Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom:
I pravništvil „Mira4% v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XV.	V Celovcu, 30. velikega srpana 1896.	Štev. 24.
Vabilo.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
juTOiit škodil
in sicer:
v nedeljo dné 30. avg. ob 1/23. uri popoludne
v gostilni gosp. Lovro Zablačana na Trati pri Glinjah
.in
v nedeljo dné 30. avg. ob uri popoludne
v gostilni „pri Merklu“ v Žitarivesi.
Javna shoda bodeta še:
v nedeljo dné 30. avg. ob 1/i3. uri popoludne
na farovškem vrtu Podkloštrom
in
v nedeljo dné 30. avg. ob 3. uri popoludne
v gostilni g. Ant. Jurič-a na Nogradu pri Vetrinju, hiš. št, 3.
Raztovarjali in posvetovali se bomo o deželnem gospodarstvu in o volitvah.
Slovenci in volilci! Pridite, da se poučite in navdušite za dobre volitve, kakoršne želijo in zahtevajo naš milostlj. g. knezoškof v svojem pastirskem listu.	Sklicevatelji.
Prvotne volitve!
Volilci plilierške okolice pozor ! Kakor čujemo, razpošilja pliberški M etnie volilcem kmetom in morda tudi volilnim možem pisma, v kterih od njih zahteva, naj ne volijo Slovencev, temveč Nemce, češ: da Slovenci pri deželni vladi nič ne dosežejo ! Ta je res preneumna in iztuhtati jo more le kak pliberški »purgar". Noben slovenski volilec ne pojde na take limanice; zato ko dobite ono pismo, vržite ga tja, — kamor sliši! Pliberškega Metnica, svojega največjega nasprotnika, slovenski volilci ne bodo hodili popraševat, koga naj volijo! — Torej, volici, bodite oprezni.
V	celovškem okrajnem glavarstvu so prvotne volitve: V Žrelcu dné 1. sept, ob 9. dop. ; na Bistrici 3. sept, ob 2. pop. ; v Grabštanji 29. avg. ; Trdnji vasi 4. sept, ob 9. dop. ; v Hodišah dné 30. avg. ob 10. dop.; v Kotmari vasi dné 3. sept. ob 10. dop. ; v Krivi Vrbi 2. sept. ob 3. pop. ; v Cajnčah dné 31. avg. ob 3. pop. ; v Bil-čovsu 29. avg. ; v Žihpoljab 29. avg. ; Šmarten pri Celovcu 30. avg. ob 3. pop. ; na Tholici 29. avg. ; v Medgorjab 1. sept. ob 10. dop.; v Borovljah 1. sept. ob 10. dop. ; v Otmanjah 3. sept. ob 10. dop. ; Št. Peter ob Celovcu 29. avg. ; Pokrče 31. avg. ; Poreče
2.	sept. ob 10. dop.; Eadiše 1. sept, ob 3. pop.; Škofiče 1. sept. ob 10. dop. ; Št. Tomaž 3. sept. ob
3.	pop.; Glinje 1. sept. ob 3. pop.; Podljubelj dné 2. sept. ob 3. pop.; Vetrinj 5. sept, ob 9. dop.; Svetna ves 3. sept. ob 10. dop. ; Slov. Plajberg 2. sept. ob 10. dop.; Selo 5. sept. ob 10. dop. Nikjer na Koroškem ni volitve v nedeljo, samo preslavnemu c. k. okr. glavarstvu v Celovcu je bilo prihranjeno, da je vprizorilo še to ! Menda vlada v okrajnem glavarstvu celovškem že pravo pravcato ■ samovoljno stanje. Ali višja gospoda kaj vé za to paševstvo ? !
V	beljaškem okrajnem glavarstvu
so prvotne volitve: V Smerčah dné 28. avg.; v Št. Jakobu in Rožeku dné 29. avg. ; v Gozdanjah dné 31. avg., ob 9. uri dopoludne; v Vrbi 31. avg.
ob 2. uri popoludne; v Logivesi dné 1. sept. ob 9. uri dopoludne; Skočidol (Vernberg) 1. sept. ob
3.	pop. ; Strajaves dné 4. sept. ob 10. dop. ; Podkloštrom dné	4.	sept. ob 3.	popoludne ; v Beljaku
dné	26.	avg. ;	v	Trbižu dné	27. avg. ; v Žabnicah
dné	27.	avg.;	v	Ukvah dné	28. avg. ; v Naborjetu
dné	28.	avg. ;	v	Lipaljivasi	dné 29. avg. ; v Pon-
tablju dné 29. avg. ; v Bekštanji dné 2. sept,, ob 9. uri dopoludne ; na Zilji 2. sep. ob 3. popoludne. Volilci pozor! — Kjer je še mogoče, delajte!
zmage.
Šmarje!u pri Velikovcu, občina Važenberk. Naša zmaga! To vam je bil pravi sodni dan na zadnjo soboto dné 22. t. m., ko se je pri nas vršila volitev volilnih mož za deželni zbor. Pri tej priložnosti se je pokazalo, koliko je pri nas javnih in skritih liberalcev, ali ta dan je tudi pokazal, da imajo krščansko in slovensko misleči možje večino. Akoravno se je volitve udeležilo 103 volilcev, se je vendar vršila prav mirno. Z veliko, vsestransko pazljivostjo se je pričakoval konečni izid volitve. Bilo je kakor na sodni dan, ko bodo vsi ljudje pričakovali izrek sodnikov. Liberalci so imeli zbrane vse svoje pristaše in sicer koj pri začetku volitve, med tem ko so našinci le počasi ali vendar stalno prihajali. Splošno veselje je vladalo med slovenskimi volilci, ko je vladni komisar, visokorodni gospod baron Ott, razglasil, da so Slovenci zmagali. Našinci so dobili od 53 do 55 glasov, liberalci pa od 44 do 48. Izvoljeni so bili volilnim možem : 1. Boštjan Cikulnik p. d. čarnik na Holmcu; 2. Jožef Hribar, provizor v Šmarjeti ; 3; Jožef Pušl p. d. Štefan v Taženbergu ;
4.	Matevž Škofič p. d. Murk v Št. Juriju; 5. Franc Messner p. d. Verček v Šmiheljski fari; 6. Anton Kasl p. d. Krofič v Štriholčab. Nasprotniki: župan Muller, Moric-Hornar, Sturm, Tavpe-Rajnekar, Rak, Hofman-Stern so dobili po 44 do 48 glasov. Vsa hvala gre našim izvrstnim kmetom, ki se vsemu liberalnemu vabljenju niso udali, ampak zvesti ostali naši krščanski in slovenski stranki. Slava jim !
T Orebinju je zmagala po hudem volilnem boju slovenska katol. stranka s 7 možmi. Slava volilcem in vrlim voditeljem!
