280 Novo nemško delovno pravo.
Novo nemško delovno pravo.
Dr. Stojan BajiC.
Nacijonalnosocijalistični preobrat v Nemčiji ni spremenil zgolj političnega ustroja, marveč je odjeknil globoko v vsem nemškem duhovnem življenju. Zatrjujoč, da se bori za pravo nemštvo zoper liberalizem, marksizem in materija-lizem, je uspelo Hitlerju pokreniti mogočno gibanje, ki je zajelo vso Nemčijo in ki skuša ustvarjati novo na vseh poljih človeškega dejstvovanja.
Tudi v pravu uveljavljajo novi reformatorji svoje nazore in stremljenja. Prav posebno pomembno je to za delovno pravo, ker je Nemčija reševala socijalno vprašanje doslej vedno s sredstvi zakonodaje in sicer v dveh smereh: predvojna Nemčija s svojim socijalnim zavarovanjem, povojna pa s kolektivnimi pogodbami in z razrednimi zastopstvi, z obratnimi sveti. Nacijonalni socijalizem je našel pred seboj pravno stavbo, ki je temeljila na liberali-stičnem B. G. B., obrtnem in trgovinskem zakonu, ki so urejali grajanskopravno stran službenega razmerja. Ta gmota je ostala nespremenjena tekom vse povojne dobe, ko so se liberalističnim vplivom pridružili močni marksistični, ne da bi jih mogli nadvladati. Ustvarjalna nemoč marksizma, zgrajenega na kritičnih, ne na pragmatičnih osnovah, se je prilagodila na formalno mišljenje napotenemu liberalizmu: oba sta ustvarila presenetljivo malo. Zato ni bilo težko pokreniti borbo zoper ta preživeli svet in ga zrušiti. Težje je sedaj opraviti zgodovinsko poslanstvo z večjim uspehom.
Hitler je pred nedavnim (21. marca 1935) sam povedal, kaj je doslej nacijonalni socijalizem storil: odstranil je razredno borbo, razpršil borbene organizacije delavcev in podjetnikov; na to mesto je stopila narodna skupnost; ustvarjena je nova socijalna ustava, ki jo imenuje socijalna samouprava; temelji na nemški delovni fronti (DAF),^ na zakonu o ureditvi nacijonalnega dela (Gesetz zur Ordnung
^ DAiF ni sindiikailna organizacijia, ker združuj« delavoe in podjetnike vseih stpok zgolj v niamenu »luistvairiiti resnično nairodho in praiizvajallmO' zajednico vseh Nemcev« (§ 2 uredbe o DAiF z dne 24. oktjobra 19'34-; prim. D. A. R. 1934,348). Ima torej v prvi vrsti vzgoijne, poleg tega pa tudi nekaj prezentacijiskih nailog in je sestavni del stranke. V njo je m. dr. vključena nacijonialnoisocijialistična delavska organizacija (izpred preobrata) Nationalsoziallistiische Betriiebszellenorganisation (iNSBO), ki naj 'bo sedaj politični živec iDiAiF. Prim. Zangel, Dlie Stellung der NSiBO', Dl A. R. 1933, 75 in B ertin, Diie NSBO' und die DLAF, D. A. R. 1935,197.
Novo nemško delovno pravo. 281
der nationalen Arbeit z dne 20. januarja 1934, cit. A. O. G.), na organizaciji obrtnega gospodarstva'^ in na zvezi med njo in nemško delovno fronto. Svojega dela nacijonalni socijalizem še ni dokončal; trdi, da ga je komaj dobro začel. Vendar se kažejo v dosedanjih ukrepih že obrisi smeri njegovega dela, v katerem se jasno zrcalijo odsevi sodobnih socijalnih reform v Evropi.
I. Načela novega reda.
1. Obratna skupnost. A. O. G. ureja razmerje med delavci in nameščenci ter podjetniki s stališča, da njihovi medsebojni interesi sicer niso istovetni,^ marveč si celo nasprotujejo, a da so navzlic temu njihove naloge napram narodni skupnosti,* katere interesi so prvenstveni, skladne; zato se morajo podrediti občnim narodnim interesom, ki so pretežnejši od posamičnih. V gospodarsko-
^ Stanovska organizacija nemške industrije in obrti po prvi uredbi aa izvedbo zak>onia o pripravi organične izgraditve nem^škega gosipodlar-stva z dne 27. novembra 1934. K temu Pohl, Neue Formen der Gemein-schaftsarbeit, D. A. R. 1936,91. — Izmed ostalih delovniopravnih aakonov naj samo omeni-m: o domačem delu z dne 8. junija 1933 (prim. Kailk-brenner, Das Gesetz . . ., D. A. R. 1934,131) o novinarjih z dne 4. oktobra 1933 (prim. Richter, Arbeitsrechtliche Aus-vvimkungen des .... D. A. R. 1934, 64) in o zaposlovanju z dne 15. maja 1934 (prim. Zschuk-k e, Das Gesieti^.. „ D. A. R. 1934, 166). — O AOG je izšla dosltej ogromna literatura; najbolj znane komentarje so napisali Mansfeld, Dersch in H u e c k - N i p p e r d e y.
^ »Nur eine iBetatigung muss ©r i'hn'en unmoglioh maohen, die Aus-tragung der naitiiailichen Gegtelnsatz.lichkeiitein van Verband zu VePband und die diadurch bedingte Verbiefung dieser Verschiedenheiten. Nicht die Tatsache aUein, dass verschiiedenartige Interessen bestehen, bedeutet dem iKk;S9enkampf und die Entfremdung der zusammengehorigen Partner, son-dem die Organiisierung dieser Verschiedenheiten in Verbanden, die das Besitehen der divergierenden Interessien zur Grundlaige ihrer ganzem Beta-tigung machen.« iM a n s f e 1 d, Organiisierung des Vertrauens, D. A. R. 1933,79. BaTwinkeil. Gedanken zum Gesetz zur Ordnung ... J. W. 1934, 596, naglasa kot glavno nalogo tega zakiona odpraviti predstavo, da sita podljeitnik in dtela/vec naspnotnikia. Taiko tudi Hedemanin. D. J. Z. 1934, 161.
* »Gemeinsame Arbeit ailler ,ain der Erbailtung und Siicherung unseres Vlolkes und sednes Staates, entsprechend der dem einzelnen angeborenen und duirch Volksgemeinschaft zur Ausbildung gebrachten iFahigkeiten und Krafte.« Hitler, Mein Kampf, 681. Prim. tudi S. B., Filloizofske osnove nacionalnega socializma. Misel in delo- 1935, 124.
