Naš čas, 6. 3. 2014, barve: 
CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
za konec tedna
V petek (1/12 0C), soboto (1/13 0C) in nedeljo (1/13 0C) bo pretežno sončno.
61 let
številka 9
četrtek, 6. marca 2014
Velenje, 3. marca - Dve uri v vsaki od treh izmen so velenjski rudarji v ponedeljek ustavili delo. Opozorilno. Ker hočejo ureditev razmer, da bodo lahko znotraj Skupine HSE v Skupini PV normalno poslovali, da se jim ne bo treba bati, da ostanejo brez plač. Predsednik podjetniškega sindikata Ferdinand Žerak je v torek, po začasni prekinitvi pogajanj, ocenil tudi, da doslej še niso zbližali stališč glede izplačil, ki jih zahtevajo velenjski knapi. Vseeno pa ocenjuje, da gredo pogajanja, nadaljevali jih bodo danes ali jutri, v pravo smer. (mkp)
Šemam je očitno uspelo
Letos smo zimo iz dežele preganjali v rahlo oblačnem, a prav nič mrzlem zimskem oozračju. Očitno je uspelo, saj se narava okoli nas hitro prebuja, ob vse daljših dnevih pa že čutimo in vonjamo pomlad, od katere nas koledarsko loči le še dva tedna. Da res prihaja, pričajo tudi jase (recimo tale pri Glavače-vih), na katerih v teh dneh neslišno cingljajo zvončki in norice. Pogled na bele cvetne preproge preprosto očara.
Veliko pustnih rajanj in druženj je v Šaleški dolini zaznamovalo konec tedna in pustni torek. V Velenje so
A -V

t*
vfmm 1 -t -v"*«.*-..- *M
v pustnem času prišli »razgrajat« tudi ptujski kurenti. Ne le, da so njihovi kožuhi vroči, primerni za pravo zimo, so tudi težki. Zato ni nič čudnega, da jih skakljanje in gla-
sno zvonenje močno utrudi. Ujeli smo jih, ko so si privoščili počitek, ki so si ga nedvomno zaslužili.
Včeraj, na pepelnično sredo, pa so v Šaleku in Šoštanju pustni čas
1,80 EVR
RAIMO
VELENJE
Biti ženska...
Pred slabim mesecem dni sem po elektronski pošti dobila verižno pismo. Ponavadi jih, še preden jih sploh odprem, že brišem. Ker ne verjamem, da bi lahko komurkoli (ali celo bogastvo) prepošiljanje tovrstnih pisem svojim prijateljem in znancem prineslo srečo. Tega sem odprla. Predvsem zato, ker je imel dokument preprost naslov: Ženska. In ga tudi nisem zbrisala. Ker sem ga prejela ravno v dneh, ko je po moji dolini pustošil žled, sem branje odložila za nedoločen čas.
Ko sem v teh marčnih dneh, ki bodo zaznamovani s kar dvema »ženskima«praznikoma, razmišljala o pomenu razlike med spoloma, o tem, kako je biti ženska v današnjem času, sem se spomnila na zgoraj omenjeno e-pismo. Prva misel v njem: »Ženska je kot ljubka živalca; prijetno se je z njo igrati, dokler te ne ugrizne.« Naj se smejim ali zjočem?Naslednja misel je še bolj mačistična: »Ženska je kot goba: lepša je, bolj je strupena.« Oja, bog ne daj, da je ženska nekoga drugega lepa, tvoja pa ne. Pa četudi je strupena, pomislim ob tem. Današnji svet je žal obseden s podobo popolne ženske, ki mora biti ne le lepa, biti mora tudi pametna, pridna, imeti po možnosti dobro službo, a ne višjega položaja kot mož. Ženskam, dragi moji, to ni lahko. A se mnoge trudijo, sploh, kar se videza tiče. Porabijo veliko denarja in časa, da izgledajo dobro, stradajo, da je njihovo telo zapeljivo. Ne le njihovim moškim, tudi drugim. In potem naletim na naslednjo misel - vmes jih nekaj z erotičnim nabojem preskočim. Ta pravi: »Ženska je kot oblak. Ce se preseli drugam, bo mogoče še lep dan.« Da sem še bolj jezna, poskrbi še ena: »Ženska je kot fičko. Ce ne kuha, nekaj ni v redu.« Dragi moji moški, tole so čisto prehudi stereotipi. To je žalitev. Ne, nismo takšne. Vsaj večina ne. Večina se trudi, da v časih, ko mlade ženske ne dobijo dela, tiste, ki ga imajo, pa v njem pogosto pregorevajo, ostanemo ženske. Da v časih, ko je vse več žensk, ki sploh ne vedo, kje bi vzele, da bi lahko kuhale, poskrbijo, da njihovi otroci ne bodo lačni. In da ne bi čutili prevelikega bremena krize, za katero niso ne krivi ne dolžni. V dneh, ko se je v Velenju začela stavka rudarjev, v Ukrajini, ki je čisto blizu, pa se bo zdaj zdaj morda začela vojna, se bodo s tem, kaj to pomeni za našo prihodnost, zagotovo več ukvarjale ženske kot moški. Ker smo take. Skrbne in zaskrbljene. Ker večina niti ne zna živeti od danes na jutri. Ampak skušamo misliti tudi naprej. In ker še vedno nismo enakopravne. Pa sploh ne vem, če si to res tako silno želimo. Prej si želimo biti ljubljene in upoštevane, če hočete tudi spoštovane. Vse to se lahko pokaže na več načinov. Zagotovo pa ne z mislijo, ki jo izbiram za konec: »Ženska je kot kravata: vzameš si jo v slabi svetlobi, potem pa te stiska okoli vratu.« Še dobro, da moj moški nikoli ne nosi kravate. Po mojem bi bilo dobro, če bi jo odložil še kdo. In če bi še naprej brisala verižna pisma takoj, ko jih dobim.
P.S. Dragi moški. Ni treba, da jutri svoje ženske obsipate z darili. To velja tudi za 25. marec, ko jih boste izbirali za svoje mame. Dovolj bo, če jim boste pokazali, koliko vam pomenijo. In si priznali, da bi bil svet brez nas ne le pust, ampak nemogoč!
■ Bojana Špegel
Zabavna karnevalska olimpiada
Šoštanj, 1. marca - Pustni karneval, pripravili so ga v Turistično-olepše-valnem društvu Šoštanj, je tudi tokrat v mesto pod Pustim gradom privabil množico obiskovalcev in pustnih skupin. Karneval ima v Šoštanju bogato tradicijo, tokratni je bil že enainšestdeseti. Čeprav iz leta v leto na njem sodeluje več skupin iz tujine - Šoštanj je član Evropskega združenja karnevalskih mest FECC, pa so na njem še vedno »glavni« domači pusti in med njimi Koši Šoštanjski ter Tresimirji.
■ mkp

kronali s pokopom pusta Pepija. V obeh primerih so ga zažgali in predali reki Paki. S tem so postavili piko na i pustnim šegam, ki razveseljujejo male in velike.	■
9770350556014
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 22
2	
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

6. marca 2G14
m
lokalne novice
Da bo Velenje starejšim še prijaznejše
Velenje, 27. februarja - Mestna občina Velenje je v okviru projekta »Velenje, starosti prijazno mesto« v sodelovanju s podjetjem TECUM - s teboj, zavodom za kakovostno življenje starejših ljudi, vzpostavila novo spletno stran www.starostiprijazno.si. Spletna stran je namenjena vsem občankam in občanom za posredovanje vprašanj, komentarjev ali predlogov za izboljšanje kakovosti življenja starejših v mestni občini Velenje. Na spletni strani bodo objavili pobude, predloge, vprašanja in tudi odgovore. Nova spletna stran je dostopna vsem občanom ne glede na starost in omogoča, da se pobuda takoj pošlje ustanovi, ki je odgovorna za določeno področje. Uporabnik ne potrebuje uporabniškega imena ali gesla. Občani lahko pri posredovanju pobud preko spletne strani priložijo tudi fotografijo, ki lahko še bolj nazorno prikaže določeno težavo, na katero želijo opozoriti.
Če občani nimajo dostopa do računalnika oziroma niso vešči dela z njim, lahko pobude posredujejo tudi na Mestno občino Velenje. Kontaktna oseba je sodelavka Urada za družbene dejavnosti Katja Remic Novak (tel.: 03 896 16 81).
Ustanovili Zvezo brigadirjev Slovenije
Za prvega predsednika zveze so izvolili Kolomana Li-
anščka (na sredini).
Ptuj, Velenje, 20. februarja - Na Ptuju je potekala ustanovna skupščina Zveze brigadirjev Slovenije. Pristop v zvezo je podpisalo šest klubov in društev, med njimi Društvo brigadirjev Velenje, ki je »prispevalo« tudi prvega predsednika zveze. To bo Koloman Lain-šček, predsednik velenjskega društva.
Z ustanovitvijo zveze so brigadirji storili korak k večji prepoznavnosti brigadirstva in njegove vloge od leta 1945 do danes.
■ mkp
Priznanje za Bojana Prelovška
Velenje, Brdo pri Kranju, 28. februarja - Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite, ki ga praznujemo 1. marca, so zadnji večer v februarju na Brdu pri Kranju pripravili osrednjo slovesnost. Na njej so podelili državna odlikovanja Civilne zaščite. Med prejemniki visokega priznanja je bil tudi načelnik štaba CZ Mestne občine Velenje Bojan Prelovšek.
Kanalizacija za naselja Paška vas
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki gradi na relaciji Sla-tina-Paška vas primarno kanalizacijsko omrežje. Na nedavni seji občinskega sveta pa so se svetniki seznanili še s programom Novogradnje kanalizacije za naselje Paška vas. Po projektantskih cenah bo naložba v čistejše okolje vredna 690 tisoč evrov.
Program novogradnje bo lokalna skupnost prijavila na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev Razvoj regij v okviru ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo. Pričakuje, da bo na razpisu pridobila približno 80 odstotkov potrebnega denarja. Ker je pogoj za prijavo izbran izvajalec del, je v minulih dneh že objavila razpis.
Program predvideva izgradnjo dober kilometer povezovalnega voda, na katerega naj bi priključili 55 objektov (približno 150 priključkov) na desnem bregu Pake v Paški vasi. Predvidena kanalizacija bo potekala po lokalni cesti in pod obstoječim pločnikom ob regionalni cesti. Po terminskem planu naj bi se izgradnje lotili letos jeseni, končali pa jo maja prihodnje leto. _■tp
Tečaj dela z motorno žago
Šmartno ob Paki - Svetniki Občine Šmartno ob Paki so pri nedavni obravnavi posledic žledoloma menili, da je v prihodnje treba v občinskem proračunu predvideti več denarja za delo občinskega štaba civilne zaščite in prostovoljni gasilski društvi Šmartno ob Paki ter Paška vas. Prav tako so predlagali, da lokalna skupnost skupaj z gozdarji organizira tečaj dela z motorno žago in tako usposobi za delo v gozdu več občanov.
■ tp
Delo s strankami vse bolj strokovno in zahtevno
Na Upravni enoti Mozirje lani ukinili 2, letos bodo še preostale 4 krajevne urade - Leto 2014 bodo zaznamovali nepremičninski davek, izplačevanje denarnih odškodnin izbrisanim ...
Tatjana Podgoršek
»Lani smo prejeli v reševanje dobrih 8900 zadev, ki se vodijo po zakonu o splošnem upravnem postopku, kar je za 35 odstotkov manj kot leta 2012 (predvsem zaradi zmanjšanja dela v zvezi z zamenjavo osebnih dokumentov in vojno zakonodajo), drugih upravnih nalog je bilo slabih 12 tisoč. V zakonitem roku smo jih rešili nekaj manj kot 99 odstotkov,« je komentirala delo na Upravni enoti Mozirje v lanskem letu načelnica Milena Cigale in nadaljevala: »Pri tem pa moram izpostaviti, da se kriza, ki duši prebivalce Slovenije, vse očitneje odraža tudi v odnosu strank do uradnih državnih ustanov in njenih uslužbencev. Delo s strankami je vse bolj zahtevno, stresno, a tudi bolj strokovno.«
Ukinitev krajevnih uradov, povečanje zadev v zvezi s
Milena Cigale: »Prihodnost upravne enote je še vedno negotova.«
tujci
Po besedah sogovornice je leto 2013 zaznamovalo kar nekaj dejstev. Med njimi ukinitev 2 krajevnih uradov, in sicer v Nazarjah in na Rečici ob Savinji. Ker tudi na preostalih 4 krajevnih uradih beležijo za dobrih 38 odstotkov manj strank v primerjavi z letom prej, bodo letos začeli aktivnosti za njihovo ukinitev. Za 15 odstotkov
več dela so lani zabeležili pri vprašanju tujcev. Gre predvsem za Romune, Poljake, Italijane, ki opravljajo dela pri izgradnji bloka 6 Teša, prebivajo pa na območju Zgornje Savinjske doline. Več kot predhodno leto so zabeležili postopkov v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stalnega bivališča, zaradi novosti pri dedovanju so določili obseg zaščitenih kmetij. »Na področju okolja in prostora beležimo 40-odstotno povečanje števila vlog za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, na drugi strani pa 32-odstotno zmanjšanje števila , vlog za izdajo gradbenega dovoljenja za manj zahtevne objekte. Zmanjšal se je tudi trend zahtevkov za izdajo uporabnega dovoljenja. Zaznali pa smo še slab inšpekcijski nadzor nad gradnjami.«
Milena Cigale je tudi povedala, da so lani nadaljevali varčevalne ukrepe pri vseh proračunskih postavkah.
Finančni
načrt so zmanjšali za dobrih 11 odstotkov, »v prihodnje pa varčevanje ne bo mogoče, saj smo prišli do spodnje meje.« Ob tem meni sogovornica, se ne sme spregledati dejstva, da je bila povprečna starost zaposlenih na upravni enoti konec lanskega decembra 50 let in se zaradi staranja zaposlenih povečuje bolniška odsotnost.
Referendum, volitve ...
Leto 2014 bo pestro, ugotavlja Cigalova. Napovedujejo jo nepremičninski zakon, zaradi katerega že beležijo večje število strank, ki urejajo svoja bivališča. Prav tako se predvideva sprememba zakona pri legalizaciji neskladnih in črnih gradenj. 18. junija je začetek izplačevanja denarnih
Najvišja ocena doslej
Na upravni enoti lani niso izvedli ankete, ampak kratek vprašalnik o zadovoljstvu strank s storitvami. Stranke so ocenile delo uslužbencev enote s 4,70 točke (od 5 možnih), kar je najvišje doslej. Tudi rezultati ankete o zadovoljstvu zaposlenih so bili najvišji doslej. Povprečna ocena je znašala 4,2 točke.
odškodnin izbrisanim, pri katerem pričakujejo blizu 100 vlog, »pred nami so referendumi, lokalne volitve, vlada pa tudi negotovost, ker ne vemo, kako bo z uvedbo upravnih okrajev. Po zadnjih dostopnih informacijah je bila zadeva umaknjena iz vladnega postopka,« je sklenila pogovor Milena Cigale.
Kamnolom tufa na dražbi
Šmartno ob Paki - Stečajna upraviteljica Vegrada je Občino Šmartno ob Paki obvestila, da bo sredi marca dražba kamnoloma tufa v vasi Gorenje, izklicna cena za dobrih 4,5 hektarjev veliko zemljišče pa je 355 tisoč evrov. Na območju kamnoloma je lokalna skupnost v prostorskih načrtih predvidela ureditev proizvodne cone, odgovor na vprašanje, katere dejavnosti naj bi v njem potekale, pa bo dal občinski podrobni prostorski načrt.
Na občinski upravi upajo, da bodo dobili v proizvodno cono resnega investitorja, ki bo poskrbel za nova kakovostna delovna mesta ter tudi sanacijo kamnoloma, na katerega še čakajo.
■ tp
! Konec dober! Vse dobro?
Da le ni prehitro veselje - Najboljši sosed peni pivovarje - Rimske so končno ruske - Tepanje odmevale v Španiji - Boljša klima v Radečah
Pa smo po uspešni zimski olimpijadi vendarle dočakali še malo drugačno veselo vest, ki se je morda dotaknila še širšega kroga ljudi kot medalje iz Sočija. Slovenija je zlezla iz recesije! Statistični podatki so pokazali, da smo konec lanskega leta zaključili zelo dobro. Bruto domači proizvod je bil za dobra dva odstotka nad enakim obdobjem leta poprej, rast pa višja od povprečja v EU. Eni so skakali od veselja, drugi opozarjali, da ena lastovka še ne pomeni pomladi. Mnogi pa vsaj potiho-ma napovedovali, da je tudi pri nas krize konec. Ko bi le bilo res tako! Zaradi teh podatkov seveda nismo pozabili na davek na nepremičnine, kije - okleščen - nekatere sicer malo potolažil, prav gospodarstvo pa še vedno opozarja, da bo obremenjeno še s tem davkom težko napredovalo.
Ena od poti za okrevanje naše deželice je tudi prodaja »nepotrebnega premoženja« oziroma vsaj podjetij v (pretežno) državni lasti. Med podjetji, kijih že dolgo prodajamo, je seveda primer »najboljšega soseda«. Ta naj bi že zdavnaj prešel v roke zasebnika iz naše »najboljše sosede«, pa se stvari zapletajo. Cena delnic pa pada. Nad tem so še najbolj zaskrbljeni v Pivovarni Laško, ki si od te prodaje veliko obeta, opozarjajo pa, da bodo zaradi zavlačevanja in drugačnih interesov bankirjev dobili vse manj. Denar pa ta pivovarna nujno potrebuje, saj jim zaradi zadolženosti teče pivo v grlo. Mnogi za to obtožujejo tudi nekdanjega prvega moža te družbe Boška Šrota, kije sicer zadnji čas zaradi različnega »poslovanja« pogost gost sodišč. Pivovarna na nekaj denarja računa tudi od prodaje hčerke Radenske. Znamenita tri srca naj bi menda kmalu le bila v tujem »telesu«. Zgodba z več zapleti pa naj bi se razpletla v sosednjih Rimskih Termah. Prav v času, ko so nekateri resno opozarjali na najmanj »čudno« prodajo teh term. Stečajni upravitelj jih je le za 8,5 milijonov prodal ljubljanski družbi, za katero naj bi stala neka češka,
za njo pa ruski poslovnež. Te terme, katerih obnova je veljala več kot 50 milijonov evrov, so vsaj med stečajnim postopkom redno delovale.
Niso pa se še razgrnili oblaki nad zgodbo v zvezi z znanim regijskim gostincem Štormanom. Ta ni ostal le brez hotela v Celju (novi lastnik napoveduje, da ga bo znova odprl sredi leta), vrata je zaprlo tudi več njegovih gostišč po regiji. Lahko bi rekli, da je zdaj pristal tam, kjer je začel. V gostišču pri Šempetru. A se še ni predal in upa, da se bodo nepravilnosti, na katere opozarja, obrnile njemu v prid.
Po tem, ko se je vreme v različnih oblikah močno zneslo nad Slovenijo, ponekod že piha prijetnejši veter. Vsaj v Radečah naj bi se klima močno popravila. Ne ravno tista vremenska, ampak razpoloženjska. Ko so se stroji v papirnici ustavili in se je na cesti znašlo več kot tri stotnije delavcev, vzdušje v kraju nikakor ni bilo prijetno. Zdaj, ko so se znova zavrteli papirni stroji in napovedujejo zagon še drugih delov nekdaj uveljavljenega podjetja, razpoloženje raste.
Dogajanje na počivališču v Tepanju pa je dobilo po mnenju nekaterih mednarodne razsežnosti. V tem kraju v konjiški občini so namreč pred dobrim tednom, po tekmi Maribora in ekipe iz španske Seville, mariborski navijači napadli goste. Na povratni tekmi v Španiji pa so zdaj tamkajšnji navijači napadli naše. Ne navijače, ampak ekipo ljubljanske televizije. In po mnenju nekaterih naj bi šlo prav za maščevanje zaradi dogodka v Tepanju. Celo ime kraja nekako sovpada s (pre)tepanjem. Kaj dobra reklama pa to za nas nikakor ni bila. A nekaterim je za to bolj ali manj »vse ravn«.
Vse bolj ravno pa bo kmalu res v središču Žalca. Mila zima je izvajalcem šla na roko in so pri obnovi mestnega jedra naredili več, kot so načrtovali. Tako bo tudi središče tega hmeljarskega mesta kmalu zaživelo z novo svežino. Že nekaj časa pa se lahko ponaša z novo lepo urejeno tržnico, ki je dobesedno zrasla na pogorišču stare.
Pa še to: zadnji vikend je bilo v Celju zaključno pokalno tekmovanje za rokometaše. Velenjčani se tolažijo, da najboljši pač niso vedno prvi!
■ k



UflŠf^AK NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in l^lio rtv družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 19
6. marca 2014
AKTUALNO
Prioriteta: zaposlitve za mlade
3
Ponudbo izobraževanja bi radi v mestni občini Velenje nadgradili s Politehniko s perspektivnimi programi ekologije, polimerov in industrijskega dizajna - Glasbena akademija čaka na boljše čase
Mira Zakošek
Župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča v času njegove odsotnosti nadomešča podžupan dr. Franc Žerdin, ki je sicer pristojen predvsem za družbene dejavnosti, še posebej pa razvoj visokega šolstva, in vodi tudi pripravo občinskega prostorskega načrta. Z njim smo se pogovarjali prejšnji teden, ko je bil župan na službeni poti. Dela je bilo v občinski upravi kljub počitniškemu tednu veliko, tudi zato, ker so v Mestni občini Velenje zaključevali prijave na več evropskih razpisov. Čemu se v teh dneh poleg prijav na evropske razpise najbolj posvečate? »Nepremičninskemu davku. Zelo veliko občanov se je te dni oglasilo v Mestni občini Velenje, predvsem z željo po spremembi namembnosti zemljišč. Pred leti so si občani namreč prizadevali za čim več zemljišč urediti status stavbnega zemljišča, zdaj, ko novi davek za stavbna zemljišča predvideva višje dajatve kot za na primer kmetijska, pa je ravno obratno. Želja po spremembi namembnosti je toliko, da smo se odločili rok za vložitev tovrstnih pobud občanov podaljšati še za en mesec, torej do konca marca. Vse prejete pisne pobude bomo komisijsko preverili na terenu in jih ustrezno pripravljene vključili v občinski prostorski načrt ter posredovali pristojnim ministrstvom v obravnavo in odobritev. Vsekakor bomo, kolikor bo le mogoče, pri tem zagovarjali interese občanov. Pri tem naj poudarim, da udejanjanje spremembe namembnosti zemljišč ni v pristojnosti občin, pač pa je to izključno domena države.« Verjetno bo tega glede na to, da je vlada izenačila davek na stavbna in ostala zemljišča, manj? »Pravzaprav ne vem, v kolikšni meri bi lahko ta sklep vlade razumeli kot ukrep dolgoročnega značaja. Verjetno gre bolj za začasno gašenje požara, katerega namen je ohraniti novo davčno zakonodajo in pridobiti čas, da jo lahko njeni snovalci celo leto še dograjujejo in spreminjajo.« Pravite, da se vodji Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Dragu Martinšku, za katerega ocenjujete, da delo
zelo dobro opravlja, nimate kaj mešati v posle, zato pa se toliko bolj poglobljeno posvečate razvoju visokega šolstva. Ste z doseženim zadovoljni?
»Ne povsem. Želeli smo si, da bi že realizirali tudi projekt ustanovitve Politehnike. In to zato, ker takšno visokošolsko ustanovo potrebuje regijsko gospodarstvo. Po moji oceni lahko največ »zaslug« za to, da do izvedbe projekta ni prišlo, pripišemo tistim, ki si prizadevajo za ustanovitev nove univerze v Celju. V Politehniki vidijo konkurenco in ji zato nasprotujejo, sam pa menim, da je njihov strah povsem odveč, saj gre za različne študijske programe.
V zadnjem mesecu in pol je bilo v zvezi s Politehniko opravljenih kar nekaj aktivnosti, tudi sestankov z
Želene spremembe namembnosti zemljišč bodo vnesli v občinski prostorski načrt
ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo. Računamo, da nam bo do letošnje jeseni projekt uspelo pripraviti za odobritev na Nacionalni agenciji za visoko šolstvo. Rešitev v prvi fazi vidimo v poslovni povezavi treh obstoječih zasebnih visokošolskih zavodov, ki že imajo državno koncesijo.« Za katere poklice pa bi izobraževali v tem programu? »Najprej za visoko strokovne poklice s področij ekologije, polimerov in industrijskega dizajna, za katere je v regijskem gospodarstvu pa tudi v širšem prostoru veliko interesa. Gre za nove, atraktivne programe, katerih diplomanti bodo dobro zaposljivi. V območni gospodarski zbornici so izdelali projekcijo profilov poklicev, ki jih potrebuje regijsko gospodarstvo, in naši načrti v izobraževanju so odgovor na te potrebe. Velika prednost izobraževalnega sistema v našem prostoru je tudi Medpodjetniški izobraževalni center Velenje, ki ga bomo pri naših nadaljnjih aktivnostih maksimalno angažirali. Tam bi lahko bil tudi sedež Politehnike. Kako pa je z glasbeno akademijo?
»Ta projekt mora žal čakati na boljše čase. Elaborat s študijskimi programi je v celoti izdelan, novi visokošolski zavod je že akreditiran, nikakor pa v teh časih ni mogoče zagotoviti sredstev za izvajanje programov, ki so v primerjavi s tehničnimi programi skoraj trikrat dražji. Stroški izobraževanja enega študenta glasbene umetnosti znašajo okoli 11 tisoč evrov letno.« S programi, kijih izvajata Visoka šola za varstvo okolja in Fakulteta za energetiko, pa ste zadovoljni, tudi vpis je dober. Od kod pa prihajajo študentje?Spremljate, kako so zaposljivi?
»Študentje prihajajo iz celotne Slovenije, domačih, iz Šaleške doline, je okoli 20 odstotkov. S takšno strukturo smo lahko zelo zadovoljni, saj pomeni, da se dober glas o obeh visokošolskih zavodih širi po celotni državi pa tudi v tujino, saj je tudi tujih študentov v Velenju vsako leto več. Zaposljivost diplomantov seveda spremljamo. Doslej je bila zaposljivost diplomantov Fakultete za energetiko več kot 90-odstotna, zaposljivost diplomantov Visoke šole za varstvo okolja pa je trenutno okoli 55-odstotna. Na področju povečevanja zaposljivosti nas čaka še kar nekaj dela, vsekakor pa tudi gospodarska kriza, to sem prepričan, ne more trajati večno. Zadovoljen sem, ker se na obeh visokošolskih zavodih dela zelo dobro. In to ni le moje mnenje, tako so v svojih ugotovitvah zapisali tudi presojevalci Nacionalne agencije za visoko šolstvo. Vodstvi obeh visokošolskih zavodov imata izdelano dolgoročno vizijo razvoja in jo ob podpori Mestne občine Velenje ter regijskega gospodarstva tudi uspešno uresničujeta. K temu je seveda treba prišteti še višje strokovne šole Šolskega centra Velenje.
»Da, tudi v Šolskem centru Velenje v višjem šolstvu dobro delajo. Razveseljivo je, da je v višješolske študijske programe kljub gospodarski krizi vključenih razmeroma veliko izrednih študentov. Pri višjem strokovnem izobraževanju je namreč zelo pomembno, da študentje prihajajo iz prakse, ki jo dobro poznajo.« Vse to dopolnjujejo še številni programi Ljudske univerze?
»Ljudska univerza Velenje je res izjemno uspešna. Z zadovoljstvom spremljamo in podpiramo njihove dejavnosti, saj ustvarjalnemu kolektivu in inovativnemu vodstvu kljub težkim časom uspeva ohranjati visoko število študentov in pisano paleto izobraževalnih programov ter druge ponudbe.«
Podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin:»Postavljam se na stran Premogovnika Velenje.«
Zadnja leta se posvečate negospodarstvu, a po duši ste gospodarstvenik, dolgoletni direktor Premogovnika. Kako vidite njihove težave? »Nikoli nisem bil pristaš reševanja težav v podjetjih s stavko. Predvsem sem zagovornik sprotnega reševanja težav in ve se, čigava naloga je to. V vsakem primeru sem na stra-
Letos za razvoj podjetništva 200 tisočakov
ni Premogovnika Velenje, ko se ta zavzema za pravično ceno premoga. Zavedati se je treba, da o njej ni mogoče razpravljati na pamet, brez dobrega poznavanja proizvodnega procesa, zgodovine podjetja ter posledic, ki sta jih premogovništvo in energetska dejavnost prizadejala
Šaleški dolini. Če bi se sedanje vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) vsega tega dovolj dobro zavedalo, ne bi imelo tako zelo odklonilnega stališča do reševanja tega vprašanja. V času, ko sem bil zaposlen v Premogovniku Velenje, se je cena premoga gibala med 6,2 in 5,5 nemške marke na GJ, to je med 3,1 in 2,75 evra na GJ, ob tem pa je bil zagotovljen tudi dodaten vir za izvajanje velikih investicij ter zahtevnih razvojnih in mnogih ekoloških projektov. Kolikor mi je znano, se razmere v premogovništvu do danes niso bistveno spremenile, torej razlogov za bistveno drugačno ceno premoga ne bi smelo biti. Če bi si v HSE iskreno želeli po priključitvi 6. bloka TEŠ v energetsko mrežo ceno premoga znižati, bi morali že v preteklih letih Premogovniku Velenje omogočiti prehod na nižjo ceno premoga, in sicer tako, da bi mu aktivno pomagali s financiranjem izvedbe velikih nujno potrebnih investicij, prestrukturiranja in osamosvojitve hčerinskih družb, z vlaganjem v ustrezno ekološko sanacijo Šaleške doline, rekultivacijo več sto hektarov degradiranih zemljišč in tako naprej. Tako pa gre, kot kaže, vodstvu HSE predvsem za doseganje čim večjega lastnega dobička. Zaradi politične všečnosti? Drugače si tega skoraj ne znam razlagati. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil HSE ustanovljen zato, da bi poskrbel za optimiranje proizvodnje električne energije v udeleženih družbah ter skrbel za trženje električne energije in inženiring pri izvajanju velikih energetskih investicij, skratka z namenom, da bi vsi družbeniki lahko čim uspešneje poslovali. Žal je v tem okolju boleča vedno večja brezposelnost, tudi med mladimi, ki jim nimamo česa ponuditi?
»Tega se v Mestni občini Velenje zelo dobro zavedamo in skladno s
tem tudi ukrepamo. Veliko časa in truda župan in njegovi sodelavci namenjamo dejavnostim, s katerimi želimo težave pri zaposlovanju zmanjšati. Z namenom zniževanja brezposelnosti Mestna občina Velenje že nekaj časa na primer financira razvoj socialnega podjetništva, omogoča pridobitev zemljišč v obrtnih conah po močno znižani ceni komunalnega prispevka in tudi zamik plačila komunalnega prispevka, omogoča najem poslovnih prostorov mladim podjetjem po izredno ugodnih cenah, sofinancira realizacijo poslovnih idej in nove zaposlitve, omogoča zaposlitve preko programa javnih del, investira v razvoj novih obrtnih in poslovnih
Uvajati želijo izobraževalne programe, ki dajejo zaposljive poklice
con, si prizadeva za oživitev dejavnosti podjetniškega inkubatorja, pomaga podjetnikom pri oblikovanju poslovnih načrtov in njihovem udejanjanju, pri prijavah na razpise ... Še bi lahko našteval. Seveda pa so možnosti občine pri reševanju težav z brezposelnostjo omejene. Zato skušamo tudi čim učinkoviteje povezovati vse subjekte, ki lahko prispevajo k zmanjševanju težav z brezposelnostjo in odpiranju novih delovnih mest. Slednje je v tem letu gotovo naša prednostna naloga!« Veliko si obetate od sklada za razvoj podjetništva, v njem so bila lani le skromna sredstva, letos pa je že 200 tisočakov? »Pričakujemo, da bo poguma in poslovnih idej podjetnikov dovolj in bo prijav na razpis za ta sredstva, ki jih je Mestna občina Velenje v letošnjem proračunu namenila za spodbujanje podjetništva, veliko. Zadovoljni bomo, če bomo teh 200 tisoč evrov res lahko porabili za uspešno realizacijo poslovnih idej.« Odločili ste se, da boste subvencionirali tudi najemnine izpraznjenih prostorov v središču mesta? »Res je. In mislim, da je to ena od zelo dobrih županovih potez. Prazni prostori v središču mesta zagotovo niso v interesu nikogar, še najmanj Mestne občine Velenje. Ljudem, ki so pripravljeni vztrajati in v mestnem središču ponujati dejavnosti, ki sem tudi sodijo, je potrebno pomagati, če le imamo možnost za to.«