Dobrlaves je in ostane naša! Nasprotniki nam zapirajo sicer duri, a pri volitvi smo jim z glasovnicami v rokah pokazali, da se ne udarno. Prišlo je 108 volilcev. Izvoljeni so gg. Šumah s 73, Zablačan s 73, Lip uš z 72, O raž z 72, Jamer z72inToplič z 71 glasovi. Nasprotniki: Plaveč, Zanker, Prislan, Komar, Kuchling, Leitgeb so dobili 32 do 34 glasov. Slava vsem našim možem !
V občini Bela se je vršila volitev volilnih mož v torek dne 25. avgusta, in udeležilo se je 55 volilcev. Izvoljenih je bilo vseh šest naših narodnih katoliških mož, iskrenih Slovencev, in sicer skoro enoglasno. Izvoljeni so gg. Anton Muhi; Filip Pasterk; Jurij Traun, župnik; P. Resman p. d. Pop, Mart. Haller, Ern. Župane. Z nami sta volila tudi dva gospoda nemške krvi, namreč g. tovarnar Edv. Englander in g. Jos. Gros, posestnik kiselice belske. Nasprotna stranka se volitve ni udeležila, ker ni imela upanja do zmage. Slavav volilcem !
Št. Štefan pri 'Velikovcu, obč. Vovbre. Sijajna zmaga! Dné 25. t. m. vršila se je tukaj volitev volilnih mož za Vovberško občino, ktere se je vdeležilo 52 volilcev. Vnovič se je pokazalo, da so liberalci pri nas obgospodarili. Ogromna večina volilcev je volila naše slovenske kandidate, le peščica Vovbranov je pokazala svoje liberalne rogove. Naši kandidati so dobili 42 do 44 glasov, Izvoljeni so bili volilnim možem sledeči izvrstni možje: 1. Simon Kralj p. d. Mohovnik v Hudem kraju ; 2. Tomaž Cikulnik p. d. Škorjanc v Kalten-brunu; 3. Alojzij Hutter, provizor v Vovbrah; 4. Matija Morak p. d. Mežnar v Klečah. Bog živi naše vzorne kmete !
Št. Peter pri Velikovcu. Slovenska zmaga! Pri volitvi volilnih mož, ki se je vršila tukaj dné 25. t. m., se je zopet pokazalo, da so Št. Peterčani še vedno stari slovenski korenjaki.
Volitve se je udeležilo 48 volilcev. Izvoljeni so bili sledeči značajni možje : 1. Jožef Plešivčnik p. d. Dùrnwirth, ki je bil od obeh strank voljen in je dobil 42 glasov; 2. Jurij Morak p. d. Jezernik z 31 glasovi in 3. Andrej Marko p. d. Marbek s 30 glasovi. Dva nasprotnika sta dobila po 19 in 13 glasov. Presrčna hvala vsem zavednim slovenskim vvolilcem ! Ne udajmo se!
V	Šmihelu ua«l Pliberkom, obč. B i-strica,je sijajno zmagala slovenska katoliška stranka. Nasprotniki se volitve niti udeležili niso. Živeli volilci!
V Globasnici so bili izvoljeni vsi naši možje! Slava neustrašenim volilcem!
V	<3rni je bila volitev dné 26. avgusta. Po hudi borbi je sijajno zmagala naša slovenska kat. stranka. Nasprotniki so pritiskali z vso silo, pa naši možje so stali trdni, kakor skala. Slava jim!
Sfa Jezerskem. Tukaj sta danes 26. avg. bila izvoljena oba narodnjaka, in sicer Er. Muri in Jurij Šenk. Dobro!
V	kibučah pri Pliberku je prišlo od 144 volilcev nad 70. Sijajno so zmagali vsi naši možje, in sicer je dobil eden mož 71, dva po 66, in eden 65 glasov. Nasprotniki so se pokazali tudi v volilni sobi, dobili le po 4 glasove in zato kmalu odšli z dolgim nosom. Veselje nad pridobljeno zmago je veliko! Slava in čast zavednim volilcem!
Blato. Pri volitvi dné 26. t. m. voljeni so bili z ogromno večino štirje zanesljivi slovenski kat. možje. Njih imena so : Gašper Kumer, župan 51 glasov izmed 52 volilcev; Jakob Šercer 51, Val. Kac 50; Jos. Šk er bine, župnik 44 glasov.
T Možici sta prodrla slovenska volilna moža. Slava našim možem!
Prevalje so naše! S 4 glasovi večine je po hudi borbi zmagala naša stranka z 11 volilnimi možmi! Gromoviti živio volilcem, ki se niso ustrašili slabega vremena in nasprotnikov ! Ne udajmo se !
Velikovec (okolica) je tudi naša ! Izvoljena sta za volilna moža č. g. župnik Treiber, kte-remu gré največja zasluga za naše zmage v^ vsej velikovški okolici, in vrli posestnik Novak. Živeli volilci in izvoljenca!
V Tinjah je bila volitev dné 22. t. m. Ysled neznačajnosti naših mož in silnega pritiska od strani učitelja Stotz-a so izpadle za nas neugodno. Voljena sta za volilna moža Andrej Beračnik p. d. Štrajhar s 17 glasovi in J. Ahac p. d. Mežnar, župan, s 15 glasovi.
V manjšini sta ostala kaplan V. Serajnik in P. Kriesman p. d. Kernpajs z 12 glasovi. — Volilcev je vkup 40. Mnogo izmed njih je rajši poslušalo sladke besede zagrizenega nasprotnika Stotz-a, kakor glas svojega višjega pastirja, da so vkljubu dani besedi omahnili! Upajmo, da tudi sedaj zapeljani možje še pridejo do pravega spoznanja! Povsod v veli-kovškem okraju se je volilo slovensko-katoli-ško ; menda Tinje ne bodo zaostajale za vsemi drugimi (samo „šomaštru“ na ljubo), kar bi bila vendar sramota!
.........■
Slovenci! Volilci! Podjunska dolina se je zopet sijajno pokazala kot katoliško in slovensko, kakor pričajo gornja ugodna poročila! Posnemajte vrli izgled še drugod, kjer še niste volili! — Nasprotniki rogovilijo okrog s pismi, oklici itd. Pokažite jim povsod vrata in volite le zanesljive katoliške in slovenske može!
Knezoškof, pastirski list pa liberalci.
Da smo se slovenski in nemški katoličani koroški združili na podlagi skupnega programa za delovanje pri deželno-zborskib volitvah, je našim nasprotnikom čisto zmešalo štrene. Še hujše
jih je zadel lepi in pomenljivi pastirski list mil. knezoškofa Jožefa, da po svojih listih čisto besni udrihajo na vse strani, najbolj pa po mil. gosp. knezoškofu. O naših shodih se lažejo kar le morejo, — a mi se za vse to ne zmenimo več. Časi so že prešli, ko so liberalni pisači strahovali ljudi; zdaj se moramo le smejati, ko kak liberalček in kruha lačni pisač udriha po nas. V jasnih nočeh po vaseh glasno lajajo psički, ker jim je mesec na poti; ali mesec se malo zmeni za lajanje, marveč mirno hodi svojo pot. Naj se le tudi v nas zaganjajo razni „kužeki“; motijo nas ne več!