282 Novo nemiSko delovno ipravo.
socijalnem življenju ne stoji posamezen delavec kot poedinec napram narodni skupnosti, marveč kot član posameznega obrata, na katerega ni vezan samo v tehničnem in gospodarskem, marveč tudi v socijalnem oziru. Nacijonalni socijalizem priznava samo solidarnost interesov v posameznem obratu združenega podjetnika in zaposlenih službo-jemnikov, ne priznava pa solidarnosti delavcev kot stanu, ker gradi svojo socijalno ustavo^ na načelu solidarnosti podjetnika in delavcev v posameznem obratu ter konstruira pravice in dolžnosti tako osnovane edinice napram narodu na trditvi, da je treba ne samo kot dejstvo, marveč tudi kot gonilo za izboljšanje storilnosti obratov upoštevati to, da ni samo podjetnik, marveč tudi vsak delavec neposredno in izključno navezan na uspeh obrata, v katerem je zaposlen, če nima opore v kaki izvenobratni stanovski organizaciji, ki bi mogla izenačiti gospodarske uspehe po raznih obratih zaposlenih delavcev na neko občno mero, ki ne bi ustrezala toliko gospodarskim uspehom posameznih obratov, kakor bi bila plod socij alnih, če ne celo političnih borb izvenobrat-nih ali celo izvengospodarskih činiteljev, n. pr. sindikatov. Zato odreka nacijonalni socijalizem posebnim interesom delavcev upravičenost priti do samostojno organiziranega izraza v novi socijalni ustavi, ki proglaša načelo gospodarske in s o C i j a 1 n e enotnosti obrata. A. O. G. sam določa, da »delajo podjetnik kot vodja obrata ter delavci in nameščenci kot Gefolgschaft skupno za pospeševanje obratnega namena in v občo korist naroda in države«. (§ 1). Potemtakem ni obrat samo edinica v gospodarskem oziru kot proizvajalna (tehnična) enota, marveč tudi v soci-jalno-ustavnem pogledu. Samo v tej osnovni, zasebno gospodarsko odrejeni celici je urejeno razmerje med podjetnikom in službojemniki in je le v njenem obsegu organizirano sodelovanje poleg zgolj obratnogospodarskega še v socij alno-ustavnem oziru; v tej edinici se rešujejo namreč tudi socijalna vprašanja, dasi v najožji zvezi in skoro determinirana po podjetnikovem interesu. Višjih stopenj odločujoče,^ zgolj socijalne organizacije nacijonalni socijalizem ni ustanovil, temveč celo odklonil. Nacijonalni socijalizem je na ta način atomiziral socijalno vprašanje: iz antagonizma dveh velikih plasti, ki sta se v zadnjih desetletjih organizirali za borbo, a kasneje našli navzlic vsemu oblike in možnost sodelovanja po svojih prostih predstavništvih, najprej mimo, potem pa pod rastočim vplivom državne oblasti, je napravil vprašanje sodelovanja v posameznem obratu; s tem naj bi izgubil problem svojo obsežnost ter usodnost kolek-
Novo nemško delovno pravo. 283
* » . . . man hat die bisherige iiberbetrietoliche FoPm der kollekti-ven Riegelung der Arbeitsbedingungen aufgegeben. Im Grundsatz sollen diese nach dem neuen Gesetz im Beitrieb geregelt werdien.« Bohnstedt, Grundziige der neuen Soziiallverfassung, Soz. Pvax. 1934, 99. »Der Grund-gedanke des nationalsozialistischen Arbiedtsreohts, alile Fraigen der Airbeit in ertster Linie in der Betriebsgeimeinschaft zu ordnen, soli den Wiilen zu frei-vvilliger Mitarbeit w.ecken und fordem«. G o 1 z, Arbeitisrecht und Wirtschaft, D. A. R. 1935. 7.
* Tudi d t a (1 i j a n ® k a k o r p o r a c i j s k a u stav a je zasnovana na enakih izhodnih mislih; izražene so v programatičnj karti dela (Carta del lavoiro) z dlne 21. aprila 1927. Po njej je italijanski narod organizem s samostojnim življenjem (jol. L), napram kateremu Ijie delo socijalna do>\ž-noRt (čl II): pioudarja solliidanioist vsieh činiteljev piroiz-vajamja (61. IV). a jo organizira na povsem drugačen' način nego nacijonalni S0'0ija'lizem, namreč na siin-dikailističen način, ker prizma podjetnikom im delavcem pravico, torej tudi socijaJnoifunkcijsko utemeljenost, združevati ise vsak v svoje sindikate, ki naj zastopajo njihove intetesie napram državi in napram drugim sindifcaitoim (čl. IV). Priznane sindikaite podjetnikov in delavcev isite gcspodaiiske panoge poveže nato v korpoiraciije, v 'katerih poisitanejo sindikalni zastopniki državni organi z določenim delokrogom (čl. VI ter zakon o ocorporacijah z dne 5. februairja 1934). Solidiaimost ražmih faktorjev pnoilizvatjanija, ki jih zastopajo sindikati, sie izsnaža v koldktivnih dtelovin'iih pogoidbah, ki j'h skllepaijo delavski in pcdjetniišlfci sinidftkati prve stopnje. iNa ta način se izravnajo nasprotni interesi delavcev in podljet-nitoolv ter pod:'ediljlo višjim interesiom pnodizvaijanja (SI. ITI, XI; zakon o koilek-taivmih pogodbah, naizvan 'DiScipUina giuiridica dei rap'porti coiMetivi del lavoro, z dne 3. aprila 1926). lizrečno proglaša zasebno inicijativO' v proizvajanju za niajuispiešnejše iin najkoristnejše sredstvo; zasebni organi-zaiciji proizvajtanlja kot furnkcijio v nairodniem interesu pa nailaga odgovor-nioat napram državli (či. VII). iK temu prim. Ščetinec. SociljaJna orga-nlKaciija fašizma, Mljesečnik 1934, 419; M. G. V. Ko(rp.oraciijska država v Itallijji, iMisell in delo 1935, 95, oboje z obsežniim slovstvom.
tivnega reševanja, obenem pa dobil pretežno poedinski, zasebnogospodarski značaj. Poleg tega je omejil borbo na osnovno gospodarsko-organizacijsko stopnjo, ker je težišče medsebojnega trenja, ki se ga v načelu sploh ne loti, potisnil v posamezen obrat,^ s tem, da je vezal usodo posameznega delavca, to je uspeh njegove delavnosti potom podjetnikove premoči na obratni uspeh. Na ta način je borbo tudi odločil. Dal je v obratu nadoblast podjetniku; nanj se je nacijonalni socijalizem naslonil, ker je spoznal v njem konservativnega, tehtnejšega činitelja. Zaradi tega se v višjih (izven — ali nadobratnih) socijalnih tvorbah socijalno vprašanje (delo —kapital) v organizirani obliki sploh ne more pojaviti."
