. _ 9414
Kupim hišo
v Ljubljani aH predmeet* ju. — Resna ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Kupim dobro /9454«.
Kupi se mala hiša
a tremi sobami in priti* klinami. — Ponudbe pod »Zmagoslava 9444« na upravo »Slov. Naroda«.
Gramofonske
plošče
zamenjam m kupujem. — Razbite hs doigrane ne sprejmem. — A. Rasber* ger. Sodna ulica 5. 9414
Vsakovrstne pile In raspe
Izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah Ivan Figar, pila raki mojster, Ljubljana, Hre» nova ulica 19. 8633
črešnjeve hlode
(necepljene) kupim ne izpod 30 cm debeline več vagonov pod pogojem, da je figa za takojšnjo rezanje v bližini. — Ponud* be od emb, franko al m« čajne žage na tvrdko: P. Higersperger. Celje. 9383
Stavbno parcelo
za enodružinsko hišo v izmeri 600 do 1000 m* v zdravi In pripravni legi ln ne predaleč od mesta kupim takoj. Letati mora ob porabni dokončani ce» sti. ob mimo napeljanem vodovodu, kanalizaciji h električni razsvetljavi. -Ponudbe pod »Parcela 9572« na upravo »Sloven« skega Naroda«.
Kuoim takoj
novo, staro, v zidavi se nahajajočo vilo ali eno« družinsko hišo a štirimi sobami, kvbinjo, kopalni« co in pritiklinami, z elrk* trično razsvetliavo, vodo« vodom in kanalizacijo. — Pogoj: takoj prosto sta* novanie in samouporaha hile. Prekupčevalci se ne honorirajo. — Ponudb© pod »Fnodru**nska W571« na  upravo  »Slov. Nar.«.
Primernega r*esta
v trgovskem ali Industrij* skem pod Min ISce dlolo-mi-an absolvent trfovnVt šole. — Ponudbe na Alo« ma Omnanv, Ljubljana, ood »Slovensko, ncmf'n, francosko«. 9573
I  Stanovanja f
p» »M»......*»♦« »•••♦PJ
Dijakinja
se sprejme na stanovanje In brano. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9534
Dva dijaka
nižjih razredov srednjih šol se sprejme v vao oskr* bo. — Naslov pove unra* va »Slov. Naroda«. 9528
Sobo
ra dobo več let iSce soli* den gospod. Plača pol leta nanrej. — Ponuobe pod »Naprej/93^4« na upravo  »Slov. Naroda«.
Diisk
se sprejme na stanovanje in hrano s vao oskrbo pod ugodnimi pogoji. — rJeslov pove uprava »*fl. Naroda«. 9393
Dve ftosnodični
ilčete meblovano skupno sobo ali vsaka svojo. — Ponudbe pod »SVupna 9464« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Mesečno sobico«
po mofnostl s posebnim vbodom ln hrano, H če gospodična. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Imam sob Ieo/9459«.
Dva ali H d<f *ke
ntf jih razredov sprejmem na stanovanje In hra* no v sredini mesta. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9452
Prazno sobo
v novi ali stari b?« »če gospa, ki ta ves dan od« šotna. Najemnina po« atre naka stvar. — Po* n"dhe pod »Prazno 1923 9314« na upravo »Slov. Naroda«.
Hišnim
ooaestnlkom I
Tičem sa 5000 K mesečno stanovanje v LJubljani v stari hi«, obstoječ« hi testih sob In nritrHtn, — Dr. A meje, Gradišče 4. Ljubljana. 9995
Dijakinja
te sprejme na hrano In stanovanj« v bližini uči« teljilča pri boljši rodbini. — Naslov nova uprava »Slov.  Nar.«. 9461
Na stanovanje«
ozir. kot sostanovalec se spre3ine gospod. (Elektr. razsvetljava). — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9510
Naslovi
dobrih in zanesljivih sta* novanj za dnaVe in dM*» k in le ae dobijo pri M. Lit ar. Polianska cesta *7. vila?  »Bergman«. 9203
Dva dijaka
nižje gimnazije ae »prej* meta na hrano in stanovanje. Električna luč. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9539
Iščem sobo,
opazno ali meblovano. — Daiem poduk v franco* Ičini in nemščini. Lasten klavir. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9558
Sobo išče
dostojna oseba Iz boljše družine, zelo mirna, ev. rudi s prebrano, proti do* bremu plačilu. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« pod »Nujno 1*9570«.
nižjih razredov sprejme v vso oskrbo boliŠa rod* bfna nasproti realne gim* natvfte. — Pl«m»ne ponudbe pod »Priden ^535« na upravo »Slov. Nar.«.
MeVovaca
mesečna roba
lepa ln snažna, z električ* na razsvetljavo, se odda Izk! lučno le mirnemu ln solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava »>Sf. Naroda«. 9523
Mesečna sobica,
lična in snažna, z dvema posteljama in posebnim vhodom se takoj odda s hrano ali brez hrane. — Naslov pove un^a« va »Slov. Naroda«. 9533
Stanovanje
s hrano
v bližin Tabora ilče s L oktobrom gospodična pri
mirni stranki. — Pon^d* be pod »Mirna 100/9455« na upravo »Slov. Nar.«.
Meblovana soba
(velika) in prazna soba te taVoj oddasta. — Pred* nost ima oni, ki plača pol leta nujemnino naprej. — Ponudbe pod Takoj '0529 na  upravo  »Slov. Nar.«.
Lepo stanovanje
v vili z vrtom, blizu Rol* rika. se zamenja za sta« novanje blizu stolne aH eerkva ev. Jožefa, ozlr. na Poljanski cesti. — Ponudbe ood »Pod Rožni* kom /0492« na upravo »SL Naroda«.
Stanovanje,
prijazno ln zračno, v bližini dolenjskega kolodvo ra. obstoječe iz dveh sob, kvblnie, predsobe ln vseh pritiklin, tudi pralnice tei souporaba vrta, se takoj zamenja proti enakemu ali večjemu v sredini me* sta. Narančneiše informa. eije v Krojaški ulici 5, prvo nadstropje od 6. do 8. irečer. 9547
sjseasssaasassssssssei 'Bi
Službe
Kore&nonden ttnf a,
samostojna, s pisernrfko prakso v nemščini in hrvaščini brezpogojno p*v» fektna, dobi dobro pla« čano mesto v tovarni klobukov v Subotici. — Ponudbe je poslati: Ljubljana. Velesejem paviljon »T« 388 ali pa direktno na tovarno klobukov, Subo-tlea, T-enopiske imajo prednost. Tam so spre j« m« tudi perfektna knji* govodkinja   a večletno
rkso, velčo nemščine hrvaščine, takoj. 9303
Ofllaaom do 30 Din S*—f veaka beseda SO s davitino vred
Sprejme se takoj
prvovrstna modistinja in učenka v salonu Mirni Sark (palača Kreditne banke). 9457
Trg. pomočnik
železninar, manufakturist in Ipeeerist Uče službo. — Ponudbe pod »Stalno sb'žbo/9497« na upravo »Slov. Naroda«.
Službo h??nika
v Ljubljani ali okolici lice državni nameščenec, oŽent**n, brez otrok. — Ponudbe pod M. J/9363 na upravo »Slov. Nar.«.
Išče se dekle,
ki zna kuhati in opravljati vsa druga hišna de* la k mali družini proti dobri plači v Ljubljani. — Naslov pove uprava »Naroda«. 9342
Izvežbana pisarniška moč in vajenka
se sprejmete takoj. — Pi« amene ponudbe: L Čeme, Ljubljana, Dunajska ce* sta It. 28._9184
Prodajalka
za špecerijsko trgovino se Išče. Prednost ima dotična, ki zna dobro Šivati in likati. —- Več se Izve pri T. Modic v Novi vasi pri Rakeku. 9478
Primerne službe
išče, oziroma želi preme« niti službo gospodična z dveletno prakso. Službo nastopi lahko takoj: ev. tudi na deželi. — Ponud* be pod »V. P./9536« na upravo   »Slov. Naroda«.
Išče se vsestransko izurjena šivi!?a
veSča samostojno voditi modni atelje kot kom* panjonka ali proti dobri plači. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Izurjena /'9451«.
Gospodična
fell mesta za takoj kot blagajnbTarka v kavarno ali restavracijo; event. bi sprejela mesto k otro* Vnm. — Vpraša se vsak dan od 10. do 11. ure. — Naslov pove uprava »SI Naroda«. 9472
Kot sk!*d?ščnik
delovodja ali kaj slične* ga želi vstopiti mlad po* spod k večjemu podjetju, ter bi posodil tvrdki nro* ti nizHm obrestim od 50 do 1000 dinarjev — Po* ni'd?>e pod »Nizke obre* sti^^O« na upravo »51. Naroda«
Koresoon d en tin j a
ftče primernega poaTa. Vešča je slovenskega, itali ianskega ln francoskega jezika ter sloven« s Ve stenografije in stro« jeoisja. — Ponudbe pod »Začetnica ^418« na upr. »Slov. Naroda«.
i
Izvežban
inštruktor,
ahsolviran akademik, z I »vrstnim znanjem srho* hrvsSčine, nemščine, fran« coSčine ln italijanščine, i 5 € e inštrukcij za vse predmete. — Ponudbe pod »InStniktor/9428« na upravo   »Slov. Naroda«.
Kateri denarni zavod
sprejme popolnoma vpe* Ijanega uradnika ■ pol-d*-vgo l^to bančne pra« lra«? SrednJeSolska Iz« obrazba. dober organiza« tor. — Dopisi na upravo »Sl^v. Naroda« pod »30 let/9474«.
Katera tvrdka
•prejme bivSega trgovskega poslovodjo Vot potnika ali zastopnika. Je samec.   Inteligenten ter
Rreprl Seva len govornik; n   nastop, neoporečna preteklost   Najraje za
predmete kolonijalne bran že, kemične izdelke, kandlte ete. Reflektante prosim za osebni razgovor.   —   Ponudbe pod
»Obojestranski blagor 9424« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Mlada gosoodpca,
naobražena, dobro odgo* jena, traži mesto k deci. Voljna je instruirati ni* feškolce. Reflektira na minimalnu plaću I0O Din mesečno. Prednost Slove* venija, manje mesto ili selo. — Pom«de na upra« vo »Slov. Naroda« pod »Jadransko more/9371«.
KoresDondentinja,
vešča slovenskega, nem*
škega, italijan«krga in frar.cnskega irzika ter strojepisja. išče službo kot začetnica tudi brez* plačno, za taVoj aH po* zneje. — Ponud" - r^d »Vestna in pridna 9i 19* na   upravo »S-ov Nar.«.
