Hiša za hišo, zgodba za zgodbo. Vsaka hiša jo ima - zgodbo. Ta ja zanimiva -vesela, ta je žalostna. A kaj, ko hiše ne znajo govoriti. Vsaka je imela svojo dobo, svoje življenje. Ali jo imajo tudi sedaj? Tako mineva čas in ob vsaki se rojeva zgodovina. Stare, zanimive hiše ne bi smele propadati, čeprav stare, vlažne hiša tudi kazijo že tako ne preveč urbano grajene slovenske vasi. Nekaterih pa je škoda, Te za ruševinami pripovedujejo in jo tudi povedo, svojo zgodbo, Grega KODER,6.a LEPA JE NAŠA DEŽELA! LEPA JE TA NAŠA SLOVENI JA, LEP TA KOŠČEK SVETA 7 SHCU EVROPE, NA KRIŽPOTJU CESTA OD HLADNEGA SEVERA K TOPLEMU JUGU ZA SONCEM OD VZHODA PROTI ZAHODU. LEPOTA SE JE NASELILA VSEPOVSOD: NA MOGOČNE VENCE GORA,V ZAMAKNJENE DOLINE,KJER JE LE ZA PEST ZEMLJE,A POLNO PRGIŠČE LEPEGA .... Ustavili smo se na majhni ravninici, kamor so se pred vsem hudim skrile pod Kriško goro vasice Pristava, Križe, Sehen^e, Žiganja vas in Senično. Sprehod po vasi. Veliko lepega sem videl, toda ustavil sem se pred stavbo, ki je stara 200 let. Lastnik te stavbe je bil grof Horn iz Jelendola. Kmalu ga js zamenjal drug lastnik, po rodu cigan. Ljudje v hiši so se ukvarjali z rejo živine, predvsem konj. Za dobro vzrejo konj so dobili leta 1906 priznanje. Imeli so tri stalne hlapce, kadar pa je bila potreba,so pomagali skoraj vsi vaščani. Ob lepem vremenu so ti jedli pod lipo, v grdem pa v izbi. Na podstrešju so imeli kaščo. To je velika skrinja, v kateri so imeli spravljena žita, ki so jih hlapci znosili gor. Na stropih so pritrjeni koli, na katere so obešali koruzo. Omar takrat niso poznali. Vsa oblačila so imeli spravljena v skrinjah. Nam so pokazali skrinjo iz leta 1865. Na dvorišču stoji stavba, ki se imenuje kašča. Stara je 500 leti,V spodnjem delu so imeli shranjene poljske pridelke, v zgornjem pa žita. Trudijo se, da bi ohranili zanamcem to etnografsko posebnost. 3 STAL SEM MED ZIDOVI IN ČUTIL V SEBI NJIHOVO MOČ IN STAROST. TO JE BILO TISTO, KAR ZIDOVI IN OBČUTEK, DA ŽE VEČ STO LET .... ME JE PRIVLAČILO-KAMNITI ŽIVIJO NAŠI LJUDJE TUKAJ Ta stara kmetica leži v osrčju vasi Senično. Hišo so zgradili leta 1839 in "bo čez tri leta stara sto petdeset let. Ob koncu 19. stoletja je ni uničil požar, ki je zajel pol vasi in cerkev. V tej najstarejši kmetiji v Seničnem je dosti ohranjenega: hiša in krušna peč • s pečnicami, kuhinja, hlev, stari lonci, leseni žlebovi, stara opremljena veža, vrata, itd. Zanimivo je, kaj vse so delali ljudje iz te hiše:"Pr Jurčnek" kot se reče, je stari oče s sinom Petrom sam žgal opeko za kritje, sama sta v gozdu iskala špirovce, les, itd. Še danes imajo nekaj glav živine, poleg tega pa se ukvarjajo s prašičjerejo, gozdarjenjem in poljedelstvom. Marija ŠVAB, ?.b *>iva&. 