284 Novo nemško delovno pravo.
Kot taka socijalna in gospodarska edinica naj se razvija obrat čim prostejše, posebno naj podjetnik kot njegov vodja (spodaj 2) sprosti vse svoje ustvarjalne sile in udejstvi pri tem vso svojo osebnost." To stremljenje izzveni končno v liberalističnem načelu svobodne tekme; nacijonalni socijalizem poudarja namreč potrebo izbere** (Ausleseprozess) prav tako kot v svoji rasni politiki tudi v gospodarstvu. V gospodarski borbi naj odstrani izbera šibke ali nepotrebne gospodarske tvorbe. Poudarja se. da je tako izbero dosedanji gospodarski sestav zadrževal, kar je le mogel, zlasti s
Iz miaolniih prvim obeh sestavov, naimreč nemSkega in italijanskega, izhaja Avstrija, ki skuša združiti fašistioni državni sindikalizem in naci» jioniallnioisooijalliiistilčnio zamiisetl o eniatnosti obrata kot osmovini (»uisodhi«) edinici gospodarsikega in isocijallnega živlljlenija. To stuemlLjienje se zrcailii v zakonu o obratnih skupnostih (jGesetz iiber die NVerksgemeinschaften) z dne 12. julija 1934. Potom tega zakona »soli der berufsstiindische Grundge-dainikc, dalsis die dem gleichen (Beruifssitanide angehorigen Arbeiitgeber und Arbeitndhrnier ©ine duroh den Biaruf bedingte Schickisallsgemicinschaft bil-den und dhre gomeirtsaimien Angelegenheiton im Rahmen deir geltfenden Vorschriften siellhststandig regeln isoillen, sohon lin den einzelnen Ble|tri.abe,i so wiait alls mogJiioh zur Geltung gebraoht werden... Die Werkgemein-schaften isalilien infcilge des ihnen zukormmiJinden WirkuingskiPei:ises zuigloich die UrzeMe fiir den berufsstandilschen Auifbau biilden, lin dem sie diie Ver-bindung zwiischen den Betriieben und den zunachst iibergeordnieton berufs-staindisohen Karpersdhaften herzustellen halben« (jHeider, oit. Heindl, Zum Gesetz iiblelr die Weiikisgemeiinisc!hiaLtea, Z. BI. 1935, 241). Vendar so jie ta zakon omejiil samo na delno reformo z-ampniakih svetov (prim. spo-daij op. ^^). Prim. Ščetinec, Korporaltivno uiredjenje države s obzirom na novi austrijsfci ustav, 1935.
.. .»ifireie Entfalltung der Personiliohkeiit«, Mansfeld v uvodu h komentarju A. O. G., 1934, 13. »ilNichit mehr ein iiberspitzter KoUektivis-mus, ^edin Versiinken des e>>in7^eiln(en iai der Masise, sondem iiberailil das Herausheben der fcraiftvoiMen Eitnzidlpersorildchkeiit. Mutiig ist fast alMes auf die Person abgastiallt«. Mansfeld, (D. A. R. 1934, 34. »iDer N. S. siieht in der freien UntornehmienpeirBonilichkait 'den 'Etntecheidenden Eaktoir der deutschen VVintsohaft.« Rauecker, Vem Wesen des Standes, R. A. Bi 1933, II, 477.
^ »Ebenso-vvtanig dairf vergessian wierden, dass diie unbedlimgte Brhal-tung jeidlets eitizeilnen Bietriebies kei!n€Siw!egis im Interesse einer Volkswiirt-schaft Jiegen kainn. IDfenn jeder volks-vvirtschaftilichc Eootschritt baut sich auf enoem standigen Ausliesepirozess, der in einer NVimtschaftskriBe nur beschleunigt 0'der nachgiehoit wLrd, auf, \vobei leistungBschwiichere oder durch die gewandeJ(teii 'Bediirfniisse eines Volkes iiberfliissdg gevvordeaie Betriebe ausgeschaltiet weirden«. Miansf-eild, 1. c. 14.
Novo nemško delovno pravo. 285
® KTiaiuse, Diie Airbeiitsverfassung im neuen Reiich, 1934, 8.
»Dar UinterneliniCT, idiem wichtige soziallie und wirtschaftli'che Funktioanen idiuirch iKiollektiivviertriige^ durch RreiiSbindungen, Kartetle und Syndikatei, duroh varbands.miis.siige Beschaffuing von Aultragen und Re-galung der Aibsaitzibadingungen von liberlbetriiablichen Orgamsateanien abga-n/ommen werden, ist zwiaifeililas ein psychoilogisch und politiisch geschvvaoh-tes Objekt.« iMlansIeldl, 1. c. 13.
Priim. strokiovne svete poverjaniikov za delo in sodišča laocijalne
oaistii.
^2 Razen posvetovallniih teles poveujenikov za ddlo, v katerih vidi Steirnmanm, Di« Emt-vvieklung der socialen Sdlbstvervvalltung, R. A. Bi. 1935, 11, 122, nasitavek za nadailjnji raizvoj v tej smeri.
Prim. zakoin i»auir ,Vioirhereitung des lorgainiischen Aufbaues der deutschen WiirtBCihaflt«: z diie 24. februarja 1934 in izvršillno nainedbo z dne 27. novembra 1934.
pomočjo činiteljev, ki niso bili v neposredni zvezi z obrati samimi. V vplivu teh izvenobratnih činiteljev, ki so v pretekli dobi »demokratskih obratnih svetov in pretiranega kolektivizma«" odločali o ureditvi socijalnih, pa tudi gospodarskih razmerij med delavci in podjetniki (na primer funkcijonarji raznih sindikatov, ki so sklepali kolektivne pogodbe in s tem vplivali na mezde, političen vpliv marksizma v obratnih svetih) ter v povezanosti, niveliranju in kolektiviziranju gospodarskega in socijalnega življenja, ki je iz tega nastalo, vidi nacijonalni socijalizem enega izmed vzrokov za propad nemškega blagostanja.^"
Nacijonalni socijalizem odločno odklanja zamisel družbe in gospodarstva na razredni osnovi in s tem marksistično načelo razredne borbe kot osnovno gibalo razvoja človeške družbe. Svojo zamisel je nacijonalni socijalizem izvedel na ta način, da je zgradil socijalno ustavo na gospodarski resničnosti posameznega obrata in mu postavil samo enega gospodarja z vso oblastjo: podjetnika, ki mu je dal v obratu položaj Fiihrerja. Zato je odstranil z nekaterimi malenkostnimi izjemami dvotirni sistem delavec — podjetnik" in vse izvenobratne tvorbe socijalnoustavnega značaja^^ ter priznal javnogospodarske funkcije podjetniku in njegovim gospodarskim zastopstvom. To je prišlo do izraza v pripravah za organično izgraditev nemškega gospodarstva," ki temelji na podjetniških gospodarskih zastopstvih in ne daje enakopravnega mesta drugemu činitelju proizvajanja, odvisnemu
286 Novo nemško delovno pravo.
delu.^^ To delo pride do izraza samo kot organ podjetnika na osnovni stopnji socijalnogospodarske ustave, v zaupnih svetih v posameznih obratih, do čim izven njih ali nad njimi siploh ni samostojno organizirano.
2. Vodja. Vsakemu obratu načeluje vodja, ki »odloča napram Gefolgschaft o vseh obratnih stvareh« (§ 2/1 A. O. G.). S tem je sprovedeno v socij alni ustavi glavno nacijonal-nosocijalistično organizacijsko načelo, načelo vodje (Fijhrerprinzip), ki je povzeto po političnem,^® še bolj pa po vojaškem pruskem vzgledu.^* Vodja obrata je podjetnik sam. Njegova kvalifikacija je torej zgolj imovinskopravne, torej grajanskopravne narave. To dejstvo sprejema nacijonalni socijalizem kot da je dano od narave in vidi zato v
Prim. neoživljieni & 165 •vveimiarsbe (ustave jki jie proglasiila enafco-pravnoat delavcev im podjetnnkov v urejievainju delovnih pogojev in piri ¦gospodarskem udajistvovanju; v ita mamen maij bi ae osnovali 'delliavsiki aveti od obraitniih vise do' državnega z obsežiniim dellidkirogom.
Tako pioisebno K ii ih n, Dteir Fiihrergedanike in dor neuein Aiilbeiiits-verf alssung, Festsdhrift fiir Richard Sohmidt, 1935; nasprotno Brauvveiler Der Fiihrergiedanke lin der iBeitriebsigemeinischaft, R. A. BH. 1935, 11, 177, češ da vodja obraita mirna staM-iča vodje v piolitilčnem živiljienjiu, pai tudi ne v vojaiSkem fcalkor »se mu jie v poiljudniih oirisilh zakonia včasiJh pripisovalo« (1178).