Gosood'čna
z večletno odvetriško pra' so, popolnoma veSča slovenslega in ncmš'cega jezika, korespondence, si. stenografije in «trojcp:s* j a, išče mesta; najraje kot korespondenttnja in strojepiska. — Ponudbe pod »Oktober/9302« na upravo  »Slov. Naroda«.
Šcier (mehaničar)
za luksuzni auto, vješt, pouzdan, trijezan, čedan i zdrav, oženjen bez d je« ee, može od 1. oktobra t. g. dobiti u Zagrebu stalno namjeStenje uz dobru plaću i krasan stan. — — Ponude sa naznakom dosadašnjeg službovanja i uz curriculum vitae na poštanski pretinac 41. Zagreb. 9503
Stenotirristinja,
izurjena v strojepisju In stenografiji, vešča slo* venskega, nemškega, ev. srbohrvatskega jezika, se i?če za takojšen naston v večje tovarniško rod* jetje pri Ljubljani. Ozi* ralo se bo le na prvovrst* ne moči z večletno pra* k«o. — Ponudbe s pre* pisi spričeval, referenca* mi In sRVo je nasloviti pod »Mari i?vost*M15« na upravo   »Slov. Naroda«.
Za večjo trgovino
z mešanim blagom v pri* jetnrrn nrometnem trefu na d*želi se Išče starejši, popolnoma usposobljeni poslovodja, ki nal bo tudi v knjigovodstvu fn ko* respondenci vešč Oni. ki bi imel veselje In sred* stva. da prevzame morda nomeje trgovino v na* i^m. ima prednost — Ponudbe Je nosUti pod Poslovodja '0"56R na upra* vo »Slov. Naroda«.
Veš-^^k v
knjigovodstvu,
absolutno zaupna oseba, nudi trgovcem, večjim obrtnikom ln drugim podjetjem atrokovne na* svete za vpeljavo trgov* skega knjigovodstva po Italijanskem, nemškem ali ameriškem dvostavnem načinu ter v vsakteri medsebojni komhfnaciii, kakor Jo zahteva dotični obrat. V ta namen gre tudi izven Ljubljane. — Pr^vzam* nadalje redno aode^ovanje in stalno kontrolo fe vneljanih knfgovodstev, nujno ae* stavo bilanc, reviriio po* sebno zamotanih slučaiev In druga strokovna dela. Honorar po dogovoru. — Ponudbe pod »Veščak v knjigovodstvu« na Alo* ma Oompanv v Ljubliani. Kongresni trg 3. 9375
hm
Zastavice«
tatep&e ta »rečotov In Mffvo poitn priporočs M Tlčar. Ljubljana. 8109
Razne vožnje
ae sprejmejo (za drv, va, premog, moko in dru* go). Cene nizke. — Ve* gova ulica 12. 9561
Hotooki
sedem mesecev star, se odda za svojega. — Na* slov nova uprava »Slov. Naroda«. 9557
Ne V 38/23.
Dražbeni oklic.
Dne 11. septembra t. L eb pol 10. uri se prodajo ▼ Ljubljani. Frančiškan« sks ulica St. 10 na Javni dražbi obleke, tehnični inštrumenti, knjige, trlie pontoni itd. 9501
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih se dobe in poprav!'a io pri Fran Repicu, LjuMia* na.  Trnovo. 9110
Iščem
dobro gostilno r n^jem aH na račun v Ljubljani a1 i okolici. — Naslov no* ve npr. »SI. Nar.«. B553
Dežnike
popravlja to<*no, solidno *er ceno Anton Pavlin. Stranska pot 17, Trnovo.
°4u3
£oVrc zvezde in šolske oot**ebšč:ne
na d'hclo rajccneie pri L. Pcvaleku, Ljubljana, Židovska ulica 4. 8568
Šivilja
sprejme v delo ženska in mr^ko pcril'"": t"di za tr* govtno, — Naslov pove uprava   »Slov. Nanula«.
9565
Rabljeni
nisalni stroji
naiboH^ih znamk, dobro popravi ieni, na prodaj. Ant. Rud. Legat, Mari* bor. Slovenska ulica 7 — Telefon 100. 9530
Družabnika
5 100 000 Din išče dobro vpeljano trgovsko pod« jetje v Ljubliani. — Pi* smrnr ponudbe naj se dopoSliejo na postni p-e« dal 152 v Ljubljani. 9456
Fižol
(bokinc, mandalon, kok) ( jabuke treba veče kvantume postepeno Agentur*
ni 1 komisionnlni posao Pavao Fiorelli, Senj fflrv. primorje). 9546
Trgovci, tovarnarji Docjetniki pozor!
Par konj za stalno se odda ra dnevno ceno z raznimi vozovi. — Na* <lov pove uprava »Slov. Naroda«. 9560
Lc<~ons franepises!
EngUih lessons! Nemške uvel (Po 6 Din ura). — Zbliževanje od 10. sep* tembra od 10. do 2. ure. — Ljubljana, Dunajska r^sta 9, L nadstropje, desno. 9245
V oaviljonu »G«
št. 235 na velesejmu je rarstnvljen domač iz^m, ogrevalni aparat »TO* PLODAR«. katerega na* kup vsakomur toplo pri* poročamo. — R. Nipič in drug. 9440
ModSstka Pavla Ogrinc,
Oosposvctska cesta 121 se priporoča cenj. da» mam ter sprejema vsi v to stroko spadajoča dela. _Q340
Vsakovrstne
č^vVe. f*nripfe«
športne Čepice, bombaž in volno ra pletenje vseh barv nudi vedno nai» ceneje: Razpošilinlnica »Konkurencija«. Ljubi ii« na. Zfioraja SlSka. 8159
Barborič-ZnvTŠan,
modistariia In preobliko. valnica, Ljubljana, Mest« nI trt? 7 — Velika zaloga klobukov, nakita in nr>» dist. potrebščin. Preohll* kujejo se klobuki za da* me in gospode po najno* veisMh vzorcih. 9116
Mizarska dela
in parketirane pode izde* luiem solidno ln po naj« nižjih cenah. Se priporo* Čum slavnemu občinstvu Franjo Zganjat, Stolice pri    Ljubljani (bara!a>
9041
Lfnblianske
tov gostilničarje, hlSne posestnike in prijatelje vljudno prosim, da mi omogočijo povratek v Ljubljano s tem, da mi preskrbe na prometnem kraju adapt. lokal za go* stilnico ali vinsko klet s skromnim stanovanjem, toda brez koncesije. Posebej potrebujem skladi* fiče za shrambo dveh va* gonov pohittva. Za pro« dati imam dva rezervar* ja iz trdega lesa po 16 hektolitrov, pripravna za žganjekuharsko sadje ali vino ter prvovrstni ne« okovani voz »gig*. — Avtf. Zajec, hotel »Stol«, Dobrava*Vlntgar, p. Je* se niče. 9319
Gosli ooučuje
b i a. ' i učitelj »Glashene Matice«. — Naslov pove uprava »SI. Nar«. 9313
Konserviranje sadja in povrtnine,
k»iice slovensko in hr# vat*ke izdajo, prodaiaio knjigarne ter Zupane, okrajni ekonom v Ptuj u CVna 16 Din._9073
Telovadni zavod,
v katerem se goji masa* 79. in telovadba ra okre« oitev in razvoj telesa ter da se prepreci skrivi je* nie hrbtenice. Zavod se nahn;a v Stritarjevi ulici št. 7 1, zadnji trakt. 9404
Tomaževa žlindra,
zajamčena, visokoodstot« na. se dobi po najnižjih cenab pri Kmetijskem tr*
govskem druStvu D lonić ft Comp., Trst. Raf* fineria  7/1.  — Naročite, ln prepričali so boste. __ 9053
Traži domaću hranu.
Viši bankovni činovnik tra/.i dobru domaćn hra» nu kod bolje obitelji, po mogućnosti u sredini mje*
sta. — Ponude slati na
upravu »Slov. Naroda« pod Bančni uradnik 9551.
Manufaktura
Krisner,
Pridelovanje vate. Ljub« ljans. Rofna ulica fit. 19. — Prideluje ln ima v za* lo^i vse vrste pamučne vate. Za odeje, krznar* stvo, bandažlatc in kon* fekcijonarjo. 9223
Zastopniki
r« nabavo drv, opija, mo* du. krompirja, sena. se* men, otrobov Itd., In ra prodajo semen, umetnih gnoiil. južnega sadja itd., sc iščeio proti 3?S provi* ziie. Obrniti se pismeno ali uarmeno na Kmetijsko trgovsko druStvo D. Ro» Icmld & Comp., Trst. Raf« fineria 7/1._ 0051
V najem se odda
pekari ja in trgovina pri industriji, ter v sosedni ulici pri kolodvoru, kdor ?eli sam graditi po načrtu trrfovino ln mesarijo ali obrt s čevlji, dobi porabo prostorov za več let. kjer je že nekaj rnateriiala zraven in dam jaz želez« no roleto za vrata in ves les. — Naslov pove uprn* va »Slov. Naroda«. 9466
VSAKO: VRSTNI KR0C131ĆNA:
#fiC13AUTETB £30¥0»S"TI
0O33©©©©
specijalne zaloge ta* petniških Izdelkov.
tirna vseh Trst, morska   trava In vel v stroko spada« Joči predmeti. Točno in solidno delo
po naročilu In popravila«
Priporoča so
Rud. Sever
tapetnlk in dekorater
preje BRATA SEVER G-spe svetilen cesta 0.
CD ■
0
■
0
■
o o o
Pnmjtpe^^ 0
cfoaa £egat  ""^J 2
Maribor, Vrazova nl/ca 4, tštefon inierurban 343. Nadomestni deli ta pisarn, stroje vseh sistemov.
o
Prodaja posode
porcelana, emajliranega in luksusnega blaga.
Priporoča ae
Ana Kus, Ljubljana, Resljeva c 4.
