------    267    ------
K prijazni besedi o spominkih.
Gospod A. L. iz Cerknice piše v listu 32 letošnjih ^Novic", da bi truplo Knobleherjevo onda počivalo, kjer je zdaj, in kar bi se potrosilo za njegovo prepeljavo, naj se oberne bolj v prid nesrečnim zamurcom.
Bral sem v ljubljanskem nemškem in drugih avstri-janskih časnikih, da je sploh vosilo, Knobleherjevo truplo naj se prenese na vsako vižo v njegovo domovino, da bo počivalo v materni zemlji, da ne bo se v prihodnjih časih tega verlega, prezgodaj umerlega aposteljna svete vere, pokopališče po svetu iskalo, in da ne bo treba pisateljem zgodovine za njegov grob se pravdati.
Knobleher je v diki zveličanstva umeri! Ze zavoljo tega se ne sme na njegov grob pozabiti; dežela in narod tirjata od nas, da truplo njegovo nazaj pride, in da se bo k večnemu miru v farno cerkev, v kteri je on zakrament sv. kersta prejel, s svečanostjo položilo.
Mnogo prilik imamo, kako da se trupla verlih mož zgube, kterim noben spominek na grobu postavljen ni bil, in kako se modri gospodje v akademijah in drugih učenih zborih pogovarjajo za prostor tacih mož.
Ni dolgo časa, kar smo brali veliko pravdo v vseh časnikih za pokopališče ranjcega Mozarta, in danes sem bral v dunajskih listih, da neko povereništvo v Rimu s težkim trudom grob slovanskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda išče, in da ima nekoliko upanje, pokopališče to vendar najti ?
V prihodnjih časih imamo ravno tega za Knobleherjev grob se bati, kteremu ne bode noben spominek na raki samostanske cerkve v Napoli postavljen; zavoljo tega mislim, toliko dnarjev se bo lahko nabralo, da bo vošilo mnogih dopolnjeno, in da bo slavno družtvo, ktero sije nalogo postavilo, Knobleherju spominek postaviti in truplo njegovo iz Napola v njegovo domovino pripeljati, da bo v svoji farni cerkvi k večnemu miru položeno, in za znamenje, da je on tam pokopan, izrezan marmoren kamen postavljen, — na vsako vižo ta lepi nalog do konca izpeljalo! —
Kam da se ima pa njegov veliki spominek staviti, mi je vse eno, in sem tudi z mislijo cerkniškega gospoda za-stopljen. Potem pa, kadar bo vse gotovo, bi se obrest nesrečnim zamurcom ali pa v prid rimskim misjonarjem v Afriki oberniti znala.
To ni samo moja misel, ampak želja mnogo druzih domorodcov in dobrotnikov kartunske misije.
L. M. Krajnc.