ki i« 4*c tO. lil 2iO. vti«k<-|>« mcnc.cn. — lJrc la. aaraanila ild.. vsaka vratu I L. — Celoletna naročuiii.-i i L. — Zu ino/.em»tvo 22.90 f.. (BORICA, dne 20. jitnunrja 1924 Kakšen naj bo najnovejši parlament Vladati z zbornico stara je stvar, sitna, nerodna, stane denar. Stari politiki so se branili, take norosti pač niso.pustili. Prišla je doba nova tedaj, zbornic nastalo je, da je kaj. V sejaiL izraža volja ljiidj se, tam se zahteva, tam govori sc. Narod pri dolu soodločujc, prosi, zahteva toži in hrujc. Ali vseh časov vlado so take, pameti nima nihče enake. Ona si misli, tiho zabavlja, v zbornicaJi takih čas se zapravlja-. Mnogo koristnega bi se storilo, če bi v pisarnah se delo vršUo. V zbornico denemo nov gramofon, on naj ubere vladni naš to«. Temu naj ljudstvo zda, j, .ugovarja, •T^oje stališče . ostro povdarja. SjiijOTr^danci moj irtifkvftrtajo, berejo liste, sc dobro itnajo: Vlada pa dela zdaj kar sanja hoč«, komur po volji ni, naj se>fejoeej Gorica, 20. januarja 23. Čuk jc od začudenja >začut kal. ko, je zadnjič pokukal po svetu. Ne živima y času. Gali* lejskih čudežev, nc jiidežev, a se je vendar, zgodilo io, da se S. II. 'S. in Italija nista udarili. amj*ak osleparill, »zglihal i*/sta se in lepo »sprijaznili«. Mirov* ni popir sc je spremenil v šmir, tako da hrut. Viljem Prvi Ze* lezni Čukovegp spomina .veda no prav. Reška država pa jc lepo izginila. .žalni vlaka 11 s sledečo vsebino naznanjajo io: »S potrtim srcem naznanja* mo, da je ie dni, namazana z vsemi diplomatskimi iovbpmi, po predolgih , in trudnpolnih mukah, bolehajoča na žalostnih posledicah sanžcrm/mslce mirovne pogodbe. Izdihnila svojo strudajočo dušo in sc preselila v kraljestvo M moli* nija Velikega, uboga in nepo-za bi jena samostojna reška država. Ker je bila že davno živa po-kopana, se pogreb ne bo vr* Šil, tudi žalnih vencev se drugih ne sprejema, razun pnih iz datelnov. Na grob se posta: vi nagrobni spomenik iz Urno* nov. Sc priporoča v trajen spo* min. Žalujoči ostali. Iia je zasede v bodočih dneh italijanski kralj Belgrad in juf goslovanski Rim, da bodo tudi. imperijalisii o.beh držav zadovoljni, Italija pa prepusti državi S. II. S. kos slovenskega ozemlja. Eni trdijoda prepu* sti tudi Gorico -V Čukom na palci vred. Toda tovesf mo* ramo z vso odločnostjo zani*r kati. Gre namreč le za ' neko korekturo na Notranjskem, kjer gre meja natančrto med neko hišo in kurnikom, tako da je bila gospodinja v S. 'H. S. kure pa v Italiji. To dejstvo ie skoro pripeljalo do med narod? nega konflikta. Kure, ki so vredne komaj kakih 100 lirt so napravile obilo stroškov; diplomatskih poti in, dijef Čeden diplomatov se je radi tega , celo prehladil in umrl.) Konc* no se ta korektura vendar Je iz\>rši v korist in miren gospo* dar ski razvoj cele Evrope. ' Tudi porursko vprašanje bo. s /epi olajšano, kot se je olaj šal francoski frank za lep del svoje vrednosti. Pravijo, da so pri tem »prit jatcljstvu« tudi sklenili, da si nabavijo stroj, s-katerim bodo Slovepcem v Italiji ttečerie pib ke v usta metali. Nam se že tri dni sline cedijo. Če drugega • ne bo vsaj vonj t po teh piščancih bomo imeli in sline nani ostanejo■ ' ' Drugače pa misli Miča Ko* vačeva, kise je hotela ortložiti.. Bala je, dota je, Janeza je dot bila, župnik je poročil, le žu? pan je skomignil z rameni. Bukve ima, papirje tudi, kolek in pero,^ali vraga,.kako .naj on poroči, da bo veljavno? N& kaj časa je mislil, skomignil ic rameni in dejal, da naj pbčas Mata. še en teden, da "vse pt<£ študira. Moj Bog, Mica je pož gledala Janeza, nato v tla, ko pa Janez ni zinil nobene, več, župan nobene freČ.le^ dejala: »Ali me hova ta čdi samo gle* dala?« Kaj je rekel župan, te* ga Čuk nc ve tn nikoli izvedel nc bo. Dd se nam dobro godi, kaže SOLNICA. : . : (Humoreska.) Mladi novoporočeni parček sedi prvikrat po poroki, to jc 24 ur pozneje, na svojeni sta* novanju pri prvem obedu. U* mevno je samo ob sebi, da sta si neprestano mežikala, ljub« kovala in eden drugemu naj*? slajše, besede govorila. Tako-jsta se. ljubila, da ni mogoče o*' "pisati, marveč samo občutiti. I Videti je bilo, da sta rojena ; eden za druzega, da vživat« zakonski mir, srečo in popol* no zadovoljstvo. Kramljala sta nežno kakor dvai golobčka in pitala z jedjo eden druzega. Po Črni kavi se je nevesta na* slonila na njegovo ramo in svetlo pogledala v njegove ras dostne oči / »Kaj nc, Rudolf,« je dejala, »tako bo najino življenje do smrti v sreči in veselju.« »Da, dragica moja, nad na* ma ne more in ne sme biti no*, benega črnega oblaka.« Pobožala ga je nato njegova golobica in pri tem nehote prevrnila posodo s soljo, ki je bila na mizi.' Malce se je na* smelinila in pripomnila: »Kako sem nerodna; sol sem prevrnila« - On: »Prava reč, dragica mo* ja, nato niti 'pozornosti nc dam.« - • Oha: »O, pač Ijubček, taičC malenkostne nezgode pomen* jajo včasih hudournik.« On: »Fanica moja draga, kaj neki misliš — niti ne govoriva dalje — midva —.ki sva kot ena sart^a duša v dveh tele« sih.« ■ ■' • >.. ■ ••'■-/ ' Oha: »Efr gotovo; Riidi moj, dragi, saj tudi jaz ne verujem v vraže, toda spominjam se le to, da sc prepiramo. Neki kmetic je dejal, ko-Je bral na* še liste in psovke v njih: »Ga-spudje še žje sami med sabo narbulš pozna je.« jDa bo to res, te misli je tudi Čuk nu palcil mimogrede, da je moja mama večkrat dejala, ako se šolnik Srcvrne, , po menja ' to' prepir, aj' rie mislim, da ta rta« t ane med nama ' Niti od daleč rie, Rudi« On: »Dragica moj«, jaz sploh ne verujem v take stvari in mi je popolnoma vseeno.« Ona: »Sove —sevdda, Ru* dolf, jaz sem.minia.inttfdi.ti; a če šolnik pade ali se pre* vrne...