Ogenj
pogasita Ser m ara obvarujete takoj a svetovno niVe originalnim
,,MINIMAXU
rolalai fssiin'm ao«fatomp ksterl r* Ido prirojen in Ofenl brex uporabe vode tskoj pogasi. Po-»asnl'a daje samo .Generalno zastopstvo 2s Sloven« o*. Ljubijsn . Resljeva cesta. 9076
«1
u
Uelepođietie se proti
na Stijrnkem blizu Konjic Obse?* okoli 24 ba gozda, njiv, travnikov in vinograda, 4 stanovanjske b'5e. 2 viničariji, velik umetni mlin, pekarno, polnojannenik, električno Centrafo, vclc*rpov!no l lesom in defeln ml pridelki, tovarno za poh-stvo in zaboie, vse i stroji in vso prltikllno Lega je ob železnici, ki se gradi. Uporabiti se da vodna si's do 140 H P. Pokrajina je bot;sU na lesu in viru Prodaja se vrli le vsled družin«k!h razmer. Irvormarlje in posredi vsnia vr$l notarska pisari* v Konjicah.
IMaUMUUrannNalUalMaiaa*
štev. 205.
sluvcnsm nakuu  ane o. sepremora rara.
Jvan pakiž
Ljubljana,
Stari trg St 20 Velika zaloga stenskih ur in budilk iz svetovnoznanc tovarne z znamko . Jun^hans". Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Veliki Izbira zlatnine in srebrnine, juvelov, jedilnega orodja, amerl-kanskeea double«biaga Itd. Nat-cenejši nakup! Paviljon H št 293
Pafria
Najboljši premog, drva in oglje
kupita najceneje pri
Dražbi ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8 Telefon 220. 2243
eaici
LJUBLJANSKI VELESEJEM paoil}on L, stanica 4S1
.*. Trgovino
z galanterijo
in i MitM poirrtttioani
sem otvorila v Sp Šlftltl« Jer* nejeva cesta 58, blizu So'e, kar a tem naznanjam cen j. občinstvu. Priporočam se
Ivanka Bizovičar
zopet ordinira«
Dobro uvedena
trgooina
v večjem mestu se proda radi družinskiii razmer. Potreben je razmeroma skromen kapital. Do-pisi pod „LES 9520" na upravo Slov. Naroda. 9520
fnHBD HM I Hfcalufln
Ako želite dobro kupiti ali prodati nepremičnine. Vam .Portuna- opnvi vse posle vedno najkulantnejc, brez kakršnihkoli stroškov. Naprodaj ima hiše, vile zemljišča, ki so Vam tudi na ogled. Izvolite se obrniti na Fortuna, koncesijo-nirana po vi* vladi. Za.***!*, al strti 6* v a ul. 99.
MATIJA PERKO
mizarska tvornica
Zg. Sita- Ljubljana — Gelovšfis c. IZ
PHVHJOH R SZ7
Tc?ztan Ste.. 372
Tvornica svinčenih igrač
HI. Raunacher
LJUBLJANA, Poljanska cesta Štev. 13/11 Ljubljanski velesejem, paviljon „E" 96.
Dobro goveje meso
se bo prodajalo na stojnici IVAH MOlLER pri Zmajskem mostu
kg 17 do 18 Din
ter na Kavikovl cesti v Sp. Šiški, nova snioa 303, dopoldan In popoldan.
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne in Industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
za takojšnji nastop. Ozira se le na prvovrstno moč z večletno prakso. Plača po dogovoru. Poirve se v Polzve se pri upravi Slovenskega Naroda. 9526
Sabijene
Jebi več vrst
od Din 250-—
OlrošKI vozli D Aleša novIp«— #8
Din 1500 — naprej.
MntnrH/i najnovejii amerik. tipa BUltllLHI .Evans'  in D. K. W, ter .Orionette* In .Motorette'.
Poznati!«: »jS^SSS
od Din 65'—. Preprodajalci  In mehaniki nOje cene.
Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajliranje lai po« niklanjo.
Tribuna F. B. L,
tovarna dvokoles In otroških sozickov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Paviljon „F" St. 191
za moko
85 kg vsebujoče, in za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste in brez-luknjaste kupi Vinko Hajdlć. valjlčni mlin, Kranj. 60q0
Koiril
uodja
vsestransko Izobražen, reprezentativen, verziran v občevanju s
strankami, vešč jezikov, z dolgoletno prakso, želi premeniti svojo mesto. Gre tudi na deželo, ake le stanovanje na razpolago. Ponudbe pod „Vonja 9521** na upr. Slov. Naroda. 9521
sa ta
LEOPOLD BOGEL & Sltln
Stavbeno klepflrstvo In
vodovodno Inštalacija.
UU1UH11I1, Gosposoefska cesta ft. 13.
Ne pozabite obiskati
paviljon „FM      Mm mm
oddelek šta. 155 UBURNSKEM VELESE1MU
Rui Ur.&ra nii^Jr.zno svilenu robu u najvećem izboru uz bezkon«
kurentne cijene. Meš zastupnik će l-as u najkraće vr:j_R.e posjetiti.
FLEiSCKHER & KEMEH9
uutiiiaiiifi^ij^SS 47
Eućansst V.
Sai-ltall
Prostovoljna dražba.
V ponedeljek, dne 17. septembra 19?3 začenS! ob 9. ur dopoldne se bode vršila v žitnici grada .Zgornji Ptuj" dražba starinskega In t%-dl novefiega pohištva is staro-plemiških graščin.
Radi vsa k čas mogočega ogledanja pohištva ln zaolsnika iz-k'icnih cen ae naj obrnejo interesenti na kaštelana grada Zgornji Ftuj, g. P. Kareža.
Notar kand. VIKTOR SKRABAR, vodja dražbe.
SHmPHHJEC
BOUUIER
■ STEKLENICHH Iz lastnih tord-klnfh hfcH CLOTHRJH BĐUHIER
■ GORNJI RHDfiOm. Zalaga a oseh ne£}Bi
mestih.
Pile, rašpe
vsakovrstne izdeluje in nasekava v najboljši kvaliteti kakor tudi atare nakupuje
IVAN FIGAR,
pilarski mojster LJUBLJANA, HRENOVA ULICA 19.
^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBasaBaaainaBi
Josip Kregar
oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster Ljubljana cesta na Kodeijevo štev. 2 Ljubljana
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ln sicer vodne ln nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tuđi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske ln industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande, ter razna druga vrtna arhitektorična dela. Stopnice, dekorativne stropove, ter dekor, stenske opaže. 8685
I I B
■ ■
B
■
VODNE TURBINE
največje tvorilnestl, dobrote In cenenosti
Pat. preciz. regulatorji TRANSMISIJE
Strofi za Izdelovanje lesenine, oeluloate In papirja. Spoololno tvornica svetovnega slozcsa
J. M. VOITH
St. PSIten, Austrija. Heidenheim, Wurtemberg. Pisarna i WIEN,  IV.  Argentinierstr. 24,
u
NITED STATE
LINES
ATEC
gEr' ^W
■mm
V NEW YORK
lat Sosithflmptono — Cherbourg*
Leviathan
1* sept, 9. In 30. oktobra, SO. aovembr*, 11. deconab I« BREMENA čez Southampton in Cherbourg v OEW TORK
George Washington
19. septembra
Presfdent Arthur . •
America........• 26. septembra
Prealeant Roosevelt.....8. oktobra
Presidant Flilmore.....4. oktobra
Harding..... 10. oktobra
2S. novembra
12. septembra 17. oktobra
SI. oktobra 7. novembra 8 novembra 14. novembra
m Seiitta.aoteaa ta Cheitoorta ea dan aoaatje. V* It spodnjih naslovov.
UNITED STATES UNES
Oncra'iio zastopstvo: Beogad/Palata Bggaoskc ^aa^.jtjfcp mita .Hotel Brtatola-. - Zagreb, Sredlto)!I Save* Edruga, MlbanovMeva ulica jLjtvjsajpa^ Brodarstvo ZJedinJenlh AmetUMJi Držav. DsM^aj^"^"J*" raievo Savez Hrvatskih Seljačkih Zadro« za Boanu 1 Hercegovinu, AWDsasdreva ulica 5fc — Sinak, Sanka za Pomorstvo,
ftmoznsiopstvo ali podružnico za Jugoslavijo za oflo steklo In steblo u to&lah
odda prve vrste avstrijska tvornica stekla dobro uvedenim firmam te stroke. — Solventne trgovine, ki dajo staino potovati po vseh deželah, se z navedbo referenc prosno sporočiti pod »Glasfabrl?« H. 6. Hr. 3825" na tiaasznsteln S ■ 02!t?r H. G, ttfien L Stimler-sttaase 11.
Ivan in mati Angela Simoadič naznanjata pretužno vest, da je danes umrla njuna nadvse ljubljena hčerka edinka ozir. sestrica
Tinka*
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 9. t m. ob 2. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. septembra 1923. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Izvanredno popravljeni
L0K0H0BILI
promptno sa stanice Zagreb
i Ljubljana
VVOLF-LANZ HP HP 1917 10—20 1916 39— 57 191S 15-25 1921 40— 65 1913 17—32 1919 4S— 70 1917 20-32 1921 54— 75 1921 25—42 1913 65— 83 1917 26—iS 1921 65— 95 1912 30—49 1914 70—100 1917 30—45 1912 85—120 HP
1913 90—125
1914 100—150 1912 120—175 1914 135—175 1914 145—195 1921 200—300 1914 300—400 1912 330—460
VrSaći I samohodni loltomoblll svih veličina. — Lokomobllko-tlnvi 22. 32 qm. — Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Prvorazredno generalno popravljeni, savjesno Is^uianl. — Loženja svakim gorivom.
Braću Fischer đ, đ.
Zasreb, Pantotfak 5.
Tvornica p@r
B. II (0., [jliii, II
se priporoča cen|ealsi trgovcem za nakup
moškega perila v nafveč]l Izbiri.
Na zalogi Ima vedno vse vrsta
moških srafG9 spod. klas, spalnik srajc, ovratnikov Itd. itd.
Ceae inserae, postreiba to?na. Samo na debelo. b M« a>l»l-l«   I- !■ Um
Pater Senskss
Z. Jngoalovanaka barvarite, krzncx*8lvo ia stre i ar si »o
Uobllana, KriJcvnlška ulica 7.
Barva lisičje koZe, katere izdelujoč v najmodernejše garniture. Pre-i vsema tudi vsa popravila v moderniziranje.
|a nadomestita trstjara stropa ln stava tsr bo pri uporabi Ista as risa olkakib de j k za opalba.
tzdelu]9 In prodaja fo prva ftsoslovanska tovarna „BflIOLfl*
Jas. P. Puh
Tel. Interurh. 513. -----_U
LlUOUflUft, GradaSka allca S2
laaeaaaaaaaj
laaaai
'1
1
Senzacija tn naj-   VM ,; nauelSI Iznm Je    M WflT SA
brez peCI, hI ogrena prostor brez knrfoa.
Uspeli Dell&sssski! nabaona cena tnalenbostna!