-Mj a n s f e ll d II. c. 8 vidi venidar »eine gevviisse Problemaitiik m dvr tlbertragung des Fiibnersprinzips aais der poIllitiilsčbBn und miHtairiisicheirj Bbene auf rein wirtEchaftliiche und soziale Vorgainge.«! wDer Staat muiss in seiinier Organtlsaltiicn, bei der kleiinsten Zelle der Gemeinde aingefiarngen bis zur obersten Leitung des gesammten Reiches, das iPersonlichkeitlsprin-zip verankert habem. Els gilbt keilne .Miajoriitatsentscheiduingen, siomdtem nur veraintwiortungsvioile Peirsonan., umd das NViort »Rat« wird vieder ziuriidk-gefiilhrt aiuf sierhe umsipiriinigiliche Bedeutung. Jeddm Mianne stehen vvoM Berater ott Sieite, ai!iki:n die EntSidhieidiung trifft ein Mann. Der Grundsatz, der dais piieiuisisiche Heer sainerzeiit zum ¦vvuradorvdMsten Instrument ¦des deutSiohien Vofces madhite, hat im iibertragenem Sinne dtereinisit der Grunidsatz dais Aufbaues uniserer ganzen Staatauffassung zu .sKfsn'-. Auto-ritat jtdes Fiihrers nach unten und Verantwortliohkeit nach oiben«. Hit-iler, Mein Kampf, 501, cit. pri Mansfeld, il. c. 23. »Ist dloch dias Fiihn-erprinzip kein Kreaturenprinzip, v/ie seinie Oegner behaupten moch-ten, und hatt mit j^Kadavergehosam« ebenisofvvenig zu tun -vvie einst dais Fiilhrerprinizip der aditen Armee, dem es leintstaimmit. Inneritiallb des Ge-setzes, innierhffllb gegebener Richtlinien und in vvidhtigen Fragen auch Einzelweisungen handelt der Einzelne, nahe den zu behandeldem Verhalt-niisison, auf cigane Veriantwcirtuing — und Gefahr«-. GoHz, Arb6itsrecht und \VJrtsiohaft, D. .\. R. 1935, 8.
Novo nemško delovno pravo. 287
podjetniku rojenega vodjo obrata.Če je podjetnik skup-noist, n. pr. pravna oseba, vršijo vodstvene posle njeni zakoniti zastopniki (§ 3 A. O. G.).
Razmerje med vodjo obrata ter delavci in nameščenci skuša nacijonalni socijalizem z dosedanje imovinskopravne podlage preosnovati na novo nemško, osebnopravno, nravno podlago^* medsebojne zvestob e.^" A. O. G. določa (§ 2/2), da mora skrbeti vodja obrata za dobrobit svoje Gefolgschaft,. ki mu je s svoje strani dolžna »v obratni skupnosti utemeljeno zvestobo«. To razmerje se izvaja iz srednjeveškega Treudienstvertrag kot pristno nemške pravne ustanove;^*
^'^ (A. O. G.) ». . . geht von dem dais ganze Staatsleben beiheiirscihen-den Fiilhrergedainken aus und verschafft dem Unteimehimer ails dem ge-horenem Fiilhirer des Betriebes diie iihm ailis sollcheim zukomroende Steillung«. Mianisfeild, Dais Gesetz zur Ordnung... D. A. R. 1934, 35; Brau-w e i J e r 1 C. 177 lopaža, da »desisen Gdbuirtsmechit ailtein im Vermogens-reoht besteht«.
1* »Voir aillem ateiUt es (A. O. G.) die Betrieibsgemeinschaft umter sittliohie Nonmen.<^ R i c h t«ir^ Arbeitsvertrag und Ajpbeitsordnungsge-sietz, Soiz. Plrax. 1934, 255. »Daonit ist auf ioinem bedeutsamen Rechtsgebi«t die naz. soz. Forderung nach grosiserer Durdhdringung von Recht und iMorall... vei!wi.ikilicht«i. An dres, R. Ai. Bil. 1934, 37.
" iMiansf eild, D&r Fiihrer des Betrielbesi, J. W. 1934, 10O4. Vodji se pripisuje javnopraven poiložaj, primi. Jans, Untemehmer und Fiihrer des Betriebes, D. J. Z. 1934, 1058; G^eirsitn er, Vom Untemehmer zum Betriebsfiilhrer, 1935; Hagemeister, Neue Probleme des Arbeits-schutzeis, Soz. Prasc 193i 483.
^0 »Der natioinalisoizialistisohe Gesetzgeber kniipft damit an die ei-genairtige Auffassung des alten deutschen Rechits von der beidersieitigen Treu^pflicht des Gefolg*mannen uind des Gefolgsherm an und giesst sie in eine deli' heutigen VViirtschaifts- und Staatsverfassung angepasste, fiir Gceeraitiioinen gedachte etheime iFonm.« Kausen, Das Treueveilhailitnis als Aiuisgangsipunkt des neuen Arbeitsrechts, D. A. R. 1934, 71. »Ihr Vor-bild ist in den manigfachen soziailen Bindungen des deuitschen Mittelal-tera zu siuohen: in dem vielfach gegliedorten Sitiindewesen, in Lieihnrecht, und Hicifirecht, in Agrargemeinschaften, iZiinftein usw. — jenen Bindungen, »in dlenen urnsere Vater die Breite und Tiefe unserer Kulltur ©raiibeiteiten« (jGierke, Die soziale Aufgaibe des Privatreohts, 8)«. Oppermano, Deutsche iRechtsgedanken in der neuen Aribeitsverfassimg, D. A. iR. 1934, 3i37.«i ... NViederaiufgireifen des deuitsiohrechtlioheri! Personlichkeitsgedan-kens, der im alten deutsdhem Reoht im Treudienistvenihaltnis, im VVerhalt-nis von Gefolgsiherr uinid /Geffolgsmainn ilebte...« Dersch, Der Klein-betrieb in der neuen Arbeitsverf assung, D. A. R. 1934, 176. Prim. H e r b s t. •Der Treudienstvertrag, D. A. R. 1935, 181.
288 Novo nemško delovno pravo.
na ta način se hoče odstraniti nemškemu pravu baje kvaren vpliv rimskega prava,^^ poleg tega pa zasnovati razmerje, ki naj se ne imenuje več službeno, marveč zaposlitveno,^'' ne več na imovinskopravni osnovi zamene plačila za delo, marveč na pretežno osebnopravni^^ osnovi medsebojne zvestobe, ki izvira iz usodne povezanosti^^ v obratu v vsenarodnem interesu. Takemu pojmovanju se skuša dati poudarka tudi s tem, da se mu išče civilnopravne posledice,^"
2^ Kausen 1. c. 72. Oelo prograim N&DAP zahteva v točki 19: » ... Ersatz fiiT das der imaterialistischienii NVeltondnunig dienende romische Recht durroh ein deutsohes GemeiiTiireobt.« K. a u.s en, 1. c. 73.