Beljaški nacijonalni liberalci so izdali nek oklic „zur Wahl“, kteri že od daleč smrdi od samih lažij in drznega zavijanja. Še bolj so se pokazali Celovčani, ki so izdali kar celi ,.pretipaš tir ski list“.
Tiskala ga je tiskarna luteranca R. Ber-tschinger-ja. To bo pa že nekaj posebnega, porečete! Gotovo, poseben je ta list po svoji surovostim po svoji zlobnosti, kteri zvesto druži sestra neumnost! Poslušajte, dragi Slovenci! ali mar to ni skrajna surovost, ako ti-le ljudje škofa toliko da ne tikaj o ; pravijo jim samo „Vi gospod škof“ in nič več. Res, prav dostojno, pa ne olikanemu človeku, ampak k večjemu nezrelemu pobalinu, ki se ni učil druzega, kakor po cestah se potepati! Slovenci! odprite oči in berite, kako surovo pišejo: „Kako se upate, gospod škof, tistim, ki vas v svetnih rečeh ne ubogajo, žugati s sodnjim stolom božjim ! ... Ali se gospod škof, ne bojite strašne odgovornosti... in kako se bodete zagovarjali"... In taki ljudje so toliko drzni, da se na eni in isti strani, kjer o mil. knezoškofu tako surovo pišejo, imenujejo ..dobre in verne katoličane!"
A ti ljudje so tudi zlobni. Glejte, kako nesramno znajo zavijati knezoškofove besede. Pišejo namreč: „Tistim, ki se bodejo ravnali po navodili deželnega volilnega odbora, obetate blagoslov božji, drugih pa seje treba »ogibati«". . . in zopet: „Ali ne čutite, gospod škof, da grešite zopei' nauk sv. katoliške cerkve, ako . .. hočete »druge« izključiti iz družbe njihovih sosedov?" — Sedaj pa berite, kar so pisali mil. knezoškof v svojem pastirskem listu: ,.Kako je treba voliti? Na to odgovorim najprej z upra-šanjem: česa ne smete storiti? Pred vsem mišljenja in prepričanja drugih ne zaničujte in ne prezirajte; ne zasmehujte in ne žalite ga! Če drugi drugače volijo, jih zavoljo tega ne smete zaničevati ali pa se jih izogibati !... krščanska vera nam to prepoveduje! Samo za čas volitve, posebno n a v o 1 i 1 n i dan, č e j e mogoče, n e o b č u j t e z 1 j u d m i, k i s o d r u g e g a
mišljenj a.........“ Tako so pisali mil. knezoškof;
rekli so, da tistih, ki drugače mislijo, ne smemo zaničevati, se jih zavoljo tega ne smemo ogibati,
—	ti ljudje pa lažejo: knezoškof so ukazali, naj
se takih ljudij izogibamo! Prav po kačje zavito, res! Kača v raju je ravno tako govorila: „Ni res, kar je Bog rekel, ampak.........“
Surovost, zmirjanje in laž se začneta, kjer ni pameti, kjer zmanjka dokazov! Tako je tudi pri teh ljudeh, ki se imenujejo ,,skoraj vse (zu-meist) ravno tako verne katoličane, kakor so knezoškof". — ,,Šolske in občinske zadeve nimajo nič opraviti z vero", pravijo ti modrijani. Za Boga, ali ste prespali vse dolgoletne razprave o verski in brezverski šoli? Ali mislite, da veri res ne preti nobena nevarnost, ako se otroci učijo in vzgajajo brez vere?
—	Pa še več? Ali res volitve in deželni in dr-
žavni zbor niso v nobeni zvezi z vero? Ste že pozabili na krščanski nauk na višji realki v Celovcu ? Ste že pozabili na nune v novi bolnišnici ? Ste že pozabili na civilni zakon na Ogerskem itd. Ali vse to nima nič opraviti z vero? Ali se za vse to mil. knezoškof ne smejo brigati? Res, Bog daj takim — ljudem pamet!	—un.
Petnajst shodov.
1.	Shod kat.-pol. društva v Prevaljah
dné 23. t. m. se je obnesel dobro, četudi je vreme bilo jako neugodno iu glavna božja služba v Liešah, kar je mnogo ljudij odvrnilo od shoda. Nad sto mož volilcev je pazljivo poslušalo pouk o volitvah, tako da smo zmagali tudi v tej občini. Na tem shodu so govorili gg. župnik Gregor Einspieler, posestnik in obč. tajnik Eilip Kandut.
2.	Shod kat.-pol. društva v Doherlivesi nas tudi prav iz srca veseli, ker je prinesel tako izvrsten sad: v pondeljek pri volitvi sijajno zmago; vseh šest volilnih mož je naših! — Za druge shode, ki jih mislimo v Doberlivesi še napraviti, svetujemo našim neprijateljem, naj pridejo kar med poslušalce, da jim ne bode treba ušesa nastavljati na vrata in jih tako neusmiljeno
nategovati. Pravijo, da se z nategovanjem vsaka reč podaljša; to bi bilo pa vendar le sitno. Tedaj le pogumno med Slovence; oni niso tako bojaželjni kakor gališki nemškutarji. Govorili so gg. župnik Gregor Einspieler, Filip Kandut in stolni kaplan Matej Ražun.
3.	Y Št. Jurju oh Žili je bil shod takoj po sv. maši. V Majzlnovi gostilni se je zbralo do 100 mčž-volilcev, ki so z velikim zanimanjem sledili govorom. Po prijaznem pozdravu društvenega podpredsednika g. V. Legat-a je g. Rozman pokazal, kako je naša sveta dolžnost, da si izvolimo dobrih, krščanskih poslancev. Kmet nima samo dolžnost, temveč tudi pravice, med kterimi je prva ta, da sme voliti. G. Legat je pojasnil nektere stvari, s kterimi se je pečal deželni zbor, zlasti šolsko vprašanje. IJtis govorov je bil velik.
4.	Na Ziljski Bistrici smo zborovali ob 5. uri popoludné v prijazni Janahovi gostilni. Volilcev je prišlo lepo število posebno iz domače občine, pa tudi iz daljnih Vrat. G. Rozman je krepko zavrnil nasprotni liberalno-nacijonalni oklic in dokazoval, kako liberalno gospodarstvo in liberalni nauki kmeta s časoma spravljajo na kant. G. Legat je govoril o šolah in o deželnem gospodarstvu v obče, gosp. Podgorc, ki je došel med zborovanjem, je pojasnil jako zanimivo, kaj hoče katoliška ljudska stranka na Koroškem. Pazljivo so sledili vsi navzoči govorom in upamo, da shod ne ostane brez uspeha. Zabava po shodu bila je prav vesela.