R. Hipič in drug
niARIBOR, siooeaslia ulica 20
150% pritiraiika premoga In dru!
izdelovainica galanterijskih predmetov in aparatov iz kovin
■
3
Namesto vsakega obvestila.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče oz. brat, stric, svak, gospod
posestnik In gostilničar, Man vseb fah. narod, društev
v starosti 64 let danes ob desetih po kratki bolezni, previden s
sv. zakramenti mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v soboto, na praznik ob poldevetih dopoldne iz hiše žalosti na šentrupertsko pokopališče.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin!
V St« Eaperin na Dolenjskem« 6. septembra 1923.
Marija Maicen, Franc. Kristina, Anloa, otroci. — Ivan, brat. — Marija Dovgan, Frančiška Prijatelji sestri. — Ivan Majcen, zet. — Vnuki ln ostali žalujoči sorodniki.
Prije kupnje uredjaja za pilane, te strojeve i oruSa za obradbu drva, lima i kovina
razgledajte si naše velike IZLOŽBENE PROSTORIJE
uvijek na skladištu s
Strugovi za egaliziranje 300—
500 mm dužiaja tokarenja Univerzalni i horizontalni strojevi za fresovanje Brze bušilice za 10—35 mm Shaping strojevi sa zamahom
300—500 mm Strojevi za blanjanjs Kaltslgen
Scheren, Lodistanzen Paralelni i štajerski Škripci
Jarmače 600—1000 mm. širine okvira
Vrpčane pile sa kotačima od
600—900 mm. promjera Strojevi za paralelno blanjanje drva za Širinu od 400—800 mm Abrichthobelmašine 500—600
mm. široko Bušilica za duboko vrtanje Univcrsalne krupne pile stolarske
Strojevi za fresovanje
Brus za noževe
PreSe sa ekscentrom u svim
veličinama PreSe sa trenjem PreSe sa vijakom Sve vrste preša tvornice braće
Scherb, Wlen Stroj za savijanje robova na
limovima RundmaSinc 700—1000 duga Steckenmašine itd.
(mengate).
kao i svekoliko orudje za sva industrije. Najjeftinije cijene, najbolji njema&ki fabrikati, povoljni jilaćevnl uvjeti kod
i Zagreb
Hatzova ulica br. 12.
„FERRAHIil'
RZ
ROIIZCJ — OPREMA STANOVANJ
UUBUANA, Gosposvstska cest* 1»
CPRUI BRATA UVIS)
pohlltva od nojtlftojio do asjasiortsvnajsa u Udokjjojo so nacrti is pohlltvo lor ca+oias
stanovanjska prostora.
,,EXPRESS"
JEGHSm HPHRHTL Hfl VELESEnilU
PHUOJOM JI« 5». : Viktor Bohinc o LJubljani!, Dranjska cista Sten. 21.
pipam & cie. zsčrr,
LJUBLJANA,  Rrallsra o. 2
Ia. amerikanska-pensllvanska vsakovrstna strojna olja, tovotna masi. bancln In trapeatln, Ia. norveg. ribja olje« komični In tahnlCnl
prodmetl, Ia. augl. Soya jedilno olje, znamke „Homco" Itd.
Zastopa največji amerikanski koncern mineralov In
kemikalij.
i
1 Svioai
F. Oberhansli & Comp
ka firma v Avstriji I
tvornica stroja* s* in žtiezollviilca
Bregenz mm Bodenaeo
(Voraiiberg).
Modemi stroji za žage — Polnoiarmenikl na valje —
Jarmeniki za tavolete (Spaltgatter) —- Hoiicontalni Jarmeniki — Počezni stroji za debla — Robflnikl—Nihalne žage — Brusilniki — Stance za žagne zobe Ltd.
Opremljanje kompletni žag
Točna dobava.
H	Salda
E	nogavloo
11	so
R 1 ■E	najto!,!*.
	■ DA aaaaaatanjflf.
galanterijska knjigoveznica
JI. cFetdsiein
£jabljana, Vtdoodaasha cesia /S.
Proda se tovorni auto
Villa dr. Petnih
Zdravniška penzija, tanatori). Za bolne na notranjih boleznih, za oslabele in odpočitka potrebne, za katarje rljučnih vrtičkov. Vsa moderna zdravilna sredstva. Obilna izvrstna hrana. Krasna južna lega.
Prospekti. 4438
JWMl-2liiii
8 polnogumastimi     obroči   Telef. 541 Autozavodi E. ROSA,    Ljubljana, Poljanska cesta 69.
Lokomobile
vseh velikosti najmodernejše konstrukcije, parao iiQ«, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne fare i. t. d., rvmvchald« oko orodja, vse orodje za obdelavo lesa, parno mlatllnlce, poledeljski stroil in orodje, jeklene vile za gno i. t. d., tiri xa poljaka salosnloo, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucnimi vozički, tračnica, za stavbene namene in industrijski tiri, pil« novo In varilna oovl. čme in pocinkane, stavbono In konstrukolisko aalsaov pločevino, črno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor.
Movurio inirtao la eMaa mnlieije. Rifflor.
Trubarjeva ulica Številke 4.   Telefon Interurtan 82. 4711
I
T*9 UNION
francoska zavarovalna dru?ba v Parizu osnovana leta 1528-Skapna glavnica 400 miljonov frankov. Prevzame vse ^rste požarna In življenska zavarovanja. Pojasnila dajejo vs' krajevni zastopniki En Ganeralno aastapstvo aa Slo-vonljo „MEXJDA", mednarodna eksportna in imporrna diuiba z o. z., Ljubljana. Sv. Petra cesta it 33. Afcilne zastobnike sprejemamo pod ugodnimi pogoji!
Jugoslovanski kreditni zavod
v £jflbljani — Marijin trg stev. 8 registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema vloge na kuj žice ia placa čistih
n
obresti brez odbitka rcntaega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge ka<or tudi vlege v tekočem računu obrestovan je po dogovoru. - podeljuje kratkoročne trgovske in personalne kredite najkulantnejt
»9
Ljubljana * Dunajska c. 9 Paviljon na sejmišču.
Lesna Industrija
LJUBLJANA Frule a.
li Bit i drag
LJnMfann,
Bohoričeva ulica 20
Zahtevajte I POVSOD Zahtetevaj
„AMBRA" parfume
Eaju de Cologns Specinl Eau de Cologne Double Pudre vseh vrsi barv
Prašek In pasta za zobe
Voda za usta, najnoijSa rodi atonjosti Lanolin Crema original Shampoon tekoči
SPEOIALITETA i
jjAMBRA" voda proti izpadanju las. Od danes priznanih C edino sigurno sredstvo te vrste.
fŠ .aAMBRA" parfumi in kozmetiSki preparati so enaki
francoskim izdelkom.
loga i ZAGREB, Gajev/a ulloa 7.
Zahtevajte cenike!
FRAN MARTINEC
mestni tesarski mojster prevzema vsa tesarska ter v to stroko spadajoča dela, obenem lastnik parne Žage prevzema katerokoli množmo žaganja lesa, kuouie vsake vrste les kakor tudi manjše in večje gozdne parcele.
Cene zmerne       Točna postrežba
9W9
Rabim
8293
peciv ni prašek in vanilin-sladkor
ker je najboljši
in domač izdelek
Vsled dovolila okrajnega sodišča v Trebnjem se vrš*
v sredo, dne 12. septembra 1923 ob 9. uri
na licu mesta v Trebnjem h. Št 12 javna dražba nepremičnine pod vi. št 425 in 127 d. o. Trebnje, sestoječe iz lepe, enonadstropne trgovske hiše št. 12 v Trebnjem ob železnici, gospodarskih poslopij, velikih skladišč, dvorišča, vodnjaka in vrta. Hiša stoji nekaj korakov od župne cerkve; v njej se nahaja zelo dobro vpeljana trgovina.
Cenilna vrednost 204.925 Din.
Izklicna cena 150.000 Din.
Cenilni zapisnik in dražbene pogoje je mogoče vpogledati v pisarni notarja Frana Mastnaka v Trebnjem in v pisarni odvetnika dr. Josipa Globevnika v Novem mestu.
TEODOR KORN
LJUBLJANA, Poljanska oesta 8
ae priporoča
ceni. občinstvu za Izvrševan Je vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih Inštalacijskih  del ter aa
pokrivanje atreh. Vsa stavblnaka ln klepartka
dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine proato. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante aa firnež, olje, bencin, doze sa barve, ; : : ;  kandite in konzerve.  : : : ;
AND. JAKIL
tovarna koi in Čevljev d. d. prodajalna
Ljubljana, Poljanska c. 13
Bogato skladliCe molkih, tankih In otroških CcoHao Iz teleE|ega boku o oseh balah, gornjega boku hi rjaoa kraotne.
DELO!
I
C.
IHHHHHSgigaamfflBaEBHHHBJHSlHSme
kupuje
Tvornica smernega marmorja
LIPOLIT" d. z o. z.
IJabllana
810MŠR0VA nt .1«
tlnblfana
Ia delovanje botonsklh ploič ▼ imltaoifl marmorja v vseh barvah, a tralnlm, vtem ernzlfam kl|nbnfoclir± bleskom, flpeolelna uporaba sa stenske obloge, plošče sa pohištvo, skle-_palne plošče, napisne plošče I-1, al.
Patentirano. Edino podjetje to vrsta v JagoalavtfL
veležgan]araa M. Rosner 2 Co.
nasl. Viktor Meden
v Ljubljani, Celovška cesta 73.
Prodaja.
lastne izdelke izborne kakovosti; slivoviooi sadjeveoi tropi« novec, brinjeveo9 droinik, janeiaveo, rum, konjak, planino, pelinkoveo in razne likerje eamo na veliko po ugodnih cenah.
Ne samo vsak planinec, vsak . ,     dijak Itd., marveč tudi vsak trgovao Sn obrtnik vsa Učitelj«   vsak  duhovnik,   vsak   poslovni   človek in slasti vsak obiskovalec velesejma
ter slon vsakdo mora poznati in imeti
Bfldjiirov ,11 odlć po Sloveniji*.
O vsakem kraju najdeš v „Vodicu" vse kar hočei isvdeti o nJem. Podatki, slike, zemljevidi, načrti, zdravilišča, kopeli, prirodne in zgodovinske znamenitosti, izleti, alpske ture, tujski promet, lov, trgovina, obrt, prebivalstvo, uradi,
ar Vodiču je veel
Dobiva se zs Din 100— v vseh knjigarnah in pri založni knjigarni
Kielnmavr & Bamberg d. z o. z. o LJubljani.