3»č7n Med mnogimi krožkj izbrala, d^kgaem v šiviljski krožek. Prejšnji dan nam Je to- varišica povedala/' da morako s seboj prinesti škar-Ko sem zjutraj/pri šjja v A^zred, Je oil majared ši IJene v vrstah, jamp^k s^ biliN^ve klopiN^kupaJ. T\4ii tovarišica ni tyišla v razred s s živilskim strojem in z vrečko. , ki dobro režejo in meter, sto drugačen. Klopi niso bile postav- kn ji gami in dnevnikom z re&qyalnibe^ ampakSde prišl1 v kateri je bilo/blagov Ni nMSrazlagkla angleščine ba ukrojiti, odrejati blk^>, kako^^stavrti nitlco v Na krožek so priš^&studi učenke iz1^. tazre smo v parih. S Tatjano sVa rez&Jo. ^laSQ za nfebprke koščke blaga, se nama je zerQ treslS^-roka. Prsrl kone sva se, da ne bova odrezali šlo hitrele<^bk sva odrezali Potem sva moral: še nabjrat Delale smo kr: la ij^prem^s: šali ,4mo ponazorVtTi obl stegna lo -vjeliko dela. Težko ^yje p /eta smo Ko pa sva nemaj Č e ses1 i sov, sva ampak o ši-^iljstvu, kako je tre-:roj, itd. , Ysaka jjk dobila nalogo. Delale ga nabirali. Ko sva rezali prve sva rezili skoraj 5 minut. Bali $a rezalo., sva se navadili in je is3»i k tovarišici, da je zarobila. ke za učenke, ki ^ plesale v^P-^lklomi skupini. Sku-akršna so nosile naXe babrce. Tovai^šica je imela ze-dstavljala, da bomo uramriaredileNs^liko oblek in e še kar hitro nekaj kf^jičile igj že smo jlsjres poma- predpasnikov. Toda d gale. Kmalu je iz nas/ delavni c (\priš el prvi izd&ldk. Še^i likat,Kga je bil^treba in prva plesalka jar /e imela novo krilo>^4rvaXni stroj je nepreneKomVbmel inS^aborki, ki sva jih naredili/midve s Tatjano, so že krasili' predpasniae. Bil\ smoS^elo vesele in srečne, ko nam/j e tovarišica povedala, da je narejeno. Učense, ki\io potela^ta krila in predpasnike //sile, so bile ponosne tudi na naše delo. NjihovSi(ui§ta\ski ples bj tako še lepši jfi bolj naš. Marica 3YAB, 7.a Hiša ,ja oranžne barve, nizka in z majhnimi, zamre.ženimi okni. Stoji ob cesti, zato je zaprašena. Poleg nje je hlev, ki pa je prazen in razpada. Y slamnati strehi na hiši so luknje. Pred hlevom je gnoj, pred hišo. Po njem se sprehajajo kokosi. Ko sva občudovali^ staro hišo, naju je sprejela Hladnikova gospodinja, po domače Tomšetova. Povpraševali sva jo njenem domu. - Ali znate oceniti, koliko je stara hdša? Hiša'je‘zelo stara, mislim okoli 400 let. • - Ali mogoče veste, kdo je bil njen prvi lastnik? Ne vem. - Mogoče imate kakšen star predmet? Vse naše stare predmete smo prepustili strokovnjakom iz muzeja. - Ali je bila hiša že prvotno taka kot je zdaj? Ne, kjer je sedaj kuhinja, je bila prej črna kuhinja. Imeli pa smo tudi slamnato streho. - Lahko poveste kakšno znamenitost o vaši hiš'?'' ^ej hiši se je do^svfte—rMil skladatelj Klavdija Demšar,?.a ^(olare. Pletenje košar je nekaj zelo zanimivega. Tovariš nam je pripeljal pletilea košar z imenom Anton Štrasner. Za izdelavo košar oziroma cajn?"cambuhov" in košev je potrebno imeti leskov les. Ta leskov les je treba najprej naklati in potem še postrgati tako, da dobimo vitre. Za cajno je potrebno 6 ur dela, za "cambuh" 8 ur in za koš 18 ur. Za velik koš je potrebno 5o reber, to so debele vitre. Malo smo poizkušali tudi mi, npr. obdelavo viter, plesti cajne in podobno. Štrasner Anton je doma s štajerskega. Plesti se je naučil v taborišču. Živi pa že 42 let v Dupljah, star pa je 73 let. Pokazal nam je tudi^ kako se naredi zobotrebce. Opisal bom potek dela, da dobimo cajno. Iz palice naredimo obroč in nato še enega. Enega vstavimo v drugega in dobimo obliko žoge. Tam, kjer se dotikata, se začne plesti. Začetek je naredil pletilec sam, ostalo pa sami. Pletilen smo se