« On: »Fani tvoja mati se je prav gotovo motila ali pa ša* lila.« Ona: »Ne, Rudolfi moja ma* ti sc ni nikdar šalila z ničem in ž, nikomur.« Oh: »Bodi vendar pametna in ne govori: mi več, o tem. . Oha: »Rudolf, mar me sma^ traš za neumno, , ako pravim; 'da veruje moja mama', ako se šolnik....« On: »Za božjo voljo 1 Zdi sc mi, da jc tega preveč. Pusti me v miru, da pijem svojo kavo.« M Ona: »Saj tega ti jnhče ne brani,1 dragi, mož, toda. ako mi; sliš, da je to preveč, pko šolnik prevrnem' in da potem''povem mnenje svoje matere...« ■" On: »2e zopet tvoja mati, kateri se je morda kedaj o tem mešalo. Dovolj s temi« V I . 'Ona: »Kaj? Moji marin, da bi sc mešalo? In to mi ti rc* češ .-— moj — moj mož?. M a* moj mdja je vedno dejala, da ako še preobne šolnik, prične tak6j prepir.« . ' • . ' | ^ On: »Frančiška, o taki rte* umnosti mi nehaj govoriti sicer'smatram vse to .za go-> ( b ml da je dopernica; ne ne, to ni bila in še enkrat t) pravim, ■sram te bofii, da tako gpvoriit 0 šolniku in moji materi.« On: »Fr... r. r. iuiea! Mir — ne trpim,- da se meni reče tako (diktatorično/ naj se araoMfehr Ti hc sramuj, ženišče, dm iake bodarljd irt oslarije tu pi« obe^ du prežvelcujcS 1« ' Ona: »Katab... bedarije ta ti surovež meni to podtikuješ, pfujU , Qn: »Jako,lepo od tebe, kmetica spodrencana, da »i taka imena da ješ. Saj dktaaega menda ni pričakovati od vola, kakor komad kosti in mma« Ona: »Zo vem, že Trm. d« sem preneumna zato; ni 4teba, da daljo gobezdaS... oh so\> nik... šolnik. .k Ori: »Molči žc, za vtaga o tvojem 'soInUcu, soli m »voji stari. Do.grla sem sit tvojega brbljanja.« Ona: »Barbar, neotesani, sit si mel (se spusti v jok.) O 'saj vem, da nisem zate, prenrirna irt prepotrpežljiva sem. Komaj 24 ur... oh- ta šolnik in ta vd* "rpvi barbar niti nc veruje, da je sol...« , On: »Sakrabolska klepetu. 1 j a, kmečka, sedaj boš menda molčala. (Pograbil je krožnik in ga ji zagnal v hrbet.) - Ona: (Zastoka, zgrabi ko» ziCO in tnu jo vrže v giavo.) »Na satan^I^arbarsld, tu imaS. Moja mama'je vedno, dejala,, da Če se. šolnik...«: Dialje ni šla, kajt^ on je ušel in sc "zatekel "na okno »n se ozrl na iiKco. Isto je storila tudi Ona na drugem oknu. Od obeh pa so je čul vsako toliko časa kak globoki oh in ah, sob nik pa jc še vedno ležal pre*. . vrnjen na' mizi. .' _Špika Matlov. MODERNE HČERE. I V sobi sede stariši in pet* najstletna hči. Mati in hči ne* kaj šepetajo in se smejejo. : Nato} reče hči: »Oče, prosim te, pojdi malo \Z sobe.« ' i »Zakaj pa?« čl6 oče. »Z mamo imava govoriti o I nočem, ker ni za moške.« Mlade deklice se morajo vedno tako obnašati, kakor da jih kdo- gleda; ko jih pa nihče n e gleda, sc morajo obnašati tako, kot da jih nihče nfe gleda. SOČASNO. »Kako si mogel bratu voščiti, k roj8tvu'prvegaotroka, kose jc jedva pred osmimi dnevi'po* ro#l?* »Prodno pride pismo po naši pošti do njega, bo to rpvno prav«. ** • . NAIVNOST. Kmet 'in kmetica peljeta v dvokolnici zelje v mesto. Žc* ha zagleda v, daljavi ovinek, ki so ji je zdel vslcd perspek-tive ozek. S skrbnim obrazom dregne moža: »No Janez, ka-ko bova pa tam peljala, ko je ccsta. tako ozka.«'• > Kle le prUatelilca. C^o«po 'z nebi. JurČku včasih luna trka,' čudeža še to ne ustila, ozabil, n sc ne spominjam kedaj in k je.« ■ Kodaj ste s« pa /.uvenlfcli, da ga nimate. *,'os|>od profe* sor?« »I, ko je ponehal dež in sem ga hotel zapreti!« POKLON. Nedavno sem prisostvoval na nekem koncertu mladega pijanista v Trstu. Po dolgo« trajnem ploskanju in »bravo« krčili, jc stopil neki višji oficir k pijanistu ter ga prilično ta-kole nagovoril: »Priznavati moram, da sem čul Kubelika (pijantst sc jc.po klonil), /čul sen četo na Duna« ju Rubinsteana: (Še globofcejši poklon), čul sem na svoje lastne ušesa najboljšega pijanista (najglobokejši. poklon), — — — — potil sc ni pa nihče tako, kakor VL« IRONIJA SLUČAJA. I listni k velike Dunajske to» varne za električne dinamo in motorje Siemens jc bil nekoč na pojedinispri bogati aristo^ kratični družini. Med jedjo sc obrne gospa in pravi: »Ah. gospod Siemens, Vi ste tako velik in slaven elektrik, pritisnite na električni zvon« čejt« Ples v Zagonu. Vaak se rad z veseljem vkvarja, rajfii Žalost zanemarja. /daj ko iinl|jc »o, noči. Tudi leto« jauuarjf, »uo imeli veselico t n plesom. vinom m [Milico. 2. Torej Šestega pioninc«. Trdi je _Jtraljcv uveli dan, pa urno se iia|wli »inca. tla jc prišlo do možgan. 3 Sc /ahava je V«šila. |ietje, ples m direndai. priča hišic* 1'olliia; zrla jc veseli raj 4 'l u igrala liikrilituo V rasna g«Mlha dvell |c vrsl. n hmnioniko in violino. Liti ila prišel bil In v Trat 5 Itito »e dcklrt obilo. Ui premalo lini" ne hlač, je ubiral rra|lioJj milo nvo|c sliuiir l'ram rea vsem, »»Ve. vsak sc zda| jm> jmmIu vije, Logar i le srp l noge 7. Očem se liiihirv uit te kale. naznanja jul ro' mla