5.	V Cacali oh Žili se je shod naznanil šele opoludne, pa vkljubu temu so se zbrali malone vsi posestniki iz čač in Cajne, da poslušajo govore gospoda Legata in Rozmana ter se navdušijo za prave krščanske volitve, kakeršne priporočajo mil. g. knezoškof v svojem pastirskem listu. Udeležilo se je shoda tudi več mož, ki doslej niso bili na naši strani; tudi oni so morali pritrditi govornikom.
6.	V Kapli oh Dravi so se zbrali možje, kakih 200 jih je bilo, po dopoldanski službi božji pri „Zecu“. Kot govorniki so nastopili gg. dr. Brejc, župnik Ogriz, Martin Štih in kmet O gr iz iz Slov. Plajberga, ki so vsi v navdušenih besedah govorili o volitvah, deželnem gospodarstvu in mnogih krivicah, ki se godè kmetskemu stanu. Naj bi vsi vrle besede ohranili v spominu, a se po njih tudi ravnali.
7.	V Svečah je bil shod popoludne na lepem prostoru pred farovžem, ker je gostilničar p. d. Adam snedel svojo besedo in obljubljene prostore zopet odpovedal. Prisilil ga je h temu fužinski vodja Tobeitz, mi pa bodemo to zapomnili in ne nosili svojega denarja človeku, ki ravnà tako z nami. Govorili so td gg. dr. Brejc, Štih in kaplan Šporn navdušeno in prepričevalno, kakor v Kapli. Shod se je zvršil čisto mirno, akoravno je prišlo tudi nekaj nasprotnikov.
8.	V Melvičah blizu Šmohora se je zbralo na volilnem shodu kakih 80 mož. Govorila sta gg. vikar Podgorc in kmetski posestnik Guggen-berger, in sicer, ker smo na jezikovni meji, v slovenskem in nemškem jeziku. Guggenberger je zavračal tudi nasprotnike, ki grdijo nas Slovence in klical Slovencem, naj ostanejo zvesti svojemu materinemu jeziku.
9.	V Borljah je bila udeležba vsled slabega vremena sicer bolj pičla, pa mislimo, da bodo možje, ki so prišli na shod, nauke, ktere so tam sprejeli, tudi svojim sosedom sporočili, in da bode tudi ta shod obrodil sad. Govorila sta gg. Podgorc in Guggenberger.
10.	Na Plesišču pri Štehnju se je zbralo kakih 70 kmetov-volilcev. Gg. govornika Podgorc in Guggenberger sta pojasnila v temeljitih besedah naš skupni program in veliko važnost volitev.
11.	Shod v Kainenu dné 24. t. m. je bil gledé na delavni dan srednje dobro obiskan. Ker so pa udeleženci bili skoraj vsi volilci in so nam obljubili, da hočejo pri volitvah stati kakor skala na katoliški slovenski strani, se zanašamo, da smemo tudi ta shod zapisati v zlate bukve koroških Slovencev. Govorili so gg. Gregor Einspieler, Vek. Legat in Matej Ražun.
12.	—15. Na Zgornji Beli, v Rangersdorfn, Reiehenfelsu in Kokovem so bili nemški društveni in volilni shodi, ki so se vsi dobro obnesli; posebno sijajna sta bila prva dva.
Da so bili shodi dobri, vsak na svojem mestu, najboljši dokaz za to je javkanje liberalnih listov. Ne udajmo se!
Dopisi prijateljev.
Iz Hodiš. (Požar.) Pri Bruckljarju na Ple-šišču (lastnina celovške hranilnice) je pogorel skedenj in še drugo poslopje zjutraj ob 5. uri dné 26. avgusta. Hodiška in Ribniška brizgla ste bile brš na mesti in ste ohranile hišo. Letoviščarji so kampirali na travniku s svojimi madroci in odejo ter
pričakovali toplo solnce, ktero se jih je tudi kmalu usmililo.
Iz beljaške okolice. (V volilni boj!) V nekterih občinah beljaške okolice je našim možem upadel nekako pogum, da se niso več udeleževali volitev. Zakaj, o tem se je svoječasno pisalo tudi v „Mir“-u. Ali na podlagi novega načrta kat, ljudske stranke, kterega ste objavili tudi v „Mir“-u in na škofovo besedo v pastirskem listu, hočemo zopet z vso odločnostjo vreči svoje mreže in se udeležiti prvotnih volitev. Storimo svojo dolžnost, Bog bo pa tudi storil, kakor je njegova sv. volja. Z zaupanjem na dobro stvar se podamo v volilni boj. Bog in Slovenci!
Iz beljaške okolice. (Volilno gibanje.) Skoraj vse govori o volitvi. Vse se pripravlja več ali mauj za volitve. Po nekterih naših občinah se naši z vsem naporom in z vsemi silami trudijo in bodo gotovo zmagali. Po drugih slov. občinah je vse bolj zaspano, deloma jim pravega vodnika manjka, deloma ker so volilci sami nemarni ter pravijo, kaj bi se naj trudili, saj nič ne pomaga itd., deloma pa tudi, ker je iz Beljaka in od naših nasprotnikov velik pritisk. •— Nasprotniki se poslužujejo vseh mogočnih, tudi nedovoljenih sredstev, lažnjivostij in zvijač, da bi le naše zapeljali. V neki občini je občinski sluga k volitvi ukazoval in kmetom-volilcem pravil: „Ce pridete na volitev, pa le duhovnov in tistih, ki z njimi držijo, ne smete voliti ; drugače bojo duhovniki hoteli spet vso oblast v roke dobiti in vi bote morali jim jajce, puter, maslo, meso dajati in vso raboto preskrbljevati itd." Tistim, o kterih je vedel, da so naši, je volitev osem dnij pozneje napovedal in drugim našim je rekel, da jim ni treba priti, saj ta volitev ni tako „haklich“. Tako se upajo delati nasprotniki. Ko več izvemo, bomo tudi ime občine, občinskega sluge in župana povedali. Tužna nam majka! Možaki, bodite vendar pametni in ne dajte se zapeljati od takih muh !