zahvalili. Potem je odšel, mi pa smo pospravili učilnico. Aljoša KEQHNE,4.a (^jtuCiu^Tji 1 Križali in okolici je bilo te dni selo živahno. Učenci smo fotografirali stare hiše in iskali stare predmete, ki jih danes ne rabimo več, naše babice in dedki pa si življenja brez njih niso niti zamišljali. Poiskali smo knjige, ki govorijo o ljudski umetnosti in obiskali Šuštarja Blekovsga Cirila in Antona Štrasnerja, ki zna plesti košare. Povabili smo jih v šolo, da bi nam pokazala, 'kako so včasih delali čevlje in koše in pripovedovala o življenju na vasi. Pri gospodinjskem pouku smo učenci izvedeli nekaj preizkušenih receptov za pripravo starih domačih jadi in ko smo nakupili kašo, slive, moko, jajca in mast, smo bili pripravljeni na kulturni dan. Zjutraj smo se učenci razdelili v več skupin in ne da bi nas priganjal zvonec, neutrudno delali do enajstih. Za malico smo se posladkali s slivovo kašo, potem pa smo se zbrali v večnamenskem prostoru. Bili smo presenečeni, saj smo zagledali pravo kmečko stanovanje. V njem ni manjkala črna kuhinja in ne niša, kakor so imenovali sobo, v kateri so se največ zadrževali.» Učenci posameznih slupin smo pokazali, kaj smo dopoldne ustvarjali, prikazali smo ljudske običaje, zaplesali ljudske plese in zapeli pesni. Pri tem smo se vrteli v krilih, ki smo jih učenke same se sile. Šuštar Ciril pa je prišel k družini v štiro. Domačim je pokazal usnja, pomeril noge in se z gospodarjem pogodil z& plačilo. Med tem časom pa je domača hči pridno tkala na statve. Še marsikaj smo ustvarjali to dopoldne in v mnogih drugih dopoldnevih, ko smo na kulturnih dnevih spoznavali različne zvrsti umetnosti"- gledališko, filmsko, likovno in glasbeno. Mojca in Alenka 7*ri nas demo. Naša družina je do predlanskega leta štela štiri člane.Nato se ji je pridružil še eden in sicer papagaj Jaka. Ta je eno leto živel kot ptiček na veji, s prihodom mačka Naceta pa je njegovo življenje viselo na nitki. Nace je nekoč po radiu slišal, kako pripraviš pečenega piščanca in ker je velik sladokusec, je hotel preizkusiti nov recept. Ker ni našel piščanca, se je odločil za papagaja, a nikoli mu ga ni uspelo dohiti v kremplje, ker sem ga vedno zasačila pri dejanju in mu jih naložila. Jaka pa je od večnih stresov prizadel srčni infarkt in je izdihnil. Tudi Nace ni do.čakal svojega prvega rojstnega dne, ker ga je soseda Jula zastrupila. Grozno, mar ne? Po tej tragični izguhi sem se navdušila za nemškega ovčarja. Pri nas je navada, da vedno vsak pove svoje mnenje in tudi tokrat ni nihče ostal brez besed. Mami je zavzdihnila: MJoj, kaj ne veš, da pes pušča dlake, jaz že ne bom vsak dan sesala za njim!" Oči, ki poleti najraje poležuje v travi, je pripomnil:" Pa vso tra^o bo ponesnažil." Katja pa se je pritožila:" Ja, takega velikega psa pa res ne, saj me bo še požrl." Tako smo po zadnjih statističnih podatkih pri hiši samo štirje. Oče Marko, po domače oči, mama Draga- mami, hčerka 1., kar Andreja, ter hčerka 2. "tamau" ali pa kar Katja. Med soboto in nedeljo se najprej zbudi Katja. Natakne- si copate in odštorklja z njimi po hodniku, da zbudi še vse ostale. Ker je najmlajša, je tudi najbolj razvajena, zato si najprej