  • voljna; polna lepih nad na dobiček, spile ic isti; dan svaku iui Vršno pis« mo in mu naznani, da ima lepo, novo kolo na prodaj. Kupila da ga jc na neki («lraibi za sto in petdeset kron prav nalašč zanj, ker vc. du ga po* tiefcuje. Pride naj ponjc čim preje ter prt« ■esc naj denar. Kcsal sc gotovo ne bo... Tod* kako »e sirote zavzame in prestraši. ko ji svak odpiše, da si jc kolo ie pri skrbel, da je prav za do« voljen ž njim; vsled tega, da ne mtu ra kupiti drugega. Ako bi bil on ve. dd za to poptej, bi žc bilo. a sedaj je prepozno. Konfuzljcvki jc kar sapa pohajala, ko jc pismo prcčitala in zjokal« kc. jc samega razočaranja. Poskusila je prodati kolo drugim osebam, celo zu samo kupno ceno, a nihče ga nI hotčl kupiti. To ao bile za Konfuzlja zlnte, a tudi grenke ure, danes se jc tresel, da bj kolesa ta ali oni ne kupil. ju> tri zopet smejal, ko jc čul, da ga ne mara. Kmalu sc jc pokazalo, da nc bo nikakor mogoče prodati kolesa v do« glednein času. Slednjič hc ie celo Koniuzelj oso« koli ter navrnc vodo popolnoma na svoj.pdin. Nekega dne izpije nri Skalarju kar tri vrčke piva in pol Ijtrk vina. Zibajc sc in rudeč kakor rak pride domov; žena je ravno pripravljala vr» čerjo. Jezno se jc d(ža) Konfuzelj in pi« hal. »Nocoj nc bom jedel nič, permej« matičk, da nc«, zarobanti ter udari po mizi. »Zakaj ne,« vpraSa ga začudeno žena. ki ni bila vajena videti svojega moža tako pogumnega. »Zato nc, ker me vse Jezi in ljudje pravijo, da me pripraviš še ob hlače in zato, ker sc jlelaš tako prebrisano in zvito, pa tc lahko opehari vsaka šleva, lcak.čeni so tako tako in nosijo s seboj torbe in kovče* gc različnih oblik in velikosti, namesto punkeljev, eajn, vrče, in drugega siičnega 'pohištva originalnih ciganov. Modernih ciganov |< -/.lasii letošnje in lansko Icio poluo na trgu. Oni nc prosjačijo, pa ocigani* io. kilor se jim ila. Zastopajo po navadi vedno kake* veliko odlikovano tovarno ali tvrdkn. Nekateii izmed teh potujočih ljudi so naravnost rojeni za njih posel, kakor Dante. Dan> lr je spisal komedijo, oni jo v/.i vajo. Skoraj, da ni raz> like. Poznani pa so ti ljudje povsod v vsakem kotičku, po* sobno iui v hotelih. Ko sc pri' kaže v vežo po večtcdcnski odsotnosti, se rnu služiučad radost no nasmehne, a zopet namrdne, ko se privleče luik kznajo, (hi |>ri otlhodu daruje vsem napitnino, a /a drugim mrda; l«> in mu zahrbtno. kažejo osle in p-zik. To pa za tO. ker jim ne du prav nič napitnine, vztie temu. iiii;«c imeti pred seboj to po«, tujočo prikazcA? Malokdo f Trgovci so jih navajeni ker jih prihaja v njih tTgovinc dnevno večje število, kakor pa odjemalcev. Včasih vam pride to človeče v trgovino, kakor nepridiprav, toda on ta* koj spozna, da .ste slabe volje ter Vas tako prijazno pozdrav vi in še več ko po bratsko s tis* ne Vašo desnico. V eni sami minuti Vam bo toliko napridi* Ual, da boste nehote odprli u* sta in lovili njegove besede. j Samo lepe in laskave besede, j trfda vsebine nc boste, poznali, • ker bo tako urno govoril, ka* '. kor Velikonočni klepetec. Ob ' lakih prilikah bo skušal ociga* niti mirno v neprestani kon- fuziji m z vso stojo energijo, ki jo ima na razpolago. Med svojo pridigo, Vam bp Iz svo* jc tobačni neštetokrat poni?« di} cigareto s' zlatim obrob* kom in škart tobakom v njej. Ako se prepriča, da ste kadi* lec in da ima on premajhno zalogo, tedaj sam na bo kadil, samo, da, Vam bo zamogel po* nuja t i. Ako pa kildite cigaro, vam prav gotovo- izvleče iz kakega žepa. kako toškano, kratko, lili celo fino trabukd. ki mu jo je daroval kak drugi trgovce. * Ako sc snuslite z njim v pogovor, ni sploh na svatu bolj inteligentnega človeka ikI njega. Ka| so napram njemu odvetniki, časnikarji. uČitelij, profesorji, Sodnjki itd. NičJ On vam ve vse povedati, vse pojasniti, vse razsoditi. (*'e imate bolnika v hiši. vam ima dali on boljše nasvete od zdravnika. Razlagal vam lx> bolezen in priporočal zdravila, za katere niti nc ve če se nahajajo in ako rabijo za glavobol uli na ozebke. Prepričeval vas bo o vseh stvareh tako umetno in agilno; da mu botite verjeli in naposled tudi od njega na* ročUi pomij ano blago. Ta moderni cigari, ki jo pripravljen vedno potrditi, da je osek ako mu to rečete, samo, da kipite o"- -»Kajžejitc gospod?«! »yode^ k hladno iu zapo* vedovalno * " " rcnc Teleti . »Kaj nič « »Kič,« vor, ki .nam ■bet pofateat Vsi stpo jezno stisnili pesti in kričati nad tajim, četnu je bi* lo treba:-streljati. za vodo. . »Zato, ker je zvonec po* kvarjen,« nam j© osorno odvr* nji in zaloputnil vrata. Pa recite potem, da jo še kaj bolj avtoritetnah ljudi ' pod sobi cem! |Co je pa vse mesto obrede!, se pohlevno klanjal, pozdravljal in oti^ahil, kar «e je dalo, tedaj vam maestetično odide v lokal, kjer se vtsde 2ENITNA. PONUDBA. Imenovani Brez Denarja, sin pokojnega Praznega 2epa in od šc žive Raztrgane Sraj. cc, rojen 6. 16. m. v Občini La. kot«, sodnijsko okrožje Žej«. okrajno glavarstvo Potreb«, po poklicu slepar, zmožen o-pravljatf tudi službo potepuha Oblečen tako, du si Uliko o. striže lase, ne d« si sname kU. buk z clavc. brez srajce, jopii bre» rokavov in brez žepov, črevlji sposobni ža j>ou-/:i 11 nohte na nofiah. ne da hi jih seaul. pole>i vseh teh lastnosti je tudi pobblajčcn v slučaju. dl> mu na poti zmanjka denar, iti k eni sledečih bank: Banlu VzdDdjajev. Banka Mc Uia in Banka kjea so |>Tisiljent ixp)*£ati mu tako srnto, kakfino zahteva Po vrfcut««* ina vvsaldofcii ni »anaraiij« prosto in sicer od 30u>M|it do 1. oktobra oa slanii in m -dru«i čas na pn. stem zraku, iiče sebi enalrn družico tet jo --je ' pripravljen tafcoj po poroki zapustiti. S« »niča, ki 2eH sprejeti to uuod n« poan^dbo,-naj mc takoi zgtatl pil upravi tetta Usta. kjer % tudi sprejmejo vse, toda samo resne ponudbe pod Srfro >%< ijalna bodqft>a«t.« _ ?'fe fOUK V SOLI. Učitelj se muči in raziMa VMidolgO in Stroko učencem, da jim vtepe v slavo )caj se imenuje konkretno in ahstlakr tno.. Konkretno je to, pravi učitelj, kar se lahko vidi, medlem ko je abstraktno ono, ki se ne vidi »Si razumel, Siarrs ko!j?. »Da, gospod učitelj!« »No. povej mi tedajprr menmr en tak dokaz.« »Moje gate so konkret, a Vaše so abstraktl« za Bcnrtkr. ■> dnigih njegovih silah ni: Rovnrinio. In vendm- nj«-f»ove misli in idje s« nujht>li sili!