Kontič ne predlaga kriznega davka!
Mestna občina Velenje je likvidna in daleč od bankrota
Mira Zakošek
»Prejšnji teden sem bil z evropsko delegacijo v Kazahstanu in so mi sodelavke po linku poslale prispevek z naslovom, ki se je pojavil v medijih »Kontič predlaga krizni davek«. Še dobro, da sem bil bolj na hladnem, ker bi me sicer zadela kap,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič,
ki je predsednici vlade prejšnji teden poslal pismo (objavili smo ga tudi v Našem času), v njem pa jo pozval, da preloži uveljavitev davka na nepremičnine.
»Ta informacija je bila potem grobo zlorabljena in usmerjena tudi v to, kako posluje Mestna občina Velenje,« dodaja Kontič, ki pravi, da že pripravljajo celovito informacijo o poslovanju in jo bodo prihodnji teden tudi objavili. Že zdaj pa poudarja, da je občina zadnja leta ves čas likvidna in daleč od tega, da bi bankrotirala.
Predsednici vlade je predlagal predvsem moratorij za izvajanje nepremičninske obdavčitve, ki je po njegovem mnenju zgrešena, še posebej pa so problematične evi-
dence, ki spravljajo mnoge občane na rob živčnega zloma. Eni morajo celo dokazovati, kje živijo, drugi so dobili takšne zneske, da so onemeli ... Kontiču bi se zdelo najbolj primerno, da se z uveljavitvijo tega davka počaka, da se evidence temeljito pregledajo in popravijo, za ta čas pa bi se mu zdelo najbolj primerno, da bi še naprej pobirali davek na stavbna zemljišča, primanjkljaj pa nadomestili kako drugače. »V nobenem primeru nisem pobudnik novih davkov!« poudarja. .
Vlada je včeraj obravnavala predlog sprememb zakona o davku na nepremičnine in jih verjetno tudi poslala v Državni zbor. Po novem naj bi bile za stanovanjske
nepremičnine ne glede na rezidenčnost enotne davčne stopnje v višini 0,15 odstotka.
Odpravili pa naj bi tudi posebno vrednotenje za zemljišča za gradnjo stavb, ki naj bi bila vrednotena enako kot ostala stavbna zemljišča. Te spremembe naj bi sicer vnesli v predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je že v postopku DZ.
Vlada je namreč skupaj z Geodetsko upravo ocenila, da se večina vprašanj lastnikov nanaša na evidentiranje stalnega bivališča in osebne služnosti ter na opredelitev zemljišč za gradnjo - torej na zagotovitev nižje obdavčitve, ne toliko na pravilnost samih podatkov v registru nepremičnin.
■
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 4
4
STAVKA
Men
6. marca 2014
Knapi za začetek opozorilno stavkali
Upajo, da jim v ponedeljek ne bo treba zares ustaviti dela in termoelektrarni dobaviti le polovične količine premoga
W3L
iio ^^
Milena Krstič - Planine
Velenje, 3. marca - V istem dnevu, v ponedeljek, so v Sloveniji knapi stavkali na dveh koncih, v Zasavju in Velenju. V Velenju so izvedli dveurno opozorilno stavko pred 10. marcem, ko bodo, če njihove zahteve ne bodo uresničene ali če bodo ocenili, da ne gredo v pravo smer, stavkali čisto zares - z ustavitvijo dela in zmanjšano dobavo premoga v TEŠ. Prvič za polovico. Si pa tega ne želijo, pravijo in upajo, da bo že pred ponedeljkom prevladal razum.
Zasavski rudarji, ki so stavkali zaradi neizplačila januarskih plač, zaradi neizplačanih odpravnin za 135 preseženih delavcev in za to, da se država izreče o strategiji zapiranja hrastniškega rudnika, so velenjskim poslali pismo podpore in seveda - med knapi je solidarnost pregovorna - podporo dobili tudi vrnjeno.
V Premogovniku Velenje je opozorilno stavkalo 66,6 odstotka zaposlenih. Predsednik sindikata in pogajalske skupine stavkovnega odbora Ferdinand Žerak je pove-
dal, da je pričakoval, da se jih bo stavki pridružilo še več. »Nekaj nevšečnosti je bilo zaradi izjasnje-vanja. Ljudje neradi dajo podpis in se z njim izrečejo za stavkajoče, ker jih je strah.«
Stavkovne zahteve so, kot smo že poročali, strnili v sedem točk. Zahtevajo ureditev
V OIO-	KCl Jiii
o
«ss»
razmer v Skupini HSE, da bo poslovanje Skupine Premogovnik lahko teklo normalno. Od uprave PV pa zahtevajo tudi izplačilo lanskega regresa v višini, ki jo določa kolektivna pogodba. To je del zahtev.
»Potrebujemo rešitev za daljši čas. Regres, božičnica ... To so stvari iz preteklosti, iz lanskega
leta, mi pa gledamo tudi ali pa predvsem v prihodnost. Dejansko bi morali urediti status PV v skupini HSE, da bi lahko premogovnik z določenim prestrukturiranjem posloval normalno, brez izgube.
mogovnika, nadzornega sveta in lastnika. Ti se morajo dogovoriti. Sindikat pa opozarja, da je trenutna likvidnostna situacija zelo slaba in se lahko zgodi, da ne bo plač. Tega pa si ne moremo dovoliti,«
dobila neke ponudbe, menimo pa, da s pogajanji še nismo prišli tako daleč, da bi temu lahko rekli konec in stavko preklicali. Ocenjujejo pa, da bi se to lahko zgodilo v teh dneh. Če se bo. Upamo na
V ponedeljek so knapi v vsaki izmeni dve uri opozorilno stavkali.
Ferdinand Žerak:»Upamo na najboljše. Tudi ni naš cilj, da
stavkamo.«
To se bo verjetno postopno tudi dogajalo. Vedeti pa morate, da smo se od leta 1990 naprej že prestrukturirali, iz 5.400 zaposlenih smo v celotni Skupini PV prišli na 2.700 zaposlenih. Kaj bo treba še storiti, pa je stvar uprave Pre-
pravi Žerak.
Se kakšne rešitve že nakazujejo, kakšen je bil občutek po tem, ko je v ponedeljek z dveurno opozorilno stavko končala tudi nočna izmena? »Pred tem, v petek, je pogajalska skupina v pogajanjih z upravo
najboljše, saj tudi naš cilj ni, da stavkamo, ampak, da delamo. A
če bo treba, bomo tudi stavkali.«
■
Šaleška dolina živi z rudarstvom
Premogovnik je pomemben zaradi delovnih mest, nadaljnjega razvoja in sanacije okolja
Mira Zakošek
Šaleška dolina je bila vedno zelo povezana z rudarstvom, zato so nad zadnjimi dogodki zaskrbljeni tudi na Mestni občini Velenje.
Premogovnik je pomemben tako zaradi delovnih mest, nadaljnjega razvoja, pa tudi sanacije tistega, kar je zaradi svojega delovanja povzročil v prostoru. »Okolje moramo usposobiti tako da bo zanimivo za domače in tuje vlagatelje, skratka za vse, ki so tu pripravljeni ustvariti nova delovna mesta, s tem pa tudi večjo blaginjo tukajšnjih občanov,« pravi župan Bojan Kontič, ki meni, da je Premogovnik v prestrukturiranju v zadnjih letih veliko postoril.
Nekoč so kopali 5 milijonov ton lignita in imeli 5.000 zaposlenih, zdaj ga kopljejo okoli 4 milijone in imajo 1.300 zaposlenih in še približno toliko v odvisnih družbah. Prepričan je, da bi bilo treba s tem prestrukturiranjem, ki je dobro zastavljeno, nadaljevati, a se je pri dogovarjanju zalomilo, kar je privedlo tudi do napovedi stavke. Kontiču se ne zdi prav, da se v trenutno razreševanja nastalega položaja meša cena 2,25 evra, ki je dogovorjena za obdobje po letu 2015 za blok šest. Trenutno bi se morali dogovarjati predvsem o trenutni ceni, predvsem pa bi moral HSE ali pa Termoelektrarna Šoštanj, če je tako določeno s
pogodbo, odkupiti nakopane količine premoga, ki ležijo na deponiji, in s tem razrešiti trenutne likvidnostne težave Premogovnika Velenje. »To bi HSE, ki izkazuje dobiček, vsekakor lahko naredil,« dodaja Kontič, ki se mu nikakor ne zdi prav, da ni znotraj skupine HSE enotno dogovorjeno tudi nagrajevanje delavcev in izplačila drugih prejemkov, kot so božičnice. Zagotovo bi te pripadle tudi rudarjem, če so jih dobili na HSE in v bližnji TEŠ. Vodstvo Mestne občine Velenje zato upa, da bo prevlagal razum (morda je že, saj so se po zaključku redakcije časopisa še sestajali) in bo delo tako na Premogovniku kot v ostalih odvisnih družbah Holdinga Slovenske elektrarne spet normalno teklo.
■
mm	m	v*	■ •	• •
Knapi ponoči prekinili pogajanja
Velenje, 4. februarja - Stavkovni odbor Premogovnika Velenje se je v torek zvečer sestal s poslovodstvi Premogovnika in Holdinga slovenske elektrarne. Pogajanja pa so prekinili. Predsednik podjetniškega sindikata Ferdinand Žerak je ocenil, da se najbolj zatika pri zagotavljanju likvidnostnih razmer rudnika. Te so težke, saj naj bi imela skupina Premogovnik Velenje po besedah generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka 83 milijonov evrov kreditov, od tega
je dolžna 16 milijonov evrov HSE.
Žerak je ocenil tudi, da med večurnimi pogajanji niso zbližali stališč glede izplačil, ki jih zahtevajo velenjski knapi. Vseeno pa ocenjuje, da gredo pogajanja, nadaljevali jih bodo danes ali jutri, v pravo smer.
Za včeraj (po zaključku redakcije časopisa) je bila napovedana tudi seja Nadzornega sveta Premogovnika Velenje.
■ mz
Prestrukturiranje na Premogovniku
Pred sklenitvijo 5,2 milijona vredne pogodbe s turškim rudnikom
Premogovnik Velenje je v zadnjih letih šel skozi fazo prestrukturiranja, med katero je ob zmanjšanju števila zaposlenih v proizvodnem procesu intenzivno iskal prihodke izven osnovne dejavnosti in ustvarjal nove programe. Ob uspešnem prodoru v mednarodni prostor (smo pred sklenitvijo nove, 5,2 milijona vredne pogodbe s turškim rudnikom) je omogočil tudi odpiranje novih delovnih mest v Šaleški dolini, kot je na primer Center starejših Zimzelen - to je projekt, ki ga je zgradila hčerinska družba PV Invest.
Vsa leta Premogovnik Velenje sanira okolje, ki je bilo poškodovano zaradi rudarjenja v preteklih desetletjih in je to vedno počel iz lastne stroškovne cene premoga, medtem ko se vsa ostala slovenska energetska infrastruktura gradi iz državnih skladov.
Moram reči, da sindikalne zahteve po uravnoteženju plač znotraj skupine Holding Slovenske elektrarne popolnoma razumem. Dolga leta so bili rudarji znotraj energetike neupravičeno v slabšem položaju, kar se tiče plač in
dodatnih prejemkov. V obdobju med 2007-2012 nam je uspelo ta položaj izenačiti in so bili rudarji z drugimi poklici v slovenski energetiki primerljivo nagrajeni. Na žalost pa so se ta razmerja konec leta 2013 ponovno spremenila v škodo plač v Premogovniku Velenje, čeprav rudarji prav tako
kot ostali prispevajo k skupnemu uspešnemu poslovnemu rezultatu skupine HSE, finančne zmožnosti podjetij v skupini pa so različne.
Glede poslovnih odnosov s Hol-dingom Slovenske elektrarne je Premogovnik Velenje v podrejeni vlogi. Določanje cene odkupljene električne energije in premoga je
v celoti v rokah HSE. V tripartitni letni pogodbi med HSE-TEŠ-PV se tveganja slabših razmer na trgu električne energije in neprodanih količin premoga prenašajo na Premogovnik. Problem Premogovnika Velenje pa je, da še niti na začetku marca nimamo jasnih usmeritev, kolikšna proizvodnja
premoga bo letos potrebna tako za Termoelektrarno Šoštanj kakor za Termoelektrarno Trbovlje, zato tudi še ni bilo možno pripraviti ustreznega poslovnega načrta.
■ dr. Milan Medved, predsednik Uprave Premogovnika Velenje
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 17
6. marca 2014
INTERVJU
Nižje cene elektrike zahtevajo optimizacije na vseh področjih
5
Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne Blažem Košorokom
Mira Zakošek
Nesoglasja znotraj Holdinga Slovenske elektrarne so z napovedano stavko velenjskih rudarjev dosegla vrelišče. Mnogo neznank pa je še vedno tudi pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Določene dileme, povezane s poslovanjem v obeh sistemih, smo skušali osvetliti v pogovoru z generalnim direktorjem HSE Blažem Košorokom. Z njim sem se pogovarjala v ponedeljek, ko je na Premogovniku Velenje potekala opozorilna stavka. Na Premogovniku knapi danes opozorilno stavkajo. Knape jemljemo v Šaleški dolini vedno resno, kaj pa vi?
»Tudi mi jih jemljemo zelo resno. Zato smo se tudi takoj odzvali na napovedno preoblikovanje izvršnega odbora sindikata v stavkovni odbor. Zavedamo se, da bi lahko vsaka eskalacija pomenila resno zadevo, ki bi jo bilo težko vrniti v normalne okvire.« Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta vaši hčerinski družbi. Iz velenjskega zornega kota pa je videti, da HSE z njimi večkrat ravna kot mačeha, ne kot mati?
»S tem se nikakor ne morem strinjati. Je pa res, da gledamo HSE kot skupino, katere sestavni del sta tudi ta dva kolektiva. Ne vem, kje vidite mačehovski odnos, v tem, da ne izpolnjujejo naših zahtev, da jim ne moremo ustreči pri njihovih nerealnih željah?
Če pogledava lansko leto, ko je bila v začetku leta izjemno dobra
Rudnik ni več to, kar je bil pred desetimi leti, in to tudi nikoli več ne bo.
hidrologija, sta PV in TEŠ delala manj. Zato se je že poleti znašel PV v likvidnostnih težavah, ki smo jih (v HSE) pomagali razrešiti z desetmilijonskim kreditom. Ob koncu leta je bilo podobno, zagotovili smo 6 milijonov kredita in tako preprečili, da bi SKB unovčila kredite. Podobno je tudi s TEŠ. Kdo mislite, da je plačal zadnje obroke Alstomu? HSE! Zato je zame zelo žaljivo govoriti o nekem mačehovskem odnosu. Zaskrbljen in žalosten sem ob takih očitkih, ki se pojavljajo v javnosti.« Pa vendar Premogovniku niste plačali vsega premoga, ki je na deponiji. Čigav je pravzaprav? »Dokler ga TEŠ ne odkupi, od Premogovnika. Mi kupujemo elektriko od TEŠ. To določa naša tripar-titna pogodba. Če bi se HSE odločil in odkupil te zaloge in tako reševal likvidnost PV, nam tega revizorji nikakor ne bi dovolili, saj tudi ne bi mogli upravičevati, kako bi potem ta premog prodajali nazaj TEŠ. Likvidnost pa pomagamo reševati poleg prej omenjenih kreditov tudi s predplačili (fakture poravnamo prej, preden zapadejo).
Stavkovne zahteve velenjskih rudarjev dobro poznate, z njimi so vas tudi neposredno seznanili, mar stavke res ni bilo mogoče preprečiti?
»Stavko sicer priznavam kot legitimno obliko izražanja nezadovoljstva, a sem se ves december trudil, da bi težave razrešili. Toda
bila sprejeta. Je pa tudi res, da v podjetniških pogodbah ni osnov za takšna izplačila, če podjetje posluje z izgubo.« Kako pa pravzaprav vi ocenjujete njihovo delo?
»Imam zelo spoštljiv odnos do njihovega dela. Cenim njihovo strokovnost, njihovo metodo odkopa-
stavkovne zahteve so uperjene proti vodstvu. Kaj ima večinski delničar pri tem? Pa kažejo s prstom na nas!
Kljub vsemu sem v nenehnih stikih s stavkovnim odborom. Treba pa bo marsikaj spremeniti. Rudnik ni več to, kar je bil pred desetimi leti, in to tudi nikoli več ne bo.« Boste šli med rudarje? »Že prejšnji torek sem se sestal z njihovimi predstavniki, ponovno ta torek, pa tudi naslednje dni, če bo treba. Pojasnil sem jim, da so vsi v skupini dobili regres, a v višini, ki jo je predpisal »naš lastnik«. Vsi pa niso dobili božičnice, vsi tudi nimajo podjetniških kolektivnih pogodb. To se mi zdi slabo. Spomnite se, da sem želel to poenotiti, pa mi ni uspelo.«
Proizvodni rezultati kažejo, da so knapi tudi v lanskem letu dobro delali, pa vendar niso dobili tistega, kar jim s kolektivno pogodbo pripada? Kakšni so vaši argumenti, da to ni bilo narejeno? »To je vprašanje za upravo. Ta sicer krivdo zvrača na nas. Vendar pa gre za delniško družbo, ki mora imeti svoj poslovni načrt, skrbeti mora za razvoj, likvidnost ... Mi smo dolgo iskali rešitev, kako bi pomagali vodstvu PV, da bi tudi oni izplačali 13. plačo. Od vseh direktorjev odvisnih družb sem celo zahteval, da izplačila zamrznejo, dokler ne uredim težav s PV. Žal nobena od ponujenih rešitev ni
»Res je. To pa predvsem zato, ker je bil v izdelavi šesti noveliran investicijski program bloka 6 in vanj nismo želeli postavljati ničesar mimo zavez, želeli pa smo tudi prekiniti politiko izvršenih dejstev. V tem času pa je tudi nadzorni svet PV opozoril upravo, da brez resnih strukturnih sprememb do leta 2015 njihove zaveze ne bodo uresničene.«
Pa vendar so cene premoga na svetovnem trgu narasle, menda so celo 70 odstotkov višje od velenjskega. Vaš komentar?
»Kotel šestega bloka je izrecno prilagojen velenjskemu lignitu, ob tej naložbi pa ves čas govorimo o energetski in socialni komponenti (dvema subjektoma omogočamo delo do leta 2054), kar med drugim pomeni, da bo imelo okoli 1.000 rudarjev delo vse do takrat. Takšno varnost pa je seveda možno jamčiti ob tej zagotovljeni ceni. Kotel tako ni predviden za kurjenje drugih premogov, katerih cena je lahko tudi nižja, odvisna pač od ponudbe in povpraševanja. Velenjskega premoga, ki je naša energetska strateška rezerva, drugje kot v Šoštanju in Trbovljah ni mogoče kuriti!« Z vsemi poslovnimi potezami sedanjega vodstva Premogovnika niste zadovoljni, med drugim zahtevate od njega dezinvestiranje. Niso časi za to zdaj, ko je vse podcenjeno,
neprimerni?
»Ko se dogajajo tako težke likvidnostne težave, je dezinvestiranje potrebno izpeljati, to nalogo je vodstvo že imelo, a se tega loteva mnogo prepočasi.« Zahtevate tudi vzpostavitev normalnega poslovanja. Ga je ob ceni, ki jim jo priznavate, sploh mogoče doseči?
»Je! A potrebna bo racionalizacija in optimizacija, še posebej v spremljevalnem programu.«
Kako pa je z naložbo v Šoštanju, gradnja gre že res dobesedno h koncu. Kdaj računate, da bo potrjena finančna konstrukcija. »Finančna konstrukcija je problem in rdeča nit tega projekta. Nikoli ni bila zaprta. Trenutno to
Kotel šestega bloka je izrecno prilagojen velenjskemu lignitu
rešujemo z dokapitalizacijo družbe TEŠ (doslej v višini 250 milijonov evrov), temu pa nasprotuje ministrstvo za finance, zato skušamo najti drugačne rešitve. Upam, da se bomo dogovorili v dveh, treh mesecih, in potem vsi skupaj lažje zadihali.«
Kljub vsem težavam, s katerimi se ubadajo v obeh energetskih kolek-
tivih Šaleške doline, je HSE trdna gospodarska družba, ki posluje z dobičkom. Mar ta dva kolektiva za to nimata zaslug? »Imata veliko zaslug. Na začetku verige je Premogovnik Velenje, kjer energent nakopljejo, in seveda TEŠ, kjer ta energent koristno uporabijo. A zavedati se je treba, da je cena elektrike na svetovnem trgu padla in temu se je treba prilagoditi. Trenutna lastna cena je previsoka. Dokler je bila razlika med lastno in tržno ceno dovolj visoka, smo lahko vsi skupaj lagodno živeli, zdaj pa je tega konec.«
Kako vi kot generalni direktor HSE vidite prihodnost Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj?
»Ena od možnosti je združitev. A očitno vsem to ni po godu. Vsekakor bo treba najti ustrezno rešitev in se organizirati tako, da bodo to stroški prenesli. Vem, da to ni enostavno, saj pomeni velika odrekanja, pa tudi kakšno delovno mesto manj, a zagotavlja nadaljnji razvoj in obstoj. To, kar trenutno ustvarjamo, je premalo za nadaljnji razvoj in za vračilo tistega, kar smo že pojedli.
Vsekakor pa imata obe podjetji prostor v slovenski energetiki, zagotavljata tretjino potrebne energije.«
■
Generalni direktor HSE Blaž Košorok:»Ne drsimo v prepad, smo pa tik pred tem, da bomo zelo zdrsnili.«
vanja, ki sodi v sam svetovni vrh, in sem prepričan, da bodo to znanje tudi v prihodnje uspešno tržili.«
Vodstvo Premogovnika pravi, da še vedno nima potrjenih količin premoga za letos. Kako je to sploh mogoče, saj je že marec?
»Te trditve so zavajajoče. Imamo sklenjene dolgoročne pogodbe in na njihovi osnovi sprejemamo letne, v njih so tudi navedene količine - na primer do 41.440 TJ), ampak vodstvo PV gleda potem maksimalne količine. Trdim, da je HSE izpolnil vse pogodbene obveznosti. Številke stojijo, če pa nekdo nakoplje več premoga, kot je dogovorjeno, ne vem, zakaj misli, da ga druga stran mora vzeti?!«
Največja težava je seveda cena premoga. Že leta velja, da premoga za manj kot 2,8 evra ni mogoče rentabilno kopati, takšno ceno zahteva tudi sedanje vodstvo premogovnika.
»Pogodbe so bile podpisane pred mojim prihodom, že od leta 2006, ko je bil izdelan prvi investicijski program za blok 6, je bilo zagotovljeno, da bo cena premoga od leta 2015 naprej znašala 2,25 evra za GJ. Jaz pri tem nisem imel prav nič in šele oktobra lani sem izvedel, da to ni izvedljivo.« Kolikor vem, ste potrebovali 4 mesece, od oktobra do zdaj, da ste ceno, ki je zdaj tudi za TEŠ sprejemljiva, uskladili?
Skupina
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
Dan odprtih vrat TEŠ
vsak prvi četrtek k*. v mesecu
f.
■
t,-,?®''
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 6
6
DOMA IN PO TUJEM
6. marca 2014
žabje*
perspektiv«
Sreda, 26. februar
Poslanci so sprejeli novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki v kategorijo slednjih uvršča tudi žled.
Predsednik republike Borut Pahor je nagovoril državni svet.
Ustavno sodišče je v javni obravnavi prisluhnilo argumentom za napremičninski zakon in proti njemu.
Slišati je bilo, da je konzorcij prodajalcev Mercatoija podpisal novo pogodbo o prodaji 53-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. A ta naj bi za delnico namesto 120
V Turčiji se protesti zaradi predsednikovih odločitev kar vrstijo.
Na Trgu neodvisnosti v Kijevu so se predstavili kandidati za ministre nove ukrajinske vlade narodne enotnosti pod vodstvom Jacenjuka.
Hrvaško tožilstvo je za nekdanjega premierja Iva Sanaderja v primeru Fimi-media zahtevalo najvišjo možno zaporno kazen in plačilo 3,1 milijona evrov.
Potem ko je tamkajšnji predsednik podpisal zakon, ki povečuje vladni nadzor nad pravosodjem, je ulice turških mest preplavilo na tisoče protestnikov.
Po vsem svetu je odmevala odločitev Ugande - v državi so namreč sprejeli sporni zakon, po katerem lahko homoseksualcem grozi tudi dosmrtni zapor.
Četrtek, 27. februar
Minilo je leto dni, odkar je na položaju premi-erke Alenka Bratušek. Ob tem so jo obkrožili mediji, premierka pa je dejala, da so se razmere v državi v tem obdobju izboljšale.
Vlada je določila najvišjo dovoljeno ceno za energetske izkaznice.
Še več pozornosti je pritegnila vladna odločitev, da popravi zakon o davku na nepremičnine: nov predlog narekuje, naj se (ne)rezidenčna stanovanja obdavči z enotno stopnjo 0,15 odstotka.
Predsedniki parlamentarnih strank in vodje
Namesto 120 za delnico 86 evrov?
odštel le 86 evrov.
Čez maroško mejo se je v Španijo prebilo več kot 200 prebežnikov. Med prečkanjem so v policiste metali kamenje, palice in steklenice, pri čemer so enega policista tudi lažje poškodovali.
Sodišče v Moskvi je za vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega odredilo dvomesečni hišni pripor zaradi kršitve pogojne kazni. Prepovedali so mu uporabo medmrežja in pogovore z mediji.
Venezuelska policija je s solzivcem razgnala študentske protestnike, ki so v prestolnici Caracas zahtevali izpustitev med protesti zaprtih kolegov. Protesti so se dan za tem nadaljevali, pri čemer so oblasti več ljudi prijele - med njimi tudi tuje novinarje.
Iz Rusije se je oglasil Viktor Janukovič. Poudaril je, da je zakonito izvoljeni predsednik, ki se bo boril proti nasilju v državi. Nova ukrajinska oblast je medtem sporočila, da mu želi soditi za smrt 100 protestnikov.
Kurenti so se na pustno nedeljo najbolj
razživeli.
in Brusljem.
Ukrajina je po razglasitvi splošne mobilizacije sporočila, da se je pripravljena sama braniti proti Rusiji, a bo prosila za tujo pomoč v primeru razširitve ruskih vojaških aktivnosti.
V	Mehiki so prijeli najbolj iskanega človeka med tihotapci mamil.
Ponedeljek, 3. marec
V	državnem zboru je premierka odgovarjala na vprašanja poslancev. Največ govora je bilo o davku na nepremičnine, pri čemer se je Bratuškova opravičila vsem, ki so se spopadali z nevšečnostmi zaradi urejanja podatkov, in poudarila, da
Sobota, 1. marec
Iz Evrope so prišli podatki o razmerah v Sloveniji: število brezposelnih se zvišuje, je pa bila recesija manj ostra, kot so jo napovedovali. Poleg Cipra bo naša država edina v tem letu v recesiji.
Na Zavodu za zaposlovanje so razmišljali, da bi prek vključitve v javna dela lahko pomagalo odpravljati posledice ujme v gozdovih in na infrastrukturi več kot 1800 brezposelnih.
Izvedeli smo, da je Nova Ljubljanska banka lani ustvarila nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov čiste izgube, kar je več kot petkratnik izgube iz leta 2012.
Svet je z zaskrbljenostjo spremljal odločitev ruskega parlamenta, ki je ugodil prošnji predsednika Vladimirja Putina za napotitev ruske
I
Vlada je predlagala spremembe zakona o obdavčitvi nepremičnin.
poslanskih skupin so se s premierko Alenko Bratušek dogovorili, da bodo v 14 dneh preučili pripombe na predlog zakona o fiskalnem pravilu.
Višje sodišče je zavrnila pritožbo nekdanjega mariborskega župana in tako odločilo, da mora Franc Kangler za sedem mesecev v zapor.
Začela se je glavna obravnava v sojenju nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu, in sicer z očitki tožilstva, da je nezakonito financiral zasebni projekt menedžerskega prevzema.
Na obisku v Britaniji je bila nemška kanclerka, ki je dejala, da EU potrebuje spremembe, »..., a takšnih, ki bi ustregle vsem željam Britancev, ne morem obljubiti« je dejala. Britance je pozvala, naj ostanejo v EU.
Petek, 28. februar
Pred nogometno tekmo Evropske lige v Sevilli so španski navijači napadli slovenskega novinarja, ki je bil z razbito arkado prepeljan v bolnišnico, nekaj ur za tem pa napoten v domovino.
Podatki Statističnega urada Slovenije so razkrili, da je recesija v Sloveniji uradno prekinjena: slovenski BDP se je realno zmanjšal za 1,1 odstotka.
V NLB vstopa nova strategija poslovanja.
odločb o davku na nepremičnine ne bo, dokler podatki ne bodo kar najbolj urejeni.
Izvedeli smo, da bo NLB z aprilom zaprla 22 poslovalnic v Sloveniji in ukinila okrog 100 bankomatov, saj so odgovorni ugotovili, da so se navade strank v zadnjih letih močno spremenile.
Oči sveta so bile uperjene na Krim. Rusko obrambno ministrstvo in črnomorsko ladjevje sta zanikala, da bi pozvala ukrajinske sile na Krimskem polotoku k predaji in jim v nasprotnem primeru zagrozila z napadom.
O dogajanju so se pogovarjali tudi zunanji ministri EU. Sklenili so, da bo EU razmislila o sankcijah proti Rusiji, če ta ne bo hitro in konkretno ukrepala za umiritev razmer v Ukrajini.
Torek, 4. marec
Ruski parlament je potrdil napotitev vojske v
Ukrajino.
vojske v Ukrajino.
V Makedoniji se vladajoči konservativni stranki premierja Gruevskega s koalicijsko albansko stranko ni uspelo dogovoriti o skupnem predsedniškem kandidatu, zaradi česar naj bi se državi obetale predčasne parlamentarne volitve.
Na Kitajskem je skupina napadalcev z noži do smrti zabodla 29 ljudi in jih 162 ranila. Tamkajšnja državna televizija je sporočila, da gre za »nasilen terorističen napad«.
Kresalo se je med Japonsko in Južno Korejo, in sicer zaradi izjave o uporabi spolnih suženj med drugo svetovno vojno.
Nedelja, 2. marec
Bil je vrhunec 54. Kurentovanja, ki je na Ptuj zvabil med 40 in 50 tisoč obiskovalcev, ki so spremljali pustno povorko z okoli 3500 pustnimi liki iz 13 držav. Ogledala si jo je tudi premierka Bratuškova.
Karl Erjavec je pogumno sklenil, da bo na zasedanju zunanjih ministrov EU ob krizi v Ukrajini predlagal, da Slovenija zaradi dobrih odnosov z Rusijo prevzame vlogo posrednika med Moskvo
Poslanci so obravnavali predlog sprememb zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki naj bi omogočal javno objavo vseh pogodb, pa tudi plač članov uprav podjetij v delni državni lasti. Koalicija se je uskladila glede izenačenja obdavčitve rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičnin in zakona o SDH, ne pa tudi glede razkritja slabih posojil, ki niso na slabi banki.
Pred novinarje je stopil Vladimir Putin. Medtem ko je govoril, sta dve ruski bojni ladji prečkali ožino Bospor v Turčiji in se namenili proti Črnemu morju, v smeri Ukrajine. »Uporaba sile
Danes ni drugače
Jure Trampuš
»Velikipotresi, lakote in kuge, grozote in znamenja iz neba,« so pred stoletji grozili razni preroki. »Bolezen davi zemljane po božjih zapovedih ali iz lastnega nagiba,«so svarili bogaboječe. »Izumrle bodo cele vasi, še v mestih bo malokdo preživel,« so bile zapisane strašne napovedi. Tudi pesniki so iskali izbrane besede, da bi opisali nesrečo recimo kugo: »telo ko kost, suho zavijaš v rjuho; mrtvaški iz ust diš ti puh, pod čelom prekrita, dva ogla gorita ... živ človek si ali duh?« Nekoč ljudje niso poznali medicine, niso vedeli, da zemlja kroži okoli sonca in meče svojo senco, niso vedeli, kako nastajajo potresi, plime in oseke, zakaj je včasih suša, drugič pridrvijo strašne poplave. Niso vedeli, kako nastane toča, zakaj veter prinese kobilice in zakaj kdaj iz neba padajo celo žabe.
In ker niso poznali odgovorov, so se radi sklicevali na nadnaravne sile, na božjo voljo ali na Antikrista, kriva je bila konstelacija planetov, krivi so bili demoni, tujci, mačke in psi, strupeni plini, čarovnice in velikokrat, zelo priročno, tudi Židi. Včasih, ko je bila nesreča še posebej huda, so jo razumeli kot nekaj dobrega, kot eshatološki znak, kot napoved, da prihaja poslednja sodba. Katastrofe so bile v imaginaciji srednjeveškega človeka, vsega sključenega odpridiganja vaških duhovnikov, velikokrat le del božjega načrta. Le napoved bridke, a pravične kazni, razodetje in odrešenje.
Naivno sem misli, da je bilo tako nekoč, da so samo nekoč, v dobi neznanja in temnega srednjega veka ljudje verjeli v zgodbe in pripovedke o nečem, česar ni. A ko se je pred tedni na Slovenijo zgrnila naravna nesreča, pravzaprav ne nesreča, pač pa čisto običajen in relativno pogost naraven pojav, poimenovan žled, so iz temnih strani interneta in njegovih forumov začele poganjati teorije zarote. Saj veste: Slovenijo je napadel Nato in nad deželo spušča strupene snovi, za žled so krivi izpusti letal, ki visoko nad nami trosijo kemikalije, poleg sledi na nebu naj bi bilo dokaz tudi malce rumenkasti sneg in dež. Še več, razširili so se posnetki taljenja snega, kije počrnel. Magija? Amerika?Rusija? Vesoljci?
Nič od tega. Sneg, ki se ga staplja z vžigalnikom, počrni zaradi saj, ki so posledice izgorevanja plina. Črte na nebu so posledice izgorevanja kerozina in od različnih pogojev je odvisno, koliko časa bodo obstojni ledeni kristalčki, kijih vidimo na nebu. Žled nastane, ko se podhlajena dežna kapljica sreča z vejo ali žico in v hipu primrzne. Rumenkaste padavine pa so pravzaprav mikroskopski prašni delci, ki jih včasih prinese iz afriške puščave. Vse te stvari je pojasnila agencija za okolje, a gostilniških fizikov, kemikov in geopolitičnih analitikov pojasnila niso prepričala. Lažje je verjeti v zarote in konec sveta, kot pa v hladna, neosebna, analitična dejstva. Kar ni nič neobičajnega. Ko sta se letali leta 2001 zaleteli v nebotičnika, so se prav tako razširile besede strica Nostradamusa, ki naj bi daleč nazaj napovedal teroristični napad na Manhattnu. Lepo je bilo verjeti besedam mrtvega učenjaka tudi tedaj, ko so se te napovedi izkazale za ponaredek .
Danes ni drugače, tisti, ki pridigajo o vojaškem kemičnem letalskem napadu Nata nad Slovenijo, so podobni ljudem iz srednjega veka, ki so v času kuge in drugih epidemij svarili pred božjo kaznijo. A z eno razliko, tedaj ljudje niso vedeli, da kugo povzročajo bakterije, danes pa ni težko ugotoviti, kaj je res in kaj ne. Ampak, saj veste, kako je to, če se teorija zarote ne izkaže za pravilno, če je spodbita s prepričljivimi argumenti, je to le dokaz, kako resnična je.
Putin je novinarjem predstavil svoj pogled na razmere v Ukrajini.
na polotoku Krim je v tem trenutku nepotrebna, a Rusija si pridržuje pravico, da jo uporabi kot zadnjo možnost,« je ob tem dejal Putin in pojasnil, da bi Moskva lahko posredovala, če bo opazila »kaos in stanje brez spoštovanja zakonov« v rusko govorečem vzhodnem delu države.
Zimske
v *
pocitnice so mimo!
Popoldanski center Mladinskega centra Velenje - Inkubus je pomagal tokratne zimske počitnice narediti pestre, aktivne in nepozabne za kar nekaj otrok in mladostnikov, ki so se udeležili našega počitniškega programa. Začeli smo že v petek, 21. februarja, ko smo gostili prijatelje iz Ljubljane. Po medsebojnem spoznavanju, prijetnem druženju in slastni pici smo se odpravili na mestno drsališče, kjer nas je na ledu gostilo Hokejsko društvo Velenje. Nadaljevali smo v ponedeljek in vse do srede, ko smo se vsakodnevno zabavali ob druženju, ustvarjal-
nih delavnicah, skupnih kosilih, športnih aktivnostih, bobnarskih delavnicah, domači kinoteki ... Vsakodnevno pa smo za vse ljubitelje športa organizirali tudi različne turnirje (X-BOX, namizni tenis ...).
Za veličastni zaključek tokratnih zimskih počitnic, pa smo se v četrtek, 27. februarja odpravili še na nepozaben izlet na Ptuj, kjer smo si ogledali Ptujski grad in spoznali čisto prave kurente. Vsi smo dobili veliko novih prijateljev in preživeli tokratne počitnice resnično nepozabno.
■ MC Velenje

Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 7
6. marca 2014
MiCftfl
GOSPODARSTVO
7
Gospodarske novice
Presečnik ni več direktor ZKZ Mozirje
Mozirje - Po neuradnih informacijah Andrej Presečnik ni več direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge ZKZ Mozirje. S tega mesta naj bi ga odpoklical upravni odbor zadruge v začetku tedna. Začasno, do imenovanja novega direktorja, naj bi zadrugo kot vršilec dolžnosti vodil prejšnji predsednik zadružnega upravnega odbora Stanko Zagožen. Opravljal naj bi samo tekoče posle. Andreja Presečnika naj bi »odnesli« slabi poslovni rezultati. Do sprememb naj bi prišlo tudi pri ostalih vodstvenih delavcih zadruge.	■ tp
Gorenjeva olimpijska kuhinja
V času zimskih olimpijskih iger v Sočiju je Gorenje s prenosno indukcijsko kuhalno ploščo poskrbelo, da je ekipa team aMAZE lahko pripravljala tople, okusne in domače kulinarične užitke kar v svoji rezidenci v olimpijski vasi. Na sliki Petra Majdič med pripravo obrokov.	■
Mlekarna Celeia z nepasirano skuto
Ker so želeli zadostiti različnim pričakovanjem in okusom potrošnikov, so se v Mlekarni Celeia odločili, da številnim svojim proizvodom dodajo tudi pasirano skuto, ki je gladka in kremasta, medtem ko so nepasirane zrnate strukture. Pasirana posneta skuta Linia vsebuje samo 10 % mlečne maščobe v suhi snovi, zato jo je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije uvrstilo v skupino izdelkov z nizko vsebnostjo maščob.	■
Pralni stoj Gorenja dober nakup
Pralni stroj Gorenje W8665K je na mednarodnem neodvisnem primerjalnem potrošniškem testiranju dosegel oceno 3,5 in je tako uvrščen med izdelke, ki jih Zveza potrošnikov Slovenije priporoča kot dober nakup.
Pralni stroj Gorenje W8665K s polnitvijo 8 kg perila in 1600 obrati centrifuge je opremljen tudi z inova-tivnim PowerDrive motorjem. Sodi v energijski razred A+++ - 20 %, kar pomeni 50 odstotkov nižjo porabo električne energije v primerjavi z energijskim razredom A.
Inovativno oblikovan OptiDrum
Senzorsko samodejno zaznavanje teže perila TotalWeight in ostali senzorji konstantno spremljajo proces pranja. Na osnovi zbranih podatkov inteligentna tehnologija SensorIQ samodejno prilagaja proces pranja glede na izbrani program, vrsto in težo perila. Tako je zagotovljen optimalen rezultat pranja ob znatnih prihrankih energije, vode in časa.
Stroj nudi 23 različnih programov ali poenostavljeno izbiro. Programi so optimizirani tako, da vselej zagotavljajo odličen pralni rezultat in popolnoma negovano perilo.
Gorenjev pralni stroj, ki ga Zveza potrošnikov priporoča kot
dober nakup.
boben iz nerjavnega jekla je popolnoma prilagojen učinkovitemu gibanju perila med procesom pranja. Perforacija bobna je oblikovana tako, da zagotavlja manjšo porabo vode in električne energije.
Vrhunsko kakovost in daljšo življenjsko dobo zagotavlja tudi grelec, ki je prevlečen z zaščitno plastjo niklja, na kateri se zaradi izjemne gladkosti nabira občutno manj vodnega kamna.	■
Delajo, da lahko študirajo
In tako naj bi ostalo tudi po spremembi zakona o študentskem delu - To naj bi prineslo tudi priznane izkušnje, ki bodo mladim pomagale pri vključitvi na trg dela
Velenje, 1. marca - Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so se odločili, da po Sloveniji pripravijo 7 okroglih miz z naslovom »Delam, da lahko študiram«. Peta je minulo soboto popoldne potekala v velenjskem Mladinskem centru. Na njej so sicer pričakovali tudi predstavnike ministrstva za delo in sindikatov, a niso prišli. Zato je spremembe, ki se obetajo pri študentskem in dijaškem delu, v parlamentarno proceduro pa naj bi šle konec marca, velenjskim študentom predstavil Mitja Urbanc, ki je tudi po prenehanju funkcije predsednika ŠOS še aktiven v njej.
»Na ŠOS smo se odločili, da na okroglih mizah ne le predstavimo predlog zakona o študentskem delu, ampak tudi prisluhnemo pripombam nanj. Dobili smo jih kar nekaj, skupaj pa jih bomo vnesli v predlog zakona,« nam je povedal Urbanc in poudaril, da novi zakon, katerega predlog so pripravili na ŠOS lani v drugi polovici leta, sle-
di načelu »Vsako delo šteje«. »To pomeni, da naj bi se tudi od študentskega in dijaškega občasnega dela plačevali prispevki, njim pa bi tekla
študentskega dela, kar se bo upoštevalo pri prehajanju mladih na trg dela.« Mladi so tudi v Velenju imeli
in dijake. Biti bi morala višja, menijo. V javni razpravi je trenutno tudi zakon o visokem šolstvu, ki naj bi uredil status študenta. Mladi pa si
Tudi velenjske študente je zanimalo, kaj naj bi prinesel nov zakon o študentskem delu. Mlade je kriza že tako močno prizadela, zato si želijo, da bi lahko med študijem vsaj nekaj
zaslužili z občasnim delom.
pokojninska doba. Delno bo breme tega plačila z ramen delodajalcev prevzel tudi študent, zato upamo, da ponudba tovrstnih del ne bo manjša. Minimalna urna postavka naj bi bila 3,8 evra neto. Beležile se bodo izkušnje in kompetence iz
nekaj pripomb; skeptični so glede vzpostavitve enotne evidence študentskega dela, ker naj bi prinašale precej administrativnih ovir. Želijo si, da bi ukinili omejitev, da mora imeti podjetje vsaj 6 zaposlenih, da bo sploh lahko najemalo študente
želijo, da bi bili vsi zakoni, povezani s študenti, bolj povezani tudi med sabo. Zakon o študentskem delu naj bi bil sprejet v prvi polovici leta 2014, veljati pa naj bi začel 1. januarja 2015.
■ bš
Ko konjiček postane poslovna priložnost
Ribogojnici Špegelj iz Malih Braslovč dve srebrni priznanji na tekmovanju v Celovcu
Tatjana Podgoršek
V	okviru strokovnega dela kmetijskega sejma Alpe-Jadran v Celovcu so izvedli ocenjevanje ribjih izdelkov. Na zaključni slovesnost prejšnji mesec so podelili medalje ribogojcem z najbolje ocenjenimi izdelki. Med 60 izdelki iz treh držav je prejela srebrni priznanji Ribogojnica Špegelj iz Malih Braslovč. Prejela ju je za dimljeno ribo in namaz iz dimljene ribe.
Tadej Špegelj in Sanja Pihler, ki skupaj s Tadejevo mamo ter očetom vodita ribogojnico, sta povedala, da so se za sodelovanje na tekmovanju odločil bolj za to, da »preverijo« kje so v kakovosti rib in izdelkov. »Dobili smo potrditev, da so ti dobri, kar je za nas nov izziv.«
V	družini so se za ribogojstvo odločili leta 2005 »iz veselja« do rib. Da je lahko konjiček poslovna priložnost, so zaznali z odprtjem trga in s tem večjega zanimanja ljudi za sveže ribe. »V letu 2005 je bila povprečna poraba rib blizu 5, danes je že približno 8 kilogramov
na prebivalca Slovenije,« povesta zadovoljno. Na leto vzredijo do 20 ton ameriških postrvi, od tega jih predelajo približno tono. »Le vzreja rib za konzumno rabo je v današnjih časih odločno premalo. Trg zahteva dodano vrednost in mi smo jo našli v dimljenih ribah in namazu iz teh rib. Dosedanji odziv trga je pokazal, da je bila naša odločitev prava. Povpraševanje po izdelkih narašča, kar predstavlja za nas dodatne zahteve. Ogledali smo si sicer nekaj primerov dobrih praks po Evropi, a se izobražujemo, pridobivamo nova znanja bolj na osnovi lastnih izkušenj.«
Po besedah Tadeja in Sanje dejavnost ribogojstva ni enostavna. Primerjali bi jo lahko z večjo kmetijo, ki zahteva človeka cel dan, včasih tudi ponoči, odvisno od vremenskih razmer. Poleti lahko povzroči težave suša. Takrat naraste temperatura vode in je potrebno paziti na vsebnost kisika v njej, v jeseni odpada listje, pozimi je potrebno razbijati predebelo ledeno skorjo ... »Pomemben je pretok vode, kajti če
Tadej in Sanja pravita, da je priznanje v Celovcu potrdilo prepričanje, da so njihovi izdelki dobri, hkrati pa postavilo pred
družino nove izzive.
plavajo ribe v močnejših pretokih, je njihovo meso čvrstejše in s tem tudi kakovostnejše.« Ribe je potrebno hraniti trikrat na dan, nadaljujeta. Največ dela pa je s sortiranjem rib. Vse namreč ne zrastejo enako veliko in enako hitro.
Če so doslej kupovali tri, štiri centimetre velike mladice in jih vzredili do konzumne teže (približno 300 gramov), bodo poslej polnili svojo
ribogojnico že z ikrami. Ureditev vališča je njihov kratkoročni načrt, prav tako razširitev ribogojnice, dolgoročni cilj pa . »Predvsem je naša naloga ponuditi trgu kakovostne ribe in ribje izdelke. Pri dimlje-nih ribah zagotovo še nismo rekli zadnje besede,« sta sklenila pogovor Tadej in Sanja.
■
Zmanjšajmo kurjenje lesa na prostem
Kurjenje lesa, tudi na prostem, je eden od zelo pomembnih virov onesnaževanja zunanjega oziroma emisij onesnaževal zraka, kot so delci, benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), formaldehid in ogljikov monoksid, ki imajo velik negativen vpliv na zdravje ljudi. Izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci PM10 povzroča številne bolezni in predčasno smrt.
Najpogostejše posledice so med drugim srčno-žilne bolezni, bolezni pljuč, rak in povečano tveganje za umrljivost novorojenčkov. Evropska zakonodaja, zato določa mejne vrednosti PM10 in drugih onesnaževal v zunanjem zraku, države članice pa so dolžne sprejeti ukrepe za uskladitev z mejnimi vrednostmi.
V Sloveniji je zunanji zrak najbolj onesnažen z delci PM10 v
času kurilne sezone. Kurjenje, še posebej v individualnih kuriščih na trdna goriva, je velik vir teh emisij. Največ PM10 povzroča kurjenje v zastarelih kurilnih napravah in nepravilno kurjenje, kamor prištevamo tudi kurjenje mokrih drv.
Zato Ministrstvo za kmetijstvo in okolje opozarja, da je treba les, ki ga bodo pri sanaciji gozdov zaradi žleda pripeljali iz gozdov in bo
namenjen kurjavi, najprej dobro posušiti. Lastnike gozdov pa poziva, naj na prostem ne kurijo vejevja, ki bo nastalo pri obžaganju dreves in tistega, ki je že na tleh, saj se pri kurjenju lesa na prostem, še posebej, če je les moker, sproščajo še znatno večje emisije škodljivih snovi, kot, če bi enako gorivo zgorevalo v za to namenjenih napravah in ob predhodni osušitvi lesa.

Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 8
8
v
OB DNEVU ZENA
6. marca 2014
Ženske in moški v brezposelnosti izenačeni
Ko so usahnila tako imenovana ženska podjetja, so ženskee zelo hitro prepoznale možnosti drugje
Milena Krstič - Planine
Velenje, 4. marca - Med brezposelnimi osebami, prijavljenimi v evidenci Uradov za delo Velenje in Mozirje, sta spola praktično izenačena. Mogoče je v Velenju kakšna ženska med brezposelnimi več in v Mozirju kakšna manj, ampak bistvenih odstopanj ni. Na Uradu za delo Velenje išče delo 1.500 žen-
sk, na Uradu za delo Mozirje 440, pravi direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje Velenje Nataša Detečnik.
Včasih je bilo drugače, prevladovale so ženske. Gre tej izenačenosti danes pripisati to, da so ženske bolj prilagodljive?
»Mogoče. V to prilagodljivost jih je potisnil širši gospodarski položaj. Še pred nekaj leti je bilo v tem pro-
Dan žena v Sloveniji
V Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk že konec 19. stoletja. Že leta 1897 je začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da vsaka ženska svobodno odloča o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja. (Wikipedija)
Tokrat vam predstavljamo nekaj zanimivih žensk iz našega okolja, ki opravljajo različna dela ali so drugače vpete v dogajanje v svojem okolju. Skozi njihov vsakdanjik malce osvetljujemo tudi podobo sodobne ženske, ki je sicer vse manj neenakopravna, a vendar drugačna sopotnica mož, samozavestna, bojevita, razumevajoča ..., a vendar krhka. Zato ji pripada tudi posebno mesto v našem skupnem življenju.
storu kar nekaj podjetij, ki bi jim lahko rekli »ženska«, denimo Tovarna nogavic Polzela, Elkroj, M club, tudi Tovarna usnja Šoštanj, Prevent v Slovenj Gradcu. To so bila podjetja, ki so zaposlovala večinoma ženske. Danes v tem prostoru ne moremo več govoriti, da je kakšno podjetje »žensko« podjetje. Ta situacija je gotovo eden od razlogov, da so ženske začele razmišljati o drugih možnostih.« Tudi o zaposlitvi v poklicih, ki so bili včasih bolj domena moških? »Tudi. Ženske vse bolj prepoznavajo možnosti vključevanja v bolj moške poklice. Na tem področju se lahko pohvalimo z nekaj dobrimi praksami, ko smo posameznicam, brezposelnim ženskam, omogočili izobraževanje in pridobitev vozniških dovoljenj za različne kategorije vozil, tudi za tovornjak. Imamo voznico tovornega vozila, in to v mednarodnem prometu.
Na eni strani vidimo, kako lahko prilagodljivost zmanjšuje ovire, ki nastajajo na trgu dela, na drugi strani pa vidimo tudi izjemno pripravljenost žensk - za katere vemo, da so praviloma bolj zadolžene za dom in družino, da si te ovire same zmanjšujejo, jih odpravljajo.« Se ženske tudi bolj vključujejo v različne oblike, kijih ponujate za to, da bodo bolj gibljive na trgu dela? Mislim na različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja? So ženske tiste, pri katerih tudi dlje traja, da so pripravljene vreči puško v koruzo?
»Definitivno! Naši podatki iz ana-
lize vključenosti brezposelnih oseb v ukrepe APZ kažejo, da smo samo lani vanje vključili 140 žensk. To je zelo veliko. Pogosto se odločajo za usposabljanje na delovnem mestu, kar 120 se jih je odločilo, da bo
socialnega varstva se tudi dogajajo zaposlitve, jih je pa v povezanosti s stanjem, kakršno je, manj kot v prej naštetih.« Katera starostna skupina pa med brezposelnimi ženskami izstopa?
Nataša Detečnik: »Ženske vse bolj prepoznavajo možnosti zaposlitve tudi v nekdaj bolj moških poklicih.«
izpopolnilo svoje delovne izkušnje ali pa jih pridobilo na novo.«
Kje vse pa se zaposlujejo?
»V letu 2013 se je še vedno največ žensk zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, sledi trgovini in zelo visok delež v gostinstvu. V dejavnostih izobraževanja, zdravstvenega in
»Pri prijavljenih na Uradu za delo Velenje prevladuje skupina starih od 25 do 29 let, sledijo ženske, ki so stare nad 50 let. Na Uradu za delo Mozirje je stanje drugačno, največ je žensk, ki so starejše od 50 let, sledijo pa ženske, stare od 25 do 29 let.
Je pa v starostni strukturi nad 50 let delež žensk tako v območni službi Velenje kot na ravni države višji od poprečja. Znotraj te pa je v Velenju četrtina žensk, ki razpolagajo s prvo ali drugo stopnjo strokovne izobrazbe.«
Kako pa to vpliva na zaposljivost žensk in moških? »Ko se pride v evidenco brezposelnih prijavit moški brez izobrazbe, bo hitreje dobil zaposlitev kot ženska. V tem trenutku so precejšnja povpraševanja po delavcih za preprosta dela v gradbeništvu - za zidarje, betonarje, montažerje ... Ženske imajo v tem manj priložnosti.«
Katera izobrazbena struktura pa je najbolj zastopana med brezposelnimi?
»Najmočnejša skupina so tisti, ki imajo srednjo tehniško strokovno in splošno izobrazbo.« Dolgo že delate v zaposlovanju. Srečujete se z brezposelnimi. Prihajajo kdaj do vas ženske, ki bi bile zato, ker so ženske, pri delodajalcih na pogovorih za zaposlitev diskriminirane?
»Morda je bilo to pred leti bolj opaženo, kot je danes. Ženske tega ne dopuščajo in ne dovoljujejo več. Tu in tam pa je še zaznati, da delodajalci ženske sprašujejo o številu načrtovanih nosečnosti. Pri tem pa bi lahko šlo za element diskriminacije. Ampak, kot pravim, v zadnjem času je tega manj kot pred leti.«
■
»Gozd je treba usmerjati na terenu«
Mlada revirna gozdarka Tadeja Vitez Copic pri svojem delu uživa - Po februarski naravni ujmi je delo zelo naporno - Od malega zaljubljena v naravo
Čeprav ima revirna gozdarka Tadeja Vitez Čopič raje listavce, smo jo v njenem rodnem Šoštanju slikali ob smreki.
Šoštanj, 3. marca - Tadeja Vitez Copic je od leta 2008 revirna gozdarka pri Zavodu za gozdove Slovenije, območni enoti Nazarje. Z njo se srečamo v njenem rodnem Šoštanju. V soboto, ko je prosta. Prizna, da je v zadnjih dneh za revirne gozdarje, ki jih je že tako premalo, delo zelo težko. Tudi nevarno. Žledolom je močno prizadel prav naše področje, lastniki pa si želijo, da gozdarji čim prej odmerijo, kaj je treba odstraniti iz njihovih gozdov. »Ne le, da dnevno prehodimo ogromno gozdov, tudi v velikih strminah, delo je še vedno nevarno. Zato se tudi nam dogajajo poškodbe. Temu se poskušam izogibati,« pove Tadeja, ki prizna, da se ji zgodi, da kdaj, sploh če je v gozdu sama, na nekaterih terenih začuti tudi strah. »Prav hecno je, kako ljudje gledajo na strah, povezan z mojim delom. Starejša gospa me je pred leti, ko sem začela delati kot gozdarka, vprašala, kako si upam sama v gozd. Začudeno sem jo vprašala, česa naj bi me bilo strah. »Moških,« je odgovorila. Moški pa me že vprašali, če se bojim medvedov in če sem v gozdu oborožena. To sprašujejo čisto resno.«
Hitro ugotovim, da imam pred sabo poklicu predano, zanimivo sogovornico, ki odkrito pove, kar misli. Kot takšno jo doživljajo tudi v njenem revirju; pristojna je za
Lepo Njivo, Ljubijo, Radegundo in Šmihel.
V naravi je lahko tudi sama
Tadeja izhaja iz učiteljske družine, ki je močno ljubila naravo. »Starša sta bila planinca, zato sem že kot otrok veliko časa preživela v naravi. Bila sem tudi tabornica. Ko sem se po velenjski gimnaziji odločila za študij gozdarstva, doma nisem nikogar presenetila. Mama je verjetno tako mislila, da se bom poročila na kakšno veliko kmetijo, saj ve, kako rada sem v naravi,« pripoveduje. Na fakulteti gozdarke niso več redke, na terenu pa jih je še vedno malo. »Ko sem med študijem delala na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIZ), je moja mentorica takoj začutila, da sem rada na terenu. In me je tja tudi usmerjala, saj mi je storilnost v pisarni hitro upadla. Na terenu se mi je potrdilo moje mišljenje, da je smisel gozdarstva usmerjanje gozdov na terenu. Če si zaprt v pisarno, izgubiš stik z naravo.« Šefica na GIZ-u ji je pomagala, da je lahko opravila pripravništvo na Zavodu za gozdove RS. Ker je vedela, kje je doma, se je dogovorila, da je pripravništvo opravljala na koroškem in šaleško--savinjskem območju. »Ko so me zaposlili kot revirno gozdarko, sem
bila zelo srečna, saj v tem vidim pravi smisel svojega poklica. Službo je bilo že takrat težko dobiti. Lahko pa zatrdim, da vsi revirni gozdarji delamo s srcem in predanostjo, kljub temu da pogoji za delo niso vedno urejeni,« doda. Do lani je bila Tadeja pri delu pristojna za območje Smrekovca, Belih vod in
Florjana, kjer je še nekaj državnih gozdov. Rada je bila sama v gozdu, saj tam ni imela veliko dela z malimi lastniki. Sedaj ga ima: »Saj ni hudo, a jaz imam raje naravo, zato mi ni bilo nikoli hudo, ko sem cele dneve sama označevala drevesa v gozdu. Moji sodelavci prav iz teh razlogov niso izbrali tega revirja, čeprav bi
lahko.« Je pa vseeno pred letom in pol posvojila zapuščenega psička, ki jo pogosto spremlja na njenih gozdnih poteh. Sedaj se srečuje tudi z medsosedskimi spori, saj je sploh v nižinah veliko lastnikov, ki ne poznajo dobro meja svoje posesti. Pogosto si v gozdu pomagajo tudi z Garminom, da vsaj približno določijo meje. »Lastniki so zelo različni, eni se zelo zavedajo, da imajo z lastništvom gozda tudi dolžnosti, drugi manj. Ko se vsakih nekaj let pojavijo gradacije podlubnikov, so njihove dolžnosti še večje. Imajo pa tudi vsakoletne obveznosti do gozda, ki pa se jih redki držijo,« doda in prizna, da ima svoje delo zelo rada. To, da dela s srcem, pogosto opazijo tudi lastniki gozdov. »Toplo mi je, ko mi to povedo. Sploh ker se zgodi, da zaradi razmer v gozdarstvu kdaj tudi izgubim motivacijo. Srce in oči me te dni ob degradaciji naših gozdov po žledolomu resnično bolijo, vsak dan sem blatna do ramen. Čez vikend namesto da bi počivala, perem in čistim. Smilijo se mi tudi lastniki gozdov.« Ob tem jo, ko pride v pisarno, čaka še veliko pisarniškega dela. »Birokracija se povečuje, nekatere stvari se podvajajo. To nam jemlje čas, ki bi ga lahko preživeli na terenu. Včasih tega ni bilo, pa je bila Slovenija v gozdarstvu vodilna v Evropi, ob Švici. Še Nemci so se včasih zgledovali po nas,« še doda.
Delitve na moška in ženska dela ne pozna
In kako si Tadeja polni baterije? Rada ima umetnost; za svojo dušo riše, loti se ročnih del. Zanimivo je, da je pri njihovi družini »štrikanja«
tako njeno mamo kot njo naučil dedi. »Mogoče sem tudi zato, ker pri naši družini nikoli nismo poznali delitve na tradicionalna ženska in moška opravila, postala gozdarka. Z dedkom sem tudi kuhala, hodila v gozd, v delavnico,« razmišlja ob tem. In se nasmeji, ko se spomni meseca marca v njenem otroštvu. »Takrat je imel ta praznik večje spoštovanje. Spomnim pa se, da je stara mama, ki je bila učiteljica, vedno dobila veliko rož. Zato sem sama šopek na ta dan podarila dedku, ki jih še ni dobil.« V prostem času uživa v družbi moža Zagrebčana. V Šoštanju mu je všeč, ker lahko igra košarko in namizni tenis,« pove z nasmehom na ustih.
Ob koncu pogovora nas Tadeja še nežno okara: »Novinarji v teh dneh poročate, da morajo lastniki gozdov čim prej očistiti gozdove, eni pa to jemljejo preveč dobesedno. Ko se vračam čez Mozirski klanec proti domu, v zadnjih dneh opažam, da ljudje, ki sploh niso lastniki gozdov, pridno čistijo padlo drevje in vejevje. Pobirajo hlodovino in drva. Ker so menda slišali, da je treba čim prej počistiti. Lastniki bi vsekakor morali biti bolj pozorni na to, kaj se dogaja v njihovih gozdovih. Ljudje pa se očitno ne zavedajo dovolj, da je to kraja.« Ob tem doda, da ne verjame, da se nam narava s pojavi, kot je žledolom, maščuje. »Narava ima pač svoje zakonitosti. Le ljudje smo velikokrat prepohlepni, ignorantski in prevzetni.« Želi si, da bi bilo letos čim manj nesreč ob spravilu lesa iz poškodovanih gozdov. In svetuje: »Če ne znate sami, raje najemite strokovnjake.«
■ Bojana Špegel
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 17
6. marca 2014
OB DNEVU ZENA
9
To je moje poslanstvo
Srečanje z Branko Drk, prostovoljko po srcu in duši
Tatjana Podgoršek
Pred nedavnim je Društvo za boj proti raku Velenje, ki sodi med najprizadevnejša tovrstna društva v Sloveniji, drugič pripravilo Dan zdravja. Njegova predsednica Branka Drk je bila nadvse vesela tolikšnega odziva občanov. Ideja o dnevu je bila njena. Podprli so jo tisti, ki z njo v društvu delajo, ker na osnovi izkušenj vedo, da če jo je predlagala ona, je »stvar« prava. Iz istih razlogov jo je podprla lokalna skupnost. Pravzaprav je Branka prisotna na vsaki akciji, namenjeni osveščanju ljudi o pomenu skrbi za svoje zdravje. Prostovoljke iz Velenja ni mogoče spregledati še na drugih področjih. S svojo vedrino, idejami, voljo, sočutjem do sočloveka, v akcijah pa z »zavihanimi rokavi« nehote izstopa in vzbuja v ljudeh zaupanje vrednega človeka.
»Lahko na dolgo in široko govorim o delu društva za boj proti raku, katerega predsednica sem od leta 1997,
o čudovitih ljudeh, ki me obdajajo in s katerimi skupaj udejanjamo svoje ideje. Brez njih sama ne bi mogla storiti veliko. O sebi pa bi težko povedala kaj zanimivega,« se je branila, ko smo jo povabili na srečanje.
Da je humanitarka po srcu in duši, vedo povedati tisti, ki so jo vprašali za nasvet, iskali pri njej pomoč, toplo, prijazno besedo takrat, ko so bili v skrbi za zdravje povsem na dnu. Takih je kar veliko. Od kod ji toliko volje, zavzetosti za prostovoljstvo? »Zgodilo se je pred skoraj 25 leti, ko sem kot mlada mamica prvič zbolela za rakom. V tej hudi preizkušnji sem začutila, kako človek potrebuje sočloveka. Še bolj sem se o tem prepričala v bolnišnici, kjer sem srečevala ljudi, ki so bili zaradi bolezni socialno izolirani. Takrat sem si rekla: strokovno znanje, ki sem ga pridobila kot višja medicinska sestra, imam, prav tako imam lastno izkušnjo. Če to preživim, bo moje poslanstvo v nadaljnjem življenju humanitarno delo,« je odgovorila ter se z nasmehom na ustih zazrla proti nam.
To, da je prizadevna tudi na drugih področjih, se ji zdi umevno samo po sebi. Ko imaš sočutje do sočloveka v sebi, ne greš samo v eno smer, je pojasnila. Ne nazadnje tudi zaradi idej, želja, s katerimi se želiš dotakniti
tistega, ki mu je to namenjeno in ki to tudi sprejema. Za svojo dušo je takrat, ko se je upokojila, potrkala še na vrata ljubiteljskega gledališča. Zdelo se ji je, da mora najti še en izziv. Ker pa jo je njeno poslanstvo vse bolj prevzemalo, ni bilo več časa za druge stvari. »Ljudje so prepoznali mojo ljubezen, sočutje, kar dokazujejo številna priznanja. Hvaležna sem zanje, ponosna na prepoznavnost društva, predvsem pa na to, da sem s svojim zgledom M znala pritegniti mlade, vzbuditi v njih čut za ljubezen do sočloveka. To si želim tudi v prihodnje.«
Po njenih besedah si pri prostovoljstvu nenehno na preizkušnji. Tu in tam te privede do razmišljanja, koliko daješ in kaj ti prinaša,
»Težko najdem besede, s katerimi bi izrazila sočutje, ljubezen do sočloveka,« pravi Branka Drk, ki je poleg predsednice Društva za boj proti raku Velenje tudi podpredsednica Zveze društev za boj proti raku Slovenije in Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.
a vedno spoznaš, da gre za dejavnost, ki hrani tistega, ki mu je namenjena, in izpopolnjuje tistega, ki jo izvaja. Jo kaj žalosti pri tem? Jo. Ljudje, ki delajo drugače, kot pravi modra misel in ki se je drži tudi sama: ne počni tistega, kar ne želiš, da drugi počnejo tebi. Prostovoljstvo ni spremenilo njenega načina življenja in življenja družine. Spremenila ga je bolezen. Čeprav sta otroka v tujini, ji preko spleta pri prostovoljstvu pomagata, kolikor lahko, mož pa je brez humanitarnega dela skoraj ne zna sprejemati.
V čem Branka poleg svojega poslanstva še uživa? Ljubi sprehode, morje, večere ob kaminu z dobro knjigo v roki in vročim čajem, v novih projektih, idejah, v prizadevanjih za sožitje med generacijami ... »Med drugim si želim pripeljati društvo do 25-letni-ce delovanja januarja prihodnje leto,« je sklenila svoja razmišljanja Branka Drk.	■
Pomembno jer da smo skupaj
Evelyn Mešič iz Skornega: "Nikoli nisem pomislila, da ne morem, ampak da moram"
Tatjana Podgoršek
Mesec marec zaznamujeta dva »ženska« praznika. 8. marec - dan žena, in 25. marec - materinski dan. Podjetnica in mati Evelyn Mešič iz Skornega je bolj naklonjena prvemu. To pa predvsem zato, ker so jo že v osnovni šoli učili, da je ta dan namenjen praznovanju ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. »Je lep praznik, ga praznujem, vendar v krogu družine. Zame je pomembno, da smo skupaj. Druženje s sinovoma, mamo pokojnega moža mi pomeni več kot materialno darilo,« je odgovorila na vprašanje, ali praznuje ženska praznika, ter pri tem povesila glavo.
Ni nam ob tem bilo težko ugibati, kam je pohitela z
začetek se je seznanila s proizvodnjo, nato z ostalimi posli v podjetju. »Najhujša je bila prva nabava materiala. Nikogar nisem poznala, o tem nisem vedela nič. Znova se je potrdilo eno od zlatih življenjskih pravil: človeka spoznaš v nesreči. Imaš ljudi, od katerih ne pričakuješ pomoči, a jo dobiš prav od njih. Je pa nekaj takih, ki so ob moževi smrti jokali pred vrati, pa jih v minulih petih letih ni bilo več niti blizu.«
Ali ima občutek, da je ženskam v podjetništvu težje kot moškim? Po krajšem premisleku skomigne z glavo, nato pa pravi, da bi se do tega težko opredelila, ker v poslu ni sodelovala od vsega začetka. Ko je bila postavljena pred dejstvo, je bilo zanjo težko. Poleg pomoči zaposlenih, ^ računovodkinje ji je veliko pome-
Evelyn Mešič: »Prostega časa je zelo malo. Kolikor ga je, ga nil° poslovno izkoristimo v krogu družine. Imamo tudi dva psa, ki nam lep- sodelovanje
šata skupne trenutke.« z velenjskim
mislimi. V čas, ko je čez noč ostala brez moža, »stebra« družinskega podjetja. Na čas, ko se je znašla z dvema otrokoma pred mnogimi vprašaji: kaj sedaj, kako naprej. Kamor koli se je obrnila, je naletela na večje in manjše čeri, na izzive, o katerih ni vedela ničesar. »Pokojni mož je vodil vse od A do Ž v podjetju. Sama sem bila v pisarni, še več pa z otrokoma. Ah, hudo je bilo, a kljub temu nisem nikoli pomislila, da stvarem ne bi bila kos, ampak da moram. Če ne zaradi sebe, zaradi otrok sem morala zbrati vse moči, voljo, ki sem jo premogla. Splavala sem, vendar brez pomoči zaposlenih ne bi zmogla. Oni so zaupali meni, jaz njim. Ob menije bila tudi moževa mama, ki je v življenju že šla skozi mnogo hudih preizkušenj.«
Na pot podjetnice je stopila kot nepopisan list. Za
Gorenjem. Še vedno ji, in to kljub posledicam gospodarske krize, ki jih v lesarski branži morda čutijo še bolj kot v dejavnosti, s katero se ukvarjajo pri največjem slovenskem izvozniku. »Vesela sem, da kot tretja generacija ostajamo dobavitelji lesene embalaže omenjenemu sistemu. Ne enim in ne drugim pa danes ni lahko. Za nameček je tu še davek na nepremičnine, ki bo ob že tako visokih prispevkih in davkih marsikaterega podjetnika res spravil na kolena.«
Se razmišljanja matere razlikujejo od razmišljanja podjetnice ali obratno? Evelyn meni, da ne. Zaposleni predstavljajo eno družino, otroka in moževa mama drugo. V obeh primerih se je potrebno obnašati kot umen gospodar.
Če bi imela možnost, bi kaj spremenila v korist žensk? Ha, kaj bistvenega ne, pravi. Ne bi pa imela nič proti, če bi bila pokojninska zakonodaja malo bolj prizanesljiva do predstavnic nežnejšega spola.
S to se sicer še ne ukvarja. Bolj z razmišljanji, kako ohraniti proizvodnjo in s tem delo osmim zaposlenim. Z nestrpnostjo čaka na trenutek, ko bodo odgovorni v državi spoznali, da družbo »drži pokonci« gospodarstvo in da mu je zato potrebno omogočiti pogoje za hitrejši razvoj, večjo konkurenčnost.
■
»Že celo življenje delam »na cesti«
Pravi voznica avtobusa Alenka Mežnar, ki uživa v svojem poklicu
Velenje, 3. marca - Velenjčanka Alenka Mežnar je kot otrok želela postati učiteljica. Zato se je vpisala na srednjo pedagoško šolo in šolanje nadaljevala tudi na pedagoški fakulteti. Ker je od malega rada tudi vozila - večje, kot je bilo vozilo, bolj ji je bilo všeč - se je zgodilo, da je najprej postala voznica tovornjaka pri Merxu. »Tam sem delala kot študentka. Proti koncu študija, ki ga žal potem nisem končala, so mi ponudili redno službo, pa sem sprejela. Vozila sem kruh,« pove dobrovoljna Alenka, ki danes vozi avtobuse pri Izletniku Celje. Velike in male. Do tega, da opravlja ne ravno za ženske tipičen poklic, jo je pripeljala življenjska pot, ki je bila povezana tudi s pedagoškim delom. A ne v navadni, ampak v avtošoli.
Alenka pravi, da je nikoli ni bilo strah sesti za volan tovornjaka, tudi avtobusa ne. »To, da enkrat sedem za volan avtobusa, je bila moja želja od najstniških let dalje. Uresničujem jo že celih osem let,« nam pove in doda, da je igra naključij hotela,
da že celo življenje dela »na cesti«. Ko sta bila sinova majhna, je začela poučevati kandidate za voznike. V avtošoli je uživala. Ko sta otroka
vse, kar je povezano z volanom.« Na vprašanje, kako je voziti avtobus, česar se večina žensk prav zaradi velikosti vozila ne bi lotila,
t
fi
bila večja, pa si je zaželela, da spet postane poklicna voznica. In čas je bil za avtobus, ki se ga je hitro navadila. »Očitno imam vožnjo v genih, saj me je privlačila od malega. Sama sem se naučila voziti, še preden sem bila dovolj stara, da sem lahko sedla za volan. Takoj po tem, ko sem opravila izpit za B kategorijo, sem se lotila še C, sledilo je izobraževanje za inštruktorico vožnje. Hitro so me navdušili za
odgovori: »Vožnja avtobusa se mi včasih zdi lažja kot vožnja majhnega avtomobila.«
Cesta je nevarna, se strinjava obe. Alenka se je v mladosti ni bala, sedaj se že zgodi, da se je. Zaradi drugih. Mnogi vozniki so neodgovorni in nesramni, ugotavlja. Ne dogaja se ji več, da bi se ji čudili, ko ob vstopu v avtobus potniki opazijo, da jih bo peljala ženska. »Le tu in tam se še zgodi. Moram pa reči,
da se v mojem podjetju med kolegi vozniki počutim odlično. Če potrebujem pomoč, so mi vedno pripravljeni pomagati. Če bom zdrava, si tudi zato želim za volanom avtobusa dočakati upokojitev. Rada imam, da se ves čas nekaj dogaja, da sem v stiku z ljudmi. Niti en delovni dan ni enak drugemu, tudi če z Lokal-cem krožim le po Velenju. Ne znam si predstavljati, da bi 8 ur delala v kakšni pisarni,« še izvemo.
Ko Alenko vprašamo, kakšen se ji zdi položaj in vloga žensk v današnji družbi, hitro odgovori: »Po mojem gre na bolje. V mojem podjetju na ženske zelo lepo gledajo, mislim, da smo tudi veliko bolj enakopravne, kot smo bile.« In ko jo vprašamo, če jo pri njenem poklicu sploh kaj moti, ni imela odgovora. »Vedno se sprijaznim z dano situacijo, tudi potrpeti znam, če je treba. Po zakonu lahko vozimo 7 ur skupaj, predpisanega je veliko počitka. Moj delodajalec se tega drži. Rada spim doma, zato tudi na izlete ne vozim. V podjetju razumejo, da sem rada z družino, ne moti pa me, če moram delati v nedeljo ali na praznik,« še pove Alenka ob koncu klepeta, ki se je odvil - kje drugje kot na velenjski avtobusni postaji, ki je sedaj njen drugi dom. Ki ga ima rada skoraj kot prvega.
■ Bojana Špegel
MESTNA OBČINA
VELENJE
OBVESTILO MESTNE OBČINE VELENJE
Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da je na spletni strani www.velenje.si (Priložnosti) objavila
Namero o oddaji poslovnega prostora v najem - Lepicenter -Projekt Promenada.
V najem se oddaja poslovni prostor na Trgu mladosti, ob novi garažni hiši, v približni izmeri 90 m2. Poslovni prostor se lahko razdeli na 3 enake dele, najeti je možno 30 m2, 60 m2 ali 90 m2.
Ponudbe lahko oddate do 21. marca 2014.
Vljudno vabljeni k sodelovanju!
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 10
**H:JK	6. marca 2014
SOCIALA 10-
Brez strehe nad glavo?
V vseh treh občinah v Šaleški dolini opažajo, da se število neplačnikov najemnin za občinska in republiška stanovanja povečuje - Vlagajo tožbe, iščejo rešitve, deložirajo pa redko - Občinski proračuni vse bolj obremenjeni tudi s subvencijami najemnin
Bojana Špegel
Velenje, 26. februarja - Kdor še ni videl sreče v očeh ljudi, ki jim občina dodeli neprofitno stanovanje v najem, ne ve, koliko to ljudem pomeni. Ogromno. Dobijo namreč ključe do lastne sreče, v »svojem« gnezdu. A ta ni večna. Kriza, ki vse bolj stiska tudi Šaleča-ne, se žal odraža tudi pri plačevanju najemnin in obratovalnih stroškov za najemniška stanovanja. Želeli smo preveriti, ali se ob tem občine pogosteje odločajo tudi za najbolj drastičen ukrep - nasilno izselitev iz stanovanja - deložacijo. Zanimivo je, da občine po tem ukrepu redko posežejo, bolj drastični pa so po besedah naših sogovornikov na občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki na Stanovanjskem skladu RS. Čeprav občine do občanov, ki izgubijo streho nad glavo z deložacijo, nimajo nobenih zakonskih obveznosti, vseeno pomagajo. Sploh če gre za družine z mladoletnimi otroki.
Mestna občina (MO) Velenje ima v lasti 842 stanovanjskih enot, od tega je 796 neprofitnih stanovanj, 30 službenih in 16 bivalnih enot. K tem pa še niso všteta stanovanja v novem poslovno-stano-vanjskem kompleksu Gorica. Ko bodo končana, se bo stanovanjski fond MO Velenje povečal še za 137 stanovanj. Stanovanjski sklad RS ima v Velenju trenutno 54 stanovanj. »Za obnovo in vzdrževanje teh stanovanj sklad skrbi sam, mi pa v njih naseljujemo naše občane po veljavnih prednostnih listah. Pripravimo razpis in razlastitev,« nam pove Alenka Rednjak, vodja urada za investicije in razvoj na MO Velenje.
»Pravih« deložacij lani ni bilo
S krizo je tudi v Velenju vedno več tistih, ki ne zmorejo plačevanja najemnin in obratovalnih stroškov. »V letu 2012 je bilo iz občinskega proračuna porabljenih 173 tisoč evrov, v letu 2013 pa že 200 tisoč evrov za plačilo subvencij najemnin za neprofitna stanovanja. Ta negativni trend se nadaljuje tudi letos. Od predlanskega leta dalje upravičenosti do subvencije najemnin ne ugotavlja več MO Velenje,
ampak Center za socialno delo. Mi dobimo le odločbo, po njej pa poplačujemo te subvencije,« še doda naša sogovornica. Odločba centra seveda nikoli ne velja za nazaj, ampak od datuma odločbe dalje. Žal si vsi, ki bi bili upravičeni do subvencije najemnin, te niti ne uredijo, morda celo ne vedo, da
obstajajo. Plačujejo pa tudi ne, dolg pa narašča. Najemniki ga lahko zmanjšajo tudi s prošnjo za enkratno denarno pomoč, česar tudi ne vedo vsi najemniki s finančnimi težavami. Na občini ne popuščajo; čeprav se trudijo, da skupaj z dolžniki najdejo pot do poplačila, pri čemer so velikokrat uspešni, v nekaterih	primerih
pa brez	tož-
be
neplačevanja najemnin in obratovalnih stroškov. Odločbi sodišča pa lahko sledi najbolj drastičen in boleč ukrep - deložacija iz stanovanja. »Pri tem v zadnjih treh letih beležimo nekaj porasta. V letu 2011 je bila izvedena 1 deložacija, 5 najemnikov pa se je pred izvršitvijo postopka izselilo iz stanovanj.
Stanovanjskih stroškov žal niso poravnali. Leta 2012 so bile izvedene 3 deložacije, lani pa pravih deložacij ni bilo, čeprav smo imeli 7 odločb. V enem primeru smo deložacijo odložili zaradi zdravstvenih težav najemnika, v dveh primerih smo pred deložacijo na željo najemnic dodelili bivalne enote, eno najemnico pa smo namestili v dom za varstvo odraslih. V treh primerih so se najemniki pred deložacijo iz stanovanj izselili sami, saj postopek stane, izvršiteljem pa ga morajo poravnati najemniki. Žal ^^^ pa so vsi ^^^	ome-
njeni najemniki občini še vedno dolžni vse stroške najemnin in obratovalnih stroškov. Po novem stanovanjskem zakonu smo namreč subsidiarno odgovorni za vse stanovanjske stroške, ki jih najemniki ne plačajo. Tudi pri tem je trend naraščanja, zato je težava vse večja, sploh pri plačilu komunalnih stori-
tev,« še izvemo. Sedaj se že dogaja, da najemniki prihajajo na občino s prošnjo, da jih preselijo v manjša stanovanja. »V preteklosti tega ni bilo, čeprav smo tistim z nizkimi dohodki velikokrat ponudili manjše stanovanje, a so želeli ostati v večjem. Lani smo uradno dobili dve takšni vlogi, prosilcema bomo ustregli takoj, ko bodo stanovanja na voljo«.
Po deložaciji v Velenju poskrbijo za družine z mladoletnimi otroki tako, da jim dodelijo bivalno enoto. Ta je sicer majhna, a imajo vsaj streho nad glavo, bivanje v njej pa je časovno omejeno. Sicer pa imajo na veljavni listi A 211 prosilcev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in 21 za zamenjavo stanovanja, na listi B pa imajo 10 prosilcev za dodelitev in 4 za zamenjavo stanovanja. Na listo A se uvrstijo prosilci s šibkejšim socialnim statusom. V drugi polovici letošnjega leta nameravajo v MO Velenje objaviti nov stanovanjski razpis, saj bodo po dodelitvi novih stanovanj na Gorici večini z obeh list razrešili stanovanjsko vprašanje.
V	Šoštanju letos brez stanovanjskega razpisa, v Šmartnem že marca
Poglejmo še v sosednji občini.
V	nobeni nimajo bivalnih enot, ki pridejo prav, kadar je treba stanovanjske težave rešiti na hitro, včasih tudi čez noč. V občini Šoštanj imajo 134 občinskih neprofitnih stanovanj, Stanovanjski sklad RS pa ima v lasti 76 stanovanj. Razlagalno pravico z njimi ima Občina Šoštanj, kar pomeni, da jih prav tako delijo na osnovi veljavnih razpisov in prednostnih list za dodelitev stanovanj. Tudi v Šoštanju število upravičencev do subvencij najemnin stanovanj narašča. V letu 2011 so zanje iz proračuna dodali dobrih 58 tisoč evrov, letau 2012 nekoliko manj, skoraj 55 tisoč, lani pa že nekaj več kot 63 tisoč evrov. Imajo precej težav z neplačniki najemnin in drugih obratovalnih stroškov. Trenutno imajo po podatkih upravnikov stanovanj vloženih
40 tožb, ki posledično lahko pomenijo deložacijo iz stanovanja. V 7 primerih so tožbo dobili, najemniki so umrli, vendar tudi po zapuščinski razpravi za njimi ni ostalo toliko, da bi poplačali dolg za najemnino in stroške stanovanj. Ob koncu lanskega leta so dolžniki za najemnine šoštanjski občini dolgovali 147 tisoč evrov.
V občini Šoštanj se doslej za delo-žacije kljub razsodbi sodišča niso odločali. Bolj striktni so na stanovanjskem skladu - iz njihovih stanovanj deložirajo, a je doslej občina vedno skušala pomagati deložira-nim z dodelitvijo manjšega občinskega stanovanja, čeprav ji zakon tega ne nalaga. Tudi pri njih se že oglašajo najemniki, ki si želijo svoje stanovanje menjati za manjše, saj enostavno ne zmorejo več stroškov. Očitno se vse bolj zavedajo, da so časi, ko je dolg naraščal, terjal in ukrepal pa ni nihče, preteklost. Po veljavni listi za dodelitev stanovanj v najem imajo na listi A 29 prosilcev, na listi B pa nobenega. Imajo še 16 prošenj za zamenjavo stanovanj. Letos ne nameravajo objaviti novega razpisa za dodelitev stanovanj.
Občina Šmartno ob Paki ima v lasti 26 stanovanj, Stanovanjski sklad RS pa jih ima 10. Višina subvencij najemnin je za leto 2012 znašala 10 tisoč 300 evrov, za leto 2013 pa 10 tisoč 760 evrov. Letos ne opažajo porasta ali padca števila subvencij, je pa v tako kratkem obdobju težko napovedati, kakšna bo višina v prihodnje. V postopkih izterjave imajo 10 dolžnikov, vsi bivajo v neprofitnih stanovanjih v lasti občine. Doslej so vložili že več izvršb, v skupni višini nekaj več kot 18 tisoč evrov, saj najemniki niso dolžni le najemnin, ampak tudi za obratovalne stroške. Deložacij v občinskih stanovanjih doslej še niso izvedli, tudi prošenj za zamenjavo stanovanja za manjše stanovanje še niso dobili. Trenutno je čakalna lista A izčrpana, na zadnjem razpisu pa prijav z uvrstitvijo na listo B ni bilo. Kmalu, predvidoma konec marca, bodo objavili nov stanovanjski razpis.
■
Združujejo željo po lepšem svetu
Več kot 100 tortopekov iz vse Slovenje v društvu Sladki nasmehi razveseljuje otroke iz varnih hiš, kriznih centrov ... - Z vsakimi zbranimi 15 evri lahko podarijo še eno torto
Tatjana Podgoršek
Pred tremi leti je na slovenskem dobrodelnem nebu »zasijala« še ena zvezda - Sladki nasmehi. Poslanstvo društva je otrokom v težkih trenutkih pričarati sladek nasmeh. Bolnim, revnim in otrokom s posebnimi potrebami za njihove rojstne in druge posebne dni podarjajo torte in jim tako vsaj za hipec odčarajo bolečine.
Predsednica društva Mateja Delakorda je povedala, da je bila pobudnica za ustanovitev društva dr. Polona Pičman Štefančič, ideja zanj pa se ji je porodila ob obisku prijateljičine hčere v bolnišnici, ki se je torte nadvse razveselila. Odziv dobrih ljudi, ki so želeli pomagati, je bil ob ustanovitvi društva izjemen. »Vsak mesec so nam priha-
jale nasproti ženske iz vseh koncev Slovenije, ki so prave mojstrice v peki, ter ostali prostovoljci.«
Društvo se lahko danes pohvali z več kot 100 tortopekov (med njimi so tudi prostovoljke - tortopeka-rice iz Šaleške doline), ki po vsej
Do sedaj so spekli že več kot 300 tortic in 1500 mafinov
Sloveniji dobrosrčno sejejo sladke nasmehe. Do sedaj so spekli že več kot 300 tortic in 1500 mafinov. »Naši mojstri in mojstrice otrokom ne izpolnijo le sladke želje, ampak tudi želje po podobi in okusu torte, poskrbijo za prevoz in podobno.«
Najprej so torte pekle za bolne,
nato za socialno ogrožene, revne otroke in otroke s posebnimi potrebami. Sedaj sodelujejo s socialnimi ustanovami, varnimi hišami in kriznimi centri, ki jih ob praznovanju njihovih varovancev pokličejo. Po zagotovilih Delakordove torte vedno podarijo vsem vključenim otrokom v omenjenih ustanovah.
Nanje pa se obračajo tudi starši, sorodniki ali sosedje otrok v stiski ter ljudje, ki želijo darovati torto otrokom, ki živijo v težkih razmerah.
V društvu združujejo svoje pekarske sposobnosti, znanje, predvsem pa veselje do peke tort poklicne in ljubiteljske slaščičarke. To so ljudje
s svojimi poklici, karierami in družinami, »ki svoje veselje do peke združujejo z željo po lepšem svetu in razveseljevanju otrok.« Stroške pokrivajo z denarjem od donacij, s članarino in drugače, »saj z vsakimi zbranimi 15 evri lahko podarimo še eno torto več.« Na pomoč jim priskočijo tudi slovenski ustvarjalci, ki ponudijo svoje izdelke za dobrodelno Facebook dražbo. Udeležujejo se raznih festivalov oziroma sejmov, na katerih lahko zberejo dodatna sredstva za pokrivanje
materialnih stroškov.
Načrtov imajo veliko, pravi Mateja Delakorda. Med drugim jih v kratkem čaka peka torte s fanti iz popularne glasbene skupine Dan D, akcija s Kobilarno Lipica ... Društvo ima svoj elektronski naslov info@sladkinasmehi.si, facebook profil. »V društvu so dobrodošli vsi ljubitelji peke, sodelujejo lahko tudi drugi prostovoljci. Vsak lahko daruje 1 evro tudi z SMS sporočilom NASMEHI na številko 1919,« je še dejala Mateja Delakorda. ■
Tortopekarice želijo otrokom in tudi njihovim družinam omogočiti, da se vsaj za trenutek preselijo v čarobno deželo sladkih
nasmehov.
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 11
6. marca 2014
MiCftfl
KULTURA
11
mm	• v	sf	•	«v«.«
Ko dobi idejo, jo zeli Cim prej uresničiti
Mladi velenjski oblikovalec Miha Cojhter ustvarja po svetu in doma - Ustvarja ™ čokoladne like, spominke iz lesa, opremlja iokaietotrosi<eRoBe^M
Bojana Špegel
Velenje - Mladi velenjski oblikovalec Miha Cojhter že nekaj let živi med domačim Velenjem in avstrijskim Linzem, kjer končuje magistrski študij. Domov se pogosto vrača tudi zaradi projektov in razstav, saj pravi, da ko dobi idejo, to poskuša čim prej spraviti v življenje. Drugače se lahko kaj pozabi. Idej pa mu ne manjka in tudi letos jih bo nemalo doživelo uresničitev. O tem smo se z njim pogovarjali v teh dneh, ko se trudi tudi, da konča magistrsko nalogo. Končuje namreč študij intermedijske umetnosti in dizajna, ki je prepleten z računalniško znanostjo na področju umetnosti, arhitekture, robotike in dizajna. Pravi, da zna delati tudi 24 ur skupaj, včasih pa prav toliko presedeti pred televizorjem. A ko dozori ideja, jo želi čim prej uresničiti.
Miha doma ...
Kar nekaj idej bo letos uresničil v Sloveniji. »Ob novem letu sem v velenjski galeriji postavil drugačno, interaktivno novoletno smrečico, kije ob dotiku sporočala otroške želje. Povedali so mi, da je bil odziv dober. Sicer pa upam, da bom letos z galerijo še sodeloval; pred dvema letoma sem v času Pikinega festivala tam pripravil otroško razstavo, vesel bi bil, če bi jo lahko še kdaj. Tovrstne razstave res rad delam,« nam je povedal za začetek. Tani je uspešno sodeloval tudi z velenjsko ljudsko univerzo v projektu oblačenja dreves v pletenine. Nastal je prav na njegovo pobudo. Tetos se bo sodelovanje nadaljevalo: »Na ljudski univerzi močno spodbujajo inovativnost in učenje v vseh starostnih obdobjih. Tetos bomo skupaj urejali učne parke in to po vsej Šaleški dolini. Ne morem še reči, kje točno bomo začeli, bo pa igrivo in poučno,« nam pove Miha. Ker želi, da bi bilo lepo, če bi slovenski les promovirali tudi skozi
izvirne izdelke, so skupaj pripravili tudi projekt, ki bo zaživel proti koncu leta. »Tes iz Savinjske doline bomo skušali tržiti kot nove dizajnerske darilne izdelke, morda tudi pohištvo. Projekt je dobro zasnovan, zato verjamem vanj.« Sredi leta bo Miha svoje delo predstavil tudi na samostojni razstavi v Tjubljani, dogovori pa potekajo tudi v nekaterih drugih mestih. Veselje, ker se mu obeta tudi sodelovanje pri novi podobi paviljona pred vhodom v Postojnsko jamo, kjer že preizkušajo projekcije, ki sledijo dotikom obiskovalcev, dogovarja pa se še za sodelovanje pri prenovi Predjamskega gradu. »Nekaj rešitev smo že predlagali, saj nas je v ekipi več, sedaj čakamo na odločitev lastnika,« pove.
...in v tujini
Miha bo letos precej delal tudi v tujini V Tinzu vsako leto poteka festival Ars elektronika. »Tetos planiram, da bom sodeloval na njem, ker že imam kaj pokazati. Festival je namreč zelo odmeven. Dogovorjen sem že za razstavo na Dunaju. Poleg tega grem v ZDA. Tam sem lani ustvaril veliko skulpturo, letos so me povabili še v drugo mesto in nastala bo še ena. Tega se res veselim,« je dodal. Ob tem prizna, da verjetno kot ilustrator ne bo več veliko aktiven. »Ivu Stropniku sem z ilustracijami opremil otroško knjigo, ker ga spoštujem. Bil sem počaščen, ko me je povabil, drugače pa ne uživam preveč v risanju, zato je morda to moj prvi in edini tovrsten projekt. Sedaj najbolj uživam v oblikovanju notranjega dizajna lokalov, stanovanj, kar počnem s pomočjo računalnika. Pred kratkim sem v Franciji dizajniral otroško sobo v obliki džungle; imela bo vse, od gozda do ribnika. Zabavno.« V teh dneh pa se Miha ukvarja tudi s čokolado. Za angleško čokoladnico pripravlja dizajne za čokoladne 3D živalice. Oblikoval je modelčke za žirafo, levčka in mravljico. Čokoladnici je poslal ponudbo, dogovor je bil sklenjen v dveh urah. »V tujini pogovori pogosto tečejo zelo hitro, pri nas je še vedno preveč birokratskih zapletov,« doda. V prihodnosti, tudi po koncu študija, se Miha vidi še vedno razpet med Slovenijo in Avstrijo. »Upam, da mi uspe t. državi povezati na področju arhitekture in umetnosti; h želim si tudi več izmenjav. Zato si tudi želim ostati nekje vmes. Upam, da bom več sodeloval s slovenskimi podjetji na področju obliko-Miha Cojhter si želi več sodelovanja s slovenskimi vanja, inovativnosti prikazovanja podjetji, rad pa ustvarja tudi povsem umetniške njihovih izdelkov, na področju projekte. Letos ga čaka veliko dela. animacije in reklamiranja.« ■
Vilo želijo napolniti z življenjem
V tem času si lahko ogledamo pogled v šoštanjske karnevale - Pred začetkom pomladi bodo ribe obiskovalce spomnile na to, da je bilo tukaj nekoč jezero
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 27. februarja - V vili Mayer v Šoštanju so javnosti na ogled stalne muzejske zbirke kiparskih del Ivana Napotnika ter izbor likovnih del iz zbirke Napotnikove galerije, del zasebne domoznanske zbirke Zvoneta A. Čebula ter hortikulturna zbirka šoštanjskega vrtnarja Alojza Kojca. V osrednjem delu je tudi poročna dvorana in večnamenski protokolarni prostor ter Mayerje-va soba, posvečena spominu na prvotnega lastnika in dolgoletnega šoštanjskega župana dr. Frana Mayerja. Lepo urejen je tudi vrtni del vile.
V Šoštanju bi radi vili dali še več življenja z organiziranjem
občasnih dogodkov in prireditev. »Načrtov imamo veliko, kratkoročne že udejanjamo. V tem pustnem času smo postavili mini razstavo, ki s posameznimi utrinki prikazuje zgodovino pustovanj v Šoštanju. Pust ima tukaj dolgo in bogato tradicijo. Prva pustna povorka je bila v Šoštanju že leta 1953,« pripoveduje Špela Poles, ki v vili bdi nad dogajanjem. Prvi karneval v Šoštanju je pripravila Janezka, priznana gostilničarka iz gostilne Pri Janezu v Lajšah.
Vneto pa se v tem času pripravljajo tudi na domoznanski projekt, ki bo oživel tik pred začetkom pomladi. »V sodelovanju z Vrtcem in Osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha ter Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje
Špela Poles: »Domoznanske projekte za otroke bomo pripravljali vsaj enkrat na leto.«
Kako je EFT spremenil moje življenje
Mozirje - V Knjižnici Mozirje bo jutri (v petek) ob 18. uri zanimivo predavanje z naslovom Kako je EFT spremenil moje življenje ... in lahko tudi vaše. Predavanje bo pripravil Adila Huselja iz Velenja, ki bo ob tej priložnosti predstavil tudi knjigo z istim naslovom.
V njej je opisanih 13 resničnih zgodb 13 tapkalcev iz Slovenije. Namenjena je vsem, ki si v življenju želijo več sproščenosti, zdravja in sreče. Za poznavalce tapkanja pa so zgodbe odlična potrditev in hkrati spodbuda za uporabo metode EFT v vsakdanjem življenju.
Velenje pripravljamo predpo-mladno krasitev vrta z otroškimi umetnijami. Naslov projekta je Nekoč je bilo jezero, namen pa seznaniti otroke z dolinsko bajko ter popestritev vrtnega ambienta vile,« pripoveduje Polesova.
Na vrtu vile bodo na razvejano drevo, pod katerim se otroci najraje igrajo, razobesili ribe, podstrešje vile pa okrasili z originalnimi izdelki rib vseh sodelujočih otrok.
Za obiskovalce je vila odprta od torka do petka od 10. do 16. ure, po predhodnem odgovoru je za skupine ogled možen tudi zunaj tega časa. Obiskovalci si lahko vilo in zbirke v njej ogledujejo individualno v okviru odpiralnega časa, nudijo pa tudi vodene oglede po njej.
■
»Na krilih
•	V g	•
junaštva in tovarištva«
Predavanje dr. Marjana Žnidariča o bojni poti 14. divizije
Letošnji februarski kulturni utrip v Šaleški dolini je v veliki meri mineval v znamenju sedemdesete obletnice prihoda legendarne Štirinajste na Štajersko in smrti največjega slovenskega pesnika upora, šaleškega rojaka Karla Destovnika - Kajuha. V spomin na te pomembne dogodke za Slovenijo, slovensko Štajersko in Šaleško dolino smo se v Muzeju Velenje poklonili s pripravo spominske razstave, ki jo je 18. februarja na Velenjskem gradu svečano odprl Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje in predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje.
V želji, da bi pomen in veličino prihoda Štirinajste na Štajersko čimbolj celovito osvetlili, smo se v Muzeju Velenje odločili, da kot dopolnitev k razstavi pripravimo še poseben muzejski večer, posvečen dogodkom pred sedmimi desetletji. K sodelovanju smo povabili dr. Marjana Žnidariča, enega najvidnejših slovenskih zgodovinarjev za obdobje 2. svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Avtor knjige z naslovom
»Na krilih junaštva in tovarištva«, zadnje v nizu monografij, ki deloma ali v celoti obravnavajo bojno pot 14. divizije, se je na povabilo muzeja prijazno odzval in dodobra napolnjena mala dvorana Velenjskega gradu na zadnji februarski večer je obetala zanimivo doživetje. Dr. Žnidarič je v svojem prispevku najprej povzel najpomembnejše mejnike na bojni poti Štirinajste, vse od ustanovitve julija 1943 do zadnjih bojev, ki jih je divizija bojevala v zaključnih operacijah na Koroškem sredi maja 1945. Posebno pozornost je seveda namenil legendarnemu pohodu Štirinajste na Štajersko od 6. januarja 1944, ko je divizija iz Suhorja v Beli krajini krenila na pot, pa vse do zadnjih februarskih dni leta 1944, ko je okupator, zaverovan v svoj popoln uspeh, naposled zaključil ofenzivo proti Štirinajsti. Kljub temu da se nekaterim kritičnim mislim v zvezi z načrtovanjem, pripravo in operativno izpeljavo pohoda ni mogel izogniti, pa je dr. Žnidarič v zvezi s prihodom Štirinajste na Štajersko izpostavil predvsem dvoje: izreden pogum in tovarištvo borcev, ki ju je navdihovalo iskreno domoljubje, in odločilna vloga slovenskega kmeta v narodnoosvobodilnem boju, ki je bila v preteklosti, kot je nekoliko samokritično ugotavljal tudi sam, odrinjena nekoliko na stran. Lep primer za to je prav Štirinajsta, saj divizija brez pomoči in podpore številnih zavednih slovenskih kmetij, še posebno tistih na Paškem Kozjaku, v Cirkovcah, Plešivcu, Ravnah, Šentvidu, Lomu nad Topolšico, Zavodnjah in Belih Vodah, preprosto ne bi mogla vzdržati hudega nemškega pritiska, ki mu je bila v hudi februarski zimi neprestano izpostavljena iz dneva v dan. In ker je vzdržala, je lahko že sredi pomladi 1944. leta tako zmagoslavno nadaljevala svoj boj proti nemškemu okupatorju na Štajerskem, ki je Štirinajsto po koncu vojne trajno zapisal v zgodovinski spomin med najpomembnejše slovenske partizanske enote.
Dr. Marjan Žnidarič, nekdanji direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor, ki je na tem mestu nasledil Velenjčana in zgodovinarja dr. Milana Ževarta, in kot tudi sam rad velikokrat poudari, svojega velikega prijatelja in mentorja, pa tudi v pokoju ne miruje. Po izidu monografije o bojni poti Štirinajste leta 2009 je takoj začel zbirati gradivo za pripravo nove, tokrat o delovanju enot 4. operativne cone na Štajerskem. V monografiji, ki je trenutno tik pred izidom, bo seveda pomemben delež zavzemalo tudi območje Šaleške doline, zato smo se v Muzeju Velenje odločili, da bomo v naslednjih mesecih pripravili tudi posebno predstavitev tega najnovejšega dela izpod peresa dr. Marjana Žnidariča.
■ vm, foto: dk

Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA
matu
6. marca 2014
Odisej sem, Itaka dom je moj sončni
Zobozdravnik, ki piše knjige - Posebej ljuba mu je antika - V tisto obdobje sodi predhodnica Na začetku je bila Troja iz leta 2009
Milena Krstič - Planine
Velenjčan Borut Korun poleg tega, da rad gleda v zobe, konec koncev je zobozdravnik, rad tudi potuje. Posebej rad v kraje, kjer je doma zgodovina in so doma epski junaki. Antična Grčija jih je polna. Tokrat ga je tam prevzel Homerjev Odisej in ker rad tudi piše, ustvarja, je tokrat napisal knjigo z naslovom Odisej sem, Itaka dom je moj sončni. Avtor jo je v samozaložbi izdal v nakladi 500 izvodov, nastajala pa je, kot se je izrazil, nekaj zim.
»Nikoli ne bomo vedeli ali je bil Homerjev Odisej resnična oseba ali le literarni junak. Gledano z vidika literature je to pravzaprav nepomembno. Odiseja in Iliada sodita v vrh svetovnega epskega pesništva, v sebi pa nosita sporočilo, etični naboj, nekaj, kar je bilo aktualno takrat in je še sedaj in bo vedno, sporočilo o veliki ljubezni, zvestobi svoji ženi, družini in domovini,« pravi Korun.
Prva njegova knjiga - vezana na antično obdobje - je knjiga Na začetku je bila Troja iz leta 2009, pol potopis pol esej. »Potem ko je bila Troja že zunaj, mi je prišlo na misel, ker sem se veliko ukvarjal s tem, potoval po teh krajih, videl vse kraje, kjer naj bi Odisej bil, da bi napisal zgodbo v literarni obliki, v prvi osebi ednine - in nastal je roman o Odiseju. Naslov izvira iz Odiseje, iz dela, v katerem se Odisej predstavi, končno pove, kdo je in reče: »Jaz sem Odisej, doma z Itake ...«.
Vračanje tako daleč daleč nazaj je nekaj, kar mu je bil poseben izziv. Je treba za kaj takega
kaj posebnega, da dobi človek domišljijo, da se lahko postavi v tiste čase, da pa vseeno nastane nekaj sodobnega, berljivega?
»Zelo pomembno je, da se človek vživi v tisti čas. Odisej recimo ni živel, ni se boril, ni govoril,	-
ni čutil, ni veroval tako kot kakšen srednjeveški vitez. Da se lahko približaš temu, kako je bilo - jasno je, da so to samo približki, pa moraš kar dobro

Borut Korun: »Odisejeve dogodivščine so prelile že mnogo črnila od
antike naprej.«
poznati Staro Grčijo, njihovo verovanje, sistem, odnose med ljudmi ... Srednjeveški človek je bil pod vplivom krščanstva in je hočeš nočeš verjel, da bo na koncu dobro zmagalo, Grki pa tega niso verjeli. Vedeli so, da je človeško življenje tragedi-
ja, da po smrti ne bo plačila. Zato tudi poznamo toliko starogrških tragedij, edine prave tragedije so bile njihove. Tam ni bilo srečnega konca. Pri Odiseji je izjema, saj je zgodba s srečnim koncem. Odisej na koncu pobije snubce, pride domov in ima spet svojo ženo ... Ne bom pa govoril naprej, da ne pokvarim srečnega konca, ker seje vendarle kasneje zgodilo še marsikaj.«
Koruna je prva daljša pot vodila v Grčijo in tja se je velikokrat vračal. Vmes se je ukvarjal tudi s Srednjo in Južno Ameriko, tudi z avanturističnimi potmi, veslanji po rekah. V Kolumbiji se je srečal z Indijanci in gverilci. Vmes pa je vedno našel čas za kakšno krajše potovanje po Sredozemlju, po krajih, kjer so bili Grki. »Ti niso bili samo v Grčiji ampak je bila vsa turška obala naseljena z njimi, pa južna Italija - Sicilija, severnoafriška obala, recimo v Libiji, nekaj kolonij je bilo celo v Dalmaciji, na Hvaru, Visu ... Vedno sem našel čas za ta potovanja in vedno sem 3l čas za branje filozofije, _ovine, mitologije.«
Če imate tako kot Korun radi antiko, boste po tej njegovi knjigi gotovo z užitkom segli. Z zgodbo se je vrnil na morebitni začetek, na hipotetični izvor vseh pesnitev, ki so pripovedovale o Odiseju, in to skozi pripoved morebiti resničnega Odiseja.
Jukebox.App
Plesno-glasbeno gledališče ŠC Velenje je predstavilo že 7 uspešnih predstav. Projekti »Šola malo drugače« (2006/07), »Hair« (2007/08), »Step up« (2008/09), »Pa ne spet Briljantina« (2009/10), »Ole« (2010/11) in »Rock opera -Pozabljene marionete« (2012/13) so bili pri gledalcih odlično sprejeti. Letos je ŠC Velejne združil moči z GŠ Gvido in popeljal v novo predstavo povsem druge razsežnosti. Predstavo z naslovom Jukebox.App, ki je potekala na odru doma kulture Velenje, smo lahko spremljali v torek, 18. februarja. In kaj sploh je Jukebox?
Tomaž Pačnik (mentor predstave in predstavnik GŠ GVIDO): »Jukebox je retro naprava, ki se je začela uporabljati že pred skoraj 80 leti! Razcvet je Jukebox doživel takoj po 2. sv. vojni, ko so se vse 'žurke' (in plesi, osvajanje, spletke, prevare ... pa tudi tepeži in butanje ob steno ...) začele dogajati okrog tega avtomata, ki je takrat imel osrednjo in glavno vlogo v vsakem malo boljšem lokalu. V Jukebox si vrgel žeton ali pa dolar, si izbral komad, avtomatika pa je prijela ploščo in jo dvignila pod iglo! Najprej malo škripanja, potem pa rock'n'roll!«
Zanimivo je dejstvo, da se ta naprava znova pojavlja v posameznih lokalih, vendar tokrat ne vrti več vinilnih plošč, marveč CD-je in v sam ambient lokala prinese domačnost in povezanost med ljudmi, ki so v tistem trenutku prisotni. Morda je ravno to razlog, da so avtorji predstavo tako poimenovali. V dobi moderne tehnologije se ljudje čedalje bolj odtujujemo. S pripravo predstave, kot je Jukebox.
App, pa mora gledališka skupina, sestavljena iz 41 sodelujočih dijakov, glasbene skupine in 5 mentorjev, delovati timsko in kljub morebitnim nesporazumom težiti h kompromisom.
Da pa bi ostali v koraku s časom, so imenu Jukebox dodali kratico App, ki pomeni aplikacijo in v sami zgodbi lepo poveže vintage napravo z modernejšimi pripomočki. Predstava odraža razvoj različnih glasbenih slogov skozi čas. Zgodba nas drzno popelje z očmi dijakov preko posameznih
živo. Glasbeno skupino sestavljajo učitelji GŠ Gvido, poleg Tomaža Pačnika še Andrej Prezelj, Marko Berzelak (ansambel Spev) in Jure Repar.
Kaj navdihuje mentorje, da ustvarjajo predstavo?
Bojana Urbanc (mentorica ŠCV):
Predstavo Jukebox.App smo izvedli v dobrih treh mesecih. Priprave so potekale v prostorih ŠC Velenje. Posebnost letošnje predstave je v tem, da je nastajala sproti. Ideje smo črpali drug od
so glasbeno skupino sprejeli zelo pozitivno in uspeh izvedbe je bil s tem že skoraj zagotovljen. Vsi sodelujoči smo veliki ljubitelji amaterskega gledališča. Energija in zanos, ki jo čutimo, se kažeta tudi na odru in nedvomno prevzameta gledalce. In to je razlog, da v tem delu tako uživamo.
Da je res tako, se lahko prepričate na ponovitvah predstav, ki bodo 13. marca, 2. aprila in 5. maja v domu kulture Velenje. Vabimo Vas, da se nam pridružite ob Juke-boxu.App. Pridite, ne bo vam žal. Več informacij na facebook strani Jukebox.app.
■ Bojana Urbanc,
foto: Tadej Anclin
.S"
r &
s.
-
U ^ I i
¿1 v
llLkl v v
&
j/
ALTERNATOR
Varuhi zapuščine
Nataša Tajnik Stupar
V slovenske kinodvorane je prejšnji teden prišla vojna drama Varuhi zapuščine, posneta po literarni predlogi pisatelja Roberta M. Edsela. Temelji na resnični zgodbi o največjem lovu na umetnine v zgodovini človeštva. Dogodki, predstavljeni v filmu, osvetljujejo omenjeni kontekst v času druge svetovne vojne, ko je bil poleg divjanja vojne vihre aktualen tudi pohlepen boj za največje človeške dosežke v umetnosti. Ozemeljska težnja nacističnih osvajalcev se je prelevila tudi v rop nacionalnega bogastva, zapisanega v zgodovino in likovno umetnost. Sedem umetnostnih zgodovinarjev in kuratorjev se je podalo na vojno linijo z namenom, da poizkušajo ustaviti nezaslišen nacistični rop šestih milijonov umetnin, ki so jih posebne nacistične enote sistematično zbirale in kradle iz zbirk evropskih muzejev in zasebnih zbiralcev, tako židovskih kot neži-dovskih. Seveda je bilo ogromno umetnin tudi uničenih (večinoma zažganih), predvsem pa so bile uničene tiste, ki niso zadostovale konservativni nacistični logiki, in tiste, ki so bile za tisti čas preveč sodobne ali polne svobodnega razmišljanja o človeku in življenju. Nacistični režim je imel za pokradene umetnine velikopotezne načrte, saj je Hitler nameraval po načrtih svojega arhitekta Alberta Speera v avstrijskem Linzu zgraditi največji svetovni muzej umetnosti, v katerem bi bila zbrana vsa zahodnoevropska umetniška zapuščina. Med pokradenimi umetninami so bile umetnine velikih mojstrov, kot so Michelangelo, DaVinci, Rembrandt, Van Eyck ... pa tudi veliko mojstrovin impresionistov, postimpresionistov in zgodnjih postavljalcev modernizma. Sodobna dela tistega časa so nacisti sistematično uničevali, saj so menili, da zelo kvarno vplivajo na družbo. Tako so z velikim veseljem kurili Pabla Picassa, Marca Chagalla, skupino die Brucke in Modri jezdec ter vso sodobno nemško (in tudi evropsko) umetniško sceno, ki se je bila prisiljena zaradi proti nacističnih teženj tudi izseljevati ali delovati le ilegalno. Svetovna umetnostnozgodovinska stroka je tako dobila zaščito s podporo ameriškega predsednika Franklina na novo ustanovljeno Službo za varovanje in reševanje umetniških in zgodovinskih spomenikov po Evropi, iz katere je tudi izšla skupina sedmih kuratoijev (glavnih akterjev filmske zgodbe).
Težnja nacistične prevlade se je zelo močno zavedala pomena umetnosti za človeško družbo, tudi v kontekstu izbire, saj je bilo sistematično uničevanje sodobne umetniške produkcije zelo načrtno in previdno izbrano. Z reševanjem in vračanjem nakradenih umetnin, ki so jih nacisti sistematično zbirali in shranjevali večinoma v nemških rudnikih, pa se je po drugi svetovni vojni ohranila kulturna identiteta narodov, ki bi brez posega Službe za varovanje in reševanje umetnin ostala brez največjih spomenikov svetovne likovne umetnosti. Resnična zgodba, ki je predstavljena v filmu, je ljudem večinoma neznana. Po toliko letih, ki so minila od konca druge svetovne vojne, se apokaliptična izrojenost nacizma in njegovih bolnih usmeritev pozablja, ta film pa predstavlja zgodbo o skorajšnjem koncu umetnosti populistično in sprejemljivo, kot je primerno za plasiranje omenjene vsebine konteksta v najširše ljudske sredine. Kako vzeti narodovo srce? Ukradeš in uničiš njegovo preteklo zgodbo, napisano ali zarisano, ni pomembno. In tega se je nacizem zelo dobro zavedal.
Naši varuhi in postavljalci zapuščine današnjega časa opravljajo pomembno nalogo, saj zapisujejo v prihodnost vse, kar je v naši zavesti danes. Hudi finančni rezi v nacionalni kulturni 'budžet' vplivajo na zaustavljeno rast nacionalnih umetniških zbirk, po drugi strani pa tudi apatija kulturnega sistema (ki se pogosto bolj trudi za lasten obstanek kot pa za poslanstvo) ne prispeva k pozitivnemu odnosu ljudi do kulture in umetnosti.
Zelo priporočam ogled vojne drame Varuhi zapuščine, saj menim, da bo marsikomu odprl nov pogled na pretekle dogodke in mogoče celo odprl novo, drugačno vizijo za prihodnost strpne in odprte človeške sredine.
vidnejših predstavnikov rocka, jazza in popa 20. stoletja do glasbenih slogov modernejše dobe. Posebnost predstave je - poleg odličnih koreografij (delo Maše Kolšek, Ksenije Veniger in Ajde Kričaj), izvrstnih pevcev (pod taktirko Tomaža Pačnika in Petra Rozmana) ter duhovitih dramskih vložkov (pod mentorstvom Bojane Urbanc), glasbena skupina, ki pevce, plesalce in igralce spremlja v
drugega, navdih pa so nam vsekakor dali tudi dijaki sami, ki so pri projektu sodelovali z največjim veseljem in so z mojstrsko izvedbo na koncu navdušili polno dvorano doma kulture. Vsekakor je zanimivo, da imamo med nami tudi predstavnika druge zvrsti glasbe Marka Berzelaka, mi je pa poleg ostalih članov glasbene skupine, ki Jukebox.App spremlja, dejal, da mu to predstavlja nov izziv. Dijaki
Mestna veduta in panorama
Velenje, 11. marca - V torek ob 18. uri bo na Velenjskem gradu otvoritev likovne razstave članov Društva šaleških likovnikov Mestna veduta in panorama. Razstavljena dela so nastala na likovni delav-
nici pod mentorstvom akademskega slikarja Milana Todiča. Razstavljali bodo: Salih Biščic, Tatjana Ferlin, Mija Kemperle, Franc Klanfer, Jožica Klan-fer, Štefka Kordeš, Gregor Kraljič, Andrej Krevzel, Peter Petrovič, Jožica Slemenšek, Veronika Svetina, Milena Gabriela Štajner in Petra Toplak.
■ bš

■
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 13
6. marca 2014
107,8 MHz
13

Radi se sladkamo
Obe Špeglovi tako Bojana, kot Janja imata v teh dneh rojstne dneve. Bojaninega smo prav prisrčno praznovali (Janja je odsotna in ga gotovo še bomo) in se ob tem tudi do srca nasmejali. Bojana zna poskrbeti za kakšno »blond«. Tokrat je bila ta sladka, a ledena! Medtem, ko smo požirali sline, je zadrego rešila naša upokojenka Jožica Vrečar, ki je še vedno polna energije in dobre volje in to včasih prinese tudi med nas. Tokrat je prišla še s sladkim darilom. Takšnih obiskov smo seveda še dodatno veseli. Smo zlahka »zmazali« vse ponujene dobrote. Sicer pa se naši upokojenci radi ustavijo pri nas. To velja tudi za Staneta Vovka, ki sicer ni čisto pravi upokojenec, saj še vedno spremlja športne dogodke in o njih poroča tako na Radiu Velenje kot v tedniku Naš čas. Prav zanimivo je bilo. Čeprav Bojana ni napovedala, da bo častila s torto, smo se ravno v tistem času zbrali vsi, tudi Stane Vovk.
Za pustne norčije pa ni bilo volje in energije, torki so za nas že tako prava norišnica, ker zaključujemo redakcijo časopisa. Zadnje čase je to še posebej zahtevno in stresno. Informacije imajo pogosto tako kratek rok trajanja, tako zelo hitro se spreminjajo, da ob torkih, ko so članki že oblikovani in časopis tik pred odpošiljanjem v tiskarno, še kar naprej kaj spreminjamo.
Sicer pa je pred nami spet praznik, tokrat žensk in ker predstavljamo večino v našem kolektivu, bomo zagotovo nazdravili. Nazdravljamo pa tudi vsem vam drage bralke. Naredite si lep dan, popestrite si ga tudi z branjem Našega časa in poslušanjem Radia Velenje.
■
Bojana nas je razveselila s torto
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Omar Naber odpira letošnjo Emo
V soboto, 8. marca, bomo priča letošnjemu izboru slovenske evrovizijske predstavnice. Na Emi 2014 se bodo izvajalci predstavili v naslednjem vrstnem redu: Omar Naber, Nermin Puškar & Samuel Lucas, Bilbi, Nude, Rudi Bučar & Elevators, Tinkara Kovač in Muff.
Sedem izbrancv je izbrala predizborna komisija, ki so jo sestavljali vodja projekta Ema in Pesem Evro-vizije 2014 Miša Molk, Daija Švajger in Andrea F. Predizborna komisija je sicer k sodelovanju povabila
29 izvajalcev oz. avtorjev, pri izboru pa so med drugim upoštevali, da skladba ni bila javno izvedena ali predvajana pred 1. septembrom lani in da traja največ tri minute. Izbor Ema bo vodila Ula Furlan.
tuji pa mu niso bili niti jazz, bossa nova in klasika. K igranju kitare ga je že kot otroka spodbudil oče, že v najstniških letih pa je izdal svoj prvi album. Sodeloval je s priznanimi glasbeniki, kot so John McLaughlin, Larry Coryell, Chick Corea in drugi. Leta 2004 je prejel nagrado princa Asturije za umetnost kot najbolj univerzalen flamenko kitarist, po njegovem načinu igranja pa se zgledujejo številni mlajši glasbeniki. Legendarni virtuoz je obiskal tudi Ljubljano. Leta 2004 je v sklopu 52. poletnega festivala nastopil v Križankah, leta 2010 pa je naprej razprodal Gallusovo dvorano Cankarjevega doma in nato še dva večera zapored gostoval v Križankah.
Tretji singel za tretjo obletnico
Člani skupine CoverLover so v minulih dveh letih izdali dve avtorski pesmi in osvojili koncertne odre številnih klubov po Sloveniji. V tretjem letu sodelovanja z novim singlom odločneje
Shakirin imperij
Shakira je skupaj s pevko Rihanno pred časom predstavila uspešen singel Can't Remember To Forget You. Skladbo je izdala tudi v španskem jeziku z naslovom Nunca Me Acuerdo de Olvidarte in tudi zanjo že posnela videospot. 37-letna kolumbijska pevka pa zdaj predstavlja že novo skladbo. Balada Empire napoveduje njen prihajajoči novi album, ki bo uradno izšel 25. marca, ko naj bi luč sveta ugledal tudi videospot za Shakirin novi singel. Album bo imel preprost naslov Shakira, uradno pa ga bodo ob izidu predstavili v Barceloni, kjer bo potekala velika novinarska konferenca ob tem dogodku.
Umrl je Paco de Lucia
V Mehiki je prejšnjo sredo zaradi srčnega infarkta v 67. letu starosti umrl španski glasbenik Paco de Lucia. Bil je eden največjih mojstrov fla-menko kitare,
napadajo tudi radijske valove. Nova pesem z naslovom DJ dej napovej je plesna skladba, polna pozitivne energije, ki so jo CoverLover po dveh sodelovanjih z Žaretom Pakom tokrat ustvarili s Cazzafuro, ki je hkrati tudi avtor
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.


1.	KLAPA RISPET & JELENA ROZGA - Prsti zapleteni
2.	COVER LOVER - DJ dej napovej
3.	ARISA - Controvento
Popularna splitska pevka Jelena Rozga, nekdanja pevka skupine Magazin, ki že nekaj časa uspešno gradi tudi svojo samostojno kariero, se je odločila za sodelovanje s klapo Rišpet. Skupaj so posneli skladbo z naslovom Prsti zapleteni in tako se je rodil še en uspešen splitski duet. Tudi klapa Rišpet namreč prihaja iz Splita, omenjena skladba pa je izšla na njihovem prvencu z naslovom Kad je prošla ča.
• •••••••••••••••••••
glasbe. Besedilo je napisal pevec skupine Simon. Ker CoverLover tudi v prihodnje nameravajo ustvarjati slogovno raznovrstno avtorsko glasbo, bo njihov prvenec zagotovo vsaj tako zanimiv kot njihovi nastopi v živo, na katerih v lastnih aranžmajih preigravajo repertoar, ki sega od Lady Gaga do Kings Of Leon.
Jutri pevska ekstaza v Rdeči dvorani
Jutri, v petek, 7. marca, bo v velenjski Rdeči dvorani na svečanem večeru z naslovom Za lepši jutri, posvečenem vsem ženskam ob njihovem prazniku, nastopila skupina Perpetuum Jazzile. Slovenski acapella zbor, katerega zgodovina sega več kot tri desetletja nazaj, velja za najbolj znano veliko slovensko vokalno zasedbo. Edini instrument njenih številnih članov je glas, s katerim znajo pričarati čudovite skladbe z elementi bossa nove, swinga, funka, popa in gospela, pa tudi slovenske narodnozabavne glasbe. Močni ritmi, bogate harmonije in energični zvoki ter izjemni aranžmaji so sloves skupine ponesli tudi daleč preko meja Slovenije, enkratno vzdušje, ki ga pričarajo na svojih nastopih, pa bo moč začutiti tudi na njihovem jutrišnjem nastopu. Poleg njih bodo nastopili tudi člani Mešanega pevskega zbora Gorenje.
N N N N N N N N N N N N N N N N N N N
t
■■■■■■■■■■■■■■■■K
LESTVICA
DO
GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	PRIMORSKI FANTJE - Ledene rože
2	SKUPINA ŠPICA - Hvala vama, predraga starša
3	ANS. PETRA FINKA - Še enkrat šla s teboj bi pred oltar
4	KOZJANSKI ZVEN - Mi Kozjanci
5	OKROGLI MUZIKANTI - Najlepši spomin
6	ORKESTER ZVIR - Mamica je kakor zarja
7	ROMANA CAFUTA IN BORIS KOPITAR - Venček Nika Zajca
8	ROSA - Zlata Tina
9	VIHAR - Valentinovo
10	ZASAVCI - Ko se vrnem
... več na www.radiovelenje.com
■■■■■■■■■■■■■■■■■■K
\ N N N N N N N N N N N N N N N N N N N
J
LAIBACH
3. marca je pri britanski založbi Mute uradno izšel
novi album skupine Laibach z naslovom Spectre. Ob izidu so Laibach napovedali tudi turnejo s tridesetimi koncerti, jeseni pa jih čakajo tudi ZDA. 22. marca prvič odhajajo na Kitajsko, saj bodo nastopili v Hong Kongu.
MAGNIFICO
Tik pred slovensko premiero drugega dela kultnega filma Montevideo, vidimo se, bo Magnifico izdal dvojni album, na katerem so na dveh zgoščenkah zbrane pesmi, ki jih lahko slišimo v prvem in drugem delu te uspešne filmske zgodbe.
KATJA MIHELČIČ
Mlada pevka Katja Mihelčič, nekdanja članica skupine Foxy Teens, po poletnem singlu Poišči me predstavlja novo skladbo. Pevka je tokrat v duetu z raperjem Armanijem posnela
	n	
1 TJ^J^ \ ... n« kratko...		
pesem Nova noč, za katero je sama napisala melodijo, besedilo pa je napisala njena sestra. Skladba že ima tudi svojo video podobo.
UP NDOWNS
Rock zasedba Up N'Downs iz Mozirja je objavila nov single z naslovom Vse, kar sem pozabil. Intimna balada je sad odličnega sodelovanja z glasbenim producentom Robertom Likarjem, ki je znan po sodelovanju s skupinami Niet in The Drinkers.
ZMELKOOW
Primorska skupina, ki že dvajset let bogati slovensko glasbeno sceno s svojimi odštekanimi skladbami, v teh dneh v poslušanje ponuja še eno. Pussy revolucija je pesem, ki, kot so zapisali člani skupine, subtilno perfi-dno sili poslušalce v pasivno apatijo in s tem podaljšuje dominacijo turbo--neoliberalističega kapitalizma.
Živahno v ŠŠK-jevem Candy Landu
Pa je za nami tisti teško pričakovani pustni čas, ki nas spominja na brezskrbno otroštvo, tudi v zrelejših letih pa se še vedno nadvse radi transfor-miramo v različne podobe. Koliko pa je izbira pustne maske danes prav-
zaprav povezana s posameznikovimi željami in osebnostjo in koliko z zmožnostmi dmačih omar, pa na tem mestu ne bi sodili. Naj začnem na začetku preteklega vikenda, saj pust vseeno ne more zasenčiti ostalih dogodkov. V petek se je v eMCe placu odvil predizbor Natečaja Botečaja, na katerem se je predstavilo kar pet mladih neuveljavljenih glasbenih skupin. Naprej se je uvrstila skupina Chane of fools, ki
prihaja iz Maribora in se bo v finalu predstavila skupaj z zmagovalci iz ostalih predizborov. Ena od odličnih nagrad za finaliste je tudi možnost nastopa na že 24. festivalu Dnevi mladih in kulture, ki bo maja. V soboto smo v Mladinskem centru Velenje v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije gostili okroglo mizo z naslovom Delam, da lahko študiram. Seznanili so nas z novim zakonom o študentskem delu ter
predstavili njegovo problematiko in prizadevanja za izboljšanje. Po koncu smo si izmenjali še nekaj misli o tematiki študentskega dela in odhiteli domov spremenit svojo podobo za večerno pustovanje. V deželi sladkarij v prostorih eMCe placa, smo tako plesali ob boku z Nasilnimi astronavti, regratovo lučko, muhama, morskim psom, prašički, jamskimi ljudmi, pavom in mnogimi drugimi izvirnimi maskami.
M
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB
www.ssk-klub.si
Kot vsako leto smo tudi letos izbrali in bogato nagradili najboljšo posamično in skupinsko masko.
■ MS
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 22
14	
matu
6. marca 2014
Tj«?

A W
/tf. ■ - - w*
, r x	I
W0-},
M
Na 117. občnem zboru velenjskih gasilcev se je župan MOV Bojan Kontič ob zahvalah gasilcem za požrtvovalno delo spomnil, da še ni odvedel prostovoljnega prispevka za gasilski koledar za (bolj) srečno leto 2014. A je že nekaj minut za tem županova desna roka za gasilstvo in druge varnostne naložbe Alenka Rednjak zadevo uredila z bogatim darilnim paketom z občinskega naslova. Poveljnik Bojan Brcar in predsednik Karli Privšek sta ocenila, da ima županstvo sedaj v dobrem še nekaj koledarjev, menda tudi za prihodnja leta.
Čakali so in čakali, ker pa pustnega karnevala iz Šoštanja v Šentvid, najvišje ležečo krajevno skupnosti v občini, niso dočakali, so mu šli sami naproti. Veliko bolj enostavno je bilo. Vsi prebivalci Šentvida gredo v en avtobus. Le toliko jih je. Za tiste, ki v dolino niso mogli, pa je poskrbel Milan Kretič iz turističnega društva Rastok. Zanje je utrinke polovil v fotoaparat.
Znana policista Andrej Blaj in Rajko Mravljak z velenjske policije sta ob šoštanjskem karnevalu (tokrat na srečo ne kravalu!) pazila na množico maškar, ki so se trumoma zgrinjale na trg pod Pustim gradom. Ko so mimo pricingljali koranti s Ptujskega polja, sta brez upiranja privolila, da so ju zajeli. Pri Čveku preverjamo, ali sta bila policista zares pristna, saj za pusta nikoli ne veš ...?!
Pust po brazilsko
V tednu, ki je za nami, nismo pustovali le v Sloveniji - še mnogo bolj razkošno je bilo pustovanje v Braziliji. V Riu de Janeiru so mestu zavladale maškare. Tradicionalni
zlatih kovancev, ki segajo v drugo polovico 19. stoletja. Po mnenju podjetja Kagin's, ki se ukvarja s starimi kovanci, gre za najvrednejšo tovrstno najdbo v ZDA. »Ta družina je dobesedno našla lonec zlata na koncu mavrice,« je dejal prvi mož podjetja Donald Kagin.
Par namerava kovance prodati na Amazonu. »Skrbi s financami nama ne bodo več narekovale vsakodnevnih odločitev. Odgovor na težave nama je vsa ta leta ležal pod nogami, zato naj se tudi vam
karneval se je kot leta doslej začel s slovesno predajo mestnih ključev karnevalskemu kralju Momu. Pri temperaturah preko 30 stopinj Celzija se je nato začelo brezmejno uživanje ob razgaljenih telesih in zabavi brez meja. Vrhunec dogajanja je bil mimohod 12 najboljših samba šol v državi, od katerih ima vsaka povprečno 5000 članov. Na karnevalu ima prav vsaka šola od 65 do 82 minut časa, da na 750 metrov dolgi progi pred okoli 80 tisoč gledalci predstavi svojo tematsko predstavitev.
Na sprehodu odkrila zaklad
Par, ki želi ostati neimenovan, je med sprehodom s psom po svojem posestvu opazil nekaj štrlečega iz tal. Med kopanjem v zemljo sta našla sedem pločevink s starimi kovanci. Nič posebnega, če ne bi vrednost najdbe presegala deset milijonov dolarjev. V pločevinkah je bilo namreč več kot 1400
pingvine vrste humboldt, ki v naravi živijo ob obalah Peruja in Čila in so sicer navajeni na nestanovitne vremenske razmere, vendar ne za tako dolga obdobja. Direktorica centra Lyndsey Crawford je pojasnila, da so pingvini podvrženi stresu in tesnobi, kar lahko oslabi njihov imunski sistem, zato prejemajo zdravila proti depresiji. »Zaenkrat jim pomagajo, a zares dobro se bodo počutili šele, ko bo posijalo sonce,« je pojasnila Crawfordova.
Monogamnost poneumlja. Vsaj muhe.
Švicarski znanstveniki so minuli teden objavili rezultate raziskave, v kateri sta Brian Hollis in Tadeusz J. Kawecki preučevala muhe vrste Drosophila melanogaster, ki je nagnjena k temu, da v svojem kratkem življenju menja veliko spolnih partnerjev. Muhe sta
povzeli, da monogamnost poneumlja, zato sta znanstvenika posebej poudarila, da njuno odkritje še zdaleč ni izgovor za to, da bi ljudje začeli pogosteje skakati čez plot.
Branje do trikrat hitrejše
V času, ko skušamo vse v življenju pospešiti, se je našlo tudi podjetje, ki želi omogočiti tudi hitrejše branje. V podjetju Spritz tako pojasnjujejo, da skoraj 80 odstotkov energije in časa, ki ga namenimo branju, potrošimo za premikanje oči od besede do besede in od vrstice do vrstice ter za iskanje optimalne točke za prebiranje besed, ter pojasnjujejo, da si ustvarjajo aplikacijo, ki bo omogočala tudi
ne bo odveč skloniti in preveriti zarjavelih pločevink,« svetujeta.
Pingvini pod stresom
Zaradi drugačnih vremenskih pojavov nimamo težav samo ljudje. Nalivi in močan veter v zadnjem mesecu so s tira spravili tudi pingvine v živalskem vrtu v Angliji. Gre za
poskušala naučiti strahu pred določenimi vonji. V kozarec z muhami sta dala močno dišeči košček parafina ter kozarec močno stresla. Med preiskavo, ko sta parafin in muhe namestila v cev, sta opazovala, katere muhe so se naučile, da je ob vonju parafina potrebno pobegniti. Pri tem so se bolje odrezale muhe z več spolnimi partnerji. Nekateri so
trikrat hitrejše branje od običajnega. Trdijo, da je omenjeno nepotrebno trošenje energije in časa mogoče odpraviti s tem, ko zaslon, s katerega prebiramo, zaporedno prikazuje po eno besedo, ki ima z rdečo barvo označeno optimalno točko za najhitrejše prebiranje besed. Branje pri osnovni hitrosti 250 besed na minuto, kar je malce več od povprečne bralne hitrosti 220 besed na minuto, se s tehniko zdi že skoraj počasno, z nekaj treninga pa je možno slediti celo bliskoviti hitrosti 500 besed na minuto.
Nižja napetost
V Šaleški dolini se je visoka napetost močno znižala. Iz višin bloka 6 šoštanjske termoelektrarne v globine Premogovnika Velenje.
Lepa prihodnost
Redke so pri nas dejavnosti, ki bi imele tako lepo prihodnost, kot jih imajo centri ponovne uporabe. Mnogi do česa novega pridejo vse težje.
Bolj pusto
Minili so pustni prazniki. Pust je bil letos še bolj pust, včerajšnja pepelnica pa vse bolj vsakdanja.
Krajše razdalje
Čeprav nimamo novih ali močno obnovljenih cest, se razdalje pri nas vendarle v nekaterih primerih krajšajo. Arboretum Volčji potok je zdaj od Velenja oddaljen le dobrih 20 kilometrov. Zrasel je na pogorišču Vrtnarstva Celje.
B6
Železno konstrukcijo je lažje zvariti kot pa finančno zapreti.
Samostojni STO
Predvsem okoli Trsta se nekateri ponovno zavzemajo za samostojni oziroma avtonomni STO - svobodno tržaško ozemlje. Za samostojni STO se mnogi zavzemajo tudi pri nas, celo novi gospodarski minister. Za spet samostojno Slovensko turistično organizacijo.
Domače je, domače
Že nekaj časa se vendarle vse bolj vračamo k domačim semenom. Lahko bi rekli tudi, da smo se tudi pri semenih bolj zavedli svojih korenin.
Zimzelen
Nimamo le zimzelenih rastlin - zadnji čas imamo tudi vse bolj zimzelena smučišča.
Kakor za koga
Zakon o nepremičninah smo vendarle spremenili. Na slabše za državo, na boljše za državljane. Bojim se, da bomo tudi to plačali.
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 15
6. marca 2014
MiCftfl
PUST
15
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 1. marca - Dejstvo je, da je Pust Šoštanjski uspešnica. Če ne bi bila, ne bi v mesto pod Pustim gradom vsakič privabila toliko obiskovalcev in mask, tudi iz tujine. Odkar je Šoštanj v Združenju evropskih karnevalskih mest, so te na karnevalu stalnica. Letos jih je prišlo osem.
Veliko je bilo pustov iz številnih krajev po Sloveniji (kurenti, cigani, linški pustje, pust mozirski ...). Je pa zadnja leta nekoliko manj pristnih domačih lokalnih skupin, ki znajo najbolj nazorno opozoriti na napake in nesmisle,
ki se dogajajo tudi tod naokoli. V Skornem so se uprli plačevanju davkov, v Šentvidu so opozorili, da se smeti ne odlaga v naravi, s Pristave so se pripeljali s starimi kolesi, iz Lajš so prišle čarovnice, zraven so tudi Topolščani.
Na čelu pustne povorke je stopal Pihalni orkester Zarja, veliko pozornosti so bili z glasnim regljanjem deležni Koši Šoštanjski in seveda Tresimirji. Povorko sta povezovala in zbrane s hudomušnimi domislicami zabavala Peter Klepetec in Pixi Dixsi.
Karneval je pozdravil župan Darko Menih, ponosen na 61-letno tradicijo. Pred tem je v vili Mayer pripravil sprejem za delegate skupin, zaplesali pa
so jim folkloristi in folkloristke skupine Oglarji. Karneval sta si ogledala tudi podpredsednik FECC princ Branko Brumen in predsednik FECC Slovenija Andrej Klasinc.
Po karnevalu je v Športni dvorani potekala živahna maškarada. Najboljše maske so bogato nagradili. Tudi z denarjem. Bomboni m&m so bili zmagovalci. Še vedno računajo, koliko pravih bombonov si bodo lahko kupili za nagrado.
Mali pusti rajali i
Velenje, 4. marca - Pustni torek je bil »debel in vesel«, kot se za dan, ko preganjamo zimo, tudi spodobi. Na tradicionalnem otroškem pustovanju v Rdeči dvorani, ki ga je tudi letos pod pokroviteljstvom MO Velenje pripravilo več organizatorjev, se je trlo ljudi; prihajale so predvsem družine, ki so se zagotovo veselile pravega pustnega rajanja. Za glasbo je tokrat prvič skrbel DJ. Zabave željnim je DJ Mrky izpolnjeval tudi glasbene želje, za vse druge želje pa je hudomušno skrbel Boštjan Oder, ki je vodil zabavo z velikega odra.
Med maskami ni bilo prav veliko res izvirnih. Komisija, ki je izbirala najboljše družinske in skupinske maske, pa je v množici vseeno našla kar pet res dobrih. Med njimi je najbolj navdušila skupinica, ki je na pustni torek postala pravljica - oblekli so se namreč v glavne junake čarovnika iz Oza. Med najbolj izvirnimi so bili še Rdeča kapica z volkom in lovcem, pa nekaj živalskih mask, od žiraf do pavov. ■ bš
ti!--
£

Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 22
16	
NASI KRAJI IN LJUDJE
6. marca 2014
»Gasilci smo steber civilne zaščite«
Občinska vojska, ki vedno hitro in dobro ukrepa - Z dobrodelnostjo ne bodo rešili statusa gasilca - Število intervencij v PGD Velenje še kar narašča
Velenje, 1. marca - Dvorana velenjskega gasilskega doma je bila v soboto zvečer skoraj pretesna za vse, ki so prišli na 117. občni zbor največjega prostovoljnega društva v Šaleški dolini. Članom društva so se tudi tokrat pridružili številni gostje, med njimi tudi župan Bojan Kontič. V uvodu so prisluhnili petju pevskega zbora PGD Velenje, delo, ki so ga opravili v lanskem letu, pa so jim predstavili tudi s projekcija-
civilne zaščite, saj smo dobesedno reševali in rešili Slovenijo iz ledenega oklepa. Ob tem namen bi se še enkrat rad iskreno zahvalil vsem vam, ki ste sodelovali v nedavni intervenciji. Zahvala tudi županu MO Velenje, civilni zaščiti in ostalim pripadnikom enot. Mislim, da smo v naši občini zopet pokazali, kaj pomeni dobro sodelovanje in hitro posredovanje,« je povedal v uvodu, potem pa bil tudi kritičen
organizirana dobrodelna oddaja na RTV Slovenija, slovenskim gasilcem nikoli ne bo prinesel statusa, kot nam pripada. Zopet ste oziroma smo državljani Slovenije reševali državo pred tem, kar bi morala storiti sama. Denar za gasilce so vsi, ki so donirali, darovali že drugič, saj ga država pobere od davkov in prispevkov, samo na napačen naslov ga odliva. Ne razumite me narobe, vsa zahvala in spoštovanje
mi. In tega ni bilo malo.
Bojan Brcar, poveljnik PGD Velenje, ob podajanju poročila o delu v lanskem letu ni mogel mimo februarskih dogodkov. Začel je prav z naravno ujmo. »Gasilci smo zopet dokazali in pokazali, da smo steber
do položaja gasilca, ki se v Sloveniji že vse predolgo ureja. »Veliko lepih besed je bilo prelitih v teh dneh na račun gasilcev, spoštujem tudi vse, ki so donirali oz. darovali prostovoljne prispevke, kljub temu pa se mi zdi, da način, kot je pred dnevi
vsakemu, ki je prispeval, vendar je financiranje gasilcev tudi v domeni države. Dobiti moramo samo tisto, kar nam pripada,« je poudaril. Nam pa je še povedal, da upa, da bodo dogodki ob ledeni ujmi vendarle pospešili reševanje statusa gasilcev.
In da v večini podjetij v Šaleški dolini njihovi člani niso imeli težav, ko so, da so lahko pomagali, izostali z dela. »Delodajalci v večini primerov razumejo. Na Premogovniku so se odrekli tudi nadomestilu za plače
je poudaril Brcar. Številke govorijo, da število intervencij še vedno narašča, trend pa se vleče že nekaj let. Veseli so, ker je 40 članov PGD Velenje lani uspešno končalo izobraževanja v okviru zveze in na Igu. 50 jih je obiskalo različne delavnice in izobraževalne seminarje. »Da smo dobro delali, je ugotovila tudi komisija MO Velenje in občinskega poveljstva, ki nam je dodelila kar
veseli, da so v garažo pripeljali novo vozilo za prevoz moštva, ki so ga kupili izključno iz sredstev PGD Velenje. Začeli so projekt obnove in dograditve gasilskega doma, pri-katerem so trenutno v fazi začetka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Letos želijo obnoviti dvorano, ki jo veliko uporabljajo, dajejo pa jo tudi v uporabo drugim društvom in krajevni skupnosti.
Dvorana velenjskega gasilskega doma, ki naj bi letos doživela popolno prenovo, je bila v
soboto zvečer polna do zadnjega kotička.
V PGD Velenje skrbijo tudi za kulturo. Njihov pevski zbor je tudi tokrat poskrbel za glasbeni
uvod v 117. občni zbor društva.
gasilcev, čeprav bi jim občina ta strošek vrnila.«
Lani več kot 300 intervencij
V lanskem letu so gasilci PGD Velenje, ki ima tudi poklicno jedro, posredovali v več kot 300 intervencijah. Od tega je bilo 88 požarov, 103 tehnične intervencije ter 110 ostalih posegov, med katere štejejo tudi odpiranje stanovanj, reševanje oseb in živali, reševanje iz dvigal ipd. »Opravili smo skoraj 2.700 ur dela, v intervencijah pa je sodelovalo malo manj kot 2.000 gasilcev,«
530 točk od 255 potrebnih, ter s tem omogočila tudi črpanje vseh denarnih sredstev, ki nam jih nameni lokalna skupnost. Aktivno smo sodelovali tudi pri delu občinskega poveljstva. Menim, da je sodelovanje med društvi v občini in GZ Šaleške doline na zelo visoki ravni,« smo še slišali.
Letos obnova dvorane
Predsednik PGD Velenje Karli Privšek je predstavil še nekaj dejstev, ki so zaznamovala delo v lanskem letu. V PGD Velenje so bili
Veseli so, ker so lani uspešno delali z vsemi člani društva, tudi mladimi. »Da smo kos vsem tem nalogam, moramo veliko časa nameniti operativnemu delu, pri katerem moramo biti dosledni. To pa je lahko tako kvalitetno opravljeno le, če smo strokovno usposobljeni in učinkovito opremljeni, kar je možno, ker veliko vlagamo v izobraževanje, osebno in skupno zaščitno opremo ter gasilsko tehniko,« je še poudaril predsednik. Ob koncu so podelili priznanja za dolgoletno delo v PGD Velenje in v svoje vrste sprejeli nekaj novincev.
■ Bojana Špegel
Voda ne mara šoštanjskih telovadnic
Dela pri obnovi strehe telovadnice podružnične šole v Topolšici so končana, stala so 40.000 evrov
Milena Krstič - Planinc
Topolšica, 27. februarja - Učenci podružnične šole Topolšica so bili zaradi obnove telovadnice prikrajšani za nekaj ur telovadbe, a so jih nadomestili v naravi. Družba Cigrad, ki je delai pri obnovi stropa telovadnice začela 13. februarja, je med počitnicami ta pospešila in jih ravočasno končala, tako da učenci ta teden spet lahko telovadijo v njej.
»Najbolj pomembno je, da bodo zdaj ure telovadbe varne,« pravi župan Darko Menih. Obnova stropa v telovadnici podružnične šole ni bila načrtovana, pokazala pa se je za nujno in neodložljivo, zato so v Občini Šoštanj takoj izvedli vse potrebne postopke in zagotovili sredstva.
»22. januarja me je ravnateljica Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha obvestila o poškodbi na stropu telovadnice. Nemudoma smo si ogledali, kaj se je zgodilo, poklicali tudi stroko in ugotovili, da je hud naliv nekaj dni prej vodo dobesedno zbral na stropu telovadnice, od tam je počasi začela odtekati po stenah v telovadnico, zaradi namočenosti pa se je udrl tudi del stropa«.
Na razpis za obnovo so prejeli tri ponudbe, izbrali so najugodnejšega. Popravilo bo stalo 40.000 evrov. Nekaj pa bo treba primakniti še za zamenjavo luči.	■
Prejšnji teden so dela še potekala, ta teden je v njej že telovadba. Napredovanje popravila si
je večkrat šel pogledat tudi župan Darko Menih.
S telovadbo nimajo sreče
V zadnjem letu in pol je to že tretja telovadnica brez telovadcev. Spomnimo. Telovadnico OŠ KDK so zalile novembrske poplave leta 2012, športno dvorano je zalila voda iz presekane cevi ob rušenju stare šole, topolško telovadnico pa voda, ki je pritekla s stropa.	■
«.3 r»i
HHI i.
Vojko Krneža:»Pred odgovornostjo ne bežim.«
Nerodno, Vojko Krneža je javni funkcionar
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Šoštanjskemu podžupanu Vojku Krneži bodo sredi marca rubili hišo. Sodišče je odredbo o prodaji nepremičnine, gre za stanovanjsko hišo v Ravnah pri Šoštanju, vredno 357.000 evrov, najavilo za 13. marec. Upnika sta Abanka zaradi izterjave 23.750 evrov in NLB zaradi izterjave v višini 20.240 evrov s pripadajočimi »pripadki«.
Krneža pravi, da je težava njegovega dolga v podpisu poroštvene izjave za kredite, za katere zdaj banki terjata od njega denar. »Izvirni greh je pri poslovnih partnerjih, ki
so me izigrali. Z bankama se resno pogovarjam, mislim, da bomo dogovore v kratkem uspešno zaključili in da do dražbe ne bo prišlo, tako da bo tudi ta dražba, ki je sedaj razpisana, preklicana,« pravi podžupan. Prva je namreč bila.
»Gre za 40.000 evrov, za katere sem jamčil z vsem svojim premoženjem. To sem si ustvaril v času od leta 1989, ko sem začel delati v svojem podjetju. Vse sem ustvaril s svojimi rokami in svojim delom. Res mi je težko, da je prišlo do tega, zavedam se odgovornosti in pred odgovornostjo ne bežim.«
Najbrž Krneža ni ne prvi ne zadnji, ki se je ali se še bo znašel na oglasni deski sodišča zaradi dražbe kot dolžnik. Je pa v njegovem primeru precej nerodno, ker Krneža ni le občan Krneža ali podjetnik Krne-ža, ampak tudi podžupan Krneža.

Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 17
6. marca 2014
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Ponosni na Gorenje
Velenje, 2. februarja- Konec marca bo minilo deset let od takrat, ko so upokojenci Gorenja ustanovili svoj klub in za prvega predsednika izvolili Ivana Atelška, prvega direktorja Tovarne gospodinjskih
vracije Jakec srečala na rednem letnem zboru, pregledala dejavnost v preteklem letu ter sprejela plan dela za letos.
Upokojencem je najprej zaigrala godba na pihala - veterani Andra-
devnih ljudi, animatorjev, vodičev, trenerjev za raznovrstne dejavnosti, ki so kot neke vrste motor, ki poganja dejavnosti. Njim se moramo zahvaliti za tako pestro dogajanje v klubu. Enostavno je reči, da smo
aparatov Gorenje. Danes šteje klub že okrog 850 članov, predseduje pa mu Jože Stanič, ki je predsedniško mesto Uprave Gorenja, d. d., predal Franju Bobincu.
Dobra polovica vseh članov kluba se je 2. februarja v prostorih resta-
goškega društva univerze za III. življenjsko obdobje Velenje.
»Z zadovoljstvom lahko povem, da smo v celoti izpolnili vse naloge, ki smo si jih postavili lani na našem letnem občnem zboru. Vsega tega ne bi dosegli, če ne bi imeli priza-
Z željo, da bi Gorenje ostalo tako uspešno, kot je bilo doslej, se je Jože Stanič na kratko dotaknil stanja v Sloveniji. To je zelo zelo žalostno. »Namesto da se politiki prepirajo, naj združijo moči in skupno izvlečejo voz iz močvirja!« Nekateri deli gospodarstva so v tej
jajo na tiste nekdanje sodelavce, ki so se znašli v socialni stiski, da se takim skuša pomagati. Prav tako pa bi morali več storiti, da bi v delo kluba pritegnili več nekdanjih strokovnih sodelavcev, tudi sodelavcev iz pisarn.
Delo kluba upokojencev se je
niso pozabljeni, ne zbledijo.
Ohranjajo letovanja ob morju, po 50 članov junija in septembra, zanimivi so postali kopalni avtobusi, nekatera zdravilišča pa nudijo popuste.
Udeležence je pozdravil tudi predsednik uprave Gorenja, d. d.,
delo opravili. Ampak samo od sebe se ne naredi nič. Nekaterim bomo danes predali priznanja, vendar je še mnogo tistih, ki delajo v klubu, pa priznanj letos še ne bodo prejeli,« je v uvodnem nagovoru slikovito poudaril Jože Stanič.
krizi ostali manj prizadeti, po Sta-ničevem mnenju predvsem tisti, ki so usmerjeni v izvoz. In Gorenje je eden glavnih slovenskih izvoznikov, kar ga je ohranilo »nad vodo«.
Predsednik kluba je opisal tudi vrsto nalog, ki so letos pred klubom, in poudaril, da je nujno in lepo, če člani skrbno spremljajo in opozar-
pred desetimi leti začelo z nekaj izleti in pohodi, letovanji ob morju, danes pa je bogato tudi v športnem tekmovanju. Gorenjevi upokojenci so uspešni na društvenih, pa tudi regijskih in državnih prvenstvih.
Starejšim nad 70 let veliko pomenijo obiski ob okroglih jubilejih. To so prijetna srečanja in občutki, da
Franjo Bobinac, ki je med drugim dejal, da so upokojenci svojevrstni ambasadorji Gorenja, ki prijazno zgodbo o njem nosijo v srcu, zato je tudi obljubil, da bodo v podjetju storili vse, da bo tako ostalo tudi v prihodnje in bodo upokojenci še naprej ponosni na Gorenje.
■ Hinko Jerčič
Ljudmila Novak v Velenju
Pretekli četrtek se je predsednica stranke Nova Slovenija - krščanski demokrati Ljudmila Novak udeležila rednega letnega zbora članov in simpatizerjev Mestnega odbora NSi Velenje. Po rednem delu zbora je spregovorila o stališčih stranke do aktualnih družbenopolitičnih vprašanj, zlasti o problematičnem zadolževanju države
in nesprejemljivosti zakona o nepremičninah. Na široko pa je obrazložila glasovanje poslancev NSi v parlamentu o noveli zakona o arhivih ter mnenju stranke, da referendum ni potreben. Prisotne so njene obrazložitve zadovoljile in prepričale, predsednica je bila za stališča vodstva stranke deležna večinske podpore.	■
Kacin še enkrat na evropske volitve
Koliko ljudje v Sloveniji vedo, da bi brez evropskega denarja tanko piskali?
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 3. marca - Jelko Kacin,
evropski poslanec ALDE/LDS, bo kandidiral tudi na prihajajočih majskih volitvah za Evropski parlament v Slovenji. Kot je znano, ima Slovenija v njem osem poslancev.
biti prvi,« je v ponedeljek ob stojnici pred Upravno enoto Velenje dejal evropski poslanec. »Zbiranja podpisov sem se lotil zato, da bi ljudje začeli razmišljati o pomembnosti evropskega parlamenta. Ni pa bistvo v podpisih. Potrebujem jih relativno malo. Bolj gre pri tem
domov za ostarele, kulturne dediščine, športnih objektov ...«.
Danes je med ljudmi prisotne veliko jeze. »A za to, kar smo počenjali v Sloveniji, Evropska unija ne nosi nobene odgovornosti. Kar smo si zakuhali, smo si zakuhali tukaj. Brez Evropske unije pa bi bilo reševanje bistveno težje,« pravi.
V volilni pisarni liste Jelka Kacina - TeamKacin, bodo podpise podpore zbirali do 25. aprila. Tudi v Velenju: pred sedežem upravne
Prvi dan zbiranja podpisov, v ponedeljek, se je ob svoji stojnici v Velenju Jelko Kacin tudi ustavil in malo preveril, kakšno je mnenje Velenjčanov o Evropskem parlamentu.
V luči kandidature oziroma skupne liste slovenskih liberalnih strank se je odločil za zbiranje podpisov podpore, če se te ne bodo odločile za skupno listo, pa se bo v kandidaturo podal sam. »Vsi čakajo, kot bi bile Evropske volitve šele jeseni. Nekdo pa mora
za mojo osebno verodostojnost, za ozaveščanje in preverjanje, koliko ljudje v Sloveniji vedo, da bi brez evropskega denarja zelo tanko piskali. Pri nas skorajda ni občine, v kateri ne bi z evropskim denarjem obnovili bodisi kanalizacije, vodovodnega omrežja, čistilnih naprav,
enote je stojnica, kjer lahko državljani v naslednjih štirinajstih dneh prevzamejo obrazce podpore, jih podpišejo pred pristojnim organom upravne enote in vrnejo ekipi na stojnici.
■
Kakšna naj bo fasada?
Občina Šoštanj občanom zagotovila brezplačne arhitekturne posvete
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - V želji, da občanom pomagajo, ko se lotevajo novogradenj, obnov in prenov v prostoru in skupaj morda »zadenejo« tudi barvo fasade na objektu, so v Občini Šoštanj arhitektkama mag. Mateji Kumer iz Šoštanja in Urški Delopst iz Topolšice ob sredah popoldan brezplačno zagotovili prostor, kamor lahko občani pridejo na posvet v zvezi z različnimi arhitekturnimi rešitvami. Njun nasvet jih ne bo nič stal.
Za odprtje svetovalnice sta se odločili, ker bi radi tudi sami prispevali k lepi podobi občine. »Da bi naš kraj dobil pristno podobo, ohranil slovensko tipologijo,« pravita.
Svetujeta na različnih področjih. Kumrova na splošno bolj o arhitekturi in prenovah, Delopstova bolj o pridobivanju dovoljenj za gradnjo. K njima pa lahko Šoštanjčani pridejo tudi na posvet z drugih področij arhitekture.
Arhitektki Urška Delopst in Mateja Kumer svetujeta
Šoštanjčanom.
Že po dobrem mesecu ugotavljata, da so ljudje to svetovanje potrebovali. Hitro so sprejeli priložnost in prihajajo. »Za zdaj so bila v ospredju vprašanja v zvezi z
barvo fasad, gradnjo nezahtevnih objektov, pridobivanjem dokumentacije, tudi vprašanja, povezana z legalizacijo gradenj ...,« pravita.
■
Kajuh kot Ajuh
Šoštanj, 1. marca - Po
sedemdesetih letih je pesnik in narodni heroj - v Velenju in Šoštanju je bilo obletnici njegove smrti posvečenih veliko dogodkov, padel še enkrat. Dobesedno. Kaju-ha ni več, v Šoštanju je zdaj Ajuh, o čemer priča napis na stavbi, v kateri se je 19. decembra 1922 pesnik rodil.
■ mkp
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 18
VI PIŠETE
18-
Skupščina društva Revivas
Škale, 1. marca - Člani društva Revivas Škale so na svoji 5. redni skupščini v soboto, 1. marca, pregledali delovanje in rezultate preteklega leta ter se zadovoljni z doseženim optimistično zazrli v prihodnost.
Lani so v domačem kraju izvedli Jožefov sejem, šest delavnic ter etnološko prireditev Jesen na vasi. V Škalskih Cirkovcah so organizirali prvi Ožboltov sejem, v Velenju pa so
pripravili prireditev Škalske zgodbe nimajo konca, sodelovali v prireditvi Od zibeli do poroke ter pripravili razstavi Škale - o kraju in ljudeh in Na dilah najdeno, na ogled postavljeno. Z razstavo fotografij Jesen na vasi so gostovali v Domu za varstvo odraslih, Knjižnici Velenje ter avli Mestne občine Velenje. Sodelovali so tudi na prireditvah Turistične zveze Velenje in TIC oz. Festivala Velenje.
Letos bodo skupaj s KS in Kulturnim društvom Škale organizirali 16. srečanje preseljenih Škalčanov, ob tej priložnosti pa nameravajo izdati tudi zbirko pesmi Pod vodo vas, nad vodo glas. Dogodek, ki bo predvidoma 5. julija, se bo nadaljeval z družabnim srečanjem, ki ga bodo popestrili s tombolo, predstavitvijo kraja in ponudnikov, pa še s čim. Sicer pa bodo v letu 2014 obdržali svoj standardni program etnoloških prireditev, delavnic, sejmov in razstav.
■ Vera Pogačar
Vulkan na občnem zboru
Bele Vode, 22. februarja - Kot vsako leto februarja smo se tudi letos zbrali na tokrat že 8. rednem občnem zboru KŠD Vulkan Bele Vode v šolski telovadnici v Belih Vodah. Prostor je bil lepo okrašen, na stenah so visele
i'
slike, ki so nam pričarale prijetne spomine na lanske dogodke in trenutke, ki smo jih preživeli skupaj.
Na začetku nas je pozdravila predsednica društva Marjeta Mazej v imenu celotnega upravnega odbora.
Taborniki
VIII	V II
prenočili v soli
Ena od učilnic na plešivški šoli se je pretekli petek spremenila v spalnico za 19 tabornikov in njihovo mentorico.
Začetek zimskih šolskih počitnic smo si taborniki podčete Divji volk iz Plešivca popestrili z zimovanjem v šoli Plešivec. Jasno, pričeli smo z zborom in himno ter dvigom zastave, nadaljevali z nočnim orientacijskim pohodom na Dolarjev hrib, vmes pa iskali taborniške znake in kontrolne točke z vprašanji. Vprašanja so bila težka, kot se za tabornike spodobi. Ob koncu pohoda ni štel čas, pač pa to, da smo vsi prišli na cilj, saj so bile skupine zalo raznolike. Med prisotnimi so bili otroci treh let in pol pa vse tja do polnoletnikov.
Po pohodu je sledila delavnica, v kateri smo krasili kljukico za rutico ter izdelovali maske. Sledila je slastna večerja s toplimi sendviči in domačim čajema. Po večerji smo pripravili spalnico v učilnici šole Plešivec. Nato je
S poročili o dejavnostih in delovnih akcijah nam je obudila spomin na uspešno delovanje v letu 2013. Tokrat je društvo delovalo z novim vodstvom in upamo si trditi, da smo bili zelo uspešni pri razvijanju športa, druženja, sprostitve ter sodelovanju na delovnih akcijah. Doživeli smo marsikaj lepega. Predstavila nam je tudi cilje in naloge za leto 2014. Videti