2^ »Nioht deir Austaiusch von Verm6gem8wert'elri ist die Hauptsache, sonidern das ethisdhe Veiibuimdensein auis gemeinisiamer Afbeit izum Besten des Betriebes uinid mm gemeimisaimen Nutzen von Vcilik oiinid Staiat«. 'Den«cke, Venmagerasireobtliaheis odfer personiemredhtliohes Aubeitsveir-haiitnis. D. A. R. 1934, 222. Tafco tudi Opp eirmann 1. c. 337, sklicujoč se na Gilerkeja op. cit. 41. Siebert, Das Ai<beiitsverhailitnis alls perso-ncnrechtliiciheis (soiziailrecbtliobes) ReOhtsverhaltnis, D. A. R. 1936, 95, prišteva slulžlbeno raizmerje k osebnapravnim Taizmerjem, ki ofeseigajo tri skupine: rodlbiniskopiravmia, društvena in sluižbena razmeirja.
2* »iDie Grundlage der neuen Arbeitsverfassung ist... die Scbiaksalisverbundeaiheit ailler in einer Aubeitsstatte ziusiaimmenigescihlos-iS'qnen NVerkitatigen ... diese SohiakisaIsigeime:lnisdbaft...« Krause 1, c. 17. Obrat je Kilotau (Grundfarmien verdenden Arbeitsredhts, D. A. R. 1935, 230) aniidhit niur iLeben&raum, sandeim aiuiCh LebensqueHe! So lum-schliest der Betrielb Schicksal in seinem stahlharten Gehause und wird gleiohzicitig zum SohicksaL«
2* Taiko glede vpraiaanjia otbratnaga rizika (Dierscih, Der Atibeits-vertrag iim mauen SItaat, D. A. R. 1933, 9; Stol 1, Die Lehre vom Be-tribsrisiko und die Neuordnuaiig des Arbeitsrechtis, D. A. R. 1934, 253; Wieigelt, Wandl:umgien des Arbeitsveirtrags, Saz. Prax. 1934, 1253), dia'ližreoiS'ti vrnSenja pirekopiagodibenciga in prekočasnega dela, dopusta, ,(iBrust, Der Urlaubsamsipruch der Betriebsgefolgsohaft, D. J. 1936, 846.), konkurenčne prepovedi in odreSenja prejemkov (Westermann, Zur Verwirkung im Arbeitsrecht, D. J. Z. 1935, 397. NVestermann, Gibt es naOh dem neuen Aifeeitsiredht nioch Verv^^irkunig von iFoirdeiruiriig^ein ams Dienistvertrag, Naz. Soiz. Soiz. Pol. 1935, 164. Hagemainn, iDea' Tarif-lohnverziohit umd das Oeisete iziur Ordnuing der natiioniaJen Ait);;it, D. A. R. 1936, 42.)i —¦ iProti mmenju, da spričo § 35/3 A. O. G. ostanova služlbene jpogodbe ;splob ni več potrdbna, češ da ureja to določiilo razmerje med vodjem obrata in delavcem docela, brani Ricbter 1. c. 25i2 službeno pogodbo trdeč, d!a je funkcija služlbene pogodba slejkoprej utemeljena v tem, da ddloči osebo zaposilenca ter začetek in vsebino dela; poleg tega
Novo nemško delovno pravo. 289
vendar s skromnimi uspehi, ker so nova določila nacijonalno • socijalističnega delovnega prava pretežno javnopravnega značaja. Ona le posredno odsevajo na zasebnopravno plat službenega razmerja, ki se mora zadovoljiti slejkoprej z določili starega B. G. B., trgovinskega in obrtnega zakoni.
Izraz tako zasnovane medsebojne povezanosti med podjetnikom in delavcem je socijalna čast, ki jo mora vsak član obratne skupnosti čuvati in se »s tem izkazati za vrednega zaupanja, ki se poda iz njegovega položaja v obratni skupnosti« (§ 35 A.O.G.). Ta čast torej ni obstoječe stanje, imarveč je z nravnostjo in pravom prepojen socijalen in gospodarski ideal,^'' ki ga hoče nacijonalni socijalizem uresničiti. Socijalna čast je posebej zaščitena (spodaj 3). Ena izmed kazni za vodjo, ki jo krši, je tudi izguba sposobnosti biti vodja obrata (§ 38 A.O.G.); vendar podjetnik zaradi te kazni ne izgubi svojega civilnopravnega položaja kot lastnik obrata, marveč je samo dolžan imenovati drugo osebo, da namesto njega vrši posle vodje, ki so ustanovljeni v A O. G., predvsem skrbi za osebni stik z Gefolgschaft.^''''
Podjetnik ima kot vodja obrata vso oblast:^' on mu določa gospodarski namen in načrt, on ga tudi konkretno
pa, tudi v sprejemu v oibnaitno skupnost, ki ga osnuje, s čimer so zdlružeaie poseibne pravtne posikdice; tako ostane službenia pogodba ustanovitveni oiz. vsebino določujoč akt, ki je iizpremenil samo svojo notranjo vsebino, posebno glede odpovedna zaščite in poidreditve poid nravma načela (255). Dersch, VVcirdendes Artoeitsrecht, D. A. R. 1935, 190, priznava praivno konsitrukcijo službene pogodbe iza »potneibno jedro« in naglasa, da niaij da nova ureditev čim večje področje posameznemu dogovoinu; glede vpliva na novo pravo opozarja na delovno dlclžnioist, problem rizika in na ureditev alužbiojeminikovih iziumov. W e i g e 11 (Die Umgestaltung des Ar-beitsvertragisrechits durch das Aribeitsoiridimmgsgesidtz, Soz. Pi'ax. 1935, 554) taidi, da vsebine posameznega službenega razmerja A. O. G. sploh ni prizadel in se je nainij ozirati saimo pri razilagi. Zanimivo sodbo v tej miiSietoosti prinaiša Sozl Prax. 1936, 559 k § 618 BGB. Glede judikature piim. M e i S i n g e r, Grumdlsatze des Arbeitsrechts in der Rechtsspjre-chung dfes Reichgeirichts, J. W. 193.5, 1898.
^* »(Das Gesetz will... die sozial ehrenhafte Gesinaiung aller schaf-fenden Oeutschen in den Mittelpunkt des wirsichaftliohen Handelnsi stol« len...« D o e r n e r, Die Verletzungen der sozialen Ehre, D. A. Ri 1934, 242.
2^ Reus, Das VerhiidtniiS zw;!schen dem nach § 3 III AOG emainn-ten Fijihrer des iBetridbes und dem Uinternehmer, D. A. R. 1935, 231.
»Der nationalisozialistische Fiihrer, dosisen grosstes Vorbild Adolf Hitler darstellt, will nicht diktieren und nur befehlen, wuinsoh(t keinen blinden Gehorsam, sondern will duroh Wort und Tat iiberzeugen. Nicht
290 Novo nemško delovno pravo.
mii Buchstabtaii des Gesetzes oder dler Aniweiwlung der iGewalit, sondem aoif der inineran Aiutoritat eines veiranitwortlicihen, vonbildlidhen iMienschen, auif der haherem Leistunig, beruht daS iGeheimnis echten Fuhrertaimsi... Weninl die Lage des Betriebes oder hohere wiirtschaftlicihe Riicksichten es verilangen, muss der Fiihrer aiuch einmail hart sein, und die Gefolgschaft imiss sich einer gerechten Abtehnung ihrer Wunsche fiigen.« Mans-f e 1 d, IKommentar... 13.