pusti postreči s kakavom, potem pa zija živ - žav. Tako bi jo jaz najraje že zjutraj nabunkala, ker me meče iz tople postelje, ampak pri nas je prepovedano vsakršno fizično obračunavanje, zato jo obsujem le z najrazličnejšimi psovkami. Vsi radi smučamo, zato se včasih pozimi odpravimo na Zatrnik. V tej smuki uživam najbolj jaz. Mami se utrudi, očija pa Katja hoče imeti le zase in ne pusti, da bi se Poleti največ časa preživimo na morju, ker imamo radi sonce in morsko vodo« Jas se toliko časa potapljam, da dobim kurjo polt, potem pa se pol ure tresem zavita v brisačo. Zvečer najraje gledamo televizijo,mami pa zraven se suče pletilke. Med tednom se Jaz prva vrnem domov, zato sem takrat tudi glavna kuharica. Zelo rada imam začinjeno hrano in ker ni nikogar, ki bi me ustavil, solim, popram in vegetam po mili volji. Ko potem ljudje pojedo tisto pečenko, je naše stranišče vse popoldne zase« deno, name pa letijo psovke s vseh strani. Jaz pa hitro zagrozim, da ne bom več kuhala in invazija besed se kmalu poleže. To so le nekateri odlomki iz našega družinskega življenja. Meni ja všeč in rada sem doma. Včasih si pridemo malo navzkriž, ampak na to hitro pozabimo in zopet smo stari jcjsem r(e ^sfce Zelo rad poslušam glasbo, a težko bi rekel, kdo me Je zanjo navdušil. Najbrž Je vsega kriva moja sestra, ki Je še pred nekaj leti poskakovala ob radiu ter uživala ob glasbi, ki Je z močnim hrupom prihajala iz dveh črnih škatel, za katere sem pozneje slišal, da se Jim reče zvočniki. Lenka Je večkrat v stilu pesmi "malo pojačaj radio - o,o " obrnila gumb in tisti črni stvari sta začeli kar poskakovati, da sem se že zbal za drage mamine kozarce v vetrini, ki so v ritmu žvenketali na robu police. Toda imel sem odrešenika. Oče Je namreč pritekel iz službe in sestro "pomiril", kakor to on najbolje zna. A sčasoma sem spoznal, da mi oče kot odrešenik ni več potreben, da glasba postaja vse bolj del mojega življenja. Kaj mi glasba pomeni? Mislim, da veliko. Ko se vrnem iz šole, zelo utrujen ali s slabo oceno v torbi in se nikakor ne morem pripraviti k nadaljnjemu delu, takrat prižgem radio, vstavim vanj kaseto z dobro glasbo, pritisnem na gumb play in že zaslišim melodijo, zraven zapojem in če Je glasba še posebno dobra, skočim na noge in zaplešem. Ob glasbi se sprostim, pozabim na skrbi ter postanem bolj vesel in spočit. Glasba Je tudi dobra tema za pogovor, zato se ničkolikokrat zberemo prijatelji in sošolci v šoli ali doma ter se pogovarjamo o glasbi, najpopularnejših pesmih in njihovih izvajalcih. RaTno tako kot te kaka pesem navduši, ti ista pesem ob pretiranem poslušanju postane nepomembna. Zato vedno znova prihajajo med nas nove melodije, novi ritmi, nova besedila, ki sprva žanjejo navdušenje, kaj kmalu pa tonejo v pozabo. Zaradi tega si mi mlajši prizadevamo poslušati čim novejšo glasbo. Starejšim pa nove melodije niso všeč, ker menijo, da nimajo globje vsebine, da se prav zaradi tega hitro pozabijo. Menijo, da narodne pesmi vsebujejo veliko več življenjskih resnic, opisujejo običaje in govorijo o tem, kako so ljudje živeli nekdaj. Spoznal sem tudi, da me glasba spomni na preteklost. Ko slišim popevko, ki