je, da bo tudi letos dejavnost društva zelo pestra. Spremenili in posodobili smo tudi statut društva in sprejeli deset novih članov. Uradni del smo zaključil z zanimivo razpravo, za njo pa slastno večerjo, ki jo je tokrat
sledil krst za pet novih članov. Potem smo šli spat. No ja, na začetku to sploh ni bilo spanje, pač pa 'čigava luč gori', 'kdo škreblja', pa 'tiho naj bomo ..., enkrat pa smo le zaspali.
Malo pred sedmo uro so se zbudili prvi, okoli sedme pa vsi. Potem smo pospravljali, si umivali zobe, iskali svetilke . Čakala nas je jutranja
6. marca 2014
pripravila Vida Mazej iz gostilne Pri Savineku.
Po večerji pa smo doživeli presenečenje. V dvorano je v ritmu » Jugoslavije« vkorakal sam Maršal Tito in s seboj pripeljal tudi Hitlerja. Tito nam je povedal, da se sicer ne marata, bosta ta dan združila svoje velike moči. Presenečenje je uspelo, dvorana pa se je kar tresla od smeha.
Pozno v noč smo nato še obujali spomine na preteklo leto in plesali ob prijetni glasbi dua Skornšek iz Skornega.
■ KŠD Vulkan
% ! \
dv i
telovadba, po njej pa zajtrk, še nekaj pospravljanja in zbor, himna, spust zastave in nato odhod domov.
Ja, zanimivo je bilo, za nekatere prvič, drugič . za druge znano, a vsako leto nekoliko drugače.
■ Franka Klančnik
Valentinovo in pust na Gustavki
Valentinov petek smo na Gustavki organizirali v duhu ljubezni in prijateljstva. Mislimo, da nam je to dobro uspelo. Naša šola se je obarvala v rdečo barvo ljubezni.
V šoli smo organizirali več dejavnosti: Valentinovo pošto, večina učencev je bila ta dan oblečena v rdeča oblačila, postavili smo Valentinovo drevo, ki ga krasijo posebni razredni srčki in fotografije. Najlepši del pa so bile razredne delavnice, ki smo jih za vse učence šole pripravili radovedneži. Podali smo se tudi po ulicah našega mesta in razveseljevali mimoidoče z drobnimi pisemci, na katerih so bile prijazne misli. Posebej lepo pa smo se imeli, ko smo obiskali Dom starejših občanov Velenje.
Prvi teden po počitnicah pa smo že drugi dan veselo rajali, saj smo dočakali zabavni in norčavi pustni torek.
Letos smo imeli posebno pustno rajanje na temo knjižni pravljični junaki.
Po nekaj urah pouka je napočil čas delnega kulturnega dne. Najprej smo slišali radijsko oddajo, v kateri so nas šolski radijci podučili o zgodovini in pomenu pusta na slovenskem. Sledil je bolj dinamičen del.
V razredih smo se pripravili na pustno parado. Pripraviti smo morali razredno masko na temo katerih koli knjižnih pravljičnih junakov. Masko ali kostum smo morali izdelati sami. Na šoli smo tako srečevali muce Copatarice, Petre Klepce, Zvezdice zaspanke, Sovice Oke, Sneguljčico s palčki, Alico iz čudežne dežele tudi Harry Potter z druščino je prišel k nam in še mnogi. Bilo je res pravljično - kot bi oživele knjige oz. njihovi pravljični junaki.	■
Misija
»RO-mogoče«
Dobre tri mesece smo se v Sloveniji ukvarjali z RO-jem, dobrodelno prireditvijo z naslovom »RO z namenom«. Prva zimska dobrodelna tekma je potekala v pokriti jahal-nici Konjeniškega kluba Velenje.
Led, sneg, žled in slabo vreme nas niso odvrnili od priprave in organizacije dobro-
pohvalile z odličnimi uvrstitvami v RO II. Zmagovalca sta bila tandem zlati prinaša-lec, Hoiker's Date With Blondi (Dublin) in Vanja Blagus.
Tekma je bila prva v letošnji sezoni, sicer ne šteje v skupnem seštevku za končno letno uvrstitev, pa vendar, Rally Obedience v Šaleški dolini ostaja in upajmo, da se bo tudi razširil. Dekleta zelo skrbijo za promocijo in širijo filozofijo. Ta je, da je v tem športu pomemben kakovosten čas, ki ga preživljata
delne tekme. Prijavljenih je bilo rekordno število tekmovalcev, kar 63, vendar jih je dve tretjini zaradi izrednih razmer odpovedalo. Mnogi so se podali na pot, tudi s Primorskega, Ljubljane, Maribora ., pa so se zaradi zaprtih cest obrnili in vrnili domov.
V vseh štirih kategorijah RO smo beležili 27 štartov, največ (enajst) v RO I, sedem v RO II, po štiri pa v RO III in RO IV. Vodja prireditve je bil Miran Marš.
Ob koncu smo se Velenjčanke lahko
S tekmovanja v Velenju
pes in vodnik. Delamo za to, da se zabavamo, in k sodelovanju vabimo čim več ljudi in psov. Omejitev glede pasem in starosti tako vodnika kot psa ni.
In ne nazadnje, RO je bila tokrat prireditev dobrodelnega značaja. Denar smo zbirali za otroke, obolele z rakom in krvnimi boleznimi. Zbrali smo 800 EUR. Sredstva bomo še zbirali na srečelovu, na prihodnji tekmi (4FUN TEKMA) 23. marca na Duplici.
■ Vanja Blagus
Kulturna dediščina našega kraja med najmlajšimi
V vrtcu Šoštanj sledimo projektu z naslovom Kulturna dediščina našega kraja. Zavedamo se pomena tega projekta, ki nam omogoča spoznavanje družbenega in kulturnega okolja. Strokovni delavki sva otroke spodbujali k spoznavanju ljudskih šeg in navad in seznanjanju o življenju včasih preko najrazličnejših in njim zanimivih dejavnosti. Pomembna je bila soodvisnost vseh udeležencev v procesu. V vili Mayer so nas prisrčno sprejeli in nas v igri seznanili z zgodovinskimi spremembami, ki so se odvijale v tej stavbi. V mestu je kar nekaj šiviljskih delavnic, kjer so nam prijazne šivilje prikazale način izdelave oblačil. Zanimiv dopoldan smo doživeli z babico, ki nam je predstavila način pridobivanja volne ter izdelavo volnenih izdelkov. Volno so otroci prepletali ter nato oblikovali prostor, rezanje in šivanje blaga je omogočalo razvijanje njihove finomotorike. Ljudsko izročilo so spoznali v konkretnih izkušnjah in neposrednih aktivnostih. Strokovni delavki sva
dodali svoj delček k ohranjanju kulturne dediščin s pestrim, zanimivim in poučnim dogajanjem v skupini. Projekt poteka tudi v ostalih enotah Vrtca Šoštanj in prinaša prijetno izkušnjo za vse udeležence.
■ Tina Jamnikar, Tina Grebenšek
Bridž turnir Plesnik open
V hotelu Plesnik so se med 7. in 9. februarjem zbrali igralci iz nekaterih sosednjih držav in Slovenije na prvem letošnjem turnirju bri-dža. Udeleženci iz Hrvaške, Italije, Avstrije Velike Britanije, Slovenije in celo iz Argentine so v treh dneh odigrali številne partije. Poleg nekaterih najboljših slovenskih igralcev sta sodelovala še svetovno znana igralca Sascha Wernle z Dunaja in David Gold iz Londona.
V močni konkurenci je v igri parov zmagal slovenski par Branislav Protega in Andrej Šturm iz Ljubljane, v ekipnem delu tekmovanja pa je bila najboljša mešana ekipa Slovenije in Velike
Britanije. Na tridnevnem turnirju je sodelovalo okrog 50 igralcev bridža, kar je bilo za ta letni čas dokaj spodbudno. Denarne nagrade so tako prejeli tudi Slovenci, ki so v tem miselnem športu vse boljši. 11 bridž klubov, tudi Bridge klub Šaleške doline, deluje v okviru Bridge zveze Slovenije z nekaj sto registriranimi igralci. Predsednica Bridge kluba Plesnik je Martina Plesnik, ki si že vrsto let prizadeva popularizirati ta redek šport, zato prireja različna izobraževanja.
■ Jože Miklavc
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 19
6. marca 2014
NASI KRAJI IN LJUDJE
19
Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje
Uspešno usvojena osnovna pravila slovenskega znakovnega jezika
A, B, C so bili začetki, nadaljevali so z jaz, ti on in prišli tako daleč, da lahko komunicirajo z gluhimi na osnovni ravni in jih ni več strah srečati se z drugačnim načinom komunikacije.
Od oktobra lani do sredine februarja je v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje potekal začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika 1. Konec leta 2013 je vlada RS na predlog ministrstva za delo, družino in socialne zadeve razglasila 14. november za dan slovenskega znakovnega jezika. Na ta dan je bil leta 2002 sprejet zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. V Sloveniji slovenski znakovni jezik uporablja okoli 1500 gluhih oseb. Z njim se ohranja kultura gluhih nekega območja. Slovenski znakovni jezik se razlikuje po državi in je svojstven vsakemu narečju. Tudi svetovni znakovni jeziki niso samo en jezik, ampak ima vsaka država svoj znakovni jezik in tudi svoja narečja. Znakovni jezik je vizualno znakovni jezikovni sistem s točno
določeno postavitvijo rok in prstov ter mimiko obraza.
Slovenski znakovni jezik je komunikacijsko sredstvo gluhih in je bil leta 2002 priznan kot uradni jezik v Sloveniji. Gluhi ga uporabljajo v svoji komunikaciji na vseh ravneh življenja. Tolmači predstavljajo most med slišečim svetom in skupnostjo gluhih. V Sloveniji je z nacionalno poklicno kvalifikacijo priznan poklic tolmač/ica slovenskega znakovnega jezika, izobraževanje za ta poklic se začne z začetnim tečajem slovenskega znakovnega jezika 1. Da pa se slovenskega znakovnega jezika naučiš tako, da lahko postaneš tolmač, je potrebna vztrajnost, trdo delo in razumeva-
nje sveta gluhih.
Tega trdega oreha se je lotilo šest tečajnikov, ki so vztrajali do konca in sklenili tečaj z uspešno opravljenim izpitom. Po izpitu so se spopadli z zahtevno nalogo. Z vodjo tečaja so pripravili kulturni program ob slovenskem kulturnem prazniku ter kviz na isto temo. Predstavili so se v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje, kjer so jih z navdušenjem sprejeli.
Tečaj je vodila Darja Fišer, cer-tificirana tolmačica slovenskega znakovnega jezika z dolgoletnimi izkušnjami, prav tako z dolgoletnimi izkušnjami v raziskovanju komunikacije ter ena od šestih na Zvezi društev gluhih in naglušnih
Slovenije certificiranih tolmačev v Sloveniji za poučevanje tečajev slovenskega znakovnega jezika na vseh ravneh. Ponudila je svoje znanje tečajnikom, ki so odnesli veliko, saj je bila dinamika dela na posameznih srečanjih visoka in zahtevna. A je bilo poplačano.
Motivacija je velika, saj se v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih pripravlja tudi nadaljevalni tečaj slovenskega znakovnega jezika 2, na katerem bodo svoje znanje izpopolnili. Morda pride še kakšen nov tolmač, ki bo v bodoče premoščal komunikacijsko oviro in postal most med slišečim svetom in svetom gluhe tišine.
■ MDGN Velenje
Popolna zapora ceste Hrastovec-Cirkovce
Mestna občina Velenje obvešča, da bo danes, 6. marca, med 8. in 15. uro za promet popolnoma zaprta cesta Hrastovec - Cirkovce.
Delavci podjetja PUP Velenje na njej opravljali vzdrževalna dela. Obvoz je urejen po cesti Cirkovce-Šenbric-Konovo.	■
Prisrčno pomladno srečanje
Cirkovce, 15. februarja - V soboto je bilo v Cirkovcah vse veselo. Krajevna organizacija Rdečega križa je v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravila trinajsto srečanje krajanov, starejših od 70 let, in krvodajalcev. Zbrane sta pozdravila predsednik RK Cveto Sušec in predsednik KS Franc Kotnik. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so nastopili tudi predšolski in šolski otroci pod vodstvom učiteljice Irene in vzgojiteljice Nine, je vse zbrane pozdravil velenjski podžupan Srečko Korošec in predstavnik ORK Velenje Janez Trboljšek. S šopkom so razveselili najstarejšo krajanko, ki je dopolnila 87 pomladi.
■
Zimzelenove svetovalnice o demenci
Topolšica, 26. februarja - V Centru starejših Zimzelen so okrepili aktivnosti za ozaveščanje javnosti o bolezni demenca. Že od lani vsak zadnji četrtek v mesecu (ob 18. uri) v Zimzelenu pripravljajo pogovorne skupine svojcev oseb z demenco, ki je odprtega tipa, včeraj, v sredo, pa so se ji pridružile še tri svetovalnice, namenjene tistim, ki želijo o bolezni vedeti več, in sicer v Centru starejših Zimzelen, na sedežu Rdečega križa v Mozirju in v prostorih Društva upokojencev v Črni na Koroškem. Odprte bodo vsako zadnjo sredo v mesecu od 17. do 18. ure.
■ mkp
V
/N	••	V	g •	••	II VI
Ce se jim ne moreš upreti, se jim pridruži
hJ
UJ
Q
D tU
Qh
O &
Dh
PJ H O
Qh
Piše: Tina Felicijan
Zahodnjaki, kakor se radi poimenujemo Evropejci in Severnoameričani, oziroma gringos, kakor posplošijo v Latinski Ameriki, imamo prenekatere stereotipne predstave o prebivalcih latinskih dežel in njihovih navadah. Ob turističnem obisku se znajo še globlje vtisniti, ob življenju v tem okolju pa se osmislijo. Tisti, ki se ne vrnejo v udobje svoje zahodnjaške zibelke
zgodovine. V nekaj tednih ali mesecih je nemogoče spoznati deželo in ljudi, državo in narod tako dobro, da bi lahko o njihovih navadah in značaju ter političnem, socialnem, kulturnem, ekonomskem ali gospodarskem vzdušju zbrala kaj veliko resnic. Tako sem sama hitro opustila idejo zelenca v novinarskem poslu, da bom Peru (in kasneje Latinsko Ameriko) zajemala s širokim objektivom. Raje ga bom pre-slikavala po drobcih, ki so toliko bolj zgovorni. Vseeno pa bi svojo zgodbo rada začela pri ljudeh in njihovem vsakdanu, ki so v smehu prikimavali mojim opazkam in včasih nestrpnim
in obstanejo nekje med gringom in criollom, kmalu ugotovijo, da so realne, a pomanjkljive.
Pisanje o lastnostih, značaju in navadah prebivalcev tako multikulturne in raznolike države, kot je Peru, ali tako ogromnega in pestrega mesta, kot je Lima, bi me hitro lahko pahnilo na tanek led, pod katerim so napačne razlage, sodbe in neukost, ki kot gal-leto zmažejo verodostojnost, če bi se pustila zavesti občutku, da že nekaj vem. Poleg tega menim, da so potopisi in podobni žanri pogosto polni nepremišljenih trditev in posplošitev, ki presegajo spominjanje popotniških pripetij, nizanje vtisov, orisovanje pokrajine ali vikipedično podajanje
izpadom, medtem ko sem se privajala na svoj novi dom.
Upam si trditi, da ob izrazu latino najprej pomislite na odprtost, dobro-voljnost ali ljubeznivost, potem pa še na revnega, ne ravno delovnega ali temnejše(polte)ga človeka. Nikomur ne bom napravila krivice, če bom rekla, da so sproščeni in prostodušni. V Peruju si vsi delijo isti moto, ki ti ga kar naprej vcepljajo: No te preocupes! No pasa nada! Če je prvo, kar ti pri nas zrecitirajo, ko moraš kaj urediti ali ti kaj 'zagusti', cela vrsta ovir in postopkov, te tu najprej pomirijo, da nič ne skrbi, čeprav je vse narobe in so že zdavnaj pretekli vsi roki (z nekaj kovanci pa sploh). Tudi čas si
namreč razlagajo čisto po svoje. Takoj in pravkar imata nekajurni manevrski prostor.
V primerjavi s Slovenci, denimo, so res bistveno bolj odprti in dotakljivi. Vedno se pozdravijo in poslovijo s poljubom, moški pa s stiskom rok. V Braziliji so še posebno ljubeznivi in se vsi vedno poljubljajo in objemajo, ko se srečajo. Če se pri nas vsak briga zase in drži distanco, se tam radi obkrožajo z ljudmi in si delijo klopi v parku ali mize v restavracijah in klepetajo z neznanci. Zase pravijo, da so gostoljubni, prijateljski, radi pomagajo in so na sploh buena gente, ampak vedno te opozorijo, da moraš biti previden na vsakem koraku. »Tu boš srečala zelo dobre in zelo pokvarjene ljudi,« mi je rekla starka v Limi, ki je v parku za manj kot evro prodajala kopije knjig svetovnih klasikov in stare izvode revij iz tujine. Marsikomu bi prirojena prijaznost, ki je po mojih izkušnjah najbolj izra-žita pri Mehičanih, vzbujala nezaupanje in občutek neiskrenosti. A se ni težko navaditi na nasmejane obraze, ki ti povsod izrekajo dobrodošlico, čeprav so nekateri med njimi morda le fasada. Težko se je navaditi na dvomljive poglede, ko se vrneš v svoj stari dom in s kom preveč zavzeto klepetaš, se preglasno smejiš ali koga celo objameš in poljubiš.
Revščina je sinonim za latinskoa-meriški vsakdan. Do zgornjega roba srednjega sloja ljudje živijo iz dneva v dan. A to nima opraviti z lenobo ali siesto, ki je na popoldanskem sporedu v izjemno redkih delih. Lenobo si jim upam očitati samo pri skrbi za okolje. Eno je pomanjkanje infrastrukture, drugo pa malomarnost pri urejanju
domov. Nihče se ne vznemirja, če so stvari narejene nenatančno in napol. Seveda so četrti, hiše, nakupovalni in zabaviščni centri bogatašev poštirkani do zadnjega tlakovca, medtem ko se v revnih predelih umivajo z mrzlo vodo in vtičnice niso varne za uporabo. A pomanjkanje denarja ne upravičuje pomanjkanja volje, da bi pometli iztrebke s praga in umaknili crkovino z ulice. Ali se znebili toksične krame, ki se nabira okrog vogalov, iztrebili golazen iz hiše in očistili plesnive stene. Sicer pa se, ker jim država ne omogoča, da bi kot brezposelni preživeli, primejo vsakega dela, če ga ni, si ga pa izmislijo. Tako otroci kot starčki na ulicah prodajajo vse od muhotepcev do domačih bombonov. Cele noči preždijo v uticah, ki so pol manjše od dvigal v indijancih, in čuvajo ulice. Čistijo čevlje, zbirajo papir, delajo salte in popisujejo javni promet. Če nočejo spati na ulici ali umreti na bolnišnični postelji brez zdravil, jim kaj drugega tudi ne preostane. Je pa res, da vse delajo brez naglice. V Peruju Murphyjev zakon ne velja, ker se nobena vrsta nikamor ne premakne in za vsako blagajno gre kaj narobe. Tam še hitre hrane ne dobiš hitro in čakanje v vrsti je vedno boj za preživetje. Ljudje znajo biti zelo potrpežljivi in spregledajo to in ono nemarnost ali nerodnost, ampak vedno izkoristijo pobudo prvega, ki se začne pritoževati in se mu glasno pridružijo. Po drugi strani pa iščejo bližnjice, dokler jim kdo ne stopi na pot in jih pošlje na svoje mesto. Če hočeš še nocoj spiti pivo, moraš hkrati kričati na male štuliguse (ki komaj dojamejo, kaj jih je doletelo, potem pa se skesani postavijo na konec vrste) in kelnarja usmerjati po šanku, da se ne izgubi na poti od hladilnika do blagajne, kjer ga vedno zmede uporaba plačilnega terminala. Druga pot pa je kolonialna aroganca, ki tujcem in visokemu družbenemu sloju daje občutek pravice do prednostnega obravnavanja in spodmikanja riti.
Red in disciplina v teh deželah nista
ravno vrlina, čeprav se ljudje včasih trudijo dajati tak vtis. Vedno te opozorijo, če vstopiš skozi vrata za izhod ali kadiš na nedovoljenem mestu, a se zlahka pustijo pregovoriti, da niso nič videli. Getting to yes in getting past no v Peruju, sploh pa v prestolnici, pač nista nek izziv. Če obstaja pravilo, ki se ga da kršiti, ga tudi bodo in pri tem znajo biti zelo kreativni. Ker nekateri bari nimajo dovolilnice za prodajo alkohola v poznih urah, ti odlično cusque o natočijo za šankom, na mizo pa postavijo prazne steklenice brezalkoholnega piva. To je republika neformalnosti in sive ekonomije. Po cesti vozi vse, kar ima kolesa oz. čemur so kolesa bila pritrjena, vozniška dovoljenja in licence za taksiste pa so nepotrebna formalnost, ki se jo s policijo po ustaljenih tarifah ureja na licu mesta. Po drugi strani pa jim
se jim nikjer, še najmanj pa v Limi, nisem mogla izogniti). Rdečo luč si razlagajo bolj kot priporočilo in jo spoštujejo, kadar je res nujno. Iz tri-pasovne ceste zlahka naredijo šestpa-sovnico ter s skrajnega desnega pasu izsilijo zavoj v levo. Stojijo kjerkoli in kadarkoli se jim zazdi. Smernike uporabljajo samo najbolj kultivirani vozniki, pa še tem ni verjeti. Glavno sredstvo sporazumevanja je hupa, do katere gojijo posebno ljubezen in nikakor ne zamudijo nobene priložnosti, da jo uporabijo. Edino pravilo, ki vzdržuje red v tem urbanem kaosu, je pravilo večjega in močnejšega z glasnejšo hupo, do katere sem z meseci razvila visoko stopnjo tolerance, nenehnega občutka ogroženosti pa se nikoli nisem povsem rešila in zato nemalokrat besno robantila.
Po slabem letu življenja v Peruju in
na kraj pameti ne pade, da starčku ali ženski z otrokom ne bi odstopili sedeža na avtobusu.
Neformalnost, ki rešuje in hkrati zaostruje družbene probleme, je še najbolj očitna in za zahodnjaka najbolj stresna v prometu. Predpisi (vsaj v Limi, drugod pa pogojno) ne veljajo za nikogar. Pešec in pes sta na cesti enakovredna - ne glede na to, kje in kdaj prečkaš cesto, nihče ne bo pomislil, da bi stopil z gasa, dokler te nima pod kolesi. Niti policist. Kot pla-vooka bledoličnica sem vsake toliko užila privilegij varnega prečkanja, ki ga enkrat popestrijo prijazni pozdravi, drugič mačistične opolzkosti (ki
spoznavanja latinskoameriških držav sem se privadila marsičesa in začela razumeti stereotipe. Kar nekaj močnih, latinskih in balkanskih, mi je ušlo, preden sem se odločila, da se jim raje pridružim. Od doma grem z mokrimi lasmi in se ne bojim več fantomskega prehlada in prepiha. Ob stranišču še vedno iščem koš za toaletni papir in se pozabim sezuti, ko stopim v dom. Ne stiskam več zob, ko moram nastaviti lice tujcu. Zdaj to počnejo drugi zaradi mene. Ne mencam več na blagajni. Ne hitim. In z neznanci v parku govorim kot s starimi prijatelji. Upreti se jim pač ni dalo.
■
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 20
20
SPORT
6. marca 2014
Pivovarjem že sedemnajstič pokalni naslov
Aktualnim državnim prvakom, rokometašem velenjskega Gorenja, le mali finale - Sviš presenetljivo v velikem finalu
Potrti so rokometaši Gorenja v nedeljo odhajali iz celjskega Golovca, kjer je bil sklepni del letošnje ga pokala Slovenije. Vnovič, že sedemnajstič, so si ga priigrali gostitelji, rokometaši Celja Pivovarne Laško. V polfinalni tekmi so z 29 : 28 premagali vodeče moštvo na državnem prvenstvu Gorenje, v nedeljskem
tekmi za tretje mesto slavili proti Tiimu s 35 : 29.
Zbranost os 'motila' tudi sodnika
Velenjčani so dvoboj z gostitelji izgubili po dokaj dramatičnih zadnjih trenutkih tekme. Na tej tekmi je zmanjkalo tudi malo sreče, na koncu tudi kakšna minuta. Njihovo zbranost in veliko požrtvovalnost sta »motila« tudi sodnika, saj so imeli kar dvakrat, in to v pomembnih trenutkih, po dobro minuto celo dva igralca manj na parketu. Na začetku 27. minute so zaostajali za štiri gole (25 : 29) in domači igralci so bili skupaj s svojimi navijači prepričani, da je tekma že dobljena. Najbrž so pozabili, da
rok. Vsekakor se je na tekmi s Celjani poznala tudi odsotnost poškodovanega Senjamina Burica, ki je bil v zadnjem obdobju v vrhunski formi. S to zmago so se Celjani oddolžili Ivanu Vajdlu in njegovim igralcem za jesenska prvenstvena poraza, teoretično pa že slavili pokalni naslov, saj igralci Sviša, ne da bi jih podcenjevali, niso imeli nobene možnosti za še eno presenečenje. Kljub temu so v prvem polčasu igrali presenetljivo dobro. Domači so ga dobili 'samo' s tremi goli razlike (12 : 9). V nadaljevanju pa so pivovarji zaigrali resno in odločno ter zmagali z razliko petnajstih golov. Ne glede na visok poraz
pi. Dopolnil je svojo zbirko lovorik. Z Gorenjem ima dva naslova državnih prvakov in osvojeni superpokal Slovenije in je s tem seveda doslej najuspešnejši Gorenjev trener.
Tekma za tretje mesto je bila za Ivana Vajdla in njegove igralce nekoliko zahtevnejši trening, so pa najbrž po porazu prejšnji dan z gostitelji bolj slabo spali v noči iz sobote na nedeljo. Trener je dobro
Ob koncu maja vrnitev nasmeha
Ljubitelji velenjskih rokometašev verjamejo, da je prednost petih točk pred končnico dovolj velika za tretji zaporedni državni naslov in četrti skupaj, pa čeprav bodo Celjani po polfinalni pokalni zmagi nad njimi še dodatno motivirani. Lani
Z osvojitvijo prvenstva želijo pozabiti na pokalni neuspeh.
finalu pa nato zlahka še Sviš z 31 : 16. Ivančnogoričani so že z uvrstitvijo v finale dosegli zgodovinski uspeh. Presenetljivo zadnje moštvo po prvem delu prvenstva je bilo v prvi polfinalni tekmi boljše od Trima (24 : 23). Velenjčani pa so na
sta bila oba prvenstvena obračuna te sezone odločena v izdihljajih. Sledil je silovit pritisk Velenjčanov, dobre pol minute pred koncem so se približali na samo gol zaostanka (28 : 29). V preostalih sekundah pa gostje žoge seveda niso izpustili iz
je bilo za sviševce igranje na zaključenem turnirju smetana na torti letošnjega pokalnega tekmovanja.
Sedemnajste celjske pokalne lovorike se je seveda zelo razveselil tudi Branko Tamše, ki je šele slabe tri mesece na njihovi trenerski klo-
premešal postavo v primerjavi z dnevom poprej. Staš Skube, Klemen Cehte in Kristian Beciri sploh niso stopili na parket. Priložnost za igro je trener dal tudi igralcem, ki prejšnji dan proti Celjanom niso igrali. Tako sta bila Nejc Cehte s šestimi in Mitja Nosan z osmimi goli celo najboljša strelca tekme.
Na prvi naslov pokalnega prvaka bo morala sedanja generacija velenjskih igralcev tako počakati najmanj še eno sezono. Prvo pokalno lovoriko so dobili v sezoni 2002/03, ko je prav tako na njihovi trenerski klopi sedel Ivan Vajdl. Zato po zmagi nad Trimom, ki bo njihov prvi nasprotnik v končnici konec prihodnjega tedna, pri njih ni bilo pravega veselja. Dejstvo je, da se tretje mesto, pa tudi drugo, hitro pozabi.
sta se večna tekmeca udarila šele v finalu pokala. Boljši so bili Celjani, prvenstvena lovorika pa je ostala v Rdeči dvorani. Se bo tradicija nadaljevala?
Trener Ivan Vajdl: »Čestitati moram fantom za garaško delo proti Celjanom, zmanjkalo je samo malo sreče za naše veselje. Tekmo smo dobro odprli: povedli s tremi goli 10 : 7, imeli priložnost za štiri, padli pa smo tudi zaradi izključitev, ko smo imeli dva igralca manj. V drugem polčasu je bil boj za gol. Spet v nepravem trenutku smo ostali brez dveh igralcev, kar je velika prednost za nasprotnika v tako izenačenem dvoboju. Celjani so to izkoristili, si ustvarili razliko štirih golov, ki smo jo nato lovili vse do konca. Približali smo se jim na gol, več nismo mogli. Proti Trimu
ni bilo več tekmovalnega naboja, ker smo oboji pričakovali uvrstitev v finale.
Pokal pozabljamo, vse misli sedaj usmerjamo v državno prvenstvo. Vse bomo storili, da razliko petih točk obdržimo do konca. Zavedamo se, da bomo morali biti na vsaki tekmi maksimalno pripravljeni; ne le proti Celjanom, ki bodo po osvojitvi pokala seveda še dodatno motivirani, ampak tudi na drugih parketih, zlasti na gostovanjih v Mariboru, Ribnici Trebnjem. Vemo, da je pred nami še zelo trdih deset krogov, še zlasti, ker so se Celjani okrepili z novimi igralci. A verjamem, da bo konec maja na našem obrazu veliko več nasmeha.«
Mnenje igralcev je strnil kapetan Niko Medved: »Želi smo osvojiti pokal, ker ga večina od nas še nima. Upam, da bo naslednje leto več sreče. Finalni turnir je za nami. Neuspeh moramo čim preboleti in se tolažiti ter verjeti, da bomo dobili prvenstvo. No, to ne bi bila tolažilna nagrada, ampak seveda veliko večji dosežek, kot bi bil pokalni naslov. Seveda bi bilo lepo, če bi bila oba naša. To sedaj ni več mogoče. Celjani bodo morda v psihični prednosti, ker so letošnjo sezono nekako rešili že s pokalom. V končnico gremo s petimi točkami prednosti, kljub temu je pred nami še veliko garanja. Kot doslej bomo igrali tekmo za tekmo. Ob morebitni osvojitvi državnega naslova bo tudi izguba pokala povsem pozabljena.«
■ Stane Vovk
Velenjčane.
Nogometaši spet za prvenstvene točke
S tekmami 21. prvenstvenega kroga bodo v prvi nogometni ligi začeli drugi del prvenstva - Uvod vanj je bila zaostala tekma med Olimpijo in Mariborom, ki je bila nekajkrat prekinjena
V nedeljo sta v ljubljanskih Stoži-cah Maribor in Olimpija odigrala zaostalo tekmo 4. prvenstvenega kroga v prvi ligi. Tudi tokrat so bili veliko boljši Štajerci, ki so zmagali s 3: 0 ter se utrdili na prvenstveni lestvici. Po 20. krogu imajo pet točk več od drugega Kopra in tretjega Zavrča, devet od četrtega velenjskega Rudarja in že petnajst od šeste Olimpije.
Ta večni derbi, kot ga radi poimenujejo v nogometnih krogih, bo ostal v spominu tudi po nešportnem obnašanju domačih navijačev. Na igrišče so metali razna pirotehnična sredstva, nasprotnika pa so žalili tudi z rasističnimi vzkliki. Vsekakor obsojanje vredno dogajanje. Ostro pa se je odzvala tudi nogometna krovna organizacija:
»Nogometna zveza Slovenije ostro obsoja nasilje, diskriminator-no in rasistično vedenje, ki smo mu bili priča na tekmi med Olimpijo in Mariborom. Disciplinski orga-
Želijo še bliže vrhu.
ni NZS bodo neodvisno odločili o sankcijah zaradi takšnega vedenja, ki meče slabo luč na ves nogomet, hkrati pa je treba v naši družbi nasploh, tako v nogometu, športu, kot tudi sicer vzpostaviti ničelno toleranco do kakršnega koli nasilja, diskriminatornega in rasističnega vedenja,« je v uradni izjavi poudaril
generalni sekretar zveze Aleš Zavrl.
Nogometaši Rudarja so v soboto odigrali še zadnjo prijateljsko tekmo in obenem prvo na svojem glavnem igrišču v tem pripravljalnem obdobju. Gostili so Aluminij, ki prezimuje v drugi ligi na tretjem mestu. Tekmeca sta se razšla brez zmagovalca 1 : 1. Kljub neodločene-
mu izidu trener Jernej Javornik ni bil nezadovoljen, ne nazadnje niso nobene pripravljalne tekme izgubili, pa čeprav so imeli za nasprotnike tudi nekatera tuja moštva.
Gostje so že v 16. minuti pove-dli, nekaj minut za tem pa je z zelo lepim strelom izenačil Rajko Rot-man. Po priložnostih bi si domači
zaslužili visoko zmago. Toda strelci so bili nespretni, nekajkrat pa se je izkazal tudi vratar gostov. Gotovo je trener Jernej Javornik zadnje dni pred nadaljevanjem prvenstva namenjal izboljšanju učinkovitosti, saj se želijo do konca prvenstva še bolj približati vrhu lestvice. Zato obenem upa, da bo obrambna vrsta,
v kateri bo sicer manjkal Aleš Jese-ničnik, tudi v spomladanskem delu tako trdna, kot je bila lani. Rudarjev vratar je moral le šestnajstkrat pobirati žogo iz svoje mreže, celo trikrat manj kot mariborski oziroma novo-goriški. Po doseženih golih (24) pa si skupaj z drugimi Koprčani delijo šesto do sedmo mesto, seveda pa so najbolj učinkoviti Mariborčani, ki so v 20 krogih zabili kar 46 golov. Moštvo Celja je v prvem delu doseglo le 16 golov, prejelo pa jih je kar 29. Rudarji so bili boljši na obeh jesenskih tekmah, v gosteh z 1 : 0, doma z 2 : 1. Pregovor pravi 'v tretje gre rado', ali pa bodo Celjani v soboto v svojem Areni Petrol prekinili tradicijo.
Vrstni red po 20. krogu: 1. Maribor 41 (46:19), 2. Luka Koper 36 (24:20), 3. Zavrč 36 (34:31), 4. Gorica 35 (37:19), 5. Rudar 32 (24:16), 6. Olimpija 26 (26:33), 7. Domžale 25 (31:24), 8. Celje 22 (16:29), 9. Krka 15 (15:38), 10. Triglav 13 817:41).
Pari 21. kroga, sobota: Celje -Rudar (16:30), Gorica - Domžale, Olimpija - Krka, Maribor - Koper; nedelja: Triglav - Zavrč.
■ S. Vovk
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 17
6. marca 2014
SPORT IN REKREACIJA
21
Velenjčanke zasluženo slavile
V naslednjem krogu bodo proste, nato pa gostovanje pri Žalčankah
V	prvi ženski rokometni ligi so prejšnji teden že odigrali tekme prvega kroga končnice. V tekmi za razvrstitev od prvega do petega mesta so rokometašice velenjskega Veplasa v Novem mestu premagale Krko z 29 : 23, igralke Zelene doline Žalec pa prav tako v gosteh ekipo Celje Celjske mesnine z 28 : 24. Proste so bile igralke Zagorja.
Velenjčanke so od prve minute pa vse do konca tekme imele vajeti v svojih rokah. Z agresivno obrambo in homogenostjo so dobro delovale v obrambi, v napadu pa so s številnimi akcijami izigravale luknjičasto obrambo Novomeščank in na koncu zasluženo slavile.
V	naslednjem krogu bodo proste, 15. marca pa bodo gostovale pri "prerojenih" Žalčankah, ki so jim na pokalu zadale boleč poraz. Čeprav so velenjske roko-
metašice prepričljivo dobile obe tekmi rednega dela prvenstva, so Žalčanke trenutno najbolj ''vroča'' ekipa in tokrat bo derbi še izredno zanimiv.
V	končnica od 6. do 10. mesta pa so bili doseženi naslednji izidi: Piran - Naklo Peko Tržič 42 : 31 in Fikon Koper Tenzor DP-Logik Ptuj 30 : 14. Proste so bile igralke Mlinotesta Ajdovščine.
V	obeh končnicah bodo igrali po dvokrožnem liga-škem sistemu: vsak z vsakim po eno tekmo doma in v gosteh. Najboljša ekipa iz končnice za prvaka se bo na koncu na dveh tekmah pomerila s Krimom Mer-catorjem za naslov najboljšega v Sloveniji. V končnici za obstanek pa bo na koncu najslabša ekipa izpadla iz prve lige.
■ vos
Šmarčani že to nedeljo
V 2. ligi bodo drugi del nadaljevali 16. marca s tekmami 16. kroga. Ljubiteljem šmarških nogometašev pa ne bo treba čakati tako dolgo, saj bodo njihovi nogometaši v nedeljo (ob 15.00) na zaostali tekmi gostili Krško. Gostitelji bodo tudi na naslednji tekmi, ko bodo na lokalnem derbiju gostili celjski Šampion.
Jelenko in Berlot v Sočiju
Na prvi tekmi nordijskih kombinatorcev 12. februarja, na mali skakalnici na olimpijskih igrah v Sočiju je Marjan Jelenko zasedel 21. mesto, Gašper Berlot je bil 34. Na drugi preizkušnji 18. februarja na veliki skakalnici in 10-kilometrski tekaški preizkušnji je Marjan Jelenko zasedel 16., Gašper Berlot pa 33. mesto.
Vrhovnik prvak med mladinci
V	petek, 21. februarja, je v Planici potekalo državno prvenstvo v smučarskih skokih za mladince do 20 let. 3. mesto je osvojil Jaka Kosec. V obeh serijah je skočil 95,50 metra. 21. mesto je zasedel Matevž Samec (87,5/90,0) in 44. mesto Patrik Vitez (76,0/78,0).
V	nedeljo, 23. februarja, pa je bilo v Planici tekmovanje za državne naslove v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za mladince do 18 let. Velenj-čan Vid Vrhovnik je med kombinatorci osvojil naslov državnega prvaka. 5. mesto si je pritekel Aljaž Osterc, Gašper Brecl je zasedel 8. mesto in Ožbej Jelen 10.
V	kategoriji smučarskih skokov si je Matevž Samec priskakal 15. mesto, sledili so: Aljaž Osterc 25.; Vid
Po 15. jesenskih krogih je v vodstvu Roltek Dob (40), 2. Kalcer Radomlje (29), 3. Aluminij (29), 4. Farmtech Veržej (22), 5. Šenčur ((21), 6. Šmartno 1928 (20), 7. Krško (18), 8. AH Mas Tech Ankaran (18), 9. Šampion (88) in 10. Bela krajina (3).
■ vos
Vrhovnik 30.; Patrik Vitez 34.; Ožbej Jelen 42. in Gašper Brecl 47. mesto. Na ekipni preizkušnji so člani Smučarsko skakalnega kluba Velenje v sestavi Vid Vrhovnik, Matevž Samec, Patrik Vitez in Aljaž Osterc zbrali 777 točk, kar je zadoščalo za 5. mesto.
Hrgota 19. na kontinentalnem
pokalu
Robert Hrgota se je v petek, 21. februarja 2014, pomeril v avstrijskem Seefeldu v smučarskih skokih za točke celinskega pokala. Uvrstil se je na odlično 19. mesto (108.5; 101.0). Dan prej, na prvi tekmi, je skočil 97,5 in 101 meter, kar je zadoščalo za 30. mesto.
Aljaž Osterc do medalje na OPA
Gararmer, 1. marca - Na posamični tekmi smučarjev skakalcev v okviru OPA iger v francoskem Gararmerju je v kategoriji letnika 1999 in mlajši Aljaž Osterc, član Smučarsko skakalnega kluba Velenje, zasedel drugo mesto, premoč je moral priznati le Avstrijcu Maximilianu Lienheru.
■
Zaključni turnir slovenskega pokala:
Finale:
SVIŠ Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško 16:31 (9:12)
Za 3. mesto:
Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 35:29 (17:15)
Trimo Trebnje: Ferlin (8 obramb), Brana (2 obrambi), Urbič, Femec 1, Radelj 4, Murčehajic 4, Ratajec 3 (3), Čeh, Skol 1 (1), Kotar 1 (1), Sušin 4, Baznik, Rojc, Ferkulj 5, Grandovec 4, Florjančič 2.
Gorenje Velenje: Taletovič (6 obramb), B. Buric (5 obramb), N. Cehte 6, Medved 4, K. Cehte, Skube, Golčar 3, Šoštarič 3, Papež 3, Vrečar 1, Dobelšek 2, Gams 1, Nosan 7 (1), Oštir, Dujmovič 5 (1), Beciri.
Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 6 (4) ,
Gorenje Velenje 2 (2).
Izključitve: Trimo Trebnje 6, Gorenje
Velenje 16.
Polfinalni tekmi:
Trimo Trebnje - SVIŠ Ivančna Gorica
23:24 (13:10)
Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 29:28 (13:11)
Celje Pivovarna Laško: Skok (10 obramb - 2 x 7-m), Lesjak, Mlakar, Mar-
Tako so igrali
guč 9 (2), Žuran, Razgor, Se. Skube 4, Poteko 1, Skok, Sliškovic 6, Zelenovic 5, Žabic 1, Žvižej 3, Miklavčič, Mačkov-šek. Trener: Branko Tamše. Gorenje Velenje: B. Buric (8 obramb - 1 x 7-m) Taletovic, N. Cehte, Medved 1, Buric, K. Cehte 6, St. Skube 6, Golčar 3, Šoštaršič 1, Papež 3, Vrečar, Dobelšek, Gams 4, Nosan, Oštir, Dujmovič 3, Beči-ri 1. Trener: Ivan Vajdl. Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 2 (4), Gorenje Velenje 3 (6). Izključitve: Celje Pivovarna Laško 4, Gorenje Velenje 10 minut.
1. A DRL - ženske, končnica od 1. - 6. mesta, 1. krog
Krka - Veplas Velenje 23:29 (11:15)
Velenje: Amon (18 obramb), Nakic Milka 2, Hrnčič 6, Fatkic 10 (4), Naglič 5, Sivka 1, Mičic, Majerič 1, Tomic, Ferenc 3, Finkšt 1, Nakic Branka, Taba-kovic, Pajic.
Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Krka 8 (10), Velenje 4 (6); izključitve: Krka 6 minut, Velenje 14 minut.
Liga Telemach, 17. krog
Tajfun - Elektra Šoštanj 74 : 63 (57 : 54, 39 : 44, 24 : 24)
Elektra Šoštanj: Rizman, Podvršnik 11 (6-6), Zagorc 14 (2-2), Lelic 14 (6-8), Priest 6 (2-4), Bajramlic 4, Hasic 3, Atanackovic, Brčina 11 Vrstni red: 1. Helios Domžale 32, 2. Rogaška 30, 3. Hopsi 28, 4. Zlatorog Laško, 5. Grosuplje oba 26, 6. Portorož
24,	7. Maribor Nova KBM, 8. Slovan oba 23, 9. Tajfun 22, 10. Elektra 21
1.	DOL moški, zelena skupina, 6. krog
Fužinar Metal - Šoštanj Topolšica 3 : 2 (27, 25, -21, -25, 11)
Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Zupanc
25,	Lipovec 10, Bojinovič 6, Port 1, Kumer, Rojnik 2, Pavič 12, Menih, Koželnik 6, Uršič 7.
Vrstni red: 1. Fužinar Metal Ravne 29,
2.	Šoštanj Topolšica 26, 3. Krka22, 4. Astec Triglav 20
Kegljanje, 2. liga -vzhod, 15. krog
Šoštanj : Ceršak; 2 : 6
Šoštanj: Fidej - 530 (0), Sečki - 540 (1), Pintarič - 239 - Novak - 240 -479 (0), Hasičič - 515 (1), Šehič - 554 (0), Jug - 499 (0).
Derbi dna lestvice Šentjurju
Na tekmi ekip z dna lestvice v Šentjurju so bili boljši domačini, igralci Tajfuna. Premagali so neposredne tekmece za obstanek v ligi. Čeprav bodo oboji v ligi za obstanek odigrali še deset tekem, so Šoštanjčani v čedalje težjem položaju, še zlasti, ker imajo ob skromnem številu točk še finančne težave.
S štirimi zmagami in 13 porazi so košarkarji Elektre na zadnjem mestu, zmago več imajo sedaj košarkarji Tajfuna, za dve pa jim uhajata ekipi Slovana in Maribora.
Tokratno srečanje so bolje začeli domači, a so svojo prednost hitro zapravili, tako da so jih gostje dohiteli pri rezultatu 16 : 16. Sledilo je zelo izenačeno nadaljevanje, saj sta ekipi menjaje dosegali koše. Po desetih minutah je bil rezultat še vedno poravnan. Tudi do polčasa si nobena od ekip ni uspela priigrati občutnejše prednosti, šele tik pred
koncem prvega dela je Andrej Pod-vršnik s petimi zaporednimi točkami uspel Elektri priigrati prednost 44 : 39 ob polčasu. V tem delu so pri Elektri izstopali Lelič, Zagorc in Brčina. Šoštanjčani so bili natančnejši pri trojkah, zadeli so štiri od osmih, dobili so pa tudi skok s 23 proti 18.
Pri Tajfunu solidna igra Toma-ševiča in Primorca nista obrodili želenih sadov. Hitro se je v domačo korist razmerje moči spremenilo v tretji četrtini. Najprej so Šentjurčani ujeli tekmece in poravnali izid ter si nato priigrali sedem točk prednosti. Elektra se kljub zaostanku ni predala, z bojevito igro je do 34. minute uspela napraviti delni priključek do rezultata 61 : 58. V naslednjih treh minutah Šoštanjčani niso uspeli zadeti šentjurskega koša, kar so domači znali izkoristiti in prišli do dovolj velike prednosti, ki jim
je na koncu zadoščala za zmago z rezultatom 74 : 63. Pri Elektri sta bila najboljša igralca in strelca s po petimi skoki in 14 točkami Dorde Lelic in kapetan Žiga Zagorc.
Ivan Smiljanic je bil po srečanju slabe volje: »V prvem polčasu smo odigrali kvalitetno in nadzorovali potek tekme. Takoj po odmoru se je, podobno kot na prejšnjih tekmah, pri naši ekipi pokazala slabša telesna pripravljenost. Začeli smo padati, domačini pa so to izkoristili. Na obeh straneh igrišča so vzpostavili ritem igre, ki mu nismo mogli slediti. V tem trenutku je s takšnim številom treningov to naš maksimum. Če se želimo vrniti na zmagovalne tirnice, bodo fantje morali zavzeto trenirati dvakrat dnevno.«
Sinoči je bil še zadnji krog rednega dela, v Šoštanju je gostoval Maribor, liga za obstanek pa se bo pričela 15. marca.	■ tr
Zmaga ostala na Ravnah
Derbi med Fužinarjem in Šoštanjem Topolšico je odločal o zmagovalcu zelene skupine in nekoliko lažjem nasprotniku v četrtfinalu. Po izjemno napetem boju, ki je trajal kar dve uri in pol, so se zmage veselili odbojkarji Fužinarja Metala, ki so slavili s 3 : 2. To pa pomeni, da bo četrtfinalni nasprotnik Šošta-njčanov ekipa ACH. Prva tekma bo 15. marca v Ljubljani.
Srečanje s Fužinarjem je povsem upravičilo naziv derbija, saj je bilo napeto in polno preobratov. Že prvi niz je pokazal, da niti ena niti druga ekipa zmage ne namerava zlahka prepustiti nasprotniku. Šoštanjčani so zapravili lepo priložnost, da bi dobili prvi niz, saj so vodili s 24 : 19, vendar dovolili gostiteljem, da po
odličnih začetnih udarcih Abrahama in učinkovitih napadih Ježa in Hunta izenačijo na 24 : 24. V napetem nadaljevanju so bili srečnejši odbojkarji Fužinarja, ki so dobili prvi niz z 29 : 27.
Zelo podobno je potekal tudi drugi niz, v katerem so odbojkarji Šoštanja Topolšice zapravili vodstvo 24 : 22 in še drugi niz prepustili gostiteljem, bilo je 27 : 25. Šoštanjčani so ponovno pokazali, da so izjemno nepopustljiva ekipa, saj jih zaostanek 0 : 2 v nizih ni uspaval. V tretjem nizu sta obe ekipi naredili precej napak, gostje pa so vendarle uspeli ohraniti prednost nekaj točk, ki so si jo priigrali, in dobili niz s 25 : 21. Tudi četrti niz je bil napet, ponovno pa so bili Šoštanj-
čani tisti, ki so bili v zaključku bolj zbrani in po dobljenem nizu s 27 : 25 izenačili na 2 : 2. Zadnji del igre so odbojkarji Šoštanja Topolšice slabše začeli in dovolili Fužinarju, da si hitro priigra nekaj točk naskoka. Domači odbojkarji so dovolj izkušeni, da niso ponovili napak Šoštanjčanov iz uvodnih nizov in se po dobljenem »tie breaku« s 15 : 11 veselili zaslužene zmage s 3 : 2.
Zoran Pavič, kapetan Šoštanja Topolšice, je po tekmi dejal: »To je bila zares borbena in enakovredna igra. Kljub porazu nismo razočarani, saj nismo imeli česa izgubiti, ker smo si že prej zagotovili obstanek v ligi. Žal nam je v petem odločilnem nizu padla koncentracija in smo srečanje izgubili.«	■ tr
Tenis
Odličen uspeh Marka Kovačeviča
Na odprtem prvenstvu do 14 let v Ljubljani je od 22. do 24. februarja potekal teniški turnir 2. ranga; na njem so se v konkurenci dečkov
pomerili vsi najboljši igralci Slovenije. Med 64 igralci je nov odličen rezultat uspel članu ŠTK Velenje Marku Kovačeviču. Po vrstnem redu je do četrtfinala dokaj gladko premagoval svoje nasprotnike, za nastop v polfinale pa mu je najprej uspel "veliki skalp", saj mu je na drugi strani mreže stal 1. igralec Slovenije Matic Podlipnik (MB BR). Marko ga je premagal. Preboj v četrtfinale je uspel še enemu članu ŠTK Velenja Tinu Krstulovicu, vendar ga je tam zausta-
vil Jan Kupčič (ZTK MB). Marko je v polfinalu maščeval svojega klubskega prijatelja Tina in Jana izločil iz nadaljnjih bojev. Naslednji dan je bil finale, njegov nasprotnik pa 3. igralec Slovenije Rok Komac, ki je bil tokrat bolj zbran, tako da se je Marko moral zadovoljiti z drugim mestom. Kljub porazu je z dosežkom izjemno zadovoljen, po besedah njegovega trenerja Blaža Weissa pa lahko pričakujemo še boljše ali vsaj podobne rezultate tudi v prihodnje.	■
Taekwondo
Skalčki tretji v
Srbiji
Pretekli vikend je v Bajši v Srbiji potekalo mednarodno prvenstvo v tekvondoju 9. Serbia Open. Tekmovanja se je udeležilo tudi sedem članov kluba Skala, ki so kljub temu, da jih je bilo malo, osvojili naziv 3. najboljše-
ga kluba tekmovanja, Klemen Vogler in Borut Sobota pa sta postala tudi najboljša posameznika v mladinski oziroma članski konkurenci.
Prva mesta so osvojili: Teja Rakuša (mladinke, forme črni pas I. dan), Nejc Rakuša (mladinci, forme črni pas I. dan), Renato Vogler (starejši dečki, borbe -40kg), Klemen Vogler (mladinci, borbe -51kg) in Borut Sobota (člani, borbe -71kg). Na drugo stopničko so se povzpeli: Dean Vukančič (mladinci, borbe -51kg),
Klemen Vogler (mladinci, forme črni pas I. dan) in mladinska ekipa v borbah (R. Vogler, Rakuša, Vukančič, Zabukov-nik, K. Vogler, Sobota)
Tretji so bili: Renato Vogler (starejši dečki, forme rdeči pas), Domen Zabu-kovnik (mladinci, forme I. dan in borbe -51kg), Dean Vukančič (mladinci, forme črni pas I. dan), Nejc Rakuša (mladinci, borbe -51kg) in Borut Sobota (člani, forme črni pas II. Dan).
■ Taekwon-do Skala
Kegljanje
Znova poraženi na domačih stezah
Šoštanjčani so si s porazom verjetno zaprli vrata v boju za obstanek.
Srečanje je bilo zelo razburljivo, saj se do konca ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Po igri prvega para je bil rezultat 1 : 1, gostje pa so imeli prednost 19 kegljev. Igra drugega para je potekala podobno kot v prvem paru. Gostje so imeli pri rezultatu 2 : 2 sedaj prednost že 67 kegljev. Zopet je o zmagovalcu odločala igra tretjega para. Igralca
Ceršaka sta bila nekoliko spretnejša, med tem ko sta domačina napravila precej več napak. Šoštanjčanom še ostaja kanček upanja, saj je razlika med njimi in sedmouvrščeno ekipo le dve točki. V naslednjem krogu bodo gostovali v Rušah, kjer jih pričakuje neugoden nasprotnik Pergola, ki se prav tako bori za obstanek.	■
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 22
22-
S kom je šla koza?
Šoštanj, 25. februarja - V torek popoldan je Šoštanjčanka policistom prijavila, da pogreša brejo bursko kozo. Neznanec jo je vzel okoli 16. ure pri njeni kmetiji v Florjanu, ko so bile koze spuščene iz hleva. Koza je bela z rjavo glavo, v ušesu pa ima številko 318.
Kolesar v avto
Velenje, 26. februarja - V sredo zvečer je kolesar na Vodnikovi cesti v bližini lekarne želel po desni peljati mimo voznika osebnega avtomobila, pri tem pa trčil v avto in se poškodoval. Oskrbeli so ga v dežurni ambulanti, od tam pa z reševalnim avtomobilom napotili v bolnišnico. Preizkus je pokazal, da je bil vinjen.
Cik - cak do Partizanske
Velenje, 26. februarja - V sredo zvečer so po klicu na Operativno komunikacijski center, da voznik osebnega avtomobila rover po cesti iz smeri Celja proti Velenju vozi cik - cak, tega ustavili na Partizanski cesti. Preizkus z indikatorjem je pokazal, da je bil voznik vinjen. Čaka ga obdolžilni predlog na sodišče, oddelek za prekrške.
Peška nenadoma avto
MODROBELA KRONIKA
6. marca 2014
pred
Velenje, 27. februarja - V četrtek okoli poldneva je na Prešernovi cesti voznik osebnega avtomobila trčil v peško, ki je nenadoma, z njegove desne strani, stopila ven s prehoda za pešce. 80-letna peška se je v nesreči hudo poškodovala.
Zasegli so mu avto
Velenje, 28. februarja - V petek so policisti v Škalah kontrolirali domačina, voznika osebnega avtomobila. Izkazalo se je, da ne poseduje vozniškega dovoljenja, na vozilu, ki ni registrirano, pa je imel
nameščene druge registrske tablice. Avto so zasegli, zoper voznika pa bodo podali obdolžilni predlog za več prekrškov.
Najditelja najdeno zadržala
Šoštanj, Velenje, 27. februarja
- Šoštanjčanka je v četrtek okoli 6. ure na parkirnem prostoru pri trgovini TUŠ izgubila črn etui, v katerem je imela mobilni telefon znamke Sony Xperia L ter bančni in trgovinski kartici. Ko se je čez krajši čas vrnila, je ugotovila, da je izgubljeno nekdo našel in očitno zadržal. Policisti za storilcem kaznivega dejanja zatajitev še poizvedujejo.
Zvečer so obravnavali podoben primer. Občanka je na Gorici izgubila denarnico z vsebino. Ko je na banki preklicala bančno kartico, je ugotovila, da je denarnico nekdo našel in s pomočjo PIN kode, ki jo je hranila v denarnici, že opravil dva dviga denarja na bankomatu. Za storilcem prav tako poizvedujejo.
Tudi testerji niso zastonj
Velenje, 27. februarja - V četrtek je varnostnica trgovine Miller na Šterbenkovi cesti pri dejanju zalotila 31-letnico. Ta je v trgovini vzela večje število testnih parfumov in krem, vse skupaj vredno 304 evre. Pred tem je na blagajni plačala le nekaj drugih malenkosti.
Pretepena obležala
Velenje, 3. marca - V ponedeljek okoli 22. ure so bili policisti obveščeni, da pri Kardeljevem trgu 2 leži pretepena ženska. Pretepel jo je zunajzakonski partner, in to ne prvič. Policisti so ga zaradi zbiranja obvestil pridržali, zaradi storitve kaznivega dejanja nasilništva pa ga bodo ovadili.
Volavšku enajst let
Sodba Marjanu Volavšku, ki je 22. avgusta lani umoril Ivana Borovnika, še ni pravnomočna
Celje, 25. februarja - 63-letni Marjan Volavšek, ki je avgusta lani v Socki pri Dobrni umoril pet let mlajšega Velenjčana Ivana Borovnika, je na predobravnavnem naroku na Okrožnem sodišču v Celju krivdo priznal. Že pred tem je s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde.
Sodišče mu je naložilo enajst let zaporne kazni, plačati pa moral tudi 1.300 evrov stroškov kazenskega postopka. Sodba še ni pravnomočna.
Do umora je prišlo 22. avgusta lani, ko se je Volavšek odpravil na domačijo Ivana Borovnika, nedaleč stran od njegove hiše, in ga najprej v kuhinji ustrelil v nogo, na travniku pred hišo pa je vanj ustrelil še trikrat. Zaradi hudih ran je Borovnik umrl na kraju dogodka.
Volavšek je hudo kaznivo dejanje storil iz nizkotnih nagibov in ljubosumja, je ugotovilo sodišče, ker je menil, da je umorjeni kriv za razpad njegove skupnosti z dvojčicama, s katerima je obsojeni pred tem skupaj živel skoraj dvajset let.	■
Brez vlomov ne gre
Velenje, Šoštanj, 1. marca - V noči na soboto je bilo vlomljeno v lokal Moni v Starem trgu. Vlomilec je odnesel menjalni denar in dnevni izkupiček. Pri vlomu je poškodoval stavbno pohištvo.
V	noči na nedeljo je bilo vlomljeno v trgovino Mercator v Šoštanju. Storilec je razbil večje izložbeno okno, nato pa pri blagajni vzel več zavitkov različnih cigaret. Zvečer so policisti obravnavali še vlom v stanovanjsko hišo v Podkraju. V času, ko so bili stanovalci odstotni, je vanjo prišel vlomilec. Pregledal je prostore, odnesel pa manjšo vsoto denarja in več kosov zlatega nakita.
V	Podkraju pri Ponikvi je bilo v ponedeljek vlomljeno v leseno počitniško hišico. Vlomilec je odnesel stensko uro ter nekaj suhomesnih proizvodov. V Skornem pri Šoštanju pa je neznanec iz delovnega stroja ukradel 100 litrov nafte.
Za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo
Tudi policisti na našem območju so sodelovali v vse slovenski akciji »Ustavite se. Vlak se ne more« Njen namen je bil vplivati na vedenje voznikov in drugih udeležencev cestnega prometa ter posredno zmanjšati število prometnih nesreč in njihovih posledic na nivojskih prehodih. Na Celjskem območju so policisti v obdobju, ko je potekala akcija osmim voznikom izrekli opozorila, enaintridesetim voznikom so izdali plačilne naloge, dvema obdolžilne predloge, voznik tujec pa je mandatno kazen plačal na kraju prekrška.	■
Paka že dolgo mirno teče
Šoštanj - Od novembrskih poplav leta 2012 je preteklo že veliko Pake, po magistralni cesti Velenje-Šoštanj je pripeljalo že nič koliko vozil, nevarna cestna zajeda ob njej pri ovinku v bližini TEŠ pa še kar čaka. Upati je, da bo sanacijo dočakala prej, preden se zaradi nje pripeti kakšna nesreča.
■ mkp
Kaj se dogaja za ovinkom?
Za nami je februar, ki nam bo zaradi silovitosti narave zagotovo ostal še dolgo v spominu. Posledice naravne ujme oziroma žleda, kije z ledenim oklepom uničil dobršen del gozdov ter povzročil ogromno gmotno škodo na električni napeljavi, zahtevajo nadaljevanje prvih in interventnih sanacijskih ukrepov. Zaradi razsežnosti bo tudi odprava posledic trajala precej več časa, kot si ta hip predstavljamo.
V času februarske ujme so bile zaradi podrtih in poškodovanih dreves, ki so padla čez vozišče ali ovirala normalen pretok prometa, številne ceste zaprte. Podrta drevesa in tista, ki so ovirala in ogrožala voznike, so odstranili, toda vzdrževalce cest in lastnike gozdov pravo delo še čaka. Morda se sprašujete, zakaj pišem o posledicah naravne ujme in podrtih drevesih, če je v naslovu vprašanje o dogajanju izza ovinka. Razlog je zelo enostaven in logičen. Slovenija velja za eno najbolj zelenih in z gozdom najbogatejših evropskih držav, saj gozd pokriva skoraj 60 odstotkov naše domovine. Pred nami sta le Švedska in Finska. In kako je s cestami? Po podatkih Direkcije Republike Slovenije za ceste imamo v državi 746 km avtocest, 16 km hitrih cest, 819 km glavnih, 5.117 regionalnih in 13.598 km lokalnih cest, ki marsikje »vijugajo« med gozdovi ali vsaj v senci mladih, a tudi mogočnih dreves. Zaradi naravne ujme je veliko dreves že izgubljenih, kar precej pa jih bo treba posekati zaradipoškodovanosti. Če ta drevesa niso v neposredni bližini ceste, jih bodo morali lastniki spraviti do ceste, jih tam naložiti na tovorna vozila ali traktorje ter odpeljati. Ta opravila bodo v prihajajočih mesecih marsikje ovirala promet. To pa je tudi razlog, zakaj je naslov kolumne takšen.
Namreč v priročnikih varne vožnje piše, da moramo hitrost vožnje vselej zmanjšati, ko se pripeljemo do ovinka, zlasti pa, če se pripeljemo do ostrega in nepreglednega ovinka ali nepreglednega vrha klanca. V teh dneh, pa tudi v prihodnjih tednih in mesecih, lahko pričakujemo delovne zapore zaradi popravil poškodovane infrastrukture na številnih cestnih odsekih. Enako velja za pripravo, nalaganje in odvoz lesa. Vzdrževalci cest bodo ob popravilih in vzdrževalnih delih zagotovo postavili ustrezno prometno signalizacijo in bodo zavarovali ta mesta, naša skrb pa je spoštovati prometno signalizacijo ter pravočasno zmanjšanje hitrosti in po potrebi ustaviti vozilo. Za vse lastnike gozdov, ki se bodo lotili »čiščenja« gozda in odprave posledic, pa tega ne morem trditi stoodstotno. Prvi razlog je ta, da nimajo prometnih znakov in signalizacije, drugi pa je, da nimajo niti znanja niti občutka za ta del prometne varnosti.
To je dodatni in glavni razlog, da v prihajajočih dneh, tednih in mesecih ob približevanju nepreglednemu ovinku ali vrhu klanca zmanjšamo hitrost, kajti izza ovinka lahko pričakujemo tovorna vozila ali delovne stroje. Morda tudi samo traktor s prikolico, na katerega nalagajo hlode ali veje. V vsakem primeru moramo biti pripravljeni, da zmanjšamo hitrost pri vožnji mimo, saj se moramo pred tem prepričati, ali to lahko storimo varno, v skrajnem primeru pa se moramo z vozilom ustaviti.
S pisanjem ne želim opozoriti vseh, ki se zgolj vozite po naših cestah, ampak tudi vse tiste, ki boste sodelovali pri omenjenih opravilih. Vsako delo na cesti ali v njeni neposredni bližini namreč pomeni poseg v trenutne prometne razmere in predstavlja določeno tveganje za udeležence v prometu in oviro za tekoč promet. Zato tudi veljavni zakon določa, da morajo biti takšna mesta ustrezno zavarovana in označena s prometno signalizacijo. Na ta način se zavarujejo tisti, ki opravljajo delo na cesti in so tudi najbolj izpostavljeni, pa tudi ostali udeleženci, ki se v času izvajanja del vozijo mimo. S prometno signalizacijo ali zgolj varnostnim trikotnikom lahko preprečite prometno nesrečo, telesne poškodbe ali celo smrt. Zatorej: previdno pri delu in vožnji!
■ Adil Huselja