«- tjaJcaj. bmor ravno ni bik) mIc, v Bt-netkc. V k raj w. kjer nc jc pt>ro silno lc pc, se končajo navadno z nbfcscdico amen; in kadarkoli se katera izpo. je. sprejme ljubi Bog m /usli&i vse profinje in želje ljudi na svtetu. ako *<► sc fdučajoo dvignilo proti njemu raviK* takrat. Bog usliSi v tistem hi. pu tudi slabe in neumestne človečke nakane, a take ljudi. k> ao želeli kaj nerodnega, ob enem primerno kn/j nnie. Ako jc to res. tedaj jc Konlu* želj takrnt gotovo zopet mislil na Iicnetke in ta misel jc bila brez dvo* ma nennloa. zakaj Bog ga jc sicci »slišal, pa tudi kaznoval Zgodilo se jc tako>!c: Konfuzclj jc nekega dne ^ravno snažil bicikclj, ko mu prinese pismo« no&i brzojavko, s katero ga je opo« minj.il stric iz mesta, naj ga tako; o» bist-c, kc« jc bolan na smrt Konfu« želj se brž umijt in preoblc6e, zajaic kolo in hajdi v mesto. Do»i!K;vfi k stricu upre vi tli. da so mu dnevi ics žc šteti, pa kaj nc. uj jc Imel že osemdeset leti »Vež kaj, ljubi moj,« je dejal stric, »sam sem in-nikogar nimam, da bi se za>mc kaj pobrinil; žena mi je umrla, kakor ti je znano, že davno, otrok nitem imel nikoli: razven te« jic nimam nobenega sorodnika več. Upam. da mc nc zapustil v smrt* nih urah. Lepo te prosim, skrbi za moj pogreb n poSlji ženo k meni, da mi Ik> stregla, dokler nc umrjem; ne Ih> zastonj, zapustim ti vse. kar imam. Da te pa ne bodo hudobni ljudje, slepar i u po moji smrti glede zapuščine, pomni, kar ti povem, ozi« roma najbolje bo, ako ni vse natanko-zapišeš in popišeš. Najprvo preglej in preitej vso p« pravp z obleko in perilom vred. Denarja imr.ro 1600 K v hranilnici, po" moji sm i ti vzemi si hrinilne bukricc. dobiš jih na dnu onclc omare t ko« tu. Toda pogreb in 9 sv. maš moraš plačati; si razumel? Nagrobni kamen mi tudi kupi in daj napisati: Tukaj so se vlegle k mirnemu počitku ko. 1 ca brez otrok.. Od lod pa pojdejo enkrat k oatri sodbi r dolino Joža« faL« . Tako j c govoril stric in Konfuzclj mu Jc moral priseči, da bo res vse jzvršil. / »Stric? ali bf ne hoteli tega, kar ste ra v nofc t r izrekli, dati napisati po no. l«rju?« »Aha, dal bi že dal. a bo stroški; in če ozdravim?« povzainc atric v strahu. »Ako ozdravite, potem Lahko pro kličete. Stroške plačam jaz.« »Pa bodi nrt, pojdi po notarja. Ampak, če ozdravim, prr.kličcm in ti nc povmero stroškov, veš!« »rrav.« ati ranjkega Marka Konfu zija, udov« Notar sc jc Kortftizljn izgovarjal, da on ni prt oporokah ravno tt&zo* gibno potreben; ker ga pa ravno ho« čc, pa gre. naj l>o. Matko Konfuzclj je dal- pa pisat vse natanko, kakor jc mislil in hotel. Slednjič sc obrne ncNdo nečaka in (a vpraša.- ali nima morda tudi on še kaj pripomniti. ' »Dobro bi bilo stric, in veliko za* služenje bi imtfli pri Bogu, ako volite v oporoki, naj se pleče cVf. sv. a»a« ša v Benetkah v cerkvi sv. Mama, ki fc vaš patron, počrjfea bodi, im pri tistej sv. maši da mora biti nav. 'zoč vaš dedič,- piavi Konfuzclj, N si je miaJil, »sedaj ali pikoli...« »Prav. prav. če naj p« bo t"ko, jaz nilnarrV n^C proti teaM^« odgovori stric, čudeč »e, da je. noAk tako pobožen in da tako /e\i> aktfc '/a njegovo' dušo. Nato ac IConfuMlj vrne ie tisto noč dornov in poš4|c ženo k stricu. Po poti so ga obhajale, skušnjave. 2ekJ jc, da bi kmalu plačal tisto •». . tnašo v Benetkah, toda six>n*al ac )*. da ni. lepo želeti drugim smrti, sate sc jc trudil izbiti si to misel iz glav«, pa ni Slo popolnoma .... Teden ^ dni pozneje no strica poke* pali io konfuzclj ac jc motal cm%»m« »iti v Benetke, da izviši »stričeva« žaljo... Ženi seveda to ni bik^/«▼« no po volji, ali. »kaj sc hoče, vo4a ranjkih se morn izvršiti« jc , reki, »saj stroškov itak ne bo toliko, kar sc mož popelje v Benetke na bi« ciklju.« , Dalj«. / VAŠKI PRIZORI - Je Lojze šel snubit' bogato dekle, 1 v s vesti si, njega tla ne odslovc. A Tončk* ošabna naravnost mu dč: Ob take le f^nte jaž brišem petč! Od pet do temena giše ^žaljen ia hiše, besede pa njene si v srce zapiše. Po vasi pripojejoi fantje ponoči, a Lojze previdno šc z lestve do) skoči, se družbi 'približa, jim •poše^eta: nekdo da na oknu tam z Tončko kramlja. Prepričajo kmalu ,res fantje se vsi, da tujec na lestvi pri oknu sloni. Ko se na poziv njih neznanec ne zglasi, do njega z gorjačo ure eden počasi; nevsmiljono udari, že tujce je pai, pod lestvo tam stegnjen je kar obležal; kamen je Še t^ruri metali so vanj, potem pa, zbežali so vsak v svoj panj. Naznani jim Lojze že krog polnoči, da ubili so fanta, iz bližnje vasi. Preplašenim fantom so vstali lasje, to huda bo za nas, Čc to sc izve. I j: Loj z se namuzne, da on ni nič kriv, lahko da bo pričal, če prejme poziv, fiment, djoli so fantje, ti nas pogubiŠ, dobil boš. plačilo, Čc vse zamolčiŠ. Š<#kolj sc jc Lojze zdaj resno držal, — DolžjI bo vsak mene - jc glasno dejal; res Tončka si briše Jo pete obrne, za vas pa n* gavgc r.e grem radi nje! Obrnejo fantje vsi čelo si potno, ter Lojzetu štejejo liicc tihotno. Jim. trdno obljubi, da bode molčal, lire teh nikoli nazaj ne >bo dal; za dobro plačilo obljubi jim šc, da zbrisal vsak s)cd bo, nikdo da nc zve. i Se vsak izmed njih je le takrat oddahnil, ko vrata jc svoje žc/ bajte zapahnil. Iz hišice nizke, sosednjo vasi, zarsuia se.