sem jo pred leti rad poslušal, mi obudi spomina na dogodke, ki sem jih takrat doživljal. ' Spoznavam, da glasba budi v meni najlepša čustva, zato pritrjujem mlademu pesniku, ki pravi:"Pesem je srce, če ga imaš." Lojze GFADIŠAR,8.b GirOAtVCr Marsikdaj sem si, kot vsi drugi otroci, tudi jaz želela, da bi bila velika. Počela bi, kar bi se mi zahotelo. Ne bi mi bilo treba venomer poslušati staršev: "Obleci jopico! Ja, kje pa imaš že spet copate?! Takoj spat, poglej, koliko je že ural” To so bile pogoste mamine besede. Oči je bolj popuščal, zato sem ga imela rajši. Zelo se mi je smilil, kadar je moral v službo ali pa se je pozno zvečer vračal domov, ko smo zidali hišo. "Oh, revček! Kako te mučijo!" sem si mislila. Drugič pa se mi je samo po sebi zdelo umevno, da mi mora za lahko noč prebrati tri pravljice ali pa me sredi noči, kadar nisem mogla spati, prav prijazno vzeti k sebi v posteljo. Tako so minevala leta in morala sem v vrtec. 0, to so bile muke. Vsako jutro sem se drla:"Ne glem, lada u vltecl Ne glem la ....! Na poti mi je mami pripovedovala najrazličnejše prigode in zgodbe, da sem pozabila na nekega zoprnega Boštjana, ki mi je kar naprej nagajal. Takrat sem si želela, da bi bila velika. Ozmerjala bi ga in premlatila, da bi videl zvezde. Tovarišice so odkrile, da slabo vidim, Enkrat smo imeli za kosilo pomaranče in jaz sem nekajkrat prijela v prazno namesto oranžne žoge. Tako sem dobila naočnike, ki jih moram nositi še danes. Zelo rada sem se preizkušala v raznih poklicih. Nekoč sem malo čebelarila kot dedek. Vse panje sem zaprla, da čebele niso mogle ne noter in ne ven. Starejšim tako čebelarjenje ni bilo preveč všeč, zato sem drugič raje vrtnarila. Potrgala sem vse tulpe na vrtu in to mojstrovino z velikim veseljem nesla pokazat atu. Pa tudi to ni bilo dobro! Celo ozmerjal me je. Srčno rada sem z mami hodila v šolo. Sadar je bilo lo mogoča, sem šla z njo. Uh, kako lepo je bilo tam notri. Telovadnica.Žoge. Najbolj všeč pa mi je bil klavir, ki je tako lepo zvenel, če sem s prstom tolkla po tipkah. Nato smo se nekega dne preselili na Loko. 1 novi hiši mi je bilo že všeč, vendar mi je bilo dolgčas po atu in mami. Začela sem hoditi v malo šolo v Križe. Dobro sem se počutila, samo po kosilu smo morali spat. Spet sem si želela, da bi bila odrasla. Kmalu je bilo leto naokoli. Končno. Prvi šolski dan. S kakšnim navdušenjem som prestopila šolski prag. Vee to veselje je iz leta v leto kopnelo. Treba je bilo pisati domače naloge in kdaj pa kdaj pokukati v zvezek. Tako se je končalo moje brezskrbno otroštvo. Spoznala sam, da v šoli le ni tako lepo, kot sem si predstavljala, Vse več je skrbi. Nič več nočem biči velika. Kada bi bila še enkrat majhna! KS Uj . S 1 ndr e j a TRI TSE R ,8, »-vT-taj HJ 1 nč' ; -5^ - r (r. ■r-'vv 4.