Iz policijske beležke
Povodec ga ni zadržal
Velenje, 26. februarja - V sredo okoli poldneva je na Foitovi pes, ki ga je Velenjčanka vodila na povodcu, napadel drugega psa (tudi ta je bil na povodcu) in njegovo lastnico. Policisti so prvi napisali plačilni nalog, ne ravno majhen, saj najnižja globa za tovrstni prekršek znaša 200 evrov.
Žaljiva bivša podnajemnica
Velenje, 26. februarja - V sredo zvečer se je v stanovanjski hiši v Šolnovi bivša podnajemnica žaljivo in nesramno vedla do bivše najemodajalke in njene vnuki-
nje. Zaslužila si je plačilni nalog.
S kozarcem ga je
Velenje, 27. februarja - V četrtek ponoči sta se v lokalu Space bar na Cesti na jezero sprla gosta, zunaj pa je 20-letnik udeležen v prepiru, v drugega vrgel steklen kozarec. Povzročil mu je lažje poškodbe. Oskrbela ga je urgentna ekipa zdravstvenega doma.
Policisti nasilnega partnerja obvladali
Velenje, 28. februarja - V petek zvečer so policisti v stanovanju v Šaleku z uporabo prisilnih sredstev obvladali pijanega moškega, ki se je pred njihovim
prihodom do zunaj zakonske partnerke žaljivo in nesramno vedel. Pridržali so ga do streznitve in mu napisali tri plačilne naloge.
Za Ravenčane je bilo preglasno
Šoštanj, 28. februarja - Policisti so v petek ponoči zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v Ravnah, kjer si je dal domačin pred svojim domom v osebnem avtomobilu in pri odprtih vratih duška. Na ves glas si je predvajal glasbo. Policisti so jo utišali z napisanim plačilnim nalogom.
Preglasna glasba pa je v soboto, 1. marca, odmevala tudi iz enega od stanovanj
na Stantetovi cesti. Kršiteljica si je zato prav tako zaslužila plačilni nalog.
Nedostojno se je vedla v lokalu
Velenje, 1. marca - V soboto ponoči se je v lokalu Space bar na Cesti na jezero nedostojno vedla mlajša ženska. Zadevo je želel urediti varnostnik, a neuspešno. Bolj uspešni so bili policisti, ki so prišli na kraj.
Neznanca napadla stanovalca
Velenje, 2. marca - V nedeljo v jutranjih urah je Velenjčan policistom prijavil, da sta ga na hodniku stanovanjskega bloka na Stantetovi fizično napadla dva
neznanca. V blok sta prišla za njim. Z lesenima palicama sta mu povzročila lažje telesne poškodbe. Policisti za storilcema še poizvedujejo. Prvi je bil visok približno 185 centimetrov, vitke postave, oblečen v temne hlače in temno jakno, na glavi pa je imel črno kapo. Drugi je bil visok približno 180 centimetrov, vitke postave, oblečen v temnejše hlače in temnejšo jakno. Na glavi je imel temno kapo, obraz pa do oči zakrit z ruto.
Zvonil po domofonih
Velenje, 1. marca - V soboto ponoči je stanovalcem stanovanjskega bloka na Tomšičevi nočni mir kratil precej vinjen tuj državljan, ki jim je zvonil po domofonih. Policisti so mu napisali plačilni
nalog.
Zasegli dva avta
Velenje - Velenjski policisti so v zadnjem tednu zaradi kršitev cestnopro-metnih prepisov zasegli dva avtomobila, enega v torek, enega v petek.
Vredno pohvale
Tokrat si pohvalo zaslužita Velenjčan in Velenjčanka. Prvi je policistom v nedeljo, 2. marca, izročil bančno kartico, ki jo je našel v mestu. Lastniku iz okolice Velenja so policisti to že izročili. Velenjčanka pa jim je v ponedeljek, 3. marca, izročila kartico ADR, ki jo je našla na bencinskem servisu na Selu. To bodo lastniku še izročili.
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 13
6. marca 2014
UTRIP
23
Stil s čedno, trmasto
Šaleški narodno zabavni ansambel Stil je pred nedavnim izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom Čedna, mala trmasta, kot je tud naslov ene od skladb na njej. Svoj prvi CD so predstavili na koncertu s Stilom (stilom), ki je bil minulo nedeljo v športni dvorani v Šoštanju. Kot se spodobi, so nanj povabili svoje glasbene prijatelje, med drugimi popularne Gade, za presenečenje so zapeli in zaigrali s svojimi starši. Fantje, ki sestavljajo ansambel Stil, namreč prihajajo iz glasbenih družin. Matic in Denis Golavšek (oče Sandi je nekoč igral trobento v narodnozabav-nih zasedbah), Gašper Jazbec (mama Anka je priznana zborovodkinja in tudi pevka) in Sandi Dobnik (oče Edi in stric Vlado sta med drugim igrala v ansamblu Vesna), so se z glasbo tako
p* w
J	L -.-.S
.■t-,'5
mL
t™
H
V fl
m^^m —■
rekoč rodili. Koncert je povezoval dramski igralec Konrad Pižorn.
Na CD-ju je deset skladb, ki so v glavnem delo članov ansambla. Posnet je bil v Studio Falant,
v nakladi 500 kosov so ga izdali pii založbi Vox Celje. Ansambel Stil je letos na tekmovanju naj polka in valček zasedel šesto mesto.
■ MBK, foto Grega Kajzer
»Za smeh v otroških očeh«
Osnovna šola Nazarje, prva brezplačna šola v Sloveniji, tudi letošnje leto z dobrodelnim koncertom »Za smeh v otroških očeh«, nadaljuje s to tradicijo. Želja vseh zaposlenih v Osnovni šoli Nazarje je, da bi tudi v prihodnje zagotovili vsem učencem Osnovne šole Nazarje in podružnice Šmartno ob Dreti, brezplačno šolanje. Brez podpore donatoijev, sponzorjev in
gospodarstvenikov ter aktivnega udejstvovanja učencev in staršev pri peki peciva za prodajo jim to ne bi uspelo. Vsi skupaj se zavedajo, kako pomembno je vsem otrokom brezplačno omogočiti šolske dejavnosti in aktivnosti, ki so v večini osnovnih šol plačljive, vedno več staršev pa si izdatkov za le te ne more privoščiti, zato je naša želja, da vedno znova, po najboljših močeh, projekt uspešno pripeljejo do konca, še toliko večja.
Na koncertu, ki se bo zgodil v četrtek, 13. marca, ob 18.00 uri v Športni dvorani v Nazarjah, bodo nastopili Pevski zbori OŠ Nazarje, Orkester Slovenske vojske, Glasbena šola
Nazarje, ansambel Gašperji in Mojca Bitenc, Harmonikarski orkester Barbara, ALYA in ansambel Zaka' Pa ne. Vstopnice so na voljo v tajništvu Osnovne šole Nazarje, Knjižnici Mozirje in trgovinah Mercator Nazarje ter Sam Nazarje.
Naj bo razlog za udeležbo na koncertu in hkrati podporo Osnovni šoli Nazarje srčnost, vodilo pa »Smeh v otroških očeh«, ki bo z vašo pomočjo izražal zahvalo brez nepotrebnih besed, ki jo boste začutili globoko v svojem srcu.
■ Irena Budna
Nova Opel Meriva - prvakinja v ergonomičnosti in prilagodljivosti
Nova Opel Meriva je posodobljena in obogatena. Učinkovitejša, privlačnejša in bolj funkcionalna kot kadarkoli doslej je doživela svetovno premiero na avtomobilskem salonu v Bruslju. Ob edinstveni prilagodljivosti Oplov majhni enoprostorec sedaj izstopa tudi z osveženo in odločno obliko ter številnimi najsodobnejšimi tehnologijami, ki dodatno večajo udobje in učinkovitost. Popolna ponudba motorjev v skladu z merili Euro 6 vključuje tudi novo generacijo motorja 1.6 CDTI, najtišjega in najbolj
Novi sistemi varnosti in udobja
Vsestranska varnost potnikov je v Merivi zagotovljena s številnimi sin-hroniziranimi sistemi aktivne in pasivne varnosti. Aktivno varnost večajo sistemi, kot je napredni sistem halogenskih luči AFL za samodejno uravnavanje delovanja, ki pokrivajo površine ob vozilu ob speljevanju in v odvisnosti od hitrosti vožnje. Kot statična osvetlitev nudijo vozniku pomoč ob vzvratni vožnji in parkiranju. Odlično se odrežejo tudi samodejno izključevanje nezasenčenih luči in samodejno delovanje brisalnikov, ki prilagajajo njihovo delovanje količini padavin in hitrosti vožnje ter samodejno zasenčijo notranje vzvratno ogledalo. Serijsko so vgrajeni trije sklopi varnostnih zračnih blazin (spredaj, zadaj in na straneh), sistem samodejnega sproščanja vpetja pedalnega sklopa ob trkih PRS za odločno zmanjšanje možnosti poškodb spodnjih okončin in sprednja varnostna pasova z dvojnim zategovalnikom.
Meriva ostaja najboljša
d!? €/100
učinkovitejšega motorja v svojem razredu. Ena njegovih različic porabi le 3,8 litrov goriva na 100 kilometrov. Ob tem se je prvič pri enoprostorcih z bencinskimi oziroma dizelskimi motorji spustil pod mejo 100 g CO2 na kilometer vožnje. Meriva je sicer na voljo z novimi bencinskimi in dizelskimi motorji ter motorjem na avtoplin (LPG).
Velika fleksibilnost in ergonomija
Oplova filozofija dizajna, ki združuje kiparsko umetnost in nemško natančnost, se dosledno sklada z majhnim, izjemno fleksibilnim enoprostorcem. Meriva je prvi in edini serijski avtomobil na svetu, ki je pridobil certifikat za celostno ergonomično zasnovo. Leta 2010 je namreč neodvisno združenje strokovnjakov za zdravje hrbtenice AGR) v okviru kampanje za zdravo hrbtenico podelilo zaščitni znak kakovosti AGR za celostno zasnovo Merive. Podelitev certifikata izhaja iz štirih temeljnih eksklu-zivnih inovacij: fleksibilna zasnova zadnjih sedežev FlexSpace, široka, pod kotom 84 stopinj odpirajoča se vrat FlexDoors, ergonomični sprednji sedeži in edinstven integriran nosilec koles FlexFix na zadnjem delu vozila.
Kljub novim tekmecem v segmentu ostaja Opel Meriva najboljša v razredu - tako v fleksibilnosti kot ergonomičnosti. Kupci se zanjo odločajo prav zaradi teh lastnosti kot tudi zaradi višje pozicije sedenja. Bazo kupcev sestavljajo mlade družine, mlade matere in upokojeni stari starši, ki so med merili za izbiro avtomobila izpostavili predvsem veliko fleksibilnost, lahkotnost uporabe in visoko raven udobja ter varnosti za primerno ceno.
Občutek varnosti in brezskrbnosti je sestavni del Merivinega udobja, ki ga Opel zagotavlja s sistemi najvišje kakovosti in veliko učinkovitostjo poprodajnih storitev v pooblaščeni maloprodajni in servisni mreži še dolgo po nakupu. Dolgi servisni intervali in majhni stroški vzdrževanja namreč odločno zmanjšujejo stroške lastništva Merive.
Oglasno sporočilo
3 €/100 km 16,9 €/100 km
MODELI'
AVTI, KI PIJEJO PO KAPLJICAH. -0-
Tovarniška vgradnja (le 1000 € doplačila*), tovarniška garancija in najcenejša vožnja.	Wr leben Autos.
* Doplačilo se nanaša na ceno enakega modela brez vgrajenega LPG sistema. Povprečna poraba goriva (bencin/LPG): 3,3/6,8 - 7,5/8,61/100 km. Emisije C02 (bencin/LPG): 88/110 -177/139 g/km. Vse nadaljnje Informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah COki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem Opel partnerju in na spletni strani www.opel.si.
AVTO CENTER CELEIA
Mariborska 107,3000 Celje
tel.: 03 425 46 00, info@ac-celeia.si, www.ac-celela.sl
AVTO CENTER CELEIA, PE JAKOPEC
Kosovelova 16,3320 Velenje
tel.: 03 89714 60, avtohisajakopec@slol.net
m
oroskoo
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Po svoje ste veseli, da se je začel mesec, ko v deželo pride tudi pomlad. A že slutite, da vam marec ne poslovno in ne ljubezensko ne bo najbolj naklonjen. Zato, ker ste to že nekaj časa pričakovali, boste pripravljeni prav na vse. Tudi na lenarjenje, če se načrti ne bodo izšli. K sreči ste si pripravili »zalogo« in poskrbeli, da vas zaradi lega ne bo bolela glava. Tudi suše v denarnici še ne bo čutiti, bo pa treba poseči po rezervah. Potrebe boste tudi zato - sicer zelo neradi - skrčili na minimum. Ko ni denarja, se rado zgodi, da tudi ljubezen skopni. Pazite, da se to ne bo zgodilo tudi vam. Vzemite si čas za partnerja in mu pripravite kakšno lepo presenečenje. Ne čakajte na jutri!
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Konec tedna se začne obdobje, ki bo za vas več kot ugodno. Vsaj upate, da bo kmalu zadišal tudi po pomladi. Letos si res že želite toplejših in daljših dni, sploh, ker ste v zadnjem tednu doživeli nekaj neprijetnih dogodkov, ki jih boste za štirimi stenami težko preboleli. Narava ima čudežno moč, pa tudi druženje s prijatelji lahko krepko pomaga. Ugotovili boste, da ste bili zadnje čase res veliko preveč sami s seboj. Tudi zato vam zabave ne dišijo preveč, čeprav ste na njih po navadi prav vi družbo držali pokonci. Zvezde vam obljubljajo več pomoči na finančnem področju, pri odnosih z bližnjimi pa vam še ne bodo naklonjene. Tudi zdravje bo odlično, zato boste v teh dneh ugotavljali, da je življenje pravzaprav prijazno do vas.
ffl
DvojčkOBOdi21i5.Bd|Oi2|1i6ii
Dobra dva meseca po začetku letošnjega leta vaša volja upada. Če se želite dobro počutiti, pazite, kako živite. Spet ste namreč popustili slabim navadam in zašli na stara pota. Čeprav dobro veste, da se vam to slej kot prej grdo maščuje, boste odločitev, da se spet vzamete v roke, iz dneva v dan prelagali na jutri. Dovolj počitka, pa tudi gibanja na svežem zraku, boste še kako potrebovali. Že ta konec tedna se odločite za aktivno preživljanje prostega časa. Boste videli, koliko lažje vam bo. Pa tudi počutje bo veliko boljše. Z nakupi pa nikar ne pretiravajte. Sploh, če je vaš račun že v minusu. Težko ga bo spremeniti v plus, saj se vam na poslovnem področju še nekaj tednov ne obeta nič dobrega.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Kot kaže, še ni prišel vaš čas. Veliko boste sicer delali, zadovoljstva ob tem pa ne boste občutili. Morda tudi zato, ker v teh dneh ne boste imeli energije na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. In tudi bolj zdravega načina življenja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas in vaše počutje, če tega ne boste storili sami. Ob koncu tega tedna vas čaka veliko presenečenj, ki znajo vaše življenje precej spremeniti. Ker ste nekje v sebi že dolgo vedeli, da bo prišlo do tega, ne boste pretirano presenečeni. Še veseli boste, saj se bo kmalu izkazalo, da gre predvsem za dobre novice. Pa čeprav najprej ne bo tako kazalo. Ko se bo klopčič začel razpletati, bo vse teklo kot namazano. Nedelja bo lepa, a le za vas.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Začel se je marec, kar vam je zelo všeč. Doslej vam namreč letošnje leto ni bilo poi meri. Pa samo zaradi zime, mraza in pogosto slabega vremena. V njem se vam namreč skorajda noben načrt ni iztekel tako kot ste želeli. Sedaj se vam bo zdelo, da ste čisto na pravi poti, da pogumno zastavljene načrte tudi uresničite. Zato boste polni elana, prav nič vam ne bo pretežko. Manjkalo pa vam bo več prostega časa. In to bo res, ne bo šlo le za vaše mnenje. V zadnjem času ste vse prevečkrat rekli, da, ko so vas prosili za pomoč. Sedaj pa imate, ko se ne vidite več iz dela, ki ga morate opraviti v kratkem. Če ob tem ne boste našli časa vsaj za sprostitev, ne bo dobra. Zdravje vam bo za zdaj še dobro služilo in to vam bo v teh dneh več kot pomembno. Tako pa ne bo ostalo, če ne spremenite vsakodnevnih navad. Finance? Zvozili boste, čeprav vas je bilo strah, da bo zmanjkalo.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Čeprav je uradno še zima, vi tako v telesu kot razpoloženju že čutite pomlad, ki jo tudi letos zelo težko čakate. Zato imate še več vzrokov kot prejšnja leta. Največji je v tem, da ste zadnje čase veliko na cesti, vožnja pa v slabem vremenu res ni sproščujoča. Poleg tega se boste morali v naslednjih dneh spopasti z nevoščljivostjo sodelavcev. Potrebovali boste jeklene živce, pa tudi vso pogajalsko spretnost, da se boste uspešno rešili iz sedanje precej zapletene situacije. Zelo pomembno bo, da boste vsaj delovali samozavestno. Ne smete pokazati, da se rahlo bojite, saj bi to bila voda na mlin tistim, ki vam nočejo dobro. Verjemite, da komaj čakajo na vaše napake. Te pa boste delali tudi v partnerskih odnosih. Pazite na jezik, prav z njim boste v teh dneh večkrat prebičali partnerja, ki sploh ne bo nič kriv. Zamera bo velika.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Ste človek, ki nima časa za dolg čas. Pravzaprav ga ne poznate tudi zato, ker vedno poskrbite, da ste zaposleni s stvarmi, ki vas sproščajo. Tudi v naslednjih dneh boste zelo zaposleni. Tako močno, da se vas bo tu in tam lotil tudi nemir. Boste pa zato uživali v prostih trenutkih, ki si jih včasih kar ne znate vzeti. Tokrat boste prisiljeni, a boste prijateljem hvaležni, da bodo poskrbeli zato. Uspelo pa jim bo le, če boste za »igro« tudi vi. Potrudite se, saj veste, da se splača. Predvsem pa se, če ne gre drugače, vsaj delajte, da ste veseli. Težave z zdravjem bodo minile, zato boste postali precej neprevidni. Ni dvakrat za reči, da preveč. Pazite sploh, ko boste delali z orodji, ki jih niste vajeni. V petek vas doma čaka prepir, v soboto sladka sprava.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Pred vami je nekaj napetih dni, kar ste tudi slutili. Če ste se znašli pred pomembno življenjsko odločitvijo, ki ne bo spremenila življenja le vam, ampak prav vsej družini, se ne odločajte na hitro. Napake so v takih primerih najpogostejše. Vzemite si čas za razmislek, četudi bodo vsi okoli vas nestrpni. Nič ne bo narobe, če poiščete še kakšno strokovno mnenje. Saj veste, da več glav več ve, sploh, če sprašujete take, ki vam ničesar v življenju ne zavidajo, ker vas niti ne poznajo dovolj dobro. Imate srečo, da je med vašimi sorodniki in prijatelji veliko iskrenih prijateljev, ki vam bodo znali pomagati, če jih boste zato prosili. Ne oklevajte preveč, saj vas strah pred prihodnostjo hromi. Znebite se ga lahko že v nekaj dneh. Zato ukrepajte.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
i	V teh dneh ne boste najbolj zadovoljni. Tudi zato, ker boste ob koncu tega tedna
prišli do zaključka, da imate marsičesa v svojem življenju več kot dovolj. Ko pa boste stvari poskušali postaviti na pravo mesto, bo ogenj v strehi. Partner bo vse razumel narobe, iz njegove perspektive bo tako tudi resnično izpadlo. Zato, ker sploh ne boste diplomatski, še manj spretni. Zato nihče ne bo verjel, da tokrat mislite resno. Sprememb si namreč vaši domači ne želijo, saj se jih, tako kot vi, bojijo. Čas je, da začnete misliti tudi nase in ne več le na druge! Pa četudi bodo odločitve, predvsem pa njihove posledice, boleče. Tudi za vas. Pazite pa, da partner ne bo resnosti trenutka pomešal z ljubosumjem, ki mu ga boste vzbujali z osebo, ki se je že dolgo boji. Dobro veste, da ima pri tem prav.
Kozorog od 22. 12. do 20.
1.
Ko se boste odločali med dvema možnima rešitvama svojih problemov, boste ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, veliko boljša. Tokrat vam je namreč jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati, zato tudi ne boste. Vseeno pa vam ne bo. Odločili se boste, da v naslednjih dneh uživate v vsakem dnevu posebej. Ne boste se pustili motiti, ne glede na to, koliko vas bo to stalo v prihodnosti. Nasmeh in dobra volja bosta vaša zaveznika. Ob koncu tedna dobite obisk, ki vas bo spravil v še boljšo voljo. Težava bo le v tem, da ga boste morali vrniti. Pa ne, ker se to spodobi, ampak ker to že predolgo obljubljate. V prijateljstvo je treba tudi kaj vložiti. Tega se boste spet začeli zavedati prav v teh dneh.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Tisti, ki vas dobra poznajo, se bodo spraševali, kaj se dogaja z vami. Tako nezahtevni boste postali, da boste že dolgočasni. Od vas bodo mnogi pričakovali več in bolje, vam pa bo povsem vseeno. Le vi veste, kje je vzrak takšnemu početju in počutju. Za zdaj to tudi ohranite zase. Ni še čas, da jo delite z drugimi, niti z najbližjimi. Ker ne bi razumeli. Želja, ki jo v sebi nosite že nekaj tednov, se vam v naslednjih dneh še ne bo uresničila. Tokrat ne bo kriva višja sila, ampak vi sami. Preprosto še ne boste pripravljeni, zato boste tok dogodkov načrtno ustavili. Tudi zato, ker tehtate iskrenost čustev do nekoga, ki vam je doslej res veliko pomenil. Ne verjemite drugim, prepričajte se sami!
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
V teh dneh boste, hočete, ali nočete, veliko razmišljali o financah. Drugače pač ne bo šlo, saj ste spet v položaju, ko ne veste, kako se rešiti, da ne bi bilo nikogar treba prositi za pomoč. Ukrepati boste morali hitro, že v tednu dni, drugače vam bo res začela teči voda v grlo. Tokrat ne morete računati na čudež, zato ne sanjarite. Tesnobo in stres boste skušali omiliti z zabavo, ki vam sicer zadnje čase ni nič kaj dišala. Morda bo to v dani situaciji sreča, saj se boste sprostili, nasmejali. Bolečina bo prišla ponoči. Slabo boste spali, zbujali se boste utrujeni. Glava bo še nekaj dni polna težkih misli, ki jih ne boste znali pregnati. Lažje bi vam bilo,
če bi bolj zaupali partnerju. Poskusite, saj nimate česa izgubiti.
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 24
24
TV SPORED
našijs
6. marca 2014
Četrtek,	Petek,	Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,	Sreda,
6. marca	H 7. marca H	S. marca	1	9. marca	1	10. marca	1	11. marca	1 12. marca
TV SLO r TV SLO r TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.40	Človeški planet, 2/8
ila
12.00	O živalih in ljudeh, tv Maribor
12.25	Na vrtu, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito, ponov.
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Bela, ris.
15.50	Adi v morju, ris.
15.55	Vse o Rozi, ris.
16.05	Gremo na smuči, 2/4
16.45	Dobra ura z Boštjanom
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Boštjanom
18.30	Infodrom
18.35	Pipi in Melkijad, ris.
18.40	Manja, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet: Ženska in Cerkev
00.30	Ugriznimo znanost, ponov.
00.45	Dnevnik, vreme, šport
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.10	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Globus
11.05	Prava ideja! .
11.55	Sveto in svet: Ženska in Cerkev
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Mali kralj: Kolač, ris.
15.55	Gregor in dinozavri, ris.
16.05	Muzikajeto, glasb. odd.
16.45	Dobra ura z Akijem
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Akijem
18.30	Infodrom
18.35	Angelina balerina, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
21.30	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub: Lepše življenje
z epilepsijo
00.15	Dnevnik, ponov.
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
TV SLO T TV SLO T
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Bela, ris.
07.10	Drago, ris.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Šampion Jon, ris.
07.40	Pujsa Pepa, ris.
07.45	Glasbila, ris.
07.50	Adi v vesolju, ris.
07.54	Minuta v muzeju: Diana v kopeli
07.55	Klasične pravljice: Starka in pujs, ris.
08.10	Male sive celice, tv kviz
08.40	Vetrnica: Koderček in Teodor
08.50	Infodrom
09.00	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Milico
12.00	Biatlon, sp, sprint (M), prenos s Pokljuke
13.25	Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja
15.00	Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos s Pokljuke
16.25	Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja
17.25	Razkriti Michelangelo, dok. odd.
18.20	Točka preloma: Nepremičninski davek
19.20	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Moje leto brez seksa, avstralski film
21.30	Laponska odisejada, finski film
23.05	Točka, glasb. odd.
23.35	Zabavni kanal
pop
06.00	Zapleši z nami, ris.
06.05	Moji žepni ljubljenčki, ris.
06.20	Tara, ris.
06.40	Grozni Gašper, ris.
06.55	Naša mala klinika, nan.
07.45	Opremljevalci vrtov v zasedi,
am. ser.
08.10	Želim te ljubiti, nan.
09.00	Tv prodaja
09.15	Prepovedana ljubezen, nan.
10.10	Tv prodaja
10.25	Divja v srcu, nan.
11.20	Tv prodaja
11.35	Prenovimo sobo, am. ser.
12.05	Opremljevalci vrtov v zasedi,
am. ser.
12.30	Naša mala klinika, nan.
13.30	Nepremagljivi dvojec, nan.
14.25	Downton Abbey, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Divja v srcu, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Burleska, am. film
22.20	24ur zvečer
22.50	Downton Abbey, nan.
23.50	Zaščitnik, nan.
00.45	Na robu znanosti, nan.
01.40	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
02.05	24ur
03.05	Zvoki noči
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Pop corn: Pop corn: Bilisi,
Sausages, Hamo 11.35 Aktualno
12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas - mladi za
Veleje:Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov se predstavi 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Jodlar Lojz s prijatelji,
Harmonk'n'roll 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Mura Raba TV 21.50 Napovedujemo 21.55 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila
07.00 Kanopki, ris. 07.05 Bela, ris. 07.10 Drago, ris. 07.15 Manja, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Gozdna druščina, ris. 07.35 Šampion Jon, ris. 07.40 Pujsa Pepa, ris. 07.45 Glasbila, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris.
07.54	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Zajec in želva, ris.
08.00 Vetrnica: Nella prvič plava v
ledenem jezeru 08.05 Gremo na smuči, 2/4 08.30 Hiša eksperimentov:
Gostotologija 08.50 Infodrom 10.15 Dobra ura z Boštjanom 11.35 Dobro jutro 13.30 Na obisku, tv Koper 14.00 Alpe, Donava, Jadran 14.35 Osmi dan 15.00 Migaj raje z nami . 15.40 Alp smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja
16.40 Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(M), prenos 18.40 Alp. smuč., sp, vSL (Ž), 2. vožnja
19.35 Atletika, sp v dvorani, vključitev v prenos
21.30 Zimske olim. igre, Soči 2014,
otvoritev, posn. 22.30 Sodobna družina (III.), 13/24 22.50 Materin sin, 2/2 23.40 Skrivna srečanja, belg. film 01.25 Točka, glasb. odd. 02.15 Zabavni kanal
Zapleši z nami, ris.
06.15	Igra vlog, ris.
06.20	Moji žepni ljubljenčki, ris.
06.35	Tara, ris.
07.00	Naša mala klinika, nan.
07.50	Prenovimo sobo, am. ser.
08.15	Opremljevalci vrtov v zasedi,
am. ser.
08.40	Želim te ljubiti, nan.
09.30	Tv prodaja
09.45	Prepovedana ljubezen, nan.
10.40	Tv prodaja
10.55	Divja v srcu, nan.
11.50	Tv prodaja
12.05	Prenovimo sobo, am. ser.
12.35	Opremljevalci vrtov v zasedi,
am. ser.
13.00	Naša mala klinika, nan.
13.50	Nepremagljivi dvojec, nan.
14.45	Downton Abbey, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Divja v srcu, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Showtime, am. film
21.50	24ur zvečer
22.20	Marija Antoinetta, am. film
23.05	Eurojackpot
23.08	Marija Antoinetta, nad. filma
00.40	Sreča v Vegasu, am. film
02.25	24ur, ponov.
03.25	Zvoki noči
06.05	Odmevi
07.00	Vetrnica: Betonski mešalnik
07.05	Vetrnica: Sanne in Matthias
čistita okna
07.10	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
07.30	Trnovo robidovje: Marjetikini
otročički, ris. nan.
07.55	Vetrnica: Zviti črvički in roža, ris. nan.
08.00	Studio Kriškraš: Promet
08.25	Vetrnica: Modra krava in ptice
08.30	Bine, lutk.nan.
08.50	Vetrnica: Žvižganje
08.55	Vetrnica: Matilda prvič smuča
09.00	Gremo na smuči, 3/4
09.25	Lahko noč Frank, igrani film
09.40	Vetrnica: Reševalka Joka
09.45	Male sive celice, kviz
10.30	Infodrom
10.50	Lukec in Lučka, anim. film
12.20	Muzikajeto, glasb. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tednik
14.20	Prava ideja!
14.45	Na lepše
15.20	Slovenski magazin
15.45	Dragocena mokrišča, dok. odd.
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.35	Jean-Michel Basquiat, dok. odd.
18.30	Ozare
18.40	Vse o Rozi, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	EMA 2014
21.30	Ljudje podeželja: Piemontsko
govedo Presidia, 20/25
21.40	Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, 1/4
22.15	Poročila, vreme, šport
22.45	Svet brez konca: Sah mat, 8/8
23.30	Ozare, ponov.
23.40	Dnevnik, ponov.
00.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.50	Infokanal
TV SLO T
07.30 Posebna ponudba, izob. odd. 07.45 Opus 08.15 Osmi dan
09.00 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja
10.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja 11.00 Biatlon, sp, zasled. tekma (M),
prenos s Pokljuke 12.10 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja
13.15 Biatlon, sp, zasledoval. tekma
(Ž), prenos s Pokljuke 13.55 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja,
vključ. v prenos 15.05 Zima je zakon, magaz. športna odd.
15.55 Nogomet, dp, Maribor - Luka
Koper, prenos iz Maribora 18.00 Atletika, sp v dvorani, vključ. v
prenos iz Sopota 21.05 Izvir, koprod. film 23.10 Zimske paraolimpijske igre, Soči 2014, povzetek dneva 23.25 Aritmija
00.10 Aritmični koncert: Tide, studijski
koncert 00.50 Bleščica, odd. o modi 01.20 Na lepše 01.45 Zabavni kanal
pop
07.00	Oto čira čara
07.01	Abu, mali dinozaver, ris. 07.15	Mojster Miha, ris. 07.25	Spretni Manny, ris. 07.50	Raziskovalka Dora, ris. 08.15	Želvica Lulu, ris. 08.30	Smrkci, ris.
08.55 Dežela konjičkov, ris.
09.20	Knjiga čarovnij, ris. 09.45 Pingvini z Madagaskarja, ris.
10.00	Grozni Gašper, ris. 10.15 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
10.35 Charlie Brown in Snoopy, ris.
10.40	Hotel 13, nan. 10.55 William in Kate, ang. film
12.40	Beverly Hills 90210, nan.
13.30	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
14.00	Prenovimo kopalnico, ang. ser. 14.25 Angleški dvorci z Julianom
Fellowsom, ang. ser. 15.25 Sanjski moški, am. ser.
16.20	Nanny McPhee, am. film
18.10	Pozor, priden pes! 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vid in Pero šov
21.30	Klub vražjih babnic, am. film 23.25 Amadeus, am. film 02.45 24ur, ponov. 03.45 Zvoki noči
10.10
10.30	Oglasi
10.35 Naj viža: Naj viža: Jodlar Lojz s
prijatelji, Harmonk'n'roll
11.50	Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.20	Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Pust na Vranskem, reportaža
20.30	Popotniške razglednice: Kanada
z Aljasko
21.30	Regionalne novice 3 21.35 Gostilna pr' Francet (73) 22.35 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.05 Videospot dneva
00.10	Videostrani, obvestila
09.00 Miš maš
09.40 Napovedujemo
09.45 Ustvarjalne iskrice (85): Maska
za oči 10.05 Oglasi
"n,n Gostilna pr Francet (73), zabavno glasbena oddaja 11.10 Napovedujemo 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas: mladi za Velenje -Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj 18.40 Povorka veselih maškar iz vrtcev
19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
2187. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Osrednja državna proslava ob 70. .letnici prihoda XIV. divizije na Štajersko in 70. letnici smrti Karla Destovnika Kajuha Spomini na KARLA DESTOVNIKA KAJUHA 22.35 Jutranji pogovori, ponovitev 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
20.00
20.20 20.30
22.10
07.00	Musti, ris. 07.05 Metka, ris.
07.10	Nanigugu, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris.
07.20	Pravljice o zobnih miškah, ris. 07.25 Svet živali, ris.
07.30	Tip in Top, ris. 07.35 Simfonorije, ris.
07.40	Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Drago, ris.
07.50	Manja, ris.
08.00	Prihaja Nodi, ris.
08.10	Vse o Rozi. ris.
08.20	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
08.30	Minuta v muzeju 08.35 Larina zvezdica, ris.
08.40	Mili in Moli, ris. 08.55 Kuža Šap, ris. 09.05 Knjiga o džungli, ris. 09.15 Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.20	Samo danes, ris. nan.
09.40	Pujsa Pepa, ris. 09.45 Hura za Hopka, ris. nan.
10.10	Minuta v muzeju, ponov. 10.15 Najboljša prijatelja, 6/7
10.40	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare, ponov. 25 Obzorja duha
12. 13.00
Ljudje in zemlja Dnevn
nevnik, vreme, šport
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš 09.40 Oglasi
09.45 2186. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.20 2187. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Koncert ans Spev - po Slakovi
poti 2
13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (84): klobuki,
takšni in drugačni 18.20 Čas za nas, tabornike - priprave
na zimovanja 19.00 Pop corn: Bilisi, Sausages, Hamo
20.00 Naj viža: Jodlar Lojz s prijatelji,
Harmonk'n'roll 21.15 Jutranji pogovori 22.45 Ptujski pustni karneval 23.45 Videostrani, obvestila
13.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
14.45 Imitacija življenja, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Rože in luči, poezija in glasba z
Dušanom Velkaverhom 17.35 Igrealci brez maske: Marjeta
Gregorač, 2. del 18.40 Prihaja Nodi, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Oblast (III.): Pravi odtenek rjave, nad.
21.10 Intervju: Jože Morel 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Tito, zadnje priče oporoke, 6/13
23.25 Slovenski magazin 23.50 Dnevnik, vreme, šport 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Infokanal
TV SLO T
07.00 Globus
07.30 Slovenski magazin
07.55 Turbulenca
08.25 Glasbena matineja: Koncert
Policijskega orkestra 09.00 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja 10.35 Biatlon, sp, skupinski start (M),
prenos s Pokljuke 12.10 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja 13.20 Biatlon, sp, skup. start (Ž),
prenos s Pokljuke 14.20 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), vključ. v prenos iz Osla 16.00 Atletika, sp v dvorani, vključ. v prenos
18.45 Nogomet, Pot v Brazilijo, 3. del 19.15 Športni izziv, ponov. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Glasbeni večer: 2 Cellos, posn.
konc. iz Arene v Zagrebu 21.20 Churchillova velika igra, dok. odd.
22.55 Zimske paraolimpijske igre, Soči 2014, povzetek dneva 23.10 Nad mestom se dani, igrani film 23.35 Lasje, igrani film 00.05 Aritmija, ponov. 00.50 Aritmični koncert - Tide, studijski koncert, ponov. 01.30 Zabavni kanal
pop
07.00	OTO čira čara
07.01	Abu, mali dinozaver, ris. 07.15	Mojster Miha, ris. 07.25	Spretni Manny, ris. 07.50	Raziskovalka Dora, ris. 08.15	Želvica Lulu, ris. 08.30	Smrkci, ris.
08.45	Dežela konjičkov, ris.
09.10	Knjiga čarovnij, ris.
09.35	Pingvini z Madagaskarja, ris.
09.50	Grozni Gašper, ris.
10.05	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
10.25	Charlie Brown in Snoopy, ris.
10.35	Hotel 13, nan.
10.50	Telefonske grožnje, ang. film
12.45	Beverly Hills 90210, nan.
13.40	Kuhajte kot Heston, ang. ser.
14.10	Kuharski mojster, am. ser.
15.10	Vid in Pero šov, ponov.
16.40	Moj zvesti prijatelj, am. film
18.20	Ana kuha
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	In prišla je Polly, am. film
21.40	Otroci so super, am. film
23.40	Ogledalo, am. film
01.55	24ur, ponov.
02.55	Zvoki noči
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Obzorja duha
11.10	Pogledi na ... palačo zadružne gospod. banke arhitekta Ivana Vurnika, dok. odd.
11.50	Ljudje podeželja: Srečni pujsi, dok. ser.
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Lepše življenje z
epilepsijo, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Otroši^program: OP!
sledi	Bine, čuvaj parka, ris. nan.
16.05	Studio Kriškraš: Promet
16.45	Dobra ura z Bernardo
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Bernardo
18.30	Infodrom
18.35	Risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Umetnost igre
23.35	Knjiga mene briga
23.55	Slavnostni koncert ob 60-letnici Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana
01.10	Duhovni utrip
01.20	Dnevnik, ponov.
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Infokanall
TV SLO T
07.00	Kanopki, nan.
07.05	Bela, ris.
07.10	Drago, ris.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Šampion Jon, ris.
07.44	Glasbila, ris.
07.50	Adi v vesolju, ris.
07.54	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Mestna in poljska miš, ris.
08.00	Infodrom
08.15	Muzikajeto, glasb. odd.
08.40	Totalna razprodaja: Z glavo na
zabavo, 2/10
09.10	Otroški kanal
10.00	Zabavni kanal
11.10	Dobra ura z Akijem
13.10	Dobro jutro
15.50	Na lepše
16.20	Točka, glasb. odd.
17.15	Intervju: Jože Morel
18.05	Dober dan, Koroška
18.40	Prava ideja!
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina Evrope: Harry in
Charles, 3/3
20.50	Quirke, 3/3
22.20	Zimske paraolimpijske igre, Soči 2014, povzetek dneva
22.35	Točka, glasb. odd.
23.20	Zabavni infokanal
06.10	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Prisluhnimo tišini
11.30	Človeški planet, 3/8
12.15	Umetnost igre
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Musti, ris.
15.50	Neli in Cezar, ris.
15.55	Angelina balerina, ris.
16.10	Bine, ris.
16.45	Dobra ura z Jasno
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Jasno
18.30	Infodrom
18.35	Risanka
18.40	Pujsa Pepa, ris.
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Konec parade, 4/5
21.05	Slovenci in 1. svetovna vojna
1914 - 1918, 4/5
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.35	Intervju: Jože Morel
00.25	Posebna ponudba
00.40	Dnevnik, ponov.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
TV SLO T
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Bela, ris.
07.10	Drago, debelušni zmajček, ris.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Šampion Jon, ris.
07.45	Glasbila, ris.
07.50	Adi v vesolju, ris.
07.54	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Pogumna mala papiga, ris.
08.00	Studio Kriškraš: Promet
08.25	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
08.50	Infodrom
09.00	Otroški kanal
09.30	Zabavni kanal
10.15	Dobra ura z Bernardo
12.15	Dobro jutro
14.55	Točka, glasb. odd.
15.40	EMA 2014
17.05	Glasnik, tv Maribor
17.35	Mostovi Hidak
18.00	Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, 1/4
18.35	Muzikajeto, glasb. odd.
19.00	Točka, glasba odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Točka preloma
20.30	Ravi Šankar med dvema
svetovoma, dok. film
21.30	Raketa, avstralski film
23.00	Zimske paraolimpijske igre, Soči 2014, povzetek dneva 23.20Točka, glasb. odd.
00.05	Zabavni kanal
06.10	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Obrazi mest: Zagreb
11.00	Osmi dan
11.55	Ambasadorji Črne gore, dok. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Pujsa Pepa, ris.
15.50	Male sive celice, kviz
16.45	Dobra ura z Milico
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Dobra ura z Milico
18.30	Infodrom
18.35	Risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Kitajska zgodba, argen. film
21.35	Selitev, igrani film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Odkrito
23.55	Turbulenca, ponov.
00.25	Dnevnik, ponov.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
TV SLO T
07.00	Kanopki, ris.
07.10	Drago, ris.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Šampion Jon, ris.
07.45	Glasbila, ris.
07.50	Adi v vesolju, ris.
07.54	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Trije kozli, ris.
08.00	Bine, lutk. nan.
08.20	Ajkec pri restavratorjih, poučna
nan.
08.40	Infodrom
09.25	Alp. smuč., sp, finale smuk (M),
prenos
10.30	Točka, glasb. odd.
11.25	Alp. smuč., sp, finale smuk (Ž),
prenos
12.30	Dobra ura z Jasno
14.00	Dobro jutro
15.45	Igralci brez maske: Marjeta
Gregorač, 2. del
17.05	Glasnik, tv Maribor
17.30	Evropski magazin
18.00	Slovesna podelitev priznanj RS
za poslovno odličnost
19.10	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Zima je zakon, magazin.
športna odd.
20.30	Športni izziv
21.00	Alp. smuč., sp, finale smuk
(M+Ž), posn.
22.15	Bleščica, odd. o modi
22.50	Zimske olimpijske igre, Soči
2014, povzetek dneva
23.05	Trg, avstralski film
00.50	Točka, glasb. odd.
01.25	Zabavni kanal
,u»u,j™ uuu.	__ __	u i .¿u ¿apavni Kanal
Zabavni infokanal
nnn i JLJIJ non
l^hJI^ 06.00 Zapleši z nami, ris.v . .	I*** I*
DR DR Mnn 7pnni linhlipnnlii riç	DR Dil 7anlpši 7 nami ris
06.00	Moji žepni ljubljenčki, ris.
06.15	Tara, ris.
06.40	Grozni Gašper, ris.
06.50	Naša mala klinika, nan.
07.35	Prenovimo sobo, am. ser.
08.00	Opremljevalci vrtov v zasedi,
am. ser.
08.25	Želim te ljubiti, nan.
09.20	Tv prodaja
09.35	Prepovedana ljubezen, nan.
10.30	Tv prodaja
10.45	Divja v srcu, nan.
11.40	Tv prodaja
11.55	Prenovimo sobo, am. ser.
12.20	Opremljevalci vrtov v zasedi,
am. ser.
12.50	Naša mala klinika, nan.
13.45	Otroci so super, am. film
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldan
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Divja v srcu, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Ledeni gradovi, am. film
21.55	24ur zvečer
22.25	Downton Abbey, nan.
23.25	Zaščitnik, nan.
00.20	Na robu znanosti, nan.
01.15	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
01.40	24ur
02.40	Zvoki noči
Zapleši z nami, ris.
06.05	Moji žepni ljubljenčki, ris.
06.20	Tara, ris.
06.40	Grozni Gašper, nan.
06.55	Naša mala klinika, nan.
07.40	Prenovimo sobo, am. ser.
08.05	Opremljevalci vrtov v zasedi,
am. ser.
08.30	Želim te ljubiti, nan.
09.25	Tv prodaja
09.40	Prepovedana ljubezen, nan.
10.35	Tv prodaja
10.50	Divja v srcu, nan.
11.45	Tv prodaja
12.00	Prenovimo sobo, am. ser.
12.25	Opremljevalci vrtov v zasedi,
am. ser.
12.55	Naša mala klinika, nan.
13.50	Nepremagljivi dvojec, nan.
14.45	Downton Abbey, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Divja v srcu, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Mentalist, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Downton Abbey, nan.
23.30	Zaščitnik, nan.
00.25	Na robu znanosti, nan.
01.20	Opremljamo za najemnike, am. ser
01.45	24ur
02.45	Zvoki noči
Zapleši z nami, ris.
06.05	Moji žepni ljubljenčki, ris.
06.20	Tara, ris
06.45	Grožni Gašper, ris.
07.00	Naša mala klinika, nan.
07.45	Prenovimo sobo, am. ser.
08.10	Opremljevalci vrtov v zasedi,
am. ser.
08.35	Želim te ljubiti, nan.
09.25	Tv prodaja
09.40	Prepovedana ljubezen, nan.
10.35	Tv prodaja
10.50	Divja v srcu, nan.
11.45	Tv prodaja
12.00	Prenovimo sobo, am. ser.
12.25	Opremljevalci vrtov v zasedi,
am. ser.
12.55	Naša mala klinika, nan.
13.50	Nepremagljivi dvojec, nan.
14.45	Downton Abbey, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Divja v srcu, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Smo že končali?, am. film
22.45	24ur zvečer
22.15	Downton Abbey, nan.
23.15	Zaščitnik, nan.
00.10	Na robu znanosti, nan.
01.05	Opremljamo za najemnike, am. ser.
01.30	24ur
02.30	Zvoki noči
.55 Na
12
18.25
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2187. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Napovedujemo Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic:
Naravovarstveni tehnik, ekolog (5. oddaja) Regionalne novice 3 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Jelko Kacin,
evropski poslanec 20.30 Amsterdam, dokumentarni film 20.50 Regionalne novice 3 20.55 Napovedujemo 21.00 Pr Francet (72) 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Amsterdam, dok. oddaja
10.55	Pust na Vranskem, reportaža
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Napovedujemo
12.05	Videospot dneva
12.10	Videostrani obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo: z nahrbtnikom po Indiji
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2188. VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Športni torek, športna informativna oddaja
20.35	Dotiki gora: Blejski Vintgar
21.00	To bo moj poklic: oblikovalec maske, masker, vizažist; Kozmetolog (6. oddaja)
21.30	Slovenci v vojni 1014 - 1918
22.00	z oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2187. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Športni torek, športna oddaja 11.05 Slovenci v vojni 1014 -1918
11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (86):
papirnata lučka 18.20 Vrtnarski kotiček 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Xenia J. Lee&Leroy.
Alex Volasko, Katja Mihelčič 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 17
6. marca 2014
PRIREDITVE
25
Knjižne novosti
BERG, Elizabeth: Odprta hiša
od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman
Elizabeth Berg je ameriška pisateljica, dobitnica številnih literarnih nagrad. Tokrat je pred nami z aktualno tematiko današnjega časa - razpad družine.
Samantho je zapustil mož. Njena družina razpade, sama se počuti obupano, osamljeno iz izgubljeno. Največjo stisko doživlja ob vzgoji enajstletnega sina in ob pomanjkanju denarja. Ponovno se mora sestaviti in najti tiste prave vrednote, na katere je pozabila ob uspešnem, vase zagledanem možu. Okoli nje se začnejo pojavljati preprosti ljudje, ki mislijo iskreno in ji pomagajo ponovno iskati pravi smisel življenja. Ugotavlja, da smo v nekem kotičku src še vedno učenci in ... življenje je sestavljeno iz tega, kar iz njega naredimo. Mi sami. Če mislimo in delamo dobro, se nam bo dobro tudi vračalo.
KLOPČIČ, Alenka: Hišek in energija
ml - Mladina / 084.11 - Stripi
V vsakdanjem življenju se marsikdaj ne zavedamo, kaj pomeni za nas topel dom, luč v hiši, prižgan televizijski zaslon ... Odrasli se še kdaj srečujemo s podobnimi vprašanji, na otroke pa največkrat pozabljamo. Alenka Klopčič pa tudi našim otrokom poskuša približati energijo. V knjižnem stripu želi otrokom približati Hiškove prijatelje: Sončka, Zemljo, Zrak, Veter, potok Rečico in seveda njegovo najboljšo prijateljico
Zaljubi se v Veroniko Deseniško, s katero se po umoru svoje žene Elizabete, ki mu rodi naslednika Ulrika, tudi naskrivaj poroči. Zaradi tega ga oče zapre, Veroniko pa da umoriti, saj ga je ta »uročila«. Friderikova sestra se medtem poroči z nemškim cesarjem ter ogrskim in češkim kraljem Sigismundom Luksemburškim, z naklonjenostjo katerega postanejo tudi grofje in kasneje knezi. Sin Ulrik se poroči s Katarino Vovbrško, dobita tri otroke, ki pa niso nikoli odrasli. Ulrika na koncu zahrbtno umorijo Ogri in s tem se zaključi silovit vzpon celjskih gospodov. Na pogrebu Ulrika se razlega presunljiv klic: »Danes grofje Celjski in nikdar več«.
KOROŠAK, Maja: Odložimo bremena družinske prtljage
od - Odrasli / 17 - Etika
Vsi nosimo s sabo v življenje prtljago svojih družin, ki se je včasih niti ne zavedamo. Vzorci naših družin pa včasih niso le pozitivni. Mnogokrat se sučemo v začaranem krogu in ne vemo, od kot določeni odzivi. Skozi 10 zgodb lahko spremljamo ljudi, ki so rešili družinske ali osebne težave.
Energijo. Mlade bralce na prijazen in otrokom zeljo prijeten način uvede v zavedanje o tem, da moramo na spoštljiv način poskrbeti za energijo, ki nam omogoča marsikatere življenjske užitke in nas poganja naprej. Spodbuja nas k razmišljanju o tem, kako pomembna je narava in energija, ki jo lahko iz narave dobimo - še zlasti okolju prijazno.
WAMBRECHTSAMER Ana: Danes grofje Celjski in nikdar več
od - Odrasli / 821-311.6 -Zgodovinski roman
Ana Wambrechtsamer je bila sicer Nemka, a potomka trgovcev in posestnikov iz Celja - torej stare celjske meščanske družine. S svojim čutom za slovenstvo je želela pralcem prikazati sliko Spodnje Štajerske v 13. in 14. stoletju.
Roman nam prikaže celjsko obdobje, ko so celjski Žovneški gospodje postali grofje in nato še knezi.
Jezik je nekoliko starinski, vendar se sami zgodbi prilega. Poudarek celjske kronike ni toliko na politiki kot na prikazu ljudi, družine. Pripovedovalec je v prvem delu Jošt Soteški, v drugem delu pa S. Aprehar, oba oprodi Hermana II., Friderika II. in Ulrika.
Oče Herman zaradi političnih uspehov poroči sina Friderika z Elizabeto Frankopansko. A Friderik kljub svoji ženi živi svoje osebno življenje naprej.
Za vsakega obstaja upanje. Ko se stvari zavemo, se nam odpre srce in težave se začnejo s pomočjo ljubezni zdraviti in ozdraviti. Le verjeti moramo. Nehati moramo očitati drugim in sebi. Medsebojna naklonjenost, spoštovanje in zaupanje so vrednote, ki danes niso kdove kako cenjene, a kljub vsemu ostajajo temelj družin. To ni nekaj trajnega. Za te temelje se moramo vedno znova truditi!
PERKO, Tina: Gvido in kozja vila
ml - Mladina / C-S - Slikanice
Tino Perko smo do sedaj poznali le kot odlično ilustratorko, tokrat pa je dodala tudi besedilo.
Kozliček Gvido ni nikoli rad delil svojih dobrot s še drugimi kozami, vse do takrat, ko je na svojem vrtu ugledal prelepo belo kozo, pravo kozjo vilo. Nabiral ji je zelenjavo in vedno zvona čakal, da se ponovno vidita. A baletka koza je morala kmalu proč s svojim potujočim kozjim baletom, le da Gvi-do tega ni vedel. Zato jo je šel iskat. Pomoč išče pri prašičjem škratu, kravji muzi, a svoje vile ne najde. Zato se odloči vrniti domov. In na njegovem vrtu ga čaka nihče drug kot njegova vila - res z že kakšno sivo dlako, a še zmeraj krasna in njegova za zmeraj.
■ DS
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 6. marec
9.30 Galerija Velenje
Delavnica za skupine iz vrtca 9.30 Visoka šola za varstvo okolja
Teden boja proti raku - delavnice samopregledovanja dojk in mod 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Knjigarna Kulturnica
Predstavitev knjige Mihaele Pichler Radanov Babičina kozmetika 19.00 Kino Velenje
Velenjska premiera slovenskega filma Panika ob dnevu žena z obiskom režiserke 19.19 Knjižnica Velenje
Literarni večer ob dnevu žena / Alma Krlin: Pod košatim očesom 20.00 Max klub Velenje
David Jarh Soulship Navigators / Noč trobente (Max Klub jazz festival - 4. koncert)
Petek, 7. marec
8.00 Mestno središče
Razvajaj se v mestu 8.00 Galerija Velenje
Delavnica Plakat v nastajanju 13.00 Gorenje Gostinstvo, jedilnica Monokomedija Jooj, tako sem prišel na svet 20.00 Rdeča dvorana Velenje
Tradicionalni koncert ob dnevu žena / Z glasbo za lepši jutri -Perpetuum Jazzille 21.00 eMCe plac
Winter Challenge stavnica
Sobota, 8. marec
8.00 Mestno središče
Razvajaj se v mestu 8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 9.00 KAC, Efenkova 61
Predavanje Poučevanje narodov 10.00 Sončni park - zbirno mesto pri bazenčku z mozaikom Atlantide Mesečni sprehod po mestu: Po poti moderne 10.00 Mercator center Velenje
Dan žena s citrarko Tanjo Zajc in Stiškim kvartetom 10.30 Dom kulture Velenje
Dinozavri?, lutkovna predstava
(Pikin abonma in izven) 19.00 Dom krajanov Zavodnje
Proslava ob kulturnem prazniku, folklorne skupine, pogostitev 21.00 eMCe plac
Romantični večer ob dnevu žena -DJ Žena
Ponedeljek, 10. mar.
10.00 Vila Mojca Velenje
Regijski otroški parlament: Razmere v družbi 15.00 Razstavišče Gorenje
Odprtje razstave Sabine Letonja Biti ali ne biti ženska 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Delavnica Zeliščna abeceda na glinenih ploščicah 17.30 Šolski center Velenje / MIC / Gaudeamus
Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 18.00 Knjižnica Velenje
Predavanje dr. Mihe Avberška: Mikrobi in človek 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje dr. Igorja Pribaca: Univerzalni temeljni dohodek -zakaj že? 19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava Prešernovega gledališča Kranj: Sen (Beli abonma in izven) 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: romantična drama Okus po ljubezni
Torek, 11. marec
9.30 Galerija Velenje
Delavnica za skupine iz vrtca 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Vila Mojca Velenje
Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku 17.30 Šolski center Velenje / MIC / Gaudeamus
Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Katarine Vidmar Oblikovanje prostora in lastnega stila
Sreda, 12. marec
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 17.30 Šolski center Velenje / MIC / Gaudeamus
Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 18.00 Knjižnica Velenje
Predavanje Klare Tostorvršnik Ko vas omreži Parkinson 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje in delavnica Katje Škrabar Obrazna aerobika in samomasaža obraza 19.30 Dom kulture Velenje
Komedija Špas teatra: Udar po moško 2
ŠOŠTANJ
Četrtek, 6. marec
16.00 Center starejših Zimzelen Topolšica
Odprtje razstave likovnih del Irene Kočevar
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure (Michelle Knudsen: Lev v knjižnici | Pripoveduje Andreja Kolenc)
18.00 Kulturni dom Šoštanj Otroška folklora
Petek, 7. marec
18.00 Gasilski dom Šoštanj Svečani občni zbor
Nedelja, 9. marec
X Odhod iz AP Šoštanj
Limbarska gora (773 m) (izlet)
Ponedeljek, 10. mar.
18.00 Kavarna Šoštanj
Redni tedenski bridge turnir
Torek, 11. marec
17.00 Vila Mayer
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše
Sreda, 12. marec
X Vila Mayer
Razstava rib na drevesu v vrtu Vile Mayer
X Muzej usnjarstva na Slovenskem Razstava Gregorčkov (avtorji so učenci 4. razredov OŠ KDK Šoštanj)
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 6. marec
16.00 Dvorana Marof
Občni zbor Društva invalidov -odbor Šmartno ob Paki
20.00 Dvorana Marof
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
PANIKA
(Slovenija) Komedija, 100 minut. Režija: Barbara Zemljič. Igrajo: Janja Majzelj, Grega Zorc, Vladimir Vlaškalič, Pia Zemljič, Milena Zupančič, Ivanka Mezan, Vanesa Ostir Jaric, Barbara Cerar, Igor Žužek, Jernej Šugman, Nina Valič, idr.
Četrtek, 6. 3., ob 19.00- velenjska premiera ob dnevu žena z obiskom režiserke
Petek, 7. 3., ob 18.00 Sobota, 8. 3., ob 20.30 Nedelja, 9. 3., ob 19.00 - mala dvor.
Komična melodrama posneta po priljubljenem romanu Dese Muck, prikazuje življenje 40-letne medicinske sestre Vere, ki v življenju nikakor ne more več najti pravih radosti. Ob zdolgočasenem možu Rudiju je že davno pozabila na ljubezen, dokler je iz duševne monotonije ne predramijo čari prijateljičinega partnerja.
JUSTIN BIEBER -BELIEVE
Justin Bieber's Believe (ZDA) Glasbeni dokumentarec, 90 minut. Režija: Režija: Jon M. Chu. Igrajo: Justin Bieber, Scooter Braun, Ryan Good, idr.
Petek, 7. 3., ob 20.00
Sobota, 8. 3., ob 19.00 - mala dvor.
Nedelja, 9. 3., ob 18.00
Dokumentarec z odra in iz zakulisja Bie-berjevega vzpona do superzvezdnika. Po zaslugi milijonov oboževalk, ki po vsem planetu kričijo njegovo ime, je Justin postal glasbena vroča roba in najstniški
"srčni fenomen". Prinaša nam spoznanje, da se tudi slavni soočajo s številnimi težavami, ki pa jih lahko premagamo, če verjamemo vase.
KLUB ZDRAVJA DALLAS
Dallas Buyers Club (ZDA) Drama, 117 minut. Jean-Marc Vallée. Igrajo: Matthew McConaughey, Jennifer Garner, Jared Leto, Steve Zahn, Dallas Roberts, Kevin Rankin, Denis O'Hare, idr.
Sobota, 8. 3., ob 18.00 Nedelja, 9. 3., ob 20.00
Vikend po oskarjih!
Ko leta 1985 Teksašan Ron Woodro-of izve, da je okužen z virusom HIV, se njegov svet nenadoma obrne na glavo. Po napovedih zdravnikov mu ostane le še 30 dni življenja. Ker so v ZDA takrat dovoljena le redka zdravila, odpotuje v Mehiko. Kmalu prične zdravila tihotapiti v ZDA. Da bi pomagal še ostalim obolelim skupaj s transseksualcem Rayem, ustanovita klub, ki ljudem, okuženim z virusom HIV, omogoča dostop do novih zdravil in dodatkov.
2 Zlata globusa 2013 za stransko moško vlogo jn glavno moško vlogo v drami, 6 nominacij za oskarje 2014 (za film, masko, montažo, izvirni scenarij, glavno moško vlogo in stransko moško vlogo).
ERNEST IN CELESTINA
Ernest et Célestine (Francija) - sinhroni-ziran v slovenščino. Družinski animirani film, 79 minut. Režija: Benjamin Renner, Vincent Patar, Stéphane Aubier. Glasovi: Andrej Murenc, Saša Mihelčič, Primož Pirnat, Gašper Jarni, Janja Maj-zelj, Matej Recer, idr.
Petek, 7. 3., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 9. 3., ob 16.00 - otroška
matineja
To je zgodba o prijateljstvu med miško, ki ni hotela postati zobozdravnica, in velikim medvedom, ki ni hotel postati notar. Medved Ernest živi na družbenem robu. Ima zamašen nos in prazen želodec. Za hrano brska po smeteh. Ko se ravno pripravlja, da bo v usta nesel nekaj, kar mu je pač prišlo pod roke, zasliši vzklik: »Stoooj!« Miška, ki jo je hotel pojesti, ga roti: »Če me ne poješ, ti dam tisto, kar imaš najraje na svetu! Pa še bolj zdravo bo kot tile odpadki.« Tako Celestina v prizadevanju, da bi rešila svoje življenje, Ernestovega obrne na glavo ...
OKUS PO LJUBEZNI
Dabba (Nemčija, Indija) Drama, 100 minut. Režija: Ritesh Batra. Igrajo: Irrfan Khan, Nimrat Kaur, Nawazuddin Siddiqui, Denzil Smith, Bharati Achre-kar, Nakul Vaid, idr.
Ponedeljek, 10. 3., ob 20.00 - filmsko gledališče
Skupnost dostavljavcev hrane v Mumba-ju sestavlja pet tisoč posameznikov, ki so svoj poklic podedovali že od prednikov. Večina je nepismenih, a naslova nikoli ne zgrešijo. Pa vendar se tudi to zgodi: ena izmed napačno dostavljenih menašk privede do srečanja med gospodinjo in moškim, ki si začneta izmenjavati sporočila in ustvarjati namišljen pripovedni svet .
Naslednji vikend, od 14. 3. do 17. 3. napovedujemo:
animirani film LEDENO KRALJESTVO, ZF dramo GRAVITACIJA, komedijo DOSTAVLJAVEC, triler SVETOVALEC, komično dramo OKUS PO LJUBEZNI ter v filmskem gledališču dramo MLADA IN LEPA.
Pilates
Petek, 7. marec
17.00 Hiša mladih
Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina)
19.00 Kulturni dom Gorenje
Potopisno predavanje Zima v gorah Frančiška Fužirja
Sobota, 8. marec
20.00 Hiša mladih
Brucovanje KŠŠF
Ponedeljek, 10. mar.
16.45 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice (šolska skupina)
Torek, 11. marec
18.00 Dvorana Marof Joga
Lunine mene
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 6. 3., od 14.00-19.00, Biotržnica
•	sobota, 8. 3., Dan žena , pozornost za vsa dekleta in žene
•	nedelja, 9. 3., 11.00, pravljične urice v Džungli, Gvido in kozja vila
•	od 10.00-16.00, Citycentrova zimska dekleta na Golteh, nagradna igra
•	sreda 12. 3., Nova številka City Magazina in nove pomladne modne smernice
•	do 15. 3., SLG Celje in dnevi komedije, vsak četrtek, petek in soboto ob 19.30
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
Predavanje o univerzalnem temeljnem dohodku
Velenje, 10. marca - Rotary klub Velenje pripravlja v ponedeljek, ob 19.19, 6. javno predavanje, na katerem bo dr. Igor Pribac, profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, spregovoril o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Gre za nesporno eno od velikih reformatorskih idej 21. stoletja, saj naj bi UTD prejel vsak član družbe. Ideja sicer žanje čedalje širše konsenze, vendar tudi nasprotovanja. Ker ni pogojen ne z delovno pripravljenostjo ne s prejemki upravičencev, prinaša dvigovanje solidarnostnega praga v družbi, saj iz prejemnikov ne izključuje ne bogataša ne lenuha. Mnogi v UTD vidijo težko sprejemljivo opustitev ideje, da morajo biti dohodki skladni z družbenimi zaslugami posameznika. Drugi v njej vidijo obet lažjega odpuščanja z dela. Čeprav že več kot dve tretjini državljanov Slovenije trdi, da pozna UTD, ta preprosta ideja še malo ni celovito premišljena. Predavatelj je zagovornik in razmišljujoč razlagalec univerzalnega temeljnega dohodka.

Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 26
26
OBVESCEVALEC
Men
6. marca 2014
Zgodilo se je ...
od 7. do 13. marca
-	dan žena se praznuje 8. marca v spomin na velike ženske demonstracije leta 1909 v ZDA, ko so demonstrantke zahtevale splošno volilno pravico. Za dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za politično in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v Kobenhavnu avgusta leta 1910;
-	8. marca 1977 je bil v Velenju prvi mednarodni poulični tek žena;
-	v Šentilju pri Velenju so 8. marca 1983 za ženske organizirali prvi »beli tek na smučeh«;
-	10. marca 1978 je začela v Šoštanju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 400 priključki;
-	10. marca 1981 je šaleški alpinist Ivč Kotnik kot član jugoslovanske alpinistične odprave odpotoval v Himalajo; cilj odprave je bil četrti najvišji vrh sveta, 8501 meter visoki Lhot-se;
-	10. marca 2001 so v Šoštanju odprli prostore nove pošte;
-	na šoštanjskem sokolskem odru so v nedeljo, 12. sušca, zvečer pripravili že tretjo gledališko predstavo v letu 1939; kot so napisali na vabilo, je »v režiji
Viktor Kojc (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
gospoda Karbe oder predvajal zanimivo burko v treh dejanjih »Žene stavkajo«;
-	12. marca 1989 so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu;
-	13. marca 1925 je bil v Šoštanju
rojen Viktor Kojc;
■	marca 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pokopališče z lesenimi pomniki za tiste Velenjčane, ki so padli v nemški vojski ali na Spodnjem Štajerskem v boju s partizani;
■	od marca leta 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Štajerske članstvo v Štajerski domovinski zvezi povezano s podelitvijo nemškega državljanstva, ki ga je okupator, ki je vse povprek kršil mednarodno vojno pravo, podelil članom te zveze; dokončni člani so postali dokončni nemški državljani, začasni člani pa državljani na preklic;
14. marca leta 1987 so v velenjskem domu kulture odprli prostore Stiskarne, ki pa že nekaj časa ne deluje več.
■ Damijan Kljajič
OSTANITE NAROČNIK
in prejmite do
dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
In kje se naročite? Po telefonu 03 89817 50 ali e-mailu pness@nascas.si
Nagradna križanka picerija Picadilly
SLOVENSKI
PEVEC-MARIJAN
DENARNO POVRAČILO ZA
PREVOŽENE KILOMETRE
tr0?-ft'
ITALIJANS. KOLESAR (FANTINI)
RUDI ALTI G
KREPKO RAZVIT ČLOVEK, ŠPORTNIK
NASLOV TURŠKIH VLADARJEV
VZOREC, MODEL
ZA OBLEKO
REKA V ŠVICI, PRITOK RENA
NAJNIŽJA TOČKA (KNjiŽ.)
(STAR.)
ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR
KATALONSKI PISATELJ-MIQUEL
O
R
SLOVENSKI RUDARSKI STROKOVNJAK RUDI
OČE
VISEČ OKRASEK
NA VERIŽICI
OBOROŽENO VARSTVO
SLOVENSKI ALPIN ISTFRANC
PREDPISAN DELOVNI UZČINEK
ORGAN VOHA
KRAJ POD FRUŠKO GORO
GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI V TURČIJI
H
BOR TUREL
IVO RAIC
LJUDJE ISTE BARVE KOŽE
STAR SLOVAN
EDVARD RUSJAN
N
OTKA PRI PLUGU, RATKA
M V
Xi» " i * \
^ -mi
« ^.
FAjJ
f •• n

PICADILLy
Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com
Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, ki pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, ki se skupaj z vzdušjem in prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo, izberete tudi katero od dobrot na žlico. Glede na sezono vas vedno presenečajo s s kakšno novostjo na jedilnem listu.
Privoščite si razvajanje...V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes.... Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro »vsako sredo! Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.
10 % POPUSTA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE!
PRESENETITE ŽENO, MAMO, PRIJATELJICO, POVABITE JIH ZA DAN ŽENA V PICADILLY!
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 17. marca na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »PICADILLY«. Izžrebali bomo tri nagrade: dve pizzi po izbiri, Picadilly krožnik in lojtro.
M4>
rJL * *
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 6. marca
6.0
Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETEK, 7. marca
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 8. marca
i.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 10. marca
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 12. marca
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. februarja do 2. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. februarja do 2. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 6. 3. 2014, barve: CM K, stran 27
6. marca 2014
MiCftfl
OBVESCEVALEC
27
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
mali OGLASI
tudi zaposli. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 SIMPATIČNA upokojenka, 57-letna, si želi spoznati prijatelja starega do 66 let za skupno življenje. Ag. Alan, gsm: 041 248 647
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
IŽIVALI
[STIKI -
POZNANSTVA^
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
45-LETNI podjetnik iz Velenja si želi spoznati žensko ali mamico staro do njegovih let za skupno pot. Lahko jo
pridelku
SENO v kockah, domače žganje oreho-
vec in jager prodam.
Gsm: 051 388 874
SENO v kockah prodam.
Gsm: 041 268 244
REFOŠK, rose, savinon in muškat -
klet Čehovin, prodam.
Gsm: 031 749 671
BIKCA, čb, težkega 60 kg, prodam. Gsm: 041 693 313
PRAŠIČE in piščance brojlerje prodajamo za nadaljnjo rejo. Možna dostava. Fišar, Tabor, gsm: 041 619 372
NEPREMIČNINE
PRODAM stanovanje v Šaleku, mirna in sončna lega, nadstropje 8/8, kvadratura 62m2, cena 75.000 EUR. Gsm: 031 620 323
SLyjAR.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
8 49 70, www.kz-
VRTNO ORODJE:
(motike, lopate - "štiharice", vilaste lopate, grablje...)
CEBULCEK:
-	H0L.RUMEN, 500 g - 2,50 €
-	MAJSKI SR., 500 g -1,60 € -RDEČI PTUJSKI, 500 g-2,50 €
Prodaja, servis, rezervni deli!
1
ATOMINVESTdoo
Ulica Janka Vrabiča 10a, Velenje
OBNOVA STANOVANJ IN KOPALNIC NA KUUČ
® 031 290127
CESEN:
-	JARI DOMAČI, 500 g -5,30 €
-	PTUJSKI, 250 g - 3,20 €
-	ŠALOTKA RED SUN, 500 g - 2,40 €
NA ZALOGI:
-	SADNO DREVJE (jablane, hruške, breskve, slive, tešnje, marelice...)
-	SEMENSKI KROMPIR,(kvalitete elita in^uperelita)
-	EKOLOŠKA SEMENA (večja pakiranjih
VELIKA IZBIRA PROGRAMA BCS
(615,630...)
PREVERITE UGODNO PONUDBO!!!

2 vami in za vasi
Nagrajenci nagradne križanke »Jelen«, objavljene v tedniku Naš čas, 20. februarja 2014 so:
•	Avgust Špilak, Tomšičeva cesta 35, 3320 Velenje
•	Marija Pavla Vovk, Cesta na Griču 8, 3320 Velenje
•	Gabrijela Ferlin, Cesta II/8, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
habit
nepremičnine
Habit d-ao, Koroflu 44), Vblenjs
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Samostojna hiša, velika parcela, Velenje - Kavče, zgrajena 1966, Velikost 103 m2, Velikost parcele 9700 m2, etažnost: K+P. Cena: 42.000 EUR
Samostojna hiša, sončna lega, lokacija Velenje -Prelska, adaptirana 2004, velikost: 262 m2, Velikost parcele 1.422 m2, etažnost: K+P+M
Cena: 140.000 EUR
vgč na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si


RADIO
vetENje

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Ideja za darilo, DAN ŽENA, MATERINSKI DAN?

V MARCU VAM NUDIMO 30% POPUSTA
NA SREBRNE ŽENSKE
. ___ v	... _ _	.. __ Cankarjeva 1, Velenje, 03 587 b3 43
VERIŽICE IN ZAPESTNICE, del. čas: od 8.30-17; sobota od 8.30-12
è
ELEN
VELENJE
Selo 22, Velenje (nekdanji kamnolom GIP Vegrad)
041/606 349 031/ 660 161 www.jelen.si
i HANSA^FLEX
NOVA STREHA? BH»
Montažne hiši, tesarska, krovska, kleparska in suhomontažna dela.
Obiščite nas na www.planinka.net	g||| gjjg
PLANINKA
• Gradbeni odpadki -koncesija
www.drva.info • T: 051 359 555
Izdelava strojnih estrihov
in urejanje okolic
Denis Kavč s.p., Brdo 21, Slovenske Konjice
Polaganje mikroarmiranega betona Polaganje termo izolacije Polaganje hidroizolacije
Polaganje tlakovcev 041389 208 • 031399 431 Polaganje robnikov	milan.kavc@mail.com
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
DEŽURSTVA
¡ZDRAVSTVENI
| DOM WELENJE|
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
jEKARNAVELEjji
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
IZOIQZDRAVNIKH
8. in 9. 3. - Ivan Janežič, dr. dent. med. (zasebna zobna ordinacija, Efen-kova 61, Velenje od 8. do 12. ure).
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
gMRTU
Janez Pečovnik, roj. 1926, Šoštanj, Lokovica 81; Josip Vrečer, roj. 1934, Celje, Babno 18; Franc Vinder, roj.1928, Velenje, Črnova 20; Ana Kumer, roj. 1924, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 13; Bernarda Marovt, roj. 1931, Braslovče, Letuš 11; Božena Suša, roj. 1961, Šoštanj, Cesta tal-
cev 2a; Eduard Golob, roj. 1936, Slovenj Gradec, Celjska cesta 21; Jožef Krajnc, roj. 1956, Mislinja, Šentilj pod Turjakom 88; Štefanija Prislan, roj. 1916, Braslovče, Poljče 2; Dominik Oprešnik, roj. 1925, Sevnica, Naselje heroja Maroka 23; Marijan Trdina, roj.1932, Črna na Koroškem, Center 143; Terezija Drame, roj. 1935, Šmarje pri Jelšah, Bezgovica 14; Terezija Klinc, roj. 1943, Slovenske Konjice, Žiče 24; Elizabeta Novinšek, roj. 1935, Velenje, Kavče 49.
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... med nami si!
V SPOMIN
9. marca bo minilo štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi ati, mož, sin, brat in stric
DEJAN MRKONJIC
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
lWi
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni kar druži nas.
So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Za vedno je zaspala naša draga mama, oma in tašča
ELIZABETA NOVINŠEK
roj. ŠVENT 23. 9. 1935 - 25. 2. 2014
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč in podporo v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na pot, od koder ni povratka, in vsem, ki se je boste spominjali.
Njeni: hči Danica z možem Miranom in vnukinja Maša
Naš čas, 27. 2. 2014, barve: CM K, stran 28
Z drsališčem naraslo zanimanje za hokej
Drsališče v Sončnem parku odprto vsaj do 15. marca - Že prva sezona dokazala, da so si ga Velenjčani res želeli - Iz ZDA dobili zamboni, stroj za glajenje ledu
V soboto popoldne so na štajerskem koncu države
-	na velenjskem drsališču
-	prvič predstavili zimski šport kurling, ki je tudi olimpijska disciplina. Pri njem igralci zbijajo posebne kamne, ki nežno drsijo po ledu. Dogodek so pripravili skupaj s Curling zvezo Slovenije, po predstavitvi pa so pripravili amaterski kurling turnir, ki je bil tudi pustno obarvan.
Velenje, 28. februarja - Zadnji dan v februarju je bil hkrati zadnji dan letošnjih zimskih počitnic. Na drsališču v Sončnem parku je vrvelo obiskovalcev. Del drsališča so omejili, saj je na njem poteka-
la mala šola hokeja, ki je - tudi v senci uspehov naših hokejistov na olimpijadi v Sočiju - naletela na velik odziv mladih. »Veseli smo, da je tako, saj smo si ob odprtju tega drsališča zaželeli, da pomladimo naše klubske vrste. Če bi zima še trajala, bi jo še ponovili, zagotovo pa bomo prihodnje leto poskrbeli, da bo mala šola hokeja potekala
celo sezono,« nam je povedal predsednik Hokejskega kluba Velenje Matjaž Novak. Ker klub upravlja drsališče, smo ga namreč povprašali tudi, kako se je to prijelo in kdaj bodo sezono končali.
Sezona traja žal le tri mesece
»Drsališče smo odprli 4. decembra, do konca prvega meseca delovanja pa smo zabeležili ogromen obisk, saj smo našteli več kot 6000 obiskovalcev. Odziv je bil res izjemen, tudi izposoja drsalk je šla
dobro. Januarja je začetno navdušenje malo splahnelo, vseeno pa smo našteli vsaj po 60 obiskovalcev dopoldne, popoldne pa še po 100 obiskovalcev. Čez konec tedna pa se je obisk bistveno povečal. To pa
velja tudi za februar, ko drsališča nismo zaprli niti v času ledenega žleda,« izvemo. Novak pove, da so gostili tudi veliko osnovnih šol, pa ne le iz Šaleške doline, tudi iz Koroške in širšega celjsko-savinjskega območja; te so učence pripeljale v okviru športnih dni. »Nekaj šol je obisk napovedalo še v marcu, zato smo se odločili, da bo drsa-
lišče kljub že kar visokim temperaturam odprto še do 15. marca, že dan kasneje pa ga bomo začeli odstranjevati. Visoke temperature namreč močno povečajo stroške obratovanja, saj led vzdržujemo s
pomočjo električnih agregatov. Bolj ko je mrzlo, manj elektrike porabimo. Žal nam prvo sezono zima glede tega ni bila naklonjena. Že vnaprej pa smo se zavedali, da bo prva sezona delovanja pokritega drsališča finančno najbolj zahtevna,« doda naš sogovornik. Veseli so, ker so s pomočjo MO Velenje in podjetja Esotech še pred koncem prve sezone dobili stroj za glajenje ledu. »Moram reči, da smo tudi člani kluba lepo skrbeli, da je bil led gladek in varen. A s pomočjo zambonija bo še boljši, lepši. Letos ga res ne bomo več dolgo uporabljali, a saj bo nova sezona kmalu tu,« je prepričan Novak. Prav v petek so stroj
namreč prvič preizkusili na ledu.
Prvo sezono si bodo zapomnili tudi po uspešno izpeljanem hokejskem turnirju, predstavitvi hitrostnega drsanja, kurlinga in animacijskih dogodkih, ki so pestrili predvsem decembrske dni. Na vseh je bil obisk izjemen.
■ Bojana Špegel
Med mladimi je hokej vse bolj priljubljen, zato bo že prihodnjo sezono mala šola hokeja
potekala od odprtja do zaprtja drsališča.
V času zimskih počitnic sta Športna zveza Velenje in Hokejski klub Velenje organizirala Malo šolo hokeja, kjer so se lahko otroci pod strokovnim vodstvom vsak dan 2 uri brezplačno učili osnov te atraktivne igre. Zadovoljni starši se zahvaljujejo vsem, ki so za to zaslužni in so otrokom omogočili zanimive in aktivne počitnice.
Bomo v Velenju že prihodnjo sezono dobili tudi kurling ekipo? Ni dvakrat za reči, da ne, če sodimo po predstavitvi tega športa in navdušenju tistih, ki so poskusili z zbijanjem kamnov.
Polovična sezona
Na šoštanjskem drsališču letos našteli vsaj polovico manj obiskovalcev kot prejšnja leta
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 27. februarja - Šoštanjsko drsališče tokrat ni izpolnilo pričakovanj. Zadnja leta ga je obiskalo v poprečju 10.000 drsalcev na sezono, tokrat jih bodo lahko, ko bodo
sicer. Vmes so šotor zaradi bojazni, da popusti pod težo snega oziroma žledu, »podrli« in ponovno postavili nazaj, ko je nevarnost minila. Za to so poskrbeli gasilci PGD Topolšica.
Ker so v Občini Šoštanj ocenili, da je slabši obisk morda povezan
»Mogoče je slab obisk posledica odprtja drsališča s pravim ledom v Velenju. Letos so šole iz Velenja športne dneve lahko organizirale doma in jim ni bilo treba v Šoštanj,« ocenjuje podžupan, zadolžen za negospodarske dejavnosti Vojko
Tudi med počitnicami obisk ni bil tak kot pretekla leta.
seštevali obisk, našteli komajda pol toliko.
In to navkljub temu, da so prvič drsališče z naravnim ledom na rokometnem igrišču pokrili s šotorom, s čimer so gotovo pritegnili še kakšnega drsalca več, kot bi ga
tudi s finančnim stanjem obiskovalcev, so se z vzdrževalcem dogovorili, da tisti, ki bodo drsali dopoldne z izposojenimi drsalkami, le-te lahko brezplačno uporabijo tudi popoldne, vendar tudi to ni prispevalo k večjemu obisku.
Krneža.
Slaba sezona pa najbrž tudi slaba popotnica za naslednjo. Občina Šoštanj bo pred težko odločitvijo, kako z drsanjem naprej, saj konec koncev ureditev takega drsališča ni ravno poceni.	■
Dokončna škoda še ni znana
Velenje, 27. februarja - Po do sedaj zbranih podatkih je Mestna občina Velenje zaradi izrednih vremenskih razmer v času februarske ledene ujme imela za 95 tisoč evrov intervencijskih stroškov. Gre predvsem za stroške prehrane in goriva za člane civilne zaščite, gasilce in druge prostovoljce, ki so delali na terenu, ko so vzpostavljali in ohranjali prevoznost cest, odstranjevali podrto in nalomljeno drevje, skrbeli za varnost, dostavljali agregate in podobno. Sem so všteti tudi
stroški za nakup 100 agregatov in motornih žag, refundacije osebnih dohodkov sodelujočim pri odpravljanju posledic ujme, plačilo intervencijskega obrezovanja in podiranja dreves. V prvi oceni škode je Mestna občina Velenje navedla za okoli 100 tisoč evrov škode. V to oceno še ni vključena sanacija po ujmi, saj podatke o škodi še zbirajo. Dokončna škoda bo znana po 14. marcu, ko se izteče rok za prijavo škode.
■ bš
Energetske izkaznice novo breme za lastnike nepremičnin
Energetska izkaznica najbrž nekaterim interesnim skupinam omogoča časovno neomejene posle in zaslužek
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Energetske izkaznice. Malo spominjajo na obvezno vgradnjo delilnikov toplote na radiatorje v večstanovanjskih objektih, na račun katerih so v Sloveniji eni obogateli, mnogi sosedje pa se v času kurilne sezone zaradi njih prepirajo. Vsi pa spoznavajo, kako drag je pravzaprav strošek »pravične delitve« toplotne energije v času kurilne sezone. Pri marsikom zaradi varčevanja ne odpirajo oken, kar posledično na zido-
zgornji, spodnji, levi in desni sosedi. Recimo.
Zdaj so tukaj energetske izkaznice. Še eno breme za lastnike nepremičnin, ki si še niso opomogli od šoka pri prebiranju informativnih izračunov o nepremičninskem davku. Slovenija jih je uvedla zaradi evropske direktive. Če jih ne bi, bi sledile sankcije.
Imeti - torej plačati bo moral energetsko izkaznico vsak, ki hišo ali stanovanje prodaja ali oddaja, obvezne so pri novograditeljih. Kazni, če lastnik kupcu ali najemniku ne bo predložil energetske izkaznice, niso majhne. Najmanj 200
ve privablja plesen, iz denarnic pa vleče denar.
Stane tudi popis števcev ogrevanja in izdelava razdelilnika. Odčitavanje stanja za en radiator v stanovanju blizu pol evra. Krat toliko in toliko radiatorjev v stanovanju, krat toliko in toliko stanovanj v objektu, krat toliko in toliko objektov. Nekaj nanese.
Uporabniki dobijo, vsaj v veliki večini primerov je tako, vsak mesec v času ogrevalne sezone (preden pride položnica) tudi pregledno, čitljivo in razumljivo poročilo o porabi za vsak radiator posebej. PohvalA spet ne zastonj. poročilo stane četrt Morda je bilo naključje,
ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE

no. To evra. a poročilu
za januar je bilo pri marsikom dodano vabilo na trening japonske borilne veščine, kjer se lahko naučimo samoobrambe in samokontrole. Nujno potrebno, da se znaš obvladati, če ob prebiranju poročila recimo ugotoviš, da je kdo od domačih radiator odprl na ful, biva pa sredi stavbe, kjer ga tako ali tako grejejo
evrov ga bo to stalo.
Zakaj pa me spominjajo na delilnike toplote? Zato, ker se ne morem znebiti občutka, da bo nekaterim interesnim skupinam šlo vse skupaj zelo na roke. Pridobili bodo časovno neomejene posle in služenje denarja. To sklepam po tem, da so se mnogi pooblaščeni izvajalci po omejitvi cen izdelave energetske izkaznice precej jezili. Cena energetske izkaznice za objekte, ki imajo uporabno površino do 220 kvadratnih metrov, sme znašati največ 170 evrov, za stavbe, ki so večje, pa največ 0,89 evra za kvadratni meter. Cena za večsta-novanjske stavbe je odvisna od števila stanovanj in je z vlade prav tako omejena. Recimo za stanovanjsko stavbo z manj kot pet stanovanji na največ 0,90 evra za kvadratni meter, za stavbe z denimo od 31 do 50 stanovanj pa 0,59 evra za kvadratni meter.
Energetske izkaznice bodo izdajali pooblaščeni izvajalci. Ta hip ima v Sloveniji licenco za to okoli 150 pooblaščencev.
■