Iz Rožeka. (Po našem shodu.) Da tudi pri nas ne bo naš političen shod našim nasprotnikom po volji, smo že prej mislili. Ne vedó, kje in kako bi si svojo jezo ohladili nad nami, temi presnetimi Slovenci, ki smo se vkljub temu, da nam pivovar Fischer v Beljaku ni hotel prostora v svoji gostilni v Rožeku dati, vendar le zbrali v Rožeku. Zatorej napadajo sedaj tega ali onega rodoljuba. Gostilničarju, poštenemu nemškemu Bavarcu, pa ne morejo kar nič ne prizanesti. Oni sedaj kričijo in se čudijo, kako je sploh g. Seidl kot gostilničar v Rožeku na svojih lastnih tleh mogel nas pod streho vzeti? Kako je sploh mogoče, da je smel on — kot trd Nemec Slovencem postreči? Ravno pred nekimi dnevi je prišel — nam se zdi — nek rožeški purgar h g. Seidlu ter ga vprašal, zakaj da se je predrznil in dal prostor Slovencem? A ta pošten Nemec je odgovoril: »Zakaj ga ne bi dal? Saj to je lepo, da Slovenci pri Nemcu zborujejo. S tem sem se zdaj prepričal, da ti Slovenci zoper Nemce nič nimajo, samo zoper tiste nemškutarje, ki hočejo Nemci biti, pa še nemško ne znajo." Tako je potem tisti „purgar" z zasluženim odgovorom odšel. Lepe, imenitne besede, izgovorjene iz ust trdega, pa poštenega Nemca. — Pri nas se na obeh stranéh močno deluje za volitve. Zmagali bomo gotovo, če nas nekteri naši kmetje — šviga-švage — spet na cedilu ne pusté. Le zavednosti, odločnosti in značajnosti še pri nas manjka. Dosti je še takih ljudij, ki se že dajo zapeljati in prodati, če jih le kak liberalec-nemškutar malo povoha ali pa jim v gostilni en glažek vina ponudi. Žalostno, a resnično je to!
Iz Spodnjeda Roža. (Tajne volitve. — Zgubljene hlače.) Na shodu v Kapli je vrli slovenski posestnik Ogriz iz Slov. Plajberga pripovedoval, da so nekteri slovenski volilci v Plajbergu izgubili zaslužek, ker so pri zadnji občinski volitvi volili s Slovenci in ne z nemškutarji. To je res grdo početje naših nasprotnikov in z vso silo moramo delati na to, da se povsod tudi za občine vpeljejo tajne volitve! — Slišimo, da je Adam v Svečah hlače zgubil; kdor jih je našel, je naprošen, da mu je nazaj prinese. S tem, da je ubogal Tobeitza in za shod ni dal prostora, kakor je prej obljubil, ni mogel shoda zabraniti, pač pa je sam sebi veliko škodoval.
Iz Slovenjega Plajberga. (Cesarska slavnost.) Na predvečer godu našega presvitlega cesarja so priredili v našej občini slavnost, h kteri sta bila povabljena tudi od naše strani dva odbornika. Udeležila sta se iz srca rada, kar je vse hvale vredno. Nekaj pa je naša moža zelo žalostilo: da se je naš prvi občinski svetovalec in šolski načelnik tako ostudno obnašal proti njima in našej stranki. Rogovilil je proti duhovnom in tudi Kranjci so mu bili na potu, čeravno jih v našej občini ni. V svoji strasti se je tako razgrel, da je kar ob mizo udarjal. Ko bi naša dva ne bila modrejša kot ti ,,kulturonosci“, bi lahko prišlo do boja. Kako bi bila potem „cesarska slavnost" izpadla? Ali je to po cesarskih postavah, ki pra-
vijo, da imamo vsi nàrodi enake pravice? Naši „kulturonosci“ še pri cesarskih slavnostih zabavljajo čez druge narodnosti ter zaničujejo naše dušne pastirje in vero. Ali ne mora tako postopanje vsakega Avstrijanca-domoljuba in katoličana žaliti. Ali ne veste, da bode Avstrija le tedaj trdna in mogočna, če bomo vsi nhrodi v miru in slogi živeli! Pojte se solit z vašo „omiko“ vi „kulturonosci“, ki nam toliko vsiljujete svojo „nemško kulturo“. Y mizo razbijati in proti drugim zabavljati, to vsak pijanec zna.
Iz Medgorij. (P o ž a r.) Y Kutah je dné 17. avg., v pondeljek, ob 8. uri zjutraj začelo goreti pri Hib-njaku; ne vemo, kaj je bilo uzrok, ker je začelo goreti v skednji. Pogorel je skedenj in hiša. Opravo in živino so rešili. Zavarovani so bili za pohištvo in tudi za snopje. v Škode ne bo velike.
Iz Suhe pri Železni Kapli. (Izlet in kar se tam godi.) Na dan 18. avgusta, to je rojstni dan našega presvitlega cesarja, so imeli železno-kapejski šolarji izlet na četrt ure oddaljeno „Bo-štejevo hubo“ v Suhi, kjer so obhajali svoj „schul-fest“. Prišli so z banderom v lepem redu ob kakej 1/22. uri popoludne na travnik za gostilno, kjer so nato najprej nekoliko časa porabili s telovadbo, igro in s plezanjem na „majo“, kar se je pa le malo-kterim posrečilo. Nato so se delile jedi in pijača, vrstile se zopet igre in prepevale pesni, seveda — nemške. Tako je ves popoldan menjavalo razveseljevanje mladine. Prišlo je tudi precejšno število tujcev in drugih radovednežev k veselici, tako, da je na travniku kar mrgolelo ljudij. Lepo je bilo videti vesele obraze kričečih in ukajočih otrok, lepo mnogobrojno množico drugih, in lepo je bil tudi okinčan kraj z raznovrstnimi zastavicami. Najbolj pa mi je seveda od radosti (?) vstrepetalo srce, ko sem zagledal na hiši g. Lesnika, slovenskega krčmarja, tudi mogočno frankfurtarido! Kaplanci se kažejo zmirom bolj in bolj „reichsdeutsch“, ako-ravno se pri nas rado govori, da se s kapelsko nemščino ne pride dalje, kot do Žitare vasi. Pri vsaki priložnosti natvezajo tisto blaženo, črno-ru-deče-žolto trobojnico (imajo menda samo eno, toda še ta jim je popolnoma odveč). Kaj hočejo prav za prav s tem, ne vem. Meni se smešno zdi, ako tako šolsko svečanost, ktere se udeležujete dobri dve tretjini slovenskih otrok, mislijo posebno povzdigniti s tem, da razobesijo, in to na rojstni dan presvitlega cesarja, velikonemško zastavo! To pa so samo nekterniki, ki hočejo po sili usiliti znak svojega mišljenja celemu trgu in tudi okolici. Če bomo Slovenci to mirno gledali, bodo sčasom tako prevzetni postali, da bodo nas hoteli kar pohrustati, ne da bi pomislili, da potem tudi oni ne bodo mogli živeti, ko nas in naših grošev ne bo!
Politični pregled.
Avstro - Ogerska. Naš vnanji minister, grof Goluhovski, je dobil od svitlega cesarja največje odlikovanje, namreč red zlatega runa. — Y Podje-bradu na Češkem so oni dan odkrili spomenik kralju Juriju Podjebradskemu. Ob tej priliki se je dr. Herold hudo zaganjal v katoliško cerkev, ne pomislivši, da so si ob Petrovi skali že mnogi glave razbili! — Hrvatski sabor (zbor) je dovolil za milenijsko (tisočletno) razstavo v Budimpešti 100.000 goldinarjev. Ta veliki znesek pa se je prekoračil kar za celih 400.000 gld. Toliko torej mora Hrvat-ska plačevati za svojo lastno sramoto. — Katoliška društva ogerska so imela one dni skupni sijajni shod v Budimpešti. — Ruski car in carica sta prišla dné 27. avg. t. 1. ob 11. uri dopoludne na Dunaj. Na kolodvoru ju pozdravi cesar s člani cesarske rodbine. Mestni zastop je dovolil 25.000 gld. za dostojen vsprejem ruskega vladarja, kar pa ni po godu prusofilskim nàrodnim Nemcem.