> ** ^ w Mojeiau mucku js ims Cigo. Cigo ja debel in ima dolgo dlako. Dobili smo ga iz Ljubljane. Je navadne vrste maček. Letos bo star dve leti* Rad steče v gozd, kjer ulovi ptiča, če se mu posreči, pa tudi miš. Tudi v naši kleti večkrat čepi. Vedno, ko se vrnem iz šole, priteče k meni, da ga pozdravim, večkrat pa se mi vleče pred noge in takrat hoče, da ga pobožam. Zelo rad se crklja. Hranim ga s kosami, tacami in piščančjimi vratovi iz juhe. Kadar mi Tina da meso, ga prinesem tudi iz šole. Zelo se bojim zanj, ker večkrat steče pred avtomobilom čez cesto. Po malici smo se napotili h krmišču. Tam nas je ze čakal lovec, Kekaj časa smo bili čisto pri miru in tiho, da bi videli muflone. Nekateri so jih videli. V gozdu jih je bila ena čreda, Ker so se nas ustrašili, so odšli nazaj v gozd, Nato smo si ogledali krmilnico. Pet minut pozneje pa nam je lovec pripovedoval o divjadi, ki živi v naši oko-lici. Muflone so pripeljali iz Sardinije in iz Korzike. Sardinija in Korzika pa sta v Italiji. Ta divjad se preživlja s koruzo, senom, divjim kostanjem in s smrekovimi vejicami. V naši okolici so: mufloni, jeleni, srnjaki, srne in košute. Mufloni živijo petnajst do šestnajst let. Muflonovo starost ugotovimo po številu krogcev na rogovih ali po zobeh. Muflonka skrbi za enegr mladiča. Pri krmišču smo bili skoraj eno uro, nato smo šli nazaj v šolo. Ana MUZIK, J.a Maja KP.AŠE7EC, 3.a Pri moji babici imajo muca, ki mu je ime Miškolin. Skotila ga je mačka, ki jo je kmalu zatem povozil avto, da je poginila. Ker je bil star šele pol meseca, smo ga morali hraniti po steklenički z mlekom. Ta zgodnja izguba matere se mu pozna še zdaj, ko je star že dve leti. Dajemo mu hrano. Najraje ima meso, ko dobi mescy pa popije še ml' fiad se igra z žogo. Zelo rad ima tudi otroke. Vsi ga imamo rad: Našega telička je rodila naša krava Piska. Krava je zdaj že sta: je na verigo. Zelo rad je otrobe, seno. Je tudi krompir, peso, travo, divje korenje, divji radič, itd. Neke noči se je odvezal. Ker je bil odvezan, je skakal po hlevu. Zlezel je tudi v svinjak, kjer na srečo ni bilo prašičev. Mama ga j e privezala šele zjutraj, ko je prišla v hlev. Po- štar je šest mesecev in pol. Dobili smo ga sredi decembra. Je velik in postaven. Privezan jedel je tudi vso peso, ki je bila v,gajbici.7 # ofiamica Moja mamica je najboljša na svetu. Mamica je precej bolna, zato je invalidsko upo-ko j ena. Ko pridem iz šole domov, se vedno zanima, kaj smo se ta dan učili. Potem mi postavi na mizo kosilo. Po kosilu se vedno malo uleževa in se pogovoriva, kaj bova delali in se učili to popoldne. Včasih greva tudi v gozd po drva, na sprehod, v poletnem času pe tudi po gobe. Kadar pa je slabo vreme, me uči, kako se plete* Tako nama mineva dan za dnem. Svojo mamico imam najrajši. Mirjam PRAPROTNIK,2.a LJUBI. MOŽ OSTAM EOMA; DRUGAČE POIŠČEM SI DRUGEGA* ČE KUHARICA KUHAT ZNA, SI NAJDE DOBREGA MOŽA. Jernej EENER,2.a ^ M Ji Žima Komaj smo se od morja poslovili, šolske torte napolnili, listje odpadlo je z dreves, pričel se je že snežni ples. Snežinke padajo z neba, na polja, ceste in gore; otroci pa se vesele. Hitro vzemimo sani in smuči 1 Na hrib pohitimo, navzdol se spustimo, a na učenje ne pozabimo 1 Ko pa sneg skopni, pospravimo sani, smuči. Čez eno leto spet zdrvimo v vaški breg. Mojca FEHNUŠ,7.a cfa ^saneA Bilo je ob novoletnih počitnicah, ho smo se s sestrično in bratranci odpravili na sankanje. S sabo smo peljali dvoje sank. Vlekli so jih večinoma mlajši. Ko smo prišli do lovske koče, smo se odločili, da bo dovolj visoko. V