Slovenska trgovska delniška dražba
v Ljubljani
Bealjeva oesta St 28 zraven gL kolod,
priporoča svojo veliko zalogo kolonijalne in špecerijske robe.
sWi/IME m*
NO M MMAMLUD'-
Solidna in totna postrežba!  Zahtevajte cenike!
THMBNR4t
moža
^ICvlMaW4l^
43
EU
4815
WM
Posetnikom oelesejma priporočam®
naslednfe:
^estavraoi^
SJjl . .11». j
FRAN LUKIC
konfekcija sa dama In gospode9 velika zaloga delnih plaidev ter pletenin vseh vrat Ljubljana, Pred skotilo 19.
Filip Bizjak
krznar, Izdelovatelj čepic
Eollief, Oosposvet o.
Ure, zlatnina, srebrnlna
Ed. Skopek
Mestni trg 8. Popravila tolno In solidne.
Matija Trebar
trgovina čevljev
L]nbl]ana Sv. Patra eeata it 6.
Blodna trgovina
T. Eger
Sv. Petra oesta it 1»
Modna trgovina sa damo In gospoda
A. Sinkovic nasl. K. Soss
Vedno novosti.
Mestni trg 19.
Cene nizke.
Ig. Žarel »Pri nizki raT
zaloga perila u gospode ia dama Sv. Petra cesta 3.
L Mikuš
Mestni trg itev.19.
tvornica dežnikov
zaloga sprehajalnih palic
Anton Verbič
delikatese, špecerija zaloga vseh vrst sira
Stritarjeva nllca it. 2.
3. Wanek
krznarstvo, trgovina čepic In klobukov Sv* Petra eesta it 19.
Trgovina papirja
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
„Triglav"
tovarna perila
Ljubljana, Kolodvorska nllca 8.
Ma F. & I. Goričar
LJubljana, Sv. Patra oaata 29.
Manufaktura, moško In žensko perilo lastnega Izdelka ter vsakovrstni modni predmeti po znižanih cenah.
Čevlji-obuče na veliko
Aleksander Oblat
Sv. Petra cesta 18.
Delikatesa špecerija
A. Stacul
Selenburgova ulica*
Rudolf Juvan
notar
Ljubljana* Prešernova ul-
Modna konfekcija
Srečko Vršič
Salenbargov. nllca.
M. Bartl
anodna trgovina ln parlumerlja.
Stritarjeva ulloa it 2.
Zajntrkovalnioa
T. Mencinger
Sv. Petra ceata it 43.
na dvorišču.
Karol Tili
papirnica Kongresni trg 8.
Josip Vidmar
Ljubljana Prod škofijo 19.
Tovarna dežnikov In solncnlkov.
Ig. Zargi
„Pri nizki ceni11 vsa potrebičlne sa krojače ln ilvllle. Sv. Petra cesta štev. 3.
A. SUŠNIK, železnina
Ljublj
8na, Zaloške cesta.
Železo, portland cement, Štedilnike, peči, vodovjj-e cev*   stalke so vodo in vino, stiskalnice, mline za grozdje, brzoparilnike, tehtnice različno orodje za obitnike In poljedelce, potrebščine     ,Uvbe in pohištvo, kuhinjsko posodo ia vso žeernino po znižanih cenah.
N. Sedei-Strnad
modni salon Preiarnova ulica it 3.
Ivan Bogataj
eiektrotehn. podjetje Sv. Petra cesta 30.
Fr
■ J _   •!      af I
lOPnk Sorhsr
lUCl Ii\  »* w i **r l
galanterijska trgovina Stari trg št. 4.
tocnm manufakturna trgovina
Janko Cesnift
Stritarjeva ulloa i LJUBLJANA Lingar'cva ulica
Priporoča pri nakupa tvojo zalogo najnovei5ega blaga za ženske in moške obleke, belo in barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje itd., po zmerno nizki ceni!
Franjo Grabjec
fotogr. umet. zavod Miklošičeva oesta 6.
Modna trgovina
A. Persche
LJublJi Pred škofijo 21.
Albina Bogataj
Izdelovanje perila
Židovska ulica l/ll
F. K. Kaiser
puikar v LJubljant
Adrija
Inrjerfja. fotcmairafaktiira, parfmuBnJa Selenburgova ulica 5.
nasproti glavne poŠte.
K j
ktuC -
I
JL
Josip Vitek
trgovina s kanditl na debelo LJ ubij sna, Krekov trg 8.
„Slovenski film11
V. Bešter
Aleksandrova cesta 5.
AUTO
Florjančič
Selenbnrgova ulica 6.
Največja zaloga oblek za gospode in dečke
3. Maček
Aleksandrova cesta 3.
3. Marchiotti
trgovina usnja na drobno ln debelo
Sv. Petra cesta 30«
3. Kostevc
manufakturna trgovina In zaloga pirot. preprog Sv. Petra ceata 4.
Alojzij Fuchs
zlatar
Selenburgova ulica 8. L|ubl|ar*a.
Snoj & Modic
priporoča svoto manufakturno In modno trgovino
Prešernova ulica.
Foto-atelje
Ant. Urši?
(v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta.
10. ŽARGI
„Pri nizki ceni"
modna trgovina G v. Petra casta 3»
i
i
Lud. Cerne
zlatar In juvelir Wolfova ulloa itov. 3.
Marija Rogelj
manufakturna trgovina, perilo za gospode in dame. Blago dobro, cene nizke.
Lfngarjeva ulloa it 4.
Papirna trgovina
M. TKar
Ljubljana
Selenburgova ulica 1.
i
i
„Olla gumi
najs!gurne|ša  ln najbolj poznana
higitenska guma sedanjosti.
Razpošilja na drobno in debelo
Parlumerlja   „URAN" LJubljana
Mestni trg 11.
■
I
Fotografski atelje
Ivan Pogačnik
Aleksandrova cesta
Trgovina šivalnih, pisalnih strojev in koles
Iv. Jax in sin
Gosposve'&ka cesta 2.
„Singer"
iivalnl atrojl
(Bourne & Cof New York) Selenburgova nllca 3.
'L
Krznar In Izdelovatelj čaplc
Eligij Eber
Kongresni trg it 7.
IUU :" i I
Ljubljana Prešernova al! ca 7.
Restavracija In kavarna
tf
Emona"
Aleksandrova cesta.
Fiala.
Bostavraolja
Grand hotel Union
H. Blat
Gostilna Keršič
Spodnja Slika
Celovška cesta.
Restavracija jri M
LJublJi
Oosposvetska cesta 16,
Kavama »Evropa"
L]nbl|aaa
Dunajska-Gospotvetska t
Restaviija jn Roži
Ljubljana
Židovska ulica štev. 6.
.narodna Savarna"
Dvorski trg
Josip Carl.
Restavracija
na glavnem umni
Ljubljana.
Ulj
(Težak) Sv. Jakoba trg itev. 5,
Restavracija
,.LIoyd"
Sv. Petra cesta štev. 7.
Restavracija
jri novem svetu"
Oosposvetska cesta 14.
Kavarna Central
Sv. Petra nabrežje ob Zmajskem mostu.
NaJttareJSa sedlarska delavnica
Dos. Kohler
sedlarstvo
LJubljana. Dunajska cesta št. 19
priporoma IzgotovUene konjsko opreme ter vse sedlarsko potrebščine.
Delo solidno. Cena zmerne.
Ceniki na razpolaga
jj
ZAHTEVAJTE POVSOD
ti
,.ETA
GORČICO (SENU
KATERA SE ODLIKUJE PO SVOJEM IZREDNEM OKUSU JN KAKOVOSTI!
-STA«
TOVARNA GORČICE DRUŽBA Z O. Z.
Paviljon MLM 471
IIIIHIIIM
Klavirje
igliSoJt ta popravili solidno ta točno
ter gre tudi sa deželo.
Feliks Povšer^VMs
Pfltomča zalogo
različnih voz
listnega Izdelka
Matija Terlep
Sv. Jerneja cesta 33, Sp. Siska
PIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOSOBOB
o o
1*
Nr
tooralca Coftolade d. z o- z-
Hoče - IKI&ribor
S najfinejša msta čokolade In kakaoa.
Kualitefa najSssslpa 2
Cene ugodne!
Cene ugodne!
0 0
Si
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
B
o
■
o
■
o o
oioioioioioioioioioioaoioio
AN
S vran 12.
»SLOVENSKI   NAROO«  dn*- 8 spetcmbra 1923
E
S
J2
I
ZVEZKE VSEH VRST
za ljudske, meščanske, srednje
In trgovske šole. Trgovske knjige, mape, bloke I. t. d. izdeluje In razpošilja
pSpIrna Industrija In knjig ovoanaloo
ANTOH JANEŽIČ
Florjdnska al. 14
LJUBLJANA
■ H P ■■■■■■■■■■■■■ in
11111111■11iii a n
Me zamudite prilike I
Ravno prišli šivalni stroji po znižanih cenah Namizna oprava (be-steck). Kina ln pravo srebro. Ure budilke, žepne, srebrne in zlate. Verižice-zapestnice, u-hani, prstani ln bri-ljanti, vse po najnižjih cenah.
Se priporoča za obilen obisk
Jol SM-Mei
IMJU1, iBtBl trj 11
Mamim u.i
i unUDL inpiiiUai nb 1
piuBEJsn snu
Sslogs smodnika (baruta) la vseh dragih rastrelitv.
B'B
lei zavod u pnog
F. S. ŠKRABAR
VIŠNJA GORA - SLOVENIJA
samoprodala peklenskih kos za Jugoslavijo
TVROKE
BAYERJSCHE & TIROLEH SENSEN JMOr
dulio Meinl
^tlvoz kavQ
Utemelfeno /862
T
Posetite na Veleselmu paviljon „J
domačih tovarn Čevljev, tvidke »Pstsr Kosina a Ko,"  pod laSćitno znamko „Peko"
Najaovejia izdelava
Novosti
galanterijskega bla^a!
Novosti
d. d.
v LJubljani
pređ.fa
vseh kakovosti, v celih vagonih po orlg. cenah premogovnikov z. domačo uporabo kakor radi sa Industrijska podjetja In raspeeava na debelo
Inozemski premog In koks vsake vrste In vsakega lavora ter priporoča posebno la iehoslovaikl In angleški koks za livarne Is domačo uporabo, kovaški premog, orni premog In brikete.