28 MWa8 der »gemeine Nuitzen von Volk und Staat« erfieischt, be-stimmt aich nicht allein duTch sefcstherrliohe Entisclheidung des Untemeh-mera, siondem ist aus der iGesaromtoidlnuBig der deutschen NVirtschaift ab-zuleiten«. B r a u w e i 1 e y 1. c. 179.
29 An dir e s, Gesetz aur Otrdnung . . . R. A. BI. 1934, II. 37.
•uresničuje.'^** Spričo nevarnosti, da bi podjetnik to oblast napram Gefolgschaft izrabljal, se s posebnim poudarkom naglasa s podjetnikovim položajem združena odgovornost, ki je pa zakon ne ureja tako, da bi se dalo iz njega do dobra Ijosneti, komu podjetnik odgovarja, niti kako odgovarja, niti za kaj, ker obsega pravno, s sankcijami organizirana od-govoTnost (kršitve socijalne časti, spodaj 3) le drobec tega, kar bi morala biti ta odgovornost po nacijonalnosocijalistični zamisli, namreč garancija za to, da bo vsak član obratne skupnosti, torej podjetnik in delavec, »vso svojo moč posvetil službi obrata in se podredil skupnemu blagru« (§ 35 A.O.G.). Organizirane so naslednje v a r n o s t i obratni zaupni sveti, državni poverjeniki za delo, sodišča socijalne časti, prigovorna tožba zoper neprimierno kruto odpoved; proglašeno je tudi načelo državne določitve mezde, a ni docela uresničeno.
II. Varnosti novega reda.
1. Zaupni svet. Ker nacijonalni socijalizem delavstvu ne priznava pra-vice, da bi se samostojno organiziralo v obrambo svojih posebnih interesov, so bili že kmalu po naci-jonalno siocij alistionem preobratu ukinjeni ne samo vsi služ-bojemniški sindikati, razven NSBO, marveč ustavljeno tudi delovanje obratnih svetov, izvoljenih po zakonu z dne 4. februarja 1920, ki je dal delavstvu v obratih znatno moč; obratni sveti so med drugim pogodili s podjetnikom poslovni red in soodločali pri odpovedih. Vendar nacijonalni socijalizem ni povsem ukinil te ustanove. Povzel jo je kot organ podjetnika, ki ga sklicuje in vodi. Skladno novi miselnosti ima zaupni svet (Vertrauensrat) namen »poglobiti medsebojno zaupanje znotraj obratne skupnosti« (§ 6 AOG). V tem svetu »stopijo vodji obrata ob stran zaupniki« (§ 5
Novo nemšlko delovno pravo. 291
A. O. G.). Ta svet ima samo nalogo posvetovati se o ukrepih, ki služijo izboljšanju storilnosti v obratu, oblikovanju in provedbi delovnih pogojev in delavske zaščite, ojačanju povezanosti vseh pripadnikov obrata in dobrobiti vseh članov naroidne skupnosti. Ima torej zgolj posvetovalno, ne pa od-ločevalno nalogo.^" Določbe o kvalifikaciji za zaupnika izražajo zakonodavčevo stremljenje po osebnostni izberi: za zaupnika je sposoben samo tisti, ki ima potrebno strokovno, človeško in politično kvalifikacijo, namreč, da je nad eno leto zaposlen v dotičnem obratu in najmanj dve leti v do-tični stroki ter je član DAF; poleg tega mora imeti »vzgledne človeške lastnosti in jamčiti, da se zavzame vsak čas brez oklevanja za nacijonalno državo« (i§ 8 A. O. G.). Zaupniki se ne volijo, ker nacijonalni socijalizem to organizacijsko metodo odklanja, marveč sestavita obratni načelnik NSBO in vodja obrata listo kandidatov, o kateri se nato Gefolgschaft zgolj izjavi v tajnem glasovanju. Če lista ne dobi priznanja, imenuje zaupnike poverjenik za delo (§ 9 AOG.). Zaupniki obljubijo na dan nacijonalnega dela (1. maja) slovesno, da bodo v svoji funkciji služili koristim obrata in naroda pred svojimi (§ 10. A. O. G.). Zanimivo je, da pozna zakon navzlic vsemu na dveh mestih večinsko odločitev v zaupnem svetu namreč, da more večina zaupnikov zahtevati od podjetnika, naj skliče zaupni svet (§ 12 A. O. G.), in da se sme večina sveta pritožiti na poverjenika za delo, če misli, da ukrepi vodje obrata, tičoči se splošnih delovnih pogojev ali oibratnega reda, niso v skladu z gospodarskimi ali socij alni-mi razmerami v obratu (§ 16 A. O. G.)."^
s° Die t!z, Diie Stellunig d^es Fliihrers des iBetrieibes und des Vertrau-ensrates, D. A. iR. 1934, 104, poiudarja, da mnenja zaupnega sveta sploh ni, marveč samo piosamieznih zaupnikov, ker »kot tak« zaupni svet sploh ne dejistvuje.
Dočim so obratni sveti v Italiji zatrti, jih je avstrijski zakon o obratnih iskupnostih (jprim. op.^) prikrojil za sedanje razmere iz obratnih svetov po zakonu o olbraitnih svetih e dne 15. maja 1919. Po zaikioniu o obratoih skuipnostih sita v vsakem obratu, ki zaposluje povprečno več kot 20 oseb, dve telesi, namreč obratnia. skuipnosl: i(jWerksigemeinschaft), Jci jo sestavljajo podjetnik in izaiupniki i(Vertrauensmanner), in telo, ki ga tvorijo sami zaupniki. 'V prvem se izraža vipliv nacijionalno socijaliSitične zamisli o obratni skiupnositi; novi avsitrijisiki državni red jo je vzida)! v stanovsko ureditev kot njeno osno'vno eelioo. Viendlar ne ukine po nem-:šteelm vagledii delavskih sindikatov, marveč ste zadovolji s tem., da jih pretvori v režimske lorganizacijie {Gevverksichaftsbundl), ter ohrani tudi dosedanji toolektivnopogodbeni sistem brez bisitvenih izpremerhb. Nalog
292 Novo nemško delovno pravo.
obratne skuipnosti, ki so naprann nalogam iZiaiupnikov saimositojne, z-akon ne očrta jasno, ker samo določa ahat die aus der Verbundenheit der AirbeiitnehmcT miit dem Betrieb sdch ergebendien Interessen -vvabrzumlhanein« (§ 4 ). Foleg tega so primeroma naštete te naloge«: dopolnjevati kolektivne pcgoidbe, kolikor je to po teh pogodbah mogoče; doiločati akofld^e in druge mezde; izdati delovni red, oe tega ne bramijo določbe kolektivne pogodbe (§ 5 ). Obiaitna skupnost .sklepa ped vodstvom podjetnika z njegovim glasom in večino glasov zaupnikov (§ 17). Zaupniki poslujejo pod vodstvom svojega načelnika, ki si ga izvolijio (§ 20) ter so dolžni (§ 6) ugotavljati in pospeševati delovnopravnie, gospodarske in socijalne interese služibojemnikov v olbraitu, posebno posredovati med podjetnikom in delavci, dajati pobude za sklepeinje kol6kti^'nih pogodb, stremiti za izvajanjem zatčitne zakonodaje. Razmerja med obema ustanovama zakom pod)rabneje ne pojasnuje. PrimL Heindl, Z. SI. 1935, 241.