žjutratf prepir tak gbtah "y • • ''V- Ti stara da tebe ni srajn, pa hoččš dokazoy*— pod okno glej tam! Na starost od tebe se Iočkn zdaj jaz, saj tebi dopadc le tujca obraz! ^ ■Glej, tam ga imaš,'poljg okna ti spi, a jaz te zapuščam na stare zdaj dni! Priletna ženica žc gre iz postelje, nje mož pa za roko pod okno jo pelje; moža tam neznanega brca in suje, a žaL da lc slana iz -njega se vsuje. .Oh, ženka! Prej skoro pretepel bi te, sem mislil, da varaš na starost me še. Seve, ta dogodek ostal je prikrit, takoj mož iz slame bil v hlevu je skrit. Se smej Al je Lojze, kadil je tobak, vse to je> učinil ta zviti lisjak; prinesel iz sj[amc moža jc po noči. , ga v drugo vas rtesel je k starčevi koči. . N Pa saj zato dobri* poplačani jc bil, več Brc tisto noč je od fantov dobil. Je Tončki prinesel iz slame moža, naj pčtc bi brisala si ob njega. Se Lojz jc priženil V oddaljeno vas, pa drugim izbleknil je ceK ta špas. PREPOVEDANO. Policaj (k» je prišel v gostil? no, k gostilničarju). Bodite ta* ko prijazni in dajte mi zadnjo tcviico. »Svobodnjaka« — ki ie konfiscirana. Gostilničar. Je nimam več, mi jo je nekdo odnesel. Policaj. Saj to sem si že mia sliL — Toda ali ste čitali čla* nek, radi katerega je bU Ust konfisciran. — Ne! — Saj se mi je koj zdelo. Čakajte, da Vam ga pa na mestu prebe* rera ----Tako — h oh oho! Saj razumete — ne? — Tedaj — vi te številke itimate več. Pa drugič! Z Bogom! Kdor pridobi deset novih na-rožnikov za »Čuka na pald" bo nJemu prihajal list celo leto na dom brezplaino. ZA PUST! I g VMtikoaKklprM^o S prodpmtne vmeeto* 2 naimujaio da . dob« I korijandole, f serpentine, pisan papir, zastavice, sa okraiM||* J.»»aa .•liki lib.rl imjff " r.,1 I« t - flipodni knjigarni v GORICI •i. Carducd iL 7. to ju Pm iz Bitii Taeeza: Duobro jetio Pcpa, te uoščen usje dobro jen ve« sje"k> nuovo leto jen usje kr sc muoreš zmislet duobrega. P epa 7 Bug dej Tareza! Uoščen tede jest tjebe jen tc žc« lim da te bq tuoj stare tu leto pesto pr mjere. Žive lets de* kordo žnjemr. Tareza: Mouče, mouče Pcpa še dnns me je teu uodrt ke je nuovo leto. Pej kaj sc čješ po* inagt. Pej pestimo tu. Jest be p.ej rajše vktta da ns njebe tu leto pasliišo Cuk. Ta strela uod Čuka še zdej se nej na* štefo. P epa: Bejže, bejže sc njebo še ne,- Kokr sm šlišla uod Kari* ta VrenČouga jen Brolkouga da jema Čuk šjest mladeh čul ko. Zdej jeh noči kaku je tre* ha posliišt Ijetet jen osje-dru* go. Kaj misleš zakaj taku dela. Tareza: Ej bug te je bjiu dau. Kaj misleš da sm taku za* rnkn-a da njebm znala. Zatu ,ke jc une Čuk vre str jenf sc ha j i da ga ulouvojo. / P epa: Talcu je, ceu rcžuon jemš. J'.; 'HjKfjB Tareza: Al se sKšla tu nuovo uod snuče? P epa: Kaj je bk> za anga-vraga? Tareza: Ane uopnske pyp'c so hrdilc na Šan Šilveštro vc* čjer anO majhnoVeselico. To ie Blo u šale uod Keteta. Zatu ke so pljeslc so prŠle gospodje jen so jeh zapadila. Pqpu: Sej meta so rcžuon. Če so gaspudje rjejde da ne smejo pljest so mogle t je maladete pupe tede taku nrdto. 1 Tareza: Sej sc.be Ihko na druge vižc dcvertirlc. Bc Ihko napraulc kšno majhno kame* d jo pej be šlo naprej, Pepa: J«, j a ti čješ r ječ Icokr so napraulc tiste pr Malalanc. Tj o strele so sc prou fani jen paštjeno devtirtiflc.'v. Ture za:' Sc vide da znajo ždej več bubcc ko vofike. Pepa: Čiij, čtij kaj ine je proula aptiguranka, , Tareza: Pej kaj takega? Pepa: Ej d« bc ti znala kaj je hto ti bc puloČla i*>d smcjha. Tareza: Tc lepu protišem ne stuoj me j omet za štupedo. C«; čjaš pavej čeme mouče. ■Pepa: Čakc. da njchš bla ta> ku radovedna te usjeleh pa« vem. R jekla je: Usako nedeljo krdr je pljcs zčne nš stare delt Čakolc zati\ kc grem jest jen naša pupa pljcst. Ko sc pej m* dvoj naveličmo njegoveh ča» kol ga lepu primemo zlejčemo iikamre jert ga zaklenemo. Zdej |>e j kriči stare mi gresmp, Uon pej še malo ca j ta krči jen puolej qrd spat Mi dvej smo puolcj' brjes usje skrbi na pljesc. - - • > Tareza: A taku je! Tp je.pej rej smješno. Bug vaarc da bc jest kej rjd^i muojmo starmO menaambfc ubije. • Pepa: Tlaku je kmr je*na žje* ^J^n hči brgjpše. Tik jc svet Tareza: ftej lu^j bmošlcda* mou, znaš <£t zouore bet skuo* rej desjet ur.' Pepa: J?j£š, jejžš lcrko sm se zamuotla tete zdej pej muo* rem jot damou ke mc čaka pupa za biks da se buo pabifc* sla šulnc. Tareza: Pej z-Bogm uošče dama usem na muoj Icuont Pride u sebuoto, zveČjer Ide je muoj stare uoštarije. Biho pej več cajta Čekolale ukjep. Pcpa: Z Bugm Tareza. KRČMAR f SALOMON. V krčmo samotne vasice so prišli trije gostje in zahtevali večerjo in prenočišče. Pove* čerjali so, toda z« posteljo je bilo nad vso težavno, ker jc razpolagal krčmar samo z eno. Pričeli so se medsebojno prič; krati, kateremu . izmed njiJi pritiče prednost. Krčmar p« je mirno sedel in jih poslušal »Jaz sedim v zbornici že petnajst let« pravi prvi. ki je bil poslanec. »A jaz ležim žc dvajset v garniziji« pravi drugi, osiveli stotnik. »In jaz stojim nad petin* dvajset let' v samostanu pod poveljstvom patra I )o*ninika«, pravi pater guardijan. »No,« pravi nato krčmar, »vi sedite petnajst let stotnik leži že dvajset let, iz česar je razvidno, da je pater guardi* jan najbolj truden, ki že petin-dvajsej let stoji, kateremu tu* d i prinče postelja« Zlobna zafrkaciia. (iospothin/i (kokcta): »IJkažito vendar Vašemu psu, naj mli.i volni t i m cuk uli moje krilom On »Opnistilc Miulaiuii. on lega no razume. Mislil je gotovo. d« sc (»lazi kitk« vreča in on so zck> rad igra — s rini jium« II Olf »Suzana. Kitko i« nramc/l|iva I>iU, i uilrlu v licr )«'. ko mak, ,/ hiAc in- brf vc/. .stopil* lnri spremstva, ko nastal jc mrakl r.)l«f>nilu iih |k.Ii blatni m Luku viš|u ko za pirat, j žametni nje Irak ovratoi najAirokcjših lnl jo vrat. kajpak! Suzana tega neče, •U /.rl tu kdo »jc udov čar, 1'irlcpc svoje /polne meče -L rimo zini skrivati vsckdirl < In prekrasne in snnjave lr v tla je ntidno vpirala. gredoč .s<- niti i/, daljave po moških ni ozirala. Iskreno v ccrkvi je motila, vpil«je na altar pogled. \sa občina