■uSlOVl PROMETNI ZAVOD ZA PBBMOO, d. d. bo.Ii nls v Ljubljani, Miklošičeva oesta ISU.
r
Stanovitno, nepremočljivo sredstvo sa pokrivan/e streh in izoliranje prot vlagi, le desetletja poznano in preizkušeno
Cisto b re t, katrana, zato ličenje za vzdria-vanje nepotrebno. Vzorce in proračune počiljamo brezplačno.
Itialska ndastr. katrm i 1 Znni
»•kova ml. bt*. 18. — Tot» bt>. S-04.
DStSJ
MEHANIČNA PLETILNICA TRAKOV)
K
SLOVENIJA .
BRZOJAVU  OISTER KAMNIK
MEDICEVAL
CREME - LIQUEURE TRIPLE -SEC
l
„ALKO"
D.    Z    O. Z.
LJUBLJANA, KOLIZEJ
i"483-484
o
Na osnovu zakona o zaštiti industrijske svojine, po rijesenju od 5. marta 1923., uveden je u registar uzoraka i modela kod Uprave za zaštitu industrijske svojine u Beogradu dne 9. marta 1923. javni uzorak nazvan Muške gaće fazone „Lav*, prema priloženim slikama, s pravom prvenstva od 17. decembra 1922. i s valjanošću na Čitavom teritoriju Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca na naše ime i u ime i u našu korist pod brojem uzoraka 78. i oznakom akta M. 54/22. o čemu obavješćujemo tvorničare rublja, kao i trgovce rubljem na veliko i na malo znanja i ravnanja
radi.
Osim u Kraljevini SHS zaštićene su ove gaće u svim kulturam državama. . ^fvaka Pr01ZVO{£Ja 1 raspačavanje takovih 01 sličnih gaća, bez nase izričite privole zabraniuie se
Gaće »Lav« dobivaju se u svim boljim modnim trgovinama u Jugoslaviji.
Domaća tvornica rublja d. d.
ZAGREB, Jelailtev trg 2, L kat.
Uvoz in prodaja raznovrstnega Inozemskega manufakturnega blaga.
L 8 i Mm
Liubljana, HestnI tro Star. 10
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo,
■kamnoseška industrija
*
Hlojzij Vodnik
Ljubljana, Koloduurska nllca 28 - 34.
UsiaBOOIleaa 1.1860.
Marmornate plošče
vseh barv za pohištvo, obkladanje sten
v kopalnicah.
Notranja dekorativ. dela. kamini, oltarji,
cerkvena delan
Vsa stavbena dela, obloga stopnic iz marmorja« rodbinske grobnsce, mavzoleji, nagrobni spomeniki
stev.
»SLOVENSKI   NAKUP« one 8 septembra iy23.
Stran 13
anska gradbena družba
HUD Projektira žn izvrSuie naisolidneje zgradbe vseh vrst OD Točna izvršitev
_ _ Lastno tesarstva E3 Stavbno mizarstvo
13 E 3 2 O. 2. 0   LJUBLJANA  El RIMSKA CESTA 13 Is) TELEFON 527   H B B    IšlSESJ Parna Žaga BBBB
IVAH PERDAN, Llubljann i
g Veletrgovina koloni jalnega in špecerijskega blaga I I
1 I
r
y Glavni založnik
jj Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnilji dnevni ceni:
■ kavo, ril,
B2 najfineje namizno
^ olje, testenine, caj, žganje
U in vse drugo Špecerijsko blago.
U i            Postrežba točna in solidna.   « ■ BESHi52A.£đ:2£KaOB£OOOnESeBBSBiai?1
Zaloga manufakture na velika
H RIO
LJUBLJANA, SODNA ULICA STEV. 6.
Brzojavi: Telefon Hribernik, Ljubljana številka: 520
Priporoča svojo veliko znlog-o manu-fakturnega blaga, prvovrstnib inozemskih tovarn.
CESICE TOVARNE VEZENIN
EMIL WALTHER
tVeipert
Čehoslovaška
St. G
Švica
llen
BSrenstein i. Sa.
Bez. ChemniLz (Nemčija)
priporočajo
vse vrste ženskega perila in vezenin (Siickerei) kakor vezenino za perilo orl najpreprosteje do najfineje kakovosti
Glavni zastopnSk in skladašče za oelo Jugoslavijo i
Emil Petrovič« Ljubljana, Koniuška ul. 2
Paviljon „L" 490
Paviljon „L" 490
- OLIiMSIIfiIKHHlSllU'1
krajša vožnja v Ameriko — Hi vre — New York samo 6 dni.
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
Etažne listke ta tozadevna pojasnila dale zastopnik
IVAN KRAKER, uubljaha
KOLODVORSKA UUCfl STEV. 41
Proda se motorno kolo
14
(1111
oteM Via
Telef 541
s priklopnim vozičkom Autozavodi E. ROSA,    Ljubljana, Poljanska cesta G9.
Prvovrs&o 6r2?e!sa : i i   Iie toalotao
parfume, koiinsko vodo, kremo za kožo, vaze in, šminko, puder, vode in prah za umivanje glave, lasne masti, barvila za lase, prah in paste za zebe, ustno vodo ter prvovrstne zobne krtačke priporoča
parfumerija „Strmoli",
Ljubljana, Pod Trančo 1. 8340
ZALOGA K L Ali IRJEV
In pianinov najboljših tovarn
Bdsendorfor, Cidpka, Ehrbar,
Schvveighofer, Original Stirsgel Itd.
JERICA HUBAD roj. DOLENC
LJUBLJANA, Hiišerjeva u!. 5
Vse šolske potrebščine
ii3!3I3QQQ[3EI3QQI3l3[3Eri!
□GlEOišlEOriEEK
es3
i
o 17 '3
K/J
o
G ca
>
o
G O O
tU ca
as
a, o p«
O
ca 2
k
Na drobno I Na debelol
Brez konkurence I
Cgleite si specijalno detajlno in eogroi trgorini
1 •!
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: Vrvi za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisija (Miiilergurten), oprti navadne vse štrokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za o'roške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, striki za perilo, trtne vrvice, Strange, uzde, špaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih trikih bičevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, lime vseh vrst, konjske krtače, konjske odeje, nepremocljiva vozne plahte, juta platno, ribarice, riževe korenine, basino i. t d. nudi po najnižji ceni in se priporoča
Pnra kranjska imm in lnoiina s Min
Ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta 31
TeUfon št««. 441 Podružnici i
Maribor, Vetrinjska ul. 20 — Kamnik, Šutna 4
O O
o •o *i a <
01
O
o
<
r»
01
9 O
n
<
v*
2l
o
i
IZ}
Bočne torbice« voščeno platno, modri ovijalni papir, peresa, svinčnike, radirke, zvezke, mape, pe-
resnice, risalni papir, barvice, risalne deske, mape, risalna orodja in vse druge potrebščine priporoča tvrdha
□UUUUULCI PED laasis
UUrJU
«gsmilsMiuia^«u««teJgj»^^ i
Iv. Bonač. Ljubljana, Selenburgova 5.
Oglejte si pred fs^aapsm
Pfaff šivalne stroje Puch- in Waffenrad- kolesa
pnevmatiko
in drago po najnižjih cenah pri tvrdki
Ign. Vok, Ljubljana
Sodna oiica 7.
TVRDKA
t^nn'- ■■ ■■ "■ "•    »4 »' "'i^mmF
bi
VELETRGOVINA ŽITA IN MLEVSKIH IZDELKOV
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj,   nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon it 449. Brzojavi: Volk.
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
zobozdravnik in okrožni zdravnik v Škofji Loki
ne crdinira oD 12. — 27. septembra.
M P5
en,
m
za j&lo,  zdravorji bira-bez zemlje nudja uz najnaže   dnevne cijeno
MM i Honsš, Dmw SHS
■t
as
m Židovsba ulica 5.
Eonlekcija lastnih delavnic ln naimo-doicne-Sa krc]^stvo za dame in gospode
m
Najnove)il modelt cenjenim gostom vedno na raspolago. P. n. cejnene dame tn gospode, kri feliti fm«tl re« krasno, elegantno ln po zelo nizki ceni narejeno obleko na) : pred tvojim odhodom  Iz LJubljane obi&cejo tvrtko ■
Brata Dnraskole, LJubljana Židovska ulica 5. In na Veleselmn III 311. Paviljon h. fttev. 311. m
d
99
ea
■■■as93BZiasassiBBnnnsiaBBBaBiBBBBn
S^sfi^jS^s^s S2cs feErfc^rSsf£iie en gros
Wa
ofirmcifii!, LlublJcuitT
So- Petra nasip 27.
Rlalion fandee ea 18St.
Suhe gobef fižol
in druge deželne pridelke kupuje
v. H. RsiinnaiE Lju&lltma
Sv. Petra nasip 27 (za vodo)
Prvo slovena£ko pouzeće koSaraćke sitarske i drvene robe
Uvijana
ErCanceSarija i skSadište Sv. Petra nasip 27 Osnovano godine 1822
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
■OBE?BrJBflfl9B!3BB£flĐnS!flBBflBBBflBBI
Fran Ravnikar
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ul. 25
Telefon Stev. 415
PoStno-čekovni račun 11.428
izvršuje vsa v svojo široko spndajoča dela In sicer vodno in nadtalno  ter umetno tesarstvo.
Parna žn^a in strojne delavnice
Prevzemam po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbe mostov, jezov, hiš, vil ler razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkoae, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na more patentirane nosilec za večje proste raipctine od 12—15 bl
Razstava v paviljonu za stavbeno stroko in lesno industrijo
s
m
9
■ ■
i
a
BUDDHA
Paviljon ,,H" 322.
Tea Iport i. z 1.1
Sodna ulica štv. 2
Ofllasnidel!
Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren
Ogjasreidell
Lastna Izdaja najmoder. in najuspeS. parmanentnih reklam, katere uvršča je na 9 popust. Točna in solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno.
VK — Glince štev. 5.
LJubljana, palača LJublj.kred.banke.     STEGU in DRUGI ... _.„.____
koz*, družba za strojno In električno Industrijo.  Dobavljal elektr. materijal, elektr. motorje Itd. vseh vrat stroje, transmisije, specijalno podjetje xa stroje lesna Industrijo
Konc podjetja za elektrotehniko; naprava elektr. central visoke in nizke napetosti za luč in moč, Izvrševanje Konces. podjetje za: parne in vrocevodne kurilne naprave, vodovodne inštalacije, popravilo m postavitev parnih _ vaeh clekti. inttaladj._ kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ključavničarstvo, mehaniko.