Druge države. Nemški državni zbor bo naredil postavo, po kteri bodo morali vse pogodbe, ki se sklenejo, in vse kupčije z denarjem biti ob-dačene. Židje pa se zaradi tega kremžijo, kakor bi jim kdo stopil na kurje oko, ker imajo ravno oni največ tacega „kšefta“, davke plačevati jim pa nič kaj posebno ne diši. — Razmere med sv. Stolico in Rusijo so se po cesarjevem kronanju znatno zboljšale. Sedaj se verše obravnave, da bi se zopet ustanovilo več katoliških škofij. Upati je tudi, da bode Vilna, ki je že veliko let brez katoliškega škofa, dobila v kratkem višjega pastirja. Tudi glede katoliških semenišč, ktere je vlada vzela popolnoma v svojo oblast, se sedaj vrSé obravnave z Rimom. — Na Bolgarskem je Stojilovo ministerstvo te dni odstopilo, in novo vlado mora sestaviti ruski prijatelj Cankov. Daleč je prišel knez Ferdinand; najprej je Rusom na ljubo daroval sina Borisa pravoslavju, sedaj jim izroča svoje ministre. —- V Vratislavi v pruski Šleziji se snidejo naš, ruski in nemški cesar. Samo na uro gledat gotovo ne pojdejo tja, marveč sklepat o zelo važnih stvaréh. Dal Bog, da na korist evropejskemu miru. -— Italijanski kraljevič se poroči dné 20. sept. s črnogorsko princezinjo Heleno.
Gospodarske stvari.
Želodova moka, dobra pida za kuretino.
Jeseni se nabere navadni želod, posuši se v peči in potem zmelje v moko. Skušnje uče, da kokoši po ti moki izležejo več jajec. — Najbolje se ta piča za kuretino naredi tako-le: želodova moka se z gorko vodo podela v testo, iz tega testa se na-rede majhni, za dlan veliki hlebčeki in se posuše. Poklada se pa piča kuretini tako, da se hlebček razdeli na dvanajst delov in za vsako kokoš dodà po en del. Poprej pa je treba hlebček razmočiti v vodi.
Sejmovi meseca kimovca: Dné 5. v Yolš-perzi. — Dné 7. v Pliberku. — Dné 9. na Jezerskem. — Dné 14. v Št. Jakobu v Rožu; na Mostiču.
—	Dné 16. v Beljaku. — Dné 21. v Velikovcu; Spod. Dravberzi; Šteben ob Žili. — Dné 28. v Grabštanju; v Šmihelu nad Pliberkom. — Dné 29. v Svincu; Rožeci; Št. Pavlu.
© v I c a r.
Na Koroškem. C. kr. okrajno glavarstvo celovško je, ko je prepovedalo politični shod v Pokrčah zavoljo „kuge na gobcih in parkljih" izjavilo, da pošlje odlok o tej prepovedbi še posebej. Do danes je preteklo že 20 dnij, pa tega odloka še nismo sprejeli. Zakaj ne? Kje tiči uzrok?? Ali ga je vzela kuga, ali se je „zgubil“ na poti, ali sploh še ni zagledal belega dné? Shod ste prepovedali naglo, v 24. urah, odloka čakamo pa že 20 dnij. Ali je to kak red ? — Tudi v zadnji seji celovškega mestnega zbora je moral priznati mestni župan, da okr. glavarstvo celovško vlog ne rešuje v pravem času. Taka počasnost pač ne dela časti c. kr. okr. glavarstvu v Celovcu in se menda tudi opravičiti ne da. — V Železni Kapli je dné 17. avgusta na sejmu nanagloma umrl 65-letni kmet J. Nemec iz Žitare vasi. — V Žabnicah se je dné 19. t. m. obesil na pokopališču neki A. Gregoršic. Kot uzrok je napisal sam, da so ga po krivem obrekovali. — V Trgu so ustanovili novo „Sud-mark“-podružnico. Menda jim bodo zato tam obrodile zlate fige. — V Kotmarivasi je dné 9. avgusta obhajal novo mašo tamošnji rojak č. g. Šim en Kesnar. Pridigoval mu je njegov stric, č. g. prevaljski župnik A. Kesnar, ki je isti dan praznoval 28-letnico svoje nove maše. Obema gg. kličemo: Na mnogaja leta! -— Pri Yranu v Yrbi je dné 26. avgusta pogorel vrtni salon za tujce.
Na Kranjskem. Umrl je 13. t. m. v Vipavi starosta ljubljanske škofije, preč. g. duh. sovetnik Jožef Nakus. rojen 1. 1804, posvečen 1828. Pokopan je bil v nedeljo popoludne na Planini, kjer je 58 let služboval. Blagi pokojnik naj v miru počiva! — Konjsko dirko v trab priredi konjerej-ski odsek kmetijske družbe kranjske dné 14. sept. t. L v Št. Jarneju na Dolenjskem. — Prerano umrlima slavnima slikarjema bratoma Janezu in Juriju Šubicu, kterih prvi počiva v Kaiserslauternu drugi pa v Lipsiji na Nemškem, odkrili bodo dné 8. septembra 1.1. v rojstnem domu v Poljanah nad Škofjo-loko spominsko ploščo. Plošča se vzida v notranji zid farne cerkve. — Kmetijsko kemijsko poskuše-vališče na Kranjskem se ustanovi. Poljedelsko ministerstvo je na nasvet deželnega zbora kranjskega obljubilo v podporo v ta namen.
Na Štajerskem. V Št. Pavlu v Savinjski dolini so bile dné 10. avgusta občinske volitve, in čuj in strmi svet: V Savinjski dolini še nemšku-tarije ni konec; kajti v Št. Pavlu je nemškutarija tega dné dobila večino ! — Slovenskega pevskega društva letošnji koncert v Brežicah je bil tako sijajen, da še nikoli ne tako. Vseh udeležencev je bilo nad 2500. Zagrebška vojaška godba je svirala mojstersko, pevci pa so pod vodstvom slavnega Fr. S. Vilharja dovršeno lepo peli. Slava!