sc >c, čudila. mtor }■> /vala jc deklet! \ ja/. mrdlcl nem za Suzano, no nji sein ginil dan in noč, Ic njo sem ljubil srčno — vdano, vse ini.sli jej posvečujoč!..... Nekoč pa sc osrčim, sklenem: • l>ovolj jc muk, dovolj Hkrbi, jaz ji ljubezen ra/odenem. uaj ie karkoli sc zgodil« — In rea: domov odhajajočo pirzdravim vdano, grem za'njo, v polniračni veži Ijilbav vročo priznam z besedo ji gorko . .. Suzana pa vsa |Kilna sreče licscde dahne mi dihtd: -Ljubil mc /uko goreče kot /I, tloslej ie nI nihče/-... Redivivu*. Vrtojbicu v album. »Vrtojbič brtoldič« si. nc pa poet. ker zadnjič z lažjo si odpravil se v svet. Cjc nikdaiJ ne nisi, sedaj si lagal, ker allko napačno si »Čuku« podal. ('■C ravno uftesa »i rada zakriva, ne mišji zato, da jih umiva vsak dan. dan. <\c ravno kadi od vseh »e ji plati, v resnici nikdar nc »smrdi«, kakor — ti. Ne nove, le »polža« bi ti slikati smel, potem bi gotovo prav dobro zadel. $ mari pozabil, kako si nekoč, čakal to sovo, sladko ji pojoč, a sovp v »kaminu« prav sladko je spala. dc ▼ sanjah se »tcpcu.poctu« smejala. Ce pikajo vrabci od vseh jo strani, fotoro za tebe nikol' ne »smrči.« PREKRATKI SKRIC1. Neki krojaški pomočnik je dobil od mojstra v delo frak. Moral je urezati Škriee. Ko je sešil frak, ga obleče in vidi, da so škrici pfrekraiki Med tem pride v delavnico mojstrova hči ter se s varja in Zbija.&iavPd£, ves vesel, da sc b£i roo-jstra tako veselo pogovarja z njim, no pazi ka j da dela, vzame škarje ter prekratke škricc šc dvakrat odreže ter zopet sešije.' Pride pa kmalu na to gospod, ki je naročil frak, ga pomeri ter reče pomočniku: »Gospod, škrici so vendar- veliko prekratki-« Pomočnik: »Za vraga, saj sem jih vendar dvakrat odrezal, pa so še prekratki« DOBER ODGOVOR. Sodnik: Vi tožite svojega moža, da jc dvignil na Vas roko? Žena: Ne zato, ker jo je dvignil, ampak zato. ker jo je tudi spustil name. HUDOMU5NEJŠI OD ČUKA. Čuk jo pripovedoval dolg dovtip svojemu znancu in sorodniku po kljunu, katerega j6 pripovedoval Cd! četrt ure. Ko je Čuk končal, pravi njegov znanec: »No, ta dovtip že vem.« Cuk (jezno): »In ti me pustiš 15 minut brbotati m sapo loviti! Ali nisi mogel to takoj, ko sem pričel, povedati?« »Ja, takrat ga pa nisem še zrikll« OŠABNO. »Koliko otrok imate, gospod svetnik?« »Dvanajst« »Tako! — AU vsi žiro?« »P« šc kako!* Deklico so našli. Ivan Rlfavec. Sv. lMCiia vb Soči: Take malenkosti je lahko dobiti. * drugič morate bolje skriti. Ivan Ruilipl. Kurjavat: Tri <(ni »cta ac trudil, dva dni acna iskal, aein deklico naiel, nazaj jo bom dal. Mi »damo« poiljite, če tudi brez pik. v kovdrto priložil zato sem par »flik«. Tona Melon Iz Kozlova^a jo jte .'tako zacvinud In nam daklk je deklico dobila in'jo poleg lc rtilililli — > Kovica Vekoilav a CdU tudi poU. Ija Mliut nazaj, latotalpo . , Dreza v« »ček 1'ranc. Vrli wi KahaliiL. . . Ivanka Ambrotlč, Slap, Vipiva; Deklico iskati — . ' ila, to |M žc grem, . ' ,i aaj Čaaa zamudim preveč no pri- teu*. ' Tal^oj v skalovje som ao podala, devojko da krasno bi prej poiskala.. Kak' ljubka deklica v skalovju tlfič' da Cukec io vanjo. zaljubil se bi. Saj drugi jo fantje lyd' bodo iskali, v gneči ia morda hi Jo poteptali. Zato iz skalovja I jaz otmeat jo zdaj, da tejena bode " , nevarnoati vsaj. Sicer pa, vfcravno -' kak fant za njo dirja, saj deklica ta. je samo iz papkrja. 1 LAHKOMISELNOSTI Sin ijeke matere je bil ob/ sojen radi ropa v dosmrtno ječo. Ko jc njegova mati to zvedela, je vzkliknila vsa obupana: »Ježeš Marija, tako dojU gO pa žc ne bo vzdržal«. STARA PILA. Zenica Urška Frakelj • ga jc tu pa tam kaj rada cuknjlaL Ko se jc nekoč napila in prišla domov, jo slišala' soseda, ki je vprašal hlapca: »Janez, kje jc stara pila?« Ta vsa razdražena odgovori : »K^j Je to, če sam pila, saj sem pil; za moj denar in ne za tvoj.« laiiko kupite edipo v Umiti Knjigarni V 60RJC1 Vl» CARPUCCI 7 Pišemski papir v mapnli ln v škatlah^ najfinejše vrste. Krasno vezane knjige. Albumi za razglednice in fotografije. Črnilniki v najlepši izdelavi. Pečatniki, peresniki. NoŽI za papir. Vreme garniture. Ko kqmj«t« BavoUtaa dmrOm, poaldE^UMadlao Narodne ftcrijl-flarne v Gorici I Pismo voiakov. POZDRAV IZ ČEDADA. Slovenski fantje, vojdb v Čedadu, pri 9. gorskem polku goreče pozdravljamo kapicc letnika 1904., naše odreši*Al-, ker ne vidimo urcc, da pridejo som, da jiip Izročimo puškicc, in1 Šalice. Pozdravi jamo rudi itarlšc, sestre, brate in vso pri. Mtclje. Posebno pa poarfrwv* Ijamo vsa tista dekleta, ki nam tollk^ pišejo, da še odg* vedno nabit. Ce z drugi ti hodi, jezik za zobmi, čc nc ti s polenom razbije koati, čc nima J denar za tobak no z« sol. klobuček njen mora vseeno bit' no* Pa Jakec vam pravi: oženim so oc. ker ljubic od žene prostost meni jc. jsz prost bom prepeval kot svobodno ženske pa vse »aj jatrori biriiM^"" Čukovl miralsjrf . Vts se svet modernizira, vsakdo hoče parlament, suk dobi naj vsaj ministre, la kot kakšen ktaJj bo, šment.' •*rvi je Mejošev IjjJuka, • nima novcev, dober bo, '»n finance v roko vzame, vsaj zafurol jih ne bo. >rutfi je »študiraj« vedno, tje bi našel kak beiič, Vliha je, Ic z* prosveto laso nai skrbi fca: ptič. Tretji Tone iz Potoka, vodi pošto, telegraf, ?ismo hodi dolga leta, "kdor dobi ga, ta je »paf!