VILJEM SEOUARDT,
SPSS mmf jVfajS mgm mrm     aaAafmSaa| M«bl]anaf Selenbargova 4 (na dvorišču).
Wr ISafl ITI (S   SirOlCsl delavnica za proolzno mehaniko.
S    BaVMiMMA Was    sW ss srn WLW^ «n\| Geodeti&ii instrumenti, hldrometrični aparati, pianimetii, pantograf
The Res Co.
Telefon 268. UabHaaa BraSUče to.
logaritm. računala, merilni trakovi, nlvel, letve in trasirke, pris-matična in druga precizna merila.
Precizna risalna orod|a. ——
Popravilo promptno in solidno.
..KORANIT
9Bt
•6
Elektrolvtne bakrene žice in bakrene vrvice itd. Izdelek Heddern-heimer Kupfervverk und SOddeutsche Kabe1werke A. G. Frankfurt am Main. Visoko in nizkonapetostnega PORCELANA tovarna H. Schomburg & Sčhne, A. G., Porzellanwerke, MargarethenhOtte, Rosslau, Schwandorf. — Velika zaloga 1  Samo na debelo!
zajamčeno pravi asbeatnl skrili sa kritje streh. SOI AH IT
ne premoči, ne odzebe. se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m* samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravila.
Fran Hočevar
—  Ljabllau, taiii'ii oMta 30. ■
KAIOL BASTIANČlC
zavod za tehnične in elektrotehnične potrebščine. Centrala: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke 1 b/UL Brzoiavl: KABA, Ljubliana.
Produktivna zadruga
kleparjev. Mtalaterie?. M\wi \w ima
LJaaljaaa, Kolodvorska ulica 18.
Kleparstvol Stavbeno, galanterijsko in ornamentno. Kopalne banje, žehtari za mleko. Škropilnice, raznovrstne kuhinjske naprave. Na drobno. Na veliko
Pocinkanje in ocrtan >e raznih predmetov. Kotlarstvo! Izdelava vseh vrst bakrenih kotlov in ba krcnih cevi, kotli za Žganjekuho, za pralnice, za Štedilnike itd. Na drrbnol Na ve'iko!
■ ^S^jtfg'V^5ejgfr Kocesljoniran zavod za vse vrste vodovodne instalacije. Instalacije klosetnfh naprav. Montaža in preizkušnje strelovodov.
Sarafcmafo sa Tsa v to široko spadajoča dela-
POZOR
Lesno itnpjtvo!
Rok CafcŠ, rtnrsink! iralstir
Ljubiisna, Zrj- Slaka AL 18. Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela najsclldneje in najceneje.
Mihael Peternel
LJubljana, Celovška 89.
Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega Izdelka.
Na drobno 1 Na debelo I
ISOLATORJEV
za visoko napetost,  motorjev,  generatorjev !n transformatorjev
tvrdke Lkryd-Dynamowerke, Bremen, PJ F.KTROLYT-BAK£R. la IZOLIRNI trak. .DURABIT' Zahtevajte ponor",> f
Konfekcija
Specijalna damska m molita BRHTfl BRlinSKOL'i
Najmodernejši kroji po meri. hSXi Zlilfa angleškega in čsškega blaga.
Cm« povsem kmkarmtaa.
LJUBLJHNH
Zldoosha ulica Steo. 3.
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana
DUNAJSKA CESTA 33.
Stroji za obdelovanje lesa
Armature — Brizgalnice — Sesaljko
Ljubljanski Telcscjm, paviljon F.
I a; a; a   a| a> a   a> a; a; ai a
■   ■ \m im   .   ■   ■   ■   m   ■   ■   ■ ■
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga
====== v Kropi in Kamni gorici ======
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železno brane, zobje za brane, kljuko za podobe, zid, cevi, matice, zakovice, žoki za pilote. Vai drugi v našo stroko spadajoči izdelki po vzorcih in risbah.
Mota i tebi Janka zadrnga, Kropa (Slav.)
Talataa iatarnrbaai Padaart z.
Slovenska gradbena in industrijska d. d
Telefon interurban it. 180.
Ljubljana
Brzojavi i Slograd
Tehnična pisarna Ljubljana 7a
Frankopanska cesta štev. 151,
Izvršuje i stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne Industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih Izkušenj.
Specijaliteta i železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode.
Zaetopai patent dr. inž. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti kakor pri skladiščih .silo* mostovih in podobno.
Izdeluje i vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov.
73
F> li- H* IFIF1I« II- II« II-11» !!■ E H* «■ ■» E |l- II- II-jh
Prima bohinjski sir
razpošilja po oalnttfl dneunJ
ceni
Franc Zmttek
eksport lesa BOH. BISTRIca.
r-i   Zanimajte pousod itr l-a Bok. koallfrte.
i" j___
Pisalni stroji Razmnoževalni aparati Ratuski stroji
THE M (0
LJUBLJANA ZAGREB
Gradišče 10
Duga ulica 32
Ustanovljeno 1900
Paviljon H ,št. 290
Pisarniško pohištvo ter vse pisarniške potrebščine
STAVBENO PODJETJE
IVAH OGRIH
LJUBLJANA, Groharjevo nato. 6
se priporoča sa osa staobna dela ta nudi po selo nizkih čanak
OPEKO
oseh ursff (strelno zarezano In nenadno opeko (bobrooec), Zletralke, opeko za tlak In cementne ceoL
Lastna opekarna na CrnnCaH Zaloga Indl o LJnbllanL
DOBAVLJAMO
odmah uz dnevne cijene sa skladišta Zagreb
SVE STROJEVE 1 ALAT
za stolare, tvornice pokućtva, kolare I pilane, za bravare, mekaničare i radionice za popravke, za limare, tvornice limenih i kovinskih predmeta. Bogato skladište transmisija, sirovoulnjih ln benzin-motora, kao i uredjaje za svariti i bijele kovine.
m u VTmomnroTTinnpnmnro
flurr i strojevi
dion. dr.
KMl JEM1EI
zagreb
Vidika ulica broj 25
Stavbno podjetje
Stavbno podjetje
Na debelo,
Uvoz. Izvoz.
Pfluillcn H, prostor Z8S na Oelesejmu.
^ — bpravnfStva časopisov
In podjetja, ki razpoSIfja)o periodične clrkularje, opozarjamo, da si ogledajo ameriški ročni „stroj za leplfenje naslovov". Ena oseba jih prilepi 3000 na uro. Zelo enostavno delo. Velik prihranek na stroških dela. — „Gilette" ameriške brivne priprave po polovični ceni.
Za lesne trgovce ln lastnike goxdova
PrefskuSene ameriške lahke motorne žage za podiranje dreves in In razlaganje na hlode. Imamo tudi druge prvovrstne konkurence zmožne ameriške produkte, za katere se oddajo odgovornim interesentom zastopstva za vso Jugoslavijo,
Linhartova uL 9.
Sv. Petra ceste 23.
Izvršuje vsa v to stroko spaoajoča dale najceneje in najsolidnije. Izgotavlja načrte od :: najpriprostejše do najbogatejše izvršbe n a285
! Jfi mzpologo Prospekti na razpologo!
Srečko Potni
tvornica sadnih soaoo, esenc in etrov
o LJubljani, metel&ooa nI. 13
priporočal naravno sadna soka, aromo za nealkoholno pijaco, sadna eterjo za kandilo, esenoe za rum In žganja, posebno pa specialno sadno likerja oz. ratafl|o Iz svežega sadja
Cenjeno občinstvo se opozarja na
paoilion „L", oddelek 477
na ni. Ljubljanskem oelesejma
DBF*  KOLARJI!
\iMmt mirili in
loi^GDDCHnnnnc^cj^czmczziGCGGca
GENERALNO ZASTOPSTVO
prve vrste Industrijskih podjetij za vse vrste strojev, orodji, tehnično  Industrijskih potrebščin in elektrotehnične   stroko Ve!ika
Samo
zaloga!
3 -oeb«io: KAROL BASTIANCIC
tehm'Sne In  elektrotehnične potrebščine In stroji
LJUBLJANA, Palača Kred. bauke, Dunajska 1 b
ELEKTROTEHNIČNI   porcelanasti Izolatorji za visoko In nizko napetost in vsaki ODDELEK:   elektroporcelan, oporniki za izolatorje, instalacijski materiial, izolirni trak  „DURABIT", elektrolitnt baker, razsvetljevala, elektromotorji, žarnice „VERT£X-ESRlMO-NEUTILATOR"
STROJNOTEHNTĆNI   a) specijalni indus. stroji za keramično, opekarniško, r.Imeno, ODDELEK:   Samotno in cementno industrijo, za tvornize loncev in peči ter za kemičnofarmacevtsko industrijo, b) Stroji in orod;a za obdelovanje lesa. c) Stroji za orodje  In samo orodje  za železo,   kovino,   pločevino  in lice.     d) Industrijske naprave.
t    Ot>islcajto   Semenjski   prostor Paviljon Iv
ni i ji u ir
p
n □
Ssf — ■ »II" aoaa >*s*. ^ wsd
*o^^# 4 \g
31
W* >t» *m w
ODLIKOVANA Z ZLATO KOLAJNO.
BISERNI
GALALIT
IN
GUMBI
KOŠČENI
TELEFON BR. 5 BRZOJAVI: GUMBARNA SLOVENSKA BISTRICA
šiev. 529.