32iMoilitor. Tarifrecht und Trenihander der Arbeit, D. A. R. 1934, 10.
A m t bes, Auifgaben und Befugnisse der Treuhiinder der Arbeit, D. A. R. 1933, 17; Richter, Treuhiinder der Arbeit. N. Z. f. A. R-1933. 286,
i
2. Poverjeniki za delo. Ko je prevzela nacijo-nalno socijalistična stranka državno oblast, ni imela razen politične NSBO nobenega delavskega ali nameščenskega sindikata. Če je torej hotela poseči v obstoječi kolektivno-pogodbeni sistem, bi morala ustanavljati svoje sindikate in iti po stopnjah sindikalizma ali pa dosedanje sindikate in na njih osnovani kolektivno pogodbeni red ukiniti in postaviti namesto tega nekaj novega. Ker bi prvi ukrep ne ustrezal nacijonalno socijalistični miselnosti, je šla stranka, ki je istovetna z državo, drugo pot: ukinila je vse službo j emniške sindikate in praznino, ki je nastala zaradi tega v kolektivnih pogodbah (prestal je namreč pogodbenik na službo j emniški strani), izpolnila s tem, da je poverila določanje mezd z učinkom dosedanjih kolektivnih^^ pogodb državnemu mezdnemu diktatorju, nazvanemu poverjenik za delo"* (Treuhander der Arbeit, zakon z dne 19. maja 1933).
Po tej prehodni dobi je A. O. G. delokrog poverjenika za delo znatno skrčil.^^ Po § 19 A. O. G. je poverjenikova naloga, da skrbi »za delovni mir v svojem področju«. Njegove naloge zakon (§19) izčrpno našteva; tičejo se zaupnikov, katerih poslovanje nadzirajo, jih po potrebi imenujejo ali odpuščajo in na njihov poziv (v sm. § 16 A. O. G.) odločajo (pri tem smejo ukiniti sami zadevne ukrepe vodij obratov ali pa izdati kar sami ukrepe). Poleg tega imajo vpliv na številnejše odpuste delavcev (§ 20 A. O. G.), nadzirajo izvr-
Novo nemško delovno pravo. 293
^ (K tr a u :S'e, Der Aiufgaibenkireis des Treulianders der Arbeit in der soziailen Elhrengerichtsbarkeit, D. A. R. 1934, 210. Poudarjajo se tudi njegove -vzgojne naloge, D a e s c h n e r, Tredhander der nationalen Arbeit, D. A. R. 1935, 5.
Uradniška neodvisnost bi bila škodljiva, trdi Herschel, Recbt-licher und staatlieber Sinin der iBekamntmacbung von RiobtHnien uind' Ta-rifordnungem im Reichsarbeitsblatt, D. A. R. 1935, 41.
3« Klausing, Die Bhre im Sozialrecht, D. R. 1934, 400, trdi, da je s tem čast prvič v zgodovini stopila kot pravna ustanova v središče pridobitnega gospodarstva.
3' iMansf eld 1. c. 11.
sevanje poslovnih redov in izdajajo smernice in tarifne rede (spodaj 4). Sodelujejo tudi pri socijalnem častnem sodstvu kot tožilci. Njihove odločbe razen tarifnih redov, ki imajo učinek prisilnega prava, niso izvršljive, kajti samo ponovno namerno protivljenje pismenim naredbam poverjenikov se kaznuje na njihov predlog z denarnimi kaznimi, v težjih primerih tudi z zaporom (§ 22 A. O. G.); to sodstvo izvršujejo redna sodišča, ne morda sodišča socij alne časti.
Poverjeniki za delo si imenujejo strokovni sosvet, da se z njim posvetujejo o splošnih ali načelnih vprašanjih svojega območja (§ 23 A. O. G.). Tri četrtine članov vzamejo iz predlogov DAF, po »približno enakem številu« vodje obratov in zaupnike; ostalo tretjino imenujejo izmed primernih oseb svojega okrožja. S tem naj se pač zakrije paritetni sestav tega sveta, ki bi spominjal preveč na stare čase. Za posvetovanja o kakem posameznem vprašanju, na pr. o konkretnem tarifnem redu, skličejo poverjeniki za delo strokovni odbor, v katerega pozovejo člane po svojem preudarku, ker pri tem ni.so vezani na določila o sestavljanju strokovnih sosvetov. Vendar odločajo v svojem delokrogu poverjeniki po posvetovanju s sosvetom oziroma odborom, ki je pred izdajo tarifnega reda obvezno, sami. Zoper njihove ukrepe ni pravnih sredstev. Imajo položaj državnih upravnih uradnikov, so podrejeni ministru za delo in vezani na naloge državne vlade^^ (§ 18 A. O. G.).
3. Socijalno častno sodstvo. Nova nemška delovna ustava je zgrajena na posebno poudarjenih nravnih načelih, po katerih naj se ravna posameznik v svojem razmerju napram tovarišu v obratu in napram narodni skupnosti. Te dolžnosti imenuje zakon socijalno čas t."*^ Vendar je zakon njene kršitve zavestno omejil, ker jih v zakonu izčrpno našteva, hoteč se s tem izogniti pretiravanju nove ureditve.^' Tako pozna A. O. G. samo štiri primere
50
294 Novo nemško delovno pravo.
kršitve socijalne časti^'*in sicer eno s strani vodje obrata, tri pa s strani službojemnikov. Podjetnik krši soci-jalno čast, če izrabljajoč svojo oblast v obratu zlobno izkorišča delovno silo službojemnikov ali žali njihovo čast. Člani Gefolgschaft pa kršijo socijalno čast, če motijo delovni mir s hujskanjem, posebno če si kot zaupniki lastijo prevelike pravice, če pošiljajo poverjeniku za delo ponovno in lahkomiselno neosnovane pritožbe in če izdajo obratne tajnosti, ki so' za nje zvedeli kot zaupniki (§ 36 A. O. G.). Pregon predlaga poverjenik za delo; on zastopa tudi obtožbo. Za to sodstvo so ustanovljena posebna sodišča socijalne časti, ki jim predseduje na prvi stopnji državni sodnik, člana sta dva prisednika: en podjetnik in en službojemnik, ki ju imenuje predsednik sodišča iz predloga DAF. Na drugi in obenem zadnji stopnji sodi državno častno sodišče v Berlinu, ki se po sestavi razlikuje od prvostopnega po tem, da je v njem kot član tudi zaupnik vlade (§ 50 A. O. G.). Postopek^" je povzet po nemškem odvetniškem disciplinskem postopku. Kazni so: opomin, ukor, denarna kazen do 10.000 M, za podjetnike izguba sposobnosti biti vodja in za službojemnike odstranitev z dela (§ 38 A. O. G.)^° Kazni izvršuje poverjenik za delo (§ 53 A. O. G.).
4. Določanje mezde. Nacijonalni socijalizem je sicer proglasil načelo državnega določanja m e z d^' v nasprotju z zasebnim pogodbenim, a tega načela v A. O. G. ni izvedel: o mezdah odloča v glavnem posamezen
^8 O raizimerju napram kazenskemiu zakonu Herscheil, Stmfrecht-licber Schutz der Arbeitskraft und soziaile Ehrengericht&barkeit. Soz. Prax. 1934, 1142.