« in četrti lepi Štefan, ta minister jo Za boj, ni korajžcn, niti spreten, 3. bežati zna, da joj!' Oh in peti za zunanje je stvari, za perje, sluh, kar se tega dragi, tiče, vam je poln različnih muh. Zadnji Franc jc, tovarn pravim, za notranje je stvari, ako kruli po želodcu, brž zadevo uredi. ' Zdaj, ko Cuk ima ministre, lahko zleze še na hron; mu pošljite naročnino, nc bo delal on zastonj. MI. KRALJ BIJABJL Psi, ždej šrajam jest! Pfcj kci sm tou riečitl Aja! Pu šla kanfuore sm nagkaJu na ice. zttu ke se mje nrdu bun-on uod iristeli škapekMou, ke siji eh dubu na korše. Pej zekej'a? Danica de be kiKiga uonfendi-rou, samu zetu ke sm ražoninii se strino uod našed derltou jenu zetu, ke sm rieku de nej treba de se taku gotfirajuo, če zdej je an maJu komerjča u Trste jenu de šrajajo: »Vede Ščavi, kvanta grazja de čel e dižcvl ankora ke gaveinižerja.« Jej 1 buh, nej še Imio mžerja, Šc mo jeskalc čuke, zetu kc ta omerčijo je le de pasažo jenu er Tria štrajk tam guore u ermanje 11 tistem puorte, pej fnalu tude z ns. Buli jem šentiment — dacje nej zni-žajuo dacje!' Skuore nej nemam voje šra-ja£ nej strela, pupe suo me dale tašnuo uofcžu mene ke sm sc rodu ita rnnndrjc, ke žovim na mandrje jenu če l>uo buh dou, tude fnoti na inandrje, dc sm s Toumina kc umika nc znam či ke je. samu tiiJku znam kc injc muj k<*npa!re povedu _(uon jc štecfirana glava) dc tan guore šraj^juo itude slovensku. Jenu zcifcu ke ane fantje z Rusjana videjuo de torna kun t nuosct čr* tIuo kamfžuto, pupc us prirnc-juo "use de mezo jenu dražejuo z »marčo šu' Rorno«. Ma nc znam zekej suo takiTjnviperira-ne, riturde. zetu ke zdej je Hepu vfeme imtrejuo suše* bjankeri-30 0 pej zetu.ke u BaTkoljah ng, Špondc nej vč-čveka jenu u Ro- janc ne znajuo 6" kc jc zabit. Al pej zetu ke suo domendirale angu nuorca kart k u je hra jenu uon jm jo dpu tuo rešpušto: »Nina sc jc Škavccirala nuogol« Nej cajta, če ne be še kej pavedu, kuker tu. Da ani se šaldu rompirajo glave 0ej za aden ros man, ke se mu prave: »HermJ-ikl« Za segamo se buojijud, de je škritor zappsu nuter vč kuker aden Rojanskc škandak). Fnairl ta deškuorš jenu puozdravem. .Zdrave! Pepi z Roja na. ČEVLJI. Šofer bi si rad kupil par Čevljev. Prodajalka ga vpVaša: »Katero številko imate, gos* pod?« »4748« šc je glasil odgovor. TERMOMETER. Sin: »Termometer je padcih Oče: »Kako globoko?« SifK »Tri metere z okna doli na cestni tlak in 1»H je vničen« LASTNO SPRIČEVALO. Tajni zdravstveni nadzor« nik je prišel po nalogu nadzorovati zavod /a jecljajoče. Predstavili so mu nekega fantiča,"ki jc imel biti drugega dne izpuščen iz zavoda, zatr» jajoč, da je ozdravljen. Nadi zorniku se je mnogo natvezo* valo in' hvalilo zavod. PrijeL je tedaj fantiča za glavo in ga vprašal: »No, ti boš šel tedaj vnovič k svojim starišeih; od kje si doma?« »Iz Dolenje... »In koliko časa ostaneš dioma?« '' ».....vasi!« Pravijo Pravijo, «1« *ciU)idki SUvcc hodi rad z* joo lovi po'doke n Jakih brdih. Najbolj nmetno ae'Cuku idi. to enega untrc.li. g« luiio poiUMMM> okoli sr« tlcin dni. Pravilo, d«'jo dolenjski t. vedno bolj »ulioin«. ker spravlja lire za ot" cet, katera se bo fVilla prcij pustom. Prav t jo, da so po atestu |hm(o jn« skciu |x|atavili razkužovalnc rmlpfn {»obarvane celice, to pa a tako ozkim vhodom, da . k jc predsednik drnfc-tvu »zagriZeniti samcev« v sili iiuhI nje tako zajezdil, tla ao ga le s tei«» vo telili iz mučnega položaja. Pravijo, u pa jo je jun*Ako po ■Knajpovuin navodilu« do vratu prebredel, za kar so ga v »(irobKdlu med sploinim pohvalnim priznanjem imenovali za častnega ob» čapa, ob enem pa preoblekli. v po njih noši prikrojeno obleko. Pravijo, da bodo v Orehku letos kupci z jabolki.obogateli. Kden izmed njih se jc priče! voziti žc z luksuz« uim avton^ v Gorico. ■ • Pravijo,t da so~)£nc2kV lovci na lo« vit pu&kc izgub Hi; ko so ae' vračali domov, «0 našli puške v grmu, in pri. vsaki puški enega zajca za stražo. Pravijo, da so knežke p»pupc« zelo jezne ns Čuka ker jih ta nič nc obi» ščc. Pravijo, da jc v. Cmcmvrhu nad Idrijo Bog ustvaril po nesreči neka« terim'ženskam predolge jezike, za ka« terc sc je »Cuk na palci« zaobljubil, da jih jim hoče v novein letu skr.ij« šati, da. sc nc bi konkurenca za poŠto nadaljeval«. Pruvijo da se sliSi, da so morali no ketnu pesniku blizu Materije pri spiri< tističnl seji polivati razbeljene živce z mrzlo vodo, vsled česar mu jc pes« niika žiltca prehudo sc skalila. Pravijo, da so Brinjcvci jezni zato, kc* so dobili za dober zvon slabega. ^ Pravijo, da sc jc v šmihelu usta> novila nova tovarna *za izdelovanje cementnih plošč za pokrivanje" streli. Pravijo dekleta v Hradčah. da sc Janko, ko gre skozi vas, sleče iz ko» /.»ha: ne vejo pn zakaj. Pravijo, da je bil v Ročinju ples. mladina se je vrtela in sc dohrn ime« la; pokloni pred uniformo, rokopo. ljub; stuVilo m- je nov korak za kul> turo in napredek dalje. Pravijo /nu Ustju, da se družila o» pravlivccv zelo jezi, kei |c Cuk njih dopise »zhacil« v koš. Pruvijo, da su s predorom pričeli na Pcuku. ip ne v (.rofaiu in to žc leta 1914. ter pridno vrtali ves čas vojne, vkljub temu »In so žc prvo Jc» tu predrli. Pravijo, da sc imenuje mmI.