koči so nam postregli z malico. Čez nekaj časa smo odšli na bele poljane. Malo smo se še igrali, kepali, se valjali po snegu, potem pa smo se usedli na sanke in se zapodili v dolino. Razponajeni smo bili tako, da so bili trije najmanjši na enih saneh, druga dva pa sva bila na drugih. Vidljivost se je zaradi sneženja zmanjšala. Že po dvajsetih metrih so prve sani obtičale v snegu: prva prometna nesreča! Brez posledic! Potem po naslednjih dvajsetih metrih spet nesreča in še in še .... Meni se je zdelo smešno, posebej pa zato, ker smo vsi spuščali razne neoblikovane glasove, si so izdajali strah, radost in nagajivost. Končno smo le prišli v dolino. Bilo je lepo, čeprav smo bili malo prezebli in mokri. Aleš ZUPAN, 6.b Zdaj je zima, to je prima* Iztok KNEP,l.b Zima bo slovo vzela, ker pomlad bo prehitela. Sonce bo močno sijalo, da bo ves sneg pobralo. Ptički bodo nazaj prileteli in nam veselo zapeli. Žima. Borut 'J*tica. m iru Živo mi ,je še pred očmi “slika iz lanske zime, ki ni prav nič skoparila s snegom in mrazom. Mnogokatero žival niso nikoli več ogreli žarki spomladanskega sonca, za vedno so zaprle majhna očke. Ne verjamem v usodo, ne verjamem, da nekje nad oblaki vladajo božanstva, a takrat me je imelo, da bi vse skupaj poslala k vragu. Dobre volje sem hodila po visokem snegu, udiral se mi je do kolen. Sonce mi je nagajivo sijalo v oči, a bila sem vseeno dobre volje. Bolje rečeno, kipelo je v menil! Kar naenkrat pa je lesk v mojih očeh zamrl. Na ledu pred bližnjim grmom je ležal golob. Ne vem,odkod je prišel, tu jih vendar ni mnogo. Stopila sem k njemu. Ne, ni se mu dalo več pomagati. Curek krvi, ki je pritekel iz ranice na vratu, se je že strdil. Njegovo nežno, že mrzlo telo sem vzela v roke. A bilo je prepozno. Toplota še tako toplih rok ni mogla ogreti mrtvega telesca. Ne,nikoli več ne bo poletel, nikoli več ne bodo za njim zrle otroške oči, želeč: "Tj e ti, leti, ptica miru! " Skoraj nezavedajoč se, sem v prostorčku med koreninami grma izkopala plitvo jamico. Vanjo sem položila ubogo, negibno stvarco. Glavo sem mu obrnila proti nebu:"Malček nedolžni, daj zri v nebo, kjer si dolgo igral igro življenja," sem se v mislih poslovila od njega. Ko sem se vračala domov, je narava še vedno praznovala praznik zime, sonce se je razdajalo vsakomur, pa kaj, ko ubogega poslanca miru to ne bo obudilo v življenje. Nataša ZAPLOTNIK, 7.a Boli, nežni kosmi so se pričeli trgati ia oblakov. Sneg, sneg! Belina povsod. Kje so že sani? Presneto, kje je to zarjavelo korito« Zazvonil je zvonec na vratih: "Aha, Mateja je! Seveda bom popoldne v našem kotičku, kje drugje bi sploh lahko bila!" Popoldne je že. V našem kotičku je mraz, a mi ga ne občutimo, sa je vendar zapadel sneg. Kaj vse nas še čaka? Sankanje, snučanje, drsanje, trenutki(ko piješ vroč ča$ in se ti noge grejejo ob peči .... Premišljujem: lepi so zvončki, ko kukajo skozi sneg; čudovit o, vroč e je poletje, ki diši po morju; pravi umetnik je jesen, ko obarva naravo; a najlepša je zima, ko pride s snegom, naslika ledenih ros na okna in pripravi hrib za smuko, ohladi vroče roke in morda še kakšno željo in spomin« Nataša ZAPLOTNIK, ?.a Kulturni