^* Na kaznovalni predlog poverjisnika za delo laihko odloči predsednik sam s tem, da predlog zavrne (§ 45 A. O. G.) aili pa obsodi na opomin, itkor aili denaTno kazen. Proitii prvi odločbi more predlagati po-vElrjenik za delo razpis glavne razprave pred častnim sodiščem, proti drugi odločbi iimata on in obdolženec pravico zahtevati odločbo častnega so-dišiča samega (§ 45 A. O. G.). Proti sodbi častaega sodišča piristoji poverjeniku neomejen prizdv, obdtilženeu pa cmejien, ker nima priziva zoper sodbo, s katero je bila izrečena kazen opomiina, iulkora ali v dtenarju izpod 100 iM. — Zanimivo je, da sime predBednik izključiti j.avn'OBit po svojem preudarku (§ 47 A. O. G.). Prim. Kraegloh, Der Gang des soziailen Ebrengerichtsverfahreins, R. A. BI. II, 1935, 29; tudi Doerner, J. W. 1934, 1214.
O praksi teh sodišč prim. Socialni Arhiv 1935, 76. »iGrundsatz deir staatlichen Lohnfindung.«: 'Mansf eld, D. A. R. 1934, 37.
Novo nemišlko delovno pravo. 295
podjetnik. Težišče urejevanja službenega razmerja je prešlo od kolektivnih ustanov na podjetnike v posameznih obratih. Tako naj bi prenehalo določanje mezd po »izvenobratnih vidikih,« ki so bili merodajni v dobi »pretirane ko-lektivizacije,« ko je prevladovala ureditev s kolektivnimi pogodbami, v škodo boljšemu delavcu in sposobnejšemu podjetniku, ker so kolektivne pogodbe nivelirale prejemke ter delavca in podjetnika okovale v spone, v katerih na škodo narodne skupnosti nista mogla razviti vseh svojih sil. Plača naj se nasprotno ravna po uspešnosti dela (Leistungsprinzip)*^" posameznega delavca (§ 29 A. O. G.) in po razmerah, torej tudi po donosnosti posameznega obrata (§ 16 A. O. G.)
V obratih, ki zaposlujejo nad dvajset delavcev, mora podjetnik po posvetovanju s svojim zaupnim svetom, izdati obratni red (Betriebsordnung, § 20 A. O. G.), ki ima moč prisilnega prava (§ 30 A. O. G.). Njegova vsebina se domala strinja s § 340 našega obrtnega zakona. Potemtakem ureja v manjših obratih službeno razmerje pogodba, v večjih pa obratni red kot avtonomna odredba podjetnika;*^ on določa na ta način tudi prejemke, sicer po gospodarskih in socijalnih razmerah svojega obrata (§ 16 A. O. G.), ki jih pa sam ugotavlja. Samo če določbe splošnih delovnih pogojev, posebno obratnega reda, »niso v skladu z gospodarskimi ali socijalnimi razmerami obrata,« more na pritožbo večine zaupnega sveta poseči vmes poverjenik za delo. Drugih državnih posegov v mezdno politiko podjetnikov A. O. G. ne ustanavlja, ker označuje tarifne rede, ki jih izdajajo poverjeniki za delo, za izjemne ukrepe; smernice v smislu § 32'1 A. O. G. so pa itak samo nasveti. Zakon priznava namreč državi pravico, da izdajo poverjeniki za delo »smernice
4ia iMoll, Dter Begrilf der Leistamg und die Wirtscihaftswissen-schaft, Soz. ,Brax. 1935, 914.
Die t z, Stollunig des Fiihrers des Betriebes und des Vertranens-(raites, D. A. R. 1934, 103, imtenuje obratni red »autonome Satzung« vodje obrata. —¦ i»iln Wiiikiichikeiit ist also die Betriebsordnung eine Betrieibs-satzung, die den Ausdruck einer vom Staat selhst anerkannten und durch das Aw O. G. 'in die Hiindel des iFiihrers des iBetriebes gelegten Autonomie des Betriebes ist.« Dersch, Die Rechtsmatur der Tarif ordnung und der Betriebsordnung und ihre praktischen Ausvirkungen, D. A. R. 1934, 71 pripominja, da je njegov izvor »in den Herrsohaftsverbanden des alten deutschen Recihts, bei deruen ebenfals eine enge personenrechtlicbe Ver-bundtnheit be&tand, und bei denen eine Personliohkeit Triiger der Perso-nengemeinsobaift als Herrschender war« (ibid. 70).
20*
296 Novo nemško delovno pravo.
(Richtlinien) za vsebino obratnih redov in za posamične službene pogodbe,« ki pa niso prisilno pravo, ampak so samo »predlogi države, ki naj socijalno politiko, posebno pa oblikovanje delovnih pogojev, dovede j o v pravo smer.«"^
Kolektivnega urejevanja službenih razmerij v pogodbah med prostimi ali državno priznanimi stanovskimi zastopstvi nova Nemčija ne pozna; tudi DAF nima te naloge. Ne samo zato, ker so ukinjene vse organizacije, ki bi mogle tako nalogo vršiti, marveč tudi iz razloga, ker se tak način urejevanja iz načelnih razlogov odklanja. Nacijonalni socijalizem skuša v svojem mezdnem sistemu združiti dva nasprotujoča si načina: onega po uspevku posameznega delavca v zvezi z gospodarsko uspešnostjo posameznega obrata, ki veže podjetnika in delavca v »usodno skupnost,« in pa državnega določevanja mezde. Prvi način bolj ustreza naci-jonalnosocijalističnemu pojmovanju obrata in podjetnika ter njune vloge v družbi in gospodarstvu; nasprotno pa vodi državno določevanje mezd v kolektivizem, proti kateremu se nacijonalni socijalizem sam bori. Zato je po besedilu zakona samo v skrajnem primeru,'** namreč »če to nujno zahteva zaščita oseb, zaposlenih v skupini obratov,« poverjeniku za delo na prosto dano, da izda za svoje področje minimalne delovne pogoje v obliki pismenega tarifnega r e d a"*^ (Tarifordnung, § 32/2 A. O. G.), čigar določila so prisilna. V zakonu poudarjeni izjemni značaj urejevanja mezd s tarifnimi redi se umika tradiciji nekdanjih kolektivnih pogodb, na katerih mesto stopa tarifni red. To priča številnost ter stvarna in osebna obsežnost tarifnih redov, ki se objavljajo v R. A. BI.
5. Odpovedna zaščita. A. O. G. je povzel izmed razlogov za prigovor zoper odpoved t. 4. zakona o obratnih svetih in priznal službojcmniku pravico ugovarjati samo v primeru, če je odpoved neprimerno trda (»unbillig hart«) in ni utemeljena v razmerah obrata (§ 56 A. O. G.). Iz postopanja je izločil obratni, pa tudi zaupni svet, ki samo obvezno posreduje; službojemnik mora sam tožiti na preklic take odpovedi pri delovnem sodišču.
« Miansf eld, D. A. R. 1934, 37.
Nasprotno vidi italijanski fašteem v kolektivnih .pogodbah, ki jib sklepajo državno priznani (fašistični) sindikati, najvažnejše sredstvo nove ureditve; tudi ameriška NRA skuša z njimi zgraditi nov gospodarski red.
De rs C h, D. A, R. 1934, 67, sm.atra tarifni red za javnopraven državni akt, ki ima značaj pravne uredbe; tako tudi H u b e r, Der Treu-hinder der Arbeit, D. J. Z. 1935, 202.