-ij vaa Pasjek. in no vcč -IVsck. ker Umikaj šnji mcsuiji kupujejo vso tisto crk» njenO živino, ki so jo svojčas seži« giji na Pas jekli; od tod torej novo ^mr. Pravijo, da kdor hoče imeti dobro kuharico mora priti ponjo na CJoče. Tam najdete neko ki jc naredila ku« hinski izpit kar v treh mesecih. Pravijo, da so gravilc Kožmanskc klepetulje, kar so pcavili trije Stur« ski preroki. Cuk pa pravi, da sc prav nič nc boji, tudi čc ga tožijo za raz« žaljen jc časti. Čok ie bil vcikrmt, ma nekem orehu pred niio, in jo vso vi* del in alib* kako ao (e čenčo klepetale. Cuk pravi, da čc se do tedaj ko bo sv. aiisjoo v Stiirjah ne apokOrij« in poboljiajo, jim J>ridc v l)Uo, Ji vsako posebej oklujtL Pravilo v JI. Bistrici, da razbije Pavel akoro vedno ko gre k »Noveaa avetu« svoj cviker. V preteklem letu ga je U *pa» stal kar 1234 lir. Pravijo v Bistrici, da »o Miltek ia M a lil imata zelo rada. Njiju arečm kali le prevelika ljubosumnost. Pravijo, da hodijo nekatere gospe 1 v llislrici zato k mali pred oltar, da tam prav pridno Acpetojo. Pravijo, dai limlijo v Bistrici ljudje tako«lc k inaii a Dekleta na kor ac smejati 1'autje prCd cerkev stati Možje v gostilno kramljati M^ržnar k Ježom ftnops |M>kuiari. Pravijo v Blatno, da imamo brez« plačnegs nočnega čuyaj^ v osebi (»n« il>iwarenžani ceniti zasluge ucpozahljc nlh mož. Jo sklenil odbor »stranke malte,« da se, ko bo ustanovi jena »Cukova« republika, predloži It uaj« najvijijc odlikovanje I Vpeta Pravijo, da sc na .Studencu pri I Ira« ičali. nekatcia dekleta Jako veselijo ua Hituhilev, ta dolgi predpust se bo gotovo katera omožila. n Pravilo. Spodaj podpisana' dajem na znanje prejlnjemu dopisniku iz Matdrijc, da me nikakor ui odstranil od mojih klcpetavih sej, fcemveč da se bodo sedaj vrUlo v daljših preda« vanjih, Cuk jim bo v bezgovih vejak prepeval lepe pesmi. Pravijo, v Sovodnjti S. H. S., da ne« koga vedno, roka srbi z* pero, da bi »Čuku« pisal, pa ga vselej revniatj« zem v roki zaČncr trgati, kadar koli Kriine za pero. zato .pa vedno zabav« čez. »Cuk*«, lei jc na stvairi popol« noflit nedolžen. Pravijo v Vel. Otoku, da v Vel. Otoku ni tob'ko pijancev kot jih na« . števa dopisnik v zadnjem Čuku. Pač pa je moral biti on zelo ualrcskfen, ko je ficl mimo turna, ker ni videl samo po dvoje kot jc to navada pri pijan« eih. ampak kar po desetero, ker dru« . gače bi opezil. da ne gredo pod turn več kot fitirje debri. kaj šele -K) s pi' janci vred. Pravijo iz Dobrcpolj. da iu »I)o« brepoljskcm« kolodvoru »igrajo« kar z vagonom kariunbol; uspeh »partije« jc I razbit voz. Pravijo, da bo »Dobrcpoljski« po« stujni vodja v kratkem »avanziral«; ljudje pa nc vedo od katere strani. Male damske žepne , koledarje po L 1,- 1.50, 2.- 3.-, 3.S9 v največji Izberi vezane v papir, platno, usnje. aluminij dobite edino le v NARODNI KNJIGARNI V GORICI Via Carducci 7. Kr.ani n.mlzni Irilrn.l i L.nlr. dur ji. — On. 1. h Naroča se lahko ludi po pošli. Listnica uredništva. Hi. Peter. Vi pravite slavno Isto, da bi vložili v cenjeni, list Cuk na palci, kar str poslali. Mi pa motamo Vam,-slavnemu Istemu dopisniku naznani« ti, da iie moremo vložiti v list.-kar ste nam poslalf. zato lepo blagovolite oprostiti sebi in Čuku na palci tudi. f/u/ «"«• Imeele. «1« v*s iz/ti-Im- | mio, |>cvke so na joheutliv«:J.šu stvar ■»<» v <":iiLiiviiiiii koledarju že inor.l' | nu f. vel lil ' leni Slu lil) |iisul Cuk Ir p»»|uti tmli .»irc/t-k i/. koledarju. .slabo biul. ?.e »|e/il. v koš zagnal, ir.nlrv ugank me m- velja, JHee.i .sle 1'tuve. Trije kralji kaj pa je / vu-■ HM /. V jsiiii pomoin dobmdocdi. J mi? V koš .sle Ali. Tolmin. 1'ošljile Koreniti! IV.uniea m /a ua.s, ne /u vse uganke in odrezek - iz koletlui|a /al', .sum ji odmerili o/.ek pro. | Uipuvii Dve dolgi strani, a zu zdaj . si.m mr.l ku.sevo okroglo steno | „,f /relega in l.ofe. .Ilarinooi I (t sred c k Vi piiele* 1'iosiiii. priobčite I ka in ples. sai |nut |e že zares. V.ie» J U liktrk. ker |i- nameiuvul priti ta J ga vendar <"-i*K lic umre požreti. ! /iipaiia Ali li.siek? Ti predrzne/ ti: i 1'olhov gradeč nima .fre.ee, <"'uk gu le | /■Jii/.d bi ko.-ievo jei^i Topole J v dno koša meče. llrttici jc Nič | ne bojti rim '.pod Aupe je /e /lezel » f;iikov koš. /'e/rr iij Krasu brivca opravlja Dmgi od slotiiiii išče tsiiiibee /a udnveu Oba ,tu med drugimi nesrečniki -S". odn/e SHS Ni vse /a lisi. Doni' berg. KViče krače kdo naj jili rf« in l<> iim j t m naj oslutie Sla- , bere. iln se lun jianiel ne |xidere. ,na Drkleu m jm.IIi Nem tud..... ! ./*,„„. \/ koš Šale/. Pustimo* to! a■ •(•»ii' /Wopm Na oigunista Vrtova. € >•■•■ jn sem o l.iojačil je r j>i ilo/n ie j«> m j ii u vi |o. da bo ...... j sl« v koš! Koprn-a v košu siuvu. al laaalii sani peli /uk u j •* J" j ve - 1'hilltlia v košu Mina ■ iaj nani niste /e zadnjič tega ob» j /lo/ili-' Mi m moremo vsega vede. i 1'inli smrkovri. ki V|>oriil>i|o ('.w I pn je. <1j sjir.i vi ja jo neresnične ' ■ an v. svil. naj se pu siamujejo ; >jr£a lulfllisl vu lo so knkuviee. ki j gorica BRUNO SAUNIG goric* Cardpcci 7 (j|}| jor [j^g joMjlllit!, *ia Carducci usje, nadplati, podplati, Čevljarske, sedlarske potrebščine. :: Vrvi, biči/bicevniki, masti, ličila, baryi!a. :: Sveče, vesek, 3«adtfla- Kupuje čebelnl vosek po najuiSjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PIRELL! na debelo. Podružnica v Soika^iu. VELI KE ZALOGE izredna prodaja na račun tovarnarjev - Via Savorgnana št. 5 - VIDEM VELIKANSKA ZIMSKA PRODAJA Opozarjamo spoštovane naše c@nj. Odjemalce* da o priliki božičnih praznikov Iim movega leta smo otvorili počenši s pondeijkom dme 17. decembra posebno razprodajo 1® namene, v ta namen smo mižali cene posebno zimskemu blagu. Bogala i/hira moškega in ženskega blaga. — Najfinejši plašči. — Žametno blago za lovce, — Izgotovljeno perilo. —Gobasta blago za žen9ke obleke. — Platno razne višine. —r Prti in prliči, — Brisače. Namizno perilo. Volnene in bombaževe maje. — Preproge. —Zavese. —-PrevJake za mobiljo. — Posteljne odeje vsph mer. — Opreme za neveste, za prenočišča, za zavode, za penzrjone, blazine izgOtovljene iz žime in volne«« POSEBNO ČRNO BLAGO ZA DUHOVNIKE. — NEPOSREDEN UVOZ VOLNE ZA MATRACE. VSAKO BLAGO, KI ME ODGOVARJA BODISI PO KVALITETI BODISI PO CENI SE LAHKO VRNE. Na debelo in drobno! Posebni opusti za razprodajalce. STALNE CENE Stalna izložba z zaznamovanimi ceraami«