Na Primorskem. Goriški stariši so zopet poslali prošnjo na ministerstvo za slovensko šolo. Kdaj bodo uslišani ? — V Ročinju na Goriškem je umrl č. g. Andrej Vuga, vikar, star 59 let. — Notarjem v Bovcu je imenoval pravosodni minister notarskega kandidata dr. Alberta Rumerja, moža, ki baje ni vešč slovenščini. Čuden svet. — Strela je ubila v planini Leskovca 241etnega pastirja J. Kenda iz Gaberij pri Tolminu. — V Št. Petru na Krasu je udarila strela v hišo Fr. Krmelja. Ubila je na postelji spečo Krmeljevo soprogo. Ogenj so hitro udušili. — C. kr. namestništvo je razpustilo občinski zastop v Dolini ter imenovalo Nemca komisarjem. Zakaj? Ker je občina slovenska! To je res škandal, kako že postopajo s Slovenci na Primorskem. — V Trstu so zaprli na 5 mesecev 16 letnega učenca Marconija zaradi razžaljenja presvitlega cesarja. Zgodaj začne žgati, kar hoče kopriva postati!
Po drugih deželah. Grof Hohenwart, vodja konservativcev avstrijskih, je dné 18. avg. slavil s svojo soprogo zlato poroko. —• Na Ogerskem so bile velike povodnji, ktere so naredile precej škode.
—	V Mostu na Češkem so se zopet začele pogrezati hiše. Med prebivalstvom je velik strah. Ljudje imajo naloženo hišno opravo na vozovih pred hi-
šami, da bežč, ako se količkaj začne premikati. Nekaj hiš se je minoli teden pogreznilo in tudi železnico je pretrgalo. Ponesrečil se ni nikdo, če tudi so iz neke hiše le s težavo ljudi rešili. — V Litonelu na Moravskem je odstavljen okrajni glavar Jelinek, ki je bil zaukazal češkim trgovcem sneti češke napise, češ, da s tem odtegujejo nemškim in židovskim trgovcem kupovalce. Čehi so se proti tem pritožili. Namestništvo je na povelje grofa Badenija stvar preiskalo in tega za nemštvo preveč gorečega okrajnega glavarja odstavilo. Kaj tacega bi tudi še neki drugi okrajni glavar v naši bližini zaslužil.
Zalivala in prošnja!
Preč. g. prošt Anton Trobeš Podkrnosom je blagovolil „Mir“-u pokloniti obligacijo v vrednosti 100 gld. z namenom, da se list podpira. V pismu piše preč. g. prošt: , Srčne moje želje so, da bi majhni zalog rastel in se množil, da bi me v ti stvari veliko slovenskih rodoljubov nasledo-valo in se v svojih oporokah in pri drugih prilikah spominjali našega katol. slovenskega časnika „Mir-a“. Ko se zahvaljujemo mil. g. proštu A. Trobešu prav prisrčno za velikodušni dar, obračamo se do vseh premožnejših slovenskih rodoljubov, da posnemajo vrli izgled! Cim več se bo „Mir“ podpiral, tem več se bo razšjrjal in tem krepkeje deloval za koroške Slovence ! Torej : Živeli g. prošt Trobeš in njegovi posnemovalci!
Uredništvo in lastništvo „Mi/r“-a.
Vabilo k slavnosti,
ktero priredijo
podružnica sv. Cirila in Metoda za Rožek in okolico
in
slovenski rodoljubi koroški dné 9. septembra 1896. leta
v Dvoru nad Vrbo
ob priliki
obletnice smrti in odkritja nagrobnega spomenika
pokojnemu g. profesorju
Josipu Lendovšeku
s sledečim vsporedom:
1.	Ob 8. uri dopoludne: Sv. maše zadušnice in cerkvena
opravila.
2.	Ob 9. uri dopoludne: Govor in odkritje spomenika.
3.	Ob VjlO. uri dopoludne: Zajutrek v gostilni g. Marko-ta
v Dvoru.
4.	Ob 10. uri dopoludne : Slovesno zborovanje podružnice
sv. Cirila in Metoda s slavnostnim govorom, deklamacijo in petjem.
5.	Ob 12. uri opoludne: Po zborovanju izlet na Mali
Strmec (pol ure od Dvora), od koder je krasen razgled na Karavanke in po Vrbskem jezeru.
6.	Ob 1. uri popoludne: Skupen obed v restavraciji gospe
Weinlander-jeve na Malem Strmcu, prosta zabava in petje.
Petje pri sv. maši, na grobu in pri popoludanski zabavi izvršuje prvi slavni kvartet ljubljanski.
Železniška postaja je Vrba (Velden), od ktere je v Dvor 1!i ure hoda.
Rodoljubkinje in rodoljubi, ki bodo prišli k slavnosti in se udeležili tudi banketa, naj blagovolijo to javiti naj-dalje do 6. septembra gosp. Vek. Legatu (v Celovcu, tiskarna družbe sv. Mohorja), da se pravočasno izve število udeležencev in se more potrebno pripraviti. Obed stane za osebo 1 gld. 50 kr. brez pijače.	Odbor.
Vabila.
— Podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. Janž in okolico priredi v nedeljo dné 6. septembra t. 1. točno ob 2. uri popoludne v gostilni pri „Cinkovcu“ v Št. Janžu svoj letni občni zbor z navadnim vsporedom. Uljudno so k temu zboru vabljeni vsi udi in tisti, ki hočejo podružnici pristopiti.	Odbor.
Ustnica uredništva.
Več dopisov, med drugimi poročilo o zborovanju slov. delavskih stanov, iz Otoka, Črne, Galicije itd. smo morali odložiti za prihodnjo šlevilko. — Svoje prijatelje vnovič prosimo, da nam od vseh stranij hitro in natanko poročajo o prvotnih volitvah, bodisi da izpadeje za nas dobro ali slabo.
Naznanila.
Zavarovanja vsake vrste sprejema „Unio catholica". Pošteni in vešči zastopniki za posamezne pokrajine se iščejo. Pojasnila daje radovoljno nje glavni zastop v Gradcu, Radetz.ky-jeve ulice št. 1.
Priporočilo.
"VTcka poštena meščanska družina v CeloTcu
■AN vsprejme dijake v stanovanje in na hrano. Več se izvé: Neue Weltgasse št. 12, L nadstropje.
Proda se hiša,
ki obsega dve sobi in kuhinjo, ima 15 birnov po-setve, potem travnik in pašo, vse pri hiši. Več se izve pri Pavlu Beračniku v Tinjah na Koroškem.
va dijaka slovenskih starišev, ljudske ali srednje šole, se sprejmeta v stanovanje in nrano pod najugodnejšimi pogoji. Natanjč-neje poizvé se pri Josipu Stergarju v hiši št. 4. na Benediktinskem trgu v Celovcu.
Akviziterje
za požarno in življensko zavarovanje proti stalni plači in upravnini sprejema pri nas dobro znana in razširjena zavarovalnica. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo našega lista pod naslovom:
,, Vkvizit er".
Služba organista
v Gospi Sveti n» Koroškem se odda do 15. novembra t. 1. Dohodki: 300 gld., prosto stanovanje, vrtič in drugi dohodki. Prosilec mora, zraven krščanskega zadržanja, dobro izurjen biti v petju in orgljanju.