-a
!fXX   tr * -••ar*'
s. v Ljubljani
elektrotehnična tovarna d. z O
Fabrikacija transformatorjev
Skladišče motorjev in agregatov Inštalacijski materijal
KuhaErcš aparat^ ItkaSniki sn drugo *       Ins^rurnenii za merjenje
Llontaža od najmanjših upe« Ijau do največjih central Popravila vsake vrsie Delavnica za števce in popravilo števcev
•mL
a
t-
f •
i i
• i
i i
■ i
■ ■
■ i
1 B
I I
■ 1 f I I I I I I I 1 I
I i
■ 1 I I I I I I
■ f I I 1 I I 9
I I
I k I » f 1 i • I » I f I
I I I I
1 t
I
f
I
I
1
I
I
9
f
I i
• # t I
i i
i I
I I
1 »
t I
I I
• *
i 1
3 kom. ZAPRAVLJENCI   i   v  t  »   ■  »  «  s   ,  ,  v  ,   ,  ,   ,  , , 3. kom. KOČIJE s snemaj o čim kozlom, streho, zasilnim sedežem, temno
7 garnitur ogrodja za kočije «   «   i   •   »   , ,
4 garniture ogrodja za breke •»•■■;,
1 garnitura ogrodja za lesrvičen voz , 3 garnture ogrodja za vojaške sani , i 3 kom. KOLES za težke vozove ,  , ,
3 kom. KOLES za lahke vozove *   § ,
5 garnitur luksus KOLES ■ i i i » 9 kom. trainskih KOLES   ,   ,   ,  i >
8 kom. polgotovih KOLES • « s s i 28 kom. KOLES za ročne vozičke »  i ,
2 para OJNIC......i  ■ i
4 garniture KRIVIN za gige . • * i 136 kom. krivi jenih PLATIŠČ 70—110 ,
8 kom. krivljenih OJNIC   ,   .   .   > ■ 70 kom. francoskih OJNIC za kočije 70 kom. DRITELJNOV,   ,  .   •  • » 1500 kom. PESTI za kolesa s      *  . i 10 kom. francoskih bukovih OJNIC •
3 pare velikih KRrVlN za sani t 3 kom. 2ELEZNIH STOJAL , ,
20 kom. DVOJNIH VZMETI f , 18 kom. PREČNIH VZMETI . , 56 kom. PODVOZNIH VZMETI « J2 kom. ZAVOR 60 kom. 20KOV ZA SVETILKE , 80 kom. OKOVJA ZA OJESA . , 90 kom. ZAVORNIH KLADIC , 25 kom. STOPALNIH LOCENJ . 158 kom. PUSIC ZA OLJNATE OSI
5 V4 garnitur oljnatih OSI ZA TEŽKE VOZOVE 2 garnituri oljnatih OSI »E« ....
1 kom. SANI z blazinami (dva sedeža)
2 kom. KOLESLJA. pol*\zgotovljena . 1 kom. ZAPRAVLJENCEK    .   .   . ,
2 kom. OGRODJA ZA KOČIJE . ,
i ■
■
i i i i i i i i * i
i •
» #
lak.
t i
i I
i •
I 1
i I
■ T
• 1
po Din
■ i i i i i i i
■ ■ t i
! f
kg kg kg
I đ I » ■ •
»
a m > a » a »
a
a
9
» a » a
a » a »
a
□
irarerarara .y .h ■■ .n ,n ,n j .y .h .n ,irjm
i i
a »
RAZPRODAJA navedenih predmetov se vr$i od 6. do 12 septembra v tovarni KERŠIC pri
državnem kolodvoru Spodnja Šiška.
US D. D. t^?B £1R!L FC
Tovarna usnja m usnjatih Izdelkov Kranj. Liub!lana» Urhnlka
Centralna pisarna JCjubljana, Sv. petra cesta 63. Sel. 528.
I. Incfustrlfa usnia.
7.
1.
2. 3. 4.
5.
A. Vegetabllno (čreslostrojeno usnje):
kravine, rjave, Črne in chagrin, ter za mehove in strehe, kipsi, teletine,
ovčine in kozine
a) mazane, rjave in Črne,
b) barvane, za mobilje, tapeciranje in konfekcijo;
vacheties:
a) za izdelavo dokolenic,barvane ali naravne,
b) za izdelavo nogometnih žog,
c) za izdelavo razne usnjate konfekcije;
6. svinjine (specialiteta):
a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne,
b) za kovčege,
c) za mobilje in galanterijsko konfekcij*(portemonnais, por-teieuilies in knjigoveštvo);
podpSatli
a) trovloženi hrastostrojeni podplati,
b) vache; 8. croutaonl za izdelavo transmisijskih jermenov,
a) specijalno strojeni (angleški sistem),
b) hrastostrojeni.
B. Chrom-usnlei
1. box-ca!f, črno in barvana,
2. chevreaux.
3. chevrette,
4. chrom-usnje za izdalavo nogometnih žog,
5. chrom-usnje za izdelavo jermenov.
C Ga9un*usnja
za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov.
O- LcSfe-usnjea
1. box-calf,
2. chevreaux.
II, Industrija usnjatih izdelkov.
A. Čevljarski Izdelki:
1. čevlji za strapac,
2. čevlji za rudnike,
3. čevlji za sport in nogomet,
4. čevlji po vojaškem vzorcu,
5. sandale
B. Konfekcija transmisijskih gonilnih Jermenov i
1. specijalni stroj
2. hrastov stroja.
vezanje
3. chrom-stroj,
4. jermenci za Šivanje in transmisijskih jermenov,
C. Konfekcija za
dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi-itd., tržne torbice.
EEEEEEEEEBEEEEEEBEE^
1F4
mzke cene!
Kopnite in nnrofnlte sukno, modno Maso, perilo i. dr. pri
Ensros - Enfctflll
LJUBLJANA
Stritarjeva ulica 4
USTANOVLJENO 1808
MODNI
ŽIDOVSKA  ULICA štev. 8.
DAMSKIH KLOBUKOV
—   NAJVEČJA   I Z B I R Al S
ŽIDOVSKA   ULICA   štev. 7.
prjLaJULI np'iniiiiimniiiiiiiinilinillimmillllllllllim
Jug
Ljubljana   e?*#a#l|#  #Mg  Rimska c 16.
plesfear In Iliiar za stavbe, mostove in pohištvo
Oficijelni oddelek:
Črko slikarstvo na steklo, pločevino, zid, les, platno itd. Prvovrstni najmodernejši in največji atelje za dekorativno in umetno slikanje, kakor tudi slikanj« grbov, alegorij ter cerkveno slikanje.
Najnižje konkurenčne cene. Točna In solidna postrežba.
Moste-LJubljana, Zaloška cesta 67.
Ba ■ ■ ■a ■■■■■■■■■■■ ■i■■i■■i■■i■n■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
GRIČHR & irjEJHĆ - UUBLffiKH
Zalog« obisk ifl gospod«, donio I« otrok«
samo Seleiiburgovh ulich štev. 3
iiminiiiii
lerinenar In ssdlar
Lliibliaiiaa Slomškouii iaL 6. Velika zaloga razli£nili mzm In konjskih oprem ter antenJoMIop« — BHfojaraggo
i Elektrotvrdka A. VERBAJS Ljubljana
I Oosposvetska oeata IL IS (KoIImJ) \\
Prodaja In dobava: vsakovrstnega ndtaladjikegi materijala sa atabi la nočni fefc, Ifce,telefonov, rretilnili teles, Hkalnlkov, žarnic ftd. Itd.
Sprejema!
se tnftalacQe avonfl, telefonov In dektr. haO, kakof tudi vta v to stroko spadajoča popravna, najnižje cenel Točna in solidna postrežbe!
Zrn nakup osabsorstalh itrofeo In orodla za polledelstDD In obrt, z bogato zalogo viakoorstne bnblnlslie opraoe In osega n leleznlnsko strobo spadaJoCega blaga k prtporoCa tordba
Spedilu trgovina zi mlinske potrebščine
Čadež S Jrcar
fjnbljana        KoloBverska al. 35. ClDbQana Pivfljon „j{ 346".
trgoulna z lelezntno
o Linbllanl, Dunajska c. 16
KRZNAR   IM  fZDELOVATELJ ČEPIC
ELIGIJ EBER
LJUBLJANA - . KONGRESNI TRG Stav. 7
Izdelujem iz krzna : Damske plašče, mufe, bove in vratnike aa dame, gospode Itd
Is i
klobnče Tine la t vseh modnih barvali. "
MajDUie tm! Wa Mira!
modni salon
Stuchly-Maške
Ljubljana. Židovska ulica 3
ra" t i
20.000 parov cenli
prodom po neverjetno nizliih cennh
■
m
'.""iJrtrrrstas
pssesrsi fn mcdernfcirssji
POZOR I POZOR t
Ob priliki obiska razstave ne zabita ogle-dati veliko zalogo vsakovrstne železnine kakor
_ okovje, orodje, kuhinjsko posodo itd.
ALTU S
trgovina z železnino
na drobno In debalo
LJUBLJANA* Dunajska cesta U
□
g
i
G
1
I
I
in sicer moški čevlji od sVfc. 39 — 46
boks črni (sbite).............prej Din 300.— sedaj Din 199-^
boks črni, (goodyear).............«*00-—    . . 259*—
boks črni (gondvear) dv. podpl. ......    .     ,   460"—   . .   269*—
boks rjavi, (poodvear)..........                                   .     .   JB»0-—    . . 269.—
koks rjavi in črni, nizki, filroka In Spicobl. (good.) ,     . 400*—    . .   249 —
ženske čevlje od št. 35 — 42
boks črn! (zblte^l.............prej Din 30O— sedaj Din 199*—
boks črni (goodyear)............ .   400«—    .      . 259«—
boks črni (eoodyear)......... . .   .      .  400«—    .      , 259*—
boks črni nizki (zbiti)............2čO-—    ,      .   169—
boks črni nizki (goonvear)  . • •...... ,   30f>—    B      B 199*—
boks Črni nizki (t^oodveart........•      .  375*—    .      .   249*—
fantovski in dekliški čevlji od št, 35 — 39
boks frni (goodvear).......• • • . prej Din 300-— sedaj Din 197*—
boks črni (zbiti)............... 250-—    .      . 189-—
delavski čevlji od št. 49 — 47
prvovrstne bankaže 'podkovane) ..••«. prej Din 162-50 sedaj Din 149-— prvovrstne bankaže (nepodkovane) • •..... 160*—    .      .   139*—
Garantirano prvovrstno blago izdelano po zadnji modi ENGROSNAKUP IMA RABATI Pismena« naročila  pri  navedbi vrsta čevljev in številke
pošiljam po poštnem povzetju.
KOŠTA VUKASINOViĆ
(samoprodaja in zaloga tovarno .Petovia' d. d.)
LJubljano. Dunajsko cesto
(Palača Ljubljanske kreditne banke)
JGJGirjJGO^^
C i-.
• ■
ri
i«.
E
0
o
■
o o
En gros
2   Ljubljana *******
J. GORBC
X^|eat>1 faMB talire
■ CD«CDaoeC3«CDBCDBCDlQlCDlCDiO«CDe0101CD
Bj
En detail {
IrredHne banke      Ljubljana 2
Konfekcijska industrija
Največja izbira vsakovrstnih oblek, raglana, zimskih sukenj, ogrinjal, kožuhov, dežnih plaščev, kožnatih šoierskih sukenj i. t d.
NatmodernclH kroji1
LJUBLJANA. Dvorni trg štev. 3.
sod Narodno kavarno.
Lastni izdelki I
Specijalna zaloga angleškega in čeftkega sukna.
Paviljon ffJ" 407.
lastnin* in  tisk  aNarodne tiskarne«.
70
34