Cerkveno predstojništvo Gospa Sveta (Maria Saal).
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante.
vsi STROJI ZA POLJEDELSTVOI
,IG. HELLER, DUNAJ
PRATEESTRASSE J2 49.*^n Preprodajalci se išGejo.
Novo sezidano malo posestvo
je na prodaj ali pa se dà v najem, kakih 10 minut od Vrbe oddaljeno, kjer se vse prav dobro in lahko prodà, kakor mleko, puter, jajca maslo itd., obsega zemljišča za 3 do 4 repe živine. Pohištvo je tudi pripravno za oddajo sob v najem, ima 4 lepe sobe, kuhinjo, klet ter nov obokan hlev. Natančneja pojasnila daje Valentin Palle, kramar v Srejah, pošta Vrba na Koroškem.
jv|	Om Mioj» ?» »r. (40 riMr)	primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih
	ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner
Novo sèzidano posestvo,
kakih 10 minut oddaljeno od Velikovca, ki ima okolu 100 hirnov posetve in je posebno pripravno za mlekarsko obrt, je zaradi družbinskih razmer na prodaj ali pa se dà v najem. Poleg posestva se nahaja lep vrt za sadje in zelenjavo, vse aron-dirano in v dobrem stanu. Natančneje o tem se izve pri g. Fr. Tratniku, gostilničarju pri „Ele-fautu" v Celovcu, kolodvorske ulice hiš. št. 25.
prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjujoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, trganju po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr.
Stari konjak, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr.
Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franke.
Benedikt Hertl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem.
3	-in	§
^	porabo sadja. Za pridelovanje vina.	|
Stiskalnice
za sadni mošt za grozdno vino
^ s stalno delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskanja „Herkules“. Jamčimo za naj-
I...........................................~~.........~...............
višjo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor pri vseh drugih stiskalnicah.
Sadni in grozdni mlini.
g Popolne naprave za pridelovanje mošta, stalne in za prevažanje ^ niče in mlini za pridelovanje sadnih sokov. Sušilnice za sadje in ze-
^ len j ad, lupilce in rezalnice ž in rastline „Syplronia“,
I
Stiskal-
sadnih sokov. Sušilnice za sadje in najnovejše samodejne patent-brizgalnice za grozdje izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v naj-
novejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi
PH, MAYFARTH & Comp.
c. kr. izključlj. privilegirana
tovarna poljedelskih strojev, livarna in plavž na par.
Ifeiniuj, II. Taborstrasse št. 76.
Obdarovani z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Franc Koritnik,
krojač
v Oelovcu, IVovi trg* št. 9.
priporoča se p. t. občinstvu za izdelovanje gosposke obleke in uniform vsake vrste po najnovejšem kroju, dobro narejeno po nizki ceni.
Potrudil se bom vselej, da vstrežem svojim naročnikom.	Spoštovanjem
Frane Koritnik.
Val. Wigele, prej Jožef Erlach
v Korpičali pri Beljaku, pošta Rekarja ves
priporoča svoje dobre :
rezalnice za krmo,
mlatilnice,
žrmlje, stiskalnice za zobe pri žagah, vse železne dele za voline žage, stiskalnice za olje in sadje itd.
Tudi popravlja vse stroje točno in po najnižjih cenah.
Na prodaj je posestvo,
ki meri okrog 35 oralov, največ sladkih travnikov, ter ima dve lastni paši in tudi pravico do skupne paše, lep gozd, težko zemljo na polju okrog 17 oralov, hlevi in hiša so zidana čisto na novo in obokani. Ni daleč od železne postaje „Gr o s p a Svet a“. Več pove uredništvo „Mir“-a.
Važno
za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene.
Matija Planko
v Celovcu, Burggasse št. 12.
Pozor!
Podpisani priporoča sledeča natorna vina :
Rctzer po 24 Rr., l>ornberger 26 kr., muškatelec po 28 kr., ruderi Tirolec po 20 kr., vsa čisto pristna.
Dalje: Bazne mineralne vode; glavberjevo in grenko (angleško) sol poštnine prosto do vsake železnične postaje 100 kilogr. po 4 gld. 50 kr. Otrobe in moko za živino. Roman- in port-landcement po najnižjih cenah. Sploh razno špecerijsko blago, moko in žgane pijače v velikem in po drobnem.
Amand Prosen,
v Celovcu, kosarnske ulice.
«*-lz Ljubljane.-m
Blagorodni gospod pl. Trukóczy v Ljubljani!
Pošiljatev Vašega izvrstnega zdravila sem z veseljem prejel. Ob jednem Vam pošljem 5 dolarjev, za kteri znesek mi blagovolite vnovič sledeča zdravila, ktera mi zelo pomagajo, poslati:
1	tucat doktor pl. Trnkóczy-ja kapljic za želodec.
2	zavitka	n	n	„	odvajalnih (čistilnih)
krogljic.
1 tucat	„	,,	„	cveta zoper trganje.
3	steklenice	„	n	„	zeliščnega soka.
Pozdravlja	Vas	Vam udani	Josip Schneller.
Calumet U. S. Michigan, Severna Amerika, 23. mal. travna 1886.
Ta domača zdravila dobijo se najceneje po pošti; so mnogo let izkušena, z dobrim vspehom rabljena, narejena po originalnem navodilu doktor pl. Trnkóczy-ja, oblastnijsko potrjena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti, vedno sveže in s tisoči zahvalnih pisem jednakih zgorajšnemu.
Posebno so doktor Trnkóczy-ja
Maria Zeli.
GES. DEP. SCHUIZMARKE.
kapljice za želodec,
krepčujoče, sliz raztvarjajoče, odpenjajoče, čistujoče in slast vzbujajoče.
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucate 4 gld. 80 kr
Doktor pl. Trnkóczy-ja odvajalne (čistilne) krogljice.
1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov 4 gld. 75 kr.
Sok za prsi, pljnča in zoper kašelj
ali doktor pl. Trnkóczy-ja planinski zeliščni sirup,
prirejan iz lahko pretvarljivega vapnikovega železa, pomirja kašelj, raztaplja sliz, polajšuje bolečine, boljša draženje pri kašljanju, pomnožuje slast do jedi, pospešuje kri, krepi in poživlja.
1 steklenica 56 kr., 1/2 tucata 2 gld. 50 kr.
Zoper trganje in revmatične bolečine
je doktor pl. Trnkóczy-ja cvet zoper trganje kot najboljše priporočilo proti bolečinam v križi, v rokab in nogah ter dobro godi vokrepljenje in novopoživljenje po dolgi hoji, težkem delu itd.
1 steklenica 50 kr., 1I<2 tucata 2 gld. 25 kr.
Vse te, kakor tudi vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po pošti
lekarna Trnkóczy
zraven rotovža
Ljubljana, Kranjsko.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.